Krila 12 1985

CAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA

Več Letalski prevoz blaga iz Portoroža?

S portoroškega leso v zače tku novembra povečali število poletov letal v r az ličn a jugoslova nska središča. S tem pa se je odprla nova možnost tudi za prev· oz blaga na linijah proti Beogradu , Tivtu, Sarajevu in tudi drugim krajem. V koprski enoti ljubljanskega Intertransa so povedali , da se da vsakokrat z letalo m naslovnikom poslati do 500 kil ogramov bl aga, katerega prostornina ne sme presegati 5 kubičnih metrov. Gre za zani m ivo ponudbo oziroma možnost, da bi tudi s po rtoroškega letali šča lahko v omenjene kraje hitro pošiljali blago, ki je hitro pokvarljivo, blago , s katerim je tr eba ravnat i prev idno, r az li č­ ne reze rvne dele, ki jih ponekod nujno potrebujejo itn .

(DELO) tali šča

strokovnih

Na zadnji seji uredniškega odbora naše revije, je bilo največ govora tudi o vsebini Kril. Mnenje, da smo preveč por očeva l ski je povsem upravičeno . Napako moramo popra viti, vendar so nekateri člani uredniškega odbora črnogle­ di v tem , da bi lahko pridobili S!fokovne članke kar 'tako mimogrede. Ze 12 let nepreki nj eno izdajamo našo revijo z manj ali več uspeha glede ka kovosti vsebine , vendar je res , da je bila strokovna stran revije vedno vprašljiva. Mnenje je , da imamo premalo ljudi , ki bi se lotili strokovnejših zahtevnejših tem .

K taki oceni kakovosti revije želim povedati nekaj svojih misli in tudi predlogov.

Naša ZLOS in tudi vsak klub posamezno se trudimo, da pošiljamo kar največ naših letalcev, padalcev in modelarjev na velika tekmovanja v državi in čez meje v druge dežele. Posebno smo ponosni , vsi v ZLOS in tudi drugi ljubitelji leta lstva in športa splo h , če naši športniki posegajo po kol ajnah a li v mednarodni vrh kakovosti . Zato vsi želj no ča kamo tudi na poroč il a s takih tekmo vanj. Žal največkrat posluša mo izgovore, da nim a kdo pisati , da ne znajo pisa ti, d a ni časa in podobno . Vsi ti odgovori nimajo nobene resne os nove in opravič il a.

Menim , d a bo morala vsaka repreze ntanca ali društven o moštvo prevzeti o bve znost, da nekoga med udeležen ci tekm o va nj a zadolži za primeren prispevek za revij o Krila . To mora postati dolžnost. Kako zanimivo in pestrejše bi bilo brati v reviji opise d oživetij in posebnih pu s t o l o vščin na tekmovanju, a li op is

NAROČNINA ZA KRILA 86 znaša po sklepu predsedstva skupščine ZLOS 1500 din. Posamezne naročnike prosimo, naj jo nakažejo na žiro račun ZLOS 50101-678-51077 Vse spremembe naslovov in nove naslove sporočite Upravi Kril na Lepem potu 6 v Ljubljani, telefon (061 )-222-504. Upravi sporočite tudi, če Kril ne prejemate redno. Širšo obrazložitev gmotnega položaja našega lista in predlog novosti za izboljšanje preberite na 28. strani.

UPRAVA REVIJE

ffi KAJ

DEL.

člankovl tehničnih

posebnosti , a li mo rda zanimivosti, ki so jim bili priča v zraku in na tleh, pa o njih pripovedujejo samo v najožiem krogu prijateljev.

Zeljno pa čak ajo nanj e naši mlajši čla­ ni , ki so jim starejši vzor in si tudi sami ~elijo kd aj nastopiti v reprezentanci.

Zeljno čakajo na take č l anke tudi vsi starejši čl a ni , ki so omogočili s svojim delom razvoj letalstva in nasto p reprezentance, ki predstavlja naše č l a nstv o in našo Jugoslavijo. Takih opisov doživetij nam manjka!

Drugo , še pomembnejše vpraša nje, so tehtnejši strokovni prispevk i. Na tem področju sm o izredno široki . Prav žalostno je, kako malo nared imo na tem področju. Naši najboljši pad a lci in letalci so zanesljivo tudi na področju teorije v svoji športni disciplini bogati . S pomočjo člankov iz tujih revij ali po lastn ih dognanjih, bi morali spravLti svoja raz mišljanja na papir in v revijo . Ze ko smo se o dločili za izdajanje KRIL smo rekli , d a potrebujemo revij o predvsem ko t strokovni in informa tivni zvezek, ki bi bil za č l a n s t vo ne kak ma li učbenik . M enim , da ne smemo o dsto piti od ta ko začrt anih ciljev, pri čemer bi morali reviji pomagati vsi, ki so v ZLOS : v vrstah vrhu nskih športnikov ali pa so organizatorj i in funkci o narji .

Uredniški odbo r predl aga, naj vsaka strok ovna ko misija Uadra lna , padal ska, motorna, mode la rska , raketars ka , zmajarska, balo na rska in gra dit elj ska) zadolži po ~ n ega č l a na komis ije, ki bo s krb~ 1 za redn o pis no obdelavo d ejav nosti v KRILIH . To ni nikak nov predlog, ker je o tem že v pretekl os ti velik o krat raz pravljalo in sklepa lo predsedstvo ZLOS. Za l teh navod il in sk lepov d oslej ni nih če resno jema l.

In še en p ereč pro blem .

Zaskrbljujoče pos taja odpovedo vanj e n a ročnin e za revijo KRILA . Izgovori za to so zelo različni . Manj je vzrok vsebina, bolj pa previso ka cena a li tudi neredn o izhajanj e. Na zadnji seji uredni škega odbora smo spet temeljito raz prav ljali o tem in mo rali predlagati P9 dražit ev revije na 150 din za zvezek. Ce želimo. revijo o bdrža ti , je to minima lna cena ob pogoju, da imamo vsaj 3000 n a ro čn iko v.

Z . manjšo na klado bi prišli v še bo lj kočljiv položaj in do dil eme, če s mo ob (Nadaljevanje na 30. strani)

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XV

jugoslovanska reprezentanca v jadralnem letenju

{;:r

DECEMBER ::-85

{;:r

ŠT. 12

str. 4

Ko prestopamo prag novega koledarskega leta in ko smo hkrati že krepko v novi letalski sezoni, ki bo tokrat izbruhnila v daljnji Avstraliji, še vedno ni moč zanesljivo napovedati, kaj nam bosta prinesla. Gospodarska in pOlitična streznitev (alias stabilizacija) se obrača že kar v delirij, ki nevarno stresa tudi naše vrle letalske strukture. Dohtarji se samo zaskrb ljeno in globokoumno praskajo po sivih bradah, češ, tudi čudeži so še možni, šlogarice pa vidijo čisto na dnu usedline vendarle nekaj »Iukenj«. To lahko pomeni denar, ali da se bo zjasnilo, ali pa tudi srečo pri kartah. No, kakorkoli že, vse troje bi nam prav prišlo l Zato tudi nič ne cagamo in prva bitka se začenja , kot že rečeno, kar jutri v BenaIIi na skrajnem jugu avstralske celine. Kako jo je Glavni štab pripravil in kaj nam ta ofenziva lahko prinese, razlaga naš Leon na naslednji strani 1:: Potem se previdno oglašajo še vedno neuradni balonarji, navigatorje pa bo zanimala predstavitev 2. izdaje jugoslovanske letalske karte ICA O 1:500.000, s katere je končno le padla nalepka »TOP SECRET«.. . 1:: Predsednik FAI se bori za sprejem padalcev in zmajarjev med olimpijce, čeprav se pri nas ne za ene ne za druge sploh še ne ve, če bodo smeli skakati in letati! Prvi imajo že narejen načrt po točkah , drugi pa še čakajo I,a milost od zgoraj. Dečko , ajde oladi! 1:: Kdo bi verjel, da ·je naše gore list 6. aprila 1941 bombardiral Tretji rajh! Ta feljton začenjamo v tem letniku z zahrbtnim namenom, da se ne boste mogli odpovedati reviji v prihodnjem letu, čeprav bo draga 1:: Zato samo še nekaj besed o tem, kako bi napolnili balon, oprostite, blagajno Kril, da bi se naša revija enkrat le dvignila od tal... 1:: Tako je pravzaprav težko reči, komu posvečamo naslovnico Jureta Pestotnika: ibalonarjem i reviji namreč manjka nekaj krepkih kubikov vročega zraka. Daj gas, Joškol 1:: Te pa srečno!

UREDNIK

~do

in zakaj v Avstralijo Se vedno samo neuradno Letalska karta ICAO Kdaj med olimpijce?

Presežen načrt, težave 86 Konjiček in poklic Kaj tare padalce

s tr. 24

4 10 12 14 16 17 18

Kako vzgajati disciplino? 20 Računalniška pridobitev 22 6. aprila bombardiral Rajh 24 Proti ukinitvi Kril 28 Ocena XV. letnika 30 Pesmi Mitje Zupaneka 32 LETALSKI VESTNIK (vložek)

~~'L4 Izdaja Z veza le iRIskih org<u ltzacij S love nij e v Ljubljani LepI pot 6 Revi ja Izhaja vsa k m esec. razen JulIJa ln avgus ta GradiVO za ob ja vo v KRILIH prispevajo ljUbit el ji letal stva brezp l ačno, Denarno nagrado prejme samo avtor fo t ogr(lflje. upori1 bl ja ne za naslovno str a n , 2000 din za barvni diapoz it iV. 500 dm Zil črno bell p OZ itiV Za to enos t vse bin e SVO Jih pn.spevkov odgovarjajo pisci sa mi . Vab im o vsa kog <H. n(1j sode luje v reV IJI S porocIII lil s lik a mI. ki obrilvnavn Jo d ejavnosti. kOl: mod e lars tvo . Jadr alstv o. padalstvo. mot o rn o let en Jc, r<l kc t arstv o. pros to lete nj C balo nar stv o ln clm<lter sko gradnjO Uredniš t vo ,SI pridr~uj e pravIco skr nJšatl. d opoln iti all prilag odi ti prtspev ke glede n(l prostor ske lil k (l k o~os tn e zahtev e v reVIJI Uredniski odbo r : Gustav AJdle . Mir ko B iten c. Stanc 8ILII /. Janez Brez<H . f one Cerm , Jože Cuden. Rok Golob. Domml.k G regl. Sellzar Ker slc. I van K onavec. T a ras Kn ven ko. Leon MesanČ .

JUI e MCŽniH Src r lallcek Morde/. M(lqan Moškon (g lavni 111 odgovorni urednik) . Jože Perhavc. Jure Pes totnik . S r ečo Potrte (tehIlIcIlI urednik) ln C liii Tr ee k Naslov uredni š tva Maqan Moškon . pošIni predal 33. 68001 Novo mestoPr ispevki za ohjavo v KRI LIH mOliIJO bili v uredn ištvu najpoznej c do 10 dnc v mcseCll. pred mesecem v k(l l erem IZid e nasledn]<l stev llka - RokopISOV ln sli k ne vraČil mo . faz en b<'Hvnrh dlilPOZ lt lVOV lil IUJlll knJi g. ee Je prrlOlCIl<l Naslov uprave Zvez;lletalsk Ih organlZllCIj Slovenlj c. LeOVOJnlcil s pOVli:lInllll na slovom ln POil cb nlml znarnk(1rnl P' pot 6. pos t n , p,,'dil l 496. 6 100 1 LJU 13 LJ ANA. l elo l on (06 1) 222-504. tekoc' 'ilC lin prt ZLOS. s tcv 50 10 1-678-5 1077 Sp l ellwmbo Il<lSIOVrl sporOCI ta lIpr(lV I l'o vlJe ter obvezno n;:lpl sl te slmi ln novI n(I~ l ov, UPl{lVI rev IJ e sporocIIc tu di. eG I{'VIJ(' rl{' prt')f>m.l1P r('cJno l('tnil ll;1rOCllllla 800 dill ce na pOS{lm Clnc š tevrlke 80 din Cr;'l fl cnn prip rava DIC tOLU G ritllk;l Novo mesto ~ lisk fl ::o k ;:lIrlčl No vo mesto

"~'L4

SVETOVNO PRVENSTVO

Vesoljske cene - Družba za organizacijo avanturist ič­ nih potovanj Society Expeditions iz Seattla v ameriški državi Washington je o bjavila n ačrte o najemu dveh vesoljskih ladij za prevoz turistov v Zemljino orbito. " Povratna « vozovnica bo stal a 50.000 dolarjev, prvi polet (trajal bo 12 ur) pa napovedujejo za 12. okto ber 1992 - na 500. obl etnico Kolumbovega odkritja Amerike : Ce vas je ponudba za mikala: rezervacije so začeli sprejemati 15. novembra letos, ko je treba plačati prvi obrok, 5000 dolarjev , celotno ceno (ta je zagotovljena) pa je treba plačati leto dni pred od hodom.

(DELO)

U speh naši h jadralnih letalcev na letošnjem sve tovnem prvenstvu v Rietiju (Italija) in visoka ocena kvalitete Elanovega letala OG 300 ELAN, kaže, da možnosti prodora jugoslova nskega jadralnega letenj a v vrh svetovne kvalitete le niso tako majhne kot je to kazalo še pred kra tkim . Ta ugotovitev ni samo iz domačih logov , ampak tudi mnogih prisotnih na prizorišču svetovnega prvenstva v Italiji , kjer pa se je tudi pokazalo, da imajo naši odlični letalci še premalo mednarodnih izkušenj . To je prav gotovo posledica desetletne odsotnosti z mednarodnega tekmovalnega okolja.

Da je Elan s programom jadralnih letal zamašil največjo luknjo v jugoslovanskem jadralnem letalstvu , je na dlani .

Na medna rodnem tržišču je z letali uspelo enak o kot najbolj zn~ni proizvajalci kvalitetnih letal. Dosežki Simenca, Peperka in Staroviča v Rietiju , so celo povzročili presenetljive premike v od l oč itvah največjih svetovnih asov jadralnega letenja. V Rietiju so namreč vs i najboljši letalci standardnega razreda leteli na letalih discus in LS-4 zahodnonemške proizvodnje. Le naši trij e tekmovalci so imeli Elanove tristotke, ki so v Rietiju pokazale s povsem nez nanim i letalci , da so v nekaterih posebnostih boljše od o pevanih discusov. V neposrednih dvoboiih letalskih asov z discusi in Šimeneem v tristotki, so se o tem visoko pod oblak.i prepričali mnogi tekmovalci.

5

In kaj se je ob tem premaknilo?

Odgovor je zelo jasen in kratek. Danes Stig Oye, svetovni prvak iz Hobsa 1984 (ZDA), je zamenjal discusa za Elanov OG 300 in bo v Avstraliji letel z njim na pred svetovnem in na svetovnem prvenstvu. Enako je storil najboljši švicarski letal ec Siemon Leuteneger, as, ki osvaja kolajne na največjih tekmova njih . Še več pa pove odločitev Britanca Georga Leea, večkratnega svetovnega prvaka , ki se je prav tako od l oči l za zamenjavo discusa z DG 300 ELAN. Komentar je pri tem odveč.

Največjo napako bi storili , če zdaj ne bi izkoristi li svojih možnosti tudi mi Jugoslovani . O tej temi so se razgovor ili Simene, Peperko, Starovič, Ferlan (naš vodja reprezentance in meteorolog v Rietiju) in predstavniki predsedstva ZLOS na obisku v Elanu po svetovnem prvenstvu in ob40 letnici ELANA. Ugotovljeno je bilo, da so močne in enake želje za še večjimi uspehi na športn em in komercialnem področju in , da so te tudi uresničljive, če združijo moči letalci in Elanovci.

V Rietiju je naša ekipa navezala izredno lepe in prijateljske vezi z avstralskimi letalci. Ti so namreč naše povabili naj sodeluj ejo na njihovem državnem in predsvetovnem prvenstvu, ki bo od !O. januarja do 1. februarja 1986 v avstralskem mestu BALLA. Naši fantje o tem niso veliko razmišlj a li, ker je tako vabilo v naših razmerah prej za sanje kot za

Na gornji sliki so tri nam dobro znane Elanove lepotice, ep, "9 in E3 (OG 300), ki so po zaslugi Jadranske slobodne plovidbe iz Splita že od 23. novembra v Melbournu in čakajo naše tekmovalce (Foto: M. Nessek, Zagreb) . Na levi: BenaIla leži v južni Avstraliji v pokrajini Victoria

Jugoslovansko moštvo, ki bo po načrtu 10. januarja 1986 odpotovalo v Avstralijo: Ivo $imenc, Franc Peperko, Vojko Starovič, Miran Ferlan (vodja ekipe), Igor Kolarič in Miodrag Gatolin resničnost in prelepo , da bi bilo ·res. No,

Svedska: med kratkimi poleti prep~vedano

kaditi

. Švedska letalska družba za notranji promet Linjeflug je sklenila prepovedati kajenje v svojih letalih . Ukrep bo začel veljati 20. januarja, predstavnik družbe pa je poudaril, da gre za izpolnitev želje potnikov. Izkazalo seje, da sklep o prepovedi kajenja med kratkimi notranjimi poleti podpirajo celo kadilci. »Tako bomo prva družba na svetu z letali za nekadilce,« je ponosno dodal predstavnik .

(Reuter)

pri dinamičnih Elanovcih pa taki predlogi niso več kumulusi, ki se kaj hitro razblinijo v nič. Beseda je dala besedo in sklenili so, da le moramo z Elanovimi letali sodelovati na predsvetovnem in svetovnem prvenstvu v Avstraliji.

Razgreti in živahni Miran Ferlan, še poln vtisov iz Rietija, je zadevo zagrabil zelo resno in ves svoj prosti čas posvetil tej zamisli. Akcijo je bilo treba pričeti na naslednjih izhodiščih : v Avstraliji si ni možno izposoditi letal, zato jih moramo prepeljati z ladjo iz Jugoslavije do Melbourna. Stroški tega prevoza pa se merijo z nekaj tisoč dolarji.

Enako visok strošek predstavlja tudi potovanje ekipe z letalom. In najpomembnejše vprašanje ob vsem tem je bilo, kje dobiti finančna sredstva - v devizah!

Potezo je potegnil Elan. Ponudilje prevzem stroškov prevoza letal, ker bo skušal letala v Avstraliji prodati in z njimi osvajati tržišče na drugi strani zemeljske oble, kjer je zaradi izrednih vremenskih pogojev postavljenih največ svetovnih rekordov v preletih z jadralnimi letali.

Elan se je odločil, da gre v podporo te akcije, če bo pristop z letalske strani odločen in z aktivnimi, dinamičnimi ljudmi, ki bi v akciji sodelovali in zagotavljali uspeh pri zastavljenem cilju. To pa je prodor v mednarodni kakovostni vrh z Elanovimi letali.

Za uresničitev zamisli je ostalo zelo malo časa . Dodatna težava pa je bila še to, da Elan ne bi mogel pripraviti novih letal za pravoča sno odpremo z ladjo.

Zato so svoji letali z razumevanjem dala reprezentanci na voljo ALe Lesce in OLe Portorož, Elan pa še svoje propagandno vzorčno letalo E3. Če bo Elan uspel prodati letala v Avstraliji (v to skorajda ne bi smeli dvomiti), bosta ALe in OLe prejela od Elana novi letali.

Miran Ferlan je zavrtel telefon in povprašal JADRANSKO SLOBODNO PLOVIDBO SPLIT, ki vzdržuje pomorsko pot z Avstralijo, kdaj in pod kakimi pogoji bi lahko najhitreje odpremili letala z vozovi v Avstralijo. Prijaznost in pripravljenost tega delovnega kolektiva je bila presenetljiva. V dveh dneh so sporočili, da bodo prepeljali letala brezplačno. Saj je bilo komaj verjeti, da se lahko kaj tako lepega doživi v današnjem

SVETOVNO PRVENSTVO Nepričakovana

vrnitev sovjetskih vesoljcev

Sovjetski vesoljci Vladimir Vasjutin, Viktor Savinin in Aleksander Volkov so se po dvomesečnem bivanju na orbit alni postaji Saljut 7-Sojuz VT 14-Kozmos 1686 nepričakovano vrnili na Zemljo. Uradno so sporočili, da je vzrok »bolezen poveljnika Vladimirja Vasjutina, ki zahteva zdravljenje v bolnišnici«. Druga dva vesoljca se dobro poču­ tita. Ladja Sojuz T 14 je potem zjutraj pristala 180 kilometrov jugovzhodno od Džezkazgana .

zapetem času. Zares smo lahko vsi srečni, da smo naleteli na toliko razumevanja pri nekom, ki z letalstvom pravzaprav nima kakih posebnih poslov. Za naklonjenost in pomoč se Jadranski slobodni plovidbi Split prisrčno zahvaljujemo vsi letalei Jugoslavije.

Največ pa je vredno to, da je ta del akcije danes že končan . Ladja z letali je odplula iz luke Koper 16. oktobra in prispela v Melbourne 23. novembra. Trikrat hura za Jadransko slobodno plovidbo!

Za prevoz članov reprezentance nas je presenetil še naš letalski prevoznik J AT in obljubil brezplačen prevoz sedemčlanskega moštva do Avstralije in nazaj. Zares so to prijetna presenečenja za nas leta lee. Hvala JAT in njihovim letaleem, ki so nas podprli in nam pomagali pri uresničevanju te velike akcije. Tudi Jatu HURA! Ob vseh teh naprezanjih se namje ponudila še ena možnost širše udeležbe v Avstraliji. Izredno mikavno je namreč postalo vabilo avstralskih letaleev, da nastopimo na njihovem odprtem državnem prvenstvu. Ob dejstvu, da so letala že v Avstraliji, so člani državne reprezentance pristali, da na njihovih spoliranih tekmovalnih letalih lahko letijo tudi drugi člani reprezentance, če imajo možnost pripotovati v to daljno deželo. Razen Simenca, Peperka in Staroviča so v reprezentanci Miodrag Gatolinjz Novega Sada, Igor Kolarič iz Ptuja in Zi va Fran.c iz Zrenjanina, vsi poklicni piloti pri JAT. Akcija je stekla. Gatolin je odpovedal zaradi delovnih obvezrrosti. JAT pa je omogočil prevoz do Avstralije za Kola-

rcerLlJ 7 ri ča in Franca. Bivanje v Avstriji si bosta morala plačati sama. Zdaj samo upajmo, da se ne bi kaj zapletlo pri pridobivanju vstopnih dokumentov.

Po vsem doslej napisanem bi morda lahko kdo mislil, da pri vsem tem vrtiljaku ni nobenih težJIv. Kako lepo bi bilo, če bi bilo to res. Se vedno namreč niso zagotovljena sredstva za bivanj e sedemčlanske reprezentance v Avstraliji in to za tri tedne, kolikor pač traja svetovno prvenstvo. Obljubljena so devizna sredstva, ki jih je potrebno odkupiti z dinarji .

Teh do zdaj še ni dovolj (danes, ko to pišem je 18. december). Vp akcija lahko propade, če v dneh pred novim letom ne uspemo zbrati potrebnega denarja. Prav gotovo ni prijetno trkati na vrata delovnih organizacij, vendar verjamemo, da bo združeno delo pokazalo dovolj razumevanja in predvsem zanimanja za sodelovanje za reklamiranje imena in proizvodov delovnih organizacij na širokem področju Avstralije.

Na tekmovanju kot je svetovno prvenstvo ne gre brez izredno kvalitetnega servisiranja. Za letala _DG 300 ELAN bo v Balliskrbela servisna ekipa firme ULASER-DIRKS iz Zahodne Nemčije, ki Elanova letala tudi prodaja na avstralskem in novozelandskem tržišču.

Zagotovljen je najkvalitetnejši servis za vseh sedem Elanovih tristotk, kolikor jih bo tekmovalo na tem predsvetovnem prvenstvu. To pa bo eden od pomembnih pogojev za morebiten Elanov in uspeh naših tekmovalcev.

In zdaj bi bilo prav reči še: KAKO NAPREJ!

Naše moštvo je že kar dobro uglašeno, saj je v Rietiju (na sliki) doživelo pravi ognjeni krst (Foto: M. Nessek)

SVETOVNO PRVENSTVO

Indonezijka pojde v vesolje Dr. PRATIVA SUDHARMONO, triintridesetletna specialistka za genetski inženiring in biotehnologijo, je prva Indonezijka, ki so jo izbrali za astronavt ko. Kot je povedal minister za pošto, telekomunikacije in turizem Ahmad Tahir, bo juriija prihodnje leto poletela v vesolje z ameriškim raketoplanom .

Indonezijska vlada je namreč septembra lani prejela ponudbo Američanov, naj bi en njihov vesoljec sodeloval v poletu v vesolje, ko bodo z ameriškega shuttla izstrelilitudi indonezijski satelit »Palapa B3).

(DELO)

v kolikor bi nameravali ostati v takih organizacijskih razmerah v kakršnih smo danes, bi bila »Akcija - Avstralija« \ nesmiselna. Zato je prav, da so cilji jugoslovanskih jadralnih letalcev višji in dolgoročnejši: vrniti se tja kjer smo pred tremi desetletji že bili. Organizacijske razmere v Jugoslaviji, kakršne so, nam kaj takega prav gotovo ne bi omogočile.

Tudi pri Elanu je rahlo čutiti tako bojazen in vendar pričakovanje, da se bomo bolje organizirali za nastopanje v mednarodni areni.

Zato naj bi sestavili državno reprezentanco najboljših letalcev, za katero bi skrbelo posebno organizacijsko telo z odgovornostjo Predsedstvu Letalske zveze Jugoslavije. Skrbeti bi moralo za kvalitetno terensko delo in nastope reprezentance . Tudi pridobivanje sredstev za reprezentanco bi bila naloga tega organa.

To bi moral biti nekakšen »letalski pool« jugoslovanske državne reprezentance, v katerem bi našli skupen jezik letalci in delovne organizacije. Da bi taka organizacija in »letalski pool« zaživela, bo treba še veliko dela in časa, predvsem tistega prostega, ki ga letalski privrženci dajejo za letalstvo s srcem -in dušo. Trenutno je tako, da na tem področju garaj o predvsem Miran Ferlan, naš predsednik

Alojz Gojčič ter sekretar Mirko Bitenc s svojimi sodelavci v ZLOS . Če nam bo avstralsk,a pot uspela, se bomo morali predvsem zahvaliti tem fantom in vsem tistim, ki preko njih prispevajo denar za ta naš veliki podvig.

Tak pristop k reševanju jugoslovanskega jadralnega letalstva je prihodnost tudi za Elan in Letalsko zvezo Jugoslavije. Zato moramo poiskati vse skupne interese za sodelovanje in jih skrbno negovati. Neprijetno bi bilo, če bi zdaj, ko so se stvari pričele premikati v dobro našega letalstva, načeli razprave, kdo naj sedi na kakem stolčku. Odgovor mora biti vsem jasen. Tistim, ki se žrtvujejo in delajo dajmo tudi možnosti, da voz, ki je zdaj zaprežen, pripeljejo tudi do cilja. Z raznimi podtika nji in osebnimi interesi in z zvonenjem s paragrafi , si ne bomo veliko pomagali. Skodimo pa lahko veliko. To sem zapisal zato, ker smo pri nas za kaj takega pravi mojstri.

Upajmo, da so to samo slabe izkušnje iz preteklosti in da se nam kaj takega ne bo več dogajalo.

Našim fantom v reprezentan ci lahko zdaj samo še zaželimo veliko sreče na potovanju in veliko uspeha na tek l.. vvanju . In čutijo naj, da smo vsi z njimi, vsi jugoslovanski letal ci in vsa Jugoslavija.

LEON MESARiČ

Tristotke smo imeli priložnost občudovati že na državnem prvenstvu v Celju (na sliki Gatolin in Starovič, foto: M. Moškon)

IJETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL °VIA A

~

, 1 inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon: (061 )861·411

CENIK OGLASOV v reviji KRILA od 1. jan. 1986 dalje:

D ČRNOBELI OGLASI cela stran 1/1 25.000 din polovica strani 1/2 15.000 din četrtina strani 1/4 9.000 din

o inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva poUma notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane ploiče

ŠTIRIBARVNI OGLASI

cela stran 1/1 50.000 din polovica strani 1/2 30.000 din četrtina strani 1/4 20.000 din Za objavo oglasa na določe­ ni strani - dodatek 20%. Objava oglasa na naslovni strani po dogovoru glede vsebine in oblike.

O Popusti pri večkratni objavi: dvakratna 20% popusta objava več kot dvakratna objava 25% popusta celoletno obijavijanje 30% popusta

Se

priporočamo!

PONUDBA & POVPRASEVANJE V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase pošljite na naslov uredništva: Marjan Moškon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

PRODAM novo RC napravo S.mprop Elektronic za 70.000 din . Naprava ima možnost priklopa 6 servo moto rjev , regulacijo hod ov, dva miskerja. Vsebuje: oddajnik , sprejemnik, servo moto r, baterije.

Proda m tudi 10 ccm motor s sve čk o in eliso za 40.000 din . Bra nko Dežman, Pavle Medetove 10, 64202 Naklo, te.: (064)-47-688.

•' \.~

' ..'

Takle sanjski posnetek pri nas najbrž še najmanj sto let ne bo- mogel nastati - povzeli smo ga po knjigi nizozemske založbe Lekturama ,.De Ballonvaart«, ki jo je tiskala Mladinska knjiga v Ljubljani. Slika je nastala med masovnim poletom več kot 200 balonov v' Albuquerque

Še vedno samo »neuradno« Po dolgem času se balonarji spet oglašamo v »Krilih« s prispevkom, ki naj bi bralce v grobem seznanil z dejavnostjo Balonarskega kluba LjUbljana. Kratko zgodovino in osnove teorije letenja Sl1)O podali že v našem prispevku, objavljenem leta 1980 v aprilski številki revije •• KRILA«.

Novinar v vesolju?

Ameri~ka agencija za vesoljske in aeronavtične raziskave (NASA) je sporočila, da bodo objavili razpis za prvega novinarja, ki bo sodeloval pri eni prihodnjih misij zraketoplanom.

Izbrali ga bodo po istem postopku kot pred kratkim prvega učitelja, ki bo z raketoplanom poletel v vesolje. Pet novinarjev bo prišlo v najožji izbor, eden izmed njih pa bo član posadke raketoplana, ki ga bodo izstrelili v vesolje v drugi polovici prihodnjega leta: (DELO)

Klub je bil konstituiran leta 1980, šteje 19 članov, razpolaga in upravlja z dvema kompletnima balonoma velikosti 2200 in 850 ml. Vzdržujemo f" ~amo (!) z lastno dejavnostjo - reklamiranjem organizacij materialne proizvodnje. Od ustanovitve do danes beležimo okrog 500 ur letenja, od tega polovico prostega, ostalo pa je vezano letenje, pri čemer interno razlikujemo letenje z vrvjo daljšo od 150 m in letenje z vrvjo, ki onemogoča dvig gon dole balona višje od 10 m, kar uporabljamo pri naših propagandnih akcijah. Število ur letenja bi seveda bilo veliko vendar pa je potrebno upoštevati, da letimo le v optimalnih vremenskih pogojih v izogib kakim »nepredvidenim« srečanjem . Povedati namreč moramo, da je formalno gledano naša dejavnost še nezakonita , saj do danes še nismo uspeli večje,

Eden prvih posnetkov klubske dejavnosti: preizkus doma narejenega balona Delta septembra 1980 na letališču v Lescah (Foto: Leon Mesarič)

BALONARSTVO Japonska se še ne bo pridružila programu »volne zvezd« Tokio bo čez nekaj mesecev odgovoril na zahteve Washingtona, naj se tudi Japonska pridruži raziskovalnemu programu ameriške »strateške obrambne pobude«, je izjavil voditelj jaRonske diplomacije Šintaro Abe. To pomeni, da je Japonska za zdaj preložila ta korak. Washington je povabil Tokio k sodelovanju že pred devetimi meseci. Velika Britanija je minuli teden sporočila, da se bo pridružila ameriškemu načrtu, kot pričakujej o, pa bo podobno ravnala tudi ZR Nemčija . Abe je dejal, da »šF ni napočil čas, da bi se Japonska pridružila temu imeriškemu programu«.

(Tajnug)

registrirati ba lona (njti tistega, ki smo ga dobili iz tujine), niti opraviti zahtevanega izpita, čeprav imata dva člana kluba že prek 100 ur naleta. Problem je namreč v sestavi izpitne komisije, saj v SFRJ še ni nobenega-»uradnega« balonarja.

Jeseni leta 1983 je bila v okviru aerokluba Velenje ustanovljena tudi balonarska sekcija, s katero uspešno sodelujemo.

Postopek registracije je v teku, trenutno pa čakamo na izdajo domačega homologacijskega lista za balon , ki smo ga dobili iz tujine, ker je to bistveni pogoj za registracijo. Upamo, da bomo v letu .

1986 le uspeli.

Kljub vsem težavam pa (še) nismo obupali in celo navezujemo stike s tujimi balonarskimi »strokovnjaki". Dokaz za to je štirinajstdnevni obisk ameriškega balonarskega prvaka za leto 1984 Alberta Nelsa v Ljubljani. Izmenjali smo medsebojne teoretične in praktične izkušnje in ni zanemarljiva Nelsova izjava ob odhodu, da je tudi on pri nas marsikaj pridobil.

Ko se bodo v naši dejavnosti pokazali kaki večji premiki, se bomo spet oglasili.

Upamo, da bo to še pred letom 1990!

SAMO CEJAN

Balon je učinkovito propagandno sredstvo - na tak način pa se da tudi kaj zaslužiti ...

Takole pa potekajo tajni pl'eizkusi .. novega orožja", od leve proti desni: Avi Sorn z gondolo in agregati; končno stoji pokonci - začenja se odštevanje; kaj je lepšega kot takle balon v prostem letu ...

Ker nove izdaje letalske karte leAO 1:500.000 do zaključka redakcije še nismo uspeli dobiti, popestrujemo pričujočo predstavitev z izrezom 1. izdaje v naravni velikosti

Letalska karta leAO 1:500.000 Pristanek zaradi cigare Zaradi prepira med kadilskimi in nekadilskimi potniki je moralo letalo TWA , kije letelo na progi Atene -New York, pristati v Londonu, čeprav tega ni imelo na voznem redu. Prepirse je vnel, ko je neki Američan prižgal cigaro v delu letala, kije rezerviran za nekadilce .

Kalilca miru so zadržali v Londonu, da bi naredili preiskavo, letalo pa je po štiriurnem čakanju spet odletelo. Prepir je moral biti kar hud, saj pilot ne bi pristal za prazen nič.

Zvezna uprava za kontrolo letenja je objavila drugo izdajo Letalske karte leAO 1:500.000. Karto je tiskal Vojnogeografski institut iz Beograda. Topografska osnova karte je narejena leta 1984, vsi letalski podatki pa so iz junija 1985.

Po razmeroma dolgem času med prvo in drugo izdajo smo končno le dobili novo osnovno letalsko karto SFRJ. Naša država je kot članica Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (leAO) med drugim dolžna izdajati nekatere letalske karte. leAO Aneks 4 »Letalske karte« in leAO Doe 8697 »Priročnik za letalske karte« vsebujeta določila za sedemnajst različnih tipov letalskih kart za poenotenje mednarodnega sporazumevanja.

Od teh sedemnajst vrst kart jih je vsaka država dolžna izdati pet: karto za instrumentaIni pristop leAO, karto pristajanja leAO, karto profila terena za preci zni prIstop leAO, karto ovir na letališču - leAO Tip A in svetovno letalsko karto leAO 1:1,000.000. Samo pri svetovni letalski karti leAO 1: 1,000.000 se namesto te sme izdati letalsko karto leAO 1:500.000.

Naša država je zaupala pravico za izdajanje vseh vrst letalskih kart Zvezni upravi za kontrolo letenja. Zvezna uprava za kontrolo letenja izdaja sk upaj 12 vrst letalskih kart, med njimi izdeluje dve vrsti kart Vojnogeografski institut iz Beograda (letalsko karto leAO 1:500.000 in karto ovir na letališču leAO Tip A).

Vse druge karte izdeluj e in tiska Zvezna uprava za kontrolo letenja, oziroma njen Oddelek za postopke in letalska obvestila in njena Tiskarna.

Osnovni namen letalske karte leAO 1:500.000 je zadovoljiti zahtevam za vizuelno navigacijo pri majhnih hitrostih, na krajših in srednjih razdaljah, na majhnih in srednjih višinah. Osnovna naloga karte je izpolnjena, če se njena vsebina ujema in dobro prikaže vse karakteristike hidrografije, topografije in letalske tematike, seveda v primernem razmerju .

Poleg tega služi ta karta tudi kot osnovna letalska karta, kot primeren pripomoček za osnovno šolanje pilotiranja in za navigacijsko letenje, da dopolnjuje ozko specializirane karte, ki nimajo osnovnih po-

LETALSKA NAVIGACIJA

»Brezmejna

kubična

odprtina« LOWRY BURGES, ameriški likovnik, je ustvaril um etnino, ki bo odšla v vesolje.

Maja 1986 bo kocko iz granita, bro na, stekla, katere rob meri 13 centimetrov, ponesel s sa bo ameriški raketopla n, iz katerega jo bodo izstrelili v vesolje. Kocka oje sestav ljena po principu "babuške«, zunanje lupine vsebujejo vse kemične elemente in destilirano vodo iz osem najstih svetovnih rek, notranja kocka pa obdaja brezzračen prostor. Ko bodo .. Brezmej no kubi č n o odprtin o,« tako je naslov del a, izstrelili v vesolje, bo krožila okrog Zemlje kot umetn i satelit, nato pa jo bodo spet naložili na raketoplov in jo prepeljali na tla.

Shra nili jo bodo v vrtu muzeja DeCardava v Lincolnu v zvezni državi Massachusetts. Transportni st roš ki znašajo 6000 dolarjev .

(PO DELU)

datkov za vizualno letenje in da je uporabna v pripravi leta.

Karta je izdelana v Lambertovi konformn i projekciji . Jugoslovanski del sestavljajo štiri sekcije na podlagi razdelitve celega sveta po ICAO . Vsak list nosi ime največjega mesta te sekcije (Beograd, Zagreb, Skopje in Split). Sekcije se na robovih pokrivajo .

Prikazana je mreža poldnevnikov in vzporednikov z intervali po 10 minut.

Med temi 10 minutami so na poIdnevnikih in vzporednikih vrisane oznake na intervalih po eno minuto.

Osnova ka rte vsebuje naseljene kraje, železniške proge, avtomobilske in druge ceste, politične meje, vodno omrežje, izohipse terena, nadmorske višine vrhov, gozdove in drugo. Ekvidistanca je 200 metrov, teren pa je prikaza n s hipso metrijskimi barvami, katerih skala je na robu vsake karte. Črte izogon so prikaza ne na razdalji 30 minut. Vrednost izogon velja za obdobje leta 1985.

Letalska vsebina te karte je doži vela največ sprememb glede na prvo izdajo.

Vrisana so vsa l e t a li šča v SFRJ, civilna in športna. Zraven oznake, ali gre za mednarodn o ali d o m ače l e t a li šče, imajo vsa leta li šča vrisano smer vzletno-pristajalne steze, ime l e tali šča, službo kontrole letenja (TWR - stolp) s frekvenco, nadmorsko višino leta li šča, minimum osvetlitve, vrsto tal (H - trd a in S - mehka površina) in dolžino najdaljše steze. Vsi ti podatki so v skrajšani obliki natisnjeni zraven simbola l eta li šča.

Na karti so kot »pomembne ovire« vrisane vse tist e, ki so višje kot 100 metrov.

Simboli označujejo, če je ovira osvetljena a li ne, zraven abso lu tne viši ne pa je v ok lepaj u vpisa na tudi relativna višina oVire.

Med letalskimi obvestili so označena tud i vsa področja, v katerih je letenje prepoveda no a li omejeno (P in R).

Sistem služb kontrole letenja je na karti prikaza n s ko ntroliran imi conami (CTR) , s terminalnimi območj i (TMA) in z mejo področja in formacij med letom (FIR) tako latera lno kot 'po viš ini. Vsa radionavigacijska sredstva so prikazana z ustreznimi simbo li . Pri simbol u so navedene osnov ne ka rakteristike vsakega sredstva: vrsta sredstva, ime, frekve nca, identifikacija (s črkami in Morseovimi znaki). Med radionavigacijskimi sredstvi so vrisa ni odseki zračnih poti z osnov no širino 10 navtičnih milj ali več, odvisno od razda lj e med sredstvi . Vse zrač n e poti so v spodnjem sloju z račnega prosto ra, imajo svojo oznako in najmanjšo VFR višino vsakega odseka.

t:etL.4 l3 Največja novost te izdaje so največjih nadmorskih višin. Te

vrednosti vrednosti so prikazane v okviru prostora na vsakih 30 minut geografske širine in dolžine in predstavljajo: a - največjo nadmorsko višino terena povečano za 100 m, b - najvišjo oviro, če je njena nadmorska višina večja od »a« .

Največjo nadmorsko višino dobimo, če vrednost dobljeno pod »a« ali »b« povečamo za 50 m varnega nadleta in zaokrožimo na naslednjih višjih 30 m. Te višine so izračunane za celo Jugoslavijo in prikaza ne v sredini površine s številkami v rastu . To praktično pomeni najmanjšo varno višino za letenje v tem prostoru .

Na hrbtni strani karte so vsi potrebni podat ki za njeno upora bo.

Karto la hko n a r oč ite pri Zvez ni upravi za kontro lo letenja, Oddelek za posto pke in letals ka o bvestila (Odelj enje za postupke i vazduhoplovna obaveštava nja), Bra nkova 25, 11000 Beograd. Cena vsake sekcije je 600 din in se pla ča po prejemu računa.

A. PAVLOVIC, dipl. ing. , načelnik oddelka (prevod iz srbo hr. M . M.)

Ma'!Jše število potnikov letalske druzbe JAL Direktor japo nske letalske dru žbe JAL Akio Nakamura je s p oroči l , da se je po nesreč i boeinga japonske družbe v avg ustu , ko je izgubi lo žviljenje 520 ljUdi, zma njšalo števil o potnikov. Po nj egovi izjavi priča­ kujejo, da bo dohodek na koncu tek očega poslovnega leta , 31. marca leta 1986, znaša l 38 milijo nov dolarjev, kar je za dobro tretjino ma nj kot leto poprej. Kot p oroča Reuter, je Naka mura deja l, da se je število potnik ov na domačih proga h v se pt embru zmanjšalo za 27, v o ktobru pa za 33 po tnik ov.

Spor zaradi letala OMAR BONGO , devet inštiri deset letni gabo nski predsednik. ima hude težavesšv icarskimi oblastmi. Ko je posla l svoje slu žbeno leta lo na popravilo v ZUrich. so kantonske oblasti vozilo zapleni le na zahtevo neke amer iške tvrdke. ki trdi. da ji bongo dolguje precejšno vsoto denarja. Toda odvet nik gabo nskega predsednika je dosegel, da so leta lo vrni li. sod i šče je namr eč spreje lo nj egovo raz lago. da letalo ni zasebna lastn ina O marja Bonga. ampak da pripada državi. Spor seje do tak ra t že tako zaostril. da švicars ka letala sploh niso več pri staja la na gabo nsk ih l e tali šč ih. ker so se bali . da jih bodo tamkajšnje oblasti za plenil e.

Britanski vesoljski center Velika Britanija je ustanovila državni vesoljski center, da bi se na tem področju uvrstila med vodilne države na svetu. Minister za industrijo in informacijsko tehnologijo Geoffrey Pattie je ob tej priložnosti poudaril, da je najpomembnejša naloga nove organizacije izdelala dolgoročne vesoljske strategije. Prvi generalni direktor je Roy Gibson.

Dejavnost v zvezi z izpopolnjevanjem vesoljske tehnologije v tej državi je Dpreveč razdrobljena, projekte pa izvajajo počasi, ker po njegovih besedah ni mogoče vedeti, ali se bodo vključili v kako širšo strategijo ali ne . V Veliki Britaniji epoudarjajo, da novo vesoljsko središče v sedanji fazi ne bo sodelovalo v ameriškem projektu »vojna zvezd«.

(Po DELU)

IZPOSOJEN INTERVJU: PREDSEDNIK FAI V AEROSVETU

Kdaj med olimpijske discipline?

Cenek Kepak, predsednik mMnarodne letalske federacije navaja načrte in vpraianja, o katerih bodo razpravljali na konferenci FAI v New Delhiju.

Sarajevo bo 1987 organizator .,Paraskicc pokala.

Cenek Kepak iz ČSSR, motorni pilot in nekdanjijadralecje predsednik FAImednarodne letalske federacije, v kateri se združuje 72, držav članic in še več nacionalnih letalskih padalskih, modelarskih in drugih združenj. Neposreden :.: zelo prijazen Cenek Kepak se je v času svoje kratke prisotnosti na svetovnem prvenstvu v relativu na Malem Lošinju odzval prošnji, naj bi za bralce »Aerosveta« spregovoril o glavnih smereh dejavnosti FAI. Tri ure si je vzd časa za pogovor.

o FAl je organizac~ia zelo različnih nacionalnih združenj. Kako uspeva te koordinirati njihovo delo in predlagate smernice za razvoj letalstva?

- Za F Al so vse organizacije in združenja , čeprav med seboj zelo različne , enake in jih imenujemo nacionalni aro-

klubi, neglede na njihovo dejansko ime v posamezni državi. Ne vpletamo st: v načela njihove organizacije in smeri razvoja. V FAI proučujemo pravila športnih disciplin, njihov napredek in globalne probleme letalskega športa. Razen tega stimuliramo razvoj letalstva z občasnimi nagradami in priznanji uspešnim predstavnikom v vseh letalskih dejavnostih .

Te nagrade uživajo velik ugled v letalskem svetu. Priznanje je na primer prejel tudi konstruktor uspelega akrobatskega letala •• ZLIN«, ki ga tudi pri vas dobro poznate, to je ing. Jan Mikula.

O Slišati je, da bi se utegnilo športno letalstvo pojaviti na letnih olimpijskih igrah?

- Pogovarjamo se z mednarodnim olimpijskim komitejem, da bi padalstvo in zmajarstvo postali olimpijski disciplini . Olimpijski komite je zelo zainteresiran, da bi njegovo delo zajelo tudi FAI , ker smo pač zelo močna športna organizacija. Dvakrat sem se doslej že srečal s predsednikom MOK in sva na široko govorila o tej problematiki.

Sicer so že bile dane pobude, da bi tudi letalstvo uvrstili v spored letnih olimpijskih iger. V letu 1936 so predstavniki FAI že, kot opazovalci sodelovali na olimpiadi . Na olimpijske igre l. 1940 naj

OLIMPIJSKE DISCIPLINE

Preizkus manevrirne rakete toma hawk ni uspel Prvi preizkus ameriške mornariške manevrirne rakete tomahawk ob atlantski obali je propadel. Raketa je kljub strogemu nadzorstvu in spremstvu treh vojaških letal krenila v napačno smer, zaradi čes a r so se odločili, da jo bodo usmerili navzdol. Pentagon je sporočil, da se je to zgodilo približno štiri kilometre jugovzhodno od Freeporta na Floridi. Raketaje treščila na redko naseljeno območje , je sporočil direktor za javne zadeve ameriškega programa manevrih raket Bob HoIssaple, in na srečo ni nikogar ranila , pa tudi materialne škode ni povzročila . Povedal je še , da ni imela bojne glave in da je letela s hitrostjo 800 kilometrov na uro.

To je bil prvi poskus z manevrirno raketo tomahawk na vzhodni ameriški obali. Pred tem so v zadnjih 18 mesecih na zahodni obali izvedli 24 uspešnih poskusov. Neubogljivo raketo so prepeljali v letalsko oporišče Eglin na Floridi , kjer jo bodo natanko pregledali .

(AP)

Novo

letališče

Japonci so se odločili za gradnjo novega letališča , dvakrat v e čjega od tokijske Narite, ki še vedno ni dokončana. Cena novega letališča bo 5 milijard dolarjev a( 1500 milijard dinarjev) .

bi bilo letalstvo že uvrščeno med redne olimpijske discipline. Po končani vojni te pobude nihče ni obnovil, čeprav je F Al ostala članica MOK do 1. 1976. Takrat F Al članstva ni obnovila vendar sem prepričan, da se bo F Al vrnila v članstvo MOK .

V FAI bi zelo radi, da letalski šport pride v program olimpijskih iger, da bi že to mnogim letalskim nacionalnim organizacijam zagotovilo več sredstev za svoje aktivnosti, ker imajo olimpijski športi v nekaterih državah posebno podporo.

O V novembru bo generalna skupščina FAl v Indiji. O čem boste na njej največ govorili?

- Predvsem sem prepričan, da bo vaše Sarajevo dobilo organizacijo pokala "Para-ski" vI. 1987. Glede globalne politike FAI pa bomo govorili o stimulaciji razvoja letalstva v nerazvitih deželah, Afrike in Latinske Amerike. Tu imajo zlasti perspektive za razvoj padalstva in zmajarstva in verjamem , da bi bile tam vlade zainteresirane za množični razvoj teh športov že zaradi sorazmerno manjših Vlaganj . Seveda ne izvzemam modelarstva, ki je povsod osnova za začetek. Prav tako bom predlagal organizaciji svetovnih mladinskih prvenstev, saj bi ta aktivnost nedvomno koristila razvoju letalskih športov med mladimi v svetu. Svetovnih prvenstev v letalskih športih organiziramo okrog 30, prav ta- , ko pa tudi številna kontinentaina. Predlagali bomo, naj bi povsod, kjer bodo bodoča takšna prvenstva, letalske športe tako organizacijsko kot tudi sicer vrednoti li visoko, kar bo prav gotovo še okrepilo zanimanje za letalske športe povsod v svetu.

o Bodočnost množičnega in cenenega letenjaje v ultralahkih letalih. Kaj mislite o tem?

- To je vsekakor točno. V zadnjih letih letalstvo naglo napreduje in ultra lahko letalstvo ima pri tem velik delež.

Mislim, da je to , odličen šport za ljudi srednjih let. Danes je že marsikje uveden 36 urni delovni teden, kar mnogim omogoča dovolj prostega časa, da s svojimi letali čez konec tedn'!, poletijo v bližnjo, ali daljno okolico. Zal ponekod še ni urejena zakonodaja o gradnji in uporabi teh ultralahkih letal. Na konferenci v Indiji bomo vsekakor predlagali tiskanje priporočila, vsem nacionalnim organizacijam v zvezi z ustrezno zakonodajo , sicer pa smo letos uvedli tudi prvo svetovno prvenstvo v ultralahkem letalstvu .

rcre'L415

o FAl ima tudi svojo komisijo za izobraževanje. Nedavno je bil v njen program vključen tudi razpis za otroške risbe na temo letalstva "Selenitska paleta«, ki ga v Jugoslaviji izvajamo že devet let.

- Da, ta razpis je dobra stran za vzpodbujanje zanimanja otrok za letalstvo, da tako že od mladih nog pridobivajo letalsko znanje. To je tudi del propagandne dejavnosti za letalske športe, čeprav menim, da je prav propaganda slaba stran F Al. V prihodnje bomo tudi propagandi morali posvetiti večjo pozornost.

ARTUR DEM EK (po "Aerosvetu«)

Bo imela JRT svoj lastni satelit?

Pričakovati je, da bodo leta 1990 na našo državo žarčili difuzni sateliti z Vzhoda in Zahoda in edina možna obramba pred temi vplivi sta lastni satelit in seveda kakovostni program. Vendar pa je satelit tako drag (120 milijard dinarjev), da ga JRT ne bo mogla kupiti brez pomoči širše družbene skupnosti, so med drugim povedali na seji tiskovnega sveta pri predsedstvu RK SZDL. Jugoslavija je z mednarodno delitvijo dobila frekvence za osem televizijskih in 16 radijskih programov na satelitu. Seveda pa je uvajanje vsakega posameznega televizijskega kanala odvisno od cene zanj, ki je visoka in tudi od progra mskih možnosti JRT. Tako naj bi se sprva osredotočili na en sam kanal. Možnost sprejemanja tega programa bo seveda tudi daleč izven meja Jugoslavije, s čimer bi omilili sedanjo pomanjkljivost, ko je naša propagandno informacijska dejavnost, namenjena tujini, na zelo nizki stopnji.

Mars je poln vode Raziskovalci pri N ASA pravijo, da je na Marsu stokrat več vode, kot so mislili doslej. Ta podatek morajo še preveriti, če pa se bo izkazalo, da je točen, bo pristanek človeka na tem planetu veliko lažji. Več let so proučevali podatke, ki so jih med odpravo na Mars zbrale vesoljska sonda mariner 9 leta 1971 in vesoljski ladji brez (,;Ioveške posadke Hviking 1 in viking 21eta 1976. Fotografije kažejo, da obstajajo na Marsu večni led, osušene reke injezera. Prej so sodili, da je na Marsu toliko ledu, da bi, če bi se stopil, voda preplavila ves planet meter visoko, zdaj pa menijo, da bi bila višina vode deset do sto metrov. Poleg Zemlje je Mars edini planet sončnega sistema s cikličnimi spremembami vremena .

Domnevo bodo morda lahko doka zali med ameriško odpravo na Mars. ki jo načrtujejo za leto 1991. Takrat naj bi izstrelili vesoljsko ladjo brez človeške posadke. ki bi eno ma rsovsko leto (dve zemeljski) krožila okoli Marsa in zbirala podatke o kemični sestavi površja in vremenskih sprememb.

:AJ DELA ZVEZA Lufthansa bo pred prazniki obnovila polete

~

KAJ DELA ZVEZA EEY KAJ DELl

Presežen

načrt

- težave v 1986

Ko smo letos spomladi na seminarju v Portorožu usklajevali strokovni program ZLOS za leto 1985, smo bili precej črnogledi. Zavedali smo se objektivnih Zahodnon~mška letežav, s katerimi se bomo srečevali tekom talska družba Luftcelega leta. To so stapilizacijski ukrepi, hansa namerava pred ki imajo posledice tudi v letalskem špornovoletnimi prazniki tu, ki zahteva visok standard ali pa veobnoviti polete v Iran. liko materialno pomoč družbe. Pri nas Letalsko progo v Tepa ni ne enega ne drugega. heran je ukinila marca letos, ko so se Sedaj ko analiziramo uresničitev spreiransko-iraški spopa- jetega programa za leto 1985, ugotadi stopnjevali.

Vljamo, da smo sprejeti program celo (AFP) presegli.

Oglejmo si rezultate: Jat bo poslej Panoga (plan - izpolnitev) letel tudi v jadralni šport Kuala Lumpur 14.427 ur letenja 13.585 ur letenja Naš letalski prevpreleti oznik Jat je uradno 165.374 km 157.000 km odprl še eno novo motorni šport prekooceansko zrač­ 9.028 ur letenja 8.155 ur letenja no povezavo - med Jugoslavijo in Mal- padalski šport 5.350 skokov 5.920 skokov ezijo. Do otvoritve te O kvaliteti ne bi govoril, ker ta zahteva proge je prišlo po podpisu pmeddržav- posebno analizo, ki jo pripraVljamo za predsedstvo in letno poročilo. nega sporazuma o Pripravlj amo strokovne programe za zračnem prometu med državama. Jatovo le- leto 1986, ki jih bomo usklajevali na setalo DC-lO z 282 mse- minarju. Opozoriti vas moramo na deži bo letelo v Kuala težave, ki so že tn bodo še nastopile pri Lumpur vsakonede- uvozu goriva. Ze zdaj moramo sami ljo ob 21. uri. Med zagotavljati devize. V letu 1986 bomo potjo se bo ust avilo v potrebovali 100.000 dolarjev za uvoz 200 Dubaiju, ob 17.15 ton goriva. Trenutno še ni znano, kje in (po lokalnem času) kako priti do deviz. Tudi ostale cene usnaslednjega dne pa lug tako hitro rastejo, da bomo morali bo pristalo Dv mal- biti res dobri gospodarji če želimo našo ezijskem glavnem mestu. Od tam bo po en- aktivnost zadržati na letošnji ravni. Vsak ournem postanku na- center bo potreboval za izpolnitev svojepravilo še 50-minutni ga programa od 10 do 30,000.000 din. skok v Singapur. Kot Zagotoviti ta sredstva ni enostavno glede pravijo pri Jatu, so se na družbeno pomoč, ki že vsa leta predsza to progo odločili tavlja od celote le 30%. zaradi vrste vzrokov: Tudi na ravni federacije ali konkretno dosedanja dva teden- na LZJ zadeve niso v redu. Vse preveč se ska poleta v A vstra- ukvarjajo sami s seboj (radna zajednica) lijo že zdavnaj ne zad- in vse premalo s politiko ra zvoja deoščata več za Jatovo »o krivanje« Daljnega javnosti ter reševanjem ključnih pr,)blemov celotne LZJ . To pa ima negativne vzhoda. Novo progo v Kuala Lumpur je posledice na status te organizacije v druvzahtevalo tudi čeda­ žbi. V ilustracijo navajam samo en primer: lje bolj naraščaj oče Mednarodni program je po družbegospodarsko sodelovanje Jugoslavije z nem dogovoru stvar federacije . Ko pa Malezijo in z drugimi smo reševali odhod reprezentance LZJ državami v njeni so- na svetovno jadralno prvenstvo v Italijo, seski. je morala ZLOS sama reševati te (PO Delu) probleme in tudi zagotoviti vsa potrebna

v Iran

dinarska in devizna sredstva. Za pot v Avstralijo je enako.

Tudi s planom za leto 1986 kasnijo. Do danes ni ničesar narejenega na srednjeročnem planu LZJ. Prav tako še ni osnutka družbenega dogovora za krepitev materialne baze LZJ. Potem se res ne smemo čuditi, da LZJ nima prave veljave pri zveznih organih. Kljub pismeni sugestiji ZLOS, naj LZJ izdela analizo materialnega stanja LZJ glede na družbeno pomoč posamezni letalski šoli po republikah in pokrajinah, do danes ni ničesar narejenega. Brez takšne analize pa ni mogoče seznaniti zvezne organe s stanjem v LZJ in zahtevati konkretne rešitve za obstoj in razvoj te družbeno pomembne dejavnosti.

MIRKO BITENC sekretar PS ZLO S

Iz sveta vesoljcev Podsekretar indijske komisije za vesoljske raziskave KapiJa je sporočil, da so izbrali vesoljce, od katerih bo eden prihodnje leto sodeloval v misiji ameriškega raketopiana . Gre za MAGAPARIJA ČIDAM­ BARABATA in VIKRAMA SARABIJA , ki se že nekaj časa urita v indijskem mestu Bangaloru. Nato bosta še štiri mesece trenirala z ameriškimi vesoljci, naposled pa bo eden izmed njiju aprila ali junija poletel v vesolje. (Prvi indijski vesoljec Rakeš Sarma je bil v vesolju pred letom dni s sovjetsko posadko.)

Pred dnevi objavljena novica, da bo triintrideseletna znanstvenica SEDARMONO prva Indonezijka v vesolju (po podobnem postopku kot indijski kolegi), ni čisto popolna, z njo bo odletela v vesolje tu. di orjaška žaba s Sumatre. Te žabe dosežejo v dolžino do 75 centimetrov, ljUbitelji eksotične kuhinje pa jih imajo za pravcato specialiteto. Vendar v vesolje ne bo poletela zato, da bijo vesoljci pojedli, marveč zaradi drugačnih poskusov. Zelenega vesoljca še niso izbrali in se tako ne ve, ali bo sa mica ali samec.

Indija je zanikala vest o vodikovi bombi Indija je zan ikala vest, ki jo je objavil ameriški list Was hington Post. Kot poroča Reuter, je predstavnik indijskega zunanjega ministrstva izjav il, daje Indija že večkrat potrdila, da nima nikakršnega programa za izdelavo jedrskega orožja. Ameriški list, ki se sklicuje na centralno obveščevalno agencijo (CIA), pa je objavil vest, da so v indijskem centru za raziskovanje jed rsk e energije pri Bombaj u izdelali vodikovo bombo.

KRILA NA KRILIH Vsako leto je Jasmina del letnih poči­ tnic porabila zajadraln o letenje. Udeležila se je teh tek movanj jadralni h pilotov in si pridobila srebrni C ter preletela trikotnik 300 km, s čimer je pridobila en pogoj za zla ti in dijamantni C. Več kot 200 ur letenje ima, na sedmi h tipih jadralnih letal, kot je zapisano v nj en i letalski knjižici. Lanije opravi la izpi t za učitelja letenja in letos bo u č il a prvo sk upin o učencev .

S sporazumom do protitoenih raket Z

o rganil!:ira njem obrambe še na Primorskem, bolho v Sloveniji potrebovali dodatne količ ine raket, ki jih proizvaja delovna organizacija .. 19. decembrar« Titograd. Zato so podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev med to titograjsko delovno organizacijo in sozdom ABe Pomurka o proizvodnji amonijevega perklorata, ki ga sicer uvažamo, je pa sestavni del raketnega goriva. Predračun­ ska vrednost naložbe je 250 milij o nov dinarj ev, pri čemer bo 100 milij o nov dinarjev slovenskih sredstev, ki jih zagotavljamo v sk lad za nerazv ite. Ob večji ' pro­ izvodnji raketnega goriva , bo že naslednje leto mogoče Sloveniji zagotovit i 8.050, ob koncu desetletja pa 9.200 rotitočnih raket. Z vlaganjem v proizvodnjo amonijevega in kalij evega perklorat a bo pm ogoče v prihodnje razvijati tudi 'love vrste protitočnih raket.

(PO Delu) protitočne

Japonskokitajsko letalo Japonska in Kitajska nameravata skupaj razvijati in tudi izdelovati potniška letala. Kot so sporoči li , bodo že leta 1990 začeli izdelovati letala os 60 do 70 sedeži.

Na leto naj bi naredili 600 teh leta l, od tega jih bo kar polovica namenjena kitajskemu trgu,. preostale pa bodo prodali predvsem v jugovzhodne azijske adržave.

Z dovoljenjem pilota motornega leta la je premišljala Jasmina, so možnosti , da bi se poklicno ukvarjala z letenjem večje.

Zaradi tega je leta 1981 v Lisičjem jarku končala osnovno šolanje na motornih letalih in še isto leto pridobila dovoljenje šport nega pilota . Po končani srednji šoli, z letalsko usmeritvijo, je študij nad a ljevala na Vi šji letalsk i šo li v Beogradu , kot izreden študent pač zato, ker je dekle.

Pilotka Jasmina Jovanovic

Konjiček

in poklic Jasmina J ova no vic je na prvi pogled navadno dek le dolgih svetlih las , športno ob l ečena s skrbmi ml ad ih: učenje, ljubezen, moda , šport.

Hkrati j e n e navadna, nj ene oči so pogosto usm erje ne v modr e višine, nj eni ideali, že lj e in bodoči poklic pa so povczan i z letal s tv o m . Njena n ajvečja ljubezen je - Ietenjc.

Beograjsko športno l et ališče Lisičji jarak pred nekaj leti. Ko t po navadi - vsi hitijo. Iz ha nga rja vlečejo mo torn a in jadra ln a letala . Mal o vstran, na travi , pripravljajo pada la. Večkrat je vse to p07.0rno opazovala . Vsi oko li nje so že leli leteti in skakat i. Njeni starši tudi .

Pogosto je majhna Jasmina sedela za komandamijadralncga leta la in si domi šljala, da tu di sa ma leti .

Jadralna letala so njcn pil o tski zače tek. Navadila pot vsakega športnega pilota . S šes tnajstimi leti je končala osnovno šolanje v Trstcniku. Zaljubila se je v jadraln o let e nj e. Bila je vz t rajna ed in a iz svoje sk upine je ostala zves ta le te nju . Na v praša nje , zakaj jadralno let e nje, je bil odgovor vedno - imam rada viš in e, č utim se svobodno, kot ptič v prostem letenju.

Obveznosti je pravočasno izpolnila in si pridobila vse pogoje za dovoljenj e poklicnega pilota. To navidez nebogljeno dekle, je doslej naletelo okoli 250 ur na različnih tipih 'Ietal, q,d UTVA 75 , CESSNA 150, PIPER , ClROKI in druga, letela le že na 20 l e tali šči h naše dom o vine . Zeli si tudi akrobatskega let enja, vendar je za to potrebno šc več letal s kih izkuše nj. Po odločitvi LZJ, da bodo formirali žensko akrobatsko tekmovalno sku pino, se jc takoj prijavila n a t ečaj ak robatskega letenja. Z uspehom ga j e konča l a v Portorožu leta 1910.

Letela je na Zlinu 526 in je edina že nska v Jugos lav iji ki si je pridobila dovoljenje za akrobacije.

Ja sm in a jc vse kakor čudovito dek le.

J e vsestranski letal ec, pro metni inženir - pilot, le ta lski akrobat. Ima 22 let in žel i svojo ljubezen d o letenja , entuzijazem, izku šnj e in znanje pokazati tudi , kot poklicni pilot, pod pogoje m, če ji bo to omogočeno.

BISERKA ISAKOVIC (Po KRILIH ARMIJE)

Avstrijci nasprotujejo nakupu lovcev-prestreznikov Novembra seje po vsej Avstriji začela akcija zbiranja podpisov za uvedbo referenduma zoper nakup lovcev-prestreznikov za avstrijsko a rm ado . Če bodo uspeli zbrati vsaj 100.000 podpisov, bo moral parlament razpisati referendum , ljudsko glasovanje.

Gre za 24 lovcev švedske proizvodnje tipa saab-draken, za katere so že podpisali pogodbo za 3 in pol milijarde šilin gov, in ki jih naj bi Švedi posredovali avstrijski vojski v januarju 1987. leta.

(PO Delu)

PADALSTVO

"~'L,4 18

Kaj tare slovenske padalce Delo padalske dejavnosti v letu 1985 je potekalo v okviru načrtovanih programov AK : Ptuj , M. Sobota , Maribor , Lesce delno Portorož in Bovec.

Pogodbene naloge za KVL so v zadnjem obdobju vedno delno reali zirane, vendar so problemi kadrovanj a in teoretične priprave mladincev za tovrstno šolanje ostali isti kakor pred leti. Vse bolj pereče postaja tudi vprašanje učiteljskega kadra za šolanje teh kadrov v internatu osnovnega šolanja. Planirano 10 mladincev, izšolano 17, v drugih republikah 50.

1.

Nove obleke pri Jatu Vodstvo največje­ ga jugoslovanskega letalskega prevoznika Jata bo te dni z glasovanjem izbralo uniformo, ki jo bodo od aprila naprej nosile njihove stevardese.

Med vsemi predlaganimi modeli ima, kot pravijo, največ možnosti prikupna kraljevsko modra obleka s klobučkom, del o Taratexa iz Bajine Bašte, ki ju nosi stevardesa Lidija Mardešic iz Zagreba .

(PO DELU)

Stavke pilotov Piloti grške letalske družbe Olympic Airways so 18. decembra začeli gladovno stavko, da bi dobili boljšo zd ravstveno zaščito in višj e pokojnine. Piloti so objavili, da bodo leteli brez hrane in spanca. Španski kontrolorji poletov pa so po tridnevni stavki sporoč ili, da bodo januarja 1986 znova pričeli prot estno akcijo, rč e vlada ne bo sprejela njihovih zahtev za povečanje plač in zmanjšanje delovnega časa.

Rešitve iz trenutnega stanja ne bodo takojšnje, vendar se m'o rajo nekatere reševati takoj.

Pogodbeno šolanje ml adincev letnikov: 1967, 1968 in 1969 bi moralo zajeti celo Slovenijo.

O ALC bi prevzel ob pomoči AK: Ljublj a na , Postojn,$! ali Ajdovščine šolanje a) Gorenjske (S. Loka , Tržič, Kranj, Radovljic a in Jesenice) v ALC Lesce b) V Lj ubljani (Ljubljana , Vrhnika , Grosuplje, Domžale, Ka mnik, Litija Kočevje in Medvode) c) V Postojni ali Ajdovščini (Tolmin, Idrija , N. Gorica, Ajdovščina, Sežana , Postojna, Ilirska Bistrica, Cerknica, Kozina, Koper, Piran in Portorož) O LC Maribor bi prev zel ob pomoči AK Celje: a) V Mariboru (Maribor, S. Bistrica, Lenart, Ra dlje, Dravograd , Prevalje in S. Gradec) b) V Celju (Celje , Šemp.eter, Trbovlje, Mozirje, S. Konjice, Sentjur, Rog. Slatina, Ko zje in Titovo Velenje) O AK Ptuj bi prevzel ob pomoči AK Novo mesto: a) V Ptuju (Ptuj in Ormož) b) V Novem mestu (N . mesto, Sevnica, Krško , Brežice , Trebnje, Metlika in Črnomelj)

O AK M. Sobota bi prevzela šolanje v M . Soboti (M. Sobota, G. Radgona, Ljutomer, Lendava in Mačkovci) S tem šolanjem bi zadovo ljili pogodbene obveznosti , 30;-50 mladincev po pet sk okov, hkrati bi za sebe, na podlagi selekcije, izbrali najboljše za nadaljevanje šola nj a in tem omogoč ili večje štev il o skokov. Izbran i bi morali še isto leto opraviti izpit za dovoljenje pada lca , učenc ev za daljše obdobje ne bi imeli.

Tečaji bi se organizirali v okviru seminarjev, petek, sobota in nedelja, klubi bi mogli zagotoviti, prek razpisa , mladince, sredstva za učitelje in za izvajanje prvih skokov.

Internata osnovnega šolanja bi bila ločena: V ALC Lesce za Gorenjsko, Ljubljano in Primorsko , v Mariboru , Ptuju ali M. Soboti za ostale.

2.

Problem že vrsto let je klubsko letalo za metanje pada lcev. Letala Utva so za časna rešitev, ne pokrivajo vseh potreb v ZLOS. Letala AN-2, ki jih ima LZJ, morata pokrivati celotno področje Jugoslavije in bo v bodoče za te letala vse teže, padalska dej av nost je v vsen republikah v porastu .

2.1. Potrebno je nabaviti klubsko letalo: C-I72 ali C-207.

3. učiteljsko - trenerskega kadra je v stagnaciji , težava je šolanje učiteljev in da so v glavnem vsi aktivni učitelji, tudi aktivni športniki tekmova lci in so v jeku letalske sezon;: na tekmovanjih ali pripravah za tekmovanja. Vse to je vzrok, da kontinuiranost šolanja mladih kadrov ni zadovoljiva.

3.1. Preko LZJ je potrebno nujn o rešiti vprašanje šolanja novih učiteljev padalstva. Strokovni se minarji morajo biti vsaj enkrat letno, kjer naj se obdela metodi ka osnovnega in nad a ljeva lnega šolanja.

Z medsebojnim d ogova rj anjem se moramo sporazumeti, da bi padalci iz letalskih šol, ki nim ajo strokovnega kad ra za to dejavnost , a izpolnjujejo pogoje za učitelje , odšli na izpopolnjevanje v letalske šole, ki imajo vse pogoje in jim to la hko nUdijo.

4.

Materi a lna baza oziroma stanje padal v letalski h šolah ni za dovoljiva.

O v letu 1986 se i z teč e veljavnost za uporabo vseh padal PD-07 name njenih osnovnemu šolanju. Nadomestnih, upravljivih, padal PD-08 nim amo.

O padala za prehodno šolanj e T-4, PŠ-02 , PŠ-03 in PS-06 so na meji izteka veljavnosti dovoljenja za uporabo.

retJ.419

PADALSTVO

o vrhunska padala Kluz-I na bavljamo prepočasi . Na DPPv Sa rajevu so v glavnem že vsi tekmovali s Kluz-1. J z Slovenije pa od treh ekip le samo ena in to so padala last LZJ namenjena reprezentanci.

4. 1. Nabaviti padala PD-08 za osnovno šolanje. ugotoviti v~lj a vnost prehodnih padal T-4. PS-02. PS-03 in PS-06. pravočasno pla nirati in na baviti na domestna padala .

4.2. Nabaviti vrhunska pada la Kluz-I in Kluz-3

5.

Letals ke šole . ki se ukva rjajo s padalsko dejavnostjo. Od II letalskih šol 1978, ki so se ukvarjale s padalstvom v 1985 je ostalo le 4, ostal~ šole so osta le brez padalske dejavnosti.

5. 1. Z osnovnim šo lanjem mladincev letnik 67,68 in 69 bi letalske šole , ki sedaj nimajo padalske dejavnosti . počasi prišle do kadrov in v nadaljnjih 3-5 letih do lastnih učiteljev padalstva. V tem času bi morali izpo lniti vse pogoje . dol oče ne z zako nom za pada lsko dejavnost.

"::;,

6. Število skokov stagnira. kljub hitremu razvoju padalstva . Ptuj in Mar ibo r ne moreta dosegati vrhunskih rezultatov pri istem poprečju skokov že 9 let. M. Sobota pa nazaduje. Zato tudi ne dosegamo načrtovanih rezultatov pri šolanju, tekmovanjih in osvajanju novih pada lskih dovoljenj.

6.1 . Potrebno je povečati število skokov veni letals ki sezoni. Večje števil o skokov poleg kvalitete tudi zagotavlja večjo varnost skakanja.

7.

Večji posluh v letalskih šo lah za padalsko dejavnost in ne sa mo za motorno in ja dralno.

8.

Ne strinjamo se s predstav lj a nj em pa da lske pro blem atike ZLOS. delegata ZLOS pri PS VSJ v Be ogra du .

9.

Z rešitvijo teh ključnih problemov bomo za ustavi li zato n pada lske d ejav nosti v Sloveniji . a obe nem bo to slu ži lo za te melje nada ljnjega razvoja.

Za padalce je še najlažje -

skakati. .. (Foto: Jože Pojbič)

PADALSKA KOMISIJA PRI PS ZLOS

Se zadnja navodila pred vzletom (Foto: M. Moškon)

NESREČE PRI UČENCIH

Znanstveniki so proti »vojni zvezd« Najuglednejši znanstveniki in akademiki iz trinajstih držav, tudi iz ZDA gin Sovjetske zveze nasprotujejo Reaganovi zamisli o strateški obrambi (SOl), itak o imenovani »vojni zvezd«, je rečeno v izjavi petdesetih udeležencev 47. simpozija Pugwash, ki se je 9. decembra končal v Londonu. Zminstveniki trdijo, da bo »vojna zvezd« sprožila nezadržno tekmovanje v ofenzivnem in defenzivnem oboroževanju, ogrozila sedanje sporazume o kontroli oboroževanja, povečala možnosti, da se vname jedrska vojna.

(Reuter)

Kako privzgojiti disciplino?

Analize vzrokov letalskih nesreč pri nas in v svetu govorijo, da, če Je priAlo do nesreče po čl.ovekovl krivdi, jo največkrat zagreAljo piloti. V jugoslovanskem letalstvu so posadke krive za 81 % letalskih nesreč.

Pri pilotih-učenclh pa Je najpogostejAe vzrok za nesreče nedisciplina pri letenju. Kateri psiholoAki dejavniki navajajo mladega človeka, da ne spoAtuje režima pri letenju, kot mu ga nalaga sprejeta naloga?

Raziskave kažejo, da je uspešen pilot odgovoren, discipliniran, dobro prilagojen in ni pretirano zainteresiran za osebno napredovanje. Prav tako analize ugotavljajo, da pilot, ki je bil uspešen med šolanjem, ostaja takšen tudi pozneje. Zato problem nesreč pri mladih pilotih, zlasti nesreč zaradi nediscipline pri letenju, lahko gledamo tudi še z vidika karakteristike vedenja mladega človeka, njegove potrebe po iskanju svoje identitete, pri čemer so pri mladem človeku še posebej izražen'e želje po izkazovanju,

samodokazovanju, prestižu . Z leti in izkušnjami pa so te želje, bodisi izpolnjene, ali pa vsaj pod večjo razumsko kontrolo posameznika.

Glede na svoja leta, mladi piloti doživljajo največji odstotek nesreč, če pri tem izvzamem o nesreče zaradi profesionalne neizkušenosti, tedaj še vedno dobršen del nesreč odpade na nedisciplino pri letenju. Natančna analiza vzrokov nesreč pri mladih pilotih v letih od 1968 do . 1982 kaže, da je bilo za Il % vseh nesreč kriva nedisciplina pri letenju. Številke so psihološke potrebe, ki so gibalo za določene oblike vedenja in lahko jih razvrstimo na različne načine .

Razumevanje motiva za vedenje učenca­ pilota je " veliki meri stvar poznavanja psihologije dobe dozorevanja človeka.

Doba človekovega odraščanja, bolj kot katero življenjsko obdobje, je čas zamotane igre bioloških, psiholoških in družbenih dejavnikov. V tem obdobju se namreč hitro razvija zavest o lastnih sposobnostih in pristojnostih , pojavljajo pa se tudi nove socialne zahteve.

Učenec - pilot je med šolanjem v izbrani skupini, kjer se pri letenju posamez-

VARNOST LETENJA

-

Med uQrabitelji dva Egipčana in en Grk Med petimi ugrabitelji egiptovskega potniškega letala sta bila dva Egipčana in en Grk. Letalo egiptovske družbe so, kot je znano, ugrabili v soboto, 23 . nnovembra med Atenami in Kairom. Pristati je moralo na letališču pri La Valletti, v nedeljo zvečer pa so ga napadli egiptovski komandosi in obvladali ugrabitelje. Med akcijo je bilo ubitih 59 ljudi, pozneje je v bolnišnici umrl še en potnik , tako da je bilo skupno 60 mrtvih. Preživel je samo en ugrabitelj , in sicer Tunizijec Omar Marzuki . .Egipt je zahteval njegovo izročitev, ki pa jo je malteška vlada zavrnila.

V Valletti so koavtopsijo 59 žrtev ugrabitve egiptovskega letala. Kot poroča agencija AP, ki se sklicuje na vire blizu malteški vladi, je 44 ljudi umrlo v požaru ali zato, ker so se zastrupili z oglikovim monoksidom, sedem so jih ubili, osem pa jih je izgubilo življenje ob eksploziji bomb. Isti viri vedo povedati, da so egiptovski komandosi , potem ko so vdrli v letalo, verjetno streljali na vse strani in jim ni bilo mar, kje so potniki in kje ugrabitelji.

(Tanjug) nčali

nika preizkušajo njegove kvalitete. Karakteristična potreba tega življenjskega obdobja po uspehu, potrjevanju lastnih vrednosti, po samostojnosti, obvladovanju in izkazovanju, so tedaj na preizkušnji in prvi samostojni poleti so hkrati tudi že majhen izziv za izpolnitev takih želja, oz. potreb in v obliki drznih in nevarnih odločitev že pomenijo ogrožanje varnosti letenja. Lahko celo ugotavljamo, da so pri pilotih navedene potrebe bolj izražene: kot pri ostalih ljudeh, zlasti še potreba po doseganju nečesa, kar ni dostopno vsakomur in to je videti tudi že iz odgovorov v anketi, zakaj se posamezniki odločajo za letenje: »želim početi to, česar ne more vsakdo, želim gledati svet z višine, privabljajo me izzivi, avanture, letenje je razburljivo, privlačita me hitrost in nevarnost, itd .

Med šolanjem se pri nekaterih učencih pojavlja želja , da bi storili nekaj velikega, česar drugi učenci še niso. Takšno željo, oz. odločitev navadno spremlja večja ali manjša psihična napetost in čimvečja je ta napetost, večjaje tudi verjetnost, da bo učenec med poletom grešil in s tem ustvaril položaj , za reševanje kakršnega učenec še ni usposobljen , ali vsaj ni dovolj pripravljen.

Najboljši način proučevanja vzrokov za letalske nesreče zaradi nediscipline pri ietenJu Je ' kiiniČno-analitični pristop, oz. temeljnO proucevanJe vsakega posamičnega primera posebej. S podrobnim pregledom podatkov iz pilotovega dosje-

'''~fL,4

21

ja, je lahko razbrati znacaJ napačne odločitve, kajti obstajajo tudi napake zaradi nepazljivosti, ki je lahko posledica površnosti, ker pilot meni, da je ob vseh navodilih, ki jih dobi od učitelja , njegov pilotski občutek zadosten.

Odgovori v anketi zakaj odločitev za letalstvo, kot: želja po izkazovanju , privlačnost nevarnosti in podobni, nimajo nobenih koristi, če pri tem niso temeljito proučili osebnosti nediscipliniranega pilota, iz česar bi lahko poskrbeli tudi za preventivne ukrepe. Vsakega posameznika bi zato morali temeljito proučiti . Prav tako je treba ne dovolj zanesljivim učencem dodati še dodatno, ali do polmino šolanje.

Zaključek bi torej bil ta, da je nedisciplina pri letenju posledica notranjih pobud posameznika , kar terja vsestransko pilota. analizo osebnosti učenca Pomembna je torej že izbira kandidata v smislu ocene njegovega značaja, poleg seveda vseh splošnih in specifičnih sposobnosti, ki jih terja letalski poklic.

Seveda izbira ni vsemogoča . · Potrebno je zato temeljito in nenehno psihološko spremljanje učenca v času šolanja, hkrati pa je treba sproti odpravljati učenceve najbolj izrazite težnje, ki vodijo k nedisciplini pri letenju in ga pozitivno usmerjati k premagovanju takih teženj .

Tudi osebnost učitelj a letenja je zelo pomembna, ker se učenci radi istovetijo z njimi.

MARICA BERIC (Po Aerosvetu«)

't"""""""""""""""""""""""""'" """""""""""""""""""""""""''''''~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

~ ~

~

~ ~

~

~ ~

~

V okviru proslave dneva osvoboditve Pančeva, 5. oktobra, sta na letališču v Pančevu generalmajor Zdravko Lončar in tovariš Dušan Višnjič, član JS skupščine AP Vojvodine, vzidala temeljni kamen za novo tovarno letal .. Utvacc.

Gradbena dela bosta izvajali podjetji ..Konstruktor iz Pančeva in ..Ratko Mitroviccc iz Beograda, računajo pa, da bo izgradnja gotova do 29. novembra 1986.

Z izgradnjo tega objekta bodo ustvarjeni pogoji za proizvodnjo in nadaljnji razvoj obstoječih programov ..Orlacc, .. Galeba-4cc, »Lastecc in drugih. Na slavnosti ob začetku del pri izgradnji tovarne je govoril polkovnik Milivoje Tešic, direktor DO Tovarne letal ..Utvacc. (Po KRILIH ARMIJE)

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

~ ~

~

~ ~

~

~ ~ ~

\.'-"""""""""""""""""""""""""" """""""""""""""""""""""""'~

Nezadovoljni potnik z lažnim alarmom ustavil promet Letalski promet na pariškem mednarodnem letališču Orly so ustavili za 35 minut, ker je neki anonimnež, ogorčen zaradi stavke kontrolorjev poletov, obvestil letališko upravo, da je v kontrolnem stolpu podtaknjena bomba .

Policija ni našla nobene bombe in meni , di je šlo zgo lj za šalo osebe, ki je trdila, da pripada t eroristični skupini » rdečih brigad«. (UPI)

Ko so V septembru namestili v prostore novega hangarja mali simulator (veliki so tisti za DC 9 ali MD 82), smo kaj hitro spoznali, da smo pridobili nov učni pripomoček, s katerim bomo posodobili vzgojo naših pilotov, posebno v začetnih fazah šolanja.

A TC - 810, ameriškega proizvajalca A TC Division of Electronic Associates, Inc, je dvomotorni simulator za šolanje instrumentalnega letenja in izpopolnjevanje operativnih postopkov ter simulira letalo z naslednjimi karakteristikami: maksimalna vzletna teža 3178 kilogramov teža praznega letala 1868 kilogramov ~oristni tovor 1310 kilogramov Stevilo potniških sedežev 6 - 10 plovidbena hitrost (75 ost. na 1000 ft) 196 KTS (363 km/h) motorji 2 x 350 HP (2 x 261 kW) Po osnovnih karakteristikah je simulator podoben znanim tipom letal Cessna 421, Golden Eagle ali Piper Navajo Chieftain . ATC - 810 je s tatičen simulator, gibanje leta la nakazujejo le instrumenti . Napaja ga električna energija 220 V/50 HZ (priključen je enostavno z

vtičnico), maksimalna pulru~l1ja pa je 550 W (enako potrošnji šestih žarnic).

Sestavljajo ga tri glavne komponente: simulator, instruktorski panel za simuliranje okvar (Instructor Fault Panel) in risalo (Plotter).

Najvažnejša komponenta je sam simulator, ki je spravljen v veliki beli škatli brez sprednje vertikaIne stran ice. Znotraj »škat le« je na levi sedež za pilota ter pomožni sedež. Vsi instrumenti, stikala in komande za upravljanje z motorji so nameščene tako kot je to pri večini letal tega razreda . Pri letenju je zelo stabi len, lahko upravljiv in pilot ima v volanu občutek kot pri pravem letalu .

V elektronskem delu simulatorja so za nas najzanimivejši štirje EPROM-i (Erasable Programble Read Only Memory).

Vsak ta » čip" spomina vsebuje vprogramirano geografsko območje po izbiri kupca v obsegu ISO-krat 150 navtičnih milj.

Mi smo pri izbiri centralnih točk teh geografskih območij izbrali letališča Ljubljana, Sarajevo, London Heathrow in Stuttgart.

Na primer: v prvem programu (EPROM 1) je glavno oziroma centralno letališče Ljubljana, ki je center kvadra ta s stranicam i po 150 navtičnih milj. Vsa os ta-

ŠOLANJE PILOTOV

Predlogi za spremembe v konstrukciji letala boeing 747 Odbor ameriške vlade, ki sk rbi za varnost prometa , je priporoč il nekaj sprememb v ko nstrukciji letala boei ng 747, da bi se izognili pomanjkljivostim, zaradi katerih je po mnenju strokovnjakov strmoglavilo letalo tega tipa japonske letalske družbe. V nesreči je umrlo 516 potnikov in čl anov posadke.

New York Times piše, da je večina predlogov odbora v zvezi s konstrukcijo in preverjanj em pregrade med za dnjim delom trupa in repo m letala.

Strokovnjaki namreč menijo, da je nesrečo boein ga družbe JAL p ovzroči l zra k, ki je zaradi tega, ker se je ta pregrada zlomila, naglo prodrl iz repa v zad nji del letala.

(AP)

Osem dni pripora za osebo, ki je hotela v letalo z oražjem C iprsko sod i šče je za 26-letnega Samija Alija Marun a Nasra, ki je na liniji ZlirichAman posk uša l na leta lo dru žbe Swissair prinesti orožje, odredilo ose m dni pripora. Policija verjame, da je Nasr , ki j e imel pri sebi jordanski potni list, Palestin ec. V oseb ni prtljagi je imel v vinskih stek lenicah skrit e tri r očne bombe, dve pištoli, en dušilec zvo ka in precej streliva. Verjetno je šlo za posk us ugrabitve.

(Reuter)

la letali šča in radio-navigacijska sredstva, ki so v tem gografskem o bm očj u , so prav tako Vključena v program (l eta li šče Maribor, Zagreb, Pulj, Reka , Graz in Celovec) kakor tudi ze m eljska naviga cijska sredstva (VOR, NDB, ILS). Na isti način so organiziran i tudi ostali trije progra mi z drugimi centralnimi letališči.

Letališče, na katerega želimo leteti znotraj enega EPROM-a, določimo tako, da na komunikacijski postaji izberemo frekvenco kontrolnega stolpa na tem letališču. Na instrumentalni plošči je tudi stikalo, s katerim enostavno postavimo simulator v območje odgovarjajočega EPROM-a.

T a ko organiziran spomin nam omogda brez kakršnihkoli sprememb uporabljamo že publicirane karte (Jeppesen, ki jih uporablja mo pri vsakdanjem letenju), da vadimo obstoječe postopke na različnih l eta li šči h in da normalno letimo med dvema a li več l etališči.

Instruktorski panel za simuliranje okvar (Instructor Fault Panel) je naprava, s pomočjo katere inštruktor lahko simulira d o ločene okvare oziroma nepredvidene situacije poleta . Piloti lahko vadijo odgovarjajoče postopke v primeru odpoved i motorja v različnih fa za h poleta , v primeru okvare enega izmed avionskih sistemov ali v primeru zaledenitve letala. Na tem panelu lahko postavimo tudi različn e smeri in jakosti vetra .

Risalo (Plotler) zasleduje gibanje letala-sim ul atorja in daje kontinuirani grafični prikaz dejanske poti letala v horizontalni ravnini. Glavna prednost risala je v zamenljivosti m erila, ki se lahko po že lji programira (v razponu od 3 d o 15 navtičnih milj na linčo), kar nam omogoča uporablj ati katerokoli pristopn o ali rut no karto, na kateri risa lo sledi letu ali postopku pril eta do določenega letališča .

Simulator je tu in poskušali bomo č im bolje izko ri stiti vse prednosti . tega sodobnega učn ega sred stva . Pri zdelavi programa za simulator smo poskušali upoštevati naše predpos tav ke o najustreznejšem profilu letalca z ustreznim znanjem in pro fesion a lnim obnašanjem.

V skladu s tem bomo že v času šolanja za pridobitev dovoljenja instrumentalnega letenja (1 FR) pos k ušali pri uče ncih razv ijati tudi profesionalne navade, ki jih bod o potrebovali ka sneje pri red nem letenju. Pri letenju na simulatorju bomo dosledno upošteva li naše standardne o perativne procedure ter tako učence že od samega zače tk a vzgajali v duhu strokovnosti, profes ion a ln os ti in varnosti.

Poleg tega j e treba simulator iZKori stiti tudi za trenažo vseh pilotov . Cena ure

"~'l423 letenja je zelo nizka, zato bi želeli, da bi bil krog uporabn ik ov čim širši. Eden izmed predlogov je, da bi vsak pilot, takrat ko mu dovoljuje čas, trenira l na simulatorju tisto, za ka r m eni , da je za nj najvažnejše ali najpomembnejše.

Prav zaradi tega pomeni »mali « simula tor velik korak v procesu nadaljnjih šolanj in stalne trenaže naših pilotov.

Nedvo mno pomeni tudi pomemben prispevek h kakovosti našega letenja.

RANKO ILEJ (v ADR II )

oča,

Bomo le

začeli

gasiti?

Pred dn evi je v Kanado odpotovala ju goslovanska gospodarska delegacija. Ena izmed številnih , ki po vsem svetu prodaja in kupuje raznovrstno blago. Potova nje v Kanado pa ima še poseben pri zvok: med drugim se bodo naši gospodarstvenik i onstran Atl antika pogova rjali tudi o nakupu letal canadier, svojevrstnih gasilskih strojev. LetalaJ1aj bi Ju gos lavija plača l a z izvozo m ladij. Stiri canadierje smo kupili že pred leti in njih upravlj anj e zau pali vojaškim pi lotom.

Vsakič ko so prileteli nad z og nj em zaje to ze mljišče, so bili uspešni. Toda za nak up nadomestnih delov in za na kup še nekaj letal nik o li ni bilo dovolj denarja in predvsem pri od l očujočih ljudeh premal o posluha za vse proš nje in dokazovanja odgovornih ljudi za varstvo pred poža ri in njih za tiranj e.

Doživeti smo mo ra li letoš nj o ognjen o ujmo, ~i je v Dalmaciji. na jadra nskih o tokih , v C rni gor i in delu H ercegov in e terja la davek , ki ga dva č l oveška rodova ne bos ta mog la nad o knaditi, da so se odgovo rni zdramili. Go zd raste sam, ne da se ga pozidati , ko t se lahk o zgradi na pogorišču nova hi ša . Kot kaže, bo mo le kupili nova letala in dovolj nadomestnih del ov za nj e (zaradi nenehnih vzletov in pristank ov canadierjev na vod i se material hitrej e utruja. kot pa se utruja pri leta lih , ki pristajajo na gladki h betonskih steza h), da bodo naš i gozdovi bolj varni pred ognjenimi zublji.

Zganclllo se, ve nd ar ved no - ža l prepozno.

MATI.IA DERMASTIA (v Delu)

NAŠA ZGODOVINA Zapisati je potrebno, da je imelo v sovražnosti leta 1941 bivše vojno letalstvo le 142 lovskih letal, 147 bombnikov in II izvidniških letal, ki so bila sposobna za borbo. Toda poudariti je treba, da so se letalci, zlasti podoficirji in oficirji nižjih ČInOV, z vso zagnzenostJo in neustrašno postavili v bran močnejše­ mu in bolj izkušenemu napadalcu, ki je z vso surovostjo že v zori 6. aprila z velikimi letalskimi formacijami, brez vojne napovedi bombardiral Beograd. Zato lahko upravičeno trdimo, da je bila vsaka akcija kateregakoli izmed naših letalcev junaško dejanje. V akcijah, ki so trajale od 6. do 15. aprila 1941 , so opravili 1359 borbenih poletov, od tega 414 z bombniki, 945 pa z lovskimi letali. V tem obdobju so sovražni lovci in njihova protiletalska obramba sestrelili 41 naših bombn:kov s 76 letalci, na zemlji pa so uničili še okoli 80 bombnikov. Tudi naše lovsko letalstvo je pretrpelo velike izgube, saj je bilo uničenih kar 52 letal, od tega jih je bilo v zraku sestreljenih 14, poškodovanih pa 38 letal. Številna letala pa so bila uničena še na letališčih. Uničil jih je sovražnik, ali pa so jih naše enote zažgale, da ne bi prišla v roke sovražniku .

Tako je jugoslovansko letalstvo v usodni aprilski vojni izgubilo kar okoli 95% svojih borbenih letal. Seveda so tudi Nemci nad Beogradom samo 6. in 7. aprila izgubili 40 letal, od tega jih je naše protiletalsko topništvo sestrelilo 26, naši pilotilovci iz sestave 6. lovskega polka, kateremu je bila zaupana letalska obramba glavnega mesta, pa 14 letal. V teh bojihje II naših pilotov-lovcev darovalo svoja živIle~la za obrambo domovine.

Teh nekaj podatkov dovolj na zorno kaže na izredne podvige svobodoljubnih in hrabrih pripadnikov nekdanjega letalstva in vsako novo dognanje o njihovih borbenih dejanjih bogati knjigo zgodovi ne jugoslovanskega letalstva .

Pred časom sem ob prebiranju časopi­ sa "Politika« po naključju naletel na zanimiv feljton dopisnika Duš,!na Dimitrijevica, ki je pod naslovom »Clovek koji je bombardovao rajh«, v nekaj nadaljevanjih opisoval akcijo pilota Karla Murka, pripadnika nekdanjega jugoslovanskega vojnega ' leuilstva v aprilskih dneh leta 1941. Precej »zromansirana« vsebina me je pritegnila, kajti čeprav že skoraj deset let preučujem zgodovino jugoslovanskega letalstva , za tovrstno akcijo nisem vedel. Zato sem sklenil obiskati nekdanjega narednika 1. kI., pilotabombarderja in upokojenega kapetana jurišnika 423 . jurišnega letalskega polka NOV J Karla Murka in se z njim podrobno pogovoriti o omenjeni akciji. začetku

Edinstvena in pogumna akcija »hrana z neba« Posadke vojaških letal tipa herkules so opravile humano nalogo , katere cilj je bil rešiti milijone sestradanih v Et iopiji. Več sto pilotov britanskega vojnega letalstva (RAF) in vojnega letalstva ZRN, ki so se 13 mesecev bojevali za človeška življenja, ogrožena spričo katastrofalne suše in lakote , se te dni vrača iz Adis Abebe v domovino. V okviru svojega humanega poslanstva so v Etiopijo prepeljali okoli 20.000 ton živeža. Njihova pogumna akcija »hrana z neba« se bo zapisala v zgodovi no kot prva tovrstna akcija na svetu. Pogumni piloti so se z velikimi letali spušča li na komaj 15 metrov nid ze mljo, 'da bi odvrgli dragoceni tovor živež za milijone sestrada nih. Za takšno akcijo so se od ločili, ker zaradi težav pri prevozu niso mogli pravočasno prepeljati hrane do ogroženega prebivalstva.

(Tanjug)

Sliki v naslovu: Blenheim v nizkem letu (po jugoslovanskem letalskem koledarju s konca 1940) in diplomirani pilot Karel Murko

lCefL425 Le s težavo sem našel dom zdaj 72letnega Karla Murka na periferiji Maribora, v Teznem. Njegov oče je leta 1928 dogradil hišico, ki je takrat še z nekaterimi drugimi stala na odprtem polju, danes pa se hiše stiskajo ob velikih objektih giganta »Metalne«.

Na prostornem domačem dvorišču sem našel Karla Murka s košaro v rokah , namenil se je obirat slive. Prisrčno sva se pozdravila, saj se nisva videla že skoraj 40 let. Namuznil se je, ko sem mu povedal, da me je njegova pripoved o bojnem poletu nad Gradcem, kije bila objavJjena v »Politiki«, navdušila in, da sem ga v zvezi s tem tudi obiskal. Prav nič ni bil nejevoljen, čeprav sem ga zmotil v načrtovanem delu. Pod senco drevesa je prinesel vrtno mizico in dva stola in takoj sva začela pogovor. Pojavila se je tudi njegova prijazna soproga Cilka, ki je bila, po vsem sodeč, za Karla vedno »srečna« zvezda. Zanesljivo tudi tisti dan , ko je Karel bombardiral Gradec, kajti najbrž bi ga zasledujoča nemška lovca sestrelila, če ne bi nizko nadletel Cilkine hiše v Mariboru.

Ob čašici domačega borovničevca je stekel nevezan pogovor in nisem mogel zatajiti radovednosti, zakaj je bila šele sedaj , po 44 letih , opisana in objavljena njegova letalska akcija . »Mislim, da si začel z najzanimivejšim vprašanjem, ki bi mi ga verjetno zastavili tudi drugi, potem ko je bil objavljen podlistek v »Politiki«. Dolžan sem ti povedati, da je o mojem tedanjem podvigu vedelo le nekaj najboljših tovarišev iz bivšega letalstva, ni jih pa več mnogo, ki sem jim pripovedoval svoje dogodivščine ob koncu druge svetovne vojne. Sicer pa so dogodki iz časa aprilske vojne 1941 v glavnem pozabljeni, ali pa so v spominu tedaj sode luj očih le še bledi . Nekaj akcij bivših pilotov-lovcev je sicer bilo opisanih, o akcijah bombarderjev pa nisem ničesar zasledil. Povod za objavo zapisa o opravlieni moji nalogj paje sprožitnapis v avstrijske m časopisu »Siid-Ost Tagespost« , ki ga je njihov bralcc objavil ob 6. aprilu, dnevu, ko je leta 1941 mesto Gradec prvič bombardiralo jugoslovansko letalo. Pisec teh vrstic, Walter Franz, je tako spomnil Gradčane, da se je t;. krat letalo tipa »Bristol Blenheim« , ki je nosilo oznake jugoslovanske države, približalo mestu, leteč za formacijo nemških letal YU-87, ki so se vračala z opraVljenega bombardiranja v Jugoslaviji pa zato mestna protiletalska obramba ni smela streljati nanj. To priložnost paje jugoslovanski pilot izkoristil in bombardiral železniško postajo in mesto. Ko so nemška letala drugo za drugim pristaj.ala na

KttL,4 26

Roparice varujejo letala Pariški Le Monde piše, da so morali lani zaradi ptičjih jat odložiti kar sedem poletov in to samo na letališču Charles de Gaulle. Če se ptica zaleti na primer v rotor, lahko pride do hude katastrofe. Medtem ko se ptiči še zmenili niso za umetne, daljinsko vodene ptice roparice , pa so se pravih dresiranih sokolov zbali in zbežali -vsaj za kratek čas .

(DELO)

Italijanski satelit Leta 1989 bodo Italijani izstrelili v orbito satelit, s pomoč­ jo katerega bodo lahko spremljali več deset televizijskih programov, omogočal pa bo tudi veliko boljši sprejem.

Kupčija

stoletja

General Motors, izdelovalec razkošnih cadillacov, seje z Alitalio in Lufthanso pogodil , da bosta s svojimi boeingi pet let prevažali karoserije teh pavtomobilov iz Italij e v Detroit.

Gre za prevoz karoserij za najn ovejši cadillacov model »allante«, dvosed kabriol et, ki bo konkuriral jaguarjem in luksuznim mercedesom. Tako bodo karoserije v Detroitu v 12 urah namesto v 24 dneh, kolikor je trajal prevoz z ladjo. To je največja kupčija s prevozom tovora po zraku v zgodovini, vredna okoli 100 milijonov dolarj ev. Boeingi omenjenih družb bodo vsakič naložili po 56 karoserij .

NAŠA ZGODOVINA bližnjem letališču Tallerhof, so šele sprožili znak za zračno nevarnost in vzleteli so tudi njihovi lovci. V mestuje zavladala panika, ker nihče ni pričakoval, da se bo slabo oboroženo jugoslovansko letalstvo pojavilo na nebu »Rajha«. Kajti tudi sam G6ring, poveljnik »Luftwaffe«, je zagotavljal državljanom velikega »Rajha« nekaj dni pred tem, da je njihovo nebo zavarovano pred kakršnimkoli zrečnim napadom s strani Jugoslovanov. Ze dan, ali dva za tem pa so časopisi obj~vili , da so njihovi lovci na južnem Stajerskem sestrelili letalo, ki se mu je posrečilo bombardirati Gradec.

Ta sestavek v omenjenem časopisu je prečital tudi neki Beograjčan, ki je bil tedaj navzoč v Gradcu . Prispevek ga je spodbudil, da je v »Politiki" v skrajšani obliki napisalotem, kar je prečital, hkrati pa zaprosil, naj se javijo v uredništvo tisti, ki bi lahko dali natančnejše podatke o tem dogodku. Res se je čez nekaj dni oglasil uredništvu moj prijatelj, ki je vedel za ta moj dogodek ter povedal, da živim v Mariboru . To pa je bil uvod vakcijo novinarja Dušana Dimitrijevica, ki me je obiskal in sem mu pripovedovalo tem in še o drugih svojih doživetjih . Kot vidiš, so torej dali pobudo za tole pisanje v Avstriji , saj sam tega dogodka nisem nikoli populariziral v javnosti.« Z zanimanjem sem poslušal živahno Murkovo pripovedovanje, še prej pa mi je pomolil izrezek- članka v " Politiki«, kot dokaz verodostojnosti dogodkov. Še na mise l mi ni prišlo , da bi podvomil v resničnost Karlovega opisa, toda avstrijska verzija mi je bila takoj sumljiva, saj je Karel Murko vendar še danes živ.

DomaČija

Verjetno je bilo potrebno, da se o dogodku napiše na tak način , da bi tako lahko opravičili neopazen dol et in nepričako­ vano bombardiranje Gradca , hkrati pa pomirili prebivalce s tem , da so drznega napadalca sestrelili, kar naj bi se v prihodnje dogodilo tudi vsem ostalim jugoslovanskim letalcem. Ko sem Karla nato zaprosil , naj na kratko pove kaj o svojem življenju in pojasni, kaj ga je v bivši državi pripeljalo do letalskega poklica , pri tem sem mu pokazal izvod iz uradne knjige osebnih podatkov pripadnikov letalstva iz stare Jugoslavije (te knjige hranijo v letalskem muzeju), je očitno presenečen pričel:

»Rodil se nisem v Mariboru , kot imaš ti napisano , temveč v Bolzanu na južnem Tirolskem in sicer 18. Il. 1913, tu je moj oče služboval. Do spremembe rojstnega mesta je prišlo tedaj, ko sem se vpisal v podoficirsko šolo. Sploh ne bi bil sprejet v šolo, če ne bi spremenil rojstnega kraja, kajti moj rojstni kraj je bil tedaj na italijanskem ozemlju, to pa ni bilo »dobro« .

Ker pa sem največ živel v Mariboru, so vpisali kar to mesto za moj rojstni kraj .

Meni je bilo vseeno, saj mi je bilo najvažnejše, da sem bil sprejet v šolo. In tako me spremlja vse življenje spremenjen podatek o mojem rojstnem kraju .

Komaj šest mesecev starega so me zaradi mamine bolezni poslali k babici , ki je živela v vasi Desternik, ned a leč od Ptuja. Tu sem odraščal, prilagajajoč se težkemu kmečkemu življenju. Pri štirih letih sem izgubil mater, oče pa se je oženil z Avstrijko iz Gradca, ki pa me sploh ni marala. Zato sem še naprej ostal v Destemiku, kj er sem pasel živino. In tu sem se z vso ljubeznijo o klenil babice.

v Desterniku pri Ptuju (iz arhiva K. Murka)

NAŠA ZGODOVINA

Karel Murko: levo diplomirani letalski mehanik, desno letalski podnarednik

V pilotski šoli v Ljubljani (zgoraj in spodaj)

k:F:tL427 Prve razrede osnovne šole sem končal tukaj, ko pa sem se leta 1924 preselil k oče­ tu v Maribor, sem pri vpisu v 4. razred ugotovil , da sem v vaški šoli pridobil izredno malo znanja . Mačeha je bila do mene vedno bolj odurna, vse slabša. V svoji zlobi se z menoj sploh ni hotela pogovarjati drugače kot v nemščini. Tako sem se moral naučiti nemščine, ki pa mi je, na srečo, v naslednjih letih še kako koristila. Leta 1928 je oče, ki je bil strojevodja na železnici, dogradil tukaj v predmestju Maribora tole hišico, v katero smo se preselili iz Maribora skoraj po štiriletnem bivanju v železniškem vagonu . Oče, ki je želel, da bi čimprej prišel do kruha, me je vpisal v meščansko šolo, kjer sem opravil malo maturo. Leta 1931 sem se javil na razpis poveljstva vojnega letalstva v podoficirsko šolo, ~jer sem se posvetil mehanikarski stroki.

Solo sem uspešno končal, saj sem vzljubil letalstvo in njegovo tehniko in leta 1936 sem dobil nazIv: letalski mehanik. To je bil v tistih časih pogoj, da si lahko pomislil na pil0tažo. Tako sem z željo, da bom 'postal pilot, še to leto odšel v pilotsko šolo v Mostar, odkoder se je kasneje preselila v Kraljevo. Tudi pilotsko šolo sem še v tem letu končal in ob koncu leta sem bil kot diplomirani pilot razporejen v četrti letalski polk v Zagrebu. Mnogo sem letal in se sistematično pripravljal in usposabljal na raznih zahtevnejših tipih letal za vojnega pilota. Postal sem tudi učitelj letenja in leta 1939 sem bil začasno premeščen v predvojaško pilotsko šolo na letališče v Poljepri Ljubljani, kjer sem ostal do sredine meseca marca 1941. Avgusta 1940 sem postal vojni pilot, ker sem izpolnil sve pogoje za ta poklic. Tedaj pa se je izboljšal tudi moj gmotni položaj.

Rožljanje Hitlerjeve soldateske ob mejah Jugoslavije je v tistih dneh prisililo tudi naše glavno vojaško poveljstvo na vojaške priprave, za vsak primer. Ponovno sem se vrnil v svojo letalsko enoto v Zagreb, ki se je medtem preimenovala iz 4. bombnega polka v 8. bombarderski polk in se preselila na operativno letališče Stara Topola blizu Banje Luke. Tu sem vnovič prevzel letalo »Bristol B1enheim« , na katerem sta že bila odrejena dva člana posadke. Dnevi so se odmikali, sledili so marčevski dogodki in iznenadni napad nacističnega letalstva na Beograd 6. aprila 1941.« - Moral sem ga prekiniti v živahnem, zaverovanem pripovedovanju z vprašanjem, kako so kot letalci sprejeli piratski napad nemške »Luftwaffe« na glavno mesto .

Prihodnjič:

NAPAD NA GRAZ

~AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELl Boeing in propelerji Po poskusnih testih leta 1988 se bo ameriški Boeing odločil, ali bo ponovno gradil letala na propelerje. Če bo odločitev pozitivna, bodo letala na propeler, izdelana po novi tehnologiji ob pomoči elektronike, prvič poletela 1992. leta.

v8Z odstranili

nekab" raket tipa 88-2

Sovjetska zveza je odstranila »dopolnilno število« raket SS20, ki so jih postavili v evropskem prostoru kot odgovor na namestitev ameriških izstrelkov v Zahodni Evropi. Odstranili so tudi rampe za izstrelitev. O tem je genralni sekretar CK KP Sovjetske zveze Mihail Gorbačov obvestil predsednika francoskega parlamenta Louisa Mermaza. »Izpolnili smo obljubo«, je dejal Gorbačov.

(Tanjug)

Predsedstvo je proti ukinitvi KRIL Že v novembrski številki našega časo­ pisa smo vas obvestili o kritičnem gmotnem položaju Kril (glej 2. stran in uredniški komentar na 3. strani!), zato tega najbrž ni treba ponaVljati. Z resnostjo stanja je sekretar PS ZLOS Mirko Bitenc seznanil tudi uredniški odbor, ki je predlagal izdajateljskemu svetu Kril (predsedstvu PS ZLOS), naj naš časopis preneha izhajati, če mu navzlic že nekajletnim obljubam slovenski letalci in družba ne moremo zagotoviti obstoja. .

Vendar je predsedstvo 20. decembra 1985 tak predlog uredniškega odbora in delovne skupnosti odločno zavrnilo, češ, če gre tako zares, bomo pa že kaj storili, saj so Krila, kakršnakoli so že, vendarle naša revija, naš ponos in edino sredstvo za obveščevalno in strokovno delo v Sloveniji, oziroma celo Jugoslaviji.

Predsedstvo je najprej sprejelo predlog ocene o izpolnjevanju vsebinske zasnove v XV. letniku Kril in se seznanilo z vsemi težavami uredniške in izdajateljske politike, ki . so posledica ljubiteljskega sodelovanja avtorjev in skromnih sredstev, s katerimi jadra uprava revije med hudournimi oblaki našega gospodarskega vsakdana .

Uredniški odbor je po dvanajstletnih izkušnjah in temeljiti analizi možnosti, upoštevaje tudi zahteve naših bralcev iz ankete v jeseni 1981 (ugotovitve smo objavili v številkah november, december 81 in januar, februar, marec 82), prišt;1 do

Takle diagram nas lahko vsaj malo pomiri: letna naročnina za revijo nekako sledi inflacijo in rast povprečnih osebnih dohodkov v Sloveniji - delež za revijo se celo rahlo zmanjšuje ...

spoznanja, da je najbo lj racionaina, oziroma minimalna raven za izdajanje glasila sedanja oblika (format B5), obseg 32 strani, 10 snopičev na leto , naklada vsaj 3000 izvodov in ofsetni tisk.

Vsakršno zniževanje teh parametrov pomeni še večje stroške na izvod. Izdajateljski stroški se na primer pri zmanjšanju snopičev za polovico zmanjšajo samo za tretjino. Previsoka naročnina (ekonomska letna naročnina za leto 1986 bi znašala najmanj 2000 din!) bi še zmanjšala število naročnikov, kar pomeni, da bi bil snopič še dražji , to pa bi spet dodatno zmanjšalo naklado in kmalu privedlo do ukinitve časopisa . Zmanjšanje števila snopičev pomeni tudi spremembo uredniške politike, oziroma zasnove časopi­ sa. Iz omenjene ankete pa lahko jasno razberemo, da hočejo naši bralci časopis, ki kolikor toliko sproti spremlja dogajanja v letalstvu, ne pa spominski almanah, ki bi zanesljivo s še večjo zamudo beležil žiVljenje ZLOS za zgodovino slovenskega letalstva ...

Edini rezervi sta še barvna naslovnica in kakovost papirja. Če se vrnemo spet na dvobarvne naslovnice in tiskamo list na najslabšem, še uporabnem papirju, bi se stroški zmanjšali za približno 8 odst. ali za okrog 400.000 dinarjev. Torej nas pri predvidenem primanjkljaju okrog 2 milijona din v letu 1986 tudi taka skromnost ne reši!

Zato je predsedstvo sk lenilo bolj odločno pomagati Krilom . Ker delegati niso bili pooblaščeni za sprejem vseh predlaganih reševalnih ukrepov za revijo, je predsedstvo sprejelo začasen sklep, ki naj bi ga klubi in druge članice ZLOS čimprej potrdili ali zav rnili (vsaj do 15 . januarja 1986), sicer ni mogoče začeti z iZhajanjem XV . letnika Kril.

Na izbiro so tri možnosti : 1. pomagati reviji z večjimi prizadevanji vseh osnovn ih organizacij, 2. poiskati drugačne možn osti, ki najjih osnovne organizacije takoj sporoče predsedstvu ZLOS in 3. ustaviti izdajanje Kril.

Zakaj pravzaprav gre pri prvi možnosti: letna naročnina za leto 1986 znaša 1500 din . To je seveda daleč pod ekonomsko ceno, še vedno pa preveč za najmlajše letalce - modelarje in vse druge mlade bralce, ki so denarno odvisni od staršev. Zato naj klubi vsaj socialno ogrožen im pomagajo tako, da jim naročnino plačajo v celoti ali vsaj delno. Brez naraščaja , ki mu tudi Krila pomag::ljo

vrstah združujejo okrog 3370 z naklado torej ne bi smelo biti težav. Vendar je število članov eno, drugo pa število naročnikov! Res je, da so nekje včlanjene tudi cele družine z dojenčki vred. Tam prav gotovo ne bi bilo smotrno, da bi bili naročeni na, recimo, šest izvodov Kril. Toda tudi upoštevaje tak sestav, vsaj število 3000 ne bi PREGLEDNICA CLA NSTVA V LETALSKI 11 ORGANIZACIJAH V SLOVEN IJI (po podatkih ol n .orga niz acij za letno Z LOS leto 1984 smelo biti ogroženo. Pogoj je samo to, da pre b ivalci ob~ ln po Itetju 1 981, vir Statistični let o pi . SRS 1985) klub plača naročnino za vse svoje člane, vodstvo kluba pa se mora seveda potruo b~in e ln Itevilo prebivalcev (vo · Jtevl10 o. Rovne dit~da bo to naročnino tudi zbralo in poklepaju). na koncu rubrike promill % o r ga nizacije pr eb ivalstva, v ZLOS ZLOS slalO naslove naročnikov upravi revije v Ljubljano ali pa dobilo po pošti cel paket 385 87 Ajd o v l~in. P2577) AK 138 Metlika in C rn o lD e lj (25404) 35 AK Sela krajina in potem izvode delilo med bralce na 91 8relic.e (25238) 23 AK 8re!lce krajevno najprimernejši način.

14 0 Celje AK Celje Ce 1 je 58 EHO Cel je _Tako zbrana naročnina bi že pri 2500 Coljo (63877) 310 1911 skupaj članih pomenila dobršen del potrebnega .

28 7 Ce rkni ca (14624) 42 AK Cerknica 199 Idrija (17561) 35 AK IdrijM denarja 3,750.000 din. Ostaneta pa tudi Kranj 36 AK Kranj še dve možnosti z oglasi: predsedstvo je Kr anj ARK Kra n j 10 Kranj (66879) 69 46 skupaj sklenilo naj vsaka osnovna organizacija 274 Radovljica in Jesenice (63081) 173 ALe Lelice od zneskov, ki jih venem letu zbere za re280 49 Litija (17517) AK L1 ti ja Ljubljana AK Ljubljana 282 klamo, prispeva 10odst. v sklad za Krila.

Ljubljana ARK V KOllaroy 40 Po oceni bodo naše organizacije v letu Ljubljana D~I Ljubljana 38 Ljubljana DPL Delta 60 1986 zbrale s svojo dejavnostjo najmanj 5 L jublja na DPL ŠMa rna gora 24 Ljubljana milijonov reklamnega denarja, s tega naBalonar.drultvo 21 Ljubljana Klub let.lcev 316 slova torej za Krila 500.000 din.

Ljubljana DAGL Bl o k e 43 L jubljana ... KK ILJ .LjubIJ .

10 Druga možnost je objavljanje oglasov, 273 v 5 ljublj .

(3 0521 1) B34 sk upaj ki jih zbirajo naši klubi, v Krilih. V tem tiar i bo r 211 Le tiaribor 21 DPL HB primeru bi s.i »zaslužek" rlelila klub in Hari bor 10 "PL Comet Krila . pol-pol. Cene oglasnega prostora v 6 lUarib .

(185699) lJa 242 skup. j 187 Hurska Sobota (64299) 12u AK tlurslc.a Sobota so za celo štiribarvno stran 50.000 din, za Nova Gorica 67 A. Nova Go ri ca črnobelo stran pa 25.000 din. Z malo Nova Gorica 78 KHT Šempeter 255 Nova Go r ica (5675H) 145 skupaj dobre volje in truda lahko naši člani v 4 50 Novo mesto ( 555H4) 25U AK Novo mesto prihodnjem letu pridobe najmanj 10 3ij 191 Postojna ( 19 892) AK Postojna Ptuj (67754) 565 383 AK Ptuj barvnih in 20 črnobelih oglasov, kar je 243 37 Piran (15235) OLC Portoro! spet 500.000 din za Krila in seveda B6 Koper (41H43) 3b AK Koper Slovenj G r adec 92 AK Sl.G r adec 500.000 din za klube, ki bi oglase pridoSlovenj Gradec 15 "PL Ikar bili. Oglas, za katerega oamo naročniku 238 Slovenj Gradec ln Ravne (45001 ) 107 skupaj 248 Slov . Konjice (20551) 51 AK S l ovenske Konjice tudi odtis,je namreč dosti lažje dobiti kot Velenje 128 AK T.Velenje če ni.nobeneu doka..zne2a izvoda.

Vele n je UH T. Velenje 35 4 28 Velenje (38041) 163 sk upaj Če se bodo našteta prizadevanja ureT olmin 17 AK Tolmin Tolmin sničila, bi se zbralo že skoraj dovolj denaD:'L 36 247 To l min (21424) 53 skupaj rja, za razliko pa je bilo tudi še nekaj koTrebnje 29 AK Trebnje Trebnje 25 MK Hi r na ristnih predlogov. Miran Ferlan se bo 312 Trebnje (17288) 54 skupaj poskušal dogovoriti za povečanje pogod16 0 Vrhnika (17543) 28 AK Vrhni ka 177 Domiale (39576) 7u HK Damla l e benega odkupa izvodov revije za Inex 174 46 Kam nik (26420) on Kavka Adrio, ki ima zdaj naročenih 200 izvodov 4 12 ijU Sev n ica (19420) A RK Vega 97 Krlko (27774) 27 "PL Krila za zatikanje na sedeže v svojih potniških 12 0 LOKa te c (8302) 10 KM Loga te c letalih. 200 izvodov paje komaj dovolj za 71 Škofja Lo ka (35267) 25 "PL Lo t 157 ( 1 4014) 22 OPL P re pih dve devet ki za en dan. Večino izvodov 245 namreč potniki odnesejo s seboj že prvi v 43 (1,433.747) 4ij osn . orj!,anizacij 3509 dan ...

Možnosti so seveda tudi pri drugih usKer bodo Po p'r!ldl.QQu predse9stva skupščine.lL.OS v letu 1986 tanovah in organizacijah, kijim letalstvo zbirale naročnino za vse svoje člane osnovne organizacije, obja- .. pomeni kruh, pa naj bodo to potniška levljamo preglednico števila članov v letalskih organizacijah Slove- tališča, Geodetski zavod SRS, Republinije (po podatku iz Poročila o delu ZLOS v letu 1984), da boste lažje ški komite za promet in zveze, založbe, ki izračunali, kakšen je vaš delež naročnine. Ce imate več članov v isti izdajajo letalske publikacije in še in še . družini, seveda ne bo vsak naročil svojega izvoda in vaša ob- Treba je nekaj več dobre volje in zavesti, veznost je nekaj manjša. Zato takoj sporočite, koliko članov šteje da samo z besedami: »Krila ne smejo vaš klub, v reviji pa bomo te podatke o množ i čnosti v posameznih osnovnih ,organizacijah redno objavljali. O priljubljenosti orga- prenehati izhajati!«, ne bomo rešili nanizacije v nekem okolju govori tudi odstotek prebivalstva občine , ki šega časopisa .

MARJAN MOŠKON je naročen na Krila. širiti letalsko obzorje, bo namreč naša organizacija težko obstala, kaj šele napredovala!

Se vedno velja, naj bodo vsi člani Zveze letalskih organizacij naročeni na Krila. Ker poročajo naše članice, da v sv-

poro~llo

U l

članov

v~l.njenega

Ajdovičina

o b~i nah

~Iarlbor

ob~inah

P oso~je

Trli~

ob~inah

ojih

članov,

AJ DELA ZVEZA Več

EB

KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELl

strokovnih

člankovl

(Nadaljevanje z 2. strani)

Heroin ni zdravilo Septembra so na bangkoškem letališču aretirali avstralski medicinski sestri, ki sta hoteli pretihotapiti heroin v Sydney. Preden sta se vkrcali v letalo, so našli pri njiju 1,6 kilograma najfinejšega heroina. Zdaj so ju obsodili na 25 let zapora.

Vojna letala ZDA že večkrat prestregla civilna v Jemenu Kot piše kuvajtski list Al Vatan,je zunanji minister DLR Je mena . Abdulaziz al Dali obtožil letala ameriške vojne mornarice, da vznemirjajo južnojemenska civilna letala, ki lete nad Rdečim morjem.

Minister je opozoril, da so ameriška letala z kletalonosilk, zasidranih v bližini južnojemenske obale, že večkrat prestregla jemenska civilna letala.

(QNA)

Sirija postavlja nove rakete Izraelski obrambni minister Rabin je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi postavitve sirskih raket SA-2 v bližini libanonske meje. I zraelski obrambni minister je opozoril, da to pomeni »eskalacijo štiriletne raketne krize.« Sirija je zače l a nameščati omenjene rakete zemlja-zrak, potem ko je Izrael 19 . novembra sestrelil dva sirska miga-23. To so v Izraelu objavili šele teden po incidentu.

(AP)

naraščanju stroškov revijo še sposobni izdajati. O visoki ceni revije pa menim naslednje: komur je cena revija previsoka, naj naredi primerjavo prvič, ko si bo naročil steklenico piva. Prav toliko namreč stane (zdaj) kot bo prihodnje leto stal en zvezek naše revije. Morda bo kdo ocenil, da je to za najmlajše člane preveč, ker morajo to pač plačati starši. Danes stane na primer celodnevna karta za vlečnico na smučišču toliko kot predlagamo za celoletno naročnino naše revije. Kar pomislimo koliko stvari kupujemo za otroke, v želji, da bi se izobraževali, ali zabavali, ali kar koli že, pa le nekako iztis nemo tiste dinarje, ki jih težko zaslužimo. Vprašaj mo pa se, če je vse to vedno tudi potrebno za razvoj in izobrazbo otroka. Prav gotovo hoče otrok, ki je vzljubil modelarstvo in poželjivo gleda za vsakim letalom v zrak, kar največ vedeti tudi o letalstvu. Z našo revijo si nekaj tega zanesljivo pridobi. To pa je tudi naša želja. Zato je prav žalostno, da moramo obravnavati celo predloge za ukinitev revije, ker je zaradi premajhne naklade in odpovedovanja naročnikov strošek tiska vse večji na enoto zvezka, sredstey za pokrivanje izgube pa ni lahko najti. Ce želimo revijo imeti in, če nam kaj pomeni, moramo vsi v ZLOS tudi zavestno poiskati več denarja, pa čeprav na račun drl,Jgih dejavnosti, in jih nameniti reviji . Ce mislimo drugače, bomo prav gotovo prisiljeni prenehati z izdajanjem revije. Veliko bi k temu pomagali z reklamnimi oglasi, v letošnjih številkah revije so oglasi praktično nični.

Teh nekaj misli sem napisal zato, ker se mnogi že utrujajo, ko vlečejo našo revijo preko težav, ki sem jih navedel. Menim pa da letalcev ni treba prepričevati, da revijo potrebujemo.

Kdor hoče imeti lep cvetlični vrt, ga mora vestno zalivati in z ljubeznijo negovati .

LEON MESARIČ podpredsednik PS ZLOS

Ocena O URESNIČEVANJe VSEBINSKE ZASNOVE ,>KRIL« IN LETNEGA NAČRTA IZHAJANJA V XV. LETNIKU REVIJE O položaju, vlogi in možnostih za izhajanje in vsebinsko oblikovanje revij e KRILA je izdajateljski svet lani o bj avil izčrpn ej š o analizo, katere ugot ovitve se do danes niso bistveno spre menile,

čeprav se gmotni položaj našega časopisa vztrajno slabša. To pa seveda vpliva na skoraj vse dejavnike, ki pripomorejo h kakovosti in obsegu glasila, tudi na rednost izhajanja. Nobena amaterska revija pri nas ne izhaja redno.

Ko smo bili lani še edina "resna" letalska revija v Jugoslaviji, je letos spomladi začela izdajati svoje glasilo tudi Letalska zveza Vojvodine. Aerosvet je do zdaj izšel štirikrat, napovedujejo pa še en snopič . S sedanjim uredništvom smo že ob izidu prve številke navezali prijateljske stike in se dogovorili za izmenjavo prispevkov. Tak dogovor smo obnovili tudi z uredništvom Kril armije, Glasnikom VL in PZO in Aviorevijo, čeprav zadnja od takrat ni več izšla.

KRILA so v XV. letniku dobro uresničevala svojo vsebinsko zasnovo. Glede na lani se je izboljšalo panožno pokrivanje modelarstva, oziroma discipliGe FlA, poslabšalo pa se je padalstvo. Se vedno ni nobenih gradiv o balonarstvu, o maketarstvu pa smo objavili en sam povzetek.

Po področjih so bila z nekaj izjemami dovolj ažurno pokrivana tekmovanja , dejavnost slovenske Zveze, vojaško letalstvo, računalništvo v letalstvu in ljubiteljska gradnja. Več je bilo poročil iz klubov, še vedno pa smo zelo slabo obveščeni o delu Letalske zveze Jugoslavije in F Al, kjer razen povzetka iz Aerosveta (intervju s predsednikom LZJ) spet nimamo niti vrstice. Pogrešali smo še prispevke o varnosti letenja in stališča drugih strokovnih komisij, od koder razen skopih zapisnikov s sej ni niti glasu.

Glede na družbeno vlogo dejavnosti je struktura prispevkov podobna kot lani: premalo (nič!) je sodelovanja z gospodarskim letalstvom in drugimi posebnimi panogami (enota milice, geodetski zavod). Ni dovolj samo zapisati to potrebo v vsebinsko zasnovo, če potem nihče ni pripravljen sodelovati. O tem smo seveda govorili že lani in tudi prejšnja leta, vendar vsaj na tem področju kaže, da brez poimenskih zadolžitev, včasih ' pa tudi gmotne spodbude, ne bo sadu .

Prvič lahko letos rečemo , da ni bilo težav s posnetki za naslovnice, ki so jih KRILA kolikor je bilo mogoče posveča la najmočnejšim in najzanimivejšim panogam. Prvič se je tudi zgodilo, da so KRILA prva v Jugo slaviji o bjavila fotografijo novega letala domače proi zvodnj e (partizan - lasta). Tudi kompo zicijska in fo tografska kak o vost slik je bil a bo lj ša, olajšava pa je še to, da je zdaj m og o če

ZVEZA

EfJ

KAJ DELA ZVEZA

Nevaren pristanek francoskega letala v Rio de Janeiru Boing 747, last družbe Air France, je pristal 2. decembra na letališču Ganeao v Riu de Janeiru poleg pristajaine steze. potnike, ki so prileteli iz Pariza, je bilo treba spraviti iz letala po reševalnih toboganih.

(AFP)

Polet letalskih družb Vse kaže, da svetovne letalske družbe po letih krize in stagnacije spet dobivajo krila . Tako je lata , ki združuje 140 svetovnih letalskih prevoznik ov, napovedala, da bo šlo v desetih letih za nakup letal okoli 150 milijard dol arjev.

Napovedi se že ur es ničujejo . Lani so samo a meriške letalske družbe kupil e 76 novih letal, sv prvem polletju letos pa že 53.

Brazilija bo izstrelila n~jvečjo raketo doslej Brazilija bo izstrelila svojo doslej največjo rak eto, im enovano so nda-4, je sporoč il tehnični center za aero navtičn e ra ziska ve. Raketa , težka 7,5 tone, bo merila gos tot o elektronov v atmosferi in opraVljala poleg tega še vrsto drugih zna nstveno raziskovalnih nalog. Ta raketa je pravza prav pred hod nica bra zilske so nde za zb iranj e podatkov, ki jo bodu izstrelili leta 1989.

1zs trelišče bo kozmodrom Barreira do inrerno.

(PL)

EfJ KAJ

izdelovati potrebne filme za naslovnice iz popularnega leica formata (35 mm) .

Letni načrt obsega in števila snopičev so KRILA izpolnila tak o le: izšlo bo lO snopičev (12 številk) revije na 320 straneh, kar je 100 od načrtovanega , in 3 številke Vestnika na 28 straneh, kar je 70 od načrtovanih 40 strani. Skupaj torej 448 strani od 460 predvidenih ali 97 od načrta. Če bo decembra izšla še ena številka Vestnika, bo načrt skoraj stoodstotno uresničen.

Finančno poročilo in poročilo o pogodbenem sodelovanju je pripravila delovn a skupnost. Vendar lahko spet žalostno ugotovimo, da se število naročnikov ni povečalo in da je znesek iz zbranih reklam še vedno premajhen, oziroma daleč pod možnostmi naše organizacije.

IZDAJATELJSKI SVET »KRIL«

Delovni

načrt

revije Krila

ZA LETO 1985 (XVI.letnik) Vsebinske zasnove KRIL v letu 1986 ne bomo spreminjali . Obseg revije naj ostane enak, torej 320 strani v 10 snopičih (dvojni številki junij-julij in avgustseptember) in 40 stra ni Letalskega vestnika, ki izhaja po potrebi. Načrtujemo večjo naklado (5000 izvodov) snopiča avgust-september, ki bo posvečen stoletnici rojstva E. Rusjan a in mitingu na Brniku . Ce bomo na brali dovolj denarja z reklamami , bomo lahko tudi povečali obseg te številke za 8 a li 16 strani podobno kot ob mi tingu leta 1982. Seveda morajo orga ni zacijske in poslovne priprave za to številko steči takoj, da bi najpozneje februarja 86 pričeli zbirati gradivo in oglase.

Od 19 članov uredniškega odbora jjh je v letu 1985 sodelovalo v reviji 12. Ce meni izdajateljski svet, da sestava ured- . niškega odbora ni treba menjati, mora pač prip o ročiti nedejavnim članom večjo zavzetost.

Stroški za izdajanje revije so v letu 1985 namesto predvideni h 50 narasli za več kot 75 , namesto 2,600.000 bo revija stala skora i 3.000.000 din. Ker za leto

DELA

EfJ

KAJ

1986 predvidevamo 60% podražitev (okrog 5,000.000 din stroška za celo leto ali 167 din na izvod) bi upoštevaje lansko zaostajanje, morali povečati naročnino na 1500.- din za celo leto . Tako bi enojna številka revije v prodaji stala 150.- din , dvojna 200.- din, naročniki pa bi snopiče dobivali po enotni ceni 150.- din. Od naročnikov bi se tako zbralo okrog 3,750.000 din, razliko 1,250.000 pa bi morala pokriti reklama in pogodbeno sodelovanje. Cena oglasov naj bo izraču­ nana iz osnov: barvna stran 50.000.- din in črnobela stran 25.000.- din.

Honorar za n a ročene prispevke (poročila s tekm ovanj in drugih letalskih prireditev, dogovorjeni strokovni prispevki ipd .) znaša 800.- din za tipkano stran . Nagrada za barvno naslovnico znaša 4000 din, za objavljeno črnobelo fotografijo na notranjih straneh pa materialno nadomestilo 300 do 500 din (5 din za kvadr.centimeter objavljene površine). Honorar gI. in odgovornega urednika znaša 25.000 din . Sodelavce m, ki se po naročilu udedeleže tekmovanj in drugih prireditev kot poročevalci za KRILA, se povrne potne stroške. Pismene obračune gornjih stroškov predlaga v izQlačilo upravi revije odgovorni ured nik.

Clanom uredniškega odbora, ki žive izven Ljubljane, se za udel ežbo na sejah odbora povrne stroške potovanja z javnim prevoz nim sredstvom .

UREDNIŠTVO »KRIL «

Goric Milan 25. decembra 1985 po kratki in ;. težki bolezni umrl , naš sodelavec in dober prijatelj. letalski finomehanik Milan.

Rojen j e bil 24. decembra 1935 v Vodicah pri Šibeniku. Od leta I 958je služboval v VP 3363 Cerklje.

S smrtjo tovanJa Milana smo člani ZLOS in prijatelji letalstva po vsej S loveniji izgubili vestnega sodela vca. ki je znal v kritičnih trenutkih prisluhniti naši prošnji in nam pomagati iz zagat. koje bilo treba zanesljivo in čimprej popraviti letalske instrumente in padalske avtomate.

Več ko dve desetletji j e skrbel za to. da smo varno leteli. skakali. da so bili instrumenti vedno brezhibni... zvečer je

Ir

'y'

Ib~ubezni

ŠUM KRIL Krila. čuj. šumijo ... zjutraj avtobus sopeč. čez dan ljudje - kako hitijo zvečer glas radia hreščeč ...

Mord~l~zenost. LefalsJ~~a,

Krila. čuj. šumijo ... odmev vsakdana je hromeč. prijatli stari kot da spijo. celo do punce mi ni veČ ...

Krila. čuj. šumijo ... ko se prepozno spravljam ko misli venomer bežijo. ko vsega je bilo preveč.

DAN Lep dan je to bil. ko prvič se s sinom sem za modeli podil.

Opit s čudežnim vinom sem se znova rodil. z nedoumljivim mirom mi je pogled zaiskril ...

leč.

še vedno krila. čuj. šumijo .., kam. h komu? ne meneč za vse. naj le norijO. se vračam tja. koder odveč

O TOKARJU

KO DAN UGAŠA

POT zapozneli korak prek makadama se mota mimo tam do lesenih barak oprijemajOČ se trhlega plota nekako ubira si smer do samotnega pustega doma le kdo ga je pahnil skoz dver ven iz bifeja aerodrama

p~ ven~a~ ~orak je

to bil ki nekdaj se poln zanosa zdaj bil odrinjen do tal ubitih je kril albatrasa

y

DOBRONAMERNA

je vse. kar nikdar hrepeneč občutilo ni neba bogatijo. kjer srečam žarek le bleščeč; zdaj zame krila spet šumijo ...

1'--

»Vem za tiSInO k' -.:...::-"1 , \1 " I se Je k' etalcl so v s "v n la ujela L morda ' VOJI športn' 1" ,.. " redkOkdaJ"nhaJbOIJ , osam ljena J.I moti hru , I t ja. Le navIJačev. Njih menJe.tisočerih Int:mna, neo i~~a dozI vet ja so mejijo na di: S ' so zato tako redk romantika. a~t- Exupery , Rich a Im ena A. a nas prevodi ard Bach .. .? domačih besedyroze. Izvirnih boljše reportaže ~l, razen kakšne manj Je pesmi e poznamo. Še objavimo vsak' t Zato z veseljem Danes, na~~ rsten poskus. čestitke . sto. n?voletne letalskih ve' plemlsltte nekaj' md ' rzov na d , o ela rJa in naše v usenega Mitje Zupaneka . §a sC?delavca IZ kofJe Loke:

Ko dan ugaša. ko se megle bude. gledam modele ...

Mirno lete ...

Obstal sem; neslišno se krila bližajo tlem; da so kot mlada vroča hotenja. tega se zavem .. · pogledam prijat'lja: molče se vtapija v. svoje misli in lepa ~ivetja tistega dne ...

Odveč so vprašanja. kajti srce je polno spoznanja ...

V nečem pa nisva si enaka. brat moj. pa čeprav je misel vsaka .klic ti samosvoj!

Je že res. da vsaka sraka bi letela za menoj. če bila b' ji pamet taka kot namen je tvoj!

Megahertzi so lahko navlaka. da se je le boj; iz njih nastane včasih spaka. ko začne se boj! el-es- o ima dva kraka: prvi je navaden kroj. drugi pa na žalost kvaka. v mlako vleče za seboj ...

VEM ZA TIŠINO Vem za tišino. ki se je v krila ujela. poletela v višino. ' me za vedno prevzela ...

V travah pomladi je pela vprelestnem odsevu neba, v rosenju jeseni živela globoko je sredi srca ...

)

LETAL KI VE TNIK Organizacijsko glasilo PS ZLOS

leto X .. številka 4

Uresničitev

strokovnega programa v letu 1985 Glede realizacije strokovnega programa v letu 1985 posredujemo še nekatere pokazatelje za oceno dela posameznih dejavnosti. Ocena s tem resda ne bo celovita , vendar nam bo zadoščala kot izhodišče za načrtovanje programa in dela v bodoče. Celovite analize bodo vsekakor izdelale strokovne komisije posameznih dejavnosti in z njimi seznanile PS ZLOS.

JADRALNO LETENJE Realizacija strokovnega programa: 106% načrtovanega naleta - 105% načrtovanih kilometrov - 38,55% načrtovanih višjih športnih značk - 119% načrtovanega osnovnega šolanja - 54 načrtovanih dovoljenj V letalski sezoni 1985 je letelo 614 jadralnih pilotov (44 več kot leta 84), katerih PUVPIC:l;1I0 klc:nje je znašalo 23 ur 15 minut.

V uporabi smo imeli 99 jadralnih letal, povprečno pa so letala

letela 146 ur 45 minut. (na letalih OG znaša to povprečje 180 ur 40 minut).

V letu 1985 je aktivno šolalo 12 poklicnih učiteljev in 87 učiteljev amaterjev, skupaj 99 učiteljev jadralnega letenja ali 2 učenca na enega učitelja.

MOTORNO LETENJE Realizacija strokovnega programa: 110,70% načrtovanega letenja - 105% za šolanje - 108,60% za vlek in metanje padalcev - 123,45% za poslovno-turistično dejavnost - 110% načrtovanega osnovnega šolanja - 110% načrtovanih novih dovoljenj .

V letalski sezoni je letelo 363 motornih pilotov , katerih povprečno letenje je znašalo 25 ur.

Imeli smo 71 motornih letal , vendar je bilo od tega števila 5 letal celo sezono neuporabnih in

december 1985

smo uporabljali 66 letal. Povpreč­ no letenje po letalu je znašalo 135 ur 50 minut.

V letu 1985 je delalo 10 poklicnih učiteljev motornega letenja in 42 učiteljev amaterjev, skupaj 52 učiteljev ali 1 učenec na učitelja.

PADALSTVO Realizacija strokovnega programa: - 110,65% načrtovanih padalskih skokov, - 89% načrtovanega osnovnega šolanja, - 77% načrtovanih novih dovoljenj, - 79% načrtovanih višjih športnih značk , V letalski sezoni 1985 je skakalo 95 padalcev, ki so opravili v povprečju 62 skokov.

V uporabi smo imeli 85 športnih padal, s katerimi je bilo opravljenih v povprečju 65 skokov.

V teku sezone je delalo 18 učiteljev padalstva-amaterjev ali 1,6 učenca po učitelju padalstva.

V letu 1985 smo od načrtovanih 60 ur letenja z letalom AN-2 dobili samo 36 ur. To letenje je bilo izkoriščeno za šolanje padalcev - . začetnikov (uporabljati se sme samo to letalo) in za Republiško padalsko prvenstvo.

I

I

I

l'ooblq~1;lq

LETA.LSkA

-

.sOLA

I A.:Jt~OVŠČII4A

ALe C .EL] S. L]UBL]AI--1A

M...\.RISCR

M. SoBOTA' II

lJovo Mt-STO POSTOJNA

..

I

PORTOR-OZ I

'PTU:J

SL.

~RAD.fC.

V.E.Lf.l--lJE

Os- 1>0'" j.

1c b ... ».Iot.. U<';\.lj 'rl

e

Slt. ZL,

Slet-o

I ~e.o;.

"

l>osoj.

C., MC: A 3"0

-

3

2-

ti

'1

-

2-

1

8

2

2-

co

3

!

8

S

-

~

9

-

2.

-

10

2

(

~

2-

:3

3

'7

4

-

-

2-

~

10

(o

2.

2.

lO

9

.3

-

2.

-lo

10

2-

5'

?..~

4-

-

It

i

I

.!4i !,oO

-

-

42.,32.0

S

2-

~

-18.000

~

-

-

-

2~.

It

It

~

.0\

~

A8.o00

2-

-

:$

- -

-

s-

4-

-1

4

~

-

~

-

2-

- -

:5

~

2-

-'!>

2-

:o

2

~

1

-

-

-

-

-1

-

-

4-.

4-

2-

4-

:5

~

-

'<J

-

4-

2-

4-

~

~

~

~

10

2-

~

- I

2-

G

4-

-

-

s

~

'7

-

~

-

-

!

- J-

:3

4

~

~

4-

2-

2-

, -

'7

.3

~

-

2-

-

:3

-

-lo

S

2-

2-

'7

~o

-

~

1-

2.

10

<o

4

7

-

2-

li 12.EA.L I ZACI]A 95

Gi 3!>

-

I-

I

! ~8

1 2G

i 50

6

i u: . ."

!

j 2V

- - - - - - - - - I - - - ! .. - ~

-

- -

7G2

9 , 219

(.s~e·2?

2.0

.:3G

56

4-3

ZBcc

{;:;

Bo

9..5

80

2.823'20

,~

'1'2.

8S'

'ri!.

(500

1;5

5~

G'r

SI

t7S7'oS

-lo

5'0

Go

So

~4-~c

\G

'74-

9::.

'11r

~, 4-"~

Ur94-' '+9

20

'710

9G

'lG

~500

2.8

4-1

69

Si

2..e28

~.320·(~

~'1

.310

'7.3

4-0

Soc

15

2.0

3.3

2.1

'7oG' .35

.3

24

2.4-

(8

700

l:s

:.!>G

4-9

'.38

'704-'09

~2

032.

9

-IS

(.690

LB90

LSS6

"'8<0

~5"

56'0

748

4 . 800

-lo. ~ 4-2-

G9~

~3·ooo

".3.85-1

2-

2-

4

S . soo

- - -

8 . 4-49

~

1

~

~

.,.000

- - - -

.(o,52~

-\.300

e

.(,o~S"

2-1

5

I ,,!>

~4

9

-

- -

(D

~5'7.!>OD

~G5, 374-

I !

I

2.'1 ~3'12

29 ~5'15S

IS

29

4-4-

4-s

24-

""-

~8

Z~

W

480

~O

0(0

2.0

40

4~~'07

H

'7

48

'7

22

. .300

~2

Ito

S2.

-\.208':5~

~4

4-2

be;;

4+ 'rS

2.5'i!!>

32

12

'.2G

.38

H

~

:

'5'1

ZG

'700

~3

ZB

!

4t

.3 Ir

72.7' .30

i~

28

4.

Zli

89 ' 29

C~9)

~,C4-.5·

sv

{5.58S

~G,8i+7

I

":104,,

~S

eH; ~,4~

I

O~ ~ .. d ..

\,0

9

62.' 55

~

90~

'2.1

:t.1t~%.

4-3

S,ooO

4-,790

S~UPA1

"' .. e..c.G:z,.(

~. t-~I.i"

S4-

rr,ooo ~,7S-O

I.!"

3S

9.000

8.. '.3G7

2..

.ol

~" io1o.-J·"

(000

~5.000

.3

i-

i

-

~8.

'707

4

I :5 ! 4- I 2.

I II 2. iI 4-

I

4910

42..000

l'O"r"~<'

J)o_~.

UR.

(9

{o,oco

-1

.,

1. ,E.TO\{

I

1

G

80

'f'IJ_OTOV

~3.

~

:3

I

I~ Rf.ALiZ.L\CI:JA.

. DU;I1< (" . M-t-t'eleJo" I

S

I

":e.

k

8

I ll>1e\",~i,.." .•T,ro"""c~'\Q' :PLAhi -1985

- "P.LA~

LETE.~JE

JADRALNO

~4-AZ7'n8

I I

~74

ltSG

~'73

14-4~

25"S4

.2a·l2.

~7'sl

• (02.7

G4lr

494 i 4(;5

21'40

23 ' {S

l'10TORl-JO LETEHJE - Pl.J\~

l\-.l

"REALIZACIJ/\ "'11..0TOV

r-----,---""T"-----i 'l>o."oli....j 'lovi--«.

SlllJPA.J

-SOLA

~...

LE-TOV

'l.ItPz.

!.le,.

Ul:t

t- ~; I .t~

~o\o.. ...j\) "'~"'CI.~

" ::J DOV Š~ 1\4 A 1-3_.l-3--if-_--+_2._+---_+-~_1_-:2.-8-0-_+_~~50=-=--_t_-~-'2..-0-_It-----t_-5-5-0_ _ _r-_G_+-_~_iO_I'-tt--t--1-9-_+_--_tt r\

5

(o

ALe

-

2.

-

-

:3SI,.·H

~ 53'1?

1,..00

45"0

50'0!>

29~9

I

5Yj' <5S

H

A.y

28

22.

2.

So

52

52

.... 2.50

400

4

2.

2.00

400

'70

400

:Soo

500

CELJE.

92 ' OS I

LJUBLJA~A 4

2.

:SGo

4-00

'2..

-

-

-

-

sao'

30

L2.oo

860 .5.04-0

2.049

2.

2.

2., <J.35"

. 9'6'

07

"lo

68

'710

10'7

29

28

5

47

!

2.'1

300

2.

M.SOBOTA

So .35

~OO

52.

'9

~So

:Soo

50

4'1(0' So

500

2.

·'8

2.1

~8

~O

lo

I

WOVO ME5 TQ 1-;s-l-4-1-_-+-_-f--_-+-_-I--:z.-{-0-'o-!>+-,3-\2.-'-S-9-+---<]2--t-2,-,2.-4-'l--I---5-9-5' O-2.--t--'l-+--~-8-t-2.5--+-22.--t--2.-S,-..-t8I

POSTOJ~A.

~

-

-

-

-

2.

-

-

-

-

__

~ 80 ~1'7'40

'10

-

ao

-

~.I:5S

25 o

2.

B

i97 ' 4-0

2.

e

9

__

PORTO~OŽ Ol[I_-~_4 ~-~_-~_- ~--+__3_0_0__~__ ~ __- r, _IO_o__-r________+-___ 4_oo ____~_3 __+-_l8__~_2._I-r__~_8-+____~1 ~

2.

-

-

-

-

2.42.

Ite

!Ol

L'759

:SS1

5

'It

~9

l4

-18

I

PORTO~OŽ AP~-~---+---t---~--~---~-----~------+--5'-0--~-~-.-60-n--~---5-~O____~---+_-2._+--2.~~-~_4__--~1 -

-

-

-

-

-

~S:5' O'r

3

:5

-

~

l

2..

2<0 o

-

(;102.'<5(0

k

'"

8i5'';-0

-

'2..

2.

43:;

b

2.0

!u;

2..

PTUJ SL.

..j

4S:s0

20

I

23

~RAD.E.C 1-_-i!-3--t-_--iI-_-I-_---+--_--.-,!--,3-2.-0·-:z.-e+-- -2-0-c;,-'-i!--{,-Z-'Z-9-+--3-.-0-4-0-+---S'-S-9-'-l'1--t--3-!-~-9-!-2-2-+--2":'2-+---~-'4-7-!l 2.

V.E.LEkJE.

22.

22

9. C2e. · 50

ss

:505

3G:5

;:521

25

LETALSKA ., 50J...A

OSIl

Dov. u~,t

1 Z.L L

S"K

2:

ele .. D" "..E." IIF"

~ol. raci.. reci,

1985 .

-:PLA~ I~ REALIZACI:JA

PADALSTVO -

cL:'\.

~.

:l

"C ~

SO

.3

d.\J'.

"G.~

l\"~o_""~k,,

K

I~

O

O

? ...... "\,~D

&c\r' I''''o:\~'' odt-. t-~lq

V

S\( UPA"J

A:JDOVŠČI~A A1-C

~o

4

8

.3

2-

.3

,

- .."

-

2

l~

\..la. _ .

{~ .."""-\

-

~

~oo

24-00

2500

-

'78

'2.887

29105'

I

,

).0

'2.7

~·l

25

I

37

30

.310

2B

67 "'$ 'I. e , Sz.

-

ol

:3

lt

- I

2-

.3

~

2.

- - -

-

2-

~

-

~o

5 1--'--

B

2.

-

-

-

2-

-

-

~60

-i :34-0

~SOO

~o

24-

3 lj-

29

lt3

-

99

\297

~

:39G

H

~9

.30

2.-1

2.0

~Bo

200

2.

.3

5

.3

45 : "40

Z9S

~~2.

2-

4-

eo

4-

52

- - -

.7

-

,S' 2.00

-

-

I I

,1

!

-

-

-

- I-

-

-

-

S-

It

-\

2

4-

4-

-

-

I

I,

VELE.l-! JE '

!

1985 '2.7

'R.EALlZAC,IJA 24-

-\

-

-\ I!

-

-

-

-

-

.

-

-

SS

Gi

~

~

2.

-

:2.3

21

2.~

2.1

-

50

'"

Hoo

Hso

co

47

-

64-

H?'2.

A18(0

4-

~7

2-

SL. GRADEC

+>.LA~

~ooo

,

:1 '1

POSTOJ J.4A.

PTU:J

I

, 30

I

,i l-lovo ME-STO

PORT01<.OŽ

;~

u;t

i

!

LJUBl.]A.I-.lA.

M. SOBOTA

lu,

I

( .El.JE

MARIBOR

li~~:'j,.

~I: !!1'o....t s'..o\u,v }".. oli«J "o"l'~<' i .!

I , I ~ '(l)"~ 1 z "n. "";o" ! ~).l.z "'\.4-z.

(-o<kkq \-",...,kol'V.I'S Ml- e I

II I

-.

~ t:> A.. ~ c:.. ~ ...."

l'

I

:So

i

5'0

5G

!

I! ~ s'

,

-

2. 0

51

I I

I

B

4

8

'7

Q.

-\0

-

4

~o

~

- ~ - -

3:50

5.020

5.350

Q8

'H

99

83

51

2104-

5.10510

5.920

2.9

6G

9S

rJ4-

G2

60

1 3G ·~.409