Krila 2 1977 by Milan Korbar

MAREC - APRil *77 ŠT.2

Natečaj

NEKAJ NASLOVOV IZ NASL EONJE ŠTEVILKE: O IIl::'MICNO JALJHANJ~

Bomo lahko z I"d rahHml letah posnemdII albatrose)

SVETEL TRENU TEK Dr:SETLET JA : N os padalski sIrakovnlak Janez Brev

liH

lantrniVem

'>t~stavkll

'l!l<.t hllfd

na "c

proble"mat,ko

'.Id pad ,Iskeya sporta REKOllDl Cve tki! KIJncnlk E~ltn

Je pnpra vdd

ll(i inOvl' I~1 domdčlh, 111

pregled rekordov

~ve tovn,h

drOcJd

s po

Jddrall,cga

lete!1Ja ZGODBA : Padalca qa OSVOJIli! K red cHI co :

St""'"ISI le l slara zyodha. ki 10 pal naJo le redki \' .~nskl l e talCI V "I~lh qpnf'faCIJ

slono

za pero in paleto v letu 1977 Komisija za družbeno aktivnost pri Letalski zvezi Jugoslavije je ob jubileju, 2S-letnici pokroviteljstva Maršala Tita nad Letalsko zvezo Jugoslavije , ter za njegov 85. rojstni dan in 40-letnico uspešnega vodenja jugoslovanskih komunistov, razpisala mladinski natečaj " Ikarovo pero" in " Selenitska paleta". V natečaju "Ikarovo pero" lahko ~ode lujejo učenci 7. in 8. razreda osemletk ter 1. razreda srednjih šol. V natečaju " Selenitska paleta" pa lahko sodelujejo učenci osemletke do 7. razreda. Vsi materiali morajo biti dostavljeni ZLOS , Ljubljana, Lepi pot 6, p .p. 496 do 10. 5. 77. Posebna komisija ZLOS bo po tri najboljše prispevke iz vsakega razpisa nagradila s tremi nagradami (leposlovne knjige iz področja letalstva). Od skupnega števila prispelih del bo komisija ZLOS oddvojila 20 najboljših iz naslova "Ikarovo pero" in 10 iz naslova "Selenitska paleta" ter jih poslala zvezni komisiji, ki bo iz vsake teme nagradila po dva najboljša prispevka. Ti nagrajenci bodo poklicani v Beograd na svečano proglasitev nagrajencev, ki bo povezana s posebnim programom. Teme za "Ikarovo pero", od katerih naj učenci izberejo in opišejo le eno , so naslednje : - ~tica srebrnih kril - moje sanje - Ce bi imel letalo . . . - Kako si predstavljam sebe kot pilota, ki brani svojo domovino pred napadalcem - Letalstvo kot del obrambnih sil naše armade - Neuvrščene dežele pod kupolo modrega neba

- Ko bom velik, bom postal Titov letalec - Letalstvo je varuh modrega neba in tvoje brezskrbne mladosti - Letalstvo zbliŽUje vse otroke sveta - Na letalskem mitingu - Letalstvo je most tovarištva in prijateljstva med narodi - V letalstvu se mladi pripravljajo za varuhe našega svobodnega neba - V sinjih višavah spoznavam lepote domovine - Letalstvo kot tehnična stvarnost in fantazija - Iz letal lahko vidim gozdove, vidim, kako tečejo reke, čutim tople žarke sonca, ko veter prenaša pozdrave miru Za natečaj mladih likovnih ustvarjalcev "Selenitska paleta" so razpisane sledeče možne teme: - Neuvrščene dežele pod kupolo modrega neba - Letalski miting - Letalski promet - hitrost in varnost letenja - Kako si zamišljam letala prihodnosti - Skok padalca Cv zraku ali pri doskoku) - Letalo v službi človeka - Delo letalskih modelarjev - Množica padalcev' v zraku - Kako sem spoznal športne letalce Navedene teme niso obvezne . Lahko izberete tudi svoje teme, vendar morajo biti iz področja letalstva. Prosimo vse klube in vodstva šol , da se držijO danih navodil in časovnih terminov ter da nam pismene prispevke po možnosti dostavijo prepisane s pisalnim strojem, s· podpisom učenca Za Izvršni odbor ZLOS sekretar MIRKO BITENC I.r.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~i

~ Letalcem in ljubiteljem * ~ letalstva čestitamo *

~ za praznik

~e'LIJ

i *

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~*

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

"~tL4

Ke'LIJ

ST. 2-LETO VIL-MAREC - APRil 1977

Nova sezona, stari problemi - moto, ki ga ponavljamo iz §tevilke v številko, letnika v letnik. Nekaj cvetk: staro ljubljansko letališče sicer še deluje, toda to so, kot vse kaže zadnji vzdihljaji letenja letal CeV ljubljanskega aerokluba; park motomih šolskih letal izgineva - drugo leto bomo Slovenci premogli samo še dve pravi šolski motomi letali ; tabel za tekmovalno izenačevanje jadralnih letal smo se sicer navadili, toda tudi te so odraz stiske naših organizacij, siromašnih in manj siromašnih, ki kupujejo pač po žepu in potrebah. še bi lahko naštevali I Todal Naša organizacija ima svoj srednjeročni načrt razvoja. V njem je zapisana njena rast, ki je usklajena z družbeno potrebnostjo naše dejavnosti. UREDNIŠTVO

Predstavljamo: Dominik Gregl Skozi točo varno v Barcelono Večni popotniki Sloveniji so potrebna letališča Hitrostni količnik Elektronski variometer Vezani leteči modeli Tabela rekordov 5. svetovni pokal Iz svetovne arene Letala naših AK: Jantar Zgodba

JCelL4

8 10 13

16 19

21 22

26 28 32 37

izdaja Izvršni odbor Zveze leta!skih org ani zacij Slovenije. Ureja uredniški odbor : Cvetka Klan č n i k-Bel i n, Mir ko Bitenc, Stane Bizilj,Gustav Ajdič , Dominik Gregl, Belizar Keršič, Leon M esa ri č, Franček Mordei, Marjan Moškon, Jože Perhavc. Srečo Petric (tehnični urednik), Tone Polenec (glavni in odgovorni urednik) in Ciril Trček . - Lekt or : Iva Krže - Rokopise in fotografije pošiljajte na naslov: Zveza letalskih organizacjj Slovenije (revija Krila), 61001 Ljubljana, Lepi pot 6, poštni predal 496. Rokopise in fotografije ne vračamo. Letna naročnina 50 din, cena posamezne številke10din/- Tekoči račun pri ZLOS Ljublj9na štev. 60107-678:-51077. Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list, ofset tisk KNJIGOTISK Novo mesto.

Težko bi verjeli, da bi se med slovenskimi letalci našel kdo, ki ne pozna Minča. Prej bi se našli člani, ki ne poznajo dr. ing. Dominika Gregla. pa pišemo o isti osebičloveku, ki je dokončno predan letalstvu, pišemo o Minču, ki so ga kot trinajstletnega fantiča v drugem letu povojne izgradnje zvabili k sebi celjski modelarji. Po modelarstvu je prišlo na vrsto letenje na vrabcu in nekaj padalskih skokov. Potem pa motorno letenje. Diploma iz letalstva na strojni fakulteti je bila samo odraz posvečene energije, vztrajnosti, predvsem pa ljubezni. Delo v tehnični službi Adria avioprometa, še prej pa delo konstru kto rja v tovarni LI BIS, so bile ob diplomi še dodatne izkušnje, ki so Minča obremeni le z odgovornostjo inšpektorja SUCVP. Danes srečujemo Minča kot asistenta Ljubljanske strojne fakultete. Svojo strokovnost in znanstveno razgledanost je Minč pri prof. Kuhlju dopolnil z magistrsko nalogo in doktorsko disertacijo iz področja teoretične aerodinami/<e. Naslov doktorja znanosti na področju letalskih ved je za slovenske priIice izjemno redek • .Ti si poleg dr. Aleša Strojnika drugi Slovenec z naslovom doktorja znanosti. Nam lahko preprosto razložiš jedro svojih znanstvenih prizadevanj? Človek , ki je "zastrupljen" z letalstvom, vedno poskuša svoje delo usmeriti na to področje_ Ko sem se leta 1968 znašel na cesti zaradi stečajnega postopka pri Adria-avioprometu, sem se na sugestijo prof. Kuhlja, pri katerem sem bil vrsto let honorarni asistent za letalstvo na Fakulteti za strojništvo, odi oo ii za pedagoško delo na univerzi. Tako sem moral začeti s podiplomskim študijem. KonstrukCija profilov kril me je zanimala, odkar sem pred dobrimi tridesetimi leti skonstruiral svoj prvi model. Zato sem za magi~trsko nalogo izbral študijo sodobnih metod za konstrukcijo profilov in še posebej obdelal eksaktno metodo po Lighthillu. K.onstru kcija vzorč nega simetrič nega profila je dala idejo za optimizacijo nesimetrič- ' nih profilov. Tako sem s soglasjem mentorja prof. Kuhlja zaprosil za odobritev teme za disertacijo z naslovom : Optimal-

na oblika profilov kril za jadralna letala z maksimalnim območjem majhnega upora. Pri izračunu mejne plasti za optimizacijo profilov sem uporabil principe prof. Wortmanna in jih priredil za prej omenjeno eksaktno metodo. Moderne metode konstrukcije profilov so možne samo z računalniki, zato je bilo treba najprej izdelati program za računalnik. Optimizacija je dala zanimive profile, ki imajo teoretično večje območje majhnega upora in večjo fineso pri velikih vzgonskih količnikih kot Wortmannovi profili. Kot nadaljevanje disertacije sem optimiziral profile za zelo velike vzgonske količ nike in dobil prav zanimive rezultate. Menim, da je vsako znanstveno raziskovanje v končni fazi nameqeno praktič nemu delu. Nam lahko kaj poveš o tem? S tem se popolnoma strinjam, vendar stvar ni tako enostavna. Vsaj enega od profllov bi bilo treba zmeriti, za kar pa je potreben denar. Že predlanskim sva s prof. Kuhlj em prijavila raziskovalno nalogo, v katero je bila vključena tudi moja disertacija. Računal sem, da se bodo v okviru naloge dale izvesti meritve vsaj enega proflla. Kljub temu, da sva predvidela relativno skromna sredstva, nisva dobila niti dinarja. Lansko leto sem pri. javil raziskovalno nalogo, v kateri sem hotel uporabiti te profile pri konstrukciji

Svojski konstrukcija njegov razvoj

Minčevegl

modela le leti 1962 nakazuje

vetrnic za izkoriSčanje energije vetra. Tudi za to nalogo ni bilo denarja. Možnost za uporabo teh profllov sem videl v zvezi s predvideno proizvodnjo jadralnih letal v Elanu, vendar je tudi to padlo v vodo. Že prej sem omenil, da sem p0sebej optimiziral proflle za zelo velike vzgonske količ nike. Takih profilov se ne da dobiti v katalogih in tudI metoda prof. Wortmanna za take profile ni najbolj uspešna. Tak profil bomo uporabili pri konstrukCiji ultra lahkega jadralnega letala, ki ga nameravamo zgraditi v dcviru Društva za letalstvo in kozmonavtiko. To si lahko privoščimo brez meritev profila, ker bodo hitrosti letenja zelo majhne in ne bo nobenega tveganja. Da se vrneva na začetek. Stevilo znanstvenikov področja vsaj posredno nakazuje tudi razvitost nacionalne znanosti. Je za slovensko letalsko znanost torej slika pravilna? Mislim, da tega ne moremo tako p0stavljati. Slovenci imamo vrsto ljudi, ki ne delajo na področju letalske znanosti, kot ti to imenuješ, vendar bi jih lahko vključili na to področje , če bi se za to pojavila potreba in bi bili za to dani p0goji. Je pa zanimivo to, da so ponavadi problemi, ki se pojavijo v zvezi z letalstvom, povod za številne znanstvene raziskave na področju mehanike in tehnologije. Rezultate teh raziskav pa je možno potem hitro spraviti do tako zaželene uporabnosti tako na letalskem kot tudi na drugih področjih. Glede na trenutno stanje pri nas pa mislim, da sploh nima smisla razpravljati o problemih letalske znanosti, ker je to drugotnega pomena. Misliš, da ima univena skupaj s slovenskim letalskim gospodarstvom torej pred seboj druge naloge? Pri sedanjem položaju je glavna naloga univene in letalskega gospodarstva, da organizirajo v letalstvo usmerjeno izobraževanje kadrov raznih strok. Pri kakršnem koli načrtovanju razvoja letalske dejavnosti v Sloveniji se vedno pojavi problem potrebnih kadrov. Poleg tega pa bi bilo treba po tej poti spreminjati splošni odnos ljudi do letalstva, kar bi se verjetno kmalu poznalo pri fmančnem uspehu letalskih podjetij. Danes je slovensko letalsko gospodarstvo že tako močno, da bo moralo počasi začeti vlagati nekaj sredstev v raziskave na tem področju, kar bo lahko dalo strokovno in kadrovsko osnovo za širjenje te dejavnosti. Obstaja vrsta možnosti, kamor bi lahko upravič~

no usmerili raziskovalno dejavnost, ne da bi pri tem plavali v oblakih. Vendar. Pred dvema desetletjema bi taJden problem gotovo obravnavali drugače. Mism tudi ti, da je bilo izredno plodno delo konstrukcijskega biroja povsem zaman, da se je nit dokončno utrga1a, ali so morda le še možnosti nadaljevanj. Pred dvema desetletjema so bile razmere popolnoma drugačne. Takrat smo imeli letalsko tovarno in konstrukcijski biro pri letalski zvezL Na fakulteti za strojništvo smo lahko po želji v 4_ letniku vpisali predmet letalstvo, kjer nam je

prof. Kuhelj dal solidne teoretične osnove s tega področja. Y konstrukcijskem biroju je bila zbrana večja skupina dobrih strokovnjakov-entuziastov, ki so skonstruirali vrsto uspelih jadralnih in motornih letal. N.a žalost je ta skupina, zaradi nerazumljive politike posameznikov, razpadla. Tp pa je bil začetek konca te direktno nadaljedejavnosti pri nas. vanje tega mislim, da ni več možnosti, ker je prevelik časovni presledek in je posebno na področju tehnologije preveč zamujenega. V.idel sem pa realno možnost nadaljevanja predlanskim, ko smo se pogajali z nemško firmo Glasfluegel za odkup licence, po kateri naj bi Elan pro-

Preizkus v padalstVu. Minč je drugi z leve, zadaj pa ~E-2

izvajal plastična jadralna letala. S to licenco bi kupili najsodobnejšo tehnologijo in tako nadoknadili zamujeno. S tem bi prišli do ustrezne osnove za ponoven začetek.

Si pilot in dobro poznaš slovensko letalstvo. Poznaš stanje letalskega parka. Je naše letenje takšno, da mu lahko rečemo varno leten.je? Že nekaj let nimam več točnega pregleda. Kolikor vem, so problemi z rezervnimi deli za letala in motorje na Kurirjih in Aero-3. Zato je varnost letenja na teh letalih največ odvisna od strokovnosti in iznajdljivosti mehanikov, kar pa

ni v redu. Tudi pri drugih letalih je pro- predpisanih postopkov, pri tem pa je blem zaradi težav pri uvozu rezervnih treba upoštevati tudi to, da je bila ogrodelov, kar zopet prisili k improvizacijam, žena varnost letenja. Kar se pa pilotov čeprav to ni dovoljeno. Pri tem pa se potiče, bi rekel, da morda velikokrat vzajavlja nevaren problem, da postanejo mejo stvari preveč na lahko, za kar je verljudje, ki jim je to enkrat uspelo, preveč jetno vzrok premajhna teoretična podkosamozavestni in vidiš, da to potem delajo vanost. . . tudi zaradi svoje osebne afirmacije, namesto da bi poskrbeli za normalen pred- -- Dolga leta s~ ~elal kot mšpektor Zvez: pisan postopek reševanja problema. Poleg n,: uprav~ za c~ilno .Ie.taistvo. S~ se v tebi tega pa se na koncu vedno izkaže, da je VSIdrale 1Z~~r' ki Jih v klubih morda vsaka improvizacija pri vzdrževanju letala premalo cemjo. dražja, kot če bi se držali od proizvajalca Tega ne bi rekel. Večkrat me pokli· čejo, če imajo probleme ali če rabijo kakšen nasvet. Pač pa imam občutek, da še vedno mislijo, da ne smem biti posvečen v vse skrivnosti vzdrževanja njihovih letal. Poznaš razmere v slovenskem leta~ skem gospodarstvu. Kakšne so po tvojem najnujnejše usmeritve visokošolskega študija letalske smeri? Glede na sedanje stanje in glede na razvoja letališke dejavpotreba po tehniškem kadru in po ekonomistih z določenim znanjem o letalstvu in letalskem prometu. Razširjena -mreža tako imenovanih terciarnih letališč, ki naj bi povezala celo Slovenijo z Brnikom in Mariborom, zahteva nabavo posebnih manjših potniških letal, ki rabijo za vzlet in pristanek kratko stezo. Brez teh letal je širjenje letališke mreže brez vsake pametne osnove. Poleg tega, da bo treba ta letala vzdrževati, bo treba v bližnji prihodnosti organizirati servisno službo za preglede majnih letal, ki jih imajo aeroklubi. Za realizacijo vseh teh načrtov bomo rabili inženirje gradbeništva, elektrotehnike in strojništva. Gradbenik naj bi bil seznanjen z gradnjo vzletnih stez, oziroma celotnih letališč in bi moral poznati predpise s tega področja. Inženir elektrotehnike šibkega toka bi moral poznati vso moderno elektronsko opremo na zemlji in na letalih. Y.erjetno pa bi bilo tudi dobro, če bi poznal sistem zračne kontrole letal in predpisane postopke pri letenju v kontroliranem zračnem prostoru. Študij letalstva na fakulteti za strojništvo je nekoč usmerjal študenta v konstruktorsko smer. To bi bilo treba obdržati, vendar skrčiti, ter razširiti program študija na področje pogonskih sistemov na modernih letalih. Poleg tega bi bilo nujno seznaniti študente z modernimi sistemi vzdrževanja vseh vrst letaL srednjeročni načrt nosti, bo največja

časov,

ko so

kraljevale vaje

Letalo po pristanku v Barceloni

od radarske ante-

ne in plastiÄ?ne kupole na nosu ni os1alo skoraj niÄ?

Relativno malo potolÄ?ena motorska gondola s popolnoma zdravim motorjem (slika d.no)

T ak je bi I pogled iz pilotske kabine. Okna so bila razpokana od udarcev toče.

Podobna sli ka kot. na krilu tudi na sprednjih robovih repnih površin

Luknja na sprednjem robu krila v primerjavi z litrsko pločevinko za motorno olje Tako je bilo od toče potoIčeno in preluknjano krilo na sprednjem robu

Večni

popotniki

Ivan, Mile, Karel in "njihov" Learjet Vemo, predvidevamo in slutimo, kakšne so smeri, ki jih ubira sodobno letalstvo. S,tvari, ki so se nam zdele pred dvema desetletjema nerealne in odmaknjene, v našem času tonejo v pozabo. Za prenekatero vejo letalstva bi lahko nabrali na koše primerov, tudi naših, slovenskih. Nekaj podobnega lahko zapišemo o majhni letalski floti , ki opravlja pomembno delo v naši republiki, točneje pod okriljem Protokola Izvršnega sveta skupščin socialistične republike Slovenije. Pišemo o Ivanu Kocjančiču , Miletu Belančiču in Karlu Korparju, treh izgrajenih letalcih- specialistih, ki bi prav lahko sedeli za krmili potniških letal s sto in več sedeži, pa skrbno opravljajo svoje pilotsko delo z majhnim, komaj osem· sedežnim letalom. Toda to letalo je Gates learjet. Resd a skromen po svojih zu nanjih merah, navidez skromen po moč i motorjev in svoji teži, ob tem pa hiter in predvsem varen ter najsodobneje opremljen, kof najsodobnej ša velika letala potniškega prometa. In kar je najpomembnejše : hitrosti tega, na pogled sicer izredno elegantnega, a majhnega letala so skoraj identične več jemu DC- 9. Skoraj enak je dolet, večja pa je višina, na kateri lahko leti to letalo. Starosta pilotov, ki po svoje pomagajo, da se naši državniki, gospodarstveniki in kulturni delavci povezujejo s sodelavci v drugih republikah, evropskih državah ter bližnjih in bolj oddaljenih neuvrščenih deželah Afrike in Bližnjega vzhoda, je Ivan KocjanČiČ, letalec s 7000 urami naleta, ki je svojo letalsko pot začel na travniku ljubljanskega letališča v popularni trojki. Minili sta več kot dve desetletji, ko je pokojni Branko Ivanuš pričel opravljati prve letalske prevoze z za tiste čase s0dobno Beechcraft bonanzo, enomotornim modrim letalom z značilnim "V" repom. Najtesnejši sodelavec Branka Ivanuša je bil Ivan Kocjančič , ki je po Ivanuševi tragični smrti nadaljeval sodobno zastavljene letalske prevoze v službi miru, bratstva in enotnosti ter gospodarskega napredka naše dežele.

Potrebe rasle malo menjali s nejšim in

so pred dobrimi 15 leti prebonanzo, in "V" repca so zacessno 310, hitrejšim, udobprostornejšim dvomotorcem klasičnega batnega pogona. Tudi tretje letalo, večja, prostornejša, predvsem pa navigacijsko zelo dobro opremljeno letali, je bila cessna 42l. Tudi to je prerasel čas , in pri tem sta mu pomagala hiter razvoj kategorije hitrih, med proizvajalci imenovatJ.ih poslovnih letal, in predvsem težnja po hitri izmenjavi informa~ij , dogovarjanj in kar se le da racionalno porabIjenem času uporabnikov letala. Kot se je razvijala flota malih poslovnih letal našega izvršnega sveta, tako se je širila tudi nezadržna potreba po kvalitetnih le talcih, ki bodo znali najbolj strokovno in tako varno opravljati svoje delo. S cessno 310 se je Ivanu Kocjančiču pridružil Mile Belančic , slovenskim letal· cem znan kot nekdanji upravnik letalske šole v Mariboru in še prej kot u č itelj motornega letenja v nekdaj klju č ni šoli motornih pilotov v Rumi. Karel Korpar, odlični jadralni letalec iz Ptuja, državni reprezentant, upravnik letalske šole v Ptuju , pilot pri Pan adrii se je Ivanu in Miletu priklju č il , ko je za naš IS pričela leteti cessna 42 l. Ne smemo pa pozabiti na Martina Poz nič a , tudi člana te sku pine, znanega letalca iz prvih povojnih dni, kasnejšega upravnika letalske šole v Ljubljani in znanega letalskega pedagoga, ki je preminil, ko je v Ljublj ano skoraj že prihajal learjet. Tako sta danes v hangarju , če sre č a nanese , dve letali: cessna 42 1 in rekativec learjet. Letita obe, pač skladno z načrto vanimi potovanji. Kaj pa posadke? Troji· ca leta1cev - mimogrede , vsi so dobili Krila kot člani športne letalske organizacije, živijo, delajo in letijo v nenehnem izpopolnjevanju, kajti jasno se zavedajo,. da le z nenehnim izobraževanjem na letalskem področju, da le ob nenehnem preverjanju pridobljenih letalskih znanj lahko letijo varno. Nekje v uvodu smo zapisali, da so ti trije letalci vdovoljenjih in pooblastilih povsem enaki pilotom potniških letal. Zares, formalnost dovoljenj jih enači, povsem izenačuje pa jih tudi strokovno znanje, ki ga morajo ob-

vladati in ga obvladajo pri svojem zahtevnem vsakodnevnem delu •

•••

Beechcraft bonanza V 35

Naše uredništvo se zaveda, da s tem sestav kom začenja poravnavati dolg do naših bralcev, saj je prav ta skupina letalcev ena tistih, ki dela marljivo, a v anonimnosti Poleg Ivana Kocjančiča, Karla Korparja in Mileta Belančiča so v naši republiki še letalci letalske skupine, o katerih doslej še nismo spregovorili. To, na primer so piloti na helikopterjih Republiškega sekretariata za notranje zadeve, to so letalci Trenažne eskadrilje. Tudi o njih bomo spregovorili v letošnjem letniku naše revije. T.P. GATES LEARJET 240

Cesna 310

ee.... a421

Prvo letalo družine Learjet, to je bil learjet 23, so prodali letal 1964. Pl-odali so ga v času, ko je večina ameriških letalskih strokovnjakov zelo skeptično gledala na fmančni uspeh tega letala. Konstruktorja letala Billa Leara pa so imenovali prismuknj eni mož iz Kansasa. In zgodilo se je, da je podjetje preživljalo težko krizo, in tedaj je proizvajalce learjeta vzelo pod svoje okrilje veliko gumarsko podjetje Gates. Od takrat Gates learjet izredno dobro uspeva, saj so do danes prodali skoraj 700 letal. Learjet 240, kakršnega ima IS · naše republike, ima 6 potniških sedežev, v cockpitu· pa sta 2 pilotska sedeža. Ima kabino pod pritiskom in lahko leti do višine 13.500 m s tem, da v kabini ustrezajo pogoji, kot na višini 2430 m. Ostali tehniški podatkI: Razpetina krila Dolžina letala Višina letala Potisna sila enega motorja General Electric CJ 610 - 6 Največja vzletna teža Največja količina goriva Dolžina vzletne steze Dolžina pristajalne steze z višine

10,85 m 13,18 m 3,73 m 1338 kp 6124 kp 2553 kp 823 m 15 m 860m

Hitrost dviganja pri največji teži, 34.55 m/sek Cas dviganja na višino 12.500 m 14 minut Plafon letala z enim motorjem 8230 m Največja potovalna hitrost 0,81 Mach 2400 km Dolet pri polni obtežbi Gates learjet

D.G.

Komaj smo se poslovili od našega Jaka Šmida, že je prišla žalostna vest iz Beograda, da je 23. fe.bruarja nenadoma zapusti/letalske vrste Emil Korsic, kapetan JAT, sicer pa nosilec zlate jadralne znač ke št. 19, z dvema diamantoma, ki jo je dosege/L 1958. Emil Korsic je bil roje 22. lnflja 1931 v Bačkem Gradištu. Z ,20 leti je že služboval v zveznem jadralnem, kasneje letalskem centru Vršac, kot meteorolog. Prva leta je poleg meteorološkega dela letal le na motornih - vlečnih letalih, in le občasno tudi na jadralnih. L~ta 1957 je postal UČitelj jadralnega letenja, nekaj let za tem pa tudi drtavni rekorder in tekmovalec, sve Vršac. Na državnem jadralnem prvenstvu ie L 1959 osvoiil3_ mesto.

1952 - 1977 PETINDVAJSET LET ZAUPANJA

V KVALITETO NASIH PIJAC:

alkoholne pijače, sadni sokovi, pen eče brezalkoholne sirupi, . ..

LETlTE Z NAMI!

pijače,

S tem rezultatom in drtavnim rekordom v D-2, je postal prvak leta v jadralnem športu Jugoslavije. 1961 je na državnem jadralnem prvenstvu osvojil odlično 5. mesto. Bil je vsestranski letalec, z dušo in srcem Skupno je v 1627 poletih naletel z jadralnimi letali 555 ur, v.motornem letenju pa preko 10.00p ur. Le malokdo ve, da je bil Emil Korsic v času vzpona jugosl jadralstva v sam svetovni vrh, v drugi polovici petdesetih let, eden od najbolj zaslužnih mož pri organizaciji vseh vrhunskih dosežkov - številnih državnih in svetovnih rekordov. Vstajal je zgodaj, pravzaprav še ponoči, odhajal na letališče, ročno zbral vse potrebne meteorološke podatke in nam jih pravočasno posredoval Kadar je napovedal odlično vreme, je skoraj panično budil pilote in jih osebno pripravljal na štart za dosego drž. rekorda, predvsem še v času d!JPiPline trajanja. Z flavdušenostjo in vsemi svojimi močmi je spodbujal in prepričeval pilote o pravilnosti napovedi vremena. Tako se imamo za prve svetovne rekorde, postavljene v Jugoslaviji v jadralnem športu, zahvaliti tudi Emilu. Pr,av tako velike zasluge ima Emil tudi pri organiziranem valov nem jadranju v Bihaču v letih 1957- 1960, kjer smo Jugoslovani zadnjikrat v večjem številu dosegali zlate in diamantne višine. Ko je JAT l 1961 poiskal in angažiral za svoje potrebe "pilote s travnika", je bil Emil v prvi . skupini 17 bodočih kapetanov. Kljub 15-letnemu letenju s potniškimi letali je v srcu ostal jadralec, ves čas v upanju in iskanju možnosti za jadranje. Zato si je I. 1972 tudi obnovil športno jadra/no dovoljenje. Nenadna smrt je Emilu pre križala vse upe, v nas pa pustila žalost, ker smo zopet izgubili enega odličnih iz številne družine jugosl. jadralcev. Za vse nesebično in uspešno delo, uči teljevanje in športne dosežke, smo Emilu Korsiču hvaležni in ostal bo z nami v spominu še vrsto let. CVETKA KLANCMK- BELlN

"~'L4 13

Politično prostorno oblikovanje in uveljavljanje držav in narodov, konsolidacija med državami v odnosu do SFRJ v ožji in širši mednarodni skupnosti, ekonomsko prometni procesi gospodarstev na vseh kontinentih ter ne nazadnje geografski in politični položaj Slovenije in Jugoslavije pogojujejo, da se potniški, turistični in blagOVni tokovi po zračnih poteh iz Amerike, zahodne in severne Evrope V· Afriko, na Bližnji in Daljnji Vzhod ter obratno oblikujejo s svojimi križanji prav nad našo državo in to z največjo frekvenco nad republiko Slovenijo. To prednost lahko izkoristimo in spremenimo tudi v gospodarsko prometno kOrist, če bomo pravočasno omogočili našemu gospodarstvu, da se preko direktnih letalskih povezav vkljUČi v ta sodobni in perspektivni svetovni potniški in blagovni javni zračni promet. Letalski promet ustreza sodobni stopnji razvoja proizvodnih sil in družbene delitve dela, hkrati pa pospešuje ta razvoj. Intenzivnejša uporaba te zvrsti prometa bo omogočila našemu gospodarstvu hit.rejšo orientaCijO na trgu ter uspešnejši plasman proizvodnega blaga tudi na oddaljena in manj konkurenčna področja na vseh kontinentih. Časovna hitrost, ki jo nudi letalski promet našemu gospodarstvu in trgu v vseh fazah in ciklusih proizvodnje, omogoča ter vnaša v našo miselnost in produktivnost visoko stopnjo racionalnega poslovanja, novo sodobno tehnologijO dela, pravično vrednotenje časa in izpopolnjevanje tehničnih , strokovnih in kulturnih znanosti sodobnega sveta.

Za pov.ezovanje našega gospodarstva v okviru Jugoslavije in z zunanjim svetom imamo trenutno v naši republiki dve letališči za javni zračni promet. Od leta 1964, ko je bil preko ljubljanskega letališča vzpostavljen redni promet, je obseg rastel z izredno visoko povpreč no letno stopnjo, in sicer pri potniškem prometu za 19 % ter pri blagovnem ' za 42,2 %. V letu 1976 se je v zračni promet vključilo tudi mariborsko letališče. Obe letališči sta z letali ško infrastrukturo nedograjeni in za varno opravljanje javnega zračnega prometa nezadostno opremljeni Njihova uporaba je z vidika varnosti omejena z mednarodnimi in jugoslovanskimi predpisi o zračni plovbi in zato sta obe letališči postavljeni v dokaj nekonkurenčni položaj, v odnosu do drugih bližnjih letališč, ki razpolagajo z boljšimi varnos tnimi napravami. Tako je ljubljansko letališče z velikimi napori doseglo 1. kategOrijo (kategOrije se štejejo v letalskem obratno od lIl. do 1.), kar pomeni dovoljeno pristajanje v minimalni horizontalni vidljivosti 800 m in 60 m navpične vidljivosti (kar pa ne velja ' za težja letala). Letališče Maribor je še vedno izven kategOrije z minimalno horizontalno vidljivostjo 2000 m brez naletnih luči in vertikalno 90 m. Zaradi teh norm sta obe letališči postavljeni izven uporabe tudi v primerih še enkrat boljših meteoroloških pogojev, kot pa jih ima naprimer za pristajanje letališče v Zagrebu, ki razpolaga z odgovatjajočo opremo za II. kategorijo. Tako se pogosto dogaja, da zaradi navedenega vzroka

letala v rednem prometu pristajajo na drugih sosednjih letališčih . Te omejitve ter preusmerjanje letal na druga letališča vnašajo v letalski promet negotovost, nepopolno vamost, zamude, ter psihično in flzično utrujajo potnike; na drugi strani pa znatneje vplivajo na osipanje obsega prometa in s tem izključevanje naše republike iz tokov potnikov in blaga, ki so v zračnem prometu šele v začetnem oblikovanju in za katere se sedaj postavljajo temelji v svetovnem merilu. Razvoj in varnostna oprema za vzletanje in pristajanje na letališčih je pogojena z razvojno tehniko letal (teža, hitrost pristajanja, elektronske naprave itd.), z geografskim pOložajem letališč (Ljubljana ima težko konfiguracijO, ker je v kotlini), z meteorološkimi pogoji, kot so oblač nost, megla, nagle zračne spremembe in ne nazadnje od razpoložljivih sredstev. Navedenim pomanjkljivostim in problematiki na naših letališčih pa se je z vso resnostjo zadnje čase pridružila še dotrajanost vzletno pristajalne steze na letališču Ljubljana, ki bo po oceni strokovnih meritev in strokovnjakov v letu 1978, zaradi slabe nosilnosti in neenakomernega pogrezanja celih betonskih plošč , pokanja ter luščenja, izključeno iz prometa, v kolikor se do tedaj ne preobleče z 15 17 cm asfaltno plastjo. S tako rekonHrukcijQ bi se takQ ~agotQvUa ustIe~na nosilnost vzletno pristajalne steze za težka letala, izravnala njena vodoravnost ter vgradila oprema, ki bi letališče Ljubljana uvrstila v Il. kategOrijo (minimalna horizontalna Vidljivost 300 m in vertikalna 30 m). Ta realno prikazana slika stanja letališke infrastrukture in varnosti odvijanja zračnega javnega prometa preko letališč Slovenije z vso resnostjo postavlja vprašanja ne le delavcem, ki delajo na letališčih , marveč vsem delavcem v združenem delu in izven njega v naši republiki , kako rešiti problem nadaljnjega kontinuiranega razvoja letališč in preko njih letalskega prometa v republiki Sloveniji in kako preprečiti odvzem našemu narodu tako pomembno komUnikacijo, kot je letališče Ljubljana. Možnosti sta samo dve, in sicer še nadalje z vlaganji našega gospodarstva razvijati letališča Slovenije ter jih prilagajati potrebam, ki pogojujejo razvoj letalskega prometa, ali pa prepustiti času , ki je pred nami, da se iz prometa izključi letališče Ljubljana in da s časom izgubi uporabnost tudi letališče v Mariboru. Postavlja

se torej samo vprašanje, ali naj pustimo sosednjim letališčem, da za potrebe naše republike in gospodarstva opravljajo to nedvomno najsodobnejšo in najperspektivnejšo zvrst prometa, ali pa da ga še nadalje razvijamo sami. Nedvomno delavci in občani v naši republiki tega problema še ne občutijo, predvsem zaradi premajhnih možnosti, da se z njim seznanijo. Z druge strani pa je še premalo prisoten letalski prevoz v našem transportu in razvita miselnost, da potovanje potnika in blaga zahteva uporabo časa, ker pa je čas redka dobrina, predstavlja svojo vrednost in ceno. Dano nam mora biti razumeti in dojeti, da letalski promet vnaša revolucioname spremembe v promet in naše obnašanje- v sferi storilnosti v naši ožji in širši domovini, oziroma s svojimi najsodobnejšimi tehničnimi dosežki in hitrostjo predstavlja in nudi progres celemu člo veštvu. Dosedanja rast letalskega prometa ter prednost, ki jo nudi ta zvrst prometa in multiplikativna koristnost in perspektivnost dejavn~ti in ne nazadnje vamost, ne opravičujejo , da zaradi trenutnih finanč nih težav ne zagotovimo v naši republiki potrebnih sredstev za letališko infrastrukturo in preko nje razvoj letalskega prometa. . Pravočasno rešitev problema rekon-

strukcije vzl.etnQ pristajalne stez.e na ljubljanskem letališču z vso resnostjo postavlja tudi lAA, ki ima domicilno bazo na letališču yubljana. Že doslej je kolektivaerodroma Ljubljana-Pula skupaj s pomočjo družbe vlagal v modernizacijo ljubljanskega letališča povprečno letno 17,5 milijonov v teku 12 let, od tega je bila udeležba kolektiva Aerodroma Ljubljana-Pula povprečno letno 12,6 milijonov. Osebni dohodki tega kolektiva so najnižji od vseh zvrsti prometa v republiki Sloveniji. Kreditna sposobnost kolektiva je izčrpana in že danes pride na vsakega delavca letno 35.400 dinarjev anuitet. V mariborsko letališče je do pričetka obratovanja vloženih okrog 15 ,6 milijonov dinarjev. Odplačevanje teh sredstev, posebno tistega dela, ki je vložen v primarno infrastrukturo, ne mOre biti zadeva kolektiva, ki opravlja na tem letališču dolžnost sprejema in odprave potnikov, letal in blaga ter ostalih uslug, temveč gospodarstva, kateremu je namenjeno to letališče. Letališče

ni samo sebi namen , temveč predstavlja potrebno prometno infra-

strukturo našemu gospodarstvu za plasman njegovih proizvodov. Sam kolektiv letališča bistveno ne more vplivati na povečanje števila potnikov, blaga, frekvenc in letalskih linij, ker je pač korišče nje teh prometnih storitev odvisno od miselnosti in orientacije gospodarstva Poleg tega so tudi tarife storitev letališč pod družbeno kontrolo. Šte~lo, izobrazba delavcev, kakovost in vrsta sredstev, ' čas odprtosti letališč in izmenska zasedba, je točno opredeljena z zveznimi zakoni in predpisi o zračni plovbi SFRJ. Specifično za letališko dejavnost je, da mora celotna prometna in varnostna infrastruktura obstajati tako v primeru pristanka enega letala na dan s 100 sedeži ali pa 30 letal, med katerimi so lahko tudi takšna s 400 sedeži. To je pravzaprav osnovna karakteristika infrastrukture letališč, v katera družba z velikimi momentalnimi vlaganji dolgoročno zagotavlja razvoj letalskega prometa, pri ' čemer pa se rentabilnost vloženih sredstev neposredno vrača preko taks in tarif šele pri optimalnem številu potnikov, ki pa se za drugo kategOrijo letališča predvideva nekje okoli 2 milijona potnikov na leto. V zapadni Evropi je danes že nekaj nad15.000 privatno športnih turističnih letal in ta letala, ki se že kOristijO masovno v potniškem in turističnem prometu, lahko danes pristajajo samo na letališčih v yubljani in Mariboru. Zelo pametno in gosp<r darsko turistično pomembno bi bilo omogočiti dostop tej kategoriji letal in turistov v bližino turističnih centrov v naši republiki, kar pa narekuje podpreti rekonstrukcijo naših športnih letališč ter s tem omogočiti sprejem teh letal in turistov, hkrati pa dati turizmu drugačno in višjo kv ali teto. V tako rekonstruirani mreži .letališč bi tudi splošni ljudski odpor ID Letalska zveza Slovenije prid<r bili večjo mobilnost in boljše, ter kvalitetnejše pogoje dela. V pi~odnjem srednjeročnem obdobju se predVIdeva 16,6 % stopnja rasti števila potnikov in 19,2 % stopnja rasti tovora na letališčih v Sloveniji pod pogojem, da Črne sledi od gum pristajajočih

letal

"~'l4 15

se izvrši potrebna modernizacija - rekonstrukcija Tako bi bilo leta 1980 prepeljanih 1.200.000 potnikov in 18.000 ton tovora Leta 1975 je bilo realizirano v Sloveniji 554.000 potnikov in 7.400 ton tovora, to pa je pn'bližno le 8 % vsega letalskega prometa v SFRJ. Takšna rast letalskega prometa pa je pogojena tudi z usposobitvijo sedanjih športnih letališč, ki bi se uspešno vključila v sprejem in odpravo letal, STOL letal in športno turistična aviacija ter istočasno omogočila tudi povezavo sedaj slabo povezanih območij v naši republiki, ter z drugimi republikami v SFRJ. Letališka dejavnost je mlada prometna zvrst in kot ostale prometne zvrsti predstavlja infrastrukturno gospodarsko dejavnost, ki nedvomno presega podjetniški in regionalni okvir. Skladno z ustavo Slovenije je dejavnost letališč uvrščena v kategOrijo posebnega družbenega p<r mena, ter je s tem opredeljeno tudi mesto in interes naše družbe do nadaljnjega razvoja naših letališč. V primeru, da se v naši republiki ne oblikuje obvezna samoupravna interesna skupnost za letališki promet v Sloveniji, bo nemogoče rekonstruirati vzletno pristajalno stezo na letališču Ljubljana in realizirati predviden nujen razvoj letališke dejavnosti v naši republiki iz enostavnega razloga, da letalski promet, ldjub veliki perspektivnosti, cenenosti in hitrosti, še ni postal masoven in dostopen velikemu številu naših občanov. V 3500 TOZD-ih v naši republiki veliki večini ni potreben vsak dan, in do sedaj še ni nihče izraču nal multiplikativno korist, ki jo ta zvrst modernega prometa indirektno nudi vsakemu TOZD-u našega gospodarstva Če naše gospodarstvo sredstev ne zbere oziroma če ne bomo pravočasno formirali obvezni SlS in tako zagotovili finanč na sredstva, se bo zgodilo sledeče: - izključitev letališča yubljana iz javnega zračnega prometa, - nujna bo preselitev domi cila slovenskega zračnega prevoznika IAA na drugo letališče v JugoslaViji, - letališče v Mariboru ne bo sposobno sprejeti celotnega prometa, ter zadovoljiti potrebe slovenskega gospodarstva, - zavestno se bo treba odreči funkcionalnemu in prikladnemu letalskemu pr<r metu, - nedograjena pa bo tudi terciarna mreža za vzporedne dejavnosti gospodarstva in turizma. FRANC SEVER, dipl. oec.

O.GREGL

Hitrostni

količnik za

jadralna letala

Ko pred leti v Jugoslaviji ni bilo več možnosti da bi imeli vsi jadralci na tekmovanjih' enaka jadralna letala, se je pojavil problem, kaj narediti, da rte bodo prikrajšani jadralci s slabšimi letali. En~ problem se je pojavil že prej v z~odru~ državah. V Angliji so že leta 1967 iZdelalI primerjalni sistem - handicapp , ki upošteva samo sposobnosti jadralnih letal glede na povprečno hitrost na prelet~. K~a liteta pilota je pri tem popolnoma lZk1JUčena.

Po pripovedovanju jadralcev, ki so tekmovali v Angliji, je tam vreme zelo podobno našemu. Zato je republiška jadralna komisija sprejela predlog, da t~ sistem uporabimo tudi pri nas..Na ~sn~v~ tega dogovora so bili izra.čuna.fi! ~ohčm!<i izenačevanj a sposobnosti naših Jadralnih letal. Isti sistem so potem prevzeli tudi za državno prvenstvo. S,eveda se je takoj sprožil plaz nestrokovnih kritik, ~ so verjetno povzročile, da so nekatere. lzračunane količnike kar po domače m po občutku popravlj ali in s tem porušili celoten sistem. Da bi se za vnaprej to preprečilo, je napisan ta prispevek, s p.omočjo katerega si bo lahko vsak sam iZračimal hitrostni količnik za svoje letalo. Osnova handicapp sistema iz leta 1967 je bil termični vzgornik z največjim radijem 180 m in največjo hitrostjo dviganja zraka v sredini vzgornika 2,37 mi s. Porazdelitev hitrosti dviganja zraka v vzgorniku pa je bila izbrana po enačb i : V

v' ;~o [ l - (;~~. ~

2,0

•

1,0

R (m)

\' -;

(mie)

/ V

'.,'

r-...

.......

Wz hitrost dviganja zraka pri ~adiju R wzo hitrost dviganja zraka pn R = c? R radij na poljubnem mestu v terrmčnem vzgorniku . Rmax največji radij vzgormka (wz = O) S tako izbranim standardnim vzgornikom pa se da izračunati največja možna povprečne hitrost dviganja j~dralne.ga le· tala, ki kroži z najbolj ugodnun naglbo~ . S pomočjo računalniškega programa Je bil izračunan diagram, iz katerega lahko dobimo povprečno hitrost dviganja letala w2 v tem standardnem termičnem vzgorniku če poznamo najmanjšo hitrost prop'adanja letala wlmin in .hitr~st letenja, pri kateri ima letalo najmanjše propadanje (sI. 1). S tako določeno povpreč no hitrostjo dviganja letala w2 pa po znanih principih s pomočjo hit~ostnega p,: larnega diagrama letala pOJščemo naJ' ve čjo povprečno hitrost letala na preletu VI max (sI. 3).

100

Slika 2.

200

)00

Postopek je obširno pojasnjen v knjigi Vazduhoplovno jedriličarstvo str. 281. . Tako izračunane povpre č ne hitrosti vlmax pa nato primerjamo z izbrano osnovno hitrostjo, ki predstavlja količnik izenačevanja sposobnosti jadralnega letala za 100 %. Leta 1967 je bila za osnovo

Slika 1.

Hitrost letala pri najmanj šem propadanju

0,5r-----~~--4_--~~----

0,6r-----~~--_r--~~----~~--~~----~----~----~

~0,7r_--~~-r~-+~~~L-~L-~~-+-L~

izbrana hitrost 52,44 km/h. Vsa jadralna letala, ki so imela večjo povprečno hitrost v1max, so imela količnik izenače vanja manjši od 100 %, slabša letala pa večjega od 100 %. Pri tem pa se izraču nane vrednosti količnika vedno zaokrožijo na najbližje parno število. To pomeni, da se količ niki spreminjajo v presledkih po 2%. V prejšnji sezoni so vAnglij i in v Nemčiji uvedli nov sistem, ki v celoti bazira na prej opisanem in so ga tudi dopolnili. Na osnovi meritev, teoretičnih raziskav in vprašalnikov, ki so jih izpolnili tekmovalci na angleškem državnem prvenstvu, so spremenili standardni termični vzgornik. P.orazdelitev hitrosti dviganja zraka je še vedno po prej omenjeni enačbi, vendar so povečali največji radij vzgornika Rmax na 300 m. Največja hitrost dviganja zraka v sredini vzgornika pa se je spremenila na wzo = 2,16 mis. S tem novim standardnim termičnim vzgornikom so z računalnikom izračunali nov diagram .za določanje povprečnega dviganja letala pri kroženju. Ta diagram je točno prikazan na sI. 1•. Zaradi večje razumljivosti in nazornosti je prejšnji količnik izenačevanja zamenjal hitrostni količnik, ki je njegova recipročna vrednost. Boljša jadralna letala imajo večji hitrostni količnik kot slabša letala. V zadnjem času se je povprečje kakovosti jadralnih letal na tekmovanjih precej dvignilo, zato se je spremenila tudi osnovna primeIjalna hitrost (100 %), ki je sedaj 63 km/h. Hitrostni količnik za posamezno jadralno letalo je:

K ::

V-1mnx

• lCe

Pri tem je seveda treba vzeti v1max v km/h.

~~'L418

Večina novejših jadralnih letal ima možnost, da pri dobrem vremenu vzame vodni balast, s katerim poveča obtežbo krila in s tem poveča povprečno hitrost na preletu vlmax. Poleg tega lahko del ali pa celoten vodni balast pilot med letom iztoči, če se vreme poslabša. Če vzamemo, daje pri dobrem vremenu povprečno dviganje letala v termičnem vzgorniku 2 mis, dobimo, da se pri povečani teži letala za 10 %, poveča povprečna hitrost na preletu za približno 2,5 %. Po stati·

stiki je ugotOVljeno, daje na tekmovanjih vsak četrti tekmovalni dan z močnimi termičnimi vzgorniki. Zato se pri korekciji hitrostnega količnika upošteva samo četrtina povečanja povprečne hitrosti VImax. Pri vseh letalih, ki imajo tovarniško vgrajene rezervoarje za vodni balast, je izračun pokazal, da se poveča hitrostni količnik za 2 % glede na isto letalo brez balasta. V primeru, da bi nekdo povečal rezervoarje, pa mora biti ta dodatek več ji. Ta dodatek pa velja tudi takrat, če pilot noče polniti rezervoarjev z vodo, ker v tem primeru ni hotel izkoristiti vseh prednosti letala. Vse spremembe za izračun hitrostnega in tudi dodatek za vodni balast je reptlbliška jadralna komisij a sprejela na zadnji seji in velja celoten sistem na letošnjih jadralnih tekmovanjih v Sloveniji. Obenem pa so sklenili, da bodo isti sistem predlagali tudi zvezni jadralni komisiji za tekmovanja v zveznem merilu. količnika

Celoten sistem hitrostnega količnika ni popoln. Boljša jadralna letala imajo še vedno neko dodatno prednost, ker lahko pilot v istem času izkoristi več terrničnih vzgornikov. Poleg tega pa ima tudi več možnosti, da izbira samo močnejše vzgornike in s tem veča povprečno hitrost na preletu. Hitrostni količ niki za naša jadralna letala bi bili:

1. Cirrus 17 2. Standard Jantar (z balastom) 3. Standard Cirrus (z balastom) 4. Astir CS (z balastom) 5. Meteor 6. Phoebus 7. Club Libelle 8. Pilatus B-4 9. Pirat 10. Delfin 11 . Blanik 12. Weihe 13. Trener 14. Mucha 100

102 % 102 % 100 % 100 % 100 % 94 % 94 % 92 % 82 % 80 % 76 % 76 % 70 % 68 %

Uporabljena literatura: 1. Ian Strachan: Calculation of Glider Competition Speeds. Sailplane and Gliding, januar 1975. 2. Klaus Jonas: Die technischen Grundlagen des deutschen HandicapSystems. Aerokurier, april 1975.

CRTOMIR ROJNIK

Elektronska kompenzacija variometra Jadralci želimo imeti tako imenovani variometer totalne energije ali krajše TE variometer. Pri pnevmatskih to dosežemo z različnimi kompenzatOrji, katerih de· lovanje je bilo opisano v eni od prejšnjih številk. Pri električnem variometru lahko načelno uporabljamo enake kompenzatorje, kot služijo tudi za pnevmatske variometre, na primer Althausovo ali Braunschweigovo cevko. Večina električ nih variometrov pa ima kompenzacijo izvedeno elektronsko. Že samo ime variometer totalne energije nam pove, da nam mOra tak instrument kazati le tedaj, kadar letalo izgublja ali dobiva energijo, ne sme pa kazati, kadar se energija pretvarja iz ene oblike v dru.&o ("knipl. termikaH). Ze v prejšnjem sestavku smo videli, da ločimo dva principa delovanja električnih variometrov , to sta pretočni in tlačni .

statični tlak Ps. Tak variometer bo imel dva sistema, variometrskega in kompenzacijskega, ki bosta v medsebojni odvisnosti, kot kaže slika 4.

Sksonda kompenzacije SV sonda variometra Vk izravt:lalna posoda kompenzacije Vv izravnalna posoda variometra jk jypretoka sistemov - - - - - - pnevmatski vodi - - - - električni vodi Delovanje bomo najlaže razumeli, če si nekaj značilnih režimov leta. a) let s konstantno hitrostjo v mirni atmosferi. V tem primeru velja: razj~nimo

dP s

Kompenzacija pretočnega variometra Veličini , ki nam bosta služili za izvedbo TE kompenzacije sta celotni tlak, ki je vsota statičnega in dinamičnega

®/vI -- - Jg Ker pa je hitrost konstanta, bo tudi odvod cdotnega tlaka po v~ini enak.

dP C . /

~/v

Pe I

L __

,-I I

Spremembi obeh tlakov bosta enaki, se spustimo za določeno višino. Na primer pri 100 metrih bo sprememba tlaka na obeh priključkih znašala enajst centimetrov vodnega stolpca. Poudariti je treba, da ne gledamo tlakov, ampak le njihove spremembe. Ker imata kompenzaCijski in variometerski del različno veliki izravnalni posodi, običajno sta v razmerju 1:2, bosta tudi zračna tokova skozi sondi v istem razmerju, ali če

jJv-jK

r--0

= _ fg

Električna signala, ki sta proporcionalna jk in jv vodimo na posebno vezje , ki. izvrši oJ?eracijo odštevanja. V našem pnmeru velja

jv -

in variometer bo kazal padanje.

b) Let s konstantno energijo. V tem primeru nam mora variometer kazati ničlo, če naj bo to variometer totalne energije. Obravnavali bomo idealiziran režim leta, ko niti ne izgubljamo niti ne dobivamo energije. Spet odvajamo celotni tlak po višini, vendar sedaj pri konstantni energiji, medtem ko smo ga prej pri konstantni hitrosti.

- d

1 ,- / ( -JYc. )

in če uporabimo zakon o ohranitvi energije, ki se glasi

c:.

mv2 + mgh

konst

dobimo ')

~I dh E

2g ali

O dV

2 J

2 /

od tod sledi:

_d_ dh

(~v2)/ 2

Podčrtani del lahko zanemarimo, ker je napaka manjša od 2 % pri hitrostih, ki so pod 200 km/h.

:c in

~ =::s /L+

C- J g)

končno

dP- -

:l!:

- cl;.:)S ~

C = 2-dh E

Vidimo, da bo v tem primeru jk = jv in variometer bo kazal ničlo. Ta idealiziran primer leta s konstantno energijo nam pokaže, da bo tak variometer kazal le tedaj, kadar bomo izgubljali ali pridobivali energijo. Kazanje variometra v primeru a) bo ustrezalo lastnemu padanju letala, bistveno pa je to, da se kazanje ne bo spremenilo, če bo prišlo do pretvarjanja energije iz ene oblike v drugo (knipl termika), kar nam dokaZUje primer b). V primeru da letimo v dviganju ali spuščanju , se bo lastnemu padanju prištela ali odštela vertikalna hitr~t zračnih mas. Tak način kompenzacije je poznan v literaturi kot " Doppel-varioprincip". Kompenzacija tlačnega variometra Za kompenzacijo takega variometra ni potrebno uporabljati izravnalne posode, kot vemo, da tudi za delovanje ni potrebna. Tak variometer bo imel le tri priključ ke, in to dva priključka statičnega tlaka in enega za celotni tlak. Potrebovali bomo dve sondi, od katerih bo ena diferencialna, to se pravi, da bo njen električni signal proporcionalen razliki tlakov na vhodu, v našem primeru bo to dinamičen tlak. Princip delovanja je razviden iz slike

5. (Se nadaljujt.,

13i11EJ!Ill

ING. JOlE PERHAVC: MODELARSKA SOLA

Vezani

leteči

Pri splošnem spoznavanju letalskega modelarstva smo se že seznanili z osnovami modelarske aero dinamike, mehaniko letenja in stabilnostjo. Spoznali smo nekatere gradbene materiale in gradnjo eno-

-=>V6Ck'-4 Z<4 ZACI7N

Z~(JR.EVALNA KO)(O.U.

!U()ŠNA CEV,

,-O.5CICA Vk:HrlLA O~PIR.A POT svEŽi ZI'fES/ IN ZAPIf'A por z.r;OP-ELIH PLINOI1

SUKA :2.

-- - - - - -

---

modeli

stavnejših jadralnih modelov. Tako smo pridobili osnovo za gradnjo zahtevnejših modelov. Pravi letalski modelarji pa bomo postali, če bomo delali, veliko delali in modele tudi spuščalL Ob pomoči že pridobljenega znanja bomo tokrat pričeli z novo vrsto modelov - z vodljivimi vezanimi modeli, ki jih često imenujemo kar U-kontrole. V to zvrst sodi zelo pisana druščina letečih modelov: - hitrostni modeli - akrobatski vezani modeli - vezani modeli za skupinsko tekmovanje - team racing - vezani modeli za zračno borbo - leteče vezane makete - začetniški in ostali vezani modeli Vezani leteči modeli so se pojavili šele po letu 1945. K temu so pomagali mali eksplozijski motorčki, ki delujejo na osnovi samovžiga zmesi. Prijelo se jih je ime modelarski disel motorčki. Delujejo na gorivo, ki je zmes etra in petroleja ali nafte in motornega olja ali ricinusa. Na sliki l je tak motor narisan v preseku. Enostavnost takšnega motorčka je očitna, venem od prihodnjih poglavij pa se bomo posebej seznanili z zgradbo teh motorjev, gorivi, ki jih poganj ajo in vžigom. Pogon modelov z batnimi motorji, ki so se iz dizlovih kasneje razvili še v motorje z žarilno glavo in ki delujejo na metiini alkohol, se je prenesel tudi na področje rekacijskega pogona. Tako za vezane modele izdelujejo posebne pulzirajoče reakcijske motorje. Te motorje uporabljajo pretežno za hitrostne modele, so pa precej redki in zapleteni za vžig in rokovanje. Na sliki 2 je tak motor v preseku. Na sliki 3 vidimo letenje· vezanega modela. TA leti v krogu okrog pilota. Pilot ima v roki ročico, iz katere vodi iz vsakega konca na model ena žica. V modelu sta žici pritrjeni na vago, katere tretja ročica je povezana z drogom (močnejšo žico), ki poganja višinsko krmilo modela. Tako lahko modelar vodi letalo z višinskim krmilom, vzleti s tal, menja višino leta, izvaja razne figure kot so lopingi, (Nadaljevanje na 24. strani)

D- 2 DVOSEDI

D- l ENOSEDI DISCIPLINA

PROSTI PRELET

CILJ

CILJ IN PO VRA TEK

RELATIVNA Vi ŠiNA

ABSOLUTNA ViŠiNA

HITROST VTR I KOTU 100 KM

SVE TOVNI

DRŽAVNI

570 km 26. 7. 1958

ZAP. NEMČIJA H. W. Grosse 1460,8 km 25 . 4. 1972

C. Klančnik - 'Be . "jaskolka" 348 km 24. 4. 1959

JOŽe M rak "o rao 2C" 570 km 26.7.1958

ZAP . NEMČiJA H , W . Grosse 1231 ,8 km 14, 4 . 1974

Sonja Pipan "weihe" 312 km 10. 8, 1958

Jože Mrak .. orao 2C "

Dimitrije Mara š ,.meteor"

426 km 25, 5 . 1964

Marjan M al č evi c "weihe"

8 .320 m 7. 4. 1959

Marjan M a l čel/ic "weihe"

8 .953 m 7, 4. 1959

MOŠKI

tENSKE

MOŠKI DRŽA VNI

Z DA Karl Striedieck

1616 km 19,5, 1976

C, Klančni k - ~, delfin 340 km 9,8, 1976

ZDA P. F . Bik le 12.894 m 25.2. 1961

Cvetka Klantr. " wei he" 5.520 m 6. 6, 1956

ZDA P. F. Bikle 14.102m 25, 2. 1961

Cvetka KlanCnl

C iril Križnar "Ineteor"

JUŽ , AFRIKA

112,22 km / h 27 . 8 . 1964

173 km / h 1975

Klaas Goudrian

.. weihe" 5.700 m 6, 6. 1956

Sonja Pipan 67,62 kmlh 22. 8. 1001

DRŽAVNI

SVETOVNI

SSSR O. Klepikova 749,203 km 6, 7, 1939

Božo Komac Pero Bogojevic "kolava" 460 km 7. 9.1953

AVSTRALIJA Ingo Renner H, Gei ssl ... 970 k m 28, 1. 1975

SSSR

Božo Komac

SSSR J. Gorochowa Z . Kozlowa 864,862 km 3.6,1967

Pero Bogojevic "kolava" 355 km 7,9, 1953

ZDA G, MingheUi J, R. Gravance 751 ,3 km 26, 7, 1975

POLJSKA J. Tarezon St. Jozefezak 11 ,680 m 5, 11. 1966

ZDA L. E, Edgar H. E. KIi.forth 13.489 m 29.3, 1952

" letov 22" 7.600 m 4, 4. 1958 Emil Korsič Roman Vnuk

ZAP . NEMČIJA K , Holinghaus

" kolava" 85,513 km / h 3.8.1961

142,91 km / h 15. 8. 1974

T . Zagainowa

731,595 km 29. 7, \966

Ž ENSKE

SVETOVNI

A . Dankovska

Milan Dolinar Petar Božovič

672,2 km 29, 5. 1973

376 km 3, 8 . 1961

POLJSKA

ANGLIJA A . Burns

9 ,119m 13. 1, 1961

ZDA B, Woodward 12190,2 m 14.4, 1955

ITALIJA Adele Or'; 127,2 km/ h 19, 8, 1975

M ilan Dolinar Petar Bugarski

" letov 22 " 7.120 m 4.4 , 1958 Milan Dolinar Petar Bugarski

V . Plarre

DRŽAVNI Kla n č n ik

- Beli n V ida Berglez " blanik" 204 km 27. 5, 1974

Klančnik

- Bel in V ida Berglez " blanik " 204 km 27.5 . 1974

Klančnik

- Belin

Vida Berglez .. blanik"

234 km 26.5. 1974 Klančnik

- Belin

Vida Berglez .. blanik"

2.480 m 22 . 5.1974 Klančnik

- Belin Vid a Berglez " blanik "

2.980 m 22, 5, 1974 Klančnik

SVETOVNI SSSR T , Pawlowa L. Filom echina

864,862 km 3.6. 1967 SSSR J. Gorochowa Z . Kozlowa

864 ,862 km 3.6, 1967 ITALIJA A . Or si Nina Monti

546 km 27,4, 1976 POLJSKA A , Dankowska M , Matelska '8.430 m 17. 10. 1967 ZDA Bab , Nott

H. Duncan 10800 m 5,5, 1975 POLJSKA

- Belin Si lva T rauner

A. Dankowska

" kolava" 85,42 km / h 9.9. 1958

1. KOSTA 104 km / h 12, 8.1975

Milan Dolinar

HITROST V TRI KOTU 200 KM

HITROST VTRIKOTU 300 KM

, HITROST VTRIKOTU 400 KM

Milan Dolinar

.. Jneteo,' · 92,820 km / h 14.4 , 1961

Franc Štrukelj " cirru s st."

99,4 km / h 20 . 1.1974

Zdravko Gabrijel

Cvetka Kla nt" "weihe" 53,85 km/ h 6,6, 1956 ZAP. NEMČIJA W. Neubert 153,43 km / h 3.3.1 972

.. ko~va "

70,740 km / h 26, 8, 1961 AVSTRALIJA S. Martin

114,45 km / h 11. 2,1972

HITROST VTRIKOTU 750 KM

PRELET VTRIKOTU

73,5 km / h 4 , 7, 1963

POLJSKA E. Makula J, Serafin 122 km / h 24.8.1974

ITALIJA Adela Orsi

F. Bell ingeri 97,74 km / h 18. 8, 1974

Jo Je M rak " fnel eo r "

7 1 km / h 6. 1963

JUŽNA AFRIKA

HITROST VTRIKOTU 500 KM

Franc Mirnik Du ška Kermavner .. ko~va "

Fran c Strukelj

RODE Z IJA

.. c u'ru ::. SI . "

Edward Pearson

93,6 kon h 23. I 1974

143,04 k m/ h 27, 1 1. 1976

Z AP , NEM Č iJA G , Eckle 123,76 km / h 5. 1. 1975 ZAP, NEMČiJA H, W. Grosse 1042, 11 km 2, 2, 1976

Yvone Leeman

113,90 km / h 16.10,1974 POLJSKA Ada Dankowska 73,6 km/h 2, 6, 1976 POLJSKA Ad. Dankowska 769,4 km/h 2, 6. 1976

POLJSKA E. Makula Adela Orsi 114,86 km / h 20. 7, 1974

SSSR T . Zaga inowa

Lobanowa 69,598 km / h 29, 5.1968

(Nadaljevanje iz 21. strani) osmice, hrbtni let in podobno - torej vse, kar model zmore okrog prečne osi. Takšno letenje je za začetnike še posebejrazburljivo, modelar se počuti kakor pilot, s to razliko, da pilot ne vidi letala,

SLIKA:

4 ..._ - - - t

ki ga vodi, modelar pa. Zato lahko pozorno spremlja let, opaža napake in jih sproti ali pa v naslednjih letih popravlja. Oglejmo si še sile, ki delujejo na vezani model v letu. Na sliki 5 vidimo, da delujejo na model v krožnem letu poleg vleč ne sile, motorja, zračnega upora, vzgona in teže še centrifugalna in centripetalna sila ali natezna sila v žicah. Če hočemo, da se model giblje s stalno hitrostjo in v vodoravni ravnini, si morajo biti v ravl.otežju vleč na sila motorja in zračni upor modela in del zračnega upora žic ter vzgon in teža modela. Zaradi kroženja deluje na model centrifugalna ali sredobežna sila. Ta je odvisna od teže modela, njihove hitrosti in dolžine žic. To silo lahkq izračunamo po formuli : G v2 v2 F=- -=M·g. R R Kratice pomenijo: F centrifugalna sila v kp G teža modela v kp g pospešek prostega pada 10 m/sek 2 v hitrost modela v m/sek R oddaljenost modela od središča vrtenja Da bi centrifugalno silo laže ponazorili in da nas vlečenje modela navzven ne bi presenetilo, si oglejmo primer. . Model tehta 0,5 kp in leti s hitrostjo 120 km/h, pri tem pa računajmo , da upravljamo model z 12 m dolgimi žicami. F = 0,5.(1000.120\2 =..:. = 4,6 kp . 10 3600 12

Centrifugalna sila 0,5 kp težkega modela s hitrostjo 120 km/h je pri 12 m dolgih žicah 4,6 kp. To pa za hitrost 120 km/h ni malo. Vt:mo pa, da je lahko hitrost tako težkega modela dvojna. Tedaj pa nam izračun pokaže , da je centrifugalna sila blizu 20 kp. Napetost, k i nastopa v vsaki vodljivi žici in je pri debelini žice 0,3 mm (presek žice 0,07 mm 2)

4 ,6 = 33 kp/mm2 2 . 0 ,07

Ta napetost ni velika za vlečeno jekleno žico, postane pa kritična s poveča njem hitrosti modela , usodna pa lahko postana vsaka uslabitev žice zaradi ostrih pregibov. Toliko o žicah samo uvodoma. K njim se bomo še vrnili kasneje.

5LIKA:6

Vrste vezanih modelov Hitrostni vezani modeli so namenjeni doseganju kar se le da velikih hitrosti.

Tipičen ·

predstavnik takšnega modela je na sliki 6. Tj modeli so precizno aerodinamično oblikovani, motor je zaprt v aerodinamičnem pokrovu, ki dopušča dobro hlajenje. Skrbno proučen in izdelan je propeler, pesto propelerja pa je izoblikovano v nos tru pa. Krilo je skrbno profilirano, povrŠina celotnega modela pa polirana, s ciljem, da bi bil upornostni koeficient kar se le da majhen. , Akrobatski vezani modeli (slika 7) imajo večje površine krila s simetričnim profilom. Tako dosegajo manjše hitrosti, zaradi majhne obremenitve krila pa so zelo okretni. Pri teh modelih ho č ejo modelarji doseči take pogoje med letom, da lahko vsako figuro, ki jo izvajajo, tudi popolnoma nadzirajo.

Modeli za zračni boj (slika 8) morajo biti zelo okretni, toda hitrejši od akrobatskih. Tak model vleče med tekmovanjem za sebqj nekaj metrov dolg papirnat trak. Hkrati v istem krogu letita dva modela, pilota pa si prizadevata, da nasprotniku odreže ta kar se le da dolg kos papirnetega traku. Zmagovalec postane modelar, ki mu je uspelo ohraniti daljši kos papirnatega traku. Ti modeli so grajeni zelo enostavno zato, da je škoda v primeru trka med borbo manjša. Vezani modeli za tekmovanje v grupi (team racing) tekmujejo pravzaprav v hitrosti prele ta 10 km. Ti modeli morajo biti podobni letalom z lutko pilota v kabini. Tudi rezervoar goriva ima le določeno največjo dopustno prostornino. Da je tekmovanje zanimivejše , leti v istem krogu hkrati več modelov. Čim bolj ekonomičen in pravilno uravnan je motor modela, tem manjkrat ga oskrbuje p0močnik modelarja. Tekmovanje s to vrsto modelov je lahko zelo dramatično, zahteva pa dobrega pilota in mehanikapomočnika. Slika 9 predstavlja tak model. Leteče vezane makete so posnetki pravih letal , izdelanih do najmanjših p0tankosti. Komisije te modele ocenjujejo v točnosti posnetka, hkrati pa morajo modeli tudi leteti. . Naloga začetniških modelov pa je v uvajanju mladih modelarjev v skrivnosti izdelave, včiganja motorjev in pa v upravljanje. , V nadaljevanju našega tečaja si bomo natančneje pogledali posamezne kategorije letečih modelov, spoznali posebnosti konstrukcij in spoznali značilne zahtevne konstrukcije ter letenje. Toliko za začetek, v majski številki Kril pa se bomo seznanili s trpežnim začet niškim modelom s slike 10. T.o bo model iz polnega lipovega ali topolovega lesa, znanega pod popularnim imenom dilca.

51.1It"':

5. svetovni pokal ~ "Para ski" v Švici o E-t

p-t >UJ

1. ekipa Jugoslavije po progl.itvi z osvojenimi športnimi trofejami.

PADALCI ALC LESCE KOT REPREZENT ANCA VSJ - DVAKRAT SREBRNI Že petič zapored so padalci ALC Lesce nastopili kot reprezentanca VSJ na svetovnem pokalu PARA SKI, ki je bilo letos od 6. do 13. februarja v Savognin-u v Švici.

Nastop na tem renomiranem mednaro· dnem tekmovanju je bil doslej vedno uspešen in upravičenost nastopa potrjena tudi z odličnimi uvrstitvami. V ilustracijo nekaj podatkov iz zgodovine teh tekmovanj: leta 1973 v Flims-u v Švici: Janez ŠOLAR - 2. mesto v veleslalomu - srebrna medalja Janez ŠOLAR - 3. mesto v kombinaciji - bronasta medalja leta 1974 v Rohrmoos-u v Avstriji: Janez ŠOLAR - 5. mesto v kombinaciji I. ekipa VSJ - 2. mesto v veleslalomu srebrna medalja Ekipo so sestavljali: 1. Šolar, P. Ješe in M. Zupan . leta 1975 v Corvar-i v Italiji : Janez ŠOLAR - 5. mesto v kombinaciji 1. ekipa VSJ - 2. mesto v veleslalomu srebrna medalja Ekipo so sestavljali : 1. Šolar, P. Ješe in M. Zupan.

Proglasitev najboljših ekip v kombinaciji: 1. mesto ZR Nemčija 1, 2. mesto Jugoslavija 1, 3. mesto Italija 1.

leta 1976 v Courchevel-u v Franciji: Štefan PESJAK - 1. mesto v skokih zlata medalja Jan ez ŠOLAR - 5. mesto v kombinaciji 1. ekipa VSJ - 2. mesto v veleslalomu srebrna medalja letos v Savognin-u v Švici : Pavel JEŠE - 3. mesto v veleslalomu bronasta medalja Miha Zt.ry>AN - 6. mesto v kombinaciji Pavel JESE - 10. mesto v kombinaciji I. ekipa VSJ - 2. mesto v veleslalomu srebrna medalja in 2 . mesto v kombinaciji - srebrna medalja. Te rezultate , posebej pa letošnje in lanskoletno odlično uvrstitev Štefana Pesjaka, lahko štejemo kot edine svetle toč ke jugoslovanskega padal skega športa na mednarodnem področju v zadnjih letih.

Zato je toliko manj razumljivo, zakaj je vsako leto toliko zapletov okoli odhoda ekipe na to tekmovanje in še več problemov ob povrači1u stroškov iz sicer predhodno odobrenih sredstev. Nehote se vsiljuje misel, da nekateri (ne)odgovomi posamezniki iz zvezne padalske komisije "para ski" tekmovanj nimajo za pravo pa-

ProglasiteV naJ>oIjlih ekip v veleslalomu: 1. mesto Italija 1, 2. mesto Jugoslavija 1, 3. mesto Fra'lcija I

Reprezentanca Jugoslavije: Stojijo člani 2. ekipe MizjaL<, H"u mar in Hrast KI8Čijo člani 1. ekipe Jele, Zupan in Solar

da1sko tekmovanje. Para ski tekmovanje pa v svojem bistvu ni nič drugega kot so Jadranski pokali. To so pač tekmovanja, kjer morajo tekmovalci - padalci, poleg svoje panoge obvladati še neko drugo športno panogo. V tem primeru smuča nje. Pri " para ski" tekmovanjih je še ta posebnost, da se skoki nikdar ne izvajajo na cilj, ki bi bil postavljen na letališču ali vsaj na ravnem prostranem prostoru kot so sicer letališča . Pač pa je že cilj za disciplino "skoki v dolino" običajno postavljen na dokaj nemogočem terenu, v neposredni bližini raznih ovir in stavb ali celo med njimi, kot je bil primer leta 1975, ko je bil cilj postavljen na trgu v sredini Corvare. Cilj za disciplino "skoki v gore" pa je vedno postavljen v kakem strmem poboč ju ali prevalu, med vrhovi gora, praviloma vedno na nadmorskih višinah okoli 2.000 metrov. Zato na teh tekmovanjih lahko sodelujejo res le najboljši in kompletni padalci, ki so razen tega tudi izvrstni smučarji. Smučarski del tekmovanja je tekmovanje v veleslalomu. To tekmovanje je organizirano zase in njegovo organizacijo po pravilih FIS izpeljuje smučarska organizacija. Na temelju doseženih rezultatov se sestavi rang lista v individualni in ekipni konkurenci, ločeno za skoke in ločeno za veleslalom. S posebnim sistemom preračunavanja padalskih skokov se v primerjavi z veleslalomom doseže razmerje točk 2: 1 v korist padalskih skokov, kar je osnova za izračunavanje rang liste v kombinaciji - tako v individualni kot ekipni konkurenci. Zmagovalna ekipa v kombinaciji osvaja SVETOVNI POKAL, ki je prehoden. Letošnjega 5. Svetovnega pokala ,fARA SKI" se je udeležilo 51 tekmovalcev v 17 ekipah iz A vstriie, Finske, Irske , Italije, ZR Nemčije, Svice, Švedske, ZD Amerike in Jugoslavije. Predvideno je bilo, da bo jugoslovanska reprezentanca izbrana na jugoslovanskem "para ski" tekmovanju v Kruševu v MakedOniji, a je bilo zaradi premajhnega števila prijavljenih to tekmovanje odpovedano. Tako so reprezentanco VSJ tvorili v 1. ekipi tisti tekmovalci, ki so imeli največ uspeha na predhodnih para skijih in to Janez Šolar, Pavel Ješe in Miha Zupan, med tem ko je bila sestava 2. ekipe VSJ zaupana ALC-ju. V njej so bili Maks Humar, Branko Hrast in Milan Bizjak. FRANCE PRIMOŽIC

CVETKA KLANCNIK - BELIN

Iz svetovne arene JADRALSTVO Iz letošnje februarske ameriške revije SOARING, ki. ~bravnavaJ·adralni. šp?rt, je razvidno stanje v ZDA oseženih Jadralnih značk. Skupaj z v novembru 1976 priznanimi in registriranimi jadralnimi značkami je to stanje naslednje: 8486 - C značk - srebmih značk 3198 - zlatih značk 1061 - diamantnih značk 360 Jadralec, ki je dosegel katerokoli od teh značk, je v reviji vpisan po zaporedni številki, seveda s priimkom in imenom. Obenem je v reviji posebej naveden vsak pogoj za posamezne značke , zopet z imenom in priimkom pilota, pripadnost klubu in ime jadralnega letala. Razen teh podatkov pa objavlja revija SOARING v vsaki številki tudi seznam jadralcev , ki so dosegli za prvih 5 minut jadranja "B" jadralno značko. Ta seznam je imensko vsakokrat najdaljŠi; ve~dar b.rez zapore~ nih številk. Vsekakor Je šteVIlka v Amenki doseženih B značk že močno presegla število 10 tisoč.

•

Na Poljskem so v februarju 1977 že dvanajstič zapovrstjo sprejeli listo 10 najboljših jadralcev Poljske . Osnova za ocenjevanje je 10 najboljših rezultatov v 10 rekordnih disciplinah, doseženih v 1. 1976. "Zlati kumulus" je podeljen prvop!asiranemu Julijanu Ziobro - Ak Podkarpatski, ki je zbral največ (44) točk. Zanimivo je, da Julijan Ziobro ni bil v nobeni disciplini zmagovalec, pač pa je v disciplinah hitrostnega preleta po trikotniku 300, 400 , 500 in 600 km vsakokrat dosegel drugo mesto. Kot je znano, je Julijan Ziobro osvojil drugo mesto tudi na zadnjem svetovnem jadralnem prvenstvu na Finskem. V celoletnem tekmovanju za "zlati kumulus" je drugo mesto osvojil Henryk Muščinski - AK Ostrov in tretje mesto Frančišek Kempka - AK

Bie1sko Biela. " Kumulosovo nebo" so v ekipnem tekmovanju osvojili člani AK Bielsko Biela, ker so zbrali največ točk. Oglejmo si le nekaj povprečnih dosežkov v posameznih diSCiplinah: Prosti preleti so bili povprečno dolgi 587,9 km , relativna višina 6.680 m, preleti cilja 527 ,3 km, preleti cilja in povratka 497,8 km. Tudi hitrostni preleti 10 prvoplasiranih jadralcev zaslužijo vso pozornost. Povprečna hitrost v trikotniku 100 km znaša 118 km/h, v 200 km 111 km/h, v 300 km - 106 km/h, v 400 km - 93 km/h, v 500 km 99 km/ h in v trikotniku 600 km 79,631 km/h. Ocenjevanje rezultatov je zelo enostavno: s točkami 1 - 10. Privlačnost in zanimivost tega tekmovanja je v tem, da v njem lahko sodeluje vsakdo , od vsepovsod in kadarkoli. Služi pa to celoletno tekmovanje za doseganje eventuelnih pogojev za značke , državne rekorde in je hkrati odličen trening.

'*'

Da jadralni šport nima starostnih omejitev, so preteklo leto ponovno dokazali trije veterani jadralstva. Jadralni učitelj Peter von Kunowski - AK Bremen, je v starosti 73 let dosegel 3. diamant. Z LS- 1 je preletel 609 km. Poletel je ob 9.45 in ob 17.52 pristal v Compiegne v Franciji. To je v Zap. Nemčiji , morda pa celo v svetu , verjetno najstarejši jadralec, ki je svojo diamantno značko dosegel v tako častitljivih letih. Drugi veteran je Peter Riedel iz Wasserkuppe, star 71 let, ki je kot 14 letni mladenič prisostvoval rojstvu jadralstva v Wasserkuppe in sledi njegovemu razvoju že 55 let. Srebrno značko je osvojil leta 1932 kot 7. jadralec na svetu, zlato pa kot 39. jadralec 'na svetu. S.preletom iz Wasserkuppe proti jugozahodu, prek mesta Nancy do Avallana v Franciji, kj er je ob 18.30. pristal, je preletel 620 km po lomljeni črti , sicer pa 55 6 km. Prelet je napravil 29. aprila 1976 z jadralnim leta-

šport

lom KA-6E , kar je v Franciji povzročilo pravo senzacijo. Tretji, sicer najmlajši te skUpine , je ?7-letni Hans Wolf, veteran avstrijskega Jadralstva. Hans Wolf opravlja funkcijo predsednika pokrajinske letalske zveze Salzburg in hkrati funkcijo predsednika Alpske jadralne šole Zell am See. Od prvega do tretjega diamanta je Hansu Wolfu preteklo 19 let. Lani ga je dosegel dvakrat, spreletom 500 in 520 km.

N.aj~olj pa poudll!iajo uspeh Heidi Goetz,

ki Je kot prva SVlcarka zlato jadralno obogatila s tremi diamanti. Poleg uspešnega prostega preleta 453 km in preleta cilj in povratek 550 km, je lani uspela doseči tudi 9400 m absolutne in 7620 m relativne višine. značko

•

Dvajsetletni Walter Mueller iz Gunzhauzna je eden najmlajših jadralnih letalcev, ki je nosilec zlate značke. Prvikrat je poletel z jadralnim letalom 1. 1970 in "laširal" - samostojno poletel po 39 letih z učiteljem na dvosedežnem letalu. Naslednje leto je položil vse tri osnovne izpite za A, B, C značko ter prvi pogoj za srebrno značko . S 17 leti je OSVOjil športno dovoljenje, ter pričel tekmovati na mladinskih tekmovanjih. V letu 1976 je na mladinskem nemškem prvenstvu izmed 30 tekmovalcev v svojem razredu osvojil 11. mesto, v 8 tekmovalnih disciplinah.

Sezona jadranja na valovih Sudetov v Jeleni gOri na POljskem se nadaljuje tudi v letošnje leto. Po uspešnem decembru , ko je v dveh dneh doseglo diamantno višino 12. jadralcev, med njimi tudi 17-letna Ana Jarmoluk, so se valovi pojavili tudi 11. in 12. januarja. Ponovno se je na valovih, do diamantne višine 5000 mdvignilo 13 jadralcev. Mnogim od njih je to osvojeni 1. diamant, nekaterim pa kompletna diamantna značka. Istega dne, 11. 1. 1977 so imeli Poljaki valove tudi v Novih Targah. Le-ti se pojavljajo ob pihanju vetra halny. Valove je izkoristilo 5 jadralcev, ki so prav tako dosegli diamantne višine, 5000 m. Najvišje se je povzpel Marek Mojak, na 8000 m, od tega relativne 6400 m. Švicarski aeroklub je preteklo leto proslavil 75-letnico obstoja s tremi velikimi letalskimi mitingi v mestih LuganoAgno, Payerne in Emmen. Svoj jubilej je zaključil z veličastno proslavo v · hotelu International v Zuerichu, kjer so 8 zaslužnih letalcev proglasili za častne člane švicarskega AK. Med njimi je bila tudi Kaethe Bauer-Schulthess, pionirka v padalstvu, ki je s padalom skočila že 1. 1927. Jadralci Švice so v jubilejnem letu dosegli 383 letov visoke kvalitete. Med drugim so popravili 7 državnih rekordov.

Adolphe Gehriger, novi predsednik FAI

Na zadnji konferenci mednarodne svetovne letalske organizacije 3. in 4. oktobra lani v Teheranuje bil za novega predsednika izvoljen Svicar Adolphe Gehringer -Pirat, dooedanji podpredsednik .FAI in dolgoletni predsednik mednarodne jadralne komisije. To je eden najzaslužnejših mož moderne dobe jadralnega športa, kateremu je intenzivno služil polnih 30 let. Prav Pirat je dal iniciativo in s še dvema prijateljema v Londonu osnoval jadralno zvezo, ki je napredovala v mednarodni organ za jadralno letenje (brezmotomo) CIW, pri FAI. Danes povezuje ta organ jadralce več kot 50 držav z vseh kontinentov. PiratGehringer je tudi iniciator in tvorec športnega mednarodnega jadralnega pravilnika, kakor tudi 1. svetovnega iadralnega prvenstva 1948 v Samadenu v Svici. Prav njegova zasluga je tudi, da imamo standardni razred jadralnih letal z maksimalno razpetino kril 15 m. V obdobju, ko je deloval kot generalni sekretar AK Švice in kot direktor v Swissair, je bil pobudnik in ustanovitelj Švicarske letalske šole za poklicne pilote. Za vse zasluge na področju razvoja jadralnega športa je v l. 1962 prejel naj-

večje

mednarodno priznanje, medaljo liljental. Razen organizacijskih sposobnosti in rezultatov je Pirat - Adolphe Gehringer tudi aktiven športnik, rekorder in tekmovalec_ Leta 1947 je kot prvi Švicar dosegel prelet 300 km_ Kot gost je sodeloval tudi na našem državnem jadralnem prvenstvu 1. 1953 v Borovu. Tekmoval je z vajo, s katero je doživel nevsakdanji dogodek. Po opravljeni disciplini je v aerovleku prižgal cigareto. Še gorečo vžigalico je vtaknil v vžigalično . škatlic o, ki je zagorela in vžgala vajo v prostoru med kabino in trupom_ Razen izgorele odprtine, ki jo je pretrpela vaja, se je vse srečno končalo. Aldophu Gehringeru - Piratu k izvolitvi iskreno čestitamo in mu želimo še veliko moči in uspehov pri nadaljnjem delu za razvoj mednarodne letalske organizacije.

* REKORDI

•

Avstrijski državni rekord absolutne višine je pretekli oktober izboljšal Guido Achleitner v Zell am See. Dosegel je viši· no 10730 m. Prejšnji rekord je postavil Hans Resch, 5. Il. 1962, 9780 m. Obenem je startal na državni rekord tudi dr. Alf Schubert (oba jadralca sta iz Salzburga) in je dosegel 10490 m. Istega dne je HeIWig Phillipp iz Innsbrucka s Ka- 6 dosegel relativno višino 8735 m.

•

Nov državni ženski rekord v doseženi absolutni višini je postavila tudi Ingrid 1enas iz Zah. Nemčije - soproga nemškega jadralnega prvaka v klubskem razredu Klausa 10nasa. S klub libelle je v Avstriji dosegla višino 9500 m. Prejšnji rekord Ingrid Blecher iz 1. 1974 je izboljšala skoraj za 1000 m.

JADRALNA TEKMOVANJA

17. marca 1976 sta svetovni rekord v disciplini cilj in povratek izboljšala dva )adIalca ZDA hkrati : Karl Stridieck z ASW-17 in Leonard Royal McMaster s cirrusom st. , Preletela sta razdaljo 1299 km. Le dva meseca kasneje, 19. maja je Karl Striedieck izboljšal rezultat na 1616 km, kar predstavlja največje število preletenih km z jadralnim letalom doslej. Fantastično, rekordno dolžino preleta je dosegel v 12 urah, s povprečno hitrostjo 124 km/h!

PRELET V TRIKOTNIKU, 1063 km z 98,5 km/h

E4f.1Zt1CiIJ

Letošnji 1063 km dolgi trikotnik je obletel v 10 urah 45 minut in dosegel pri tem povprečno hitrost 98,5 km/h.

Hans Werner Grosse je 18. januarja 1977 v Avstraliji, Waikeriju (mestu 14. svet. jadral. prvenstva 1974) postavil nov fenomenalni svetovni rekord v najnovejši disciplini: prelet v trikotniku iznad 750 km. Potem ko je 1. 1975 ta diSCiplina dosegla znamko 763 km, 770,99 km, 823 km in 1012 km, jo je februarja 1976, prav tako v Avstraliji, povečal H. W. Grosse na 1042, Il km, letos januarja pa že na 1063 km. Velja pripomniti, da je ta 53-letni nemški jadralec v zadnjih 5 letih postavil že peti svetovni rekord in vsi so presegli dolžino preleta 1000 km. Prvi svetovni rekord je postavil H. W. Grosse 25. aprila 1972, pred 13. svetovnim jadral. prvenstvom, in sicer v prostem preletu od Luebecka do Biarritza, v dolžini 1460,8 km, kar je še vedno veljavni svetovni rekord.

Mednarodno jadralno tekmovanje Hahnweide, na letališču jadralne grupe Wolf Hirt v~Kirchheim/Tecku , bo letos od 14. do 21. maja. Tekmovalo se bo v vseh treh razredih in z dvosedežnirni letali. 1adralci iz tujine so posebno dobrodošli. • Nemško državno jadralno prvenstvo v FAI tekmovalnih razredih bo od 28. 5. do Il. 6. 1977 v Paderborn/Haxterberg.

....

22. jad raino prvenstvo Poljske bo v Lešnu ~n sicer od 29. maja do 12. junija 1977. Ze tretjiČ bo izvedeno v dveh razredih, odprtem in standardnem, na obeh jantarjih. Za prvenstvo se je lani z rezultati raznih tekmovanj uvrstilo 44 jadralcev in jadralk. Posebej bo letos, prvič na Poljskem, organizirano tudi žensko prvenstvo s 25 udeleženkami. Potekalo bo od 17. do 31. avgusta v obnovljenem jadralnem centru Uši Konti. Vse jadralke bodo letele na cobrah. Dosedaj so Poljakinje imele organizirana le državna ženska tekmovanja, največkrat z mednarodno udeležbo. 1adralci Poljske, ki sestavljajo II. ligo (46 po številu) in ki so uvrstitev dosegli v tekmovanjih lII. lige , bodo tekmovali v času od 31. VII. do 14. VIII . 1977 in sicer vsi na cobrah - 15. lII. mednarodno *" (neuradno svetovno) žensko jadralno tekmovanje bo organizirano v ZR Nemčiji od 6. do 21. avgusta

1977 v jadralni šoli Oerlinghausen. Vsaka država sme prijaviti 4 tekmovalke . Hkrati bo organizirano tudi državno žensko tekmovanje, že tretje po vrsti. Jadralke mednarodnega tekmovanja bodo tekmovale le v obeh standardnih razredih z ocenjevanjem po handicap sistemu .

...

Pred 16. svetovnim jadralnim prvenstvom, ki bo 1. 1978 v Chateaureuxu v Franciji, bo letos v dneh 16. - 30. julija francosko jadralno prvenstvo, ki bo hkrati služilo kot običajni trening za tuje jadralce, udeležence 16. svetovnega prvenstva 1. 1978. Tudi Jugoslavija bo sodelovala z dvema ekipama v standardnem razredu.

v SZ so 50-letnico obstoja masovne organizacije male aviacije počastili s posebno proslavo v domu letalstva in kozmonavtike v Moskvi. Od 44 svetovnih rekordov v športnem letalstvu , ki so jih dosegli v SZ, jih polovica pripada modelarjem. Prvi svetovni rekord je postavil 1. 1938 Mihail Ziurin z dolžino preleta svojega modela 21,857 km. Tudi sedanji svetovni rekord v isti disciplini pripada Rusu, E. Boriseviču in znaša 378 km. Na svečanosti so posebej poudarili velik pomen modelarstva v razvoju letalskega športa, saj so prav iz modelarskih vrst SSSR izšli svetovno znani konstruktOrji in letalci. Mo.TORNO LETENJE

BALONARSTVO Originalna razstava, posvečena 200-letnici balonarstva, je bila organizirana preteklo leto v St. Niklaasu v Belgiji. Zaradi eksponatov, ki so jih prispevali balonski klubi in entuziasti s celega sveta, je imela razstava svetovni značaj.

MODELARSTVO Tehnična in športna senzacija preteklega leta je vsekakor svetovni rekord Avstrijca Wernerja Sitarja. Njegov model jedri1ice Pfeil - P 731 v razredu F, podrazred F-3- b, je dosegel hitrost 303 km/ h. Prejšnji svet. rekord , ki ga je 1. 1971 postavil Aldošin iz SSSR, je imel hitrost 182 km / h. Prav tako zanimiv je rekord trajanja, v podrazredu F- l - d (sobni model), ki ga je postavil Dick Kovalski iz ZDA. Njegov model je bil v zraku 50 minut in 41 sekund.

V dobi velikih hitrosti velja opozoriti na lani doseženi in pri F Al registrirani svetovni rekord v razredu motornih letal C- l - c, 1000 - 1750 kg. Francoz Yves Dupont je s spremljevalcem Claudejem Martinom na letalu Gordon GY 80 dosegel hitrost 206,370 km/h na progi ParizBiaritz . Na povratnem letu iz Biaritza v Pariz je v času 3 ur 10 minut in 55 sek. dosegel celo hitrost 208,190 km/h.

.,.

V Švici poseduje dovoljenje za upravljanje s helikopterji 174 oseb . Vsesplošno se ugotavlja naraščanje števila civilnih helikopterjev, ki je lani naraslo za 10- 15 % glede na stanje konec 1. 1975 .

Američani bodo letos 50-letnico tindbergovega preleta prek Atlantika proslavili na svojevrsten način. Z vemo kopijo letala "Spirit of St. Luis" bodo v propagandne namene prel~tel.i ~so svoj? deželo. Dolžina preleta naj bl bila 40 tisoč km.

-.II-

Svetovni rekorder Werner Sitar s svojim modelom

Najve čj e

število civilnih letal imajo ZDA - 187.000. V zah. evropskih deželah prednjačijo Francozi s 5.900 letali pred Zah. Nemčijo , ki ima 5.750 civilnih letal. V vzh. Evropi poleg SSSR poseduje največ civilnih letal CSSR (705). Jugoslavijajih ima 478.

1!tf;lfJCil

Med piloti sovjetskega Aeroflota letijo tudi ženske. Ena od njih , ki opravlja funkcijo kopilota na letalu JAK- 40, je R. Potiemkina iz Uzbekistana. Je poroče na in mati dveh otrok. Šolanje je pričela v Aeroklubu Taškent na letalu JAK- 18.

JANTAR STANDARD Ko govorimo o poljskih jadralnih letalih, res večje zasluge za odlične uvrstitve na sv,e tovnih prvenstvih, ali posrečene letalske konstrukcije ali neprekostivi poljski piloti. Naj bo že kakor koli: jantarji so se tudi na zadnjem svetovnem prvenstvu odlično odrezali: drugo, tretje in peto mesto so zasedli v odprtem razre du, v standardnem pa so s če trtim mestr _ med samimi PIK-i najviJje uvr§Čeno klasično jadralno letalo tega razreda. Tudi pri nas smo se ogreli zaqje; malo pozno sicer in deloma tudi zaradi mje sile. Mariborčani ga že imajo, drugi klubi so ga naročili ali pa razmiDjajo o njem. Zato ne bo Rapak, če si ga pobliže ogledamo in to predvsem standardno izvedenko, čeprav tudi odprti.jantar zaradi relativno nizke cene in odličnih lastnosti ni nezanimiv. Standard jantar je nastal iz večjega 17 oziroma 20 metrskega brata. Je popolnoma plastičen, le stiči§Če trupa, kril in kolesa je iz kovinskega ogrodja, podobno kot pri naiih cirusih. Celo Nemci priznavajo, da so tehnologijo .plas~e Poljaki že popolnoma osvojili inje kvaliteta IZdelave zelo dobra. Kabina je za polležeč polomj, zelo udobna, z dvodelnim pokrovom in dobro vidljivostjo, a slab§im zračerjem. Koman?e so trde, razen smemega krmila. PodvOZje je nevzmeteno in slable, ravno tako zav~ra na kolesu. Krila nimajo krilc, zavore so klaSične (Schemp-liUth), na zgorqji in spodqji strani krila in dovolj-učinkovite. Trup je precej dolg, s T repom in klasičnim globinskim krmilom na zadrjem robu globinskega stabi1izatorja. Ima repno kolo. Krila imajo poseben profil NN 8 in vitkost, kakrina je običajna za ta razred. Specifična obremenitev krila se z balastom poveča od 27,6 na 41,3 kp/m2 to je za okrog 50 %, kar zagotavlja veliko prodornost. Po krilcih je v primeri z drugimi standardnimi letali malo počasen (4,2 sek. proti 3,5 za STD drusa pri prehodu iz levega v demi zavoj).

ne vemo, kdo ima

j(~'l4

Dinamično ni preveč stabilen. PQletarje in pristande nista problematična. Minimalno 'propadarje je ugodno: 0,56 m/s pri 70 km/h, vendar se po nemIkih testih začne že pri 68 km/h tresti, minimalna hitrost pa je 65 km/h, torej nič kaj vzpodbudno za kroženje čisto pri tleh. Jantar standard je tako kot večina poljskih konstrukcij zelo hiter: planira 40 pri 105 oziroma z balastom celo pri 117 km/h. Zaradi takih velikih hitrosti lahko skle~o tudi na relativno velik radij krožerja. To m pa majhen diapazon minimalne hitrosti v ravninskih pogoj ih Poljske in Zah. Evrope najbrž ni problematično, vpraiuje pa je, kako se obnese v naiih hribih in v naiih izrazito prehodnih klimatskih razmerah s često zelo slabo ~e~iko. Kalkreuth, zelo znan alpski jadralec, Je IZbral zase Kestrel 17, ki je znana po nedolžnem obna§arVu pri majhnih hitrostih. Ravno takojc iz podobnih razlogov v Avstriji in Svici bolj razširjen ASW 15 kot STD cirus. Ker pa trenutno izgleda, da je jantar edino plastično letalo, ki ga je pri nas sploh mogoče kupiti, je treba vsak rjegov nakup s strani naših aero-klubov ~ p~dra~iti. Brez dvoma bo pomagal ~ ~.zfiritvi kvahtetne baze nalegajadralstva, kI SI Je brez dobrih jadralnih letal ne moremo zamisliti.

Tehnične

lastnosti:

razpetina dolžina povrtina krila vitkost proft1 tem-prazen leža-poln zbalastom balast

15 m 7,2m 10,66 m2 21,1 NN8 227 kg 440 kg BOkg

minimalna hitrost minimalno propadaqje pri 70 km/h maksimalno planiraqj e z balstom pri 117 km/hm!ivečja hitrost

64 km/h

0,56 m/s 40 250km/h. KERSIC BELIZAR

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI IZ KLUBOV o

~ ~j

ICJZ'L433

LESCE

boljši je bil Aleš Štular, druga je bila Mateja Fon, tretja pa najmlajša udeleženka, štiriletna Mojca lnad.nik. V začetniški tečaj padalcev se je prijavilo 15 mladincev, v tečaj jadralnih pilotov pa 35. LEON MESARIC

Na dveh sestankih učiteljev letenja so bili pregledani obstoječi interni predpisi za varno letenje in ti dopolnjeni na osnovi izkušenj, predvsem za letenje v Alpah. Dopolnjen je bil tudi interni predpis za letenje v oblakih, s tem da jadralno letalo , IlELJE brez radio zveze ne sme v oblak. S teoretičnimi pripravami so pričeli Clani AK Celje smo se 4. marca zbrali leščanski letalci 5. februarja in se bodo nadaljevale vsako soboto do začetka le- . na redni skupščini. Ob prisotnosti predtalske sezone v aprilu. Po vsakem preda- stavnikov družbenopolitičnih organizacij, vanju se zbero letalci in padalci v telovad- IS občinske skupščine, poveljstva garninici amovne šole Begunje za dveurno zije, združenega dela in Zveze letalskih organizacij Slovenije smo pregledali dorekreativno vadbo. . Za osem predavanj, ki so v planu, so sed.anje delo, izvolili novo 'vodstvo kluba in si začrtali cilje za naslednje srednjepredvidene naslednje teme: - Meteorologija "Slovenskega trikot- ročno obdobje. . Med uspehi v lanskem letu velja omenika" in osnovni pogoji za SOO-kilometrske prelete. (predavatelj Gaber niti, da seje naša šola po nekaj letih zopet uvrstila na drugo mesto med LetalPesjak) - Jugoslovanski rekordi (Cvetka Klanč skimi šolami v Sloveniji. Zadovoljni smo tudi z uspehi v Sloveniji in eno petino nik - Belin in Leon Mesarič) - Radio zveza v športnem letalstvu vseh v Jugoslaviji preletenih kilometrov. Manj razveseljiVO pa je stanje pri urejanju (Janez Pintar) financiranja naše dejavnosti. V letu 1976 - Aerodinamika profilov jadralnih letal so člani z lastno gospodarsko dejavnostjo (Dominik Gregelj) , - Taktika preleta ~ izkušnjah z velikih prispevali v proračun AK kar 693 .473 din ali 44,2 % vseh sredstev, To pa je za tekmovanj (Franc Štrukelj) člane prevelika obremenitev, zato so bili - Pobočno jadranje v Karavankah (BOris Praprotnik) razgovori z vsemi za obstoj kluba v Celju - Dopolnjena pravila letenja na letališču zainteresiranimi dejavniki. Obljubljena nam je bila vsestranska pomoč in upamo, v Lescah (Jože Fon) da je letOŠnje leto zadnje s tako majhno - Filmski večer (Jože Fon), letalski in pomočjo družbe nam dejavnosti. . drugi športni filmi članov Al.C. Na skupščini smo izvolili nov Izvršni V soboto, 26. februarja, so se člani ALC pomerili v smučanju. Na Goški pla- odbor Aerokluba, v katerem so poleg čla nov AK tudi predstavniki družbenopolinini na Jelovici se je v prijetnem vzdušju tičnih organizacij, JNA in združenega pomerilo skupno 32 smučark in smučar jev. Na 250 m dolgi progi je bil najuspe- dela. Preds~k AK Celje je, postal Viki šnejši med člani Miha Zupan, drugi je bil Kranjc, načelnik občinskega štaba teritorialnih enot. Dosedanji predsednik Jože Srečo <Medven, tretji pa Pavle Ješe, noCeIjak, ki je 'vodil ~ub zadnjih deset let, silec bronaste kolajne iz smučanja z letopa je bil izvoljen za častnega člana AK šnjega Para-ski tekmovanja. Na četrtem Celie. Za 3()..letno aktivno delo v ZIDS mestu se je izkazal z lepim smučanjem sta prejela posebno priznanje Emil Krivec Kranjc. Eden najboljših, Janez Šolar, je imel smolo, ker se mu je na poloviCi in Vlado Ve~ej. Poleg njiju so 30 let aktivni v klubu še Danica Lakovič, Maks Mulej proge odpela smučka in je po eni smučki in Srečo Pukl. prismuča1 do cilja, a še vedno zavzel Najbolj uspešnim in prizadevnim čla osmo mesto. Med dekleti je bila prva Lea nom se bodo na naslednjih skupščinah Mesarič, druga Jasna Žnideršič in tretja oz. konferencah podeljevala naslednja Marjana Dežnak. . priznanja: Tudi najmlajŠi so tekmovali bl potrdili, da imamo letalci tudi ' podmladek. Naj- - zlata plaketa AK za doseženo 1. mesto

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI IZ KLUBOV o

na republi!kem, ali l. oz. 2. mesto na državnem prvenstvu, srebrno plaketo AK za doseženo 2. mesto na repubWkem, ali 3. oz. 4. mesto na državnem prvenstvu, bronasto plaketo AK za doseženo 3. mesto na republi!kem, ali 5. mesto na državnem prvenstvu, kristalni pokal za osvojen Zlati C s , ' tremi diamanti, zlata značka AK z dipl~ za 30-Ietno aktivno članstvo, srebrna značka AK z diplomo za IS-letno aktivno članstvo, Listino častnega člana in zlato značko AK, pismena priznanja 'kolektivom in posameznikom za posebne zasluge pri delu AK, svečano bodo podeljene tudi vse v tekočem letu osvojene značke in priznanja lZJ in ZLOS. MILOSPESEC

NOVO MESTO

12. marca je bilo na novomeškem letamodelarsko zimsko dolenj sko prvenstvo, katerega pdtrovitelj je bila no-

lišču

V srado, 16. 3. 1977, je bil na tr. 1.& Sp\oIno bolnilnico Novo mesto ogled lok. cije za gradnjo plo§Čadi za pristajanje helikopterja. Ogled za ploiaad 10 opr. vili na pobudo Rep. seknttariata za nOm.1je zadeve.

"",\Ol

~JZ'L434

vomeška občinska skupščina. T"kmovanj e je sicer uspelo, ni pa bilo snega, ki je pogC!j za izvedbo tega tekmovanja. Zato pa je bil od časa do časa dež, kar pa borbenih Dolelg cev ni oviralo, da zaključijo tako pom~mbno prvenstvo. , Na tekmovanju so sodelovali tekmovalci iz AK Mirne, AK Novega mesta in iz AK Brežice. Veliko borbenost so pokazali pionirji z Mirne, katere je treba p0sebej pohvaliti. Na zimskem dolenj skem prvenstvu so bili doseženi naslednj i rezultati: A-l pionirski modeli: l. s.uštar Mitja, AK Novo mesto (230 točk), 2. Mario Umek, AK Mirna (205), 3. Marjan Bartolj, AK Mirna (195). F-I-A tekmovalni modeli: Javšček Matej, AK Novo mesto (894), Martin Brudar, AK Novo mesto (783), Bojan Grešak, AK Novo mesto (782). F-I-B gumenjaki: Dragan Stankovič, AK Novo mesto (707), Martin Brudar, AK Novo mesto (578), Adolf Suštar, AK Novo mesto (492). Zimsko dolenj sko prvenstvo je tako končano, fantje pa so si nabrali točke za naslednja tekmovanja. Zadnja beseda pa še ni, izrečena, saj je pred njimi še veliko podobnih tekmovanj, na katerih se vrstni red lahko spremeni. S.PETRlC

ZANItlIVOSTI

Skotsko vojaJko Iolsko ln trenafno letalo Buldog 120, ki ga uporabljajo vsa vojna letalstva v Združenem britanskem kraljestvu. Poleg tep pa le Svedska, Kenija, Jordan, Malezija, GbaDa. Nipdjain LibIllOll. William Lear, projektant letala Learjet, ki Ima prijavljenih preko 140 patentov, je projek1iral novo letalo Lear Star 600. Dvomotorno reakcijsko letalo bo lahko naložilo do 30 potnikov ali pa 3400 kg tovora. Dolet letala lilij bi bil 7200 km, hitrost letenja pa večja, kot jo imajo vsa dandnja podzvočna potni§ka letala. Kanadska tovarna letal Canadair je dobila vse pravice za proizvodnjo ln prodajo tega letala. Letalo bo imelo t.i. superkritično krilo, pri konstrukciji pa bo uporabljena posebna nova tehnologija, kar naj bi zmanjJalo upor in težo letala.

....

,.--- - - -- - - - - ,

- - - - - - --

~~~co

............ ::"::::::~

-----.

Clani akademskega letalskega kluba Braunschweig gradijo 15-meusko jadrahio letalo SB-H, ki ima t.i. spremenljivo geometrijo krila. Letalo ima poleg na~nih zakrilc le posebno VJSto zaklilc Fowlerjevega tipa, s katerimi se v izv!ečenem položaju"poveča povrjina krila za 25 %. Profil krila je poseben Wortmannov profil. Sami bodo izdelali samo krilo, ker bodo uporabili tJUp od letala ASW-19 ln vilinski rep od letala Janus. Obte!ba krila bo od 28 do 35 kp /m2 brez vodnega ba1asta ln 35,6 do 44,5 kp/m2 z balutom 100 kp. pri izvlečenih -Fowl~ zakrilcih bo najmanjla hitrost. letenja 58 km/h ln najboljle dJSno razmerje 1:36 pii hitrosti as km/h. pri uvlečenih zakrilcih bo najmanjla hitrost 75 km/h in najboljle d!sno razmerje 1:41 pri hitrosti 104 km/h. DJSIlarazm«ja so rllČUnana za osnovno obte!bo krila 35 tp/m2. Ce bo teklo vse po načrtih, bo letalo poletelo le to jesen.

Ume1nlDca slika na daljavo vodenega letala, ki. naj bi ga zgradila tovarna BOeing za ameriJko vojno letalstvo.

••

Trimotomo letalo Fokker F. VDIA-3M, s ka· terim je pred petdesetimi leti Richard E. Byrd preletel severni tečaj.

V Angliji imajo 17 civililih in 15 vojaških jadralnih klubov. Civilni klubi imajo 1.031 jadra1nih letal in 72 vlečnih letal. V letu 1-976 so naredili 328.000 vzletov ter pri tem naleteli 107.000 ur in preleteli 545.000 km. Vsega skupaj je v Angliji 8.528 aktivnih civilnih jadralcev. Vojdki klubi imajo skupaj 143 jadralnih letal in 17 vlečnih letal. Lansko- leto so naredili 102.000 v.detov, naleteli 26.400 ur in preleteti 168.000 km. V povprečju je torej vsako angldko jadralno letalo lani naletelo 114 ur in preletelo 610 km. To so visoke številke, posebno če upoštevamo, da je 764 letal privatna last. Združene države Amerike bi rade postale neodvisne od prekomorskih oporišč za polnjenje letal z gorivom. V. ta namen namerava tovama McDonneU Douglas izdelati leteči tanker, ki bo posebna verzija letala DC-I0 z velikim doletom. Rezervoarji za doda1no gorivo so nameščeni v spodnjem delu trupa pred krilom in za krilom. Letalo bo lahko natovorilo 68 ton do· datnega goriva. GoriVo bo lahko dopolnilo tudi v zraku iz drugega tankerja. V zgornjem delu "trupa, ki ima površino 210 m2, se bo dalo nalo..... žiti 90 ton tovora.

Me 110 ni opravil svoje naloge re~i kot dvajset let. Z značiln~ ~ernško ošabnostjo so strumno pozdravili dežurnega oficirja, ki jih je takoj odpeljal v štab letalske komande. Ko smo se malce oddahnili od presenečenja, srno se začeli pogovarjati o prispelem letalu. To je bil znani "Meserschmidt Me IlO", dvomotomi rušilec, v tistih časih eden napoljših a v tujini najmanj znanih letal. . Cez nekaj dni, 6. aprila 1941, ko je Sedel sem v svoji pisarni poleg letališča nacistična vojSka nenapovedano nap~dla v Kraljevu; semkaj je pred dnevi prišla iz Jugoslavijo in ko so do takrat v Kraljevu Zemuna popolna komanda tako imeno- samo zaprti letalci nemškega letala postavane "opitne grupe". Bilo je .okoli 16. li vojni ujetniki, smo izvedeli še druge ure ko sem nenadoma in nepnčakovano nadrobnosti o poletu zadržanega letala. zaslišal brnenje letalskega motorja. Pri- Posadka bi morala pristati na nekem letasluhnil sem: ropot motorja me je prese- o lišču v Bolgariji, kjer naj bi predala ponetil - bil mi je neznan, kajti po ~oku trebne ukaze tamkajšnjim vojaškim komotorja bi lahko prepoznal vsako jugo- mandam, ki naj bi pripravile vse p~trebno slovansko letalo. Torej - to ni naše leta- za sprejem in namestitev nemških let~ lo ...? Planil sem skozi vrata zgradbe in skih enot, katerih naloga je bila: 6. apola še v zadnjem hipu opazil dvomotorno le- napasti mesta na jugOSlovanskem ozemtalo z ogromnim in značilnim križem na ljU. Vendar posadka svoje naloge ni opratrupu letala: bilo je letalo nacistične vila: nacistična posadka se je uračunala v Luftvaffe". V širokem krogu je obletelo navigaciji: "izgubili" so se v do~i zap. i~tališče in se namerilo na pristanek. Morave misleč, da so nad BOlgaoJo. Ko Naglo sem odšel k hangarju, da bi opazo- so v K;aljevu pristali, ter zagledali jugoval, kako bo pristalo to nenapovedan.o le- slovansko državno zastavo in vojake, so talo. Medtem se je zbralo ob hangaI]u že mo reii , žal, ugotoviti svojo napako. Zato tudi nekaj vojakov s puškam!. Po zausta~ so tudi toliko razmišljali, preden so se ljanju se je letalo po. p~eceJ ~olgem pp- približali hangarju; najbrž ~o ocenjevali stanku začelo USmeI]atl proti hangarJU. položaj, da bi odleteli z letališča . .. Bilo je že zelo blizu hangarja, in zazdelo še isti večer, ko je letalo pristalo, so se mi je, kot da se je posadka letala zmed- letalo prepeljali v poseben hangar in ga la in da želi letalo pripeljati na začetek skrbno zastražili. V naslednjih dveh dneh poletne steze letališča. Med tem časom so se naši strokovnjaki lotili letala: odje prihitel k hangarju tudi dežurni. oficir stranili so oklep okoli motorjev in odprli gamizona, z njim pa še nekaj stareŠlfi. De- vsa mesta, ki so bila dostopna za normalžurni oficir je s signali zahteval, da posad- ne strokovne preglede. Vsako nadrobnost ka neznanega letala pripelje letalo k han- na letalu so fotografirali in vse posebnosti garju. Res se je letalo ustavilo in p.o kra~ letala skrbno pregledali in skicirali. S pokem mirovanju ga je posadk~, ~ se. Je sebno skrbjO so pregledali instrum~nte in medtem pogovarjala med seboJ,.popeIJ~a radio-navigacijske naprave, pos~b~ strok hangarju; potem so zaustavdl motorJ~. kovnjaki pa so končno ugotavljali, kako V popolni tišini smo vsi p~čakoval!, letalo oboroženo..~asneje smo ~o~o kdo bo izstopil iz letala, še bolj pa nas.Je je vili, da je bil služberu Jugoslovanski vOJazanimalo kakšen je namen tega nenadeJa- ški fotograf, ki je vse pomembne nadrobnega obi;ka. Odprla se je .najpr~j .prednJ~, nosti dvakrat fotografiral, pripadni~ "pe~ nato še zadnja kabina - IzstOPlh so toje te kolone" in da zato od fotografij ne bl visoki letalci v svetlo modrih uniformah. imeli nobene kOristi. Zdi se mi da so imeli čine zastavnikov, nobeden ~med njih pa najbrž ni bil sta-

Bilo je prvega aprila leta 1941. Po vsc:j državi je bila med ljudmi negot~vost, k~.J: ti Hitlerjeve vojne namere je ~1l0 . čutiti na jugoslov~skih meJah. Vse je ~1~0 napeto in v pnčakovanJu nečesa, saJ Je nekaj dni pred tem jugoslovansko lJud~tvo reklo odločni "NE". Namreč: ne žellffio pakta, ki ga je sklenila jugoslovanska vlada z nacistično Nemčijo ...

~~'L4

...................................... Zavarovalnica SAVA in MARIBOR sta s 1.1.1977 ustanovili novo ZAVAROVALNO SKUPNOST TRIGLAV, ki posluje v naslednjih skupnostih temeljnih rizičnih skupnosti:

1. SKUPNOST TEMELJNIH RIZiČNIH SKUPNOSTI CELJE Celje, Ul. XIV. dizivije 4 2. SKUPNOST TEMELJNIH RIZiČNIH SKUPNOSTI KOPER Koper, Prečna ul. 3 3. GORENJSKA SKUPNOST TEME LJNI H RI ZI ČNI H SKUPNOSTI Kranj, Oldhamska 2 4. SKUPNOST TEMELJNIH RIZiČNIH SKUPNOSTI LJUBLJANA Ljubljana, Miklošičeva 10 5. SKUPNOST TEMELJNIH RIZiČNIH SKUPNOSTI MARIBOR Maribor, Partizanska 47 6. POMURSKA SKUPNOST TEMELJNIH RIZiČNIH SKUPNOSTI Murska Sobota, Titova cesta 13 7. SKUPNOST TEMELJNIH RIZiČNIH SKUPNOSTI NOVA GORICA Nova Gorica, Kidričeva 21 8. DOLENJSKA SKUPNOST TEMELJNIH RIZiČNI H SKUPNOSTI Novo mesto, Glavni trg 24 9. SKUPNOST TEMELJNIH RIZiČNIH SKUPNOSTI KRŠKO Krško, Cesta krških žrtev 51 10. SKUPNOST TEMELJNIH RIZiČNIH SKUPNOSTI BEOGRAD Beograd, 7. jula 28 11. SKUPNOST TEMELJNIH RIZiČNIH SKUPNOSTI ČAKOVEC Čakovec, Žrtava Fašizma 3 12. SKUPNOST TEMELJNIH RIZiČNIH SKUPNOSTI RIJEKA Rijeka, Erazma Barčica 3 13. SKUPNOST TEMELJNIH RIZiČNIH SKUPNOSTI ZAGREB Zagreb, Braee Oreški 1 14. REVIRSKA SKUPNOST TEMELJNIH RIZiČNIH SKUPNOSTI TRBOVLJE Trbovlje, Trg revolucije 27a 15. SKUPNOST TEMELJNIH RIZiČNIH SKUPNOSTI POSTOJNA Postojna, Vojkova 7

LETALSKE ORGANIZACIJE IN LETALCE PROSIMO, DA SE ZA VSA ZAVAROVANJA OBRACAJO NA NAVEDENE NASLOVE. ZAVAROVALNA SKUPNOST "TRIGLAV"

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •4

Napočil je tudi 6. april in z njim nenadni vdor nacističnih hord na Jugoslavijo. V prvih jutranjih urah so nacistični letalci zasuli Beograd z bombami, ki so jih letala natovorila tudi na leta1i§čih v Bolgariji. VOjdko nepripravljeni smo se morali upreti napadalcu ... Mi, pripadniki preizkusne grupe v Kraljevu, smo takoj spoznali, da je tukaj§nje nde delo - preizku§anje letal - končano. Dobili smo ukaz komande letalstva, da newko letalo ME 110, ki je bilo §e vedno zastraženo, predamo tovarni letal v Kraljevu, da ga bodo prebarvali in nanj dali nde oznake. Že 7. aprila so nam letalo vrnili - imelo je jugOSlovanska znamenja na krilih in na trupu.

Messerschmitt 110 C

1St

•

Torej - vojna je bila, želel sem se bojevati. Zato sem na svojo zahtevo od k0mandanta preizkusne grupe dobil dovoljenje, da se kot pilot bombarder javim v svojo enoto v 1. bombardersko eskadrilo prve letalske grupe, ki je bila tedaj v Novem Sadu. Sedmega aprila preden sem hotel odpotovati iz Krajeva proti Beogradu, sem izvedel, da bo priAel po zaplenjeno nem§ko letalo nek vOja§ki pilot iz Zemuna, kajti to letalo bi uporabili pri zrač ni obrambi mesta Beograd. Po tej novici sem sklenil počakati najavljenega pilota, upajoč, da bom z njim odletel v Zemun. Pri večerji sem že spoznal najavljenega pilota - bil je Zlatko Dimčovič. Po poklicu je bil inženir, imel pa je bogate izku~nje z dvomotornimi letali, saj je bil tudi pilot potni§kih letal. Ko sem mu omenil, da bi želel z njim odleteti v Zemm, je ugodil moji želji s pripombo, da se bova spopadla s sovražnirni letali, če bi po naključju naletela nanje. V mladeniAkem zanosu in v želji, da bi pridobljeno

letalsko znanje resnično uporabil v boju proti sc;>vražniku.. sem pilota §e poprosil, da me Je seznanil, kako uporabljati orožje, name§čeno v letalu. Naslednji dan, osmi april, sem težko pričakoval, zavedajoč se, da bo to moj prvi let na tako sodobnem vojalkem letalu, ki je celo veljalo za tajno orožje "Luftwafe". N ati orožarji so me seznanili s topovi in mitraljezi v letalu. S pilotom sva se pred poletom dogovorila, da bova za vajo tudi čimprej preizkusila vsak svoje orožje. Sedla sva v letalo, vsi so nama zaželeli srečen, uspelen polet in mnogo borbenih uspehov. Zarohnela sta motorja in okoli desete ure sva poletela. Že tu je imel pilot DimčOvič nekaj težav, saj do takrat §e nikoli ni letel na tako hitrem letalu. Ocenil sem, da se letalo ni moglo dvigniti, ker ni imelo dovolj hitrosti - in res, komaj se je odlepilo, je po nekaj metrih znova udarilo s kolesi na tiL Na srečo pred nama ni bilo nobene resne ovire in končno se je letalo z novim poizkusom na koncu poletne steze odlepilo od tal in obviselo v zraku. danes imam v spominu neverjetno veliko hitrost, s katero sva se zatem dvigala, obletela mesto Kraljevo in se nato nad letamčem usmerila proti severu. Brž ko sva preletela reko Moravo in se približala hribu nad obalo reke, je pilot Dimčovič preizkusil svoje orožje, nato pa ~ ukazal §e meni, da preizkuSim svoje. Cutil sem posebno zadovoljStvo, ko so zaropotali topovi in v mislih sem bil že nad Beogradom, kjer bova presenetila sovražna letala in jih zasula z naboji iz njihovega orožjL

Pod nama je ležala pokrajina, ki se je vse bolj oddaljevala najinemu pogledu, kajti letalo se je vse bolj vzpenjalo. Ko sva se približala mestu Kragujevac, sva bila nemalo presenečena: v zraku sva ugledala redke male črne oblačke, lei so se hitro razhajali. Tu naju je namreč "pozdravila" nab protiletalska obramba, lei je streljala na najino letalo (to letalo, raZUmljiVO, ni bilo registrirano v ndih katalogih). Na najino srečo pa na§i topničarji niso bili sposobni s svojimi topovi spremljati tako hitro letalo, zato naju tudi niso zadeli. Ceprav sta motorja najinega letala delovala samo z okoli 70 % močjo, je letalo letelo z okoli 500 km. Med letom pa je moral pilot zaradi pojave vse 808tejiih in ni~ih oblakov zmanjlevati vilino.

N ad mestom Oplenac mi je Dimčo vič javil, da se ne bo smel več spuščati niže , ker so spredaj še višje gorske prepreke, ampak da bo moral glede na višino oblakov leteti tudi skozi oblake. Po tem sporočilu sta motorja močneje zabmela in takoj za tem sva zaplula v goste oblake. Stisnilo me je pri srcu, postalo mi je neprijetno, saj do tedaj takšnega leta še nisem doživel. Letala , ki sem jih dotlej vozil, niso imela nobenih instrumentov za slepo ietenje, zato me je pilotova odloči tev presenetila in nekaj časa nisem mogel spregovoriti nobene besedice. Iz razmišljanja pa me je pre dramil nenaden spremenjen zvok motorjev, takoj zatem pa še pilotovo obvestilo, da prehaja v blago poniranje , zakaj po njegovem računu bi morala biti že nekje nad Beogradom. V ušesih sem čutil, da izgubljamo viŠino , vendar zemlje ni bilo videti. In zopet me je presenetilo pilotovo obvestilo, češ da sva le 800 m visoko ter da se niže ne sme več spuščati, ker bi lahko udarila v Avalo . Dejal je še, da bo spremenil smer , tako dbo letel za nekoliko stopinj bolj v levo, da bi tako preprečil prelet državne meje proti Romuniji. Resnično: nekaj časa je letel v to smer. Pa sem znova občutil, da odvzema moterjema plin in da se letalo

blago spušča oziroma bliža zemlji. Se ve· dno sva bila obdana z gostimi oblaki. S strahom sem štel sekunde in pričakoval trenutek, ko bova dobila "viden stik" z zemljo. A zemlje ni bilo in vse to plani· ranje mi je trajalo že predolgo. V hipu sem v mislih preletel vse svoje življenje edina moja želja je zdaj bila : da bi videl zemljo ... Kamen se mi je odvalil od srca, pa čeprav se mi je skozi razbite ostanke oblačnih krpic skoraj pred nosom pojavil lisasti obris zemlje. Ko sva popolnoma zapustila oblačno gmoto, je višinomer kazal nekaj manj kot 100 metrov višine. Bila sva nad reko Donavo, pri mestu Sremski Karlovci, nekaj sto metrov naprej in nazaj z naše leve strani pa se je dvigalo pobočje Fruške gore. Nihče izmed naju ni črhnil nobene be· sedice ; ne vem ali zaradi prestanega strahu , ali zaradi sreče , da se je najin polet le srečno končal . Po nekaj sekundah sem veselo zavpil v mikrofon: " Nad Novim Sadom sva, ta teren izvrstno poznam!" Še pred starim železniškim mostom na Donavi je pilot napravil desni zavoj in se na to v nizkem letu približeval Zemunu. In ob tem sva razmišljala vsak zase : z na-

Blagovno transportni CI!NTI!R

!IJavna skladisCa IIJ~ o

Ljubljana

n. aol. o.

Org.-.izacija združenega dela BTC "JAVNA SKLADiŠČA" LJUBLJANA, Šmartinska 152 - Tel. 43-322 s TOZD Skladišča Ljubljana, Šmartinska 152 Skladišča Novo meto, Ljubljanska 27 Blagovno transportni center Ljubljana, Šmartinska 152 Restavracija Ljubljana, Šmartinska 152 opravlja KVALITETNO, HITRO IN POCENI

S POSLOVNIM SODE LOV ANJEM SE BOSTE O SOLI ON OSTI OPRAVLJENIH USLUG PREPRiČALI SAMI!

- vse posle javnih carinskih skladišč, - skladiščenje in hrambo blaga v zaprtih skladiščih in odprtih skladiščnih prostorih, - vse storitve preko sodobno urejenega in z najsodobnejšo mehanizacijo opremljenega kontejnerskega terminala, - nakladanje, razkladanje in prekladanje blaga tudi z najsodobnejšo mehanizacijo, - storitve z avtodvigali do 20 ton obremenitve, - prevoz blaga s tovomimi avtomobili, - izde lov anje transprotne embalaže in palet.

Nemci so Meuenl>

hmit18 uporabljali tudi v Afriki.

O",ga enačica Bf 110 O nad morjem

ICe'l441

jinim nenadnim napadom na sovražnika nad Beogradom ne bo nič, kajti ta dan so oblaki zelo nizko prekrfili ves Banat ... Že sva letela nad Zemunom. V nizkem letu nad "bežanijsko koso" pa .so naju skoraj z neba "sneli" nali protiletaici, ki so izstrelke svojih topov namerili na naji· no letalo, vendar se na najino srečo zaradi presenečenja nad priletom letala nad njihovimi glavami, niso najbolje zna!li. Najino prvo spu§Čanje na letališče v Zemun je bilo prav tako problematično, kakor je bil najin vzlet z letališča v Kraljevu. Zaradi f.revelike brzine je namreč v hipu "izginila ' oziroma ,,zmanjkala" pristajalna steza, zato pilotu Dimčoviču ni preostalo drugega, kot daje dodal motorjema plin, napravil širok zavoj okoli aerodron1a in sku!al znova pristati. Razen tega pa je imel pilot težave s pristajanjem tudi zato, ker je bila širina steze omejena, kajti na letališki poljani je bilo postavljenih precej manjših letal; le-te so izvlekli iz hangarjev zato, da bi jih čim manj uničili nemški piloti, ki so že prvi dan bombardirali in rnitraljirali hangarje in druge objekte na letališču. Z boljšim izračunom in z manjšo hitrostjo sva po drugem poskusu varno in srečno pristala na letališču v Zemunu. S počasnim "rulanjem" sva se pn'bliževala betonski plolčadi pred komando lov-

skega polka. Mimogrede sva opazila, da so še vidne posledice, ko so nacistična letala bombaxdirala Beograd: še vedno se je dvigal gost dim .•. Motorja najinega letala sta utihnila in s težavo sva se drug za drugim skobacala iz kabin. Nemo sva si gledala nekaj časa iz oči v oči in v mislih znova preživljala vse, kar sva v komaj 40 minutnem poletu doživela. Niti toliko moči nisva imela, da bi spregovorila. Nisva videla ne letalcev , ne mehanikov iz polka, ki so radovedno obkroŽili najino letalo, in nisva opazila niti komandanta lovskega polka, ki je pričakoval najin raport. Zakaj - še vedno sva bila pod vtisom preživelega leta ... Zdrznil sem se šele, ko me je komandant vpralal: ."Kuda če! ti, 48Če - naredniče? !" Odvrnil sem mu, da hitim, ker se moram javiti svoji enoti. Pa me je prekinil z besedami: ,,A zašto ne bi ostao na ovom avionu, kad si se več upoznao. sa njim? !" Ko sem mu g.ojasnil, da sem pilot 1. bombarderske ekskadrile v Novem Sadu, me je vpra!al, kako mislim priti do tja. Z vlakom da bom eotoval, sem mu odgovoril, on pa spet: ,,Pruga ti je uprekidu, odaberi si na pisti neki od aviona, koji si leteo. Neka ti ga mehaničari opreme i aide za jedinicu!" Veselo sem odvrnil: "Razumem!'" Poslovil sem se od pilota Dimčoviča in odhitel na vzletno stezo. Izbral sem si letalo ,,Buecker Jungman", na katerem sem se šolal v 1. oddelku voja!ke pilotske šole v Pančevu in še isti dan sem tudi odletel ... Nemško letalo "ME 110", ki je po naključju pristalo tik pred začetkom vojne v Kra,ljevu, ni nikoli več poletelo. S strtimi krili 'je obstalo na letališču v Zemunu. Najin let od Kraljeva do Zemuna pa je bil njegov edini let z oznako jugoslovanskega vojnega letalstva in z jugoslovansko voja§ko posadko. GUSTAV AJDIe

•

:!rT iZ

LETENJE Z LETALI "AERO - 3" v obdobju 1978 - 1980

HUMOR )} )

1979

1980

~ Predstavnik Ja~~

VSJ

Radulovič,

Bitencu . . , - Aviona ivitala nemamo, ali mo~ vam dati vojna kola u zdravo dob· rom mogu stanju, koja jo~ dugogodi~nje dobro služi-

E~~I!!"!~~~~

ti. - Tudi mi smo mnenja, da bo z manj~o modifikacijo kar ~Io, dokler ne dobimo "Utve

Prodam kompletno, skoraj novo 4-kanaJno napravo za daljinsko voderge "Miniprop". Cena 2500.00 .din. Leskošek Sirgo, Ulica 29. novembra št. 24,63000 Celje

-75".

~L./

~S/

Prodam: - 560 tovarniških prospektov, priročnikov, načrtov in tabel - 65 knjig - 126 fotografij 20 x 16 cm, od tega 50 barvnih - 20 negativov - 84 revij - 7 letnikov "Flug Revue" 1970 do 1976 Samo Dečman, pri Sonji Turk, Mestni trg 24 61000 Ljubljana

- Ne, ne in ne! Oprostitev carine ne price v poĹĄtev. Samo poglejte, kako velike delamo doma, res da so malo draĹžji, a so zato tudi teĹžji.

TI V ZJI ANTJ V LETEČiH ŠKATLAH

3 dognano oblikovane knjige - b izu 1200 strani vabljivega branja "

":vi:.iHnA

c:.nomini _

) Organizacijsko glasilo 10 ZLOS* številka 2 leto II. april 1977 \

Sklepi"s~je ,

•

SKUPNE SEJE KOMISIJE IZVRŠNEGA KOMITEJA P-REDSEDSTVA CK ZKS ZA pdDROČ1E TELESNO-KULT,URNE DEJAVNOSTI IN SVETA ZA 'TElESNO KULTURO PRI ,. PREDSEDSTVU REPt:1Bl1ŠKE KONFERENCE SZDL SI.o VENI JE, KI SO OBVEZNI TUDI Zft. VSE ČLA..~E ZK V ZVEZI LETALSKJ)i (!)RGANIZACIJ SWVENIJE (\ J Korlusija Izvršnega komiteja predsedstva' CK ZI< Slovenije za področje telesno-kUlturne" dejavnosti in Svet za telesno kulturo pri predsedstvu /RK SZDL Slovenije sta na podlagi uvodne ocene in razprave sp'fejela na~lednje 'sklepe: 1. Vse naloge, ki izhajajo iz akcijskega nač'ha uresničevanja samoupravnega sporazuma, podpisanega v ' Port<? ožu , morajo biti opravljene najkasneje do konca leta ,197&, glede na roke v teh ," I dokumentih.,

LETALSKI VESTNIK

2. Telesnokulturne skupnosti občin , obale in mesta ter Telesnokulturna skupnost SRS ..naj v sklad.u z.~e !zdela~o met0901ogtJo 41 ~rgal1lzacIJ? IZdelaJO - podrobno analtzo tiresl1lčevanja ' samoupravnih odnosov in delegatskih razmerij v telesni kulturi, še zlasti spričo ustavile preobrazbe 'SlS in glede na sedanji progrllffi akcije Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS o oceni de, lovanja SlS na področju družbenih dejavnosti in socialne politike. . 1 __ 3 • Telesnoku!turna skup~ost SRS 'in . Zveza telesnokulturnih organizacij Slov~nije naj ,do 31. januaIja 1977 pripra~ V1~a podrobno poročilo '\ o uresničevanju sklepov in stališč republiških družbenopolitičnih orgaJ1izacij o te. lesni kulturi. '

4: V SZDL je tr~ba najkasneje do, konc'8 " febru,arja 1977 organizirati razpravo o tele~ni. kulturi z vidika uresničevanja 1 , spreJetih sklepov in stališč predsedstvjl , RK S?J)L, samoupravnega spOl;azuma o uresničevanju nekaterih pomembnih vprašanj nadaljnjega razvoja telesnokulturne dejavnosti v SR Sloveniji in ustavne Yloge samoupravnih interesnih skupnosti. ' SVet ia telesnokulturo pri predsedstvu ' ~ SZDL in J(q,misija Izvršnega Romiteja P CK ZKS ~a področje telesne_kulture predlagata ustanovitev kadrovske komisije, v ka,tero delegirajo svoje dele.gate Komisija IK P CK ZKS za področ je telesno~lturne dejavnosti, Svet za telesno kulturo P RK SZDL Slovenije, TelesnokulturJ'\a skupnost SRS , Zveza telesnokulturnih organizacij SlovJhije in republiških strokovnih organizacij. Kadrovska komisija naj pripravi analiio celotne kadrpvske problematike na pbdročju telesne kulture .v SRt Sloveniji in tistih kadrov, ki zastopajo SR Slovenijo v zveznih ~elesnokultur nih organih. Analiza in konkretni pred~ logi morajo biti posredovani komisiji za področje telesne kulture pri I,K P CK ZKS in svetu za telesno kulturo pri predsedstvu RK SZDL v roku tr~h mesecev. _\ 6: Telesnok)Jltur~'a' skupnost Slovenije in . Zveza telesno kultu mih organizacij Slo, ve'nije naj do ~ decembra 1976 preu. čita dosedanjo organiziranost strokovnih služb in izdelata predlog učinkovitejše"'in raciona1nejše organiz~cije, k! bo za"'gotavljala hitrejše uresnič~vanje nalog ob doslednejši delitvi dela ter upoštevaje pristojnosti in odgovomos1i TKS SRS in ZTI50S. .; 7. Zveza' !eleShdkulturnih organizacij Slovenije mora tudi čimprej jasneje definirati svojo funkCijO, predvsem pa se organizirati v vseh občinah. (Orientacijski rok: februar 1977.)-

Ljubljana, decem,ber 1976

Društvo amaterskih graditelJev letal "BI~ke" . . (

Ustanovljeno 22. 12. 1975 v Velenju. 33 državljanov SFRJ. Registrirano pri RSNZ v decembru 1976 . . Območje delovanja - SR Slovenija. Društvo šteje 76 članov. CIU društva jll omogočiti in približati gradnjo letal širokemu krogu ljubiteljev " letalstva, letalcem An tehničnem osebju ter ob gradnji, popravilih in vzdrževanju formirati pvpoln~jši lik športnega letalca. Od ustanovitve do danes smO: Intenzivno kontaktirali z Jnšpektoratom za vazduhoplove pri SUCVP in dosegli: a. po naročilu glavnega inšpektorja je izdelan elaborat o amaterski gradnji v svetu in potrebi pri 'nas v Jugoslavij!; b. Navzočih

nika ~a amatersk~ oziroma eksperimentalno gradnjo letal v Jugoslaviji. - Zelo uspešno sm~ intervenirali na Saveznom komite tu za saobracaj / i veze, SUCVP in pri drugih organih ter dosegli, da predlog novega zakona o " zračni plovbi vsebuje kategorijo eksperimental. - Na naš predlog smo z Društvom za letalstvo in kozmonavtiko SRS dosegli enoten nastop' pri SUCVP ter se dogo-

.*l\

•

ČSSR

Mednarodna letalska zveza (FAI) je objavila podatke s stanjem 1. 1. 1977 o skuppem številu imetnikov dia!Jlantne značke jadralnega pilota in številu osvojenih značk v)etu 1976. Skupaj je rangiranih 31 nacionalnih aeroklubov sveta, med njimi je Jugoslavija na 16. mestu . Iz podatkov pa je razvidno, da Letalska zveza Jugoslavije ni prijavila v lanskem letu osvojene značke št. 15. (Dušan Ivanuš). Vrstni red nacionalnih aeroklubov i9 število značk je naslednji: ' ~

N aci'onalni aeroklub ZRNemči~a

2 LETALSKI VESTN'K

ZD Ameri e Poljska . Francija Avstrija V. Britanija Švica

1976

Avstrali ja

2116 diamantov (

vorili ' za strokovno sodelovanje in f'ormirali skupno strokovno kQmisijo. I - Pridobili smo za sodelovanje priznane letalske strokovnjake iz drugih republik. - Sprožili smo anketo po aeroklubih, ki naj da odgovor, kakšna letala naj gradimo Usmerjanje graditeljev na reševanje domačih problemov in aplicira' nje na pogoje za gradnjo prt nas je t renu tnO'i1aša osnovna naloga. - Pris topili smO k sistema tičnem reševanju nabave homo,logiranih letalski11 ma te ri alov " delov in motorjev. Uvozili I smo material za eno letalo in v teku je nabava še za dve letali . Za razumevanje in pomoč se 'posebej zahvaljujemo lnex-AA in VTZ Zmaj. - Ustanovili smo dve grupi za gradnjQ in sic'er v Velenju . in Ljubljani, med tell} ko nam ustanovitev( grupe v Kopru ni \ uspela. . - Pričeli smO graditi letalo in pripravili začetek gradnje še enega. - Sodelovali smo na razstavi v Celju. - Usposobili smo dva kontrolorja (tretje klase) za gradnjo letal. za Izvršni odbor TARAS KR1VENKO

Skupaj

Kanada Nova Zelandija J. Afrika Nizoz~mska

8 2 3 1 4 9

Belgija Italija Jugoslavija DR Nemčija Švedska Madžarska Finska Argentina Danska ln&ija Romunija Španija

35 30 26 21 21 21 21 21 14 13

11 10

10 8 4 2 2 2

llG

S43

R\)U~2\)1l

27 26 79 37 19 24

36 1 337 303 151 74 , 69

Brazilija Norveška Zanlbija Izrael Luksemburg skupaj

1 1 1 1 1

350

2116

,IJ

Razpis za memorial Franca Mirnika - Haklca, /'

, .

( ,,'l

r I

Sklepi~ modelarske' ko.mislje

Odbor letalske šole ALe v Lescah je Memoriala, ali zapored, ali s presIedkom sprejel sklep, da bomo rezultate, dosežene na akciji pre/etov vredno tili za 7. Najboljš tri dose~ke na akciji pre1etov "Memorial Franca Mimika - Hak1ca". v Lescah ·bo rangirala ~trokovna ko. poločbe· so naslednje: misija, 'ki jo bodo sestavljali zastopl. Za zmagovalca Memoriala bo proglaniki rsaj treh slovenskih AK, katerih šen jadralni pilot z najkvalitetnejšim piloti so imeli na akciji pre1etov najrezultatom, doseženim v. enem poletu' več uspehov. odločitvah za zmagovalca na' akcijt pre/etov, katerega štart je bil , 8. Pri na letališču Lesce. ' . " Memoriala" mora biti komisija ser 2. V primeru, da je 'v roku trajanja akciglasna. ' . je tek1f!.o vanje v jadralnem letenjU, , 9., Pokal in priznanja podeljuJe A Le bodO-., upoštevani za rangiranje v ' Mema ria lu tudi rezultati, doseženi na 10. Podeljevanje priznanj ·bo izvršena po zaključku--.akcije preletav na otvoritvi tekmovanju. , . ali zaklju čku republiškega ali držav3. Rangirani bodo prvi, d rugi 'in tretji nega prvens tva, če so ta fekmo vanja najboljši rezultat. nadaljevanje akCije v, L escah ali na 4. Za najboljši rezultat je lahko upoštekakem drugem letališ,ču v Sloveniji. van dosežek v preletu ali v dosegu Ce teh tekmovanj v Sloveniji ne bo, višine. , bodo priznqnja podeljena ,o b ka,ld 5. Zmagovalec bo prejel prehodni pokal I drugi sla vnos tni priložnos ti v . Slovein priznanje. Priznanje prejmeta tudi niji. drugo in tre tjeu vrščeni. Odbor letalske šole ) 6. Pokal prejme jadralni pilot v trajno A LC , Lesce last, če je pos~al drugič zmagovalec Ic

Seje se je udeležilo 25 delegat ov iz 20 modelarskih klubov. Po ob širni iI! plodni r.azpravi o vseh problemiv so delegati sprejeli sledeče, sklepe: 1) V času d o 31. 1. 'do 5. 2. 77 bo y 'modelarski šoli Kranj modelarski tečaj za /. 14 učencev, ki ga bo vO,diI tov. Milan Omejc. Podobni tečaji naj se v bodo~če organizirajo regionalno . ) 2) Po pogodl::Ji KRV · bodo vosem, letkah šolaH 14'0 modelarjev. Za realizacijo so odgovorni MK, ki so prevzeli te obvezn~ti.

3) Dok ončno Je bil izdelan športni koledar modelarskih tekmovanj v let u 77, ki je objavljen v tej ~tevi1ki Kril. . 4) Izdelani so no~mi1tivi za udeležbo . ma republiških prvenstvih po nov,em tekmovalnem sistemu, ki ga je treba dosledno izvajati.

5) Imenovani so bili č1ani podkomisij zvetne modelarske Kornisij~ . " 6) V vseh samostoj!1ih MK morajo organizirati · aktive ZK ter aktive ZSMS. Zapisnik o seji komisije so prejeli vsi klubi. MIRKO BITENC

OPOZORILO

Opozarjamo vas na Odlok o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za I posamezna območja naravnega in bival- ' nega ,okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS štev. 3/77). Ta odlok se nar\aša tudi na ' športn~ letala. l·

\ ,l

/ I

, 1

ŽiVILSKI KOMBINAT ŽiTO lo

~JUBLJANA ' I.

/ I

, ,

Zaupanje odjemalcev n~grajujemo z vrsto kvalitetnih proizvodov: ' "

- različnih , kruhov, toasta, prepečenca in drobnega peciva , - Triglav pecivo je razširilo svoj izbor šj! s praktičnimi kolački TON KO, JURKO, ROZINCEK < 1 \ - različni bonboni, med katerimi so najpopularnejši: Visoki C, ABC, Herba, Vesna, Zlate karamele, Alpski bonboni in drugi' , - s testeninami Pekatete / - z odličnim žvečilni'm gumijem Bazooka - s 'čokolado Gdrenjka, ki ~a že 50-letno tradicijo - z razlienimi vrstami žit in mlevskih izdelkov / I

, I

•

TOZD Mlini, TOZD Pekarne Ljubljana, TOZD ŠUMI Ljubljana, TOZD Triglav Lesce, TOZD Imperial Krško, TOZ['.Pekarna Dolenjska, TOZD Pekarna Kranj, TOZD .. Gorenjka Lesce, TOZD .Maloprodaja in OS sk~pni~ ·služb. 1f /

)

' Skl~p.i jadr:alne komisije

,Dne 17. 2. 77 je bila seja j.adralpe komisije ZLOS, ki je obravnavala sledeča vprašanja: I

- problematiko sestave jadralne komisije, realizacijo jadralne dejavnosti za leto 76, ~an'~iranje letaalskih -šol in posameznikov, poročilo s sestanka na VSJ, program jadralne dejavnosti za leto 1977 in uvoz letal . . Po obširni razpravi o vseb točkah dnevnega reda so biti, sprejeti naslednji sklepi: 1. Sprejet je bil nov hendikep sistem ~a tekmovanja, ki je objavljen v tej številki Kril. 2. Zvezni jadralni komisiji je treba pO-' sredovati hendikep sistem s predlogom, da ga OSVOji in uporabi na državnem prvenstvu , ki bo predvidoma od 18. 6. ,d o 30. 6. v Zrenjaninu. . . 1 _ k 1 ih 3. Treba je ažurirati spiS e obstoječ' sodnikov z 'licencami ter izvesti akcijO za nove sodnike. Za pregled športnih zadev je bila imenovana posebna komisija. 4. Zaradi ažurnosti glede športa m športnih značk ter zaradi neaktivnosti obstoječ'e športne komisije pri 10 ZLOS, je komi~ija sprejela p~edlog, da ~e za jadralno dejavnost fomura,posebna sportna komisija , v kateri so: Stane Bizilj , ZLOS, .ing. Marjan Medič - ~ AK LjubIjana, Ivo Šimenc - ALC , mg. ~~lizar Keršič. Ta predlog mora potrdIti 10 ?:LOS. 5. Da bi bilo delo jadralne komisije pri~ 10 ZLOS še bolj kvalitetno in kontinuira' no predlaga, da upravni odbori aer.okJubQv imenujejo stalne delegate za Ito komisijo. Stalna menjava delegatov za to komisijO iz objektivnih razlogov ni praktična.

l '

6. -Potrebno bi bilo, da v aeroklubih ~n na ZLOS l,Ivedemo kartoteko športnikov oziroma njihovih športn ih rezultatov.

.5 LETALSKI VESTNIK

7. Izdelati je treba nove kriterije za rangiranje športni kov Z LOS . Ker smo , prejeli le dva na če!JJa predloga, mOramo , ponovno opozoriti aeroklube, da dostav~jo svoje predloge. Dokončno izdelan

predlog bo predložen športni komisiji pri .

10 ZLOS.

8. Pogodbene naloge za KRV so v izpristojnosti 10 ZLOS. Sredstva za 12 izšolanih jadralnih pilotov po pogodbi naj se uporablja za akcijo preletov in za rep . prvenstvo. ključni

9. Za fJlmanje "obračalnih točk" moramo poslati prošnjo na rep. sekretariat za ljudsko obrambo. To vprašanje je zelo pomembno in ,se rešuje že več let brez uspeha. Prošnji je treba priložiti spisek "obračalnih točk" in prevod pravilnika FAI. 10. KOmisija je obravnavala prošnje aeroklubov za uvoz letal in padal ter izrekla priporočilo za pozitivno r,ešitev: cessna 172 za Novo mesto cessna 150za Slovenj Grade~ 4 pad'ida za Ptuj zlin 526 F za Ljubljano piper za Celje pilatus B- 4 za Maribor Pri uvozu z vzhoda pa so nastopile težave glede carine. To vprašanje rešujemo z rep. sekretariatom za ljudsko" obrambo SRS . Uvoz je možen iz Poljske (jantar in pirat) ter iz ČSSR omejeno število (5) blanikov, ki so že plačani. 11. Akcija preletov bo v ALC Lesce od 10. 4 . do. 30. 6., (Yodja akcije še ni določen, 'predlog: tov '- Maks Arbajter). Klubi naj pošljejo še druge predloge. Konkretni dogovor glede akcije bo ponovno na komisiji 1. 4 ., ob 16. uri v ALC. V času akcijibo tudi ·rep. prvenstvo in . to od 30. 4. do 6. 5. Vodja tekmovanja bo tov. Gaber Pesjak. Do 1. 4. je treba pripraviti predlog pravilnika. Na akciji preleto'v bodo lahko sodelovali športniki . po , normativih, ki so veljali v lanskem letu. 12. Aeroklubi naj ,pošljejo ZLOS pismene prošnje za jadralna letala libis- 17, last KRV, ki se odpoveduje lastništ~~ . (ZLOS .ima ~ t~ letal). . Ko rru SIJ a prOSI vse aeroklube , naj spoštujejo sprejete sklepe in dogovore in da čimprej izpolnijo· vse dogovorjene ob- . veze. MIRKO BITENC

Koledar tekmov,anj in prireditev v Slove'niji 1977 LETALSKO MODELARSTVO

8. 5. medklubsko RC tekmovanje "Le· narški pokal'<' 4. - 5\ 6. republiško prvenstvo kategorij prostoletečih modelov F- I.- A, F- 1- B in F- 1- C v Vipavi 12. 6. repu,bliško prvenstvo' kategorije F-3-B in ,,Pomurski pokal v Murski -JADRALSTVO Soboti 18. - 19. 6. republiško prvenstvo katego: 10. - '29.4. akcija preletov v Lescah • rij vezanih mqdelov v Markovcih , pri 30. 4 . - 7. 5. XV. republiško jadralnQ Ptuju " prvenstvd v Lescah ' 25. - 26. 6. republiško prve.IJ.stvo kategoI rij RC- I in RC- III v Ljubljani 2. - 3. 7: državno prvenstvo RC kategorij PADALSTVO F- 3- A in F~3-B v Lescah 15. - 30. 6. internat ~novnega šolanja 10. 7. medklubsko RC tekmovanje ,,Poza RV v Ptuju . _ horski pokal" , . 2, - 3 .. 7, ali 16. - 17. 7. III. Primorski 28. - 31. 7. državno prvenstvo kategOrij padalski pokal\- Ajdovščini proštoletečih modelovF- I- A, 4. - 10. 7. internat kvalitete v Lescah F-1-B. in F-1-C v Vipavi , 21. - 24. 7. XV. republiško padalsko 10.,- 11. 9. mednarodno tekmovanje RC prvenstvo v Celju kategOrije F- 3-A za X. Bled cup v Lescah 17.9. 'zvezno tekmovanje kategorij pro· ' MOTORNO LETENJE stoletečih ~odelov za "Štajerski pokal" v CeljU 1. 7. - 15. 8. osnovno šolanje motornih pilotov za RV v interna tu v Ptuju i 3. 7. tečaj akrobatskega letenja (š. . 01anje in trenaža) v Celju 17. - 19. 7. republiško akrobatsko prvenstvo v Slovenjgradcu 19. - 2 l. 8. XIV. republiško prvenstvo motornih pilotov (aerorally) Ajdovščina - Novo mesto - Ptuj I 17. 18. 9. zadnja etapa XX. jugoslovanskega aerorally-a do Marioora in letalski miting v tednl:l proslav ·SO·let,Po sklepu modelarske komisije pri Iznice aerokluba Maribor vršnem odboru Zveze letalskih organizacij Slov~nije je bil od 3 1. 1. do 5. 2.' 77 v modelarski šoli Kranj tečaj gradnje letalskih modelov za učitelje krožkov letal~h modelarjev v Sloveniji. Tečal?l se je UdeleŽilo 13 modelarjev iz BrežIc, Mari· bora, Celja, Litije, Kranja, SI. Gradca, Domžal in Tržiča. Vsak te-čajnik je praktično izdelal en mod,el te~ z njim izvršil tri š tarte. Tečaj je vodil tov. Milan Omejc, sodelovala pa sta ing. Jože Perhavec in Stane Bizilj:.. MIRKO BITENC

Teč~j

za ' 'modelarje 6 LETALSKI VESTNIK

24. - 25. 9. državno prvenstvo kategorij vezanih modelov v MarkovCih pri Ptuju 2. 10. medklubsko RC tekmovanje za "Mariborski pokal" _ 15. - 16. 10. medklubsko tekmov,anje kategorij prostoletečih modelov za "Dolenjski pokal" v Novem mestu

13:

Športni koleda~ letalske zveze Jugoslavije I. SVETOVNA PRVENSTVA

Letalsko modelarstvo: Svetovno prvenstv'o kategorij F- I- A, F- I- B in F- I- C (6. - . 12. 7.) Kopenhagen/Danska . Svetovno prvenstvo kategorije F- ~-A: (29.6. - 4.' 7.) Sprinfild / Ohio/ZDA Padalstvo : V. svetoyni para-ski pokal (5. - 12. 2.) Savognin/ Svica Motorno letenje: II. svetovno prvenstvo pilotov lahkih letal (I lo - 14. 8.) Weis/ Avstrija ' II. LETALSKA BALKANlADA

II. letalska balkaniada v Bolgariji (25. 8. - 3. 9.) - let. modelarstvo v kategorijah: F- I- A, F- I- B, F- I- C, F- 2- A, F- 2- B, F- 2"':C, F- 3- A in F- 3)C v Plovdivu ; - raketno modelarstvo v PlovdIvu ; - padalstvo: skoki na cilj in figure po$arnezno, skypinski skoki v Kazan1eku; - jadralstvo v Sumenu ;

- motorno letenje - discipline na maršrutnem letenju v Kazanleku ; akrobatsko letenje v Kazanleku. III. MEDNARODNA TEKMOVANJA

Letalsko modelarstvo: X. "Bled kup" v kategoriji F- 3- A (9. - 11. 9.) Lesce \ XIII. pokal republike v kategorijah F- I- A, F- I- B in F- I- C (22. la.) Zagreb . Jadralstvo : Mednarodno prvenstvo Francije (pri- ' prave za svetovno prvenstvo 1978) 2. 14.8.) Chateauroux/Francija .Iil. mednarodno tekmovanje žensk v jadr~nem letenju (6. - 12. 8.) Oerlinghausen/ZR' Nemčija Padalstvo: X. jadranski padalski pokal (la. - 18. 9.) Vrsar IV. DRŽAVNA PRVENSTVA

Letalsko modelarstvo: XVI. državn oprvenstvo kategorije F- I- D Xl. državno, prvenstvo kategOrij F- 3- A in F- 3- B (2. - 3. 7.) Lesce XXXI. državno prvenstvo kategorij F- J- A, F- I- B in F- I- C (28. - 31. 7.) Vipava XV[lI. državno prve~ tvo kategorij F-2- A, F- 2- B .in F- 2- C (24. - 25. 9.) MarkoVci / Ptuj Padalstvo : XXV. d ržavno prvenstvo (30. 7. - 7. 8.) ovi Sad Jadralstvo: XXII. dr2avno'prvenstvo ( 18. - 30. 6.) Zrenjani n , Motorno letenje : Xx. jugoslovanski aerorraly l\. - J 8. 9. f

X državno akrobatsko prvenstvo 26. 9. - 2.10.a~ 1. - 7.8.

XVIII. Soko, kup - medklubsko teJe· movanje kategotij F- I- A, F- l - B in F- t- C (datum mdoločen) Mostar " Stajerski pokal" - medklubsko tekmovanje kategorij F-I - A, F- I- B in F- I- C (17.9.) Celje

, Na planiški veliki'l1ki so bili letos V. ZV,EZNA TEKMOVANJA udeleženi tudi haši vrli zmajarji s svoji; mi zmaji. (Foto: / Letalsko modelarstvo: VI. ZVEZNA MEMORIALN:4 TEKMO, VIII. pokal bratstva in enotnosti kate- VANJA 'M ' Klinc, DolenjgOrij F-I-A; 'P-F-B in F"":' l - C (21. 5.) \ . ski lis-tr ' ~ Letalsko modelarstvo~ Priština XI. memorial " Djordje Žigič" L med· klubsko, tekmovanje kategOrij F- l ~A, F-I - B in F- I- C (datum ni določen) PančevO' •

Padalstvq: , III. padalski " pokal 'bratstva in enotnosti" 4. 7.) Priština I 1• , ' Mot ~o letenje: Memorial "Fizir kup 77" (maj) Lud· breg _ Memoria) "Pp sledeh 'prvih partizan. skih pilotov 77" Uunij) Prijedor Memorial " Kra1je'V ski oktober 77" G411ij) Kraljevo . ' Memorial "Edvard Rusjan 77" (okto· ber)) Beograd.! '

C; -

PLA N jadralne dejaynosti za leto 1977

Športno dovolj.

Osnovno šolanje

Let . šola'

Sr. "C"

AJDOVŠ ČINA

ALe

CELJE

, lO

LJUBLJANA MARIBOR\ M.SOBOTA

rSL~GRADEC

VELENJE

SK UPAJ

48,

12.000 '1.200

16.000

1.600

12.0oq

1.200

4.350

435

7.500

750

39'

6 .'000

600

26 .

1.200

1 20

1 -}

1 '

3 1

1.500 '

PORT0ROŽ

15.000

720

POSTOJNA

7.200 1

PTUJ

Na Na Dovolj " Šola. trena. SUCVP

Prelet

l. II.III.Sk. km.

N.MESTO

Dij. "C"

Zlo "C"

69,

-1

l' 1 8

12.500 5.400 , 99 .150

100

1.250

,;540

281

278

345

10.015

PLA N padalske dejavnosti za leto 1977 Let,. š ola

Osnov. šolanje

AJDOVŠČINA

Šport Sr. devolj . "C" 2

Zlo

' Dij.

"C"

"CIf

AL C

CELJE

MARI-BOR

PTUJ

POST03'NA

l'1;.SOBOTA , I

VELENJE N.MESTO , LJ'G'3LJANA SL. GRADEC

PORTOROŽ

SKOKOV

Na šolanju

Na trenaži

630

2.100

Dovoljenj SUCVP 8 ,1

560

1:1

1.500

1.260

950 '

•

100

-------------------------------------~ ----------- -- ----- .- ----------------- ~ -----------

S, KUP A J

Nimajo padaiske dej avnosti

25 ~

·7.260

105

')"

~LAN ~

motorne dejavnosti za leto Osno?;r.ao šolanje

Let.šola

AJDOVŠČINA

AL C

Prof. Šport. dovolj. - dovolj.

1~77

po letalskih šolah ZLOS Vlek Gosp. met.pad.letenje

Šolanje trenaža UR

-UR ,

210

280

100

150

500

5?0

.....

CELJE -'. LJUBLJANA

:):

265

. 260

Na Na " Dovolj, SKUPAJ šolanj.trena. "" SUCVP UR 590

1~200

430 -,

600

320

-695

1.180

NlllUBOR I

N.SOBOTA

2 I

N.NESTO

4 -

PTUJ

POSTOJNA

YELENJE' SKUPAJ

520

150

950

' 215

248

" -50'

'513

...

380

200

305

360 '

'75

1 ,1

PORTOROŽ SL.GRADEC

280

A ,-

--~

,.-

270

351 ' 185

130,

- 100

2.455

3.143

58.0' \

2.300

3537

•

25 8

580

935

'26

7,5

...,.-

'915

230

-4

7.898

193

- '215

~5 \

150

2 19

,#"""",1""",1""1",1,1""11,1',1",,,,1,,,,'""""."". 1,•

=, =

= = =

"\.

~ I

PROGRAM SEJMOV INRAZSTAVZALETO .1977NA GOSPODARSKEM RAZSTAVISeU V LJUBLJANl

5. - 10. maj1977 24. - 26. maj 1977

TEHNIKAZAOKOLJE 77

= =

= ~ ~

SETEX 77

7. - I 12. ';~ ( junij 1977 SALON POHISTVA 77

= ~ = =

= ~

' = J

~ ~

20. - 28.

KMETIJSKO"ŽIVILSKI avgust 1977 SEJEM 77,-

29. avgust 4. sep tember 1977 VINO 77

~ ~

= ~

16. - 19.' seP1tember 1977 VRTNARSKA RAZSTAVA 77

= =

~ ~ ~

... ~

~ ~ ~ ~

16.-20. november 197]. SKI EXPO 77

. ~

3. - 7. oktober 1977 ' SODOBNA ELE KTRONI KA 77

•

= ~

r '

. """""""""""""""""""""""""'"""""""'~ J,

TOVARNA ' \' GOSPODIN.lsKIH APARATOV IN>ELEKTROMATERIALA LJUBLJANA J( _ Tel. 343-271, Telex' 31-218

P-:OIZVODNI PROGRAM

Telegram ELMA ČRNUČE ,

ELEKTROINSTALA'CIJSKI MATERIAL stikala, elektronski regulatorji svetlosti, okovi, vodotesni elektro instalacijski material, sponke. MALI GOSPODINJSKI APARATI . • električni li kalniki, sušilna avba za lase, čistilnik preprog, kozmetično ogledalo, cy tnil<, avtomatski krušni opekač, električna rešetka, hitri opekač (Quick Grill). ) j

SUHI TRANSFORMATORJI eno in trofazni do 250 kVA po naročilu, stabilizatorji napetosti \ (princip t ransformatorja z rasičenjem jarma) + 10 %; - 20 %; popačenje manjše od 3 %, stabilizirana napetost ± 1 %, RegulaCijski transformatorji z zvezno brezkontaktno regulacijo napetosti pod obtežbo do 100 kVA. ) USLUGE • ! okovi za avtomobilsko industrijo, izdelava visokokvalitetnih izdelkov iz duroplastov.

POSLOVNO TEHNiČNO SODELOVANJE Z ELEKTRO - KONT'AKTOM instalacijski 'material, I<i dopolnjuje naš proizvodni program na naslednjih proizvodih: vtičnice, vtiči, wecco sponke, priključne doze. ' " r SMO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK TOVA~NE RO~NTA GmbH OFFENBACH ob MAINI ZA JUGOSLAVIJO

•