Krila 1 1981 by Milan Korbar

EfY Kaj dela Zveza

Mirko

"-"š;;;čn.;O;;;;;;';;;i1

I I I

~itenc

Celotno delo zveze je usmerjeno na JriJrave za uresničitev strokovnega in športnega programa v prvem letu srednjeročnega programa, ki smo ga sJrejeli v vseh samoupravnih strukturah z vsemi pripombami in dopolnili. Ta bo 21. 2. 1981 dan v potrditev delegatov skupščine ZLOS. Dogovor nas vse za vezuje, da ga v praksi tudi realiziramo. Menim, da je realen za razvoj športnega letalstva v Sloveniji in tudi prilagojen realnim materialnim možnostim naše družbe. V ta plan je vgrajenega 30 % lastnega dela. V minulem obdobju je ta delež znašal 60 %. Prav zaradi tega bodo potrebni ogromni napori naših delegatov v vseh samoupravnih sredinah za povišanje deleža družbene pomoči od sedanjih 40 na 70 %. To bo zelo zahtevna naloga, ki pa jo bomo uspeli realizirati samo pod pogojem, da bomo dobro samoupravno organizirani, delegatsko vključeni in aktivni v vseh sredinah, ki odločajo o družbenih sredstvih za telesno kulturo. V zvezi z uresniči tvijo strokovnega JXograma v letu 1981 bi opozoril na sledeče. Za vsakega aktivnega člana moramo izdelati individualni plan za njegov razvoj v tem letu in to po smernicah PSZLOS, ki smo jih sprejeli 5. 12.1980. To še posebej velja sedaj, ko se srečujemo z energetsko krizo in dragim gorivom. V letu 1979 je poprečni nalet motornega pilota znašal

Naročnikeza KRIL obveščamo, da znaša XI. ·Ietnik (1981) 150.-

naročnina

dinarjev. Vse, ki plačujejo naročnino neposredno na upravo revije na Lepem potu 6 v Ljubljani, prosimo, naj nakažejo denar takoj, ker sicer ne bodo prejeli druge letošnje številke. · Prav tako prosimo vse klube, naj nemudoma sporoče vse spremembe v svojih seznamih in naslovih, da bodo njihovi člani lahko čim bolj redno prejemali revijo. Za sezname novih, odpovedanih in spremenjenih naslovov se držite navodil, ki so jih vsi klub i prejel i pred kratkim. Lep pozdrav uprava KRIL

i : : • : •

-1

: • : •

1.........................................:

25 ur in jadralnega samo 19 ur. Na ZLOSa smo v tej zvezi sprejeli sklep, da moramo v letu 1980 spremenjti nalet v korist jadralnim pilotom. .al smo v letu 1 980 ugotovili še slabše stanje. Povprečni nalet motornega pilota se je povečal na 27 ur, jadralni nalet na pilota je padel na 16 ur, čeprav smo imeli na razpolago dovolj vlečnih letal in tudi novih jadralnih letal. Prav zaradi tega je PSZLOS zelo kritično obravnavalo nastalo situacijo in sprejelo izhodišča za načrt v letu 1981. Poprečni nalet motornega pilota naj bi znašal 20 ur. Toliko goriva bomo tudi poskusili uvoziti. Jadralni nalet po pilotu naj bi se povišal na 20 do 22 ur. To bomo dosegli le pod pogojem, da bodo vsi samoupravni organi posameznih klubov JXeko celega leta spremljali potek realizaCije programa po sprejetih smernicah PSZLOS. MIRKO BITENC sekretar PSZLOS skupščini

Pogumno v XI. letnik Uredniški odbor KRIL je na seji 7. januarja ocenil lanski letnik revije in sprejel delovni načrt za leto 1981. V X. letniku smo izdali 1 O rednih številk (od tega dve dvojni), eno izredno ob smrti predsednika Tita in eno posebno (dvojno) ob 50-letnici AK Celje. Tako smo navzlic težavam z denarjem nekako držali besedo, ki smo jo dali na začetku, in bralci so dobili obljubljenih 320 strani revije pa še dodatek 32 strani Letalskega vestnika. Glede na to, da prispevki v reviji niso honorirani, meni uredniški odbor, da je dobro izpolnil nalogo, ki si jo je zadal lani. Seveda pa z marsičem še ne moremo biti zadovoljni: premalo je bilo prispevkov s področja splošne ljudske obrambe. modelarstva in padalstva. Vsaj ta, glavna področja bi morali odgovorneje pokrivati, če prav smo premalo pisali tudi o balonarstvu, zmajarstvu, varnosti letenja in potniškem letalstvu. Na teh področjih smo tudi sicer bolj ,~ibki" , oziroma premalo sodelujemo z združenim delom. Dokler ne bomo imeli kaj več pod palcem, bodo KRILA pač odvisna od dobre volje sodelavcev in njihove iskrene želje, da na njihovih skromnih straneh popularizirajo letalstvo v Jugoslaviji, oziroma vzgajajo (Nadaljevanje na 21. str .)

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

~e'L,4

JANUAR 81* LETO XI. ST. 1 Ker iz Klubov po novem letu še nismo dobili nobenega prispevka, se bojimo, da tamkajšnji dopisniki pišejo prave - analize! Januarska številka pa je morala med tem iZiti, na žalost, brez njihove pošte •.. Pišite raje kratko, pa večkrat! To velja tudi za fotografe, sicer bodo negativi čisto črni. - Na naslovni strani objavljamo posnetek še nedograjenega muzeja jugoslovanskega letalstva na Srčinu, ko so lani poleti dvigali na ploščad IL-2. Več o lJluzeju 'na 4. s.trani. Na zadnji strani ovitka pa je posnetek Matije Pavlovca iz Skofje Loke: Simenc in cirrus 16 na ciljni liniji republiškega prvenstva v Lescah (1979). Ker je Matija poslal ta uspel i posnetek za naslovnico, ga bomo nagradili, kot smo lani obljubili. naslovna

str. 10

str. 14

str. 16

Obisk V muzeju Letalska pošta Naše vojaško letalstvo med NOV Kaj je novega pri jadralnih letalih Razvoj telekomandnih modelo" letal Velesila malih letal O mladinskih natečajih 1980 Laški letalci nad Ljubljano Sport

6 8 10 14 16

19 20 22

ICe'LA Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani, Lepi pot 6· Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta· Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljene za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črn o be li pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s porot ili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo. jadralstvo. padalstvo, motorno letenje, raketarstvo, zmajarstvo in balonarstvo. Uredn6tvo si pridržuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v revij i • Uredn6ki odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tine Brudar, Tone Cer in, Jurij Franko, Dominik Gregl, Lučka Hočevar , Belizar Ke~ič, Leon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Mookon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, Srečo Petric in Ciril Trček· Naslov uredništva: Marjan Moškon, poštni predal 33, 68001 Novo mesto· Prispevki za naslednjo številko morajo biti v urednihvu najpozneje do 10. dne tekočega meseca - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, Če je priložena ovojnica s JX)vratnim naslovom in potrebnimi znamkami· Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, pahni predal 496, 61001 LJUBLJANA, telefon 1061)-21-918, tekoči račun pri Z LOS, Šlev, 50101-678-51077. Spremembo naslova sporočite upravi revije ter oI:'Nezno napišite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno· Letna naročnina 150 din, cena posamezne štev ilke 20 din· lektoriranje rokopisov, oblikovanje, grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center, Novo mesto

Obisk v muzeju jugoslovanskega letalstva Ko se približuje od daleč ktu,

letalo v blagem spuščanju letališču Beograd, se oči že zaustavijo na nenavadnem ki se skladno v

ga poslopja , sem našel upravnika muzeja v

aktivnega letalca, IlJuzeologa · prof. Čedomira JaniCa. Ze več let se poznava in si pomagava pri zbiranju zgodovinske letalske dokumentacije , da bi

"Kot je znano" , je povedal prof. "je bil muzej zasnova n že leta

Janič

REPORTAžA 1957, ko je bil pri komandi vojnega letalstva v Zemunu ustanovljen oddelek za muezj in za zgodovino' jugoslovanskega letalstva." Ta o~de lek, v katerem je Čedomir Janič že od ustanovitve, je opravljal pionirsko delo s tem, da je intenzivno in. sist~matsko zbiral zgodovinsko-dokumentacijsko gradivo, ~ prevzemal ter vskladiščeval. Muzejske eksponate izvirnih letal in letalskih motorjev domače in tuje proizvodnje so skrbno konzervirali in shranili. Ko so imeli po komaj desetletnem delovanju v oddelku 'il! bo~ato zbirko izvirnih letal in so bili VSI prostori v Zemunu, ki. so jih tedaj imeli, napolnjeni z dragocenim arhivskim gradivom in s številnimi fotografijami, se je pojavilo vprašanje: kje to gradivo razvrstiti in ga razstaviti, da bi si ga lahko ogledali ljudje, ki se zanimajo za letalstvo? Se\eda je ta ogromna količina zbranega gradiva hkrati dokazovala, kako bogata je naša letalska tradicija, ki jo je potrebno ohraniti zanamcem.

Na sliki levo zgoraj: toliko je bilo narejenega poleti 1980. skica pod besedilom: tak naj bi bil končni videz po projektu okenske kupole so iz pteksi stekla

Zato je bila upravičenost za ustanovitev in zgraditev Muzeja jugoslovanSkega letalstva, v katerem bi bife zbirke vojaškega in civilnega letalskega gradiva, kot na dlani. Rojena je bila misel in želja, da se zgradi objekt, ki bi bil namensko projektiran za pOtrebe muzeja take vrste. Tak podvig je zahteval veliko denarja, ki pa ga je bilo mogoče zbrati samo z združeno akcijo vseh nosilcev letalSke dejavnosti, K VL in organizacij združenega dela letalske industrije tet drugih uporabnikov. V . akcijo za združevanje denarja se je poleg K VL vključilo še 12 civilnih institucij in podjetij. Prav to, ter prepričanje za ohranitev letalske tradiclje, je bilo ooprecenljive vrednosti za uspeh te akcije. Priprave . za graditev muzejskega objekta so se začele 1969, ko je bila po dolgotrajnem razmišljanju in študijah končno osvojena zasnova bodočega muzeja in celoten načrt zgraJbe. Po pridobljenih mišljenih uglednih strokovnjakov in projektan. tov ter rešitev nekaterih tujih tovrstnih muzejev so sklenili, naj bo l'gradba bodočega muzeja zasnovana tako. da bo v njej mogoče prikazati popolno dejavnost s področja letal.

stva. Predvsem je bilo poudarjeno, da mora biti zastopano jugoslovansko letalstvo, poleg tega pa še svetovna letalska tehnika, ki so jo uporabljali pri nas. Izbrana zasnova bo omogočila pripraviti stalno muzejsko razstavo, ki bo sestavljena iz treh preglednih celin. V prvi bo razstava s Področja razvoja JUgoslovanskega letalstva, druga bo obsegala razvoj letalSke in raketne tehnike, v tretji pa bo razstava izvirnih letal. V prvem nadstropju objekta, ploščadi ki meri nad 5.000 m2 bo razstavljenih nad 40 izvirnih motornih in jadralnih letal. Po izjavi tovariša Janiča, ki ima celotno zasnovo v glavi, pa ima muzej že sedaj, čeprav objekt še ni dograjen, že 64 motornih letal 54 različnih tipov in 14 jadralnih letal. Nekatera med njimi so na svetu unikati (npr. Fiat G-50, JAK-3. 11-2 in drugi). Za te unikate se zanimajo muzeji nekaterih držav, kjer So taka letala izdelovali. V dragoceni zbirki je tudi okoli 70 letalskih motorjev in na tisoče delov različnih letal, letalSke opreme in inštrumentov. Skrbnim in poklicno sposobnim delavcem muzeja se je z organiziranim in s sistematičnim delom posrečilo zbrati že nad 150.000 fotografij, ki. prikazujejo razvoj letalstva od začet kov do danes. Ogromna knjižnica z nad 15.000 najrazličnejšimi knjigami, publikacijami in časopisi ter popolna tehnična dokumentacija za graditev okoli 50 tipov letal iugoslovanske konstrukcije, bo nudila izredno priložnost in pomoč vsem letalskega znanja željnim obiskovalcem. Več sto filmov in nad 70.000 najrazličnejših čaSopisnih izrezkov bodo sistematič no uredili, da bo to gradivo dostopno obiSkovalcem muzeja. V tej bogati dokumentaciji je veliko gradiva, ki prikazuje razvoj letalstva v Sloveniji in o Slovencih, ki So Se odlikovali v razvoju jugoslovanskega letalstva. V~ ~ našteto bo dopolnjevala še razstava z nad 200 make.tami najrazličnejših letal, ki So df) najmanjših nadrobnosti izdelana na osnovi ohranjenih Skic, načrtov in fotografij. ali pa celfJ samo p() spominu še živečih letakev.

GI;ST AV AJDJC

81A o LETALSKA POŠTA o PAR AvrON o AIR 11AIL oVIA AEI

Štirje degeji na letaliču v Winterthurju, petega ni bilo mogoče dobiti na isti posnetek

pod nadzorstvom osmih učiteljev, ki se menjajo. Učitelji so biJi izvežbani pod pokroviteljstvom švicarskega aerokluba in so morali položiti tudi izpite. Letno imamo 20 do 30 učencev, ki Dragi rojaki, bralci "Kril", dovoli- se šolajo največ na vitli. Vsak mora te, da se predstavimo. Naš jadralni napraviti približno 60 do 70 startov klub v Winterthuru v Svici leži v na vitli dokler ne poleti sam Solanje industrijskem delu mesta Wintertje koncentrirano predvsem na soboto hurja, ki je približno 25 km severoin n€deljo, kajti drugega časa ni. Vsak zahodno od ZVERIeHA. Klub je star učenec potrebuje najmanj eno leto že približno 40 let, ima svoje objekte preden poleti sam Od 20 do 30 učen in jadralno stezo na zemlji občine, ki cev konča šolanje približno 50 % nam jo daje v€dno v najem Klubske učencev, kajti drugi zaradi težkih poprostore smo v zadnjih dveh letih sami gojev šolanja ne uspejo končati. zgradili s prostovoljnim delom Delno Aktivnih članov z letalskimi dosmo to financirali sami, delno {xl nam voljenji je trenutno 62, tako da ima je pomaga I švicarski aeroklub. V naših na.f klub trenutno okoli 90 članov. klubskih prostorih lahko v zimskem Se nekaj o našem inventarju. Poleg delu sami popravljam:J vsa letala tako, letala za začetno šolanje in {xl vitle, ki da je režija, kar se tega tiče, zelo nam v zadnjih časih vedno bolj prija majhna. zaradi velike ekonomičnosti, imamo v Vse letalsko delovanje se razvija na klubu še 9 letaL Dm sta šolska dvoamaterski osnovi. Klubski odbor šestih članov upravlja z raznimi komi- seda "stare lesenjače", ki jih bo trpba v prihodnjih letih nadomestiti. Poleg sijami kot so: šolska, tehnična in fitega imamo 4 prehodne enosede, nančna, v prostem času {xl rešuje prodelno tudi lesenjače, ki tudi čakajo na bleme, ki nastajajo. boljše čase, ko jih bomo zamenjali s Iz našega letališča, ki leži v predalpskem svetu, se s precejšnjimi teža- plastiko. SI€dijo še tri visoko mmi priključujemo na jadranje in pre- sposobna letala, od katerih sta dva DC [ete, saj nimamo takih prekrasnih - ja, eden iz nemške produkcije, drugi možnosti, kakor na primer v Alpskem iz Elanove. Poleg 9 klubskih letal je še letalskem centru v Lescah Letanje je 8 privatnih visoko sposobnih leta~ od samo v soboto in nedeljo, kajti kot tega zopet trije DC-ji. Tako imamo na amaterski klub nimamo možnosti, da letališču skupno 17 letal, med njimi 5 bi preko tedna organizirali r€dno delo- DC-jev, od teh kar tri Elanove. vanje letališča. Sezona se začenja v Priljubljenost Elanovih letal je zelo marcu in se konča konec oktobra. visoka, kajti kvaliteta, ki je bi/a Najboljša jadralna doba je maja in ju- do kaza rw, navdušuje celo Svicarje, ki nija, saj takrat pri startu z vitlo ob so, kar se tiče kvalitete, izredno dobrem vremenu krenemo tudi na zbirčni. Pet letal na letališču v je največja prele te, tja vA vstrijo, Nemčijo ali v WINTERHUR U Alpe, največ v Caudringen. Solanje je koncentracija v Svici in ponosni smo,

Jadralni klub v Winterthurju

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL oVIA AEI da jih irmmo, kajti z njimi dosegamo tudi velike uspehe. Dm člana v našem klubu sta v državni reprezentanci in to seveda zopet z DGjem Oba sta dosegla letos izredne uspehe. Eden je bil na državnem prvenstvu celo drugL Kljub temu, da naše meteorološke razmere ni!!O tako ugodne Kakor na Gorenjskem, Wlletimo s klubskimi jadralnimi letali letno okoli 1500 ur ob približno 2360 startih, delno z vitlo in delno z aero vleko. Poprečje je kar veliko, če pomislimo, da je višina vleke z vitlo samo 300 m nad zemljo. Poleg poletov na našem letališču, ki je seveda v primeri z ALe Lesce majhno, saj irm poletno stezo dolgo samo 600 m, organizira klub vsako leto poleti še tri letalske tabore. Dm tabora sta v visokih Alpah, prvi v Baliseju, drugi pa v Sarmndu. Oba z valovnimjadranjem nudita dobre pogoje za doseganje višin od 5 do 6 tisoč metrov. Tretji tabor je v Nemčiji in Schwartzwaldu. Tam je šola za začetnike jadralce, kjer lahko nabirajo ure in dobivajo prvo izobrazbo za prelete. Ce pogledamo še skupno število ur, ki jih naredimo s klubskimi in [7ivatinimi letali, se to poveča na 1800 ur s približno 2530 start, kar je lepo število in velik izkoristek Velika priljubljenost DGjev Se zrcali v urah letenja. Dm klubska DG-jQ sta v letu 1979 naletela skupno 396 ur, to je kar 26 % vseh naletenih ur na klubskih letalih. Ob sobotah in nedeljah je vedno velika gneča, saj vsak od letalcev skuša dobiti DG-ja, ker so ta letala ne samo visoko sposobna, temveč tudi zelo ugodna in [7ijetna. Priljub!ienost Elanovih letal na našem letališču je v vsakem

pogledu potrdila visoko kvaliteto Elanovih izdelkov. Danes naši člani ne poznajo Elan samo kot izdelovalca svetovno znanih smuči, temveč tudi po visoki tehniki, ki jo je venem letu in pol dosegel Elan s proizvodnjO DGjevih letaL Prisrčne pozdrave, Vaš . DU8AN FLORJANCIC Winterthur

UREDNI5rw . 2Evl'JE .KP' LA'

IN Vt>tM NA6l.A4 Plll'JA1'IL"JEM

_ VELIl!O

:hk""", v'IloYe1Ylletu Aca..., St"e-č'IIlh ,uspJ.1Iih d'~ih iti ~"ih podvigcw !

•

CJ.AWI AElOtLUSA VElEN'E

Prvo poslovno letalo Cessna Citat ion, ki je 14. junija lani priletelo na .Portoroiu iz Nemčije

letaliiče

VOJAŠKO LETALSTVO

Nali lovci tipa Spitfire vzletajo s partizanskega letalilča Skabrnje pri Zadru, aprila 1945

Jugoslovansko vojno letalstvo v NOB Povljestvo vojnega letalstva in protiletalske obrambe je v domu vojnega letalstva (VL) v ZemWlu }Xipravilo 2. in 3. decembra lani simpozij na temo: Jugoslovansko vojno letalstvo v NOB. Simpozija se je udeležilo veliko vojaških in civilnih osebnosti, ki pišejo o zgodovinskih dogodkih ali pa zbiranjo zgodovinsko gradivo o vojnem letalstvu. Med drugimi so na simpoziju aktivno sodelovali naš rojak Zdenko Ulepič, general-polkovnik v pokoju in biWi komandant vojnega letalstva in protiletalske obrambe, ki je najdlje časa poveljeval našim zračnim silam, bivši komisar KVL general-polkovnik Ilija Stanišič, sedanji komandant VL in PZO general-podpolkovnik Stevo Roglič in ostali. Cilj dvodnevnega simpozija ,,NL v NOB' je bil organizirati pravilen p'istop in odgovoriti na vrsto vprašanj, ki se navezujejo na zgodovino NL, hkrati pa usmeriti nadaljne delo za pisanje zgodovine VLo Simpozij je bil v štirih tematskih celotah: General-polkovnik Zdenko Ulepič je imel referat "Vloga vrhovnega komandanta Josipa Broza Tita p'i ustvarjagju in razvoju VL in PLO". Profesor Cedomir Janič je imel referat ,,Potreba stalne raziskave zgodovine", prikazana pa sta bila tudi filma . "Tito med letalci" in ,,Razvoj JVL v NOB".

- Polkovnik Živko Radulovič je ocenil prispevke devetih referentov različnih tem, ter poročalo tematiki ,,Izkušnje iz borbene uporabe VL v NOB". - Obravnavane so bile teme sedmih referatov. Podpolkovnik mr. Predrag Pejčic je poročalo tematiki: ,,Neobdelani in sporni dogodki, kraji, osebnosti, datumi in drugo iz zgodovineVL. - Polkovnik Stevan Drakulič je ocenil enajst prispevkov na različne teme in poročalo ,,Negi letalskih tradiCij" . Na simpoziju so mnogi razpravljalci dali navodila, kako osvetliti nekatere p'obleme, ki ovirajo že tako težavno pot do objektivnosti zgodovinskih podatkov. Ugotovili so, da so bile zgodovinske raziskave sicer metodološko pravilne, vendar nekateri avtOrji referatov svojih razprav niso izpeljali do konca. Simpozij je tudi potrdil, da raziskovanje zgodovine VL in PLO ne bi smelo ostati pri posameznikih ali pri skupini ljudi, temveč bi se morali zaradi 2'gOdovine in znanstvene potrditve vključiti v delo VSi, ki kakorkoli lahko pomagajo s podatki. Številni udeleženci v VL imajo dokumente, ki bi prav gotovo osvetlili marsikakšen dogodek, ki do sedaj se ni popolnoma raziskan. Poudal"ili so, da :;o zlasti starejši udeleženci NOB moralno obveza ni, oziroma dolžni, da mlajŠim generacijam pokažejo pot, po kateri morajo hoditi,

VOJAŠKO LETALSTVO

rce'L4 9

zanimi vejše prispevke s te~a simpozija in da še nadalje objavljajo spomine udeležencev VL, feljtone in drugo gradivo iz zgodovine letalstva, pri čemer pi naj osvetlijo tudi udeležbo in vpliv zaveznikov in sovražnikov. 8. POI1Bga ti organizacijam javnega obveščanja (radiU, TV, filmskim in založniškim hišam) pri objavljanju gradiva oziroma filmanju s tematiko letalstva. Za dolgoročne naloge je predvideno naslednje: l. V enotah in ustanovah VL in PLO ter v ostalih institucijah je potrebno stalno poudarjati Titov prispevek za organizacijo in razvoj letalstva. 2. Pripraviti simpozij na tem o: ,,Izkušnje uporabe V L v NOB in njegov vpiv na uporabo VL in PLO v splošni ljudski obrambi". Simpozij naj pripravi leta 1 985 komandno-štabna akademija VL in PLO. 3. Izdelati študijo ,,zgodovina VL in PLO", ki naj bo narejena do 21. maja 1992 in bo predstavljala zaokroženo celoto petdesetletnega obstoja VLinPLO. 4. Obeležiti pomembne kraje iz Kratkoročne naloge vsebujejo: 7godovine letalstva in PLO v tujin~V l. Pripravo in proslavo 4O-letnice poštev pridejo mesta: Gravina v Italiji, ustanovitve in razvoja Jugoslovanske- kjer je bil ustanovljen prvi padalski baga letalstva in PLO s tem, da se 21. taljon, Benina v Libiji, kjer sta bili maj 1982 proslavi po vsej državi z najustanovljeni 1. in 2. eskadrila NOBJ, različnejšimi manifestaCijami, prvenKrasnodar v SZ, kjer je bil ustanovljen stveno pa v krajih, povezanimi s po554. lovski in Groznij, kjer je bil membnimi datumi iz zgodovine letalustanovljen 254. jurišni letalski polk. stvain PLO. 5. Izdelati letalsko bibliografijo. 2. Da se 21. maja 1982 odpre novi 6. Pripraviti in popraviti X. del muzej jugoslovanskega letalstva. zbornika dokumentov NOB 3. Da se izda ilustrirana monografi(dokumentov o VL). ja ob 40-letnici ustvarjanja in razvoja 7. Pospešiti sodelovanje med VL letalstva. PLO in organizacijami ZB NOB, 4. Da se z angleškega pokopališča v krajevnimi skupnostmi, delovnimi Beogradu prenese posmrtne ostanke organizacijami in drugimi, da bi prvega partizanskega pilota, narodnepoimenovali posamezne šole, ulice, ga heroja Jugoslavije majorja Franje . KS itd. z imeni zaslužnih letalcev. Kluza, v grobnico narodnih herojev. 8. Organizirati zbiranje 5. Da se izda zgodovinska karta z zgodovinskega gradiva o delu in pomoči zavezniškega letalstva in označbami zgodovinskih krajev in vojnih enot, ter označi, kje in kako so te delovanju sovražnih letalskih formaCij nad ozemljem Jugoslavije zato, da bi sodelovale v končnih bojih za osvoboditev Jugoslavije. lahko pravilno in objektivno ocenili delovanje naših letalskih formaCij. 6. Da "Vojno-izdavački zavod" objavi celotno gradivo s tega simpozikratkoročne in Predložene dolgoročne naloge so udeleženci ja. 7. Da v časopisu ,,Krila armije" in simpozija sprejeli GUSTAV AJDIe "Glasnik VL in PLO" objavijo naj-

da bi lahko dali vsakemu zgodovinskemu poiavu in dogodku ustrezno mesto. se so številni pomembni dogodki, med katerimi so tudi dogodki iz povojnega obdobja VL in PLO, ki čakajo na raziskovalce. Pri pisanju oziroma obdelavi zgodovine mora biti nenehno navzoča ustvarjalnost vrhovnega komandanta Josipi Broza Tita, katerega besede, sporočila in ideje naj nas še naprej spodbujajo. Velja omeniti še, da se je simpozija udeležil tudi 92-letni Sava Miklič, prvi srbski vojni pilot, udeleženec letalskih borb na solunskem bojišču. Omenilje, da sta iz njegove generacije živa samo še dva pilota, ki pa še vedno z zadovoljstvom spremljata napredek našega letalstva. Zavzel se je zato, da bodo zgodovinski dogodki pravilno in verodostojno vnešeni v zgodovino letalstva. Komandant VL in PLO generalpodpolkovnik Stevan Roglič, je na koncu predlagal, naj simpozij potrdi sklepe o nalogah v prihodnjem obdobjU, ki jih je sestavila posebna skupina.

R'AZGLED PO SVETU

Se hempp-H irthov Ventus med poskusnim letom nad Teckom pri Kircheimu, pilot Klaus Hol ighauS'

Po nekaj letih zat~ja, ko si je na evropskem nebu utrjeval položaj nove petnajstmetrski tekmovalni razred, se je v letošnji sezoni ponovno pojavilo nekaj povsem novih letal. Novosti imamo v obeh razredih, standardnem in tekmovalnem, čeprav je bilo pričakovati, da bo standardni razred počasi odmrl (oziroma, da bosta naša DG in Cirrus še dolgo konkurenčna) in da se poleg uvedbe zakrilc kaj več za izboljšanje standardnega razreda ne da narediti. Še se spominjamo živahnih razprav pred nekaj leti, ko so uvedbo zakri1c pravzaprav izsilili Američani in Finci: prvi zato, ker so imeli tako dobre izkušnje z Libelo, kktere izvedenka z zakrilci je bila povsem konkurenčna tudi v odprtem razredu, drugi pa zato, ker so imeli PIKa 20 že pripravljenega. Nemci, ki bi morali tehnološki napredek pravzaprav najbolj forsirati, pa so b ili najbolj proti. češ da zakrilca v stalldardnem razredu niso racionalna. da za dodatni

denar kupiš premalo performans. Morda je bil to ostanek klubskega racionalizma, ki ga-je ameriški poslovni pogled povsem povozil, morda tudi dejstvo, da nova letala še niso bila pripravljena. Vsekakor lahko ugotovimo, da sta se oba razreda trdno zasidrala ir. da tudi uvedba zakrilc ni bila zadnja beseda za zboljšanje kvalitete v petnajstmetrskem razredu. Dva bistvena faktorja sta, v katerih se nova jadralna letala tretje generacije, kot jim nekateri pravijO, predvsem razlikujejo od starih: večina je dobila povsem nove profile, konstruirana pa so za gradnjo iz ~ ~ljikovih vlaken. Nove profile so strokovnjaki že dlje časa apovedovali, saj je bilo logično, da bo treba petnajst let stare Wortmannove profUenadomestiti z novejšimi, ki bodo izkoručali vse, v tem času na novo pridobljeno znanje aerodinamike, pa tudi praktične izkušnje. Medtem ko so bili Wortmannovi proflli izrazito hitri, Epplerjevi pa počasni, se novi profili bolj

R'A2GLED PO SVETU enakomerno obnašajo po celem hitrostnem območju, izrazit poudarek pa imajo na spodnjem delu. Majhne hitrosti (minimalna hitrost Glasfluegla 304 je npr. 60 km/h) in majhno minimalno propadanje omogočajo boljše izkorišča nje termike, kar lahko odločilno vpliva predvsem na rezultate na tekmovanjih.' Zaradi novih materialov, ki so se v zadnjem času povsem uveljavili kljub pomislekom glede cene in relativno zahtevne tehnolOgije, so novi profili tudi tanjši, nudijo zato manj upora, so manj občutljivi na onesnaženje z insekti in ' seveda so taka letala tudi lažja. Tretja generacija jadralnih letal je povsem prirejena za nov gradbeni material, to je ogljikova vlakna. Le-ta dajajo laminatu neprimerno večjo trdnost pri isti teži kot steklena vlakna. Takšen laminat v nekaterih pogledih (nateg) prekaša najboljša konstrukcija jekla. Njihova uporaba se naglo širi na vseh področjih industrije in z večanjem proizvodnje jim tudi pada cena in postaja sprejemljivejša. Kljub temu stanejo nova letala okrog 40.000 DM in so torej več kot tretjino dražja od klasičnih in skoraj še enkrat dražja od letal klubskega razreda. Naj ho kakorkoli, ljudje smo pač taki, da je najboljše od najboljše~ ponavadi za nas komaj dovolj dobro ... V standardnem razredu imamo pop!?lnoma novo jadralno letalo LS 4. Ze njegov predhodnik LS 3 Std. je zma~l letos na nemškem prvenstvu, LS 4 pa potem na mednarodnem tekmovanju, ki je bilo pred prihodnim svetovnim prven-

po uspešnem OG-200 še dirkalni konjiček OG-202

re.L411 stvom v Paderbornu. Po mnenju pilotov je novo letalo v kroženju povsem enakovredno svojemu slavnemu predhodniku LS lf, v prernem letu pa je hitrejše. Novi profil je razen tega bistveno manj občutljiv na dež in insekte. Gradnja je klasična, planira pa okrog 40. SB 12 je nova konstrukcija akademske športne skupine na univerzi v Braunschweigu, ki jo poznamo po nekaterih zelo uspelih konstrukcijah: s SB 11 .je bil lani Reichmann svetovni prvak v tekmovalnem razredu. SB 10 je jadralno letalo z največjo razpetino, ki ima tudi nekaj svetovnih rekordov. Glavni namen SB 12 je preizkusiti novi profil HQ 014/1834 za standardni razred. Zato je trup letala kar Hornetov, na nelakirano krilo pa je nanešen nov profil. Prvi preizkusi novega letala so zelo spodbudni, ima zelo nizko minimalno hitrost in se pri tem zelo dobrodušno obnaša. Poleg gornjih dveh je zanimiva še modifikacija ASW 19, ki jo je pripravil ing. Stich. Krila je pokital in izbrusil nov profil, podoben tistemu pri SB 12. Novi profil omogoča 4-5 km/ h manjšo hitrost v kroženju in je do 170 km/h serijskemu enakovreden. Na zelo inventiven način je povečal tudi učinkovitost Schemp-Hirthovill zavor, kar bi bilo mogoče zanimivo tudi za naše Cirruse. Modifikacija je v Nemčiji že homologizirana in ing. Stich zanjo dobavlja načrte, medtem ko jo lahko izvršimo sami. V standardnem tekmovalnem razredu so se pojavila letos tri povsem nova jadralna letala: Ventus al b, Glasfluegel

RAZGLED PO SVETU 304 in za nas tako zanimivi DG 202. Vsa tri v sebi združujejo že uvodoma omenjene bistvene značilnosti nove generacije jadralnih letal. Največ prahu je dvignil že pred nemškim prvenstvom, kjer se je pojavil in zmagal Ventus, ker ga je mogoče dobiti v dveh izvedbah: z večjim in manjšim trupom za velike in manjhne pilote (glede na telesne dimenzije seveda). Manjši trup obeta nekaj manjši upor in s tem seveda nekaj boljše lastnosti. Glavno pri novem l~talu pa je novi profil, ki so ga skupaj razvili Holighaus, Wortrnann in Althaus, torej sama znana imena. Po celem hitrostnem območju je bistveno boljši od starih profilov. Gatenbrink, ki je dobil Ventusa komaj nekaj dni pred nemškim prvenstvom, je brez večjih težav zmagal, vendar trdijo tisti, ki so z njim tekmovali. da je to bolj zasluga zares odločnega pilota kot pa letala. Kakorkoli že, navajeni smo, da so Holighausove konstrukcije odlične in skrajni čas je že b il, da naredi v tekmovalnem razredu nekaj čisto novega, saj se Mininimbus v hudi konkurenci z ASW 20 in LS 3 ni k aj prida obnesel. Tudi na letošnjem ameriškem prvenstvu je bil Mofat z Mininimbusom šele 6, spredaj pa sami ASW 20. Nos Ventusovega profila je zelo zašiljen, tako da se insekti praktično ne nabirajo na njem, ampak ob površini zdrsnejo. Nadpoprečno pozornost je Holighaus posvetil tudi izdelavi kalupov in sami končni obdelavi krila, saj je profil konec koncev le toliko dober, kot je dobro izdelan, ker le tako J)fidejo dobre

,Glasfluegel 304 med startom na letali~ču Nabern

lastnosti novih profilov do izraza. Ker je krilo izdelano iz ogljikovih vlaken, je profil izredno tanek, kar zelo zmanjšuje upor, tako da je fmesa skoraj 44 (pri petnajstmetrskem letalu!). To je številka, ki jo je pred desetimi leti dosegel le dvajsetmetrski AMW 12. Pri tem se nehote vprašamo, kaj lahko šele pričaku jemo od novih letal odprtega razreda. -Kljub temu, da ima zakrilca je le 5 kg težji od Std. Cirrusa. Specifično obremenitev krila lahko variiramo s 150 1 vode med 30 in 45 kp/m2, ustrezne minimalne hitrosti pa so 66 in 77 km/h, minimalno propadanje pa 0,56 in 0,66 mis! Vsekakor izredne številke. Glasfluegel je po dolgem času neaktivnosti in negotovosti po smrti lastnika in konstruktorja Haenleja v sestavu neke brazilske firme končno pripravil novo jadralno letalo tekmovalnega razreda, Glasfluegel 304. Tudi pri tem letalu je glavna značilnost nov profil HQ 014/1642. Razvit je b ifposebej za letala z zakril ci , je pa precej debel, ker želi firma izdelovati obe varianti: krilo iz steklenih in iz ogljikovih vlaken z možnostjo dodatkov na koncu kril za povečanje razpetine na 17 m. Glasfluegel 304 planira okrog 43 pri 96 km/h. S 115 1 vode lahko variiramo specifično obremenitev krila med 31 in 44,5 kp/m2. Značilne so izredno nizke minimalne hitrosti: 60 in 73 km/h in najmanjše propadanje 0,57 in 0,69 mis. Ima zelo moderen design kabine, kar omogoča velik konfort.

Razvojna skupi na 8raunschwig posega s svojim S8-12 tudi v "standardn i razred"

Čeprav DG ne more in ne more do IXavih tekmovalnih uspehov, nam je gotovo izmed vseh jadralnih letal najbolj pri srcu. Letošnjo pomlad je poletela nova različica DG z zakril ci , to je DG 202. Osnovne značilnosti tega letala so modificiran, bolj zašiljen nos krila, ki naj ga naredi hitrejšega, izvedba iz steklenih ali ogljikovih vlaken, možnost podaljšanja kril za 2 m in nova kabina. Optično najbolj učinkuje nova eno delna kabina, ki se odpira naprej. Že tako dober razgled iz kabine na vse strani je sedaj še boljši, vstop in izstop sta lažja. Novo je tudi fiksiranje globinskega krmila, ki se ob nasaditvi avtomatsko zaskoči. Ročica trimerja je sedaj na palici (podobno kot pri Libelah), zavorna ročica pa je zato premeščena in deluje v povezavi z zračnimi zavorami (kot pri Libisu 17).

Nov je tudi ventil za vodo z večjim pretokom, ki naj bi rešil dosedanje probleme pri tankanju in spuščanju vode. Večino teh modifikacij lahkk pred vidimo tudi za Elanovega DG 100. za primerjavo navedimo še nekaj podatkov: maksimalna finesa je 42, najmanjše propadanje 0,59 m/s, minimalna hitrost 60 km/h. Izvedenka iz ogljikovih vlaken tehta 220 kg.

Za konec moramo reči nekaj besed še o odprtem razredu. Letos ni bilo sicer še

nič novega, se pa pripravlja veliko: ASW 22, LS 5, Superventus. Situacija je trenutno tako, da je v proizvodnji le še Nimbus 2, ASW 17 pa so na nemškem prvenstvu sodelovali le še trije. Kakšna bo nova generacija, je pokazal Holighaus, ki je imel modificiranega Nimbusa 2c (ogljik) s 23,5 mrazpetine. S tem je seveda poskrbel za strupene diskusuje o omejitvah v odprtem razredu, sicer nihče ne more jamčiti, "da si neki konstruktor ne bo naredil boljše8a. letala kot ga imajo tekmeci". Poleg ogljikovih vlaken bodo precej doprinesli h kvaliteti tudi novi profili, ki jih standardni razred že uporablja. Finesa bo krepko čez 50 (sedaj je okrog 48), cena pa tudi verjetno šestštevilčna (v markah).

Na pragu je torej nov skok v kvaliteti jadralnih letal. Novi profili in novi materiali bodo naredili svoje. Kaj pa mi? To, kar smo si tako s težavo izborili, bo kmalu postalo uporabno le še za domača tekmovanja. V svetovni areni zadnja leta tako ali tako nismo več prisotni, kmalu pa z zastarelirni letali tam ne bomo imeli več kaj iskati, tudi če bi hoteli. Enakovredno letalo namreč ne daje le objektivno enakih možnosti kot jih Imajo tekmeci, ampak za jadralno lete11ie tudi tako pomembno samozavest. Vsaj za reprezentanco bi zato nujno morali nabaviti nekaj novih orhidej.

MODELARSTVO

Prvi poskus radijsko vodenega modela (Foto: Leon Mesarič)

Uporaba in razvoj telekomandnih modelov letal Pred kratkim je bilo v Zagrebu posvetovanje o nadaljnjem razvoju telekomandnih modelov letal. Ugotovljeno je, da smo na področju razvoja te zvrsti letalskega modelarstva dosegli dobre rezultate predvsem zahvaljujoč entuziazmu posameznikov. Ugotovljeno je tudi, da So telekomandovani letalski modeli zaradi široke možnosti uporabe v svetu :zelo razviti, postajajo vse številnejši in jih iz dneva v dan izpopo1njujejo. Nastanek telekomandnih brezpilotnih letal in njihov razvoj izvira že iz časa pred drugo svetovno vojno, pri nas pa So se ti modeli brezpilotnih letal pojavili šele po koncu vojne. Seveda SO šele nova dognanja in odkritja na področju navigacije in elektronike, predvsem senzorske tehnike , omogočila, da se je ta zvrst razvila ,in je uporabna tako v civilne kot vojaške namene.

Telekomandne modele brezpilotnih lctal lahko uporabimo tudi kot bojno sredstvo za razliko od drugih modelov, ki rabijo skoraj izključno za šport iII rekreacijo ter razvedrilo in za dvig tehnične vzgoje. Prav zaradi tega je ta model postal del oboroži tve v mnogih armadah v svetu, ki ga uporabljajo v različne namene. Uporaben ie na primer za izvidovanje in zbiranje podatkov, korekturo artilerijskega ognja, za pouk in usposabljanje v streljanju z orožjem protiletalske artilerije in podobno. Danes lahko industrija, mislim predvsem na elektronsko industrijo, izdelala televizijska naprava, foto kamera in podobno opremo v velikosti, ki je za 50 do 100 krat manjša, kot jo uporabljajo in vgrajujejo v normalna letala ali velika brezpilotna letala. In prdv to je omogoči lo širok razmah uporabe in izdelavc teh

MODELARSTVO majhnih, brezpilotnih letalskih modelov. Takšen model lahko leti nekaj ur s hitrostjo od 50 do 100 km/uro na višini do 1.000 metrov. Letenje lahko operator (pilot) kontrolira vizualno, ali se pa let programira v posebnem programatorju. Lahko se uporabi kombinacija vizualne in programirane kontrole letenja.

skoraj nedosegljivo, saj ga težko opazi, zaradi majhne velikosti pa je letalo nevidno na oddaljenosti večji od 500 metrov. Končno pa, tudi če je uničeno , je to letalo brez pilota in je hkrati veliko cenejše od velikih brezpilotnih letal. Ne potrebuje posebnega letališča niti dragih naprav za vodenje.

V takšno letalo lahko vgradimo fotokamero ali TV kamero, pa tudi ~rug~ potre bna sredstva in opren:o: sanltet~1 material, propagandni materIal, sonde m podobno.

Modele brezpilotnih letal imajo naši LZJ, dosegli pa smo že nekaj dobrih rezultatov. Tako je bil na primer model v zraku že celih 9 ur in 55 minut. V ravnem letu je dosegel razdaljo 22 kilometrov in višino 1.150 metrov. Največja dosežena hitrost je bila 153 km/ uro. Vse te rezultate So dosegli posamezniki iz vrst naših klubov. V te dosežke pa SO morali vložiti izredno veliko truda in prizadevanj ter nenazadnje znanja in iznajdljivosti.

Brezpilotni model letala lahko na. primer uporabimo za snemanje .r~zpore ditve sovr3Žnikovih enot v globinI 5 do 10 kilometrov. Celoten let, če vključimo tudi priprave za polet in razvijanj~ filma, traja največ pol ure , če pa Up?rablf~O ~y kamero, je postopek se veliko hltre]S1. Vse, kar vidi TV kamera, namreč lahko sproti spremljamo na televizijskem ekranu. Takšen način zbiranja podatkov je zelo učinkovit , še posebno, če vemo, da je za uničenje takšnega letala zelo majhna možnost. Radarju ie to letalo

Sončni

pogon za letalo Reuter poro ča iz Bostona, da namerava izumitelj prvega letala na pogon s pomočjo "človeške sile" preleteti Rokavski preliv v letalu, ki ga bo to pot poganjala ,,sončna energija". Petinpetdesetietni Paul McCready iz kalifornijskega mest,~ , Pasadena je za časnik "Boston Globe izjavil, da namerava v l~t~lu, kater~~a motOlji se bodo n~paJah z e~erglJo preko sončnih cehc, prelete~ 320 kilometrov dolgo pot od Panza do Londona v šestih urah. McCready je prepričan, da bo uspešno opravil najdaljši let "na so~čni pO~?" ~ svojim letalom "Jamce Braun , ki tehta 42,6 kilograma. McCready je do sedaj projektiral tri letala na "člove ško silo" in venem od njih, "Gosamer Albatrosu" , je leta 1979 Alan Brian preletel 32 kilometrov dolgo pot od francoske do angleŠke obale. Ta podvig mu je prinesel 200 tisoč dolaljev nagrade.

člani, člani

še večje uspehe in dosežke zavirata predvsem slaba organizacija in nepovezanost ter še vedno premajhno zanimanje odgovornih posameznikov za to vrsto letalskega modelarstva. Naša industrija bi lahko brez težav izdelovala vse potrebno za sistemski in planSki razvoj brezpilotnih modelov letal, položaj pa je danes takšen, da morajo modelarji večino materiala kupovati v inozemstw. To stvar bistveno podraži, še posebno po tem, ko se model pokvari in je težko priti do nadomestnih delov. Industrija se je pri nas nekoč že lotila izdelovanja teh delov, vendar se je vse zaustavilo že na začetku zaradi pre ozkega in preveč komercialnega interesa. Čeprav pqsamezniki že kar 30 let izdelujemo in razvijamo tovrstne modele, lahko trdimo, da o večji organiziranosti ne moremo govoriti, člani, ki se s tem ukvarjajo v Letalski zvezi Jugoslavije , pa sami tudi z največjo voljo ne morejo doseči pravega cilja. Marsikdo bi utegnil vprašati, ali je telekomandni brezpilotni model letala potreben našemu SIstemu SLO. Mislim, da tu vprašanja ne bi smelo biti in da lahko trdimo, da ' je uporaba teh letal možna in koristna. Seveda pa bi morali poprej dodobra razumeti pomen brezpilotnih modelov letal za sistem SLO, saj bi se tudi organizacija postavila na trdnejše noge in bi se telekomandni modeli letal v čim večjem stevilu pojavili v naših klubih nasploh. OTOKAR HU;CHY

KAKO DELAJO DRUGI

Albatros ima res čiste aerodinamične linije Velik izdelovalec malih letal - tako bi lahko najprimerneje opredelili položaj čehoslovaške letalske industrije v svetu. Njeno priznano področje so športna, šolska in majhna transportna letala. Komaj petnajstmi1ijonska Če hoslovaška drži tu vrsto prvenstev, ki jih ji lahko zavidajo letalske velesile z neprimerno večjim zaledjem ...

ŠPORTNA LETALA Začnimo z jadralnimi letali. Na vprašanje, katero jadralno letalo je bilo najbolje prodajano v zgodovini letalstva, je odgovor jasen: čehoslova ško dvosedežno jadralno letalo L13

"Blanjik" , sicer tudi prvo kovinsko jadralno letalo na svetu. Izdelano serijo več kot 2500 letal bo v tej kategoriji v doglednem času težko preseči! Izdeluje jih tovarna LET v Kunovicah. Med športnimi motornimi letali je postala pojem čehoslovaška znamka z wč kot štiridesetletno tradicijo ZUN. Njen povojni tip Z 26 "Trener" je bil na primer tako napredno zastavljen, da so ga z modifikacijami izdelovali več kot 25 let. Akrobatski "TreneIji" So dolgo vrsto let suwreno osvajali prva mesta na mednarodnih

KAKO DELAJO DRUGI tekmovanjih in svetovnih prvenstvih. Izdelovalcu, tovarni MORAVAN v Otrokovicah, je leta 1965 Mednarodna letalska zveza F Al, kot prvemu na svetu, podelila najvišji naslov "Diplome d'honneur FAl" za konstruiranje šolskih in akrobatskih letal. Najnovejšo akrobatsko letalo je ZLIN Z 50, ki je za 30 % močnejše od "Trenerja", ima za 20 % manjšo vzletno težo, vzpenja se z 12 do 15 ml s, obseg mane verskih obremenitev pa je od +9 g do - 6 g. S tem letalom je pilot Ivan Tuček osvojil naslov absolutnega svetovnega prvaka . v akrobacijah za pl?sameznike,.ekipa ČSSR pa je na letalu ZLIN Z 50 tudi skupinski svetovni prvak.

naslednik "Delfina" letalo iz iste tovarne L-39 "Albatros". Možnosti za šolanje pilotov so pri ,,Albatrosu" v primerjavi s predhodnikom podvojene, saj omogoča I?opolno osnovno in nadaljeValno šolanje, nočno šolanje in šolanje v zelo težkih atmosferskih okoliščinah. Uporaben je tudi za posebno vojaŠko šolanje, kjer so prej uporabljali mnogo dražja bojna letala. Veliko maneversko sposobnost ima zaradi sorazmerno velikega razpona hitrosti: od minimalne 155 kilometrov do 750 kilometrov na uro. Močni motorji omogočajo učenje elementov višje pilotaže, ne da bi letalo pri tem izgubilo kaj dosti višine. Čista aero dinami čna zasnova ,,Albatrosa" je zaslužila priznanje tudi na znanem ŠOLSKA lffiAKCIJSKA LETALA pariškem letalSkem salonu, kjer je Tudi tukaj lahko začnemo Z L-39 dobil naslov ,,najlepšega letala rekordom. V kategoriji šolskih reakcij- razstave" . skih letal je čehoslovaški L-29 Z dodatkom posebne naprave "Delfin" najbolje prodajano letalo. za trenažeIja za šolanje pilotov na tleh bodoče civilne in vojaške pilote vrste je "Albatros" zelo ekonomičen. držav, pa tudi za večino kozmonavtov Trenažer TL-39 s kompliciranim socialističnih držav, je bil. "Delfin" elektronskim krrniljenjem, hidravlinajboljša priprava, preden so sedli v čnim sistemom in lokalno televizijo najsodobnejša nadzvočna letala. omogoča šolanje v okoliščinah, Serija "Delfinov" je kar neverjetna. kakršnih v zraku ni mogoče preizkuV podjetju AERO v Vodohodih so jih siti, na primer simuliran zlom letala. naredili več kot 3000! Zdaj je Za take primere je na razpolago tudi

Simulator letenja za l410. Na platnu pred pilotom se projicira slika, ki ustreza razgledu med resničnim letenjem, hidravlika poganja premikanje letala, zvočne naprave pa ropot motorja in §umenje zrakL

KAKO DELAJO DRUGI katapultni trenažer NKTL 29/3~, s katerim vadijo prisilno zapustitev letala, ko izvIŽe pilota s sedežem vred.

TRANSPORTNA LETALA V Cehoslovaški jih izdeluje tovarna LET v Kunovicah. Njihova "miniletala" L-41O "Turbolet" imenujejo piloti v šali ,,naš jumbo". To ni žaljivka. Prav mali "Turbolet" je v osnovni verziji za 17 potnikov, zelo. ekonomično in praktično dvomotorno turbopropelersko letalo.~a majhnih razdaljah 300 do 500 km Je lahko skoraj 90 % izkoriščen? i!:l z njim ni takih skrbi, kot na pnmer z nekaterimi ,,supeJ.jeti". Ce dodamo še enostavno ndrževanje in poslovno odpremo; 'potem ni čudno, da se letalske družbe tako zanimajo zanj. Vse to je vodilo h konstrukcijam posebnih verzij "Turboleta": de lux za 12 potnikov, salonska verzija za 8 potnikov, fotogrametrijska verzija za kartografiranje, pada1s.ka in sa~itetn~ verzija. Začeli SO Izdelovati tu~ izpopolnjeni tip L-41O UVP. NoVI Oo •

"Turbolet" potrebuje krajšo vzletno in pristajalno stezo. Potrebna vzletna dolžina je komaj 465 metrov, pristajalna pa samo 571 metrov. Zadovoljuje že travnato letališče, vzleta ina peščenih in kamnitih' površinah. Zanesljiv je pri temperaturah od + 45 do - 50 stopinj Celzija, na stezi pa sta lahko celo led in sneg. Potovalno hitrost ima 365 kilometrov na uro, dolet pa 1000 kilometrov. Tudi za letalo "Turbolet" je na razpolago trenažer, ki prav tako močno povečuje ekonomičnost letala 1..-410. JaSno je namreč, daje šolanje. na tleh neprimerno cenejše, kot. resnično le~enje. . Simuliranje najrazličnejših · 'momili ' potožajevmed letom je v trenažerju zaupana elektronskemu računalniku, tako da v kakovost šolanja ni mogoče dvomiti.

MlHALROLO

(Povzeto iz revije "Socialistična) Cehoslovaška", številka 12/80. Prevedel M. M.)

Kabina "T ur boleta", ki ne , bo nikoli vzletela - notranjost trenažaja na zemlji je na las podobna notranjosti pravega letala

PODMLADEK

rcl!fL419

omladinskih natečajih 1980 Razpis na natečaja Ikarovo pero . in Selenitska paleta, ki je bil objavljen v marčevski številki naše revije, je tudi letos privabil k sodelovanju veliko učen cev osemletk in prvih razredov gimnazije. In čeprav je to pot sodelovalo več kot 25.000 učencev iz SR Slovenije, je to še vedno premalo glede na število obstoječih šol. Zanimiva je ugotovitev, da so se tudi letos odrezale šole iz manjših slovenskih mest Kranja, Celja, Murske Sobote, Ptuja in obrobnih šol teh mest, medtem ko je npr. republiko mesto Ljubljana bilo zastopano samo z dvema šolama, in še to po zaslugi samoiniciativnega člana ZLOS. Mesto Maribor tudi letos sploh ni imelo svojega predstavnika, čeprav ima močno letalsko tradicijo in precej letalcev; vprašljivo je, iz katerih vrst jih bodo v bodoče pridobivali?

Verjetno se bo vsak strinjal s tem, da sta ravno razpisana natečaja idealna priložnost in način za pridobivanje pionirjev za letalsko misel. Vsakoletni zleti letalskega podmladka, ki jih organizirajo vsakokrat v drugi socialistični republiki oziroma AP ,pa so odlična priložnost,da se mladina spoznava z vrstniki iz vseh krajev Jugoslavije in se v prijateljstvu navdušuje za letalstvo. Letos je, IV. po vrsti, zlet organizirala letalska zveza SR Srbije na letališču v Batajnici. Z1eta se je udeležilo kar 45 udeležencev iz naše republike. In čeprav sem kot delegat na sestanku zvezne komisije za letalsko vzgojo s težkim srcem moral obvestiti ostale delegate iz republik in AP o tem, da ZLOS zaradi pomanjkanja fmančnih sredstev za prevoz udeležencev ne bo sodelovala na tem zle tu , so se stvari v zadnjem trenutku iztekle uspešno. Na predzadnjem sestanku predsedstva ZLOS so delegati iz vseh aeroklubov in letalskih centrov dali svoje soglasje, da bodo solidarno pokrivali stroške, ki bodo nastali v zvezi z zletom. Z odlično organiziranim prevozom je posebni avtobus prevzemal izbrane udeležence in mentorje v mestih Ljubljana, Celje in v Ptuju in nato nadaljeval pot do Batajnice, kjer so jih gostitelji prisrčno sprejeli.

NajveČ prispevkov so to pot poslale šole 1z Murske Sobote in okoliške š<ie, kar je prav gotovo zasluga zadolžeiiih članov aerokluba Murska Sobota za propagando dejavnost. In kako opravičiti neudeležbo šol na razpisanem natečaju? Ponovno moramo citirati že tolikokrat izrečene sklepe. člani propagandnih komisij pri aeroklu. bih se tudi to pot, kot vse doslej, niso potrudili niti toliko, da bi p~ane razpise ZLOS poslali VS!i najbližjim šolam, kjer Poleg tekmovalnega dela zleta, kjer so klubi delujejo. Ce bi kdo iz ,,zaspalih" . komisij za propagando samoiniciativno Se pomerili tako modelarji kot tudi literastopil do direktorja ali pa mentorja za ti m likovnik.i, pa so se u~eleženci spojezik ali likovno izbmževanje v lokalnih _ znali tudi z najnovejšo vojno-letalsko tehniko, ki so jim jo pokazali letalci šolah, uspeh prav gotovo ne bi izostal! garnizona. Višek doživetja pa je bila Samo malo dobre volje je bilo potrebno, gotovo za slehernega udeleženca pokloza vse ostalo bi se šole same pobrigale. nitev na grobu maršala Tita v Užički ulici Mar potovanje v Beograd ni bila dobra nagrada za vsakega učenca, ki je uspešno v BeolZl'adu. sodeloval na natečl!iih? In zakaj potem NaSiednje leto naj bi organizacijo V. ne bi sodelovali? Clanom propagandnih zleta prevzel ZLOS, če bodo seveda odborov se torej zaradi tega ne bi bilo odobrena potrebna finančna sre<htva. Za potrebno pretegniti od dela, pa vendar bi organizacijo take manifestacije bo brez dvoma potrebno pritegnili k delu večje opravili svojo dolžnost, ki so jo Sprejeli, ko so bili predloženi in .izbmni v te število naših članov, da bo tudi ta zlet na komisije! območju naše ožje domovine uspešen. Mislim, da je takemu obnašanju poUpam. da bodo do takrat vsi propa· sameznikov v odborih potrebno napraviti gandnt odbori..,..komisije v naših aeroklu· konec. 10 '1 klubih bi morali zavzeti bih pravilno zaživeli, kot jim to nalaga ostrejšo opredelitev do neaktivnih članov njihova funkcija. svojega kluba. AJD1e GUSTAV

PRED 65 LETI

Laški letalci nad Ljubljano URADNO AVSTRIJSKO VOJNO

POROČILO

Dunaj, 19. februarja 1916. podjetje italijanskega letalskega brodovja proti Ljubljani je izpadlo klavrno. Večino letal so prisilili že na bojni črti, da so se morala obrniti; tri letala so dosegla Ljubljano in vrgla bombe blizu neke tarnošnje bolnišnice in na več okoliških krajev, ne da bi dosegla kak uspeh. Pri povratku so napadli naši letalci sovražne in sestrelili -veliko bojno letalo vrste Caproni pri Gorici - voj. vežbališče. Včerajšnje

V arhivu uredništva KRI L smo našli sliko italijanskega dvomotornega strateškega bombnika Caproni CA 46 iz prve svetovne vojne, aparata, kakršni so morda strahovali tudi Ljubljano

URADNO ITALIJANSKO VOJNO POROČILO

Rim,

19. februarja 1916_ dopoldne je podvzelo naše brodovje letal, vrste Caproni, napad na Ljubljano. Drini letalci so dosegli, dasi jih je zasledoval ogenj številnih obrambnih bateri,j in četudi so jih napadla sovražna letalska brodovja svoj cilj. Skozi plasti oblakov so se spustili nad mesto in so vrgli nekaj dvanajstoric granat, min in bomb. En Caproni Včeraj

a parat je napadlo 6 avstrijskih letal cev , ki so ga obkolili in prisilili. da se je moral izkrcati na sovražno ozemlje. Ostala letala so se vrnila nepoškodovana srečno v naše črte. (SLOVENEC, 21. februarja 1916) LAŠKI LETALCI NAD UUBDANO V petek, 18. februarja ob pol enajsti uri je priletel od juga sem italijanski letalec, ki je _ metal bombe na mesto. Prva je udarila na Sentjakobski trg, tri korake od fasade rezervne bolnice št. 2 na tla in izkopala tri metre široko in cirka meter globoko jamo. Popoka· le so tudi šipe na oknih. Letalec je letel nato še nekaj časa v prvotni smeri, nato se je obrnil v smeri proti dolenjskemu kolodvoru in vrgel še tri bombe, od katerih dve sta padli na dvorišče hiše št. 11 na Zabjeku, ena pa na Važarski pot. Tudi tu so izkopala velike luknje. Prst in šuta sta padli na streho pritlične hiše in jo poškodovali. Nek mož, ki je na dvorišču sekal drva in bil od vseh hišnih prebivalcev edini doma, je ostal popolnoma nepoškodovan, četudi je udarila bomba komaj tri korake od njega preč. Samo sekira mu je padla iz rok. Lct:llcc je nat (\ vJgel še dve bombi, katerih ena je padla v Ljubljanico, druga pa v močvirje. Nenadno nastala gosta megla mu je vzela razgled. Ko je proti 12. uri izginila megla, so kmalu opazili 2 letali, ki sta leteli iz Zaloga prot: iz smeri Ljubljani. V bližini stare cukrarne je padla bomba, ki je ranila par • oseb in enega konja ter razbila več šip. Takoj nato je spustil letalec še eno bombo, ki je padla na njivo za Lichenturničnim zavodom blizu Kuhnove ceste. Napravila ni nobe·

PRED 65 LETI ne škode. Obe letali sta leteli precej nizko in so j~ tudi t~oj obstreljevali obrambm tOPOVI na Gradu, nakar sta odletela. K temu pristavljamo, da se je le čuditi gostobesednosti !aškeg~ Corriera". Zato, da so laški letalcI ~ekoliko poškodovali v Ljubljani samo Skupčevo in Zupanovo, po domače Pajkovo hišo in pobili nekaj šip v cukrarni, se pač ne izplača "zmagoslavno" kričanje po italijanskih časopisih. (SLOVENEC, 22. februarja 1916) NE DOTIKAJTE SE NE. RAZSTREUENIH BOMB IN IZSTRELKOV

LJUBUANSKE NOVICE: Pri zadnjem napadu sovražnih letalcev se je dogodil o, da so s~ z~nesle nerazstreljene bombe v hiše ln da se je pri eni celo poskusil? vžigalnik odvitL Ker vsako naj: manjše_ premikanje lahko P~VZroČI razstrelitev, se resno svari pred do tikanj em nerazstreljenih bomb ali izstrelkov sploh, ter se najditelj v splošno korist pozivlja, da naznani dotični kraj, kjer je našel tak izstrelek, takoj najbližji varnostni oblasti oz. varnostnemu organu. (SLOVENEC, 21. februarja 1916) ŽRTEV NAPADA SKIH LET ALCEV

ITALIJAN-

"Pester Uoyd" poroča iz časni karskega stana, da je povodom italijanskega zračnega napada na Ljubljano en deček na zadobijenih poškodbah umrl. To naj bi bil učenec 1. b. razreda I mestne šole STANKO ZAVRŠAN. Ranjeni pa sta bili 10 let stara Marija Samca, hči begunke iz Zelene jame in 13 letni Fran Artač, delavčev sin. (SLOVENSKI NAROD, 22 februalja 1916)

Pogumno v XI. letnik (Nadaljevanje z 2. str.) mlajše letalce in prenašajo na njih svoje bogate izkušnje. Zato ostaja zasnova KRIL v XI. letniku nespremenjena: z rednim me· sečnim izhajanjem bomo skušali sl~di ti vsem večjim dogajanjem v ZvezI letalskih ox:ganizacij Slovenije in okrog nje. Zlasti si želimo več poročali o delu in življenju aeroklubov ter več kratkih sestavkov o novostih doma in po svetu. Za take prispevke se priporočamo vsem, ki znajo pisati, risati in fotografirati. V LETALSKI POŠ!~ smo lani objavili 38 vaših pisem - mh enega nismo zavrgli - letos naj bi jih bilo vsaj dvakrat toliko! Zavedamo se, da smo s tako zasnovo še daleč od "prave revije", da smo pravzaprav bolj časopis, za strogega ocenjevalca komaj d?ber bilte~. Ve~ dar mislimo, da zdaj tako glasilo naJbolj potrebujemo. Hočel!1o ~iti pr~v to: obveščevalci na organizacijskem ID strokovnem področju, sredstvo za samouIXavno izmenjavo izkušenj s polno odgovornostjo vseh sodeh.go. čih, piscev in - bralcev. Zato pričaku jemo tudi več vaših pobud za izbo~jša. nje KRIL, uresničilijih bomo, kolikor le bo v naši (denarni) moči. KRILA bodo tudi letos izhajala mesečno, razen poleti - 12 številk bo tiskanih v 10 snopič ih na 320 straneh. Prispevki, ki jih boste poslali do 10. v mesecu, bodo lahko objavljeni v naslednji številki! Se lepo priporoča UREDNIK

NAGRAJUJEMO ~......... FOTOGRAFE

še vedno velja, da nagrajujemo avtorje fotografij za naslovno stran revije, vendar ne pozabite: - črnobela fotografija za naslovno stran rrora biti obvezno pokončna vsaj v formatu 18 x 24 cm ali večja, - barvni diapozitiv (ne negativ!) za naslovno stran v kolorju naj bo vsaj v formatu 6 x 6 cm z možnostjo pokončnega reza v razmerju 3 : 4 (3 vodoravno in 4 pokončno)

Oster pogled in nasVIDENJEl : . . . . . . . . . . . . . . . . . .1. . . . . .. .

"e'L422

ŠPORT

Zlati orel Branku Leskošku Za najuspešnejšega športnika Letalske zveze Jugoslavije je predsedstvo konference LZJ na 7. seji 23. d ecembra 1 980 razglasilo letalskega modelarja Branka Leskoška, člana kluba EMO iz Celja_ Visoko priznanje je Branko dobil za: zlate medalje vposamičnem in ekipnem tekmovanju na Evropskem prvenstvu v kategoriji FI A v Mostarju, srebrno medaljo na 34 .. državnem IXvenstvu v kategoriji FIA v Pančevem in drugo mesto na Kupu bratstva in enotnosti v Čakovcu. Sicer pa so najboljši športniki za leto 1980: jadralec Ivan Filko (AK Novi Sad), motorni rally pilot Mijo Ban (AK OSiiek), motorni pilot akrobat Miha Sorn (AK Ljubljana) padalec senior Maks Humar (ALC Lesce), padalec junior Darko Svetina (ALC Lesce), padalka Dragica Jovanovič (AAK Beograd) in raketni modelar Zoran Jovanovič (KRM "Feniks" Skopje). Rang lista desetih najboljših letalskih modelarjev: l. Mr. inž. Branko Leskošek (AK EMO Celje), 2. Oton Velunšek, zobotehnik (AK Ptuj), 3. Anton Videnšek, inž. tehno

dela

(AK

Ljubljana), 4. Radoje študent (AK Zrenjanin), 5. Dušan Varda, dipl. pravnik (AK Pančevo), 6. Milan Pavlov, kovinostrugar (AK Pančevo), 7. Ivica Kajič (AK Vareš), 8. Slobodan in Miodrag Pažin, študenta (AK Nova Pazova), 9. Rado Kikelj, študent (AK Kranj), 10. Franc Markun (AK Kranj). Med . 10 najboljšimi raketnimi modelarji ni no benega iz Slovenij e, pač pa so iz naslednjih klubov: "Feniks" Skopje, Niš, Štip, Kovin, ,f. Grnarov" Skopje, V. P. 1478 lJubljana, "Trešnjevka" Zagreb in Split. (PO MODELARJU, št.114, dec. 1980) BlagojeViČ,

xx. memorial

"Edvard Rusjan"

Letalska- zveza aeroklubOV v Beogradu je ~riredila 19. oktobra 1980 na letališču Lisičji Jarak XX. memorial "Edvarda Rusjana" . Tekmovanje motornih pilotov, kije postalo tradicionalno tovrstno tekmovanje v naši prestolnici, vsako leto privabi vse več udeležencev. V dvajsetih letih je na tem tekmovanju sodelovalo nad 700 tekmovalcev in s tem dostojno počastilo kraj, kjer se je 1911 smrtno ponesrečil naš rojak, prvi letale~ jugoslovanskih narodov, Edvard RUSJan. Na letošnjem tekmovanju, ki je bilo NOVI TOMAHAWKI ZA MARIBOR IN AJDOVSCINO zelo uspešno -in je bilo v izredno lepem vremenu, je sodelovalo 45 tekmovalcev: iz SR Srbije 21, SR Hrvaške 7, AP VOjvodine 7, SR Slovenije 5, AP Kosova 4 in SR Črne Gore en tekmovalec. Letalska zveza Bosne in Hercegovine na memorialu ni imela svojega predstavnika. Tekmovanje, ki ga je zelo uspešno vodil znani pilot in učitelj letenja Miroslav Isakovič, je bilo na etapi, lisičji Jarak-Krnjača-Spodnji Kalemegdan-Zemun (kula Sebinjanin Dogaja se, da se lomijo elise na letalih PA - 38. Janka) -Kovilovo-Lisičji Jarak in je vsebovalo točnost merjenja dolžin iz Zakaj? . - letališča niso kriva, ker so bila vsa z asfaltnimi stezanu, zraka, točnost prihoda tekmovalca na - piloti tudi ne, ker so bili vsi izkušeni. Nedoučenost, določeno mesto, iskanje objekta iz) nepazljivost itd. ne pride v poštev. zraka (opazovanje) in točnost pristajaKriva je konstrukcijska napaka pri letalih TOMAHAWK! nja na črto. Iz rezultatov je razvidno, Od tovarne PIPER smo že dobili o bvestilo in sliko kakšna mesta so zasedli posamezniki. modificiranega letala PA - 38 za naše pilote in letališča. G. A. .

............................................

ŠPORT

Rezultati XX. memoriala "Edvard Rusjan" Tekmova l ec

Plasman

Aeroklub

Letalo

Mer j enje daljave

Vremen.

Opaz ov.

to č nost

Točn.

Skupaj'

prist.

============= = ==================~ = === = ==========================~==~=~~= = =~===============~

__l_._ _ . !I_ap.Rij..o._ _ _ _ _ •.• __ .0.s.!-~_ 2.

ll.a..i.o.'QAl,lilosav

._ ___ ~>:o n.j anin

An_t_o}'..i.l\l<.~_. __

_-,4~._ _-"B.<?ž1-L.D_o",b::r=-i",ca,,-_ _

__7'-'.'---_--'Žl'l'.~"1.i.c Zoran ~.t'.i.(1_Vlj,.lan

Rc.v_o:;j.•c Janez

---=l..,O,-,-·_ _ .lia.iJl.. .zvonko }Jodli Zoran 11-'12

41 _2.9_ 35 _ •• _ .5.8__

C-150 .

. _. 1l2_o,.f.g~r.;;ad~_~U.!Ctv!.!a~-:.J7~5~~3'2. __ ..55

•

Ea.r.!-E,~o~r_--,'!T~o!!!ml:!ahavk

5q,.• ___ 50 50__ .. 40 5 ______ 0 50

38 ._.'!-.a~.:;;c:!!b_ _.):0~-=.15,!.;0~_~1.!O.

...:t.4::t.0_ _.:2:t.42=-.

5(L •.__ .....;4:t;0~_-'2:.31.!2'--

__ )9.

223

___ .• .z.aJ:,}'e,"'b-'-_-'U:.:t.:.v""a-li _ _4_5__ __ ,3.1?.. _..z592----'50

222

40 .

221

_. np.i..-_~A~e<2r~o~-:.l.3_ _.!tJ... 43 Be ograd

__ •.~"- .l'-,,-lJ!.!!!!:a PA-=_18_ _ _ 1.6_. u..)]

..:;4o::0:.-_-=2.s:21~

-o!3::t.0_ _.=2=.14:t.-

B.ng_c.Marijan

__Z_r_cl',janin

15.

__~;l .i.c.. P~l.":!'____ .

16.

.Dr.".1i.a..1..l.d.!'iz ____

J.1'yl:.o.v~ ____

19.

I_a.v.l.o-,~c

VUga

40 _.__.4'?"..

CII-10

_._..41.._-2_0_.5..9_._____ ~4~0_ _=21=:2,,--

__.Spl.•!,21.ap1<a PA-J§_ _ _4.0• ____ ...U .•.

oo • •

.zronjanin

Utva:-75 PA_) 8 PA-18

.~. __ .§.O

~. __ J.o-,,-aA."v1c B~~'!.v___.••il!ll..!',iUanka

PA-18 CII-lO

_..42_.•.• 23.

21.

J>j.EJ.i.c• .z.o.J:l'_n_____ .Z2,.m_un

22.

l 'I;i.t.r.o.v_ic Saša

23.

.i?t..".v.a.l)ov16 M11a.9-.!-_n. ... _.1'.a.r.a_cJ,n

__ ._Ac.?]t_o'-'v.;aa"'c_ _V-'-'i"'lo:;g.... a

-'2"'4'-'.'--_ _ _ ~č..:\o Zv:.:o",n""k,,-o_ _ _... J.~"'-Zibor

.25~0_ _,,"20~31.-

50 _ ....5,3.. __ ~_9. ...u. __....2.:::0__2:;0~·2,-46 _46 37 5_~. _____~:.-_--=19;z;9i!-.

.. _u~_ Palanka

Dušan

50_._... _•..!!4~0_ _""206~_

r.e.c.. ___.__~tva-72__. 4 0 ... _ ..5.5__ ~_L__

S~}_C Dragolju~_h_' "'l.r' L~oVO

18.

0-152

.~3::t.0_ _.:2~2.. 5_

PEF'_t.".l.!-.L!A0.!'_ _ _ __.z.ol11.un

.22....

0~_ _.::;19z;81.-

0_____ 40. _ _-,1~9!.J7~ 42 ___ 31.. __ ~...iQ.. _____--=1.:::8""5_

1_0__ ._.•4.1_ _ ~.?.()__ __ ~O

Tomahavk

45__ __ .

2"yrUov1c Zoran •••N.i_šc-_ _ _-'U"'t"'v"'ac:-.!.<75 o.

:10

_.:!:4::t.0_ _-=17.L.5~ 4~0~_

~0~_ _:!::16~6'-~5~0::..._.-;:1:::6~5~

.L. _.5.1. _---2_8_ _0.. ___ .

.__ .G_a;l.1_c_.L,1 ub omir • .o_ ...Z.r.cn,1 anin

VU ga

31.

__ }L1tcJ,.:t.9~.l!.t.j,_'!.. __ 1l2.ograd

Utva-75

32.

__ KaJ'lE'.!lti Val,1dej ...... . ..PE.6_

Ut.Y_~..4_~

J:I.

36.

n08.

• •.Vp..1.o.l§P.1Q...Q. Rad_O!!!!-.v. •. !I.c.0N.~___ 0-15 ° 0-1:1 0

_"_ !."YoV!.J.E c Zoran•._ •. • •Bp.OU.o.d

10 _ _-'1~6~41.. · _

. ..41........<!. _____ ~O_. __ ...lQ. __~1:::6:=1__

3 O.

0-150

5C._ . )§_

_ 40

158

__ ..2.l---.?.2....-_9"H __40

156

_J9......5.t__ ° 2,0..0 55_ oo._.5.8. . _ •..21.- _ ..9.... ... _0_

153

(2. _ • •.0. _ .__ ~2.o__ .

1:1°

.. 2

147

_ ..I~o::~r.i_c~_,,-tJ.a._._ .•..F.t.u.j ..____ Utva~E ..•. .5.1___ ~_~ ____ • _ ° l!iitrov1c Siniša

Lcs !:ovac

VUga

2 1}

5 'J

139 138

_ _ _ _ _ .5:P-l..;.d;iE!!.ov N.1l'-".l.a•...Z.r"TJ.i:Pi!L__ I.4;:-)~- ,tJ. ., ..5,3.. . ..3 ..'' -. __ :~ . .. _, . ~'!"" . 39. Joy.a:n.J:-?.c_l4.i_o~ __ .. J .a.r_a.c_in Ku_!j.y_ _ • .l5. __ 59.. _ 22 _J? .____0 0-15 0

__=1.L71=_

4r.::0:.-_-=:16~7l.-

~ __ ._.Ata.n.~.!'.!.12..v.iL"112E!.i.r. _L.!'_s~~,o~v.;;a,,-c_ _",PA~-:::1~8~_~4.

Mar,1a'!.._ ....Zp.Ueb

180

Utva-75 __ 5..Q. ___)9___-21..-._0" . __ ._.oiI.3::t.0_ _-=17J.:6:!.-

_43•...• .-L0_ -'2'"6"'.'--_ _-2"M.B.!'.!'ov16 Tihomir __ .Z.M.r_o_b~_ _~U~t-,v.;;a::-7L;52-_.l.L_ 37 10 27. I<:!>A,!!j an ol2.!L._..... .z.r.op'..lj.;aa~n1"'n~_.!oVi=l:lgl.5a!.-_...;4..4. ___ )_7. 26. },p_toni6 Velibor ___ l'.!'.1lliM.... Utva-75 41. _ .. .4.9..

J4 •

248

___ 2~0:.-_-=2:t.45___

13.

~ __._Jl.c}..u.š.i.6

248

'" .4.4.. •.. 5.2.. __

25.

263

26_._ .• )§_ .._-2~2.....____ -,5~0~_.:23~8:!.-

__ .. .Z.r."p,..j,!!a",m", · n~..!V=-i=-lg~a=--_~12 35

_ _ _ _ _ .G.l_i.š.i2....Y1~av _

17.

_19__ • _. .5.L

VUga ·

_. _. _ .?_cp'unL._~U~t<.:!v.;aa::-7.L.5~_:t.45L-._2.'L

__5"'.'---__ 1::.9.!'.d.a_R.'!.dovan

_..:6'-'.'---_ _V..c.!'.b.ap.č.i}~Ot~o_ _ 8.

.Z.aKr..cb

nva775

_.• _.. .55... ..19. __ °

40.

Vu]c'O.v.!J!.lA.n____ u ._.oo}.chs.r.!'d

41.

I_v."!1.0.v:l.c.F~i!lL-_ .... .T.iy.o~a~.. _...!Lt.v..\'..::.72._ ... _ ..4.9.•. .C••• __

5.0___ __

..2. ___0_

_ .. . _ 50

. ~J.~ .. . _ 116 114 99

_42_._ _..Jl..i.o.l!":'.oY:l..c.E9-..2.0:.alL. _. r "."·.a.c.i.n. _ _ ~EL._ ...__ .4.2... ~.. .... ___9... ____G___ .... ...9..~

4J.

DJ::.c.1;.aj .. Kiy.z.i________ •.. f .e.c.. . ___ •__U~'@:].5. ______4) ....4,4 . ____0_ ._

44.

_G_o.v.(1.tš.3l~

Gerd

} <lGr eb

l:t va -7 S

45.

111:.l.:s .: 1 j i

HašiIll

:P:-i ština

~v~'tv a -7 5

..~ . . . ... _ O

O O

===== = ===== ~== = ==~ ============ = =~= =~ = = =========== === = = = === = ==~:= ~ = ~ =~ ============= =~== ===========

~dn~i SO bili: Valter Kt1f era, Zvonimir Tomiči6, Zdravko Gabruel, Mihajlo lov .novIc-,.Nada_ .Novak~ Teofilo Ml!Ijanovič, Petar BUGARSKI' Biserka Isakovič, LjudmIla JovanOVIČ, vodja tekmovanja pi Miroslav Isakovič.