Krila 11 1985

NOVEMBER

* 85

El? KAJ DELA ZVEZA El? KAJ Razvojni plan ZLOS 1986-1990

\J DELA ZVEZA Na seeoveljskem letaliAeu je v 10 mesecih pristalo 1700 letal Se čo veljsko

letališse letos lahko spet pohvali z izrednim pos lovanjem, saj so vsi kazalci o gibanju letalskega prometa to leto močno pos kočili .

V desetih mesecih so opravili 1256 panoramskih poletov, kar je 32 odstotkov v eč kot v istem lanskem obdobju, pristalo j e 1700 letal, to je 67 odstotkov več, število potnikov pa se je s 3470 v lanskih desetih mesecih povečalo na 6300, kar je za 82 odstotkov več .

(DELO) če

Proslava ob prazniku protiletalskih obrambnih enot V vojašnici Bratstvo in enotnost so 8. novembra slovesno proslavili dan topnienot ško-raketn ih protiletalske obrambe. Pripadniki protiletalskih enot praznujejo ta dan v spomin na 10. november leta 1944, ko je bila pri vrhovnem štabu narodn oosvobodiln e vojske Jugoslav ij e ustanovljena prva taka enota. Na slovesnosti so orisali razvoj enot od njihovih zače tk ov med drugo svetovno vojno do danes. Proslave so se poleg vojakov in starešin udeležili tudi predstav niki dr užbenopoliti čnih organizacij ter krajani iz Most.

(DELO)

TELESNOKULTURNA SKUPNOST SLOVENIJE Ljubljana Razvojni plan ZLOS za obdobje 1981-1985, ki ga je sprejela skupščina ZLOS 21 . 2. 1981 , smo v celoti realizirali,

na nekaterih področjih smo ga celo Na področju vrhunskega športa smo ga prav tako presegli. N!J. svetovnem prvenstvu v padalstvu smo osvojili srebrno medaljo , na evropskem Jadralnem prvenstvu 1. mesto, nat svetovnem modelarskem prvenstvu prav prekoračili .

Koliko denarja za Krila?

Vse bralce revije KRILA obda je izdajanje revije KRILA v letu 1986 pod resnim vprašanjem. Kljub tJ!mu, da je vsebina revije izključno delo entuzijastov, bo zaključni račun za leto 1985 pokazal okrog 600.000.- din izgube. Papir in tiskarske usluge so se v tem letu tako podražili, da letna naročnina v znesku 800.- din ne pokrije teh stroškov. Od kod vzeti 600.000.- din za pokrivanje zgube v letu 1985 trenutno še ne vemo! Še slabše pa kaže za leto 1986.

Cena za isti obseg in isto število izvodov kot v letu 1985 že sedaj izkazuje stroške v višini 5,000.000.din. Ce bomo dvignili letno naročnino od sedanjih 800.- na 1.200.din, nam še vedno manjka 2,360.000.din, kar bi morali pokriti s pogodbenim sofinanciranjem OZD in reklamami. Ta delež znaša letos 760.000.- din. Zato moramo izreči grajo vsem članicam ZLO S, ki kljub vsakoletnim obljubam niso storile ničesar za zbiranje denarja za revijo. Vsa finančna problematika v zvezi z revijo ostaja na ramenih delovne skupnosti pri PS ZLOS. Toda ta zalogaj predvidene izgube za leto 1986 je prevelik za .. 3 B«. Če želimo tudi v bodoče čitati revijo " KRILA" bomo morali vsi prispevati nekaj več, sicer revije ne bo! To naj bo resno opozorilo vsem članicam ZLOS in vsem članom ter ljubiteljem tega športa.

MIRKO BITENC sekretar PS ZLOS veščamo,

DELA

tako 1. in 2. mesto. Na državnih prvenstvih v vseh športnih panogah pa smo v 80% osvojili vsa prva mesta.

Na osnovi uveljaVljanja ekonomskih zakonitosti tudi v naši družbi, bo razvoj športnega letalstva v času od 1986-1990 napredoval počas neje , kot v preteklosti.

To pomeni, da bomo morali primarno skrbeti za enostavno reprodukcijo in zadržati raven te dejavnosti v dosedanjih dimenzijah . Razširjena reprodukcija pride v poštev le v primeru lastne akumulacije . To naj bi bile osnovne smernice razvoja ZLO S od leta 1980 do 1990.

Plan športne aktivnosti od leta 1986-1990 za posamezne športne dejavnosti Jadralni šport Plan naleta 60.000 ur pla n preletnih 900.000 km kilometrov 400 uče n cev šolanje začetni kov 200 uče ncev športna dovoljenja učitelji-

trenerji 50 učiteljev amaterjev Potrebna finančna sredstva za realizacijo tega plana po cenah leta 1985 znašajo 250,000.000 din .

Motorni šport 30.000 ur plan naleta šolanje pilotov 100 u če n ce v športna dovoljenja 80 uče nc e v učitelji-trenerji 25 amaterjev 10 uče nce v . poklicni piloti Potrebna finančna sredstva za realizacijo programa bodo znašala 450,000.000 din.

Padalski šport 25 .000 plan skokov šolanje u če ncev 100 u če n ce v športna dovoljenja 50 učencev učit e lji trenerji 10 amaterjev.

Potrebna fi n a n č n a sredstva za realizacij o programa znašajo 100,000.000 din.

To je pla n kva ntitete, ki zahteva letno za vse pa noge 160,000.000 din . Pla n vrhunskega športa bo prikaza n posebej.

Plan obnavljanja materialne baze ZLO S za obdobje 1986-1990 Že uvodoma smo zapisali , da osnovno dejavnost Z LOS ne bomo širili vse do leta 1990. ObnaVljanje sredstev paje nujno po za konu zaradi varn osti. V tej zvezi se pripravlja družbeni dogovor na ravni federacije o sofinancira nj u materialne baze LZJ do leta 1990.

ZLOS naj bi iz tega plana d o leta 1990 prejela naslednj o opremo: (Nadaljevanje na 31. str.)

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

-S· *~e'L,4 * * LETO XV

NOVEMBER ':-85

ST. 11

Konec leta se približuje znadzvočno naglico in kot vidite, so KRILA postala tednik! Vse je mogoče na tem svetu, pravijo, sicer pa najbrž ne bi imel nihče nič proti, če bi jih za tako malo denarja dobival magari vsak teden. Drugo leto, pravijo, bo morda stabilizacija (vse je mogoče na tem svetu), revija pa nas bo zares dvakrat več stala kot letos. Ce ne boste* kako drugače, s kak§nimi nesramnimi oglasi ali več naročniki, zama§i1i luknje v blagajni, bo treba pač naročnino povzpeti na vi§ji nivo v smislu inflatornih gibanj in državnega budžeta (tudi za letos za nazaj, kar smo zamudili) ali pa na§ informativni organ za določen čas kratkomalo kuvertirati - po domače, revijo na britof! Ker je po toči prepozno zvoniti. .. so si na§i vrli fantje z zelenega Stajerja omislili letalsko protitočno obrambo in nam jo na naslednjih straneh tudi prvič dovolj izčrpno predstavili Sploh mislim, da prihaja čas, ko bomo morali čim več sami narediti. Se pravi: opreti se na lastne sile, letalci pa tudi §e malo na zrak!

Kak§ne bolj zanesljive opore ni več. Edi iz Ajdov§čine, fantje iz Trebnjega in Vojvodine na vzhodu, ter celo oni iz Sevegliana na gnilem zahodu se že opirajo na lastna letala, upajmo, da ne bo ostalo »samoprigradnji«. O teh neumornih duhovih pi§emo danes kar precej, in §e bomo. Se bencin bomo sami pog runtali, boste videli. Kaj nam pa morejo!

Padalci bodo danes spet bra'li o repubfi§kem prvenstvu, jadraIci pa o jadranju ob kumulusu, modelarji o tem, kako se izračuna F 1 A, tisti, ki imajo §e kaj pod palcem pa lahko z Adrio odfrčijo na portoro§ke plaže na silvestrovanje S tem smo skoraj pri kraju, pravzaprav na začetku: naslovnicp je posnel Darko Drljan iz Siska. V aerozapregi nad Titovo Korenico je ujel edinef}a jugoslovanskega pirata (YU 4199 -lastnik AK Zagreb) Sicer pa zdravo in uspe§no novo leto od prvega dne, da ne bo prepozno, če se bo decembrska §tevilka spet kje zamudila s kak§nim bolj počasnim dolenjskim ekspresom!

* ...

*

stran 10

*

*

*

stran 18

·op rav ič ilo

urednika: izjemoma pi§em v drugi osebi, ker gre dobesedno za to!

Letalska protitočna Edijev »baga« Božič prvak Zanimivosti v slikah Let nad kumulusom Izračun modela F 1 A KIt'L4 ,

·stran 29

4 10 12 16 18 20

Pozimi v Porto roži Pionirji novega letalstva Srečan1e veteranov Ultralahki nad Gorico Prvič zraketoplani S-8 Poljubljali smo raketo ...

22

24 26 28

29 32

Izda ja Zveza letalskih organizac ii Slovenije v Ljublj ani , Lepi pot 6 .;( Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta Gradivo za obj avo v KR ILIH prispevajo ljubitelji let alstva brezp l ačno . Denarno nagrado prejme samo av tor fot ogra fij e. upo rabljane za naslovno stran: 2000 din za bar vni diapozitiv , 500 din za č rno beli pozitiv. Za t oč n os t v3ebi ne svojih p ris pevkov odgovarja jo pisci sami . Vabimo vsa kogar, naj so deluje v revij i s poročili in slikam i, ki obrav navajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo. pada lstvo, motorn o leten je. rake tar stvo, prosto letenje balonarstvo in amatersko gradnjo . Ured ništvo ,s i prid ržuje prav ico skr ajšati , dop~ ln iti a~i prilagoditi p.ri~pevke glede na prostor ske in kakovostne zah teve v revi ji .": Uredniški odbor: Gustav Ajdič . Mirko Bttenc. Sta~e BIzilJ . Janez Brez~ r.

Tone Cerin . Jože Cuden. Rok Go lob. Dom inik Gregl , Belizar K e r šič. Ivan Konavec. Taras Kn ve nko, Leon .M esa rl č .

Jure Mežnaršič . Fra n če k Mordej . Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik). Jože Perh avc. Jure Pestotnik , S r ečo Petric (tehnični urednik) in Ci ril Tr če k Nas lov uredništva: Marjan Moškon, poštni predal 33. 68001 Novo mes toPrispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne v mesec u, pred mesecem v kat erem izide nas lednja štev ilk a - Ro k op isov in slik ne v rač a mo . razen barv ni h diapoz itivov in tujih knjig. če je pri ložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami .": Naslov uprave: Z veza letalsk ih organizacij Slovenije. Lepi pot 6. poštni predat 496. 6100 1 LJUBLJANA . telefon (061) 222-504. t ekoči ra č un pri ZLO S. štev. 50 101 -678-5 1077 .

Spremembo naslova s p o r oči t e upravi rev ije ter obvezno napišite stari in novi naslov. upravi revije s poroč ite tudi, če rev ije ne prej emate redno Letn a naročnina 800 din . cena posamezne števi lke 80 din ..": Gra f i č n a priprava D IC, tozd G rafika . Novo mes to - tisk: Ti skarna. Novo mesto.

,uv

Odslej bo Francija posredovala točen čas

(GMT) Kraljeva opazovalnica Greenwich pri Londonu bo Franciji odstopila čast , da posreduje toče n čas. Predtav nik opa zova lnice je potrdil, da Greenwich zaradi zmanjšanega proračuna ne bo mogel več vzd rževati šestih jedrskih ur, ki jih uporab lj ajo za ugotavljanje znanega Greenwich Mean Timea oz iroma natančnega časa. katerega izražaj o v milijo ntih delih sek unde. To čas t bo odslej imel mednarodni urad za uteži ln mere v Parizu .

(AFP)

Letalska

protitočna

obramba

Pred nekaj' leti se je v LC M aribor p orod ila za mise l o izvajanju protitočne - letalske o bra mbe predvsem na območju se vero-vzhodn e Slovenije, ki se je v tem o bdobju še opremlja lo z i zs trelišči za protitočn e ra kete, nekate ra ob m očja pa so bi la ~ tem sistemo m že p okrita.

V ta name n so M a rib o rč ani z velikim navdušenj em zače li razvijati v svetu že uveljavljan e letalske generatorje za posipavanje t oč nih o bl akov s kemičnim reagensom. Gre za generator, ki je s posebno konstrukcijo pritrjen pod podvozje letala, njegovo d elovanje pa uravnava pilot iz kabine. Letalo je oprem lj eno z dvema ge nera torje ma, ki vsebujeta vsak po 20 litrov kemičnega reagensa sreb rovega jodida. Po nekaterih svetovnih normativih zadoščata za približno dveurno posipava nj e o bmočj a 60 kvadra tnih kil o metrov.

Iz ge nera to rske posode odteka rea ge ns v za dnji de l ag rega ta. v ka terem je

elektronski sk lop , ki tekočino razprši v materijo, podobno plinasti. Letalo leti pod razvitimi o blaki conge-stusi in komulonimbusi, termično dviganje pa reagens vnaša v oblak.

V LC M a rib o r so za ta namen ko nstrukcijsko priredili tri leta la: utvo 75, cess no 206 in piper Cherokee six D (PA-32), ki je bil us posob ljen leta 1985.

Letala, namenjena za pr ot it oč n o dejavnost, naj bi bil a po za hteva nih kriterijih močnejše konstrukcije, oprem lj ena za slepo lete nj e ter z dvojnimi radiokomunikacijskimi napravami.

Po kriterijih Hidrometeorološkega zavoda iz Ljubljane se posipavajo potencia ln o nevarni nevi htni oblak i, ki se določajo z lastno radars ko slik o, to je radarsko odb oj nostjo 20 dBZ. Ob tem mora seveda a tm os ferska strat ifikacija d ovo ljevati razvoj nevarnih o bl akov.

Leta lsko posad ko sestavljata pilot in kopilot, ki sta se za naved eno obramb o

Sporazum o letalskem prometu med Jugoslavijo in Malezijo v Kuala Lumpurju so sklenili sporazum o letalskem prometu med SFRJ in Kraljevino Malezijo. Podpisala sta ga pomočnik predsednika zveznega komiteja za promet in zveze Vladimir Lekic in namestnica generalnega sekretarja malezijskega ministrstva za transport Norminšah Sabirin.

(Tanjug)

v

teoretično in praktično pripravljala Le Maribor. V ta namen potekajo v zimskih mesecih priprave, ki obsegajo: teoretično priprayo kadrov, materialno tehnične priprave letal in agregatov, praktične letalsko-kondicijake priprave posadk in organizacijske priprave za dejavnost obrambe, Razčlenjeno

jo:

priprave posadk vsebuje.

teorija-letenja in letenje po IFR radionavigacija letalska frazeologija v angleškem jeziku meteorologija nevihtnih oblakov drugih oblakov vertikalnega razvoja

30 ur 25 ur 30 ur in 30 ur

Radarski center na Lisci, od koder spremljajo oblake s točo tudi nad severovzhodno Slovenijo (Foto: Milko Kranjec)

Slika nad naslovom na levI' strani: zunanja oblika protItočnega agregata. Zgoraj: plper Cherokee slx ln spodaj cessna 206 z montiranimi agregati pred hangarjem LC Maribor (Fotoarhiv LC Maribor)

severne Dakote analiza dosedanjih izkušenj obrambe pred točo z letali v Avstriji in ZRN eksploatacija agregata in taktika obrambe proučevanja načrta

15 ur 20 ur

Seštevek teoretičnih priprav znaša tako 175 ur študija za vse posadke, ki so sodelovale v obrambi pred točo .

Praktične letalsko-kondicijske priprave posadk so se pričele marca 1984 s polaganjem teoretičnih izpitov iz eksploatacije za letala cessna 206, piper PA-32 in utva-75. Neposredno pred praktičnim letenjem so posadke opravile izpite še iz izrednih postopkov v letenju pri opravljanju posebnih nalog, pravil in predpisov letenja in iz postopkov dela z aerodromsko in oblastno kontrolo letenja. V aprilu 1984 se je začel praktični del programa s kondicijskim letenjem , ki je obsegal peturno letenje za ~porabo reagensa AgJ, agregata na letalu in kodirane karte.

Eksperimentalno letenje in dežurstvo v obrambi pred točo se je začelo izvajati 15. maja 1984. S tem dnem je Le Maribor vpeljal sistem celodnevnih dežurstev letalskih posadk na letališču v Sko-

Adaptacija agregatov na cessnl 206

II •

25 ur

'lU BHM

Agregata na letalu plper PA-32 (Cherokee si x)

"e.", Kozmoplov itevilka 7 Pred kratkim je izšla nova številka KOZMOPLOVA, glasila Astronavtskega raketarskega kluba Vladimir M. Komarov, ki prinaša vrsto zanimivih prispevkov s področja astronavtike in raketarstva . Prvi na svetu (!) objavljajo nekaj najpomembnejših in obenem zanesljivih novih podatkov o Čelomejevi skrivnostni raketi nosilki proton . To je največja sovjetska operativna raketa, katere tri stopnje razvijajo skupni potisk 12 milijonov N. Podrobno je v tej številki opisan tudi ameriški Space Shuttie, Sandi Sitar pa piše o Raketnem pionirstvu in Slovencih. V delu za raketne modelarje objavljajo vse potrebne podatke in načrte A3 za meteorološko raketo M100, dovolj je pa tudi strokovnih, športnih in drugih prispevkov.

Objavljati so pričeli tudi male oglase. Sicer pa se na KOZMOPLOV lahko naročite v uredništvu : ARK V. M. Komarov, Hudovernikova 8, 61000 Ljubljana, telefon (061) 324-703 v ponedeljek in petek od 20. do 21. ure.

Kozmoplov izide dva do trikrat letno in ga boste prejeli po povzetju. ' Zadnja številka je stala 120 din .

Hermes do 1997 Francoska Aerospatiale in Marcel Dassalut - Breguet Aviation bosta skupaj razvijala evropsko vesoljsko vozilo Hermes, ki bo po napovedih nared 1997. leta.

kah, to je od 9. do 20. ure. Tako je bila zagotovljena popolna pripravljenost posadk, da se odzovejo pozivu radarskega centra na Lisci , ki opravlja 24-urno dežurstvo pri radarski kontroli .

V sklop proti točne obrambe spadajo na osnovi " PROGRAMA LETALSKE OBRAMBE«, ki ga je 10. aprila 1984 izdal Hidrometeorološki zavod SR Slovenije, tudi sondažni leti ,.s katerimi se merijo teperature na vsakih 1500 čeVljev do višine 20 .000 čevljev, rezultati pa se sporočajo radarskemu centru na Lisci.

Po navedenem programu HMZ SRS so dogovorjeni kriterji letalske protitočne obrambe od 20 dBZ odboja oblaka na radarju RC Lisca do 40 dBZ, ko se letala umaknejo iz območja oblačnosti, in se pri 45 dBZ prične izvajati raketna proti točna obramba.

Letalsko protitočno obrambo izvajajo tudi v Aeroklubu Celje. Delovna področja obeh klubov so v obrambi razdeljena na karti z letalskimi kvadranti in podkvadranti. LC Maribor se vključuje po meddržavnem sporazumu tudi v obrambo na področju republike Avstrije, Spodnji Štajerski.

V letošnjem letu so dežurne posadke sestavljali naslednji piloti .

Andrija Jakšič, Boris Kenda, Stanko Kodrin, Franc Kralj, Borut Kulovec, Jože Majhen, Sali Huseini, Oto Verbančič in kopiloti: Darko Kuhar, Darko Madžarac, Srečko Štrucl, Dušan Leskošek, Riko Vranc in Irena Pivec.

Navedene posadke so letos opravile 40 sondažnih letov v trajanju 41 ur in 53 minut, v akciji posipavanja točnih oblakov pa je bilo opravljenih 12 startov v trajanju 9 ur in 47 minut, od česar je trajalo vnašanje reagensa v oblake 4 ure in 46 minut. Celodnevna dežurstva so bila končana 30. septembra 1985" JOZE VANTUR

Milijarde v Vrsarju Vrsar - V letošnji turistični sezoni je Aeroklub Vrsar organizirajoč panoramske polete med Vrsarjem in Porečem , ustvaril prihodek okrog 20 milijonov deviznih dinarjev (dve stari milijardi) in s tem za četrtino presegel načrtovani letni prihodek . V štirih letih, odkar se ukvarja z organizacijo poletov nad poreško rivijero za domače in tuje turiste, so člani aerokluba ustvarili tolikšen prihodek, da so lahko financirali izgradnjo betonske vzletne steze, kontrolnega stolpa ter sprejemne in službene zgradbe. V tem mesecu bodo dobili novo letalo AN-2, ki so ga kupili posebej za izvajanje padal-

7

skih skokov. Prav na račun prihodka iz turističnih poletov se dejavnost aerokluba in njegove letalske šole v celoti sami financirata in ne dobivata niti dinarja s strani Ljudske tehnike, ali od drugod. »Menim, da bodo končno morali vsi aeroklubi delati na prido bivanju dohodka, kajti mnogim, ki se financirajo samo iz proračuna , vse bolj grozi ukinjanje dejavnosti zaradi vedno skromnejših sredstev iz proračuna, « pravi Rajko Tomašic, upravnik letalske šole AK Vrsar. ,. Prepričan sem , da je panoramske polete mogoče organizirati povsod v državi in ne samo pri nas o b morju . Povsem naravno bi za tako organizacijo Letalska zveza Jugoslavije predvsem morala rešiti vprašanje revizije predpisov, ki regulirajo to področje . Potem obstaja še vrsta družbeno opravičljivih poslov, v katere bi se lahko vključili aeroklubi. Pri tem mislim na kontrolo prometa. Naš klub dobro sodeluje s službo UNZ in tako smo pred časom na obali zasledili kršilca kaznivih dejanj, ki so ga iskali organi za notranje zadeve.« V Vrsarju pa se ne zadovoljujejo samo z zaslužkom od panoramskih poletov .

Sodelovanje z DO Adriatikturist v poreču, ki ima svojo organizacijo na letališču in opravlja vsa vplačila za polete, se bo v prihodnjem letu razširilo še na organizacijo osnovnega šolanja na motornih jadralnih letalih za domače in tuje turiste . Namreč klub v Vrsarju je podpisal protokol s tovarno letal in jadralnih letal »Jastreb« v Vršcu o skupnem financiranju dveh šolskih motornih letal »Šole«.

Eno izmed njih naj bi vključili v sistem odkrivanja požarov, drugo pa bi služilo za trenažo jadralcev, za kar je zlasti med tujimi turisti veliko zanimanje. »Predvidevamo, da bo. v prihodnjem letu šolanje na letalih »Sole« opravilo najmanj 100 pilotov (okrog tisoč ur letenja),« dodaja Rajko Tomašic, »prav to pa menim, da je v takšni dejavnosti prihodnost letalskega turizma. Da pa naše delovanje ne bi ostalo osamljeno, bi v LZJ morali večjo pozornost nameniti razvoju letala »Šoleu,'ker je to odlično letalo za ceneno šolanje pilotov.« Člani kluba v Vrsarju so se odločili, da bodo tudi sami, glede na bogate izkušnje, pomagali zainteresiranim letalskih organizacijam v drugih mestih, ki bi želele s panoramskimi poleti zaslužiti za svojo dejavnost. Tako je že prišlo do sodelovanja z AK Otočac in v prihodnji sezoni bodo panoramski poleti v Otočcu segli nad Plitvička jezera.

Po »Aerosvetu «

I. ETALSKA POŠTA o PAR AVION o Am MAIL oVIA P. Kongres v Indiji bo. februarjal

Nova generacija nailh bojnih letal Delegati mostarske občinske skupšči­ ne so v celoti podprli koncept novega samoupravnega organiziranja in razvoja letalske industrije Soko, ki velja za hrbtenico tovrstne naše industrije. Predstavniki Sokola so delegate še pred tem obvestili o aktivnostih v zvezi z novim dohodkovnim in samoupravnim organiziranjem proizvaJalcev letal v sestavljeno organizacijo združenega dela, katerega prva faza naj bi bila končana do novega leta. Novi koncept organiziranja letalske industrije J ugoslavije sekretariata za ljudsko t1brambo predvideva tesnejše samoupravno in programsko-tehnološko združevanje največjih kolektivov v industriji letal, helikopterjev, motorjev in letalske opreme. Poleg Sok. ola so med njimi tudi Utva, Prva petoletka , remontni zavod Orao, ,,21. maj« in še mnogo drugih ozdov iz vse države. Osnovni namen združevanja j e zagotoviti najugodnejše razmere za spremljanje novih razvojnih tokov, kamor sodi proizvodnja nove generacije bojnih letal, med katerimi so tudi nadzvočna .

(Tanjug)

World Aviation Education & Safety Congress, napovedan za marec 1985, se bo sešel od 22. do 26. februarja 1986 v New Delhiju. V leto 1986 so ga prestavili zaradi smrti Indire Gandhi in ga posvetili njenemu spominu. Za Indijo bo imel ta sestanek poseben pomen, saj ga prvič prirejajo na azijskih tleh. Organizacijo konvencije so zaupali »99« Mednarodnemu združenju pilotk in indijskemu nacionalnemu Aeroklubu.

Kongres bo obravnaval: Varnost v prometu Napredek letalstva in kozmonavtike Promocija žena v letalstvu Podpora športnemu letalstvu Boljše sodelovanje med razvitimi in nerazvitimi deželami na podrpčju letalstva in kozmonavtike Vloga letalstva pri vzgoji Razvoj zračnega transporta in komunikacij.

Direktorica prireditve je Chanda Sawant Budhabhatti, sicer članica predsedstva »99«. Organizacijski odbor in gostje pa bodo: J.R.D. Tata, ustanovitelj AIR INDIA, Hazel Jonec, predsednica »99«, Mariland Copeland, bivša predsednica »99«, John Baker, predsednik AOPA, Fiorenza de Bernardy, bivša predsednica Združenja pilotk Evrope, M. w. ' Funk, predstavnik FAA za vprašanja varnosti prometa, Curtis Graves, predstavnik NASA in Sheila Scott, predsednica Združenja pilotk Evrope.

Za obširnejše informacije in rezervacije se obrnite na: Rabia Futehally, INDTRA VELS, NevilIe house, Nicol Road, Ballard Estate, BOMBA y, 400 038, INDIA. MIRJANA IVANOVIC Novi Sad

»Valbremo gliding show« v enajsti izdaji Čeprav so vedeli, da zaradi velikega bremena sezone z vrhuncem na svetovnem prvenstvu v Rietiju, proizvajalci ne bodo neposredno prisotni, so se italijanski jadralski navdušenci polnošteviIno kot zmeraj zbrali na letnem jadralskem zletu v Valbremu (Vaibremo gliding show), ki ga je letos že enajstič organiziral Glasfaser Italiana 28. in 29. septembra.

Lahko so videli, nekateri ponovno, nekateri pa mnogo od bliže, tudi letala s svetovnega prvenstva. Čeprav so bile novosti s tega področja samo napovedane, kot standardni ASW 24 in visokosposobni Schleicherjev dvosed ASH 25, ali pa se je o njih samo šušljalo, kot o Holighausovem

dvosedu nimbus 3, je vendarle bilo kaj videti med motornimi jadralnimi letali in ultralahkimi.

Med prvimi je požel največ zanimanja marco-J5, oblikovan na Poljskem in narejen v Zvezni republiki Nemčiji. S samo 8,1 m razpona in največjo težo pri vzletu 250 kg ima ta plastični enosed potovalno hitrost 160 km/h in drsno razmerje 21.

Prodajajo ga, v kitu za domačo gradnjo.

Med ultralahkimi pa sta se postavljala ceneni (manj kot 8 milijonov lir) firestar in bolj rafiniran leone T7.

Veliko je bilo tudi rabljenihjadralnih letal, ki so se tukaj znašla na pravem kraju za menjavo lastnika. .

Tokrat je bil prvič prirejen tudi ne-' kakšen tehnični simpozij, kjer so številni udeleženci razpravljali o najrazličnejših temah. Najvažnejša se je sukala okrog potreb in možnosti za izdelavo cenenega jadralnega letala. Seveda je zbudila živahno in zanimivo debato.

Za številne izletnike in gledalce paje podaljšano poletje nudilo čudovito nedeljsko popoldne z letenjem in akrobacijami letal in modelov.

SMILJAN CIBIC Vicenza

Dvosedežno motorno jadralno letalo nad našo obalo PrOizvajalec motornih jadralnih leta iz Avstrije HB-BRDITSCHKA iz Haidna je v Portorožu predstavil svoji dve letali »HB-23 Hobbyliner« .

Po razgovoru z vodjo komerciale in enim od pilotov, ki mi je podrobneje opisal letali s tehnične in prav tako tudi s strani letalskih lastnosti, sem si zaželel, da poletim z HB-23. To pa za to, ker ima motor 75 KM ali 15 KM več kot naše motorno letalo sparalelnima sedežema trojka, ki bi še danes zelo dobro služila svojemu namenu.

Na njej sem končal pilotsko šolo leta 1949 na travnati VPS. Motorno dvosedežno jadralno letalo HB-23 je visoko krilec z razponom 16,24 m, površine 19m 2, prazne teže 510 kg ter z VW motorjem s potisno eliso. Profil krila je Wortmanrov, lesene izvedbe in sicer tako, da je krilo sestavljeno iz treh delov kakor pri jadralnem letalu poljske konstrukcije pirat. . ..

Podvozje je fiksno z nosnim kolesom, s katerim se upravlja po zemlji. Vsaka stran kabine ima svoj vhod, pri tem se vrata od_o pirajo navzgor. Kabina je udobna in opremljena z navigacijskimi in motornimi instrumenti ter radijsko postajo. Posebno zanimivo je to, da je ročica plina med sedežema, zraven pa ročica za ročno zavi-

LETALSKA POŠTA oPARAVIONqAIRMAILoVIA A. . .

ranje. kakor v avtomobilu. Vinstrumentni plošči pa je ročaj za odpiranje aerodinamičnih zavor. ki so pod krilom.

Zalet po betonski VPS je bil kratek in letalo se je hitro odlepilo. Z dobrih 2.5 mlsek dviganja smo se mirno dvignili. če ravno smo imeli tudi veter. Ker sem želel letalo kaj bolj preizkusiti. je tudi polet trajal dalj kot samo do Portoroža in nazaj.

Opravil sem najrazličnejše režime in prevlečeni let. Letalo je dokaj hitro reagiralo in bilo pri tem izredno stabilno.

Med letom sem imel navzlic majhnemu ropotu ves čas občutek. da letim motorno letalo. Let z ugašen im motorjem je brezšumen. kot v jadralnem letalu.

Preglednost iz kabine je zelo dobra.

Ker sem že prej imel priložnost informativno leteti dve motorni jadralni letali. je na mene HB-23 naredil najboljši vtis. "' VOJKO LUŠIN AK Koper

PONUDBA & POVPHASEVANJE Prodam več WEBRA motorjev in nji m primernih skala modelov. Janko Rupar, Skalica 5, Kranj, teL (064) 23-073 Kupim novejšo napravo za daljinsko vodenje z možnostjo priključitve vsaj štir ih servomehanizmov . Primož Jandrak, Ravne 14, 63325 Šoštanj .

Prodam daljins ko napravo na 4 servomotorje. starter. motorček glow plug4.9 ccm . polnilec Ni Cd baterij. 6 minutni timer. kit mode la Minidelfin . modela piper Pa-18 in ASW 15. balso in ostali modelarski ma teria l. Gregor Malenšek. Nad mlini 48 . 68000 NOVO MESTO . telefon (068) 25-046.

, i inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (061)861 ·411

inovak'okna

kombivak okna okna S polkni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garalna vrata lamelirani profili lamelirane ploi&t

Marljivi Edi Lorenzon pri obdelavi konstrukcije krila

Edijev ultralahki »baga« Le kdo izmed letalcev še ni slišal za Edija Lorencona? Mnogi se ga spominjamo kot učitelja jadralnega in motornega letenja, pa tudi kot skoraj obvezen »inventar« na raznih izpitih v vlogi izpraševalca.

Svoje, strokovno poznavanje letal je dopolnjeval domala vso aktivno dobo službovanja. Posebno zadnja leta upravnikovanja v Letalski šoli v Ajdovščini sta

Se en pogled na krilo ln del Edljeve Miro, Ajdovičina)

domače

delavnice (Foto:

prišla njegova usposobljenost in znanje do izraza, saj je opravil nekaj generalnih in drugih večjih popravil na raznih tipih letal. Ker tudi sam verjetno ne ve točnega števila popravijenih letal, je bolj zanimiva novica, da se Ediju po upokojitvi izpolnjuje mladostniška želja za izdelavo svojega letala. V nasprotju z mladostniškimi poizkusi to pot ne eksperimentira, ampak se je .lotil dela načrtno. Po predhodnih študijah raznih tipov se ie nazadnje odločil za načrt »1\ Bagalini«, katerega primerki že uspešno letijo v Italiji.

Velik del opravljenega dela je že za njim, krila so takorekoč končana, ogrodje že tudi ima svojo obliko, preko zime pa bo treba prirediti še Trabantov motor. Ob Edijevi pedantnosti tako ni bojazni, da letalo spomladi ne bi poletelo . Za delo bo potrošil preko 1000 ur dela (brez razmišljanja!) izdeluje pa v glavnem iz domačih materialov, saj je klasična lesena gradnja. Tehnični podatki so razvidni iz priloženega osnovnega načrta. Omeniti velja še, da enako letalo izdeluje tudi Ivo Boscarol, jadralec iz Ajdovščine, poleg teh dveh graditeljev pa izdelujeta enak tip še dva graditelja na Dolenjskem.

EMIL FRAS

AMATERSKA GRADNJA

FantastiCni pogoji za Italijanski prvenstvi Takoj po svetovnem prvenstvu je Rieti gostil italijansko prvenstvo v odprtem razredu in prvenstvo dvosedov. Meteorološki pogoji so bili celo boljši kot med svetovnim prvenstvom! V desetih dneh od 15. do 24. avgusta sta oba razreda devetkrat poletela s povpreč­ no dolžino naloge 504 km za odprti razred in 388 km za dvosecle. Izvenletaliških pristankov je bilo 24% ziroma 33 % pri dvosedih .

V odprtem razredu je nastopilo 22 tekmovalcev po nemški handicap tabeli. Najhitreje je letel prvega dne Vergani (ASW 22) 133,4 km/h na 510 km dolgi poti .

Končna uvrstitev: 1. Peter (ZRN), LS6 8436 točk 2. A. Pronzati, ventus B, 8152 3. Muzi/De Orleans, janus C, 7993 4. Clement (Francija) nim bus 2, 7737 5. Gritti, ASW 17, 7590 V razredu dvos edov, prav tako s handicapom, sta zmagala Mantica/Maestri Uanus C), sledila pa sta jima Servilio in Fergnani, oba zjanusoma

TEHNIČNI PODATKI

B.

SMILIAN CIBIC Vicenza

ATR-42 v ZDA Novo letalo Atr 42, ki ga skupaj izdelujeta francoska Aerospatiale in italijanska Aeritalia, so uspeš no predstavili tudi v ZDA, kjer je pet družb že naročilo več teh letal.

Razpon kril Dolžina Višina Površina Teža praznega Maks. teža Dviganje Propadanje Min . hitorst Pot. hitorst Max. hitrost Finesa Obremenitve Poletanje na dolžini

10,58 m 6,40 m 1,96 m 13,80 m l II 5,00 kg 200,00 kg mis 1,20 mis 43 km/h 5 km/h 95 km/h 14 + 7 do -3 ,5 15 m.

Božič

republiški prvak Zadnjič smo obljubili, sa bomo k fotoreportaži in rezultatom s padalskih prvenstev v Lescah, danes objavili tudi izčrpnejši komentar k tekmovanju. Prispevek smo popestrili s fotografijami Leona Mesarlča, saj zadnjič zaradi stiske s prostorom ni bilo mogoče prireditve dovolj izčrpno predstaviti.

Slika nad naslovom: počitek v senci krila, zgoraj: Drago Bunčič - Kengs Je vedno neumoren snemalec flguratlvnlh skokov ln že tudi pravi mOjster v tej spretnosti (vse fotografije: Leon Mesarič)

Na leškem letališču je bilo v dneh od 7. do II. avgusta 23. člansko in 10. mladinsko republiško padalsko prvenstvo v klasičnih disciplinah ter 5. republiško prvenstvo v skupinskih likovnih skokih.

Ob vlOmi organizaciji in tehničnem vodstvu tekmovanja,je 25 slovenskih padalcev izvedlo 600 skokov. K dobremu razpoloženju je v vseh štirih dneh tekmovanja prispevalo tudi izredno lepo vreme

Zadnji - osmi skok v ničlo je Branku Mirtu pomenil tudi zmago v disciplini skokov na cilj

in številni gledalci. ki so lahko zares uživali v izrednih dosežkih tekmovalcev.

Nekaj jih je bilo tudi visoke mednarodne vrednosti. Ekipa vice šampionov sveta v skupinskih skokih na cilj,je spet pokazala dobro formo in možnosti za lepe dosežke na mednarodnih tekmovanjih.

Dosežki slovenskih padalcev so bili kar presenetljivi, ker so imeli pred republiškim prvenstvom izredno malo treninga. Najboljši, to so predvsem državni reprezentanti, so opravili samo od 120 do 180 skokov, kar je veliko premalo za vrhunsko formo. Vmes so bile tehnične težave, ker so Leščani ostali zaradi Qesreče in poškodbe brez letala v klubu.

Zal letala AN 2 Letalska zveza Jugoslavije po več letih ni razporedila vsaj za teden dni v Slovenijo, čeprav so padalci tudi sami krivi, ker niso pravočasno posredovali letošnjih potreb za to letalo.

Slovenski padalci so zato prišli na državno prvenstvo brez posebnih priprav in tudi republiškega prvenstva ni bilo mogoče organizirati pred državnim prvenstvom, kar je bilo predvideno v kole'darju tekmovanj. Reči paje treba, da je bilo presenetljivo tudi to, kako so številni udeleženci državnega prvenstva napeto pričakovali poraz leških padalcev.

Vendar še vedno drži pregovor: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna!« In leški

Darku Svetini pomaga pri zlaganju padala tudi že sin, mamica pa to početje samo zaml!iljeno opazuje

~2fL,414

PADALSTVO

Mladi Leščani Erjavec, Marzidovšek, Jagodic in Boris Mirt še močno zaostajo za starejšimi kolegi. taka lih še veliko dela ...

PO zadnjem skoku na cilj je bli Božič v središču pozornosti, predvsem med najmlajšimi gledalci.

fantje se zares spoznajo na svoj šport , ki je povezan z veliko trdega dela .

Po vseh neprijetnostih pa je bilo repub!iško prvenstvo za vse tekmovalce le prijetno doživetje. Ob koncu je bil najbolj zadovoljen Roman Božič, mladinski državni prvak, ki je postal za letos tudi članski in mladinski republiški prvak.

Premagal je letošnjega in bivše državne prvake Hrasta , Intiharja , Mirta in Šmida. V mladinski razvrstitvi je razveseljivo, da sta se za leščanom Božičem in Frankom uvrstila Ptuj čan Butolen in Mariborčan Prešeren.

Najatraktivnejša disciplina so bili posamični skoki na cilj. Za napetost in zanimi vost so poskrbeli Mirt, Božič, Intihar in Šmid, ki so to razvrstitev dosegli po osmih skokih. V napeti borbi je bil izreden Božič , ki je po sedmih skokih vodil z vsega enim centimetrom pred Mirtom in štirimi in Intiharjem s petimi centimetri. Za zmago bi Božiču zadostoval že skok s tremi centimetri tudi če bi Mirt skoči l v ničlo, a so ga izdali živci in doskočil je na pet centimetrov. Mirt je osmi skok doskočil v ničlo in tako z izrednim rezultatom zmaga\.

"e,u, 15

PADALSTVO V skupinskih skokih na cilj je prva leška ekipa pokazala vrhunsko mojsterstvo. Intihar, Božič, Šmid in Mirt so v štirih serijah, to je skupno v šestnajstih skokih, nabrali vsega 16 centimetrov, kar je dosežek visoke mednarodne vrednosti.

Samo za primerjavo: sovjetska ekipa je lansko leto na svetovnem prvenstvu zma-

Padalski srenjl dobro znana trojka: Drago Bunčič - Kengs, Kulic - Blvll drfavnl reprezentant ln zdaj vodja pilotov v Energoinvestu v Sarajevu in Srečo Medven - trener zmagovitega Ielčanskega moltva

gala s 33 centimetri, naša paje bila druga s 36. To pot je ista ekipa skakala izredno, najboljši pa so bili v drugi seriji, ko so vsi štirje skočili v ničlo. Na drugo mesto se je uvrstila druga leška elcipa, ki paje imela skupni rezultat že kar 1,03 metra, tretja je bila ptuj ska, vendar že z velikim zaostankom in s skupnim rezultatom 5.81 metra .

Figurativni skoki so slovenskim padalcem še vedno slaba točka. Morali bi opraviti veliko več skokov za vadbo kot imajo zdaj možnosti. To jim ne uspeva ker nimajo primernega letala in zaradi visokih stroškov za polete na višine dva ti soč metrov z letali, kakršna so jim zdaj na voljo . Kdaj bo bolje, je težko reči, ve se samo, kako bi lahko napredovali v tejdisciplini. Dosežki so zato izredno skromni v primerjavi s svetovno elito. To pove tudi čas zmagovalca Romana Božiča 8,33 sekund. Drugo mesto sije zasluženo priboril veteran našega padalstva Branko Hrast. To visoko mesto drži predvse m z izredno izkušenostjo. Kar celo desetletje je bil državni reprezentant in opravil nad 3500 skokov, to pa prav gotovo ne mimogrede! Pri tem je zanimivo, da v petnajstletni padalski karieri in pri toliko skokih ni še imel nobene poškodbe. Pripomogle so redne naporne fizične priprave in dobra kondicija, kar je lahko lep vzor mlajšim .

LEON MESARIČ

Novo japonsko letalo - Na J apo nskem so uspešno preskusili prototip novega letala, ki sodi v t.i. skupino letal »stol «, ki potrebujejo za vzlet in pristan ek krajše letalske steze kot druga letala . Novo letalo, ki ga bodo serijsko začeli izdelovati v zače t­ ku prihodnjega desetletja, je narejeno izključno z japonskim znanjem in tehnologijo , dolgo je 29 metrov, za vzlet in pristanek pa potrebuje le 600 metrov dolgo stezo.

(DELO)

Najboljla peterica s trenerj~m Kengosom. Z leve: Benjamin $mid, Darko Svetina, Drago Bunčič, Roman BOŽiČ, Dulan Intihar ln Branko Mirt

OSVET

RepubIlIki ZI notranje zadeve Toma! Ertl je 12. novembra s simbolično izročitvijo ključev pilo lIke milice RSNZ predal namenu nova helikopterja, ki so Ju za potrebe organov za It je zadeve ln slovenskega gospodarstva uvozili s posredovanjem zastopni ka IJubij SloveniJalesa. Nova helikopterja sta znamke Augusta Bell 206 B ..Jet ranger«. Ima Inlka motorja ln lahko pristane ta na katerikoli vilinski točki v Sloveniji.

(Foto: Nacelz DNEVNIK) Letalski proizvajalci čutijo, da postaja Jugoslavija zanimivo tržl!iče za tako Imenovana regionalna letala.

Nekaj mesecev je tega, ko so Britanci pri nas predstavili svoje ..malo« letalo, zdaj pa ga je pripeljal na poku!ilno Italijansko (Aeritalla)-francoski (Aerospatiale) konzorcij ..Avions de Transport Reglonal«. Svojega skoraj 23 metrov dolgega novinca ART 42, z razponom kril blizu 25 metrov ln z dvema turbopropelerskima motorjema, ponujajo v različicah od 42 do 50 sedežev za okoli 6,5 milijona dolarjev. Proizvajalci ga hvalijo kot ekonomlčnega (zlasti pri vzdrževanju) in okretnega, potnikom pa je v!ieč zlasti zato, ker leti dokaj nizko. Ob vratih pod repom za potnike ter spredaj za posadko Ima !ie ena velika vrata, skozi katera je mogoče naložiti tudi večji tovor. Doslej so Iz Italijanskih ln francoskih tovarn kupcem poslali že 93 letal ATR 42, od tega polovico v ZDA. Zlasti primerni so za polete, ki ne trajajo več kot uro, v tem času pa preletljo okrog 500 kilometrov. Letalo ATR 42 so predstavili v Trstu, Ljubljani, Beogradu ln NI!iu. (Foto: Boris Lenič, DNEVNIK)

PO uspesni graanJllelala KR-l, ki Je ze registrirano ln z nJim ze leli, zoran Premuz, član relkega aerokluba s kolegi Nikolo Frankijem, Ivom Cu bričem ln Zlatkom Vuklčevlčem začenja z gradnjo novega dvosedežnika za osnovno lola nje motornih pilotov, po načrtih amerilke konstrukcije KP-2 ...Vse gradivo smo zagotovili ln priča­ kujemo, da bomo prve polete Izvedli do poletja naslednjega leta,« pravi Nikola Frankelj, predsednik kluba ...Uporabili bomo folkswagnov motor s prostornino 1600 ccm, ki smo ga saml ..sfrlzlrall« ln predelali v letalski motor. Prav tako smo Izdelali že tudi ellso bez spremenljivega koraka ln Izdelali okrog 50% zmaja. Pripravili smo tudi vse potrebne proračune, ki so potrebni za registracijo letala, ki bo, ko bo dograjeno, last kluba. Po finančnem načrtu bo material stal okrog 4,2 milijonov dinarjev, za dograditev letala pa bomo porabili tudi okrog 2.200 ur nalega dela. Letalo KR-2 bo Imelo uvlačljlvo podvozje, njegova minimalna hitrost bo 45 mIIi na uro, potovalna hitrost bo 220 mIII na uro, za vzlet bo potrebovalo 120 m, za pristanek pa 300 m, pri doletu 1.000 kilometrov pa bo porabilo okrog 12 I bencina na uro. (po AEROSVETU)

Zahodnonemiki letalskl prevoznik Lufthansa je 27. oktobra odprl novo letalsko progo med Zagrebom ln največjimi zahodnonemikimi mesti. Zagreb bo tako s temi mesti povezan prek MOnchna, od koder bodo v Zagreb vsak dan letela letala jetstream 31, ki jih sicer izdelujejo v Veliki Britaniji, Imajo pa 18 sedežev. Letalo doseže hitrost 500 kilometrov na uro in lahko leti do 8000 metrov visoko. Na fotografiji: letalo jetstream 31, ki bo povezovalo Zagreb z zahodnonem!ikiml mesti. (po DNEVNIKU) Vse več se govori o povratku propelerjev - zlasti zaradi manj!ie porabe goriva. Tefave pa nastopijo pri visokih obratih, ker konci vij aka že dosezajo zvočne hitrostI. Vendar pri General Electricu, Rolls Roysu, Hamillonu ln Standardu ne odnehajo, le zlasti ker hočejo Imeti Boeing, Douglas in Lockheed čim­ prej, če ne že kar drugo leto, letala s propelerskimi motorji. Pri Airbusu se tolažljo, da ta vrsta pogona ne bo le uresnlčljiva pred letom 1995, konkurenca pa je seveda toliko bolj nestrpna.

Na sliki je propfan firme Hamilton Standard, ki ga prelzkulajo v vetrovniku tovarne Prali & Whitney, Gen. EI.lNASA model UDF motorja pa smo pred kratkim že objavili (po ADRII).

Pred kratkim je IzAla že četrta ItevlIka (oktober) vojvodinske letalske revije AEROSVET. Razen zanimivih poročil znalih letoInjlh največjih tekmovanj prlnala Izčrpen pregled razvoja domačih kmetijskih letal, predstavlja ultralahke, objavlja Izvirni test domačega motornega jadralnega letala lole 77, reportažo o canadairjih ter lepo bero tujih ln domačih zanimivosti. Za letos napovedujejo le eno ItevlIko, prihodnje leto pa redno Izhajanje. Fantje torej mislijo resno, kaj jim lahko le rečemo, kot na zdravje ln čim večjo naklado. Zgoraj: naslovnica zadnje ItevlIke s posnetkom Branislava $krblča s VI. svetovnega prvenstva na Malem Lollnju.

OS"OI)Oalllve Prlltlne je tamolnjl Aeroklub Miladin Popovič organlz talsko razstavo, ki je pritegnila veliko pozornost mladih. Razstavili so Izdelke letalskih ln raketnih modelarjev, jadralna letala, padala ln seveda različne pohvale, priznanja ln odlikovanja, ki jih Je klub dobil za dolgoletno vzgojno delo. Aeroklub Ima zdaj več kot 100 aktivnih članov: modelarjev, Jadralcev, padalcev ln motornih pilotov, Itevllo prijateljev kluba pa tudi naraiča (po KRILI~ ARMIJE).

V ZSSR izstrelili šest satelitov za raziskave vesolja.

V Sovjetski zvezi so izstrelili šest satelitov iz serije kozmos , od kozmosa 1690 do kozmosa 1695. Kot so uradno s poročili v Moskvi, so cilj izstrelitve raziskave v vesolju. Vse naprave na satelitih delujejo normalno.

(TASS)

Let nad kumulusom Dva jadral.ca iz AK »Heroj Pinklcc v Novem Sadu sta izkoristila nevsakdanji vremenski pojav ln se dvignila ob vetrni strani kumulusa nad njegov vrh. To je zapis enega Izmed njiju - Branka Stojkovlca.

V jadrals ki meteorologiji je znano. da v primeru. ko se veter z višino občutno krepi. ali bistveno menja svojo smer. kumulusi delujejo kot ovire in usmerjajo zračne tokove tako . da jih le-ti obidejo (glej sliko 1). To se dogaja zato, ker je zrak. ki se dviga v oblaku prišel iz nižjih plasti in se zato dviga počasneje od okoliŠkega zraka oblaka. Okoliški zrak. ga delno obide. delno pa prodre v sam 09 1ak . Če je oblak dovolj dolg. se bo na vetrni strani dobršen del okoliškega zraka ob

njem povzpel do in čez njegov vrh. tako vzgornike. oz. dviganje. podobno kot veter. ki piha proti pobočju hriba . V tem primeru obstaja ob strani oblaka predel dvižnih tokov. v katerem se jadralno letalo lahko vzpenja . celo do višine. ki. presega vrh samega kumulusa . Ta predel dvižnih tokov je na sliki I prikazan črtkano . tvoreč

Vremenski podatki Sinoptične razmere so bile 14. aprila letos takšne. da se je Vojvodina nahajala za hladno fronto . ki jo je prešla prejšnji

JADRAtNA LETALA

Vse ve~ možnosti za polet do slovenske obale Od 5. novembra omogoča sečoveljsko letališče Portorož še

boljšo povezanost tega območja z drugimi jugoslovanskimi kraji. Inex Adria 'Aviopromet je namreč vpeljal kar nekaj novih letalskih prog z DASH-7,48-sedežnim letalom, ki potrebuje kratko stezo za pristanek in vzlet. 1z Portoroža bo letalo poslej dvakrat na teden (ob torkih in četrtkih ob 9. uri) letelo v Beograd (cena vozovnice 7.250 dinarjev). Četrtkov polet v Beograd bo tudi zveza za Iet na Ci per v Larnako. Ob torkih ob 17. uri in 20. minut bo letel v Sarajevo, ob četrtkih ob 17. uri in 20 minut pa naprej v Titograd, od tu pa Št v Mostar. Iz Sarajeva bodo letala, namenjena v Portorož, vzletala vsak torek ob 6. uri in 50 minut, iz Titograda vsak četrtek ob 6. uri in 30 minut in iz Beograda vsak torek in četrtek ob 15. uri. Za te proge so se pri Inex Avioprometu odločili zaradi dobre zasedenosti linije med Beogradom, Portorožem in Tivtom (v povprečju je bilo letalo zasedeno 70-0dstotno), pa tudi zato, ker so del zmogljivosti že zakupile domače turistič­ ne agencije. (po DELU)

dan, medtem ko je iz severozahoda prihajala nova fronta, ki naj bi Vojvodino prešla ponoči. Razmere so bile za jadranje ugodne: poprečni dvižni tokovi 2-3 m/sek , 2 do 4/8 kumulusov z bazo med 2.300 in 2.400 m ter z višino okrog 2.800 m. Pri tleh je sprva pihal veter iz smeri 250° s hitrostjo 5 m v sekundi, proti veče­ ru pa se je obrnil in pihal iz smeri 200° s hitrostjo 3 m/sek. Podatki o vetru v višini jadralcerna niso bili znani, a iz opazovanja medjadranjem sta se prepričala , da je na višini 2.000 m pihal iz smeri 220°, s hitrostjo okrog 15 m v sekundi.

Polet Za 14. april smo načrtovali prve prelete v letošnji sezoni in sicer na progi : letališče Čenej-Subotica-Čenej v dolžini 144 km. Z letenjem smo začeli okrog 12.30 in tako sem se okrog 13. znašel s še tremi jadraici v termičnem stebru, kjer smo imeli po 2 m/sek dviganje . Med kroženjem in dviganjem nas je veter zanesel nekaj kilometrov severozahodno od letališča . Dosegel sem bazo oblaka na višini 2.500 m in se obrnil v veter, da bi fotografiral letališče pri odhodu na prelet. Na enaki višini je bil tedaj tudi jadralec Dejan Milovanovic, ki mi je sledil z letalom Cirus .

Ko sem priletel izpod oblaka , sem opazil. da me še vedno dviga s hitrostjo 1.5 m/sek. Brž sem spoznal za kaj gre. Po nekaj krogih sem nehal nabirati višino in začel leteti vzporedno z oblakom. nekako 30 m od njega . podobno . kot bijadral ob pobočju . Ko sem priletel do konca oblaka. oz . dvižnih tokov, sem obrnil za 180° in se vračal na drugi konec oblaka. dolgega približno kilometer. Od zavoja do zavoja sem letel približno pol minute. pri tem pa sem se mirno dvigal. sprva s hitrostjo 1-2 metra v sekundi. vednar je moč dvižnih tokov z višino pojemala . Na 2.850 m. približno 50 metrov nad vrhom kumulusa se je moj DG-IOI. poln vode

nttll 19

Slika 2

dvigal le še 0,25 m/sek , zato sem tedaj kumulus zapustil in se obrnil v smer proti Subotici. Prijatelj Dejan je s svojim Cirusom dosegel še večjo višino-3.050 m. izrabljajoč dobesedno še zadnje moči pojemajočega vzgornika .Ko sem že obrnil na prelet proti Subotici , sem med potjo, ko sem bil še v višini nad bazo oblakov, izkoristil še dvižne tokove ob dveh manjših kumulusih , vendar je bilo na njuni vetrni strani, verjetno zaradi njune majhnosti . le do I m dviganja v sekundi .

Vtisi Med dviganjem ob vetrni strani kumulusa je bil pogled iz letala veličasten.

Preleteti med dvema oblakorna, enega zadeti s krilom med kroženjem. leteti tako blizu čudovitih oblik , ki se bleščijo v so ncu - vse to je. kot bi bil v čudežni deželi .

K sreči sem prav pred tem poletom montiral nov nosilec za fotoaparat in sem ga ob tej priložnosti preizkusil. Nastali so posnetki. ki vsaj delno prikazujejo vso čudovitost pogledov, ki sem se jih navžil med tem poletom .

Seveda pa so opisane izkušnje . čeprav je bil sam polet še tako lep in enkraten. bolj redke. Majhno je število jadralcev. naj si bo pri nas. ali v tujini . ki bi se jim tako pos rečilo izkoristiti ta meteorološki pojav. Takšne vremenske razmere se pojavljajo redko. drugi razlog pa je v tem. da večina jadralcev ni pripravljena spoznati takega pojava in ga zato tudi ne izkoristijo .

Da se prebiješ v predel »pobočnega« jadranja na vetrni strani kumulusa. seje treba dvigniti do same baze oblaka in potem letalo zasukati proti vetru . Če to storimo še pr~d bazo oblaka. ne bomo ujeli stika z dvižnimi tokovi . To sta ta dan dokazala dva jadralca iz prej omenjene četverice. medtem ko je redko priložnost izrabil prijatelj Dejan. Druga dva sta prekmalu obrnila v veter in dvižnih tokov ni bilo več.

(Po AEROSVETU)

--~CG

- -II.c,.O

oI tf-OttO /'r,

1,

lJ -rtk,tq(/") eG .~/S"-o,lO'K C',~"(,,Ol fp~

...

Ameriška »nevidna« letala

Izračun

Po mnenjn ameriških strokovnjakov utegne ameriško letalstvo v kratkem dobiti prva »nevidn-" letala, ki se lahko izognejo radarski kontroli, in sicer zaradi svoje izvirne oblike in novih barv, ki vsrkavajo elektromagnetne valove. List Newsweek je pred kratkim potrdil , da so se poskusni poleti »nevidnih« lovcev F-19 že začeli. [zdeluje jih tovarna Lockheed. V tovarnah družbe Northrop pa izdelujejo podoben bombnik , ki naj bi bil po načrtih dokončan do leta [987.

(AFP)

Kot izhod;šče za izračun in izdelavo jadralnega modela FIA služijo osnovni izhodiščni podatki in sicer: površina vseh nosilnih delov se lahko giblje med 32 in 34 dm 2 , minimalna teža modela 410 dkg in vlečna vrvica, obremenjena na nateg 2 kg za dolžino 50 m. Iz teh osnovnih podatkov, ki '>0 mednarodno določeni, si vsak modelar v okviru svojih izkušenj nariše , skonstruira, izračuna in izdela svoj tekmovalni model , svoje tekmovalno orodje.

modela Fl A

Sam bežen pregled nad različnimi konstrukcijami modelov, ti že da okvirne osnovne letalske površine, višinskega repa (okoli 5 dm 2) in kril nih površin (okoli 29 dm'). To nam da tudi podatek pn konstruiranju modela, da znaša površina višinskega repa okrog 15% skupne površine (34 dm 2). Važen podatek pri konstruiranju modela pomeni tudi faktor stabilnosti A, ali kot ga nekateri imenujejo

faktor geometrijske višinske stabilnosti , ki naj ima vrednost o krog I. Pri modelih , ki imajo večji A faktor, bodo v tem primeru oscilacije "pumpanja« manjše. Če pa vzamemo ma njši A, moramo vzeti večjo površino višinskega repa. Običajno ima modelarsko krilo vlom . To pomeni raven srednji del krila in dvignjeno uško . Višina dviga se določa glede na globino krila in znaša 8% globine krila. Parameter vitkosti krila in repa je eden izmed pomembnih podatkov pri konstruiranju modelov. Tako naj znaša vitkost krila: Akrila = 10, vitkost repa : A repa = 6. Vitkost krila se računa po priloženem obrazcu in se razlikuje od modela do modela . S takimi splošnimi podatki si lahko vsak modelar konstruira in izdela načrt svojega jadralnega modela kategorije FIA . Seveda pa je potrebno poleg načrta izračunati modelu še aerodinamično težišče AC in pravo težišče CG . Izračun teh »življenjski«

MODELARSTVO

ICefL" 21

pomembnih podatkov zajadral ni model , _ po katerem sem si težišča računal za svoje modele pa teče takole: 1. Izmerim, ali i zrač unam iz n ačrta modela ročico 2. Izračunam površino krila v dm 2 (t.j . tloris na površina krila) 3. Izračunam površino repa 4. Iz danih podatkov dobim iz obrazca vitkost stabilizatorja in vitkost krila \

'"

k'l rl

a

('š " VI

Inskega repa) =

(Razpetina)' Š povr Ina

5. Iz diagrama, glede na obe vitkosti določim korekcijski faktor C F 6. Matem a tično izračunam aerodina mični center AC, ki se nahaja za i zraču nano

(brY

d

A

vrednost za 114 globine krila .

S repa B . C F AC = S krila 7. Določim težišče CG, kije 15-20% globine krila pred AC. 8. Določim položaj vleč n e kljuke, ki se nahaja 10-15 m/m pred CG. Tako sem si teoretičn o izračunal z vsemi podatki jadralni model. Zdaj pa šele lahko začnem s praktično izdelavo in reTONE VIDENŠEK glažnimi poleti .

Sk - površina krila v dm 2 Sr - površina repa v dm 2 Lk - globina krila L kSr - srednja globina krila b k - razpetina krila br - razpetina krila B = L = ročica d = razdalja AC-ja od Y. L k.

CG 0, 15 do 0,20 Lk pred AC. C r korekcijski faktor iz diagrama Rk - vitkost krila RSI vitkost repa A faktor stabi1nosti (0,9-1 , 1)

Razočaranje

v Mostarju

Vuk T, letalo, ki je pred kratkim prišlo v hangar mostarskega aerokluba , bi kmalu bilo katastrofa lno za člane aerokluba. Že po 6 urah skupnega letenja je dvakrat prišlo do nesrečnega položaja po zaslugi napake proizvajalca, tovarne letal in jadral nih letal »Jastreb« iz Vršca .

Prva nezgoda se je pripetila na prvem poletu v Mostarju, po preletu iz Vršca.

Sreča je v tem , da v Mostarju vsako novo letalo, ki pride iz Vršca, najprej preizkusijo izkuše ni piloti. Tako je bilo tudi tokrat, ko je za krmili letala sedel upravnik aerokluba Mensur Demirovic. Ko se je po končanem jadranju usmeril na prist;mek, je no rmaln o izvlekel pristajaine zavore, a ko jih je znova poskušal uvleči , se je, za vo ra na desni strani krila zataknila v svoje m ležišču , medtem ko je zavora na levem krilu več kot polovico os tala zunaj , če prav je pilot večkrat poskušal, da bi obe zavori normalno uvlekel.

Zahvaljuj oč se svojim boga tim letaskim iskušnjam se je po let oz. pristanek uspešno in srečno končal. Po mn enju ljudi, ki se razumejo na letalske kon strukcije, je do te napake prišlo zaradi slabega materiala, iz katerega so zračne zavore bile izdelane in, ko se je zaradi slabe kakovosti skrivil tako , da pilot leve zavore ni več mogel uvleči v njeno ležišče .

Tudi pri drugem poletu je letalo vodil izkuše n pilot, učitelj motornega letenja Zijo Kekic, sicer letalski inženir v delovni organizaciji »Vazduhoplovstvo« mostars kega »Sokola«. Ko je bilo že vse pripravljeno za vzlet, je pilot Kekic odpel vrv za vleko, ker se je krmiina palica , ko jo je potisnil v levo v tem položaju zataknila ttlko trdno, da je niti najmočnejši z obema rokama niso uspeli spraviti v nevtralni položaj . Po n atančnem pregledu so ugotovili, daje oplata na levem krilu zgrabila leva zakrilca . Najhujše pri tem pa je, da je bil zataknjeni del zakrilc označen , torej je kontrola napako pri gradnji opazila, ni pa vztrajala, da bi stva r ustrezno popravili .

Po teh dveh pripetljajih so letalo Vuk T spravili v hangar, zapisnika o o beh dogodkih pa sta že potovala k odgovornim v Vršcu.

Po »Aerosvetu« ,.--.

L.

Avstrijski dash na

sečoveljskem letalilču

(Foto: Sergio Gobbo)

Pozimi v Portoroži Boeing določil odikodnino Japonska letalska družba JAL se je s podjetjem Boeing sporazumela , da bosta skupaj poravnala račun za odškodnino družinam ponesrt'.če ­ nih potnikov v Boeingu 747, ki je 12. avgusta strmoglavil zahodno od Tokia . Odškodnino so prisodili tudi vsem štirim potnicam, ki so preživele nesrečo . Ni znano, koliko znaša odškodnina, neuradno se govori o 200 milijonih dolarjev. Boeing je sprejel predlog JAL, potem ko so ugotovili, da je leta 1978 slabo opravil popravilo na rel?u in da je morda prav to zakrivilo ne srečo.

(DELO)

o portorolkem letalilču smo letos veliko brali v

časopisih.

~e davno je preraslo aero-

klubovski značaj in skoraj ni leta, ko ne bi naredilo korak v svOJi preobrazbi.

Ali ne bi zvenelo prebahavno, če zapi!iemo, da smo k njegovi popularnosti prispevali tudi mi z uvedbo novih linij med Portorožem, Beogradom in Tivtoml Nove letalske proge, ki so zbližale slovensko obalo z glavnim mestom Jugoslavije in črnogorsko obalo so, lahko rečemo, izpolnile pričakovanja. Letali sta bili na obeh linijah v povprečju 72-73~odstotno zasedeni.

Spomladi smo v red letenja zapisali, da bosta Dasha do konca oktobra redna gosta na portoroškem letališču . Ugodni rezultati njune zasedenosti z obeh strani so nedvomno botrovali odločitvi, da Portorož povežemo s svetom tudi v zimskem času.

Da bi zbrali čim več vtisov in zaokrožili sliko o tej zračni povezavi , smo povprašali v naši komerciali, posadko lete-

nja, potnike in pristojne na letališču Portorož, kakšne so njihove šestmesečne izkušnje. »Na pobudo angleške turistične agencije Thomson , ki je želela svojim turistom ponuditi tudi počitnice v črno­ gorskem primorju, je nastala ta linija,« mije pojasnil Danilo Radovič, vodja domačih rednih linij. Agencija je hotela v začetku zakupiti celo letalo, nato pa je obdržala v zakupu 20 sedežev. Pomislili smo, da bi bilo mogoče vredno poskusiti s prosto prodajo ostalih sedežev. Povezava z Beogradom je nastala zaradi preleta letala iz Beograda v Portorož. Poleg turistov smo uspeli pritegniti tudi nekatere poslovneže, ' ki prihajajo po službenih opravkih v slovensko Primorje, severno Istro in tržaško Primorje. Ugodni rezultati in povpraševanje so odločili, da smo tudi v zimski sezoni obdržali Portorož v mreži rednih linij, le da smo spremenili čase prihodov in odhodov, ki bodo ugodnejši za potnike iz Portoroža .

Letališče Portorož je edino med manjšimi slovenskimi športnil)1i letališči , ki je odprto za javni promet. Ze leta 1972 je z asfaltiranjem 600-metrske steze storilo prvi korak - odpiranja v svet. Pomembnejši mejniki so bili podaljšanje steze na 850 m (1976), registracija za javni promet (1981) in podaljšanje steze na 1200 m v

t:etL423

POTNISKO LETALSTVO

Ljubljaneani Rajlovcu

V

lanskem letu. Začeli so s panoramskimi leti, ko so razmere in oprema dovoljevale, pa so se usmerili v sprejem in odpravo lanskih turističnih letal, predvsem zasebnih. Ker je delovna enota tozda kazino v sklopu turistične organizacije Portorož, je njihova osnovna naloga dopolnjevati obalno-kraško turistično ponudbo in v Portorož pripeljati zlasti petične goste.

v okviru šolskega programa so gojenci zadnjega letnika OSVŠ .. Franc Rozman-Stane« iz Ljubljane pred kratkim obiskali Vojno akademijo vojnega letalstva in PZO v Rajlovcu. Letalci so v Prva redna linija okviru šesturnega obiKaj je za Portorož in njegovo zaledje ska goste seznanili z pomenil prihod Inex Adria, me je zaniživljenjem in delom .

O »osebni izkaznici« malo, ko sem obiskala Vojka Staroviča, akademije je govoril vodjo letališča . »Dashi so prva večja letanamestnik načelnika la, ki od letošnje pomladi redno prihajajo polkovnik Bogdan na naše letališče. Gostili smo tudi že druIvanovic. Po gleda- ga letala podobnih velikosti, ki pa so bila nju filma o Šolskem le priložnostni gosti. Inex Adria nam je centru vojnega letals- pripeljala prvo redno linijo, ki po tva in PVO so gojenci šestmesečnem obdobju dokazuje, da smo iz glavnega mesta Slo- potrdili naš pomen in namen. Smelo zasvenije obiskali šolske tavljeni načrti - ob majhni kadrovski in športne objekte,le- zasedbi, z majhnim poseganjem v tališko ploščad in sta- prostor in s sorazmerno majhnimi invesnovanjske prostore in , ticijskimi vlaganji odpreti Portorož svese seznanili z vsakda- tu. Uvedba redne domače linije je šele njikom gojencev voj- prvi večji korak v naših bodočih prizadene akademije v Raj- vanjih, saj bi želeli tudi mednarodne polovcu. vezave. Prepričani smo, da bi lahko (po KRILIH ARMIJE) pridobili goste iz Munchna, Milana, Bergama in Dunaja. To bi pomenilo devizne prihodke ter pridobitev novih gostov.

Portorož si želi predvsem individualnih gostov z globjo denarnico. Za take goste je potovanje z letalom kot nalašč, saj lahko nudimo višji standard prevoza brez gneče, z individualnim pristopom.

Na tem področju si želimo z Inex Adrio Frankfurtsko več sodelovanja. . letališee bodo Ob dobri raziskavi trdnih možnosti mora priti do uspeha . Če ne bi uspeli poveeali pridobiti redne linije, bi bilo vredno po- Lanski rekordni skusiti tudi s čarterjem . Prihodnje leto dosežki 19 mi- bomo zače li z rekonstrukcijo letališke lijonov potnikov, stavbe (ločitev domačega in rednega 773.000 ton tovora in prometa), da bi zadostili predpisom in 107.000 ton pošte ter na povedi strokov- poskrbeli za varnost. Predvidena je tudi njakov, da se bo letal- dodatna navigacijska oprema (VOR), ski promet še stopnje- namestitev svetlobnih teles ob stezi. S val, narekujejo širitev tem bomo zadostili pogojem , ki jih potrebujemo za sprejem tujih regionalnajvečjega zahodnonemškega l et ališč a. Po- nih letalskih prevoznikov . DLT, T yrvečali bodo število olian, Crossair in drugi že trkajo na naša prostorov za natova- vrata.« rjanje letal, (od 87 na 105), podaljša li leta- Pravi užitek je pristati liške steze , zgradili v Portorožu Če ima potnik čas, da se malo razgleda prostore za največja letala, postavili pa naokoli po letališču , je lahko res prijetno bodo tudi nov She- pre se n eče n . Miniaturno l e tališče izžarerat onov hot el z 250 va na vsakem koraku urejenost, prizasobami. devnost, entuziazem. Za vse to skrbi le (DELO) dvanajst delavcev, ki si po magaj o in

opraVljajo več opravil. Prav tako obvladajo tudi več jezikov, kar nedvomno prispeva k boljši storitvi. Zanimivo je, da operacija Dash ob četrtkih zaposli prav vse. .. Portoroško letališče se je, kot lani Mostarsko;. izkazalo,« pravi kapitan letala Vine zakelj ... Začetna vnema še ni popustila, kar kaže, da mislijo resno. Letali in posadke so vzeli za svoje, kar je najbolje občutiti v medsebojnem sodelovanju. Verjetno nista samo majhnost letališča in sorazmerno redek promet vzrok, da vse teče kot naoljeno . Pravi užitek je pristati v Portorožu, saj veš, da bodo potniki dobro sprejeti in odpremljeni ter da bodo ostala operativna dela pravočasno in kakovostno opraVljena.

Priskrbeli so si tudi vso potrebno opremo. Za primerjavo, v Beogradu še sedaj po dveh letih letenja z Dashi nimajo ustreznega agregata. Ciščenje je brezhibno, drenaža ne predstavlja težav, saj so drenažno vozilo priredili našima letaloma. Z gorivom ni nikoli težav pa tudi samo črpanje je priročno .

Na letu iz Beograda v Portorož je bilo na predzadnji četrtek v oktobru le 13 po~ tnikov. Večina izmed njih se je prvič peljala z Dashom na tej liniji . Nekaj jih je potovalo na dopust ali obisk, ostali pa poslovno . Bili so zadovoljni z letom, le malo strah jih je bilo pred pristankom v Portorožu , saj so piloti objavili, da priča­ kujejo burjo. Vitas Zoran, inženir iz Digitronovega predstavništva v Beogradu, je potoval že večkrat in pohvalil ugodno zvezo, le prej bi morali vzletati iz Beograda. Nekdo drugi mi je rekel, da bi morali narediti v ostalih republikah večjo reklamo, saj je za let zvedel zgolj s lučajno.

Večina pa se je strinjala, da je potovanje ugodno prav zaradi domačnosti, ki ga ustvari manjše število potnikov, katerim se stevardese lahko posvetijo. .. v Portorožu smo zadovoljni, da smo dobili dve tedenski povezavi z Beogradom, Sarajevom in Titogradom. Z dobro reklamo bi bila lahko dobro zasedena letala tudi v prihodnje. Glede vremena ni v Portorožu pričakovati kakšnih težav, razen občasne megle ali burje. Bojimo se, da bodo leti odpovedani zaradi slabega vremena na ostalih letališčih .

Inex Adria bi morala naprej raziskovati tržišče, saj je v slovenskem Primorju in tudi v zamejstvu veliko zanimanje za polete. Tu poslujejo številne delovne organizacije, katerih sedež je v Beogradu.

Letenje z Dashi ne bi smelo biti odrinjeno na stranski tir v komercialnem razmišljanju. « Nada Serajnik (v ADRII)

Kitajska bo .izstrelila prvo orbitalno postajo Predstavnik kitajskega ministrstva za vesoljsko industrijo je izjavil, da namerava Kitajska izstreliti svojo prvo orbitalno postajo in zgraditi lastno raketo za izstreljevanje satelitov.

Za zdaj še niso sporočili, kdaj naj bi te projekte uresničili.

(Xinhua)

Pionirji novega letalstva • Trlfe navduAencl uspeino dogradili svoja letala. Ob koncu vseh težav čakajo davkarji Dve letali iz amaterskih delavnic sta se že vzpenjali pod nebo, tudi tretjenw ni manjkalo veliko do prvega vzleta, medtem ko se pri četrtem letalu, zaradi konstrukcijskih sprememb vse začenja znova, na začetku. To bi bilo najbolj skopo poročilo iz delavnic vojvodinskih ljubiteljskih graditeljev letal. Vsak izmed teh graditeljev bi lahko, brez pretiravanja. napisal roman o tem, kako je iskal načrte , material , mojstre za najbolj zahtevna dela , koliko posmehovanja je

moral pretrpeti, koliko tovarišev, sprva navdušenih, ga je naposled zapustilo .

Gradnja lastnega letala je vsekakor delo, ki ga uspe dokončati samo pravi zaljubljenec v letalstvo, a je zato prvi polet na lastnem , s svojimi rokami zgrajenem letalu nekaj, kar bo pomnil vse življenje.

Prav na kratko lahko zapišemo nekaj o delu vojvodinskih letalskih samograditeljev, medtem ko bomo pozneje zapisali kaj več o njihovih letalih in o novih konstrukcijah , za katere smo slišali, da so že na pol zgrajene. Vse to je vredno zapisa zato, ker je samogradnja letal nekaj , kar zasluži čast in priznanje vsem tem graditeljskim navdušencem pa tudi zato, ker vse to govori o ravni tehniške kulture družbe.

Konstrukter, graditelj, pilot

Slika nad naslovom Ferenc Pleti kosic v lahkem dvokrilcu. Slika zgoraj: Viktor in Aurel Buzika iz Banatskega Novega s svojo konstrukcijo

Prvije s svojim. z lastnimi rokami izdelanim letalom poletel Slobodan Durin . avtoklepar iz Zrenjanina s tem , daje sam hkrati konstr1Jkter. graditelj in pilot SVOjega letala. Ze v letu 1978 mu je uspelo zgraditi lasten visokokrilnik. enosedežnik z motorjem iz avtomobila »Trabant«. Čeprav si je zgradil povsem preprosto letalo. ki pa sicer odlično leti , Slobodan Durin ne želi biti prev eč popularen in zelo nerad govori o sebi in svojem dosežku.

f1.MATERSKA GRADNJA

JAT je letos prepeljal že za 12 odstotkov vee potnikov kot lani J AT je letošnje de-

poslovas pozitivnim rezultatom . V prvem obdobju so prepeljali 2.849.000 potnikov, kar je za 12 odstotkov več kot lani oziroma za tri odstotke več, kot so načrtovali. Najboljše rezul tate so dosegli v rednem mednarodnem dolgolinijskem in evromediteranskem prometu in sicer za 37 odstotkov boljše kot lani. Po nekajletni stagnaciji so letos za četrtino izboljšali tudi rezultate vevromediteranskem ča rter­ skem prometu. Še vedno pa ima J AT izgubo pri domačem prometu.

(Tanjug)

vetmesečno nje zaključil

Karakteristike njegovega letala, seveda ob pripombi, da smo jih dobili "iz druge roke« , ne s strani graditelja, so naslednje: moč motorja 17 kW, razpetina kril 10 m, dolžina 5,8 m, teža praznega letala 140 kg. Letalo leti s hitrostjo 80 km/h, dviga se 2 m/sek. , za vzlet potrebuje le 40 m steze, ustavi pa se pri pristanku prav tako 40 m po dotiku z zemljo.

Kako daleč in kako visoko lahko leti sicer nismo izvedeli , vendar pa smo izvedeli, da je pri enem izmed poletov letalo ostalo v zraku kar tri ure in pri tem zlahka doseglo tudi višino 1.200 metrov.

Zelo zanimivo konstrukcijo je izdelal tudi graditelj Ferenc Pletikosic iz Čan tavira. Kupil si je načrt za letalo "Hovey whing ding 2« . Gre za dvokriino letalo izredno lahke konstrukcije, vendar izjemnih letalnih sposobnosti. Pletikosic je moral načrt spremeniti, oz. prilagoditi ga razpoložljivemu motorju tako , da to letalo leti z motorjem MZ, ki ima samo 150 ccm prostornine. Izredno majhni dvokrilec ima razpetino kril samo 5,18 m, njihova površina je 9, 1m 2, dolg paje 4,27 m in visok 1,68 m. Prazno letalo tehta 65 kg, njegova največja teža pa je 440 kg.

Doseže največjo hitrost 80 km na uro, s hitrostjo 65 km na uro pa leti normalno, medtem ko lahko doseže največjo višino 1.220 m, a leti le 32 km daleč.

Kot vem se zdaj Pleti kosic pripravlja na novo gradnjo , verjetno težjega letala, sicer pa je po poklicu TV mehanik.

Kmeta Aurel in Viktor Buzdika iz Banatskega Novega Sela že precej časa gradita enokrilni enosedežnik po načrtu "Ace baby , Ace model D« . Ko sta gradnjo končala , sta ugotovila nekatere pomanjkljivosti na krilu , zaradi česar z letalom še nista vzletela, toda nihče se ne bo začudil , če bosta to kaj k!1lalu tudi

Motorni zmaj Stevana

Stepančevlca

dosegla . Njuno letalo ima volksvagnov motor z originalnim vijakom in vso ustrezno opremo. Razpetina njegovih kril znaša 8,05 m , površil1a kril 10,43 m, dolgo je 5,4 m, visoko 2,02 m, prazno tehta 261 kg. Letalo lahko doseže največjo hitrost 177 km/h, dolet pa ima 560 km. Kot kažejo ti skopi podatki, je to pravzaprav že kar resno letalo , ki ga je razen tega zelo skrbno in natančno gradil.

Upi in možnosti po 30 letih Konstrukter Stevan Stepančevic iz Beške, kalilec v OZD Pobeda je začel z motornimi zmaji in doslej izdelal že štiri inačice , od katerih pa je samo eden vzletel. Resnici na ljubo, pisec teh vrstic je sicer videl vse štiri zmaje, ni pa videl letala, ki ga je Stevan Stepančevic zgradil, ker je bilo letalo takrat še v zaključni fazi gradnje. Pozneje smo izvedeli, da letalo ni povsem uspelo in , da se je neukrotljivi graditelj že lotil gradnje 6. inačice . To, kar je pri Stepančicu zelo zanimivo je njegova trdna odločenost , da ne bo nikogar posnemal, zato ima pri vsaki inačici nekaj lastnega, svojstvenega, pri čemer je doslej pokazal že nekaj zanimivih rešitev.

Menda mu samo kronično pomanjkanje sredstev onemogoča , da bi dosegel popoln uspeh. Toda, kljub vsemu ob tem, kar je že dosegel, med samograditelji od njega lahko še kaj pričakujemo.

Zgodbo o vojvodinskih amaterskih graditeljih bi na tem mestu lahko končali s pripombo, da trenutno dograjujejo še dve letali . Žal, glede na predpise, ti dve letali ne bosta smeli leteti, ker ju graditelji niso registrirali. Toda tudi če bi ka.teri od graditeljev uspel svojo gradnjo letala registrirati , obstaja še nova nevarnost , namreč davkarji mu utegnejo naračunati dokaj zasoljeno davščino .

Posledice bi pri tem lahko bile podobne kot ob koncu 50. let, ko so v Novem Sadu ljubiteljski graditelji Dorde Munk, Erzilije Matačic in Bora Topavički prilagodili možnost gradnje letalca "Pou du ciel« , fran coskega konstrukterja Migneta. To je bilo tandem z razpetino kril 6 m, visoko 1,7 m, z nosilno površino 10,04 m 2 in prazno težko 150 kg. Največja hitrost je znašala 145 km/h. Letelo je lahko tri ure in doseglo največjo višino 3.000 m. Kot prototip se je letalo dobro izkazalo , vendar zaradi tedanjih predpisov, ker ni bilo zgrajeno v tovarni , nikdar ni prišlo v naše aeroklube.

Upajmo , da po 30. letih obstoječi predpisi ne bodo znova zavrgli možnosti , ki jih nudi samogradnja letal!

1. BENAŠIC (po AEROSVETU)

Suzpenz za upravnika Predsedstvo Letalske zveze Beograda se je na svoji seji 19. septembra odločilo supendirati Miloša Popoviea, upravnika športnega letališča Lisičji jarak.

Miloš Popovic je bil 15., 16. in 17. septembra neopravičeno odsoten z delovnega mesta in je nepooblaščen, brez potnega naloga z dvema letalo ma organiziral polet na Mali Lošinj na svetovno padalsko prvenstvo.

Pri tem je za čas svoje odsotnosti prepovedal vsakršno letalsko dejvnost na letališču Lisičji jarak in s tem preprečil Letalski zvezi Beograda izvajanje rednih letalskih dejavnosti . Zaradi vsega tega (težji prekršek delovnih dolžnosti) je predsedstvo LZ Beograda , upoštevajoč že nekatere prejšnje Popoviceve prekrške kot piše v zapisniku seje, imenovanemu izreklo suzpenz, do končnega disciplinskega postopka.

Za vršilca dolžnosti upravnika letališča Lisičji jarak je predsedstvo imenovalo Ljudmilo Jovanovic.

(PO AEROSVETU)

V Alžiru bodo gradili novo letališče V Alžiriji so pripravili projekt novega sodo bnega letališča za mednarodni promet. Graditi ga bodo priče li prihodnje leto, dela pa naj bi trajala najmanj dve leti . Gradnjo pristajaine steze, dolge 3500 metrov, in posebnega prostora za letala, so zaupali nekemu francoskemu podjetju .

(Tanjug)

Clani kluba letalcev med skupščino v ljubljanskem domu JLA (Foto: Aleš BoškovIc)

13. srečanje kluba letalcev Že trinajstega po vrsti tovariškega KLS in hkrati skupščine kluba, oboje je bilo 8. novembra v dvorani. doma JLA v LjUbljani , se je udeležilo precej letalskih veteranov.

Po pozdravih generalnega polkovnika Dolničarja, polkovnika Staneta Bobnarja, podpredsednika F Al Staneta Menegalije in drugih udeležencev, je dosedanji dolgoletni in aktivni predsednik kluba Franc Golobič po uvodnih formalnostih prebral poročilo o delu upravnega odbora kluba v dveletnem obdobju. »Spet sta za nami dve leti dela našega kluba«, je dejal, »zato smo se zbrali na redni seji naše skupščine. Izvolili bomo čeravno ima seja skupščine predvsem delovni značaj, bomo izkoristili to priložnost, kot je bila navada že dosedaj , tudi za družabni večer.

Od zadnje seje skupščine je preminulo nekaj tovarišev, članov našega kluba .

Predlagam, da z enominutnim molkom počastimo njihov spomin. Slava jim!

V letošnjem letu naši narodi in narodnosti praznujejo pomemben jubilej, 40. obletnico velike zmage nad fašizmom in osvoboditve naše domovine. Zato naj bo tudi današnja seja skupščine priložnost, da se spomnimo na te dogodke pred štiridesetimi leti in na naš povojni razvoj, saj za nas to ni samo obujanje spominov na zgodovinska dejstva ampak mnogo več, saj je velika večina med nami v teh dogodkih aktivno sodelovala in prispevala del sebe k skupni zmagi in osvoboditve domovine. Zato je praznovanje tega jubileja za nas velik dogodek, na katerega smo tudi upravičeno ponosni. srečanja članov

. Ves povojni razvoj naše domovine je bIl prežet s stalno borbo in z velikimi napori za čim hitrejši razvoj . Odveč bi bilo naštevati uspehe, ki smo jih dosegli v razvoju , saj so vidni in splošno znani.

Teža.ve, s k,,:terimi se danes srečujemo, so v veliki men pogojene z nastalimi razmerami v svetovnem gospodarstvu, našo veli.ko. zado!že.nostjo in ne nazadnje z našl.ml lastntrnislabostmi v izgradnji domovme. Izkušnje so do sedaj pokazale, da smo vse težave, s katerimi smo se srečeva­ li v povojnem obdobju, in teh ni bilo malo, uspešno razreševali.

Zato tudi težave , ki jih imamo dan es, niso in ne smejo biti razlog za pasivnost, malodušje in pesimizem . Nasprotno, težave bi morale biti dodatna spodbuda, da vsak po svojih močeh prispeva svoj delež k skupnim naporom za ozdravitev teh težav. Ti napori so nujni , saj lahko rečemo, da gre tudi za težave v glavah nekaterih naših ljudi , za krizo naše morale in naše politike na nekaterih področjih njene dejavnosti. V povojnem obdobju smo že imeli mnogo večje probleme na raznih področjih našega razvoja, pa smo jih zelo uspešno razreševali predvsem zaradi visoke morale in enotnosti vseh naših narodov in narodnosti. Mnoge od teh kakovosti so danes zbledele, kar uspešno izrablja naš notranji in zunanji sovražnik. Zato tudi nam, borcem NOB , ne sme biti vseeno, kako se odpravljajo nakopičeni problemi. Dolžni smo, čeprav skromno, prispevati svoj del k skupnim naporom za uspešno rešitev sedanjih težav.«

Colibri pokal Tradicionalni XVI. Colibri pokal, mednarodno tekmovanje v letalskem modelarstvu )1 kategorijah F lA in F 1 E, je potekalo v dneh od 26. 29. septembra 1985 v Sptitzebergu (Avstrija). Sodelovalo je 44 tekmovalcev iz ZR Nemčije , Avstrije, ČSSR in Jugoslavije.

Prvo mesto v kategoriji je že drugič zapored osvojil Miloš Raletic, član AK »Heroj Pinki •• iz Novega Sada.

V zelo močni konkurenci je Raleticu uspelo osvojiti tudi drugo mesto v kombinaciji obeh kategorij (F lA in F lE), kar je njegov najpomembnejši uspeh. Posebej bi bilo treba poudariti, da je Raletic sodeloval na tekmovanju na lastne stroške, kar dokazuje, da je v tej malo znani in priznani zvrsti športnega letalstva treba imeti razen znanja, dela in treninga tudi dovolj odrekanja in navdušenja. (po AEROSVETU)

Strmoglavili dve letali V dveh letalskih nesrečah, ki sta se pripetili na jugu Floride, je izgubilo življenje sedem ljudi.

Dvomotorno letalo beechcraft baron, ki je letelo na Bahame, je strmoglavilo v neko dvorišče . Čez čas pa je enomotorno letalo rockwell T -28 strmoglavilo v gozd , kakih 30 kilometrov od kraja prve nesreče .

Predstavniki letališča v Miamiju so izjavili , da pilota nista sporočil a, da imata težave, preden sta letali strm oglavili.

(Reuter)

V nadaljevanju je predsednik kluba omenil, da je bila aktivnost kluba v preteklem obdobju usmerjena k uresničevanju zastavljenih nalog iz določil klubskega pravilnika in sprejetih stališč na zadnji skupščini . Le-ta pa so težila k nadaljnjemu medsebojnemu zbliževanju in razvijanju prijateljskih vezi in tovariškega duha med člani kluba. V zvezi s tem, so bili po mnenju upravnega odbora izleti in družabna srečanja v zadnjih dveh letih najprimernejša in najuspešnejša oblika dela, ki so najbolj zbližala in povezala člane . Vsebinsko zanimive in uspešno pripravljene izlete v Pulo, kjer so bili člani kluba gostje letalskega garnizona, ter izlet v partizansko bolnišnico »Franja •• in hkraten obisk Nove Gorice so udeleženci ugodno ocenili.

Golobič

Najzanimivejši in najuspešneje pripraVljen izlet pa je bil obisk letalske akademije v Zadru, povezan je bil s praznovanjem štiridesetletnice zmage.

Pripadniki te enote so izletnike izredno lepo sprejeli in pripravili nadvse kakovosten program, ki je navdušil vse navzoče. Govornik se je javno zahvalil poveljstvu Jugoslovanskega vojnega letalstva in 5.V AKu, ki sta omogočila s svojima dvema letaloma brezplačen prevoz udeležencev v Zadar in nazaj.

Razumevanje najvišjih letalskih poveljstev je izrazito potrdilo pristno povezanost nekdanjih pripadnikov vojnega letalstva s sedanjimi letalci.

Tudi lanskoletni izlet v Beograd in obisk Titovega groba, nato pa sprejem, ki ga je v domu letalstva v Zemunu priredil poveljnik Jugoslovanskega vojnega letalstva za naše udeležence, je ostal vsem v prijetnem spominu.

Upravni odbor kluba sije v preteklem obdobju tudi prizadeval pridobiti nove člane. Zato so za to akcijo s pomočjo ZLOS obvesjili vse letalske organizacije v Sloveniji. Zal nismo naleteli na pravo razumevanje mlajših kolegov iz klubov in le malo se jih je včlanilo za povečanje števila članov bi morali vsi napraviti nekaj več kot smo doslej . Moramo priznati , da tudi vsi nekdanji, sedaj upokojeni pripadniki našega letalstva še niso naši čla­ ni, čeprav smo s številom 318 včlanjenih lahko kar zadovoljni.

Predsednik Golobič je govoril še o načinu dela upravnega odbora, ki si je prizadeval , da posamezne naloge opravljajo za to določe ne komisije. Te so za uspešno in prizadevno opravljeno delo zaslužile posebno priznanje. Težave pa so z zbiranjem čl a nov za nov upravni odbor. Predsednik je zagrenjen o ugotavljal, da so se od 32 članov , evidentiranih za del o v odboru, va bilu odzva li sa mo

trije, ki bodo z drugimi iz prejšnje sestave predlagani za izbor v nov upravni odbor.

Ob koncu poročila je predsednik predložil skupščini, da s ~ poveča letna članarina, kajti sedanja ne more pokriti izdatkov, ki so zaradi naraščajočih cen vsak dan večji.

Potem je na kratko spregovoril sekretar ZLOS Mirko Bitenc. Pohvalno se je izrazil o dosedanjem delu kluba in naglasii, da je zasnova delovanja dobra, saj se s članstvom v klubu in tradicionalnimi tovariškimi srečanji nadaljujejo stiki med nekdanjimi pripadniki letalstva. Tudi on je kritično ocenil slabo včlanjevanje letalcev ZLOS v klub veteranov, saj bi mladi s svojo navzočnostjo lahko bolj poživili tovariš ka srečanja.

V svojem imenu sem podpisani pozval da s pisnimi prispevki iz življenja v letalstvu obogatijo zgodovino slovenskega letalstva, katere prvi del bo izšel ta mesec. Poudaril sem, da posamezna hrabra dejanja in dogodivščine, ki so jih doživeli v času , ko so bili aktivni letalci, ne bi smele v pozabo , saj gre za izročilo, ki pripada zgodovini slovenskega naroda. navzoče,

Nato so udeleženci izvolili nov upravni odbor, po končani skupščini pa so z zakonskimi družicami in ob zvokih prijetne glasbe nekoliko bolj zaživ.eli. Tt.~­ di jeziki so se jim razvezali ob čašicah PIjače . Spet smo obujali spomine na pretekle dni, ki smo jih v svoji letalski zagnanosti na letališčih po vsej Jugoslaviji preživeli s svojimi prijatelji in ob nikoli pozabljeni pesmi letalskih motorjev.

GUSTAV AJDIČ

Izdelali so zadnji 8-727 Prav goto vo je bilo trim oto rn o potniško letal o zna ne a meri ške leta lske tova rn e Boein g B-727 dos lej najuspešnejše rea kcijsko po tniško letalo. V letih od 1958 do pred neda vnim , ko je mo nt ažno dvo ra no za pustil o zadnj e leta lo tega tipa, so jih zgradili skupn o ka r 1. 832. V skoraj 30-letnem pro metu so s temi letali po vse m svetu preleteli nad 7 milija rd kilometro v in prepeljali bli zu 2,3 milijonov potnik ov. B- 72 7 je bil o letalo, namenjeno za potni ški pro met na srednj e do lgih proga h in se po zelo uspešni " kari eri « mora uma kniti , ker je predvse m presla bo o premlj eno z elektro nsko opremo , po ra bi pr eveč go ri va in terj a predrago, tri č l a n s k o pil otsko posadk o.

Letalo Iz SeveglIana pred startom

Večkrat

ga vidimo leteti nad Gorico V Sevegllanu blizu Palmanove 170 kilogramov težko letalo

Japonsko letalo v zraenem prostoru SZ Japonsko letalo s 132 potniki in člani posadke je 31 . oktobra zaradi napake pilota priletelo v sovjetski zračni prostor, je sporočila japonska letalska družba. Letelo je na progi Tokio-Pariz prek Moskve in zavil o okrog JOD kilometrov vzhodno od predvidene smeri poleta. Sovjetski lovci so takoj ukrepali in japonsko letalo se je vrnilo na predvideno progo. Uradno so sporočili , da posadka skoraj uro ni vedela, da letalo ne leti v pravi smeri, ker je po ,nekem . manevru pozabila znova vključiti avtomatskpga pilota.

(Kjodo)

Ni igrača ali daljinsko vodeni model, ampak pravo letalo to, kar Goričani lahko že kakšen teden opazujemo na nebu v popoldanskih in večernih urah .

Oblika stroja je res precej neobičajna , pozornost pa vzbuja tudi sam način letenja, saj se na prvi pogled zdi , da letalo komajda lebdi v zraku. Tak vtisje popolnoma utemeljen, saj gre za letalo superlahke kategorije, ki tehta vsega okrog 170 kilogramov, seveda brez pilota .

Stvar je ra zumljiva, če upoštevamo, da ima letalo zelo lahko kovinsko ogrodje in prevleko iz plastične mase. Tudi dimenzije so zelo majhne. Nekakšno miniletalo , bi lahko rekli, vendar z zavidljivimi tehničnimi značilnostmi . Tako za vzlet in pristanek zadošča od 50 do 60 metrov dolg travnik , letalo se izredno naglo dviga (do 900 čevljev na minuto), z vgrajenim motorjem jakosti 64 konjskih moči dosega hitrost do JOO kilometrov na uro , 600 kilometrov znaša njegova avtonomija. Zanimiva je tudi cena: dvosedežni model stane okrog 20 milijonov lir, okrog 15 milijonov lir pa enosedežni model, v katerem je vgrajen motor jakosti 30 konjskih moči .

Tako smo pravzaprav povedali vse, ali s\<oraj vse o letečem stroju, ki ga že izde-

lujejo serijsko rn za 'katerega vlada precejšnje zanimanje. »Sirio 2« , pod tem imenom je bilo namreč letalo registrirano, izdelujejo takorekoč pred našim nosom, v Seveglianu blizu Palmanove, »Made in Friuli« o čemer je v zadnjem času veliko govora, se torej uspešno uveljaVlja tudi na področju letalskih konstrukcij . »Za naš model se zelo zanimajo pri ustanovi UNICEF, saj je letalo kot nalašč za razmere v državah tretjega sveta, uspešno ga je mogoče uporabljati v kmetijstvu ,« nam je po telefonu povedal eden od glavnih konstruktorjev, Paolo Pravisani, sicer pa sam navdušen pilot z več kakor tridesetletno prakso. »Model sirio Je n;Hital pravzaprav bolj iz ljubiteljskih razlogov. Hotel sem izdelati model letala superlahke kategorije, mislim , da sem pri ' tem uspel. To ocenjujem tudi po izrednem zanimanju in navdušenju, ki ga kažejo prijatelji piloti.« Povedati je treba tudi, da je letalo uspešno prestalo preizkuse na milanski Politehniki in da ga že serijsko izdelujejo.

V kratkem bodo izročili kupcu že štirinajsti primerek .

VLADO KLEMŠE (PRIMORSKI DNEVNIK , Trst)

MODELARSTVO

letalo strmoglavilo, 17 mrtvih Takoj po vzletu z v Jenkinsburgu je strmoglavilo letalo cesna. Umrlo je 16 padalcev in pilot.

Nesreča se je zgodila 48 kilometrov južno od Atlante.

(Reuter) letališča

Prvič

zraketoplani 8-8

VII. POKAL LJUBLJANE IN MEMORIAL V. KOMAROVA Za nami je že sedmo po vrsti zvezno tekmovanje za pokal Ljubljane in memorial V. Komarova, najpomembnejše srečanje raketnih modelarjev v naši republiki. Kakor vsa leta doslej, ga tudi tokrat lahko uvrstimo med najbolje organizirana tekmovanja pri nas nasploh.

Tako v organizacijskem pogledu , kako. pa v športnem? Po tekmovalnih

Predsednik 10 MZOTK Ljubljana predaja v Imenu pokrovitelja tekmovanja pokal za ekipo prvo mesto v S6A Marjanu Cu dnu.

PO enoletnem premoru bo v vitrinah ARK Komarov ponovno pokal za zmago strimericah (Foto: Vasja Urbanc)

Splitski Slovenec Egon Engelsberger si najbr! niti v sanjah ni predstavljal takega razpleta tekmovanja. SpeCialist za raketoplane je v ..svojl« kategoriji ostal brez odličja, zato pa se je v S3A prvič doslej povzpel prav na vrh (Foto: Vasja Urbanc)

rezultatih je letošnje gotovo eno najuspešnejših za slovenske rakete modelarje. Nedvomno so k temu precej prispevali izjemni dosežki modelarjev ARK Komarov v pretekli tekmovalni sezoni, kar je vzpodbudilo tudi ostale naše klube, da so se dobro pripravili na letošnja tekmovanja. Pri tem ne smemo pozabiti tudi strokovne in materialne pomoči , ki so jo bili člani ARK Komarov v vsakem trenutku pripravljeni nuditi drugim modelarjem . Rezultati torej niso mogli izostati, splošni napredek slovenskih raketnih modelarjev pa je bil na Barju še kako očiten.

Dve ekipni prvi mesti ARK Komarov v S6A in S4B, drugo v S8A in tretje v S7 ter drugo mesto ARK Bratstvo in enotnost v S4B in drugo ARK Vege v S3A je bera , na kakršno smo dolgo čaka­ li . Če k temu dodamo, da so o zmagovalcu pri raketo plan ih odločali izključno domači tekmovalci , pri čemer trem najboljšim niti podaljšani maksimumi niso predstavljali ovire do fly-offa, potem smo z dosežki lahko več kot zadovoljni .

Pri reviji Kozmoplov smo že lani priče­ li z akcijo populariziranja nove tekmovalne panoge S-8 (raketoplani brez odmetavanja motorja), ki smo jo na pokalu Ljubljane zaključili z uvrstitvijo te discipline v tekmovalni program . Glede na interes, za novo kategorijo, ki je pred tem vladal med modelarji , pa je bila udeležba morda celo nekoliko pod pričakovanjem, vendar pa je najpomembnejši začetek, in nova panoga bo v bodoče gotovo pridobila na priljubljenosti .

Največjo organizacijsko pridobitev je pomenil .. mali« računalniški center na samem tekmovalnem prostor'u, tako, da smo že nekaj minut po zaključku tekmovalnih turnusov imeli izračunane in izpisane posamezne in ' ekipne rezultate ob splošnem odobravanju vseh prisotnih .

Za to gre izvajalcu računalniške obdelave rezultatov Gorazdu Kiklju vsa pohvala za kvalitetno in ažurno opravljeno delo.

Naslednjemu pokalu Ljubljane se prihodnje leto obeta celo mednarodna udeležba . ARK Komarov namreč že vrsto let aktivno sodeluje z raketno modelarskimi klubi v tujini, ki so že izrazili željo po nastopu na tem našem tekmovanju.

JOŽE ČUDEN

MODELARSTVO

Nov tip Sestindvajseti pokal SOKO eeikoshovalkega Mostarcem, potnllkega letala Na Češkoslovaškem Novomelčani drugi bodo v kratkem začeli uporabljati nov tip manjšega potniškega letala domače izdelave, v katerem je prostor za 19 potnikov.

Pristane lahko na vsakem letališču in tudi na travniku. Poskusni piloti so povedali, da je zelo zanesljivo, da ima velik pospešek, v potniški kabini pa ni veliko hrupa.

Letala L 410 UVP-E bo uporabljala tudi sovjetska letalska družba Aeroflot. Drugi tip L 610, prav tako tovarne Uhersko Gradište Kunovice, pa pripravljajo v sode 10vanju s sovjetsko industrijo na podlagi vladnega sporazuma.

Kot napovedujejo, bo lahko sprejelo 40 potnikov, porabilo pa bo zelo malo goriva.

Serijsko ga bodo pričeli proizvajati leta 1989.

(Tanjug)

Mostar - Na tradicionalnem tekmovanju za pokal Soko, ki je letos potekalo 'iJ;: šestindvajsetič , se je konec avgusta zbralo 7~ letalski~. Il"!o<;ielarj.ev i. ZDA, ZR NemčIJe, AvstrIje In IZ 17 Jugoslovanskih klubov.

Zmagov~lec v kategoriji FI A, šele po »Flyoffu« Je Randie Viler (klub Dawn English , ZDA), ki je za 7 točk prehitel Jima .Bradleya (Dixi FFT, ZDA), medtem ko J~ Blagoje Kra~terski iz Prilepa osvojil tretJe mesto. y ~klpnem plasmanu so bili prvI ~odelarJI I~ ~ovega mesta, drugi iz S.,!~otJce, a ·t~etJI IZ Zrenjanina. ModelarJI IZ Mostarja so bili četrti. " Pri gU!!1~njakih so imeli največ uspeha modelarjI IZ AK Izet Kurtalic iz Visokeg~, ~i so zmagali ekipno in med posamezmkl. Po »flyoffu« je Kenan Jusufbašic zmagal pred klubskim tovarišem Ibrahimom Sinanagicem, Samir Hadžovic iz Mostarja pa je bil to pot četrti .

V tekmovanju .motornih modelov J'e I ~pet ~~aga AmerIčan Keny Hapersit, ki Je edInI zbral maksimalno število točk drugi je ~il Robert Gutay (ZDA), tretji pa AvstrIjeC Kraus Werner.

Kot ekipa pa so bili najboljši modelarji iz kluba Sierra Eagles v ZDA pred Mostarjem in Novim mestom. V generalnem plasnamu .so s~et bili najboljši modelarji IZ Mostarja, kI so imeli predstavnike v vseh treh disciplinah in zbrali največ točk Letalska tako, da bo veliki prehodni pokal DO »Soko - Vazduhoplovstvo« še eno leto nesreea pri pr~~~mil v Mostaru . Drugi so bili modeFreiburgu larJllz Novega mesta, a tretji iz Visokega.

Po »Aerosvetu« Šest ljudi - pilot in petčlanska druž,ina - je umrlo v letalski nesreči , ko je majhno letalo tipa piper manica 34 zadelo v gorski greben blizu zaNa republiškem prvenstvu raketnih hodnonemškega memodelarjev, 20. in 21. aprila v Ljubljani, sta Freiburg.

(AP) sta bila postavljena dva nova državna rekorda, katera je LZJ vpisala v listo jug. rekordov: Sofware za Bogo Štempihar (ARK bratstvo in enotnost Ljubljana) je v kategoriji S 6 A Filipine postavil rekord v času 5 min 59 sek.

Filipinska obmej- Rekord je vpisan v listo pod št. 488. na letalska družba Vasja Urbanc (ARK Komarov LjuPhilippine Airlines je bljana) pa je postavil rekord v kategoriji naročila pri italijanski Alitalii sofware, s S 3 A s časom 40 min 58 sek in je vpisan pod št. 477. katerim bo posodobiRekord je bil prijavljen F Al kot nov la računalniško mrežo, ki ji je v pomoč v svetovni rekord, LZJ pa je pred dnevi dobila obvestilo, daje 18.4. postavil svetovletalskem prometu.

Priznana nova državna rekorda

ni rekord sovjetski tekmovalec Oleg Be"lous z rezultatom 41 min 21 sek, kar je za 23 sekund boljši rezultat Urbanca.

Vseeno, čestitke obema našima modelarjema!

»Pohorski pokal« jadralnih modelov Aeroklub Slovenske Konjice je 19. oktobra organiziral medklubsko tekmovanje za pionirje in člane v kategoriji prostoletečih jadralnih modelov. Tekmovalo je 25 modelarjev iz 5 klubov.

10 Kategorija A - 1 (pionirji) tekmovalcev 1. Miloš Kužner - (Emo Celje) 257 2. Uroš Kočevar - (Celje) 241 3. Drago Užmah - (Emo Celje) 222 Kategorija F 1 A (pionirji - 3 tekmovalci 1. Miloš Kužner - (EMO Celje) 1096 2. Toni Nečemar - (Litija) 892 3. Gašper Juvan - (Litija) 786 Kategorija F 1 A (člani) -12 tekmovalcev 1. Željko Lipičnik - (EMO Celje) 1253 2. Miloš Kužner - (EMO Celje) 1096 3. Andrej Gornik - (SI. Konjice) 1087

Zvezno tekmo"anje F3 B »pokal osv.oboditve Subotice« Na.tekmovanju v Subotici, ki je bilo 5. in 6. oktobra,je tekmovalo 28 RC modelarjev od tega 8 iz Madžarske in 7 iz ZLO S (Celje, LjUbljana, Kranj in Velenje).

1. Andraš Seri , (Madž.)

8674 2. Janoš Horvat, (Madž.)

8382 3. Martin Klančišar, (EMO Celje) 8204 6. Otokar Hluchy, (Ljubljana) 7727 8. Borut Perpar, (Kranj) 6595 12. Štefan Miholič, (EMO Celje) 6638 16. Marjan Šumnik, (Velenje) 5863

Republiiko pionirsko modelarsko prvenstvo Junija prekinjeno republiško pionirsko prvenstvo v kategorijah Alin F 1 A, oz. še brez rezultatov,je bilo 5. oktobra ponovno na celjskem letališču v organizaciji AK Celje. Udeležba je bila manjša kot prvič , nastopilo je vsega 54 mladih modelarjev iz 10 klubov.

Kategorija A 1 - 39 tekmovalcev 1. Drago Užmah, (EMO Celje) 270+450

KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DEl Vseavstrijski referendum o nakupu nadzvoenlh lovcev prestreznikov?

Avstrijski parlament bo moral ponovno razpravljati o nakupu 24 novih nadzvočnih lovcev prestreznikov. Nasprotniki takih vojaških nakupov so zbrali med volilci že več kot 100.000 podpisov, to pa parlamentu nalaga, da začne razpravo o njihovi pobudi za razpis referenduma o tem problemu. Ker pa ima vlada za odločitev o nakupu novih letal poporo veči­ ne v parlamentu, je le težko pričakovati , da bodo res razpisali referendum.

(Tanjug)

Sodelovanje med letalskimi družbami v Zalivu Ministri za civilno letalstvo držav članic sveta za sodelovanje držav v zalivu (GCC) so se v Riadu pogovarjali o sodelovanju državnih letalskih družb in letališč v tem območju . Ministri iz Bahreina, Kuvajta, Katarja, Saudske Arabije, Omana in Združenih arabskih emiratov so razpravljali tudi o ukrepih za nadzor poslovanja tujih letalskih družb v tem območju . Beseda je tekla tudi o ustanovitvi skupne letalske družbe za prevoz tovora, v kateri naj bi bili letalski prevozniki Kuwait Airways, Saudia Air in Gulf Air. (KUNA)

o

2. Gregor Zupanek, (Ljubljana) 270+321 3. Uroš Kočevar x(Celje) 270+ 180 4. Igor Kern, (O~ Kranj) 270+ 11 5. Urša Rozman, (Ljubljana) 254 Kategorija F 1 A - 15 tekmovalcev 1. Urša Rozman, (Ljubljana) 900 2. Toni Nečemer, (Litija) 800 3. Špela Rozman, (Ljubljana) 765 763 4. Tomaž Oblak, (Vrhnika) 5. Sebastjan Dimec, (Litija) 711

Razvojni plan ZLOS (Nadaljevanje z 2. str.)

12 motornih jadralnih letal (ekonoza trenažo jadral nih pilotov) 12 ultra lahkih letal (ekonomičnost) 12 jadralnih letal dvosedov (obnova za šolanje) 12 jadralnih leta DG 300 (obnova) 8 avtovitel (ekonomičnost) 10 vrhunskih padal za šport 5 klubskih motornih letal za padalstvošport mičnost

100 reševalnih padal (varnost) Vrednost te opreme po cenah iz leta 1985 znaša: ' motorna din jadralna letala 60,000.000 ultra lahka letala 48,000.000 dvosedežna jadralna letala 48,000.000 DG 300 Elan 42,000.000 avtovitla 32,000.000 športna padala 10,000.000 padala za varnost 30,000.000 letala za padalstvo 100,000.000 skupaj 370,000.000 SoudeleŽba za realizacijo' obnove znaša 65% SSNO ter 35% republike in AP. Republika bi morala v tem primeru prispevati 129,000.000 din. o

Vrhunski šport Na osnovi športnih rezultatov v jadralstvu in padalstvu smo izdelali program za jadralni in padalski šport do leta 1990.

Jadralni šport Do leta 1990 sta v tej športni panogi dve svetovni prvenstvi in to leta 1987 v Avstraliji ter 1989 v Avstriji. Ker smo na zadnjem SJP v Italiji zasedli 8. mesto in ker imamo domače jadralno letalo DG 300 Elan, ki je v vrhu kvalitete tekmovalnih letal, bomo dva tekmovalca (Šimenc in Peperko) poslali na trening v A vstralijo in Avstrijo ter na obe svetovni

prvenstvi. Imamo namreč vse objektivne pogoje za eno izmed medalj. Celotni stroški predpriprav, kotizacije in udeležbe bodo znašali cca 50.000 US, oz. 15,000.000 din. Leta 1988 bomo v Lescah organizirali evropsko jadralno prvenstvo, katerega stroški bodo znašali 20,000.000 din.

Tudi na tem prvenstvu računamo na eno izmed medalj.

Padalski šport V padalskem športu smo osvojili na SPP dve medalji (Bled in Francija). Bili smo tudi organizatorji 1. in X . SPP na Bledu, zdaj kandidiramo za jUbilejno XX. SPP, prav tako na Bledu. Do tega časa pa moramo sistematično trenirati ekipo. Zato potrebujemo opremo (padala) iz uvoza in letalo. V tem času bi kandidati opravili 15.000 skokov kar stane 60,000.000 din. Nakup letala pa znaša 10,000.000 din. Skupni organizacijski stroški XX. SPP na Bledu bi znašali 260,000.000 din, od tega iz naslova družbenega dogovora 100,000.000 din.

Kljub temu, da je mednarodni program po družbenem dogovoru stvar federacije, je v praksi vse drugače. Udeležbo na SJP v Italiji je v celoti financirala Slovenija (devizno in dinarsko).

Rekapitulacija potrebnih sredstev za realizacijo tega plana do leta 1990 din jadralni šport 250,000.000 motorni šport 450,000.000 padalski šport 100,000.000 enostavna reprodukcija po DD 129,500.000 jadralni šport reprezentanca 15,000.000 EJP na Bledu 1988 20,000.000 padalski šport repi'ezentanca 70,000.000 XX. SPP na Bledu 100,OQO.000 skupaj 1,134,000.000 To predstavlja letno 226,000.000 din.

Iz združenih sredstev za vrhunski šport na ravni republike (TKS SRS) pa bi letno potrebovali 17,000.000 din. Vse ostalo bomo pokrivali iz naslova lastne dejavnosti, reklam, kotizacije, sponzorstva in iz naslova družbenih dogovorov.

ALOJZ GOJČIČ predsednik PS ZLOS

O

'-

oor :

O

· 4. F l :r -7 -

i

"[.-;-- . .:; -=--;-.-

~

-~-

1 ..-

Major Milan Torbica: »Zadeti raketo tarčo, ki leti s hitrostjo 1.000 kilometrov na uro je prav gotovo najtežja naloga raketarjev v miru, pravi izpit pripravljenosti .•• Pri odkrivanju in uničevanju cilja se borimo s sekundami in izkoriščamo skrajne možnosti sistema. Tako je bilo tudi letos , ob pomembnem ostrem streljanju naše enote.

Vadili smo malone noč in dan. Pridobili smo si skoraj absolutno samozaupanje, delali brez kakršnekoli nervoze in razbuIjenja, čeprav smo vedeli, da samo sekunda zamude lahko pomeni usodno zgrešitev cilja.

10. november je dan topniško raketnih enot protizračne obrambe. Za to priložn ost povzemamo iz KR IL ARMIJE, lista vOjaškega letalstva in protizračne obrambe kratko reportažo o vojaških raketarjih, ki jih pravzaprav najmanj poznamo. Rakete so njihove Ijubice ... Tovrstne uprav ičeno, saj so resnično namenjene samo obrambi, kar za večin o drugih orožij ni moč vedno trditi.

Pojavili smo se na borbenem položaju, nabiti z neko fantastično energijo, zavedaioč se, da so mnoge oči uprte v nas.

Se danes so mi pred očmi zelo žive slike vedenja ljUdi, ki jih je v takšnih trenutkih še posebej zanimivo gledati.

V koloni gremo na poligon. Molčimo.. .

Slišati je samo dihanje in naše korake . In tedaj - nekdo iz kolone »sproži« pesem: našo, o Titu, raketarjih ... Približamo se izstreliščnim napravam. Vsi smo želeli videti rakete, naše lepotice, ki so čarobno žarele v zahajajočem julijskem soncu.

Božamo jih z rokami, s flomastri izpisujemo nanje najdražja imena. Vodnik Saša Malinovski je skočil na vzletno rampo in poljubil raketo. ..

Po nekaj trenutkih smo že vsak na svojem mestu . Jaz sem kot vodja izstreljevanja v komandni kabini, s čas-

tnikom za vodenje in operaterji. Sistem je vključen.

S komandnega mesta na poligon pride signal: »Tarča je lansirana«. Začenja se dejanski boj s sekundami, z delci sekund ...

Pet sekund, od lansiranja tarče do njenega odkritja in »prihoda v področje odkrivanja« - traja celo večnost . Buljimo v ekran. Vemo, dajo moramo odkriti, saj je to prvi, čeprav ne zadosten pogoj za njeno uničenje. Pojavlja se odziv ... Ranko Letič (oficir za vodenje) obvešča, da je tarča odkrita. Prenesem poveljstvu poligona: »Posadka spremlja cilj.« Hkrati se je začel boj ljudi in telinike, ki bo trajal polnih 15 sekund, do prihoda »cilja« - tarče v področje Iansiranja. Zdaj je čas ... kratek delček časa , v katerem je treba narediti toliko opravil , da tarče ne bi izgubili, čeprav le-ta manevrira, menja odziv, fluktuira, v trenutkih se celo izgublja .. .

Polkovnik Radomir Sekulič poveljuje: »Uniči cilj z 2 raketama!« Prenesem povelje: uniči cilj z dvema!« Prva raketa je lansirana . Druga - šest sekund pozneje. Ej, to je strašen občutek .

Vse zagrmi! ... In tedaj , sekunde spet teko počasi ... Kot da se je čas ustavil... Priča­ kujemo »srečanje« na zaslonu: svetli točki se spojita, vidimo močan blisk, eksplozijo!. .. Onemimo!

Ljudje vstajajo, se objemajo, nihče ne govori, vsi pa so ganjeni. To so nepozabni trenutki.. .

S poligona se spet razlega pesem , plapola zastava.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~«««.t«~'«~~«·k«·«««~.~.t~~'~~~~1k~« 1