Delegacija, v kateri sta bila predsednik in podpredsednik Izvršnega odbora Stane Menegalja in Avgust Avbar ter "zlati orel" Oto Verbančič, je 11. januarja izročila zlato plaketo Zveze letalskih organizacij Slovenije tovarišu Francu Popitu, predsedniku CK ZK Slovenije. Tovarišu Popitu je plaketo podelila naša decembrska skupščina za posebno razumevanje naših težav in za politično podporo, ki nam jo je dal v naših prizadevanjih za reševanje gmotnih vprašanj (Foto: Miško Kranjec, DELO)
Kaj dela zveza Letalska zveza, to smo mi vsi. pa vendar ne moremo vsi hkrati narediti vsega, kar bi morali. Večkrat niti ne vemo, kaj dela eden, kaj počne drugi. Ne vemo, kaj delamo, kadar ne letimo. Zato uvajamo s: pomočjo tovariša Mirka Bitenca, sekre- ' tarja Izvršnega odbora Zveze letalskih or· ganizacij Slovenije, nekakšno obveščanje o perečih prizadevanjih, ki jih pravzaprav morajo vlagati naši delegati, kom isije in : delovna skupnost, če hočemo leteti, skakati, metati modele ... Teh dejavnos· . ti sploh ni tako malo. Prisluhnimo tovarišu Mirku: "Trenutno rešujemo najvažnejše - gorivo za potrebe ZLOS za leto 1980. Splošno varčevanje in omejen uvoz, še posebno omejena poraba nafte in njenih derivatov ter podražitve nam krepko belijo lase. Izvršni odbor oziroma predsednik in oba podpredsednika, poskušaiO narediti vse, da bi vendarle ne ostali na tleh. Za uresničitev delovnega načrta pa potrebujemo iz uvoza 400 ton goriva 100 LL. 23. februarja ob 10. uri bo v Ljubljani skupščina ZLOS. Za delegate moramo . pripraviti in izdati v že znani obliki poročilo o delu organizacije v letu 1979. Do takrat mora biti nared tudi predlog strokovnega programa ZLOS za leto 1980 in seveda zaključni račun. Ukvarjamo se tudi z osnutkom srednjeročnega programa Zveze letalskih organizacij Slovenije leta 1985. Med tem pa smo pripravili gra-
divo za sejo delegatov 10 Z LOS (s 13 obširnimi točkami dnevnega reda!) za 26. januar. Pred nami sta pregled in registraciia padal, kar kljub izkušnjam zahteva kar precej organizacijskih priprav in usklajevanja med klubi. Osnutek našega športnega koledarja za 1980, ki so ga sestavile strokovne komisije, moramo uskladiti z zveznim in mednarodnim programom Letalske zveze Jugoslavije. Z odborom podpisnic družbenega dogovora o mladinskem tisku skušamo do· seči sporazum o denarni pomoči reviji KRILA za leto 1980 oziroma vključitev naše revije v ta družbeni dogovor. Tu sta zlasti dejavna oba podpredsednika in ure· dniški odbor. Vključujemo se v temeljno izobraževalno skupnost Posebne izobraževalne skupnosti za promet in zveze kot enakopravni udeleženci. Pomen tega prizadevanja za našo organizacijo in za slovensko letalstvo nasploh bi bilo odveč ponovno razlagati. Zdaj se dogovarjam o o načinu sofinanciranja pri šolanju kadrov v letu
1980. Moram pa tudi malo potožiti . marsikdaj nam je težko, ko ne moremo teh "birokratskih" nalog izpolniti, če nam klubi ne pošljejo podatkov, za katere jih po večkrat prosimo. Vendar brez tega tudi letenja ne bo ... Nasvidenje!"
revija letalcev in ljubiteljev letalstva
FEBRUAR 1980'" LETO X. * ST. 2 Stiska s prostorom nam tudi v tej številki ni prizanesla: za prihodnjič smo morali odložiti vrsto zanimivih prispevkov, med njimi zlasti prevod reportaže oslavnem poletu "Albatrosa" na človeški pogon čez Rakovski preliv ter načrt in navodilo Žana Pižorna za transportni voz, kakršnega so zgradili v Celju. Prihodnja številka bo imela že 32 strani. upajmo, da bomo laže dihali ... Naslovna slika kaže .,posebno letalsko dejavnost" - na štanci. K stroškom za eno uro jadralnega letenja mora novomeški pilot prispevati 1500 plastičnih regulatorjev za Labodove srajce. Tako nekako "letijo" tudi v Celju, Lescah, Mariboru in še kje (Foto: Mirko Vesel)
stran 2
vestnik
Kaj dela zveza Pohod na osemletke Letal ska pošta Meteorološke situacije in vreme za jadralce Tennična karta Slovenije Letalski način izražanja Nova lopa v Mariboru Časop is venem izvodu Športne značke slovenskih jadralcev Vestnik
2 4 6 7 11 16 18
20 22
KRI LA izdaja Izvršni odbor Zveze letalskih organizacij Slovenije. Ureja uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tone Čerin, Dominik Gregl, Hočevar Lučka, Belizar KeJiič, Leon Mesarič, Franček Mordej. Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik), Jože Prhave, Srečo Petric (tehnični urednik). Tone Polenc in Ciril Trček - Lektor: Iva Krže - Rokopise in fotografije pošiljajte na naslov: Marjan Moškon (revija Krila), poštni predal 33,68001 Novo mesto. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina 120 din. cena posamezne številke 15 din - Tekoči račun pri ZLOS Ljubljana Lepi pot 6 Stevo 50101-678-51077. Grafična priprava in tisk: Dolenjski informativni in tiskarski center, N ovo mesto.
V prilagojevanju vsebinske zamisli naše revije resničnim potrebam organizacije smo večkrat pogrešali bolj načrtno obravnavo perečih vprašanj, s katerimi se vsak dan srečujemo v naših klubih, komisijah in zvezi. Zato želimo letos posvetiti glavni prispevek vsake številke enemu izmed življenjsko pomembnih področij za letalstvo. Izbira takih tem je prav gotovo prvenstvena naloga uredniškega odbora, vendar tudi tukaj pričakujemo vaše sodelovanje: najprej pomoč in nasve· te pri izbiri tem, še bolj pa potem, v· odmevih na obravnavana vprašanja, s katerimi želimo izzvati razpravo med čim več prizadetimi. Tako bomo skušali za vsako številko poiskati sogovornika, ki bo vrgel rokavi· co, vaše je potem, da nam pišete, kaj vi mislite o tem, kaj bi lahko bolje naredili, in kako ste to rešili pri vas. Danes je naš gost Avgust Avbar, pred· sednik Dolenjskega letalskega centra iz Novega mesta, področje pa je množič nost v slovenskem modelarstvu. Večkrat namreč sliŠimo, da preveč vlagamo v tekmovalce, premalo pa v Širjenje te dejavnosti med mladimi. Tovariš Avbar je kot podpredsednik 10 ZLOS in član Predsedstva Letalske zveze Jugoslavije dobro seznanjen s težavami modelarjev, pozna pa jih tudi še iz pionirskih časov naše organizacije, ko se je kot pilotučenec leta 1948 srečal z njo na šolanju v Ribnici, leto pozneje pa kot sekretar Okrajnega odbora Ljudske tehnike spravil v življenje prvo modelarsko skupino v
Novem mestu. Takrat .•. pa pojdimo raje kar k stvari!
Kako uresničiti nalogo, naj bi po vseh šolah v Sloveniji zaživela modelarska dejavnost? Že več let opažamo, da modelarstvo kot temeljna obl ika letalskega udejstvovanja zaostaja za razvojem drugih letalskih dejavnosti. Vzrokov za to je najbrž več. Modelarji jih verjetno bolj poznajo kot kdorkoli, ki se s to dejavnostjo ne ukvarja, pa vendar bo eden od pomembnejših vzrokov v tem, da modelarstvo nima svoje baze v osnovnih in tudi drugih šolah. Modelarske sekcije pri Aeroklubih z vabljenjem mladine v svoje borne delavnice ne morejo sprejeti vse šolske mladine, navdušene za to dejavnost. Te delavnice niti prostorsko, še manj pa materialno in mentorsko niso sposobne razviti širine, ki jo ta dejavnost, organizirana po šolah, lahko predstavlja. Pogostokrat sicer slišimo, da so Šole že preobremenjene z različnimi izvenšolskimi dejavnostmi, zato ni upati, da bi učitelji sprejeli še to nalogo. V tem je mnogo resnice, če bi celotno skrb za delo modelarskih krožkov po šolah prevalili na učitelja, res je pa tudi, da se vsako novo šolsko leto skozi anketo šolarji opredelju· jejo za tiste aktivnosti, ki j ih poznajo, za katere j ih je nekdo navdušil, ali pa za tiste, ki jih šola sama spodbuja. Na to, katere izvenšolske aktivnosti bodo na šoli delovale, pa vpi ivata v nemajhni meri interesna opredeljenost in usposobljenost
učiteljev
samih. Prostorski in drugi razlogi so pri tem največkrat drugotnega pomena. S pomočjo pionirske in mladinske organizacije in ob razumevanju občinske izobraževalne skupnosti bi zmogl i postopoma vpeljati modelarsko dejavnost po vseh šolah, najprej pa na tistih, na katerih delajo učitelji, ki se za modelarstvo zanimajo. V začetku bi bilo potrebno zagotoviti mentorje iz modelarske sekcije pri aeroklu bu, kasneje pa bi prek tečajev ali seminarjev usposobili mentorje iz učiteljskih vrst same šole. Tako zastavljena akcija je dolgotrajna, verjetno pa neizogibna, če hočemo razvijati množičnost v modelarstvu, s tem pa pionirjem in mladini odpreti vpogled in znanje v gradnji vseh vrst letalskih modelov. Vsak bo ob prvem prostem letu samostojno izdelanega modela navdušen nad lastnim delom in uspehom. Morda bi ob tem kdo vprašal: "Kaj pa denar in material za gradnjo modelov, kdo ga bo zagotovil?" Natančnega odgovora na to vprašanje ni. Odgovor bi bil lahko nadaljnje vprašanje: "Kdo pa zagotavlja finančna in materialna sredstva za druge izvenšolske krožkovne dejavnosti? " Torej na podoben način bi bilo mogoče rešiti materialno zagotovilo tudi za modelarsko dejavnost, Še posebej, ker gre resnično za majhna sredstva. Potrebno bi se bilo le organizirati za enotno preskrbo materiala za gradnje modelov, ki pa je resda ves iz uvoza. Čeprav smo v obdobju splošnih naporov za gospodarsko stabilizacijo in uravnovešenje izvozno-uvozne bilance, bi uvoz modelarskega materiala te bilance bistveno ne prizadejal. Prepričan sem, da uvažamo dosti manj potrebne reči kot je modelarski material, ki ga sami ne izdelujemo. Množičnost v modelarski dejavnosti bi pripomogla rudi k večjemu izboru tekmovalcev in k večjim športnim uspehom v državnem merilu in še Širših razsežnostih.
Ali smatraš za potrebno, naj bi bil pilot prej modelar, ker s tem pridobi drugačno kvaliteto, višjo raven letalskega znanja? bodoči
V delavnici sekcije bi kazalo v tako raZŠirjeni dejavnosti, kot smo si j o zamislili ob prvem vprašanju, razvijati le vrhunsko, tekmoval no in mentorsko dejavnost. V njej bi delale tekmovalne ekipe in posamezniki pod vodstvom starejših in izkušenih modelarjev - inštrl.lktorjev.
O krog 100 inštru k torjev , k ol ik or jih imamo danes v Sloveniji, je odločno premalo, da bi bili kos vsem nalogam. Najbrž bo potrebno najti način, kako to število vsaj potrojiti, sicer bo na posameznega odpadlo preveliko breme, če naj modelarsko dejavnost izdatno razširimo. Zamisel, naj bi se osemletkarji navdušili za modelarstvo v osemletki, potem pa naprej vzgajali v delavnici aerokluba ali modelarskega k rož ka, bo še zmeraj težko izvedljiva. Delavnice so premajhne, materiala iz uvoza je malo, strokovnjaki imajo premalo časa. Kaj storiti? Znanje, pridobljeno pri modelarjenju, bi vsakemu pilotu gotovo samo koristilo. Zavzemal bi se za to, da bodoče pilote kadrujemo predvsem iz vrst modelarjev, ki so s svojim vztrajnim delom in pridobljenim znanjem izpolnili bistvene lastnosti vsakega pilota in sicer: predanost letalstvu, delavnost in samoodpovedovanje, znanje in preudarnost.
mA o LETALSKA POŠTA o PAR AvrON o AIR MAIL oVIA AEI
DG-100 G Elan tudi v Ptuju DG-I00 G Eliln je tretje jadralno letalo plilstične konstrukcije v našem aeroklubu. Aeroklub Ptuj razpolilga še z dvema jantarjema, od katerih je eden že skoraj dve leti v popravilu na Poljskem. Zato ptujski jadraici pričakujejo s prihodom novega plilstičnega jadralnega letalil začetek novega obdobja v jadralstvu, ki je bilo doslej v senci motornega letenja. Ceravno je v klubu 50 jadralnih pilotov in vsako leto konča začetno šalilnje okrog 10 kandidatov, še vedno ne moremo dvigniti kvaliteto jadralnega letenja. Zakaj? Osip med jadralnimi piloti je prevelik, saj po končanem začetnem šo lil nju pride do dovoljenja vsak peti začetnik in še to po dveh ali treh letih. Podoben problem se pojavlja tudi pri ostalih klubih v Sloveniji. Zato bo potrebno v klubih posvečati večjo pozornost mladim in jih bolj strokovno uvajati v tehniko jadranja in preletav, saj bomo le tako dosegli večjo kvaliteto In še nekaj, kar v Ptuju zavira jadralno letenje. Vsak mlildi jadralni pilot želi takoj postati tudi motorni pilot, vemo pa, da delovanje na dveh področjih letalstva zahteva veliko časa. Tega ponavadi zmanjka, tako da ne moremo priti do kvalitete, pač pa lilhko govorimo samo o kvantiteti. Z večjo strokovnostjo pri delu z mliJdimi in z novimi visokosposobnimi jadralnimi letali pričakujemo jadraici Aerokluba Ptuj v letu 1980 večje športne uspehe in več osvojenih športnih značk JANEZ BEZJAK
Jadralni internat v Mariboru Bilo je 22. junija 1979. Pri hangarju v Skokah smo si postavili šotore, potem nas je upravnik, tovariš Edi Muršec razdelil med tri UČitelje: Benčiča, Kampleta in Vrečka. Prvi dan smo uredili oba blilnika in vitlo, saj nam je tovariš upravnik rekel, da sta to zdaj naši letali. Prvi informativni let je dobil moj prijatelj Markič. Ko sta z učiteljem zlezla iz kabine, je zavpil. "Madona, je špica!" Mi smo se vsi na ves glils zasmejali, pa mi je že v nasle-
dnjem trenutku zamrl smeh, saj sem bil na vrsti jaz. Ko je Magilil na druKi strani potegnil, sem mislil, da sem v raketi . .. Let po šolskem krogu je bil zame najlepše, kar sem sploh kdaj doživel. Potem smo leteli, dan za dnem, teden za tednom
Prišel je tudi trenutek za lilširanje! Priznam, da me je bilo malo strah. Ko pa sem pristal, me je obsul roj čebel, ne, tovarišev in seveda učitelj Borut. Cestitanju ni bilo ne konca ne kraja. Sledil mi je še Slekovec, moj kolega. Po pristanku sem mu tudi jaz hitel čestitat. Na zadnji dan internata smo naredili velik piknik, povabili smo tudi kolege padalce.Rq.dbi se zahvalil vsem tovarišem, Benčiču, da ni bil preveč strog in glilsen, Muršcu, ki nas je bodril in skrbel za nas od 5. ure zjutraj, Srečku Kubru, Jožetu Majhnu, Luki, Kraliu in Kočevarju, ki so nas neutrudna vlekli pod nebo, padalcem za vso pomoč in kuharici za dobro jed. Na koncu je zadonelil letalska himna .Kar bil je sen, postala je resnica! VLADIMIR ŠPUREJ Zg. Hoče
Tovariš Vlado je napisal kar celo reportažo o lanskem šolanju v Mariboru. Na žalost nam prostor ne dopušča, da bi jo objavili v celoti, upam pa, da ta povzetek ni bistveno okrnil njegovega poročila . Urednik
Prošnja . . vsem Zmajarjem Ker je zmajarstvo že kar vrsto let tudi [Ti nas dobro razvito, se je nabralil lepa bera domačih, slovenskih ali poslovenjenih izrazov za razne dele zmaja, zmajarske pripomočke, figure v zraku in še marsikaj. Ker želimo Slovenci, kot vsak narod, čimbolj urejeno jezikoslovje, bo pri gibanju Znanost mlildini ena od letošnjih raziskovalnih slovničnih tem tudi zmajarska izrazoslovje. Zatorej prošnja vsem slovenskim zmajarjem :pošljite čimveč pri zmajarjih uporabljanih izrazov in obogatite naš tenninološki sl()var zmajarstva. Pisma pošljite na naslov JANEZ KOPAC Hvalil! Medno 31 a 61210 Lj. - Šentvid
BELIZAR KERŠIC
Meteorološke situacije in vreme za jadralce !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!~"efL,4-
Nadaljevanje iz prejšnje številke
VREMENSKE SITUACIJE, UGODNE ZA JADRANJE 1. Če začnemo spet z zimo, nas zanimajo predvsem situacije, ki omogoča jo jadranje na valovih. Ugodne so tako imenovane južne situacije, ko imamo center nizkega pritiska nad Islandom in Britanskim otočjem, center visokega pritiska pa nad centralno Rusijo . Ob taki situaciji prihajajo dovolj močni južni do jugozahodni vetrovi, da v Alpah in ostalih hribih, ki potekajo približno pravokotno na veter, omogočajo tvorbo valov. Mogoče ne bo odveč, da se ob tej priložnosti spomnimo, da vetrovi pihajo tangencionalno na izobare anticiklona in sicer v smeri urnega kazalca. Največja verjetnost za takšno situacijo je po statistiki med 9. in 13. novembrom, 6. in 14. decembrom. Zelo majhna pa je pogostnost v prvi polovici februarja, konec aprila, od maja do septembra in v sredini oktobra. Tu moramo pripomniti, da so ti in ostali statistični podatki povzeti po nemških virih in torej veljajo predvsem za njihove razmere, vendar, sodeč po izkušnjah, so precej zanesljivi tudi za nas, ki sicer ležimo na južnem obdobju Alp kjer je ciklonskim gibanjem prehod otežen s tem pa tudi točna prognoza vremena. Navedena južna situacija pa povsem velja tudi za nas , saj pihajo vetrovi iz Sredozemlja, in tudi z našimi izkušnjami (Bihač) se povsem ujema. 2. V kolikor je zima prdežno pod oceanskim vplivom in prevladu;e topel maritimen tropski zrak, se premakne ruski mrzli center visokega pritiska proti jugovzhodu nad emo morje , medam ko imamo severno od Britanskega otočja izrazit center nizkega pritiska. V srednji in zahodni Evropi pihajo močni jugoza· hodni vetrovi . Ta "jugozahodna situaci· ja" tudi omogoča ugodno valovno jadranJe na gorskih grebenih , ki potekajo v smeri jugovlhod-severovzhod. 3. S premaknitvijo visokega pritiska proti seve ru proti Finski in Skandinaviji , se spomladi razvije "vzhodna situacija".
I
/
pri odlični tenniki do 2000 m in velikih hitrostih vetra imamo odlične pogoje za prelete, ki vodijo v zahodni smeri. To seveda v Sloveniji ne pride v poštev v toliki meri, kot v centralni Jugoslaviji. V višinah leta je hitrost vetra 40 do 50 km na uro, tako da z vetrom lahko brez problema dosežemo potovalne hitrosti okrog 100 km na uro. To je sploh bistvena značilnost vzhodne situacije, ki je prav zato tako pomembna. Razen tega so ob takšni vremenski situaciji tudi zelo pogoste kumulostrade. Vzhodna situacija je najpogostejša spomladi, posebno pa še med 6. in 11. majem. Po 21. maju je do konca avgusta njen nastop komaj še verjeten. 4. Območje visokega pritiska je zavzelo svoj zgodnjepoletni položaj med Britanskim otočjem in Islandom . Glede na območje nizkega pritiska nad Sredozemljem prevladujejo severovzhodni vetrovi. Termični pogoji so odlični. Največ ja pogostnost te "severovzhodne" situacije je meseca junija, posebno med 30. majem in 5. junijem in od 26. do 30 . junija. 5. Poleti na lego območja visokega pritiska dinamično vpliva izmenjava zraka med tropskimi in polarnimi predeli v povezavi s poletenskim premikanjem območja nizkega pritiska od Islanda preko Baltika proti Rusiji in stalnim dotokom polarnega maritimnega zraka ob menjajočih se jugozahodnih do severozahodnih vetrovih in ob čestih padavinah v srednji Evropi. Naša pogosto deževna poletja so posledica te trdovratne porazdelitve zračnega pritiska. Če pa po prehodu fronte nizkega pritiska od severnega moIja proti vzhodu za njenim hrbtom ob svežih severnih vetrovih in pojemajočih padavinah pride do labilizacije, nam prinese ta situacija odlično jadralno vreme, posebno ugodno za prelete v jugovzhodni smeri, torej kot nalašč za nas v Sloveniji. Vendar ta hrbtna situacija", kot jo imenujejo Nemci, pri nas zaradi Alp ni tako izrazita in pogostna kot pri njih , ko jo poleti skoraj dnevno opazujejo in do ure točno napovedo prehod fronte. Ta tipična poletna situacija je najpogostnejša meseca julija, posebno v času med 10. in 27 . julijem in 11 . ter 15 . avgustom. 6. S prehodom v jesen začne učinkova ti ohlajanje kontinenta in s tem se premakne področje visokega pritiska spet na kopno in s SVOjim centrom v srednjo
Evropo. Ta visoki pritisk s svojim centrom nad srednjo Evropo, ki potisne območje nizkega zračnega pritiska daleč na sever, povzroči nastanek tako imenovanega "babjega pletja" , ki je vsekakor prijetno darilo narave po deževnem poletju, vendar je v jadralnem smislu malo koristno. Temperatumi gradient zraka ni več ugoden, dolge noči pa preveč ohladi-
jo zemljo, da bi se mogla čez dan dovolj segreti. 7. Navedena situacija je interesantna le, če se iz nje razvije "zahodna situacija", tako da severno območje nizkega pritiska v valovih prodira proti jugu. Takšno situacijo imenujemo tudi "strižna cona". Polarni zrak s severa in topel zrak nad evropskim kontinentom tečeta drug poleg drugega in posledica so močni zahodni vetrovi. Kljub dotoku maritimnega zraka ta strižna situacija ne prinaša pravega dežja, ampak pogosto le pooblačitve.
/
Topli močni zahodni veter povzroča dolge kumulustrade in valove na primerno orientiranih hribih: Kot že večkrat rečeno , se vsa prejšnja razmišljanja naslanjajo na nemške vire in torej tudi na njihovo meteorološko situacijo, razen tega pa so precej natančni podatki za nemško govoreČi del Alp (Švica, Avstrija). za nas so torej le relativnega pomena, vendar lahko vsi jadralni piloti, ki pazljivo spremljajo vreme med letom ugotovijo, da prejšnje ugotovitve v veliki meri veljajo tudi za nas, saj tudi Slovenija in Jugoslavija ležita konec koncev v Evropi, čeprav deloma bolj v obrobju in je Slovenija zaslonjena z Alpami, tako, da prehodi front v smeri Atlantik - Rusija pri nas niso tako eksaktno določljivi. (Nadaljevanje v prihodnji številki)
- "\,-
,
,\,
'
Z
TERMICNA KARTA SLOVENIJE
1 :500.000 SEKCIJA 1
TERMIČNA KARTA SLOVENIJE
Kje gre gor?
"etL4 11
Leta 1971 so najboljši slovenski jadraici sestavili termično karto znanih območij naše republike. Karto so opremili s pojasnili k vsakemu področju. Zveza je takrat poslala po en izvod (7 kart v merilu 1:200.000 z vrisanimi območji in spremnim besedilom) vsem slovenskim letalskim šolam. Do danes se je to gradivo marsikje tako ;,založilo", da ni več dostopno jadralcem, marsikaj pa so novi "najboljši" tudi kaj termičnega odkrili na novo in zabeležili v svoje karte. Tako ima naša objava Termične karte Slovenije dva namena: tistim, ki je sploh ne poznajo, predstaviti ta naš edinstveni dokument. tak, kot je nastal leta 1971, tistim, ki bi jo mogli dopolniti ali popraviti, pa kot vabilo k sodelovanju. Za objavo v KRILIH smo morali karto pomanjšati na merilo 1:500.000, v katerem je tiskana tudi šolska karta Slovenije, menda najbolj priljubljen orientacijski pripomoček med slovenskimi jadralci. Podatke s karte v KRILIH lahko v isti velikosti prenašate na vašo pilotsko karto. Celotno Termično karto, ki pokriva skoraj vso Slovenijo in del Hrvaške, bomo objavili v štirih nadaljevanjih. K današnji karti zahodne Slovenije sodijo pojasnila v današji številki (prispevek jadralcev iz AK Ljubljana) in še pojasnila v naslednji številki (prispevki ALC Lesce, AK Postojna in PLC Ajdovščina). Tretje nadaljevanje s karto osrednje Slovenije so prispevali jadraici iz Slovenj Gradca, Celja in Novega mesta, karto vzhodne Slovenije pa spremljajo pojasnila tovariŠev iz Maribora, Ptuja in Murske Sobote. Podloga za karto je pomanjšana karta 1:200.000, VGI, 1963, področja termič nih dviganj so označena z rdečimi lisami in ustreznimi številkami, ki jih lahko poiščete v pojasnilih, netermična področja so obrobljena in označena s črko, za katero prav tako lahko najdete pojasnila v spremnem besedilu. Pripombe in predloge za dopolnitve karte pošljite uradno preko svoje letalske šole ali jadralske sekcije Zvezi letalskih
organizacij na Lepi pot 6 v Ljubljano. Pričujoči tekst k Termični karti je izdelan po zelo različnih kriterijih . kar je nedvomno tudi izraz različno visoke stopnje raziskanosti posameznih termičnih območij širom Slovenije za enoten metodološki prijem snovi je zato prezgodaj in naj bo prva izdaja Termične karte s tekstom le poizkus in napotek za kasnejše zbiranje , urejanje in prezentacijO podatkov. Zato je redaktor zelo malo spreminjal tekst posameznih avtorjev kateri so za svoje navedbe sami odgovorni. pri poenotenju podatkoV je šlo v glavnem za višine, ki so vse navedene v absolutni vrednosti razen kadar je izrecno navedeno, da je podana relativna višina. Podatki o času so v tekstu navedeni od 1 do 24 in pomenljo naslednja obdobja:
LETNO· - pomladansko: do 31 5 - zgodnje poletno .1. 6. do 15 7. - pozno poletno: 16.7 do 1 9. DNEVNO: - dopoldne .do 13h - zgodaj popoldne: 13 h do 16 h - pozno popoldne. po 16 h Vrednosti za dviganja so podana v mis - dviganja jadralnega letala (variometer) ne dviganja zraka, pri čemer so razlike, kot je splošno znano, okoli 1 mis in manj . pri opisu posameznih termičnih območij so se avtorji skušali omejiti na podatke o glavnih značilnostih, omejitvi, posebnostih, nevarnostih, taktiki letenja i. p. Regionalna geografska imena (kraji, gore, vode, večje komunikacije i. p.) so v večini primerov ~orabljena le tista, ki so splošno znana sli vsaj navedena na zemljevidih ali pa so opisi podani z ozirom na večje regionalne enote . Nekateri avtorji so v tekst vnesli tudi opise nekaterih območij pobočnega in valovnega jadranja , kar zaradi povezanosti z ostalimi izvajanji ni kazalo
izločiti .
Karta sama ne vsebuje topografskega prikaza teh območij .
LJUBLJANA nadmorska višina 289 m 1. OBMOČJA TERM.lČNIH DVIGANJ
- IME: GOLOVEC - ORLJE - ČAS : pomladanski: dopoldne , zgodaj popoldne zgodnje poletni . dopoldne , zgodaj in pozno popoldne pozn~ poletni: zgodaiPopoldne - VISINA PRIKLJUCKA· 800 m - VIŠINA TERM IČNIH ·STEBROV . do 2000 m (izjemoma do 2600 m) - JAKOST DVIGANJ do 3 mis (širše območje do 1 m i s) . - KRATEK OPIS . Izrazito območje termičnega dviganja z in brez Cu ob brezvetrju in slabih vetrovih iz smeri NE do SE. Območje je omejeno z ravnino Ljubljana - Zalog na severu in Ljubljanskim Barjem na jugu , proti vzhodu pa prehaja v Dolenjske in Zasavske hribe . Mesto Ljubljana leži na severozahodu. Termični vzgorniki , katerih jakost je do 3 m i s so posamezni na raznih mestih . zlasti izrazita termična vzgornika sta nad Sv. Urhom ( ) in v rudniškem predmestju ( ). Ob močnem ogrevanju se topel zrak spoji v obsežno območje slabotnejšega dviganja (do 1 m is). Posebno pozornost je posvetiti vplivu vetra , zlasti iz smeri NE, ki termične stebre v višjih legah 1000 m in več premakne nad Ljubljansko Barje , ki velja kot izrazita netermična površina. Območje je dobro raziskano . 1.
2.
rcefL412
- IME: ROŽNIK - ŠIŠKA - ČAS . pomladanski: dopoldne , zgodaj popoldne zgodnje poletni : dopoldne , zgodaj in pozno popoldne pozno poletni : dopoldne , zgodaj po_ poldne _ - VISINA PRIKLJUCKA· 800 m - VIŠINA STEBROV do '2000 m - JAKOST DVIGANj do 3 m i s (širše območje do 1 mi s) - povprečno - KRATEK OPIS . Termični vzgorniki z in brez Cu na tem območju izvirajo iz mesta Ljubljane; topel zrak se ob rahlih vzhodnih vetrovih pomika nad Rožnik (Drenikov vrh) in proti SW (Rožna dolina - Vič) . Območje je omejeno na vzhodu s severnimi in centralnimi mestnimi deli , na severozahodu z ravnino Ježica - Št. Vid, na zahodu z dolino GlinšČice in na jugu z Ljubljanskim Barjem . Jakost dviganj doseže 3 mis; Posebnost je topel
zrak iz litostrojske industrijske zone, ki skupno s toplim zrakom iz severnih mestnih predelov formira obsežno območj~ slabotnejšega (do 1 m i s) dviganja nad Siško (NW del Ljubljane). Območje je dobro raziskano . - IME: ČRNUČE - RAŠICA - ČAS: pomladanski: dopoldne , zgodaj popoldne zgodnje poletni : dopoldne , zgodaj in pozno popoldne pozno poletni : dopoldne , zgodaj popoldne - VIŠINA PRIKLJUČKA 900 m - VIŠINA TERMIČNIH STEBROV. do 2200 m - KRATEK OPIS . Območje termične ga dviganja ob anticiklonski situaciji. Konfiguracija ozemlja s svojimi pobočji , ki so obrnjena proti vzhodu in jugozahodu , ustvarj.a ugodne pogoje za zgodnjo in poznejšo dnevno ternliko. Območje je omejeno na jugu s Savo , na vzhodu z domžalsko oz. mengeško ravnino , na severu in zahodu pa z vzhodnim delom Sorškega polja. Šmarna gora , ki leži takOj zahodno od obravnavanega termičnega območja , je tipičen osamelec, na katerem je možno pričakovati tennična dviganja, vendar je popolnoma neraziskan , razen ob izrazitem južnem vetru , ko deluje kot pobočje (pobočno jadranje). . Posebno ob izrazitem vzhodnem vetru se premakne vzgornik proti Šmarni gori oz. Št. Vidu , čez Savo . . Termični stebri so s Cu in brez Cu. Območj e je srednje dobro raziskano. Zlasti je treba omeniti, da poteka severno ob obravnavanem območju prepovedano področje aerodrom Brnik in da jadralnim pilotom v višinah , ki jih Ic-ti lahko dosežejo v termičnih vzgornikih , ni dovoljeno vstopanje v to področje severno od črte Kranj - Trebeljevo. 3.
- _IME: GLINCE - ŠT . VID - CAS: pomladanski: dopoldne , zgodaj popoldne zgodnje poletni. dopoldn e, zgodaj in pozno popoldne pozno poletni: dopoldne , zgodaj popoldne - VIŠINA PRIKLJUČKA: 900 m - VIŠINA TERMIČNIH STEBROV 2200m - JAKOST DVIGANJ do 3 mi s - KRATEK OPIS .' Območje termičnm dviganj ob anticiklonski vremenski situaciji. Z ozirom na vzhodno in južno usmerjenost pobo č ij je pričakovati 4.
termiko v zgodjih dnevnih časih (okrog . Il h). Območje je omejeno proti jugovzhodu z Glinško dolino, proti jugozahodu z Gradaško dolino, medtem ko proti severozahodu prehaja v termično območje severnega dela Polhograjskih dolomitov, s katerim pa ni teritorialno povezano spričo obilice smesnih dolin, usmerjenih proti severu. Termika s Cu in brez Cu. Območje je srednje dobro raziskano.
5. - IME: DOBRAVA - BREZOVICA - ČAS : pomladanski. dopoldne , zgodaj popoldne zgodnje poletni : dopoldne, zgodaj in pozno popoldne pozno poletni : dopoldne , zgodaj popoldne .- VIŠINA PRIKLJUČKA . 900 m - VIŠINA TERM IČNIH STEBROV do 2000 m - JAKOST DVIGANJ do 3 mis - KRATEK OPIS . Obravnavamo območje termično deluje ob anticiklonskem tipu vremena. Vzgornike lahko pričakujemo s Cu in brez njih . Območje je z vzhoda in severa omejeno z dolino GradaŠČice, južno z zahodnim Ljubljanskim Barjem, proti zahodu pa prehaja v gričevje okrog Drenovega griča , ki termično ni raziskano. Osnova termiki na tem področju so nižji griči , relativne višine okrog 200 m .
rce'L,4 13
6. - IME: POLHOGRAJSKI DOLOMITI - ČAS : pomladanski:? zgodnje poletni: dopoldne, zgodaj popoldne pozno poletni:? . - VIŠINA PRIKUUČKA 800 m - VIŠINA TERMIČNIH STEBROV: do 2800 m - JAKOST DVIGANJ do 4 mis (severni del do 2 mis) - KRATEK OPIS: Območje termič nih dviganj , ki sestoji iz dveh različnih tipov ozemlja: 1.) nižji griči severnih Polhograjskih dolomitov, delno poraslih z gozdoVi; 2.) više ležeči centralni masiv Polhograjskih dolomitov. Spričo opisane situacije lahko uvrstimo severni del v kategorijo termike z niže ležečega zemeljskega površja, medtem ko najdemo v centralnem masivu, katerega absolutne višine presegajo 1000 m (Tošč 1021 m), močna termična dviganja, katerih vzbujevalne površine leže v višjih legah in so porasle z nižjo vegetacijo ali so celo gole. Termični stebri se z vetrom
premikajO v zgornje zračne plasti, kjer lahko glede na višino naletijo na različno usmerjena horizontalna gibanja. Območje je srednje dobro raziskano. Polhograjski dolomiti mejijo na severu na Sorško polje, na vzhodu na ljubljansko kotlino, na jugu na gradaško dolino. Proti zahodu prehaja to območje v termično neraziskane predele Pasje ravni (1030 m) in Žirovskega vrha (908 m). 7. - IME: JAVNA SKLADIŠČA - ČAS : pomladanski : dopoldne, zgodaj popoldne zgodnje poletni: dopoldne, zgodaj in pozno popoldne pozno poletni: dopoldne, zgodaj popoldne - VIŠINA PRIKUUČKA: 500 m - VIŠINA TERMIČNIH STEBROV: do 1300 m (više se spqji z zrakom iz drugih obmOČij) - JAKOST DVIGANJ: do 1 mis (redkeje 2 ml s) KRATEK OPIS: Prostorsko zelo omejeno termično območje, ki zbira energijo iz segretih površin vzhodnoljubljanske industrijske zone in Javnih skladišč in deluje ob anticiklonski vremenski situaciji. Obravnavano termično območje je ravno zaradi bližine ljubljanskega športnega letališča odlično raziskano_Skozenj v nižjih legah 500 - 600 m absolutne višine oz. 200 - 300 sol. vodita šolska kroga za pristajanje motornih in jadralnih letal pri vzhodni vetrovni Situaciji (vzhodni start). Termični vzgorniki s tega območja segajo do znatnih višin, vendar upravičeno sklepamo, da se v višjih legah nad 1000 m spoji oz. preide v termično delovanje centralnega oz_ severnega mestnega območja pod vplivom talnih kompenzacijskih zračnih tokov. Območje je stisnjeno v trikotnik med Šmartinsko cesto (iz Ljubljane potekajoča proti NE), železniško progo Ljubljana - Zalog in ravnino ljubljanskega športnega letališča. Pri letenju ropisani zoni je posebno pozornost posvetiti vplivu vetrov, katerih smeri se z višino močno menjajo. 8. - IME: KRESNICE - LITIJA - ČAS: pomladanski :? zgodnje poletni: dopoldne, zgodaj popoldne pozno poletni:? - VIŠINSKA PRIKUUČKA: 900 m - VIŠINA TERMIČNIH STEBROV: do 2000 m - JAKOST DVIGANJ do 3 mis - KRATEK OPIS: Primer slabše
raziskanega tenničnega področja v severnem zasavskem hribovju, temelječega na proti jugu obrnjenih pobočjih. Omejitev poteka na jugu po Savski dolini, na severu pa po grebenu južnih Moravških hribov. Več podatkov v sedanji stopnji raziskanosti ni mogoče podati. Navedene vrednosti glede višine priključkov, višine termičnih stebrov in jakosti dviganj, so nepopolno ocenjena povprečja. To področje se deloma nahaja v holdingu brniškega letališča in je zato potrebna posebna pazljivost pilotov, zlasti v višjih zračnih plasteh (nad 1200 m). 9. - IME: ČEMŠENIK - ČAS: pomladanski:? zgodnje poletni: zgodaj popoldne pozno poletni:? - VIŠINA PRIKUUČKA: 900 m - VIŠINA TERMIČNIH STEBROV: do 2000 m - JAKOST DVIGANJ: do 3 mis - KRATEK OPIS : Termično območje Trojinskih hribov in Čemšeniške planine, ki s toplim zrakom s svojih južnih pobočij nap aj ata termične vzgornike. Območje je slabo raziskano in zanj velja pripomba o nepopolnosti oz. nepreveIjenosti podanih podatkov. Omejitev na severu poteka po Trojanskem sedlu oz. grebenu Čemšeniške planine, na jugu pa po Medijski dolini (Izlake). Zdi se vredno opozoriti, da je to območje s siršo okolico orografsko močno razgibano ozemlje, na katerem bo pilot redko našel teren za izvenletališki pristanek z jadralnim letalom.
~e,l,('
14
10. - IME : ŠKOFJA LOKA - ČAS: pomladanski: dppoldne, zgodaj popoldne zgodnje poletni: dopoldne , zgodaj popoldne pozno poletni:? - VIŠINA PRIKUUČKA: 800 m - VIŠINA TERMIČNIH STEBROV: do 2300 m - JAKOST DVIGANJ : do 3 mi s - KRATEK OPIS: Termično območje, s katerega topel zrak izvira s proti vzhodu obrnjenih pobočij vzhodnega Škofjeloškega hribovja, ki zbirajo energijo v zgodnjih dnevnih urah. Pomembn~st tega območja je šc večja spričo netermlč ne površine Sorškega polja, ki na v~odu meji na prepovedano zono brnIškega letališča in torej predstavlja južno vejo povezave med Gorenjsko in Ljubljansko kotlino. Na zahodu območje prehaja v
termično neraziskano severno Škofjelo-
ško hribovje, ki pa proti severozahodu meji na južne obronke Jelovice. Območje je slabše raziskano. Višina in mcx: termičnih dviganj sta podani na osnovI maloštevilnih raziskovanj , ki v praksi lahko odstopajo za določene vrednosti. V primeru preleta na manjših višinah (do 1000 m) se poslužujemo obravnavanega območja, medtem ko v primeru, a dosežemo v Polhograjskih dolomitih večje višine (2000 m - 3000 m), lahko pri letu proti severu opustimo obisk Skofjeloškega termičneg~ obm~čja ~ preletimo direktno proti Storžiču ah Dobrči.
H.NETERMIČNA OBMOČJA
A • - IME: LJUBLJANSKO BARJE - OPIS: Obsežna vlažna površina, ki termično ni zanimiva ; razprostira se južno od Ljubljane in se širi proti SW in SE do severnih podnožij Krimskega pogorja. - IME: SORŠKO POLJE OPIS: Ravnina, deloma pokrita s polji, deloma z gozdovi. Zdi se veIjetno, da hribovita okolica tekom termičnega dne svoje kompenzacijske zračne tokove vleče ravno s tega območja in s tem uniči celo termično bilanco ravninskih negazdnih površin. B
HB - IME: BRNIK - HOLDINGza jadralna letala prepovedana zona.
LESCE - BLED nadmorska višina 514 m UVOD: Področje letališča Lesce-Bled leži v izrazito alpskem območju, zato najprej nekaj osnovnih zakonitosti, ki so v veljavi za alpsko jadranje. V alpskem svetu pridejo do izraza vse tri vrste vz gornikov - termika, pobočni vzgornik in valovno dviganje. V mnogih primerih nastopajo ta dviganja v kombinaciji in to predvsem pobočni vzgornik - termika in pobočni vzgornik - valovno dviganje. Možnosti alpskega jadranja so ugodnejše od ravninskega, ker raznolikost terena in naklonskih kotov proti soncu omogočajo močnejšo in na določana mesta vezana tvorbo termičnih vzgornikov.
Pri iskanju termičnih vzgornikov v alpskem svetu moramo upoštevati naslednja pravila :
1. Termiko iščemo na prisojni strani hribov in to na mestu, ki je čim bliže 90° kota napram sončnemu žarčenju. 2. V dopoldanskem času imajo prednost gola kamnita področja, v popoldanskem ali proti večeru pa porasla gozdnata področja.
3_ Termične stolpe iščemo predvsem na predelih, kjer se strmina pobočja hitro menja. Na teh predelih (grebenih, stopnicah) se dvigajoči zrak odlepi od pobočja, kar nam omogoča varnejšo in ugodnejšo rabo dviganja. 4. Prisojna pobočja so bogatejša s vzgorniki tudi v primeru, da ležijo v zavetrni strani, seveda pri zmernih hitrostih vetra.
maksimalno možno višino. -Tudi pri preletu v Alpah so pomagamo z Mc Ready- . jevim obročem , če situacija pred nami ne zahteva drugačne taktike. Prelet moramo načrtati tako, da v popoldanskem času letimo s soncem v hrbet, ker nam to zelo olajša iskanje na manjših višinah. V obratnem primeru moramo hrib najprej obleteti (če ni dovolj višine), da se prebijemo na prisojno stran. Izrazit alpski pojav je dnevni veter po dolinah navzgor, ki sega v višino od 400 - 800 m rel. višine nad dnom doline. Letenja v območju tega vetra se moramo izogibati, kar hladi in preprečuje tvorbo pobočnih termičnih vzgornikov.
termičnimi
5. tvorci
Pobočni kotli so izrazito termičnega vzgornika.
dobri
ZAKUUČEK:
Poiskati dviganje v Alpah je laže, vendar pa ga je zaradi relativno trajne male višine leta teže in nevarneje izkoristiti. TAKTIKA PRELETOV V ALPSKEM SVETU : Prelet moramo bolj podrediti reliefu, kot pa zadani smeri leta. Kolikor dlje je mo oče, moramo slediti grebenom, ki v mnogih primerih fonnirajo Cu-ceste, kar nam zelo poveča hitrost potovanja. Doline so skoraj po pravilu področja z zelo slabimi termičnimi pogoji in se jih moramo, če se le da, izogniti. Doline prečka mo torej na najožjih predelih in z
NEVARNOST ALPSKEGA JADRANJA: - Letimo vedno zelo blizu zemlje relativno vzeto. - Strma in gladka pobočja so manj nevarna kot porasla in položna; toda po pravilu se neizkušeni jadralci brez velikega strahu približajo prav tem drugim. - Zelo nevarni so vremenski obrati. Nenadni pojav močnega jugozahodnika ali nevihte izkušenemu jadralcu izboljšajO pogoje letenja, neizkušenega pa lahko prisilijo na takojšen pristanek. Splošno pa je pametno izogniti se nevihti v alpskem svetu na daleč, če pa to ne gre, jenajbolje prekiniti prelet in pravočasno varno pristati. - Tereni za pristanek so v alpskem svetu po pravilu skoraj vsi kratki in z visokimi zaprekami. Zato je predvsem tu potrebna pravočasna odločitev za pristanek (pri jadranju moramo vedno imeti v načrtu teren za pristanek vsak trenutek). Obvezno moramo določiti nagib terena in ne glede na veter pristajati v pobočje.
- V pripravah pilotov je potrebno posebno pozornost posvetiti treningu strmih pristankov in je to osnovna vešči na, ki jo mora obvladati pilot, preden se sploh poda na prelet. - Žičnice in daljnovodi so zahrbtna nevarnost za jadralca, ker so nemalokdaj napeljani preko dolin in ob pobočjih, torej v prostoru, kjer jadralec leti na majhni relativni višini. Posebno pozornost je tovrstnim preprekam posvetiti zlasti zato, ker so žice iz zraka zelo slabo vidne. Nadaljevanje prihodnjič
MARJAN MOŠKON
Letalski
način
izražanja
-"l!fL,4!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! ANGLESKI IZRAZI (po Ur. list SFRJ 10/79 str. 329) BOČN O OD ("TRAV E RZA ") pozic ij e le tal a glede na ,ge ogra r~ ko t oč ko ACKNOWLEDG E a li tudi POTRDI Za hll'va , d a se po trdi pre jem in raz umeva nje CON FIRM AFFIRM ATIV E PO TRJ UJ EM Potrdilo, da j e s p o ro č il o spre jeto COC KPIT CHEC K PR E VERJA NJ E KABI N E Predpi sa ni postopek posadke CLOC KWISE V S MERI U RI NEGA K AZ ALC A O zn ač b a smeri za vijanja - o brača nj a CORR ECTION POPRAV E K Spor o čil o j e n a p ač no , skdi nj egova prav ilna ve rzij a G AT E VHODNO IZHOD NA VR ATA Vh odno izhod na vra ta, g('o,gra fska poz ic ij a po pr(,dpi sih za dolet a li odlet z let a li šča HOW DO YO U R EAD M E KAKO M E SLI ŠITE Za hteva a li st' sli ši in kao jas no se sli ši s poročil o I SAY AG AI N PON A VLJA M Zn a k, da bo ponovlje n dcl s p o roč il a, ki sledi IMMEDIATELY T AKOJ , NEMU DOMA U kaz, na j se posto pek izvede ta ko j POS ITIV E DA Da , t o čn o ta ko NEG ATIV E NE .Ne, dovolj enj e ni d a no, ne ta ko OVER S PREJEM K o n ča l sem sp oroč ilo , ča k a m na od govor O UT KO NČ AN O K o n ča l sem s p o roč il o , ne p r i ča kuj e m ocl g'ovora OVERSHOOT PODALJŠATI (NA DA LJ EV ATI ) Prekinit ev v faz i pri sta ja nj a in nada lj eva nje leta v ponovni šo lski krol! READ BACK ali REP EAT PONO V ITE Zaht eva, na j se ponovi s p o roč il o v cel oti ali njegov dcl , n a t a n č n o, ali SA Y AGAIN kot je bilo spre jeto RAZU M EL ROGER Inlc) rm ac ij a je spre jeta PO\, EJT E V ASO POZI C IJO S,\ Y PO S lTIO ~ Pove jt e \'ašo poz icij o (npr: glerie-- na to(' ko na znnl ji, \'išino , s rn l T Ict a ) R.\ \':\' .\L BOM KOT ST E REKLI \\'ILDO Sp o r oč il o pre jeto. raz uml jivo. r;) ,'na li se homo po Iljl'lrtll \ ' KL.Jl' Č ITE \' ,\Š TR .\:\SPO:,\D E R SQl ' ,\\\"K Zahteva, da se "kl.jlll' i tra ll spolldl'l' POČ.\K ,\JTE STX\DBY Za htl'va . na i ti sti. ki mui e IJa lll l'llien <l. p oča k a AB EA M
Oz n a čba
ANGLEŠKOSLOVENSKI SLOVAR POGOSTO UPORABLJANIH IZRAZOV AILERON - krilce WING - krilo Fl ' SELAGE - trup (letala ) T.".IL - rep "OSE - kljun (letala ) GEAR - podvozje (letala ) CONTACT - stopiti v stik PREFLIGHT CHECK - predpoletni pregled CLEARANCE - odobri te\' STANDBY - počakajte na sprejem Il FLIGHT - ktenjt', polet FREQLJENC\' - fi'ek\'('nca (tv1Hz, KHz ) ALTI!'vIETER SETTI\lG -nastavit('\, \išinomcra (QFE, (2,\lH) THAT IS CORRECT - toje točno THxr IS \\'RO\lG - to ni točno (;0 .\HE.\D - nadaljIIjte REPORT - poročajte.ja\'ite CORRECT TEvlE - točen čas (;ROl ' ''!) - zemlja. tla D( )\\'" WI"D LEG - krak šol. kroga z , '('(nnn LIP \VI"D LE(; - krak šol. kroga proti \'ctrll
CROSS\\'I"D LEG - krak šol. kroga skozi \'clcJ' B,.\SE I ,E(; - krak šol. kroga "'pilštanj Il 1'1:\'.\1. - krak po 4. za\'Ojll šol. kroga Rl ' :\'\\',\\, - steza n \'z,ktanje in I>rislcljan.ic
T\'\:I\\',\\' - "tcza z,a \'O/,t'nje ,\I'I'Ro.\(,H - prihod I'I:\'P( )]:\''1' - lotilO lIad ločko (;U])ER 1'1.\,1:\,(; - jadralna It,t"la \' ITakll
P,\R,\( :111 'TE ,P'\II'I\:(; - "kakanje pad"I ... ,\, ,\I'RO\: - It,t"liška pl"št\,,1 CO:\,])ITIO\: - p"goj. st"nje CHECK - Prt'\'tTj"llje CHECK \\'HEEI.S .\\:1) FL\PS prt'\Trit(' kok"a in fl<'1X' (:1 R( :1 1('1' - krog (Ila priJl1tT .. šol"ki") CU\IH -- \'z.(l"lljali ("t' ) ])E,\]) ,\HE.\D - p",'"eIl1 spredaj (Il"t"n,'no pred ",u11i ) ])E(;REE(,, ) - stopinja (stopinje ) ])E!',\RTl ' RE - odhod .\ERODROf\1 TR,\FFIC CIRCl'rr I.. tališki krog (proceduralni ) ,\R R 1\'.\1. - prihod ])ESCE'\]) (to ) - "p"stiti St' (na ) ])ESTI\I.\TION - cilj ])E\\' - rosa (O\'lažiti ) DISC():'I"U:T - odklopiti ])RO!' OFF - odp,"'ti IlI 'T\' - SIIlŽb'1 L.\ 1 LI, - "ItIpiti !':f\IER(;E\lC\, -I"i"ilno (npr.: pri"tajallj,' ) ERROR - napaka ESTli\L\TE - otTniti E,\:TE\I]) - razširili, podaljšati
FOG - megla FI""1. ,\PPROACH (SHORT FINAL) kratki !inale LO\lG FI \lAL - dolgi finale GLIDEPORT - ktališče za jadralna ktala HEADING - smer (kurs) HEIGHT - \'išilla (rdativna ) HOLDI"C; POI\lT (POSITION ) točka (pozici,ja ) čakanja HOLD \'OlTR POSITION - ostanite na mestu
1\lITL\L\, - na začetkIl I:\'STR lTCTIO\l - navodilo 1" THE .\IR - \' zraku .JOI" CIRClTIT - vstopiti \' šolskikro,g K"OT - vozel (milja na liro ) LEVEl. - ran'n. ni\'o LI"E lTp - iZ\Tšni start \1.\1"1'[.\1" - zadržati (ohdržati ) \:E,\:T - zatem. naskdnji "l'''IBER - šte\'ilka OP'!'I".\L - po izbiri. po I,dji O\'ERHE:\D - nad ( točko na zemlji) ORDER - IIkaz PROCEDl ' RE - postopek PROCEED - napredt)\'ati PRe )HIBITED - prepmTdano PER\IISSIO" - dm'oljenje PL\CE - kraj POI"T - točka PI 'LI. LIP' ("'ignit,· se: dodajt" RE,\!)\' (TO (;0) - pripra\'ljen (za \'zkt l REPORTI"(; POI"T - točkajadjanja REQl ' EST - zailt('\'a, zahte\'ati R( )PE - \'1'\' (d!'Čna ) ROl 'TE - pol. pott)\'anjc (maršruta ) ST()P' - stojte! SI'RL\CE - površina T\KE OFF - polcteti. pol"t TOl'CH DO\\'" - dotakniti se tal T\,\:I - \'o/,nja po zeml,ji T.\IL\\,I\lD - \TIt ... \ rep TEST - preiz,kusiti '!'l TR" TO I.EFT ( RJ(;HT) - ohm ite \' 1('\'0 (desno )
plin'
***
f\ 1.\ \,D.\ \' (3 krat 1 - znak za nesr"čo (po radiu ) SECl ' RITE (1 krat ) - sporočilo o Yarllost i Ict('ll:ia 1'.\;\1 (3 krat ) - spol'Očilo o okvari l ' R(;E"T - .. Predajam nlljno SPOI'Otilo, l ' krepajte takoj'" l)JSTRESS SJ(;;\I,\L -
signal (pozi\')
:la 1H'\'arllost
S,\FETY SJ(;;\I,\L -
signal (pozi\' ) z.a
\ 'arllflsl
1'l{(;E"(,\' SIG"-\L 1,(\
signal (poziv '
Illl,illost
Nadaljevanje prihodnjič
ZANIMIVOSTI
"efL418
Na lanski letalski razstavi v Parizu so proizvodnje. Proizvodnja čistega jadralnemotorizirana jadralna letala predstavljala ga letala PIK-20 D je začasno ustavljena, po več kot 300 dobavljenih primerkih, da večji del jadralne aktivnosti. Zadnja novost v seriji jadralnih letal Lark, ki jih lahko izpolnijo vse zahteve po motoriziproizvaja romunska tovarna letal lAR iz rani seriji, za katero imajo že več kot 80 Brasova, je enosedežno motorno jadralno naročil. letalo I. S. - 29 EM, ki je bilo prvič Italijani so na razstavi prikazali novo javno predstavljeno prav na La Bourgetu. inačico že dobro znanega visokosposobLetalo bo v kratkem certificirano v nega kovinskega dvosedežnega jadralnega Romuniji, prve dobave pa so predvidene • letala z vzporednima sedežema z reakcijv začetku leta 1980. Letalo s kapljičasto skim motorjem Caproni A-21 SJ. Letalo kabino bodo izdelovali s 15- in 20-metr- poganja francoska plinska turbina skimi krili, poganja ga 39 KS (29 kW) Microturbo Sermel TRS-18 spotiskom močan motor Rectimo 4 AT -1200, ki je 100 kp (1000N), ki ima pri modelu francoska letalska izvedba znanega A-21 SJ zajem zraka in izpuh izveden Volkswagnovega motorja. Kadar bo letel obratno kot pri starejših izvedbah; zajem na 20-metrskih krilih, bo hitrost kri- centralen, izpuh dvojen. Na razstavi je žarjenja z motorjem 158 km/h, naj- bilo opaziti več znamenj, da proizvodnja manjše propadanje 0,55 mis in najboljše jadralnih letal v Franciji znova oživlja po drsno razmerje 1:40. desetletju relativne nadejavnosti. Slavni francoski konstruktor lahkih Med tem pa so Romuni začeli pošiljati prve izvozne pošiljke dvosedežnih tan- letal Rene Fournier je novembra 1979 dem (drug za drugim) motornih jadralnih začel s proizvodnjo novega dvosedežnega letal I. S.-28 BM1, v ZDA, medtem ko je motornega jadralnega letala z vzporednidvosedežno jadralno letalo I. S.-32, za ma sedežema RF-9, za začetek po dva katerega deklarirajo drsno razmerje 1:40, na mesec. Letalo je zadnje v vrsti že certificirano v Romuniji, prve pošiljke motornih jadralnih letal tega konza izvoz pa sledijo v kratkem. V Brasovu struktorja od RF-4, RF- 5 in RF- 5B tudi razvijajo novo IS-metrsko tekmoval- Sperber. Na letalski razstavi v Parizu je bil no jadralno letalo 1. S.-33, za katero so predvideli certifIkacijo konec 1979. Na razstavljen drugi prototip RF- 9, ki se je Finskem je proizvodnja PIK-20 E. od prvega prototipa precej razlikoval. motoriziranega jadralnega letala dosegla Zračne zavore se odpirajo samo na največjo planirano zmogljivost sedem na zgornji površini, glavni kolesi se uvlačita mesec po prvih dobavah lansko spomlad. navznoter in sta povsem " iU opij eni v Le dva meseca po prvi dobavi je Eiriavion trup. RF- 9 poganja 58 ks (51 kW) izdelal in preizkusil šestnajsti primerek iz močan 1700 ccm motor Limbach ,
enodelna kabina se odpira nazaj, razpetina 17 m, pri ugasnjenem motorju in propeleIju postavljenem na nož ima letalo najboljše drsno razmerje 1:28. Propeler s spremenljivim korakom dobavijo na željo kupca. V licenčni proizvodnji je AS- W 20, medtem ko je od francoskih konstrukcij dvosedežni Siren Silene v polni proizvodnji. Tovarna Siren 'namerava začeti v kratkem proizvajati tudi novo l3-metrsko klubsko plastično jadralno letalo Iris. V hangarju poleg glavne hale je skupina francoskih šolarjev med 14. in 16. leti potihem gradila enosedežno jadralno letalo 15 - 34 Kit Club konstruktorja Carmana, pod mentorstvom izkušenega graditelja in pilota Jeana Magnea, kot centralni objekt razstave francoske jadralne federacije. Nenavadno pri Kit Club je, da zdruŽUje visokokvalitetna tovarniško izdelana krila iz plastike in lesen trup , ki ga je laže izdelati. Nata način dobi amaterski graditelj aerodinam i čne prednosti dragih profeSionalno izdelanih kril, medtem ko z izdelavo ostalega dela letala še vedno dobi dovolj zadovoljstva in prihrani denar. Pri tem je zelo važno tudi to, da se celoten čas izdelave takega projekta občutno skrajša v primeri s tistim, ki ga amaterski graditelj v celoti izdela sam in tako ostane manj časa, da konstruktorjevo začetno navdušenje popusti. MITJA KOVIČ
IZ KLUBOV
Nova lopa V Mariboru Minula letalska sezona pomeni za Letalski center Maribor velik korak naprej. Že aprila so stroji odgrnili zemljišče, na katerem naj bi stala nova lopa za letala, julija smo začeli montirati loke, v jeseni pa vrata. Lopo smo zasteklili in pokrili tla z astaitom. Upamo, da se bomo lahko vselili še pred prvim večjim snegom. Gradbena dela za tako velik objekt, 1200 m2 uporabne pl!vršine, so bila po zaslugi SGP Konstruktor, Cestnega podjetja, Kovinarja in seveda naših pridnih članov, končana v rekordnem času.
rce'L419
V minuli sezoni je 72 jadralcev naletelo na jadralnih letalih 1410 ur in prelete-
lo 19100 km. Prvič smo poleteli 10. marca in več ali manj leteli skozi vso sezono. Na začetku smo startali z devetim i jadralnimi letali, toda že meseca aprila smo naš letalski park pomnožili še s tremi novimi Std.cirrusi iz Vršca. Jadraici so dosegli dve "Sr.C" znački in dva pogoja za "ZI.C" značko. S štirim i tekmovalci smo se udeležili XV II. republiškega jadralnega prvenstva in dosegli. 10., 11 ., 16. in 22. mesto. Dva tekma-' valca sta se udeležila XXIV. državnega jadralnega prvenstva in dosegla 17. in 18. mesto . Udeležili smo se tudi akcije preletov v Subotici v mesecu juliju, kjer je šest pilotov naletelo 150 ur in 4380 km. V Subotici sta dva pilota, Tone Lipovšek (Std. Cirrus) in Boris Robar (Std. Cirrus), prvič obletela trikotn ik 300 km (Subotica - Borovo - Ečka - Subotica) in s tem dosegla pogoje za .. ZI.C" značko. Izšolali smo 11 novih jadralnih pilotov, med katerimi sta bili dve dekleti. Imeli pa smo nesrečo jadralnega letala pri Siovenski Bistrici, ki se je končala s težjimi telesnimi poškodbami in popolnoma uniče nim jadralnim letalom. Trideset motornih ilotav je naletelo v 4100 poletih čez 1000 r, motorni park pa smo razširili z dvema novima Piperjema PA - 38, tako da imamo sedaj 9 motornih letal, med katerimi jih je ob koncl:J sezone večin a ,•.sta· la" na tleh zaradi pomanj kanja goriva. Za potrebe LC smo izšolali 9 novih motornih prilotov, to pa je dosedaj največje število na novo izšolanih pilotov v LC v zadnjih ketih. Na republiškem tekmovanju v motornem letenju sta dve naši posadki dosegli 4 . in 11. mesto, na državnem aerorally-u pa 2. mesto. Imeli pa smo tudi zastopnika na letalski Balkaniadi. Omeniti moram še dosežen nov državni rekord v kategoriji enomotornih letal do 1750 kg, v preletu brez pristanka od Lesc do Štipa v dolžini 850 km, ki ga je opravil Oto Verb•.tnčiČ na letalu PA - 38 (piper tomahauk). Tudi v motornem letenju smo imeli nesrečo letala, ki pa se je končala brez poškodb ob popolnoma uničenem letalu . Uspešno sta delovali tudi padalska in modelarska sekcija, obe se lahko pohvalita nekaj odličnimi rezultati na državnih in republiških tekmovanjih. Letalci in padalci v LC gremo v novo sezono z upanjem, da bo uspešnejša na športnem področju, in da ne bo toliko težav z g>rivom kot v prejšnj i sezoni! Za LC BORUT ZADRAVEC
~/
onJ-fi
I
.I_/l~~
· J
Nadaljevanje iz prejšnje številke
AEROKLUB "NASA KRILA" MARIBOR, DNE 18. JANUARJA 1933 Veselje, ponos, pa tudi dolžnost mije, dil želim tej prvi številki jadralno letalnega časopisa vso srečo na njeno pot ven med našo mladino, med zavestnike napredka, med naš narod. Ta številka pomeni zares kulturni čin prav svoje vrste, čin,. ki je nastal po dolgem, smotemem delu mladih, stremečih ljudi nesebično žrtvujačih svoje moči v prid podjetja, ki zasleduje le podvig kreposti, latentnih a odkritja čakajočih, človeka in [Tirode Naš Aeroklub je ponosen na te svoje člane, ki so oživili in posvežili klubove smotre. Ztlčeli so z delom na predmetu in so dosegli uspehe, ki so vidni preko našega kroga . . Zdaj, ko so na objektu uspešno preizkusili svoje moči, stopajo z besedo in s sliko pred dovzetno občin stvo, da pokažejo, kako so delali oni sami, kako se dela drugod, kjer je ta stroka že razvita ter kako naj se pri nas dela dalje, da bomo i mi uvrščeni med države in narode, prominentne v tem premetu. Casopis, lepo sestavno zgrajen govori sam zase. Citajte, študirajte ga, mladi interesenti in vi stari, ki mu bodite podporniki, kakor mu bo naš Aeroklub z vsemi sredstvi stal ob strani, kot svojemu otroku miljencu. Dr. Jos. Tominšek predsednik l. r. 1. WASSERKUPPE 1932
Ke.t.420
Dvakrat so se razgrnile sence žalovanja nad veselim letalskim taborom , dvakrat je visela zastava na hiši "Ursinus" le do pol droga, dva tovariša sta dokazala s svojo smrtjo, kako resno je treba vzeti letenje. Herbert Ruediger in Guenther Grocnhoff
nista zastonj padla, če se bomo držali zaobljube. V njuno čast bomo leteli naprej, bomo naprej delali. Rezultate tekmovanj lahko smatramo zado voljivim. Iskalci rekordov niso zab eležili nič; a ideja letenja, ta duh dviga jadralno letalstvo in za uspehe se imamo zahvaliti le temu dejstvu. Duh, s katerim so bili doseženi letalski uspehi in ki je jadralno letanje dvigal, je treba višje ceniti kot športne uspehe. Podlaga tekmovanja je bila razdeiba pilotov po razredih . določiti se je dala edino po dosedanjih uspehih tekmovalca. Jadralni letalec je moral im eti vsaj izpit, ali pa je moral imeti za seboj že vsaj trikratno udeležbo na različnih t ekmovanjih, ali pa je moral im eti uradno do vo lenje letenja za jadralne letalce (Segelfliegerausweis). Sportno vodstvo je imelo veliko skrbi. saj je bilo treba včasih spraviti 30 - 40 letal v zrak. Na južnem pobočju je bilo možno štartati samo 10 letalom. Ce so pa prišli oblaki, nevihta ali m egla, so morali biti pilotje zelo oprezni, da se ni eno letalo obregnilo ob drugega. Hangarji lahko sprejmejo vase 40 letal, bilo pa je pripravljenih 82. Prišlo jih je 70 in zato ni čuda, da so nastajale pri startu težko če; če je hotelo štartati naenkrat več letal, jih je bi/o težavno spraviti iz hangarja ven. Ako je lepo vrem e, tedaj se pač spravijo letala pred hangarjem . V slučaju slabega vremena pa je treba poiskati trdno streho. V taboru je bivalo preko 500 mož, nad 400 jih je prenočevala v sobah, ostali pa pod šotori. Opaziti je bi/o vse vrste šotorov, od raztrganih in skautskih do najluksarijoznejših, poleg tega pa "Weekend - hause ", Wuertcmberžani so imeli s seboj celo kuharja ; njih hrana je bila baje boljša ko v letalskem kazinu. Radi navala je tabo mo življenje precej trpelo na družabni skupnosti.
Tudi gledalci so prišli na svoj račun videli so mnoge stvari, ki so za Wasser Kuppo edinstvene. Če ni pihal veter in s tem omogočal jadranje po pobočjih, tedaj so se morali letalci poslužiti vlečnega štarta. Med posetniki so bili zastopani tudi znanstveniki, zastopniki oblasti in letalske industrije: inozemski piloti in studijske komisije so budno opazovale potek tekem. Resnost pravilnega letenja postane s časom tudi za oči utrudljiva .tega mnenja je bil tudi Wolf Birth, zato je včasih poskrbel za humor. Tudi Mayer se mu je pridružil, ali športno vodstvo je imelo bolj malo smisla za humor in obadva sta morala na trdna tla. Če še ni bil kdo zvečer utrujen, je lahko poslušal poučljiva predavanja, ali pa mu je prvovrstna rhoenska godba v Rhoenu pregnala skrbi. POTEK TEKMOVANJ JE BIL V KRATKEM SLEDEČ: Prvi dan Je tehnična . komisija pregledala aparate. Ssledečih dnevih so sledili vztrajnostni poleti do 40 min. , večurni poleti, višinski poleti s pomočjo vlečnega štarta nja, pri katerih je Deutschmann dosegel 270 m nad štartno točko, poleti do gotovega cilja in nazaj (nazaj vlečni štart), kjer so štartala skorajda vsa letala in preletela skupno čez 800 km. nato zopet poleti v daljavo, kjer je Birth preletel 160 km, in nato večurni vztrajnostni poleti, pri katerih je ostal Schleicher 12 ur v zraku. Tekmovanja so zahtevala tudi dve žrtvi: tretji dan je smrtno padel Ruediger, .osmi dan pa Groenhoff, in več padcev. tako se je na primer zrušil z letalom ,,Austria" tudi Kronfeld, ki je zlomil krilo, sam pa je skoč il s padalom in ostal nepoškodovan.
"etL421
TEKMOVALCI Med 56 tekmovalci in 82 letali je bilo 25 privatnikov z 28 letali in 30 skupin s 54 letali. Okroglo tretjina tekmovalcev je prvikrat tekmovala na ri'lOenski tekm i jadralnih letal. izmed najavljenih 4 inozemskih letal sta se priglasila k štartu samo dva, in to obadva od poljskega aerokluba. Poljaki so imeli s seboj lastno motorno letalo, njihovi piloti so kot izvežbani vozači motornih letal prešli k jadralnim. Letali so zelo vneto in so se navidezno zelo dobro počutili na "Kuppi". V razred mojstrov, kamor moramo prištevati Groenhoffa, Hirtha in Kron-
fe/da, se je sedaj končnoveljavno uvrstil Mayer - Stettin. Peter Riedl ni dospel do tega zadnjega koraka, čeprav bi po njegovih dosedanjih uspehih isto pričako vali. Bachem je z letalom "Thermikus" izvedel nekaj poskusnih poletov, sicer se pa tekmovanja ni udeležil. Ostali udeleženci tekmovanj so bili po svojih uspehih daleč za temi mojstri in so se komaj razlikovali od novincev. Zanimivo je primerjanje rezultatov v poletu na daljavo eri sportnem in šolskem tekmovanju. Solsko tekmovanje: 46, 43, 42 km, športno tekmovanje 38, 32, 26 km. Mlaj!J grupa tkzv. športnih tekmovalcev se je od lanskega leta kaj malo priučila . proti pričakovanju ni nihče dosegel nagrade za povratni polet (tja in nazaj) na progi 50 km. Vzrok temu je edino vpremalem trainingu. Zakaj ne slišimo ničesar o daljših poletih na daljavo nikjer drugje, kakor samo na tekmovanjih, ko pa je dana povsod možnost za vlečni štart. Priznanja vredni so Rhoenovi uspehi (W. L. V.), ki se je 50 km meji najbolj približal, kakor tudi uspehi šolskih tekmovalcev Deutschmanna iz Vratislave in Pernthalerja iz Dessave. Presenetilo je, da je zaostal dresdenski Aka/lieg, čigar uspehi niso v nikakem razmerju z njegovimi gotovo dobrimi aparati in piloti V šolskem tekmovanju sta bila Hakenjos (W. L, y.) in Peters(Taschen) še od lanskega leta v dobrem spominu. Teichmann je z ozirom na preteklo leto zelo popustiL Kuenzer (w. L. V.) je izvedel zelo lepe polete, ni pa radi padca prišel v končni boj. Z velikim interesom so zasledovali uspehe mbdih pilotov, ki so prvikrat obiskali Rhoen. Dittmar mL, Schleicehr (Schwabach) in Reinner (Dessau) so dobljene nagrade pošteno zaslužili. Izvanredna gorečnost, s katero so štartali mnogokrat že ob svitu, je napravila šolsko tekmovanje. Tu moramo omeniti Johusa na "Wolkenbuenmlerju", ki je bil vedno eden prvih na štartu. Ruediger iz Vratislave, ki je prejel nagrado prvega dne, je že drugi dan zadnjikrat štartal v svojem nadepolnem življenju. Skupine so prišle vse s prvovrstnimi letali, kar predstavlja velik napredek z ozirom na prejšnja leta. Če pa so nekateri tekmovalci kljub gorečnosti malo dosegli, leži krivda v njihovi pomanjkljivi pilotski izobrazbi.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
ŠPORTNE ZNACKE SLOVENSKIH JADRALCEV
refL423
336 341 343 347 349 350 351 352 353 354 357 358 359 360 361 377 378 380 382 384 386 387 388 393 394 398 401 402 404 411 427 434 436 437 448 449 459 460 461 466 468 469 477 491 492 493 494 495 496 497 498 499 500 501 504 505 508 516 517 520 521
Rajšp Anton Kukovec Jože Grajner Karel Kolar Gašper Koderman Janko Čuček Ivan VerbanČič Stane Leskorek Janko Trop Milan Misarič Leon Krivec Milan Bobnar Vlado Robida Peter Dečman Slavko Ferlež Dušan Klemenčič Franc Geršak Teodor Kuhar Srečko Štalcer Veljko Špacapan Anton Tihec Ivan Thaler Miha Žakelj Venčeslav Perčič Anton Orožim Štefka Medja Franc Nagode Ignac Nagode Franc ŠOštarič Miro Avsec Bojan Meznarič Janez Herlec Ferdinand . Vaupotič Maks Meglič Adolf Anderluh Janez Horvatič Franc Čuš Alojz Cestnik Matevž Kostanjevec Alojz Obran Ivan Sitar Gabrijel uhan Jože Hočevar Vladimir Vrečko Edvard Vizjak Herbert Kepnik Mario Druže Franc Mordej Oton Kamplet Miha Rajh Srečko Adam Miha 8otolin Jože Pucko Branko Stopar Jože Kosaber Drago Zorko Karel Lampret Franc Magister Pavel Žele Stane Ču1k Marija Šuštar Adolf
Maribor lJubljana Maribor Celje Ptuj Ptuj Ptuj lJubljana Ptuj Ptuj Celje Celje Celje Celje Celje lJubljana Maribor Maribor B.Luka Nova Gorica Celje lJubljana Ljubljana Lesce Lesce Lesce' Lesce Lesce Lesce N. mesto Ptuj Lesce Ptuj Ptuj lJubljana Celje Ptuj Ptuj Maribor Ptuj N. mesto N. mesto Celje Maribor Maribor Lesce Maribor Maribor Lesce Maribor Maribor Ptuj Ptuj Ptuj Celje Celje Maribor Ljubljana Ljubljana Celje N. mesto
523 524 525 532 536 537 538 539 544 552 554 566 571 572 574 575 576 578 579 580 589 590 594 595 596 597 598 600 604 612 622 623 624 625 626 627 628 629 630 631 632 633 634 635 636 637 638 639 640 641 642 644
645 646 647 648 649 650 651 652 653
Fon Jože Fijavž Srečko Hrovat Milan Hanžel Drago Škrlec Matija Stopar Lado Oman Janez Luznar Franc Ajdič Iztok Ivanuš Dušan Goriup Janči Golob Jože Glinrek Drago Golob Rok Leskovšek Marko Karner Peter Les Jože Verbančič Oto Klinar Marko Rojnik Črtomir Petrovič Stanislav Bezjak Janez Lokovšek Jure Smrečnik Branko Špes Marjan Lebič Maksimiljan Berginc Franc Praprotnik Boris Černe Alojz Pipan Janez Kralj Franc Bizjak Karel Tovornik Edvard 8otolin Slavko Žerovc Janez Petek Franc Pesjak Gabrijel Štular Bruno Štrukelj Franc Potočnik Stane Avbelj Janez Berčič Maks Košir Peregrin Keršič Jože Klinar Peter Banič Mirko Šmid Jakob Medič Marjan Kralj Milan Kodela Franc Maučič Ludvik Rode Bojan Primožič Ronald Kastelic ~ago Bratuž Andrej Stariha Franc Les Jože Pešec Miloš Starovič Vojko Štuklek Miran Knez Friderik
Lesce lesce Lesce Maribor lJubljana lJubljana lJubljana Ljubljana Sarajevo Ljubljana lJubljana N. mesto Celje Ljubljana Celje Celje Celje Maribor Celje Celje Ptuj Ptuj lJubljana Celje Celje Celje Celje Lesce Lesce Ljubljana lJubljana Ljubljana Ljubljana Ptuj Lesce Lesce lesce Lesce Lesce Lesce Ljubljana lJubljana N. mesto N. mesto Celje Ptuj Lesce Ljubljana Ptuj Ptuj Ptuj yubljana Lesce N. mesto Postojna N. mesto Celje Celje Celje Celje Celje
•. •
~g*~
~
654 655 656 657 658 659 660 661 662 663 664 665 668 671 672 673 674 675 676 683 684 687 688 689 690 691 692 706 707 708 709 710 711 712 713 714 71 5 716 719 722 723 724 725 726 727 728 729 730 731 732 733 734 735 736 737 738 739 743 744 745 746
Bauer Leon šemrov Dušan Lakovič Slavko Milač Tomaž Gorenc Anton Kalan Jože Petelin Niko Mithans Avgust Čas Božidar Kencijan Marjan Joha Branko Vranjek Niko Zavrl Marko Pekolj Iztok Ferkolj Zdenka Drmota Drago Šmit Oskar Bra č ko Anton Slanovec Nadja Plavčak Andrej Hojnik Danilo Kralj Franc Dolničar Marjan Luin Albin Poglajen Janez Habjan Janez Muršec Edi Peperko Franc Kolari č Igor Potočnik Pavel Finžgar Jurij Herlec Karlo Mohorč Franc Žnidaršič Vesna Kadunc Bojan Kos Anton Hladnik Vojteh Rihter Branko Lilija Bogdan Kovačič Tone Sabothy Marko Lušin Vojko Florjanc Andrej Ocepek Jože Berglez Vida Brodnik Branko Čerin Anton Ekar Viljem Jukič Milan Šimenc Ivan Špenko Bojan Vihar Aleš Žagar Zmago Kotnik Srečo Barbo Jože Oštir Janez Pere Adalbert Borišek Milan Lukman Anton Koren Leopold Gros Anton
Celje Celje CelJe Celje N. mesto Ljubljana Celje S. Gradec S. Gradec S. Gradec Celje S. Gradec N. mesto N. mesto Ljubljana Ljubljana Celje Maribor Ljubljana Ptuj Ptuj Maribor Ljubljana Ljubljana Celje Celje Maribor Celje Ptuj Lesce Lesce Lesce Lesce Lesce Lesce Lesce Lesce Celje Celje Velenje Ljubljana Port orož Celje Velenje Ljubljana Lesce Lesce Lesce Lesce Lesce Lesce Lesce Lesce N. mesto N. mesto Celje Celje Litija/ SVC Maribor Maribor Maribor
747 748 749 760 761 762 763 764 765 766 767 768 769 770 771 772 775 776 777 778 779 780 781 782 783 784 785 787 788 789 790 791 792 793 798 800 801 802 803 804 805 806 807 808 809 810 811 812 814 815 816 817 819 820 821 822 824 826 829 830-
B enčič
Borut Maribor Žiberna Gorazd Maribor Božič Bojan Celje Ptuj Pungračič Boris Ptuj Obran Zatika Starček Danilo Ptuj Ptuj Krepfl Karel Kekec Janez Ptuj Ljubljana Debevec Herman Tratnik Igor Ljubljana Vidmar Andrej Ljubljana Einhauer Bojan Ljubljana Mencinger Gregor lJubljana Grobovšek Vojko N. mesto Jeršan Zmago Ljubljana Kralj Franc Maribor FlOrjančič Dušan ALC Lesce Mlakar Andrej ALC Lesce Dežman Brane ALC Lesce Černe Zdravko ALC Lesce Rogina Stanko Ptuj Petrovič Janez Ptuj Lovšin Anton Novo mesto Dular Peter Novo mesto Moškon Marjan Novo mesto Perše Rudi Novo mesto Petric Srečo Novo mesto Pešak Bogdan Celje Kotnik Vilko Velenje Pižom Žan Celje Ivanuša Ivan Ptuj Bencik Silvo S. Gradec Strmljan Danijela Ljubljana Kikelj Marjan lJubljana Korošec Vlado Velenje Ravnak Peter Celje Gobec Vinko Celje Petr ovič Ivan Maribor Gros Radovan Maribor Maribor Šalamun Franc Maribor Medved Marko Lipovšek Tone Maribor Zadravec Bojan Maribor Klepej Du šan Maribor Majhen Jože Maribor Štrucl Srečko Maribor Klemenčič Stane Maribor Čujež Borut Maribor Čeč Karel ALC Lesce Dobida Franc ALC Lesce Kovše Mladen ALC Lesce Janč ič Karel ALC Lesce Klinar Dušan Maribor Robar Boris Maribor Bunderla Branko Maribor Zazula Pavel Maribor Milekovi6 Dragiša Ajdovščina Vidovi č Silvo M. Sobota Skalicki Marjan Celje Berginc Tomaž Celje Zlato in diamanti v prihodnji številki
@
LETALSKI VESTNIK Organizacijsko glasilo 10 ZLOS * številka 2. * leto V. februar i980
Posvetovanje o jadralstvu Zapisnik s sestanka skupine strokovnjakov za jadralno letalstvo Na osnovi odločitve komisije za jadralno letalstvo pri LZJ z dne 21. 11. 1979, da je potrebo organizirati posvetovanje o razvoju jadralnega letalstva v LZJ, se je 15. 12. 1979 v Beogradu sestala skupina strokovnjakov zaradi priprave materialov za posvetovanje, ki je predvideno v marcu 1980. Na sestanku so sodelovali: prof. dr. ing. Tomislav Dragovič, dr. ing. Zdravko Gabrijel, dipl. meteorolog Petar Bugarski, uČitelj jadralnega letenja Miodrag Bugarčič, poklicna pilota in učitelja jadralnega letenja Pavle Cmjanski in Mihajlo Jovanovič, ing. Miša Tarabič, učitelja jadro letenja Mita Vukovič in Radovan Korda, poklicni pilot Djordje Jovanovič, polkovnik Petar Stepančič ter poklicni pilot in uČitelj jadro letenja Miroslav Isakovič. V dveurni razpravi je delovna skupina analizirala sedanje stanje v jadralnem letalstvu v Jugoslaviji in nujnost nadaljnjega razvoja. Ob koncu je sprejela naslednje zaključke: 1. Pozdravlja odločitev komisije za jadralno letenje pri LZJ, da bo izvedeno jugoslovansko posvetovanje o stanju in razvoju jadralnega letalstva v LZJ, ki naj bi bilo v marcu 1980. 2. Posvetovanje naj bi imelo za cilj pospešiti razvoj športnega jadralnega letalstva LZJ. 3. Za posvetovanje so predložene naslednje teme:
a) stanje jadralnega letalstva LZJ z analizo razvoja v zadnjih 10 letih b) mesto in vloga jadralnega letalstva v nadaljnjem razvoju športnega jadralnega letalstva Jugoslavije c) program šolanja jadralnih pilotov od osnovnih do najvišjih zvanj d) množična in vrhunska tekmovanja v jadralnem letenju e) športni pravilniki f) jadralna letala: stanje letalskega parka, potrebe in nadaljnji-razvoj g) učiteljski kader: stanje, potrebe in način šolanja h) literatura jadralnega letalstva: učbeniki, publikacije, ča sopisi. 4. Za pripravo navedenih tem pod 3 od a) do h) so bile imenovane naslednje delovne skupine: a) Miroslav Isakovič in Radovan Korda b) Miodrag Bugarčič, Mita Vukovič, Pavle Crnjanski in Dejan Gajič c) Dejan Gajič, Miodrag Bugarčič in Mihajlo Jovanovič d) Petar Buragski, Zdravko Gabrijel in Mita Vukovič e) Petar Bugarski, Živa Frenc, Kira G alot in, Zdravko Gabrijel in Mita Vukovič f) Tomislav Dragovič; Zdravko Gabrijel, Valter Kučera, Miloš Tarabič, in Radovan Korda g) Miroslav Isakovič, Dejan Gajič, Pavle Cmjanski h) Miodrag Bugarčič, Zdravko Gabrijel, Dejan Gajič
5. Naslednja seja skupine strokovnjakov je bila sklicana za rl. 1. 1980 ob 10. uri v prostorih LZ Srbije. Na tem sestanku naj bi obravnavali teze po posameznih temah, ki jih bodo pripravile imenovane delovne skupine. 6. Z navedenimi zaključki je I treba seznaniti vse republiške in pokrajinske letalske zveze in jih pop rositi za podporo iniciative in pomoč njihovih strokovnjakov za pripravo posvetovanja. Zapisnik vodil: MIROSLAV ISAKOVIC PripiS: Tudi vsi člani ZLOS bi se morali pridružiti akciji za pripravo posvetovanja in s kar največ pripombami in strokovnimi prispevki sodelovati z delovnimi skupinami, ki so navedene v zapisniku. Pozdravljamo njihovo iniciativo in želimo, da bi s skupnimi močmi le premaknili jugoslovansko jadralno letalstvo iz stagnacije. Nakazane teme zajemajo celotno problematiko, ki nas žuli že veliko let, zato je prav, da se vsi slovenski strokovnjaki s področja športnega jadralnega letals~a, in ~di drugi, pridružijo in pnspevaJo vsak po svoji moči svoj delež. Kdor bo imel kak primeren p~spevek, naj ga posreduje pIsmeno na naslov člana delovne skupine, ki je zadolžena za zbiranje in pripravo posameznih tem. Njihovi naslovi pa so: 1. Isakovič Miroslav, Beograd, Požeška 93, telefon v
službi 625-795, doma 558-860 2. Bugarski, Petar, Beograd, Leposave Mihailovič 66, telefon v službi 320-084/2554. 3. Bugarčič Miodrag, Aeroklub Novi Sad, telefon v službi 021/29-016. 4. Crnjanski Pavle, Beograd, Draže Pavloviča 22, telefon doma 337-892. 5. Jovanovič Mihailo, Beograd, 27 marta 64-70, telefon v službi 321-061, doma 332-301. 6. Tarabič Miša, Beograd, Zahumska 23/ a, telefon doma 426-523.
7. Vukovič Mita, Subotica, Vladimira Majakovskog 37, telefon v AK 024/24-621, doma 024/23-215. 8. Dragovič Tomislav, Beograd, Stanoja Glavaša 12, telefon v službi 329-362, doma 325 -298. 9. Korda Radovan, Beograd, Internacionalnih brigada 33, telefon 216-748. 10. Gabrijel Zdravko, Beograd, Surdulička 2, telefon 422-590. 11. Gajič Dejan, Beograd, Bulevar Revolucije 452, telefon v službi 672 -224, doma 418-709.
Kaj delajo nasi propagandisti SESTANEK DELEGATOV PROP AGANDNE KOMISIJE PRilO ZLOS 15. 12. 1979 1. je bil v prostorih ZLOS napovedan sestanek delegatov propagandne komisije pri 10 ZLOS. Odziv delegatov iz organizacij ZLO S je bil, kot vedno doslej, slab , kar je znak slabe organiziranosti in neodgovornosti izbranih delegat ov, zadolženih za propagandno dejavnost v ae ro klub ih. Tako obnašanje posameznikov je nesprejemljivo in mislim, da je že skrajni čas, da o tem spregovorijo člani aktivov ZKS pri aeroklubih. Mislim, da je to potrebno obravnavati tudi na prihodnjem sestanku 10 ZLOS, sicer bo ta dejavnost v nekaterih organizacijah ZLOS popolnoma zamrla. Čeprav na seji ni bilo dovolj delegatov, so po obravnavi predloženega denevnega reda potrjene naslednje ugotovitve in predlogi: 1. V preteklem letu je bila javnost prek javnih občil in TV
dobro obveščena o delu in rezultatih ZLOS. Za uspešno propagando v letalstvu imajo zaslugo predvsem posamezni novinarji športnih redakcij nekaterih naših časopisov, ki so naklonjeni letalskemu športu. Sprejet je predlog, da se posebno zaslužnim za njihovo aktivnost in sodelovanje, kot tudi redakCijam, podeli pismeno priznanje ZLOS. 2. Ugotovljeno je, da so bile posamezne organizacije ZLOS na propagandnem področju zelo aktivne, druge pa popolnoma pasivne. Dogovori, sprejeti od strani delegacij na ravni 10 ZLOS, da se začne intenzivno zbirati gradivo za izdajo monografij posameznih aeroklubov oziroma izdelavo zgodovine slovenskega letalstva, se ne izpolnjujejo. Do sedaj je svojo obveznost izpolnil samo AK Ptuj, ki je izdal tudi že dve svoji številki revije Krila in s tem verjetno končal delo pri zbiranju gradiva. V nekaterih aeroklubih izvršni odbori niti po enoletnem dogovoru še niso imenovali odgovornih referen-
tov za propagando. Izdelava monografij aeroklubov bi morala biti končana do kraja meseca maj a 1. 1., v kolikor želijo, da bo gradivo njihove organizacije vneseno v zgodovino slovenSkega letalstva. Prav tako so še vedno redke naše organizacije, ki vs~ občas no pošiljajo svoje prispevke in fotografije za objavo v reviji Krila. Zadolžitve, ki so jih dali javno na seminaIju v Portorožu upravniki letalskih šol, so bile do sedaj izpolnjene komaj 20%. Sprejet je tudi predlog uredniškega odbora revije Krila, ki predlaga za 1. 1980 izdajo 10 številk na 320 straneh. V večbarvnem ovitku bi bilo izdelanih 6 številk, dvobarvnem pa 4. Sprejet je bil tudi predlog za povišanje letne naročnine od 80 na 120 din oziroma cene posamezne številke revije na 15 din. 3. Predložen je delovni program propagandne komiSije pri 10 ZLOS za leto 1980 in sicer: - Vsi izvršni odbori AK morajo do skupščine ZLOS, ki bo v mesecu februarju, imenovati odgovorne referente za propagandno dejavnost oziroma odbore za izdelavo monografije kluba in njihova imena poslati ZLOS. - Aeroklubi se obvezujejo, da bodo za revijo Krila redno pošiljali svoje prispevke in fotornaterial o delu in dogodkih v svoji sredini. - Čim bosta razpisana zvezna natečaja "Ikarovo pero" in "Selenitska 'paleta", morajo aeroklubi v to akcijo vključiti čim več šol s svojega območja.
v
- Aeroklub Celje proslavlja v
1. 1980 jubilej 50-letnice svoje ustanovitve. V to proslavo so se dolžne vključiti vse organizacije ZLOS. Aeroklub Celje mora pravočasno poslati vsem klulJom in ZLOS program te proslave, redakciji Krila pa piSni prispevek. - V zveZI s proslavo 35-letnice ustanovitve prve slovenske
vlade v Ajdovščini se mora v ta program vključiti tudi celotna ZLOS. Letalski center v Ajdovščini je dolžan pravočasno poslati ZLO S in ostalim klubom svoj program sodelovanja v tej proslavi, uredništvu Krila pa pisni prispevek. - Vsi klubi morajo do konca maja 1980 zbrati dokumentacijo in fotornaterial za izdelavo svoje monografije ter izkoristiti možnost objave v reviji. - Vsi organizatoIji raznovrstnih tekmovanj v letalski
Električni
model80
dejavnosti so dolžni po konča nem tekmovanju poslati pisne prispe~ke in fotodokumentacijo uredruštvu revije Krila za objavo. - Brez izjeme so vsi klubi v Z~OS dol~ni pošiljati svoje pnspevke, kI se nanašajo na seje odborov ali pa na letno skupšči no~ ~redništvu Kril, ki jih bo objavilo v letalskem vestniku. 4. Za predsednika propagandne komisije pri 10 ZLOS je ponovno predlagan dosedanji predsednik tov. Gustav Ajdič.
variometer
Instrument deluje na principu merjenja pretoka zraka, v tujini poznan pod imenom ·Metalisondenvariometer. Sonde, ki jih uporabljam, so proizvod svetovne znane firme Westerboer. . Instrument indicira dviganje m spuščanje s štirioglatim kazalčnim indikatorjem, ima pa tudi zvočni del s tako imenovanim dvotonskim audiogeneratorjem, katerega jakost si lahko poljubno nastavljamo. To omogoč a pilotu, da ima v vsakem trenutku informacijo o dviganju oziroma spuščanju in to v obliki audiosignala. Znano je, da po nekaj urah vaje lahko skoraj popolnoma opustimo gledanje na variometer in letimo le po zvoku. Instrument omogoča, da pilot izbira med dvema časovni ma konstantama glede na vremenske pogoje. Grajen je v t~hnik:i integriranih ve zij , s čImer je zagotovljena miniaturnost in zanesljivost delovanja. IZVEDBE 1. osnovna verzija, to je električni variometer z zvočno in kazal čno indikacijo dviganja oziroma spuščanja, TE kompenzacijaje izvedena z Nicksovo cevko;
2. osnovna verzija zdajalcem optimalne hitrosti preskoka (dajalec je izveden pneumatsko), MC vrednost lahko zvezno nastavlj.amo med O in 3 mis, s posebrum preklopnikom izbiramo režim z balastom ali brez njega; 3: osnovna verzija zdajalcem optImalne hitrosti preskoka in in tegratoIjem, ki računa srednjo. vrednost dviganja, ki jo odčItavamo na posebnem instrumentu. TEHNIČNE KARAKTERISTIKE Mere: 80x80x130 mm z okroglo čelno plo ščo premera 80 mm, torej je mogoča v~rad-
nja v vsako standardno odprtino v instrumentni plošči. Območja: ± 3 mis, po posebni želji je mogoče instrument dobaviti tudi z okroglim indikatorjem s premerom 80 mm in poljubnimi območji. Časovna konstanta: možnost izbiranja med 1 in 2 sekundama. Napajanje: 9 do 15 V IX, poraba toka je zelo odvisna od glasnosti iz znaša cca 100 mA. Instrument je mogoče napajati iz istega akumulatorja kot radijsko postajo. Temperaturno področje delovanja: - 15° do + 50°C. Točnost: ± 5 %. GARANCIJA: 1 leto od dneva prodaje in servisiranje v času, ki je krajŠi od 15 dni. ROK DOBAVE: 15. II. 80
Jadralna letala, ure, kilometri. .. STEVILO JADRALNIH LETAL V LZJ V LETU 1979
Delfin Bosna in Hercegovina št. letal Trener 7 Blanik L-13 Mosquito 4 Cirrus st. 4 Cirrus 17 Meteor 1 Kosovo 5 Trener Blanik L- 13 Libis 17 1 Cirrus st. 1 Foka '1 Delfm Pilatus 2 skupaj 26 Vojvodina Blanik L. 13 Črna gora št. letal Cirrus st. Blanik L-13 2 Cirrus 17 Cirrus st. 2 Delfin Cirrus HS 1 Trener skupaj 5 Cirus HS Libis 17 Hrvaška št. letal enosedežna 20 dvosedežna 9 skupaj 2 REZULTATI Makedonija Blanik L-13 Trener Delfin Cirrus st. Pilatus Slovenija Blanik L-13 Pilatus Cirrus st. Jantar Delfin Cirrus 17 Trener Club Libelle Mucha 100 Meteor Astir Phoebus DG 100
Srbija Blanik L-13 Cirrus s1. Cirrus 17
št. letal
2 5 2 2 1 skupaj 12 št. letal 27 13 11
9 4 4 3 3 1 1 1 1 1 skupaj 79 št. letal 13 4 2
republika BiH Črna gora Hrvaška Makedonija Slovenija Srbija Kosovo Vojvodina skupaj
2 1 1 skupaj 23 št. letal 2 1 skupaj 3
•
št; letal 4 7 2 2 3 3 1 skupaj 24
JADRALNE DEJAVNOSTI V LZJ ZA LETO 1979
št,. jadr. pilotov 297 24 218 50 524 231 12 135 1491
št. jadro
letal 25 5 31 12 79 23 3 24 202
nalet ur 3306 197 3947 1092 10492 2330 -
3031 24395
preleteni km 16309 -
15445 5220 121350 3138
-
31100 192562