Krila 11 1986

BOGDAN JUG - SVETOVNI PRVAK

{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA Spremembe KRll

Novo letalisce v Nisu S pristanko m boeinga 737druzbeJATsov pocastitev 14. oktobra, dneva osvoboditve mesta, odprli letalisce v Nisu. Ta objekt, v katerega so nisko zdruzeno delo, republika in JATvlozili 1,25 milijarde dinarjev , spada med najvecje gospodarske podvige v jugovzhodni Srbiji. Nisko letalisce bo v letalski promet vkljuceno pred zaee tkom zimsk ega voznega reda. Od takrat dalje bo Nis povezan z Beogradom trikrat na teden , ze decem bra pa bodo vzpostavili zvezo tudi z Ljubljan o .

(Tanjug)

V urednistvu

Uredniski odbor Kril je 16. ok to bra razpravljalo izpolnjevanju uredniske politike v letosnjih desetih stevilkah in 0 poslovanju nase revije v devetih mesecih. Ocenil je, da so Krila letos dobro uresnicevala svojo vsebinsko zas novo. Mocno se je dvignila strokovna in polemicna raven glasila, zadovoljivo je bilo pisanje 0 tekmovanjih in porocanje iz klubov, bolje smobili obveSceni tudi 0 delu ZLOS , LZJ in F AI. Premalo pa je bilo strokovnih prispevkov 0 motornem letenju in padalstvu, o VL in PZO, zlasti pa smo premalo pisali 0 varnosti in kontroli letenja. Nobenega prispevka nismo dobili iz Adrie , JAT, letalisca Brnik , letalske industrije (sportne in vojaske) , geodetskega zavoda, enote milice, kmetijskega letalstva , letalske visoke sole in podobnih ustanov. S stevilko, posveceno stoletnici rojstva E. Rusjana, smo po svojih moznostih zadovoljivo prispevali k proslavi tegajubileja.

Z 10 stevilkami revije na 264 straneh in 5 stevilkami Letalskega vestnika na 36 straneh smo izpolnili nacrtovani obseg. Objavljenihje bilo 18 enobarvnih in 17 vecbarvnih oglasov, kar je bistveno pripomoglo, da nismo imeli denarnih tdav. Seveda bi bilo lahko oglasov se vee, zlasti pa ni bilo nie narejenega za poveeanje stevila naroenikov.

Krila so z rednim mesecnim iZhajanjem postala bolj odmevna med svojimi bralci , kar je razvidno iz velikega stevila sodelavcev vseh profilov in pestrosti njihovih prispevkov: od preprostih pisem, pesmi, ilustracij in fotografij, prek spremljanja razvoja mlajsih letalskih panog do razmeroma zahtevnih izvirnih prispevkov s podrocja raziskav letalske teorije in s podroeja dokumentiranja nase letalske zgo dovine.

Zato meni u redniski odbor, naj izhaja revija tudi prihodnje leto v taki obliki in obsegu kot je do zdaj. Zaradi velikih podrazi tev tiskarskih, postnih in drugih storitev, naj izdajateljski svet vztraja pri letosnj em sklepu da je narocnina za Krila del elanarine, kar pom eni , da

Nas prirocnik in ucbenik za jadralne pilote

JADRALNO LETALSTVO je v omejenem stevilu naprodaj v vseh vecjih knjigarnah v Sioveniji po 12.000 din .

Letalske organizacije lahko za svoje clane kupijo knjigo poB .OOO din, ce posljejo narocilnico. Zaloga ni ravno velika, pohitite!

Lepo novoletno darilo za Ijubitelje letalstva:

JADRALNO LETALSTVO!

EB KAJ

DEL

je vsak Clan ZLOS tudi naroenik revije. Z letno narocnine okrog 3.600 din in prim erno druzbeno pomocjo bi bilo pot em mozno obdrzati Krila tudi prihodnje leto pri zivljenju.

Uredniski odbor se strinja z predlogom sekretarja PS ZLOS Mirka Bitenca, naj bo glavni in odgovorni urednik od decem bra 1986 dalje Tone Polenec, ki je ze urejal Krila, tehnieni urednik pa Drago Drmota, grafik v tiskarni Dela. Urednistvo naj se preseli v Ljubljano in naj na podlagi ponudb poisee primerno tiskarno v Ljubljani.

Uredniski odbor bo na sestanku 14. novembra razpravljal 0 vsebinski zasnovi in poslovanju Kril \' naslednjem letniku, ter pripravil dokoneni predlog za decembrsko sejo izdajateljskega sveta - predsedstva ZLOS. M.MOSKON

Jadralskega prirocnika bo kmalu zmanjkalo Najveeji enkratni za lozniski podvig v zgodovini slovenskega letalstva je uspesno za nami - so si 16. oktobra na seji odbora za izdajo jadralskega prirocnika koncno zadovoljno oddahnili sodelavci, njih ov predsednik Rok Golob in krusni oce sekretar Mirko Bitenc. Predzadnji se je ze bal, da grad iva ne bode nikoli priromala v tiskarno , slednji pa, da ga bo ta nasa megalomanska negospodarska investicija zanesljivo spravila na boben.

Pa se je vse sreeno koncalo in v manj kot 12 tednih po oddaji zadnjih rokopisov in slik v graficno pripravo v Novem mestu smo zajet no in za htevno knjigo lahko 12. sept em bra ob otvoritvi razstave na Brniku predstav ili gostom in javnosti.

Uredniski odbor, ki ga je za jadralski prirocnik 26. a vgusta 1983 postav ilo predsedstvo ZLOS, se je prvic sestal 19. novembra istega leta in o kvirn o dolocil vsebino knji ge . Ker bi bilo tdko najti avtorja , ki bi v doglcdncm casu napi sa l toliko raz licnih in tako poglobljenih poglavij , ko tje zahteval vsebinski nacrt,je odbo r izbral II pi scev in ilu stratorj a, ki naj bi do marca 1984 pripravili grad iva za ti sk. Delo je spocetka ka r dobro stekl o, potem pa se je zaradi razlicnih objektivnih in subjektivn ih vzrokov zavleklo do jeseni 1984 te r decem bra popolnoma za mrl o. Do marca 1986 so pisci odda li lekto rici priblizn o dYe tretjini rokopisov, risar pa je pripravil vec kot polovico risb in diagramov. Odbor se je ll a sestanku 28. feb ru arja letos odlocil pohiteti in izdati prirocnik do Rusja nove proslave na Brniku. Za pogiavja, ki ni so bila se napi sa na, so dolocili druge sodelavce, nareje)1 je bi! nov nacrt rokov in dokoncno dolocena vse bina in obl ika knjige. Aprila je predsedstvo ZLOS do loci lo nak lado in prednarocnisko ceno, ki je temeljila na dogovoru s tiskarno , ce bo knjiga pripravljena za ti sk v doloeenem roku. Tako ni preostalo drugega, kot da knjiga res izide do 12. sep tembra. Premalo izkusenj pri nasem prvem zalozn iske m poi zkusu je povzroeilo tu-

(Nadaljevanje na 23. strani)

revija letalcev in Ijubiteljev letalstva

* KelL,4 LETO XVI

str. 4

str. 14

* NOVEMBER 86 * ST. 11

Letosnja predzadnja stevilka Kril pravzaprav lovi, kar so prejsnje zamudile pri poroeanju z najveejih mednarodnih tekmovanj. Tako se bomo najprej seznanili z izerpnim in poglobljenim poroeilom 0 nastopu nase reprezentance na svetovnem padalskem prvenstvu v Ankari. Kakor je ie slabo kazalo, smo na koncu po dramatienih " jump-offihÂŤ vendarle izpulili dragoceno zlato medaljo - drugo iz svetovne arene v vsej nasi pestri padalski zgodovini. Ce hoeemo, da bi eez stiri leta tudi na Bledu lahko vsaj enkrat zasvirali naso himno, bo treba se marsikaj postoriti, tako pri glavi, kot pri repu tele nase rib ice: glava namree malce zaudarja, repu pa bi tudi koristilo se vee otepanja v eedalje bolj deroeem curku ... 1< Na malem svetovnem jadralskem prvenstvu (od ta pravih sta manjkali samo Avstralija in ZOA) v Mengnu smo sami od sebe vee prieakovali pa se sreea nas je izdala . Morda bi (po bitki je vsak lahko generalf) iztriili vee (izkusenj), ee bi posadki zamenjali? Morda pa bi nas generali potem spet ueili: boljsi vrabec v roki kot golob na strehi. Kakorkoli ie, fantje so dali vse od sebe, in ee pomislimo na razemere , v kakrsnih delajo, vulgo prosjaeijo denar, zasluiijo vsak po vrsti en ve/ik kristalni pokal ... 1< Tujci bogati k nam so navalili - bi lahko zaeeli predelovati naso staro partizansko pesem, ee prebiramo 0 navdusenju svicarskih letalcev nad gostoljubnostjo v Sioveniji, nasi deieli. Tokrat povzemamo prispevek 0 pristanku balona pri Vnajnarjih blizu Ljubljane. 1< Tudi motornjaski strokovnjaki skusajo ujeti zamujeno, v zaeetku s praktienimi nasveti za sportne pilote, kot so na primer " pravila palcaÂŤ in podobni 1< Neznani leteei predmeti ie dobrih 32 let burijo domisljijo znalcev in neznalcev, pa tudi pilotov, meteorologov in letalskih kontrolorjev. Teiko je dokazati, da so, se teije, da jih ni. NLP, namree! Tako nastaja nekaksna nova religija, mimo katere ateistienemu preprieanju navkreber, ne moremo kar tako. te zaradi sredstva, v katerem se pojavljajo, spadajo takorekoe v nas resor, se pravi, da so zanimivi. 5e zlasti, ee bi nam bilo, bognasvaruj, dano kaksnega sreeati med tretjim in eetrtim zavojem nad domaeim travnikom. Zmerno uiivanje znanstvene fantastike bojda ne skodi, preberite zadnje strani prieujoeega zvezka! 1< Naslovnica je tokrat padalska, v celoti in zasluieno, prispevala pa sta jo Miran Ferlan (eetvorka) in Leon Mesarie (portret B.Juga).

UREONIK

Po dolgih letih spet nasa Ivov drugi evropski pokal himna 4 Za balonarje ni mejal Letalska posta 12 0 Jadralnem letalstvu Skoraj svetovno Rules of thumb prvenstvo...

14 Kaj je letelo nad Evropo? "~'L4

str.28

18 21 22 24 28

Izdaja Zv eza letalskih organizacij S iovenije v Ljubljani, Lepi pot 6 -(;[ Revija Izhaj a vsak mesee, razen julija in avgusta u Gradivo za objavQ v KRILIH prispevajo Iju bitelji letastva br ez pla cno. Oenarno nag rado 4000 din prejme sarn o avtor barvnega posnetka . uporabljenega za naslovno str an oZa toe nost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodelu je v reviji s porceili in slikami , ki obr avnavaj o dejavnosti, kat : mode larstvo, jadral stvD. padals tvo , mato rn a letenje , raketarst vo. pros to letenje. balonarstvo. maketarstvo in amatersko gradnjo.

Uredni~tvo si pridruzu je pravieo skrajsati , dopolniti ali pril agoditi pri spevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v revij i :Ar Uredniski odbor: Gustav Ajd ic. Mirko S itene. Stane Bizilj , Janez Brezar, T one Cerin, Joze Cuden, Rok Go lob , Do min ik G reg l. Belizar Kersic. Ivan Konavee, Taras Krivenko, Leo n M esaric, Jure Meinars ic, Francek Mordej. Marjan Moskon (glavni in odgovorni urednik). joie Per have, Jure Pestotnik , Sreco Petrie in Ciril Trce k -tr Naslov uredn istva: M arj an Moskon, postni predal33, 68001 N ovo mes to ...-r Prispevki za o bjavo v KR ILIH morajo biti v urednistvu najpozn eje do 10 . dne v meseeu , pred meseeem , v katerem izide naslednja stev ilka -tr Aoko pis ov in silk ne vracamo. razen barvnih diapozitivov in tujih knj ig, ce je prilozena ovojn iea s povratnim naslovom in potrebni mi znamkami -t< Naslov u prave: Zveza letal skih organizac ij Siovenije. Lep i pot6. postni predal496. 6100 1 LJUBLJANA . telefon (061) 222-504, tek oei rae un pn ZLOS , stev . 50 101-678-5 1077. Sprem embo naslova sporoeite upravi rev ije ter obvez no napisite stari in novi na slov, upravi revije sporocite tud i, ce revije ne prejemate redno 1:r Letna narocnina 1500 din , eena posam ez ne stev ilke 150 din -tI Grafi cna priprava Ole , tozd Grafika, N ovo mesto - tisk : Ti skarn a. Novo mes to.

Po dolgih letih spet nasa himna Bogdan Jug, svetovni mladinski prvak v skokih na cilj na 18. svetovnem padalskem prvenstvu v Ankari Letosnje 18. Svetovno padalsko prvenstvo v klasicnih disciplinah je bilo v organizaciji NAK Turcije. Prvenstvo je bilo od 1. do 14. septembra 1986 na sportnem letaliscu Turkesi pri Ankari .

Reprezentanco Jugoslavije, ki jo je imenovalo PK LZJ, so sestavljali tekmovalci: Roman Bozic , Dusan Intihar , Bogdan Jug, Branko Mirt in Darko Svetina, vsi cIani ALe Lesce in tekmovalki Svetlana Simic, clanica Ak ÂťNasa krilaÂŤ iz Paracina in Mirjana Grcic, clanica AK Zadar. Trener reprezentance je bil Drago Buncic , v reprezentanci pa sta bila tudi dva mednarodna sodnika: Sreco Medven in Omer Kulic. Reprezentanco je vodil France Primozic. Zadnji teden prvenstva se je reprezentanci prikljucil se Rajko Dolinsek, novinar RTV Ljubljana , ki se je nato vsak dan direktno oglasal iz Ankare za Radio Ljubljana.

V Ankaro smo odpotovali 31. 8. z jutranjim letalom do Beograda, odtod pa z leta 10m TURKISH AIRLINES prek Istambula v Ankara, kamor smo prispeli

pozno ponoci. V Ankari so nas nastanili v dveh hotelih v centru mesta. Tekmovalci so stanovali v hotelu Bulevar Palas , vodstva reprezentanc pa v nekolik o boljsem hotelu Ankara Dedeman . To, da so locili vodstva reprezentanc od tekmovalcev , nam ni bilo po godu, saj bi bilo mnogo bolj pray, ce bi kompletna reprezentanca prebivala v enem hotelu.

Toda v tem pogledu se ni dalo nic storiti in je pri tem ostalo.

Pred uradno otvoritvijo prvenstva so vsi tekmovalci opravili po en figurativni in en skok na cilj za trening. Slavnostna otvoritev je bila 3. septembra na izredno lepo in estetsko urejenem tekmovalnem prostoru na letaliscu Turkesi. Za otvoritev, ki je bila sicer na normalni delovni dan se je zbrala velika mnozica gledalcev, ki so do zadnjega napolnili tribune.

Otvoritveni ceremonial se je pricel tocno ob predvidenem casu, :lal pa se je hkra ti pricelo tudi hudo neurje , ki je otvoritev skrajsalo na najnujnejse in pokvarilo in iznicilo yes trud organizatorjev. Vsa ure-

SVETOVNO PRVENSTVO V ANKARI

JeefL.4 5

Na sllkllevo - moiki del naiega moitva pred odhodom v Ankaro: Bogdan Jug, Ouian Intihar, Roman Bozi~, Branko Mirt in Oarko Svetina, na sllkah desno pa Svetlana Simic in Miroslava Gr~ic

ditev tekm ova lnega prostora in prostoroy za tekm ova1ce je bila ta ko pripravljena in urejena kot, da tu sploh ne poznajo padavin. Tu mislim zlasti na paviljone, ki so bili pripravljeni za posa mezne repreze nta nee za dnevni pocitek med tekmovanjem . Izdela ni so bili iz materialov, ki jih unici sleherna vlaga in brez trdn e strehe. Po izjava h domacinov namrec ne po mnijo, da bi v tern letnem casu pri njih sploh ddevalo. Tako kot daljna okolica Ankare, je tudi na letaliscu sarno pesek . Le na samem prireditvenem prostoru , to je v okoliei kroga so z veliko truda uredili lepo in kot miza gladko in ravno travnato povrsino.

Tekm ova nja v posameznih diseiplinah so se pricela naslednji dan po otvoritvi .

Pricela so se hkrati v figurativnih skokih za dekleta in skokih na cilj za moske. Zaradi velikega stevila nastopajocih in velikega stevila skokov, kijih morajo opraviti skoraj vsi tekmova1ci , ze nekaj casa svetovna prvenstva izvajajo tako, da se tekmova nje odvija hkrati za dYe diseiplini . Na enem delu letalisca izvajajo figurativne sko ke, na osrednjem prireditvenem prostoru pa skoke na eilj. Torej nada ljnji potek tekmovanj prvenstva je organiza tor sproti prilagaj al meteoroloskim 1.Viacbeeela. VALYUNAB 2.Jo â&#x20AC;˘â&#x20AC;˘ r PAVLATA ~.J.Cbarlee

HARSAL

9.Bogdan JUG ~.Rollan BO~I~

42.Dulan INTIHAR 5O.Darko SVETINA 76. BrllDko HINT

razmeram, ki so bile dokaj zahtevne, sa i niti ena diseiplina ni bila izvedena nepre: kinjeno , zato je tudi najbolje , da potek tekmovanj o pisem Ie po diseiplinah in m kronolosk o, ka kor so tekmovanja potekala.

S tekmovanji je moski del nase reprezenta nee pricel v disei plini skokov na eilj z 800 metrov posamezno. Ze v prvi seriji sta cisti nicli imela Ie BoZic in Mirt. ostali pa skupaj 4 em, v drugi seriji ni od nasih imel nihce nicie , oz. stirje skupaj j em, Mirt pa eelo 14, kar je bil prvi znak. da smo storili veliko napa ko , ko smo stara pad ala KLUZ-I zamenjali z novim i KLUZ-3 _ V naslednjih serijah predtekmovanja so nasi tekmovali dokaj solidno. vendar kljub temu premalo natancno, da bi se v polfinale plasiral se kdo drug razen Juga in BoZica. Zal Bozic z 10 em i2 predtekmovanja (8 skokov) ze vnaprej ni imel nikakih moznosti za uvrstitev v finale, zato je od nasih v igri za najboljsa mesta po 9. seriji ostal sarno se Jug, kije v 10. seriji doskocil v strogi center in se je" tej konkurenei s petim najboljsim rezultatom 00.07 plasiral na 9. mesto.

V tej diseiplini je skupaj nastopilo 135 tekmovaleev , rang lista najboljsih in nasih pa je naslednja:

SSSR

00.00 00.02 00.00 00.00 00.00 00.00 00.00 00.00

~SSR

00.0000~200.0000.0000.MOO~000.0000.01

oo.o~

00.00 00.00 00.00 00.06 00.01 00.00

00.04 00.0'/ 00.11

00.01 00.00 00.00 00.0000.0000.00 Francija 00.00 00.00 00.01 Jugod. 00.01 00.01 00.00 Jugo.l. 00.00 00.01 00.01 Jugod. 00.01 00.02 00.01 Jugosl. 00.02 OO.O~ 00.00 Jugod. 00.00 00.14 00.00

00.00 00.01 00.02 00.02 00.00 00.00 oo.o~ 00.00 00.04 00.02 00.00 00.00 00.01 00.01 00.06 00.05 00.02 00.00

00.00 00.00 00.00 oo.o~ 00.00 00.00 00.01 00.01 00.01 00.00 00.00

oo.o~

00.1~

00.14 00.21

SVETOVNO PRVENSTVO V ANKARI va lka Mira GrCic je dosegala rezult a te, ki so pod nj en imi moznostmi in so nenazadnje tudi opraviclji vi, ker je zlasti kot tekmovalka se ze lo mlada in premalo izk usena.

V zenski konkurenci skokov na ci lj posamezno je bila nasa Svetlana Simic do zak ljucene sed me serij e vee kot od licna.

Z rezultatom 00.07 je s Soko lovo iz CSS R de lila 3. mesto . V osmem sko ku , ki je sledil sele tretji dan (!) po opravljenem sedmem skoku, je v d o letu k cilju napravila hudo na pako in pristala na robu petmetrskega kroga. Druga nasa tekmo1.Chery1 STEARNS 2.M81 YU 3.Terry V!.IIES 68.Miroa1aYa OReI6 63. SYetlana SIMI6

ZllJ.

Kitajaka ZDA Jugos1.

Jugoal.

00.00 00.01 00.00 00.14 00.00

00.02 00.01 00.02 00.15 00.01

00.00 00.01 00.06 00.47 00.02

00.00 00.00 00.00 00.06 00.00

00.03 00.00 00.02 00.09 00.00

V tej disciplini je tekmovalo skupaj 85 deklet in je rang lista najbo ljsi h ter nas ih nas lednja : 00.00 00.02 00.00 00.06 00.02

V figurativnih sko kih z visine 2000 metrov o b nas ih moznostih za trenin g in omejeni h spoznanj tehnike izvajanja teh skokov, smo vnaprej vedeli, d a nasi h ne b o m ed najbo ljsimi , oz. fin a listi . Vsekakor pa je prijetn o spoznanje, da so ob minim alnem treningu te discipline in o b primerjavi z rezulta ti z zad nj ega svetovnega prve nstva istih tekmovalcev kljub

00.00 00.00 00.00 00.03 00.02

00.00 00.00 00.00 00.01 00.00 00.02 00.00 00.00 00.00 00.69 05.00

00.05 00.06 00.10 01.71 05.07

temu nayredova li v poprecju za I sekundo . Zal je to za vidnejso uvrstit ev se veliko premalo inje zato bil nas najbo ljs i med 135 tek mova lci uvrscen na 67. mesto , med 85. dekleti pa G reiceva na 58. mesto.

Ra ng lista najboljsih in nasi h v figu rati vn ih skok ih:

1.akok penal result

2.akok penal reaul t

3.skok penal result

DR He.Hja eSSR Prenoija Jugoa1arlja Jugoslarlja Jugoelarlja Jugoalarlja Jugoalavija

0,0 6,67 0,4 6,97 0,6 7,30 1,6 9,47 1,6 9,97 0,6 6,70 1,0 9,07 2,0 10,47

0,2 6,93 0,6 6,97 0,6 7,17 0,6 6,67 1,0 9,10 2,4 10.83 1,5 10,57 1,4 10,50

0,4 7,47 0,6 7,20 0,4 6,90 1,0 9,03 0,6 9,30 0,4 8,90 0,8 9,53 0,6 10,37

0,2 1,0 0,6

6,97 7,07 7,00

26,0.

26,21 26,37 27,17 26,37 28,43 29,17 31,34

1. Terry V!.IIES

ZllJ.

2.Bar~

DR He.(!ija DR .e.(!ija Jugo81arlja Jugoalavija

1,0 7,60 1,2 7,77 0,4 7,30 0,0 10,73 2,0 11,87

0,2 0,2 0,6 0,2 0,6

0,4 6,87 1,6 8,10 0,6 7,33 0,4 11,50 1,6 11,83

0,4 0,0 0,4

7,00 6,90 7,80

26,27 29,57 30,13 32,66 34, 63

nGUIIE - .01k1.

1.Ronald EILEIISTKDI 2.Jo.er PJ.VLl.TJ. 3.Pranok BEllBJ.CBOT 67.Darko SVETIHJ. 77.Roaan B~Ie 76.Bogdan JUG 86.Branko MIRr 103.DuAan 1HTIB.lR nGUI!E -

4.&kok penal rezult

SKUPAJ

lenake.

.BARZBECKER GLAV

3.Beike 56.Miros1aYa 011016 66.8vatlana S1MI6

6,80 6,80 7,70 10,43 10,93

V disciplini skupinski h skokov na cilj z v isine 1000 metrov smo na tern prve nstvu branili srebrno medalio s prejsnjega prvenstva v Franciji . Z e dejstvo, da je osvajati laze kot braniti je bil a velika obremenit ev za nase, ki so tu skakali v isti posta vi , kot pred dvema letoma v Franciji. Kljub temu so presenetljivo od lieno zaceli in v prvi seriji kot edina ekipa vsi skoei li v strogi center. Mogoee je bil tud i to eden izmed od razlogov, d a so v nada lj evanju popustili in ze v nas lednji seriji pridel ali rezultat 00.04 in zdrknili na 2. mesto . Zal je Mirtovi h 20 cm v tretj i seriji pokopalo vse upe , da bi se iz predtekmoval nega d ela plasirali v polfinale, oz. fi-

nale. V tej disciplini se je najslabse god il o ekipi ZR Nemeije, ki je bi la do polfina la v igri za enD od medalj, a je v peti seriji z rezultatom 01 , 15 zaprav ila vse m oznost i za uvrstitev v fin a le. V sk upinsk ih sko kih na cilj je v moski konkurenci nas topilo 27 ekip, v zenski pa 16. V vse h s tirih serijah skupinski h skokov na ci lj je trener Drago BunCie zadrZal isto postavo ekipe, v kateri so bili: Bozic , Int ihar, Mirt in Svetina.

Rang lista in rezultati najbo ljsih ek ip in nasih v skupinski h skoki h na ci lj moski: V ze n sk i konkurenci Jugoslavija ni imela kompletne ekipe in za to v tej disciplini ni nastopila .

SVETOVNO PRVENSTVO V ANKARI SKUPINSKI SKOKI NA CILJ Z 0,04 0,03 1. FRANCIJA 0,03 0,02 2. SSSR 0,08 KITAJSKA O,C? 3.

JUGOSLAVIJA 0,00 0,04 4.

VISlNE 0,02 0,04 0,05 0,31

1000 0,04 0,06 0,06 0,06

fCe'L.4 7

.etrov -

0,09 0,06 0,06

Na te melju d oseZc nih rezultat ov v posa mezn ih disciplinah se racu nsk o ugotavlja in do loca rang lista v ko mbin ac iji ,

50 Aibrusov za Irsko Evro psk i letalski konzorcij Airbu s sedogova rja z zaseb no irsko letal sko druibo Gui nness - Pea t Aviation 0 prodaji 50 ai rbusov A320. Kot pricakujej o, bodo pogodbo sk lenili v zacc tku decem bra.

Prisilni pristanek na Surcinu Pot ni sko letal o libanonske druibe M EA boeing 707, ki je letelo na redni liniji Bejrut-Zuric h, se je 22. o ktob ra spustil o na beograjsko letali scc zavoljo obvestil a, da je v letalu eksploz iv. Obvestil o 0 podtaknjenem eksploziv u je pilot Ictala prejel ob pr eletu bo lgarskega ozem lj a. Takoj po pristanku so letalo od peljali na pos eben del beograjs kega letalisea in ga pod robno prcgledali. To delo so opravili organi sekretariata za notranje zadevc in de lavci letalisea Beograd . I zkazalo se je, da je bilo obvestil o laino, in vsch 74 potnikov je eez tri urc nadalj eva lo po let pro ti Zurichu .

(Telefoto: Tanjug)

mo~ld,

0,02 0,05 0,02

0,24 0,26 0,34 0,41

posa mezno:

I. 2.

3.

38 .

48 .

51.

71.

89.

CSSR SSSR Francija Jugoslavija Jugoslav ija Jugoslavija Jugoslavij a Jugoslavija

Generalni pl asma ze ns ke

posamezno :

I. 2.

3.

71.

77.

ZDA DR Nemc ija ZDA J ugos la vij a Ju gos lavija

TerryVARES Heik e G LA W C heryl STEARN~ Miroslava G RC IC Svetlana SIMIC

Generalni ek ipni plasma I. 2.

3.

10.

mosk i:

SSSR F RANC IJA CSS R JUGOSLAVIJA

Ge nera lni ek ipni pl asma I. SSSR 2. DR. NEMCIJA 3. CSSR

0,28 0,39 0,42

oz. ge nera lni plasma posamezno in ekipni za mosk e in dek leta, ki je nas lednji:

Generalni pl as ma mos ki Josef PAVL ATA Viacheeslav VA L YUN AS Franck BERNACHOT Bogdan JUG Ro ma n BOZIC Da rko SVETINA Dusan INTIHAR Bra nko MIRT

~enske,

1. DR NEM~IJA 2. KITAJSKA 3. CSSR

Ci lj F igure Skupaj

Ci lj

2 I 5 9 33 50 42 76

2 6 3 78 77 67 103 86

4 7 8 87 107 11 7 145 162

3 9 I 69 84

I 3 12 58 66

4 12 12 127 150

Figure Gr upa Sk upaj

I 3 2 7

2 3 4 17

2 I 8 10

5 7 14 34

2 3 4

2 I 5

I 3 2

5 7 II

zenske:

Ziasti zvesto smo spremljali razplet prvenstva v skupinskih skokih na cilj . ial ie brez upanja na ponovitev uspeha iz Francije

Na letosnjem svetovnem prve nstvu so letos prvie pose bej rangira li in progla sili svetovne prvake v mladin ski kon kurenci.

Od nasi h te km o valcev sta v tej konkurenci lahko nastopal a Ie Bogdan Ju g in Mirjan a Grei c. Ko se je prvenstvo prevesilo v drug o polovico , smo na temelju do sezenih rezulta tov Bogda na Juga zaeeli upa ti in kalkulira ti , d a se bo verjetno lahk o potegoval za eno izmed medalj v ko mbin ac iji in sko kih na cilj posa mezno . Moznosti za med a lj o v kombinaciji, se je v nadaljevanju tekmovanj a pokazalo, da jih je zapravil ze v prvem figurirativnem skoku , ko je pridelal ob sicer solidnem easu izvajanja prog ram a figur 2,4 ka ze nskih sekund . Z ato smobili toliko bolj na ,. trnih ", ko je po k o nea nem tekmovanju in finalu di sc ipline skoki na cilj posa mezn o z rezultato m 00,07 delil I. mesto z Avstrijc em Nage lo m. Srebrna kolajna m u je bila sicede zagotovoljena, toda elovek ne bi bil elovek , ee ne bi zelel se vee. V enajste m dodatnem sko ku, ki sta ga izvedl a o ba favorita , ko sta doskoeila o ba v strogi ce nter in seje le- ta izvaja l takoj po ko neanem regul a rn em delu tekmovanj a, je bilo jasno, d a boj lahko se potraja nek aj serij. Ker pa se je ta d a n ze noe ilo, je glavni sodnik od loe il, da se tekmovanje z d oda tnimi skok i za nas lov sve tovne ga ml a din skega pr vaka nada ljuje nas lednji d a n o b 12., to je 13 . se pte mbra ko je bila na prog ramu sa rn o se zakljuena prireditev in proglas itev najboljsih . Menim celo, da je bil a 12. ura namerno izb ra na za nadaljevanje, da bi ob za htevnih meteoro los kih pogojih (veter in te rmika) prislo d o e imprejs ne odloeit ve. T oda kljub te mu sta v 12. in 13. skoku spet oba doskocila v strogi ce nt er in treba je hil a takoj za tern seS tirin ajsti e v zrak. Kot prvi je skocil Bogd a n Ju g in imel rezultat 00.01 , za njim pa njegov tekmec Nagele , kij e cilj zgres il za 6cm in imel rezulta t 00.06. T a ko je bil konean dokaj dra ma ticen boj za nas lov prvega svetovnega ml a din skega prva ka v disciplini skokov na cilj . Nase veselje je bilo nepopisno in sele takrat , ko je Raj ko Dolinsek od nekje pri vlekel stek lenico domaeega penecega vina, sem ugotovil, d a je bil on verjetno edini med nami , kije od vsega zacetka verjel in upa l, da se iz Ankare ne bomo vrnili brez meda lje. Na zakljueni slavnosti prvenstva, ki je bila Ie nek aj za tern s m o bili po nos ni in veseli, Trener Drago Buneie je z video kamero (naA porDeevalec pa kar z navadno!) posnel mnogo koristnih zadev." (zgoraj) Tarea za fotografe je bila tudi naAa Mira Greic, mlada in zelo obetavna tekmovalka (Ievo)

MoAka reprezentanca Jugoslavije po doskoku v Ankari: Mirt, Intihar, Bozlf, Svetina In Jug

Kitajska: 140 milijonov dolarjevza letalisca Kitajsk a bo letos vlozil a vee kot 500 milij o nov juanov (okrog 140 milijonovdolarjev) v gradnjo in razsiritev 12 leta lise po vsej drzavi,je izjavil funkci onar kitajske administracije za potniski pro mel. V prihodnjem letu bodo prieeli graditi 16 letalise v pristaniskih mestih , pomembnih industrijskih in politienih srediscih, pa tudi v oddaljenejsih krajih.

Po besedah omenjenega funkcioarja je to del kitajskih prizadevanj , da bi z odpiranjem novih letalskih prog o mogocili hitrejsi razvoj turizma in gospodarstva.

(KUNA)

ko je Bogdan stal na najvisji stopnicki in sprejemal medaljo svetovnega prvaka.

Po 4. sve tovne m padalskem prvenstvu v Bratislav i leta 1958 , ko je osvojil zlato medaljo v skokih na ci lj sedaj ze pokojni Petar Dedic iz Titograda, so tokrat drugic v zgodovini padalskih prvenstev dvignili na drogjugoslovansko zastavo in igrali naso himno. Bil je to lep obcutek in ponosni ter zadovoljni smo odsli s prven stva, ki se je koncalo zvecer v hotelu Ankara Dedeman z b anketom , ki gaje priredil organizator za vse sodelujoce.

Dober konec - vse dobro , bi marsikdo deja!. Menim , da je pray, da kljub temu na pise m tudi nekaj 0 prvenstvu na splosno in nekaterih kriticnih ugotovitvah . NAK Turcije je to prvenstvo organizira l izredno vzorno. V pripravo in sarno izvedbo prvenstva so morali vloziti ogromno truda in denarja, s katerim je videti, da na splosno nimajo tezav. To sklepam zlasti po tern , da je v posameznih sluzbah delovalo veliko stevilo oseb, po mojem mnenju celo mnogo pre vee in je pray zaradi tega vcasih prihajalo do nerazumljivih in nepotrebnih zastojev v poteku tekmovanja, kar se je posebej mascevalo zadnje dni tekmovanja, ko smo morali zaradi casovne stiske prihajati na letalisce se pred soncnim vzhodom . Za ocenjevanje figurativnih skokov so imeli na vo lj o video sistem z racunalnikom, ki gaje dal organizatorju na razpolago z vsemi potrebnimi strokovnj a ki NAK CSSR. Meritve skokov

na cilj so opravljali z Weckbeckerjevo ..elektronsko nicloÂŤ, ki je pray gotovo najzanesljivejsi sistem na svet u. Tudi hitrost in jakost vetra so ugotavljali z elektronskim anemografom, ki ga je skonstruiral in izdelal Weckbecker.

Mimo grede povedano, Wec kbecker je tudi ze izdel al kompletni video sistem sestavljen iz profesionalnih ko mponent in so ga letos prvic uporabili na svetovnem armijskem prvenstvu v Maroku ter se je odlicno obnese!.

Sarno letalisce Turkesi , oz. letalski center na njem je prvenstveno namenjen padalstvu in motornemu letenju . V treh velikih hangarjih , v katerih je §.kupna povrsina pray gotovo 4-5000 m 2 imajo veliko stevilo enomotornih letal , od CESSNA-ISO do CESSNA-207, akrobatska letala P JTZ, sarno padalski dejavnosti paje na voljo devet letal AN-2. V samem centru je baje zaposlenih okoli 200 delavcev (uciteljev letenja , padalstva , letalskih mehanikov in drugega osebja), ima moderno opremljene ucilnice, kabinete, prostore za bivanje tecajnikov , lastno telovadnico, last no ambulanto, velik vozni park z mnogimi avtobusi za prevoz zaposlenih na delo. Je pa seveda precej bolj zaprtega tipa in ni tako dostopen slehernemu obiskovalcu , a li turistu, kot so to nasi centri . Posebej zanimivo je tudi to, da v vsem casu prvenstva na podrocjuletalisca nikjer ni bilo moe dobiti nic drugega kot mineralno vodo , caj, kayo, coca colo in taksen rdim baje

vlada stalno. Skratka nad opremljenostjo in urejenostjo smo bili povecini vsi preseneceni.

Med prvenstvom smo za vodje in trenerje vseh sodelujocih reprezent a nc priredili v hotelu Ankara Dedeman predstav itev nasega globalnega projekta o nasi nameri za organ izacijojubilejnega 20. svetovnega padalskega prvenstva leta 1990 v Lescah. V ta namen smo pripravili posebno ti skano informacijo, ki smo jo z nek aj turisticnega propagandnega gradiva razdelili med prisotne. V tej informaciji smo poleg drugega v uvodu zapisa li ,. da pray zdaj duma vodimo postopek za pridobitev potrebnih soglasij, da bomo lahko na naslednjem zasedanju elP, ki bo janua rja 1987 v Dublinu , oddali uradno kandidaturo . Venda r so nas nekateri prisotni opozorili, da je bila ura dna ka ndid a tura Jugoslavije za 20. svetovno padalsko prvenstvo leta 1990 v Lescah na zad nj em zasedanju elP letos februarja v A nk ari ze dokoncno potrjena in je 20. svetovno prvenstvo sarno se vpras a nje organizatorja. To je bilo za nas veliko prese necenje in se vecja neprijetnost, ko se je izkazalo, da kot predstav niki organizatorja za ta s kl ep elP sploh se ne verno. Tu gre pray gotovo spet za neko naso posebnost, ko levica ne ve kaj del a desnica in je nas tala nekje na relaciji : ALe Lesce , ki je po budnik id e ie o organiziranju prvenstva , Predsednistyom konference LZJ in delega tom LZJ v eiP. Vsekakor bo potrebno zdaj storiti vse , da si poleg ze pridobljenih obcinskih soglasij, pridobimo se soglasja v republiki in nato v federaciji.

Glede nastopa nasih na letosnje m svetovnem prvenstvu se naslednje ugo tovitve . Nikakor se ne bi sme lo do gaja ti, da se za dele z reprezentanco in njenimi kandidati skoraj nihce ne briga, razen maticnih klubov , kot je to zdaj primer.

Na 17 . svetovnem prvenstvu v Vichiju leta 1984 smo osvojili srebrno medalj o. V urejenih razmera h delovanja nek e strokovne zveze bi bilo normalno, da ta ksnemu uspehu sledi se bolj zagnano in z vsemi razpolozljivimi sredstvi podprto dele z reprezentanco, da bi se priprav il a za naslednje nastope. V nasem primeru ni bilo niti pribliznu tako, saj so reprezentanti imeli edine skupne priprave sele letos v juniju in neposredno pred odhodom v ZastavonoAa naAe reprezentance na zaklju~ni slovesnosti je bll Bogdan Jug (zgoraj) Novinar Ijubljanske televizije Rajko DolinAek, trener nase reprezentance Drago Bun~i~ in mednarodni sodnik Orner Kulic (Ievo)

SVETOVNO PRVENSTVO V ANKARI

Mednarodni kongreS astronavtike V Innsbrucku se je zaCeI 37. mednarodni kongres astronavtike.

Glavna tema se imenuje vesolje - nove moznosti za vsak ogar.

Med sedemdnevnim zasedanjem so prebrali kakih 600 znanstvenih sporocil. Med najzanimivejsimi je bilo porocilo 0 novi sovjetski orbitalni postaji .. Mir« in podrobnosti 0 nedavno objavljenih spremembah ameriskega projekta za orbitalno postajo. Referate 0 vesoljskih postajah so imeli tudi evropski in japonski znanstveniki.

Govorili so se 0 rezultatih satelitskega opazovanja Zemlje, novih rakct (evropski ariane .' japonski H 2, kitajski .. dolgi pohod «), 0 telekomunikacijskih satelitih, vesoljski biomedicini, raziskovanju osoncja in varnosti vesoljskih poletov.

(AFP)

Ankaro. V letu 1985 se reprezentanti niso niti enkrat sestali na skupnih pripravah , s cimer je bilo zamujeno in izgubljeno mnogo v pripravljalnem obdobju, kar se je nedvomno tudi odrazilo na rezultatih prvenstva v Ankari. Koliksne podpore in pozornosti je ta panoga deldna od nase osrednje zveze v Beogradu pove tudi podatek , da je bilo v eelotnem obdobju med dvema svetovnima prvenstvoma odobreno padalskemu sportu (vsaj klasicnemu, ki ima tudi edini uspehe) Ie 2 milijona din , s cimer bodo pokrili slabo polovieo vseh neposrednih stroskov za nastop v Ankari. Ostali del sredstev za nastop na svetovnem prvenstvu in stroske dvojnih skupnih priprav letos (Iani jih sploh ni bilo) so za svoje clane, ali kandidate pokrivali klubi, iz katerih so reprezentanti .

Tako je vsak klub za vsakega svojega cla na, ki je nastopil v Ankari prispeval k stroskom za pripraye in udeldbe v AIIkari okoli 340.000,-, dinarjev na osebo.

Ce pa v nasi osrednji zvezi menijo, da je to skrajni domet njihove pomoci in dela z repre zentaneo , poleg zagQtovitve letala AN-2, ki ga da na razpol ago kom a nda VL, je to potrebno povedati , da se v bodoce ne bomo vec zanaSali na sicer neko logicno pomoc in sofinanciranje .

Ob nastevanju neurejenih zadev tudi ne moremo mimo opremljanja reprezentanee s padali . Tokrat se je drugic zapored zgodilo, daje reprezentanea dobila padala tik pred odhodom na svetovno prvenstvo . Leta 1984 so le-ta dobili vsaj na zacetku zadnjih pripra v, letos pa prakticno tik pred odhodom.

Tako je vsak z novim padalom opraville okoli 30 skokov. Prepro sto se nekaterih zadev ne da vec razumeti. Jugoslavija je ena izmed redkih dda v , ki ima last no tovarno padal, a je zato toliko manj mogoce razumeti , da je nova padala

Trener Buneie in avtor tega prispevka France Prlmozie na leskem letaliseu pred odhodom v Tureljo (Foto: Leon Mesarie; njegovi so tudi posnetki tekmovalcev na 4. in 5. strani)

ICleft,4 11 mozno skonstruirati, izdelati, preizkusiti in pripeljati skozi yes zapleteni postopek homologaeije in registraeije do tik pred nastopom na svetovnem prvenstvu, zakaj ne ze nekaj meseeev prej. Normalno reprezentanee menjajo svoja padala po koncanem svetovnem prvenstvu, ali pa vsaj na zacetku leta, v katerem je svetovno prvenstvo. pri na~ pa se ze vseskozi dogaja opisano. Vsega tega ne pisem z namenom, da bi opraviceval rezultate, ki v Ankari niso bili taki kot smo po tihem upali , ampak zato , da bi se v nasem delu nekaj spremenilo. Padala KLUZ-3, s katerimi smo nastopili v Ankari, so odlicna padala inje bilo med drugimi reprezentaneami preeej zanimanja zanje . Vend a r pri tej opremi je pac tak o, da se tudi dye padali istega tipa ne obnasata in reagirata ob istem padalcu enako. Pri sedanji stopnji vrhunskega padalskega sporta. oz. konkretno pri skokih na eilj je tako, da mora padalee svoje padalo toliko poznati in obvladati , da z njim krmari proti eilju , ne da bi mislil na nj in se o sredotocil izkljucno Ie na to, kako bo »pohodil« niclo.

Na letosnjem svetovnem prvenstvu je bilo za uradno razvrstitev izvedenih skupaj 3369 skokov , od tega 1865 skokov na eilj posamezno , ali skupinsko za moske in zenske in od njih Ie 147, ali 7% izven 15 em oddaljenosti od nicle . Od 1865 skokov na cilj posamezno za moske in zenske pa je bilo skupaj 528, ali 28% cistih nicel (pri moskih od 1146 skokov 454 nicel in pri dekletih od 719 skokov 74 cistih nicel) . Verjetno so bili podobni podatki povod za razmisljanje v crp 0 tern, da bodo na prihodniem svetovnem prvenstvu leta 1988 na Svedskem merili Ie se razdaljo do 15 em. To pomeni, da v bodoce pri skokih na eilj ne bodo vec uporabljali metra. ampak bo rezultat dokoncno registrirala elektronika, ki ze zdaj meri razdalje do 15 em oddaljenosti od nicie. katero predstavlja tocka s premerom 5 em .

Toda ob opiso vanju poteka prvenstva. vtisov s prvenstva in nastevanju tezav. s katerimi se ne otepajo Ie pa dalci , pac pa vsi letalski sporti . je treba p osebej zapisati , da so nastop v Ankari podprle nekatere nase delovne organizaeije, med njimi zl asti: Industrija KLUZ Beograd , GLOBTOUR Ljubljan a-poslovalnica Bled, Hotelsko turisticno podjetje Bled, KOMPAS-JUGOSLA VIJA Ljubljana , DROGA Porto roz in Predstavnistvo Iskre Istambul. s potrebnim naletom leta l AN-2 in goriva pa Ko ma nda nasega vo jnega leta lstva. Vs em se se enkrat na tern mestu 7.a ;Jo moc in ra zum eva nje naj'epse za hva ljuj e mo ' FRANCE PRIMOZIC

A LETALSKA POSTA PAR AVION AIR MAIL 째VIA AE 0

0

0

Na Jatovih letalih pozdrav v slovenscini Ze ta mesec bodo potnike Jatovih letal, ki letijo v Siovenijo, prieakali s pozdravom v slovensCini. Kot je novinarju Dela povedal vodja tozda komercialna dejavnost in storitve Radisav Milanovic, si J at prizadeva, da bi tudi tako zagotovil kakovostnejse storitve na domaCih progah. Podobno prakso bodo uvedli tudi na letalih, ki letijo v Makedonijo.

Stevardese so se ze zaeele ueiti slovenseine in makedonseine. Nameravajo posneti tudi video filme, kijih bodo predvajali v novih letalih 737-300. Kot je povedal Milanovic, pozdravljajo potnike v Jatovih letalih na mednarodnih progah v angleseini in srbohrvasCini, pa tudi v slovenSCini, makedonsCini , nemsCini, italijanseini in francosCini. Za prihodnjo sezono, ko bo nasa najveeja letalska druzba praznovala 40. obletnico ustanovitve, pripravljajo svdenj novih storitev. Njihov cilj je predstaviti Jugoslavijo potnikom prek njenih kulturnih, druzbenih in drugih dosezkov.

Na mednarodnih progah bodo tako kot na medcelinskih od novega leta stregli potnikom tople obroke.

Sedanje hladne obroke bodo nadomestili sspecialitetami slovenske, srbske, makedonske in drugih jugoslovanskih kuhinj . K prizadevanjem, da bi pritegnili Cim vee potnikov, sodi tudi naert, da bodo na letalih DC-1O nadolgih progah zmanjsali stevilo seddev z 282 na 260. Tako naj bi pritegnili potnike z globjim zepom, saj bo v letalih tako vee prostora z uvedbo poslovnega razreda.

(DELO)

BRAJKOTIIN SREKLI- cepijo: Ivan tucek, Milan Kralj, mehanik Viii Tomasic in Majk Lapuh, stojijo pa Tomo Drevensek (AK Ptuj), Borut in Andrej Pelikan, Teodor Mirnik (vsi AK Celje), Robi In Danilo Verbancic (oba AK Maribor), Boris Perse (AK Siovenj Gradec) in Tomai Berlocnlk (AK Velenje) - Foto: Lojze Cajnko

Brajkoti in Srekli v A K Ptuj so uCitelji 9 jadralnih pilotov, ki nas je komisija v Beogradu spoznala za zdrave, v 30 dneh prelevili v pilote na utvi75.

Po prihodu veCine v torek, I. julija (kar trije so bili ponovno na pregledu zaradi sluzenja domovini) smo se udobno namestili v prostorni padalski sekciji. Da nas ne hi prevee prevzelo lepo okolje in prestevilne ptujske gostilne, so nam uCitelji Ivan Cucek, Milan Kralj in Majk Lapuh takoj. ko smo se pojavili zaceli polni-li-gflTties preStevilnimi e/~'!1e.n1i lelenja in vsakovrstnimi letalskimi predmeti.

Cas je tekel in tudi leteti smo zaceli. Po nekaj dnevih vztrajnega treniranja zon. solskih krogov in imitacij odpovedi motorja smo okusili slast prvega samostojnega leta in te1kih ptujskih brc tudi. Pa pray takrat je bila najveeja gneea na letaliScu! In potem je prisel cas, ko smo vsaj v zraku imeli mir pred vsevidnim ocesom uCiteljev. Se dobro, da je nad letaliScem samo ena zona, v tistih bolj oddaljenih pa je na sreeo te1ko oceniti center zone. S prostimi dnevi so sicer skoparili, vodo v Ptujskih toplicah in pivo v gostilnah pa smo Ie okusili.

Zaradi izpitnih letov z barografom v utvi je pretekla prenekatera kapljica potu in na koncu se je izkazalo, da smo namesto barografskih listicev vstavili pivnike.

Sreea je zmeraj na nasi strani.

Brajkoti in Srekli: TINA, TEODOR BORUT, ANDREJ, TOMAt, BORIS, ROBI. DANILO in TOMO

Pridite na nase letaliscel Nekateri nasi klubi In letalskl centri Imajo pravprlvlacne turlsticne prospekte, da privabijo na panoramske polete kar najvec tujih in domaclh gostov. Tak pester barvni prospekt so sl pred kratklm omislili tudl v Alpskem letalskem centru Lesce .

Bled. V treh jezikih so na kratko opisane lepote okollce, ponudba letalsklh uslug in restavracije z odlicno kuhinjo, potem pa se podrobno 0 pogojlh za jadralno letenje gostov, kl niso ciani ALC ter 0 pogojih za prlstajanje tujlh motornlh sportnih letal.

Novi prospekt ALC je dobra propagandna In obllkovna poteza.

oLETALSKA POSTA PAR AVION AIR MAILoVIA AE' 0

0

Rusjanu v spomin V okviru proslavljanja Rusjanovega spomina objavljamo pesem, ki jo je sestavii Branko Blenkus z Jesenic in tudi recitiral na slovesnosti ob odkritju spomenika Edvardu Rusjanu v Novi Gorici 11. . septembra 1960:

BRALCI KRIL! Z objavljeno narocilnico predstavljamo publikacije. racunalniske kasete in pripomocke. ki yam bode popestrili prosti cas, Narocilo lahko posljete na ZOTKS na dopisnici. zeleno boste prejeli po posti. placali pa po povzetju .

NAROCILNICA

EDA Morje jadransko te rodilo. modrine soske je razum. v srce in silo burje vlilo neustraseni pogum.

Zavidallastovki. sokolu. ki kroiil je v visa vi. k o trte rezal v dolu. poletel rad bi ob Vipavi.

Ob trdem delu vsakodnevno edina misel \' glavi klila, kako po zraku neminovno. letel, dobil bi tudi krila.

Sam s svojo roko. svojo vedo. podobno ptici, novo stvar. izgradil prvo ti si Edo. nevarnost ni bila ti mar.

Ves pogumen in junaski. poletel prvic v zrak in plan. da gledal dom bi kraski. goriski s\'et in vso ravan, Pogum en in prevzet visave. letel nad vodo si Donave. k o sile megdan kalija kosave. ob bregu zrusi/ te je Save.

Junak si bil. junak ostani, neskoncen si imel pogum. osvoji/ svod si nas prost rani. letalstva pionir. tvoj um!

In ielja se je izpolni/a. kar sonjal si. je zdaj resnica. ko tvoja kri se je prelila. da Clovek zdaj leti kat ptica.

Pri Zvezi organlzacij za tehnlfno kulturo SlovenlJe, Lepi pot 6, p. p. 99, 61001 Ljubljana, nepreklicno narocamo:

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20 .

21.

22.

23.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11 .

12.

KNJIGE Osnove letalskega modelarstva Raketno modelarstvo za mlade Pravo orodje za velike in male mojJtre Radiotehnika in elektronika Uvod v amatersko radiogoniometriranje Zgradimo majhno hidroelektrarnQ (3. del- Turbine in pomoina oprema Zgradimo majhno hidroelektrarno (6. delGradbena izvedba majhne hidroelektrarne) Prosto letenje (zmajarstvo) Znacilnosti plovbe in izbor sidrisc Navtika Sportni potapljac Knjiga 0 robotih Za ekolosko svetlejsi jutri Racunalnistvo v 45 minutah Prvi koraki v basicu Graficne in zvocne igre Ucenje z racunalnikom Uvod v racunalnistvo Tehnika programiranja Programiranje M 68000 Programski jezik C Mikroprocesorji Basic - jezik i programiranje (v srbohrv .)

KASETE IN DODATKI ZA SPECTRUM 48 K Cicibanova abeceda Ciciban steje Ciciban racuna Anglesko-slovenski slovarcek CW Morse Zemljepisza6 ., 7. in8 . razred Yahtzee. Mastermind Mavricni diagrami Hidroenergetske osnove SFRJ Kontrabant I Programi za svetlobno pero JOYPEN Igralna palica z vmesnikom

KASETE IN DODATKI ZA COMMODORE C-S4 1. Perfect base 2. Svetlobno pero s programom

'SKUPNE EDICIJE Z DMFA Matematika-brosirano Matematika-platno Numericne metode Integralske transformacije, integralske enacbe Funkcije kompleksne spremenljivke, specialne funkcije 6. Navadne in parcialne diferencialne enacbe in variacijski racun 7. Fizika-2. del

1.

2.

3.

4.

5.

st . izvodov cena 400.400 .1.500.800 .600.1.100.4.000 ,1.500,1.200,1.200,1.500,5.500,1.500,300,1.100,1.100.1.100.1.100,1.100,1.500 ,3000 ,5.000.3.900,-

1.300,1.300 ,1.300 ,1,300,1.300,1.300,1.300,1.300,1.200,1.650,22.000,15.000,-

1.450,(cena bo dolocena po izidu) 3.000,3 .500 ,1.600,1.000 ,1.000 ,2.000,2.750,-

Preklicujemo cenike. ki so objavljeni v stevilkah januar - maj in oktober 1986.

Skoraj svetovno prvenstvo...

Miha Thaler

V kraju Mengen, 70 km severna od Bodenskega jezera je bilo letos 3. EP v F.A.I. razredih za jadralne pilote.

Sodelovaloje 74 pilotov iz 16driav, med njimi tudi trije nasi, ki so tekmovali v standardnem razredu na letalih DG 300 ELAN, ki je bilo najbolj stevi ln o v standardnem razredu (12 letal) . V standardnem razredu je tckmovalo 33 pilotov iz 15 drzav , naso ekipo pa so sestavljali : Miha Tha ler s pomocnikom Alesem Demsarjem, Vojko Starovic s pomocnikom Borisem Blazicem in Miodrag Gatolin s pomocnikom Savinom Dragoljubom. Vodja ekipe je bil Miran Ferlan.

V Mengen smo pripotovali 9. junija in smo ze takoj pri prihodu imeli velike tdave pri organizatorju, saj LZJ ni nakazala start nine in Ie mojim osebnim poznanstvom pri domacinih se imamo zahvaliti, da smo sploh lahko tekmovali .

Za informacijo : kljub zagotovi lom referenta Korde , da bodo sredstva nakazana, so jih telegrafsko nakazali sele zadnji dan prvenstva, kar zgovorno prica 0 odnosu in delu nase LZJ. Izredn o slabo vreme nas je spremljalo ze takoj od zacetka, tako da nismo mogli imeti niti enega samega poleta v tednu treninga. Tudi pozneje, med tekmovanjem se vreme ni in ni hotel o izboljsati tako, da je celotno tekm ova nje potekalo v dokaj neugodnih razmerah , kar se je

3. EVROPSKO PRVENSTVO V FAI RAZREDIH

lCe'l415

Miodrag Galolin

Vojko 5tarovic

odrazi lo na rezultatih. ne sa rn o nasih tekmovalcev. temvec tudi drugih. T ek movanje v takih pogojih je postajalo vse boJj podobno loteriji tako. da je bila vrs ta odlicn ih tekmovalcev uvrscenih dosti slabse kot smo in so tud i sam i pricakovaIi (Leutenegger. Zientek , Blumer. And erso n. Hammerle. Binder itd.).

Slabo vreme ni bilo edino krivo za slabo pocutje in vzdusje tekmovalcev .

Krive so bile tudi majhne organiza torjeve napake in vcas ih tezko razumljive odlocitve tekmovalne komisije. Tako so npr. a ltern a ti vne discipline priceli priprav lj at i sele tedaj, ko je bilo ze zdav naj vsem jasno. d a so prvotne predloge itd .

Jrd European Gliding Champions hips MENGEN 1986

mit Gesch windigk.eitswertung with speed task

!l!gesaufsabe ORE[ECI( task tzr i angle

l,~

Art des IJendcounktes

f !'O!n l to

turnpo int descr i ption

TP If

ElEV [m MSll

Ai r fi eld

0

560

gras strip airfld, l'Iangar

33

668

rwi(

TN

dist [km)

VERSION:

A

DATUM:

20 .6.1986

DAY NO.:

4

Flu9s i cherunss-[nlormat;onen A!S / ATC . INFOS

fl mall

I 75

~ class STANDARD

ft HSL

max. Hoeh e ueber ~la:t

1737 m GND

max. alt. above alrf1e l d

A 1

HEr.GE N

-

.--.--~-

8laubeurcn ~.--- - -. --- -.-

2

leutkircl'l

. -- - -- - . -·--1----

49

airfield, tower

639

0.0 38 166

51.1

EO -I! 10 active, no entry! ! eTR leipheim GND • 41 00 HSL; erR laupheim GND . 3500 MSL; eTR Hemn ingen GND . 4600 HSl

65.0

lJetterinformationen meteorolog ical IN FO

.~--~--------~+----t---~ -

)

-f----- -- -- - -/Z I'IENG EN

- I -~--

560

Airfield

295

-- -- -- -.~

_

_______ _ _____ ____

53.0

FRUEHHEBEl, NACH AUFlOESU NG 4 ·6/8 CU IN ZUNAECHSr 800M GND, ANST EICE ND AUF 1200 M GND. ZElTliEISE ABSCHIRI'IUNC OURCH 6/8 AS UNO CS, OERTllCH AUCH CB I'IDEC · LlCH.

jG~ES~AMLT~"~LOM~ET:;'''~''___..rT~ 69~.T~ I Morning fog, later total d i stance [km)

4 . 6/8 Cu, cloud · base ri sing from 800 m GND to 1200 m GND. Patches of up to 6/8 As and Cs, i solated Cb possible.

O·C IN/at

3500 m MSL ----_._-

leu Ueberfluoho ehe at titude abov~ fini sh line

MAX. MIN.

Ueberf (ugr ic htung direction t o cross finish line Landerichtung

l and ing~ directi.on "'--_

_

_

\.Iertunqsschluss (SS) last time for scoring (SS)

_

26

i __08_ _ 21:29

Co

All:!. Cu

4/8 CIJ

4/8 Cu

300 m 20 m

.~;;~~--L--J';~~~~I"~t~~~~1~1~:~O~0t:l~2~:O~O~~1~)~:O~O~~1~4~:~OO~~1:5~:~O~0t:l~6~:~O~0t:l~7~:~O~0t:l~8~:~O~O~ Ausse!llandeme\ dung

relefon fuer phone no. fo r out landing report s

(07572) (485,

484, 486)

ALL SCORING DONE WITH HEWLETT-PACKARD COMPUTERS

( m/s]

W

< 1

3000 m 2000 m

N D

1000 m

090· 30 km/h 100· 30 km/h 120· 25 km/h 090· 10 km/h

> 1

1.5

INVERSIO N IN/i nver sion at BESONOEREHINIIEISE special rmks & warn ings OE Rltl CH IIAERMEGE\.I!TTER MOEGLICH Possibili ty of isolated thurldersto rms

Tekmovalci SO na briefingu dobili poleg ostaJih informacij tudi taksen formular z dnevno nalogo, meteorolosko informacijo in spiskom vseh frekvenc in pomembnih opozoril

Karta prlzorli~a prvenstva. Z ve~barvnlml nltmi so vneiene discipline za vse trl razrede; zastavlce, kl so zabodene v karto pa predstavljajo letalo, klje moralo pred~asno prlstatl. Taklh prlzorov, ko so skorajda vsl pllotl morall pred~asno prlstatl, je bllo v Mengnu precej, zgodllo pa se je celo to, da pray nobenemu Iz standardnega razreda nl uspelo preletetl kvallflkacljske razdalje . In so morali disclpllno razveljavltl. (Za orlentacljo: ve~je mesto v spodnjem desnem kotu karte je MlInchen)

Najsodobnejsa ameriska letala za Pakistan ZDA bodo Pakistanu dobavile tri letala vrste avacs, ki so opremljena z najsodobnejso elektronsko tehniko. Letala bodo dobavili v prihcdnjih 18. mesecih. V Islamabadu poudarjajo, da je nabava letal v skladu s sklepom pakistanske vlade, ki poudarja, da je treba poskrbeti predvsem zaobrambodrzave.

(KUNA)

Zgodilo se je veckrat, da so odlagali in odlagali vzletanje, v zadnjem trenutku pripravili alternativne discipline, ki so jih tekmovalci dobili na startu. in ko so koncno vzleteli, je bil najboljsi del dneva ze mimo, kar se je odrazilo tudi v veli kern stevilu izvenletaliskih pristankov.

Precej slabo je delovala njihova sluzba za javljanje izvenletaliskih pristankov. saj je trajalo precej dolgo, da smo dobili njihovo informacijo, ki jo je bilo treba navadno se naknadno preveriti. Da pa bi pri telefonu imeli se kaksen zemljevid. je bilo ze prevec... Se posebej tdko nalogo so imeli porocevalci s prvenstva. saj so poleg dokaj moderne opreme pozabili na banalno stvar - na navaden telefon. ki ga najvec uporabljajo. Jaz sem se poskusal znajti na vse nacine in mi je nekako Ie uspevalo javljati vsaj osnovne podatke. Z organizacijo torej nismo mogli biti zadovoljni, kar na~ je malo presenetilo, saj smo pricakovali od

Nemcev dosti vee , pac pa moramo biti zadovoljni z njihovo Ijubeznivostjo. pomocjo in dobro voljo pri resevanju telav, kar je veckrat pomagalo zgladiti vsa nesoglasja. Vseeno se je na prvenstvu zgodil dogodek. ki je zelo redek: svicarski pilot Blatter je zapustil prvenstvo ocitno nezadovoljen s potekom tekmovanja; 0 tern, da si ni bila enotna mednarodna tekmovalna zirija pa prica primer madzarskega tekmovalca Borosnaia, ki je sicer dosegel cilj. a mu kljub temu niso priznali tock za hitrost ter ga tako oskodovali za precej mes!.

Nepricakovane tdave je imel 路organizator z meteorolosko sluzbo. saj je uradno doloceni meteorolog odpovedal sodelovanje in je v zadnjem hipu. ko se je tekmovanje ze zacelo, vskocil Helmut SChOO11 - znani balonar. ki je svoje deja opravil dobro. slabega vremena pa seveda ni mogel popraviti.

Konkurenca na prvenstvu je bila izredno mocna. se posebej v standardnem razredu. kjer je tekmovalo 33 pilotov iz 15 drZav. na 6 tipih Ictal. 00macini. ki so se na prvenstvo pripravljali yes mesec v juzni Franciji. so opravicili vlogo favoritov. saj so se vsi trije uvrstili med prvih pet tekmovalcev. Odlicno sta letela tudi nekdanji svetovni prvak Selen in poljski tekmovalec Trzeciak. ki sta oba letela na letalu DG 300 Elan in sta se uvrstila na odlicno drugo in cetrto mesto.

Vsi ostali so leteli s spremenljivo sreco tako. kot nasi trije. ki so na koncu zasedli mesta. s katerimi ne moremo biti zadovoljni. Piloti so startali enajstkrat. priznanih pa imajo Ie deset tekmovalnih dni . saj enkrat ni nihce preletel kvalifikacijske razdalje.

Nas najbolje uvrsceni tekmovalec je Mlha Thaler . kije zasedel21. mesto. Startal je zelo slabo. nato svoj polozaj na lestvici popravljal iz dneva v dan. v dnevnih uvrstitvah zasedaI3 .. 5 .. 7. in dvakrat 12. mesto in bil predzadnji dan na odlicnem 12. mestu. z moznostjo za osvojitev se kaksnega mesta navzgor. Izredna tekmovalna smola. ki se ga je drZala zadnji tekmovalni dan in izvenletaliski pristanek pa sta ga uvrstila na 21. mesto. kar je dosti slabse kot smo pricakova li . Klju8 temu pa je Miha zapustil dober vtis . saj je letel vse prvenstvo z izjemo prvega in zadnjega dne odlicno in je dokazal . da sodi med najboljse. ne Ie pri nas. temvec tudi v evropskem prostoru.

Gatolin se je uvrstil .

26. mes to . njegove najboljse dnevne uvrstitve so bil e II.. 14. in 15 . mesto. Kljub te mu . da tudi sam ni zadovoljen z uvrstitvijo. moramo pohvaliti nj egovo borbenost in vztrajnost . saj se ni predal niti e nkra t samkrat pa ceprav je bilo vreme se ta ko slabo .

St a rovic je bil na koncu 31.. njc go ve najboljse dn evne uvrstitve so bil e II. in

ria

Saj nl res, pa je ... Skozi kamping je bila polozena zelezniika proga In pray vsi smo bill prepri~ani, da je zapui~ena. Ko nam je prvic zaplskala lokomotiva komaj tri metre od naiih iotorov smo se preprl~all, da smo se presneto zmotili...

30 EVROPSKO PRVENSTVO V FAI RAZREDIH

fCe'L4 17

16. mesto. Njegov napada lni naein letenja v tako slabih vremenskih razmerah ni mogel obroditi sadov tako. da z njegovo uvrst itvijo ne moremo b iti zadovo lj nio

Kljub slabim kone n im uvrstitvam sem prepriean. da stanje ni tako slabo kot kaze tabe la, ki jo prilagam . Ce pom isli mo , da so fantje odpotovali v Mengen d irekt no s kcineanega prvenstva v Bitoli in zaeeli tekmovanje brez enega samega dneva treninga v izrazito neugodnih vremenskih razmerah, potem po mojem mnenju stvari Ie niso videt i tako erne. Veli ka skoda je bi la, da Peperko zaradi sl uzbenih obveznosti ni moge l sodelovati na prvenstvu, saj bi bi la njegova udelezba izredno koristna za celotno ekipo.

Simenc in Kolar ic pa sta b ila do loeena za prvenstvo v klubskem razredu tako, da nista mogla sodelovati se na tej tekmi , kar je bil velik handicap za ekipo.

Pcikaza lo se je tudi to. da bo pOirebno na vseh vecj ih tekmova njih vecj i poudarek dat i ekipnemuletenju- kar so odIicno demonstrira li tekmovalci ZRN in se na tak naCin letenja tudi pripravljati. sicer se ne bomo mogli nad ejati vecj ih uspehov.

Avtor prispevka (levi) z vodjo italijanske ekipe SmiljanomCibicom, ki je najbolj aktivna oseba v ~ portnem letalstvu na~ih sosedovo Smiljan je po rodu Siovenec in kljub temu, da je celo f ivljenje prezivel izven maticne domovine, govori brezhibno slovensko Survey of Daily Results over all Competition Days STANDARD CLASS No. C-S

1 2 3 4 5 6 7, 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21

48 S8 B G2

Y4

22

87 81 38 OL TR LT SM OA T5 MH 30 8Z 03 E BL MT IS

23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33

H5 ZL NS T6 4 NE 49 CP S G1

V16

NAT

PILOT

- --------- -- ------ -

-

-

TYPE

439.6 Km Speed Oay*Km Score

OayRank

3rd European Glid ing Championships Mengen 8.Competltlon Day 273.9 Km OaySpeed Day*Km Score Rank

9.Competltlon Day 256.2 Km Oay Speed Oay*Km Score Rank

10.Competltlon Day 241.3 Km OaySpeed Oay *Km Score Rank

--------- -- _.--- - -- -- --- -- - -- -- - - - - - - - - - - - - - - - -- -- - - - - - - - - - - - - - - - -- -- - - -- -- -. - - -- - -- - - - -.-.- - -- - -- -- - - - - - - -- - - -.- --- - - --

GANTEN8R1NK B. SELEN B. 8AUMGARTL S. TRZECIAK J. SCilRAMME R. FORSTEN J. POZ NIAK M. PETROCZY G. PEDERSEN J. S. HUY8RECKX E. MATUSEK F. SOMERS M. PAPP S. LEUTENEGGER S. HUYBRECKX G. ZIENTEK S. JAWORSKI W. BALI.Y J. BERNARD E. BLUMER E. THALER M. PANKKA A. DAVISON C. 81NDER H. HiiMMERLE H. GATOll N M. ANDERSON J. KAY W. THOMSON E. SORENSEN K. STAROV1C V. GR1 TTI A. MAENPAEAE J .

--- -- -- - - - - -

7 .Competltion Day T. SCORE

Seveda se bo potrebno pome nit i tudi 0 de lu LZJ in njenih strokovnih sluzb. saj se taksna blamaza z nakazovanjem ze tako skromnih sredstev ne sme nikdar vee ponoviti.

Vodja ekipe MIRAN FERLAN

0 NL 0 PL D SF PL H OK B CSR B H CH 8 PL PL GB F CH YU SF MC CH A YU OK GB OK OK YU 1 SF

01SCUS OG300 LS4 OG300 DISCUS DISCUS BRAWO PEGASE DISCUS LS4 DISCUS B LS4 PEGASE OG300 LS4 OG300 BRAWO PEGASE PEGASE 0 LS4 OG300 OG300 LS4 OG300 LS4 OG300 OG300 OG300 LS4 CI RRUS OG300 PEGASE OG300

7116 6525 6146 6132 6076 6014 5985 5926 5921 5709 5706 S692 5682 5649 5633 5528 5482 5482 5477 5454 5434 5265 5128 4948 4817 4792 4717 4575 4515 4102 3845 2968 485

88.85 78.72 73.82 71.97 88.54 83.83 82.92 79.86 80.61 *409.8 79.66 80.66 *439 . 6 *42 1 80.54 80.55 82.8S 81.24 *426.4 67.69 74.75 *436 69.64 83.23 83.26 *437.1 *375 *141.3 *414.4 '405.4 '263.7 *398.2 *0

912 795 738 717 908 854 843 808 817 531 806 817 570 546 816 816 843 824 553 667 749 565 670 847 847 567 486 183 487 526 342 366 0

1 15 17 18 2 3 6 13 9 26 14 9 21 25 11 11 6 8 24 20 16 23 19 4 4 22 29 32 28

27 31 30 33

85.94 82.70 71.42 78.95 86.63 70. 17 67.00 67.56 74.25 78.44 73.61 82.29 67.55 74.76 78.50 79.06 79.08 66.39 78.01 79.90 82.09 69.75 67.84 75.75 74.83 64.50 75.32 65.62 75.10 73.57 68.65 75.07 *0

841 783 584 717 853 561 505 515 634 708 622 776 515 643 709 719 719 494 700 734 773 554 520 660 644 46 1 653 481 649 622 534 648 0

2 3 22 9 1 23 29 27 19 11 20 4 27 18 10 7 7 30 12 6 5 24 26 13 17 32 14 31 15 20 25 16 33

57.66 56.00 57.90 55.87 57.04 55.69 56.13 55.40 57.59 55.85 55.29 56.88 54.67 54.97 54.48 56.10 *199 56.17 56.87 53.50 56.50 55.71 53.77 "115.6 *113.8 *205.1 *197.6 54.84 55.91 *206. 6 *224.2 * 97.6 *0

944 907 949 904 930 900 910 894 942 903 891 926 877 884 873 909 405 911 926 852 918 900 858 235 232 418 403 881 905 321 457 199 0

2 11 1 .13 4 15 9 17 3 14 18 5 21 19 22 10

27 8 5 24 7 15 23 30 31 26 28 20 12 29 25 32 33

72.30 70.69 75.46 70.84 74 . 04 68.01 68.44 68.08 63.79 68.55 74.19 *169.3 68.92 74 .22 68.78 72.76 67.92 *128.4 70.34 72.57 '188.6 63.40 61.94 '220.9 *217.7 68.52 73.39 69.62 *119.2 '39.2 '234 . 3 *0 *0

797 773 844 775 823 733 739 734 670 741 825 329 746 826 744 804 732 249 768 80 1 366 664 642 429 423 741 813 757 231 76 455 0 0

8 10 1 9 4 19 .7 18 21 15 3 28 13 2 14 6 20 29 11 7 27 22 23 25 26 15 5 12 30 31 24 32 32

-_.- - -- -- - - - - - - -. - - -.- -.- --- - - - - - -- - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - -- - - - - - - - -- - - - - - - - - - - - - - - -- - -- - - - - - - - - - - - -- - - - - -- - -- - - -- -- - - - - - - - - -- - --

Koneni vrstni red tekmovalcev v standardnem razredu in del dnevnih uvrstitev

Ivotov drugi evropski pokal Leto~nje ga 4. evropskega prvenstva v klubskem ra zredu v Rietiju se je udeldila jugoยงlovanska reprezent a nc a v sestavi: Tvo Simenc, Igor Kolaric, Janez Stariha in Marjan. Medic. Njihovi pomocniki so bili Jan a Sim enc , Polde Ambrozic, Jure Kavsek in Joze Briski , vodja ek ipe pa je bil Miran Ferlan.

Igor

Kolari~

Na prvenstvu je sodelovalo 19 pilotov iz 6 drZav , kar je bilo ma nj ko t smo pricakovali. Vzrok za stevilcno manj~o udeldbo je bilo lansko svetovno prvenstYO , ko je kar 26 pilotov bo lj , ali manj po~kodovalo svoja letala (med njimi 6 docela unice nih) , hkrati pa je bil termin prvenstva precej nerodno izbran, saj .i e pray v tern casu veliko drzav imelo domaca prvenstva .

Tekmovanje .ie potekalo v dobrih vremenskih razmerah in je bil o orga nizirano brez napak, hkrati z ev ropskim prvenstvom v klubskem razredll pa .ie potekalo ~e italijansko prvenstvo v 15metrskem raz redu. To si je organ izator lahko privo~cil, saj letali~ce v Rietijll lahko sprejme brez tdav prek 100 letal, zgrajene pa imajo ze vse o bj ek te in infrastrllkturo, ki jih za velika tekmovan.ia potrebuje. Ra ze n tega ima ta italij a nski center sreco tudi s kadri , saj so Ijlldje, ki se lIkvarj ajo z organizacijo tekmovanj sposobni in izku~eni tako, da je te km ovanje poteka lo v redll in brez tdav .

Njihov najm oc nejsi zavezn ik pa so ugodne vremenske razmere ta ko, da stati sticni poda tki, ki zagotavljajo od 12 kar 10 dni lIgod nih za ja dralce , ne lazejo . Ce k temu pristej e mo se prija zne domacine , potem moramo biti z Rietijem zelo

4. EVROPSKO PRVENSTVO V KLUBSKEM RAZREDU

Obeta se kupcija stoletja Ameriska letalska druzba »North-West Airlines« naj bi kupila v prihodnjih letih sto letal tipa airbus, ki jih izdeluje evropski ko- Janez Stariha nzorcij (Francij;.t, ZR Nemcija, Italija, Span ija so glavni delnicarji) s sedezem v Toulousu.

Posel »stoletja« za evropsko letalsko industrijo in posebej za francosko je vreden, tako sosporoCili, blizu tri milijarde dolarjev. Prvih deset letal naj bi druzbi »North-West« dobavili ze v nekaj mesecih. Pogodba, ce bo podpisana, pomeni povracilni udarec Evrope ameriski industriji, konkretno »Boeingu«, kije obtozila »Airbus I ndustries« na pripral(,ljalnem zasedanju v Zenevi letos 20. marca , da zganja nelojalno konkurenco v Marjan Medi~ nasprotju s tako imenovanim sporazumom »Anticoncorde H , ~) Air­

bus Industries« je takrat uspesno zavrnila ocitke in dokazala, da je njena produkcija rentabilna (prodanihje ze blizu 450 letal), da ne prejema subvencij in da vraca najeta posojila.

(DELO)

B 747 za Air France Letalska druzba Air France napoveduje , da bo prihodnje leta sklenil a z Boeingom pogodbo 0 nakupu desetih letal B 747-400.

YU-dru!ina v Rietiju

rcre'L419

zadovoljni. Edina slaba tocka je bila pomanjkanje telefonskih linij, kar je povzrocalo obilo tezav porocevalcem s prvenstva, kar pa je videti , da je postalo na vseh jadralnih prvenstvih ze kar tradicija ...

In se ena stvar nas je malce motila.

Tekmovanja v Italiji so preeej draga precej drazja od tekem v ZRN. ali Avstraliji. Kotizacija 450.000 LIT. aerovleka 40.000 LIT, sot or za dye osebi na noc 9 USA dolarjev itd .. kar predstavlja Rieti trenutno kot najdrazji center na svetu.

Nasi tekmovalci so se v Rietiju dobro znasli in so po dveh dneh treninga tudi odlicno startali. Precej so k temu pripomogle izkusnje iz Rietija lansko Ie to in seveda dobro sodelovanje pilotov v zraku in pomoc zemeljske ekipe .

Pomembno je bilo tudi to, da so tekmovalei leteli sprosceni in. da je bilo v celotni ekipi izredno dobro vzdusje. kar se je seveda odrazilo tudi na rezultatih .

Ivo Simenc je postal evropski prvak in tako uspesno ubranil prvo mesto iz Lese pred dvema letoma. Povedel je ze prvi dan in bil v voddstvu vseh deset dni , kolikor je tekmovanje trajalo. Njegove dnevne uvrstitve so bile naslednje: trikrat je bil prvi, dvakrat drugi. dvakrat tretji , dvakrat sesti in enkrat sedmi. Kljub temu, da zadnja dva tekmovalna dneva ni tvegal nicesar, je bila njegova prednost pred drugouvrscenim Ohlmannom se vedno 416 tock, kar nazorno pove vse.

Igor Kolaric je osvojil odlicno tretje mesto. kar je njegov dosedaj najvecji uspeh. Po odlicnih uvrstitvah na republiskem in driavnem prvenstvu je dokazal, da se je razvil v vrhunskega pilota in, da lahko od njega se veliko pricakujemo.

Janez Stariha je bil na koncu enajsti , ceprav je bil do sestega tekmovalnega

4. EVROPSKO PRVENSTVO V KLUBSKEM RAZREDU

"re'LI' 20

Veliko zanimanje za novi tip letala Evropski letalski koncern »Airbus« je dobil 400 naroCiI za nov tip letala »A320%, s katerim se niso opravili poskusnega poleta. Kot je povedal direktor »Airbusa« Jean Pierson, bi moralo to novo letalo, ki je namenjeno za kratke in srednje dolge prevoze, poleteti 20. marca prihodnje leto. V tovarni nameravajo do leta 1990 izdelati vsak mesec po osem letal tega tipa. Zahodnonemski politik Franz-Josef Strauss -predsednikupravnega odbora »Airbusa« - je pred kratkim ocital tovarni pretirano previdnost glede novega proizvodnega programa.

Koncern »Airbus« obsega francosko druzbo »Aerospatiale«, zahodnonemsko »MesserchmittBoelkon-Blohm«, britansko »Aerospace« in spansko druzbo »Construcciones Aeronauticas.«

*

dne se na odlienem eetrtem mestu in eden izmed najresnejsih kandidatov za medalje. Napake . ko je takoj po startu moral pristati, ni mogel vee popraviti tako, da je njegova konena uvrstitev slabsa. kot smo vsi skupaj prieakovali. Kljub temuje popularni »Stari« dokazaL daje vrhunski pilot (ne smemo pozabiti njegovega pristanka na nemogoeem in izredno majhnem prostoru) in, da je izredno koristen v zraku za celotno ekipo.

Marjan Medic je bil na koncu dvanajsti. Ce upostevamo, da je bilo to njegovo prvo veeje mednarodno tekmovanje in se to, da je imel na poti do Rietija se prometno nesreeo, je njegova uvrstitev vee kot solidna in moramo biti z njo zelo zadovoljni.

Poleg tekmovalnih uspehov je ekipa opravila se enD pray tako pomembno nalogo kot neke vrste predstavniki

Oa so se nasi najboljsi piloti sploh lahko udelezili mednarodnih tekmovanj gre zasluga vrsti delovnih organizacij, ki so reprezentanco podprle tako materialno kot financno. Tudi GORENJE iz Velenja ze dolgo casa pomaga letalstvu, ekipa pa se mu je poiskusila oddolziti z uspesnim reklamiranjem: na sliki vidimo detajl kabine z reklamnim napisom, ki je tako v Nemciji kot v Italiji in Avstralijl zbujal veliko pozornosti

»dobre volje« smo si pridobili prijatelje po vsem svetu, na t.i. »jugoslovanskih dnevih«, ki so postali tradicija mednarodnih tekmovanj pa smo predstavili vsem udelezencem del nase turistiene in gospodarske ponudbe. Velik deld pri tern so opravili tudi prospekti in plakati iz serije »Slovenija moja ddela«, ki smo jih 90bili na Centru za ekonomsko in turistieno propagando Gospodarske'zbornice Siovenije.

Med tujimi letalci vlada veliko zanimanje za naso dezelo in prepriean sem, da se jih bo veliko odzvalo nasemu vabilu in nas obiskalo.

Da smo se tekmovanja v Rietiju in v Mengenu sploh lahko udelezili gre zasluga vrsti delovnih organizacij. ki so nas podprle in se jim je ekipa oddolzila z ueinkovitim naeinom reklamiranja njihovih proizvodov, oz. storitev . To so bili: Gorenje Velenje, Adria Aviopromet, JAT, Aviogenex, Cinkarna Celje, ELAN, Kompas in Kompas Hertz, TOP Portoroz. Droga Portoroz, Emona Globtour in Emona. Mesna industrija Zalog. Fructal, Elma, Siovenija les. Belinka . Labod Novo mesto, Siovenija Spor!' Ljubljanska Banka. Autocommerce. CGP DELO, Tntes. Ziatarna Celje, SCT Ljubljana.

Iskra CEO, Autotehna. Iskra Delta. Ona On, ETA Kamnik, RIKO Ribnica, Albrecht Schleicher. Teol. ZG Fersped, Induplati Jarse. Se pray posebna zahvala gre tovarni UNTVERZALE v Domzalah , kjer so za celotno ekipo seSili eudovite uniforme, ki niso sarno zelo lepe. temvee tudi zelo praktiene in se v njih piloti odlicno poeutijo.

Vsem. ki so nam kakorkoli pomagali. da smo se tekmovani lahko udeldili, se v imenu celotne reprezentance Jugoslavije v jadralnem letenju najlepse zahvaljuiem 1.a pomoc z zeljo, da bi tudi v naprej uspesno sodelovali .

MIRAN FER LAN

CLASSIFICA UFFICIALE CON PUNT.ANALITICI OOPO LA PRoVA N. 10 •

--------------------------------------------------------------------------------------------------P.10 P.09 P.OS P.07 P.06 P.05 P.04 P.03 P.02 P.Ol CL. N. CONCORRENTE

TOT.

~-~;--~::~~~- ~~ -- - -- - --~~;- ----~~;-----~~~-----~~;--- - -;~:- - - --;;~-----~;~-----~~;-----;;;-----~~~--Ga~~~ 02 CA2 Ohlmann ••.

Kolaric 1.

64 Verga"i W. 05 ZM Grittl A. 06 S9 Meriziola S. 07 VO Vad::l.

OS S9 Colombo V. 09 HY Haremza H. 10 A4 Stepane> J .

St~rih.::I.

535 264 576 619 617 667 663 693

60S 655 655 155 S41 515 S32 84S 105 655

S65 S14 797 707 744 S04 423 SS2 S4B 84S

659 S5b S36 642 7S3 651 723 171 Sll 793

645 S5b 417 S67 337 410 455 44B 364

Monti l...

Bucht G. Weibl e n F. Paolillo U.

527 655 297 473

60S 606 290 655

7S1 115 201 599

672 679 51S 629

(~09

;r.;

· ~ . V1

-~ ~~ :=~~l:~ 14 15 16 17

2S R2 lOG 1

E.

B69 b32

~~

!~:

;;~

!~~

47b

SOl 809 7<)S 703 721 BS2 664 706 738 23

S14 B71 429 547 504 530 394 111

356 473 2S1 340

69B 73S S43 702

472 463 779 24S

!~~

791 79b

m-

~H- - ..

S64 776 7S2 SS2 6S2 S40 7S6 690 S49 BSO

774 ...lJ.~ 647 S63 747 530 721 719 BB2 721

SS2 52.11 693 S61 S57 720 692 712 542

696 6S3 740 71S

693 764 61S 614

269 264 735 264

~~.

~

l~9

775S

<-m.e

6SS4 6S15 6717 651B 6417 6373 6196

.~

~~~. ~

Ie. R7

Johi',n soo n L .

7 13

657

201

731

281

786

279

526

58

756

19 G2

Brun ol d R.

14 5

0

201

370

372

365

140

0

0

0

5£32

' ~40

~02

5242 4988 1593

SLOVENIJA, MOJA DEZELA

JCre'L421

Za balonarje ni mejal

Pilot balonar Alfred Nater

Pilot Alfred Nater iz Bazenheida, clan balonarske ~portne sku pine Rapperswill, je 10. julija letos letel 10 ur in 17 minut z dvema potnikoma v balonu HB-BAO »Eduard Spelterini« (1260 m 2 , polnjenje z vodikom iz polnilne postaje) tovarne sode blizu Bad Zurzacha ob Renu do Vnajnarjev, 10 km vzhodno od Ljubljane, glavnega mesta jugoslovanske republike Siovenije. Alpski let od . aargauske polnilne postaJe rapperswIisklh balonarjev do Ljubljane je bil dolg dobrih 550 km z maksimalno visino 4600 metrov. Ta vi~ina je bila nekoliko strmo dosdena enD uro pred mehkim pristankom na prelepem cvetnem travniku .

Iz balonarskega letalskega poroeila povzemamo , da se je let zacel ob s~irih zjutraj in da je pri startu z 27 vreeaml balasta obtdeni aerostat po dveh urah v vi~ini 3800 metrov letel prek Romanshorna in se pojavil nad bodenskim jezerom.

Cez Wettersteinsko pogorje

Kogar kaca pici,..

Delegacija vodilnih predstavnikov mariborske mestne skupsCine druzbenopoliticnih organizacij je odpotovala na oktobrske svecanosti in na pogovoreo nadaljnjem ,sodelovanju zlasti na gospodarskem podrocju v pobrateno Kraljyo, Glede na slabe izkusnje stirih funkcionarjev obcine MariborPobrclje (tovariska kritika) niso potovali z letalom, temvec z osebnima avtomobiloma, To ne bi bilo tudi nic cudnega, ce ne bi v Kraljevo iz Maribora poletela prazna letala na letalski miting, Pravijo, da so mariborski delegaciji ponudili mesta, vendar ponudbe ni sprejela, (Pa se to.", DELO)

Pilot zazna rahlo juzno komponento smeri in po radiu izve, da hoee neki drug clan skupine na ta dan preleteti Alpe: Silvan Romer se je s balonom HB-BFO »Murren« (1260 ml) vzdignil s polnilne postaje Attisholz pri Solothurnu. Njegov let se je koneal po sedmih urah jugovzhodno od Verone v severni Italiji in je potekal skoraj vzporedno s potovanjem iz Zurzacha v Jugoslavijo.

Nater zabelezi ob osmih: »Letimo naravnost eez prelepo jezero Plan see v smeri proti Zugspitze. Ta najvi~ja gora Nemeije se sramezljivo zavija v meglo.« Ko~ara se pri tern guglje v visini 3800 metrov nad morjem in kakih 1000 metrov nad Wettersteinskim pogorjem.

Jugoslovanska meja Z devetimi vreeami peska smo ob desetih na vi~ini 4400 metrov in s severozahodnim vetrom hitrosti 70 km/h se let nadaljuje eez Zillertalske Alpe ob pogledu na vrhove Venedigerja in ob radijski zvezi z Dunajem. N.ato pa ee.z Finsterkofel, Lien~ke dolomite (ob enaJstih) in eez pol ure nad Lanzenpassom: »Ker se blizamo jugoslovanski meji, se spu~eam . Nizje se veter obraea proti severu. Poeasi se blizamo severnemu poboeju. Na neki gorski poti bi lahko pristali, kar se mi ne zdi pray dobro. Zato poeaSt zdrknemo preko poboeja nazaj v Avstrijo.«

Mehak prlstanek na gozdnl 'asi

J

Rudni~ko

»Spelterini« se je nato eez goro s pomoejo termike v 80 minutah dvignil od 1950 metrov na 4600 metrov.

Nad Bohinjsko Bistrico in kako uro pred pristankom : »Griei postajajo nizji.: v d~­ Ijavi vidimo ravno plosko pokraJ~no In tja bi hoteli priti. BliZamo se vehkemu mestu in sopotnica Traudl iz Gradca meni, da ga pozna . Sicer se mi to zdi kar nekam nerazumljivo. Vpra~am kontrolo, mar je to Dunaj, ali je letalisce v G,radcu na severu ali na jugu mesta. Zen ski glas z Dunaja: ,Na jugu!, Na~e letali~ee paje na severu mesta . Torej smo nad Ljubljano.

Spet glas z Dunaja: ,Saj to je tudi lepo!, Vzpostavimo radijsko in transpon<;!ersko zvezo z Ljubljano. Kontrolor letenJa pravi, da lahko prlstanemo na letali~eu--:;­ Pilot Alfred Nater se je nato odloeil drugaee in izbral neko gozdno jaso za mehak pristanek vzhodno od glavnega mesta Slovenije. Sicer pa pomanjkanje balasta ne bi vec dovoljevalo nadaljnjega poleta . Pa kaj hoeemo vee kakor prelep cvetni travnik pri Vnajnarjih, 400 metrov nad morjem, blizu starega univerzitetnega mesta in kulturne metropole. Spustili smo pristajalno vrv.

Razumevajoea policija Potem ko se je posadka pozdravila s policijo, se je na bliznji kmetiji okrepeala s kruhom, peeenim v kru~ni peei , z medom, mostom in vinom in ze je bila pripravljena izpolniti formalnosti, ki so se uradnikom zdele potrebne.

Obisk na policijski postaji pri komandirju je potekel v splosno zadovoljstvo vseh prisotnih: »Posebej je dal poklicati svojo zeno - zdravnico, da je prevajala.

Pri veliki mizi z udobnimi stoli na m je postregel s slastno tursko kavo .« Policijska postaja nam je, nenajavljenim zrakoplovcem, na koncu izdala priporoeilno pismo, da na naporni poti po tleh eez Kranjsko Goro - Beljak Innsbruck - Arlberg - Romanshorn in Bazenheid na mejah ne bi imeli tdav.

Pred odhodom proti severu si je posadka ogled ala se stari del mesta, da bi Ljubljano uzivala tudi ob dobri jedaei in pijaei. Siovenija se bo morala pripraviti na invazijo ~vicarskih balonarjev , ee se bo izvedelo, kako mirno lahko poteee tako potovanje po zraku v Ljubljano.

Erwin A, Sautter (po krtacnem odtisu prispevka za oktobrsko stevilko svicarske AEROREVUE prevedla MAILA GOLOB)

Za las so usli trcenju Le malo je manjkalo, da se nista zaletela jumbo jet avstralske letalske druzbeQantas in DC-1O ameriske druzbe Continental. V obeh letalih je bilo skupaj 542 Ijudi. Lcteli sta na isti visini 11.000 metroy, v istem zracnem koridorju med A vstralijo in Novo Zelandijo.

Novico je s precejsnjo zamudo objavil Sydney Morning Herald.

Boeing 747 je letel iz Aucklanda na Novi Zelandiji proti Sydneyu, iz Sydneya pa je v nasprotni smeri letel DC10 Continentala. Ni znano, kako se je lahko zgodilo, da sta obe letaIi leteli v istem koridorju in na isti visini, tako da sta se »zgresili« Ie za 300 metrov. Obe sta v tistem casu let eli s 1800 kilometri na uro. Sydney Morning Herald pripisuje krivdo kontrolorjem letenja na sydneyskem letaliscu.

(DELO)

Zveza letalskih organizacij Siovenije je izdala knjigo »1 adralno letalstvo«. V delu, ki ima spostovanja vrednih 471 strani, je II avtorjev, strok'Jvnjakov za posamezna podrocja, razumljivo, gospodarno in prcgledno povedalo vse, kar je treba vedeti letalskemu zacetniku, ki bi se rad povzpel pod nebo. Seveda pa bo knjigo rad in pogosto vzel v roke tudi vrhunski jadralni letalec.

Ena od temeljnih znacilnosti »Jadralnega letalstva« je, da je bilo pisano z veliko zavzetostjo, navdusenjem in Ijubeznijo. Pisci se dela niso lotili, kot je v svetu pri teh zadevah navada, zaradi honorarja, ampak preprosto zato, ker so zeleli, da Siovenci vendarle dobimo sodoben letalski ucbenik. Siovenske letalske literature je namrec razmeroma malo, strokovne literature pa z izjemo Miheliceve »Meteorologije« iz leta 1948 in Koserjeve »Teorije letenja«, kije izsla leta kasneje, sploh ne premoremo.

Zadnji podatek je treba rahlo popraviti, strokovne sestavke iz letalstva objavlja redno revija Krila.

Knjiga »ladralno letalstvo« se zacne s poglavjem Dediscina, ki je, kot ga je oznacil avtor M. Moskon, poskus kronologije jadralnega letalstva v svetu in pri nas. Naloga je bila (in je se) nedvomno tezka, vendar ji je bil pisec s pomocjo virov ter se zivecih ustvarjalcev in poznavalcev jugoslovanskega jadralstva suvereno kos o

»ladralno letalstvo« je predvsem ucbenik, zato so bolj kot zgodovina pomembna strokovna poglavja. Med njimi je na prvem mestu teorija letenja, letalcu mora biti v zraku yes cas jasno, kaj se z letalom dogaja, Ie tako tudi v kriticnih trenutkih ne bo presenecen in bo pravilno ukrepal. Zapisemo lahko, da je teorija letenja obdelana razumljivo in zgosceno, s pomocjo srednjeSolske matemat ike in fizike je, letalci so trmasti fantje, sorazmerno lahko premagljivo.

Poglavje 0 gradnji jadralnih letal bi morda kaksen drug uredniski odbor skrajsal, stik jadralcev z gradnjo letal namrec ni vee tako neposreden, kot je bil se v bliznji preteklosti. Nedvomno pa dobro znanje 0 jadralnih letalih, njihovi opremi in gradnji lahko Ie koristi, saj v jadralnem letenju se bolj kot v drugih sportih velja, da ni uspeha brez primernega znanja 0 »kisti«, kot letalci se vedno pravijo en emu najbolj elegantnih izdelkov sodobne tehnike. Pisec poglavja zasluzi posebno pohvalo zlasti zato, ker se ni pustil zapeljati resnicno bogati graditeljski preteklosti, pretezno se je posvetil sodobni gradnji jadralnih letal, ki pri nas doslej v ucbenikih se ni bila obdelana.

Del knjige, ki govori 0 instrumentih in opremi v jadralnem letalu, je vzorno razumljiv in obenem tudi jedrnat. A vtor je pravilno domneval, da mora jadralni

NASA STROKOVNA LlTERATURA

Hitro V Hongkong Potnisko letalo boeing 747 britanske letalske druzbe British Airways je preletelo razdaljo 7.283 milj (11.618 kilometrov) med londonskim letaliscem Heathrow in Hongkongom v 12 urah in 25 min ut ah brez vmesnega pristanka in tako postavilo svetovni rekord na tej progi. Doslej so letala te druzbe pristajala v Bombaju, kjer so nacrpala gorivo. Dosedanji rekord na tej progije bil 14 ur in 35 minut.

Nova proga iz Londona v Hongkong vodi cez Sovjetsko zvezo

Seja 0 prometu proti Vz hodu Od 7. do 10. oktobra je bila na Brionih prva seja sedmega neuradnega sestanka 0 organi zaciji letalskega prometa proti Vzhodu.

Udeldbo je prijavilo 18 (od 20 povabljenih) drzav. dye mednarodni organizaciji mednarodno zdruzenje letal skih prevoznikov in mednarodno zdruzenj e carterskih prevoznikov , neuradno pa se je prijavila tudi mednarodna federacija zdruzenj kontrolorjev letenja.

Vtrupu letala je hila luknja v letalu boeing 737, last nasega lata, kije 9. ok tobra priletelo iz Frankfurta na Brnik , so nasli Iuknjo . V blizini vrat prtljaznega prostora, na desnem delu trupa, so letalisk i delavci odkrili odprtino, veliko 7 krat 14 centimetrov. Ne ve se, kje in na kaksen naCin je nastala. Lahko na letaliscu v Frankfurtu , med poletom ali pa na Brniku. Poskodovano letalo je posadka se isti dan odpeljala v Beograd na pregled in popravilo (brez potnikov).

letalec znatl mstrumente in opremo predvsem do konca izrabiti. Kako so vse te vedno bolj natanene in zapletene zadeve narejena, je prej stvar konjiekarstva kot letalstva. Nedvomno pravilen pristop.

Poglavje 0 meteorologiji je, pac glede na pomen, ki ga ima ta veda v letalstvu, kar precej obSirno. Reei pa je treba, da je na 62 straneh, kolikor jih je v omenjeni knjigi posveeenih splosni meteorologiji in meteorologiji zajadralne pilote, povedan ega precej vee in bolje kot v prenekaterem debelejsem in bolj ambicioznem delu . Podobno velja tudi za sicer kratki poglavji 0 navigaciji in sporazumevanju po radiu. Knjiga se nato preko vainega in izcrpnega poglavja 0 padalih loteva tehnike pilotiranja. Avtor se je naloge lotil neposredno, brez »ogrevalnega« filozofiranja, kompaktne in razumljive stavke spremljajo zelo nazorne skice.

Enako ali pa morda se bolj pohvalne besede gredo pomembnima poglavjema o tehniki jadranja in taktiki preleta, s s katerima se knjiga »ladralno letalstvo« konca.

Posebej velja poudariti, da ima vsako poglavje v tej knjigi, ki je nedvomno zelo obogatila tehnisko in sportno knjiinico Slovencev, tudi seznam uporabljene tuje in domace literature. Obzorja, ki jih odpira delo, so lahko torej se sirsa.

Hkrati s knjigo pa smo Slovenci prisli se do ene dragotine. Knjigo je lektorirala Milena Cestnik, ueiteljica jadralnega letenja iz Ptuja. Ob branju gradiva je Cestnikova, ki je studirala slavistiko, prisla na misel, da bi bilo mogoce in potrebno poleg lepe slovensCine storiti se kaj vee. Tako je rokopis knjige postal temelj njene diplomske naloge: Slovenski jezik v jadralnem letalstvu.

Poleg knjige 0 jadralnem letalstvu nam je zdaj pri roki se slovar slovenskih izrazov na tern podrocju. Z nekaterimipredlogi in resitvami se morda ne bomo strinjali, vsekakor pa je ponujeno dobro izhodisce za nadaljnje delo.

Predvsem pa za beg od iargona ter hrvaskih in angleskih izrazov, ki so na letaliscih in med vecernimi pogovori zelo uporabni, skoraj povsem brez vrednosti pa postanejo, ko je treba zastaviti slovensko knjigo 0 letenju in letalstvu.

Stavek in filmi za »ladralno letalstvo« so delo Dolenjskega informativnega centra. Tiskala je ljudska pravica. Knjiga je tako rekoc brez napak, ki jih pripisujemo tiskarskim skratom. V casih, ko so se skratje naselili celo v beletristiko veliko bolj znanih grafienih his, je to lep uspeh .

M. BAUER

rcefL423 (Nadaljevanje z 2. strani) di hude porodne krce - otroku se to make pozna. Ce bi ga se kaksno leta lahko spravljali na svet, bi bil morda se lepsi ... Pa vendar smo tudi na takega, kakrsen je, ponosni.

Vsak izvod lADRALNEGA LET ALSTV A je danes med brati vreden 15 .000 din. Da so prednarocniki, predvsem nase letalske sole in klubi, lahko dobili prirocnik po tako ugodni ceni , gre zasluga pray nasim osnovnim organizacijam, ki so si razdelile breme zalozniskega tveganja z odkupom skoraj tri cetrtine naklade, in nic manj piscem vseh besedil , ki so se odpovedali avtorskim honorarjem.

Rekordni rok za graficno pripravo in tisk knjige ter koncno zaloga potrebnega papirja, ki je bila kupljena po stirikrat nizji ceni, kot je veljala v casu tiska, pa sta se dodatno pripomogla k prihranku.

Ker smobili torej zalozniki takorekoc vsi slovenski letaki,je pray, da se seznanimo vsaj s povzetkom s sestanka sodelavcev prirocnika. Vse gradivo in tiskarske plosce za lADRALNO LETALSTVO bodo shranjeni pri ZLOS za morebiten ponatis ali prevod. Avtorji si v primeru ponatisa priddujejo avtorske pravice, kar seveda velja tudi za ponatis posameznih poglavij. V pisarni ZLOS se bodo zbirale pripombe in predlogi uporabnikov prirocnika v zvezi z vsebino in napakami , ki se jim ni bilo mogoce popolnoma izogniti. Morebitne vecje popravke bomo objavili tudi v Krilih.

Za prednarocila sta bili v majski in junij-julij ski snopic Kril prilozeni narocilnici za posameznike , letalske organizacije, sole in knjiznice. Poleg tega smo vsem slovenskim os novnim in srednjim solam poslali vabilo za prednarocilo s priporocilom republiskega zavoda za solstvo. Tako je bilo ze v prednaroCilu prodanih 1779 knjig. Vsak avtor je dobil 2 izvoda , 12 sodelavcev po I izvod , 21 izvodov je slo za propagandne namene, 10 pa jih bo dobila jadralska repreze ntanca lugoslavije za izmenjavo daril na mednarodnih tekmovanjih. Od 2190 izvodo v dobavljene naklade je osta lo torej se 340 izvodov za drobno prodajo na zvez i in v kniiga rnah. Yes dobicek so avtorji namenili za lozniski dejavnosti ZLOS - to pa pomeni, da je gmotna podlaga za, recimo, prirocnik za motorne pilote ze tu! Se zlasti, ce bomo denar med tem pametno obracali ...

M . MOSKON

PONUDBA & POVPHASEVANJf Motor DAF 40 HP, preurejen ~a ui:. ali zmaja, ugodno prodam . Edvard Lorencon, 065-67-221.

Ugodno prodam RC napravo Varioprop FM 14 S z dvema sprejem nikorna (27 in 35 MHz) in priborom, motorja Webra Speed 60 RC in 40 RC, letalo Maxi in nekaj drobnega materiala. Pisite za spisek. Marjal) G ujt , Vegova 13, 69000 MURSKA SOBOTA .

RULES OF THUMB pri sportnem motornem letenju Prezivela je Ietalsko nesreco Mati TEREZA, sestinsedemdesetletna Nobelova nagrajenka za mir, je prdivela letalsko nesreco v osrednji Tanzaniji. Majhno potnisko letalo, v katerem sta bila poleg nje se dva potnika,jetakoj po vzletu strmoglavilo na sku pi no ljudi, kijestala blizu letaliske steze v mestu Humboli. Pet ljudi je umrlo, dva pa sta bila ranjena. Mati Tereza je v Tanzanijo, kjer je obiskala misijonarske postaje, pripotovala iz Sudana.

Rutno letenje je za sportnega pilota potrditev znanja, pridobljenega v solskih krogih in zonah. Uspesno izveden prelet z enega kontroliranega letalisca na drugo pomeni, da obvladamo vescino vodenja letala od ene tocke do druge , kar je navsezadnje namen letenja.

Ne glede na to, da je vodenje navigaeije, se posebej tiste s pomocjo radijskih naprav in pa pogovor s kontrolo letenja brez dvoma najtrsi oreh za mladega pilota pa ne smemo pozabiti, da je vedno najbolj pomembno varno in ekonomicno leteti z zaupanim nam letalom. Pri tern igra najvecjo vlogo temeljita meteoroloska in navigaeijska priprava, znanje oletalu in njegovih sistemih, znanje standardnih in izrednih postopkov in uporaba prirocnika za letenje z zadevnim letalom.

Kljub temu, da nam je na voljo veliko racunarjev, klasicnih in dragih elektronskih pa moramo poznati nekaj pravil za hitro oeeno in pribliino racunanje, ki se

nanasajo na doloceno letalo , vecina pa jih ima splosno veljavo.

Napotke iz tega sestavka velja znati na pamet, saj so izredno koristni, ce se v zraku znajdemo v casovni stiski in je treba hitro nekaj izracunati, racunar pa namje kot nalasc ravno maloprej padel na tla kabine in se izmuznil pod sedeie, kjer ga ne moremo doseci ... in verjetno je se veliko primerov, kjer sta s pilotiranjem zaposleni obe roki in dokajsen del glave, sopilota pa ravno na tern letu nimamo v kabini.

Ravnilo, ki se ga ne da zaloziti Koristno je vedeti sirino palca in doliino kazalca v merilu ICAO karte

1:500000.

Na letalskih kartah pa obstaja se drugi prakticen pripomocek za merjenje razdalj. To je skala na poldnevnikih. Kot verno, so poldnevniki veliki krogi, ki jih na omenjenih kartah sekajo vzporedniki

MOTORNO LETENJE

Lufthansa obnovila polete v Teheran Zahodnonemska letalska druzba Lufthansaje sporoCila, da bopo 18-mesecni prekinitvi zaradi vojne v Perzijskem zalivu obnovila polete v Teheran.

Njen predstavnik je izjavil, da je k temu prispevalo dovoljenje Moskve, da lahko letala Lufthanse letijo eez sovjetsko ozemlje, tako da se izognejo obmocjem, kjer divja vojna. Letala na progi Frankfurt-Teheran (prek Istanbula) bode letela dvakrat na teden.

(DPA)

na vsako sestino locne stopi~je, to je na vsakih 10 locnih minut. oziroma na vsakih 10 navticnih milj (NM) . Na kratko povedano: razdalja med dvema vrisanirna vzporednikoma na letalski ICAO karti je tocno 10 NM. Tako nam pri merjenju poljubne razdalje ni treba razgrinjati nase skrbno zlozene karte po vsej kabini in iskati merila na njenem robu. ampak jo preprosto s papirckom prenesemo na prvi poldnevnik pred sabo in izmerimo .

Pri uporabi Jeppesen radionavigaeijske karte pa moramo upostevati, da so vzporedniki vrisani na vsako locno stopinjo, to je na vsakih 60 NM. Torej je v tern primeru razdalja med dvema crtiearna skale na odseku poldnevnika 10 NM. V nobenem primeru pa ne moremo meriti razdalj v vodoravni smeri, to je med poldnevniki, saj nam ze beien pogled na karto pove , da je merilo v tej smeri drugacno in zato ne bi dobili pravih rezultatov. Izjema bi bilo sarno merjenje po ekvatorju, ki je tudi veliki krog.

Vpliv vetra na pristajalno pot Pri lahkem letalu zmanjsa 10 vozlov eelnega vetra pristajalno pot za 19 odstotkov.

Obratno pa 10 vozlov vetra v hrbet poveea pristajalno pot na 150 odstotkov pristajalne poti v brezveterju .

I z tega pra vila sledi, da za 10 vozlov prevelika pristajalna hitrost tudi poveea pristajalno pot na 150 odstotkov tiste, ki velja za brezveterje.

"~'LIJ25

Kaj vpliva na vzletne performanse?

Vsakih 10째 C nad standardno temperaturo pomeni 25 odstotno povecanje vzletne steze prek . ovire visine 15 m.

Suha steza z nizko travo pomeni s primerjavo s trdo stezo 10 odstotno povecanje vzletne steze prekovire 15 m.

Mokra steza z nizko travo pomeni v primerjavi s trdo stezo 20 odstotno povecanje vzletne steze prek ovire 15 m .

Suha steza z visoko travo pomeni v primerjavi s trdo stezo 20 odstotno povecanje vzletne steze prek ovire 15 m.

Mokra steza z visoko travo pomeni v primerjavi s trdo stezo 30 odstotno poveeanje vzletne steze prek ovire 15 m.

Nizka trava je tista, ki ni visja od 12 em. Nikoli pa ne poskusajmo vzleteti, ce je trava visja od 24 em!

ETA (PVD) na prvi kontrolni tofki Cas do prve tocke na ruti izracunamo tako, da pristejemo teoreticnemu casu za vodoravni let na tej razdalji 112 minute za vsakih 1000 eevljev visine v vzpenjanju.

Primer: Za vzpenjanje z letalisca na nadmorski visini 500 cevljev na nivo leta FL 65 porabimo 3 minute vee casa, kot bi ga potrebovali za to razdaljo v krizarjenju.

Pomnimo pa . da se ni ekonomicno vzpenjati vee kot 10 minut na vsako predvideno uro trajanja marsrute . Prihranek zaradi boljsega izkoristka goriva batnega letala na veeji visini bi namrec pokvarili z vecjo porabo med vzpenj a njem, razen v primerih. ko traja marsruta vee easa.

MOTORNO LETENJE

~e'l.426

Najboljse, najlepse Britanska letalska druzba Bri tish Airways ni nie vee najboljsa letalska druzba, pravijo bralci meseenika Executive Travel, ki vsako leta glasujejo za najboljsega letalskega prevoznika. Tokrat je najboljsa Singapore Airlines. Ta dela veliko reklamo za svoje lepe stevardese in je dobila tudi priznanje za najbolj privlaeno posadko. Druga najboljsa letalska druzba je letos Swissair, tretja pa britanska druzba Cathay Pacific, medtem ko je lanskoletna zmagovalka British Airways letos padla na eetrto mesto.

Najboljsi svetovni prevoznik je Swissair Britanska revija Business Traveller, ki je anketirala poslovnefe, ki najvec potujejo z letali, je razglasila svicarsko letalsko druzbo Swissair za najboljso, ziirisko letalisce pa za drugo n~bolj urejeno v Evropi. Svicarski prevozniki so najboljsi od leta 1980, let os je na drugem mestu British Airways, tretja je Singapore Airlines. Poslovnefi so odgovarjali na vprasanja v zvezi s toenostjo, udobnostjo in kakovostjo storitev.

Najmodernejse letalisee v Evropi je Amsterdam. - - -

Vmesno polnjenje .. pozre cc goriva za pol ure letenja

Pravilo za dolocanje najvecjega trajanja leta

Za standardno batno enomotorno letalo, ki leti na visinah med 3500 in 6500 cevljev, velja, da porabi za spuscanje na visino solskega kroga, pristajanje , voznjo po tleh , vzig motorja, ponovno voznjo po tleh, vzletanje in vzpenjanje nazaj na visino krizarjenja toliko goriva , kot bi ga porabilo za 30 minut krizarjenja.

Letalo ima najboljsi kot vzpenjanja pri tisti hitrosti, ki ustreza vpadnemu kotu najmanjsega padanja. V vodoravnem letu zahteva ta hitrost, imenovana tudi hitrost najvecjega trajanja leta , najmanjso mozno moe motorja in stem seveda tudi najmanjso mozno porabo goriva v easovni enoti.

Na zalost pa v praksi s to hitrostjo in s to moejo v vodoravnem letu ne moremo leteti, ker priene letalo pri vsaki najmanjsi spremembi vpadnega kota izgubljati visino. Zato v taksnih primerih letimo s hitrostjo, ki je veeja od navedene za 10 vozlov, kar priblizno ustreza hitrosti najboljsega doleta (ki je enaka hitrosti najboljsega vzpenjanja).

Ce smo torej kratki zgorivom in potrebujemo za resitev nekega problema dolocen cas, moramo leteti vodoravno z moejo, ki ustreza hitrosti najboljsega doleta. Tako pridobimo z ostankom goriva nekaj minut letenja vee, ki pa so lahko v danem trenutku odloeilne.

Pri tem opazujmo instrumente, kajti ee letimo z majhno hitrostjo dalj easa, se lahko motor pregreje.

Polnjenje z gorivom poveca cas potovanja za 45 minut do ene ure Na velikih letaliscih nam vzame postanek za dopolnitev rezervoarjev, morebit no kavico v letaliski restavraciji, obvezni ohisk FlO in METEO, plus voznjo ~o tleh, vzletanje in vZjJen}anje na nivo kri2.arjenja, dosti casa . Ce vse poteka gladko, pomeni to tricetrt ure, lahko pa tudi celo uro in vee.

Pravilo za dolocanje goriva, potrebnega za vzpenjanje Za primer standardnega batnega letala s klasienim vplinjacem dolocamo porabo goriva v vzpenjanju tako, da porabo goriva v krizarjenju povecamo za 2 litra na vsak valj motorja.

Ce ima nase letalo n. pr. stirivaljni motor in v krizarjenju porabi 30 litrov goriva na uro letenja , potem je njegova poraba v vzpenjanju 38 I;trov goriva na uro letenja.

Pravilo za dolocanje goriva, potrebnega za krizarjenje Za lahka batna letala velja pravilo, da se pri 50-75 odstotni moei motorja za vsak odstotek poveeanja hitrosti po vee a poraba goriva za priblizno 2 odstotka.

Tipieno letalo porabi pri 75 odstotni moei motorja 14 odstotkov vee goriva kot pri 65 odstotni moCi, pri tem pa je hitrost vecja samo za 6 odstotkov. Razlika v porabi goriva med 75 in 55 odstotno moejo motorja je ze priblizno 25 odstotkov, razlika v hitrosti pa samo 12 odstotkov.

Pravilo za izbiro visine krizarjenja Pri dolocanju visine krizarjenja je najbolj odlocilen visinski veter, drugotnega pomena pa je poveeanje dejanskc zraene hitrosti z visino (I odstotek za vsakih 1000 eevljev visine) in povecanje izkoristka motorja.

Iz navedenega sledi, da nikoli ne tratimo goriva za vzpenjanje na visine, veeje od 4000 eevljev, da bi pridobili 5 vozlov na raeun povecanja dejanske zracne hitrosti, ee je na tch visina n. pr. 10 vozlov vetra v eelo.

Pravilo instrumentalnega letenja Ce se nam primeri, da nam nasa cutila govorijo en~ , instrumenti pa drugo, je bolje verjeti instrumentom.

Po reviji PILOT priredil VLADIMIR KOCEVAR, kapitan DASH-7

Slavko Kos spet najboljsi Dolenjec Na tradicionalnem letalskem rallyju se je soneno jesensko soboto 18. oktobra potegovalo za naslov najboljsega dolenjskega pilota 12 tekmova1cev iz Aerokluba Novo mesto. Belokranjcev, Trebanjcev in Brdicanov tokrat ni bilo blizu. Na marsruti (92,5 km, 47 minut), ki je vodila z letalisca v Preeni cez Jugorje, Zuzemberk, Mokronog in Otocec, so morali piloti opraviti kar 10 zahtevnih izvidniskih nalog, preleteti tri tocke na tleh na sekundo tocno in pristati v kvadrat s stranico 20 metrov. Tezavnostna stopnja dirke je bila na ravni ddavnega prvenstva.

Pri casovni _toen.osti so se najbolj izkazali Adolf Sustar (88 odstotkov moznih tock), Iztok Pekolj (82%), Vojko Grobovsek in Slavko Kos (po 73%), najbolje so pristali S. Kos (100%), V .

Grobovsek in Miha Kos (po 80%), pri zamotanih izvidniskih nalogah pa so zbrali najvec tock Darko Sinkovec (46%), I

MOTORNO LETENJ E I. Pekolj (44 %) in S. Kos (42%).

Koncna uvrsitev: 1. Slavko Kos (392 tock ali 59 odst. moznih tock) , 2. Iztok Pekolj (336 tock, 51 %), 3. Vojko Grobovยงek (323 49%), 4. Miha Kos (290), 5. Darko ~inkovec (273), 6. Peter Slapnicar (261) itd. Da je bil nas rally res teZak, pove tudi podatek, da je zmagovalec letoยงnjega republiยงkega prvenstva v Postojni dosegel kar 90 odstotkov moznih tock, Slavku Kosu pa je tam s 83 odstotki tock Ie za las uยงlo tretje mest o, Prvi trije na Dolenj skem so prejeli tudi prakticna darila srajce tovarne LA BOD. M.MOSKON

XII. pokal Prvih partizanskih pilotov

Nedovoljeni podvig Petindvajsetletni A vstralec Nicholas Feteris se je s padalom spustil z bakle newyorskega Kipa Svobode, sreeno pristal na trati za spomenikom na Ellis Islandu, tam pa ga je pricakala policija in ga odpeljala v za por, sajje naredil hud prekrsek, poleg tega pa sploh nirna dovoljenja za padalca. Feteris, po poklicu kaskader, je pred tern poletel tudi z vrha Svetovnega trgovskega centra v New Yorku, ki je visok 405 metrov.

Na banjaluskem letaliscu Zaluzani seje 20. septembra ob 40-letnici tamosnjega aerok luba Rudi Cajavec odvijalo zvezno tekmovanje motornih pilotov za XII. pokal prvih partizanskih pilot ov. Sodelovalo je 50 tekmova lcev iz 22 klubov in iz vseh letalskih zvez razen Kosova, kar je do zdaj najveeja udelezba na tern tekmovanju .

Tekmovalna marsruta je trajala 44 minut , za izvidniske naloge je bilo treba razvozljati 8 fotografij in 4 platnene znake, preleteti dYe znani in dYe neznani easovni tocnosti ter pristati eez zapreko.

Pri casovni tocnosti so se najbolje odrezali Nijaz Delic (B orovo), Josip Klobucar(Osijek) in Vinko Pisek (Ptuj), pri pristajanju Mato Bumbar (Banjaluk a ), Mijo Ban (Osijek) in Nijaz Delic, pri izvidniskih nalogah pa Leon Bauer (Celje), Oto Verbancie (Maribor) in Nijaz Delic.

V skupni uvrstitvi so se razporedili: I. Nijaz Delic (34,2 kazensk e tocke) , 2. Oto Verbancic (54,6 kaz . te.), 3. Vinko Pise k (59,4), 4. Josip Klobuca r~ (66,2), 5. Leon Bauer (68,8), 6.

Drasko Bozic (B a nj aluka - 69,2), 20. Darko Madza rac (Maribor - 158,2) , 27. Slavko Lakovic (Celje 23 1) itd. Skupna uvrstitev mostev: l. Banjaluka I ( 155,6 kaz. te.), 2.

Osijek (160,8), 3. Mostar (196,6), 4. Borovo (203,2), 5. Maribor (212,8), 6. Banjaluka II (262,0), 7. Tuzla (293 ,6), 8. Ce lj e (299,8) itd.

Republisko prvenstvo motornih pilotov BiH Na republi skem prvenstvu Bosne in Hercegovine v motornem letenj u 6. in 7. septembra je nastopilo 25 tekmovalcev iz 5 klubov. Pri izvidnistvu je bil najboljsi Zdravko Lukic iz Tuzle, pri casovni tocnosti Mato Bumbar iz Banjaluke, pri pristajanju pa Drasko Bozic pray tako iz Banjaluke, ki so si razdelili tudi prva tri mesta v skupni uvrstitvi: I. Bozic (898 tock), 2. Lukic (890) in 3. Bumbar (850).

Klubske posadke: l. Banjaluka, 2. Tuzla, 3.

Sarajevo.

M.MOSKON

t:lefL427

, 1 inles , ,

industrija stavbnega pohistva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : 1061186' .4"

inovak okna kombivak okna okna 5 polkni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garaina nata lamelirani profili lamelirane ploi~e

Uradni posnetek radarskega zaslona fotografij NLP pri bermudskih otokih, posneta 3. julija 1954.lzkuseni radist je zatrjeval, da gre dejansko za neugotovljene radarske odmeve. Vldnih je kar sedem NLP.

Kaj je letelo nad Evropo?

Zaposlenim V vesoljskih programih grozijo odpusti Ker bo odlozeno uresnicevanje prograrna vesoljskega letala, bo izgubilo delo okrog 2000 ljudi" zaposlenih v druzbah, ki so v programu sodelovale.

Okrog 1000 jih utegnejo odpustiti v firmi Martin Marietta iz New Orleansa, ki izdeluje zunanje rezervoarje za vesoljska plovila.

To je ze drugi val odpu~canja v tej tovarni po katastrofi Challengerja 28. januarja letos, zaradi katere so program odloZili.

(AFP)

Konec septembra je Francijo, ZRN. Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko preletela formacija skupine neznanih letecih predmetov (NLP). Dogodek se je pripetil po vsej verjetnosti 23. septembra, ko so se neznani leteci predmeti pojavili nad Parizom, potem. ko so jih prej opaziIi v ZRN, Belgiji na Nizozemskem in v Luksemburgu . Ocividci so zatrjevali. da je 10 do 15 bleSceCih tock letelo z veliko hitrostjo na visini okrog 1000 metrov nad pariskim nebom v smeri proti jugozahoduo Neki pilot je trdil, da so bili NLP turkizno modre barye in, da so bile tri blescece tocke vecje kot druge.

V 8ruslju in Luksemburgu so opazovalci podrobno opisali letece predmete. policija pa trdi, da ne morejo biti rakete ali letala . Dve uri pred tern so se NLP pojavili tudi nad Einddhovnom. Tamkajsnja meteoroloska postaja in letalisce ne znata pojasniti tega pojava. Po izjavah nekaterih ocividcev so bili NLP trikrat vecji kot letala. NLP je naredil polkrog okrog belgijske prestolnice in odletel v smeri Luksemburga. Ocividci trdijo, da je leteci predmet obcasno ustvarjal okoli sebe zelo bleScece »zarece« zoge.

Lokalne radijske postaje v Luksemburgu in Belgiji. na katere se sklicujejo

zahodne agencije, so porocale. daje N L P povzrocal motnje v njihovih oddajah. medtem. ko so z luksemburskega letalisca porocali. da radarji niso zabeleZili tega pojava. ceprav ga je bilo mozno videti s prostim ocesom s kontrolnega stolpa. Kontrolor Mark Miten trdi. da je pet neznanih objektov v strnjeni formaciji letelo priblizno 200 metrov nad zemljo veliko hitreje kot letala.

NLP je videlo tudi osebje v kontrolnem stolpu letalisca Zaventem pri 8rusIju. Zasledovali so njegovo izredno hitro gibanje, ki pa na veliki visini ni pustilo sledi . Reakcija ocividcev je bila izjemna - stevilni so klicali v urednistva casopisov, televizije in radijske postaje . Nekateri ocividci so celo zatrjevali, da se je leteci predmet od casa do casa obdal s svetlimi »zareCimi« kroglami.

Razlage V svojih prvih porocilih so belgijske meteoroloske sluzbe zatrjevale. da ne gre za nikakrsen »meteoroloski pojav« . Nekatere radijske postaje so nato razsirile vest, da gre za ekskadrilje »nevidnih letal«, ki sodelujejo na manevrih N A TO v ZRN Nemciji. Nekoliko kasneje naj bi (Nadaljevanje na 30. strani)

NEZNANI LETECI PREDMETI

a::e'L430

Kaj je letelo_.

Vse blize pristanek na Marsu Ko ngres 0 letalski in medicini Zelje postaj ajo stva rnos t Sovjetski in ameri ski strokovnja ki predvidevajo, da bo zeleta 2015 na Ma rsu mogoce zgraditi oporisca, let a 2035 bode vesolj ci zepristali na Titanu (najvecjem Saturnovem sa telitu), leta 2045 la hko pricakujemo polet na Neptun . Da vse to venda rle niso sa rno zelje, pricajo dosezki svetovnih strokov nj akov, ki so na ko ngres u 0 let alski in vesoljski medicini v centru Sava spregovorili 0 svojih pos kusih in izkusnjah. Najveejo pozo rn ost navzoCih pa j e prit egnilo predavanj e dr. V. I. Mj as nikova 0 psih olos kih pro blemih pri dolgotrajnih vesoljskih poletih . Ta so vjetski stro kovnj ak se ukvarj a z vesoljsko medicino ze od leta 1960 in sodeluje pri izbiranju oziroma urj enju vesoljcev.

(Tanju g) ~es oljski

(Nadaljevanje z 28. strani) pri as tron e m skih e b se rva t o rij ih v Ni zozem s kem mes tu Peevnu in po d o bni belgijs ki in stituciji v Uccleju pri Bru slju m enili. d a je sle pri te rn p e j a vu za mete o rit. ki je za sel v ze m eljs k o oz racje.

Nadaljnj a razlaga " p o znavalcev« se je nana sala na te hn o los ki izvor - tocn eje na um e tne sa telit e. ki naj bi raz padli na d za ho dn o E vro po. Om e nj a li so dva so vjets ka sat elita, ki s ta najb rZ " ko nca la« z za mud o.

T a ko pri uprav i civiln ega ko t pri poveljstvu voj as kega le ta lstva v Franciji nim aj o no benih po d a tk e v: ra d a rji so tistega 23. se pte mbra o krog po l os mih . ko so se oglas ili pr vi o d o pazova lce v neznanih letecih predm et o v. osta li "sle pi « .

Pri te rn so trdili , d a na leta liscih v Belg iji in Luk se mburgu te r na Ni zozem s kem niso za znali nice sa r.

Fra nc os ki ec ivid ci e pisujej o neznan e predmete ko t d ese t a li petnajst bleScecih se t ock . T o d a ede n e d speci a list ov pri CNES (fran ces ka vese ljsk a agencij a po do bn a NASA) o m e nja . d a j e m o ra l biti predm et , ce je to seved a bi\. na jma nj 80-120 kil o m e tro v viso ko. da so ga lahk o vid eli e d Am ste rd a ma d o Pa ri za - in za to tudi na d co no. ki j o zajem aj o in dosegaj o ra d a rske o pazo valnice. Am a terski pil o t J ea n Lu c Durand pravi : " K o sem sel prek en ega od mestov na Chateletu (parisk a cetrt) proti jugoza hoduo sem opaz il ze le ne in turki zno svetlece tocke , o d teh so. bil e ne ka te re vecje in za njimi zel en pia me n ko t iz va rilske ga go rilnik a. Velik e bi la hk e bile k o t trup Beein ga 747, ce leti priblizno 1000 metrev vi so k o , ve nd a r nise bile v vrsti .

Posnetek, kl j~ bil narejen deset mlnut za prvim: skuplna NLP se otltno hltro premika...

ce prav so le tele pribli zn o 300 kil o metrov na ur o v urej e ni v s kupini .« Sluz ba za ti s k fra ncos kega vojnega leta lstva je spo ro cil a. da nad Pa ri zo rn ni so bili predv ideni nikakrs ni m a nev ri . celo v ce nt ru za kont rolo zra cnega pro meta ni so o paz ili nikakrsnih po let ov. N ajvec raz lag je. d a g re ve rj etn o za kose so vj ets kih nes ilnih ra ket. Zdaj j e v kroz nici o krog Z e mlj e kakih 6000 raz lic nih predme to v. ki s lej a li prej pa d ej o na Z e mlj o. V a tm osfe ro pridejo z ve lika ns ko hit ros tj o (s ko raj 28.000 kil e metreY na ur o o p. av t.). spe to ma se raz letijo in zge rij o ko t met eo riti . " T a ki predme ti pa d aj o s ko ra j vsa k d a n«. pra vij o v s kupini za pro uceva nj e neid e ntifi cira nih vese lj skih poj avov v T e ul o usu . ki je v bi st v u ura d na fra nc os ka age ncij a za prouceva nj e NLP. V drustvll . ki se ukva rja s prouce va nj e m letec ih kr oz nik o v in NLP v Aix-e n-Pro ve nce pa pra vij o po dobno.

Po mnenju neim e nova nih fr a nces kih . belg ijs kih in fra ncos kih izved e nc ev na j bi 51 0 za veso lj s ke ra zbitine . Po rac unih te h izvcde ncev bi se m e ra la v te h dn e h iztec i zivlj e njs ka d e b a dveh sovje t s kih sa teIit ov . vr ste rn o/nia (blisk) . k i so ga izs t reliIi 19. junija in bi m o ra l zgo re ti 10. se pte mbra. in k ozl11 osa , ki so ga izs trelili 20. m a rca in bi m e ra l pre neh a l d eleva ti 19. se pte mbra.

Opazanje

z vseh koncev in krajev

Istega 23 . septembra so se nc kaj prcd 7.25 v Bru slju in o b 7.45 v N a murj u in Arl a ml vzne miril e d o mace ziva li . po te m pa se je na ne bu pe j a vil bl escec nez na !l le tec p re dm e t. ki ga je vidc lo na ti soce pric. R az po leze n,i e med ti stimi . ki so. ga vid eli . j e e me nj a l ta kra tni belg ij s ki . luk se mburs ki in ni zoze ms ki ti s k . j c bil e se naj be lj po d e bn e zace tku pa nik e . Belg ij ci so v m e td u telefo nskih kli ce v. s ka ter imi so. zas uli e bse rvat e rij v Bruslj u . me nili . da je bil N LP se na jbe lj po d o he n " ra keti . trikra t vecji od leta la in zeg nj cnim re pe m «. ne kd o ga je primcrj a l 5 " kregle ge recega ma g nez ij a«. dru g pa e pi sa l ke t " predm e t velik os ti g re nivk e iz ka te rega so. sviga li ze le ni pl a me ni .« Ena o d pric za trj uj e, da je bil b o lj p od e be n " Ietece mll b ez ic ne mu dreves u«. Ke r j ih je ne ka j d ej a lo . d a se j e NLP pred njih evimi oc mi razp o levi\. je bil o tre ba cr ta ti mez n os ti m etee rj ev in dru g ih as tre ne m skih p oj avov. Kaj je po te m preletele Belgij e. Luk se mburg in Ni zoze m sko. in sice r v vi sini ne kaj ste kil e metr ov ko t 50. izracun a li neim e neva ni stre kov nj a ki ?

Prva m ez n os t. ki so je najhitre.le za vrg li , j e bil e mn e nj e. d a j e sl e za pes rece n e re kl a m o za film " Inva zij a z Ma r sa«.

NEZNANI LETECI PREDMETI

SPOROCITE HAM! Edina aktivna in najstarejsa jugoslovanska organizacija. ki se ukvarja s tematiko neznanih leteCih predmetov (NLP) ali tudi drugace imenovanih »leteCi kroiniki« ter podobnimi pojavi. se zanima za morebitna vasa opazovanja teh pojavov. ki so tako nam kot sidi javnosti ·neznana. Poudariti moramo. da nas zanimajo samo resna in pristna opazovanja.

Kot osnovno in(ormacijo bi ieleli imeti sledeee podatke: I. urn. dan. mesec. in leta opazovanja pojava.

2. opis dogodka s kolikor je moino natancno risbo pojava.

3. vas natancni naslov.

Posebno pa nas zanimajo sledeee vrste opazovanj: - primerov. ko je vee oCividcev hkrati opazovalo nenavadni pojav.

- primerov. ko je predmet pristal.

- primerov. ko so bili vidni potniki NLP. - primerov !otogra(ij (Ie morajo biti pristne - avtenticne) in - ostalih primerov. ki so vezani na opazovanja NLP. Podatke sporocite na naslov: UFO (NLP) druhvo. ZVEZA SOLT. Studentsko naselje. blok VII. 61000 Ljubljana. Drustvo ocividcem zagotavlja. da bodo ti podatki ostali samo v nasem arhivu in niso na voljo sidi javnosti. predvsem zaradi tega. ker so ocividci se vedno izpostavljeni posmehu.

•

Ce vas tematlka NLP Ae nadalje zanlma pa vas

obveA~amo, da druAtvo izdaja tudl svoje 9lasilo. Ce

se za publikacljo zanlmate plAite na naA naslov.

Najvecje zaklonisce Neka hrilanska drui ba je dobila dovoljenj e za 1.ida vo najveejega jedrskcga za klonisea za civilno prebivalslvo v ddavi. Zgradili ga bode v Cambridgeshiru. priblizno 120 kil ome lr ov severno od Londona. imelo pa bo proslor 1.a lisoe Ijudi.

V lej g rofiji je vee a meriskih vojaskih oporise. jedrsko zak lo nisee pa bode poslavili bli zu Mol eswortha. kjer bode do lela 1989 na meslili 64 manevrirnih rake!. Prebiva lslyo. je povedal predslavnik druzbe. zelo povprasuje po prosloru v za kl o niseu .eepra v j e Ireba za enD ose bo plaeali 4470 dolarjev.

vesoljsko srhljivko rezlserja Tobeja Hooperja. ki jt ze prisla na bruseljska platna. Ker kontr o lorji na tamkajsnjih letaliseih civilnega letalstva niso zaznali nie sumljivega. s~ je med pronicijivejsimi »poznavalci « okrepilo preprieanje . da je slo za nov tip vojaskega izs trelka ali letala . ki se lahko izmuzne rad a rjem .

Kaj izhaja iz opazovanj Kot prvo je dejstvo. da je formacija NLP ta ksnega a li drugaenega obsega preletela vee evropskih ddav. Nadalje so predmeti na dol oee ni toeki ali stopnji preletov in opazovanj leteli zelo nizko (200 metrov do 1000 metrov). Predmdi naj bi na taksen naein tudi vplivali na radijske zveze, ee omenimo samo poroeila 0 motnj a h pri nekaterih radijskih postajah. Se vee. predmeti so s svojo ·prisotllostjo vplivali tudi zelo motece na domaee zivali in jih vznemirili. Omembe je vredna tudi informac ija. da je NLP naredil polkrog okrog belgijske prestolnice, torej je lahko manevriral.

Stevilo oe ividcev je izjemno visoko. kar daje temu primerll se dodatno tdo in tudi vrednost. posebno ker so bili med njimi tudi piloti. meteorologi in kontro-

lc:~tL,4

31

lorji poletov leta lise. Ne smemo pa pozabiti tudi poroeila , ki omenja, da se je predmet deli I.

Vse moine razlage Takoj ko se je 0 opazanju zaeelo poroeati. so bili izvedenci oeitno preseneeeni in ni bilo nobenih ustreznih razlag. nato pa je sledila prava poplava razlag taksne ali drugaene vrednosti. Vsekakor ni ustrezna razlaga. ki zadeva nevidno letalo (stealth ali F-19). ki naj bi bilo elektronsko nevidno. toda se vedno na klasieni reaktivni pogon. Bistvo tega letala je pray v »nevidnosti« - sicer bolj radarski kot optieni. vendar gre za zelo tajen program in vsekakor tudi razkazovanje ni logieno ter ni vskladu s podatki, ki obstajajo 0 F-19 .

Meteorit je pogosta razlaga za primere opazovanj NLP, veasih je tudi ustrezn a. toda v tem primeru je prevec dejstev, ki govore proti njej.

Podobna je razlaga. ki zadeva raz pad dveh sovjetskih umetnih satelitov. Prvije komunikacijski vrste strela. ki ni ravno velik in s svojim razpadom ne bi mogel povzrociti taksnih svetlobnih uCinkov, se posebno na tako velikem ozemlju. od koder so poroeali oeividci, ne. Mimo tega imamo poroeila 0 motnjah radijskih 0ddaj. reakcij zivali ter izkusene oe ividce. Podobno bi veljalo tudi za drugi satelit tipa 'kozmos" ki j:: verjetno znatno veeji. 0 njem se manj ve in verjetno spada med tisti 2/3 sovjetskih satelitov. ki opravljajo taksno ali drugaeno vojasko obveseevalno dej av nost. _ Ra zlaga. da naf bi nad Evropo preizkusali nov tip izstrelka ali letala, ki se la hk o izmuzne rad a rjem . je iz trte zvita .

Take naprave preiskusajo na oddaljenih in osa mljenih preizkusevaliseih. kj er ni nep o klic a nih obiskovalcev ali radoved~ ndev in kjer tudi v primeru nesrece, a lt ponesreeenega leta ne pride do kaksne skode ali celo htev.

To. da radar ne zaznava NLP. ni nie noveg a. saj imajo te zadeve veasih oei tno sposobnost ali lastnost . da rad ar nekako onemogoeijo ali nevtralizirajo.

Torej bi na koncu lahk o rekli. da je v te m primeru na voljo vee infor macij. ki govore za pri stne ne zna ne letee e predmete, kot pa za nekaj astronomskega, tehn o los kega ali celo reklamnega .

Seveda so to prvi \·tisi, nat a nenejs a preverjanja in zbiranja pod a tk ov in obves til bodo eez cas tudi to zadevo v celoti pojasnila ali pa jo . kot je to tudi pogosto, pustila nepojasnjeno in od prto .

MILOS KRMELJ

Lepe tapete -

lepo stanovanje

vea tapete vevce

PAPIRNICA VEVCE 61260 LJUBLJANA-POLJE