Krila 1 1985

JANUAR

* 85

:AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DE Banjaluško letališče Letališče Banjaluka, ki ga še gradijo, je sk lenilo pogodbo sKrivajo iz Zavidovičev o dokončanju del na letališk i zgradbi do 5. marca.

S -tem so se odprle rea lne možnosti za to, da bo prvo letalo poletelo 22. apri la ob dnevu osvoboditve Banjaluke.

(Tanjug)

A-320 za Indijo Indijske letalske družbe so napovedale, da bodo po letu 1988 kupile 30 letal Airbus tipa A-320.

»3 8«: sestanki in gradiva...

Delavci OS pri PS ZLOS odnosno »3 B" imajo trenutno veliko dela.

Kaj delamo: - Priprav lj a mo za ključni račun PS 2,LOS za leto 1984. " Pripravljamo vse potrebno gradivo za s'kupščino ZLOS (vabila, poro č ila za leto 1984, zak lju čni račun, predlog predrač un a PS ZLOS za leto 1985, prizna nja za proglasitev špo rtnik ov in zaslužnih čanov ZLOS).

Srednjeročni program razvoja ZLOS in LZJ od leta 1986- 1990.

- Vogodbene nal oge za RŠTO V. P. 2050 Ljubljana ter LZJ. - Pogodbeno sofinancira nje rev ije KRILA ter adremo nar oč nikov za leto 1985.

- Priprave za republiška in zvezna tekm ova nia v Slovenij i.

Ivanuša (pravilnik , o rgan izacijske zadeve , reklame, finance itd .)

- Sestanki na ZOTKS, ZTKOS, TKS , PIS PZ, RŠTO , V. P. 2050 Ljubljana, RKPZ in LZJ. - Sestanki vse h strokovnih ko misij pri PS ZLOS in PK VSJ (vabila, priprave sestankov in material ov, zap isniki itd .).

- Reševa nje t e koč e pošte in t ekoč ih problemov.

- Izdelava tekstualnega poročila ZLOS za leto 1984 z vsemi anal iza mi, finančnim poroči l om za celotno ZLOS in sta tist ičnimi pokazatelji.

To je le nek aj zadev, ki so vsakodnevno pred •• 3 B" in za ht evajo polno odgovo rn ost, da jih spro ti in odgovorno rešujemo. n3 B«

- Priprave - za mednarodno tekmovanje v Po rt o rožu - 5. Po kal Bra nka

Družbena

pomoč

ZLOS

V te m poročilu objavlj amo družbeno našim centrom v letu 1983 in 1984, ki smo jih prejeli od č l anic ZLOS. Podatki so nas lednji :

pomoč

LETALSKA ZVEZA JUGOSLAVIJE Nekaj statističnih podatkov Leta lske Zveze Jugoslavije za leto 1984 aeroklubov leta ls kih šol č l a n s tva

jadralnih pilotov motornih pilotov padalcev modelarjev motornih letal . jadralnih letal, dvosedov jadraln ih letal , enosedov avtovit lov ultra la hkih letal motornih zmajev športni h padal reševalnih padal

157 od 56 od 17.641 od 1.704 od 1.290 o d 1.602 od 7.324 od 214 od 64 od 146 od 14 od 6 od lO od 11 79 od 964 od

tega tega tega tega tega tega tega tega tega tega tega tega tega tega tega

46 ZLOS 12 ZLOS .ZLOS 3.673 584 .ZLOS 347 .ZLOS ZLOS 80 ZLOS 70 ZLOS 28 ZLOS 89 ZLOS 3 ZLOS 1 ZLOS 4 ZLO S 127 ZLOS 141 ZLO S

Na osnovi teh podatkov smo sekretarji republiških zvez in zvez AP izdali predlog programa razvoja materia lne baze LZJ od leta 1986 do 199G, ki bo dan v javno razpravo takoj ko ga sprejme PK VSJ v višini cca 250,000.000 din. Rea li zacijo tega plana naj bi sofina ncirali SSNO v viš ini 65% in republike ter A P v viš ini 35%.

MIRKO RITENC sekretar PS ZLOS

Cen ter

pom oč

pomoč

v letu 1983

v letu 1984

Lesce Celje Ljubljana Maribor M. Sobota N. mesto Pos tojna Portorož Ptuj SI. Gradec Velenje

din 3, 152.696 906.560 1,457 .57 1 1,061.140 76.000 2.445.370 48.000 81 1.439 560.000 200.000 514.000 124.3 16 O

din 3,813.466 1,060.380 2,387.692 4,868. 596 O 2,151.710 422.000 1,552.000 . 420 .000 150 .000 .

538.000 121.420 125.000

Skupaj

11 ,3 57 .092

17,610.264

PS ZLOS Ajdovščina

Nominaln a vrednost v letu 1984 je večja od leta 1983. Rea lna vredn os t te p omoč i pa vsekakor m a njša glede na

inflacij o, poviša nje cen gorivu in os talim usluga m . Stroški OD z dajatvami zapos lenih po zakonu (uprav niki in mehaniki) pa so v tem letu znaša li 19,440.000 din . To pomeni , da ta sredstva ne pokrivajo niti OD zapos lenih po zakon u in da je nujno na te m področju nekaj storiti .

MIRKO BITENC

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

LETO XV

1;:{

JANUAR '85

1;:{

ŠT. 1

Letos nas čaka pestra jadralska sezona - od svetovnega prvenstva v Italiji in ženskega evropskega v Subotici do zahodnjaško pocukranega, pa vendar izzivalnega baronskega pokala - da o vseh običajnih domačih in mednarodnih dirkah niti ne govorimo. Zato tudi 'Jaša revija stopa v novo leto v jadralski uniformi: posnetek Janeza Zerovca iz Kranja je sicer dolgo čakal na svoj trenutek za naslovnico, ki nas vleče v cvetočo pomlad, zdaj pa je le zajadral * Sicer pa se tudi z vsebino največ vrtimo okrog jadranja. Vsem, ki bodo sestavljali računalniške programe za hitrejše in zanesljivejše izračunavanje rezultatov na jadralskih tekmovanjih, bo najbrž prav prišel prispevek na 10. strani, v drugi polovici snopiča pa bodo tudi ambicioznejši našli natančna navodila, kako se lahko pomerijo na svetovni sceni - kar nad domačimi travniki in hribi Neugnane duhove amaterske gradnje bo vznemirilo poročilo marljivega gorenjskega mojstra o njegovem »Ijudskem letalu«, v predskupščinskem razpoloženju pa bodo delegati in njihova baza našli kaj uporabnega tudi v prvem letošnjem Letalskem vestniku.

*

Ocena Kril Letalska pošta Letalska enota polkovnika Zvonka Kramarja najboljša v JLA Računalnik na jadralnem tekmovanju Prvi gorenjski volksplane Pokal barona Hiltona S fižolovko in računalnikom

4

6 8 10 13 16

22

ICe,t,.

Izdaja Zveza letals kih organizacij.Slovenije v Lju bljani, Lepi pot 6 -c. Revija iz hajavsak mesec, razen julij a in avgusta -c. Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezpl ač no. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije , uporablj ane za naslovno stran : 2000 din za barvni diapoz itiv, 500 din za črno beli pozitiv. Za točnost vsebi ne svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar , naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejav nosti, kot: modelarstvo, jadralstvo. padalstvo. motorno letenje. raket arstvo. prosto letenje balon arstvo in

amatersko gradnjo. Uredništvo si prid ržuje prav ico skr ajšati, dopolnni ali prilagoditi prispevke glede n a prostorske in kako vostne zahteve v reviji -c. Ured niški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tone Cer in, Jože Cuden, Rok Golob, Dominik Gregl, Belizar Keršič, Ivan Konavec, Taras Krivenko, Leon Mes arič, JureMežnarši č, Fr a n ček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik) , Jože Per havc, Jure Pest otnik, Srečo Petri c (tehnični urednik) in Ciril Trček -c. Lektor: Jože Mikec -c. Naslov uredniMva: Marjan Moškon. poštni predal 33, 68001

*

Novo mesto Pri spevki za objavo v KR ILIH morajo biti v uredništvu najpaz neje do 10. dnev mesecu, pred mesecem v katere m izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami -(: Naslov uprave: Zveza letalski h organizacij

1

stran 22

Slovenije, Lepi pot 6, poMni pred al 496, 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504, tekoči r aču n pri ZLOS, štev.

50101-678-51077. Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napišite star i in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno -c. Letn a naročnina800 din , cenaposamezneštevilk e 80din -c. Grafična phpr ava DIC. tozd Grafika, Novo mesto - tisk: Tiskarna, Nov o mesto.

Ocena KRIL o

uresničevanju vsebinske zasnove Kril in letnega načrta izhajanja v XIV. letniku revije

Kril a so še ve dn o a li pravza prav b o lj ed ina sp loš na in redn a l e t a l ~ s ka pub li kac ija v Ju gos la viji . Pred Il let i za m išljena pred vse m ko t o rga ni zac ijs ko g las ilo Z veze let.a ls kih o rga ni za.c ij Sl ovenij e so ime la že tudi ta kra t vsaj ne kaj če d a lj e

IZDAJATELJSKI SVET Računalniki

JVl

v

V domli .J LA v Zemunu je potekalo posvetovanje o uporabi r aču nalnik ov. Razpravlja li so o smereh razvoja informatike v oborože nih silah SFRJ in družb i, o pomem bnosti sodob nih informacijskih sist emov v procesu vode nja in pove lj eva nj a, o enotnih avtomati ziranih in formacijskih sistemih, o uporabi raču­ nahlik ov pri spremljanju proizvodnj e in upra vlja nju z nj o, pri na črt ova nju , upravljanj u in nadzoru procesov in sistemov ter o robotiki in avtomati zac iji proizvodnega procesa. Na posvetova nju so se zbrali naj bolj odgovo rni stareš ine vojnega letalstva in protil etalske obra mbe pod vodstvom genera lpolkovnika Slobodan a Alagica in generalpodpolkovnika Antuna Tusa ter več zna nstve nih delavcev na tem po dročju iz jugos lovanske ljudske armade in gospodarstva, inštitut ov in visokošolski h ustan ov v držav i.

(Tanjug)

Ukrotili neposlušni meteorološki satelit Ameriški meteorološk i satelit NOAA 7 je dece mbra en dan nenadzorova n t.aval po vesolju , dokler strokovnjak om naciona lne agencij e za atmosfe ro in ocea ne (NO AA ) na Zemlji ni uspelo spet vzpostaviti nadzorstva.

(AFP)

strokovnih in spl ošno leta lsko informativnih a mbicij zlasti za dviganje ravni letal ske kulture med Slovenci. V te h letih se je po tem izoblikoval časopis, ki si je pri zadeva l pokriti organizacijske , stroko vn e in info rmativn e po trebe na področju obveščanja v vse h letal sk ih panogah in v vseh oblikah udejstv o vanja od športnega preko gospodarskega do vojaškega leta lstva.

Na ljubite ljski os novi , v o mejenem obsegu in pri majhni nakladi seveda ni zmoge l biti kaj več kot dokument o tem, kaj se dogaja, še b olje dokument o tem, kolik o smo si splo h vze li (prostega) časa, d a smo kaj za pisa li . Prispev ki so bili bo lj ši in slabši, in če pr av nekateri res izredni in izv irni , so bili drugi tudi sa mo revn e beležke (al i pa še teh ni bi lo ) o prizadevanjih , ki bi prav gotovo zas lu ži la več pozornosti in te meljitejšo predstavitev.

Zato smo navz lic štiribarv ni nas lov nici še vedno daleč od revije, ki jo je za ta ke želje , oziroma na loge n e m ogoče izdaja ti po po lnoma ljubiteljsko. Krila so, upoš tevaje navede ne oko liščin e in mož nosti , v XIV. letniku d o bro ures ničevala svojo vsebinsko zas novo. Ra zmero ma dobro so bile pok rit e zv rsti ko t so jadra lstvo, pada lstvo, zmajarstvo, amaterska gradnj a in ra keta rstv o, sla bše mo to rno lete nj e, popolnoma neus trezno pa modelarstvo in ma ketars tvo . Pri našem načinu sod elova nja bi težko rekli , da je za to po manjklji vost kriv ured ni šk i odbor. Najbrž bi mora le o tem kaj več poveda ti o dgovorne strok ov ne ko misije .

Po dročja , ki so bila dovolj tekoče spremljana, so bila te km ova nj a, prireditve, meteo rologija , zgodovina, aktivnost slovenske Zveze in o pisi dom ač ih voj aš kih letal. M a nj kot prejšnja leta je bilo strok ovnih prispevk ov iz tehnike letenja , pada lstva in dru gih , manj izv irnih pris pevkov o tehn o logiji , skoraj nič pa p oročil o d elu klubov, leta ls kih šol , Letalsk e zveze Jugoslavije in organov FAI, kjer imamo več predstav nik ov. Tu leži kri vda deln o na zavesti os novnih o rganizac ij , funk cionarjev in organov o potrebi po predstavitvi njihovih pri zadeva nj , uspehov in težav v jav nosti ali pa vsaj pred svojo »sa moupravno bazo« , delno pa na »utruj enosti« večine članov uredni škega odbora , članov strokovnih ko misij in drugih strokovnj a kov , ki so dobrih deset let marljivo sodelovali ne samo brez materialnega , ampak tudi brez pravega moralnega priznanja . S prispevki o varnosti letenja in vzgoji kadrov bi morali sodelovati vsaj profesionalci, se pravi upravniki letalskih šo l

in učitelji letenja, če že strokovne komi sij e nimajo več teh moči.

Analiza prispev kov po družbeni vlogi dejavnosti kaže, da smo dovolj pisali o športn em in vojaškem letalstvu, o gospodarskem pa, nav zlic napredk u, še vedno premalo. Pogrešamo boljše sodelovanje z našim letalskim gospodarstvom, saj so se prispevki o Adriji omejili na povzetke iz njih ovega glasi la (kar je še vedno bolje kot nič!), sodelovanja z Aerodro mom Ljubljana, Geološkim zavodo m, JATom, leta lsko enoto milice, kmetijskim leta lstvom, gozdni mi gospodarstvi in drugimi pa prakt i č n o ni več. Tu ured niški odb o r ne more kaj prida sto riti , razmere pa so pravzaprav odraz siceršnj ega našega sodel ovanja s temi orga ni zac ija mi in usta nova mi .

Večine naštetih pomanjkljivosti (razen sod elovanja klubo v). z ljubiteljskim prepričevanj e m ne bo mo mogli odpraviti, za to mora mo vsebinsko zasnovo prilagoditi našim stvarnim možnostim, da ob oce nah ne bomo potem ponavljali istih neizpolnjenih na log, ki smo sijih zastavili, čeprav smo vedeli, da jih ne bomo mogli ures ničiti.

Letni n ač rt obsega in števila snopičev smo izpo lnili takole : izšlo bo 10 s n o pičev (12 številk) revij e na 312 straneh, kar je 97,5 % od načrtovanih 320 - strani, in 4 števi lke Letalskega vestnika na 36 straneh od načrtovanih 80 strani (45%) skupaj to rej 348 strani od načrtovanih 400 (87% n ač rta) . Finančno poročilo in , p o r oči l o o pogodbenem sodelovanju je pripravila delovna skupnost, vseeno pa lahko rečemo, da ni bilo takorekoč nič narejenega za poveča nj e naklade Kril , niti za prido bitev večjega števila oglasov . Če smo pred 5 leti znali zbrati 250.000 dinarjev o d reklam, bi zdaj lahko dobili vsaj 1,000.000 dinarjev , kar kažejo izkušnje pri podobnih ča so pisih .

Skoraj vse po manjkljivosti pri ures ničeva nju take vsebinske zasnove, kot si jo želimo, oziroma takega časopisa, kot ga potrebujemo, so materialne narave .

Ce ne moremo pokriti stroškov poroče­ valcu, recimo z državnega jadralnega prvenstva, potem takega poročila ne bomo dobili (vsaj dobrega ne!); če nimamo denarja za naročilo nekaj tujih strokovnih revij, bomo ostali brez novic o razvoju letalstva in napredku organizacije, in tako dalje .

O vsem tem se velja resno zamisliti, sicer niti sedanje ravni našega glasila ne bomo sposobni obdržati, potem pa se kmalu lahko vprašamo, če je v taki obliki . kot je zdaj, sploh še potrebno.

IZDAJATELJSKI SVET KRIL

\ o

LETALSKA POŠTA PAR AVION AIR MAIL VIA AE o

Novice iz AK Postojna V mesecu novembru smo na lelališču v klubski sobi imeli krajšo slovesnosI. Svoj življenjski jubilej, 60 lel, je praznoval lov.

FRANC RUPNIK, član našega kluba in dolgo leIni vojaški pilal. Ob lem jubileju smo bili posIojnski lelaIci še posebej počaščeni, ker smo lOV. Rupniku med p/Timi zaželeli še mnogo srečn ih in uspešnih ur lelenja. Delo in življenje lak ega »slarega letalskega mačka«, če lahko lemu tako rečemo, je nadvse pesIro in zanimivo. Zala je bi/o še posebej prisrčno ob mislih, ki jih je lov. Rupnik obujal iz svoje bogale zakladnice Ie/alskih doživellj. Ob lej priliki

o

o

so mu posIojnski lelaIci podarili slik o, delo slikO/ja ama/elja Mirka .Iadričaiz Cerknice.

Lelalsko sezono 1984 smo v Poslojni dokaj uspešno zaključili. Kljub izpadu enega od jadralnih lelal (lom CI RR USA) na rep. jadralnemu prvenslvu smo sezono in s lem plan nalela skoraj v celali uresničili. Tako smo v prelekli sezoni leleli na jadra ln ih lelalih preko 530 ur lel' opravili 557 štarta v, kar znaša povprečno na pilala 26 ur. V malorni sekciji pa so opravili 1063 šlartov in leleli 2 10 ur, kar 'znaša povprečno na pilota 24 ur lelenja. Izšolali smo 4 nove jadralne pilale in enega motornega došolali. Seveda so 10 rezullali lelalsk e šole, v kaleri sodelujejo ludi pilali iz kluba lelalcev Vrhnika in aerokluba Cerknica.

V sIrokovnih kadrih imamo novega u čilelja jadralnega lelenja in mehanika, kar bo nedvomno za klub velika pridobilev.

Nadvse ponosni pa smo ob pogledu na novi BLANIK L - 13 A, lak o imenovani »tlČKO«, kalerega smo pripeljali iz CSSR v novembru 84. Lelalo ima življenjsko dobo 6000 ur lelenja, karje za naše aeroklubske razmere zelo velik o. Ob lem moramo poudarili, daje AČKO edino lelalo le vrsle pri nas in ne samo pri nas, ampak v vsej SFRJ. Nedvomno ima za la, da smo uspeli dobili omenjeno lelalo, vclik e zasluge lOV. Lorencon, za kar se mu ludi ob lej priliki najlepše zahvaljujemo.

S lem imamo v Poslojni, lahk o rečcmo, rešeno vprašanje šolskih lelal, s lem pa ludi možnosI šolanja novih kadrov.

(AB)

Franc Rupnik s sliko, ki so mu jo podarili Postojnčani

Stručni

seminar zrakoplovnih

jedriličara Zrakoplovni saVel Hrvalsk e u organizaciji .Iedriličarske sekcije Aerokluba Zagreb organiziral ce 2. marta 1985. god. čelvrli stručni seminar zrakoplovnih jedriličara.

Clani izvršnega odbora AK Postojna si ogledujejo novega blanika, ki so mu dali ime Ačko

Znamo da u svrhu daljnjeg usavršavanja i pracenja napreIka ujedričarskom sporlu, mnogi proučavaju lileraluru ili sami razmatraju nove ideje, analiziraju svoja dosadašnja iskuslva i pokušavaju nači nove: bolje odgovore na vječna pilanja: kako bolje, sigurnlje, brže, dalje, je.fiinlje leljel i.

Na žalosI ili na srecu, malerIjala za proučavanje je sve više, avremena i mogucnosli za njihovo prou čavanje sve manje.

Zalo je cilj ovog slručnog seminara razmjena znanja i iskuslva m erlujedriliča­ rima. Dobrodošli su radovi (re(erali)jedri-

oLETALSKA POŠTA oPAR AVION oAIR MAIL oVlA AE ličara iz bilo koje oblasti direktno ili indirektno vezanih za zrakoplovno jedriličars t vo.

Molimo sve one k oji namjeravaju aktivno sudjelovati uradu seminara da najave svoj dolazak i temu referata najkasmje do I. marta 1985. god. na adresu Aeroklub Zagreb. '!urišiceva 5 ili telefon 041-273665 ili 04 1-278-929.

Sve rado ve bi objavili u posebnom zborniku inastojat cemo biti mnogo ažurniji nego do sada. Rado bismo sa predstavnicima revije »Krila« i »Aero-svet« razmotrili mogucnost da se radovi objave i u tim časo ­ pisima. te da bi tako bilivdostupniji širem krugu zainteresiranih. Zelja nam j e da ovaj seminar postane tradicionalan. Zato najsrdačnije pozivamo sve zainteresirane da prisustvuju ovom jednodnevnom stručnom seminaru bez obzira da li su pripremili seminar ili ne.

Sem inar ce se održati u prostorijama Zrakoplovnog saveza Hrvatske. Dalmatinska 12 (dvorišt e) u subotu 2. marta 1985. god. u 10.00 sati.

Dobro došlil Za Zrakoplovni savez Hr vatske GORAN JLl C

PONUDBA & POVPRASEVANJE V tej rubriki hrezp-Iačno objavljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase pošljite na naslov uredništva: Marjan Moškon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Najugodn ejše mu int erese ntu proda mo j adraln o letalo cirrus 17 YU-4200. Leta lo je poš kod ova no, ogled ' je moie n na l e t a li šč u v Novem mestu , info rmacij e po telefo nu 068-21-107. DLC, No vo mesto.

Prod a m tova rni ško izdelan zmaj »Ma nta «, zelo prime ren za mo to ri zira n zmaj - cena 100.000 din, nekaj cevi ir 48 mm AL dura l, jekl enih vrvi iri okoli 14 ml dakro na za 40.000 din ter z maj za u če nj e za 50 .000 din. Tel. (064) 47-688 po 20. uri a li na nas lov: Branko D ežma n, P. Medetove 10, 64202 Naklo.

Imam progra m za instrumenta lno letenj e (NI G HT FLIGHT) za računa lnik spectrum , nimam pa navodil (položaj zemeljskih sred stev, minima lna hitrost z in brez zakrilc, višina hribov in pod o bno). V za meno za ta navo dil a poš lje m la hk o fo to ko pijo navod il za lovca F-15 (FI G I-ITER PILOT) a li pa pres na mem kakšve n drug letals ki program . JUR E MOSKON , Ca nk a rj eva 37, 68000 NOVO M ESTO (068-21-798) .

, i inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (0611861 ·411

inovak okna kombivak okna okna s polk ni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garaina vrata lamelirani profili lamelirane p1oi6e

letalska enota polkovnika Zvonka Kramarja najboljša vJLA

22. d ec. 1984 je bil o pose bno svečano na l e t a li šču v Cerkljah, saj je letal ska eno ta , ki nad a ljuje tradicij o II. eskadrilje NOVJ in ji pove ljuje po lk ov nik letalstva Zvonko Kramar , za svoje useš no izvrševanje nalog, vrhunsko usposo blje nos t prejela prehodno zas tavico »najbolj še enote JL.A «, ter Veliko pl a keto oboroženih sil SFRJ v tekm ova nju : izbirajmo najbo ljšo enoto.

Prehodno zas tavico in veliko plaket o o boroženih sil SFRJ je polkovniku Zvonku Kram a rju i zroči l komandant JVL. in PZO ge neralpo lk ov nik Slobodan Alagič, ki j e pos trojenim enotam čestital za praznik dneva JL.A , poseb no pa še nag rajeni enoti. ki tako uspeš no neguje in razvija tra dicij o II. eskadrilje NO VJin dosega vrhunske rezu lt a te pri svojem urjenju .

Komandant .IVL. in PZO Slobodan Alagič je i z r oč il polkovniku Zvonku Kramarju tudi Zlato plaketo .IVL. in PZO za njegovo us pešno vodenje enote.

Ob tej priložnosti je bilo veliko starešin o dlik ova nih in nagrajen ih.

Prosl av i sta prisostvovala tudi ko mandirja »A« in »B« oddelka II. eskadrilje NOVJ to v. Miloš Marinovič in Borivoj Majcen , ter po litkomisar Marjan B ož ič. »Ponosni smo« , so dejali, »da ta enota tako uspeš no nada ljuje borbeno tradicij o pripadnik ov II. es kadrilj e NOVJ ,« ko so čes titali nagrajence m in pohvaljenim.

Nagrajencem sta čestitala tudi veterana Borivoj Majcen in Marjan Božič

V imenu d o micilnih občin Posavja je predsednik Skupščine obč ine Brcžice Mirko K a mbič čes tital pripadnikom letalske garnizije, a komandantu nagraje ne e no te i zroč il Zlato plaketo mc sta Brcžice v znak pri znanj a ter za hvalo obča nov Brežic za usp eš no sodelovanje.

Besedilo in slike: JUR E PESTOTNIK

Najboljša enota v JLA ni majhna stvar - nagrajencem je osebno čestital komandant Jugoslovanskega vojnega letalstva in protizračne obrambe generalpolkovnik Slobodan AlagicPolkovnik Zvonko Kramar je pilot in komandant najboljše enote: za naslovnico zadnje lanske številke Kril armije ga je posnel Dragan Milovanovic - Na pogled sicer skromna odličja pomenijo dolgoletno marljivo in požrtvovalno delo vseh mož v enoti, pomenijo zmago med desettisoči najzvestejših sinov domovine, pomenijo nepozabni ponos ... (Foto: J. Pestotnik)

Preprečena

ugrabitev letala Pripadniki isla mskc revoluci o na rn e ga rd e so preprečili ugrabit ev kla la, ki je iz Teherana lelelo v Kerman. Po sporoč i lu glavncga štaba ga rd e so poskus ugrabitve boc in ga 737, last leta lske dru žbe Ir an Air, prepreč ili med polc t om~la l o pa je varno pristalo v Teheranu.

(Tanjug)

Takole je maja 1983 Mirko Vesel)

prvič

v Jugoslaviji stekel

Računalnik Novo potniško letalo McDonnell Douglasa Letalska tovarn a McDonnell Dougl as je predstavil a novo potni ško letalo z oznako MD-83 , ki lahk o prepelje 155 potnik ov pribli žno 4800 kil o metrov d a leč. Štiriindvajset letal tega tipa bodo izdelali v novi tovarni v Shannonu na Irskem.

Skupaj sta jo ustanov ila McDonn ell in G PA Gro up Ltd., meša na dru žba pa je dobil a ime Irish Aeros pace Ltd. (UPI)

računalniški

program za jadralsko tekmovanje (Foto:

na jadralnem tekmovanju

D a račun a lniki postajajo d el naše vsa kd a nj osti , je sed aj jas no že vsa ko mu r.

V pos reden stik z njimi prih aja mo tak o re k o č na vsak em ko ra ku. Pl ač iln a kuvert a, rač un za ko munaln e sto rit ve , izpise k sta nj a t e k očega rač un a na m doka zujejo , da je ra čun a lnik pos tal nepogrešljiv p ovsod , kj er je po t re bn a hitra, t oč n a in za neslji va o bdelava pod a tk ov .

Pravi ra čun a lniški bum so pred nekaj leti p o v zro čili mikro ra č un a lniki , ki so v svoji n ajce nejši izvedbi kot hišni (pa tudi ose bni) r a čun a lniki naš li po t celo v d o move.

D a je ta prodor nezadržen do kaz uj e tudi to, d a ga niti pri nas nista mogla ustav ItI ne sta bili zacija ne d ejstvo, d a je hišne rač un a lnik e naša »pozitivna« zak o nodaja uvrstil a med prepoveda ne sade že. Zara di slednj ega sicer nih če ne ve, ko ltk o hI šnih in osebnih rač un a lnik o v je v Ju gosla viji , pra v go to vo pa je število petmes tn o.

Lažja d os to pnos t ra čun a lni š k e tehn ologije je razš irila spise k p o d ro čij , kj er se le-ta upora blja . Po po ln o ma log i č n o je, d a so se rač un a lniki pojav ili tudi v špo rtu in samo vprašanj e ča sa je bilo, kd aj se b od o uvelj a vili tudi v leta lskem špo rtu .

Ker so u č inki r ač un a lni š k e obdelave ve tam, kjer je i z r ač un ava nj e rezu lta tov bo lj zapl eten o in d o lgotrajn o, la hko na tekm ova njih v jad ra ln em letenju z r ač u ­ nalnik o m o prav im o ve lik posel.

V Slo veniji so bili d o sed aj rezult ati rač un a lni š k o i z r ač un a va ni na t re h ja dra lnih tekm ova njih in to ( ko lik o r je zna no pisc u tega č l a nk a) ze lo uspeš no.

Menim , d a bi mo rali o rga ni za to rji v b o d oče pos krb eti , d a bi rač un a ln i k posta l o rodj e sodnik o v pra v na vsa kem prven stvu v ja dra ln em letenju . Za to ji m ne bo d o hva lež ni sa mo sodniki, tudi tekm ovalce m in prireditelje m b o pri.hra nj en d vo m v Dra viln ost re7 111t ~ t ()V . ki za radi »č l o ve š k ega fa kt o rj a« pri r oč n e m r ač un a nju ni brez os nove .

Kaj pa pravza prav po trebuj em o, da se lo tim o tega p os la? Ce lj a ni so d o kaza li , d a zad ostuj e že najbo lj razš irjeni hišni rač un a lnik SP ECTRUM s prime rnim tiska lniko m za izpis rezult a tov . Seved a pa la hk o obdelujemo še hit reje in b o lj »elega ntn o« na ose bnem rač un a lniku , o premlj enem z eno to g ibkih di skov a li celo s trdim di s ko m . Ko ncept prog ra mske o preme za i z raČ un ava nj e rezulta tov, k ije čji

RAČUNALNiŠTVO

"~rL4

Stevo tekm. dne

Podatki o tekmovalcih

Tekm. štev .

,

Tekm. štev.

štev. tekm . dne

11

Podatki o disciplinah

/

Podatki o izvrševanju discplin

1 t Tekm. štev.

Stevo tekm. dne

Izračunani

rezultati

Shema organizacije podatkov za rarezultatov na tekmovanju v jadralnem letenju

čunalniško izračunavanje

opisan v nadaljevanfu, je primeren predvsem za slednjo vrsto računalnikov.

Enako kot pri vsakem obravnavanju podatkov z računalnikom, je tudi tu zelo pomembno , kako zasnujemo podatkovno bazo, na osnovi katere bomo rezultate računali. Če nam zmogljivosti računal­ niške oprem<: to dovoljujejo , je najbolj primerno , da podatke organiziramo tako, kot je prikazano na shemi.

Turčija

bo kupila 40 letal vrste tornado Turško zunanje ministrstvo je sporoč il o. da bo Velika Britanija Turčiji prodala 40 vojaških letal tip a tornado . V sporoč ilu je rečen o . da jih bodo plačali s pomočjo posoj il a in da se bodo kmalu zače li britanskoturšk i vojaš ki in finančn i pogovori , na katerih bo tekl a beseda o vseh podrobnost ih t ega sporazuma.

(INA)

Pravokotniki na shemi predstavljajo zbirke posamezne vrste podatkov, pušči­ ce pa odnose med njimi (..-: podatek o izvrševanju se nanaša samo na enega tekmovalca in samo veni disciplini;..... tekmovalcu pripadajo podatki o izvrševanju večih disciplin, za posamezno disciplino obstajajo podatki o izvrševanju za več tekmovalcev). Podatek na začetku pravokotnika je ključ, s katerim omogočimo dostop do posa meznega zapisa .

Tako organizirani podatki bodo zasedli najmanj prostora na disku, omogočajo pa nam racionalno in učinkovito obdelavo.

Programje, ki ga moramo pripraviti, se sestoji iz naslednjih logičnih celot: - vnos podatkov o tekmovalcih. V zapis bomo vnašali seveda tudi podatke

o jadralnem letalu in handicapu , če se uporablja pri izračunu rezultatov; vnos podatkov o disciplinah; vnos podatkov o izvrševanju disciplin. Ključ tega zapisa je sestavljen iz tekmovalne števi lke. pilota in številke tekmovalnega dne . Ce pravilnik tekmovanja dovoljuje večkratno izvrševanje (krajših) disciplin, je dobro, da to predvidimo, računalniku pa prepustimo izbiro boljšega rezultata, ki ga bo upošteval v izračunu. Za izračun rezultatov zadostujejo podatki o času preletanja startne in ci ljne linije oz. številu preletenih kilometrov; - i zračun rezultatov. Priporočljivo je, da predvidimo programsko ugotaVljanje izpolnitve pogojev za priznavanje tekmovalnega dne in discipline. To nam zagotavlja, da izračuna ne bomo delali brez potrebe in da ga bomo izvršili na pravilen način (upoštevanje hitrosti ali ne). Poseben učinek bomo dosegli , če bomo lahko sprotno izračunavali trenutne rezultate. Predvideti moramo tudi indikator, ki nam bo povedal ali gre za neuradne, uradne ali dokončne rezultate.

Ni potrebno posebej poudarjati, da mo-

RAČUNALNiŠTVO

"e'i412

Sovjetski protiletalski sistem za Jordanijo Glavni poveljnik jordanskih oboroženih ~il. genera l Zaib ben Saker je pOlrdil, da bo ZSSR kmalu dobavila Jordaniji prvi sistem za protiletalsko obrambo. General pa v govoru, ki gaje imel ob zače lku tečaj a za višje ofic irje v Amanu , ni govorilovrsli tega sovjelskega protiletalskega sistema. Rekel je samo, daje Aman podpisal več sporazumov o dobavi orožja lu di z Veliko Britanijo in Francijo, da bi se povečala borbenost jordanskih oborožen ih sil.

00_ dobave orožja bo prišlo po ločenih obisk ih jordanskega kralja Huseina v ZSSR Moskvo je obiskal lani - in v Londonu in Parizu v zvezi z jordanskimi potrebami po modernem orožju. ki ga je Aman brez uspeha poskušal dobiti od ZDA. (Tanjug)

Letalo strmoglavilo na pakistansko vas -11 ranjenih Enajst otrok je bilo poškodoval1ih, od teh dva težje. ko je decembra na pakistansko vas Lalian strmoglavilo voLaško letalo. ~ako! sq sporOČile pakistanske VOjaške oblasti, je pilot pravočasno

izskočil ,

potem ko je prišlo na letalu do požara.

(OPA)

Republ i51<0 mladinsKo pr venstvo Novo mesto, 5.- 8. maj 1983

KONCNI

3 4 5 6 7 8 9 10 II

12 13 14 15

E2 78 58 61 00 37 70 59 94 73 El 07 95 96 97 M7 22 71 89 40 57

S.maj 83

REZULTATI

I mes tol teK. st. I pr i imel<

1

Datum

i n i me

I aeroKlub

Vovk Bost jan

ALC Lesce Ljubljana

Jezernik Dani 1 o

T.

Dular Peter

PetKovsek Mar' tin

DLC N. mesto DLC N. mesto Cel je DLC N. mesto

Spacapan AleKsander

Nova Gorica

Kovac Dani 1 o

LC Mar i bor· Le Maribor ALC Lesce ALC Lesce

Ahcin Pavel

Jevscek Matej

Ravnal< Peter

Vrsi c

I van

Mohar Sreeo

Pristavec Bostj an Vrane Ri ko Srsa Miran Vugrinec

1 gor

Pu senj ak Erne st

Per se Rudi Ambrozic Polde Krajncic Janez PiseK Vinko NapotniK Joze

ramo omogočiti večkratni izraun rezultatov na osnovi dopolnjenih ali popravIjenih podatkov o izvrševanju; - izpisovanje rezultatov tekmovalnega dne. Na osnovi indikatorja izpišemo, za kakšne rezultate gre. V program Vključimo sortiranje po doseženih rezultatih . Izpis naj bo čim popolnejši, iz njega naj bo razvidno toliko podatkov, kolikor jih lahko spravimo na list primernega formata; - izračun in izpis s~upnih rezultatov po večih disciplinah. Ce želimo da lista vsebuje rezultate vseh disciplin in uvrstitev po posameznih tekmovalnih dnevih, je naloga kar zahtevna, posebno ker bomo morali rezultate izpisati na več listov, ki jih bomo nato sestavili; - če želimo, da bo računalniška obdelava popolna , moramo predvideti tudi seznam tekmovalcev, listo vrstnega reda vzletanja in še kakšen izpis, ki ga potrebujejo organizatorji ali sodniki.

Pri vseh vnostn moramo predvideti tudi popravke že vnešenih podatk ov. Najbolj evidentno je to pri podatkih o izvrševanju, saj lahko prve podatke za neuradne izračune vnesemo na osnovi .telefonskih sporočilo mestu pristanka, po nat a nčnem merjenju na osnovi skic pa bomo morali podatke seveda popraviti.

Le

Velenje

Maribor

LC Maribor Ljubljana

LC Maribor DLC N. mesto Ptuj Ptuj Ptuj

T.

Velenje

I tip letala

tocKe

DG 100 Cirrus st.

Pilatus 8-4 Pi 1 atus 8-4 Cirrus 17 Libelle Jantar st.

Pi 1 atus 8-4 Cir-I"us st.

Cirrus st.

DG 100 DG 100 C irrus st.

Cirrus st.

Ci rrus st.

DG 100 Pilatus 8-4 Jantar st.

DG 100 Jan tar st.

Pilatus 8-4

,

I

760 760 496 476 447 435 401 330 293 268 194 143 89 29 0 0 0 0 0 0 0

Osnovni cilj , h kateremu moramo težiti pri r ačuna lni ški obde la vi podatkov na tekmov anjih pa je gotovo tudi , da raču­ nalnik ne sme biti samo pripomoček za lažje delo sodnikov, temveč da pripomore k boljši organizaciji tekmovanja.

Pravočasno in točn o obveščanje tekmovalcev ter njihovih e kip o rezultatih je gotovo prispevek, ki ga ne gre za nemarjati.

JOZE UHAN

prireja

LETALSKI PLES z bogatim srečolovom v soboto, 16. marca ob 20. uri v prostorih jamske restavracije v Postojni. Igral bo ansambel

GU-GU. Vabijo vas postOjnski letalci.

Prvi gorenjski volksplane

Grobo sestavljeno letalo (v ozadju avtomobil za primerjavo)

CUT ROTATE & WE LD INT AKE PIPE

f'5\ CUT HUB OUT DF \VFLYWH EEL

//j @«&/ J)

"Fy "

-

CD

ADD HEAT MUFF

/

~LOVE ~

PULLEY & ADD PR OP HUB

/

Najenostavnejša menjava delov na motorju, kot jo je opravil C.A. Ackerman za svoj prototip VP-1, ki še vedno leti

Želja, da bi zgradil lastno letaa, je stara že okoli 8 let in se je porodila, ko sem še letal v klubu ALe Lesce kot jadralni pilot. Takrat mi še ni bilo jasno, kako in kakšno leta lo bi gradil. Vsekakor sem pa vedel, da leta la ne bom gradil "na črno « ampak tako , da bi se dalo tudi registrirati, se pravi, zgraditi letalo " po uradni poti «. V tistih časih ni bilo pri nas še nobenega prav ilnika o amaterski izdelavi letal, ki bi določal, kaj se sme in kaj ne.

Zato se m sklenil , da z gradnjo še nekoliko počak a m , dokler se tudi pri nas uradno dovo li izdelovati letala amatersko .

Medtem se m premišljeval, ka kšno letalo bi grad il. Da bi se lotil lastne konstrukcije, ni prišlo v poštev, ker sem premalo strokovno usposobljen in bi mi to vze lo precej več časa. Zato sem prebiral razne tuje letalske revije, da bi se poučil , kaj vse gradijo drugod po svetu in bi se tako laže odl.oči l za primeren načrt.

Izbra l sem si nekaj tipov letal , različni h po načinu konstrukcije in po materialu. Najbolj idea lno bi bilo kovinsko ali pa plastično letalo. Takšne, kvalitetne materiale pa je pri nas težko dobiti (v prosti prodaji pa, mislim, sploh ne) in takšna letala so draga .

Tako ne preostane nič drugega kot samo še lesrno letalo, kl ima .sJ:QjeJiQlHS! in slabe lastnosti. Ta material se dobi pri nas, čeprav ne lahko, n ~ , toliko drag, obdelava je dokaj enostavna in pri izdelavi niso potrebni nikakršni posebni pripomočki, le nekaj orodja za obdelavo lesa. Vendar pa je treba za leseno letalo vseeno nabaviti določene stvari v tujini.

Slaba stran je omejena življenjska doba in pogostejše revizije, kar spet pomeni stroške; tolažba: pa je v tem , da opravi revizijo tisti, ki je letalo izdelal in ga ni treba voziti v tovarno, kot bi ga bilo sicer, če bi bilo letalo v celoti kupljeno. Moje geslo je potemtakem bilo: uporabiti in vgraditi čimveč doma kupljenega materiala, ki je namenjen ozir. uporaben za izdelavo letal.

Tako sem se odločil za leseno leta lo tipa volksplane, ki je dosti enostavno za izdelavo in še vedno v razredu pravih le-

AMATERSKA GRADNJA

Avtor članka B. Dežman pri prednjem delu trupa z motorjem, zadaj višinsko krmilo

tal in ne ultra lahkih ali motornih zmajev - na kar se m včasih tudi mislil.

Spoznal sem se s tov . Tarasom Krivenkom . Mislim, da je eden tistih , ki imajo največ zaslug, da se je pri nas kaj prema knilo v amaterski izdelavi letal, da je sploh uradno dovoljeno graditi, da je izšel pravilnik . Začel sem grad iti vo lksplane VP 1 (enosedežno letalo) . Ker z gradnjo še nisem bil d a l eč, mi je Krivenko svetova l, naj se odločim za VP2, dvosedežno letalo, in sicer zaradi tega, ker se bom na njem lahko tudi šolal in bodo stroški za pridobitev dovoljenja za motornega · pilota minimalni , če bi se šolal v klubu.

Brez obotavljanja sem nabavil načrt za VP2. Največji problem je bil, ka ko priti do motorja VW 60 do 70 KS, predvidenega za VP2 oz. dovolj močnega za dva pilota. Po dolgem iskanju sem ga le našel in poslej pri izdelavi nisem imel večjih težav . .

1'..0 je izšel pravilnik o amaterski izdelavi letal,sem ga nekajkrat prebral. Tako sem izvedel, da moram poiskati tudi kontrolo rja izde lave in letalskega strokovnjaka. Za to nalogo sem prosil inž.

Jožeta Perhavca, ki je bil pripravljen svetovati in nadzirati izdelavo.

Sedaj delam VP2 že tretje leto in je z motorjem narejenega cca 60 odst. Trenutno preurejam motor in podvozje. S samo gradnjo konstrukcije pa bom nadaljeval poleti, ko bodo normalni pogoji za lepljenje in prekrivanje s platnom. Mislim, da bom končal letošnje leto, ker ne mislim gradi ti v nedogled in skoraj ves prosti čas preživeti ob izdelavi letala. Če se ne bo kaj zavleklo bodo poskusni poleti prihodnje leto.

Vključno

Vsi tisti, ki bi si radi ogledali VP2 od blizu, me lahko pokličete po tel. (064) 47688.

Glavni sestavni deli letala VP-2

VP-2 med poletom z dvema

članoma

BRANKO DEŽMAN

posadke

Posnetek dela krila z rebri Iz vezane plošCe (vse fotografije: Joža Pestar)

,AMATERSKA

GRADNJA

Trčila

sta švedska lovca med vojaško vajo

DAT A - --

vP -z

t-- -++.!-+-

~-----------=~~

Dva švedska lovca sta se 14. januarja zaletela v zraku in treščila na zem lj o, Kot je sporoči l o švedsko obrambno ministrstvo, sta se pilota rešila s katapultnima sedežema.

V sporočilu je rečeno, da je prišlo do trčenja med neko vojaško vajo , niso pa navedene okol i ščine, ki so temu botrovale, in kraj dogodka.

- - --~-- -

(AFP) @

____ -

VAN~

VP-2

3._yr~w

:iC"6~ lI't a "

ad

vp- '3V- Z

Nekaj konstrukcijskih risb za boljšo predstavitev letala VP-2 !

!"rl "1

\

" 1

•

J,

~I

1 1

"

,.r

t

f.)

~

,, , ,

p-

1

'1r

1 ~? ~~// ! /V~~ (

~

"' ~ II

:1 ,1 I----i "' t--- - ,

~

~

/

V ;::JI ' J

~

V

K bl 1

'

'

,

~ ':.

9 II

L.;>

,

5'-5' -79

aronaH iltona

Posnetki za ilustracijo prispevka so z republiškega jadralnega prvenstva v Celju (Foto: Ljubo Korber)

Najhitrejši človek na svetu

V nove mbersk i številki na še revije na m j e Andrej Čas vrgel prvo kost za g lod a nje . Dolžan sem, da izp lonim obljubo uredniku in jadralnim letalcem p os reduj em ne kaj v eč podrob nos ti o te m tekmova nju , z namenom , da bi se tudi naši letalci od l oč nej e lotili tekmovanja v te m pokalu . Ker smo pri nas izredno s krom ni v štev ilujad ra lnih tekmova nj , bi se morali naši letalci oprijeti nove možnosti od l oč n o in o rgan izi rano za do sega nj e čim bolj kvalit etnih dosežkov.

Pravilnik nam je posredoval va ng leškem in nemškem jeziku Radova n Korda, ki se tudi osebno zavze m a . d a bi v Jugosla viji to te kmovanj e sprejeli vsi kot kvalitetn i program jadralnega lete nj a . .

GARY GABE LI CH je pred štirin ajstimi leti prišel v Guinnessovo knjigo rekordov kot najhitrejši č l ovek na svetu. Na slanem jezeru v amerišk i zvezni državi Utah je s svojim raket nim avtomob ilom dosegel hitrost Kaj je pokal barona Hiltona 1001 ,63 kil o metr a na uro in tako prvi na tl eh Pokal baro na Hiltona orga n izirata prebil zvočni zid. Toda baron Hilton -( predsednik zdru že nj a tudi na cestah se ni Hiltonovih hot elov), tudi sam navdušen mogel odpoveda ti hijadra lni pilot , inprof. dr. H elmut Re ichtrosti. pred dnevi je . mann , trikratni svetovni prvak v jadumrl v Los Angelesu, ra ln e m le tenju, ki j e tudi pripravil te hniko je na motornem čni del pravilnika . .•koles udrvel skozi gost popolda nski promet. S Za po kal BHC (Baron Hi lto n C up) hit rostj o 120 kil o melahk o tekmujejo vs i j adralni leta lci v petrov na uro se je čelno tih razredih: dvosedi, trije FA I razre di in za letel v kamion. klubski razred. Sta rtajo la hk o na ka terem (PO D ELU) koli evropskem l eta li šču.

D osežk i preletov so vredn o teni po pravilniku , ki ga v nada ljeva nju posreduj emo.

Po trij e prvo uvr ščen i v vsakem ra zred u prejm ej o m eda lj e. Zmagova lci v posam ez ne m ra zredu pa so s sprem lj evalcem pova blje ni na »Teden letenj a« na poses tvo baron a Hilt ona. Ta tabor j e ob rob u puščave Nevada. Gostje po tuj ejo in bivaj o v ZDA bre z plačn o.

V Zahodni N e mčiji je orga ni za tor te kmovanj a BHC Nemšk i ae ro klub (DAeC). Pri nas bi m o ra la LZJ o bjaviti , da se naša leta lska o rga ni zac ij a vk lju čuje v to te km ova nj e in m ora la bi biti zbira lec dosežkov ter jih pos redo vati organiza t orju BH C. Le ta lska zveza Jugos lav ij e bi moral a izd a ti tudi uradni pravilnik, ko t ga imajo os ta le nac io na ln e letal s ke zveze ev ropsk ih držav.

PRAVILNIK zahodnonemškega aerokluba (DAeC) 1. Namen: Vzpo dbujanj e d o lgih prele tov in pog lab lj a nje mednarodnih sti kov m ed ja dra inimi leta lci.

2. Prireditelj : Prireditelj j e DAeC v sode lova nju z ne m š kimi pok rajin sk imi leta ls kimi zve-

JADRALSTVO

Skupno letalo petih zahodnih držav (Tanjug ) - Vlade pet ih vod iln ih za hod li oev ropsk ih d ržav ( Ve li ka Bri ta n ija, It ,~l ija , Francija. ZRN in Spanija) so se v Madridu dogov o ril e, d a bodo skupaj izdel ovale t ip bojnega leta la. ki n aj bi bil o tem elj njih ov ih letalskih siJ v prihodnj ih letih. Brez dvoma gre za dos lej najpo membnej š i korak pri o blikova nju skupne vojaške strategije za hodnoevropsk ih držav. Gre za .. k u pč ijo sto letja« , kot so že po i menov a li t a sporazu m, saj p rv i izr ač uni kažejo . da bod o prva n aroč il a vredn a več kot 30 milijard do la rjev. Z RN je n aroč il a prvi h 250 boj n ih leta l, F ra n cija in Brit aI)ij a po 200 , 1ta lija in Spa nija p a po st o.

Po leg tega naj bi izvoz ili o ko li 800 let a l.

Leta lo EFA (Europea n F ight er Airer aft) naj bi s ta lo 25 do 30 milijonov d o larjev, prvo serijo pa naj bi iz de" la li let a 1995. .

V nesreči v Nepalu umrlo 40 ljudi V letals ki n es r eč i. ki se j e zgodil a v severovzho dne m delu Nepala . je umrlo 40 ljudi , med njimi pil o t in drugi pil o t. Osem potnikov je n es r ečo prežive lo . D vo mo to rn o leta lo nep als ke nac io n aln e leta lske družOe se je zrušilo na težko prehodn em gors kem o bm očju nekaj minut po vzletu z l e t a li š ča T umlin ga ta r. Na menj eno j e bil o v Ka tmandu.

(PTI)

zami . Direk tor tekmova nja je d r. H .

Reichmann .

3. Čas in prostor: 3.1. Za t oč kova nj e se upoštevajo preleti, opravljeni med 1. marcem in 15. septembrom. Prelet i opravljeni izve n tega časov n ega obdobja se ne t očk ujej o za BH C. 3.2. V tek mova nju za BH C se la hk o po leta na vsa kem urad nem l e t a li šč u v Ev ropi.

4. Prav ila: 4. 1. Ude leže nci tek mova nja mo rajo spoštova ti za ko ne. urad ne pre dpi se in pravi la letenja.

4.2. Za tek mova lne pre lete se upoš tevajo samo dosežk i. ki ne o dsto pajo od prav ilni ka BH C. 4.3. Prav ilni pre leti in toč k ova nj e preletov po ve ljav nih prav ilih bodo jav no o bjav ljeni .

5. Ka ndid a ti in te km o va lci: Ka ndid a ti in tekm ova lci so la hk o vs i jadra lni leta lci, ki imajo ve ljav no dovolj enj e pilo ta jadra lnega leta la.

6. Prijava za BH C: Ka ndida ti - tek mova lci se prija vijo pri svojih nacio na lnih leta lskih zveza h z upoš teva nj em pose bnih predpisov za tekm o vanja v nac io na lni zvezi. V Zvezn i republiki N e mčiji velja prijava za nemško jadra ln o prvenstvo tudi ko t prijava za BHC. Pil o ti iz drugih dežel, ki startajo v Za hodni N e m č iji. la hk o svoje prelete prija vij o pri Po krajinski zvezi DAeC , ka mo r spad a mes to sta rt a nj a (letališče ) .

6.1. Prvo po roč il o o prav ilnem preletu po pravi lniku BHC ve lja tudi kot prijava za tekm ova nj e BHC. .7. Razredi jadra lnih leta l in vredn o tenJe: 7.1. Za BH C se tekmuje v petih razredih.

7.1.1.

7.1.2.

7.1.3.

7.1.4.

7.1.5.

Dvosedež na jadraln a letala Odprti raz red po F Al Standardni razred po F Al 15-metrski razred po FAI Klubski raz red

7.2. Vred no tenje: Vsak tek movalec la hk o prijavi po lj ubno števi lo pre letov v vse h petih razredi h.

V vsakem razredu se mu vred not i samo najbo lj ši pre let. Preleti z dvosedi mi letali z enim p il o to m se vredn o tijo kot enosedi v vse h razred ih .

7.2.2. V vse h razredih se i z rač un a n e točke de lij o z 11 100, pri če m e r je .. 1« inde ks leta la po ve ljavn i listi DAeC. Za nove tipe letal, ki še niso na tej indeksni list i, ve lja, da se za BHC za tekoče leto la hko vnesejo inde ksi v ve ljavno listo, če je to predlože no z odgova rjajočo dokume ntacijo leta la pri DAeC , Lyo nerstrasse 16, 6000 Frankfurt , BD R. 8. Dobitni ki meda lj BH C: Iz dos pelih prijav sode lujoč ih d ržav in .po krajin skih zvez D AeC o o pra Vljeni h preletih za BH C, izberejo v DAeC najbo lje t oč k ova n e d osežke tre h pilo tov v vsa kem razred u. Preden se o bjavi urad ne zmagova lce, se še enkra t preve ri dokum ent ac ij a o o praV ljenih preletih najbo ljših tekm ova lcev.

T rij e naj bo ljš i tekmovalci v vsa kem razredu prejmejo meda lje .. Baro n Hilto n«.

Pet nosilcev zla tih med a lj , s po enim spremljevalcem, je povabljenih s stra ni baro na Hilto na na jadra lni ta bo r v nas lednj i sezo ni na .. L e teči M-RANCH «. T o ve lja, če zma gova lec ni izko ristil že d va ta ka poziva v pretekle m o bdo bju . V na. sprotnem primeru velja-vabilo zacfrugo' uvršč e n e ga v odgovarjajočem razredu .

9. K temu pra vilniku so do pustn e doda tne odredbe o s premembah .

Dr. H . Culmann Preds. DAeC Ray no ld vo n Podewi ls Ko misija za jadra l. letenje pri DAeC Dr. H . Rei chma nn Orga ni za to r BHC

Tekmovalni pravilnik

1. Dežele udeleženke tekmovanJa (prav . tako Pokrajinske zveze DAeC) imenuj ejo tekm o-valne komisije. Podl aga za te kmo va lne prelete so odredbe a li predpisi, velj av ni v deželi udel eže nki .

Leta la, ki so po listi DAeC z indekso m 2. Po trditev po letanja in pristajanja: ma njšim od 98, so klubski razred . J adra lPo trdilo po leta nja in pristaja nja mo ra na leta la sta nda rdn ega ra zreda z indekbiti predl oženo v o rigina lu in samo na so m 100 d o 102 s~ upoš tevajo za klubski ra zred, če se pred sta rto m io po trdi s . enem listu . Potrditvi na dveh l oče nih listih ne bos ta priz na ni kot velja vni . fo tografij o sta rtn ega do kum enta (tabla), 2.1. Po trdil o o poletanju mo ra vse bona katerem je to zapisa no . va ti naslednje podatke: 7.1.6. Pose bna skupina v ZDA leti po 2.1.1. Priimek in ime pilota jadra lnesvojih, tukaj ne o menj enih določilih . ga leta la in, če je prisoten , tudi Zma govalec te s kupine je prav ta ko spremljevalca. vabljen na ta bo r BHC.

JADRALSTVO

, ~e'LI' 18

biti oz n ače n z ra zmernim meril o m in po trj en s stra ni poobla šče n e osebe (sodnik). Pred poletanjem je treba ba rog raf plo mbirati (športni kodek s), ali pa mo ra špo rtni sodnik označiti barografs ki tra k z neizbris no oznako.

3. Tekmovalni preleti in vredn o tenj e: 3.1. Za vrednotenje štejej o samo preleti in to: 3.1.1. Prosti daljinski prelet s 1,00 t oč k / km .

3.1.2. Linijski prelet z napoveda nim ci ljem 1.50 t oč k / km.

3.1.3. Linijski prelet cilj - pov ra tek 1.75 točk / km .

3.1.4. Prelet v trik o tniku z večkratniin ob letom 1,75 t oč k / km .

3.1.5. Prelet v trikotniku. če meri najkrajša kateta manj kot 28% skupnega o bsega trikotnika 1,75 točk/km .

3.1.6. Prelet v trikotniku, če je dolžina 2.1.2. Tip jadral~ga leta la in razpoz- najkrajše katete najm a nj 28(Yr, celotnega navne o7.nake. obsega trikotnik a 2,00 točk / km .

2:1.3. Datum leta in točen čas pole3.1. 7. Prelet v trikotniku 500 km in tanja. več, se t očkuje z 2,00 t oč k / km . če je 2.1.4. Način poletanja in višina odd o lžina najkrajše ka tet e 25% in najda ljše ' penjanja . največ 4Yfrl celotne dolžine obsega Ameriški letalsk i 2.1.5. Kraj pbleta nja . trik o tnika. družbi American Air2.1.6. Natančn e podatke za vrednote3.2. Linijski prelet ali cilj s pov ra tk o m lines in TW A sta oprenje leta po točki 3 tega pravilnika. tudi . če je prelet v lomljeni liniji, to velja mili letala. ki let ajo je z eno obra tn o točko. Lom linije mo ra 2.1. 7. N a tančne podatke o obratnih in na medameriŠl<ih lebiti najmanj 15 stopinj. talskih progah. z naciljnih točkah . pravami .. Airfone ... ki 3.3. Pri preletu v trik o tniku je d o volje2.1.8. Podpis pooblaščenega športneomogočajo telefonske no obleteti ist i trik otnik venem let u najga delavca nacionalne letalske zveze a li zveze med letalom in več do trikrat. Najkrajša kateta mora aerokluba z veljavnim izkazom za oprazemljo. Potniki lahko Lmeti najmanj 28 (J(1 obsega trikotnik a. vljanje funkcije v tekočem letu. iz govorilnice v letalu Stevilo obletov trikotnika mora biti natelefonirajo kamorkoli 2.1.9. Podpis tekmovalca . poveda no in zapisano na startni ta bli . V v ZDA. cena za prve tri 2.2.

Potrdilo o mestu pristanka mora primeru . da naloga ni v ce loti izvedena. minute pogovora je 7.5 vsebovati : dolarja. za vsako nase štejejo preleteni kilometri sa mo med slednjo minuto pa 1,25 2.2.1. Tip jadralnega letala in razpozobletenimi obratnim i t očkam i kot di sc idolarja. Podobne telenavne oznake. plina linijsk i prelet z napovedanim ci ljem fonske govorilnice na(točka 3.1.2.).

2.2.2. Datum leta z natančnim časom meravajo uvesti v letapristanka.

3.4. Pri vseh preletih v trik o tniku lih tudi drugeameriške lahko leži startno mesto tudi med dvema letalsk e družbe .

2.2.3. Natančne podatke o mestu prisobratnima t očkama trikotnika . Če je (PO DELU) , tanka, pri pristajanju izven ZR N emč ij e trik otnik v celo ti obleten , se meri preletetudi koordinate mesta pristanka. na razd a lja sa mo med tremi obratnimi V kolikor pristanek ni na l eta li šču, motočkami. Če ci lj ni dosežen. se vrednoti ra biti mesto pristanka prikaza no sskico, preletena razdalja po točki 3.6. izdelano na karti razmerja l :' 250.000.

3.5. Pri preletih v trikotniku. kjer Skica pristanka mo ra biti potrjeni! kot je mes to sta rta poletanja . k o nčnega do leta določeno v točki 2.·2 A. letališč in mes to pristank a niso id entični. morajo 2.2.4. Podpis enega od p oo blaščenih biti mesto poletanja , t oč ka k o n č n ega delavcev nacionalne zveze z ve ljavno . ItailJansk'a vlada je do leta in obratne točke. t oč n o d o ku menlicenco za tekoče leto , ali učitelja letenja. odobrila za razširitev tira ne . Mesto poletanja in t oč ka končne­ policijskega organa a li o bčinskega urain posodobitev letališč ga do leta lahko leži ta med dve ma o brav Milanu in Rimu da . (p.p.: V naših jugoslovanskih razme1.11 O milijard lir. V rah so to : postaja milice , urad krajevn e . tnima točkam ~ milansko letališče Malskupnosti ali občine).

Pri uspeš no za ključenem letu med pensa bodo vložili 480. mesto m poletanja in končno t oč k o do le2.3. Vsi prijavljeni leti morajo biti dov rimski Fiumicin o pa ta se meri preletena razda lja med tremi kumentirani z barogramom leta . ki mo ra 630 milijard lir.

Telefonske govorilnice v letalih

Posodobitev

JADRALSTVO

Novo letalo MD -87 Pri M~Donnel Douglas, eni osrednjih am eriških letalskih družb , bodo po napovedih že v začetku tega leta začeli izdelovati novo letalo, ki so 11;a poimenovali Md 87. Novo letalo je izpeIjanka letal serije Md - 80. Po napovedi bo cena letala med 50 in 75 milijoni dolarjev.

Novost iz velike McDonnelove družine bo precej podobna modelu Md 80, kar potrjuje tudi podatek . da bodo pri novem letalu uporabljali 93 odstotkov delov. ki jih vgrajujejo v malce večjega »bratranca« Md - 80. Pri McDonnelu so začeli razvijati tudi nov model letala. ki bo nosil oznako Md - 89 in bo prav tako izpeIjanka modela Md 80. vendar ga bo poganjal novejši motor, imel pa bo 170 do 175 sedežev.

(Po DELU)

obratnimi toč·kami. Če točka končnega doleta ni preletena , velja za vrednotenje točka 3.6.

3.6. Če se preleti z določenim ciljem, s ciljem in povratkom ali v trikotniku ne zaključijo s preletom končne točke doleta, se vrednoti prelet do dokazano obletenih obratnih točk kot daljinski prelet z določenim ciljem po določilih točke 3.1.2. Vsi preleti v ostalih disciplinah , če niso zaključeni s preletom končne ciljne točke, se vrednotijo kqt prosti daljinski preleti po določilih točke 3.1.1.

3.7. Po uspešno opraVljenem preletu z napovedanim ciljem, ciljem spovratkom ali v trikotniku , ne sme biti v nadaljevanju leta vrednoten noben prosti prelet.

3.8. Če se po prekinitvi leta v trikotniku pristane na mestu poletanja, se vrednoti preletena razdalja do obletene obrat ne točke kot prelet s ciljem, prelet od obratne točke do mesta poleta nja pa kot prosti daljinski prelet.

3.9. Dokaz o pravilno obleteni obratni točki mora biti dokumentiran z naslednji~i dokazili: 3.9.1. S fotografskim dokazom po športnem kodeksu iz leta 1981, točke: 2.2.7., 2.2.7.1., 2.2.7.2., 2.2.7.3. , z dodatno zahtevo, da se po pristanku na mestu poletanja fotografira ciljna tabla , v primeru pristanka izven letališča pa razpoznavne oznake letala, kar tudi zaključuje fotografski dokaz.

3.10. Vse ciljne točke v letu (obrat ne točke in končna točka doleta) morajo biti pred poletanjem vpisane v startni do-

kument in zap'isane na' startm tabli za fotografiranje. Obleteti jih je treba po vpisanem vrstnem redu . Obratne točke, ki v startnem dokumentu niso navedene, se ne vrednotijo. Let s predvidenimi alternativnimi cilji ni dopusten za vrednotenje.

3.11. Za obratne točke je treba izbrati karakteristične in marka nt ne posebnosti na zem lj i, ki jih je možno brez težav ugotoviti tudi na karti razmerja 1 : 250.000. Samo ime naselja ne zadostuje za določitev obratne točke. Biti mora določena vidna karakteristična točka.

Lega obrat ne točke mora biti v poročilu o opraVljenem preletu natančno opisana, razen, če gre za splošno znano točko .

3.12. S filmom morajo biti predloženi tudi povečani posnetki startne in ciljne table ter obratnih točk vizmerah 6 x 6 cm.

4. Ostala določila in priporočila: 4.1. Leti, ki ne izpolnjujejo določil tega pravilnika, ne bodo ovrednoteni.

4.2. Celotno dokumentacijo za vrednotenje preleta je treba dostaviti najkasneje 28 dni po opraVljenem letu na pristojno mesto . Zadnji rok za dostavo je 20. september tekočega leta.

4.3. Zveze za jadralno letenje sodelujočih dežel (in Pokrajinske zveze DAeC), morajo predložiti jadralni komisiji DAeC do 15 . oktobra listo treh najbolje uvršče­ nih v vsakem razredu (priimek, naslov in število točk), kot to določajo točke 7. 1. in 9. tega pravilnika. Dokumentacija najvišje ovrednotenih preletov v vsakem

Bodo tudi naša letala posegla v boj za svetovni pOkal? razredu mora biti dosegljiva jadralni komisiji DAeC in organizatorju BHC za končno preverjanje dosežka. V kolikor ni bilo prijavljenih preletov, morajo to Pokrajinske zveze sporočiti. Prijave, ki jih prejme jadralna komisija DAeC po 15. oktobru tekočega leta , ne bodo ovrednotene.

Ameriško letalo se je zrušilo V bolivijskem glav- , nem mestu La Pazu so uradno potrdili, da je boeing 727 ameriške letalske družbe Eastern Airlines st.rmoglavil v zasneženih bolivijskih Andih. V letalu, ki je letelo iz Asunciona v Miami, je bUo 29 po~ tnikov in č l anov posadke. Med njimi je bilo osem Američa­ nov, devet Korejeev, sedem Paragvajcev in pet Či lencev . Ostanke letala, ki je treščilo v gorsko verigo okoli 70 kilometrov jugovzhodno od La Paza, so odkrili šele 20 ur po sporočilu, da ga pogrešajo.

4.4. Prigovore in proteste v zvezi z listami, posredovanimi na DAeC, razrešujejo jadral ne komisije sode luj očih dežel; če se prigovori nanašajo na končno listo zmagovalcev pa predsedujoči jadra lne komisije, skupno z referentom za dosežke v jadralnem letenju DAeC in organizatorjem BHC. Pravna pot je izključena.

NEMŠKI AEROKLUB E. V. - Komisija za jadralno letenje - predsednik Raynald von Podewils NEMŠKI AEROKLUB E. V. - Komisija za jadralno letenje - Fred Gai referent za dosežke v jadralnem letenju ORGANIZATOR BHC - Dr. Helmut Reichma nn

prof. dr. Helmuta Reichmanna, ki bo tudi letos s povabljeno skupino letalcev .

V času enotedenskega bivanja na ranču je predvideno jadralno letenje, dopolnjeno z možnostjo akrobatskega letenja kot sopotnik , jahanja, plavanja . igranja tenisa, golfa , ribarjenja , strelJanja na glinaste golobe, obiska zapuščene­ mu mestu nekdanjih iskalcev zlata in ogleda »bodia« ter drugih zanimivost i.

Tabor jadralnega letenja se pričenja in zaključuje z dvodnevnim bivanjem v »Las Vegas Hiltonu« največjem hotelu na svetu. Predviden je ogled večernega programa tega Hilton hotela in Flamingo Hiltona ter izlet s Hiltonovo jahto po jezeru Mono.

Povratni let do Frankfurta/Main je lahko individualen s prekinjanjem leta, če bodo letalske vozovnice izdane za tako možnost.

Pripis p.: Podani pravilnik bi lahko jadralni letalci izkoristili za dopolnitev našega tekmovalnega sistema in ne samo za tekmovanje za BHC. Uvedli bi sistem točkovnega vrednotenja preletov za rangiranje .Ieta lcev v klubih, kar bi zaradi Tabor jadralnega letenja na enotnosti dopolnjevvalo seda nji sistem »Letalskem M -ranču « rangiranja v ZLOS. Ce bi to sprejeli, bi se letalci resneje pripravljali na vsak prelet, Povabilo barona Hiltona zajema let ker bi bil to tekmovalni let. To bi zmagovalca in njegovega spremljeva lca pripomoglo h kvalitetnejšemu napredku. od Frankfurta/Main do Las Vegasa in Mlajši bi pridobivali rutinoin manj težav dalje do »Letalskega M-ranča«, ki leži 40 bi imeli na prvih nastopih na republiških km severno od jezera Mono na obrobju in državnih prvenstvih.

Sierra Nevade. Bivanje j~ izpo lnjeno s programom v Las Vegasu in na R anču O predlogu mora vsekakor dati svoje M. Tam bo tudi baron Hilton izročil mnenje in zak .ljučke republiška jadralna zmagovalcem osvojene zlate medalje. komisija, enako za tekmovanje za BHC. Organizacija in aktivnosti, predvsem Jesenice, dne 5. 1. 1985 vodenje letalskega programa, je v rokah · LEON MESARIČ

JADRALSTVO

INDEKSNA LISTA DAee 1984 za vrednotenje dosežkov v jadralnem letenju

Iz avta na letalo NIKI LAU DA , petintridesetl etni avstrijski av to mo bilski as, je usta novi l ča rt ers k o d ružbo, s ka tero na merava ko nku rirati d om ači letalski dru žbi AU A. Pri ro mun s ki dru žbi T aro m je najel dve letal i (vsako im a 104 sedeže ) in že 1. a pril a bo La uda Air začel leteti v G rč ijo.

La uda je poveda l, da so po leti v G rč ij o že raz proda ni , na povedal pa je tudi nove let alske linij e pro ti It alij i in Španiji . Zn a meniti dirk ač je imel dos lej že pet manjših letal (vsako od njih im a 44 sedežev ), s ka terimi je prevaža l potnik e po Avstrij i. Avstrijs ko ministrstvo za promet mu je izda lo dovo lj enj e za po le te na medn a rodnih progah ko t neka kšno nagrado za naslo v svetov nega prvaka.

Hkrati pa je posta vil o pogoj : svojo Oo to ma nj ših letal je moral zma njšati s pet :1 a tri.

IPo D ELU )

Nadzvočni

vetrnik Za preizkuševanj e letalskih mo delo v pri n a d z v očnih hitrostih bod o v kraju Po rzWa hn pri Bo nnu zače li graditi evro pski nadz voč ni vetrnik , v pod o bnem vetrnl k'u , ki ga imaj o v ZDA , evro pski izdelo valci Ietal d oslej ni so mogli preizkuševati .modelov.

Modeli jadralnih in motorn ojadralnih leta l 1/Odprti razred: Indeks nimbus 3/ 24,5 m; ASW 22124 m 124 nimbus 3/ 22,9 m; ASW 22122 m 120 SB 10126 m 118 ASW 17, janta r 2; ja nta r 2b ; glasflu gel 604; kestrel 22 m; nimbus 2; nimbus 2b; nimbus 2c 116 114 ASW 12; jantar 19 m; kestrel 19 m; SB 9 ASW 20 C/ 16,6 m; ven tus a,b/ 16,6 m 112 ASW 201 16,5 m(vsi razen ASW 20 C); OG 200/17 m; kestrel 17 m; LS 3/17 m; OG 202/ 17m ; glasflugel402/17 m; OG 400117 m IlO 108 dia ma nt 18 m; janus C 20 m; mu 27, SB 8 FK 3 106 diamant 16,5 m; mu 26, B 12; janus B 18 m; calif 104 cirrus 17 m; cobra 17 m; mu 22 b; phobus C; std. cirrus 16 m std . libelle 17 m; FS 31, O 37 103 2115-m - razred: IlO ASW 20 C; ventus a, b; LS 6 ASW 20 (vsi raze n ASW 20 C); OG 200; OG 202; libelle H 310; LS 3; LS 3a; mini-nimbus; mosquito; PIK 20 O ; SB 11 ; speed astir; 108 glasflii gel 304; PIK 20 E; OG 400 3/Standardni razred LS 4; falko n; OG 300; LS 3 std .; std . ja nta r III 41 Standardni - klubski razred: ASW 19; OG 100; cirrus 75; std . cirrus; horn et; std . ja nta r (vsi ra zen III); LS I F; G 102 std. III ; O 38 ASW 15; as tir CS ; cobra 15 m; elfe S 4 O ; std . libelle; LS. • C in O; ph obus B; F VA 20; PIK 20 F; O 39 B; ASW 19 club; OG 100 club; mistra l C; OG 101 club

104

102 100

51 Klubski razred: twin as tir - uvlačljiv o podvozje 100 PIK 20 F club ; club as tir II; salto 15 m; IS 29; lo 150; SHK; elfe S 4 O - s trdim podvozjem 98 twin as tir - s trdim podvozjem; G 103 twin II ; club - Ueans) astir; club libelle; FS 25 ; pho bus A; ASK 21 ; G 102 club III in III b; spo rts - vega; ASK 23 94 fo ka 5; zugvogel III b; SFH 34; globetrotter; IS 28 B 2; ASK 18; fo ka 4; ph 6nix; salto H 10 II 13 m; SF 30; SB 5 E; zugvogel III a; geier; puchacz; SF 27 B 92 90 ka 6 E; LCF II ; SB 3 a; SB 5 b; SF 27 a; SlE 3; std . austria bergfa lke IV; dart 15; ka 10; vasama; zugvogel IV; pila tus B 4 z u v la č lji v im podvozjem 88 ka 6 (vsi raze n ka 6 E); pilatus B 4 (s trdim kolesom); co ndor IV; kranich III ; SF 26; zugvogel II 86 G 109; H 36 dimo na; SF 36; ASK 14; MS 100; pirat ; sagita ; SF 2:'i E: SF 2R : RF :'i R: ASK 16 84 ASK IJ; bergfalke II ; blamk; ka ~ B; SF 25 A; Si' L) 13; SF 25 C 80 ka 8; spatz (vse izvedbe razen L-spatz III); mii 17 76 Moto rn a jadralna letala (s samostojnim in nesamostojnim startom), ki jimje osnova model jadralnega letala, se vrednotijo z enakim indeksom kot odgovarjajoči model jadra lnega letala.

Prevedel LEON MESARIČ

POMAGAJMO SI Z RAČUNALNIKOM

S fižolovko in računalnikom Satelit za Nil Vode v Nilu ne bodo več merili po starem, amp ak bo mreža opazovalni c dobival a podatke od satelit a. Danes ni so egiptovski kmetj e ni č manj odvisni od Nilovih voda in toč nih podatkov o nj egovem vodostanju kot v času faraonov, ko so gladino reke ugotavljali po stebrih z vrezanimi oz na kam i. nič

Rekordni potniški prumet na zahodnonemških

Letalsko gorivo in kurilno olje sta postala tako dragoceni tekočini, da smo ju začeli meriti na nula tri ... Kje so časi, ko smo tono ali dve več lahko pokurili in plačali takorekoč z levo roko! Zato nas dosti bolj pogosto, pravzaprav skoraj vsak dan, zanima, koliko je še »župcecc v cisterni. Če imaš posodo z ravnimi stenam i ali sod, ki ga lahko postaviš pokonci , ni težko izračunati, koliko je še gor iva v nj em. Težje je, če imaš (v zem lji) vel ik o va ljasto cisterno, na kateri ni merilea ravni . Preostane ti samo, da vtak neš v cisterno ka kšno ravno prek ljo,od meriš, ko liko je še mokra, vzameš v ro ke tablice (S. U r š i č: Logaritmi, Društvo matematik ov, fizikov in astro nomov SRS, Ljubljana 1979, str. 34-40) in ploščino odseka osn(W ne ploskve pO!1l nožiš s dolžino (\1 = :s.h). 1 0 jt: lal,; unsk o sicer naloga za ose ml etk a rje, vendar za rad i brsk'anja po tabe la h za mudn a in povprečnemu »matem atiku « zoprna.

Se slabše Je, če se naloge lo ti š s sred nj ešolskim znanjem trigo no metričn ih funkcij. E n ač ba za izračun plošči ne krožnega odsek a se namreč še ka r enostav no glasi:

s=

r(l-t)+l't

2

letališčih Preko zahodnonemšk ih l et ali šč je lani šlo več kot 51 milijonov potnik ov, kar je rekord, ki je pr es~e l vsa priča k ovanj a. Sirjenje letalskega prometa se bo po predvidevanjih nadaljevalo tudi v prih odnjem letu. V primeri z letom 1983 je bilo potnikov več za sedem odstotkov, prevoz blaga z letali pa se je poveča l za I3 odstotkov. Za letalsko družbo Lufhanso je letošnje leto bilo najboljše poslovno leto.

(Tanjug)

kj er pome ni r polmer os nov ne ploskve cisterne, l' višino odseka, / dolžino loka odseka in t tetivo odseka. Izmerim o la hk o polmer r in višino 1', d o lžini loka / in tetive t [Ja moralTlo izra č un a ti i7 enačb / = r. 7TaI IHO° (v programu sa mo /= r.a, ker računalnik že sa m i zrač un a 'kot a lfa v radianih) in t = 2.r.sin a. Zato moramo najprej poznati lo ku , oZIroma tetivi pripadajoči kot a, ki ga d o bimo iz enačbe a = are sin (r-v)lr. Ko vso to ro bo uvrstimo v gornjo enačbo za plo šč in o odseka, dobimo kar krepko klobaso:

.

S

r-v

1 Crtkani del risbe je krožni odsek in 'v prerezu kaže količino goriva v cisterni. Ploščina tega odseka pomnožena z dolžino cisterne da prostornino tekočine

Če je višina preostalega go ri va večja kot je polmer cisterne (se pravi, da je gori va več kot pol cisterne), se račun a prostorni na praznega prostora, ki jo je treba potem odštet i od celot ne prostornin e ciste rn e, da d obi mo prostornino (količino) goriva.

Lep posel za marljivega raču n arja z naravn imi vrednostmi trigonometričnih funkcij in njihovimi zaokroževanji ...

Bistveno hitrejš i je za las tnik a kakšnega boljšega kalkuIatorja z možnostjo raču­ nanja vred nost i trig..onometričnih funkcij iz kota in obra tn o. Se lepše pa gre to delo od rok cene nemu rač un a lniku (naprimer Sinclairjevemu ZX 8 1), ki porabi četrt sekunde za ves r ač un s količino goriva vred. In nik o li se ne zmo ti , tudi pri šes ti . <jecimalki ne!

Ker mi je peš računanje s tablicami in tudi tisto s kalkuIatorjem zadnjih nekaj let že temeljito dojadilo, sva s sinom Jnjegov de lež _so ris.pic~sestavjJa .(lrogra m če k za računanje osta nk a gO riva z osebnim računalnikom ZX spectrum .

Prav bo v teh st iskašk ih čas ih prišel tistim , ki kurijo na nafto, kot tudi gospod a rj em na letališčih, ki imajo valjaste cisterne brez meriJ(;ev za količino goriva.

Da pa za tiste, ki imajo take računalnike, ne bi bil program prepust, sva ga še malo okra nclj a la : s potrebnimi besedili ter podprogra mo ma za skice in šumnike v besedilih.

,

v)] 1') =~~----------~~~~----~----~ r

['7T~~~sm--r- _2rsin

(arc sin r 2

r

+v2rsin ( a rc si n r r

POMAGAJMO SI Z RAČUNALNIKOM 1 RI!H " IZRRCUN C ISTERNE " M.t10SKON

3 GO

sue

e000

'" PRINT RT

e . e i "IZ RRCUN

-

••HII , .

GORIU

710 PRINT

,,'N i

stroj

uro poribi

"; (nz-n l/u;"

goriva"

PRINT ,,'O d ZidnJIQi

7~0

tvoj

litri

~.rJQn

j a si torQj POfibi l "i nz-n; l i tr . fjl0rivi,k.ld' ti ja S l i l o ' i (o

Z -n i • C ; "

din

'lici' t.

-

r ni

PII

S7~: ~~~N~ ; ~Tl i ~t~t~~~~rA "Z R

ELOVRN ..J E! " 7 .. 0 STOP B00 LET i.~*RC5 d i sen i k o t "L f il

~ :

1 fI\ il

SOD

ReH ,. je 5rl

"""'1

Blill LET t_SIN ( i l . ) : ReN t j i t i t i .... ,. nid 5rediSCnill kolOlI ilUI e .ra LET l.r*. : REM l j e sradiSC nemu k.otu i l f i Pt1Pld.lljOCi lok

830 RETURN

112100 CLS

.!!!!

,",O, "

t~~~ ~~~~E ..~r~·~'~~; ~~u.o ci n9lJI

.

jo clkini, ko s. priznin. potni z d'-ligO ceno tl:koCino" 1064 INK 4 : PLOT 0 , 1e? : DRAU .5e , 1065 INK.

1070 FOR n_0 TO Q0 5TEP , e

107e BEep 1/100,18 : e~EP 1/S0.48 112175 LET g_n.PI/180 108121 PLOT 1.7+704~tN Q ,e 7-7QhCOS

1~a3D~~~ i!~0~8I~N"~7_n/lll P~INT RT 1.+i, 16; ......

P~INT AT Hi+i ,16;" ..

Ne:XT i N!XT n FOR n _0 TO Q0 STEP • e

112164 113813 1067 10Q0 111210 110.

1103 1110

BE!:P 1/100.18 : 81!I!P

1/~0.4e

LET ~_n.PI/18e PLOT 1.7+70.COS A.B7+70.SIN a : DRAU -140.COS A,0 11.0 NEXT n

.

~~~3 .:g:ie;·:f~~: ~~:i4 ; .:f:~~ :

.:

eEEP .Se , ll 11.5 INK 0 1130 PRINT AT 0.0; "C I bi prAzno .:"Urno nAPolnil , bi t~ to dini !l!~A~~u~~q~~~ " din 1150 PRI~T RT .0 , 0; " T.t.oll SI PI

O,11 :

p

razn i l

"

1;i100 FOR k _0 TO Q0 STep

1.05 8EI!P 1/100 , 3 1.10 LET 9_t..PI/180 1 •• 0 PLOT

l:i17+70*SIN 9

1~~3D~~~T-~40.5IN .,0

1 •• 5 12.7 1.30 1.35

fOR k_0 TO

.s

8E!:p 1/100,3

•e

,e7+70.CO~

STep

.8

LET b_k.PI / 180 PLOT HI7+70.CQS b,e7-70.SIN b : DRRU -140.COS b , ili 1.45 NEXT k 124>;1 PLOT 1:;7 ,1 7 : DRRW 0,43 1250 PRINT FLRSH l ; RT 16,17 ; "1/" 1.60 PRINT RT 0,0 ;" 05tanlk ZII.ri , P.uco , n~ kAUri liht.O OdCit., vi5ino " ; fLRSH 1 ;"."; "

~~g~ ~~~Nt ~~n~~~&~:'b~ " 'i l . , kO ENTER

!"

v,

iZ.lri

pritisni

tip

1 .70 INPUT iii!75 tP v S"' '' d'' THEN GO TO 1.80 ld60 CLS 1.81 CIRCLE 1.7,87 , 50 : PLOT 1.7 , 37 , DRRW 121 , 30 . lce. PRINT RT 14·,17; "v_?"

1.g" INPUT "K o liko CIII • jI: bi lA

torQj palicadin •• 1II0t.ra? ",v 13121121 RET URN 80121121 FOR t_l TO ~

g~~~ ~5~Dn;~

U5R

80~0

t. +n , d : NEXT t

TO 7 :

NEXT n

RI!~D

d :

POK~

812150 DRTFI " C" ,40,16.5& . 68.64 . 6e.

g~6~ ~~7~

124,0

DFlTFI "5 " ,40,1&,60,64.e&,4,1 DFlTR ..

t " ,40,16, liiU ,e.la, 3~ .

80612> RETURN

Program je izpisan na pisalni ku, ki naših šumnikov z zaslona ni znal »prevesti« na.papir. Zato so v izpisu, tam kjer bi morali biti šumniki č, š in ž velike črke C, S in T. Na vseh teh mestih moraš torej pritisniti tipke c, s in t v grafičnem nači­ nu kot je 9pisano v besedilu, pa boš dobil na zaslonu šumnike. Izpis programa je zaradi stiske s prostorom pomanjšan na polovico, vendar so tudi vse vejice in vsa podpičja in dvopičja za dobre oči dovolj čitljivi (za ostale pa seveda z očali ali lupo), razen čmega kvadratka v 1260., 1265. in 1290. vrstici - v njem je navadna črka v.

Da boš lahk o šumnik e upo rabljal že med pisanje m progra ma, vpiši najprej njihov podprogram (vrstice od 8000 do 8080) in seveda vrstico 3, pože ni ta progra m, potem pa pred vsak im šumnikom (ki so zd aj dosegljivi z up o rabnik ovo grafiko na tipkah c, s in t) priti sni tipki CAPS SHIFT + GRAPH ICS (da dobiš kaza lec G ), po tem ustrez no tipk o za šumnik, pa spet CAPS SHIFT + GRAPHICS , da dobiš navadno tipkovnico (ka zalec L), Jedro progra ma je v dvanajstin vrsticah od 420 do 620 in od 800 do 830 in komur ni do okraskov, si lahk o pril ago di za svoj rač unalnik samo ta del. Upoštevati mo ra seveda še vsaj vnos glav nih spremen lji vk: premera cisterne (23,vrsta), prostornin e cisterne (25. vrsta) in višine ostanka (140 , vrsta), V programu je tudi i z r ač un porabe goriva na uro za tist e, ki la hk o registrirajo , ko lik o časa je delal gorilnik, oz, so tekli mo to rji letal. Pri gor ilniku / vplinj ač u je to ze lo zanimiv podatek za skupn o porabo go riva, saj nekaj desetink več a li manj la hk o krepko za maje družinsk o a li pa klubsko bila nco, Rešiš jo la hko, recimo , z zamenjavo šo be na gorilniku, s prihrankom pa si kupiš kakšen ~ ·spect :: rum ali commodore", Če se na po"rabo go rilnika veni uri la hko zaneseš, boš po tem ka r na pa met i z računal , koliko go riva si porabil v določenem času, Ko je program narejen, potrebuješ sa mo še do volj dolgo fižolovko, pa boš hitro na čistem z vsemi vprašanji .

Mogoče te bo ta vzorec tudi spodbudil , d a se boš še sam loti l sestavljanja kakšnega enostavnega program a za domačo a li klubsko rabo, na primer knjige č l anstva z naslovi in tel efo ni ter podatki o plačani č l anarini in naročnini za Kril a, klubsk e blagajniške administracije, izračuna rezultat o v modelarskih tekmovanj , statistike in a nalize izvaja nja vašega letnega jadrals kega programa, izračuna maršrute za motorno letalo, izračuna polare za jadralno letalo in podobno , Za motanih in zamud nih računskih in statist i čnih nalogje v letalstvu na pretek . Take stvari bodo Krila vedno z veseljem objavila, MARJAN MOSKON

Poskus se ni posreČil Dodatek kerozinu , ki naj bi preprečil požar ob eksploziji letalskih reze rvoarjev , v napovedanem poskusu na boeingu 720 v kalifornijskem vojaškem opori šču Edwards, ni opr~­ vil svoje naloge, Letalo, kI so ga strmogiavIh s pomočjo daljinskega upravljana, je po trčenju zgorelo. Poskus sta financirali FAA ,(ministrstvo za letalstvo) in NASA, kI skupaj Išče­ ta gorivo, ki se po nesreči ne bi vžgalo,

-

LETAL KI·* VE TNIK *

Organizacijsko glasilo PS ZLOS

leto X., številka 1

Predlog srednjeročne,ga programa ~ .razvoja ZLOS za obdobje 1986 - 1990 Za lažje naČrtovanje razvoja ZLOS za obdobje 1986 - 1990 je nujno uvodoma prikaza,ti rezultate realizacije srednjeročnega programa ZLOS za obdobje 1981 - 1985.

Rezultati. razvojnega programa ZLOS za navedeno obdobje, ki ga je sprejela: skupščina :lLOS' dne 21. 2. 1981 so naslednji :

. od 50.000 na ' 300.000 ,din ter motorn a letala od 2,000.000 na 14,000.000 din.

Za real'izacijo tega programa bomo predvidoma porabili prit:'ližno 500,000.000 dinarjev.

Ta kratka analiza naj bo osnova za predlog plana 1986 - 1990.

Predlog plana 1986 -

1990

Jadralni šport '

Jadralni šport

Plan letepja je znašal 60.100 ur ' Realizacija letenja znaša vključno z letom 1984 skupaj 48.563 ur Razlika 11 .537 ur bo vsekakor realizirana v letu 1985 Plan. pteletenih kilometrov je znašal 608.000 km, Realizacija preletenih kilometrov vključno z letom 1984 j'e Zl'lašala 562.258 km .

Razlika 45.742 km odpade na leto 1985

Plan naleta 60.000 ur Plan preletenih kilometrov 900.000 km Potrebna finančna sredstva za realizacijo tega plana, po cenah iz leta 1984, bodo znašala 180,000.000 dinarjev .

Motorni šport ' Plan letenja je znašal 35.000 ur Plan realizacije Vključno z ' letom 1984 je znašal 29.988 ur Raziika 5.012 ur bo realizirana vI letu 1985 Padalski šport Plan padalskih skokov je znašal 28.200 skokov Plan realizacije vključno z letom 1984 je znašal 24.077 skokov Razlika 4. 123 skokov bo realizirana v letu 1985 l,Jresničitev načrta nam je dokaj dobro uspela, .Če upoštevamo, da , je vrednost dinarja močno padla, da se je gorivo podražilo od 30 na 120 din za kg, jadralna letala od 500.0QO na 2,500, 00~ din, padala-

januar 1985

Predlogobn3 vljanja materialne osnove ZLOS od 1986 - 1990 po družbenem dogovoru na ravni LZJ Dimenzije dejavnosti naj ne bi širili. To pomeni, da bodo planirali le enostavno reprodukcijo : Razširjena reprodukcija pride v poštev .sa mo v primeru lastne akumulacije. Tudi letalske centre ne bomo širili temv\!č obstoječe ' materialno in ekonomsko krepili.

Do leta 1990 bi potrebovali: 12 motornih - jadralnih letal ...:: ekonomičnost 12 ultra lahkih letal '- ekono' mičnost \ 12 jadralnih letal - dvosedov - obnova ' 12 jadJ1alnih letal OG Elan obnova 9 komadov vit lov Titan ekonomičnost

Motorni šport Plan naleta 35.000 ur Potrebna finančna sredstva za realizacijo tega plana bodo znašala 300,000.000 din, po cenah iz leta 1984.

10 komadov športnih padal vrhunskih 100 komadov reševalnih padal - obnova .'

50 komadov športnih padal 5 klubskih letal' za padalstvo

Padalski šport

Finančno to pomeni:

Plan skokov 27.500 motorna Potrebna finančna sredstva za ' jadralna letala 48,000.000 din realiza'c ijo tega plana bodo znaša- . ultra lahka' letala 24,000.000 din la 75,000.000 din, po cenah iz leta jadralna letala 30,000.000 din 1984.

- dvoseda Za realizacijo celotnega strojadralna letala Elan 30,000.000 din kovnega in športnega programa ' vitli Titan 40,000.000 d~n vrhunska padala 3,000.000 dlO do leta 1990 bomo potrebovali , reševalna padala 25,000.000 din 555,000.000 din, 'po cenah iz leta športna padala 'i5,000.000 din 1984. letala za padalstvo 27,000.000 din To je predlog, ki je realen in .skupaj .

242,000.000 din zagotavlja, da bo dejavnost le- \ Denar za uresničitev načrta talskega športa v Sloveniji ostala v materialne osnove ZLO S do leta istih okvirih kot dosedaj. Kvaliteta športnih rezultatov. pa je kljub , 1990 je vnešen v načrtr~zvoja LZJ, zagotovil pa naj ,bi ga SSNO, temu lahko boljša, saj pri tem v ve': v višini 65% ter SRS v višini 35%. liki meri odločajo subjektivni PS ZLOS . faktorji.

,

Varnost

-

osrednja

točka skupščine

Zapisnik seje pre~sedstva skupščine ZLO"S;ki je bila v Ljub\ljani 21. 12. 1984 N a vzo č i :

- V zvezi z nerešenim vpraša- 'tudi ko misijo za pros to letenje. njeI!l zavarovanja letal in obj ekAl ojz Gojčič - predsednik , - Ra zgovo r s predse dnik o m tov ~ri zavarovalnicah je bil o Leon Mesarič - podpredsednik , IS SRS je bil reali zira n. e:redlagano, da naj se skuša najti, Mirko Bitenc - sekretar, Peter Ad . 2. , / rešitev tega problema z dogovoMarn - RKPZ, Franc Primožič Pogodbene nal oge v letu 1984 rom z Zavarovalnico »Triglav«: :......; ALC , Anton Gašper - RŠTO , so_ bil e vse r~a li z iran e. Izvedba Rudi Erjav\,!c - LC Maribor, Ma- , PS ZLOS je na tej seji za realizavnega iri špo rtnega prograstroko cijo predloga predsednika [S dolrjah Čelec - . OLC Porto'r o ž, ma za leto 19.84 je bil a poda na v o~ilo tov. Alojza Gojčiča, Mirka Franc Jaklič - Postojna , Franc materia lih za sejo . Oceno d ela na Bitenca in Franca PrimQžiča : ' Stari ha - Bela krajina, Drago os novi celovite ana lize ures ničitv e Glinšek - G:elje, Janez Matej Ad . 1. programa PS potrdi s tem , d a: Murska Sobota, Slavko Kos Realizacijo sklepov 2. seje PS je - Strokovne komi sije izdelajo DLC Novo · mes.~q, Marjan Pitcpodal sekretar PS: detajlno analizo dela v pretekli leLjubljana , Adrian Pandel - SI. - Predloge za priznanja F A [ talski sezoni z oceno va rn os ti leteGradec, Jože Majhen - motorna , po sklepu PS ZLOS je do roka ponja, ki ni na zadovoljivi ravni . komisija, Marjan Medič - jadralslal samo ALe. .

- Varnost letenja - na osnovi , na komisija, Rok Golob - špor-,- Republiško akrob<ltsko pranaliz in ocen strok. komisij tna komisija, Ta-ras Krivenko - , venstvo v Ajdovščini je bilo naj bo osrednja točka dnevnega DAOL, Jože Batolin - Ptuj, Iva izredno, prav tako tudi udeležba fI::da skupščine ZLOS v lettl 1985 .

Konavec in· Franc Vettorac na državnem akro-prvenstvu v - Osnovni nroblem , ki lje prosto letenje , Marjan MoškoQ ~ Ohridu. ozko v'e zan na varnost letenja je Krila, Nataša ' Koterle AP ~ Sklep o nabavi aparature za nalet pilotov, ki se na m vsa ko leto Portorož, Niko Slana - »Ddo«, ' sprejem meteoroloških podatkov zmanjšuje . O tem naj §e seznani Bizilj Stane in Brezar Janez DS pri preko satelita še ni reali~iran. DePVL ,(tov. Golob) , RSTO (tov. , PS ZLOS. vizna sredstva ' so zagotovljena Gašper) in RKPZ (tov. Marn) , Sejo je vodi! predsednik PS preko 19. en'Ote SISEOT, dinarTov. Marn meni, / da bi bilo ZLOS, predlagani dnevni red je ska od_ PI S PZ. potr~no doseči, da se poveča mibil sprejet oz. dopolnjen z infor- Po sklepu PS Z:LOS je OlJaIni,malni nalet, predpisan za podamacijo o poteku razgovora s na skupnost povišala participa- ~ Ijšanie dovoljenia, da hi imeli ' preds~dnikom IS SRS tov. Dušacijo za 5. pokal »8.1.« od 300.000 zakonsko osnovo za zahtevek nom Sinigojem. Povzetki jz vse- i na 400 ,000 dinarjev. . sredstev za zakonsko predpisan bine razgovora s predstavniki - AK Ptuj in Maribor se nista minimalni nalet. ' ZLOS bi bili sledeči: , odločila za prevzem letala AN 2 Ad . 3. od VSJ za potrebe padalstva.

- Predlog novega družbenega ' Oceno o ' 'uresničevanju ' vse- Glede radijskih postaj dittel dogovora za obnovo materialne binske zasnova Kril za leto ,1984 in osnove LZJ izvršni svet vsest- , od SSNO za AK,je zadeva na mrprogramsko zasnovo z načrtom t,vi točki. , ' ransko podpira in s podpisom .teizdajanja revije v letu 1985 ga dogovora v IS SRS ne bo - Proslava v Beii krajini na problema. ' Otoku je bila realizirana, kakoc predsedstvo potrdi .

- Nas~tali primanjkljaj pri iz- Zavarovati je potrebno letatudi zgodovinsko obeležje DC 3. la in objekte na naših letališčih. dajanju revije v letu [984 se pokri- Po sklepu ' PS ZLOS so tri va iz sredstev ZLOS. Republiški sekretar za notranje jadralna letala vuk T preneli: AK zadeve nam je zagotovil, da bo to - Letna naročnina za revijo Bela krajina, AK Slovenske Kozavarovanje:zvršil RSNZ v okviKrila v letu 1985 znaša 800,00 njice in AK Ljubljana. Novih letal dinarjev, rih obstoječi ' , ~lstetnov zavarovanismo prejeli. ' nja ,in le-to tudi financiral.

- PS potrdi predlog ured-Na osnovi sklepa smo pri - Nerešeno je vprašanje vojPetrolu naročili 200 ton goriva ' niškega odbora revije , da se honorar'glavnega urednika za leto 1985 nih načrtov za vsa naša .teh. sreds- , 100 LL iz uvoza' za leto 1985. Natva in letala. Republiški sekretar poveča na 15.000 din po snopiču . ročeno je tudi )etalsko olje, za LO nam je zagotovil, da bo za R_avno tako je bil potrjen predlog, katerega bo Petrol uvozil samo na da se izplača poračun honorarja dokončno rešitev tega problema osnovi naročilnic AK. O tem smo za leto 1984 v višini 42.062 to uredil z načelniki za LO v obči­ obvestili vse klube, nah, kjer so naše h!talske šole. dinarjev, - Kredit i?: fonda za AK Celje - Ponovno pozivamo vse čla­ ~ Obravnavano je bilo vprav višini 300.000 dinje bil rea.Iiziran šanje M~dnarodnega ' sopelovanja nice ZLOS, da naj se trudijo za po sklepu na osnovi pogodbe po in letals~ega turizma. IS SRS podpovečanje števila naročnikov revije. pravilniku , ' " - Zapisnik uredniškega odbopira to dejavnost in nam sugerira, \- PK VSJ je bil poslan sklep ra revije s predlogi za nove člane da z njo nadaljujemo.

PS ZLOS, da se pri LZJ imenuje

odobre~ a, a o rgan izacij a nima ditega odbora in povračilo potnih Pravilniku o priznanjih . O podelinarskega kritja za realizacijo stroškov za n aročene prispevke tvi zlate pla kete ' ZLOS potrdi uvoza .

PS potrdi. predlog ALC, da s~ to priznanje Ad. 9. Na osnovi zahtevkov čla­ pode li tov. Janezu Zirovcu. Pred_o AD. 4. . nic za kredite iz fonda solidarnosti logov drugi h č l anic ni bilo in PSje Predsednik ko mi sij e za prosto letenj e seznani predsedstvo s . je PS odobrilo s l edeče kred ite: pOdaljšalo rok za pred loge do 15.

AK Ajdovšči n a - 400 .000 din problematiko društev zmajarjev. januarja 1985.

- 5 let Na oS lwvi razprave so bili spreje ti Osvojen je tudi predlog PS A K Celje - 400.000 din - 5let nasled nji sklepi : ZLOS, da se zlata plaket'! ZLOS A K Postoj na - 400 .000 din - ' - PS vsestransko pod pira to pod eli tov. Liviu Jakol1}inu in 5 let . dejavnost. ge neralu Anto nu Tusu.

AK Murska Sobota ~ 400.000 \ - Ko misija za prosto' letenje PS je mnenja, da smo pri din - 3 leta naj usmeri vse sile v izdelavo »PraPS ZLOS 500.000 din " predlogih za priznanja in ne navilnika za , prosto letenj e«. Za zadnje tudi za državna od likovapremostitveno za tisk u čbenika. rešitev tega perečega vp rašanja te nja pretirano skrom ni in ne predRea li zacij a bo izvršena po tem dejav nosti imajo vso p omoč in laga mo č l a n qv, ki so le ta zas lu ži li . skl epu na os novi pogod be po prapodporo PS ZLOS in RKPZ. Y zvezi s tem je bila predlagana vi lniku fonda !

Ad. 5. komisija v ses tavI: tov . Stane Ad, lO, Sprejet je bil špo rtni ·Yarnostno oceno za leto 1984, Bi zi lj predsednik in člana program ZLOS za leto 1985;ki je ki je. bila pos lana na RKPZ Antbn G,ašper ter Rok Golob, ki s l edeč: predsedstvo sprejme in pOJrdi. naj sp'remlja in skrbi, da se stanje - rep. mladinske> ja dr. prvenna tem področju v bodoče popravi.

'Stvo Novo mesto, 9. - 12. maj Ad 6. ' 1985 Na osnovi raz prave "o predlogu - rep. člansko jadr. 'pr.venstvo Ad. 12: plana ZLOS, za obdobje 1986 1990 je bilo sklenjeno: " , Ajd o vščin a, 18 . - 26. maj J985 . Poda na je bila' informacija o - rep. padal ~ ko , prvenstvo družbeni pomoči leta lskim šolam - Predlog plana ZLOS naj se (ml. + , čl.) ALC, 27. - 30. junij ZLOS ; ta sredstva so procenobravnava na vseh skupščinah \, tualno v skupnih prihodkih letal1985 članic ZLOS. - rep. ,rally mot. pilot ov Masli h šol vse manjša , ter-informaci- Na osnovi stališč članic se ribo r, 1. junij 1985 ja o OD zaposlenih v klubih in pri na skupščini ZLOS sprejme opre.- rep. prvenstvo zmajarjev PS ZLOS. Splošna ugotovitev je, delitev za plan -o v omenjenem Ka mnik, 22./ - 26. april 1985 ' da so OQ zaposlenih na zelo nizk i obdobju.

- drž. prvenstvo JAR z mi~ ravni in da 'bo"to stanje treba po- Strokovne komisije za prostingom Ptuj , 14. - 16. junij 1985 praviti. ,PS je sklenilo za zaposlene to letenje, ,balonarstvo . in za v OS pri PS ZLOS: - drž. prvenstvo zmajarjev letenje z UL letali naj ravno tako Tolmin , 11. - 19. maj 1985 _ sekretarju se poveča hono- _ izdelajo programe dela ir) razvoja - medklubs-ko pad . prvens,t vo rar za pogodbeno delo za .mesec za to obdobje.

Pokal Podlehnik Ptuj, 2. in 3. av- ,december 1984 za 10.000 din in s Ad. 7. ' te osnove se mu v letu 1985 tekoče Predsedstv0 potrdi in sprej'me , gust 1985 - 5. pokal Branko Ivanuš povečuje z resolucijsko dovoljeno pred10g komisije za raz.delitev mednarodni rally Portorož, 5. rastjo ob v negospodarstv, l1 sredstev SlS zf\ letališko dejavnost 7. julij 1985 v letu 1985. \ - ;fransadriatic cup, prvenst- Tov.' Bizilju in Brezarju se v Glede zahtevkov za pomoč Y. vo motornih pilotov Portorož, še \ mesecu decembru izplača poP. 2050 Ljubljana za ravnanje ni določen _ ' račun OD za leto , 1984 v višini YPS; ali za druga potrebna zemelj'- Casino cup, padalsko prvepovprečnega mesečnega OD z ska dela je bil sprejet.sklep, da'se nstvo Portorož, 17. in 18. a'vtust rednim OD za ta mesec. . podaljša rok za dopolnitev vlog 1985' V mesecu januarju 1985' se jim do 15 . 1. 1985. Zahtevke, poslane - v LZJ ke kandidatura za ' poveča OD za 20%, kar naj bo do omenjenega roka na ZLOS, ' državno jadralno prvenstvo Celje, osnova za resolucijsko dovoljen : rešuje komisija v sestavi: 2. '- 9. juni1 1985 / odstotek PQveč§lnja OD za negos\ ,PS se strinja tudi s predlogi za podarstvo v letu 1985. , Polk . Janez Turk, Anton mednarodna tekmovanja v letih Rast OD zaposlenih in nadGašper in Mirko Bitenc.

1986, 1987, 1989 in 1990, od kateomestilo za"pogodbeno delo naj se PS ponovno opozarja vse čla­ Jih so pomero bna 6. in 7. pokal spremlja v letu 19,85 tekoče po resnice, da je zadnji rok za vloge za Branko Ivanuš v Portorožu in olucijskih določilih. sredstva SlS za letališko dejavnost XX . 'svetovno padalsko prvenstvo vsako leto do ,20r novembra . v Lescah (1990).

Ad. 13.

Ad . 8. Sekretar seznani PS o de~ I Informacije: . viznih zahtevkih članic ZLOS za Ad. 11.

- podana je bila informacija o leto 1985 od 19. enote SISEOT, kiPS potrdi ' predlog" da se šporimenovanju novega' sekretarja PK so bili poslani do roka in opozori tnikom ZLOS PQdele priznanja za LZJ. Za sekretarja je ' imenovan članice na realnost teh ·zahtevkov. športne dosežke v letu 1984, po tov. Bogoljub Jeremic.

Dogaja se, da so devizna sredstva

)

D ogovorjena ce na za ta letala (430.000,00 din ) velja do pro izvod ne števi lk e 42, za naslednja leta la, ki bodo prišla iz proizvodnj(;:! pa bo na PS ZLOS dogovorjena nova cena.

- Podana je bila informacija o napor ih za pridobitev soglasij za dovoljenja , da se naši centn Vk lju č ij o v mednarodni leta lski turizem. Mnoga nerešena vprašanja bodo težko reš ljiva (med . tehnik, gasi'!sko vozi lo) in bo verjetno potrebna spremem ba nekaterih zakonski h določil.

Razdelilnik za nadaljnj a leta la vuk T po pro izvodnih številkan je

Podana je bila informac ij a o pokriva nju deficita ' družbenega dogovora na ravni· federacije za , obnovo materialne baze LZJ. Po , tem d ogovoru dobi Slovenija še 3 letala utva 75 in to: . - , DLC Novo mesto l leta lo AK Celje l leta lo AK Ajdovščina l letal o

s l edeč:

'-

18 24 32 34 40

AK LjubUana AK Ptuj AK Ajdovščina A K Velenje LC Maribo r

I

Delovna skupšči n e ZLOS za leto 1984 bo v SO BOTO 2.

MARCA 1985.

- Seminar upravnikov in meha nik ov letal sk ih šo l ZLOS bo v Po rtorožu v času od 28. januarja do 1. februarja 1985. V program seminarja je potrebn o vkljuciti predavilnE o požarni v?rnosti na l e tali šči h po Prav ilniku v Zakonu o zračni plovbi in po možnosti organizirati izpite -

POSLOVNO TtJRISTIČNA DEJAVNOST ČLANIC ZLOS V LETU 1984

Klub

Na osnovi podatkov, ki smo jih prejeli od članic ZLOS za leto 1984, so bili v minulem letu doseženi naslednji rezultati:

Na let v urah

Število potnikov

42 322 15 379 36 I 40

291 2.601 180

460

din 399.800 2,670.460 108.880 4,795.000 400.000 16.000 280.000

56 1 97 15

3.688 384 325

'2,807.217 159. 194

1.570 '

7.969

18,365.551

I

Ajdovščina

ALC Lesce Celje Ljubljana Maribor Murska Sobota ' OLe. N. mesto Postojna Portorož QLC Portorož AP PtuJ Slovenj Gradec Velenje SKUPAJ:

Brutta prihodek

60

61

Iz navedenih podatkov je razvidno, da je nalet za te nams:ne ostal enak kot lansko leto. Ste ~ l. vilo prepeljanih turistov in poslovnih oseb je padlo ~d 10.671 v , letu 1983 na/.~9 oseb. Od tega števila je cca 3.000. tujjh tllfistov, ; kar predstavlja 2,400.000 din deviznega priliva. Tudi skupni prihodek iz tega naslova je višji od leta 1983. V letu 1983 je ta pri ho-

b:Pft~~~_

dek znašal 10,718.893 din, v letu 1984 pa 18,361.551 din . Ta nominalna pozitivna razlika je rezultat višjih cen.

Iz podatkov je tudi razvidno, da v AK Celje, DLC Novo mesto in AK Ajdovščina niso dovolj izkoriščena letala za te namene .

MIRKO BITENC sekretar PS ZLQS

l '

- ' Potrdi se pred log, da se izvrši primopredaja letal a DC 3, ki je postavljeno na l e t a li šč u Otok Beli krajini, Tehničnemu mu zeju Slovenije, kot dislociran eksponat tega muzeja.

- Sprejet in potrjen je bi l pred log za zvišanje izpitnih taks za leto 1985.

Ponovno opozarjamo vse letalske šole na prepoved upora be radijske frekvence na valovn i do lžini 121,50 MHz. - Tov . Prim ož ič posta vi delegatsko vprašanje glede povračila stroškov za plačilo računa leta lišča Ohrid za letalo zlin YU-DGP, ki se je ponesrečilo na tem leta'lišču in katerega je ALC poravnal v zakonitem roku . Dogovoije bil, da ALC s tožbo zahteva povračilo plačanega zneska od organizatorja tekmova_nja t.j. PK LZJ . V pnmeru neuspešnostI tožbe znesek plačajo v enakih delih letalske šole, ki so bile po sklepu PS ZLOS uporabnice tega letal'a . .

Ob zaključku 3. seje PS ZLOS je predsednik zaželel vsem člani­ 'Cam in članom organizacij ZLOS SREČNO NOVO LETO 1.985.

Zapisnik sestavil JANEZ BREZAR

/

Zakaj obrambni sistem pred točo ni dovolj učinkovit? . / Skupina delegatov 39. okolišgos podars tvo , Skupščina občine Marib or-R otovž je pos tavila v zbo ru združenega dela Skupščine SRS na zasedanju 30. januarja 1985 naslednj e delegatsk o vpraša nj e: Znane so ugo tovitve , da rak etni sis tem o brambe pred točo v SR Sloveniji ni dovolj učinkovit. Med vzraki za neučin kovitost je nastanek t očo nosnih oblakov nad Avstrijo in koridor potniških letal; raketna obramba pa deluje samo na našem ozemlju. ' V svetovnem merilu se .izvaja 70% obrambe pred točo z letali.

L.etalski center Maribor je organIZIral ta ko o brambo pred toč b preC! 3 leti (od 1981 dalje), .ki deluje tudi v zračnem prqs toru Avstrij e. Delo je opravljal kombiniran o I z raketnim sistemom in v sodelo~anju s Hidrometeorološkim zavodom Slovenije.

Na skupščini SRS februarja 1984 Je bIlo podano poročilo hIdrometeorološkega , zavoda o obrambi pred točo vendar letalske obrambe sploh ne omenja.

Republiški organ je zahteval dopolnitev poročila s"kupaj z letalci do konca junija 1-984 - z oc'e no preteklih let. Poročilo bi mo ralo dati oceno z vidika racionalnosti in uspešnosti za kombiniran sistem obrambe (rakete + letala).

V. kolikor je. taka kombinacija bIstveno cenejša 111 uspešnejša od s,!mo r ~k e tne obrambe, bi bilo potrebno datI pobudo ' za spremembo zakona obrambe pred '

poseb'nega za kona , je bila velika škoda , ki jo je ta atmosferska ujma p ovzroč ila v nekaterih predelih Slovenije sredi jUlija leta 1978 .

- S s prejetjem za kona o sist efn u obrambe pred 10čo v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 33179) so za sedanjo fazo ' izvajanja za kon a, , pom embne zlasti naslednj e rešitve:

oziroma podkvadrantih, kjer se izvaja letalska obramba, se ne izvaja raketna obramba in o brat no, ?- namenom , da se: , - od pravi medsebojno ov iranje: .

- ugotovi rela tivna uspešnost različnih obramb.

2. Odločitev o točni razmej itvi , kje se bo izvajala letalska <\bramba pred točo in iz katerih kvadr ~n t ov bo potrebn o umakniti raketn a izstre lišča , sprejmejo delegati Samoupravnih sk upnosti za ~ bramb o pred t očo severovz hodne in osrednj e Slovenije.

3. Metod o logija , po kateri bo delovala let alska obramba, bo povzeta \ po metodologiji iz ZDA (North Dakota Project) . .

J. Zakon je zagotovil enotnost sistema obrambe pred točo v organizacijskem, metodološkem, tei1no loš kem in tehničnem pogledu.

2. Tehnična : sredstva sistema za obrambo pred tOčo so večnamenska. Uporabljamo jih tudi za potrebe prognostičJ1e službe vremena, merjenje padavin, predvsem pa za delovanje službe za opazovanje in obveščanje.

'4. 'Območje , ki je pri nas pr~­ J Določen je bil strokovni nodVldeno za letalsko obrambo, je silec izvajanja obrambe pred točo podaljšano glede na območje - Hidrometeorološki zavod SR delovanja letalske obrambe pred Slovenije. točo v sosednji Avstriji. S Posebnega pom.ena za uspomočjo radarja bo spremljan pešnost obrambe pred točo je tudi razv,oj nevihtne oblačnosti nad , »Dogovor o enotnem sistemu organiziranja in izvajanja obrambe ..Qbema območjema, prav tako tudi delovanje na nevarne o blake. pred točo na o~močju SFR JugoTako bo, skupaj s podatki o poja- , slavije«, ki je bil sprejet aprila 1982. Na celotnem območju SFR \ vih (Dri tleh, mogoče dobiti osnovo za določitev relativne uspešnosti Jugoslavije, kjer _je organizi~ana obeh obramb v daljšem časovnem obramba pred točo, smo uvedli razdobju. . rakete kot transportno sredstvo 5. Za· konkretno delovanje le~ za delovanje na točohosne oblake. talskeobrainbe pred t očo bo Zahvaljvjoč dejstvu, da je obramHidromet~oro loški zavod SR ba pred točo dejavnost širšega Slovenije dopolnil program ledru žbenega pomena, smo dosegli talske obrambe s podrobnostmi iz dobro sodelovanje z vsemi odgometodologije in ustreznimi tehnivornimi organi, ki omogočajo upčnimi zahtevami. orabo raket.

6. Za določanje kriterijev pri Na podlagi izkušenj iz drugih aktlVl1l obrambi pred točo in čim držav (predvsem Avstrije) se je bolj ~e poznavanje atmosfere, se oblikoval predlog Letalske zveze bodo nadaljevali sondažni poleti . Slovenije, da bi v našem prostoru za meritve temperature in po pri obram bi pred točo uporabljali možnosti tudi , vlage. Letalski tudi letala. center Maribor bo skupaj z . Na pobudo Republiškega ' kotočo . miteja za kmetijstvo, gozdarstvo , Visoko tehnično šolo v Mariboru VPRAŠUJEMO: oskrbel čimboljše merilnike teh in prehrano in kas neje Izvršnega Zakaj tega skupnega poročila količin . Sandaže pa ·se bodo izvasveta Skupščine SR Slovenije sta (Hidrometeorološkega zavoda in jale tudi na območju, ki ga po kri'Hidrometeorološki . zavod SR letalcev) ni še do danes oziroma va Aerok lub Celje.

Slovenije in Zveza letalskih mgaia kaj HMZ SRS odbUa 'ali ne upnizacij Slovenije pripravila poe, Menimo, da je s skupnim progošteva racionalnih pobud? 'noten skupni program obrambe , ramom realizira!1a po buda Zveze !'la. postavlje.no aelegiHs Ko vpletalskih organizacij Slovenije za pred točo. rasanJe Je .Izvrsnl 'svet Skupščine ustrezno vključitev letal v obSR SlovelllJe posredoval na'slednji Osnovne sestavine skupnega rambo pred ...točo: dosledno izvapismeni odgovor: programa so nasl,ednje: --:- janje tega programa pa bo dalo tuNeposreden povod, da smo 'v di konkreten odg9vor o učinko c 1. Področji letalske in raketne SR Sloveniji o~ganizira li ob.vitosti. in racionalnosti različnih obrambe pred točo morata biti rambo pred točo na osnovi vrst obrambe pred toč o. ločeni. V letalskih kvadrantih

Uresničitev

strokovnega programa V letu -1984

Glede ure s nič e nja strokovnega progra ma v letošnj em letu vam posredujemo še nekatere kazalce za oceno dela posamezne dejavnosti . Analiza dela s tem ne bo celovita , vendar nam bo dala dovolj jasno sliko za oceno dela , na osnovi katere lahko zavzamemo stališča za načrtovanje programa in dela v bodoče .

81 % načrtovanega nal eta 45 % je bila realizacija n ačr t ovanih novi h dovoljenj .

157% je bilo realizirano osnovno šo lanje motornih pilotov. Vendar moram o tu pripomniti , da je bila dejanska reali zacija načrto­ van ega programa 95, ker so v poročilu prikaza ni učenci , ki jih šola "Casino « Porto'rož prek o OLO Portorož ,komercia lno . V letu 1984 1:i učencev .

Realizacija dovoljenj in po- . oblastil: .

35% načrtovanih športnih dovoljenj ' 133% načrtovanih po klicnih dovoljenj 70% načrtovanih pooblastil za I učitelje motornega letenja ' 16% načrtovanih pooblastil za '\ akrobatsko letenje.

Skupno je v letalski sezoni letelo 357 motornih pilotov, katerih povprečni nalet je znašal 18 ur.

kar pa je z o ziro m na poras t stroškov in s tem tudi ce n iZa tovrstne usluge tudi razumljjvo .

PADALSTVO '

Procentualna realizacija strokovnega programa: 105% načr t ova nih padal skih sko kov 76% je bilo rea li zira no osno,v no šo la nje padalcev .

JADRALNO LETEN"JE . 113% je bil a rea li za,cija n ačrto­ Odstotkovna uresničitev načr­ vanih novih dovoljenj pa dalca tovanega programa: 95 % načrtovanih višjih športnih značk.

78 % načrtovanega naleta Skupno je v leta ls ki sezo ni 1984 77% načrtovanih preletehih skaka lo 86 pad alcev , ki so izv ršili kilometrov v pov prečju 65 s ko kov. \ 21 % načrtovanih višjih športnih značk .

V uporabi smo imeli 86 š po rtnih padal " s katerimi ie bilo 91 % je bilo realizirano osnovno Izvršeno v p ov prečju 58 sko kov. šolanje . .

V to ku sezo ne je delalo 17 61 % je bila realizacija načrtova­ učite lj ev padalstva a materjev nih novih dovoljenj ali 1,7 učenc a. na učitelja .

Načrtovani program v · tej deZa to dejavn ost lahko reče m o, javnosti je bil skoraj v celoti. neda je v celoti izpolnila n ač rt ova ni V ,uporabi smo imeli 70 morealiziran . Poglavitni Vzrok za to . tornih letal, povprečni nalet je program dela, Resda se . cel o tl~ a • je vsekakor v skrajno slabih pada lska dejavnost ZLOS odVija znašal 93. ur. meteoroloških pogojih za tovrstv treh leta lskih šo lah , ki izpo lV letu ' 1984 je delalo \o pokno aktivnost v vsej letalski sezoni. njujejo tudi vse pogoje za tovrstn o licnih učiteljev motornega leteTo je tudi razlog, da smo v dejavnost oz. vlagajo znatna nja in 41 učitelj ev amaterjev. l eto~njem letu naletali 82% rea- . Skupno 51 učiteljev ali več uči- . sredstva v nadaljnji fazv uj tega lizacije naleta v letu 1983 in 70% športa . Poveča l a seje kvaliteta d eteljev kot učencev na šolan iu . realizacije preletenih kilometrov la it;! s tem ,v ezano tudi v veliki meCelovito analizo za to dejavlanskega leta . Slabi meteorološki ri varnost s kaka nja , ka r pa Je v nost bo vsekakor izdelala stropogoji pa ne morejo biti vzrok za kovna komisija za motorno lete- \ najbistvenejši del načrt ova n ega neizpolnitev načrtovanega prograzvoja in programa dela. nje, vendar je že po bežni ocenirama pridobitve novih dovoljenj, , tvi jasno, da s.e nam tovrstni nalet Zmajarji šolanja učiteljev in pooblastil. zmanjšuje . Glede na realizacijo l. org. smo v letodnji sezoni ' v letu 1983 Vzroke tega in analizo bo izdelal a II 'društev strokovna komisija za jadralno naleteli skoraj \000 ur manj .

50 tekmovalcev Posebno je opazno zmanjšanje dejavnost.

2. predpisi - pre-gled d javnosti Skupno je v letalski sezoni 1984, turistično-poslovnega naleta, letelo 570 jadralnih pilotov. katerih povprečni nalet je znašal 19 ur.

V uporabi smo imeli 94 jadralnih letal, eovprečni nalet na l e~alu je znašal 115 uf.

V letu 1984 je delalo Il poklicnih učiteljev jadralnega letenja in 76 učiteljev amaterjev. Skupno 87 učiteljev jadralnega letenja ali 1,5 učenca na enega učitelja . .

,MOTORNO LETENJE ' v

Procetualna realizacija ovnega:.programa:

stro-

LET[~JE

JADR.Alt--JO L&'TA1.S~A.

0$"

...

ielG'Ii-

Sol..A

li

A'JOOV;~It-{A

1)0""

1''''''-1. ,,4 a ...

U•. ~ ,.

a.....

SR. ZL

.... ~ ""1·......1 "C: ' •eh l

•....'i....

!>

2-

2-

rl,

(S

2

2

-

~

1(,

(,

2. o, ____

'2

1(,

,c. ~1.:J E . M.l\RJ BOR.

'-

'"

:5 ....

1 .... .. ,.

M.SOBOTA ,.

-

.y E l.~ )..l::J.E

.,.

-

3

-

i

'7

~

;3

e

.3

5'

•

-

-

2-

~

4

2

"4

2.

2

-

2

4·~

2-

4

6

- -

~

... ....~

~

&4-

~AUZA.c:.a -:JA.

-, ... - -. - -3- - f .

_._ -

._- -- - - ---

:!>

--r - .- - ---2.

- -

2

2-

2

-

-

-

1

_. _-- --- -. ---·1---

:l ~- - "

-

--

.--..

-

-

:2

.,

-

4-

~

-

-

-

-

_ ._.

- - . - - --- -- -- _._---- -

---

8 . 000

9.6'49

7:;00

-

-

3.0(;,.

-

:- -

3500

-

25'00

-

-

-

- -

&. 4-2.9

4

:2

.\

.\ 4 .:250

-

2-

-

'\

.\

It.

-

-

-

-

-

-

-t . 5"9

. ~

2-

2-

4

4

2-

.\

·l

0 .000

2-

-

2-

-

55

56 34

.., 5

.. O

~3

4S

.~4t

*

20

- -

.3

5

&

\.,

B

- -

"~'1..'1.50

.f-to. ~"4-

~S

45 '30

89

-74-

22' '" 3l

'72

6s

'12

23'60

S2

(-,9

52

2 10

U1t2'o8

5

~

6't

...,.

1.300

PI

.,s

82

'7!5

~G

, 4"

'1fl.

Be

"le.

ia

19

4~

10 0

48

20

~,

Ito

69

Itt

e

28

..'Ito .

20

22

2 8 '30

21

t9

3&

.

8 00

ut

97-4

79ft· 2.1

'1

2.0

8 00

~9

4-~

0 0

4s

1:3' 20

' "oo' 04 ,<>7 ,;

40

",3

55

38

41 ' ~0

12

15

2.'7

~8

2s

629 ' ''1

_ la

.2

20

ff>

:ze 'So

15

9

24

9

~G

"

"

:5 5

46

"

.&'10

4~

~~

3(;

' 49

'"

~9

:6

30

15

600

-Iz.

2G

J8

as~

404'"

u.

2.'"

6&

91'l1

4"'09

!>lI7

4 ' 00

.50 · ~7'

208

~ "50

• • 2.5'2-

9'~ '

4e

~ ~2.S' 4740' l;~

~o8 /

2. .S".

!>7

--_oo

-

~

29

-\3

-

- ~~----

'1-1 .';0 0

8

~.

!I~

",Cl

'''.(02

809

2 .'123

-

.0)

~5

2j

- - _. ;(,381

.4.~o.

.!>

- I-

4,

Z8<jC

~ , s oo

j 5.090

:;,

.

".41;0\' 2,, ·

•• 2.(4 ' S2

889

(3 , 5'00

2.

,

9."50

18 . 000

-

.,

4d

.

iS.8H:'

It

~

.; 5'

\ .80(,

..-

Sk..r-j l>o...lta.:i t .....,..a. ut. %."l'z. to ",'..ta t'il.~.,

~Q

~3

'2.004 ' 43

•• (;,40

~rj,()OO

~o

.,

_ _ o

80 00

-

-

-

-

--- ---4 - -

i

:.1

f--- -

-

~

~

S

-

~

~

j

'\

- -

-

~

•

~

~

It

~ , Bo1

?'(;j . j t ) l ?

-

-

2-

'Id&r. 9\", ..li\o"'l'1~ 'A_1..A..W

4 --- _oo-

- .3

'S

-

2.

:,

-

.\

4 2.

---- - - "- -- - - - . . _ . --- ..-. . _-

~

.3

51., ~RADE.C.

'\

~

5

'PTl)::J

<o

2

5 Po STO:Jt-.lA -4

" ·POt:z.:TOUOZ

'2

G·

,.

tJovo -MESTO

-

-

2

-

7 '.Ju

1

~

..

:,ol,,"J'u t __;'; ,icul.-..l'OlI.

UIZ..

.l...e+ov

7 , 50 0

--- - 1--._9·9-l0

.j

8

- --

.

-

It

-

-- -

-

__

~

3

;,

--.

"c."

560

~

i>..-elelo.. - k'"'3..

4

-

2.

!..

H

Ol:>.

- . . -- .... - .1_ . ----.--------429. 09S

-

8

, ·a

300

-

'1

'7

L::.

:!

, '1

-

L:Jl:'B1.:JAH A.

--

.

'osoj: -~ .

~

~

ALe.

198+

'PLA.ht, :REALI ZAC.I:JA

I

"~·7oo

"2,c;,3it- 40."76S'n

-

42

40

...

4s ,

25 20' ~(

~9

2s'

ul

"

45 ' 50

2..8

to'~

48'!1

U'U'

42.0

.(9

f~'&o

,

4'0

.~.

4It-G

439

,"41.

5?0

"-

\

\

.1

LETE N::JE -

MOTOkNO I

'_\.'~ii\Q o,... š...'\. '.lel· la ...

l &Tl\1..SkA. " SOLA

clo",

....".

u~t

1-

2

_.

.-

?

2-

-

4

-

-

:5

-

-

7_

i-t-"

A:lOov.scl'4A .i ..

2.

ALe.

.. - -.

-

c..EL:JE ~

LJU8LjA.~A.

-

- .3

",

4

2-

M,50BOTA.

\40\10 Ml:..STO POSTO:JNA.

.

-

PO~TOQOZ-Ou ,,~ 'PO~TOR.OŽ

PTU:J 5L, ~QAD.E.C.

YE..1..'i--I4:J.E. 'P1..A\..l-84-

"RItAlJ ZAC'-I JA.

2.50

%ost.· 41 4of)

-

-

:3

.:.

4-

1.·00

. - - ---- .. . .- - -

-

-

--

2.

l!.

- -

.3

~

-.

j

...

2

-

2-

~

-

~

~

448 '04

3 50

509'",

2.4"

'0"-

. 2.50

-

j

A

-

~

~

~'.3S'

~

4

-

-

-

~

4-

-

~

~

-

2-

-

(

.~

- -

ne :2<;0

~oo

UH

' 'tot>

~ 20

-

'-5 ' .!S' -

lt-!iC;" se

.'

A

~

:r.)oo

~QO

-

.--

-'

.-

-

-

~

-

•

4

384'S'0 250

~50

(,0'(0

')

'2.

2.'9"n j oci

•

-

440'28

-

...

2"

3 (o 4- -'fi

49

3

U"3 · t.1

:20 0 ~'1'21

2.021

2HG

• 40 "3

lH8

~'"

.

260t

2.805

""'to .

-

.t..-t9z 2. :6~d 2..95It'35 2.oEo'df ,t.s(!S ' ~S

"o('Z

-.--

-::

2.V. VVd

23

. "'51

~9

~9

~7 ' lo

Zil

lJI

4~

6l

2.0 12.

"780

Lt

-;so

34

.:5 4-

2:3

'TBa' 41t-

1)

23

28 '

' 2.,

~,. · a'

4 '20

.3

~2

. ~S

: i3 '

' 28

4-04- 'C)'T

4

(2

43

42

28

000

6

~8

2 4-

2..0

4-'14 "oi

2.

2.0

2.2.

.&8

2.0'4&

9

2S

a

:a'~

2. .

2S

<9

~O

09

9

~8

l it

~8

~6

:S5

45'

4S_

4 00

.'

2.34; ' 42-

48

~5

'741 ' (3

--

2-

2-

2.

~

.31

;:'2

~(

It-

52

3~

:sit' -

.-

20

2.0

20

20

It

2.0

2."

2.0

42.'&,

.3

~2.

~5

~.3

2.0

42

4~

ro -

...s-

300

2.3'" "9 8.H~

2. .860

2.4·"~

C02.

2.9~·

,

37

u

Si

45'

2. ~ · 48

73

4-00

<"24

5'0

~9

H.

5S

932.' S'S

-'

4<\

4$

.

... ""t.~.

,,2-

ryl~o

99 ' ~6

2~

~7

"'-.-\ \)-,. .

. ,H

2.09' .. ~

<po

.,.

tit.&.

oS

• 255

-

25,."S'

-

-

't

~to"j ~.eI(";

.&: toi1ot..v

~

~()

'1ro7 '04

:.!>7~3

..

'5" 4-

-

02

~

... & ..

(Q

2-

- -'1.000 _.

2.472-

20

-

2.

---_.-

:S.-

-

-

9

243' 43

ft, t 9:

.1 00

2S'

4

:50

aT9

4lt-"4!l

34-0

.94't

- - -_ .- -----

-

-

·9

zlto

2.1

Gro?

"o' It" ~ .O()

.330

elr~ '

3'8S-

60 \

~

~ .'2So

4 00

-:;>0(")

4-

500

442.'5''-

.~60

3U.·;'c

80

~

I.t-

4"~'4e

,

Ita. '35'

2 Go

l

·3

2..62''''''

· ~ SO

2.50

2.00'01

4-

AHi 'o'"

"'Ol i,..1co.. ju

UR.

H1.o

l" S O

'71S"~"

1&.40':'

"CL

~30

) t,lc.ur-j

!.k.ut--.}

.. u..l.&.I.:....

UR.

l.-('\O

:3

2

""'~

'20'/

.1

- • 2 •

.... .

28,.'30

4-

:3

....... e,"'.i.e.

UR.

233"9

-

- -

.

S.;t ..... ie· 1JIu:,,_.\, 'O~"!"A

-,

4

~

MA.I2IBOR

2.

~

1..1(....

1984-· /

l>LAf..l, REALlZAC':JA

G . ~2.9'.31

'-.

-

/

It

u.

4-7

~o6

:!S&

3U

58

2.99

SlS?

.300

..:(ro

2.0 ~'2'

2.a ~S

PADALSTVO

PLA'""

1984-

R. EA.LlZAC.l:JA

,-,

..

601..,6,:

LETAl-S, 1i.A.. '

A:JDO'VŠČ.'I4A. Al.C MA~\aou. -

M. 50BOTA 'PT'U:J Pl..~~

- 84

1l.... ~1 Z,AC.I::JA.

O~'Il.

bbu.

,.1.... ,.cl. .3

!7,

-

.-,

I?

4

8

~

~

ol

;..

5

.3

" 2.9 22. ,

D" th. D3

e." .,.0,.... " J:..'" _f ' ·

,

It

2

5

~

:z.

6'

~

S'

-

5'

,

~

~o

..

'"

S IW ......::J

'l>~ .. ,l.c.

.• dtJ ""G"'j ~ .......... ,je

2..17S

"~

!. K O K O II io\....j.. :5

•. 333

-

~

~

~

,j

It-

4

t

-

45

3

44 42

•

3

2.

3

-

2

40

"

88

-

-

40'4

5 5

2.1B

,

5.287

$ILu...j 11._~ .

Q.

5

4-

....

"51Lo......

... ..........

-

-

22

3Q

26

78

2 .8" 2,

U

2~

3{l.

2..,

e9

2.5

22

~4

Ilto

,..

-

/~ 'lo

8

(7

4.4-43

42

49

360

.3

4

7

5

98

•

It-

8'

It -

~'~

~8

~G

"

42-

' 48

.. ·.92-

' 5

,

S. !ZSo

21

58

8'/

5.56 5

~o

S~

eG

A)t,~

HI-8

ua.

... .-...a.

KI, e

4t

U~

9

~.o

4S 51

. flo

f•

50

"., "" .,,.

2..

'1.5

~,,-.

20

~o

900

~o"

~

t.e_u "... ...,&. %1(.&

2 500 '\

-- ',-

~

-

'

81 60

4

-1

. ~-

!. k. co

~ 4. _-.~ .

~

5

~

..

ZI.

"ino

., .,

6

~+.

U~t

,"o

"

~48

I ".028 I1

"

Več skrbi množičnosti in razvoju ' Zapisrtik seje modelarske komisije pri PS ZLOS, v Ljubljani, 14. 12. 1984 Navzoči: Borut Perpar - 'p redsednik - Kranj, Janez Grošelj tajnik, Otokar Hluchy - Ljubljana , Rajko Figelj - SempeteriN. Gorica, Matjaž Praprotnik Ptuj, Veri Kolman - Litija, Marjan Bartolj Mirna, David Marc Ajdovščina, Bra nko Leskošek - EMO Celje, Gusti Ogrinec, Roman Kramberger Domžale, Nives Plečnik - Logatec, Milan l'1astnak, Rado Nabergoj, Bogo Stempiha[ - A~K VP Ljubljana , Jože Cuden ARK Komarov, Branko Novak - Idrija, Janko Oblak - Vrhnika, Mirko Bitenc, Stane Bizilj PS ZLOS Sejo komisije je vodil pr«dsednik. Dnevni red je bil sprejet brez dopolnil.

Točka

1.

Figelj - letalski podmladek: v pionirskih kategorijah se je zv išalo števi lo tekmovalcev, problem rep . prvenstya so bile neprijavljene ekipe odn. pr eveč modelarjev iz enega kluba . .

V razpravi so bile dane še nekatere ugotovitve in zak lju čki za delo v letu 1985. Delokomisije naj I bi bilo bolj usmerjeno na reševanje problema za večjo množ ično st in vodenje nače ln e politike ,razvoja modelarstva, kot reševa nje tekmovalnih problemov.

Zato bi morala komisija izdelati razvojni program modelarstva od 1986 do 1990. leta (di menzije dejav,nosti). V zvezi s financiranjem občinskih TKS dok o nčno rešiti, kdo so modelarski učitelji in Jim dati pismeni dokument, ki je tudi pogoj za nagrajevanje de'la . Za večji razvoj, množičnost in ustvarjanje baze za izbiranje kvalitetnih tekmoval~ev , ki bodo zamenjali sedanjo generacijo vrhunskih špor- tnikov, vpeljati v vseh klubih kategorije za začetnike (ne . po F Al), Itekmovalce pa razdeliti na starostne skupine .ter ' stimulirati njihove uspehe. Za pionirske kategorije Qrganizirati klubska in medklubska tekmovanja, kot osnovo za republiška . Za poznavanje stanja Y modelarstvu izdelati vprašalnik o številll modelarjev in s katerimi kategorijami se vse ukvarjajo. Na sejo PS Z\...OS postaviti kot glavno točko dnevnega' reda probl,e matiko model?rstya .

Sklepi zadnje seje z dne . I 3. 4.

1984 so bili realizirani.

Točka 2. .I , _ Poročila o številu tekmovanj, od klubskih do zveznih in o številu udeleženc'ev Qa tekmovanju v letu 1984 ter organizaciji so podali zadolženi za po!\amezne kategorije, s pripombami in oceno. , Grošelj - prostoleteči modeli: v teh kategorijah so imeli tekmovalcLglede na nova d()I()čilil o razdaljah med kategorijami pripombe' na neupoštevanje teh ali na neustrezpe te~ene za tekmovanja, kot tudi na delo sodnikov. Krivdo za slabo delo nosijo tudi ekipe, ki ne pripeljejo potrebnega števila sodTočka 3. nikov, tako da so organizatorji prisiljeni iskati zasilne rešitve . .

Navzoči delegati so na seji Kolman - vezani modeli: po ' izpolnili vprašalnik z orientacijskimi podatki o prihodkih in števjlu udele7p.nr.pv in tekm()V31l'j odhodkih za leto 1984. je to najslabši razred, kategorije modelov zračni boj v ZLOS \ Točka 4. . sploh ni.

Komisija je sklenila, da deluje Hluchy radijsko vodeni tudi v bodoče na dosedanji način ' modeli: v tej kategoriji ni bistve- ' in se na seje vabijo vse organizanih sprememb, uveljavil pa 'se je v cije. Za tekoče nujno reševanje celoti tekmovalni sistem za višjo problemov pa ' se sestanej'o zadolraven tekmovanj. ženi za kategorije, kot sekretariat komisije, v katerega so imenovaČuden .-:. raketni modeli: obču­ 'ni: Borut Perpar, Janez Grošelj, ten porast kvalitete in števila Otokar Hluchy, Veri Kolman , udeležencev. Klubskih tekmovanj Jože Čuden in Rajko F,igelj; ni iz razloga čuvanja raketnih motorjev za višja tekmovanja.

Točka 5.

za

: V ~omisijo za rangiranje modelarj ev in kluqov so bili imenovani: Bizilj, Groše lj , Hluchy , Ču'clen in Mastnak.

Točka 6.

Komisija je izdela la predlog športnega koledarja za leto 1985, ki je usklqjen s predlogom zvezne~ ga koledarja . Vse manjkajoče datume pri tek movanjih morajo orga ni zato rji sporočiti čimprej, tov.

Leskošek pa uredi z AK Celje za prevzem orga ni zac ij e rep. prvenstva pi o nirjev FIA in A2 .

Medklubska regijska tekmovanja : 6.4. F l D Ptujski poka l Ptuj 7.4. F 3 B Ljubljana 14. 4 , F3 B Rado mlje (MK Domžale) 29. 4. F 3 B Ajdovščina (A program) ? F 3 B Celje (EMO Celje) . 26. 5. medno srečanje modelarjev Ajdovščina ' maj medno srečanje modelarjev Radomlje 14.9. B 2 pokal Milan -Borišek (Litija) .

28.9 . F I ABC in A2 pokal Mirne (Mirna) Republiška prvenstva:

4.15.5. B 2 Markovci Ptuj 2.6. F :3 B Kranj 8.6. FI ABC Vrnika april F l D , D l Ljubljan a (GR) (Vrhnika) junij pionirsko A ,2 FI A Celje Zvezna tekmova nja :

4.15 . 5. F 2 Kurentov pokal Markovci-Ptuj 8. ~. F 3 B.pokal Ljubljane 21. 9. F IStajerski pokal Celje (EMO) Državna prvenstva: maj F 3 B Celje (EMO Celje) Tekmovanja raket. modelarjev: 13.4. S-3A, 4A " 6A odprto mestno regijsko . Ljubljana (Komarov) '20121.4 S- 3A, 6A mladinci S- 3A, 4C, 5C, 6A, 7 člani ,rep.ubliško Ljubljana (ARK bratst- ' vo in enotnost) 28129. 9. zvezno pokal Lju-

bljane .in memoriae V. Komarov (ARK Komarov) S- 3A , 4C, 6A, 7, 8A ,Zapisnik seje komiSije za ,m.uzejske eksponate pri PS ZLO S, 19. 10. odprto medklubsko Lju28. 9. 1984 b lja na S-3A, 4A, 6A 20. 10 pokal Notranjske LoNavzoči: Rok Go lob ..:-, predTMS poenoti vse ta ble za letala gatec S-3A, 6A , 8A (lA?) MMK sed nik , Fra nc Vid mar - Tehn. muzeja (O to k, Brnik) /' Logatec \ muzej Sloven ij e, Zvonko Rus Komisija je~skre nil a, da v ko n'Točka 2. - leta la v ZLOS za belokr. muzej Metlika, Du~an kurenci pionirjev tek muj ejo pionimu zej Brat in a - AP Ljublj ana, Tomo rji : rojen i v letu 1969 in mlajši.

Polanc ... Fra nc Mordej - IA A, .Komisija ugotavlja , da v dogledG lede tekmovalnih taks je bilo , Samo Cebul - DAGL Velenje, ,. nem času še ne bo možno zbrati dogovorjeno , da je treba v, ra zpiStane ' Bi zi lj - PS ZLOS, Zora n ' vse h predvidenih letal za muzej na sih za tekmova nja dati l oče n o J erin 1 enem mes tu, zato morajo aerokl~­ tekmovalno takso za o rgani zaSejo je vodil predsednik komi- ; bi , ki imajo letala za muzej , ta c'ijske s'troš ke · in druga vplačil a sije po predlaga nem dnevnem . čuvati pred propadanjem . Mož(hrana, ipd .). Na tekm ova njih , za nost do biti hangar od Olme, v redu . katera je d o l oče no v raz pisu, da katerega bi spravili letala, odmo rajo ekipe pripe·lja ti svoje sod. To~ka I. ~. let~lo DC 3!,)a Oto'pade, ker je hangar rezerviran za nik e, ne morejo tekm o vati ekipe, ' ' AK Ljubljana , zaradi p~ičetka del ku pn MetlI·kl ki . sodnikov nimajo in i niso bil e Za .Ietalo, kot mu zejski ekspogradnje f\ovega letališča . . priiavliene. n~t .TMS na letališču \ho.l< pri Me- ' AK Ljublja na je na Surčinu kuJ' oč ka razno: tlIkI , s.o bIlI y razpravI sprejeti napil kupolni hangar zaradi cerade, stoječo konstrukcijo pa . mora slednjI sklepI : Modela rski material: rezano balzo ima na razpolago Ko- - letalo je treba '~ehnično urepodreti , ker ne rabi ogrodja. IAA vinotehna Celje, balzo, letvice, diti tako , da ne bo možno odnesti (tov . Polanc) bi postopoma prepekakega dela letala (kapotaži, ljal v Ljubljano elemente, kjer bi vezane plo šče dobijo modelarji v ipd .). Po iriformaciji bo to ureq(la , j.ih uskladiščili . Problem pa so Ptuju . Svoje potrebe (količine in željene dil)1enzije) sporočijo na VP 3363 Cerklje, na osnovi stroški razdira nja, še večji pa na. naslov : Praprotnik Matjaž, Zagdogovora med zast. Pestotnikom kup c;erade. TMS nima sredstev: rebška 57, 64250 Ptui . . in sekretarjem PS Bitencem. , Korpisija je mnenja, da bi bilo . y planu TMS za leto 1985 je šk,?da ~ni~iti ' ogr~dje kup~le;Seja seKretariata komisije bo postavitev, razstave v letalu, zat~ resItev bl.bl.la po.m<;>c tehno sluzbe med 10. in 20. januarjem 1985 je potrebno; da TMS vzpostavI PVL , prosnjo naj ~I poslala Z.LC~S (vprašalnik številčnosti kategorij, kontakt za izdelavo načrto \"'z ar(sekretar PS zaradI vzpostavlJel1lh s rednjeročni progra~ , p're~led stikov s PVL).

-nm:K.wm ~· ugu\.'cem tnačrti za predlogov imenovanj uCltelJev, razstavo v letalu,in ureditev okVsa muzejsk~ letala na Brniku seznam materialov za uvoz).

-: olice letala). V načrtu ureditve je so last TMS, razen DC 6, ki je last Zap-isl1lk sestavil . potrebna tudi presoja oznak na leAK . TMS pa dobi še letalo MIG STANE BIZILJ talu (originalne oznake RAF in 21. Zato~je potrebno, da TMS in Predsednik komisije ugo tovitev, čigavo Je bilo letalo) AK 'r ešita medsebojno vprašanje BORUT PI;:RPAR kot umestnost sedanjih oznak na lastništva DC 6. letalu (emblem AK ,B. krajina) . .' Točka 3. -letalo PO 2 in Kurir - potrebna bi bila vsaj delna Letali se nahaj~ta na letališču ureditev pilotske kabine z instM. Sobota (PO 2 je že poškodorumentalno tablo, če kabine ne bi vano). Komisija je soglasna, da se bilo možnokompletirati. Po obe predata na čuvanje v Velenje.

- informaciji tov. Mordeja je na SuKomisija zahteva od AK Velenje rčinu nekaj teh letal, zato bo in DAGL Bloke pismeno izjavo, ugotovil ali se da -kaj dobiti~od teh da bostaI.etali v hangarju in očuletal (sodelovanje 's tov. Cedom vani odn. PO 2 tudi popraVljen. V . Janicem iz Muzeja jug. letalstva). : AK ZLOS ugotoviti ali imajo za - če bo v letalu I' t.a lna razstamuzejska letala dokumente (urejen odpis , knjižice letala-motorja) va, potem je treba dobiti nekoga v kraj . skupnosti Otok, ki bo imel ter rešiti:'-urediti prenos lastniključ od letala (predlog družina . štva . teh letal na TMS, kot ' Urh) . muzejske eksponate. , - ker letalo fiiičn~ ni varov~no, bo stanle občasno kontroli, Laplsnik sestavil ral tOV ) Rus. Ze sedaj pa je nujno STANE BIZIL,J pot,rebno, da TMS naredi tablo z .

Predsednik komisije napisom s podatki letala in zakaj je postavljeno, v naslednji fazi pa ROK GOLOB

StaJna razstava'v dakoti'

.

Delovni načrt revije Krila ' za leto '1985 (XV. letnik) .

Vsebinske zasnove Kril v letu 1985 ne nameravamo spreminjati, čeprav pričakujemo o sodelovanju z gospodarskim letalstvom tudi mnenje izdajateljskega sveta Kril, oziroma predsedstva skupščine ZLOS. Obseg revije 'naj ostane nespremenjen, torej 320 strani v 10 snopiči h (dvojni števi lki junij-julij in avgust-septe mber) inAO stra ni Letalskega vestnika, ki izhaja po potrebi.

Uredniški odbor, ki je po imenih 'sicer dovolj bog~H!. vključuje skoraj vse dejavnosti , je treba »pomlC:lditi«, saj nekateri člani ne sodelujejo že nekaj let. Letos so v glasilu dd 1'5 članov uredniškega odbora sodelovali naslednji tovariši: G. Ajdič, M. Bitenc, S. Bizilj, J . Čuden, L. Mesarič, S. Petric, C. Trček in M . Moškon .

talskih prireditev, dogovorjeni strokovni prispevki ipd.) naj znaša 500 din za tipkano stran.

Honorar za barvno ~ naslovnico naj znaša 2.000 din, za objavljeno črnobelo fotografijo na notranjih straneh pa materialno nadomestilo 300 din. Sodelavcem, ki se po naročilu udeleže ·tekmov<lnj in drugih prireditev kot poročevalci . za Krila, naj se povrne potne stroške.

Honorar gI. in ' odgovornega urednika naj se uskladi s podobnimi gla,sili , upoštevaje , da je za povprečno štev il ko na 32 straneh Qotrebnih okrog 50 ur dela. , Clanom uredniškega odbora, ki žive izven Ljubljane , naj se za udeležbo na seja h odbora povrne .vsaj stroške potovanja z javnim prevoznim sredstvom, 'Pripravil:' M, Moškon

Uredniški odbor sprejel oceno ,Zapisnik . seje uredniškega. odbora revije Krila dne 6. 12. 1984

Tone Ceriri. Iz uredniškega odboPrisot ni: Ma.r jan Moško n, Mirra se črta Jure Franko. To mora ko Bitenc, Stane Bizilj , !;lelizar _potrditi ~S ZLOS. Za leto 1986 je K e r š ič, Cir'il Trček, Jože Cuden, treba predvideti tudi novega Srečo Petric, Franc Mordej , 00- , glavnega urednika na željo sedaminik Gregl in jure Mežnaršič , Predlogi za nove člane odbora: njega. za jadralstvo dodatno: - Tone Na osnovi razprave po spreje4.} Letna naročnina revije za Čerin, za zmajarstvo: Ivan Kotem dnevnem redu, so bili sprejeti ' leto 1985 naj b ~ znašala 750 din navec, za balonarstvo: Rok Golob, sledeči .sklepi: (sedaj 500 din). Honorar za naza VL in PZO: , J\lre Pestotnik ,in I.) Pismena ocena za leto 1984 za amatersko gradnjo: Taras ročene strokovne prispevke naj bi se sprejme in posreduje PS ZLOS znašal 500 din za tipkano stran .

Krivenko. s sledečimi dopolni)i: premalo je Stroški za izdajanje revije se kratkih novic' o delu članic, 'pre- po Honorar za barvno naslovnico naj bi znašal 2.000 din, za črnci bodo v letu 1985 povečali za primalo je mladih - novih sodebelo fotografijo pa 300 din. Honobližno 50% . na okrog 2,600.000 lavcev . Vse članice je potrebno rar glavnega urednika za leto 1985 dinarjev . 'i~aroČnlno bi torej' mo- pismeno obvestiti o prispevkih in naj bi znašal 150.00Q' din netto. raJi povečati za najmanj tak člankih za revijo, V,sebina revije je Poračun honorarja glavnemu ured. odstotek, s čemer pa seveda ne' bo skupna naloga vsega članstva in niku za leto 1984 pa naj bi znaša l pokrita celotna podražitev , če ne samo nekaj oseb, ki stalno bodo drugi dohodki ostajali na is- . pišejo prispevke za revijo . Uprav- , poleg že izplačanega v višini ti ravni kot letos. Pri letni naročni­ niki letalskih šol kljub obljubam./" 42.062 din še 42.062 din.

Predračun revije Krila za leto ni 750 dinarjev naj bi .siala posaniso napisali v minulem letu niti ' 1985 znaša 2,600.000 din. P oroče­ mezna številka v prodaji 80 din . enega prispevka za revijo. PS valca na seji PS ZLOS dne 21. 12.

ZLOS naj preko delegatov spodHonorar za naročene prispevke 1984 o reviji Krila bosta Marja n buja članstvo za sodelovanje z re(poročila s tekmovanj in drugih leMoškon in Mirko Bitenc. ' vijo Krila. Isto velja za reklamne oglase Zapisnik sestavil MIRKO BITENC 2.) Sprejeto je bilo finančno poročilo prihodkov in odhodkov revije Krila za leto 1984. Prihodki bodo znašali cca 1,520.000 din , izdatki pa cca 1,720.000 din . Pre' dviden deficit v višini 200.000 din bo potrebno pokrivati iz sredstev PS ZLOS. . )

3.) , Programska zasnova revije za leto 1985 ostane nespremenjena. Isto velja za število izvodov ter strani revije . Uredniški odbor je potrebno dopolniti s sledeči mi , člani: Ivan Konavec, Rok Golob, Jure p.! ;stotnik,Taras KJ'ivenko in