{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELJ Sodelovanje konzorcija Airbus s Kitajsko Po IZjavi francoskega ministra za promet namerava Kitajška naročiti pri konzorciju Airbus tri letala Airbus A-31O. Konzorcij je pripravljen ponuditi kitajski industriji sodelovanje , tako da bi izdelovala nekatere dele za leta lo Airbus A-320. (PO DELU)
·Pobuda letalski zvezi Jugoslavije Stabilizacija je z vsemi svojimi tresljaji in prepihi segla tuOJ v naše vrste, če to hočemo ali nočemo priznati. Poznavalci organizacije, med katerimi je prav gotovo naš sekretar Mirko, se dobro zavedajo, kaj nas še čaka v naslednjih letih. Ob koncu sezone je v imenu ZLOS poslal predsedstvu konference Letalske zveze Jugoslavije pismo o perečih zadevah, ki naj bi jih čimprej, čimbolj resno in seveda učinkovito obravnavalo naše zvezno predsedstvo v Beogradu. Naštel jih je kar po vrsti:
l.) Pobuda za zmanjšanje števil a letalskih šol v duhu stab ilizacije ter ekonomičnosti. Treba je povečati minimalne norme za registracijo letalske šole. Letalska šola , ki ne izpolnjuje teh pogojev, naj se prekvalificira v trenažni ce nter samo za tren ažo športnikov s športnimi dovoljenji. Trenažne centre naj bi vodili amateriji in ne profesionalci. S tem bi Italijanski letno privarčevali najmanj 30,000.000.motorji din. Zanima nas namreč, katera država na svetu ima za 22 milijonov prebivalcev Italijanski družbi AIkar 52 letalskih šol. italija in F iat Aviazione bosta začeli skupaj raz2.) PK LZJ odnosno njihova delovna vijati in izdelovati leskupnost bi morala pripraviti analizo talske motorje in jih družbene pomoči za posamezno letalsko prodajati doma ter na šolo v LZJ . Gre za finančno pomoč iz tujih trgih. proračuna in SlS (čiste dotacije). V tem pogledu so razlike ve lik e od 150.000.Letalska din do 5,000.000.- din v posamezni letalski šoli . nesreča 3.) V duhu stabilizacije in ekonov Avstriji mičnosti bi moralo PK LZJ nujno obv bližini sa lzburške- ravnavati enostavno reprodukcijo (obga let a li šča je 7. decemnavlj a nje gmotne osnove LZJ) z ekonobra strmoglavi lo letalo mičnimi rekviziti (ultra lahka letala , znamke cessna-182. V motorna jadralna letala, mo torni zmaji nesreči so umrli štirje in avto vit li). ObnaVljanje obstoječe ljudj e - trije padalci in tehnologije z enako je predrago in pilot. Vsi so bili avstrijski državljani. neekonomično (cena letala in poraba (AP) _ goriva). • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •!• • • • • • • • • • • • • • • • • •
* : *
:* SPOROČILO O NAROČNINI
!
Naročnina za XV. letnik KRIL v letu
:
* :* * : * : :
*:* :
znaša
!
800 din
:
1985
Vse naročnike Kril, ki plačujejo naročnino neposredno na upravo revije prosimo, naj nak a žejo znesek takoj, da bodo prejemali revijo tudi v letu 1985. Tekoči račun ZLOS: 50101-678-51077 Prav tako prosimo vse klube , naj nemudoma sporoče vse spremembe v svoji h seznamihjn naslovih, da bodo njihovi č l ani redno prejemali revijo. Clani aeroklubov pa naj poravnajo svoje obveznosti do klubov - članarino in naročnino na revijo, da jih klubi ne črtajo iz seznama naročnikov.
* * :*
:*
*** t * :** :
.** *
:
• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • 1• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •
4.) Novi družbeni dogovor za krepitev gmotne osnove LZJ od leta 1986 do leta 1990 bi moral biti zbir planov republiških in pokrajinskih zve z. To je osnova za usklajevanje plana LZ.I na ravni države in ne obratno. ZLOS je izde lala predlog, ki ga je dala v ja vn o ra zpra vo. En izvod smo posla li predsedstvu konference LZ.I in vsem republi škim strukturam. Zadeva je nujna, če že limo priti v plane republik in av tono mnih pokrajin . V tem pogledu LZ.I vedno zamuja . Na stranska vrata ni več moč priti v te plane. 5.) Treba je izdelati športni koledar prireditev LZJ (državnih in mednarodnih) do leta 1990, da bi organizatorji teh prvenstev imeli dovolj časa za solidne priprave in pridobitev potrebnih finančnih sredstev za pokrivanje organ izacijski h stroškov. 6.) Vsako leto zamujamo s podpisom pogodbenih nalog za poveljstvo vojaškega letalstva, kar o težuje realizacijo operative na tere nu. Nadaljeje nerazumljiva klavzula pogodbe o končnem obrač unu na koncu leta, kar je v nasprotju z zakonom o zavarovanju plačil. Vse pogodbe so bile realizirane do I. oktobra 1984. Obračuni in poročila so bila dostavljena do 3. oktobra 1984. Vaši obračuni pridejo vsako leto konec decembra. Isto velja za pogodbeno gorivo. Obračune prejemamo zelo pozno. Za leto 1983 smo prejeli obračun goriva šele 16. februarja 1984. Zaradi tega imamo težave z vojnimi poštami, ki morajo pogodbeno gorivo obračunati do 31. decembra v t ekočem letu. Prav tako ni sprejemljiva klavzula 44. člena pogodbe glede 10% goriva, ki se ga odobri pri končnem obračunu. To ni stabi lizacijsko , da mora vojaški dobavitelj prevažati po 100 kg goriva naknadno v posamezn i center. Na ta problem opozarjamo vsako leto , vendar zaman . 7.) Vprašanje avtovitla ,.TITAN" je treba Vključiti v program družbenega dogovora za obdobje 86 - 90 za vse letalske šole LZJ. 8.) LZJ mora z zveznim komitejem za promet in zveze ured iti pravni status za (Nadaljevanje na 8. strani)
revija letalcev in ljubiteljev letalstva
LETO XIV
DECEMBER '84
ŠT.12
stran 4
stran 14
stran 18
December je čas za sestanke in razne druge obračune, dva za nas zanimiva sta bila sestanek uredniškega odbora naše revije in seja predsedstva skupščine ZLOS . Poročilo z obeh bomo objavili v naslednji številki, obvestilo o letni naročnini za KRILA za leto 1985 pa ste najbrž že prebrali na 2. strani današnje številke. 800 dinarjev je nominalno visoka številka in pomeni dve tisočinki predvidenega letnega povprečnega osebnega dohodka, realno pa je še vedno za kakšno četrtino premajhna. Razliko bo treba pokriti z oglasi in drugo žicarijo. Naročnina bi lahko bila bistveno nižja, če bi imeli večjo naklado: namesto 3250 vsaj 6000 izvodov! Ce bi vsak sedanji naročnik pridobil vsaj enega novega, bi letna naročnina za XV. letnik lahkoznašala samo 600 din . Vendar kaže, da nas to ne zanima, čeprav si že pet let obljubljamo, da bomo povečali naklado... V letošnjem zadnjem snopiču se ukvarjamo z ropotom lahkih letal in motornih zmajev v alpskem svetu, si ogledujemo jadralno letenje še z druge plati, zvemo kaj več o letenju v velikih višinah in se začnemo učiti leteti z motornim letalomdoma za mizo z osebnim računalnikom! Tu je seveda še nekaj poročil s tekmovanj in vznesena romantična pesmica o beli ptici sinjih višav. Na naslovnici je motiv z brniškega aerodroma, ki ga je za knjigo »Ietališče Ljubljana« naredil M. Dariš.
Zmaji (še) in lahka letala (že) vztrajno trkajo na vrata Letalska pošta VUK T Jadralna tekmovanja z druge strani Jadraici želimo več tekmovanj JLA izšolala prve motorne pilotke Hipoksija Leteti z računalnikom Celo življenje za sinja obzorja Irska - gostiteljica 4. evropskega prvenstva v preciznem letenju Predlog športnega koledarja Letalske zveze Jugoslavije za leto 1985 K.e.LIJ
stran 28
4 8 12 14 16 18
20 24
28
30 32
Izdaja Zveza letalskih organizacij " Slovenije v Ljubljani, Lepi pot 6 -ti Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta Gradivo za obi.avo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti , kot: modelarstvo. jadralstvo, padalstvo, motorno letenje , raketarstvo, zmajarstvo in balonarstvo . Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji 1:< Uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Jože Cuden, Jurij Franko, Dominik Gregl , Belizar Keršič, Leon Mesarič , Jure Mežnaršič , Franček Mordej, Marjan ~oŠkol'!(glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček 1:< Lektor: Jože Mikec 1:< Naslov uredništva: Marjan Moškon, poštni predal 33, 68001 Novo mesto 1:< Prispevki za objavo" KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami 1:< Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi potS: poštni predal496 , 61001 LJUBLJANA. telefon (061)222-504. tekoči račun pri ZLOS. ~tev. 50101-678-51077 . Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napišite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno 1:< Letna naročnina 500 din, cena posamezne številke:SOdin -(.{ Lektoriranje rokopisov , grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.
*
svojega telesa, kar pa v bistvu pomeni čisto nasprotne gibe. Prav zaradi tega piloti letal ne želijo leteti na motornih zmajih, saj v kritičnih trenutkih reagirajo ravno narobe. V zadnjem času zasledimo uporabo padala kot nosilne površine za lahko letalo. Takšno napravo lahko spravimo v dva kovčka in je zelo primerna za transport. Razvoj lahkih letal gre trenutno v smeri razvoja kvalitetnejših motorjev , ki povzročajo manj hrupa ter ra zvoja vgradnili elementov, ki bi te naprave pocenili, saj se njihove cene gibljejo od 10.000 do 25.000 DM. TEHNIČNE ZNAČILNOSTI POVPREČNEGA LAHKEGA LETALA: 10m - Širina 115 Kp Teža 15,5 m 2 Nosilna površina 16 KW (22 PS) Moč motorja 70 kp Potisna sila 20 I vsebina tanka (gorivo) 611h Poraba goriva 50 m Dolžina vzlet. steze 55 km/h Potovalna hitrost 1,5 mis Hitrost dviganja 1500 m Možnost višine letenja
TERENI ZA LETENJE Z ZMAJI IN LAHKIMI LETALI Belgijski BUTTERFLY (dvokrilec) je menda najlažje lahko letalo - tehta samo 63 kg ...
močno povečaia in da so začetne težave te panoge že za nami. Zmaji so postali tehnično zelo dovršeni, kar ima za posledico večjo varnost letenja.
Zmaji (še) in lahka letala (že) vztrajno trkajo na vrata Indonezijski kozmonavt Indonezija se bo kmalu pridružila pešči ci držav, ki pošiljajo vesoljce v 'vesolje. Prvi indonezijski vesoljec bo sode loval pri poletu ameriškega shuttla junija 1986. Kot je izjavil minister za telekomunikacije Ahmed Tahir, bodo z vesoljske ladje izstrelili indonezijski satelit Palapa B-3, ki bo zamenjal satelit Palapa B-2; tega so prejšnji mesec »rešili~( ameriški vesoljci in ga vrnili na Zemljo, ker je krožil' okoli našega planeta po napačni orbiti. (U PI. Reuter)
Predsedstvo ZLOS je na decembrski seji razpravljalo o letenju z zmaji in lahkimi letali pri nas. Poročevalec Ivan Konavec, predsednik komisije za prosto letenje pri predsedstvu skupščine ZLOS se je zlasti posvetil predlogu o prepovedi letenja z motornimi zmaji v alpskem svetu, hkrati pa, kot že večkrat, s podatki obnovil nekajletno zgodovino prizadevanj za legaliziranje tega športa v Jugoslaviji. V razpravi je sodeloval tudi predstavnik republiškega komiteja za promet in zveze SRS, ki. sicer naklonjeno obravnava to novo letalsko panogo FAI, vendar iz "božjih mlinov« na zvezni ravni še ni kaj prida brašna ... Zmajarje iii njihove težave smo že nekajkrat predstavili tudi v našem glasilu, ker pa so njihova prizadevanja zaradi športnih, stabilizacijskih, obrambnih in zlasti čisto letalskih dejavnikov vedno bolj zanimiva, objavljamo dopolnjeno razpravo predsednika komisije Ivana, da bi osvežili pereča vprašanja in hkrati spodbudili polemiko o vseh vidikih te naše najmlajše panoge, Gradivo je komisija izročila tudi naši Zvezi kot svoje stališče ob predlogu prepovedi letenja z lahkimi letali zaradi ekoloških razlogov.
STANJE ZMAJARSTVA V SR SLOVENIJI V LETU 1984 V SR Sloveniji deluje trenutno II društev z okoli 300 člani. Aktivno leti okrog 100 zmajarjev, od teh jih tekmuje okrog 50. Letalec z zmajem opravi povprečno okrog 20 poletov na leto in naleti približno 20 ur. Preletene razdalje se gibljejo v povprečju med lO in 20
kilometri , vrhu'nski piloti pa dosežejo tudi do 100 km zračne linije. Zmajarstvo je koncem sedemdesetih let v SRS doživelo hiter ra zvoj , vendar se je zaradi gospodarske situacije , padca življenjskega standarda in zaradi vedno dražjih zmajev razvoj zaustavil. V sedanjem trenutku že lahko govorimo o rahli stagnaciji tega športa, čeprav lahko ugotavljamo da se je kvaliteta letanja
LAHKA LETALA -
Detektor utrujenosti Sovjetski raziskovalci so sestavili napravo, ki odkrije znamenja utrujenosti, še preden jo človek začuti. Napravica tehta le 6 gramov, namestijo jo na očala in tam meri gibanje vek. Ugotovili so namreč , da utrujen človek hitreje utriplje z vekami. Napravica bo koristila zlasti tistim poklicem, kjer lahko ima že manjša utrujenost katastrofalno posledice, na primer poklicnim voznikom, železničarjem, pilotom itd. Naredili so jo na inštitutu za nevrofiziologijo v Moskvi. (PO DELU)
U~
Razvoj zmajarstva in ne samo zmajarstva, temveč tudi letalstva , je pripeljal do pojava lahkih motornih letal. Lahko motorno letalo je definirano tako: Lahko motorno letalo je zračna naprava, ki leti s pomočjo motorja, ni težje od 115 Kp in ga upravljamo s krmilnimi površinami ali pa s premikanjem težišča. Iz te definicije, ki jo uporabljajo v vseh deželah je razvidno, da oblika letala NI pomembna. Torej gre za definicijo lahkega letala, ne pa samo motornega zmaja! Razvoj lahkih letal (v tujini uporabljajo kratico UL, kar izhaja iz besed ULTRA LIGHT) je šel torej v več smereh, predvsem zaradi različnih pristopov do letenja. Piloti letal so navajeni upravljati letala z ročico ter pedalom in je normalno, da so ta način upravljanja hoteli obdržati tudi na lahkih letalih. Tudi čas reakcije za spremembo smeri je krajši. Zmajarji upravljajo zmaje s premikanjem težišča
Tereni za letenje z zmaji so sedaj v glavnem v bližini hribov, kjer letijo tudi - jadralna letala. To so predvsem: Karavanke, del doline reke Soče, področje Lisce in Pohorja. Ker je letenje vezano na pobočno jadranje ne prihaja do motenj zračnega prometa. Zmajarska društva skrbijo za to, da njihovi člani ne letijo v bližini zračnih koridorjev in s tem NE povzročajo nevarnosti trčenja v zraku. Piloti jadralnih letal so že seznanjeni s prisotnostjo zmajev v zraku tako, da tudi tukaj ne nastopajo resnejši problemi . Drugačna je problematika lahkih letal v zraku. Takšna naprava nima večjih omejitvenih faktorjev in je lahko na vsakem področju. Trenutno je v SR Sloveniji evidentiranih pet motornih zmajev in dvoje lahkih letal z aerodinamičnim upravljanjem . Področje njihovega letenja je v glavnem v bližini športnih letališč. Večjih preletenih razdalj (nad 30 km) še ni bilo. Za leto 1985 predv:devamo, da bo v SRS okrog 10 do 15 motornih zmajev ter okrog 5 lahkih letal z aerodinamičnim upravljanjem . Področje letenja bo še vedno v okviru športnih letališč (Slovenj Gradec, Lesce, ~ovec, Brežice) vendar se
Izrael bo v kratkem sposoben Izdelati 100 jedrskih bomb Izrael bo v kratkem sposoben izdelati sto jedrskih bomb, je reče no v poročilu, ki ga je pripravil center za strateške in mednarodne študije univerze v Georgetownu na zahtevo jedrske obrambne agncije ameriške vlade. Poročilo med drugim pravi, da je imel Izrael že pred dvema letoma surovine za 27 jedrskih bomb inda ima tadržava tako imenovano .. bombno podlago« , ki jo je zelo lahko spremeniti v pravo jedrsko orožje. Kot je rečeno, so izraelski reaktor .. Dimona« razširili, ta država pa pridobiva tudi visoko obogateni uran, nujno potreben za izdelavo jedrske bombe. V arabskih državah in v Iranu pa v tem desetletju ne bodo sposobni izdelati jedrske bombe, meni poročilo.
(AP)
Helikopter raznesla eksplozija Polkovnik Domingo Monterrosa, znani salvadorski oficir, kije 23. oktobra izgubil življenje skupaj še z desetimi člani posadke, vnesreči helikopterja je pravzaprav žrtev atentata, ki so ga izvedli salvadorski uporniki. Kot je izjavil poveljnik salvadorskih letalskih sil, polkovnik Juan Rafael Bustillo, je helikopter raznesla eksplozija, ki so jo podtaknili gverilci. Pripadniki fronte Farabundo Marti so pred časom sporočili , da so njeni uporniki uničili helikopter v okrožju Morazan, vzhodno od Salvadora. (AFP)
Takle zmajček ropota kot kakAen moped all pa motorna !aga ... (Foto: Jure Pestotnik) bodo povečaie preletne razdalje. Prednost lahkih letal je namreč ta, da lahko pristanejo ali vzletijo na vsakem travniku ali cesti . Glede na to, da se bo radij letenja povečeval je potrebno razmisliti o zakonski regulaciji letenja, predvsem v okolici letališča BRNIK. V drugih deželah je ta problem rešen tako, da so določili področje letenja ter omejili višino letenja. Vsekakor pa problem ni nerešljiv in ga je potrebno čimprej obravnavati . Predvidevamo, da bo na področju Triglavskega narodnega parka ter na ostalih težko dostopnih terenih zelo malo letenja , ker je v teh področjih letenje zelo tvegano in nevarno.
LAHKA LETALA IN NJIHOV VPLIV NA EKOLO$KE RAZMERE S pojavom lahkih letal so se pojavili problemi, na katere ..upozarja CIPRA , mednarodna komisija za varstvo alpskih področij. -Predvsem je veliko pripomb glede hrupa, ki ga letala povzročajo in s tem vplivajo na ekološke razmere. Sedaj dovoljen hrup lahkih letal znaša 60 dB pri polnem plinu na višini 150 m, čeprav se izmerjen hrup nekaterih lahkih letal giblje tudi do 70 dB. To je pa še vedno manj od dovoljenega hrupa, ki ga imajo motorna vozila - npr.: osebni avtomobil - 80 dB. Pripomba je tudi na smer razširjanja hrupa, saj se izvor nahaja v
zraku in se razširja v vseh treh dimenzijah. Prav ta problem postavlja konstruktorje pred resne težave tako, da je v bistvu problem gradnje lahkih letal problem konstrukcije kvalitetnejših motorjev. Sedaj so v uporabi predvsem 2taktni motorji , ki povzročajo veliko hrupa , za to poizkušajo proizvajalci moto rjev razvoj usmeriti na uporabo 4-taktnih motorjev, kjer je moč doseči hrup pod 55 dB. ZR Nemčija je že izdelala predpis, da bo naslednje leto največji dovoljen hrup znašal 55 dB. Seveda se ob tem zastavlja vprašanje, kaj je pa potem z uporabo visokogorskih cest in prelazov, kjer je število motornih vozil bistveno večje in, kjer se hrup zaradi višine prav tako širi tridimenzionalno. Vsem nam je znano, da večina planinskih postojank uporablja električne agregate, da gozdarske organizacije neusmiljeno motijo mir z uporabo motornih žag, prav tako privatniki; vemo, da se planinske postojanke oskrbujejo z uporabo helikopterjev, da en DC 10 pri enem pristanku naredi več hrupa, kakor vsi drugi udeleženci v prometu, itd ., vendar NICESAR NE UKRENEMO, saj sodimo, da to pač spada k vsakdanjemu žiVljenju, oz., da se tu ne more nič spremeniti. Pripomba ClPRE je tudi v tem, da so lahka letala neuporabna v praktične namene, torej, da je letenje zgolj športne narave.
ZMAJARSTVO
Indonezija kupuje britanski sistem 'zračne
obrambe Predstavnik britanske firme British Aerospace je v Londonu potrdil, daje Indonezija naročila pri tej firmi sistem zračne obrambe, ki bo stal 100 milijonov funtov. Gre za sistem, h kateremu sodijo rakete, namenjene za uniče vanje nizkoletečih letal. Britanska firma je še objavila, da pogodba, .. ki jo podpira britanska vlada .. , predvideva postopen prenos tehnologije na indonezijsko elektronsko industrijo in usposabljanje indonezijskih kadrov. Načrtujejo tudi sodelovanje obeh držav pri raziskavah in razvoju. (AFP)
Opozoril bi, da je takšna trditev netoin da v svetu lahka letala uporabljajo predvsem kmetovalci za škropitev njihovih nasadov, v prometno nerazvitih predelih Avstralije za nadzor čred, v ZDA pa jih uporablja policija za nadzor cestnega prometa. Uporabnost tega plovila je moč dokazovati z majhnimi stroški, saj je ura letenja 20-krat cenejša od ure letenja . helikopterja. Da je zadeva zanimiva tudi za vojaške oblasti dokazujejo tudi primeri uporabe teh letal v vojskah ZR Nemčije, ZDA, Izraela, itd. Vsakomur je jasno, da v primeru iskanja ponesrečencev (kot npr. iskanje našega vojaškega helikopterja) takšna letala lahko uspešno nadomestijo drage helikopterje in prehitra klasična letala. čna
Komisija za prosto letenje meni, da ni razlogov za prepoved letenja z lahkimi letali v alpskem področju SR Slovenije. To svojo oceno utemeljuje z naslednjim: I. Število lahkih letal je v SR Sloveniji zanemarljivo majhno v primerjavi s številom v drugih alpskih deželah. 2. Cena lahkega letala je previsoka, da bi prišlo do masovne uporabe le-teh. 3. Tehnične zmogljivosti lahkih ktal ne dovoljujejo letenja na »ogroženih« področjih, npr.: Triglavskega narodnega parka; razen tega je letenje moč zakonsko regulirati (dovoljene cone letenja) 4. Pričakovati je večjo uporabo 4taktnih motorjev, kar bo zmanjšalo hrupnost letal
Kje neki leti več kot 2000 takihle rally jev?
5. Procent udeležbe med ostalimi povzročitelji
hrupa je zanemarljivo majhen in ne more vplivati na ekološko ravnotežje. 6. S prepovedjo letenja lahkih letal bi storili korak nazaj v razvoju letalstva, predvsem na področju SR Slovenije. 7. Mislimo, da je predlog preveč enostranski in tendenciozen, saj imamo v SFR Jugoslaviji še področja, kjer bi bilo upravičeno zahtevati zaščito narave. Zveza društev urbanistov SR Slovenije slepo sledi navodilom CIPRE in žal ne upošteva specifičnosti naših razmer in stanja letalstva na tem področju. IV AN KONA VEC, predsednik komisije za prosto letenje pri PS ZLOS
2
,
Letala IAA na novi progi Sarajevo-Ljubljana-Munchen Inex-Adria Avioprometje uresničil obljubo, ki jo je dal pred začetkom olimpijskih iger februarja v Sarajevu: 7. decembra so njegova letala dash 7 začela leteti na redni (trikrat tedensko: ponedeljek, sreda in petek) progi Sarajevo-Ljubljana-Munchen. Otvoritveni let je bil na visoki ravni. Že iz Sarajeva so se v Ljubljano pripeljali številni ugledni družbenopolitični delavci iz SR BiH, njim pa so se poleg drugih v Ljubljani pridružile tudi ugledne osebnosti iz SR Slovenije. Tako je bilo tudi prav, kajti v Munchnu so prvo 50-sedežno letalo IAA pričakali na letališču najpomembnejši možje bavarske politike in gospodarstva. V slovesnih nagovorih v hotelu Vier Jahreszeiten so vsi govorniki poudarili pomen sodelovanja alpskih in jadranskih držav (članic kluba Alpe-Jadran) tako na gos(!odarskem, kulturnem in drugih področjih. Se posebej je bilo poudarjeno, da letalska proga IAA med Sarajevom, Ljubljano in M unchnom hkrati krepi tudi sodelovanje dveh mest, prirediteljic olimpijskih iger leta 1972 (v Munchnu) in zimskih iger letos v Sarajevu. Zagotovo pa je ta letalska proga namenjena predvsem poslovnežem (potnik iz Munchna bo v Sarajevu v pičlih treh urah in pol), kot bo tudi izredno pomembno za turiste, naše delavce na začasnem delu v tujini, pa tudi za študente, ki bodo hoteli tako ali drugače raziskovati in si ogledati številne zgodovinske pomnike in druge zanje zanimive stvari v naši državi. Besedam munchenskih gostiteljev velja prisluhniti. Vedo, kaj potrebujejo in kolikšen bo prihranek časa (s tem pa tudi denarja) zotvoritvijo take letalske proge, kot jo je danes odprlo podjetje Inex-Adria. MATIJA DERMASTlA (Po DELU)
8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL oVIA AEI Pobuda letalski zvezi Jugoslavije ZRN doloeila lokacijo za ameriike rakete Vlada ZRN je dolnamanevrirnih raket: oporišče v Wueschheimu, 40 kilometrov južno od Koblenza. ZRN je privolila, da na njeno ozemlje namestijo 108 raket pershing 2 in 96 manevrirnih raket. Te rakete bodo začeli nameščati leta 1986. Doslej so jih skladiščiti v oporišču Greenham Common v Veliki Britaniji in v Comisu na Siciliji. (Reuter) očila lokacijo za meščanje ameriških
VCliu strmoglavil vojaiki helikopter - Nedaleč od čils kega kraja Puerto Mont je strmoglavil v morje vojaški helikopter, namenjen po šefa vojaške hunte generala Augusta Pinocheta, ki je bil na kosilu naotoku Chiloe; tam se je mudil med svojo turnejo po jugu države. Vojaške oblasti so sporočile, da pogrešajo tri člane helikopterja puma in da so se odločili za reševalne akcije in temeljito preiskavo o nesreči. Nesreča se je zgodila prav tedaj, ko so opozicijske sile vdržavi pozvale ljudstvo k novemu "protestnemu dnevu« proti vojaški diktaturi, kar je odkrit upor proti obsednemu stanju, ki ga je uvedel režim pred enim mesecem. (Reuter)
(Nadaljevanje z 2. strani) zmaje, motorne zmaje in ultra lahka letala . Pobude ZLOS in Pravilnik za zmajarje ležijo na LZJ in ZKPZ več kot eno leto. 9.) Nujno potrebno je imenovati pri PK LZJ tudi strokovno komisijo za zmaje. Pobuda ZLOS je bila poslana pismeno, narejenega ni ničesar. 10.) PK LZJ se mora aktivno vključiti v razreševanje problema uslug letalskih centrov LZJ tujim letalskim športnikom (padalcem, jadralnim pilotom za prelete in prelete športnih letal na športna letališča) . To je letalski turizem športne aviacije, ki je devizno zelo zanimiv. Na tem dela samo ZLOS brez podpore PK LZJ. 11.) PK LZJ si mora prizadevati na zvezni ravni, da se uporabnikom letalskih šol prizna status pedagoga in da se jih enotno plačuje iz združenih sredstev za izobraževanje. To vprašanjeje v posameznih letalskih šolah zelo različno urejeno. Menimo, da je ta sistem šolanja letalskih kadrov povsem v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju v prometu in zvezah in da bi ga morali v okviru teh samoupravnih interesnih skupnosti rešiti enotno za celo Jugoslavijo. To so vprašanja, ki sodijo na dnevne rede strokovnih komisij pri PK LZJ kot tudi samega predsedstva. To je pobuda iz •• baze«! Dnevni redi sej PK LZJ so izključno produkt in monopol uslužbencev in delovne skupnosti PK LZJ, kar nima ničesar skupnega z delegatskim sistemom in samoupravo. To trditev utemeljujemo z dejstvom, da je ZLOS večkrat pismeno poslala vprašanja in probleme za dnevni red seje PK LZJ, toda do danes niso bila uvrščena na sejo niti dana v presojo delegatom PK LZJ ali spadajo na sejo ali ne. MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS
Obiskali so nas piloti Na šoli so nas obiskali vojaki in piloti iz garnizije Cerklje. Najprej so se ustavili v nižjih razredih. kjer so jih sprejeli navdušeni drugošolci. Tanja LaziCje o obisku v 2. e razredu povedala takole: 2. e sta obiskala vojaka Matjaž iz Ljubljane in Dragan iz Banjaluke. Učenci so ju prisrčno sprejeli injima za dobrodošlico ob spremljavi harmonike zapeli veselo pesmico. Sledil je razredni program. Učenci
V razredu v oS Brežice
so se jima predstavili z dvema sestavkoma. ki sta ju napisala učenka in učenec tega razreda. Sledil je izredno sproščen in zanimiv razgovor. Učenci so bili zelo radovedni. Matjaž in Dragan pa sta marljivo odgovarjala na številna vprašanja. Ura je med pogovorom kar hitro minila. Gosta sta se morala posloviti. saj so ju čakali še drugi učenci.
Potem so prišli tudi v razrede višje stopnje. V pogovoru med malico so nama povedali. da so se za poklic pilota. vsi so namreč pilo!i. navdušili že v zgodnjih otroških letih. Solali so se v letalskih šolah v Mostarju. Rajlovcu in Zadru. Vse te .iiole so urejene internatsko. karpomeni. da sedijaki tam učijo in živijo. Pri nekaterih so starši odločitvam za tak poklic nasprotovali. marsikomu pa so prav oni pomagali. da sije izbral poklic. ki ga danes z veseljem opravlja. Naši sogovorniki so zaposleni v garniziji Cerklje. kjer letijo z letali vrste orel in jastreb. IRENA ULČAR in MOJCA MARiČiČ. novinarski krožek na OŠ bratov Ribarjev. Brežice
Posebna izdaja Kril? Kot naročnik KRIL se oglašam. ker bi rad imel vezane letnike revije. pa mi manjkajo letniki 71. 72 in 73. Ali veste. kje bijih lahko dobil? Ob tej prošnji se mi tudi poraja zamisel. da bi spet lahko pripravili posebno izdajo o srebrnih padalcih naše državne reprezentance. Veliko zanimivega imajo
8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL oVIA AEI Razprodaja - Uprava Beograjskega sejma je pred novim letom organizirala tiskovno konferenco kar v letalu. Novinarji so med poletom izvedeli, da bodo na tradicionalnem novoletnem sejmu prodajali blago za 20 do 70 odstotkov ceneje. Znani beograjski karikaturist Dejan Patakovic je skušal biti duhovit s pripombami, kot na primer: .. Izgube in zgrešene investicije so globoko pod nami in jih ni videti«. Nekateri novinarji pa so pripomnili, da seje .. razprodaja« očitno že začela, saj so izračunali, da je vožnja z letalom stala nekaj milijonov starih dinarjev na potnika, novinarjev pa je bilo več kot deset... (DELO)
Gneča
v vesolju? Na podlagi potreb je nujno potrebno še sto do štiristo komunikacijskih satelitov,je izjavil v posebnem političnem komiteju OZN predstavnik mednarodne telekomunikacijske unije Charles Amira v razpravi posebnega političnega komiteja OZN o izkoriščanju vesoljfl v miroljubne namene. Ceprav ti sateliti nimajo nikakršnih vojaških nalog, njihovo število vendarle skrbi mnoge delegate, ki se bojijo, da bodo gnečo v vesolju rešili na račun držav v razvoju . Govorniki so pri tem poudarjali, da je število orbit in frekvenc omejeno, zato bo ostalo le malo prostora za države v razvoju, ko bodo prišle na vrsto. (Tanjug)
povedati o tej dirki v Franciji. Možnaje tudi v splošni prodaji z malo višjo ceno. Še predlog o svetovnih prireditvah pri nas: na tiho upamo. da bo Xx. svetovno prvenstvo v padalsk ih skok ih spet pri nasv Lescah. O vseh prvenstvih. ki so bila pri nas bi morali zbrati gradivo. o naših junakih tistih časov. pa tudi ofantih in dekletih. ki nas bodo zastopali na Xx. svetovnem prvenstvu. V zbiranje gradiva in slik naj se vključijo vsi jugoslovanski aeroklubi. Gradivo bi pred prvenstvom lahko pokazali na razstavi v Festiv.alni dvorani na Bledu. Tobi bila dobra reklamo za obisk prireditve in na sploh za turizem v Sloveniji. Hkrati bi morali pripraviti tudi posebno izdajo Kril. To sta samo dva predloga. sicer paje revija Krila dovolj zanimiva za še tako preprostega. kot za načitanega človeka. Tovariški pozdrav. • MAR.JAN ZA.JDELA Lesce Tovariš Žajdela, Za vezavo najbrž želite dobiti prve tri letnike naše revije. Izšli so v letih 1956, 1957 in 1958. Na žalost teh letnikov niti za arhiv našega uredništva nimamo, čeprav smo že večkrat razglašali našo željo in potrebo. Posebna izdaja o padalcih bi bila prav gotovo dobrodošla, treba je le zapisati, kaj pravijo padalci in zbrati nekaj denarja! Najlepše bi bilo, ko bi se tega lotili Leščani, ki imajo padalce pri roki, za denar pa bi že kako ... Urednik
Še ena letalska šolal Spoštovani tovariš urednikI . Dovolite mi. da vas dopolnim zaradi nepopolne informacije v zvezi z letalskimi šolami poklicnih pilotov pri nas. Vodgovoru bralcu iz Laškega. v rubriki Letalska pošta v zadnji številki Kril ste pozabili omeniti edino dopisno .. Višu vazduhoplovnu pilotsku školu« v Beogradu s sedežem na letališču Surčin. Posluje vnajetihprostorih.JATa na surčinskem letališču in delno v prostorih Dopisne delavske univerze v Zemunu. Da ne bo pomote: ta šola nima nič skupnega z .JATovo. kije internega značaja s sedežem v Vršcu. Pogoji za vpis v dopisno šolo so končana srednja šola. dovoljenje športnega pilota. aktivno motorno letenje v aeroklubu in 100 ur motornega letenja. Pojasnila v zvezi s šolanjem dajejo po telefonu 011-676-667. Toliko v vednost. Lepe pozdrave in obilo uspeha pri izdajanju revije vam želi bralec iz Ljubljane
Naslov Elana Spoštovanil Prosil bi vas. da v Krilih objavite naslov tovarne Elan v Begunjah. kjer izdelujejo jadralna letala. ker bi rad naročil poster DG-IOO. Tovarna bi lahko razširila naklado teh posterjev. sajje veliko zanimanja. Kolikšna je cena glasila Modelar. ki ga izdaja Letalska zveza .Jugoslavije. za leto I 985? ROBERT NO VAK Murska Sobota Naslov: ELAN, tovarna športnega orodja, Begunje št. 1,64275 BEGUNJE Cena Modelarja je bila v letu 1984 za celo leto 150.- din, o ceni za leto 1985pabosklepala komisija ta mesec.
Šola prostega letenja »KRILA KLUBcc KRSKO bo organiziral v letu 1985 šolo prostega letenja za začetnike in pripravnike. Teoretični del tečaja se bo začel februarja 1985, praktični del pa se bo nadaljeval v marcu. Vsi, ki jih zanima letenje z zmajem, lahko dobijo podrobnejia pojasnila na naslovu: »KRILA KLUB" KRSKO, Cesta krikih žrtev 141, 68270 KRSKO ali po telefonu 068-79-322 (popoldan)
Letalke, ali se poznamo? •• Združenje evropskih pilotk«. ..Združenje linijskih ženskih pilotov«. mednarodno združenje letalk »99« in Združenje ženskih pilotov helikopterjev »WhiryGirls« - to so organizacije. v katere se vključujejo letalke z vsega sveta. »Pomembnost naše organizacije ni le v številu članic. ampak v kvaliteti in različnosti njihovih letalskih poti. novih idejah in nadat/enosti posameznih letalk.« pravi predsednica »99«. Marilyn Copeland. Združenje je bilo ustanovljeno 1929. leta v ZDA inje ime/o 99 članic. Prva predsednica. Amelia Eat·ha,., je ženska. ki je prva preletela Atlantik. Zdaj. po 55 letih obstoja.je včlanjenih že okoli 7000 letalk z vsega sveta. 99« organizira razna tekmovanja. srečanja. sestanke. menjavanje izkušenj.
8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL oVIA AEI Umrl
konstruktor raket II. decembra so objavili, da je pred tremi dnevi umrl v 71. letu sovjetski akademik in znani konstruktor raket Vladimir Čelomej . Zadnji dve desetletji je vodil znanstveno-raziskovalni inštitut za raketno tehniko. (Tanjug)
m
helikopterjev na
leto V ZDA, zahodnoevropskih državah in v ZSSR izdelajo na leto - po ocen'i vodilnega proizvajalca Sikorsky Aircraft, ki izdela po 20 helikopterjev na mesec - približno po 3.000 helikopterjev, od tega 70 odstotkov za vojsko. Proizvodnja in prodaja helikopterjev bosta v prihodnjih letih v naštetih državah počasi naraščali, nekoliko hitreje bosta na Japonskem, kjer zdaj prodajo na leto manj kot 100 helikopterjev. Po napovedi strokovnjakov bodo v prihodnjih letih izdelali največ helikopterjev, ki bodo imeli večino sestavnih delov iz umetnih mas. (PO DELU)
Izdaja tudi časopis »The 99 Nem·«. v katerem objavlja novice o svojih sekcijah in članicah. strokovne članke za mlajše pilotke. nasvete - kako leteti. ko si noseča. kako upravljati letalo. če morašsama z dojenčkom na pot ... Združenje podeljuje vsako leto tudi štipendije novim letalkam. finančno pomagal mladim dekletom pri pridobivanju novih pooblastil in dovoljenj. Letos so se članice »Združenja evropskih pilotk« srečale na sestanku v Baden Badnu v ZRN. kar so organizirale domačinke. Dosedanjo predsednico Fiorenzo de Bernardi je zamenjala italijanska linijska pilotka Sheila Scott. Piloti starejših generacijjo poznajo po njenih podvigih pred leti. Sheila je iz vrst športnih entuzijastov. osvojila je preko sto rekordov. med drugim je trikrat obletela svet z lahkim avionom. Je prva. ki je z enomotornim letalom sama preletela preko Arktike in severnega pola. zmagala je tudi na mnogih mednarodnih rallyjih. Srečanja sta se udeležili tudi veteranki Elly Beihorn. pionirka nemškega letalstva in Marie - Ana Dragescu iz Romunije. pilotka Bele eskadrilje v drugi svetovni vojni. Tudi pri nas leti precej deklet. žensk. kar pa ni nič novega. saj so letele že pred vojno in v vojni. po osvoboditvi pa se pojavljamo v vseh aeroklubih in v profesionalnih šolah. letos nas je v svoje vrste poskusno vključila tudi JLA. Prav bi bilo. da bi se lahko pogovorile o svojih dosežkih in morebitnih teta vah na področju letalstva. se tako medsebojno vzpodbujale in se kot organizirana skupina lahko včlanile tudi v mednarodna društva. Tako bi izvedele marsikaj novega. kar bi nedvomno koristilo nam in celotnemu letalstvu v jugoslovanskem prostoru. Predvidevamo. da bomo v letošnji mrtvi sezoni organizirale srečanje v okviru Letalske zveze Jugoslavije. o čemer se bomo pravočasno obvestile v Krilih in preko republiških letalskih zvez. Mirjana Ivanovic Milena Cestnik
Opravičilo
v letošnji marčevski številki smo objavili na naslovnici posrečen padalski posnetek. za katerega smo napisali. da gaje naredil »neznani gost iz Avstrije«. Se osem mesecev potem sem podpisani. kot odgovorni urednik revije mirno spal in nisem niti slutil. da sem ga kaj polomil. Dokler nisem dobil sredi novembra pisma. ki gaje upravičeno ogorčeni učitelj padalstva Duško Jurčic iz Zagreba poslal sekretarju PS ZLOS Mirku Bitencu, češ naj vendar te kaj naredi v zvezi s priznanjem njegovega avtorstva za omenjeno naslovnico.
Izvirnik posnetka sem dobil v pisarni ZLOS s pripombo. dajeavtor»našprijate!j iz Avstrije. ki za posnetek ne zahteva honorarja.« V stiski za dobre posnetke za naslovnice kaj več nisem raziskoval. prav gotovo pa nisem imel nobenega razloga. da bi kar tako pripisal lastništvo diapozitiva tujcu (kaj če bi prišel po honorar). če bi vedel. daje pravi avtor naše gore list in celo sodelavec nekaterih naših klubov! Kakorkoli že, moj del krivde je v tem, da nisem vztrajal pri najnujnejših podatkih o posnetku. Čeprav še danes, navzlic vsej tej »aferi«, nisem mogel zvedeti, kje in kdajje bil posnetek narejen, niti kdo je na njem, se tovarišu Jurčiču za naš spodrsljaj v imenu uredništva, še zlasti pa v svojem imenu, iskreno opravičujem. MARJAN MOŠKON odg. urednik Kril
••• P. S.: Ponovno prosimo vse, ki pošiljate kakršnekoli posnetke za objavo v Krilih, napišite na hrbtno stran pozitiva vsaj KAJ je na sliki, KDAJ in KJEje bil negativ posnet, ter KDO je avtor, da ne bo več takih in podobnih spodrsljajev kot pravkar opisani. Po belem svetuje navada, da se na kartonski okvirček diapozitiva ali na nalepko, če je okvirček plastičen, napiše vsaj ime avtorja in datum snemanja. Saj se nam ni težko opravičiti (in najbržse bomo morali še kdaj!), vendar je prav, da vsak pri tem ve, kako se stvari streže. M.M.
8JA LETALSKA POŠTA PAR AVION AIR 11AIL VIA AEI o
o
, 1 inles , ,
o
o
PONUDBA & POVPHASE. VMJ it industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon: (061)861·411
V tej rubriki brezplaeno objavljamo oglase, ki nllo daijii od 30 besed ln naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko ln modelarsko podroeje. Oglase poiljite na naslov urednlltva: Marjan Molkon, p. p. 33, 68001 NOVO MESTO. Prodam 6,5 cm 3 motor ENYA, 7 cm 3 motor RADUGA in obratomer do 22000 ob/min. Kelc Alojz Osluševci 7, 62-273 Podgorci.
iDovakalma kombivak okna alma I polkni glbljiva pollma
n.ranja vrata vhodna vrata ~,!alna vrata
e11rani profili lamelirane PlOHe
PRODAM: Po HO sistemu 310komotive (2 popolnoma novi), 3 vagončke, 35 krivih ter 7 ravnih tirov, I dolgi tir, ki se da poljubno oblikovati, ter vse ustrezne priključke kot so sponke, stikala in drugo. Popolnoma novo gumo Pirreli)(8 mm, dolžine 25 metrov za visoki štart RC modelov s težo do2 kg. Na gumo se doveže od 50-70 metrov laksa I mm ali več. Primerna za pobočja. Informacije: Rudi Korber, Polzela 136, p. p. 63313 Polzela, tel. 063 720-047 PRODAM RC model PIPER PA 18 YU CUB z motorjem OSMAX (razpon 150 cm), tank za gorivo,liter goriva, akumulator za vžig, polnilec in kljuko za vžig. Vse našteto pa tudi zamejam za jadralno letalo (razpon najmanj 3 m) s krilci za nagib ali brez njih. Mlakar Bojan, Dol. Kamence 68, 68000 NOVO MESTO, tel. (068) 25-487 Prodam zmaja tip HORN IT. Tone Svoljšak, . Hafnerjevo naselje 121. Tel. 064 61-716.
Zdravo in sreeno 19851 Poleg številnih dobrih lelja za zdravje in uspešno izhajanje revije v prihodnjem letu sem za uredništvo in bralce Kril dobil šop~k lepih letalskih voščilnic in pisem od članov AK Slovenske Konjice. Aerodroma Ljubljana. Aerokluba Postojna. Društva amaterjev graditeljev letal iz Titovega Velenja. od Ota Verbančiča. Mirana FerIana. Ivana Laznika iz Beograda in Aerokluba "Krušik« iz Valjeva. V imenu bralcev. uredništva in zase se vam iskreno zahvaljujem. saj prav tako lelimo vsem skupaj uspešne pristanke in veliko sreče nasploh! MARJAN MOŠKON
Celjski vuk T pozira pred hangarjem ••.
VUKT Vuk T, naša najnovejša orhideja in plastični prvenec, je že precejkrat vzburil naše denarne in strokovne kroge. Končno sta prvi dve letali v Sloveniji le zajadrali tudi nad Štajersko in Belo krajino. Mnenja in ocene o vuku so večkrat deljeni, Peter Karner pa namje poslal tudi tehtno analizo celjskih izkušenj z vukom. Jadralno letalo VUK-T je visokosposobni šolsko trenažni enosed. Predvideno je za nadaljevanje šolanja po osnovni trenaži na dvosedih. S svojimi performansami omogoča izvajanje programa trenaže vse do osvajanja pogojev za ZI »C« značko pilotajadralnega letala. Jadralno letalo je konstruiral »Institut mašinskog . fakulteta« v Beogradu. Pri konstruiranju se je prvič tudi poslužil merjenja aerodinamičnih sil v aero tunelu . Kanadska Jadralno letalo je projektirano ~ prevojaika računano in konstruirano tako, da bo izdTŽalo vse obremenitve, ki se bodo pojavile transportna v letu. Pri konstruiranjuso uporabljali tuletala di računalnik. Jadralno letalo VUK-Tv za TurCljo7 aerodinamiki predstavlja edinstveno - Kanadski obram- novost v svetu, ker se je prvič uporabila bni minister Robert nova tehnologija super kritičnega profila Coates je sporočil, da na krilu. Le-taje rezultat dolgoletnih razise je s turškimi preds- skav v smislu poboljšanja performans tavniki pogovarjal o jadralnim letalom. Vodilni proizvajalci dvostranskem obram- jadralnih letal so svojo proizvodnjo preobnem sodelovanju in o rientirali k takim konstrukcijam . Jadprodaji vojaških trans- ralno letalo je na področju malih hitrosti portnih letal Turčiji. Po njeltovih besedah upravljivo in lahko za letenje, medtem ko turška vlada zdaj pre- je na večjih hitrostih zelo prodorno . učuje tri ponudbe za Montaža in demontažajadralnega letanakl!P teh letal- iz ita- la je enostavna in hitra . Priključki kolije, Spanije in Kanade. mand so polavtomatski s popolnim varo(AP) vanjem . Položaj pilota je sedeč, z
možnostjo regulacije sedeža v letu. Dimenzije kabine so take, da omogočajo pilotu do višine 180 cm s čelado, največjo udobnost. Iz ka bine je dobra vidljivost na vse strani . Podvozje je možno uvleči in ima učinkovito vzmetenje. J adralno letalo je opremljeno zosnovnimi pilotskimi in navigacijskimi inštrumenti in možna je vgraditev naprave za kisik. Na tak način v svojem novem prospektu Fabrika aviona ijedrilica »JASTREB« iz Vršca reklamira svoje novo jadralno letalo, kije hkrati t.udi prvo plastično jadralno letalo, kiJe bilo zasnovano v jugoslovanskem inštitutu . Po dogovoru o obnovitvi letalske baze je Slovenija dob!la dva »s modlaka«. Eden je v Celju, drugi v Novem mestu. CelJant smo jadralno letalo prevzeli nekaj dnt pred republiškim prvenstvom v jadralnem letenju v upanju, da bomo med tekmovanjem izvedli ds:monstracijo letala za vse tekmovalce. Ceprav smo SI zelo prizadevali , pa to ni bilo izvedlj!vo, saj nam administracija v Beogradu nt mogla pravočasno izdati registracije, kljub temu, da so bila vplačila opraVljena vsaj mesec dni pred prevzemom . Naš namen smo popravili tako, da je jadralno letalo »obiskalo« nekaj slovenskih centrov, kjer so lahko po mili volji preizkusili njegove letaine lastnosti. Dogovorili smo se, da
DOMACA LETALA
Strmoglavilo belgijsko letalo Bojno letalo belgijskih letalskih sil je strmoglavilo v ZR Nemčiji, potem ko se je zaletelo v radijski stolp na planini Feldberg. Oba člana posadke sta se ubila. Predstavnik zahodnonemških letalskih sil je izjavil, da je bilo letalo na poti iz Belgije proti Bremgastnu. (AP)
bomo vtise o novem letalu sproti zapisovali in jih posredovali na ZLOS, ter tako pomagali odpravljati pomanjkljivosti pri izdelavi in pri sami konstrukciji . Ker verjetno teh pripomb ni bilo preveč sem se odločil, d a o bjavim svoje vtise ob letenju letala VUK-T registrske oznake YU4352 . Naj jih naštejem : - nekvalitetna izdelava: že ob predpoletnem pregleduje vsakemu pilotu lahko jasno, da je izdelava izredno površna, da ne rečem malomarna, saj nekateri deli jadralnega letala še pobarva ni niso. Take izdelave si nihče, ki bi bilodvisen od tržne prodaje, ne bi smel privoščiti, - izredno trde komande pilotu ne omogočajo preciznega letenja . Pri večurnem letanju postaja le-to zelo utrudljivo . - neučinkovite zračne zavore: S takimi zračnimi zavorami je jadralno letalo neuporabno za izven letališke pristanke, ker se zračne zavore ne izvlečejo popolnoma iz kril a. Mislim, da je to konstrukcijskanapaka. - premajhna učinkovitost smernega krmila, ki se močno občuti v zapregi in v turbulenti atmosferi, manj v prostem letu. - kabina postaja neugodna in premajhna za vse tiste pilote, ki so večji le nekaj centimetrov nad 180.
VISOKOSPOSOBNO ŠOLSKO - TRENAŽNO JADRALNO LETALO " VUK - T« PERFORMANSE Maksimalna hitrost Minimalna hitrost Minimalno izgubljanje višine pri 78 km/h Maksimalna finesa pri 95 km/h Maksimalna hitrost v turbo atmosferi
240kmih 59 km/h 0,65 mis 37,5 150 km/h
TEHNIČNI PODATKI Krilo: Razmah Površina Vitkost Trup: Dolžina Širina Višina
6,5m O,62m O,85m
AERO PROFIL KRILA NASA GA Teža praznega jadralnega letala Maksimalna teža v poletanju
245 kg 355 kg
15m 12 m2 18,82
- izredno težka montaža: Brez poseQnega vzvoda ni šlo in je posledica slabe in netočne izdelave. - piskajoči zvok, ki gajadraino letalo proizvaja, v kabini ni zaznaven , zaznajo pa ga vsi opazovalci na zemlji . Zgodilo se nam je, da smo morali večkrat pojasnjevati čisto slučajnim opazovalcem, kdo je krivec tega »hrupa«. - jadralno letalo je srednjekrilec. To sicer ni pomanjkljivost, lahko pa postane in to predvsem pri izvenletaliških pristankih z uvlečenim podvozjem. Krila na tak način pridejo še bliže visoki travi, žitaricam ... in s tem so možnosti za poškodbo jadralnega letala večje . Razen zadnje, so vse ostale pomanjkljivosti, ki sem jih naštel lahko odpravijive in čudim se, kako je jadralno letalo prišlo skozi rešeto strogih kontrol. Ima pa eno velikodobro lastnost in toje cena, ki je po mojem nerealna, saj običajno za enak denar pod normalnimi pogoji dobiš le radijsko postajo, električni variometer in osnovne instrumente. Mislim pa,da nas nesmezavesti , kajtijadralno letalo je namenjeno trenaži . S temi pomanjkljivostmi pa svoje vloge ne more v celoti opra vljati. Kaj bo to jadralno letalo prineslo jugoslovanskemu letalstvu je težko napovedati. Če sem optimist, potem sem prepričan, da se bodo vse pomanjkljivosti odpravile in jadralno letalo prilagodilo in izpopolnilo do take mere;:. ki bo ustrezal.a našim pogojem letenja. Le pa sem pesImist; potem sem prepričan, da bo jadralno letalo doletela enaka usoda kot že mnogo njegovih predhodnikov, ki so bili dobro zasnovani vendar je bila ideja slabo realizirana , na žalost, na škodo jadralnega letenja. PETER KARNER, učitelj jadralnega in motornega letenja
Polet eez meje sonenega sistema Zamisel o vesoljski ladji, ki bi jo poslali iz našega sončnega sistema, da bi se srečala z zunajzemskimi bitji, v Sovjetski zvezi ni več le znanstvena fantastika, ampak se s tem problemom že resno ukvarjajo. Član sovjetske akademije znanosti Oleg Gazenko je izjavil, da bi bil tak polet mogoč že v 21. stoletju. Po njegovem mnenju je tudi mogoče, da žive v drugih sistemih inteligentna bitja, drugačna od človeka . Gazenko je dejal, da bi lahko človek v naslednjih petdesetih letih dosegel vesoljska prostranstva s plovilom, ki bi letelo s hitrostjo 30.000 kilometrov na sekundo (desetino svetlobne hitrosti) in ki bi ga poganjalo termonuklearno gorivo.
Pogled na udeleience letolnjega republlikega jadralnega prvenstva v Celju (Foto: Ljubo Korber)
Razvoj tekmovanj v jadralnem letenju je v zadnjem desetletju napravil velik korak. Od svetovnega prvenstva v Vršcu v začetku sedemdesetih let, so se tudi na naših prvenstvih začela pojavljati jadralna letala narejena iz umetnih snovi. Razvoj elektronike je posegel tudi na področje opreme jadralnih letal. Od radijskih postaj, najrazličnejših vrst elektJaponski ričnih variometrov pa do danes, ko se že pojavljajo električni variometri v kombiprotest naciji z računarjem doleta ali z drugo Sovjetski zvezi besedo do pravih malih računalnikov . Japonsko zunanje Da pa smo lahko pri nas v zadnjem času ministrstvo je ostro korakali le korak ali dva za svetom je v protestiralo pri Sovjet- veliki meri zasluga domačih izdelovalcev ski zvezi zaradi kršitve jadralnih letal in opreme. Ti danes po japonskega zračnega kakovosti ne zaostajajo za svetom. To prostora 12. in 23. lahko vidimo tako na področju izdelave novembra. Kot poroča jadralnih letal kot na področju izdelave agencija Kjodo, so takrat sovjetska letala električnih instrumentov. preletela strateško poVes ta razvoj je napravil spremembe membna območja na tudi na področju tekmovanj. Zaradi neJaponskem. Pozneje primernosti in nevarnosti letenja plastipa so sovjetski bomb- čnih jadralnih letal v oblakih, se je opusniki tipa TU 95 kljub tilo to letenje tudi na tekmovanjih. Drugi opozorilom japonskih letal kršili zračni pros- faktor, ki je ' poleg razvoja opravil tor nad ožino Cušima. spremembe v načinu tekmovanja so stroPodoben incident se je ški. Včasih je bilo dosti disciplin: prosti zgodil 12. novembra. prelet. Danes te discipline vpravilnikih
ne zasledimo več . Za to je Jasen razlog: po eni strani predstavljajo stroški transporta, tako po zraku kot po zemlji, glavno postavko v stroških tekmovanja, po drugi strani pa so danes tekmovanja časovno omejena in ni časa, da bi za transport nazaj porabili več dni . Upoštevati je treba tudi, da je potrebno v kratkem terminu izpeljati določeno število tekmovalnih dni za priznanje tekmovanja, ob upoštevanju faktorjev vremena in najrazličnejših prepovedi letenja. Tako danes na tekmovanjih prevladuje disciplina hitrostni prelet. Hitrostni prelet je lahko v trikotniku, cilj - povratek in v poligonu. Nekdaj so na tekmovanjih izkoriščali ves termični dan, danes pa se je borba s časom zoži la na ožji termin, tako, da je sposobnost tekmovalca v tem, da v termičnem maksimumu doseže na določeni razdalji čim večjo hitrost. Vsem tem spremembam se je moral prilagajati tudi pravilnik tekmovanj. Stari pravilniki niso dopuščali razlik v točkovanju med disciplinama hitrostni prelet in prosti prelet. Tako je bilo možno, da v zadani disciplini hitrostni prelet nihče ni opravil discipline, a vendar je dobil tekmovalec z največjo preleteno razdaljo največje možno šte-
JADRALSTVO
Brez nevarnosti Takole je turbo reakcijski tovorni helikopter namestil 4-tonsko in pet metrov visoko konico iz nerjavečega železa na vrh 150 let stare bostonske carInarnice. Konica je po velikosti in obliki zvest posnetek izvirne in skriva pod seboj konec dimnika. (Telefoto: UPI)
vilo točk . Danes obstoječi pravilniki tega ne dopuščajo več. Novejši pravilniki nagrajujejo osnovni namen discipline hitrost. Tako danes tekmovalci, ki nimajo sposobnosti napraviti hitro§tnega preleta, nimajo večjih možnosti. Se več. Tekmovalec, ki je dosegel določeno hitrost, a je ta hitrost v določenem zaostanku za zmagovalcem, ne dobi več točk za hitrost ampak samo za razdaljo. Takšen pravilnik se po zaslugi naših reprezentantov, ki se zadnja leta udeležujejo vse več mednarodnih tekmovanj, uporablja v Sloveniji. Na zveznem nivoju pa je pravilnik še vedno bolj prilagojen staremu načinu tekmovanja , kot novemu. Pravilniki se v tujini spreminjajo iz leta v leto oziroma od tekmovanja do tekmovanja. Na največje število točk je do sedaj vplivala zadana razdalja discipline, medtem ko je lani na odprtem prvenstvu Italije na to število točk vplival čas letenja. Na primer, če je zmagovalec za opravljeni prelet porabil več kot 3 ure, je bilo podeljeno največje število točk. Vsi ti pravilniki v veliki meri iZključujejo faktor sreče. Da pa je bilo to doseženo,je bilo potrebno sestaviti pravilnik tako, da je vpliv enega tekmovalca na drugega pri točkovanju precejšen . Tako se da pri tem pravilniku tudi taktizirati. Zato so nekateri začeli razvijati misel, kako sestaviti pravilnik, ki bi imel vse zgoraj opisane lastnosti, ampak da bi izključeval medsebojni vpliv tekmovalcev in da bi bil pravilnik enostavnejši. V ZDA, kjer so novo idejo prvič praktično preizkusili, so prišli do zanimivega spoznanja. Točko vali so po starem in novem pravilniku. V vrhu ni bilo sprememb. Spremembe so se veča le, čim bolj je šlo proti koncu razvrstitve. V čem je bistvo novega točkovanja? Po starem je tekmovalec dobil ustrezno število točk za določen rezultat. Po novem pa se rezultati ne bi točkovali , ampak bi se seštevali časi preleta. Primer: zadana je disciplina hitrostni prelet v trikotniku 350 km. Zmagovalec porabi za to razdaljo 3 ure in Il min. Ta čas mu je rezultat tega dne. Naslednji dan se temu času prišteje čas drugega dne, itd. Na koncu zmaga tisti, ki je skupni seštevek razdalj vseh disciplin preletel v najkrajšem času. Manjši problem nastopi takrat, ko je potrebno tekmovalcu, ki ni opravil discipline, preleteno razdaljo spremeniti v čas. Nisem zasledill?odatka. zakaj se ta nova ideja ni bolj razširila, saj je vsekakor zelo zanimiva. Obstoječi pravilnik republiškega tekmovanjaje precej zapleten in zahteva veliko zamudnih računskih operacij . Z razvojem osebnih računalnikov se je ponudila priložnost, da to zamudno raču-
nanje opravimo hitreje in točneje . Tako nam je bila pri organizaciji republiškega prvenstva lani v Celju poglavitna naloga izračunavati rezultate s pomočjo raču nalnika. Program je kvalitetno sestavil ing. Žličar, uporabljali pa smo osebni računalnik SPECTRUM 48K, ki seje izkazal za povsem ustreznega. Uporabljali smo tudi tiskalnik formata A4, razmnoževali pa smo s pomočjo fotokopirnega stroja. Takšna organizacija obračunava nja rezultatov mora biti v nadalje praksa, saj s tem dobimo točne rezultate in odpravimo mnoge neprespane noči sodnikov. Mislim, da se je ta tema dotaknila vprašanj, ki niso bila dosti obravnavana. Odprta so še različna vprašanja, ki obravnavajo naša jadralna prvenstva. V razmišljanje samo podatek, da lani na odprtem prvenstvu Italije niso več uporabljali barografov. To pa je že lahko tema zase. GROBELNIK NIKO
Pterozavrov dvojnik Direktor laboratorija za paleontologijo vretena teksaški univerzi v Austinu dr. Wann Langston je na tiskovni konferenci v državnem muzeju za letalstvo in vesolje povedal, da so v njegovem laboratoriju izdelali natančen posnetek prazgodovinskega pterozavra (Quetzalcoatlus northropi) iz reda izumrlih plazilcev z letaIno op no kot pri netopirjih. Ti plazilci - ptiči so živeli v juri in kredi. Načrt za to največjo žival, kije kdaj letela, so napravili v Smithsonianskem inštitutu, ptič bo naravne velikosti . vodili ga bodozdaljinskim radijskim upravljaniem. Up'aio~ dl! bo pti{ 'te jeseni. vzletel z dvorišča pred Muzejem.za letalstvo in vesolje v Washingtonu. (Telefoto: UPI) nčarjev
Jantarja, na katerih sta leteli gostji Iz LR Madžarske pred hangerjem ~ Blkovem (Foto: Z. SUdarevic)
Koristna nesreča
Ameriško zvezno ministrstvo za letalstvo in NASA sta se namenila »organizirati« nesrečo, v katero kanita »pognati« sedemdeset lutk, narejenih po podobi odraslega človeka, in eno lutko otroka. Letalo, ki se bo ponesrečilo, je boeing 720. Namen »podviga« je ugotoviti, kaj se zgodi z letalom, polnim potnikov, če se ponesreči med pristajanjem ali vzletom.
Znano je, daje vaš časopis v Jugoslaviji enkraten po vsebini , objavljanju rezultatov s tekmovanj in ostalih dejavnosti z vseh področij letalstva. Zato vam pošiljam tole naše poročilo o 6. juniorskem odprtem prvenstvu Vojvodine, ki je bilo od 18. do 24. avgusta 1984 v Subotici . Na prvenstvu je sodelovalo vsega skupaj 13 tekmovalcev, med njimi pet gostov iz Ljudske republike Madžarske. Pravoni so precej vplivali na hitrostne rezultate, ki so zares vredni pozornosti . Posebejje bilo zanimivo sodelovanje dveh gostij, ki sta tudi reprezentantki Madžarske. Dolžni smo pojasnilo o nazivu »juniorsko« . To ne pomeni, da lahko sode\.ujejo samo mladinci do 27. leta starosti, ampak velja za tiste pilote, ki dosedaj niso še bili na večjih tekmovanjih. Lahko bi rekli tudi: juniorji po izkušnjah. Zato tudi podpisana nisem mogla nastopiti v konkurenci. Največja fovorita sta bila Zvonimir Sudarevic in Zoran Cvetic, kar sta potrdila tudi s svojima uvrstitvama. Dejan Milovanovic je »uprsko« en dan in takorekoč poklonil tretje mesto klubskemu tovarišu Gaboru Kozliku, ki je pripravil največje presenečenje, saj je bilo to njegovo prvo tekmovanje . Prvič so tekmovali tudi Aranka Baby, lštvan Ujvari in Dragan
Stan čle.
Velja povedati, da sta Aranka in lštvan tik pred tekmovanjem napravila svoja srebrna preleta (na pripravah 7 dni pred tekmovanjem). Med tekmovanjem sta bila dosežena dva pogoj a za zlato C značko in dva diamanta . Vokrog300urahje bilo preletenih 14.400 kilometrov. Glede na izkušnje tekmovalcev so bile hitrosti zavidanja vredne . Že nekaj let skušamo pritegniti več tekmovalcev na to prvenstvo, na žalost pa, verjetno zaradi kratkih 7 dni,jadra lci ne žele a li pa ne morejo priti v Vojvodino - saj smo zares malo daleč od drugih klubov in centrov. Mislimo, da bi morali imeti več ta kih in podobnih tekmovanj vsako leto, v različnih oblikah in na različnih ravneh : medklubska, republiška, pa seveda tudi državna . Taka tekmovanja bi morala biti odskočna deska ali pa priprava za večja tekmovanja, kot na primer seniorsko v Subotici. Cudno , da tega ne zmoremo organizirati niti v jadralnem letenju , pa tudi pri motornjakih, čeprav imajo orii neprimerno več tekmovanj. Vemo pa, da imajo modelarji in padalci mnogo več ta kih tekmovanj. Ne bi namreč rada primerjala mladega neizkušenega pilota, ki prvič nastopa na državnem prvenstvu z iz-
JADRALSTVO kušenim asom, ki dirka že deset let ali več. Pod pojmom »as« pa mislim pravzaprav vsakega pilota tekmovalca, ki tekmuje po vrsti vsaj 3 ali 4 leta. Naj se vrnem v Subotico. Najbrž ste tudi v tabelah opazili udeležbo pilotov iz MHSZ Madžarske. Če še ne veste, Subotica in Novi Sad sodelujeta s tamkajšnjima aero kluboma v Szegedinu in Ki-
Zmagovalci 6. juniorskega prvenstva Vojvodine: 1. Zvonimir Sudarevic, 2. Zoran Cvetic in 3. Gabor Kozlik (Foto: Z. Sudarevic)
škunfeledjhaziju na tekmovanjih, zzamenjavo jadralnih letal in zdaj še s skupno akcijo za doseganje višin. To je lepo, hkrati pa vprašamo, ali ne bi mogli prav tako sodelovati tudi z aeroklubi doma? Spomnimo se samo na akcijo preletov , saj ni še tako dolgo, ko so bili pri nas redni gostje tovariši iz Slovenije. Zakaj se je to nehalo? Je kriva stiska z denarjem, smola z vremenom, ali je kaj drugega? Če je krivo vreme, naj to poročilo ovrže take dvome. Letos je bil avgust izjemno dober mesec, saj smo med pripravami in tekmovanjem preleteli okrog 22.000 kilometrov. Zamudili smo celo en prelet na 500 kilometrov, deloma zaradi napačne vremenske napovedi, deloma pa zaradi prepovedi letenja nad delom področja. To je nekaj novic iz Aerokluba Subotica. Hkrati vabimo čim več pilotov na naše juniorsko prvenstvo, ki ga bomo priredili od 17. d025. avgusta 1985. Upamotudina obnovo sodelovanja, ne samo prijateljev iz Slovenije, ampak tudi izostalihjugoslovanskih klubov. Posodobili bomo letališče za prelete in jadralska tekmovanja v zvezi z evropskim prvenstvom. Odveč pa je pripominjati, koliko bolj varno seje odpraviti na prelet v ravnici, kot v hribovitih in gorskih predelih. , Tovariško vas pozdravlja, MARIJA LETIC AK Subotica
Rezultati 6. odprtega juniorskega prvenstva Vojvodine
Tekmovalcc
~
:s
.';2 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. X. 9. 10. II. 12. 13.
Tip jadral. letala
SZ jantar st. SZ jantar st. Z. Sudarcvic SU dg-IOI Marija Letic SU cirr. st. A. Podolčak SZ jantar st. Zoran Cvetic NS cirr. st. Gabor Seker K F cirr. st. Bela Esek KF.cirr. st. D. Milovanovic NS cirr. st. Gabor Kozlik NS cirr. st. lšlvan Ujvari SU vuk-T Aranka Baby SU cirr. st. Dragan Stančic SU cirr. st. Eva Daroci Marija Bolia
IX.OX. 19.08 20.08 21.08 1. tekm. dan 2. tekm. dan 3. tekm. dan 4. tekm. dan hi tr. 1> 192.6 km hitro 1> 182.2 km hitro 1> 303.4 km hitro 1> IMx2 Sub. - Apatin Sub - Odžaci Sub. - Ečka (328 km) Sub. - Senta - Sub. - Čenej - Sub. - Borovo - Sub. - Somb-Senta-S. 1. 89.22 1000 1-2 2. 87.56 970 1-2 4. 79.09 819 3-6 819 7. 5. 79 .07 3. 79.85 833 3-6 7. 75.52 756 9. 6. 75.56 758 3-6 8. 75.51 756 3-6 9. 67.97 622 13. 10.65.94 566 X. II. 59.26 447 10. 13.67 km 76 11-12 12. 46.2X 365 11-12
173 km 1000 173 km 1000 144 km 704 141 km 735 144 km 764 133 km 670 144 km 704 144 km 764 65 km 126 137 km 702 112 km 581 105 km 444 105 km 444
1. 94.18 2. 93.84 7. 86.88 9. 79.31 3. 91.38 4. 90.58 6. 86.96. 5. 87.06 8. 83.12 10. .68.28 II. 265 km 12.250 km 13. O
J(X)O 1. 90.59 994 2. 90.54 888 3. 87.09 772 4. 86.33 957 7. 79.46 944 5. 82.33 889 9 . 76.89 890 8. 76.93 830 6. 81.03 604 10. 76.65 359 13. 130 km 333 II. 303 km O 12.165 km
lom 978 927 911 769 809 716 717 7X2 691 71 227 102
S. Sll<l,;revic
SU NS Gabor Kozlik NS D. Milovanovic NS lšlvan lJjvari SU Aranka Baby SU
Zoran Cvetic
Dra~an I StančicSU
<Ig-lO 1 cirr. st. cirr. st. cirr. st. vllk-T cirr. st. cirr. st.
1. 2. 4. 3. 5. 7. 6.
79.07 J()OO 75.52 939 65.94 757 69.97 845 59.26 044 67 km 55 46.2X 483
1. 3. 2. 7. 4. 5. 5.
144 133 137 65 112 105 105
2. 1. 4. 3. 8. 6. 7. 5. 5. lO. 12. 13. II.
106.50 107.50 91.81 96.84 88.30 91.28 88.56 88.36 91.67 76 5 65. 4 61.54 71.63
1
9X4 1000 748 829 695 740 696 693 746 501 322 307 423
Skupna uvrstitev 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. II. 12. 13.
4984 4943 4148 4068 4019 3920 3825 3821 3107 3066 1776 1389 1335
SZ - Szegedin Kr - Kiškumfeledjhaz
Rezultati 6. juniorskega prvenstva Vojvodine 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.
22.08 5. tekm. dan cilj - povratek 200 km Sub. -Osijek-Sub.
km 1000 km 877 km 919 km IM km 655 km 581 km 581
2. 86.88 1. 90.58 4. 68.38 3. 83.12 5. 265 km 5. 265 km 6.250 km
956 )(XX) 737 911 485 485 450
1. 2. 4. 3. 7. 7. 5.
87.09 82.33 76.65 81.03 130 km 130 km 30.\ km
)(XX)
921 851 905 IM IM 520
1. 91.81 3.91.,,7 4. 76.45 2.91.67 7.61.54 7.61.54 6. 65 .37
J(XX) 9X9 686 997 381 381 460
1. 2. 3. 4. 5. 5. 6.
4956 4727 3952 3X25 23.>1 2331 2U67
Prve v JLA Idolane voJaike plIotke (Milena s kratkimi lasmi v sredini)
JLA izšolala prve motorne pilotke Drugi Indijec v vesolju Med člani posadke ameriške vesoljske ladje, ki bo šla na pot leta 1986, bo tudi indijski vesoljec. Ladjo bodo opremili še z indijsko-ameriškim meteorološkim in komunikacijskim satelitom Insalt-IC. Prvi Indijec, ki je poletel v vesolje, je 35-letni Rakeš Šarma; aprila je letel s Sojuzom T-11 skupaj s sovjetskima vesoijcema.
5. januarja letos sem po temeljitem zdravniškem pregledu v Zemunu odpotovala na prostovoljno usposabljanje v JLA . Trajalo je 6 mesecev in dogajalo se je v Zadru. V l. klasi so bile še Mirjana Ivanovič iz Novega Sada, Svetlana Mitrovič iz Leskovca in Tatjana Dodevska iz Kumanovega. Dobre tri mesece smo poslušale teorijo, za tem smo se teden dni uvajale v padalstvo in dvakrat skočile in nato letenje. Program teoretičnih predmetov je obsegal snov moškega ŠROA, le da smo seveda imele približno pol manj ur predavanj, na katerih so snov zato podajali nekoliko bolj zgoščeno, nekaj poglavij pa tudi izpustili. Imele pa smo to ugodnost glede na fante, da nas je bilo malo in da smo bile visoko motivirane, kar je pozitivno vplivalo na učinek učnih ur. Padalstvo se je odvijalo v mešani skupini - priključili so nam nekaj fantov, ki še niso opravili skokov. Vsekakor smo
komaj Čakale na letenje, zaradi katerega smo med drugim tudi prišle. Po enem tednu spoznavanja letala, letališča in ostalih potrebnih stvari za letenje, smo dočakale prvi vojaški polet. Letele smo na UTVAH - 75 skupaj z gojenci VV A in .sicer po programu osnovnega šolanja, po laširanju (za mene) pa še maršrutno letenje, letenje v paru in letenje brez zunanje vidljivosti (kombinacija folije in očal). Bile smo precej različne po prejšnjih letalskih izkušnjah - tako sva bili s Svetlano izraziti jadral ki z dokaj velikim naletom, Mirjana ima profesionalno dovoljenje s 500 urami, Tanja pa je bila pravzaprav zače tnica s skupno 50 urami jadralnega in motornega naleta (toliko je bil tudi pogoj za prijavo v šolo). Letele smo vse uspešno. Svečane promocije so se udeležile Marija Draženovič, pilotka iz NOB, Danijela Novičič in Radmila Kjulski, ki sta od 1950 d o 1932 obiskovali šolo za vojaške
VOJASKO LETALSTVO
Blman
Ima smolo Potniki · in posadka boeinga 707 bangladeške letalske družbe · Biman, ki so iz Dake leteli v Karači, so imeli izredno srečo. V letalu se je že med samim vzletom vžgal eden od motorjev in pilot je v zadnjem hipu pristal na koncu vzlet ne steze,gasilci pa so pogasili ogenj; vseh 137 potnikov in članov posadke se je še pravi čas umaknilo iz gorečega letala. Družba Biman ima v zadnjem času nasploh več smole kot sreče. Pred kratkim je moralo eno njihovih letal prisilno pristati v Bombaju, drugo pa je zaradi tehničnih motenj ostalo v Rangunu. V avgustu je strmoglavil njihov fokker na domači progi in umrlo je vseh 49 potnikov v njem.
Proti Jupitru Ameriški znanstveni so sporočili, da bodo ZDA maj a leta 1986 izstrelile novo vesoljsko sondo proti Jupitru, največjemu planetu v sončnem sistemu· Kot por očajo časopisne agencije, bodo sondo imenovali Galileo - po slavnem astronomu, ki je leta 1610 odkril,da ima Jupiter naravne satelite -lune. Sonda Galileo bo 26 mesecev potovala do Jupitra. Tako naj bi dobili nove podatke o Jupitrovi atmosferi, magnetnih poljih in lunah . Znanstveniki so namreč prepričani , da bi lahko tako razkrili številne skrivnosti izvora in nastanka našega sončnega sistema. (PO DELU)
pilote v Rumi. Torej ženske - piloti nismo novost v Jugoslaviji, v armadah po svetu pa so ženske v glavnem že dolgo zastopane tudi v borbenem letalstvu. In ali se letenje v vojaški organizaciji kaj razlikuje od klubskega? Ja, se. Vendar je to moč le občutiti, težje povedati. Tako je pravzaprav težko razložiti, kako je bilo v »ženski« vojski, kar me marsikdo vpraša. A saj vsi moški veste, kako je v vojski. Vseeno nekaj podrobnosti iz našega vojaškega življenja: - razna materialna vprašanja so podobno urejena kot za fante - stanovanjski prostori so oddvojeni od moških, ki jim je vstop v ženski paviljon prepovedan. Prostori so na novo urejeni, ker smo bile pač prve, a čisto enako kot za gqien<;e VV A. - oblečene smo bile kot fantje tako na zemlji (z neobveznim dodatkom Kril) kot tudi v avionu. Pokrite z baretko. - vse obvezl1.0sti in pravice smo imele kot moški SROA - bile smo edine ženske v naselju , kar je včasih povzročalo zadrego, a manj pri nas, ki smo druženja s fanti navajene z domačih letališč. Nekaj novega smo bile predvsem za aktivne starešine, ki so se morali na ženske na delovnem mestu šele navajati - v času teoriie smo sodelovale s 35. razredom fantov SROA, ki so nas uvedli v vojaško življenje v mestu, saj so bili tu 3 mesece pred nami. - po začetnem prilagajanju smo se razvile v zelo homogeno skupino in kot poskusna skupina dale na koncu nekaj konstruktivnih (po našem mnenju) predlogov za naslednje generacije pilotk. MILENA CESTNIK
Milena Cestnik na 27. driavnem Jadralskem prvenstvu v Subotici
Odiseja 19B5
Ameriška astronavta DA VID GRIGGS in KAROL BOBKO (na levi) in njuna francoska kolega JEAN-LOUP CHRETlEN in PATRICK BAUDRY sestavljajo posadko (fotografija je bila posneta v Johnsonovem vesoljskem centru), ki bo poletela v vesolje februarja prihodnje leto. Zanimivo vlogo ima v misiji, imenovani 51-E, Francoz Baudry: njemu je namreč zaupan eksperiment, znan s kratico FEE - Francoski ehokardiografski eksperiment.
20glce Iz vesolja Predstavniki kitajske akademije znanosti v provinci Jiangsu so sporočili, da so na podlagi proučevanj meteorita, ki je poleti padel na območju province, prišli do .. novih in pomembnih informacij« o nastanku našega osončja . Planetni sistem, katerega del je Zemlja, je nastal pred 4,6 milijardami let. Tokrat so sporočili tudi podrobnosti o prihodu vesoljskega »obiskovalca« . Padel je v okrožju Natong v vzhodnokitajski provinci' Jiangsu, kjer se reka Jangce izliva v Vzhodnokitajsko morje. Kmet Ji Djinchuan je delal na polju, ko je 15. junija ob 11 .35 priletel meteorit in se samo nekaj metrov od njega in še nekaterih sovaščanov zaril 70 centimetrov globoko v tla. Ko so ga izkopali, so videli, da ni večji od teniške žoge, tehtal je 529 gramov, bil je še topel, njegova barva pa je bila rumenoškrlatno modra. Ko so ga umili v potoku,je potemnel. Sestavljen je iz približno milimeter velikih zrn in po besedah kitajskih znanstvenikov vsebuje snovi, nastale kmalu po .. rojstvu« · osončja. (PO DELU)
Kako Je tam gor lahko pove polkovnik A. M. Fedotov, ki Je z letalom na sliki mikojan E-266 (MIG-25) septembra 1977 postavil absolutni svetovni vilinski rekord: 37,650 m (Iz Jane's pocket book 15, 1978)
Kako visoko?
PIle dr. VLADO SAVANOVIC sanitetni poročnik
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
DEFINICIJA HIPOKSIJE
HIPOKSlJA
Kitajski TV sateliti Kitajska namerava kupiti dva televizijska satelita; za ponudbe je povprašala podjetja RCA v Veliki Britaniii. Matra v Franciji ln MBB (MesserschmittB6Ikov-Blohm) v ZR Nemčiji.
Človekova naravna življenjska sredina je površina Zemlje . Vsako oddaljevanje od njene površine in vzpon v višino zahteva dodatno prilagajanje in vlaganje novih fizioloških zmogljivosti človeka . V naseljih v velikih višinah lahko kljub temu živiio in opravljajo celo težka fizična dela pripadniki nekih indijanskih plemen na Andih v Peruju. Prilagajanje na take višine se je odvijalo postopoma in zelo počasi. Trajalo je ne le stoletja, temveč celo tisočletja, da se je človek v taki višini naučil živeti. Fizična meja atmosfere je 1000 km, medtem ko je največja višina, na kateri lahko prilagojene osebe živijo, 5 km . Človek žal nima nobenega posebnega čutila za odkrivanje kritične stopnje hipoksije. Samo na razumen način lahko človek to pomanjkanje dopolni, to je z učenjem o hipoksiji ter z vdihovanjem dodatnega kisika. Prav zaradi tega pa je potrebno vdihovati dodatni kisik že na višini 3000 m, pri nočnem letenju pa celo začevši že od tal.
Kot :lipoksijo razumemo pomanjkanje kisika (hipo = pomanjkanje, oksija = oksigen, kisik) ali točneje padec parcialnega tlaka zraka, ki se vdihuje in zato povzroči pomanjkanje kisika v krvi.
VZROKI HIPOKSIJE o
l. Dvig na višino povzroča padec parcialnega tlaka kisika 2. Anemija, to je zmanjšana količina hemoglobina (rdečih krvnih telesc) v krvi a) Za letenje je značilna anemija, kot posledica vdihovanja ogljikovega monoksida CO, ki ga ustvarja motor. CO se veže na hemoglobin-eritrocite tesneje kot kisik, zato se zmanjša kapaciteta pljuč, to je njihova zmožnost prenašanja kisika. b) Pri krvavenju se izgubi velika količi na eritrocitov 3. Lokalno zmanjšanje ali pojemanje pretoka krvi. Na primer: pri delovanju pozitivnih obremenitev, se v gornjih delih telesa zmanjšuje prenos kisika 4. V nekaterih primeri celica, ki je porabnik kisika, ni sposobna v celoti izkoristiti prejetega kisika. Tak primer: pri zastrupitvi s cianidom.
LETALSKA MEDICINA
Ameriika letalonosilka predC8sno odplula iz Japonske Zaradi množičnih protestov in demonstracij po vsej Japonski, pa tudi nasprotovanja lokalnih oblasti in opozicijskih strank, je ameriška letalonosilka Carl Winson predčasno odplula iz japonskega pristani šča Jokosuka. Pripadniki japonskih mirovnih gibanj so nasprotovali obisku letalonosilke z nosilnostjo 81.600 ton, ker so bili prepričani, da je opremljena zjedrskim orožjem, prinašanje tega orožja na Japonsko paje prepovedano s tako imenovanimi »protijedrskimi načeli " . (Tajnug)
Letalska nesreC8 v Franciji v bližini letališča Bourget je strmoglavil zračni taksi, kije zaradi megle spregledal pristajalno stezo in treščil v poslopje približno kilometer od leta li šča . Po uradnih poročilih je mrtvih šest ljudi, vendar ni znano, koliko potnikov je bilo v letalu . Dvomotorno letalo je najela skupina potnikov v Italiji za vožnjo v Pari z. Poroči la ne omenjajo, kakšne narodnosti so žrtve. (Reuter)
RAZDELITEV HIPOKSIJE 1. Kratkotrajna (akutna) 2. dolgotrajna (kronična) 3. intermitentna (diskontinualna) Za leta lee je veliko važnejše trajanje, kot pa stopnja hipoksije. To pa zato, ker postaja na sicer vzdržljivi višini daljše trajanje hipoksije lahko nevarno.
SIMPTOMI HIPOKSIJE IN REAKCIJE Na osnovi današnjih izkušenj lahko pove,!!o, da je do višine 3000 m, brez dodatnega kisika , varno leteti . Vendar kljub temu nekateri priporočajo, naj se ta meja zniža na 2500 m. l. Do višine 3ooo)ll praviloma ni nobenih motenj 2. Nad 3000 m višine začutimo: - poveča se ventilacija pljuč (dihanje) - pospeši se srčni utrip (tahikardija) - krvni tlak : sistolni tlak (gornji) raste do 7000 m, nato pa upada, diastol ni tlak (spodnji) začne počasi rasti, nato pada, da bi na višini 7000 m ponovno začel rasti - v podaljšani hrbtenjači se nahaja center za dihanje in regUlacijo srčne funkcije; zaradi hipoksije pride do popuščanja srčne in respiratorne funkcije - cianoza prstov (nohtov), ali pomodrenje nohtov glavobol lahka zmedenost vznemirjenost utrujenost lahko se pojavita slabost in bruhanje splošna oslabelost mišičja ravnodušnost ali neosnovana veselost ali izbruh smeha ali solz razdražljivost ali pa celo jeza vizuelne motnje in motnje sluha - vidni čut je mnogo bolj občutljiv na hipoksijo, kot čut sluha.
ČAS ČISTE ZA VESTI To je časovno razdobje od trenutka, ko je nastopila prekinitev uživanja dodatnega kisika na katerikoli višini, pa do pojava prvih resnejših napak, oziroma prvih simptomov resnejše poškodbe višjih an a litičn o-integrativnih funkcij CNS.
REZERVNI
ČAS
To je časovno razdobje od trenutka, ko je nastopila prekinitev uživanja dodatnega kisika, pa do izgube zavesti. Ta čas obsega širše razdobje od časa čiste
zavesti oziroma Vključenosti , ter čas a zavesti v sebi . Odrejanje in medsebojna loč itev teh dveh veličin je razmeroma enostavna, leto pa se izvaja v barokomori . Najprimernejša višina za testiranje v barokomorni je 7500 m. To pa zato, ker je na manjših višinah čas čiste zavesti zelo dolg, medtem ko je višina 7500 m takoj pod mejo, kjer se že pojavljajo znaki dekompresivne bolezni, stopnja hipoksije pa je dovolj velika. Normalen test v barokomori vsebuje pisanje številk od 1000 proti nazaj. Prve grobe napake v vrstnem redu nam povejo, da je čas či s te zavesti minil. V kolikor se bivanje na tej višini nadaljuje, sledi izguba zavesti in s tem nam poteče rezervni čas. Z višino se ti časi naglo zmanjšujejo, in to po eksponencialni kriVUlji . Tako je nad 12000 m višine čas čiste zavesti in rezervnega časa le 15 sek. Čas čiste zavesti in rezervnega časa pa nista statični, temveč , dinamični veličini, ki se tudi nekoliko spreminjata. V zdravih , mladih osebah (20 - 35 let starosti) je trajanje obeh časov razmeroma stanovitno. Normalno od prvih simptomov (oslabljen spomin in presojanje, oslabljen vid, percepcija, slaba koordinacija gibov in zaspanost) pa tja do izgube zavesti na višini 7000 m, mine 5 minut. (To so ekvivalentne višine, ki se dobijo v borokomori). Če pilot ve za svoj čas zavesti, lahko v izrednih okoliščinah računa nanj. Oziroma mora v primeru okvare na kisikovi opremi prevzeti določene odločitve tako hitro, kot mu čas to dopušča. Manjša popravila so na manjših višinah seveda mogoča . Na večjih višinah in pri težjih okvarah je možnost le zmanjšati višino aviona. Zatorej je presojanje dolžine lastnega časa čiste zavesti neizogibno. Po tem, kar smo že povedali , lahko zaključimo, da ni nobenega pravila za obnašanje hipoksične osebe. Nevarna posledica pe je vedno izguba zavesti. Lahko pa ločimo dva osnovna tipa obnašanja hipoksične osebe: 1. Euforične (vesele). V hipoksiji reagirajo ponavadi z neutešenim, brezpomenskim smehom in nastopi veselosti 2. Depresivni. Regirajo zobčutjem potrtosti, lenosti in onemoglosti. 3. V resničnosti je redko obnašanje samo enega tipa, obstajajo prehodne oblike med tema dvema skrajnosti ma . Vendar se lahko razlikujejo obnašanja po tem, ali se nagibajo k enemu ali k drugem tipu . Na večjih višinah je značilno, da se ti simptomi hipoksije naglo pojačajo, v odvisnosti od stopnje hipoksije in časa bivanja. Še posebej paje prisoten močen či s te
LETALSKA MEDICINA
Na Floridi strmoglavilo potniiko letalo v
nesreČi potniškega letala, ki je 7. decembra strmoglavilo takoj po vzletu z letališča v Jacksonvillu na Floridi, je bilo mrtvih vseh II potnikov in dva člana posadke. Uradno so objavili, da se je letalo zrušilo nekaj sekund po vzletu in treščilo v gozd, približno 2,5 kilometra od pristajaine steze. Komaj pred dvema dnevoma je lokalna družba Boston Airways spet dobila dovoljenje za delo, odvzeto v začetku novembra iz »varnostnih razlogov«. Kaj je povzročilo nesrečo, za zdaj še ne vedo. (OPA)
Spomini na vojno Policija malega nizozemskega mesta Spaikenisa je .morala evakuira ti 1700 ljudi, da bi se strokovnjaki lahko lotili demontaže ..Ieteče bombe" VI izdruge svetovne vojne. Po šestih urah dela so bombo "onesposobiii" brez najma njše nesreče . Dolga je osem metrov , v zadnjih desetih letih pa so na območju tega mesta blizu Rotterdama na šli še tri take. Zadnja je tič ala 19 metrov globok o pod nekim globmsk im vodnjako m mestnega vodovoda.
glavobol. Vidno polje se postopoma oža, predmeti postajajo vse bolj nejasni, na koncu pa se vse stemni. Ponavadi se skupaj s temi simptomi pojavijo tudi psihične motnje. Spomin, razmišljanje , presojanje in pozornost občutno slabijo. Oseba v hipoksiji ne opaža, da čas mineva, težko se orientira v času in prostoru. Izgubi se potreba po spremembi takega položaja. Oseba vsega tega ne zazna in ne razume, kaj se z njo dogaja, sicer bi poskušala nekaj narediti, vendar je to izven meje človeške sposobnosti. Vse, kar se je v hipoksiji zgodilo, ne ostane vspominu. Občutno se zmanjša ali izgubi kritičnost , gibi rok in nog so nekoordinirani, predvsem pri natančnih mišičnih gibih. V težkih primerih pride do mišič~h krčev . Od objektivnih simptomov se najlažje spozna cianoza (plava barva zanohtnice in ustnic), ki se pa ne pojavi pri vsaki hipoksiji. Ako hipoksija traja dalj časa, plava barva izgine in pojavi se bledica, ki se razlije tudi po licih. Pojavi se hladen znoj. Pri hipoksiji se pojavi globlje vdihovanje - hiperventilacija, ki je popolnoma refleksno in povečuje količino kisika v krvi . V primeru , da hiperventilacija traja dalj časa, nam lahko škoduje, ker se s tem izloča preveč CO 2• Le-ta stimulira center za dihanje, tako da pride do zastoja dihanja zaradi hipoksije. Vendar ne zaradi pomanjkanja kisika, temveč zaradi čezmernega eliminiranja CO 2. Pri izpostavljanju hipoksiji, predvsem v veliki meri, lahko pride do prenehanja dihanja zaradi motnje v živčnem sistemu, ker so nevroni (živčne celice v centru za dihanje) zelo občutljivi na pomanjkanje kisika in pred prvimi odpovejo. Hkrati s hiperventilacijo se poveča srčni utrip, kar je odvisno od stopnje hipoksije, njenega trajanja in občut ljivosti osebe. Če se hipoksija veča , se prav tako veča srčni utrip, vse do meje človeške vzdržljivosti .
POSTOPKI IN UKREPI V SLUČAJU OKVARE KISIKOVE OPREME Priporoča se zadrževanje dihanja in najhitrejše spuščanje na manjšo, varnejšo višino, ker se je dodatni kisik že vdihal pod tlakom, tako da je kri z njim normalno zasičena . Če bi človek priprekinitvi delovanja kisikove opreme nadaljeval z vdihovanjem , bi se del kisika, ki je v krvi vezan za hemoglobin eritrocitov, osvobodil in prešel preko pljuč v zunanjost , kjer pa je parciaIni tlak kisika dosti nižji . S tem pa pride hitreje do izgube zavesti.
POSLEDICE HIPOKSIJE Simptomi in težave, ki so nastale med hipoksijo, lahko trajajo še določen čas po prenehanju hipoksije. Predvsem lahko dolgo trajata glavobol in občutek utrujenosti , medtem ko sta rastresenost in otopelost prehodna pojava in razmeroma hitro jenjata. Spanje je najboljše zdravilo. Če je bila hipoksija intenzivnejša ali je trajala dalj časa, je potreben daljši počitek. Zaščitni
V sledeči številki ukrepi proti hipoksiii
Prevedel ROBERT LORENCON
KomarCek S fotoaparatom Mlada Švicarja Inge Klintman in Joseph Barabas sta sestavila prijazno napravico, ki la hko iz zraka snema za človeka nedostopne kraje. Prav pride ob nesrečah, lahko posname divjo sečnjo, lokacijo gradbišča, položaj sovražnika v vojni, dimnike, mostove itd. Mali helikopter seveda vozi brez posadke na daljinsko upravljanje z zemlje. Ima aluminijaste nožice in lesen propeler, podoben je komarju brez glave. ki ima na trebuhu fotoaparat. Mladeniča sta že zaprosila za dovoljenje za poskusno vožnjo z višine 350 metrov, kajti pod to vi šino helikopterček ne more leteti. ze v več drža vah so snemali na daljinsko upravljanje, vendar so pri tem vselej uporabili mala letala . Dobra stran helikopterja je, da lahko lebdi nad dol očenim mestom, dokler ne opravi svoje naloge. Na sliki je tudi eden od izumiteljev napravice Joseph Barabas.
Doma brez prave konkurence
Vesoljska trgovina Ameriška agencija za raziskovanje vesolja in aeronavtiko NASA je z zavarovalnico podpisala sporazum o izstrelitvi raketoplana, s katerim naj bi rešili indonezijski komunikacijski satelit, vreden 40 milijonov dolarjev. S to vesoljsko misijo, ki naj bi jo izvedli novembra, se začenja novo poglavje sodobne svetovne trgovine: ko bodo satelit popravili, bo namreč naprodaj. (PO DELU)
Pričica, v vesolje in raketno tehniko zagledanih fantov, ki je pred petnajstimi leti ustanovila astronavtsko raketarski klub Vladimir M. Komarov, je decembra, v prostorih Geod.etskega zavoda SRS, obudila spomine na prehojeno .pot in obenem, med številne svoje člane in somišljenike razdelila spominska priznanja. S prihodnjo fotografsko razstavo pa so raketarji nazorno pokazali bogato klubsko dejavnost, pa čeprav ne moremo trditi, da je ravno množična. Društvo se do danes ni orav posebno razbohotilo. Po besedah Toneta Šijanca, ki sicer sodi v krog mlajših članov, je v klubu nekako štirideset raketarjev, izmed katerih je aktivnih le deset. »Z desetimi člani seveda mislim na tiste najbolj aktivne, ki že nekaj let vztrajajo v raketarskem klubu. Sicer pa gre skozi naš klub še precej več ljudi, ki jim damo tudi potrebno tehnično izobrazbo. Vsako leto namreč na številnih ljubljanskih osnovnih šolah organiziramo raketarske krožke v okviru kluba mladih tehnikov.« Fantje imajo svojo klubsko delavnico kar v kolesarnici stanovanjske stolpnice na Hudovernikovi ulici. Najemnina 1000 dinarjev na mesec; pa sredstva za mat~~ial in indust.rijsko izdelane raketne motorčke Jim povzročajo naJveč preglavic. »Letno se člani. udeležimo pri: bližno desetih tekem, na vsaki gre v zrak tudi po šest motorjev na tekmovalca, kar se, tudi ob razmeroma nizkih cenah, ob koncu leta kar pozna « pripoveduje Tone Šijanec. Seveda pa fanto; tovrstne težave niso odvrnile od dela in tekmovanj. V zadnjih dveh letih so Ljubljanča ni v kategoriji S 6A na republiških in državnih
prvenstvih dose~H rekordn!h 23 ekipnTh·zma~. Sicer pa so tudi z rezultati v števllmh drugih kategorijah dokazali, da so eden najuspešnejših modelarskoraketarskih kolektivov. Med člani, ki so dajali in še dajejo društvu veljavo, so Majda Kogej , Borut Frantar, Marko Koren, ki uvaja v raketno tehniko tudi elektroniko, pa Andrej Pečjak, Igor Sotlar in Tomaž Starin. Med člani, ki od vsega začetka vodijo delo kluba pa so še Rastistav Snoj, Jože Čuden mlajši in Vinko Kogej. Ob IS-letnici ARK Vladimir Komarov pa so priznanja namenili še Rozi Primec, Jožetu Čudnu st., Ivanu Jurečiču, Jožetu Mencingerju in Janku Zubariču.
Seveda pa je treba poudariti, da dejavnost kl'!.ba nima zgolj šl'ortne&a z~~čaja : ~etos, v začetku leta, je sOVjetska vesoljska ladja SOJuz T 10 odnesla v krožnico nad zemljo dve znački ljubljanskega kluba, kar je prvi jugoslovanski predmet, ki je krožil v vesolju. Ak~jjaje p.l?d dobrega mednarodnega sodelovanja. Clam IZdajajo tudi revijo Kozmoplov, posneli so že nekaj kratkih filmov s kamero, vgrajeno v raketo lastne izdelave, itd. In če se ob koncu še enkrat vrnemo k najprizadevnejšim članom: Marjan Čuden, Miha Kozjek. Va~a urbancJ>rimož j(uhljr, LovrQ Duževič, Tone Sijanec, Mare žerjal in Jože Cuden so bili že doslej najusprinejši pisci strokovnih člankov . Veliko uspešnega dela pa jim želimo tudi poslej. NIKO SLANA . (iz DELA)
Pred nekaj leti smo sedeli v pisarni naAe zveze ln modrovall o tem, če Je bilo pametno vpeljati letalsko smer na strojni fakulteti v Ljubljani. Zaradi Atevilnih inAtrumentov in elektronike je v letalstvu čedalje manj •• pravega cc letenja ln vse več računanja. Sekretar Mirko je menil, da bi bila morda bolj pravAnja elektrotehniika fakulteta. »Najprimernejia bi bila pravzaprav fizika,cc je pripomnil lef pilotov pri Adrii, »saj je samega letenja na potniikih letalih fe manj kot pet odstotkov••. cc Takrat nas še ni zapljusnil val osebnih in nihče si ni mogel zamisliti, da se bodo tako hitro udomačili med »najširšimi ljudskimi množicami«, kaj šele, da bi bilo mogoče za razmeroma majhen denar za lastno mizo »Ieteti« cessno in jumbojeta, ali pa celo F-15 Eagla v zračnem boju in nimbusa na preletu trikotnika 300 km! Danes se s takimi podvigi ukvarjajo že osemletkarji in brez zunanje vidljivosti pristajajo večkrat bolje kot stari mački. Pred dobrimi desetimi leti nam je pokojni učitelj jadralnega letenja Bojan Avsec še rekel: »Nobenega variometra ne zamenjam za dobro ritk Mislil je seveda na občutljivo pilotovo zadnjico, ne na kaj drugega ... Danes je to lahko le še anekdota. V pravi poplavi programov za osebne raču nalnike najdemo tudi malo poplavo odličnih letalskih programov: GLIDER, FLIGHT SIMULATION, FIGHTER PILOT, COMBAT LYNX, TORNADO LOW LEVEL, HARRIER ATTACK, NIGHT GUNNER ipd. da o vseh manj dobrih in astronavtskih in podobnih sploh ne govorimo. Lepo bi bilo, če bi nam vsi. ki so se srečali z njimi ali preizkusili take programe.poslali opise, oz. prevode navodil s podatki, kje jih je moč dobiti, koliko stanejo, za kateri računalnik so napisani, pri komu jih je mogoče presneti ... računalnikov
Za spodbudo in na prošnjo nekaterih naših bralcev objavljamo prevod navodil za program FLIGHT SIMULATION, ki ga je moč uporabiti na Sinciairjevem ZX Spectrumu z 48 K spomina. Program so s pomočjo izvedencev kot so piloti na TriStarih in inženirji družbe British Aerospace sestavili leta 1982 pri Psionu, kije tudi sicer naredil veliko programov za Sinciairja.
RAČUNALNiŠTVO
oprevozu
plutonija
Na Japonskem resno razmišljajo o možnosti, da bi nevarni plutonij prevažali z letali namesto po morju. Komisija za varnost atomske energije je poleg ostalega razglabijala t ud i o že obstoječih predpisih, o zrač nem prevozu predelanega jedrskega goriva, saj je treba upoštevati možnost letalske ne s reče . Do marca letos so za predelavo v Veliko Britanijo in Francijo z Japonske prepeljali z ladjami 1150 ton uporabljenega jedrskega goriva . V istem ča su so, prav tako po morju, iz Velike Britanije pripeljali na Japonsko 650 kilogramov plutonija.
Superman v letalu CHRISTOPHER REEVES, dvaintridesetlet-· ni ameriški filmski igralec, znan tudi pod imenom Superman, ne more iz svoje kože. Spet je pristal na vlogo, ki od njega zahteva letanje po zraku. Gre za film z naslovom Letalec, v katerem bo Reeves igral pilota, kakršni SO v dvajsetih letih Američanom prevažali pošto. Su perman je v privatnem življenju kar vešč pilot, in tako bo vsa filmska ietanja, tako je zatrdil, opravil sam, tega za svoje prejšnje zračne podvige ni mogel trditi.
FLIGHT SIMULATION S _povečanostjo zmogljivosti računal nikov učijo zadnjih deset let pilote »Ieteti « nova potniška letala na velikih raču nalniških simulatorjih na tleh. Celo na malem mikro računalniku kot je Sinclair ZX Spektrum je mogoče stvarno predstaviti bistvene elemente poleta, aerodinamiko letala, glavne inštrumente in hkraten pogled skozi okno pilotove kabine. »FLIGHT SIMULATION« (Posnemanje letenja) vsebuje vse te učinke v majhnem, visokosposobnem dvomotornem propelerskem letalu .
LETALSKI VIDIKI Kontrole letala so pilotova palica , zakrilca , repno krmilo in moč motorja. Nagibanje palice premika krilca na krilih in usmerja letalo v levo in desno. Premikanje palice naprej in nazaj obrača višinsko krmilo na repu tako, da se nos letala dviga, oziroma spušča. Aerodinamika letala je izredno zapletena . Sprememba ene kontrole ima ponavadi več učinkov . Krilca, recimo, ne povzroče samo nagiba letala ampak tudi spremembo smeri .Teh učinkov se lahko naučiš in navadiš s posnemanjem na raču nalniku . Obnašanje in gibanje letala kažejo različni inštrumenti in navigacijski pripomočki v pilotovi kabini, kut je opisano v nadaljevanju. Pilot mora uporabljati te inštrumente, da vodi letalo po predvideni poti ali' vektorju, da se približa letališču, da leti v predvideni smeri ali na pristajalno stezo s pravo hitrostjo, višino in kotom spušča nja za pristanek . Tipičen pravilni kot za pristajanje mora biti 3°, kar zahteva višino okrog 6000 čevljev 20 milj pred stezo,3000čevljev 10 milj pred stezo in 1000 čevljev 3 milje pred pragom steze. Pri obračanju letala v drugo smer je udeleženo tudi krmilo smeri, na tleh pa prav tako pomaga pri vožnji v levo ali desno.
LETENJE Z ZX SPECTRUMOJ\ll »Posnemanje letenja« na Spectrumuje program, ki precej podrobno in odlično oponaša pilotiranje z malim letalom v resničnem času . Razčlenjena dinamika letala omogoča celo pentljo in sodček . Pristaneš lahko na dveh različnih letališčih, vzletaš, usmerjaš letalo po radijskih svetilnik ih in opazuješ svet pod seboj . Glavna slika na zaslonu predstavlja pilotovo kabino s pestro inštrumentalno ploščo v spodnjem delu in s pogledom skozi sprednje steklo kabine v zgornjem de-
lu zaslona. Skozi-okno vidiš horizont svetlomodro nebo in temnejšo zemljo, stezo z lučmi v tridimenzionalni perspektivi, ko si blizu, in orientirje, kot na primer jezera in podobno. Kakor zavijaš, se s puščaš ali dvigaš, takose tudi horizont in orientirji premikajo pred teboj . Sliko lahko vedno preklopiš na navigacijsko karto ali zemljevid, ki kaže radijske svetilnike, pristajaine steze in drugo, kar ti pomaga usmerjati letalo in pristajati. Ko včitaš program s kasete v spomin . računalnika, se pokaže seznam z vprašanji ali hočeš vzleteti, začeti že karvzraku, ali pa pristajati . Pritisni tipke 1,2 ali 3, kar pač želiš. Lahko se odločiš tudi za učinke vetra . Odgovori z da (yes), česi že izkušen in obvladaš letenje v vetru med navigacijo in pri pristanku. Sicer pritisni tipko »n« za ne (no). Računalnik bo nato sam vključil sliko pilotove kabine.
INATRUMENTALNA PLoACA V spodnjem delu slike s pilotovo kabino je inštrumentalna plošča. Vidiš pet okroglih »uric«, nekaj meril, opozorilne lučke in digitalne čitalnike števce. Urice od leve proti desni so: inštrumentalni pristajaini sistem (ILS), brzinomer, radijski kompas (radio-direction-finding equipment - RDF), višinomer in vanometer (rate-of-climb indicator ROC). RDF ima veliko številčnico v sredini plošče . Malo letalee, ki je narisano v sredini številčnice, kaže v smeri, kamor letiš. Števec na števiIčnici kaže smer letenja v kompasnih stopinjah. RDF je najvažnejši navigacijski inštrument. Vedno si moraš izbrati enega izmed radijskih svetilnikov (beacon) na zemlji . Položaj izbranega syetilnika glede na smer letala lahko vidiš na RDF inštrumentu kot mežikajočo piko na obodu . Če hočeš leteti naravnost proti svetilniku, zavijaj z letalom, doklersemežikajoča pika umakne po obodu do položaja »točno opoldan« . Brzinomer je ura zenim kazalcem takoj levo od RDF. Kaže hitrost letala skozi zrak (airspeed) v vozlih (knotih) krat 10. Višinomer je ura zdvema kazalcerna takoj desno od RDF. Mali kazalec kaže višino v enotah po 1000 čevljev, večji pa v enotah po 100 čevljev . Variometer (ROC)je uri podoben inštrument na desni strani plošče . Meri navpično hitrost letala v enotah po 1000 čevljev na minuto. Kadar kaže kazalec nad O, se letalo vzpenja, če kaže pod Opa se spušča . Merilec moči motorjev (POWER) spodaj desno meri dodajanje plina. Potisk
~efL,426
Pilotove kontrole Tipka Kontrola
+
palica naprej
...
palica k sebi (vzpenjanje) palica v· desno (dIIsnizavoj) palica v levo (levi zavoj) smerno krmilo (v levo) smerno krmilo (v desno) dodajanje plina
-+ +Z X p
(spuAčanje)
(večja moč)
O F D G
B
M
odvzemanje plina (manjAa moč) povečanje
povrAIne zakriIc zmanjAevanje povrAine za krilc izvlačenje
koles (podvozja), če so uvlečena, dviganje koles (podvozja) če so izvlečena sprememba znaka radijskega svetilnika po korakih preklop s pogleda v pilotovo kabino (kokpit) na navigacijsko karto, ozirom nazaj v pilotovo kabino
RACUNALNISTVO motorjev raste z dodajanjem plina, vendar upada zaradi redkejše atmosfere v večjih višinah. Merilec goriva (FUEL) kaže, koliko je še goriva v rezervoarju. ZakriIca (FLAPS) kažejo kot izvleče nih zakrilc - navzdol s polnimi zakrilci in vodoravno z uvlečen imi zakrilci. Podvozje (GEAR) ima zeleno in rdečo ploščico. Kadar so kolesa uvleče na boš videl UP (gor) na rdeči ploščici, sicer pa OOWN (dol) na zeleni ploščici . BCN RGE BRG je števec, ki daje podatke o izbranem radijskem svetilniku. BCN (beacon) kaže njegovo oznako, RGE (range) oddaljenost v navtičnih miljah in BRG (bearing) smer svetilnika v kompasnih stopinjah glede na letalo. ILS je kazalo inštrumentalnega pristajalnega sistema (Instrumental Landing System) na levi strani plošče. To je pripomoček za vodenje, ki pomaga pilotu med približevanjem k stezi. Radijski svetilnik na začetku steze oddaja signal in njegov položaj se na I I".S inštrumentu vidi kot mežikajoča pika. Cese letalo pravilno približuje k stezi, bo mežikajoča pika v sredini ILS kazala. Če ni na sredini , mora to pilot popraviti s krmarjenjem proti piki: kadar je pika, ki predstavlja stezo, na levi, mora pilot zavijati na levo, dokler se pika ne .premakne na sredino. Kadar je nad sredino je letalo prenizko in palico je treba potegniti k sebi. Ra ali števec radijskega višinomera (Radio altimeter)je delILS . Odbiti radijski signal od zemlje meri v čevljih višino letala od zemlje do koles in daje precizen podatek za pristajanje.
PILOTOVE KONTROLE KrmiIna palica (Joy stick) - Palico v letalu nadomeščajo na ZX Spectrumu tipke za premikanje kurzorja (tipke 5,6, 7 in 8). Pritisni tipko 5 za levi zavoj , tipko 8 za desni zavoj, tipko 7 (palica naprej!) da se bo nos letala povesil za spuščanje, in tipko 6 (palica k sebi!) da se bo nos letala dvignil za vzpenjanje. Krmilo (Rudder - nožna kontrola)Krmilo na repu pomaga pri zavoju, upravljaš pa ga s tipkama »Z« za v levo in »X« za v desno. Pri vožnji po zemlji se s krmilom upravlja tudi kolesa na podvozju . Moč (Power) Potisk motorja spreminjaš s tipkama »P« in »0«. Spritiskom na tipko »P« dodajaš plin in motorju dajejo več moči, s pritiskom na tipko »0« pa odvzemaš plin in zmanjšuješ moč motorjev (tipka »0« je levo od tipke »P«!).
ZakriIca (Flaps) - Površino in kot zakrilc spreminjaš s tipkama »F« in »0« . Pritisni tipko »F«, da izvlečeš zakrilca, in tipko »0«, da jih delno ali popolnoma uvlečeš (tipka »0« je levo od tipke »F«). Za krilca lahko izvlečeš ali uvlečeš do določene stopnje (kot kaže merilo), popolnoma jih smeš izvleči samo v zadnji stopnji pristajanja , da prepre čiš zlom vzgona pri zmanjšani hitrosti. Z uvlečeni mi zakrilci je kritična hitrost letala 80 vozlov, lJledtem ko je z izvlečenimi 60 vozlov. Ce bi izvlekel zakrilca pri veliki hitrosti letala, bi lahko poškodoval ali pa celo odtrgal krila! Podvozje (Gear, undercarriage) Podvozje ali kolesa, boš izvlekel , če pritisneš tipko »G«. Ce pa je podvozj e že izvlečeno, ga boš s pritiskom na tipko »G« -dvignil (uvlekel). Podvozja ne smeš izvleči pri veliki hitrosti, saj bi razen povečanja upora letala lahko poškodoval in uničil tudi podvozje. Svetilnik (Beacon) - Če hočeš spremeniti trenutno vpisani znak radijskega svetilnika (na BCN RGE BRG števcu!), pritisni tipko »B« . Ko boš tiščal tipko »B«,se bodo drug za drugim menjali znaki vseh svetilnikov, dokler ne boš nastavil tistega , ki ga potrebuješ. Karta (Map) - Pritisni tipko ,.M« za preklop slike s pilotove kabine na navigacijsko karto - zemljevid pokrajine, nad katero letiš, ali pa za preklop s karte v pilotovo kabino. Pritisneš lahko več tipk hkrati, nikakor pa ne smeš pritisniti tipke »BREAK« .
NAVIGACIJSKA KARTA Če pritisneš tipko »M«, se bo slika spremenila v navagacijsko karto z vrisanimi letališči in posebnostmi na tleh kot so jezera in položaji navigacijskih svetilnikov. Karta kaže štiri kompasne smeri SEVER (NORTH, N-O O), VZHOD (EAST, E-90 0), JUG (SOUTH, S-180 °) in ZAHOO(WEST, W-270 0). Tustatudi dve letališči, veliko mednarodno z imenom MAlN (glavno) in malo krajevno z imenom CLUB (klubsko), Letališče MAlN ima več kot miljo do lgo stezo, kamor z malim športnim letalom ni tako težko pristati. Letališče CLUB pa ima stezo dolgo samo kakšnih 800 jadrov (yard = 0,914 ml. • Letališče MAlN leži v smerV~zho d-zahod (90 ° - 270 ° ), zato fTIoraš letalo pri prihodu na pristanek voditi točno v smeri 90° oziroma 270 ° , odvisno pač, od kje se bližaš k stezi. Steza na letališču CLUB leži v smeri sever-jug, kar moraš seveda upoštevati pri prihodu.
re"427
RACUNALNIŠTVO
Stavka italijanskih kontrolorjev poletov Kot poroča AFP, so 6. decembra po vsej Italiji ustavili letalski promet zaradi stavke kontrolorjev poletov. V severni Italiji se je stavka začela ob osmih po srednjeevropskem času, na jugu pa uro pozneje. Kontrolorji poletov stavkajo zaradi težav v zvezi s podaljšanjem delovnih pogodb. Družba Al Italija je morala za ta dan odpovedati vse polete.
Karta kaže tudi položaje različnih navigacijskih svetilnikov in pokrajino (jezera, hribe) tega področja . Zraven letališča MAIN sta dva svetilni ka po 3 milje pred pragom steze z obeh strani in imata oznaki ME (MAIN EAST - MA IN VZHOD) in MW (MAIN WEST MA IN ZAHOD). Letališče CLUB ima svetilnika CN (NORTH)in CS(SOUTH)dvemilji pred stezo z vsake strani. Ostali trije svetilniki tega področja imajo oznake OA,OB in Oc.
.. Popular Computing Weekly«je rekel za Psionov Flight Simulation na ZX 81: .. Besede niso dovolj za ta najbolj eleganten program... Ne boste videli boljše računalniške igre. dokler ne bo PSION naredil podobne za spectrum.« ln zdajje tu! Nauči se leteti. zavijati. spuščati in vzpenjati. opazuj svet okoli sebe skozi stekla pilotove kabine. pristajaj in vzletaj s pomočjo številnih letalskih inštrumentov. (Ocena programa na ovitku kasete)
NAVIGACIJA Najtežji del letenja je prihod in pristanek na letališče. Med poletom lahko vadiš z različnimi hitrostmi , višinami in smermi leta la pri razumni višini in brez skrbi za navigacijo. Pri pristanku pa moraš skrbeti za pravo hitrost in smer, zlasti pa se moraš stezi približati s pravilnim kotom spuščanja. To je težka naloga ki zahteva mnogo vaje preden boš res uspešno pristal. Karta in inštrumenti ti pomagajo natančno določiti položaj tvojega letala . Potem lahko začneš izbirati manevre in smer, da se boš približal letališču po pravilni črti . Steza letališča MAIN leži od vzhoda proti zahodu v smeri od 90° proti 270 ° in obratnovsmeriod 270 ° proti 90.°. Stezi se lahko približaš z obeh koncev. Ce hočeš na primer pristati od vzhoda proti zahodu, moraš najprej pripeliati letalo dovolj daleč od steze na vzhod. Ce boš uporabil svetilnik ME, boš moral letalo vo-
Prevod nekaterih obvestil z zaslona: LOADING tape running
LETENJE ZRACUNALNIKOM
Leave your
1. IN FLIGHT 2. FINAL APPROACH 3. TAKE OFF Do you want wind effect?
Nalaganje (v spomin računalnika) - pusti teče (v kasetarju!)
naj trak
v letu (maršruti) final (približevanje in pristanek) vzlet hočeš leteti z učinkom vetra (za da pritisni tipko y, za ne tipko n)
LETENJE Z RAČUNALNIKOM You crashed into the Treščil si na tla s hitrostjo ground at a speed l15 vozlov of 215 knots Pritisni katerokoli tipko za Press any key to ponovno odvijanje programa run again Treščil si v zemljo, You crashed into the ker si pristajal pod runway because your prevelikim kotom rate of descent was to high ipd.
diti tako, da boš imel svetiinik na vektorju 270° in smer letala 270°. Če hočeš tudi ostati na pravilni poti, ko letiš proti svetilniku ME , moraš skrbeti, da se tvoja smer in vektor svetilnika ujemata. Ko boš svetilnik med približevanjem preletel, se bo smer svetilnika seveda spremenila v 90°. Podobno lahko uporabiš vsak drug svetilnik, da določiš smer proti izbranemu objektu. Ko letiš naravnost proti svetilniku, ne pozabi, da se morata tvoja smer in smer svetilnika vedno precizno ujemati. Letenje je za neizkušenega težka stvarin če imaš težave s smerjo steze pri končnem pristanku, lahko vedno uporabiš možnost avtomatičnega približevanja, ki jo izbereš na začetku programa, da lahko vadiš samo pristanek in dotik z zemljo. Ko boš končno na tleh, moraš zmanjšati moč na nič, da se bo letalo ustavilo. Po zemlji lahko voziš s pomočjo repnega krmila in nato ponovno vzletiš. Prevedel MARJAN MOŠKON
Osnutek resolucije omiroljubnem izkorišCanju vesolja Posebni politični komiteje 7. decembra pons konsenzom sprejel osnutek resolucije o miroljubnem izkoriščanju vesolja. V dokumentu priporoča generalni s kupščini, naj pozove vse države, še zlasti tehnološko najrazvitejše, k aktivnemu preprečevanju oborozevaine tekme v vesolju. Tako delovanje, je rečeno v osnutku , je bistven pogoj za izboljšanje mednarodnega sodelovanja v miroljubnem izkoriščanju in raziskovanju vesolja. Posebni politi č ni komite poziva vse članice svetovne organizacije, ki tega še niso storile, naj se pridružijo mednarodnim sporazumom o miroljubnem i z koriščanju vesolja. Tanjug oči
18. oktobra je naš Maks Arbajter praznoval že svoj 60. rojstni dan . Kadar smo z njim se nam zdi. da teh 60 let na njem sk\Hajda ni pustilo nobenih sledov. saj je še danes čil. poln energije in v vsakem trenutku pripravljen pomagati kjerkoli je potrebno . V letalskih krogih je Maks znan kot izreden in vsestranski pilot. učitelj - pedagog. strokovnjak in vesten delavec. Prijatelji ga pa cenijo po njegoVt:m optimizmu. iskrenosti. srčnosti in poštenju. Maks se je z letalstvom seznanil že leta 1945 ob služenju vojaškega roka. Kmalu je postal učit e lj jadralnega letenja v Vršcu in se odločil za let a lstvo kot življenjsko pot. L.:ta 1947 le vodil jadralno šolo pri gradnjI proge Samac - Sarajevo. naslednje leto paje postal komandant centra Dva fant ka. eden zajadralno letenje SR BiH. Leta 1949seje star 8 let. drugi pa 10. vrnil v Vršac za upravnika letalske šole. oba iz Kolumbije.sta se od tam paje prišel leta 1952 za upravnika skrivaj vtihotapila v v AK Celje. kj e r jeostal do upokojitve leta prtljažnik boeinga 727. 1974. Medtem paje dve leti bil v Burmi kot ki je letel iz Bogote v Mexico City. V tej ječi. instruktor motornega in jadralnega v katerosta se zaprla po letenja. svoji volji. sta prebila V svoji bogati karieri se je uVt:ljavil kot sedem ur in ko so ju vrhunski jadralec svetovnega kova. L. odkrili na letašišču v 1950 je z Boriškom postal ekipni sVt:tovni Mexico Cityju. sta bila prvak. uspešno pa je sodeloval tudi na v nezavesti. skoraj popolnoma zmrznjena. svetovnem prVt:nstvu v Franciji in AngliNa srečo sta hitro okre- ji. Dvakrat je bil državni prvak (1950 in vala in zdaj sta že 1952). izboljšal pa je tudi 10 državnih rekordov: 1948 trajanje z dvosedol1l 20 ur doma .
SkuAnjava za nevedna
45 min. 1950 višina z dvosedom 3500 m . prosti prelet 400 km in cilj Novi Sad Zagreb. leta 1951 absolutna višina 8684 m in rel a tivna višina 6741 m. v trikotniku 200 km in en rekord v trikotniku 300 km. Maks še danes izkoristi vsak prosti tremlt e k za obisk na letališču v Levcu. kjer rad sede v letalo . da se pa tudi danes lahko marsikaj naučimo od njega doka zuje dejstvo. da je že v pokoju 1. 1978 opravil enega najdaljših preletov pri nas. ko je z jadralnim letalom preletel 520 km od PIešivca na avstrijski meji do Vršca ob romunski meji. Tako kot vsi veliki piloti se tudi Maks ne omejuje le na lastno letenje. ampak enako zavzeto in uspešno d eli svoje znanje in izkušnje drugim; tako je vzgojil cele generacije pilotov. kidan es letijo kot uspešni tekmovalci. učitelji ali piloti v vojnem in prometnem Ictalsivu . Njegovega dela ni mogoče opisati v nekaj vrsticah. sicer pa to niti ni potrebno. saj so rezultati vidni na vsakem koraku . Letalci. člani AK Celje. smo ponosni. da imamo v svoji sredini tako izjemnega človeka in se mu ob tej priložnosti zahvaljujemo za vse. kar je v vseh teh letih dal klubu in letalcem tako po letalski ko t človeški plati . Ob njegovem 60. rojstnem dnevu mu želimo veliko zdravja. sreče in uspe ha v privatnem življenju ter še obilo lepih treI1lltkov ;:a krmili letal. Člani AK Celje
BELA PTICA Tole pesem nam je poslala skrivnostna Rebeka iz daljnih južnih krajev. Nimamo sicer navade objavljati prispevkov avtorjev, ki se ne predstavijo (glej tudi opravičilo v Letalski polti), vendar spet malo tvegamo: izjemo smo naredili zato, ker slovenska lirika ni kaj prida založena s pesnitvami o letalstvu nasploh, z verzi o jadranju pa le manj...
Gledamjo, vidilfl, sediš v njej, pripet s pasovi, za hrbtom padalo, na kabini pritrjen fotoaparat, na kolenih zemljevid, zarisana linija leta, "logled uprt v nebo, desnica počiva na krmilni palici, udio-postaja je vključena p,oslušaš napotke kolegov. Dvignem,. ti krilo, g 'blješ se~ vse hitreje, hitreje, hitreje.•. ofllepiš se od tal -letiš.
Gledamjo, vidim, jadraš nad grehenom, koristiš maksimalna dviganja, bližaš se svojemu cilju zlati prelet opazujeI naravo pod seboj, iščeš značilnosti,
primerjaš odkrito Z o mačbami na zemljevidu, v daljavi že vidiš svoj cilj računaš dolet - kot da je to samo po sebi umevno, prelet;š letališče v nizkem letu prištaneš.
Gledam/o, vidim, pred seboj imaš modro platno, v desnici čopič, v levici lonček bele barve, s finimi potezami rišeš, ustvarjaš, na obrazu ti berem vznesenost: vidiš jo poleg sebe, vidiš se v njej, visoko, daleč, nedosegljiv navadnim zemljanom in rišeš mi to belo ptico, ki vedno me spominja nate.
Gledamjo, vidim, vsi ti testitajo, te objemajo in ti jih vabiš na piknik, na žaru so zastopani vsi mesni izdelki, za pijačo je poskrbljeno, tovariši ti pomagajo pri organizaciji, skupini fanto v se merita v nogometu, dekleta prepevajo, nekateri se pogovarjajo, veseliš se zmdffe nad samim seboj, veseliš se uspeha, ki je edino plačilo za trud.
REBEKA
Oto s svojim robinom na itartu JAR 84 v Banjaluki (Foto: M. JevAček)
Ledena "bomba" Ženski iz West Chestra v Pensilvaniji se je zgodila zares nevsakdanja nezgoda, ki pa se je k sreči k ončala brez hujših posledic. S strahovitim treskom je v njeno dnevno sobo iznenada padel kos ledu s premerom 60 centimetrov, vendar ni priletel skoz okno, temveč skoz strop. Ženska je bila v kopalnici. Ker razen nje takrat ni bilo nikogar v hiši, se je vse dobro izteklo. Domnevajo, da je moral pasti led s kakega letala, ki je letelo čez West Che-
ster. (Po DELU)
Med II. in 13. avgustom letošnjega leta smo se tudi Jugoslovani udeležili tega tekmovanja v daljnji Irski in sicer: Ba~ Mijo iz Osijeka na letalu Utva 75, DelIc Nijaz iz Borova na enakem letalu In mOJa malenkost na letalu DR 400-Robinu. Na pot smo krenili 5. 8. iz Maribora i~.z vmesnimi pristanki na DunaJU, v Nurnbergu, Saarbrii~kenu, Lilleu, Le Touq: eu in Birminghamu poštirihdneh prispelI v Dublin . Po opravljenem carinskem pregledu smo že v mraku istega dne prileteli na vojaško letališče Baldonel: kjer naj bi se odvijalo tekmovanje. ZaradI slabih vremenskih razmer v preletu smo imeli en dan zamude in tako ostali brez treninga na irskem terenu. Že naslednji dan se je pričelo tekmovanje in sicer le vpreciznem pristajanju s 300 m brez pravice koriščenja moči motorja in en pristanek s pravico koriščenja moči motorja. Ta danje bila baza oblakov ravno na 300 m, pristajali pa smo kar na stezo za voženje, saj so na stezi letališča istočasno letela po svojem programu vojaška letala. Naslednjega dne, to je 10. 8.je bilo vreme ugodnejše in na pro&ramu je bil maršrutni I.et. Točno po ~ravllOlku za precizno letenjejevsakIh 5 minut stop.'l y sobo za briefing po en tekmovalec, kI Je na osnovi pismenih instrukcij (v angl~~či: ni) in karte izpisal in predal navIgacIJskI
plan, se pripravil ter po 4S minutah v spremstvu sodnika odšel dosvoje~a letala ter točno uro pozneje kot Je vstopil v sobo za briefing , poletel na maršruto. Ruta je trajala I uro in 30 minut inje vsebovala 9 fotografij, 8 postavljenih znakov, 60bratnih točk in nekaj vrat (kontrola koridorja in časa). Ker je bilo vodenje navigacije zelo zahtevno (primer: če bi samo za 15 sek. usmeril pogled bočno, bi že v naslednjem trenutku izgubil detajlno orientacijo, kar pa v tej zvrsti tekmovanja pomeni zadnja mesta na rang IIstl),Je morala biti koncentracija popolna . Takšen tekmovalni let zahteva več kot celega človeka in skoraj ni časa, da bi si obrisal potno čelo. Priznati moram, da sem po pristanku ugotovil, da sem ves moker kot miš (kabina je bila zaprta). Istega popoldne smo izvedli še dva ~!~sta.nka, i.n sicer s 300 m brez pravIce kOrlscenJa mocI motorja - vendar si lahko uporabil zakrilca in en pristanek preko prepreke. S tem je bilo tekmovanje zaključeno. Zvečer Je bila v veliki dvorani v()jaškes.a objekta, ki paje bil čisto »civilen«, dobra večerja (tudi kompot z mlekom), In razglasItev rezultatov. Zlato lovoriko je dobil Poljak Lenartovič, ki je zmagal tudi na predhodnem Evropskem prvenstvu v pre: ciznem letenju na Svedskem. J ugoslovaOl smo zasedli: 9. mesto Ban, 18. mestojazin 28. mesto Delit. Ekipno smo bili 5. od
rretL~
MOTORNO LETENJ E
Krokodil na letališču Na kairskem letaje neki krokodil nenadoma »stopil«iz kletke in se mirno sprehodil med prtljago. Ljudje so se kriče razbežali. Nevsakdanji dogodek se je kmalu končal , ker je veterinar nevarnemu potniku pred nadaljevanjem PQtovanja dal pomirila. Šlo je za poši ljko živali, ki so jih iz Harareja poslali v Tel Aviv. lišču
devetih ekip, sodelovalo pa je 34 tekmovalcev iz Irske, V. Britanije , Nizozemske, ZR Nemčije, Poljske, Norveške, Šveds ke, ZDA in Jugoslavije. Po dobro prespani noči smo si naslednjega dne privoščili dveurni ogled glavnega mesta Irske, ter popoldne krenili nazaj proti Jugoslaviji . Po vmesnih pristankih v Dublinu, Birminghamu, Londonu (Gatwiek), Charleroiu, Saarbriickenu , Niirnbergu in Dunaju smo se 16.8.84 v večernih urah spustili na letali šče Maribor. Rezu ltati so relativno do bri, vendar mislimo, da bi lahko bili veliko boljši , če bi tudi Jugoslavija imela sodnika na takih tekmovanjih. V imenu državne reprezentance v preciznem letenju bi.se za spretno vodenje v daljnjo Irsko za hvalil vodji ekipe tov. Miškovič Petromiru in JATovemu pilotu J ova novič Džordžetu . Nekaj podatkov : Prvič jugoslovanski športni avioni na irskem nebu Pot iz Maribora do Dublina 13 ur 40 min Pot iz Dublina do Maribora 13 ur 30 min Robinjes tremi člani in prtljago porabil od Dublina do Maribora 306 litrov goriva, kar znaša 22,7 I/uro . Tekmovalec: Oto Verbančič
Utva 75 se uveljavlja na (Foto: Matej Jevlček)
domačIh
31.
Tovarna prihodnosti Ameriška uprava za aeronavtiko in raziskovanje vesolja (NASA) skupaj z družbo Space Industries proučuje možnosti za izdelavo o rbitalnega modula, v katerem bi pridobivali različne snovi in polizdelke - zdravila, optična vlakna in polprevodnike. Po sporoči lu NASA, ki ga posreduje agencija AFP, bi lahko »tovarno prihodnosti« izstrelili že pred koncem sedanjega desetletja. Strokovnjaki bi v njej prebivali v določenih časovnih intervalih , v breztežnostnem stanju pa bi izdelovali tisto, kar na Zemlji ne bi bilo mogoče . Modul bo tako narejen, je povedal predstavnik NASA , da ga bo mogoče spojiti zmedplanetarno postajo, ki jo je na začetku leta v govoru ljudstvu napovedal predsednik Reagan in ki naj bi jo začeli izdelovati leta 1990.
Brazilija Izstrelila raketo »Sonda 4« V okviru programa o znanstvenih raziskava vesolja, ki predvideva tudi izstrelitev satelita do konca tega desetletja, je Brazilija uspešno izstrelila raketo .. Sonda 4" . Ta raketa, ki so jo izstrelili iz oporišča pri mestu Natal na severovzhodu države, je letela 15 minut. Pri tem je dosegla višino 611 kilometrov, poslala na zemljo vse potrebne podatke in zatem padla v Atlantik. Visoka je bila 16,59 metra in težka 1270 kilogramov. Prvo raketo tipa Sonda so iz,;trelili leta 1966. (UPI, AFP)
In·tuJlh dIrkah. Na slIkI vrsta utev ob otvorItvI JAR 84 v Borovem
•••••••••••••••••••••••••••••••• • •
: : :
Predlog športnega koledarja Letalske zveze Jugoslavije za leto 1985
: : :
• •
Letalsko modelarstvo
•
•
Svetovna prvenstva
•
• •
11. - 18. 08.
• •
•
Evropska prvenstva
Jugoslavija, Livno, F1 A, F1 B, F1 C ( predlog LZJ med narodni letalski zvezi) F2A, F2B , F2C , F2D (organizator, k raj in datum še niso dolo čeni.)
•
•
• •
•
Mednarodna klubska tekmovanja
•
• • •
24.08 . 10.08. 12.10
• • •
Mostar, 26. Soko kup, F1A, F1B , F1C Livno, 9. memorial Izet Ku rtal ic Zagreb, 21. Kup republ ike, F1A, F1B , F1C
•
Državna prvenstva
•
•
• •
• •
27. - 28. 04. 28. - 30. 06. 4. - 5. 05 . 4. -7. 07 . 9.08 . 21. - 23. 06 28. 09.
•
Zvezna tekmovanja
•
• •
6. 04. 19. - 21 . 04 20.04. 4. - 5. 05. 17. - 19. 05. 25 . 05. 7.09. 8. 09. 14. 09. 14.09. 21.09. 5.10. 5. - 6. 10.
• •
• •
• • • • • • • •
Karlovac, 19. d ržavno prvenstvo, F1 0 , 01 (jun iorj i) Novi Sad - 25. državno prvenstvo, F2A , F2B , F2C , F2D Ptuj , 25. državno prvenstvo, F2A , F2B , F2C , F2D Zrenjanin , 39 . državno prvenstvo, F1A , F1B , F1C Livno, 39. državno prvenstvo, F1 A, F1 B , F1 C Celje, 18. državno prvenstvo, F3B Beograd , državno prvenstvo F3A Ptuj, 3. Ptujski pokal , F1 O, 01 Doboj, 11 . Kup Doboja , F2A , F2C , F2D Zagreb, 2. Kup Trešnjevke, F3B Ptuj , 7. Kurentov pokal , F2A, F2B , F2C Priština, 16. Kup Bratstva i jedinstva, F1 A, F1 B, F1 C Beograd , 16. memoria100rde Žigic, F1A , F1B , F1C Sisak, 10. Kup kombinata Sisak, F1A , F1B , F1C Ljubljana , 3. Pokal Ljubljane, F3B Pančevo , 16. Utva kUp. F1A , F1B, F1C Sisak, 5. Kup kombinata Sisak. F3B Celje, 6. Štajerski pokal , F1A, F1B, F1C Bečej , Kup oslobodenja Bečeja , F2A, F2C , B2 (juniorji) Subotica, Kup oslobodenja Subotice, F3B
• • •
• • • • • • • •
•
Raketno modelarstvo
•
•
Svetovno prvenstvo
•
•
Romunija, 6. svetovno prvenstvo
•
•
Državno prvenstvo
•
• •
14. - 16. 06. 20. - 22.09.
• •
Štip, 21 . državno prvenstvo Osijek, 21. državno prvenstvo
•
Zvezna tekmovanja
•
• • • •
27. 24 . 28. 19. -
• • • •
28.04. 26. 05. 29. 09. 20.10.
Zagreb, Memorial Miroslav Jambriško, S4C, SSC , S6B Skopje, 5. Kup Dana mladosti Ljubljana , 7. Kup Lj u bljane, S3A, S4C , S6A , S7, S8A Nova Pazova, 17. Kup Da na Republike, S6A, S4C , S7
••••••••••••••••••••••••••••••••