Krila 12 1983 by Milan Korbar

{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELJ

Kakšen bo Tudi dekleta vojaiki piloti Zjanuarjcm prihodnjega Icta se bodo začele na letalski vojaški akademiji šolati la rezervne letalske olicirje tudi ženske. Na ta način se nadaljuje pro~tovoljno vojaško ilpopolnjevanje v vseh oblikah in rodovih naših oboroženih sil razen v oklepnih enotah. Pilotke se bodo urile šest mesecev. Pogoj je. da niso mlaj še od IS in starejše od 26 let. pose ben pogoj za vsc tiste. ki se želijo vpisati na šolo za rezervne letalske oficirje. je tudi. da i majo za seboj najmanj 50 ur samostojnega letenja venem od številnih klubov letalske zveze J ugoslavijc. (Tanjug)

JAT je posloval brez izgub Kot

kažejo devetpodatki. ki so jih nanizali na seji Jatovega delavskega sveta 24. novembra. je imela ta delovna organizacija namesto izgube. kot je bilo pričako vati. 41 odstotkov več čistega dohodka od načrtovanega. Celoten mesečni

realizi.rani prihodek znaša za te mesece 20.6 milijarde dinarjev ali za 35 odstotkov več od načrtovanega . V domačem prometu se je prihodek povečal za 10 odstot.kov. pr~ y.oz potnikov' la 13 odstofkoy. prevoz blaga ' pa, za 7 odstotkov. (Tanjug)

priročnik?

19. novembra se je v Ljubljani sestala močki za njegovo nazornost in razlago. delovna skupina za izdajo "Priročnika za Vse tekste bodo pregledali strokovni jadralnega pilota": Rok Golob, Belizar recenzistl. Učbenik knjižnega formata Keršič, Gabrijel Pesjak, Gustav Ajdič, naj bi obsegal približno 200 strani in Marjan Moškon, Vojko Starovič, Milan vseboval naslednja poglavja (z avtorji): Kranjc. Marko Bitenc in Stane Bizilj. Po 1. Zgodovina jadralnega letalstva (Gusdaljši razpravi o vsebini in izvedbi prirotav Ajdič) čnika je skupina izvolila za vodja Roka 2. Osnove aerodinamike s teorijo letenja Goloba, ki je celotno zamisel takole. (dr. Dominik Gregl) povzel : 3. Tehnika pilotiranja (Vlado Kočevar ) Pomanjkanje strokovne literature je 4. Meteorologija (Gabrijel Pesjak) še stara in trajna pomanjkljivost pri šola5. Navigacija (Milan Kranjc) nju športnih pilotov. Nekaj časa je 6. Jadralno letalo z opremo - gradnja, kazalo, da bodo razne izdaje pretežno iz materiali, instrumenti, radijska postaja, srbskohrvaškega jezikovpega območja barograf, transportni vgz, reševalno pazapolnile zadevno vrzel. Zal paje tudi ta dalo (Tone Cerin, Crtomir Rojnik, strokovna literatura prenehala resneje izDrago Bunčič) hajati, kar je slabo vplivalo na znanje 7. Organizacija letenja - priprava, štart, učencev in pilotov, zlasti z ozirom na uporaba radio zveze, aerovlek, vitlo znaten napredek in spremembe v posa(Jože Golob, Marjan Moškon) meznih strokah (n. pr. gradnja jadralnih 8. Tehnika jadranja - termično, poboč letal in materiali, nove vrste rešilnih pano, alpsko, valovno (Belizar Keršič) dal, pravila in predpisi, itd.). 9. Taktika preletov (Belizar Keršič) . S področja jadralnega letalstva poz10. Instrumentalno letenje (Miha Thaler) namo knjigo "Vazduhoplovno jedriIl. Akrobatsko letenje (Silvo Orožim) ličarstvo " I., ta knjiga ne obravnav" vseh Avtorji tekstov so bili dolžni poslati predmetov, razen tega pa je ni moč več zamisli posameznih poglavij do 5. nabaviti : . decembra , 8. decembra pa so se ponovno Spričo takega stanja se je v ZLOS-u sestali in usklajevali obseg in vsebino porodila ideja, da bi uredili in izdali poglavij. učbenik namenjen jadralnim pilotom in M. MOŠKON to v slovenskem jeziku. 2amišljeno je, da bi ta publikacija vsebovala vse za jadralne pilote potrebne stroke oz. predmete in to za učence začetnike in za pilote z dovoljenji. Osnova za obseg snovi za začetnike je uokvirjena s posameznimi predmeti, kateri so predpisani za polaIzpiti za dovoljenje športnega pilota so ganje obeh izpitov (sprejemni izpit in izhili letos od 9. do II. septembra na Lespit za pridobitev dovoljenja pilota jadcah. Udeležilo se jih je devet kandidatov ralnega letala). Za pilote z dovoljenji pa iz štirih aeroklubov, od tega iz ALC kar naj bi bila podana snov posebnih šest. predmetov oz. strokovnosti (taktika jadIzpit je uspešno opravilosamo pet kanranja in preletov, slepo letenje, nočno didatov. Trije niso pokazali zadovoljiveletenje, akrobacije, ipd.). ga znanja v praktičnem letenju na marPo sedanji zasnovi !laj bi z ozirom na šrutnem poletu, dvema je spodletelo v povedano izšla dva dela priročnika jadteoriji letenja, dva kandidata pa sta slabo ralnega pilota, vendar zaenk rat še ni poznala letalske predpise. Na popravni dokončno odločeno ali veni knjigi (zvezizpit so bili napoteni trije. en kandidat pa ku) ali v dveh . Presoja o tem vprašanju, bo moral izpit polagati na novo. ki spada med osnovna, pa bo nedvomno Na popravnem izpitu 21. oktobra na slonela na ocenitvi obsega in razporeLescah so bili vsi trije "popravljači" uspeditve snovi v okviru posameznih predmešni ter si tako pridobili dovoljenje tov. že bežna začetna razglabljanja o tem športnega pilota. so pokazala, da ne bo enostavno in lahko Kandidati za dovoljenja jadralnih razr~šiti nekaj vprašanj glede obsega.in pilotov so polagali izpite v Celju od 16. razpo ~editve vsebine. . . do 18. septembra. Prijavljenih je bilo 32 . Tekst bo sestavilo več avtorjev, vsak .' kandidatov iz enajstih aeroklubov, '. uS'po en predmet, 'opremljen pa bo z vrsto (Nadaljevanje na 31. 'stro). slik. skic, diagramov in drugimi pripo-

Analiza jesenskih izpitov

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XIII

ST. 12

DECEMBER '83

naslovna

stran 4

Spet je leto naokoli in "nesrečni" trinajsti letnik naše revije smo še kar uspešno zaključili. Ceprav na naslovnici (posnetek Ivana Laznika) grozimo z mnogo bolj nedolžnimi raketami, kot jih Andropov in Reagan pravkar postavljata po Evropi, lahko v tej številki preberete tudi o uspehih naših miroljubnih raketarjev iz Ljubljane. Za mnoge po najbrž zanimiv prispevek o enem naših najbolj zgodnjih "samQgraditeljev" in njegovem Francetu, od tujcev pa predstavljamo F-14, ki burka kri in valove po skoraj vseh sodobnih bojiščih. Dnevu Jugoslovanske ljudske armade posvečamo opis domačega uspešneža Galeba in na ta način čestitamo našim vrlim konstruktorjem, ki so si v okviru jugoslovanskih potreb in možnosti priborili svojevrsten ugled v letalskem svetu.

•

Hkrati želimo vsem letalcem in njihovim prijateljem zdravo in plodno novo leto 1984, mnogo lepih ljubiteljskih in športnih uric pod sinjim nebom, ter navzlic vsesplošni stiski veliko dobre volje in tovarištva!

stran 10

stran 20

Najstarejši se predstavi Letalska pošta 70 raket nad Ljubljano Na obisku v muzeju letalstva Meteorološke depeše 1962 - močvirje, 1983 - "DASH-7" Pretnarjev "France" Grumman F-14 Tomcat lovec osemdesetih let Sport Spomini iz Plzna ICRfL,.

4 8 10 15 16 18 20 24 30 31

Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani. Lepi pol 6 Revija izhaja vsak mesec. razen julija in avgusta Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo lj ubitelji leialsiva brezplačno . Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije. uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din ZB črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar. naj sodelujev reviji s poročili in slikami .

ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo. zmajarstvo in balo·

narstvo. UredniAtvo si pridržuje pravico skrajAati. dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v revij i <, Urednitki odbor: Guslav Ajd ič . Mirko Bitenc . Stane Bizilj. Janez Brezar. Jole Cuden. Jurij Franko. Dominik Gregl. Belizar Kertič. Leon Mesarič. Jure MelnarAič . Franček Mordej. Marjan Mojkon (glavni in odgovorni urednik). Jole Perhavc. Srečo Petric (teh~ični urednik) in Ciril Trček Lektor: Marjan Bauer Naslov uredni!tva: Marjan Motkon. poAtni predal 33. 68001 Novo mesto Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v urednittvu naj pozneje do 10. dne v mesecu . pred mesecem v katerem izide naslednjattevitka - Rokopisov ln slik ne

vračamo ,

razen barvnih diapozitivov in tujih knjig ,

če

je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi

znamkami Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. Lepi pot 6. pattni predal 496. 61001 LJUBLJANA. telefon (061) 222-504. tekoči račun pri ZLOS. Atev. 50101-678-51077 . Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napitite stari in novi naslov, upravi revije

stran 24

300 din. cena posamezne !tevilke 25 din in tiskarski center Novo mesto.

sporočite

tudi .

če

rev ije ne prejemate redno 'ti Letna

naročnina

Lektoriranje rokopisov. grafična priprava in tisk: Dolenjski informativni

Naš naj tarejši Ob dnevu jugoslovanske ljudske armade povzemamo po zadnji številki Glasnika RV i PVO (4 / 1983) predsta~ vitev našega najstarejše..9a množično proizvajanega reaktivnega letala G-2. Ze zdavnaj smo želeli z njimi seznaniti zlasti mlajše bralce, vendar tako izčrpnih \ir domačih podatkov do zdaj nismo našli. Tuje revije so Galeba in Jastreba že večkrat opisale z velij<o simpati- ii~ je - zlasti Flying Review International v januarju 1969, .... ko sta letali slavili peto obletnico serijske proizvodnje. Z veseljem vam bomo predstavili tudi nekaj mlaj-šega,a,. ;1 Orla in seveda Super Galeba G-4, če bomo le kako prišli dQ podatkov iz domačih virov. Sicer nam ne, preQstane drugega kot prevajanj'e in ("prirejanje"!) iz tuje literatu-" ,,, r~, npr. angleške revij~ AIR International,ki je obana:ša ,. pUča opisala v letošnji avgustovski šteVilki ..;;, A~1

OBDNEVUJLA OSNOVNI TEHNICNI PODATKI

Radioamaterja prestregla si9nale s Columble Člana radiokluba iz Čapljine Nedeljko Be-

nec in Miro Putica sta 6. decembra prestregla signale z vesoljske ladje Columbia, ki je ta dan preletela Evropo. Vzpostavila sta stik z dr. Ownom Gavordom. ki skrbi za radijske aparature na tej vesoljski ladj i. Za pot okrog Zemlje potrebuje 90 minut. Njena tirnica je oddaljena od našega planeta 250 kilometrov. Ta uspešni konktakt čapljinskih amaterjev. ki vzpostavijo na leto več kot 10.000 zvez. od teh 50 odstotkov s tujino. je le še eden v vrsti dobrih rezult atov. ki jih v zadnjem času dosegajo. (Tanjug)

Izgube zaradi premajhnega prometa. Mariborsko letališče je imelo ob tričetrtletju 9.907.000 dinarjev izgube. kar je za 5 ods totk ov več kot v letošnjem prvem polletju. Glavni vzrok je premajhen promet. Ta je bil manjši za eno tretjino . manjše pa je bilo tudi število potnikov. predvsem domačih. Tujih potnikov je bilo to liko kot lani (7 odstot kov vseh prepeljanih potnikov). Delovna organinlcija ima več kot 6 milijonov neplačanih prihodko v. kar je 63 odstotkov izgube v tem obdobju . V blagovnem prometu je stanje nek oliko boljše. saj so v tem obdobju prepeljali 477 ton blaga. kar je za okoli 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. (Po DELU)

Letalo "Galeb-2" so proje~tirali v leinštitutu v Zarkovu za potrebe sodobnega šolanja pilotov, izdelalo pa ga je podjetje "Soko" iz Mostarja s svojimi kooperanti . Prvi prototip je poletel julija 1961 . Na letalski razstavi na Le Bourgetu pri Parizu leta 1963 je "Galeb-2" pokazal vse svoje kvalitete in dobillaskava priznanja. Podobne izvrstne ocene je letalo dobilo tudi na letalski razstavi v Farnboroughu pri Londonu . Dejstvo, -da letalo "Galeb-2" še naprej izdelujejo za tuje kupce, je dokaz njegovih izrednih sposobnosti. "Ga leb-2 " je eno motorni dvosedcžni nizkokrilec z uvlačljivim podvozjem tipa tricikel. Pilota sedita v kabini eden za drugim. Vgrajen je motor vipper IIMK 22.6 (s potiskom 1080 kp). Osnoven namen letala je urjenje in trenaža pilotov za letenje z zunanjo vidljivostjo in brez nje ter urjenje v streljanju, bombardiranju in raketiranju. Letalo je opremljeno tudi za pouk instrument a lnega letenja. Avion je mogoče uporabljati tudi kot lahko bojno letalo. V nosni del trupa sta vgrajena dva mitraljeza AN-M-3 kalibra 12,7 mm s po 160 naboji. Za namerjanje je nameščen strelsko-raketni bombarderski vizir "K14 C". Kontrolo zadetkov opravlja fotokino mitraljez na spodnji strani letalovega nosu. Pod krili sta dva nosilca bomb z nosilnostjo do 150 kg ter štirje nosilci raket. Za navpično snemanje lahko pod sedežem zadnjega pilota nameste fotokamero. "Galeb-2" vzleta in pristaja na betonskih in utrjenih zravnatih stezah. Letalo je kovinske konstrukcije. Brez zunanjih bremen , z dvema članoma posadke. poln goriva v notranjih in zunanjih rezervoarjih, ki jih je mogoče odvreči, (skupna masa 3.884 kg) ima dovoljeno po zitivno obremenitev 7,5 G in negativno minus 4 G . talskotehničnem

KRILO LETALA Krilo letala je kovinske konstrukcije, samonosno, oblike trapeza s kotom pregiha 1,5° in kotom puščice 4,31° (na 0,25 dolžine tetive) . Tetiva v korenu je dolga 2217 mm . tetiva na koncu pa 1399 mm. Krilo je sestavljeno il dveh zunanjih kril, srednje krilo pa je sestavni del trupa. Levo in desno krilo sta preko svojih okov na ramenskih sk lepih zvezani z okovi na okvirih trupa . Na ladnji ramenski sklep krila sta preko okov vezana krilce in zakrilce. Na koncu kril se nahajata okov no vezana odvrgljiva rezervoarja.

REPNE POVRŠiNE Horizontalne repne površine imajo glede na linijo trupa nemestitveni kot 1° 10'. Preko svojih okov so zvezani za odgovarjajoče okove na trupu. Samonoseči horizontalni stabilizator je trapezne oblike in kovinske konstrukcije. Na levi strani višinskega krmila je trirner višinskega krmila. Višinsko krmilo je iz dveh delov , \Ci sta spojena v ravni osi trupa. Vertikalne repne površine imajo kot puščice 28° 30', za zadnji del trupa so vezane z okovi. Na koncu kovinskega vertikalnega repa je antena radijske postaje.

TRUP Trup je kovinske polluskaste konstrukcije, konstruktivno je izpeljan tako, da je sestavljen iz treh tehnoloških delov : kabinskega, osrednjega in zadnjega. Kabinski in centralni del trupa tvorita aksploatacijsko celoto - prednji del trupa . Zadnji del trupa je povezan s sprednjim delom s štirimi vijaki . Glavna dela trupa se lahko razstavita zaradi snemanja motorja, lažjega prevažanja delov trupa in boljšega transporta posameznih delov naprav in opreme. Prednji del trupa ima na obeh straneh odprtine za neposredni dotok zraka motorju. V kabinskem delu trupa sta pilotski kabini s sedežema za izstrelitev, nosna noga, akumulator, komande motorja, hidravlične naprave, posoda za gorivo, mitralješka oborožitev, radijske postaje, zračne zavore in druga oprema. V osrednjem delu trupa so nameščene trupne posode za gorivo, osnovne in pomožne hidravlične naprave, naprava zračnih zavo r in večji del hidravlične naprave, ki služi za premikanje glavnih nog podvozja . V zadnjem delu trupa se nahajajo del motorja in cev za odtok izpušnih plinov kakor tudi deli komandnih naprav, ki vodjjo do navpičnega in vodoravnega stabilizatorja.

KOMANDE Komande upravljanja so sestavljene iz in nožnih komand, komand zakrilc, komand trirnerja, krilc in višinskega krmila. Prenos komand višinskega krmila in krilc potega s pomočjo vzvodov, prenos komand smeri pa s pomočjo jeklenih vrvi . UpraVljanje poteka neposredno z močjo pilota, torej brez pomožnih naprav. UpraVljanje trimerja višinskega krmila poteka s pomočjo jeklene vrvi. ročnih

mtll 6

Simpozij o varnosti v letalskem prometu Inex Adria aviopromet je 6. decembra v Ljubljani organiziral jugoslovanski simpozij o varnosti letalskega prometa. Najbolj odgovorni za varnost letalskega prometa so izmenjali izkušnje in dognanja oslabostih, pojavih in pogojih, ki vplivajo neposredno na varnost zračnega prometa. Pogovorili so se tudi o predlogih, metodah in vsestranskih dejavnostih , katerih uresničitev lahko zmanjša ali pa celo povsem prepl'~či nesreče v letalskem prometu . (Po DELU)

Kredit za Airbus Zahodnonemška vlada je pripravljena dati 12 milijard mark kredi,ta za izboljšave letala A-320, popularnega Airbusa Za to seje odločila na podlagi načrtov, ki so jih izdelali strokovnjaki združenja (v njem so poleg zahodnih Nemcev še Angleži, Francozi in Španci) in dokazal i, da bi bil Airbus ekonomsko uspešnejši, če bi doživel nekaj sprememb o ziroma izboljšav.

Kitajci prodali letala Amerikancem Neka ameriška družba je v Pekingu podpisala s kitajskim izdelovalcem letal sporazum o nakupu najmanj tisočih zelo lahkih letal v naslednjih treh letih. Letala z dvema in s tremi sedeži tehtajo samo 115 kilogramov in lahko letijo na višini 3500 metrov s hitrostjo okoli 88 kilometrov na uro, za vzletanje in pristajanje pa potrebujejo le 45 metrov dolgo stezo . (Po DELU)

OB DNEVU JLA Komanda aerodinamičnih zavor je sprožijo se s hidravlično napravo. Komando zakri1c sestavljajo komandne ročice v prednjem in zadnjem pilotskem prostoru, sistem vzvodov in segmentov, cevi in hidravlični cilindri. Komande pogonske grupe je mešanega tipa, sestavljajo jo naprava komande plina in naprava komande pipe nizkega in visokega pritiska . Med druge komande spadajo: komande podvoznih elementov, gretja, kabinskih pokrovov in odvrgljivih zunanjih bremen. električna,

NAPRAVE PODVOZJA IN HIDRO INSTALACIJE Podvozni organi s~ tipa tricikel. Glavna noga podvozja je tipa prevesice, prav tako nosna noga. Nosno kolo nima antišimi naprave. Guma prednjega kolesa je dvodotakljiva, da bi tako zmanjšali možnost opotekanja. Spuščanje in uvlačenje poteka s pomočjo hidravličnih cilindrov. Nosno kolo se uvlači naprej, glavne noge pa bočno v krilo. Hidroinstalacija z napravami služi za spuščanje in uvlačenje podvozja, zračnih zavor in vrat glavnih podvoznih organov. Hidravlični vir za vse potrošnike je motorna hidravlična črpalka . INSTALACIJA GORIVA Gorivo je v dveh gumijastih rezervoarjih v centralnem delu trupa in v dveh krilih - zunanji odvrgljivi rezervoarji so nameščeni na ·;koncih kril. Ob dveh polnih trupnih in krilnih rezervoarjih ima letalo 1100 litrov goriva. Polnjenje z gorivom poteka skozi grlo v trupu. Kriina rezervoarja se polnita vsak posebej. Gorivo iz prednjega in krilnih rezervoarjev z zračnim pritiskom (0,21 kg/cm2) pretakajo v glavni rezervoar, od tam pa z buster črpalko v motorno napravo za gorivo.

AVIOLETALSKA OPREMA Pilotska kabina omogoča namestitev in učitelja enega za drugim. Obe kabini sta opremljeni z lahko odvrgljivim sedežem foland I B. Kabini nista klimatizirani in pod pritiskom. Naprava za kisik je ni zkega pritiska 32 kp/cm2. Instrumente odrejajo glede na namembnost letala. Vgrajene so v vzmet ene ta ble zaradi večje natančnosti prikaza in ve čje trajnosti. učenca

ELEKTRICNA OPREMA Izvor električne energije tvori startergenerator (glavni vir), ki dobiva pogonsko silo iz letalskega motorja, kot pomožni vir pa služi akumulator, spojen vzporedno z generatorjem. Izmenični tok za napajanje električnih meril je napetosti 115 V in frekvence 400 H z, dobiva se iz pretvornika, ki se napaja z istosmernim tokom napetosti 28 V. Polkovnik UJERINKIC. dipl. ing. (Prevod MARJAN BAUER: Elektronska oprema Letalo "Galeb-2" je opremljeno z naslednjo elektronsko opre mo: radijska postaja STR-92 I radiokompas AD-722 A2-RG-lG aviotelefon mešalec A2-RG-lM abonentska škatla BC-366G Antena radijske postaje je nameščena na vrhu navpičnega stabilizatorja. Dobro je izolirana (a reldit) in zagotavlja kakovostno in zanesljivo delo radijske postaje. Geometrijske velikosti letala • Letalo v celoti - razpon z ~opolnilnimi rezervoarji 11,620 m 10,338 m - dolžina 3,280 m - višina • Krilo površina strela na 25,2 odstotka lokalnih aeroprofilov namestitveni kot kril a glede na linijo kot pregiba krila aeroprofil : v korenu krila NACA 64A2l3,5 na koncu krila NA'tA 64A2l2,0 • Zakrilca - površina 2,360 m 2 • Horizonta lne repne površine 4,274 m razpon 4,0 - vitkost - aeroprofil NA CA 64AOlO namestitveni kot glede na os trupa lOlO'±II' kot pregiba o., ·; ± 10' površina 6,44 m 2 površina višinskega krmila 0,833 m2 • Vertikal ne repne površine Kot puščice na A.C. lokalnih 280 30' aeroprofilov površina 1,340 ml .aeroprofil v korenu NACA 64A 0,10 aero profil na koncu NACA 64A 0,08 površina-smerno krmilo 0,556 m2

OB DNEVU JLA

Gvatemela kupila ameriška bojna letala

Masa ln centraža letala (osnovna varianta) 750 kg - lastna masa letala - gorivo v trupnem rezervoarju 750 ± 10 kg - gorivo v dopolnilnem 360 ± lO kg rezervoarju - pilot na sprednjem sedežu 80 kg 80 kg - pilot na zadnjem sedežu 3930 kg Skupaj 4280 kg - masa borbene variante - centraže (24-29,50) %SAT

LEGENDA

1 - POKROV REFLEKTORJA 2 - PITOT CEV 3 - AKUMULATOR Gvatemalski režim 4 - FOTOKINO MITRALJEZ je te dni od ne ke tek5 - RADIJSKA POSTAJA saške firme ku pi I 70 6 - MITRALJEZ-M 3 KAL. 12.7 lahkih bojnih letal, namenjenih posebnim mm (2 kosa) operacijam v boju pro7 - ŠKATLA ZA MITRALJEZOV ti gveri1cem. Mehiški NABOJNIK tisk v tej zvezi opoza8 - PREDNJE KOLO rja. da še vedno velja 9 - NAMERILNIK sklep ameriškega kon10 - PLOŠCA Z INSTRUMENTI Performanse grasa o prep ovedi pro- največja hitrost leta (za G= J IgO 11 - NOtNE KOMANDE daje orožja Gvat e mali, 12 - SEDEt ZA IZSTRELITEV FOkg in H = 6.000 m) 788 km/h (0,691 ki so ga sprejeli zaradi krvavih represalij režiLAND 1.B Ma) mov te srednjeameri13 - SEDEt ZA IZSTRELITEV FO- hitrost pristajanja (dotik) ške države. Letala LAND 1.B . 161 km/h· z izvlečenimi zakri1ci družbe World wide 14 - ODPRTINA ZA ZRAK - pristajaina steza brez zunanjih Ultralite iz Houstona 15 - REZERVOAR ZA GORIVO 1 obremenitev in pri H = 15 m 1309 m so težka komaj 150 16 - REZERVOAR GORIVA 2 - vzletna steza z izvlečenimi kilogramov, brez pris17 - OKOV ZVEZE KRILO-TRUP zakri1ci (+ 20") 946 m tanka lahko lete dve 18 - GLAVNO PODVOZJE uri s hitrostjo 100 kilometrov na uro . Le19 - REZERVOARJI NA KONCU Masa letala te 200 metrov visoko in KRIL - šolska varianta 3930 kg ±3% lahko zaradi pilot 20 - KOMANDA KRILC 4280 kg - maksimalna varianta majhne hitrosti strelja 21 - ZAKRILCE na skrite in majhne 22 - ZAKLJUCEK KRILO-TRUP Oborožitev ln nosilnost uls (2 mitraljcilje. Ta letala stanejo 23 - MOTOR vipper 11 Mk 22-6 eza AN-M-3 kal. 12,7 mm in variante od sedem do devet 24 - OKVIR NA SPOJU CENTobešenih bremen) tisoč dolarjev, navaja RALNEGA IN ZADNJEGA DELA 164 kg - šolska bojna varianta tukajšnje časopisje. 350 kg TRUPA - bojna varianta ( Tanjug) 25 - KOMANDA HORIZONTALNEGA KRMILA -----------------, 26 - VENTRAL FIN 27 - HORIZONTALNI REP 28 - NAVPICNI REP . 29 - ANTENA 30 - ANTENA

GA LE 8 - 2

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL oVIA AEI "Arabsat-l" januarju.

V začetk u prihodnjega leta bodo izstrelili prvi arabski satelit. Uporabljali ga bodo za telekomunikacijske zveze med arabskimi državami in drugimi deli sveta. "Arabsat-I" je rezultat sodelovanja med arabskimi državami. Stal bo 23 milijonov dolarjev. krožil pa bo 36.000 kilometrov nad Zemljo. Do srede leta 1984 bodo izstrelili tudi drugi arabski satelit Arabsat-2. k i pa bo stal 20 milijonov dolarjev.

Nenavaden samomor Potniki majhnega letala na progi Harrisburg-Washington so bili priča nenavadnemu samomoru. Letalo se je dvignilo na okoli 1000 metrov, čez kakih 10 minut pa je neki potnik. ki je bil videti zelo prijazen. vstal in stopil k zasilnemu izhodu v zadnjem delu trupa. Moški je na lepem prijel za kljuko. z vso močjo potegnil vrata. jih odprl in skočil v prazno. Kot je sporočil predstavnik letalske družbe iz Pennsylvanie, policija s helikopterji preiskuje območje. kamor je skočil samomorilec.

Uspel Internat Aeroklub Murska Sobota je tudi letos priredil internat osnovnega šolanja jadralnih pilotov za gojence letalskegimnazije "Maršal Tito" iz Mostarja. Tečaj je bil od 15. j unija do 8 julija na letališču v Rakičanu. Osemnajst mladih in simpatičnih fantov iz vseh krajev naše domovine seje hitro vživelo v delovno okolje na letališču. Tovariško in sproščeno vzdušje med člani aerokluba in gojenci je stkalo nova poznanstva in prijateljstva. Skupaj z gimnazijci so bili na tečaju jadralnega letenja tudi trije člani našega aerokluba. Ob standardno dobri organizaciji šolanja pod vodstvom upravnika letalske šole Stanislava Petroviča in sodelovanju učiteljev letenja Adama in Glinška ter pripravnika Vinka Piška je izračun o uspešnosti tečaja zelo ugoden. Da je šolanje potekalo brez zastoja. zasluži pohvalo tudi mehanik Broder, neumorni Srečko. Gorjan, piloti vlečnih letal in drugi člani, ki so kakorkoli sodelovali pri organizaciji in izvedbi tečaja. V prvem delu se je šolanje odvijalo na avtovitlu, ko pa so si učenci pridobili dovolj praktičnih izkušenj. so nadaljevali z aerozaprego. Vsi gojenci in domači tečajniki so pravočasno in uspešno končali osnovno šolanje. Tudi Vinko je za svoje strokovno in pedantno stažiranje dobil odlično oceno . Med tečajem so gimnazijalee seznanili z dejavnostjo pomurskega gospodarstva, Obiskali so tudi Radence in en dan preživeli v prijetnem okolju zdraviliškega kompleksa. Predstavniki "Radenske" so jih obdarili z reklamno majico in klobučkom .

O šolanju so se pohvalno izrazili tudi predstavniki poveljstva vojnega letalstva in izrazili željo za nadaljnje sodelovanje. ŠtEFAN Ružič

Aeroklub Postojna prireja tradicionalni

SPOŠTOVANI! Sporočam vam, da je z modernizacijo pošte v Murski Soboti prišlo do določenih sprememb: tako je nova številka poštnega predala "AEROKLUBA" MURSKA SOBOTA 132. AK Murska Sobota

Raport iz Ajdovščine Letalska šola Ajdovščina deluje v okvirih aerokluba "Josip Križaj" IZ Ajdovščine, združuje pa aeroklube iz severnoprimorske regije. Letos smo napravili korak naprej na gospodarskem, še posebej pa na športnem področju, kjer smo se prvič pojavili tudi kot organizatorji večjih tekmovanj. Največji napredek smo za beležili pri motornih pilotih. kjer smo letos izboljšali tako rekoč vse uvrstitve iz prejšjih let. Letos smo bili prireditelji dveh republiških prvenstev, obe sta bili solidno pripraVljeni. le vreme ob akrobatskem prvenstvu nam je nekoliko zagodlo. Na gospodarskem področju smo dosegli nekaj pomembnih rezultatov. Na novo smo prekrili stari hangar. na novo smo ol.načili PSS, pomembni pridobitvi pa sta tudi nov DG last posoškega aerokluba ter lepa pridobitev - generalno prenovljeno vitlo Herkules iz ČSSR. Slednje je velika pridobitev za jadralee. saj bo z njim mogoče precej zmanjšati stroške jadralcev . Trenutno je aktualna tudi revizija "blanika ", za katero smo dobili dovoljenje in že teče . Po uspešni reviziji PA-IS' smo v klubu optimisti . Porajajo se tudi skrite želje, da bi morda nekega dne začeli opravljati tudi revizije za ostale aeroklube, katerih "blaniki" so "na tleh". Vsekakor bo na to potrebno še malo počakati.

EMIL FRAS

"LETALSKI PLES" z bogatim

Informacija

srečolovom.

Ples bo 18. februarja 1984 v Jamski restavraciji v Postojni.

Vabijo vas postojnski letalci. /

• Od ministrstva za zunanjo trgovino CSSR smo prejeli uradno ponudbo za akrobatsko letalo Zlin Z-50 LS . Ne boste verjeli, da stane brez motorja, elise in agregatov nič manj kot 79.500 kli rinških dolarjev ali Il.OOO.OO() din. ZLOS

BJA o LETALSKA POŠTA o PAR AvrON o AIR 11AIL oVIA AEI Krajša pot

zračna

Italijanske voj aš ke 'oblasti so dovolile odprtje koridorja za civilna letala čez Kanalsko dolino . S tem dobiva letali šče v Ronkah nove razvojne možnosti. Letala v mednarodnem prometu iz severne Evrope , ki so dosedaj uporabljala to letali šče, so morala delati velike ovinke čez Brenner in Vicenzo ali pa Ljubljano in Umag. Ronško let ali šče je pred meseci za prosilo tudi za dovoljenje za direktne prelete j ugoslovansko-italijanske meje med Ronkami in Ilirsko Bistrico. (Po DELU)

Okvara ameriške manevrirne rakete Ena izmed ameriških manevrirnih raket , kakršne pravkar nameščajo v zahodni Evropi, je padla na Zemljo komaj 20 minut po izstrelitvi. Kot je izjavil predstavnik Pentagona, je to druga okvara, ugotovljena med dosedanjimi enajstimi te sti raket tipa tomahawk , ki jo je moč izstreliti s kopnega in z morja. (UPI)

,,Airbus" išče sodelavce v Avstraliji Delegacija zahodnoevropskega zdru ženja "Airbus " je oktobra obiskala Avstralijo in se z izdelovalci letal in letalskih delov pogovarjala o sodelovanju. Morebitna prodaja avstralski letalski družbi "Qantas" naj ne bi vplivala na sodelovanje . Dve Avstralski družbi, "Hawker" in "De Havilland" bi po predvidevanjih v programu A-320 lahko sodelovali z 2,5 odstotka izdelki .

Letalski "zeleni plan?" v času, ko vsi razmišljamo o stabilizacijskih prizadeva njih , se človek nehote vpraša, ali smo tudi letalci pregledali vse možnosti prihodkov iz lastne dejavnosti za prtmarno dejavnost , t. j . za šport. Vsi aktivni člani bodo takoj reagirali na ta moj prispevek z dejstvi, da morajo za svoje letenje ali skoke že sedaj sami ustvarjati prihodke v višini 70%, ker družba prispeva le 30% namenskih sredstev za to dejavnost. Toda nekatere članice ZLOS-a so kljub tej trditvi že našle ideje za nov vir prihodka . Konkretno se s tem ukvarja letališče Brnik, Portorož, po zadnjih podatkih pa tudi aeroklub Murska Sobota. Nekatera športna letališča imajo v lastništvu ali pa v upravljanju tudi preko 20 ha ravnih in kultiviranih površin poraslih s travo. Za svoje operativne potrebe, t. j. za VPS, rulno stezo in terminal, pa potrebujejo vsega od 8 do 10 ha. Vse ostale površine so praktično neizkoriščene. Če bi na teh površinah levo in desno od VPS zasejali odnosno zasadili pšenico, koruzo ali česen , ki stane kg 300 din, kar je dovoljeno, bi ustvarili doh7 0dek, ki bi v celoti pO.!<ri '{a! stroške -sonva. Kdor ne verjame tej moji trdi'tvi, naj vzame v roke sVlnčntk ln papir ter s pomočjo agronoma izračuna . vse možnosti, pa bo videl, da so te trditve točne. Seveda brez truda in dela ni rezultatov. To so moja razmišljanja ter iziv celotnemu članstvu ZLOS-a za konkretne akcije tudi v tej smeri. ZLOS ima zelo bogato strukt~ro strokovnih kadrov. Med njimi so tudi agronomi, ki bi lahko dali tej moji pobudi svoje strokovno mnenje. Na koncu mojega razmišljanja pa še to. Čimveč bomo ustvarili sami, več bomo tudi leteli. MIRKO BITENC Ljubljana

Deseto srečanje kluba letalcev V domu JLA v Ljubljani je bila 19. novembra skupščina Kluba letaJcev Slovenije. Zaradi stiske s prostorom v tej številki bomo obširnejše poročiJo G. Ajdiča o skupščini in srečanju objavili v prihodnji številki.

Nakup leta Singapur Airlines je na letalski razstavi v Parizu naročila za 1,5 milijarde dinarjev letal B 747 300. Gre za izvedbo s podaljšano zgornjo potniško kabino. Gre za letos največji nakup med letalskimi prevozniki.

PONUDBA & POVPRASEVAN.JE V tej rubriki breZpla~no objavljamo oglase, ki nilO deljti od 30 besed in ' naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelusko podro~je. Oglase poliljajte na neslov u,edniltva: Marjan Molkon, ~ p. 33, 68001 NOVO MESTO. Interesenti za vse vrste smrekovih letvic in balzozasobnemodele(F-I-D) naj se obrnejo na naslov: Praprotnik Matjaž, Zagrebška 57, Ptuj. Kupim dva ali več servomotorčkov za Simprop elektrone". Uplinjač RC za Webro 3,5 ccm . Vodilne cevi in žice za komande ter tečaje in drobni material. Obreza Boštjan, Zg. Jablanica 18,61275 Šmartno pri Litiji. Gradim letalo, zato prosim bralce " Kril" in člane aeroklubov, da mi proti plačilu pomagajo z raznimi letalskimi deli in ostanki zmajev, ki jih mogoče ne rabi te (kolesa, vijaki, jeklene vrvi (vodila), pločevino, cevi, pilotažni instrumenti). Prvemu dam izvod načrta motornega letala. Telefon: (064) 47-688 od 19. ure naprej .

Velik uspeh Britanske Aerospace Ameriška letalska družba Pacific Southwest Airlines je pri britanski družbi British Aerospace PLe n a ročila 20letal tipa BAE 126 v vrednosti 300 milijonov dolarjev, ki jih bo uporabila za polete na krajših progah ob kalifornijski obali, z njimi bo nadomestila boeinge 727. saj imajo letala tipa BAE 126. ki lahko prepeljejo do 100 potnikov, precej upoštevanja vrednih prednosti: porabijo manj goriva. stroški za njihovo vzdrževanje so precej nižji. vzletajo lahko na krajših stezah. pri tem povzročajo manj hrupa ipd . Za ta letala dobavljajo približno tretjino sestavnih delov ameriški izdelovalci. Britanska družba je doslej prodala 18 letal tega tipa (predvsem britanskemu vojaškemu letalstvu, 3 letala ameriškim letalskim družbam, po I letalo britanski, brazilski in malijski letalski družbi) , naročila za 45 letal pa je napovedalo že več kupcev , med njimi tudi družba Pacific Southwest Airlines. ki namerava kupiti še 25 letal tega tipa.

Letoš'nje zvezno prvenstvo raketnih modelarjev; jubilejni 5. pokal Ljubljane in memorial V. Komarova , ki ga je kot vsako leto v oktobru organiziral Astronavtsko raketarski klub V. M. Komarov , je bilo doslej najbolj množično. Udeležilo se ga je preko 70 tekmovalcev iz vse Jugoslavije, kar je nedvo mno dokaz več , da postaja to tekmovanje med modelarji vedno bolj priljubljeno. Raketni modelarji so se pomerili med seboj v štirih kategorijah: S-3-A, S-6-A, S-4-C in S-7. Po dveh napornih dneh športnega merjenja moči so prva mesta v ekipni konkurenci osvojili naslednji klubi : v S-3-A Aeroklub Franjo Kluz iz Zemuna , v S-4-C Aeroklub Kovin, v S-7 Aeroklub Osijek ter v S-6-A domačin ARK V. M. Komar'o v, kar je v letošnjem letu že njihova peta zaporedna ekipna zmaga v tej kategoriji, prav tako pa tudi peta zaporedna na tekmovanjih za pokal Ljubljane. Organizator se je tokrat ponovno izkazal ne samo s športnimi dosežki, temveč tudi z vzorno organizacijo prireditve. Prizadevnim članom ARK Komarov so k uspešni izvedbi tekmovanja prispevale svoj delež tudi nekatere organizacije - mestna zveza organizacij za tehnično kulturo Ljubljana, geodetski zavod SRS ter mestni komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito . Tradicionalno ljubljansko tekmovanje ni prineslo samo številnih vrhunskih športnih rezultatov, temveč je ponovno Vrve! na startnem mestu med napeto borbo za točke v prispevalo k zbliževanju med mladimi iz S-3-A (zgoraj) ln dig motorja v maketi amerlAke sondanfne vseh republik in pokrajin . JOŽE ČUDEN rakete Nike Tomahawk (Foto: Sandi Llllk)

ntt~

RAKETARSTVO

S-3A

ekipno

posamezno

1. URBANC Vasja 2. ADAMOV Zoran 3. KUHAR Primož 4. LAZA ROV Aca 5. CVIJETIČANIN N 6. ŠUKUNDA Drag,an 7.-8 . MILOVANOVIC N 7.-8. FRANETA Saša 9. BULJEVIC Nikola 10. KOLEV Nacko 53 . tekmovalcev

ARK Komarov AK Kovin 1. ARK Komarov AK F. Kluz 1. AK F. Kluz 1. AK F. Kluz 1. AK Kovin II. AK Kovin 1. AK Nova Pazova AK F. Kluz II.

235 217 161 140 240 217 77 134 182 122

240 240 240 223 i20 200 220 163 210 118

240 240 240 232 226 122 240 240 100 240

715 697 641 595 586 539 537 537 492 480

I. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

S-BA

STANKOVIC S, MK Kamenko Niš ADAMOV Zoran AK Kovin (1) VERTAČNIK B. ARK Komarov (1) CVJETIČANIN N> AK F. Kluz Zem. (1) BOJEVIČ Milivoj AK Radoševo KOZJEK Miha ARK Komarov (1) ENGELS BERGER ARD Split (1) STANČEVIC M· AK Napredak VELISAVLJEVIC AK F. Kluz Zem. (2) BUTTERER Nikica ARD Split (1)

AK F . KLUZ 1. ARK KOMAROV AK KOVIN 1. AK NAPREDAK ARAK DUBRAVA RAD P. GRNAROV 1. ARD SPLIT II. AK F. KLUZ Il. AK N. PAZOVA O. Š. PRULE - LJ .

1720 1696 1629 1157 870 835 786 646 616 582

ekipno

posamezno 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

120 120 120 95 120 120 120 110 120 78

120 120 120 120 120 108 71 119 71 120

120 120 120 120 85 81 106 63 75 53

360+ 192 I. 360+129 2. 360+68 3. 4. 335 5. 325 6. 309 7. 297 8. 292 9. 266 10. 251

ARK KOMAROV AK KOVIN (1) AK F. KLUZ Zemun (1) AK RADOŠEVO ARD SPLIT (1) RAD P. GRNAROV (1) AK F. KLUZ (2) ARAK DUBRAVA AK N. PAZOVA AK NAPREDAK

896 771 719 579 548 496 465 436 381 367

S-4C posamezno 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

AK Kovin 1 ADAMOV Zoran ENGELS BERGER E. ARD Split 2 STANKOVIČ S· MK Kamenko Niš ARK Komarov KOZJEK Miha AK Kovin I FRANETA Saša OBRADOVIČ Dean AK Kovin 1 ENGELS BERGER ,ARD Split 1 ARD Split 1 MUSLIM Stjepan ARK Komarov KUHAR Primož F. Kluz Zemun 1 CVJETIČANIN N.

ekipno 183 88 186 240 63 35 85 172 143 18

240 181 208 32 129 240 130 72 198 112

240 215 84 195 240 151 210 144 O 145

663 484 478 467 432 426 425 388 341 275

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. II. 12.

8-7 1.

2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

1521 1055 824 657 484 478 296 269 240 160 112 12

ekipno

posamezno S-7 POSAMEZNO AK Osijek Nike Tomahawk HOFMAN Berislav KOTROMANOVIC Z AK Osijek Nike Tomahawk ARK KomarovMeteor 2K KOZJEK Miha AK F : kluz ISonda S-12 ŠUKUNDA Dragan AK F. Kluz ISonda S-12 KOLEV Nacko AK F . Kluz 1Black Brant CVIJETIČANIN N KOVAČEViČ Darko AK Osijek Sonda S-5 ARAK Dubrava Nike Tomahawk MOJDA Dražen VELISAVLJEVIC N AK F. Klu z 2Sonda S-5

AK KOVIN I ARD SPLIT 1 ARK KOMAROV AK. F. KLUZ ZEMUN 1 ARD SPLIT 2 MK KAMENKO NiŠ AK OSIJEK AK N . PAZOVA ARAK DUBRAVA AK F. KLUZ ZEMUN 2 AK KOVIN 2 KRM FENIKS

627 60 607 45 582 47 560 65 51640 439 60 454 30 460 358 30

687 652 629 625 556 499 484 460 388

I. 2. 3. 4. 5.

AK OSIJEK AK FRANJO KLUZ 1 ARK KOMAROV ARAK DUBRAVA AK FRANJO KLUZ 2

Sodniki za makete: Jože Čuden - glavni sodnik Rasto snoj Vojko Kogej

1823 1662 629 46(]

388

lovorika v pravih rokah Trimilijonti potnik JAT Direktor ljubljanskega predstavništva delovne organizacije Vegrad iz Titovega Velenja, inž. Martin Žitnik, je bil 10. novembra na brniškem letališču, od koder se je odpravljal v Beograd, nemall? pr.esenečen direktor ljubljanske poslovalnice JAT Sašo Mrvaljevic mu i~ namreč kot trimiljontemu potniku (toliko jih je JAT letos prepeljal na domačih in tujih linijah) čestital in izročil priložnostno darilo. Kot predvidevajo pri JAT, bodo do konca t ega leta prepeljali v celoti kakih 3,700.000 potnikov, med katerimi je - vsaj med slovenskimi največ poslovnežev. (Po DELU)

.. La nekoekipo pravijo, aa·Jevelika;ko ji uspe zmagati tudi na tekmovanju najvišjega ranga, če zmore premagati tudi psihološke ovire in dobiti še borbo s samo seboj. Težko je opravičiti vlogo favorita, ·k ajti po seriji zaporednih zmag vsakdo pričakuje ponovno potrditev tistega, kar si dokazoval že vso tekmovalno sezono. Vendar bi brez zadnje, najvišje stopničke, brez naslova državnega prvaka ostal ves trud ter ure in ure vloženega dela brez največje potrditve. Ena sama napaka na najpomembnejšem tekmovanju lahko tekmovalca prikrajša za zadoščenje, kakršno začutimo po dobro opravljenem napornem delu. Ko si ustvariš sloves, sotekmovaIci prežijo na vsak tvoj gib: kam boš usmeril rampo kdaj boš lansiral, čakajo na tvojo morebitno napako . Tekma za prvo mesto je na.imanj dvakrat težja. Clani ekipe Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane v sestavi Marjan Čuden, Miha Kozjek in Primož Kuhar so bili kos vsem preprekam. Na 19. državnem prvenstvu raketnih modelarjev, ki je bilo julija na

spurtm!1Il acruc.irumu Lisičji jarak pri Beogradu, so osvojili naslov ekipnega državnega prvaka v kategoriji S-6-A. To je prvič, da je slovenskemu klubu uspelo osvojiti ekipni naslov veni od tekmovalnih kategorij. V posamični konkurenci so zasedli 4., 5. in 14. mesto, pri čemer moram pripomniti, da so sodniki Kuharja prikrajšali za en start - z obrazložitvijo, da je že potekel turnus, čeprav je bil še pravočasno na startnem mestu. Odlično so se odrezali tudi v S-4-C, kjer so Miha Kozjek, Primož Kuhar in Lovro Duževič novi vice prvaki. Uspeh je še toliko večji, če vemo, da so drugo mesto osvojili z modeli klasične konstrukcije v neenakem merjenju moči s tekmovalci, ki so ..leteli" z mehkokrilimi modeli. Uspeh. ki so ga dosegli z osvojitvijo najvišje ekipne lovorike, je nedvomno velika spodbuda pri nadaljnem delu članom ARK Komarov in tudi ostalim slovenskim klubom, pri katerih je že opazen napredek in splošen kvalitetni dvig. JOŽE ČUDEN

RAKETARSTVO

Kmalu novi " Intelsat-5" Mednarodna organizacija za satelitske telekomunikacije (Intelsat) je sporočila, da bodo sedmi telekomunikacijski satelit tipa Intelsat-5 izstrelili 18. oktobra v mestu Curou v Gvajani, in sicer z evropsko raketo tipa Arianne. Po prvotnem načrtu naj bi jo izstrelili 15. septembra. (AFP)

Ekipa ARK Komarov je bila najbolj uspe!lna tudi na jubilejnem pokalu Ljubljane. Predsednik ljubljanske Mestne zveze organizacij za tehnično kulturo Anton Nanut predaja pokal vodji ekipe za zmago v S-6-A (Foto: Sandi Lilik)

ntLII13

Rezultati: S-6-A mezno

posa-

i.) Obradovic Dejan (AK Kovin) , 360

+ 175 2.) Lukic Jovanka (AK Smederevo), 260 + 117 3.) Stankovic Slobodan (MK Kamenko), 360 + 101 4.) Kozjek Miha (ARK Komarov), 345 5.-6.) Čuden Marjan (ARK Komarov), 342 5.-6.) Šukunda Dragan (AK F. Kluz), 342 7.) Franeta Saša (AK Kovin), 305 8.) Kolev Nacko (AK F. Kluz), 295 9.) Engelsberger Egon (ARD Split), 288 10.) Adamov Zoran (AK Kovin), 279 14.) Kuhar Primož (ARK Komarov), 236 (uvrščenih 34 tekmovalcev)

ekipno i.) ARK Komarov Lj ............ 923

2.) 3.) 4.) 5.) 6.) 7.) 8.) 9.)

AK F. Kluz ... .. ....... .. ... 902 AK Kovin .................. 85 I AK Kamenko ......... ... ... 443 AK Osijek ...... ... ......... 412 AK S. Radetic ............... 272 KRM Feniks . ... . ........... 224 AK Nova Pazova .. .... ...... 146 AK Radoševo ............... . 73

S-4-C posamezno I.) Buljevic Nikola (AK Nova Pazova), 635 2.) Milovanovic Nenad (AK Kovin): 522 3.) Adamov Zoran (AK Kovin), 511 4.) Blagojevic Radoje (AK Zrenjanin), 480 5.) Duževič Lovro (ARK Komarov), 467 6.-7.) Obradovic Dejan (AK Kovin), 441 6.-7.) Georgijevski Georgi (KRM Feniks), 441 ' 8.) Kozjek Miha (ARK Komarov), 434 9.) Franeta Saša (AK Kovin), 426 10.) Stankovic Slobodan (MK Kamenko), 378 19.) Kuhar Primož (ARK Komarov), 233 (uvrščenih

27 tekmovalcev)

i.) AK Kovin .. ......... .. .... 1378

2.) 3.) 4.) 5.) 6.) 7.)

ARK KOMAROV .......... 1134 AK Nova Pazova ..... .. .... . 815 AK Osijek .................. 737 MK Kamenko . .............. 613 ARQ Split ..... . ........... . 397 AK Stip ...... . ............. 389

Ekipa ARK Komarov po končanem tekmovanju v Novi Pazovi: Jože Cuden (trener ekipe), Miha Kozjek, Primo! Kuhar, Tone Sija nec ln Vasja Urbanc

Uspešni vse leto Halidovo letali-

šče.

Saudski kralj Fahd je slovesno odprl novo mednarodno letališče v Riadu, ki so ga poimenovali po pokojnem saudskem kralju Halidu . Kot priča kujejo , bo na to letališče pripotovalo ali odpotova lo z njega 7,5 mi~jona ljudi na leto, do konca stoletja pa kar 18 milijonov. Ta največji prestižni objekt Sl!udske Arabijeje večji od celotnega newyorškega ManhalIana Letališče, ki je stalo 4 milijarde dolarjev (okrog 440 milijard dinarjev), je zgrajeno iz rožnato rdečega marmorja.

Raketni modelarji so zaključili tekmovalno sezono z zveznim tekmovanjem za Pokal dneva republike, ki je bilo ok tobra v Novi Pazovi . Tekmovanja v organizaciji tamkajšnjega aerokluba se je udeležilo blizu 40 tekmovalcev, med njimi tudi ekipa ljubljanskega ARK Komarov. Na pot so Ljubljančani odšli z željo, da tudi na zadnjem tekmovanju poskusijo osvojiti prvo mesto v kategoriji S-6-B . 1'ako kot pred tremi tedni v Ljubljani so se do zadnjega starta borili za prvo mesto z izvrstno ekipo Aerokluba iz Kovina, ki paje morala tudi tokrat priznati premoč komarovcev. Ljubljanskim raketnim modelarjem je na ta način uspel pravi podvig, saj so letos v tej kategoriji zmagali prav na vseh zveznih tekmovanjih ter na republiškem in državnem prvenstvu. Izjemen uspeh je nedvomno plod večletnega načrtnega dela v klubu - predvsem s perspektivnimi mladimi modelarji. VOJKO KOGEJ

Rezultati S-6-B posamezno: I.) Adamov Zoran (AK Kovin), 497 2.) Šijanec Tone (ARK Komarov), 466 3.) Kozjek Miha (ARK Komarov), 457 4.) Obradovic Dejan (AK Kovin) , 401 5.) Lukic Jo vanka (AK Smederevo), 380 6.) Čuden Jože (ARK Komarov), 310 7.) Maric Milenko (AK Vojka), 300 8.) Cvijetičanin Nikola (AK F. Kluz), 275 9.) Živkovic Dejan (MVŠ Zemun), 272 10.) Kolev Nacko (AK F. Kluz),201 (skupno 26 tekmovalcev) ekipno: L) ARK V. M. Komarov ....... 1233 2.) AK Kovin ........ . ..... . .. 1031 3.) AK F. Kluz Zemun . . . .... . .. 569 4.) AK Smederevo .. . ...... ..... 380 5.) AK Vojka . ...... . .... ; ... . .. 360 6.) MVŠ Zemun . .. .... . ... . . ... 272 7.) AK Nova Pazova . ........... 246 8.) AK Krušik Valjevo .. . ........ 206 9.) AK 1. Saric Subotica ........ .. 15

Risba letala Fiat 650 z oznakami: Nezavisne države Hrvatske - junij 1942 (po knjigi PROFILI DI AEREI MILITARI DAL 1919 AL 1939 - Fratelli Fabbri Editori, Milano 1974)

Na obisku v muzeju letalstva Lufthansa odslej v rokah zasebnega kapitala? Po pisanju tednika Bild am Sonntag naj bi zahodnonemški finančni minister Gerhard Stoltenberg strokovnjakom za državni proračun izjavil, da zvezna vlada proučuje možnosti za denacionalizacijo letalske dru;lbe Lufthansa. Država je namreč lastnik 74,31 odstotka kapitala v tej družbi. Podobno prouču jejo možnosti za denacionalizacijo naftne družbe Veba, v kateri ima država 43,75 -odstotni delež. Po pisanju omenjenega tednika naj bi država svoje delnice prodala na borzi. (Po DELU)

Muzej jugoslovanskega letalstva deluje nekaj več ko t dve in pol desetletji. Zbrano gradivo: d o kumenti, predmeti letalcev, literatura, deli letal in o borožitve je razvrščeno v osem obdobij . Prvo in drugo obdobje zajemata čas do pio nirskih dosežkov letalcev, zadnji dve pa obdelujeta letalstvo v NOB in letalstvo socialistične Jugoslavije. Poleg tematske delitveje gradivo razporejeno v po sebne zbirke: letala,jadralna letala,letalski mo torji, makete letal, letalska oborožitev, orden iv, predmeti, ki so pripadali letalcem itd. To ni vse. Posebne celote predstavljajo .zbirke posameznikov, znanih osebnosti iz zgodovine našega letalstva. Tu so memo~ialne zbirke Edvarda Rusjana, Ivana Sarica, Mihajla Petrovica in Branka Vukosavljevica, pa Miloša Žunjica, Tadije Sondermaierla. pioni!iev partizanskega letalstva Franje Kluza in Rudija Čajevca in o stalih. Kustosinji Mirjana Škerlj in Biserka Isakovic- radi predstavita eksponate, vsak za sebe govori o bogatstvu naše letabke misli in veliki ljubezni rodov pilotov do svojega poklica. Kažeta dele delavnice vojvodinskega Ikarja Ivana Šariča, dd propelerja in krila letala "Merčep-Rusjan", s katerim se je naš prvi pilot Edvard Rusjan ponesrečil pod obzidjem Kalemegdana, dele letala in pilotsko knjižico Franje Kluza, pilotski ko mbinezon Branivoja Majcna, originalni dnevnik letenja druge eskadrilje

NOVJ, ustanovljene v okviru RAF leta 1944, originalno bombo (izdelano v Ljubiji), s katero je Franjo Kluz iz letala "potez XXV" napadel ustaše, letalsko knjižico edine ženske-pilota v NOB Marije Draženovic. V muzejlJ je ohranjeno originalno letalo Ivana Sarica, na ogledje tudi letalo "njepor XI ", ki je letelo na solunski fronti, tu je šestdeset tipov letal, ki so letela v drugi svetovni vojni in po njej. "Spitfire ", "huriccan " "jak ", "il-2" itd. V muzeju hranijo edini na svetu ohranjeni primerek letala "fiat-50", ki je bil v oborožitvi oddelka za zvezo vrhovnega štaba NOVJ na Visu. Vzporedno je na ogled tudi prikaz razvoja civilnega letalstva, športnega letalstva Jugoslavije, letalskih podjetij , industrije in ostalega. Tu imamo tudi veliki srebrni pokal, ki pripada pilotu Tadiji Sondermajerju, dobil ga je kot nagrado za najdaljši polet ; ko je leta 1927 na "potezu XXV" poletel iz Pariza v Bombay, od tam pa v Novi Sad. Posebna dragocenost je na stotisoče fot ografij iz vseh obdobij zgodovine letalstva . Tu so osebni predmeti pilotov, letalske kl'ljižice in letalski znaki. Zdaj v muzeju delajo na zbiranju in obdelavi gradiva nove zbirke "Tito med letalci". Dodajmo še, da ima muzej v Zemunu tudi zelo bogato strokovno knjižnico s 3.000 naslo vi. A. G. (Po časopisu "Narodna Armija")

Meteorološke depeše Sedanje in prognozirano vreme v meteoroloških depešah za letalstvo V meteoroloških biltenih za letalstvo zasledimo v depešah METAR, SPECI, TAF in TREND oznake sedanjega in prognoziranega (napovedanega) vremena v šifrah (dvomestna številka z angleško okrajšavo za določeni pojav), ki zadajajo letalcem precejšnJc težave ob desifnranju. V pomor. h J ~.10 nap: :;ali .sc slf.. e sedanjega in prognoziranega vremena, zraven pa še angleški in slovenski izraz za pojav. Smoke 04FU Dust haze 05HZ Dust haze 06HZ Duststorm, Sandstorm 07SA Dust devils 08PO Mist 09BR Shallow fog IIMIFG Shallow fog 12MIFG Thunderstorm I7TS Squall 18SQ Funnel c10uc 19FC Recent drizz1e 20REDZ Recent rain 21RERA Recent snow 22RESN Recent rain and snow 23RERASN Recent freezing rain . 24REFZRA Recent showers 25RESH Recent snow showers 26 RESNSH Recent hail 27REGR Recent thunderslOrm 29RETS jOSA } Duststorm, Sandstorm 31SA Rising dust or sand 32SA 33XXSA} Heavy duststorm or sandstorm 34XXSA 35XXSA

dim suha motnost prah v zraku prah ali pesek - ni viharja peščeni vihar meglica tanek sloj megle vpramenih tanek neprekinjen sloj megle grmenje brez padavin hud vihar (močan veter) tromba rose nje dež sneg dež in sneg dež ki zmrzuje ploha snežna ploha toča

nevihta slab ali zmeren prašni ali peščeni vihar močan

vihar

prašni ali

peščeni

pojavi opazovani v

pretekli lin

METEOROLOGUA 36DRSN . ] 37DRSN 38BLSN ] 39BLSN 40BCFG 41BCFG 42FG 43FG 44FG 45FG 46FG 47FG 48FZFG

}

j~grG1 52DZ 53DZ 54XXDZ 55XXDZ 56FZDZ 57XXFZDZ

~~~~

}

60RA 61RA 62RA 63RA 64XXRA 65XXRA

66FZRA 67XXFZRA 68RASN 69XXRASN 70SN } 71SN 72SN 73SN 74XXSN 75XXSN 77SG 79PE !WRASH 81XXSH 82XXSH 83RASN 84XXRASN !l5SNSH 86XXSNSH 87GR 88GR 89GR 90XXGR 91RA 92XXRA 93GR 94XXGR 95TS 96TSGR 97XXTS 98TSSA -[ 99XXTSGR

o:IL417

Low drifting snow

slab ali zmeren nizek metež

Blowing snow

zmeren ali

Fog patches Fog patches

megla v kosm·ih (ni na postaji) megla v kosmih nebo nebo nebo nebo nebo nebo nebo nebo slaba

močan

metež

vidno ] - postaja tanjša nevidno vid~o brez spremembe Fog nevidno megla vidno } postaja gostejša nevidno . Freezjng fog vidno ] - nabira se ivje nevidno v presledkih ::::::g fog ~ neprekinjeno rosenje : zmerno - [ v presledkih neprekinjeno { He<\vy dnzzle močno - [ v presledkih neprekinjeno Freezing drizzle zmerno rosenje ki zmrzuje Heavy freezing drizzle močno rosenje, ki zmrzuje rahlo rosi in dežuje zmerno ali močno rosi in dežuje Rain slab v presledkih dež neprekinj.e n zmeren ' v presledkih neprekinjen Heavy rain močen v presledkih neprekinjen Freezing rain Heavy freezing rain Rain and snow

~::: m" ,"::::'{w :::,,' Heavv snow mocen Heavy snow Snow grains lce pellets Showers Heavv showers Heavy showers Show-ers of rain and snow Heavv sh, of rain and sn. Sno~ showers Hea,·v snow showers Soft hail Soft hail Hail Heavv hail Rain Hea vv rain Hail Heavv hail Thllnderstorm Thllnderstorm with hail Heavv thllnderstorm Thllnderstorm with dllshtorl1lor ,ol1\.1'torl1l Heavy thunderstorm with hai!

J-

rahel dež ki zmrzuje močen dež ki zmrzuje rahel dež in sneg močen dež in sneg v presled, kih neprekinjen v presledkih neprekinjen v presledkih neprekinjen zrnat sneg ledena zrna rahla ploha dežja zmerna ploha dežja močna ploha dežja ploha dežja s snegom močna ploha dežja s snegom ploha snega močna ploha snega sodra ali babje pšeno močna sodra ali b. pšeno

toča

močna toča

rahel dež zmeren ali močan dež toča, snega ali dež s snegom močna toča

}

onevihta z dežjem ali snegom nevihta s točo močna nevihta z dežjem ali snegom nevihta s prašnim ali peščenim viharjen ~llOčna

nevihta s

točo

po nevihti

1962 -

Povečano letališče v Nici Te dni so na letališču v Nici odprli nov del letalske steze v dolžini 3100 metrov oziroma na 170 hektarih, kar so pridobili z melioracijo in izsuševanjem morja. Z novim delom letališča so močno zmanjšali ropot, ki je prej motil prebivalce bližnjega naselja. Predvsem pa bodo s temi razširit va mi do le ta 2000 število potnikov od 4 milijonov dvignili na 12 milijonov letno.

močvirje,

1983 - "DASH - 7"

Minilo je 21 let, kar sem prvič stopil na teren današnjega letališča Portorož v Sečovljah in zakoličil traso VPS bodoče ga športnega letališča. Leta 1962 sem bil kot sekretar Letalske zveze Slovenije poklican na sestanek republiških sekretarjev na Letalsko zvezo Jugoslavije v Beograd. Med drugim smo imeli na dnevnem redu tudi vprašanje organizacije tretjega jadranskega padalskega pokala leta 1963. Za to točko dnevnega reda smo prejeli informacijo, da sta bila prvi in drugi JPP v Tivtu, za tretji JPP ni kandidata. Nekdo je predlagal, naj bi bil pokal na letališču v Portorožu . Ker nisem poznal razmer v Portorožu, sem na to pristal. Po vrnitvi v Ljubljano sem takoj odšel v Portorož in se pozanimal, kje je letališče. O letališču ni bilo ne duha ne sluha. Končno sem le našel človeka, ki mi je povedal, da je v Sečov ljah pristalo neko letalo. Odšel sem v Sečovlje . Zagledal sem nekultivirano livado, vso zarastlo s trstiko. Resničpo uporabnega terena za pristanek letal je bilo cca 400 m - in to samo v suhem vremenu . Prijel sem se za glavo: " Kaj storiti?" Za pokal smo potrebovali vsaj 800 m dolgo

teren za vzlet in pristanek letal v dolžini 800 m. Organizirali smo buldožer in zado lžili Pavleta Zamara iz Pirana , da zravna teren v d o lžini cca 1000 m . Zamar je t o nalogo o dlično izpolnil v rok u treh mesecev. Zravna li s mo celo vinograd odličnega refoš ka in do živeli ostro kritiko. Tudi varnostne nasipe pred plimo in nalivi smo zravnali, ker smo po trebovali zemljo za zasip depresij, ki jih ni bilo malo. Na koncu smo letališče registrirali za športne potrebe. Na tem letališču smo nato vsake dve leti organiziralijadranske padalske pokale . (3.,4.,5 ., 6., 7.,8.,9., in 1. EPP). To neuradno svetovno padalsko prvenstvo se je v svetu zelo uveljavilo. Udeleževale so se ga ekipe nacionalnih klubov Evrope, ZDA, Kanade, Afrike, Azije in Avstralije. Na programu so bile klasične discipline ter posebna disciplina skoki v vodo. Poskrbeli smo tudi za gledalce . U vedli smo edinstveno disciplino v svetu t. j . atraktivne skoke za nagrado "Turizem Portorož". To, kar so videli gledalci v zraku, je bilo edinstveno na svetu. Posamezne ekipe so prikazovale vrhunske mojstrovine v obvladanju teleletališče. sa v prostem padu in krmarjenju s paV Portorož je prispel tudi Paja Crnjan- dalom . Niti prej niti pozneje niso gledalci ski iz LZJ . Odločili smo se pripraviti v svetu videli takšnih spektaklov v zraku.

LETALlSČA

Sovjetsko orožje za boj proti satelitom Sovjetski strokovnJaki so našli orožje za boj proti tako imenovanim satelitom morilcem. 'To je izjavil direktor sovjetskega inštituta I.a ral.iskave vesolja Sagdejev v intervjuju I.a list Newsweek. Pristavil je. da sateliti morilci navadno eksplodirajo v bližini sovražnega satelita in ga tako uničijo . Ni pa povedal. ali ga je Sovjetska I.vel.a že preil.kus ila. Dejal je Ic. da ga imajo tudi Američa ni . Uporaba tega orožja je prepovedana. to prepoved pa Sovjetska I.vel.a dosledno sp"štuje. je poudaril Sagdejcv. (AFP)

Eno letalo na mesec Kanadska letalska industrija .. Canadair" je imela lani 1.4 milijona kanadskih dolarjev izgube. Glavni vzrok tako slabega poslovnega uspeha je bil v slabi prodaji poslovnih letal "Challenger" . Teh bi lahko vsak mesec izdelali sedem. ker pa jih nimajo komu .prodati. naredijo le enega. Podpredsednik družbe .Jacques Quelette je zato že opozoril. da bodo verjetno prenehali izdelovati ta letala .

Iran kupuje britanska vojaška letala Iran je zače'! tajna pogajanja z Veliko Britanijo o nakupu britanskih vojaških letal tipa jaguar. piše bejrutski list Al Satir. ki se sklicuje na dobro obveščene diplomatske vire. List I.atrjuje. daje to odgovor Iračanom. ki so pred kratkim dobili fra,onska letala tipa su pe r-etendard.

Portorož je postal pojem padalstva v svetu . Prav padalci jadranskih padalskih pokalov so pripomogli afirmaciji Portoroža v svetu. Na vsakem JPP smo obljubljali padalcem, da bo sledeči JPP na novem letališču. Na vsakem JPP smo imeli velike težave z vodo ob nalivih. Zgodilo se je celo, da je naliv dan pred otvoritvijo JPP povsem zalil letališče in smo morali z najmočnejširni črpalkami vso noč črpati vodo v kanal. Tudi nevihte so naredile svoje. Potrgale so šotore, zastave je odneslo 1000 m daleč itd. Vse JPP smo kljub težkim pogojem uspešno in kvalitetno realizirali. Kot organizatorji JPP in 1. EPP smo prejeli od vseh ekip priznanja za odlično in brezhibno organizacijo tekmovanj. Prav zaradi tega smo z lahkoto uspeli s kandidaturo za 10. SPP leta 1970 na Bledu. Toda vse obljube o novem letališču v Portorožu so ostale le pri besedah . Prav zaradi tega nismo več kandidirali za deseti JPP. Organiziral ga je Vrsar. Udeležba je bila slaba. Naslednji pokal je organiziral Tivat, dvanajstega Opatija. Tudi na teh je bila udeležba zelo slaba. V tem času so v Portorožu zgradili letališče z asfaltno VPS dolžine 850 m ter pristaniško zgradbo in---;KL. Letališče so odprli za javni zračni promet.Do 26. oktobra letosje na tem letališču pristalo že okoli 1.300 športno-turističnih letal. Oktobra je na tem letališču prvič pristalo štirimotorno letalo DAS~ - 7, pripeljalo je turiste in jih tudi odpeljalo. To je za letališče Portorož vsekakor zgodovinski dogodek . Po ocenah tujih letalcev je Portorož v svoji kategoriji najlepše letališče v Evropi . Prav zaradi tega smo se odločili, da ZLOS ponovno kandidira za organizacijo 13. jadranskega padalskega pokala ter 2. evropskega padalskega prvenstva leta 1985 v Portorožu. Soglasje obalnih oblasti o participacjji za organizacijske stroške že imamo. Ce na VSJ in F Al uspemo s kandidaturo, sem r trdno prepričan, da bo udeležba masovna, prireditev pa kvalitetna in atraktivna. Letalci bomo ponovno prispevali k afirmaciji športnega turizma na tem delu slovenske obale. Po predračunu bodo stroški prireditve, ki bo trajala 8 dni, znašali 5,000.000 din. Devizni priliv pa bi bil okoli 40.000. MIRKO BITENC sekretar PS ZLOS

Pripravno za pilote Serijska izdelava miniaturnih televizorjev, ki jih je mogoče nositi kot ročno uro,je samo še vprašanje časa. trdijo ameriški raziskovalci pri vojaškem oporišču Wright-Patterson v državi Ohio.Tako so ugotovili, ko so prouče vali tako imenovane tekoče kristale. Izkazalo se je namreč, da nekatere tekočine lahko odsevajo svetlobo podobno kot kristali (čeprav v resnici ne gre za tekoče kristale). To odkritje so uporabili v proizvodnji miniaturnih elektronskih enot, ki delujejo tako kot televizija in omogočajo oddajanje slike s posebnim sijajem. ta ob stiku s svetlobo ne zbledi. Prav zaradi žive slike na teh miniaturnih televizijskih sprejemnikih se ameriško vojno letalstvo zanima zanje. Z njimi naj bi si olajšali branje podatkov, ki jih na primer pošiljajo pilotom tedaj, ko je pilotska kabina obsijana s soncem. Menijo. da bosta morali poteči šedve leti, preden bodo uvedli miniaturno televizijo v vojaška letala.

Sally dobi družabnico Ameriška uprava za astronavtiko in raziskovanje vesolja (N ASA) jc sporočila. da bo leta 1984 vesoljski raketoplan (shuttie) deset krat poletel v vesolje. Med vesoljci bo tudi šest žensk . Veni izmed posadk bosta tudi Robert Crippen in prva ameriška vesoljka Sally Ride. Med petdesetimi vesoljci. kolikor jih bodo leta 1984 poslali v vesolje z raketoplanom. bodo trije zakonci - vendar nikoli oba skupaj. Dva vesoljca - tudi ena ženska - pa se bosta "sprehodila" po vesolj u. Tridesetega avgusta 1984 pa bosta v posadki dve ženski - 32-letna Sally Ride. ki bo tokrat že drugič v vesolju, in geologinja Kathryn Sullivan. Ta bo prva Američanka, ki se bo "sprehodila" po vesolju. Poveljnik shuttlea pa bo Robert Crippen, ki bo že četrtič poletel v vesolje.

Sreča

v nesreči

Boeing 707 s 57 ameriškim,j novinarji, ki so spremljali ameriškega predsednika Reagana na obisku v Latinski Ameriki, se je izognil katastrofi le po zaslugi pilota Jerryja EdwardsaoMed vzletom z letališča v Brasilii je namreč letalo zaradi okvare na zakrilcih s kolesi zadelo v anteno na koncu steze. Pilot je poldrugo uro ((rožil nad mestom, da bi porabil gorivo, nato pa je spretno pristal brez koles. Pri tem je precej poškodoval stezo, pa tudi letalo, med potniki pa na srečo ni bil nihče ranjen. Skupina ameriških novinarjev je pripotovala v Rio de Janeiro, od koder je z rednim letalom družbe Pan American odpotovala v ZDA, boeing 707 pa je ostal v Brasilii zaradi preiskave. Po prvih ugotovitvah se letala ne splača popraviti, ker gre za starejši tip:

Hiter razmah tehnike (posebno letalske) je v tridesetih letih pri mladih izzval velik interes za samograditeljstvo letal. Ljudje so sami poskubli zgraditi letala, s katerimi naj bi poleteli pod oblake. Nekateri samograditelji so se lotili izdelave letal po načrtih kvalificiranih konstruktorjev, drugi pa po svojih zamislih.

Graditelj Franc Pretnar pred svojim letalom leta 1933 (zgoraj), ln z modelom na razstavi v Kranju (desno)

Eden od talenttranth samorastntl<ov-samograditeljev je bil 18-letni Franc Pretnar po poklicu mizarski pomočnik in čolnar iz Čirčič pri Kranju , kije s svojimi sredstvi in z lastnimi rokami izdelal jadralno letalo, na katerem se je v jadralnoletalski šoli izšolalo precej letal cev . Še kot otrok je imel izredno veselje z letečimi zmaji, ki jih je s svojimi vrstniki spuščal z grič ka blizu domače hiše. Tu so se otroci spuščali z razkriljenimi rokami navzdol in uživali v letenju z "aeroplani ". Med njimi je bil najbolj vnet France , katerega zmaji so bili najboljše izdelani in so tudi letali najvišje . Koje leta 1927 v Mariboru , kjer je živel z družino, prisostvoval letalskemu mitingu, ki ga je priredil maribo rski aeroklub. muje doživetje šc bolj ra~b a lofantazijo in sanjarenje o letalu. V neki papirnici je odkril papirnati model malega letala, ki ga je z brato m izrezal in prilepil na karton . To je bilo prvo Pretnarjevo letalo in uvod k izdelavi letečih modelov z "gumi " pogonom, z raketo in celo z motorjem na stisnjen zrak. Tudi načrtov se je lotil. Lotil se je izdelave načrta za letalo z motornim pogonom, ki ga seveda ni uspel dokončati. Veliko je poizkušal in delal. Nabavil je veliko strokovnih knjig, vedno je nekaj študiral. Izdelal je nekakšna krila . ki naj bi se jih pritrdil na roke in se tako dvignil v zrak. Leta 1930 se je vrnil na de Iq v Kranj. Pri poto vanju skozi Ljubljano je v neki knjigarni našel načrte za nemško jadralno letalo " Zogling" . V hipu mu je dozorela misel, da bi zgradil , to letalo.

SPOMINI Kupil je načrte in prišedši v Kranj v juliju nabavljati material. Oddelek civilnega letalstva pri komandi vojnega letalstva v Novem Sadu je prosil za odobr~nje gradnje. Letalo je gradil polni dve leti, brez vsakršne pomoči pri delu in materialu. Izdeloval ga je Samo v prostih urah, ki pa jih ni bilo veliko . Kot mizarski pomočnik ni imel prostih popoldnevov niti počitnic. Veliko potrpljenja je vložil v lesna in kovinska dela na letalu . Vse razen varjenja okovov na letalu je bilo njegovo delo. Letalo je bilo v juliju leta 1933 tik pred dograditvijo. Manjkalaje samo platnena preobleka kril in krmilnih površin, za nabavo mu je zmanjkalo denarja. Tovariši, ki so vedeli za njegovo tiho delo, so ga nagovorili, naj letalo nekje razstavi, da bi za začel

njegov podvig zvedela tudi širša javnost. S polno razumevanja mu je priskočil na pomoč direktor kranjske gimnazije dr. Dolar, ki mu je dal na voljo gimnazijsko telovadnico. Tu je Pretnar 14. in 15. ter 20. in 21. avgusta uspešno razstavljal svoje letalo in si pri tem tudi finančno opomogel. Razstavo so obiskale važne osebnosti mesta Kranj, veliko meščanov, še največ pa je bilo radovedne mladine. Ob tej priložnosti je prodal precej svojih modelov za otroke. Navdušenim mla~incem , ki so se ogrevali za letalski šport, Je z žarom tolmačil delovanje krmilja na letalu, v dvorani paje pokazal tudi leteči model. Ponudil se je tudi, da bi vodil tečaj za izdelavo letečih modelov. Javnost je občudovala uspeh nadarjenega mladeniča, ki je bil to leto potrjen za služenje roka v vojnem letalstvu. Bila je ponosna, da ima v svoji sredini bodočega letalca. Pretnar je svoje letalo v septembru razstavil tudi na jesenskem velesejmu v Ljubljani, kjer je njegovo veliko delo obiskalo precej letalcem naklonjenih obiskovalcev, ki so si bili enotni v oceni, da bi morali vztrajnemu graditelju pomagati, vsi, ki to zmorejo. 15. septembra 1933: leta je Pretnar · zaprosil za pomoč tudi upravo radia Ljubljane, ki naj bi veni od svojih oddaj opozorila javnost na gradnjo letala. Uprava radia ga je 20. septembra obvestila, da b~ spoštujoč njegovo požrtvovalnost, trud 10 vztrajnost v naslednjem tednu v enem od večernih programov brezplačno objavila novico o gradnji jadralnega leta-

SPOMINI

ICefLl'22 Franc Pretnar pred startom z Bradatka na Blokah julija 1934 (desno) - Se bolj pa bl danaAnje graditelje razveselila dopisnica, kakrAno je dobil France januarja 1934 (spodaj)Končno zarespred letalom FP-2 na mostarskem letallAču leta 1939

Deograd,2ti.l .1':134.

Sredlš'na - up~ava Aere kluba amatra ZA pri ." jatnu dužnoat da Vas izvesti,da Vam je preko A'e-';' ::' ro kluba u Ljubljani ~ ostAvlj2no jučerašnjem peB~ tOlll 25 kgr. cel ,m 1,~.luf · "'-,50 m. platna za. Vašu J e,d r licu. , {',. , ,,~ ~ , Zeleci Va,.IIl~Aii. "'1''' n~alje letrajete i potpuno dilvršite Vašu J ~t;l~;<ru,,~o bi 1 drugima dali .' primer, primte/ lN/.B" b rEttfiJc"1 pozdraT , "i

':' ><E0~~\sekrey'ra. , . ;:), , 30'~~I~ j ll~ . "';',' :':~,,:~~:?' . --f

..,-_~),\NA$A

KRILAU7L-_~'

AERO-KLUB" OBLASTNI ODBOR LJUBLJANAI

ČLANSKA IZKAZNICA

la, Istočasno muje svetovala, da.zaprosi uprave lokalnih časopi sov za objavo primernih člankov, ki naj bi mu pripomogli k zbiranju prostovoljnih prispevkov. Ko so strokovnjaki in člani aerokluba Ljubljana pred koncem leta pregledali letalo, so ugotovili, da je konstru kcija kvalitetno in po predpisih izdelana in da bo letalo zato dobilo dovoljenje za polete. Ker je bilo potrebno krila in krmilne površiJle preobleči s primernim platnom, za

SPOMINI

Prepovedan ra-

katerega bi bilo potrebno oddvojiti znatna .denarna sredst~~ , je Pretnar ~os!al ob koncu decembra 1983 več fotografij zgotovljenega letala središčni upravi aerokluba "Naša krila" v Beogradu. Prosil je, da mu po možnosti dodelijo potrebno platno in lak za impregnacijo. Središčna uprava ga je 25. januarja 1934 obvestila, da je preko aerokluba v Ljubljani že odposlala po pošti 25 kilogramov celon laka in '- :50111 ' platna v skupni vrednosti 2.000 dinarjev. Zaželela mu

čunalnik

Letalske družbe kmalu ne bodo več dovolile jemati poslovnežem prenosnih računalnikov v letala. Pred kratkim je namreč v letalu družbe United Airlines začasno odpovedala navigacijska naprava, ker je eden od potnikov med poletom uporabljal računal nik, ta pa je motil letalske instrumente in vplival na delovanje kompasa. Strokovnjaki opozarjajo, da tudi nekatere naprave z video igrami motijo ' občutljive instrumente v letalu, ker oddajajo vrsto nezaželenih signalov, zato bi bilo bolje, da tudi teh med poletom ne bi več uporabljali.

AERO-KLUB

KRAL..JEVINE .JUGOSL.AV I .JE

"NAŠA KRILA"

IO'

DIPLOMA Pi{~a avionIl be.~ m%ra

G~ ~eM"tR'7-~Of/ po :<allimalljll

49-1:2.-

rodenom .20- VII-

Y.("'7"a.~Cv

i.z

'J -

Na osnoVIl t:rpllnjellog IIs{o rTIJ n a dan

/-'f!I- J4 Koj~' se sas/oji LI ~

a:ct 5 '(j''1 ~

predlo'J : Š.~,t.~~ ~iL-

:t;tdy

bezmoforn",

'h-l-l.r .

Pilot Franc Pretnar na vajah v Mostarju, ko se je juliJa 1939 pre!lolal na Caproni 310

. P retsedniK,

KOn1f1sa, l~h.·nie

;/4.-"",:<, .; ..~ o,!

".-''''/ ,

je, da vztraja v delu do popolne dograditve letala. Po sprejemu obvestila, je pričel Pretnar razmišljati, kako bi organiziral poizkusno letenje. Kaj kmalu je ugotovil, da sam vsega ne bo zmogel, zato se je povezal' z upravo aerokluba Lju bIj ana, s katero se je sporazumel, da bo posodil svoje letalo v letalsko šolo na Blokah, kjer bo imel vse možnosti da se izšola za jadralnega pilota. Po tem sporazumu so letalo prevzeli v delavnico aerokluba Ljubljana in mu tam preoblek li krila in krmilne površine z dodeljenim platnom, ga impregnirali s "celon ~ lakom ter mu nadeli ime "France". Letalo je bilo pripravljeno za šolanje, ki je začelo 1. julija 1934 na hribčkih v Novi vasi . Pretnar se je vključil v šolanje in uspešno napredoval, tako daje že 24. julija položil izpit "A", 2. avgusta pa izpit "B" z diplomo štev. 32. Po končanem šolanju na Blokah je Pretnar čakal, da ga bodo poklicali na odsluženje vojaškega roka. V Kranju je preko dnevnega tiska vabil javnost, da se čimprej ustanovi podružnica aerokluba. S tem ni bilo nič, zato je Pretnar prodal svoje letalo aeroklubu Ljubljana za 2.000 dinarjev. Letalo je nekoliko let služilo osnovnemu šolanju jadralnih pilotov. Oktobra, leta 1934 je bil Pretnar poklican na služenje vojske, v letalstvu. Prej je moral na letalski zdravniški pregled v Novi Sad. Bilo je še 200 kandidatov. Izbrali so jih samo 41. Šolo pa je končalo samo 18 kandidatov, med njimi tudi Franc _Pr,~tnar, ,~i se je ~~lal na let~,l!h "Hannot ,,,FN ,,,EP-2 , "Potez 25 10 "Brege XIX". Med služenjem vojaškega roka je Pretnar v Novem Sadu organiziral in tudi vodil tečaj za h\Odelarje. Po odsluženju vojaške obveze je Pretnar kot rezervni vodnik-pilot moral vsako leto opraviti obvezen nalet v trenažni eskadrilji v Ljubljani. Leta 1939 je trenažo opravljal na letališču v Mostarju, letel je na dvomotornem letalu Caproni. V aprilu 1944 je Pretnar kot pripadnik OF odšel v enote Xli. Gregorčičeve partizanske brigade.- Pri Razdrtem je bil ranjen. Poslali . so ga v bolnišnico v osvobojeni Split. Leta 1945 so ga poslali na letalsko zdravstveno komisijo v Beograd. Bil je sposoben za letalca. Do konca vojne je vadil na zemunskem letališču, po vojni pa je bil kmalu demobiliziran. Sedaj živi Pretnar na Bledu in se kot upokojenec ukvarja z izdelavo ličnih spominskih predmetov najrazličnejših oblik.Še danes s ponosom pokazuje fotografije in dokumente iz svojega letalskega udejstvovanja. GUSTAV AJDIt

Grumman F-14 Tomcat. Pod Itevilko letala na nosu je lepo viden 20 mm top.

Rekordni prevozi Lufthanse Zahodnonemška letalska družba Lufthansa je v prvih letošnjih devetih mesecih zabeležila rekorden promet. Od januarja do septembra so prepeljali 10,7 milijona potnikov, kar je za 2,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, prav tako pa so povečali prevoz tovora za 15,3 odstotka. Zato tudi pričakujejo, da bo dobiček od prevozov večji, kot je bil v letu 1982.

(PO DELU)

Grumman F - 14 Tomcat lovec osemdesetih let Svetovne velesile uporabljajo v svojem boju za premoč vsakovrstna sredstva, v skladiščih se kopičijo neslutene količine raznih orožij, hkrati pa v laboratorijih razvijajo nova in še bolj uničujoča orožja. Ogromno denarja se porabi, kajti vse vojske se zavedajo, da jim lahko vsako novo odkritje prinese premoč nad sovražnikom. Včasih prihajajo iz laboratorijev pravi čudeži, ki v drugačnih okoliščinah sploh ne bi prišli na dan, ali pa bi se rodili šele desetletja pozneje.

tudi kot letalo za napade na zemeljske cilje; - poleg lastnosti lovca - prestreznika je moralo imeti tudi lastnosti lovca spremljevalca; - za povrhu je mornarica hotela, da bi nova letala vnesla kar najmanj sprememb v opremo letalonosilk. Vsi ti pogoji so bili trd oreh za letalske konstruktorje. Za uspeh so morali združiti novosti z več področij: aerodinamike, letalske elektronike, letalske oborožitve, gradnje motorjev itd. Vsem tem pogojem je najbolj ugodila tovarna Razvoj Ameriška mornarica je v poznih Grumman in naredila letalo F-14. Korenine razvoja tega letala segajo v šestdesetih letih objavila razpis za novo lovsko letalo, ki bi zamenjalo že zastarele pet deseta leta, ko je tovarna Dou glas poMcDonnell - Douglas F-4 Phantome. nudila mornarici zelo nenavadno letalo. Novo letalo je moralo izpolnjevati več Povsem povprečno letalo je bilo oboroženo z vodljivimi raketami zrakzahtevnih pogojev: zrak velikih dometov in namenjeno je - imeti je moralo ve1ik akcijski radij, bilo obrambi konvoja ali kakšne druge da bi lahko uničilo sovražna letala že ladijske enote pred napadom iz zraka. daleč od ladij; tako sovražniki še ne bi Novost pri tem načrtu je bila ta, da bi lemogli izstreliti svojih raket z velikim talo letelo razmeroma počasi, bilo bi dometom; neokretno in oboroženo le z raketami. - v boj je moralo ponesti nekaj bomb Torej bi bila vsa njegova učinkovitost ali raket. toda da se ga lahko uporablja odvisna od teh raket, ki bi jih vodil raču-

S TUJEGA NEBA

Rekorderski let Golob pismonoša z registrsko številko NL 75 je v doslej še nepojasnjenih okoliščinah preletel vso dolgo pot od Nizozemske do Saudske Arabije. Našli so ga blizu Džede in ga izročili lastniku, nizozemskemu veleposlaniku v Saudski Arabiji Janu Bremanu. Ker nihče ne verjame, da bi golob pismonoša lahko preletel tolikšno razdaljo, domnevajo, da se je verjetno znašel in sedel na tanker, ki je vozil med Nizozemsko in Saudsko Arabijo.

Italijani v vesolju Aeritalia se dogovarja z Naso, da bo kupila novi modul iz programa "spacelab", ki bo veljal okoli 7 milijard lir, z njegovo pomočjo pa naj bi se Italija ob koncu leta 1985 priključila v satelitski sistem Italsat. Predstavniki Aeritalie so ob tem zagotovili, "kako so prepričani, da bo leta 1990 v vesolje poletela tudi prva italijanska posadka. (Po DELU)

Grumman F-14 Tomcat v sestavi iranskega vojnega letalstva.

nalnik ali poseben član posadke. Število teh letal bi bilo zelo omejeno, saj letalonosilke že tako ne morejo sprejeti na krov veliko čez sto letal in vsa prav gotovo ne smejo biti počasna letala oborožena z raketo ali dvema. Poleg morajo biti še klasični lovci, izvidniki in druga letala, ki bi, če nič drugega, dala mornarjem mirno spanje. Kdo bi se zanesel na računalnik in počasne in okorne škatle v času, ko je vse stremelo za čim večjo hitrostjo. Upoštevati je tudi treba, da bi se letala kaj hitro izgubila na morskih prostranstvih, kar bi še zmanjšalo njihovo učinkovitost, če bi imela eno ali dve raketi. Zaradi tega si konstruktorji niso mogli privoščiti razkošja ene ali dveh raket, temveč so že na prvih risbah letalo oQorožili s šestimi, tedaj modernimi raketami Eagle. Poznejše raziskave in računi so pokazali, da tudi šest raket pod krili ne zadošča , dodati so morali še dve pod trup. Ker prototip tega letala zaradi nekaterih pomanjkljivosti nikoli ni zapustil risalnih desk, so v mornarici pričakovali prve sadove tega programa šele na koncu šestdesetih let. Vendar presenečenj nikoli ne zmanjka. Podobne lastnosti je imelo že letalo F-III, ki gaje skonstruirala tovarna General Dynamics in je prvič poleta lo leta 1965. Letalo je bilo namenjeno ameriškim zračnim silam, toda mornarica se je hitro navdušila zanj in t-ovarna Grumman ga je minimalno predelala in proizvajala za mornarico . F-III je opremljen z dokaj dobrim radarjem in navigacijsko elektroniko, kar mu omogoča uspešno operiranje tudi ponoči in v

slabem vremenu. V svoji oborožitvi ima poleg raznega orožja tudi naslednike raket Eagle - rakete Hughes AIM-54 Phoenix. Letalo poganjata dva motorja s potiskom 227700 N, kar mu daje največjo hitrost 2,5 Macha (2656 km/h) in dolet 4700 km. Pri tem lahko nosi 17 ton tovora, ki je delno nošen v letalu, delno izven. Njegova spremenljiva geometrija kril mu omogoča doseganje velikih hitrosti z uvlečen imi krili, medtem ko mu razširjena krila dajejo veliko stabilnost pri manjših hitrostih, poleg tega pa še nizke vzlet ne in pristajaine hitro~ti, kar je odločilnega pomena pri delovanju na letalonosilkah. Toda nič na svetu ni popolno in tudi F-J11 ima svojo Ahilovo peto: težo. Hiter in okreten je sicer dovolj za svoje namene, vendar j!! ravno njegova teža povzročila, da ga je morala mornarica povsem opustiti, zračne sile pa ga z uspehom uporabljajo kot izvidniško letalo oziroma bombnik. S svojo težo (45 ton) je prekašal najslavnejši bombnik druge svetovne vojne 8-17 Flying Fortress (28,5 ton) in se nevarno približal najtežjemu bombniku te vojne 8-29 Super Fortress (62,5 ton, od tegaje bilo lahko le slabih lO ton bomb). Seveda te primerjave niso popolnoma realne, ker se je v teh letih veliko spremenilo. Skratka, F-III je mornarica opustila in že leta 1967 se je tovarna Grumman ponudila, da izdela novo letalo, podobno F-J1I, vendar bistveno lažje in manjše. Mornarica se ponudbi res ni dolgo upirala in poleti leta 1968 je razpisala natečaj za tako letalo. Že spomladi 1969 seje komisija

S TUJEGA NEBA Grumman F-14 Tomcat med izstrelitviJo rakete AIM-54 Phoenix. Pod krilom Je lepo viden aerodinamično oblikovan nosilec rakete.

Kolonializem v zraku Okrog 500, večidel majhnih zasebnih letal v Zimbabveju, bo moralo do konca leta spremeniti oznake. Zdaj so namreč označeni z "VP", poslej pa bodo opremljeni s črko "Z", ki bo pomenila, kateri državi· pripadajo. Z "VP" so bila namreč označe na letala v britanskih kolonijah, potem ko so te afriške države postale neodvisne, pa so uvedle druge oznake, kar bodo zdaj storili tudi v Zimbabveju, pravijo v direkciji za potniški letalski promet te države.

Nova zračna flota za Singapur V času, ko se veči na svetovnih letalskih Qružb koplje v rdečih številkah, se je singapurska vlada odločila, da bo močno okrepila svojo zračno noto. Singapur Airlines tako načrtuje nakup 16 novih letal: 6 jumbov 747300, 4 Boeinge 757 in 6 Airbusov A-3 JO. Za letala bodo odšteli 1,4 milijarde dolaJjev. Ob nakupu novih letal načrtujejo tudi posodobitev letališč, za kar bodo namenili še četrt miliiar.de ameriških dolarjev.

dokončno

odločila za označila kot

predlog in ga

Grummanov lovec F-14.

Svoj krstni polet je imel F-14 21. decembra 1970 in to kar na tovarniškem letališču. Njegov prvi pilot je bil Grummanov glavni testni pilot Bob Smyth, na zadnjem sedežu pa je imel tovariša Billa Millerja. Po poletu so letalo pregledali in ugotovili, da je vse potekalo brez napak in letalo pripravili za drugi polet. Kljub ohrabrujočemu začetku se je letalo na tem drugem poletu razbilo. Pilot je med letom nenadoma izgubil kontrolo nad letalom in pilota sta se morala katapultirati. Pozneje so odkrili, da so nesrečo povzročile slabe jeklene cevi v hidravlični napeljavi krmil, zamenjali so jih z boljšimi titanovimi. Nato so šli vsi testi mimo brez posebnih težav, toda letala se je še vedno držala smola. Poleti 1972 se je ubil Bill Miller, ko je vadil za neko letalsko prireditev in treščil v morje. Tudi približno leto kasneje, ko so bila letala že sestavni del mornarice, so imeli smolo: raketa Sparrow, ki jo je pilot med letom i~streli~, je zara~ii premajhne začetne hltrostl zadela knlo In povzročila požar na letalu. Oba člana posadke sta varno izskočila, medtem ko je letalo padlo v morje. Končno je vse steklo brez zapletov in ko so poleti 1972 naredili prve vzlete in pristanke z letalonosilke USS Forrestal, so letaJa začeli pošiljati enotam. Najprej so jih dobile VF-I, VF-2, VF-124. VF je kratica in označuje letalsko enoto v ameriški mornarici. Prebere se npr.: VF-I = Fighting One. Vsaka taka enota ima še ime (Wolf Pack, Tophatters), grb in kodni črki. Skratka, kmalu je stekla proizvodnja in

F-14 So začeli zamenjavati zastarela letala tudi v ostalih enotah. Produkcija letal je znašala leta 1981 trideset letal na leto in mornarica je naročila vsega skupaj 521 takih letal. F-14 je zelo kmalu prodrl tudi v tujino in že leta 1972 so glede nakupa stekli prvi pogovori med ZDA in Iranom. Iran je izbiral med F-14 in F-15. Raje se je odločil za prvega, ker ima boljšo elektroniko. Prva pošiljka' je prispela leta 1976, zadnje od osemdesetih naročenih letal je prišlo leta 1978. Ob izbruhu revolucije so ZDA prekinile pošiljke rezervnih delov, kar je povzročilo, da je večina letal na tleh - brez dragega in natančnega vzdrževanja pri takih letalih ne gre.

Pogled na F-14 To je dvosedežni lovec, s sedeže ma postavljenima drug za drugim. Poganjata ga dva motorja Pratt Whitney TF30-P-414 z dodatnim izgorevanjem in dajeta skupen potisk 189600 N. !ako kot pri večini modernih motorjev Jima lahko spreminjajo izstopne in ~st~pne .šobe,. tak? da lahko data pri razlIčmh hitrostih čim več od sebe. Zanimivost je tudi dvojni vertikalni rep, kar je pogosto pojav pri dvomotornih letalih tretje generacije (F-15, F-18). Vertikalna repa omogočata nenadno odpoved enega motorja pri velikih hitrostih . Posebna odlika letala so tudi krila s pre ".lično geometrijo. Princip teh kril je razvijala že N ASA za potrebe vesoljske-

S TUJEGA NEBA

Ameriški lovci bombniki za Venezuelo Združene države Amerike so poslale Venezueli prvih šest od skupaj 24 lovcev bombnikov F-16. kijihje ta država naročila pri Pentagonu. Venezuela bo ta ko imela najsodobnejše letalstvo v Latinski Ameriki. Gvajana in Kolumbija. ki mejita na Venezuelo. sta že izrazili zaskrbljenost in kritizirali "oboroževalno tekmo. v katero se je vključila tudi latinska Amerika". (AFP)

Grumman F-14 Tomcat od spredaj - lepo sta vidni po dve raketi AIM-9 Sidewinder (skrajno levo in skrajno desno) in po dve raketi AIM-7 Sparrow na nosilcih na krilu.

ga programa. Tovarna General Dynamics jih je zelo uspešno uporabila pri F-lll. Os, okoli katere se vrti krilo,je v njegovem sprednjem robu, vse skupaj pa premika hidravlični sistem. Razširjena krila so upognjena nazaj pod koton 20" in omogočajo že omenjene majhne pristajaine hitrosti in poleg tega še velike akcijske radije tudi pri manjših hitrostih. Uvlečena krila so upognjena nazaj pod kotom 68° in zmanjšujejo letalu upor pri velikih hitrostih. Ko je letalo na tleh, se krila lahko prekomerno uvlečejo - do kota 75°, tako da zavzame letalo čim manj prostora na letalonosilki. Krila lahko premika pilot sam ali pa računal nik, ki določa idealno lego kril glede na hitrost. Krila spreminjajo kot z največjo hitrostjo 7,5° na sekundo. .

strokovnjaki na področju letal s premičnimi krili. Leta 1953 je poletel njihov prototip XF IOF-J Jaguar, ki je imel premično geometrijo kril, vendar se vojska nikakor ni hotela ogreti zanj in ga je popolnoma zavrgla. Poleg tega je Grumman sodeloval tudi v ne popolnoma uspešnem projektu F-III in se tudi tam učil. Tako je imel F-1l1 precej nedognanosti v svoji konstrukciji, posebno v centralni konstrukciji kril, kjer so osi in hidravlične napeljave, ki premikajo krili. Celoten sistem je narejen iz neprimernega jekla in so ga pri F-14 zamenjali z lažjo in enostavnejšo konstrukcijo iz titana. Brez dvoma je glavni adut pri letalu F-14 njegova moderna elektronika.

Njegov navigacijsko bojni radar Hughes A WG-9, povezan z bojnim računal nikom in centralnim računalnikom, predstavljajo možgane letala. Medtem ko pilot in navigator opazujeta sovražna letala na ekranih, računalnik že načrtuje napad na šest izmed njih. Radar lahko odkrije bombnike na oddaljenosti 315 km, lovce na oddaljenosti 215 km in manjše rakete 120 km daleč. Rakete, s katerimi je oborožen, imajo v glavo vgTudi osnovna konstrukcija letala je rajen radar, infrardeč detektor ali TCS nova. Še preden so v Grummanu začeli (Television Cam era Set), ki omogoča delati na projektu F-14, so že bili vizuelno identifikacijo ciljev tudi na večje Še eno novost v letalstvu je prinesel F-14. To sta dve trikotni površini, kiju lahko izvlečejo iz sprednjega roba mirujočega dela kril. Naloga teh površin je, da ublažijo učinek premika aerodina-· mičnega središča proti repu, ko so krila uvlečena. Pri hitrostih nad 1,5 Machajih avtomatično izvleče računalnik, pri manjših hitrostih pajih lahko izvleče pilot in s tem poveča okretnost letala.

at'~28

Naročilo

družbe British Caledonian rešuje letalo A 320 Potem ko je francoska letalska industrija nedavno doživela mrzlo prho, saj so se Japonci odločili za nakup ameriških Boeingov, so zdaj zavriskali: Airbus 320 naprej! Britanska zasebna letalska družba British Caledonian se je odločila za nakup desetih potniških letal Airbus A-320. Pri izdelavi teh letal za 150 potnikov, ki gredo šele v proizvodnjo in katere sta doslej opcijsko naročili le obe francoski letalski družbi Air France in Air Inter, je namreč francoska letalska industrija zastopana z največjim deležem, okrog 38%. Računa jo, da bodo zdaj k pred naročilom pristopile tudi druge letalske družbe, med drugim tudi španska in alžirska družba. (PO DELU)

TomcatoY "neuspeli" prednik General Dynamics F-111.

S TUJEGA NEBA oddaljenosti (na zahtevo ameriških oblasti morajo piloti zaenkrat cilj najprej vizuelno identificirati, se pravi mu morajo priti na oddaljenost vsaj nekaj kilometrov. Tako izgubijo rakete Phoenix svoj pomen in zato jih sedaj dodatno opremljajo še s TCS, da pilot na ekranu v svojem letalu identificira napadeno letalo).

zadene raketa. Let rakete se lahko tudi programira, na tleh ali v letalu. . Poleg te vrste raket ima F-14 voborožitvi tudi rakete AIM-7 Sparrow, ki so prav tako radarsko vodene, le da imajo manjši domet (44 km) in slabšo elektroniko. Za boj od blizu je letalo oboroženo z raketami AIM-9 Sidewinder, ki imajo v glavi infrardeč detektor in domet le 10 km. Na osem nosilcev (šest za rakete Najbolj smrtonosno orožje na F-14 Phoenix ali Sparrow in dva pomožna za so rakete Hughes AIM-54 Phoenix (po- , rakete Sidewinder) lahko obesimo kakršnokoli drugo orožje ali opremo, vendar datki v Glasilu RV 8P50 4/83). Največjih le do skupne teže 6570 kg. Klasičnega orlahko ponese šest, štiri pod trupom in po ožja F-14 skorajda nima in se omejuje eno pod vsakim nepremičnim delom krile na najnujnešje: v levem delu nosa ima la. Dolžina raket je 3,96 metra, premer hitrostrelni 20 mm top. trupa je 38,1 cm, razpon krilc je 91,4 cm. Njihov domet je 165 k m. V sebi nosijo 60 Kako učinkovita je kombinacija letala kg močnega eksploziva. Pri izstreslitvi F-14 in raket Phoenix, so dokazali tehtajo 447 kg in dosežejo med letom preizkusi, ki jih je naredila ameriška hitrosti 4 Mache ali več (točni podatki so mornarica. Uspešno so uničili cilj skrivnost). Vodijih AN/DSQ-26 radar bombnik, ki je letel s hitrostjo 1,5 Macha in poganja raketni motor Rocketdyne 204 km daleč. Raketa je sestrelila tudi Mark 47 Model O na trdo gorivo. maketo lovca, ki je letela s hitrostjo 2,7 1n kako poteka izstrelitev take rakete? Macha 24 700 m visoko. Tudi letala in Pilot ali računalnik z električnim sigrakete v brisanem poletu niso varna, saj nalom sprostita n~ne nosilce in raketa se je Phoenix sestrelil raketo le 15 metrov odlepi cia letala. Njeni motorji še ne denad zemljo, oddaljena je bila 40 km. lujejo in raketa pada kot bomba. Ko je Preizkusili so tudi simultano izstrelitev nekaj metrov pod letalom, časovni vžigalnik prižge motor in raketa švigne na- vseh šestih raket in pri tem dosegli zavidljivih 85 % .Tako na grobo izgleda F-14, prej. Njen radar v prvem delu leta deluje najboljši mornariški lovec na Zahodu . pasivno - opazuje cilj, ki mu ga osvetljuje radar v letalu. Šele v končni fazi začne radar v raketi zaradi večje točnosti Pogledi v prihodnost oddajati tudi sam. Samo po sebi razuTudi F-14 ni popoln in njegova najmljivo je, da delujeta ob radarja na temevečja pomanjkljivost je njegova počas liu dopplerjevega efekta. Ko pride raketa nost. Točni podatki so vojaška skrivnost, dovolj blizu cilja, lahko pilot s pomočjo TCS identificira žrtev tik preden jo vendar v večini primerov v javnosti nava-

mfL429

S TUJEGA NEBA

McDonnell-Dou- jaj a 2,34 Mac ha ko t nj ego vo n aj večj o glas F-4 Phantom, hit ros t v višjih pl as teh a tm osfere, ka r bi ki jih Tomcati za- mo ralo biti precej blizu pra vim pomenjujejo na leta- datk o m. Če prav se zdi na prvi pogled velonosilkah. Na sli- lik o, je to pres neto m a lo, če upoš tevam o, ki sta dva Phanto- , d a la h ko nj egov .. neuspeli " predni k ma iz sestava USAF F-III d oseže hit ro st 2.5 Macha in in sicer v izvidniški sovj etski Mi G - 25 Fox ba t celo 3,2 Macizvedbi, brez orož- ha. Tega se zavedajo ta ko v mo rnari ci ko t pri Grumma nu . Za to se na vse ja. pretege tru d ijo, dva bi va nj vgradili m oč n ej še mo to rje. Ze kma lu za tem, ko je stekl a se rijska pro izvodnj a, so na letalu zače li preizku ša ti nove mot o rje in ko t

Tehnični

podatki F-14

Tip : več n a men s ki lo vec Posadka : dv a, sedit a v ta nd emu Mo to rji : dva Pra tt Whitney TF30-P-414 s po tisko m 94800 N (vsak) in doda tnim izgo reva nj em Ka pac iteta go riv a: 7348 kg noše nega v leta lu in še 1724 kg v po mo žnih rezervoarjih pod krili . Obo ro žitev: eden 20 mm G enera l Electric M6 IA-I top v levi po lovici nos a; standa rdn a o brožit ev je še 4 rakete AIM- 7 Spa rro w in 4 ra kete AIM-9 Sidewinder ali 6 ra ket AIM-54 Ph oenix in 2 ra keti AIM-9 Sidewinder a li ka kršna ko li druga ko mbinacija ra ket' in bomb do skupn e teže 6570 kg. H itrbs t: 2,34 Mac ha (2517 km / h) v vi šjih plasteh atm osfere 1.2 Mac ha (1470 km / h) v višini mo rs ke gladine Vzpenj a nj e: 9150 mi min 'l. mo rsk e gladine Stro p: 15240 m+ Do let: 3200 km+ T eža: praze n- 17659 kg na to vo rj en: 26553 kg n aj ve čj a vzletn a teža: 33724 kg Razp o n kril: razš irjena kril a: 19,45 m uvlečena kr ila: 11 ,65 m Preko mern o u v l e čen a kril a: 10,15 m D olžina: 18,89 m Vi šina: 4,88 m Površina kril : razširjenih : 52,49 m2 Prevedel in pripravil : MATJAZ ČUK

najprime rn ejš i so se izkazali mo torji Pra tt Whitney F 401 , ki dajejo po 127450 N po tiska (vsa k) , ka r je za 32650 N več kot sedanj i. Ko je letal o s temi mo to rji s r eč n o pres talo vse preizku se, je mo rnarica za ht eva la te moto rj e na vse h novih letalih ta ko je nast ala prv a modi fik ac ij a: F-14B . Mo rn a rica pa je n a roč il o iz fin a n č nih razlo go v preklica la in sed aj d obi va vsa leta la s šibkejšimi mo to rji. Tehni č nih po da tk o v o F-14B niso o bja vili . T a koj za F-14B se je poja vilo še nekaj dru gih izvedb . Prva je bila F-14/ T ARPS. V bistvu je to navaden F-14, le d a ima v zadnj em delu trupa neka kšno izboklin o, v ka teri se skrivaj o vsakovrstn e ka mere in drugi vo hunski a pa rati (T ARPS Tactic al Airborne Reco nna issance Pod Sys tem). Za radi tega dodatka os ta ne o bo rožitev letala nespremenjena , ka r sa mo potrjuj e velike zmožnos ti F-14 . S takimi letali bodo zamenjali zasta rele izvidnike kot sta Rockwell RA-5C Vigila nt e in Vo ught RF-8G Cru sader. T eh letal je n a ro če nih 48 , z njimi na mera vajo o premiti vsa k letalski po lk. Nas lednj a modifik ac ij a je F-14C , kije po po lno ma enak ko t F-14B , le da ima vgrajeno bo ljšo nav igac ijsko in bojno elektronik o. F-14D je navade n F-14 z o krnj eno elektro nik o in o r.o ro žen ko t kl as i če n prestrezalec. Najnovej ša izvedba je Super To mcat, v katerega so vgradili mo to rj e General Electric F 101 DF E s 131500 N potiska . Pri teh m otorjih se je mo rn a rica o ko ristil a z dragimi raziska va mi zrač nih s il ZDA , ki so do lgo razvij ale ta moto r za svoje po trebe. Tudi o tem letalu niso o bjav ili t e hničnih podrobn osti . Letalu F-14 se o beta lepa prihodnost, saj med mo rn a riškimi lovci nim a doras lega tekmec a. Č e bo šlo t ako na prej , bo la hk o ta ko slaven ko t njegov prednik F-4 Pha nt o m a li ko t sovjetski MiG-2 1 Fi shbed. Tudi težave z moto rji bo do verjetn o o dprav ljene v bližnji prihodn osti . Sve t daje vedno v e č denarja za o bo ro ževa nje , ZDA prav ni č ne zaos tajajo za drugimi . Prevedel in priredil MATJAZ Č UK

•••

ALI VESTE... Leta 1919 je zna ni fr a nc os ki pilo tski "as " Vedrin z lahkim leta lo m "Kod ro n" pristal na streho ga lerij e "La Fayet " v Parizu. Pros to r za pristanek j e bil do lg 20 m, širok pa sa mo 8. Za ni č ma njšo se nzacijo je ko maj mesec d ni pozneje pos krbel hra bri G odfra n z letalo m .. Njepo r". S po lno hitros tj o je po letel s kozi Na po leo no va triumfalna vra ta .

RtL430

Bil je NLP Britansko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je leta 1980 prejelo poročilo o pristanku neznanega letečega predmeta blizu ameriškega letalskega oporišča na jugovzhodu Anglije, nič pa ni povedalo o tem, kaj se je z NLP potem zgodilo. Kot poroča londonski tisk, je dalo britansko ministrstvo to poročilo ad acta, ker se je izkazalo, da "varnost države ni bila ogrožena". Vomenjenem poročilu je menda rečeno, da je pristanek NLP opazovalo 200 britanskih in ameriških vojakov ter uradnikov v omenjenem oporišču. Eden od očividcev je opisal NLP kot "orjaški prozoren aspirin".

Vesoljska zakonca Zakonca ROBERT GIBSON in dr. RHEA SEDDON se v Johnsonovem vesoljskem centru v Houstonu skupaj urita v breztežnem stanju, v vesolje pa ne bosta poletela skupaj. Šestiintridesetletni Robert bo s Challengerjem poletel že januarja, petintridesetletna Rheaje zdravnica in je prej delala v Memphisu (Tennessee) Delo pri ameriški vesoljski agenciji (NASAJ pa jo veliko bolj veseli. V vesoljskem taksiju bo poletela junija prihodnje leto. Njun štirinajstmeseč ni sin Paul bo tako prvi deček na svetu, ki bo imel vesoljske starše. (PO DELU)

SPORT

Motornjaki na tekmovanjih V oktobru sta se zvrstili še dve letošnji zadnji zvezni tekmovanji motornih pilotov. V Kraljevu je bilo od 15. do 16. oktobra XVI. memoriaino tekmovanje "Kraljevački oktobar", na Lisičjem Jarku pri Beogradu pa so 22. oktobra priredili XXII. memoriaino tekmovanje "Edvard Rusjan ". Obe tekmovanji sta bili v motoriziranem letenju. "Kraljevački oktobar" 27 tekmovalcev iz 10 jugoslovanskih aeroklubov - iz ZLOS samo 1 tekmovalec. točke

l. Verbančič Oto, (Le Maribor) - 603 2. Delič Nijaz, (Borovo) - 602 3. Ban Mijo, (Osijek) - 595 V posameznih disciplinah so bili najboljši: izvid niške naloge l. Ban Mijo, Osijek - 266 2. Djordjevič Slobodan, Kraljevo 262 3. Delič Nijaz, Borovo - 215 4. Verbančič Oto, Maribor - 203 časovna točnost 1. Delič N ijaz, Borovo 2. Djordjevič Slobodan,

117 Kraljevo -

113 3. Todorovič Dušan, Trstenik - 104 4./5. Verbančič Oto, Maribor - 100 Dimitrijevič Slobodan" Trstenik 100 točnost pristanjanja 1. Verbančič Oto, Maribor - 300 2. Dimitrijevič Slobodan, Trstenik 300 3. Mihailovič Vukalica, Ivangrad 290 "Edvard Rusjan" - 29 tekmovalcev iz Il ' jugoslovanskih aeroklubov - iz ZLOS dva tekmovalca 1. Ban Mijo, Osijek - 29,2 2. Cavar Ivo, B. Luka - 39,4 3. Delič Nijaz, Borovo - 42,8 8. Verbančič Oto, Maribor - 105,3 10. Pučko Zvonko, Maribor - 127,7 Discipline: - časovna točnost: l. Delič Nijaz, Borovo - 2,0 2. Ban Mijo, Osijek - 6,0 3. Cavar Ivo, B. Luka - 13,0 14. Verbančič Oto, Maribor - 69,5 12. Pučko Zvonko, Maribor - 52,0 - izvidniške naloge: 1. Korda Radovan, Zemun - 0,0 2. Ban Mijo, Osijek - 12,0 - točnost pristajania: 3. Čavar Ivo, B: 1.uka 12,0 7. Verbančič Oto, Maribor - 28,0

17. 1. 2. - 3.

Pučko Zvonko, Maribor Verbančič Oto, Maribor Pučko Zvonko, Maribor Merdžanič Idriz, B. Luka -

65,2 7,8 10,5 11,4

Lep uspeh naših na XI. evrorallyju Za KRI LA včasih težko' dobimo porz mednarodnih tekmovanj, tako moramo tudi tokrat povzeti sicer malce zastarelo vest iz športnega DELA (19. sept. 1983): Zmagovalec Xl. evropskega aerorallyja je zahodnonemški pilot Barnsteiner, ki so mu prisodili prvo mesto s tem, da so graški so.dniki ob zaključku rallyja priredili rezultate 1. etape , kije vodila 62 posadk od Gradca do Budimpešte. J ugoslovanski letalci so se seveda ob takem ravnanju pritožili na mednarodno letalsko organizacijo FAI, saj sta Delič in Bauer pred zadnjo disciplino vodila . Zanimivo je, da sta Verbančič in Krepfl iz Maribora izgubila vodilni položaj prav na domačem terenu, v etapi od Osijeka do Portoroža. Sicer pa je treba reči, da so jugoslovanski piloti dosegli izredno velik uspeh, saj so v močni mednarodni konkurenci pristali na vrhu razvrstitve. Rezultati zadnje etape od Portoroža do Benetk, 1. Hooper (V . Br) 275, 6. Čavar 270, 7. Delič 269,8, Ban in Verbančič po 265' točk, skupna razvrstitev: 1. Barnsteiner (ZRN) 2680, 2. Delič-Bauer 2553. 3. Ban-Trifunovič 2536, 4. Čavar-Božič 2446, 5. Verbančič-K repfl 2394, 6. Lauscher 2383, 7. Huebler (oba ZRN) 2360. BOŽIDAR MARKOVIC

očila

Tokio naidražii Leta 1984 bo tokijsko letališče za 4,3 odstotka zvišalo takso za pristajanje letal. S tem bo postalo najdražje na svetu . Poslej bodo morale svetovne družbe za pristanek boeinga 747 odšteti 3595 dolarjev, pa še dodatnih 919 za letališke storitve. S celotno ceno 4514 dolarjev bo postalo torej tokijsko mednarodno letališče najdražje na svetu, vendar bo le za las prehitelo sydneyskega. kjer zahtevajo za vsak pristanek 4480 dolarjev.

VIsokokrIlee RACEK, ki so ga zgradili kolesarski dirkač Jaroslav Potu ček, slovenski itudent Stanko Bloudek ln mlinar Jan Cermilk. Letalo je Imelo razpon kril 7,5 m, visoko je bilo 1,25, dolgo pa fi metrov. Telko je bilo 120 kg, motor pa je Imel moč 23 kW (32 KS)

Spomini iz Plzna Požiraika zvezd V sosednji galaksiji je črna luknja, ki požira zvezde. Od sonca je težja 50 do 100-milijonkrat. Po pisanju britanske re· vije "New Scientist", . ki objavlja rezultate satelitskih opazovanj te črne lUknje, je galaksija NGC 4151, v kateri se to dogaja, oddaljena od naše Rimske ceste 50 svetlobnih let. Zvezde v njej počasi privlači gravitacijsko polje črne luknje in ta jih "požira". Doslej je ta črna luknja posrkala že več kot polovico zvezd iz galaksije NGC 4151. Podatke o črni luknji je zbral mcdnarodni raziskovalni satelit, opremljen s teleskopom za raziskovanje ultravijolič nih žarkov.

Sredi oktobra 1910 so prišli v Plzen društva Jaroslav Bloudek in Jan Čermak. S seboj so pripeljali krilec RACEK . V tem času je dalo mesto na željo plzenskih članov društva premestiti hangar iz Malesic na vojaško vežbališče Bory. Potuček, Bloudek in Čermak so 3 pomočjo inž. Martina Friča in mag. Ph. V. V. Vyšina v dvorani restavracije Tivoli letalo prevlekli s platnom, 19. oktobra pa je Jaroslav Potuček opravil preizkusno vožnjo po zemlji. Takoj za tem je obolel in se vrnil v Prago. S poskusi sta nadaljevala Stanko Bloudek in Jan Čermak. Zadnje dni oktobra je izvedel Jan Čer mak z letalom po nekaj metrov dogle skoke. S poskusi so nadaljevali (s prekinitvami zaradi vremena) ves november. 26. novembra je Čermak poletel 200 m., 6. decembra pa celo I km. Februarja 1911 sta Čermak in Bloudek od§la iz Plzna in vzela motor s seboj. člani češkega letalskega Potuček, inž. Stanko

Zanesljivi A 310 Po poročilih Lufthanse in Swissaira se je letalo A 310 pokazalo kot dobro in zelo zanesljivo. Aparat leti v Swissairu povprečno po 6 ur na dan, pri Lufthansi pa zaradi nekoliko daljših prog 6,41 ure.

Zmaj letala je ostal v Plznu do konca leta 19\2, ko gaje František Šimunek odpeljal v Prago. BORIS GRZEJ

(Nadaljevanje z 2. str.) ~

je bilo samo 16 kandidatov. Kar devet kandidatov je bolj malo vedelo o prisilnih postopkih. To ni razumljivo. Preučevanju tega predmeta bi morali posvetiti več pozornosti, saj obvladovanje snovi nemalokrat zavaruje letalca pred hujšimi poškodbami. Tudi znanje iz letalske navigacije ni na potrebni ravni. Nezanesljivo vodenje letala na preletih ~ostikrat pril?elje do prisilnega pristanka In n~~otrebnlh težav. Popravne izpite, ki so bih 21. oktobra v Celju, so vsi kandi-' dati uspešno opravili . V tem roku sta dva kandidata uspešno opravila tudi izpit za letenje brez zunanje vidljivosti . Slovenske letalske vrste so se zjesenskimi izpiti povečale za 3 motorne in 32 jadralnih pilotov, dva pa sta dobila vpis posebnega pooblastila. Med novimi letalci so tudi štiri letalke-jadral!<e. Vsem novim kolegicam in kolegom želim mnogo uspehov in sreče v letenju . GUSTAV AJDIČ .

Pregled predstavljenih

časopisov

in revij

V zadnjih dveh letih smo vam s pomočjo zvestih sodelavcev Marka Maleca iz Kranja , Vojka Grobovška in Toneta Furlana iz Novega mesta , pok. Franca $truklja z Lesc , Cirila Trčka iz Ljubljane, Jurija Franka in Alojza Žumra iz $kofje Loke posredovali 82 naslovov tujih in domačih letalskih časopisov ter druge periodike. Marsikdo je mogoče že pozabil , katere publikacije smo predstavili. Zato objavljamo danes abecedni seznam teh revij s pripombo, v kateri številki KRIL so bili objavljeni podatki za naroč~nje in plačilo . Oznaka LP pomeni, da so bile publikacije predstavljene v Letalski pošti, vse ostale pa boste lahko našli v posebni rubriki o tuji literaturi. S tem smo tudi izpolnili dobršen del naše obljube iz jeseni 1981 , da vam bomo pomagali poiskati čim več zanimivih domačih in tujih publikacij s področja letalstva in astronavtike. Dosedanjim sodelavcem se v imenu bralcev lepo zahvaljujemo , hkrati pa se priporočamo za sodelovanje. Vse , ki nam pošiljajo podatke o revijah, prosimo , naj pošljejo naslovno stran (lahko tudi starejšega datuma) in napišejo vsaj najnujnejše: polno ime publikacije , kdaj izhaja (mesečno , tedensko ipd.) , kaj obravnava in v kakšnem jeziku , kdo je izdajatelj, kje in kako jo je mogoče naročiti 'Ili kupiti , kolikšna je letna naročnina , oziroma cena posameznega izvoda . ADRIA feb. 82 AEREI apr. 82 AERO MODELLER apr. 82 AERODROM feb. 82 AEROKURIER mar. 82 AEROPHILE maj 82 AEROPL ANE MONTHLY maj 82 AER O SPACE CANADA nov. 83 AERO SPACE HISTORIAN maj 82 AIR CAM/AIR WAR okt. 83 AIR CLASSICS maj 82 AIR COMBAT maj 82 AIR ENTHUSIAS'T maj 82 Al R EXTRA maj 82 AIR FAN nov. 82 AIR FORCE MAGAZIN maj 82 AIR INTERNATIONAL apr.82 AIR PICTORlAL apr.82 AIR POWER apr.82 AI R PROGRESS maj 82 AIR PROGRESS AVIATlON REVIEW maj 82 AIR & COSMOS nov. 82 AIRCRAFT ILLUSTRATED maj 82 AIRCRAFT IN ACTION nov. 83 AIRFIX MAGAZIN nov. 83 AIRPORTS INTERNATIONAL nov. 83 AUFWIND mar. 82 AVIASPORT nov. 82 AVIATION INTERNATIONAL nov. 82 AVIATION 2000 nov. 82 AVIAZIONE E MARINA mar. 82 AVIJACIJA I KOSMONAUTIKA mar. 82 AVIO REVIJA feb. 82 BAZ (bilten Aerokluba Zagreb) feb. 82 BILTEN HELI KLUB feb. 82 BORN IN BATTLE LP dec. 82, nov. 83 DOLENJSKI LETALEC feb.82 DRACHENFLlEGER MAGAZIN mar. 82 ECHELON LP maj 82 FALSCHIRM SPORT Magazin nov. 83 FAMOUS AIRCRAP-T OF TH~ WORLD . , LP dec. 82

\...

FIGHTER PILOTS IN AERI AL COMBATS maj 82 FLlEG ER MAGAZIN apr. 82 FLIGHT INTER NATIONAL mar. 82 FLUG REVUE mar. 82 FLY PAST LP maj 82 FLYGREVYN ma r. 82 FLYING mar. 82 FRONT mar. 82 GALAKSlJA mar. 82 GLASNIK RV i PVO mar. 82 GLlDING INTERN ATIONAL nov. 83 IC AO BULLETIN nov. 83 INTERAVlA mar. 82 JAT feb.82 KOKU FAN LP maj 82, okt. 83 KRILA ARMIJE mar. 82 LETACTVY + KOSMONAUTIKA mar. 82 L'ALBUM DU FANATIQUE nov. 82 L' ENCYCLOPEDIE DEL AVIATlON nov. 82 MILlTARY ENTHUSIAST LP dec. 82 MODELAR feb. 82 MODELAR mar. 83 MODELL nov. 83 NA$A OBRAMBA mar. 82 PIECES OF EIGHT LP dec. 82 PILOT apr.82 PILOT PRIVE nov. 82 PILOT UND FLUGZEUG apr. 82 SCALE AIRCRAFT MODELLER apr.82 SCALE AIRCRAFT MODELLING mar. 82 SCALE MODELER apr. 82 SCALE MODELS nov. 83 SKRZYDLATA POLSKA nov. 83 SOARING mar. 82 THE CONTROLLER nov. 83 THE HOOK maj 82 Vi Mostar nov. 83 VIDICI nov. 83 WAR DATA nov. 83 WINGS LP dec. 82 WINGS apr.82 WW 2 AIRCRAFT FACT FILES nov. 83 /