Krila 1 1986 by Milan Korbar

\J DELA ZVEZA

El?

Predlog Serijska proizvodnja novega helikopterja v tovarni letal Soko v Mostarju so te dni začeli serijsko proizvajati nov helikopter gazela SA. 34~, katerega prototip Je izpričal, da gre za uspešnega naslednika gazele SA 341, ki je v večnamenski uporabi dokazal svojo izjemno kakovost. Nova gazela ima pre~ej močnejši motor m zato tudi večjo nosilnost, uvedli pa so tudi vrsto drugih tehničnih izboljšav. Gazelo SA 342 bodo uporabljali v našem vojnem letalstvu pa tudi v druge namene. (Tanjug)

KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ I)ELA srednjeročnega

Od 9. do 13. decembra se je po sklepu PK LZJ v Zagrebu sestala delovna skupina za izdelavo predloga srednjeročnega plana LZJ od leta 1986 do 1990: Vodja te grupe je bil član PK LZJ tovanš Mrakovic, člani pa sekretarji ZSH, ZLO~, VSS, VS BiH sekretar PK LZJ polkovmk Jeremic in 'referent za modelarstvo pri PK LZJ tovariš Rančin. Delo je bilo zelo zahtevno in odgovorno. Zaradi časovne stiske smo sejali vsak dan dopoldan in popoldan. Najprej smo se dogovorili o metodologiji plana, oziroma o "ček listi«, kot temu pravimo letalci . Dogovorili smo se, naj plan vsebuje dva dela: prvi naj prikaže sedanje stanje LZJ in vrednost družbenega premoženja, s katerim upravljajo članic~ LZJ . Na osnovi podatkov smo ta uvodm del pripravili venem dnevu in ga podkrepili tudi številčno s tabelami. Vrednost vseh letalskih rekvizitov in nepremičnin, s katerimi upravlja LZJ znaša 15,072.440.000 din (1507 milijard starih dinarjev!) Število profesionalno zaposlenih v celotni LZJ je 224. Za realizacijo letnega programa celotne LZJ smo v letu 1985 porabili 1,096.200.000 din, od tega za OD z dajatvami 190.000.000 din, za gorivo pa 210.000.000

Septembra miting na Brniku Proslava ob 100 letnici rojstva prvega jugoslovanskega letalca Edvarda Rusjana. Ob tako pomembnem jubileju za Jugoslavijo in jugoslovans ke leta lee se je Predsedstvo skupščine ZLOS odločilo dostojno proslaviti ta jubilej z osrednjo jugoslovansko proslavo, ki bo na Brniku z mednarodnim letalskim mitingom v septembru 1986. V času od februarja do maja bomo v vseh osnovnih šolah v vseh republIkah jn AP organizirali nagradni natečaj za likovna in literarna dela na temo "Kaj vem o E. Rusjanu in razvoju jugoslovanskega letalstva do danes« . Najboljša dela bodo nagrajena s poletom v letalu IAA DC-9 nad Slovenijo ob dnevu

jugoslovanskega letastva 21. maja. Ta dela bodo razstavljena na Brniku v času mitinga. Takrat bosta na Brniku tudi razstava o delu in življenju E. Rusjana in razstava letal in letalske opreme civilnega in vojnega letastva. 20. in 21. septembra pa bo tudi velik letalski miting. V programu bodo sodelovali športni leta lei LZJ, vojno letalstvo z našo akrobatsko skupino "Leteče zvezde« in še ena tuja akrobatska skupina. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzelo Predsedstvo Socialistične republike Slovenije. MIRKO BITENC

plana LZJ 1986-90 din . Ti podatki so bili osnova za izračun potrebnih sredstev za realizacijo predlaganega plana LZJ za obdobje 1986 do 1990. Drugi del plana zajema e~?st~vno reprodukcijo do leta 1990. KomisIJaje bila enotnega mnenja, da moramo do leta 1990 zadržati sedanjo raven s tem, da bomo obnavljali športne rekvizite s tehnološko sodobnimi in ekonomičnimi, pri tem pa naj bo glavni poudarek na kakovosti, ki je premala v odnosu ne obstoječe možnosti. Kritičen je namreč podatek, da znaša v LZJ povprečni letni nalet pilota le 18 ur. V novem planu sm~ ta normativ zvišali na 25 ur. Na osnovI tako postavljenih normativov in cen iz leta 1985 smo izdelali predlog plana LZJ leta 1990. Predlog je tak: Za jadralni šport bomo do leta 1990 potrebovali 1,016.000.000 din, za motorni 4,340.000.000 din (tudi 12 novih akrobatskih letal), za padalstvo 1,700 . 0~0.000 din za zmajarstvo 300.000.000 dm, za bal~narstvo 25,000.000 din , za ljubiteljsko gradnjo 40,000.000 din in za modelarstvo 30,000.000 din. Supaj torej do leta 1990 7,451.000.000 din ali vsako leto po 1,490.200.000 din. V teh številkah so zajeti samo letni piani strokovne dejavnosti, vrhunski šport in obnova športnih rekvizitov. Razširjena reprodukcija je zajeta le pri na~avi akrobatskih letal. SRedstva za realIzacijo tega plana naj bi združevali zvezni sekretariat za ljudsko obrambo, republIški štabi za teritorialno obrambo in čla · nice LZJ po podpisu posebnega družbenega dogovora na ravni federacije za krepitev gmotne osnove LZJ . To je predlog, ki ga bo obravnavalo predsedstvo konference in nato še konferenca LZJ v aprilU. MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XVI

* JANUAR 86 * ST. 1

str. 4

Prva številka XVI. letnika Kril je odšla v tiskarno, ko do 15. januarja iz klubov niste nasprotovali povišani naročnini in zadolžitvi klubom, naj jo zbirajo za svoje člane. Vsi črni oblaki nad usodo Kril seveda tudi s tem še niso razgnani, saj bo treba zbrati še za najmanj novi milijon reklamnih oglasov. V tej številki že imamo prve take lastovice, upajmo, da jih bo s pomladjo kaj več, sicer nas čaka mrzlo poletje ... Za tiste, ki prebirajo Miranova poročila iz BenalIe v Delu, pa si ne morejo bolj živo predstavljati, kako vroče je tam doli te dni, objavljamo zapis o avstralskih pripravah za XX. svetovno jadralsko prvenstvo leta 1987 V nadaljevanju predstavljamo prvo knjigo o slovenskem letalstvu, ki je za Novo leto izšla pri založbi Borec - izjemno tehtno in privlačno delo, sicer pa kupite in preberite. Po štiriletnem strokovnem molku se končno vendarle spet oglašajo naši modelarji z iz virn im in zanimivim prispevkom o modelarskih protilih - naj ne bo tudi to samo ena lastovica ! Bombarderska zgodba iz prvega dne vojne za Kraljevino Jugoslavijo je seveda tu - z najbolj napetim nadaljevanjem, zravenpa še nekaj podatkov o naših takratnih Blenheirmh, ker so nekateri rekli, da za ta letala še nikoli slišali niso ... Akrobatska skupina šole iz Zadra je za dan letalstva dobila ime - zraven boste kaj ve č zvedeli še o podobnih tujih mojstrih Razumljivo, da moramo tokrat zaradi Austraglida naslovnico posvetiti jadralcem - posnetek cirrusa nad Razorjem (zdaj dolina Vrat) je naredil Boštjan Vovk iz AK Ljubljana leta 1983 na akciji v Bovcu. UREDNIK

str. 10 R~ ~

o·

~2o : ~gg5' lj

SLIKA

Re · 5~1()' 4 - 1.8

co - 00055 str. 14

Benalla pripravljena za XX. svetovno prvenstvo Letalska pošta Prva knjiga o slovenskem letalstvu Hvala vam, tovariši generali! Modelarski profili . Pilot. ki je bombardiral Tretji rajh Akrobatska skupina » Leteče zvezde« LETALSKI VESTNIK

4 8 10 13 14 18

22 (vložek)

st r. 18

K:~'t.,4

Izdaja Zveza letalskih organizac ij S lovenije

Lj ubljani, Lepi pot 6 ir Revija iz haja vsak mesec, raze n ju lija

in avgusta ", Gradivo za objavo v KR tLI H prispevajo Iju bitelji letastva brezplačno . Denarno nagrado 4000 di n prej me samo avtor barvnega posnetka , uporabljenega za naslovno stran. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje II revi ji s po r očili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadrals tvo, padalstvo, motorno le tenje, raketarstvo, prosto letenje, balonars tvo, maketarstvo in amatersko gradnjo, Uredništvo si prid ružuje pravico skrajša ti, dopo lnit i al i pr ilagodit i prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji ~r Uredn iški odbor: Gus tav Ajdič , Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez B rezar, Tone Cerin, Jože Cuden, Rok Go lob, D omin ik Gregl , Bel izar Keršič , Ivan Konavec, Taras Krivenko , Leon Mesarič , Jure Mežnarši č, Franček Mordej, Marjan Moškon (g lav ni in odgovo rni urednik) , Jože Perhavc, Jure Pestotnik, Srečo Petric in Ciril Trček tr N as lov uredn iš tva: M arjan Moškon, poštni predal 33, 68001 N ovo mesto ~~ Prispevki za objavo v KR ILIH morajo bi ti v u redništvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem , v katerem izide nas lednja številka ~'~ Rokopisov in slik ne v r ačamo , razen barvni h diapoz itivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znam-

kami '" Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. Lepi pot 6 . poštni predal 496, 61 OO 1 LJUBLJANA. telefon (061) 222-504. tekoci račun p ri ZL OS , štev. 501 01-678-51077 . Spremembo nas lova sporočite uprav i revije ter obvezno

str. 22

napiŠi te stari in novi naslov, up ravi revije sporočite tudi , če revi je n e prejemate redno -t! Letna naročnina 1500 din , cena posamezne številke 150 din ~~ Grafična priprava olC , tozd Grafika, Novo me sto - tisk : T iskarna, Novo mesto.

I'AI JJ.J4 Ut .... \ \

Pregledna skica Avstralije in povečano področje jugovzhodnega dela. Posebej sta označena Benalla - prizorišče prihodnjega svetovnega prvenstva in Waikerie, kjer je bilo leta 1974 XIV svetovno prvenstvo. Tedaj sta se prvenstva udeležila tud i naša tekmovalca Janez Pintar in pokojni France Štrukelj, ki sta osvojila 33. in 21 . mesto v standardnem razredu med 39 tekmovalci, kjer je zmagal H. Reichmann (ZRN) na letali LS 2. V odprtem razredu je tedaj zmagal G. Moffat (USA) na Nimbusu 2.

Benaila priPr8vQena za KK. svetovno prvenstvo

Miran Ferlan, avtor pričujočega prispevka, sicer pa meteorolog na letališču Brnik.

Medtem ko nasI garajo na Austraglidu v BenaIIi, objavljamo prispevek vodje jugoslovanske reprezentance Mirana Ferlana o meteoroloških in drugih pogojih na jugu Avstra lije. Miran je 10. januarja odpotoval z Brnika z naslednjim moštvom: tekmovalci lo Šimenc, F. Peperko in V. Starovič ter njihovi spremljevalci Igor Kolarič, Miško Kranjec , Boštjan Pristavec in Boris Blažič. Prve dni so naši fantje sploh presenetili z dobrim i uvrstitvami, potem so malo oladiii , na koncu pa spet... da, o tem kaj več v prihodnji številki!

Po velikem uspe h u jugos lovanske repre ze ntance na 19. svetovnem prvenstv u v Rietiju v Ita liji se je pred tek mova lci pojavi lo novo vp raša nje. Ali se bodo la h ko ude ležili tekme v Avst ra lij i, in če se jo bodo la hko, kje dob iti de na r za tako do lgo pot. Ge nera lka za svetovno prvenstvo teče že ta mesec in kdor se je ne bo ude ležil , praktič n o nima nobe nih izgledav, da bi dosege l kakšno vidnejšo u v~s ti tev na svetovne m prve nstvu . Cez manj ko t leto in po l po k o n ča n e m prve nstv u v Ri etiju , kjer so imeli pred nos t poznavalc i hribov, se bo p ri če l o 20 . svetovno prvenstvo v Be na IIi (Avs tralija), kje r bodo za raz li ko od Ri etija p rišli na svoj raču n poznava lci »ravr.ins kega« letenja. Bena Ila je maj hn o mestece pribljžn o 200 km severno od Melbou rn a. Steje

AUSTRAGLlDE 86

Jadralni letalci že v Avstraliji BEN ALLA - V to avstralsko mesto je pripotovala jugoslovanska reprezentanca v jadralnem letenju, ki se bo udeležila največje letošnje tekme Austraglide 86, ki je hkrati generalka za jubilejno 20. svetovno prvenstvo. Kljub velikim težavam na poti - fantje so morali zaradi pomanjkanja prostora potovati v več skupinah - se našijadralci dobro počutijo in upajo, da bodo že med treningom popravili kak jugoslovanski rekord. Prvi tekmovalni dan bo 19. t. m. Upati je, da se bodo s pomočjo Slovenijalesa oziroma uslužbencev njihove avstralske firme Eurofurniture javljali in poročali o rezultatih. MIRAN FERLAN (DELO-15. jan)

9000 prabivalcev in leži ob reki Broken River, odlikuje se po ugodni prometni legi na jugovzhodu Avstralije in ima dobro cestno in železniško povezavo z vsemi večjimi mesti ob otdli. Organizator prvenstva Gliding Club' of Victoria šteje 400 članov in je šele leta 1975 prevzel zemljišče, na katerem se nahaja nekdanje l eta lišče vojnega letalstva, ki je v štiridesetih letih služilo za trenažo, potem, do sedemdesetih let pa še vedno za vojaške letalske šolske tabore. Klub si deli z ostalimi športnimi društvi v mestu tudi druge tamkajšnje nekdanje vojaške objekte: kUhinje, jedilnice in bivalne prostore, ki pripadajo letališču. Letališče leži na robu mesta, kar je ugodno za namestitev množice pilotov in spremljevalcev na prvenstvu. Letališče ,

jugoslovanska reprezentanca v jadralnem letenju

ki so ga udeleženci odprtega avstralskega prvenstva A vstraglide 84 takrat še močno kritizirali kot premajhno in neustrezno zaradi vrste pomanjkljivosti, je do danes dobilo popolnoma drugo podobo . Razpolaga z . dvema prekrižanima VPS, dvema travnatima steza ma in eno utrjeno stezo, kjer v smeri E-W na široki vzletni stezi lahko stoji drugo poleg drugega 10 letal. Na ožjih stezah pa je prostora za 6 letal. To zimo so uvedli umetno namakanje letališča. Iz globokih vrtin črpajo vodo v

Značka in nalepka jugoslovanske jadralske reprezentance

zbiralnik , iz njega pa po mreži podze mnih cevi namakajo zemljišče tako, da bo te dni celo v naj hujši avstralski vroč ini zeleno in brez pra hu. Tudi p a rkiri šče za leta la so razširili tako , da je na nj em možno parkirati preko 100 letal; v ze mlj o zasidrane jeklene vrvi označujejo parkirna mesta in hkrati omogočajo zavarovanje letal. Obnovili so tudi leta li ško zgradbo z vsemi spremljajočimi o bjek ti , da ustrezajo svobodnim zahtevam.

T~Of'SKA

I'ACII'IČAlA (ro!'L A, VLA!AI4)

~"" l/l!J/~

JI~ 1"1?..l'SNl

(hi, VI)

(f"

~ Jvl;;!! l"1o;:rKA (Al, vt)

Poti zračnih mas, ki vplivajo na vreme v Avstraliji. V oklepaju so navedene karakteristike mase.

zračne

Primer tipične razporeditve zračnega pritiska na prizem ni karti v poletju. Zapomniti si moramo, da se zrak giblje okrog centrov nizkega (N) in visokega (V) pritiska obratno kot na severni polobli. Kot je videti na prizemni karti zračnega pritiska so povprečne vrednosti pritiska za januar nižje nad severnim in severozahodnim delom Avstralije in višje v pasu, ki se razprostira v smeri zahod vzhod od jugozahodne do jugovzhodne obale. Centri visokega pritiska (anticikloni) se gibljejo vzhodno vzdolž pasov visokega pritiska v povprečju vsakih šest dni, pri tem se vremenske razmere ponavljajo v številnih ciklih. Med majhnimi anticikloni, ki se gibljejo proti vzhodu, se pojavljajo šibke doline nizkega zračnega pritiska, ki lahko vsebujejo hladne fronte ali pa samo " hladno spremembo« - kot jo večkrat imenujejo v Avstraliji.

Lovec našel del repa japonskega letala, ki je strmoglavilo Neki lovec je naše l de l repa boeinga 747 japonske družbe lAL, ki je avgusta strmoglavil severozahodno od Tokia. Kot je znano,je terjala ta nes r eča 520 žrtev. Tega dela letala, ki je ležal približno 30 ki lometrov jugovzhodno od kraja n esreče, še niso n atančno pregledali, p r i čakovat i pa je, da bo odkritje v veli ko pomoč pri ugotavljanju vzro kov tragedije. (Reuter)

AUSTRAGLlDE 86 Meteorološke razmere v tem delu Avstralije niso tako idealne , kot se na prvi pogled zdi. Prvi razlog je precejšnja namočenost terena (vse glavne reke Avstralije tečejo na tem področju!), kar pogojuje pozne starte, saj se termika pričenja razmeroma pozno v primerjavi z okoliškimi jadralnimi centri. Ti pozni starti omejujejo čas letenja in s tem tudi dolžino tekmovalnih nalog, vendar ne v taki meri, da ne bi dosedaj že nekajkrat obleteli nekaj 750 kilometrskih trikotnikov. Drug pomemben meteorološki efekt je veter z morja (Sea breeze), ki se začuti v B-:nalli proti poznemu popoldnevu (ne smemo pozabiti da je BenaIla manj kot 200 km od morja!), in nam hitro poslabša termiko. Ta veter zahteva precejšnjo taktično spretnost pilota, da postavi oziroma določi optimalni čas starta tako, da se bo celoten let stekel v času najboljše terrnike. Tretji efekt je izredno nizka vlaga, ki čez dan v suhih področjih centralne A vstralije dosega komaj 15 odstotkov relativne vlage . To pa pomeni tudi izredno vidnost - pilot z višine 1000 m vidi skoraj vse obratne točke, še bolje pa zaradi izredno visokih baz kumulusov, ki vlečejo včasih tudi do 4500 mvišine. Četrti efekt so gorska področja v jugovzhodnem delu Avstralije, ki praktično ne pridejo v poštev za tekmovalne discipline, saj je na teh geografskih širinah poleti (ko je pri nas zima) sonce skoraj v zenitu in so termične razmere v hribih pogosto precej slabše kot nad ravninohribi tukaj »ne delajo« in takoimenovano »alpsko letenje« tukaj sploh ne pride v poštev. Tekmovalni prostor pokriva območje Sportavia Soaring Centra v Tocumwalu, oziroma področje letošnjega avstralskega prvenstva v Leetonu: na sever se razprostira do Narromine in na zahodu do Mildure, ki pa ni več daleč do prizorišča svetovnega prvenstva leta 1974 v Waikirii . Great Dividing Range omejuje prostor proti vzhodu in proti jugu. Zaradi bližine mesta bodo tekmovalne naloge zadane vedno tako, da se bo letelo proti 'severu in vračalo iz severne smeri . Prevladujoč veter na višinah v času prvenstva piha prav tako iz severnega kvadranta. Edina omejitev zračnega prostora v ogromnem tekmovalnem območju, kjer so lahko discipline cilj-povratek v skupni dolžini 1000 km, je kontroliran zračni prostor Albury vzhodno od BenalIe. Ker leži malce stran od običajnih tekmovalnih rut ne bi smel predstavljati omejitve. MIRAN FERLAN

SZ in ZDA bosta obnovili direktni letalski potniški promet

, Ivo Simenc, 32 let, dipl. inž. elektrotehnike, član ALC Lesce, 1550 jadro ur, 3 diamanti

Franc Peperko, 40 let, dipl. inž. strojništva, član AK Celje, 1754 jadro ur, 3 diamanti

Sedemindvajsetega aprila bosta Sovjetska zveza in ZDA obnovili direktni letalski potniški promet, tako je v Moskvi sporočil novinarjem minister za civilno letalstvo SZ Boris Bugajev. Takrat bo iz Moskve poletelo v New York letalo Aeroflota, iz New Yorka v Moskvo pa letalo družbe Pan American . Poleti med Moskvo in Washingtonom bodo vzpostavljeni dva dni kasneje. Sporazum o obnovitvi potniškega prometa, ki je bil podpisan prejšnji mesec, predvideva štiri polete na teden . Aeroflotova letala bodo letela v New York in Washington, letala družbe Pan American pa v Moskvo in Leningrad. Družba Pan American je leta 1978 ukinila polete v Moskvo ' zato, ker so bili nerentabilni , predsednik ZDA Carter pa je leta 1979 ukinil Aerotlotove polete v New York v znamenje protesta proti sovjetski intervenciji v Afganistanu . (TASS)

Kitajska novost: Yun-12

Vojko Starovič, 34 let, diplomirani pravnik, član OLC Portorož, 1692 jadro ur, 2 diamanta

Na Kitajskem so izdelali prvo sodobno letalo, ki je narejeno po zahtevnih mednarodnih standardih, zato napovedujejo, da ga bodo kmalu začeli izvažati tako v evropske kot azijske države. Letalo so poimenovali Yun-12, v njem pa je prostora za 17 potnikov. (T.

G.)

A LETALSKA POŠTA o PAR AvrON AIR MAIL o VIA AEF o

Modelarji, tudi oglata beseda... Tovariš urednik! Ž e dolga leta spremljam vse. kar se do gaja pri nas v letalstvu. posebej še v modelarstvu. Priznam. da z vem za precej stvari šele iz KRIL. čeprav mine včasih tudi po nekaj m esece v od dogodka. Vendar pa. ko kasneje prelistavam revijo. pušča napisano prijeten občut e k . da smo še vedno skupaj in da se n ekaj dogaja. Mislim . da to ni najmanj pomembno za naš šport. Naj preidem k stvari! Pogosto se pogovarjam s fanti modelarji in opazujem modele (predvsem A-2) na tekmovanjih. Zato lahko trdim troje: • obstoja grupa. ki je dokaj inovativna in plodna. • pomanjkanje sodobnih materialo v se že pozna. predvsem na velikih m ednarodnih tekmovanjih.

, ~

t--\f\R7f\~ Moš\::.o~

~'E\)\7l\ I(R\lA,

n."·

~8 ~ i. ~a~a t-\ Eslo '

boR 00-\

"{ \j QOS\..1\\I\1\

Clani naše jadralske reprezentanc.e so se nam oglasili iz Avstralije takoj po prihodu v Benallo (na razglednici je jadralno letalo nad Benallo)

Intervju ob dnevu JLA Ob dnevu JLA je ge ne ra lpodpo lk o vnik Zdra vk o L o nčar, namest nik n a č e lnik a genera lšta ba JLA za VL in PZO, da l inter vju Aerosvetu o voj"šk i letal ski ind ustriji in njenih novih progra mih. Govo ril je o naš ih nadz vočnih leta li h; več na me nskih helik o pt erjih, letalih brez pil otov in no vih propele rskih leta lih za šo la nj e (Lasta) in km etijst vo . Ve č pozo rn os ti bod o na me nil·i tudi Letalski zvezi Jugos lav ij e. še zlas ti leta lu za klu bsk e po trebe. A . D EM EK

»KRILA KL UB" Krško bo tudi v letu 1986 organiziral šo lo prostega letenja za začetnike in pripravnike . Novost v tem letu bo šola motornega letenja za zače t nike. Teoretični del tečaja se bo zače l februarja, praktični det pa se bo nadaljeval v marcu. Vsi kijih za nima letenje z zmaj em. lahko dobijo podrobnejša poj asnila na naslovu: »KRILA KL(JB" Kršk o, Cesta krških žrtev 141 , 68270 KRŠKO ali po telefonu 068 79-322 (popo lda n) .. BORUT MLAKAR , predsednik 10 KK

• zagnanost fantov in splošna modelarska izobrazba sta na zavidljivi ravni. Rekli

bi lahko pravzaprav.

da j e

prostolet eče modelarstvo v zenitu, kot j e bilo v čas u Perhavca. Slanovca in drugih.

Vendar pa m e moti naša nedejavnost na publicitete, tako v dne vnem tisku kotna strokovnem podro čju v naši re viji. Z izjemo Toneta Videnška praktičn o nih če ne omenja ničesar, razen rezullatav s t ekm ovanj. Pa imamo kaj pisati! Veliko novih stvari se j e dogajalo in verjamem. da jih j e še precej v teku , tak o t eore tičnih k Ol praktičnih. Izkušnje pri gradnji z n O ~' imi materiali, pravila regla že. lriki pri pračkonju, taktika na tekm o vanjih ilc/. Vendar se bodo morali mladi m odela rji vse la nau6ti iz drugih knjig in viro v. Ni vse v m entorstvu, v katerem sicer nekateri izgore vaj o, sodobnost in kvaliteta zahteva ta več, Pa tudi izm enjava mnenj na lekm ovanjih ne m ore zapolnili vseh vrzeli. Ni vsak roj en za pisarijo. toda !Udi oglata heseda o n ečem . kar koga muči, pade na plodna Ila! Mislim . da smo lo dolžni slorili vsi. ki smo sc zapisali lemu lepemu špor!u. Pa .5e nekaj: večkral om enjene Id a vc s ceno re vije se mi zdijo po vsemnepotrcb/l (', če pomislil11na R odo, k,; bijo im eli, ČC rcvije sploh nc bi bilo. In KRIL A so dobra. šc posel)(j pa hi lahk o hila. če Njih v.li im eli za svojc in .1(' v njih Ilidi pogosIeje oglaJali. Torcj malo \ 'CČ korajžc :: našc sIran i in Illalo I'i.~ja cella, pa se mi zdi. da sc nam /1 (' ho \'('(' In'ha hali : a podmladek iII prihodIloSI I\RII .. Lcp podf{/I', področju

MIT.IA LUI'ANrX L juhljana

olETALSKA POŠTA oPAR AVION oAIR MAILoVIA A

BRALCI KRIL! Z objavljeno naročilnico predstavljamo publikacije, računalnl§ke kasete ln pripomočke, ki vam bodo popestrili prosti čas. Naročilo lahko pošljete na ZOTKS na dopisnici, želeno boste prejeli po pošti, plačali pa po povzetju.

NAROCILNICA Pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, p.p. 99, 61001 Ljubljana, nepreklicno naročamo :

št. pri merkov oz.

št. izvodov Kot ponavadi je uredništvu KRIL tudi tokrat zaželelo veliko uspeha v XVI. letniku več bralcev in sodelavcev našega glasila. Vsem se iskreno zahvaljujemo in jim želimo uspešno letenje in čvrsto zdravje, še posebej pa tovarišem z l eta l išča Cerklje, članom AK Slov. Konjice in Aeroklubu Postojna, čigar duhovito vinjetko s čestitke tudi objavljamo. UREDNIŠTVO KRIL

PONUDBA & POVP6ASEVANJE V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase pošljite na naslov uredništva: Marjan Moškon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO. Kupim načrt RC makete letala SPITFIRE in zračno eli so za 1,5 ccm motorček . Matjaž Berzelak, Šaleška 2/a, 63320 TITOVO VELENJE . Prodam RC napravo SIMPROP ELEKTRONIC za 80.000 din. Naprava ima možnost za priključitev 6 servomotorjev, dela na področju 35 MHz, ima regulacijo hodov servomotorjev in mikserje. Prodam model daljinsko upravljanega helikopterja SCHLUTER z motorjem Webro 10 ccm in avtopilotom za lažje upravljanje za 120.000 din . Prodam model jadralnega letala za 30.000 din in model l etečega krožni ka Turboplan za 10 ccm motorje za 35.000 din. Informacije na naslovu : Branko Dežman, P. Medetove 10,64202 NAKLO , tel.: (064)47-688.

Kaseto Mavrični grafikoni Sp.48 k il 1.300.- din Kaseto Hldroenerget. osnove SFRJ za Spectr. 16 in 48 k - 1.200 din 3. Kaseto Svetlobno pero-Joy pen za Spectr. 48k s priborom - v mesnik in svetlobno pero il 18.000.din 4. Igralno palico za Commodore C 64 in za vmesnik pod tč. 3 il 5.000.- din 5. Kaseto Perfect base za Commodore C 64 il 1.300.- din 6. Kaseto Cicibanova abeceda za Spectr. 48k il 800.din 7. Kaseto Ciciban šteje za Spectrum 48 k il 800.- din 8. Kaseto Ciciban računa za Spectrum 48 k il 800.din 9. Kaseto Angleško-slovenski slovarček za Spectr. 48 k il 900.- din 10. Zbirko Razumljivo in preprosto z osebnim računal nikom il 3.200.11. Posamične knjige iz zbirke »Razumljivo in preprosto ... " a) Učenje z računalnikom il 1.100.- din b) Uvod v računa l ništvo il 1.100.- din c) Prvi koraki v Basicu il 1.100.- din d) Grafične in zvočne igre il 1.100.- din 12. Računalništvo v 45 minutah il 300.- din 13. Osnove letalskega modelarstva il 100.- din 14. Raketno modelarstvo za mlade il 250.- din 15. Pravo orodje za velike in male mOjstre il 360.- din 16. Radiotehnika in elektronika il 350.- din 17. Zgradimo majhno hidroelektrarno - 3 del il 480.din 18. Prosto letenje (zmajarstvo) il 500.- din 19. Značilnosti plovbe ob jugoslovanski obali Jadrana in izbor sidrišč v lukah od Pirana do Kotora il 650.din 20. Za ekološko svetlejši jutri, il 950.- din 21. Tehnika programiranja il 1.1 00.- din 22. Programiranje M 68000 il 1.500.- din 23. Matematika (izdali skupaj z DMFA, 2. natis) il 3.000.- din, celo platno il 3.500 .- din 24. Numerične metode il 1.600.- din 25. Integralske transformacije, integralske enačbe il 1.000.- din 26. Funkcije kompleksne spremenljvke, specialne funkcije il 1.000.27. Navadne in parcialne diferencialne enačbe , Variacijski račun il 2.000.- din 1. 2.

Eno od Kanetovih letal za drsno letenje, Ormož 1. 1909 (ta slika in slika na naslednji strani spodaj sta bili objavljeni v zagrebški reviji Svijet 1. 1931)

Sandi Sitar, profesor umetnostne zgodovine, urednik pri ljubljanskem dnevniku , je avtor več knjižnih del, med temi dveh biografij o matematiku Juriju Vegi in pravkar izdanega, mladini predvsem namenjenega dela o življenju in delu bratov Rusjan.

Prva knjiga o slovenskem letalstvu Na ljubljanskem l eta li šč u Brnik so 27. decembra lani predstavili prvo od štirih načrtovanih knjig z naslovom »Letalstvo in Slovenci avtorja Sandija Sitarja. Predstavitev je ob navzočnosti predstavnikov delovnih organizacij, ki so gmotno in moralno podprle pripravljalna dela za izdajo knjige, predstavnikov »sedme« sile in članov pripravljalnega in uredniškega odbora , odprl direktor Založbe »Borec«. Toplo se je zahvalil pripravljalnemu in uredn iškemu odboru ter avtorju prve knj ige. Posebno zahvalo je izrekel delovnemu predsedniku obeh odborov Franc11 Severju, ki je bil pobudnik zamisli za pisanje letalske zgodovine na Slovenskem. Tovariš Sever je spoznal zbrane z dejstvom, da smo se Slovenci na letalskem področju, kljub skromnim gmotnim možnostim in narodni zapostavljenosti , lotevali zahtevnega raziskovalno-konstruktorskega dela že v prejšnjem stoletj u. Prizadevnost in ustvarjalni polet naših letalskih pionirjev-samorastnikov je marsikaterega uvrstila med nosilce napredka tudi v mednarodnem merilu , zato je naša letalska zgodovina izredno zanimiva in bogata. Izrazil je veliko zadovoljstvo ob izdaj i prve knjige, ki pri če nja za polnj evati globoko vrzel v zgodovini našega letalstva. Poudaril je, da je Slovence zaslediti že v obdobju prvih začetkov graditve letal in poskusnih po letov, v obdobju prve svetovne vojne, v španski domovinski voj ni , v letalstvu predvojne Jugos lavije in kratkotrajni aprilski vojni leta 1941 in drugi svetovni vojni ter v času NOB, da bi v povojni novi Jugoslaviji z napredno miselnostjo in najnovejšo tehnologijo pripomogli k vsestranskemu in mn ožič nemu raz mahu jugoslovanskega leta ls-

Ce naš letalec samo prelista Sitarjeve pionirje, bo težko skril iskreno navdušenje nad delom, ki prinaša toliko novih spoznanj o naši letalski preteklosti. Na več kot 400 straneh, kjer spremlja besedilo 177 izbranih dokumentarnih fotografij in risb, se vrste sadovi Izvirnih raziskav, nekateri prvič predstavljeni javnosti. Knjiga je zares privlačna in pomembna za vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo z letalstvom in razvojem tehnične kulture pri nas. PO svoji temeljitosti in izčr pnosti se enakovredno uvršča med podobne dokumente velikih narodov, hkrati pa zbuja upravičen ponos ob našem prispevku k napredku tehnologije in civilizacije sploh. V letalčevi knjižnici je nedvomno nepogrešljiv priročnik , pa tudi vznemirljiva spodbuda vsem tistim, ki bi radi sami gradili... Za pogumen projekt dragocenih pričakovanj založbi Borec in uredniškemu odboru zbirke - vsa čast! tva. Prizadevanja naših letalski h entu ziastov pa so terjala tudi nema lo žrtev, zato smo dolžni, da bosta njihova dejavnost in delež tudi opisani in zapisani. Zamisel o pisanju zgodovine, je dejal , sem sproži l že leta 1976, v začetk u leta 1978 pa je predlog navduše no sprejel in gmotno podprl delavski svet l eta li šča Brnik, nato pa še Letalska zveza Slovenije in naš letalski prevoznik Ineks Adria

NAŠA PUBLICISTIKA

Naslovnica Sitarjeve knjige .. Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna«

Smola zUletom Lado Ule iz Trebnjega, štiridese tl etni jadra lni pilot , je 3. januarj a na let a li šč u v Novem mestu preizkuša l ultra la hk o (U L) leta lo, ki ga je zgradil po znanem it a lij a nske m n ač rtu Bagalini. O podo bni grad nji smo pisa li v nove mbrski števi lki Kril, ko smo predstavi li pri zad eva nj a Edija Lore nzo na iz Ajdovščin e. Ker je Uletovo leta lo uspešno prestalo prei zku se v šo lskih krogih nad let a li ščem v Preč ni, si pres reč ni gra di telj ni moge l kaj , da se ne bi odpravil proti d o mu - ka r z leta lom. T ik pred Trebnjem , nad gozd o m pod Sv. A no, pa je v izred no m oč nem in sunk ov item vetru popu sti la pleten a jeklena vez med krilo m in re pnim stab ili za torjem ta ko, d a je bilo leta lo sa mo še o mejeno uprav lji vo po viš ini in sko raj ni č ve č po smeri. Nav zli c temu je Lado uspeš no pr ipelja l leta lo d o travn ik a ob že lezni ški progi in vse bi se naj brž s rečno izšlo. če ne bi s pregledal ni zko napelja nega telefonskega kab la. Ko se mu je za dnji trenutek sku ša l izogniti , je izgubil hit ros t in trdo prista l. Lado si je zlo mil nogo, ktal o pa kril o. M . MOŠKON

aviopro met. Kasneje so se imenovanim z gmotnimi podp ora mi pridružile še delovne o rganizacij e Riko iz Ribni ce, Slovenija ceste-Tehnika, Tegrad, Smelt , Interevropa in druge . Pripravljalni odbor je pridobil avtorje za o bdelavo zgod ovinskega grad iva po obdobjih. Prvot na za mi sel je temeljila na izdaji ene same knj ige , ki b i vsebova la prik az celotne dejavnosti in vse dos ežene uspehe v razv oju letalstva na Slovenskem, ki so bili plod naš ih roj akov do ma a li v tujini , ali pa plod pripad nikov drugih narod nosti na Slovenskem. Ko so se pisci z vso vnemo in prizadev nostjo lotili n ač rt o vanega dela, se je izkaza lo, da za radi obsežnosti zgodovinskega gradiva letega ne bo m ogoče objaV iti ve ni knjigi . Sporazumno z avtorji je uredniški odbor skl enil , da zgodovino letalstva in z njim povezanih Slovencev izdamo v štirih knjigah in sicer: v prvi pionirsko obdobje od 18. stoletja d o leta 191 8, v drugi obdobje od ustanovitve kraljevine SHS do vključno aprilske vojne leta 1941 , v tretji obdobje druge svetovne vojne in NOB in v četrti obdobje nove Jugoslav ije do leta 1985. Knjige , ki jih bo izdaja la za ložba .. Borec «, naj bi predvidoma izhajale vsako leto po ena . Moram po uda riti, da je pot Jo uresn i čitve za misli do lga in izredno težavna . Zbiranje gradiva in razis kovanj e dejavnosti posamičnih letalskih za nesenjakov, za hteva strpno in iskateljsko zastavljeno delo avtorjev, rekel bi, dostikrat pionirsk i pristop k stvari, kajti viri in dostopna literatura, na kat ero se je mogoče opret i, največkr a t ni po polna in je slabo pregledna . Nemalokrat je nekatere dogodk e

Fotografija, ki dokazuje, da je Otmar Kanet pol~i 1. 1909 z letali, ki jih je sam izdeloval, tudi zares letel.

te,tIJ 11 m ogoče opisati pričeva nj ljudi,

le na podlagi av t e nti čn ih teh pa je vsak dan vse ma nj . Zato je že skrajni čas, da smo prišli do nekaterih pomembnih podatkov. Knji ga, ki jo danes predstavlj amo, je delo avtorja Sa ndija Sitarja. V njej je predstavil po leg nekaterih že znanih tudi nekaj tehnično in pos lovno za nimi vih Slove ncev, o katerih do sedaj nismo ni č vede li . Knji ga, ki je boga to oprem ljena s fot ografija mi , je na menj ena najširše mu krogu vseh, ki se za nimajo za leta lstv o , zlasti pa mladim , ki bodo iz nje č rp a l i podatke o bogati samobitnosti Slovencev na leta lskem podr očju . Na koncu za nimive razlage, se je tovariš Sever za hvali l vsem, ki so na kak ršenk oli n ač in po magali pri nas tajanju zgodo vine našega letalstva. Posebno za hvalo je izre kel pripravljalnemu in ured niškemu odboru ter založbi .. Borec«, ki so pripomogli k izdaj i prve knjige. Zahvalil se je tudi vsem spo nzorjem ter zaprosil n avzoče, da še naprej po magajo s svoji mi nasveti , zlasti pa še gmo tn o, da bi v predvidenem roku ur es ni č ili za misel o izdaji vseh štirih knjig naše letalske zgodovine. S tem v zvezi je ape lira l, da moram o sezna niti javnost o izidu te knjige, ki naj najde mesto v vsakem podjetju , predvsem pa v tistih , ki imajo ka kršn o koli povezavo z letalsko dejavnostjo. Ob izidu svoje knjige je nato av tor Sa ndi Sitar omen il izredne težave pri zbira nju avtentičn ih podatkov. V eč kr a t je na prim er, moral iskati podatk e tudi iz Amerike, sta lno pa si je dopi§oval z upravo mu zeja na Dunaj u. Stevilne podatk e je d obil z osebnimi stiki s še ž i več imi priča mi , ki so bili n avzoč i pri posa meznih dogodkih , ali pa so osebno poznali delo ka kega letalskega sa mo rastnika. Mnogo gradiva, pose bno pa fotografij e, je uspel dobiti iz zasebnih zbirk , veliko tega pa je še vedno neodkritega in neobjavlj enega. Priznal je, da bo ma rsika teri dogode k ostal neo bjavljen a li pa pomanjkljivo opisan , zato pros i za razu meva nje in p o m oč, da bi take dogodke z dopolnitvijo po pra vili in usk ladili . Pred za ključkom predstavitve pa je Lado Ambrožič- N o vljan, predvojni letalec in pobudnik za usta novitev da naš nje letalske zveze Jugoslavij e (VSJ), z reko m: .. S to knji go smo izpolnili dolg do naših mož«, potrdil vso nujnost , da se je pričel a ures ničeva ti ideja o izdaji zgodovine pri nas, saj so se iz leta lsk ih kadrov razv ija li ljudj e, ki so nosili v sebi napred ne ideje in t e hničn o miselnost , in s tem ustvarjali napredek v Sloveniji in Jugos lav iji . GUSTAV AJDI Č

Cesta železarjev 8, telefon (064) 81-231, 81-441, 81-441, telex 34526 ZELJSN

IZDELUJE: debelo, srednjo in tanko pločevino hladno valjane trakove in pločevino dinamo trakove in pločevino nerjavne trakove in pločevino Ovlečeno, brušeno in luščeno jeklo O vlečeno žico O vlečeno žico - patentirano Opleteno patentirano žico za prednapeti beton O hladno oblikovane profile O cestne varnostne ograje O kovinske podboje za vrata O dodajni material za varjenje O žičnike O jeklene odlitke O tehnične pline

O O O O

NUDIMO TUDI USLUGE: prevaljanja, vlečenja, iztiskanja in toplotne obdelave pločevin in žice

, 1 inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnic.a partizanska 3 jugoslavija telefon : (061)861 ·411

General Tus Izrofa kipec Ikarla generalpolkovnlku Slobodanu Alaglcu

Hvala vam, tovariši generalil lnovakokna kombivak okna okna 8 polkni

gibljiva POUma n~ranja vrata vhodna vrata f:!alna vrata eliranl profili lamelirane ploiat

Ob lanskem 22. decembru. dnevu JLA so iz Vojnega letalstva in Protiktalske obrambe v zasluž.:ni pokoj sla vnostno pospremili: generalpolkovnika Slobodana Alagica, generalpodpolkovnike Ilijo Perišiča. Čeda Kovačeviea. Živka Blagojeva, Pavla Gajiea in Jordana Faganela ter generalmajorja Nikolo Zutiea. Sedanji komandant Vojnega ktalstva in Protiletalske obrambe, g.:nera lpodpolkovnik Anton Tus j.: i/.r.:kel globoko zahvalo imenovanim generalom za njihov prispevek pri graditvi na šega vojnege letalst va in protiletalske obrambe. Razen generalpodpolkovnika Čedomira Kovačevica. od li čnega pilota in stareši ne, k i je izšel iz prve generacije povoj. nih častnikov. n;lše ljudske armade, so vsi to pot upokojeni g.:nerali kot mladi, 15 - 17-letni mladeniči stopili v NOV, v njej hrabro sodelovali in se s svoj im ddd.:m mcd vojno in po vojni povzpdi do visokih položajev v našem vojnem ktalstvu in protiktalski obramhi . Zlasti prisrčno. z izbrano besedo in kr.:pkim stiskom roke se je ge neralpodpolkovnik Anton Tus whvalil dosedanjemu komandantu VI. in PLO generalpolkovniku Slobodanu A lagicu. Generalpolkovnik Slobodan Alagie se j.: v NOV vključ il kot sed.:mnajstktni mladenič. postal hraher in predan borce. krasik pa so ga Š.: druge odlike. kar je bila solidna os nova za njegov vzpon v V L prav do komandanta . čigar prispevek h kr.:pitvi moralno-politične trdnosti, borbene pripravljenosti in moderni zacije našega vojnega ktalstva in protiletaisk.: obrambe visoko cenimo. Kot najvišji starešinajev vseh sredinah VL in PLO zaradi svojih od lik , odprtosti in tovariških odnosoV užival velik ugled . Besede / a 11\ ak. pri s rč .:n sti s k trdne roke in spo m imki kip cc Ik ar usa - to jc bila gen era lp o lk o vnik'l Sl o boda nu Ala giclI "h odhodu I p"knj skromna . ve ndar pri s rčna zah val ;\ l a I se. kar je v VI. in PI.O v p lodnih ktih SI nj ega č a s tni š ke ga slu žh()\ anja pris pel al.

MITJA ZUPANEK:

MOdelarski oronli UVOD

Prek dubrovniškega letališča

1.168.(0) potnikov Dubrovniško leta-

lišče v Cilipih, ki je

sicer naše naj prometnejše turistično letališče, je lani doseglo rekord - en milijon 168.000 potnikov. To je največ potnikov od otvoritve tega letališča do danes. V mednarodnem prometu je prek tega letališča potovalo 702.<XX> potnikov, v domačem pa 465 .000. Promet se je v primerjavi z lanskim letom povečal za 12,1 odstotka. Prek dubrovniškega letališča je lani potovalo kar 85 odstotkov domačih in tujih turistov, ki so preživeli počitnice na južnem Jadranu. (Tanjug)

Profili so se skozi zgodovino letalstva spreminjali in izpopolnj evali. Medtem ko so prvič še posnemali ptičja krila, so poslednji rezultat čiste teorije. Ogromno naporov je bilo potrebnih, predvsem v mikro ae rodinamiki in matematiki, da so se dokopali do optimalnega, kar nam ta fizikalni pojav nudi. Prvi resne.iji profili so bili NACA štirištevilčni. Stevilke so opisovale skeletnico in debeli no. Z različno ukrivljenostjo skeletnice so iskali najboljše rezultate. O mejni plasti je bilo znanega malo, definirali so šele prve pojme . Skeletnica kot glavni element profila, je bila sestavljena iz odsekov parabol, elips, krožnih lokov itd. Njej so dodali debelino (zgoraj in spodaj) in to je bilo vse. Razporeditve hitrosti okrog profilov so merili kasneje. Večina modelarskih profilov je iz te generacije. V NACA šestštevilčnih profilih je že zajeta hitrost v mejni plasti in je že tudi kontrolirana. Skeletnica je sicer še obdržala svojo pomembno vlogo (postala je logaritemska funkcija)" zelo pomembna pa je tudi razporeditev debeline. Koder niso potrebni visoki vzgonski koeficienti, so ti profili še danes dovolj dobri. V modelarstvu jih je raziskoval R. Eppler. Za A-2 so najbolj znani E-59, E-60, E-61 . V nosnem delu se je približal konstantnemu pritisku (roof-top ali »sleme«), v repnem pa ga linearno manjša. Ker se je odločil za skeletnico z a-a = 1, ki je določena s koordinatami

arct

Šele . ko je leta 1959 B. S. Stratford energijo turbulentn e mejne plasti in podal kriterij odcepitve le-te v repnem delu profila , se je rodila nova generacija profilov z optimalnim izkoriščanjem energije mejne plasti . Konstizračunal

-~In

x, - c- 1- - x, c

torej za tekoimeno'!ani profil z !lap efektom, je dobil sicer ugodnejše raz merje vzg,on-upor, vendar je moment Cm večji. Zelel je dobiti pretvorbo laminarne mejne plasti v turbulentno s pomočjo laminarnega mehurčka , vendar mu profili kot taki niso povsem uspeli . V repnem delu je namreč prišlo do trganja, tako da so uporabni le v ozkih območjih kotov.

Re~ 5.10' C - 3.06

CD -QDDM

SLII-<A

Re~ 5x10' CL =1.8

SLIKA

~Q0055

ruktorjem je zdaj odprta pot: glede na Re število si lahko izračunajo profile vse do vzgonskega koeficienta CI = 3 ali pa si poiščejo takega z maksimalnim drsnim razmerjem ali minimalnim propadanjem. Po variacijski analizi za maksimalni vzgon je znan Robert H. Liebeck , ki je pred dvanajstimi leti objavil profil z CI = 3,06 in Cd = 0,0051. pri Re številu pet milijonov. Za praktično uporabo ga je bilo potrebno odebeliti na račun dobrih karakteristik (slika la in lb). V modelarstvu so napravili podobno študijo (glej izvleček v MODELAR-ju št. 107, april 1980). Stvar me je pritegnila. Pričelo se je zbiranje literature. Istočasno sem napravil dve A-2, da bi moge l vzporedno testirati koncept kot tak. Prvi model je imel originalni profil kanadske grupe, drugemu pa sem spodnji del profila v repu nekoliko odebeijii (slika 2 in 3).

Preden se dotaknemo teo rije, nekaj opažanj s terena: povsem zadovoljen še nisem , ker je bilo potrebno prilagajati preveč stvari nae nkrat in zato sta samo dva modela premalo. Vendar ta profil leti in to zelo uspešno. Zaradi večjega območja kotov, v katerem leti brez tur-

SLIKA 3

100 60 70 80 90 7,5 10 25 30 40 50 1,25 2,5 5 15 20 2,8 1,3 7,6 5 9,8 10,2 10,4 10,1 9,25 3,5 4,4 5,9 7,05 7,85 9 0,27 0,7 1,25 1,8 2,97 3,82 4,55 5,08 5,9 6,3 6,1 5,85 3,2 1,45 O O 0,7 0,27 0,7 1,25 1,8 2,97 3,82 4,5 4,95 5,35 5,5 5,15 4,2 2,6 1,3 O

Y2G Y3P OR16 Y3P MOD

bulentne odcepitve, je izredno zanesljiv na visokem štartu. Zaradi visokega Cl stalno napenja laks, razen tega pa dosledno loči sunek vetra od sunka termike . Štartov v "prazno« ni več ali pa so zavestni . Težave pa sem imel s kotom krila (prvi šest, drugi pet stopinj) in z zvijanjem ušes v minus (pet in tri stopinje). Nekaj sem moral zmanjšati tudi smernega. Vse je odvisno od tega za kaj smo model namenili in od temu primerne reg laže. Najprimernejši pa bi moral biti profil na gumenjaku. Zaradi 4-5 krat manjšega momenta Cm in dobrega obnašanja pri velikih kotih je bilo pričakovati manjši negativni kot elise in zato večjo višino. Napravljen je bil le en gumenjak, ki pa se je na žalost preveč zvil za natančnejše testiranje. Kar pa je letel, je pričakovanja izpolnil. Cenim, da je boljši od standardnih za nekako 20 sekund .

Strmoglavil poljski sanitetni helikopter V nesreči, v kateri je nedaleč od Varšave strmoglavil poljski sanitetni helikopter, je umrlo ~est ljudi. Policijaje sporoči la, da seje helikopter, ki je prevažal bolnike iz Bydgoszcza v Varšavo, po padcu okrog 14 kilometrov od severozahodno poljske prestolnice vnel. Domnevajo, da je nesrečo povzroči l o slabo vreme. (AP)

- --t a

OkOU.!NI ZRAk' S HITROSTJO VO

Če je le možno, naj bodo krila plankirana in posebno v repnem delu profila čim tanjša in pravilno izpeljana. Kot se bo izkazalo kasneje v razlagi teorije, je vsaka letvica ali neenakomernost krivUlje lahko povzročitelj povečanega upora in padca vzgona .

MEJNA PLAST Zrak je viskozen . Zato nastane med gibanjem zračnih delcev preko profila karakteristična razporeditev hirosti: tik ob profilu je enaka nič in se veča z oddaljenostjo od površine. Ko doseže hitrost enako hitrosti daleč proč od krila , pravimo da je konec mejne plasti. Slika 4a kaže laminarno, 4 b pa turbulentno mejno plast. Ko zrak zadene ob nos profila, ima neko začetno energijo . Ta se vzdolž pro-

o/(OLl~N/ Z RAK S HITROSTJO "

I I

~U(~ '/

POVRŠiNA

o .)

KRILA

slika 4

b')

"e,u, 16

MODELARSTVO

Ime vojnega zhtinca na spominski plošči Ime vojnega zloin enega od Hitlerjevih generalov Alexandra L6hra je na spominski plošči , ki so jo odkrili v dunajski vojaški akademiji. To osupljivo novico je objavil dunajski Kurier, ki je v naslovu poudaril , da je dogodek »v vrstah armade povzročil vznemirjenost«. Po istem viru je odkritje plošče z imenom Hitlerjevega generala, ki • je med drugim vodil bombardirailje Beograda, rezultat pobude nekega zasebnega aerokluba L6hr je leta 1934 menda ustanovil prvo enoto avstrijskih letalskih sil. Dunajski Kurier je opozoril tudi na bombardira nje Beograda, akcij o, ki jo imenuje »teror istični napad« , ker je bila izvede na brez vojne napoved i. L6hr je bil u smrčen leta 1947. (Tanjug) činca

fila manjša, ker se porablja za trenje. V laminarni mejni plasti potujejo preko celega profila isti delci, zato izgubijo precejšen del energije za trenje in jim ga ne ostane toliko za sledenje ukrivljenosti v repu profila . Ukrivljenost laminarnih profilov zato ne sme biti velika. v turbulentni mejni plasti pa se zaradi drobnega vrtinčenja (ki pa seveda veča torni upor) »utrujeni« delci na robu plasti zamenjujejo s svežimi. Turbulentna mejna plast ima zato več energije, pa tudi večji upor. Profili so lahko bolj ukrivljeni. Debelino mejne plasti ob ravni plošči določimo z: ~_

x -

~_ 0.3747 x-~

5,0

V Re ,

Pri tem je Re Reynoldsovo

š~evilo

dotično točko ~zdolž profila. Če raču namo debelino na koncu profila za Re = 48000 , dobimo za laminarno 2,3% in za turbulentno 4,3%. Dokler se mejna plast v nosnem delu profila »odriva«, je trenje delcev v njej edina poraba energije, saj se tu le pospešujejo. Hitrost jim na raste pri A-2 za 20-100% . V repnem delu pa jih moramo upočasniti na hitrost Vo, da bi ne bilo hudih vrtincev med zgornjo in spodnjo konturo. T o pa pomeni precejšno energijo mejne pla~ti, če h oče ostati prilepljena na krilo . Ce je nimajo , se odtrže v velikem vrtincu (zamenja jo nova energija iz okolice), ka r seveda po meni velik skok v up oru. Vsako vrtinčenje je tako kot trenj e izguba energij e mejne plasti , to pa je neposredno upor profila. Izguba energije v mejni plasti torej definira upor nekega profila . Vzgon pa d o l oča razporeditev hi trost i oziroma pritiska ok rog profi la. Večja kot je hitrost delcev v mej ni plasti, manjši je pritisk. Da bi dobili na zgo rnji stra ni podpritisk,

spodaj pa nadpritisk, moramo zgoraj delce pospešiti, spodaj pa upočasniti. To dosežemo z karakteristično izbočenostjo zgornje in vbočenost jo spodnje konture . Rekli smo, da so nekdaj konstruirali najprej skeletnico, pa potem konture. Moderna aerodinamika pa je dokazala, da sta konturi tisti, ki sta pomembni in da je skeletnica svoj prvotni značaj izgubila.

KONSTRUKCIJA PROFILA Od sodobnega jadralnega modela zahtevamo predvsem dve stvari, ki sta odvisni od profila : to je dobro pračkanje in čim manjše propadanje. Poglejmo najprej pračkanje . Tu se kinetična energija, ki jo model pridobi s povečano hitrostjo pred pračkanjem spreminja v kinetično med spiralnim dvigovanjem . Večja kot bo razlika med normalno hitrostjo modela in hitrostjo v trenutku odpetja, večja bo tudi višina (če bi bil upor vedno isti). Hitrost pa je odvisna od obremenitve, ki jo krilo prenese, to sta vlečna sila plus teža modela. Torej F =

~ V2SCy = kons!. V2Cy

Obremenitev F je določe n a z gradnjo krila, kolikor pač zdrži. Cy je vzgonski koeficient profila. Vidimo da manjši kot je, večja bo la hko hitrost in zato po tudi pridobljena višina večja . Pračkanje tako za hteva ni zkovzgo nske profile. Drugi kriterij je čim manjše propadanje oziroma čim višji C 12 / Cd 2 • Optimalno bi bilo seveda konstru irati profil z velikim Cl J/Cd 2 pri majhnem Cl> vendar upora ne morem o zmanjšati tako kot vzgona. Zato p o i ščimo tak profil, ki bo ne glede na velikost Cl najpočasneje propadal.

TOČKA SPPEt1EI'18E

LAI1INARNA MEJNA PLAST

lJI _ _

_ _ _ _

----

T';!,~~~~E~[~1T <. -----)-

ODCEPITEV

)

TU~%~;;~NI

- -- - _ _ _ _ _ _

--? -

--------1------------- --:-:

~č~

ZASTOJA

DEBELINA 1JNE Pl.AS7 1 LM'1INARNA

1'1. p;

SLIKA

- -

SRfM ,{R7INCA

MODELARSTVO

Zarotniki umrli v letalski nesreči Sedem ali osem vojaških osebnosti, vpletenih v poskus zarote proti nigerijskemu predsedniku generalu Ibrahimu Babangidu, je umrlo v letalski nesreči, so sporočili uradni nigerIjski viri. Zahodnoafriške radijske postaje, ki so objavile to nO':ico, poudarjajo, da so poskus zarote odkrili 20. decembra lani in da je pri tem sodelovalo 14 vojaških osebnosti. Letalo, v katerem so bili zarotniki - peljali so jih iz vojaškega oporišča Makurdi v Lagos - je strmoglavilo 31. decembra. (Tanjug)

Mig-27 za indijsko vOjaško letalstvo Indijsko vojaško letalstvo je dobilo eno najsodobnejših bojnih letal na svetu mig-27. Predsednik vlade Radživ Gandhi je njegovo uradno uvrstitev v vojno letalstvo pospremil z »Letite besedami: močno, letite dobro!« Mig-27 je sovjetsko letalo, vrhunski dosežek letalske tehnologije, elektronike in inženirstva. Sestavili so ga v tovarni Hindustan Aeronautics Limited pri Nasiku v zahodni Indiji. Ta lip letala bo do konca tega in še v začetku naslednjega stoletja tako rekoč hrbtenica indijskih letalskih sil. Skupaj z miragi 2000', ki so jih uvedli lani, ima zdaj indijsko vojno l'etal'stvo sistem, ki prav nič ne zaostaja za, phantomi F-16. (PTI)

ICetl4 17 UPOR PROFILA: Ko zrak zadene o b krilo , je mejna plast laminama. Meja med zgo rnjo in spodnjo konturo je v točki zastoja, koder je hitrost delcev (relativna na krilo) enaka nič . Od tod dalje jo moramo do konca profila pospešiti na hitrost okolišnjega zraka. Spodaj rabimo nadpritisk, se pravi č i m manjšo hitrost, katero samo še povečamo do konca. Zgoraj pa moramo delce najprej zelo pospešiti, nato pa še upočasniti. To pa pomeni, da bomo lahko v predelih, koder mejno plast pospešujemo , lahko uporabili lamin arno mejno plast , ker ima manjši upor; zgoraj pa rabimo v repnem delu turbulentno, ker ima več energije. Glej sliko 5. Predel, koder zgoraj preide laminarna mejna plast v turbulentno, i"?en';ljemo točko spremembe. Modelarji Je ne moremo doseči po naravni poti tako kot pri pravih letalih, ker so na~a Re števila prenizkil. Nastopi pa tedaj, ko trenje delcev v laminarni plasti izčrpa vso energijo delavcev in preide v turbulentno brez odcepitve preko področja nestabilnosti . V modelarstvu jo simuliramo s turbulatorjem malo pred mestom, koder začnemo delce upočasnjevati . Navado sicer imamo postaviti turbulator takoj na nos profila, kar sicer ni napačno, vendar pa veča upor, ker ~e pot~!l1 mejna plast turbulentna po vsej gornji kontun. Upor laminarne mejne plasti raču namo po formuli za ravno ploščo, v kateri upoštevamo daljšo pot delavcev zaradi ukrivljenosti konture in pa razporeditev hitrosti mejne plasti. Torej _ CI -

1.328

R-= 69.000 V 'C

Pri tem je x distanca po konturi profila od točke zastoja do konca mejne plasti (spodaj do konca profila, zgoraj do t!'lrbuJatorja), xe je ekvivalentna dolŽina upoštevaje razporeditev hitrosti U v odvisnosti od x, Uxje hitrost mejne plasti v točki x in V hitrost, s katero leti model. N.eznanka je tu x, kajti razporeditev hitrosti narekuje vzgon ..

Konec

prihodnjič

Zveza letalskih organizacij Slovenije je ob dnevu JLA prejela SREDNJO PLAKETO teritorialne obrambe SR Slovenije. Iz rok komandanta TO jo je 20. decembra prevzel naš predsednik Alojz Gojčič (Foto: S. Bizilj)

»MRTVA« TARČA JE BILA ŠE ŽIVA

Obrambni minister ZDA Caspar Weinberger je bil silno navd ušen nad protisatelitskim orožjem »Asat", katerega so izstrelili z bojnega letala F-15 z višine 13 km z njim uničili satelit P78-l na njegovi polarni orbiti v višini. približno 500 km . Znanstvenike ZDA je ta strel manj razveselil: ta satelit je bil za raziskovalce sonca Univerze John Hopkins osnovni instrument za raziskave sončeve korone, čeprav je general vojnega letalstva Bernard Randolph menil, da je nekoristen . Raziskovalci so šele nekaj dni pred opisano akcijo izvedeli , da naj bi bil satelit tarča za ostrostreistvo v vesolju. Cristopher Russell, fizik na kalifornijski univerzi je rekel: »Bil sem žalosten, koje satelit izginil. Bil je kot star prija telj tam zgoraj, ni bil kak blesteč projekt , svoje delo pa je zmeraj dobro opravlja!." R. G. (po DER SPIEGEL)

NASA ZGODOVINA

Lani so letala prepeljala skoraj milijardo potnikov Letalske družbe z vsega sveta so lani na domačih in mednarodnih progah prepeljale 892 milijonov potnikov ali za 6 odstotkov več kot v letu 1984. Število potnikov se je povečalo navzlic številnim letalskim nesrečam, terorističnim napadom, ugrabitvam in izgredom na letališčih, katerih tarča je bilo več kot 2000 potnikov in članov posadke. Če bi k lanski bilanci prišteli tudi potnike na čarterskih poletih, bi seštevek precej presegel milijardo. To so podatki mednarodne organizacije za civilni letalski promet, v kateri je 156 držav. (Tanjug)

- Moral sem ga prekiniti v živah nem, zaverovanem pripovedovanju z vprašanjem, kako so kot letalci sprejeli piratski napad nemške »Luftwaffe« na glavno mesto. »Kot se še spominjam, je bilo po znanih marčevskih dogodkih povsod, pa tudi v naši enoti, čutiti duh vojne psihoze, vendar se še ni dogajalo nič posebnega. Na dan napada nemškega letalstva na Beograd sem kot ponavadi prišel na letališče še pred sedmo uro zjutraj. Bil je izredno lep dan in nihče niti pomislil ni, kako Žalosten bo ta dan za Beograjčane. Nekaj po sedmi uri je prišel k meni ves zaskrbljen moj letalski mehanik in mi sporočil, da je v vesteh radio Beograda slišal, da so mesto bombardirala sovražna letala. Novica me je presenetila, saj kaj takega nihče ni pričakoval, kljub pretrganemu že podpisanemu vojnemu sporazumu med jugoslovansko vlado in nemškim vodstvom. Bliskovito se je novica razširila med ostalimi pripadniki polka in že po prvem razburjenju smo upravičeno pričakovali ukaz za mašče vanje, saj smo vendar bili v popolnoma mobilnem stanju. Nestrpni smo hodili okoli svojih letal vse do 14., upajoč, da se

Rf'" 19 bo zdaj zdaj nekai dogodilo. In res! Ob tej uri smo bili letalci moje 68 . letalske grupe poklicani v šotor poveljnika grupe majorja Lazarja Donovica, ki ie v kratkih besedah ukazal komandirju moje eskadrilje kap. I. kI. Sergeju Voinovu borbeno nalogo: bombardirati transporte na glavni železniški postaji Gradcu na Avstrijskem. Po kratkem razmišljanju je komandir Voinov pokazal name, rekoč: - To nalogo boš opravil ti, glede na to, da so ti kraji.okoli Maribora dobro znani pa tudi naleta imaš dovolj. Odletel boš 2.500 metrov visoko v smeri proti Mariboru in od tam nadaljeval naravnost proti Gradcu, kjer boš bombardiral železniško postajo. Za zaščito se ti bo nad letališčem Aleksandrovac priključilo letalo »Hurricane s pilotom, ki ga bo odredilo tamkajšno poveljstvo. Ti je naloga jasna?« - me je vprašal - »Jasno, gospod kapetan, sem odgovoril in že sem razmišljal, kako bom opravil to nalogo. Res sem iz zraka dobro poznal vso okolico Maribora, saj sem le-tega vedno nadletel, če sem le imel priložnost. Tu sem namreč imel svoje dekle, sedanjo soprogo in ko sem letal nad Slovenijo, sem jo obvezno šel pozdravit tako, da

Prvi Arabec Šejk ljAMAN BEN DZABOR ALI TANI , namestnik direktorja katarskega civilnega letalstva, ki trenutno študira v Združenih državah Amerike, je prvi Arabec, ki se je z dvomotornih letalom odpravil na pot okoli sveta. Na poletu od Santa Marie na Azorskih otokih do mesta Faro v Portugalski je dosegel rekord: 900 nmorskih milj (približno 1700 kilometrov) je preletel natančno v štirih urah in 53 minutah. To je bila tret' ja etapa njegovega potovanja okoli sveta, ki ga je zače l v Združenih državah Amerike z dvomotornim letalom piper seneca. (DELO)

Letalo Blenheim, s katerim je Murko opravil 6. aprila 1941 napad na Gradec

NASA ZGODOVINA

ICletLR 20

VGrčiji preložili 150 mendarodnih poletov Štiridnevna stavka, ki so jo 29. decembra začeli Grki, zaposleni v predstavništvih inozemskih letalskih družb, je popolnoma paralizirala njihove polete. Zaradi stavke so odpovedali ali preložili 150 poletov iz Grčije in v Grčijo . Stavkajoči zahtevajo podpis kolektivne pogodbe, s katero naj bi se jim plače povečale za 15 odstotkov in ne samo za 5 odstotkov, kolikor je bilo načrtovano. (AFP)

Nadvse zanimiv dokument iz časov Murkovega učiteljeva nja na letališču Polje pri Ljubljani (glej prejšnje nadaljevanje!) je tudi tale spominska razglednica tistega razreda: na njej so sličice vseh učencev in vodstva šole z imeni in dolžnostmi - v sredini pod poveljnikoma sta tudi učitelja dr. Stanko Rape in dr. inž. Anton Kuhelj. Take razglednice je izdeloval Foto Lojze Mavec s Šmartinske 4 v Ljubljani

sem letel nizko nad njeno hišo. Zdaj pa se mi je spet ponudila priložnost, ki me je odvrnila od razmišlJanja o težavnosti sprejete naloge. Ko včasih razmišljam o opravljenem poletu nad sovražnikovim ozemljem, ki je bil bolj podoben hazardiranju z glavami posadke, kot pa premišljeni akciji, si ne morem pojasniti, kako sem nalogo sprejel povsem brezskrbno , čeprav sem moral poleteti sam in brez vsakršnje skice, ali fotografije objekta, ki ga sploh nisem poznal, moral pa sem ga

smernic - pogojev za polet, oz. bojno nalogo nedisciplina , sem se odločil za svojo varianto, ki je bistveno odstopala od ukazane. Usmeril sem se proti Murski Soboti, hkrati pa zniževal višino. Preleteč zelo nizko jugoslovansko-madžarsko mejo,

uničiti .

Posadka se je hitro vkrcala v letalo in zavzela svoja mesta, medtem pa so mehaniki še enkrat temeljito pregledali vse sklope in motorja, orožarji pa namestili na nosilce štiri bombe, težke po 100 kg ter pregledali drugo orožje. Okoli 14,40 sem se s polno močjo motorjev pognal po vzletni stezi, prelete.! letališče Aleksandrovac in v dviganju nadaljeval polet proti Mariboru. Nad Aleksandrovcem sem kakšnih 300 metrov nad seboj opazil lovsko letalo, prepričan, da je to moj spremljevalec. V nekajminutnem letenju, ko sem razmišljalodanih pogojih za polet, sem spoznal, da maršruta taktično ni izbrana zadovoljivo, zaradi nevarnosti, ki mi je preti la, če bi preletel avstrijsko letališče Thallerhof, južno od Gradca . Tudi določena višina 2.500 metrov mi ni ustrezala, saj bi me takoj po preletu državne meje lahko prezgodaj odkrila sovržanikova protiletalska zaščita. Tako . bi se name vrglo skupaj z lovskimi letali še protizračno topništvo . Čeprav je bila Murko z mehanikom pred njunim Blenhesamovoljna sprememba že določenih imom

Eden izmed dveh Blenheimov, ki sta bila Jugoslaviji dobavljena iz Britanije spomladl 1938 - prvi licenčnl Blenhelm iz Ikarusa je letel marca 1939

sem se od tu usmeril na zahod skozi dolino reke Raabe proti Gradcu. Vesel zaradi dobrih letalnih sposobnosti mojega »Blenheima«, pri čemer sploh nisem razmišljal, če me spremlja naš lovec, sem se uporabljajoč taktiko brisanega poleta neopazno približeval predmestju Gradca . Da bi se pri bombardiranju predvidenega objekta izognil nevarnosti, ko bi lahko moje odvržene bombe poškodovale letalo, sem se tik pred železniško postajo povzpel na varno višino, nato pa se z višine okoli 500 metrov usmeril proti cilju in v višini kakšnih 300 metrov je bombarder odpel bombe . Olajšan nevarnega tovora sem se v ostrem zavoju znova dvignil više, da bi lahko ocenil izid našega napada . Opazna sta bila dva izrazita kraterja med spletom železniških tirov in kretnic, porušena pa je bila dvonadstropna zgradba skladišča ob progi. Zadovoljen z opravljeno nalogo sem se s povečano hitrostjo oddaljeval od mesta, vendar ne po maršruti, po kateri sem priletel na cilj, temveč po maršruti, ki mi jo je določil moj komandir. V nizkem brisanem poletu sem se v smeri proti Mariboru približeval jugoslovanski meji, vmes pa tu in tam aktiviral svoje strojnice na kakšno vozilo na cesti ali na vojaški objekt. Zavedal sem se, da se le z nizkim poletom in s stalnim spreminjanjem smeri lahko izognem morebitnemu zasledovanju . sovražnih lovcev. Pri manjšem mestu Lipnica , ki leži skoraj tik ob jugoslovansko-avstrijski meji, sem na nekem travniku opazil v ravni črti postavljeno belo-rdeče znake, katerih pomena si nisem znal razložiti. Ob pozornejšem ogledovanju pa sem ob robu travnika opazil nekaj slabo zamaskiranih letal tipa JU-87, štuka , kot smo jih imenovali , po čemer sem sklepal, da je travnik spremenjen v operativno letališče , s katerega so zanesljivo vzleta la nemška letala pri napadih na jugoslovanske obiekte. Prihodnjič:

DOMOV

Iz obširne literature o bombniku Bristol Blenheim , ki nam jo je dal ljubeznivo na razpolago letalski entuziast Tone Furlan iz Novega mesta, povzemamo: Proizvodno licenco za Bristol Blenheim Mk[ sta dobili Finska in Jugoslavija. Dvanajst Blenheimov [ je bilo prodanih turškemu vojaškemu letalstvu med oktobrom 1937 injulijem [938. Dvaje kupila jugoslovanska vlada, licenčna proizvodnja pa je stek la v tovarni [karus v Zemunu. Prvi v [karusu narejeni Blenheim je letel marca [939. Dodatnih 22 Blenheimov [ je dobila Jugoslavija od RAF ,v okviru britanske vladne politike za krepitev balkanske antante proti možnemu napadu Nemčije. Hkrati so dobavili Romuniji 14 takih letal. Ko je Nemčija 6. aprila 1941 napadla Jugoslavijo je imelo Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo 59 Blenheimov: po 23 v l . in 8. bombarderskem polku in [3 v II. samostojni skupini . Blenheimi 1. bombarderskega polka so opravili nekaj izjemno pogumnih napadov v nizkem letu na nemške oklepne kolone, ki so zasedale Jugoslavijo iz Bolgarije. V teh bojih so drobci lastnih bomb ubili polkovnega poveljnika. Blenheimi 8. polka pa so bili zaposleni s cilji na Madžarskem in v Avstriji , kjer so napadli Gradec in Dunaj. Veliko jugoslovanskih Blenheimov je bilo uničenih na zemlji, tiste ki so silni napad preživeli, pa so vključili v Hrvatsko bojno zrakoplovstvo. Po knjigi Williama Greena FAMOUS BOMBERS OF THE SECOND WORLD WAR V izčrpnem prispevku o Blenheimih v Jugoslaviji, ki gaje za britansko zbirko A[R Enthusiast napisal naš znani letalski publicist Zoran Jerin, preberemo, da· je bil na dan nemškega napada na Jugoslavijo 1. bomarderski polk z 61. in 62. skupino (vsaka po dve eskadrilji v glavnem Blenheimov) v Bijeljini , 8. bombarderski polk z 68. skupino (215. eskadrilja - 6 Blenheimov. 2[6. eskadrilja - 6 Blenheimov in letalo za zvezo) v Rovinah blizu Nove Topole v Bosni in z 69 . skupino (217 . eskadrilja -6 Blenheimov. 2[8. eskadrilja - 6 Blenheimov in letalo za zvezo) v Banja Luki. II. samostojna skupina (21. 22. eskadrilja) z 9 Blenheimi pa v Velikih Radincih blizu Rume v Sremu . Prvi so se spustili v boj z Nemci Blenheimi II. skupine. ko so napadli oporišča LuftwafTe na področju Temišvara in Arad.a v Romuniji. Brez spremstva lovcev so bili lahek plen za nemške Br 109 in tri so uničili lovci ali pa močan ogenj protiletalske obrambe, medtem ko so štiri sestrelili messerschmidti (Br 109) iz 32. skupine 6. lovskega polka Jugoslovanskega kraljevega vojnega letalstva . ker so jih očitno zamenjali za nemške junkerse Ju-88. 8. bombarderski polk je prvi dan razposlal svoje Blenheime v napad v trojkah, na železnice. cestna križišča in letališča okrog Gradca v Avstriji, en Blenheim pa je dosegel celo Dunaj: eno letalo se ni vrnilo, kaže, da je zadelo v z oblaki pokrite hribe. [. polk je ta dan bolj malo deloval. Dva jugoslovanska Blenheima. ki ju je uporablj alo Hrvatsko bojno zrakoplovstvo. sta bila ob koncu vojne še uporabna in enega so vključili v novo formirano Jugoslovansko vojno letalstvo (JR V), kjer je osamljeni preživelec. zadnji iz svojega plemena, služil kot transportno letalo do 1947. Po članku Z. Jerina .. The Blenheim in Yugoslavia« v A[R ENTHUS[AST SIXTEEN(avgust-november [981) (prevod M. M.)

»Leteče

Akro skupina Nagradni razpis

Na nagradni razpis, objavljen v listu .. Krila armije«, se je odzvalo nad 200 bralcev pripadnikov VL in PLO in občanov s skupno 243 predlogi za ime akrobatske skupine. Sestanek komisije je bil 5. decembra 1985 v komandi VL in PLO, sestavljali pa so jo: generalmajor Zvonko Jurjevic. kot predsednik in člani polkovnik Karl Rat, podpolkovnik Jevrem Miladinovic major Vladimir Šumanovac, kapetan 1: kI. Borivoj Bivic, kapetan Mladen Savic in gojenec LV A Ranko Živak. Po temeljitih analizah prispelih predlogov imen so v ožji izbor prišla naslednja imena : - Leteče zvezde, Rdeči orli, Zvezdna krila. Rdeče zvezde, Zvezde neba YUKrila. Zlata krila, YU-Puščice in 'Krila miru.

Izdali so ga živci Jacques Berthet, kopilot potniškega letala družbe Air France, ki je pred dnevi priletelo iz Bombaya v Pariz, se je obnašal tako nervozno, da je postal carinikom sumljiv. Ko so pregledali njegovo prtljago, so odkrili 10 kilogramov heroina ... Ker nismo imeli nobenih informacij o kakšni tihotapski verigi, smo blago takoj zapleniIi,« je izjavil predstavnik carine. Na pariškern letIišču Roissy so letos zaplenili že 80 kilogramov heroina.

... •.....

** i* *t * **

~~~~

Vnovično preučevanje teh devetih predlogov imen. tudi o tem , kako ta imena zvenijo v tujih jezikih. se je komi sija opredelila za naslednje tri predloge: Leteče zvezde, Zlata krila in Zvezdna krila. Šele po tem ožjem izboru je komisija odprla drugi seznam z imeni predla-

..........

......

~~~.~~

Povelje komandanta

~.~

** *t *t

Ob dnevu JLA, 22 . decembru in na osnovi javnega nagradnega natečaja v listu »Krila armije« ter predloga komi- t sije za izb6r imena akrobatske skupine

t* * *t *t

ODlOCAM

* *t * *t t * t * *t *t ** t * t * **t

da bo akrobatska skupina v prihodnje nosila ime »Leteče zvezde«, Izdelavo simbola in ostalih obeležij v zvezi s tem imenom bo opravila Letalska vojna akademija. Glede na razpisne kriterije nagradnega natečaja, na katere je prispelo 243 predlogov, kot tudi na predlog komisije za izbor imena akrobatske skupine, podeljujem naslednje nagrade: t • tri enakovredne prve nagrade v znesku po 15.000 dinarjev: 2:lklci Rajkovicu, starejšemu vodniku iz VP 4067 - Babin Dub Vladi MiloAevicu iz Surčina tOdredu izvidnikov »Nada Dimic« iz Zadra, eno drugo nagrado v znesku 10.000 dinarjev tVadimiru Lončarju iz Bačkega Brestovca in eno tretjo nagrado v znesku 5.000 dinarjev Radovan Šljačicu iz Srbobrana. Komandant VL in PLO generalpodpolkovnik t ANTON TUS!

* * ** ** * * ** **

• •

* •••••••••••••••••••••••••••••••********.

zvezde«

galcev imena za akrobatsko skupino. Za prvo ime - Leteče zvezde, so glasovali trije član! komisije, ostali dve imeni pa sta prejelI vsaka po en glas. Komisija je ~ako komandi VL in PLO predlagala Ime: "Leteče zvezde«, ki naj bi ga akrobatska skupina VLA nosila od 22. decembra 1985 naprej . V počastitev dneva JLA in za izredne rezultate v akrobatskem letenju in pri vseh ostalih nalogah, je namestnik načel nika generalštaba JLA za VL in PLO generalpodpolkovnik Zdravko Lonča; podelil akrobatski skupini zlato plaketo VL in PLO.

Akrobatske skupine v svetu Na svetu danes leti veliko akrobatskih skupin, v glavnem pajih lahko razdelimo v dve skupini in sicer v tiste, ki deluj ejo v sestavi vojnih letalstev posameznih držav in v zasebne, civilne akrobatske skupine. Zasebne akrobatske skupine na zahodu niso nikakršna redkost. Oblikujejo jih posamezniki ali posamezne firme, v glavnem za propagiranje posameznih izdelkov. Zanimivo je poudariti, da pri tem te skupin e še najmanj reklamirajo letalske izdelke. Skupine nastopajo na različnih letalih in helikopterjih . ki imajo visoke akrobatske sposobnosti. Med zasebnimi akrobatskimi skupinami vsekakor največ pomenita: »Alpi Eagles« in »Rothmans«. Akrobatske skupine v sestavi vojnih letalstev posameznih držav so začeli ustanavljati že kmalu po končani drugi svetovni vojni in v glavnem predstavljajo ponos posameznih držav. Njihovi nas[()pi na skoraj vseh vzporednik ih sveta so namenjeni propagiranju in prikazovanju letalskih sposobnosti letal in pilotov. ki te skupine sestavljajo. Osnovna skupna točka tem skupinam je: atraktivnost letalskih nastopov. kar je dejansko popularizacija letalskega poklica. V ZDA so akrobatske skupine v okviru vojnega letalstva in vojne mornarice . najbolj poznani pa sta "Blue Angeles« v vojni mornarici in "Thunderbirds« v vojnem letalstvu. Skupina "Blue Angles« je prav gotovo najstarejša med njimi. Ustanovili so jo že 1. 1946 in jc zdaj nastanjena \' Penns'acoli na Floridi. Piloti prihajajo iz letalskih enot po vseh ZDA in po izšolan ju letijo \' skupini po 2-3 leta. Dolga leta k ta skupina letela na letalih F~4B ,:PhalltOIll 11«. zdaj pa na letalih A-4F "Skvhawk«. Njen sestav pa je 5 + 2 letali ' - torej akrohatska skupina 5 Ictal in 2 solisto\·. ktno pa ti piloti nastopijo po 50 - 60

Odkrili tatove na Heathrowu Petnajst uslužbencev, ki so pri letalski družbi British Airways skrbeli za odpremo prtljage, so obsodili na tri do štiri leta zapora, ker so kradli. Obtoženci, ki so imeli opraviti s prtljago za medcelinske polete, so priznali tatvino ali poskus kraje denarja, nakita, obleke, hrane in pijač. Detektivi, ki so jim prišli na sled, so nastavili po londonskem letališču Heathrow skrite kamere, ki .so zlikovce snemale pri delu. Za akcijo so se odločili zaradi pogostega pritoževanja, da na tem letališču izginja vse mogoče. Heatrow je prišel zaradi tega na slab glas. (Reuter)

Amerliki lovec strmoglavil Med vojaško vajo ameriške letalonosilke Coral Sea je strmoglavil v morje lovec FI8 ameriške mornarice, kakih 40 morskih milj od Azurne obale. Pomorska služba v Toulonu, ki vodi iskanje potQpljenega letala, je sporočila, da letala niso našli, kljub temu, da pri iskanju sodeluje več letal in ladij. (AFP)

Afganistan: tr~ila SOVjetska helikopterja Pri Šarni, glavnem mestu afganistanske province Paktije, sta trčila helikopterja sovjetskih oboroženih sil v Afganistanu. Oba sta eksplodirala že v zraku, je sporočila afganistanska tiskovna agencija.

krat na raznih letals"kih in drugih manifestacijah v ZDA in v svetu. Akrobatska skupina »Thunderbirds« je bila osnovana 1. maja 1953, nastanjena pa je v mestu Nellis v Nevadi. Piloti v to skupino prihajajo iz lovskih enot vojnega letalstva ZDA, povprečno pa vsak izmed njih v akrobatski skupini leti po tri leta. Ta skupina je doslej uporabljala naslednja letala: "Thunderjet« (inačica F 48G - 26 - RE), nato letala F - 84F Thunderstreak, pa F - 84F - 45RE, od 1. 1956 do 1. 1968 letala F - 100 »Super Sabre« (inačice F -100CS, F -100NA, F-100C-IO- NH, F -1000-15 - NA in F - 10 F - 15 - NA.

QO!!!!!A XX!!WI

.ROJ

_m.

22. _ 1 1 1 5 .

Vzporedno s temi so od 1. 1957 do 1964 uporabljali tudi letala F - 100 »Thunderchief«. Od 1. 1968 do 1973 so piloti te skupine leteli na F - 4 »Phantom II (inačice F-4E-33-MC, F-4EMC. V letu 1974 so začeli nastopati z letali T - 38A »Talon« (inačica T - 38 - A - 75 - NO, ki so jih uporabljali do 1. 1983. Od aprila 1983 do danes letijo pa na letalih F - 16 A »Fightning Falcon« (inačica F - 16-A- F - 100- PW - 200. Danes skupino vodi major Jim Latham. Skupina nastopa po vsem svetu , po 70 - 80 krat letno, letijo pa v formaciji 4 + 2. Akrobatska skupina Vel. Britanije »Red Arrows« je bila ustanovljena 1. 1953 in je nastanjena v mestu Scampton Lincoln. Piloti v to skupino izhajajo iz lovskih enot in po posebnem šolanju nastopajo v skupini po dve leti. Uporabljali pa so letala Hawker Siddeley »Gnat« T . MK 1. Zdaj letijo na letalih British Aerospace »Hawk« in sicer v formaciji 9 letal, ali pa v formaciji 7 + 2 letali. število njenih nastopov pa je letno od 60 - 80. Akrobatska skupina italijanskega vojnega letalstva »Frecce Tricolori« deluje od 1. 1961 in je nastanjena na letališču Rivolto v pokrajini Friuli. Piloti prihajajo iz lo':,skih in lovsko-bombniških enot Vlo Solanje v skupini traja približno leto dni , nato pa piloti sodelujejo v skupini od 2 - 4 leta. »Frecce Tricolori« so pri šolanju ion nastopih uporabljali letal.a »Vampire«. F - 84G. F - 84F. CL - 215 in »Sabre« MkIV. Od Icta 1982 leti ta skupina na letalih Aermacchi

MB - 339A/PAN in sicer v formaciji 9 + 1, nastopa pa 20 - 30 krat v Italiji in po Evropi, skupino pa vodi major Vito Posca . Francosko vojno letalstvo ima svojo akrobatsko skupino. »Patrouillc de Francc« od leta 1953, nastanjeno v Salon de Provence. Piloti vanjo prihajajo iz lovskih enot in letalskih šol in ostajajo v skupini do 4 leta . Doslej so uporabljali letala Potez - Air fonga C. M. 170 »Magister«, v zadnjem času pa letijo na letalih »Alpha jet« v formaciji 7 + 2. število njihovih javnih nastopov pa je letno 30 - 40. Ena izmed najmlajših akrobatskih skupin je skupina »Karo As« v sestavi avstrijskega vojnega letalstva. ki so jo formirali 1. 1974 v Karlsdorfu. Nastopa v formaciji 4 letal Saab 105. po 10 do 20 krat letno. Letala vseh akrobatskih skupin so atraktivno obarvana, konstrukcije in oprema letal pa se navadno razlikuje od enakih letal serijske izdelave. V zadnjem času je razprava za pripravo dimnih sledi postala obvezen rekvizit letal akrobatskih skupin s tem. da v novejša letala vgrajujejo že računalniško vodene tovrstne naprave. S temi lahko na nebo izpisujejo razna besedila z dimom različnih barv. Probleme inercije letal pri strnjenem letenju skupine uspešno premagujejo z dodatnimi dinamičnimi 7.račnimi zavorami. Sicer pa vsaka izmed naštetih akrobatskih skupin svoj program kroji po svoje. upoštevajoč sposobnosti letal. ki jih uporabljajo in seveda tudi izšolanosti pilotov v skupini. Mcd programom nastale odmore, ko se letala razpršijo iz formacije. vešče izpolnijo akrobati solisti. katerih naloga paje sicer. da izvajajo tudi tiste, najtežje prvine akrobatskega letenja. ki jih je v skupini zelo težko ali cclo nemogoče "izvesti. Poznavalci letenja teh akrobatskih skupin trdijo. da se solisti najbolj vešče Vključujejo v nastope italijanske akrobatske skupine »Frecce Tricolori«. pri čemer je vsekakor najboljši med solisti kapetan Gianbatista Molinaro. Ob koncu zapisa dodaj mo. daje nastopanje akrobatskih skupin zelo draga reč. vendar pa se vložena sredstva obrestujejo prek reklame. prodaje letal. popularizacije" letalskega poklica in novih spoznanj o njem. Končno pa so vsi elementi letenja v sestavi takšne skupine tudi zelo uporabni v borbenih poletih proti objektih v zraku. ali na tleh. Major Borivoj Bivic (po Krilih Armije)

. ,,~.

'r,'

Revija Naša obramba pripravlja skupaj z avtorjem Jelkom Kacinom knjigo. kakršne v slovenskem jeziku še ni bilo - niti v prevodu . še manj izvirne. posega pa na eno najprivlačnejših področij tehnike - v letalstvo:

SODOBNA LETALA IN HELIKOPTERJI Knjiga bo na najboljšem papirju in v bogatem barvnem tisku predstavila skoraj 200 najsodobnejših letal in helikopterjev - same vrhunske dosežke moderne letalske tehnike: športna . šolska (trenažna). poslovna. potniška in predvsem vse vrste vojaških letal in helikopterjev . Prikazane bodo: • sp lošne zna č ilnosti posam eznih vrst letal sprerezi n ajznač iln ejših predstavnikov • barvne fotografije posameznih tipov letal • projekcije • kratki opisi razvoja vsakega letala • taktično-tehnične zna č ilnosti • možna oborožit ev vsakega vojaškega letala ali helikopterja • poglavja o avioniki z radarsko in drugo najsodobnejšo elektronsko opremo . o letalskih in helikopterskih motorjih . razni oprem i • poglavja o vrstah letalske in helikopterske oborožitve • poglavje o jugoslovanski letalski industriji • pregleden katalog vseh v knjigi predstavljenih in še vrste drug ih letal in helikopterjev z osnovnimi taktično-tehničnimi podatki ... Knjiga SODOBNA LETALA IN HELIKOPTERJI bo 100-letnici rojstva Edvarda Rusjana (1886-1911 ). prvega motornega leta lca na Balkanu . Izš la bo v drugi polovici aprila leto si

posvečena

Cena v

prednaro či lu :

4.350 din

(če

jo naročite in pla č ate - lahko v dveh obrokih do 15. aprila 1986 ali če jo naro č ite do 3 1. marca 1986 s p l aČi l om po povzetju)

Naročiln i ca

Podpisani ........ . . . ..... . .. . . ... ..... . . . (ime in priimek) (točen

Rimska 8. 61000 Ljublj ana.

nas lov) E c

(po štna številka in pošta)

.>(.

(št. osebne izkazn ice in kdo jo je izdal)

(/)

nepreklicno naročam ...... (i zvod (ov) knjige .~ SODOBNA LEt ALA IN HELIKOPT ERJ I. Tu spodaj sem označil na č in . kako bo m a. knjigo plačal : .'::! O po prednaročniški ceni 4.350 din v enkratn em znesku do 15. 4. 1986 O po prednaročniški ceni 4.350 din v dveh obro kih po 2.175 din do 15. 4. 1986 O ob izidu Krijige s plaČilom po povzetju . torej bom plačal predn aroč ni š k o cen o 4.350 din in strošk e PTT . O po izdidu knjig e v dveh o bro kih po 2.800 din (skupaj 5.600 din)

-5

(kraj in datum )

Cena po izidu: 5.600 din Naročilnico pošljite na nas lov: NA SA OBRAMBA .

za SODOBNA LETALA

naročilniCO

(podpis)

obj avljamo tud i v danasn!, številki TAL SKE G A VES TN IKA'

LE -

LETAL KI VE TNI Organlzac!jsko glasilo PS ZLOS

leto XI .. št. 1

januar 86

Padalstvo, KRILA, proslava na Brniku ... . 3. seja predsedstva

skupščine

ZLOS v Ljubljani 20. decembra 1985

Navzoči: Alojz Gojčič - pred3. Pogodobene naloge za RŠTO, sednik, Leon Mesarič, Bauman V. P. 2050 LjUbljana in LZJ so bile 100% realizirane. Zaključna Janez - podpredsednika, Stane Menegalija - delegat LZJ, p. poročila so bila poslana z vso polk. Kovačevič V. P. 2050 Ljupredpisano dokumentacijo pobljana, Danijel Nardin - Ajdogodbenim strankam. vščina, Franc Primožič, Drago 4. Razgovor s sekretarjem RSNZ Bunčič - ALC, Drago Glinšekje bil realiziran glede varnostnih Celje, Bine Vengust, Marjan Pirc naprav v letalskih šolah. - Ljubljana, Jože Majhen - LC 5. Glede spremembe 27. člena Maribor, Alojz Lakovič - Celje, Statuta ZLOS ter evidentiranjem Milan Vertot, Miha Adam - M. kandidatov za vodilne funkcije ZLOS-a smo poslali dopis vsem Sobota, Adolf Šuštar, Slavko KOS - DLC Franc Jaklič članicam . Odgovor in predloge Posto., Danica 'štruc, Stane Potobomo obravnavali na današnji seji. čnik SI. Gradec, Napotnik, Marko Leskovšek Velenje , 6. Odobrene prošnje za kredit iz Franc Vettorazzi. kom. za prosto sklada solidarnosti smo realiziraletenje, tov . . Baraga - DAGL , li . Na predlog za zvišanje kredita Miran Ferlan vodja j adro od 50 na 200 mil. din nismo prejeli reprezent., Franc Carl - RSTO, niti enega pismenega odgovora. Peter Marn RKPZ, Vojko Predlagamo , da PS. ZLOS na tej Starov ič - AP Portorož, Marjan seji sklene dokončni limit višine Moškon '( Krila , Rok Golob kredita iz sk lada. šport. kom ., Gustav Ajdi č 7. 28. JAR v Ptuju.)e bil uspešno prop . kom., Mirko Bitenc - sekr. realiziran. PS ZLOS. 8. Glede udeležbe naše repreDnevni red seje je bil sprejet po zentance na predtekmovanju v predlaganem v vab ilu . Avstraliji je podal informacijo Ad. 1. . tov. Miran Ferlan. Predsedstvo Sklepe zadnje seje PS ZLOS (23 . potrdi podani predlog, da je tov. 8. 85 .) je podal sekretar PS: Miran Ferlan vodja naše repreI . PK LZJ smo pismeno sezna- zentance na tem tekmovanju v nili s sk lepi PS ZLOS glede bratov Avstraliji in mu da priznanje za Jug, da je ALC ukrepal proti dosedanje delo v zvezi s pripranjima in tudi izrekel kazni. vami in zbiranjem sredstev za 2. Z IS SRS so bili razgovori odhod ekipe v Avstralijo. glede letalskega modelarstva, ka9. Predlog s cenami za pogodkor tudi z Zavodom za šolstvo SRS. Razgovore bomo nadaljeva- bene naloge v l et~ 1986 je bil poslan PK LZJ, RS TO in V. P. li . O tej zadevi je potrebno animi2050 Ljubljana. rati delegate skupščine IS SloveniAd.2. je, da podprejo to akcijo. Razgovor s predstavniki občinskih Letalski turizem v sodelovanju štabov TO ni bil realiziran preko s Kompas-om. Ta točka ni bila RŠTO. obravnavana, ker predstavnik

Kompas-a ni bil prisoten na sej i. Ad.3 . Poročilo čl problematiki padalskega športa v organizacijah ZLOS je podal predsednik padalske komisije tov . Bunčič . Bistveni problemi so: Čedalje manjše število letalskih šol, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo in s tem ozko povezano - vse manjše števi lo padalcev. Kljubsko letalo za metanje padalcev. Padala za šolanje in šport. Obstoječa so tik pred iztekom dobe uporabnosti, a cena novih padal tako visoka, da je klubi finančno ne zmorejo (cca 1,000.000.din).

Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in s tem manjši nalet z letalom AN-2 in manjša materialna pomoč. Na osnovi razprave so bili sprejeti naslednji zak ljučki: UO ae roklubov, ki so imeli v preteklem obdobju to dejavnost, naj vprašanje padalstva obravnavajo na en i od prvih sej, da se ta dejavnost v klubih oživi. Kadrovanje mladincev za šport in pogodbene obveznosti naj se v bodoče vrši v vseh občinah, ki gravitirajo na določeno letalsko šolo. S tem bomo omasovi li naše vrste, a prvenstveno izpolnjevali tudi pogodbene obveznosti. ' V zvezi s problemi , ki nastajajo na relaciji SSNO , RSLO in v nadaljevanju VO občin, pri kad rovanju mladincev za padalske enote JLA je bilo dogovorjeno, da gredo po tem vprašanju na razgovore na RSLO h tov. Koširju

- Alojz Gojčič, Mirko Bitenc in Janez Brezar. Glede materialne baze je bilo dogovorjeno, da v kolikor ZLOS dobi določena sredstva v sklad solidarnosti, se del teh sredstev prvenstveno nameni za padalsKo dejavnost oz. se participira na bava letala za metanje padalcev. V zvezi s tem je sekretar podal tudi informacijo o analizi te dejavnosti na ravni LZJ in opredelitvah v načrtih srednjeročnega razvoja LZJ v zvezi s padalsko dejavnostjo . AdA. Sekretar ZLOS-a tov. Bitenc in tov. Brezar sta podala poročilo o realizaciji strokovnega programa ZLOS za leto 1985. Rezultati dela so v celoti ocenjeni kot izredni, kar pa predstavlja veliko obvezo za bodoče delo. Sprejet je bil dogovor, da vse strokovne komisije posameznih dejavnosti izdelajo temeljite analize dela v pretekli sezoni. Z ocenami dela in načrtovanim programom za leto 1986 seznanijo skupščino ZLOSa, ki bo v soboto 1. marca 1986 v Ljubljani. Ad .5. Razvojni plan ZLOS-a za obdobje 1986-1990 je bil dan v javno razpravo (objavljen v Krilih). Razvojni plan se sprejme kot izhodišče za skupščino ZLOS-a. Ad.6. Obravnavan je bil . predlog spremembe 27. člena Statuta ZLOS. Proti spremembi 27. člena . je AK Celje, a AK Murska sobota se je vzdržal pri glasovanju o spremembi tega člena. Vse ostale članice so za spremembo tega člena Statuta ZLOS in se ta predlog poda Skupščini ZLOS . Ad.7. Obravnavan je bil predlog spremembe pravilnika sklada solidarnosti ZLOS. Pismeni predlog za spremembo določil tega pravilnika smo do seje PS prejeli samo od ALC Lesce, posamezni delegati pa so podali svoje predloge ustmeno na seji. Na osnovi razprave je bil sprejet dogovor, da vse članice pošljejo pismene predloge do skupščine ZLOS . Na osnovi predlogov pa se skupščini poda predlog za spremembo pravilnika sklada solidarnosti ZLOS. Ad.9. Delegati potrdijo podane pred-

loge za priznanja ZLOS (Vojna akademija Zadar, major Tica, labora nt V.P. 3363 Cerklje). Na seji so bili podani predlogi še za tovariše: Danijel Nardin (AK Ajdovščina), Avgust Greif (AK Ajdovščina), Jože Grah (AK Slovenj Gradec) in Livio Jakomin (OLC Portorož) Tudi te predloge PS potrdi z dogovorom, naj članice ponovno tehtno pregledajo svoje članske vrste in tovariše, ki so dolgoletno aktivno delovali in še delujejo v naših vrstah, predlagajo za to najvišje priznanje ZLOS-a. Zadnji rok za dostavo predlogov je 31. 12. 1985. Ad.lO. Glavni urednik revije KRILA je podal poročilo uredniškega odbora revije za leto 1985 ter predlog programa revije za leto 1986. Programska zasnova in obseg revije sta zadovoljivo ocenjena. Manj zadovoljivo pa je iZhajanje revije in financiranje. Slednje je kritično in se resno postavlja vprašanje nadaljnjega izdajanja KRIL v naslednjem letu. Na osnovi razprave, v kateri je bilo podanih več predlogov za saniranje nastalega finančnega položaja , a za katere delegati niso imeli pooblastil za sprejem, je predsedstvo sprejelo začasni sklep" in sicer: Vse članice se morajo takoj ali najkasneje do IS . 1. 1986. opredeliti oz. potrditi ali zavrniti sledeče tri možnosti: 1. Za vse člane kluba ali društva naročiti revijo KRILA in isto plačati po ekonomski ceni izdajanj a (celoletna naročnina cca 2.500 din). Račun za revije na osnovi števila članov se pošlje klubom . 2. Poiskati druge možnosti (% od reklam, prireditev, prepeljanih potnikov itd.). Te . sugestije naj klubi takoj sporočijo ZLOS-u v pismeni obliki. 3. Ustaviti izdajanje revije KRILA. V zvezi z iZdajanjem revije so bili sprejeti še naslednji sklepi: deficit pri iZdajanju revije za leto 1985 se pokriva iz rezerve PS ZLOS , tov. Miran Ferlan se obveže, da-bo skušal urediti z IAA da prevzamejo večje število izvodov revije in povečajo pogodbeno participacijo za izdajanje,

SlS za letališko dejavnost se ponovno pošlje vloga s kal kulacijo za izdajanje revije za del sredstev iz tega· naslova. Vodja tekmovalne ekipe ZLOSa v vse\1 panogah dejavnosti' je odgovoren in dolžan v najkrajšem možnem času po tekmovanj u pripraviti prispevek za revijo KRILA. Za domača tekmova nja je to dolžan storiti organizator. Potrjen je bil predlog, da je za individualne naročnike celoletna naročnina za leto 1986. 1.500.din . Ad.11. Sekretar ZLOS-aje podal informacijo o osrednji proslavi . 100. obletnice rojstva Edvarda Rusijana, ki bo prihodnje leto na Brniku . Priprave za to proslavo so že v teku in bi bila na zveznem nivoju . Razstava letal in mednarodni letalski miting bi bila v času od IS . ' - 20 . 9. 1986. Več o tem bo na naslednji seji PS, ko bodo znani vsi pogoji in naše obveze za sodelovanje v programu proslave. Ad. 12. PS potrdi predlog, da se evidentirata kandidata v predsedstvo in komisijo za vrhunski šport pri ZTKOS tov. Starovič Vojko in Bunčič Drago. Sprejet je tudi predlog, da je delegat ZLOS-a vPIS PZ tov. Golob Rok. Ad.I:3. Sprejet je bil sklep, da se organizira strokovni seminar z upravniki in mehaniki letal.s kih šol. Seminar bo v Portorožu v času od 4. do 6. februarja 1986 po ustaljenem vsakoletnem progra- ' mu. Istočasno se organizira seminar SUKL-a z upravniki letalskih šol. O terminu in mestu seminarja naj se takoj obvesti SUKL. Ad.14. Informacija o odhodu naše ekipe na t~kmovanje v Avstralijo je bila podana pod točko · 1. te seje. Ad.15. Sekretar PS je podal informacijo o gorivu ' 100 LL iz uvoza . Ponovno je bil potrjen sklep, da gorivo dobi tisti, ki takoj po sporočilu ZLOS-a nakaže denar. V primeru, da naročnik goriva nima sredstev, se gorivo odstopi drugemu klubu. \ Ad.16. Radijske post.aje Dittel za opremo jadralnih letal, ki smo jih

dobili od SSNO preko LZJ so bile dodeljene sledečim klubom: Ajdovšeina 1 postajo LC Maribor 2 postaji Ljubljana 1 postaja Murska Sobota 2 postaji Celje 1 postaja Za manipulativne stroške v zvezi s temi postajami znaša cena po komadu 30.000.- din. Ad.17. Podana je bila informacija ·o stroških revizij letal od leta 1986 - 1990. Tovrstni stroški strahovito naraščajo in se . postavlja resno vprašanje, če bomo uspeli zbrati dovolj sredstev za podaljšanje plovnosti obstoječega letalskega parka. Vse letalske šole niso .poslale zahtevkov za devizna sredstva, kljub temu pa je bil sprejet sklep, da se o tej problematiki razpravlja na eni od naslednjih sej PS, ko bodo znana določila in način poslovanja s tujino na osnovi novega deviznega zakona. Ad.18. Letalske šole Celje, Ljubljana in Ajdovščina nakažejo v sklad solidarnosti ZLOS-a po 100.000.din za nabavo Rn/Ns, aletalski šoli Murska Sobota in LC Maribor po 200.000- din v iste svrhe . Ad.19. Za vodilne funkcije v ZLOS-u so bili evidentirani tovariši: Alojz GOJČIt za pre<!sednika PS ZLOS, Stefan KOROSEC - za 1. podpredsedn~ka PS ZLOS, Leon MESARIČ - za 2. podpredsednika PS ZLOS, Stane MENEGALIJA - za delegata PS ZLOS pri PK LZJ in Mirko BITENC - za sekretarja PS ZLOS. Podan je bil tudi predlog, da se za naslednje mandatno obdobje evidentira za predsednika jadralne komisije pri PS ZLOS Franc Peperko iz AK Celje. Predlog je bil soglasno sprejet. VOLILNA SKUPŠČINA ZLOS BO 1. marca 1986 v Ljubljani. Delegatska vprašanja in odgovori: tov. Stane Menegalija poda poročilo o delu na ravni PK LZJ, problematiki in razvojnih programih. Postavljeno mu je delegatsko vprašanje, zakaj na sejah PK LZJ zastopajo posamezne panoge letalskega športa posamezni člani

PK , ki niso člani strokovnih komisij pri LZJ niti so prisotni na sestankih komisij . Podan je bil predlog, da naj bodo v bodoče člani PK LZJ predsedniki strokovnih komisij pri tem telesu. Vsa vprašanja oz. predloge, ki jih je ZLOS poslal na LZJ in za katera smatramo, da bi jih moral obravnavati PK LZJ, do sedaj še niso prišla na dnevne rede sei PK LZJ . V zvezi s tem je bil sprejet dogovor, da sekretar PS ZLOS ponovno napiše vprašanja predloge, ki so še kako pomembni za nadaijnji razvoj in programsko delo celotne LZJ in jih pošlje sekretarju PK LZJ, da iste obravnava PK LZJ. V ta vprašanja naj bo uveden predlog zastopanja strokovnih komisij na PK LZJ, vprašanje Pravilnika za prosto letenje (že 8 mesecev :1a LZJ)

Delegat komisije za prosto letenje je postavil vprašanje finančne pomoči za to dejavnost oz. sredstev, ki so bila odobrena iz rezerve PS ZLOS (50.000.- din) Odgovor: Komisija za prosto letenje do danes ni poslala nobene vloge na ZLOS za dodelitev teh sredstev. Delegat AK Postojna je informiral PS, da letalska šola Postojna spomladi 1986 ne bo imela vlečnega letala oz. nobenega motornega letala (ena Utva popravilo, ena Utva tekoča revizija). Prosi za pomoč. Sklep: Na seminarju v Portorožu se na osnovi razpoložljivih resurzov v posamezni letalski šoli izdela predlog prerazporeditve letal UTV A-75, ki so last KRVRŠTO. Predlog se obravnava na naslednji seji PS ZLOS. Zapisnik sestavil JANEZ BREZAR

omodelarskem koledarju in množičnosti S seje komisije za modelarstvo pri PS ZLOS, 21. decembra 1985, Ljubljana Navzoči: Perpar Borut - Kranj (predsednik), Kolman Veri Litija (član sekr.), Hluchy Otokar - Ljubljana (član sekr.), Videnšek Tone Ljybljana, Figelj Rajko - KMT Sempeter (član sekr.), Leskošek Brane - EMO Celje, Oblak Janez - Vrhnika , Kolenc Janez - Mirna, Praprotnik Boris - t>tuj, Ogrinec Gusti - Domžale, Stempihar Bogo in Samo - Logatec (skupaj 10 organizacij). Odsotnost opravičil Grošelj Janez (član sekr.). Seja komisije je potekala po predlaganem dnevnem redu. Točka 1. in 2. Sklepe seje 14. 12. 1984 je podal predsednik, ter poročal tudi o delu sekretariata komisije. Sekretariat je delal aktivno in imel3 seje, na katerih je usklajeval tekoče probleme in naloge. Pred sejo PS ZLOS v maju je obravnaval udele~bo rep. selekcije na pokalu bratstva in enotnosti v Prištini ter udeležbo podmladka na zle tu v Somboru in zadolžil posameznike za organizacijo. Ekipe ZLOS pa se niso udeležile pokala v Prištini (zahteve in interesi tekmovalcev, ki so

presegli odobrena finančna sredstva), niti zleta podmladka. Še najbolj uspešno je bilo delo odn. priprave za izdajo spričeval učitel jem modelarstva-trenerjem, ki se realizira (potrjen izdelani vzorec spričevala). Klubi, ki niso poslali seznamov učiteljev f. zahtevanimi podatki, lahko to še narede. Točka 3. Poročilo o seji zvezne modelarske komisije, 14. 12. 1985 v Beogradu, je podal delegat na seji tov. Perpar. Na seji je bila ZLOS kritizirana zaradi neudeležbe na pokalu in zletu podmladka, pripombe pa so bile tudi na organizacijo "štajerskega pokala« (tekmovali modelarji, ki niso imeli izpolnjene norme) in raketni pokal Ljubljane (izračunavanje rezultatov). Obravnavane so bile kandidature za večja tekmovanja v Jugoslaviji (raketno EP v Livnem in SP v Zenici ali Zemunu). Zlet letalskega podmladka bo junija v Rajlovcu (BiH). Tekmovalni del vsebuje 3 raketne kategorije, maketarstvo, Al, B2 in sobne modele. Glede izpolnjevanja norm je komisija sklenila, da za leto 1986

izdelajo listo tekmovalc~v, ki so izpolnili norme: Videnšek Tone za FI, Hluchy Otokar za F3 in Čuden Jože za raketarje. Rang liste republiških prvenstev se pošljejo LZJ takoj po prvenstvih. Modelarska komisija LZJ je izdala v 600 izvodih prevod F Al pravilnik a za modelarstvo. Cena izvoda je 700 din. Na komisiji je bil razdeljen material in za ZLOS dodeljeno: 3 motorčki Rossi R 15 FI za F I C (cena komada 62.031 din), 15 svečk za motorje Rossi za F I C (cena komada 1.189 din) in 35 zavitkov gume (USA) po 450 gr (cena vrečke 3.226 din). Naročila izvršijo klubi direktno na LZJ do 31. 12. 1985 Točka 4. Poročilo po modelarskih kategorijah so podali prisotni člani sekretariata komisije. Vidnejšega napredka, predvsem v številčnosti modelarjev ni . Klubi poizkušajo razne oblike delovanja , osnovni problem pa je materialn o stanje modelarstva, na PS ZLOS ni zaposlenega, ki bi se po mnenju komisije vsaj 30% delovnega časa ukvarjal z modelarstvom, pa tudi delegati na sejah PS ZLOS niso dovolj upoznani z modelarstvom in zato ne sodelujejo v razpravah. Predlog razvojnega plana ZLO S od 1986 do 1990 ne vsebuje programa modelarstva, dovolj bi bilo v programu upoštevati sklep 0510% sredstev, ki so namenj ena za ostale dejavnosti. Točka 5. V komisijo za rangiranje športnikov modelarjev in modelarskih klubov za leto 1985 je modelarska komisija imenovala naslednje tovariše, ki naj opravijo rangiranje v mesecu januarju 1986. Člani komisije so: Grošelj J anez, Hluchy Otokar in 9blak J anez za kategorije F in Cuden Jože za kategorije S. Komisija opozarja AK Novo mesto na neredno pošiljanje rang list (list ni poslal AK že dve leti) na PS ZLOS, s čemer oškoduje pri rangiranju sebe in klube, ki prihajajo na njihova tekmovanja. Rang liste za 1985 mora poslati na ZLOS takoj .

Predsednik komisije BORUT PERPAR Zapisnik sestavil ST ANE BIZILJ

Točka

6. - športni koledar tekmovanj v letu 1986 (glej priloženo preglednico!)

SP F2 ABCO FAI F I ABC FI ABC FI ABC DP FlO F 2 ABCO F3B FI ABe F3A ZT FlO F 2 ABCO F3B F 2 ABCO FI ABC

Madžarska mem. I. Kurtalič Livno Soko kup Mostar Kup republike Lučko

kraj , datum 8/9.8. 16. 8. Il. 10. ?

? ?

Zagreb Mostar Beograd Ptuj (v M . Soboti) kup Doboja kup Trešnjevke Zagreb Kurentov pokal Markovci pokal bratstva in enotnosti !3eograd F I ABC mem. O. Zigič Beograd kup želez. Sisak F 3 B F I ABC ~up želez. Sisak F I ABC Stajerski pokal Ptuj F 3B pokal Ljubljane F 3 B kup oSV. Subotice F 2 AC kup oSV. Bečeja Ljubljana RP F I ABC F 3 B Radomlje pion. Al, FI ASlovenske Konjice pion. B 2 Vrhnika FlO Ljubljana (hala GR) reketarji Sevnica Regijska in medklubska tekmovanja razpisujejo klubi v okviru prostih terminov, razpis mora biti poslan najmanj 14 dni pred tekmovanjem.

28.6. 15. 8. 30/31. 8. 3.4. 18/20. 4. 19.4. 10.5. 24.5. 14.6. 14.6. 6.9. 13. 9. 13/14.9. 4/5. 10. 8. 10. 3. 5. 18 . 5. 7.6. september marec/april ?

Klubi, ki nameravajo v letu 1986 sodelovati na tekmovanjih v tujini , morajo v mesecu januarju poslati komisiji program udeležbe .

Naročilnica za knjigo SODOBNA LETALA-X Podpisani

•

(ime 'in priimek) (točen

naslov)

(poštna števi lka in pošta) ••••••

•

•••••••••••••••••••••

••••••

•

•••

•

••••

•••••

••••

, '

••

(št. osebne izkazni ce in kdo jo je izd al) nepreklicnQ

naročam

.... .............. ........... izvod(ov) knjige

SODOBNA LETALA IN HELIKOPTERJI.

Tu spodaj sem označil način , kako bom knjigo plačal: O po prednaročniški ceni 4.350 din v enkratnem znesku do 15 . 4. 1986 O po prednaročniški ceni 4.350 din v dveh obrokih po 2.175 din do 15 . 4. 1986

O ob iz~du" Knjige s plačilom po povzetju, torej bom plačal prednarocnlsko ceno 4.350 din in stroške PTT. O po izdidu knjige v dveh obrokih po 2.800 din (skupaj 5.600 din)

(kraj in datum)

.... . ... .... .... . .. (podpis)