Krila 2 1982

AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA

Pred

El7 KAJ

DELA

skupščinami

Vse članice ZLOS-a trenutno pripravljajo poročilo o rezultatih dela v letu 1981 ter strokovne in finančne plane za leto 1982. Prav tako pripravljajo zaključne račune prihodkov in odhodkov za leto 1981. Vse to bodo člani ' obravnavali na svojih letnih skupščinah, ki so obvezne za vse članice, tako po zakonu o društvih, kot po statutih. Vse te skupščine naj bi bile končane pred sezono. Vse članice pa so dolžne dostaviti Zvezi zaključne račune prihodkov in odhodkov za leto 1981. Te podatke potrebujemo za letno poročilo o delu ZLOS-a, ki ga PS ZLOS izdela vsako leto po dogovorjeni metodologiji. Ta poročila dostavimo vsem članicam ZLOS-a ter vsem strukturam izven naše organizacije, ki posredno ali neposredno sodelujejo ali pa so zainteresirane za razvoj športnega letalstva v Sloveniji. Takšna poročila, bi morale vse članice izdelati tudi za svoje občinske ali regijske strukture. Dejstvo

je namreč, da le od široke informiranosti zavisi afirmacija posameznega društva v občini ali regiji. še posebej to velja za letalske šole. V tem vsekakor prednjači ALC Lesce, ki vsako leto izda tiskano brošuro o rezultatih, problemih in programih svojega dela za območje Gorenjske regije, ki je sofinancer tega centra.

Drugo zelo aktualno vprašanje v začetku tega leta je vsekakor revija KRILA. Problem so prispevki z vsebino, ki j ih je premalo od članic, ter prihodki iz naslova reklam. Po predračunu za leto 1982 so zagotovljeni viri za revijo premalo v odnosu na izdatke. To razliko je možno pokrivati le iz naslova reklam,ki pajih na žalost ne dobimo od naših članic . Zavedati se moramo, daje to naša skupna revija in ne revija delovne skupnosti Zveze.

Prepričani smo, da boste z razumevanjem sprejeli ta poziv, sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC

- ALI JE PARTIZANSKI GOLAŽ?

- NE, GORIVO ZA LETALSKO SEZONO 1982.

Karikatura: Janez Brezar

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XII.

* JANUAR 82 * ŠT. 2

Čeprav vse ka že, da letos na Brniku z veliko letalsko prireditvijo ob 40·!etnici jugoslovanskega voja škega letalstva zaradi varčevanja ne bo nič, to skoraj nič ne zmanj šuje pomembnosti izjemnega razvoja našega vojaškega letalstva in proti· zračne obrambe v minulih štirih desetletjih. Obljubili so nam, da bomo letos lahko izčrpneje pisali tudi o našem voja škem letalstvu in morda celo predstavili novega doma č ega reaktivnega trenažerja G-4 (super Galeb) . Za uvod k temu pisanju objavljamo v tej štev i lki prispevek o štiri desetletnem razvoju VL in PZO ter naslovnico z voja škim pilotom v bojnem letalu. - Sicer pa smo se odločili , da to številko zaradi obilice dobrega gradiva razširimo za 8 strani: namesto 24, ste jih dobili ka r 32 plus Vestnik. Do ber t ek!

naslovna

str. 4

40 let našega vojaškega letalstva Letalska pošta Letališče Ig že na papirju!

Trenaža za tekmovanje Od želje leteti. do letenja Venčeslav Vrtovec - letalski opazovalec v prvi svetovni vojni Mali Brandenburg O modelarskih kategorijah Vestnik

4 7 12 14 18

20

26 30

str. 7

str. 20

Izdaja Zve za le tal sk ih organ iz acij Slovenije v L jub ljan i, LepI pot 6 . Revi ja izh aja vsak mesec , razen Jul i ja ln avgusta ' Grad l'Jo za objavo II KRI LI H pr ispevajo ljub i te lj i letalstva brezp l ačno . Denarno nagrado prejme samo av lor fo tog ra fi je . upo rab lj ene za nas lovno ", Ira n: 500 d in za ba rvn i d iapoz it iv. 300 din za č rnobe l i poziti v . Za točno s t vse b ine SVOJih p risp evkov odgovaqajo pisc i sam i _Va b imo vsakogar. na j sode lUje II reviji s po r oči l i in slik am i . k i obravnavajo d ej avnOSIl. kOl : modelar s tvo . ja dral stvo. padal s t vco. motorno letenje. rake ta rstvo. zmajar stvo ln balona l s tvo .

Uredru s tvo SI pndrž u je prav ic o skrajša li . dopolniti ah pn lago d lt l pri spevk e g lede na p ros tors k e ln kakovos tne zdhteve v reviJI' U redni šk i odbor Glis tav Ajdic . M i r ko Bit e nc . St ane B lz l l l . Jan ez B rez ar . J lHlJ F ranko . Domin i k G regl .

B e ll.la r K er š ic . Leon M esan C. Francek Mo rdej. Ma rj an M ošk(;n (g lavn i ln odgovo rni uredn ik ). Jože Pe r havc . Sreco Petrle (tehnICf11 .!redn lk) 111 C I n i TIček' Naslov uredništva : M a rj an M oškon. poštni p redal 33 . 6800 1 Novo mesto' Prispevki za nas le dnjO š tevilko morajo biti v urecin ištvu na jpozneje do 10 dne teko ce ga meseca - RokopI sov ln Sl ik ne vračamo . .. al e n bf1rVfl l tl dlapolltivov Irl tUJih knj ig . če le prIlo zena ovoJnica s p ovrat n im na s lovom ln po tr ebn imi Lflamk am l' N as lov uprave ' Zveza letalskltl organizaCij S loven ij e . LepI pot 6. poštn i predal 496 . 61001 LJUBLJANA. te lefon (061) 222 - 504. t ekOČ I račun pri ZLOS. stev o50 10 1-- 678 - 51077. Sp remembo naslova sporoČite upravI rev ije ter obvezno napi si !!'! stari ln nov I nas lov. upravI revIJ e sporoči t e tud i. če rev IJe ne prejemate redno · Le t na naro čn ina 200 d i n. cend po sa mezne š tev ilk e 25 din ' LektOriranje rokopI SOV. graf i č na p rip rava ln tis k : Dol enjs k i Informa ti vn i ln t iskar sk i cen ter N ovo me s to

VOJAŠKO LETALSTVO Letos slavi naše vojno letalstvo in obramba štiridesetletnico od ustanovitve ali bolje rečeno 40 let od prve uspele akcije, ko sta sodelavca narodnoosvobodilnega gibanja Franjo Kluz in Rudi Čajavec 21. maja 1942 preletela z letaloma potez in breguet iz letalskih enot Nezavisne države Hrvatske v Prijedor na svobodno ozemlje. S tem dnem se je torej začelo delovanje partizanskega letalstva, če­ prav je Vrhovni štab NOV in POJ že januarja tega leta organiziral prve letalske skupine za prevzem pomoči iz Sovjetske zveze, ki pa ni prišla. protizračna

**************************

Slika levo: monta~a Orlov v mostarskem SOKU

Prvi ~rtizanski pilot - narodni heroj Rudi Čajavec

Priložnost za prvo bojno akcijo partizanskega letalstva se je ponudila 4. junija 1942, ko je ustaška "Črna legija" prodrla iz Dubice na osvobojeno ozemlje. II . krajiškemu odredu v pomoč proti tej sovražni enoti sta vzletela Franjo Kluz in njegov mitraljezec Ivica Mitrečič. Kluz je o dobro opravljeni nalogi poslal poročilo tudi Krajiškim partizanskim novinama, ki so ga objavile še isti dan: ,,4. junij. Danes ob 7. uri in 45 minut sem opravil let z bombardiranjem Orahovega in ustaških kolon , ki so napredovale proti Medjedju. Bilo jih je okrog 800. Tankov in topov nisem videl. Kolemo sem tako razgnal in prestrašil, da so skakali v vodo in močvirja ob Savi, ker v Prosaro niso mogli bežati zaradi naših, ki so jim bili za petami na 200 do 300 metrov. Z našimi sem vzpostavil stik. Kaže, da so se naši že spopadli s sovražnikom.

Okrog Dubice nisem videl nobenih premikov sovražnikove vojske.

LETALEC - PARTIZAN"

Istega dne, že zgodaj zjutraj, sta vzletela z letališča Urije pri Prijedoru tudi Rudi Čajavec z mehanikomstrelcem Mišom Jazbecem. Nad Banja Luko sta metala letake in napadla z bombami in strojnico letališče in skladišča, pri tem pa je bil Čajavec zadet in letalo se je pri zasilnem pristanku pri vasi Kadinjan razbilo. Jazbeca so ustaši ujeli živega in ga odpeljali v Banja Luko.

Ostal je samo še Kluzov potez 25.

7. junija sta Franjo in mitraljezec Ivica spet uspešno napadla Bosanski Novi in

Dvor, potem pa se je 10. junija začela velika sovražnikova ofenziva na Kozaro. K1uz in Mitrečič sta se morala 14. junija umakniti na varnejše letališče v Lušci Palanko, med letom pa spet metala letake in napadala sovražnikovo kolono.

V drugi polovici junija ni bila izvedena nobena letalska akcija , saj so hoteli "prihraniti letalo za najnujnejšo silo. Ceprav so sovražnikova letala vsak dan preletavala in napadala Lušci Palanko, dobro zamaskiranega poteza niso odkrila. Šele 5. julija je bilo odločeno, da bo Kluzovo letalo pomagalo je bil za naše ljudi in borce zelo ohrabrujoč, hkrati pa je seveda krepko nočna akcija in narejen tudi en poskusni start. Vendar je bil načrt pozneje spremenjen in polet je bil predviden za 6. julij ob 10. uri. Pripravili so stezo in demaskirali letalo, takrat pa se je iznenada pojavil nemški lovec, ki je v nekaj napadih z bombami in streljanjem uničil Kluzovega poteza.

Tako se je končala kratka, vendar pomembna dejavnost prvih letalcev naše narodnoosvobodilne vojne. Njen pomen ni bil samo v bojnih podvigih, ki jih niti ni bilo veliko, toda moralni in politični učinek je bil za naše ljudi in borce zelo ohrabrajoč , hkrati pa je seveda krepko prizadel svoražnika.

Za prebivalce Bosanske Krajine pa je imel prestop domobranskih pilotov v vrste narodnoosvobodilnega gibanja še globlji pomen, saj so pokoli in nasilstva ustašev in četnikov spodbujali bratomorno vojno. Poleg tega je ustaška propaganda poskušala še poglobiti ta prepad , ko je prikazovala narodnoosvobodilni boj kot čisto srbsko gibanje. Najvažnejša naloga Partije je bil boj za bratstvo in enotnost narodov, od česar sta bila v veliki meri odvisna uspeh in razvoj vstaje.

V ta boj sta se takoj vključila tudi partizanska letalca Čajavec in K1uz.

Nastopala sta kot predstavnika hrvatskega naroda na mitingih v Prijedoru in drugih krajih osvobojenega ozemlja, ter tako dokazovala, da se tudi Hrvatje borijo proti okupatorju

Dežurni par migov med opravljanjem naloge

in ustašem. O tem so pisali tudi vanje, ter obnoviti industrijo za proizvodnjo lastnih letal, jadralnih letal in časopisi. opreme za naše vojno letalstvo.

V sovražnem taboru pa je prestop Vse to je zahtevalo nove neizmerne Čajavca in Kluza ustvaril pravi prenapore, saj je bila vsa domovina v plah, kar je mogoče prebrati v števil- ruševinah. Takorekoč iz nič so rasli nih njihovih dokumentih in sklepati inštituti, akademije, remont ni zavodi, po njihovih paničnih akcijah. 4. julija doma skontruirana in zgrajena letala, so celo sestrelili lastnega bregueta 19, osvojili smo najsodobnejšo opremo in misleč, da je partizanski... Ko so vrhunsko znanje. končno uničili Kluzovega poteza, so Tretje obdobje, v začetku šestdesešteli to za svojo veliko zmago! tih let, se z vsebinsko spremembo v Spomnili smo se teh slavnih dni naši splošni ljudski obrambi prilagaja pred 40 leti, kot uvod v letošnje času tudi z uvedbo nadzvočnih letal. proslavljanje našega vojnega letalstva Širili smo idejo neuvrščenosti s šolain protizračne obrambe. njem letalskega kadra v prijateljskih Prvo obdobje tega razvoja , ki se je deželah, in večino potreb našega letalkončalo nekako ob koncu druge svestva in protizračne obrambe zagotavtovne vojne, je podvig brez primere: ljamo doma, najsi bo z lastnimi konna tleh okupirane Evrope, sredi naj- strukcijami ali z licenčnim sodelovahujših bitk in v· naročju sovražnikov njem. Celo pri vrhunski tehniki za divizij in domačih izdajalcev, se je protizračno obrambo, kjer moramo še rodilo vojaško letalstvo, raslo in zore- vedno precej uvažati, smo dosegli prve lo v partizanskih pogojih, ter končalo uspehe v osamosvojitvi. boj sodobno opremljeno in razvito , z Kot vedno do zdaj, se zavedamo, da vsemi vrstami letal, z organizirami je pri vsem tem razvoju odigral enotami zaledja, s številnim in pre- usodno vlogo človek . Vse težave smo kaljenim zborom pilotov in drugega premagali predvsem z iskrenimi in letalsko-tehničnega kadra. Česa po- tovariškimi odnosi med našimi vojnidobnega v drugi svetovni vojni ni bil mi letalci. Njihova moralno-politična sposoben nihče, razen nas. enotnost in odloča opredeljenost v V prvih ' povojnih letih šmo morali duh';! ustave in politike Zveze komutemu našemu mlademu silaku ustvariti nistov pa zagotavljata, da bodo tudi v tudi pogoje za zdravo rast: obnoviti bodoče zvesto izpolnjevali vse naloge, letališča, nastaniti ljudi in opremo, ki jim jih zastavljajo narodi in narodpostaviti organizacijo , zagotoviti po- nosti socialistične samoupravne Jugopravila, ustanoviti šole za mlade kadre slavije. in njihovo idejno politično oblikoM.MOŠKON

mA oLETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER Poleteli smo v Novo leto Clani Letalskega centra Maribor smo lansko sezono zaključili z novoletnim praznovanjem v prijetnem gostišču zunaj Maribora. Udeležili so se ga skoraj vsi aktivni člani s svojimi soprogami in čeprav je bila zadnja sezona za nekatere člane (padalska sekcija) dokaj kritii!na, smo jo slovesno zaključili v dobri veri, da bo prihodnja sezona boljša.

Zaključek letalske sezone pa nam seveda ne pomeni, da smo preko zime pozabili na letališče in na družbo, s katero preživima celo poletje. Tudi v zimskem času se redno sestajamo na letališču ali v učilnici v mestu. Na letališču nas čaka delavnica, v kateri nikoli na zmanjka dela, vsak pa tudi rad poklepeta in vidi kaj je novega.

Ker nam je bilo med novoletnimi prazniki vreme dokaj naklonjeno, smo se v nedeljo, 3. januarja, zopet zbrali in tudi uradno odprli novo sezono. Ob devetih nas še ni bilo veliko, vendar so zaspanci, ki so nameravali ostati doma, takoj, ko so zagledali v zraku prvo letalo, prihiteli na letališče. Južni veter je pobral ves sneg in ker je bila travnata steza mokra, smo poletali in pristajali na as[altni stezi.

Vreme za jadranje sicer ni bilo ugodno, vendar so naši jadralni in motorni piloti napravili kar precej šolskih krogov, padalci pa tudi nekaj skokov.

Na letališču je poletel tudi letalski model in tako smo z zadovoljstvom ugotovili, da so pri tem novoletnem

Ptujski kurir vzleta na smučeh

letenju sodelovale vse štiri sekcije letalskega centra. Ko smo pospravili letala in padala, smo bili zopet nekako po tešeni, saj sta nam v tem zimskem času, ko manj letimo in skačemo, vsaka minuta letenja in vsak skok dobrodošla.

Ta dan je bil za nas še posebej zanimiv, ker je bilo na bližnjem Pohorju tekmovanje za Zlato lisico. Letalci smo lahko kar iz zraka navijali za dekleta, ki so se spuščala po pohorski strm ini.

- fk -

Bela opojnost tudi na Ptujskem

letališču

Kom.aj zapadli sneg ni presenetil ptujskih letalcev. Z velikim navdušenjem so pripravili starega orla in (beli kurir) mu nadeli zimske copate. Po nekajurnem gretju motorja s [enom je dal stari prijatelj znake življenja. Ker so naši letalci navajeni ravnice so brž sedali na pilotski sedež in poskušali smučanje na ravnem. Prvi polet s tremi zajetnimi piloti ni uspe/. Uspela je samo prva faza - zalet V=50 km/h.

Ko je stari orel poteptalyzežno pot je kot blisk šinil v višayein vsi navzoči piloti so uživali ob;1etenju v čudovitem sončnem zimskem 'dnevu.

Vsem slovenskim pilotom želimo mnogo takšnih užitka v in srečno 1982.

PTUJSKI LETALCI

mA oLETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER

PZL 104 WILGA -

v Sloveniji še tujka ...

Kdaj spet klubska letala za slovenske padalce Taka in podobna vprašanja sz ze dalj časa postavljajo padalci in upravniki v slovenskih aeroklub ih. Ne mislim, da bo s tem sestavkom problem slovenskega padalstva rešen, vendarle pa upam, da bo prišel v roke tistemu, ki je za to odgovoren. Odkar je iz večine slovenskih aeroklubov odšlo letalo Kurir slovensko padalstvo občutno nazaduje, vrste navdušenih fantov in deklet se redčijo, tudi prenekatero df!-

;;r!

I

......-~ '

Prospekt zatrjuje, da lahko Wilga pristane in vzleti na vsakem manjšem športnem igrišču

t5m~ ,~--------- ~Innm~:-m;-;?Jl _: m~1fr ___

Vzletni razdalji z enim in tremi jadralnimi letali v vleku

voljenje športnega padalca, ki je bilo z dopolnilnim delom težko prigarano, je propadlo. Že vrsto let poslušamo obljube da bo letalo Utva rešilo probleme, pa jih ni in tudi AN-2 ga ni. Tudi če bi imeli letala AN-2, ki so nujno potrebna, si z njimi večina klubov ne bi mogla kaj dosti pomagati Slovenski padalci potrebujejo letalo, v katerega bi lahko sedli vsako popoldne, da ne rečem v soboto in nedeljo, kot je bilo v praksi leta nazaj. Temu primerna je bila tudi množičnost v padalskih vrstah Slovenije.

Katero letalo bi lahko rešilo problem padalstva v Sloveniji? Sem ter tja se sliši ime poljske Wi/ge vendar nekateri zlobneži hitro pripomnijo: "Oh ta vzhodna ,jajca '1" Za aeroklube v SR Srbiji in Makedoniji in celo za Švicarje, ki so jih nabavili večje število za klubske namene, pa so dobra.

Dobro bi bilo verjeti prospektu ali pa se prepričati o sposobnosti t.ega večnamenskega klubskega letala pri tistih aeroklub ih, ki to letalo s pridom uporabljajo.

Ce kdo meni, da nimam prav naj to napiše in naj predlaga boJt ekonomično in cenejše letalo.

BOGOMIR BAJC

Internat motornega letenja v Ptuju Tudi letos je JLA skupaj z LZJ organizirala začetni tečaj za motorne pilote. Tako smo dobili mladi jadralni piloti možnost, da se prvič srečamo z motornim letalom. Po opravljenih zdravniških pregledih in selektivnih izpitih nas je iz slovenskih aeroklubov ostalo sedem. To smo bili: Sali Huseini (AK Maribor), Samo Cebulj (AK Velenje), Roland Mozetič (AK Ajdovščina) ter Gorazd Habjan in Bojan Jeras (AK Ljubljana). Z delom v klubu sta si tečaj omogočila tudi Vlado Korošec (AK Slovenske Konjice) in Otmar Gaiser (AK Ptuj).

V lepem poletnem popoldnevu smo se prvič srečali na ptujskem letališču v MosKanjcih. Naš novi dom, v katerem smo preživeli mesec dni, smo si postavili kar iz sivozelenega platna, aluminijastih cevi in debelih tramov. Namestili smo vojaške postelje in uredili ostale

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER stvari, tako da se nad udobjem ni pritoževal.

Vzdušje je bilo dobro in vedno bolj smo si želeli leteti. Seveda smo se morali prej dobro teoretično pripraviti.

Ze pred izpiti smo se veliko pripravljali in učili, vendar smo se na tej nekajdnevni pripravi naučili še veliko novega. Ves čas so se z nami ukvarjali uči­ telji motornega letenja: vodja Danilo Hojnik ter Kostja Kolarič in Zan Pižam.

Najprej smo se seznanili z letališčem in okolico. Spoznali smo delovne cone, osnove letalske terminologije, upravljanje UTVE 75, zasilne postopke in uporabo padal. Po konča­ ni teoretični pripravi smo položili tudi izpite. Tako smo izpolnili vse pogoje in začeli s prvimi poleti. Prvič smo se na informativni polet odpravili 25. junija. Ze prvi stik z Utva nas je prepričal, da je bila dobra priprava nujna, imeli pa smo tudi občutek, da bo do prvega samostojnega poleta potrebno še veliko delati.

Vsako jutro smo se zbirali na mestu, kjer smo imeli maketo šolskega kroga in se pripravljali na polet ter obravnavali napake, ki so se pogosto pojavljale. Vsak dan smo morali napisati tudi pripravo za naslednji dan. Iz dneva v dan smo bili bolj praktično in teoretično pripravljeni.

Učitelji so nam vse bolj zaupali, pa tudi graje so bile že za najmanjšo napako hude.

Ko smo imeli osem do deset ur naleta, je bil čas za samostojen polet. To nihče

je pomemben trenutek. Učitelj ti da zadnja navodila. Zapreš kabino in kar ne mqreš verjeti, da je desni sedež prazen. Se zadnja kontrola pred poletom: vrata zavarovana, korak mali, magneta vključena, zmes bogata, zavore odblokirane, trimer nastavljen, gorivo odprto, zakrilca izvlečena. Z občutkom dodaš plin, zastavice bežijo mimo vse hitreje, nos se rahlo dvigne, letalo malo podrhti in že si v zraku. Šele po prvih zavojih se spet zaveš, da letiš sam. Prepričaš se, če res ni nikogar na desnem sedežu. V srce se naseli veselje, ponos in sreča tega prvega leta. Vse pa mine hitro in že se pripravljaš na pristanek. Ko se mehko dotakneš tal, si vesel in zadovoljen, saj je za začetnika pristati najtežje. Med sabo si čestitamo, starejši piloti pa nas po stari navadi krstijo z močno brca.

Vse več smo leteli in knjižica letenja se je hitro polnila. Po dvajsetih urah naleta smo odleteli na prve prelete. Veliko dela smo imeli z navigacijo in vodenjem letala, hkrati pa smo spoznavali mesto in letališča, kjer smo pristajali in poletali. S preletav smo se vračali polni vtisov in doživetij. Tako se je naše učno letenje bliža~dncu.

Zaključili smo ga z izpitnim letom, ki smo ga vsi končali uspešno.

Zelo smo hvaležni našim učiteljem, ki so v pouk vložili veliko truda. Dobro smo se razumeli in bili kot pravi prijatelji. Še si želimo srečanj z njimi.

Zahvaljujemo se tudi AK Ptuj, JLA, LZJ in našim matičnim klubom, ki so nam omogočili šolanje. Prepričani smo, da smo se v internatu veliko naučili in da bomo pridobljeno znanje še lahko izpopolnjevali v klubih Na prvo srečanje pa nas bodo za vedno vezali lepi spomini.

TECAJNIKI

Predlog za razmerje Uvedite rubrike: "Analiza letalskih letenju" in "LetaSRS in vsa nova v SFRJ).

Sicer pa predlagam razmerje član­ kov: šport 30 %, zgodovina 20 %, vesti 10 %, tehnika 15 %, varnost letenja in nasveti 15 %, ostalo 10 %.

Letališča predstavite na tak način kot jeppessen, brez termičnih pogojev, samo karte in značilne podatke. nesreč", "Varnost v lišča" (ponovitev za

Udeleženci internata v Ptuju

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER Pišite o tehnikah letenja v slabi vidljivosti, ponoči in pozimi. Objavite prisilne ppstopke pri aerovleku in o šolanju - ne poznam nobene literature, vse se dela po sistemu "rekla-slišala . .. ". Napišite kaj o izvenletališčnem povlačenju, ponovite prispevke o izvenletališčnih pristankih jadralnih letal in izboru terena!

Spregovorite kaj o pravilni pripravi pred letenjem (varnost!), o meteoroloških kartah in depešah TAF,METAR. Povejte kako deluje SELCAL, EGT, reševalni jopič. Objavite športni pravilnik (co de sporti[) ter klase, kot so npr. motorne Cl, C2, C3 in druge.

Nekdo naj zbere (morda šolski center IAA) vse okrajša ve, kot so: Vso, Vsi, Vne, Va, Vfe, VI, V2, Vrotate in jih razloži. Pišite tudi o plastičnih modelih za sestavljanje.

Vsaj enkrat letno objavite spisek domače in tuje letalske literature, in kje jo je možno nabaviti. Pozdrav!

NEPODPISANI Ptuj

lahko smo

srečni

Mislim, da so Krila kot taka, v redu.

Ce bi prihajala točneje, ne bi bilo slabo. Vsekakor pa smo lahko srečni in hkrati ponosni, da imamo vsaj to, česar nikjer drugje v Jugoslaviji nimajo.

BOJAN WEITZER Maribor

Sodobni instrumenti in jadralna letala Pogrešam prispevka o taktiki preletov, o uporabi računarjev in o sodobnih instrumentih v jadralnem letalu, razlago njihove zgradbe, delovanja in uporab e. Pri tem mislim tudi na računalniške inštrumente z LCD displejem, ki združujejo vse podatke in tudi nudijo vse podatke. Pogrešam opise jadralnih letal, mislim na konkretne risb e s preformansami, kar bi lahko bila rubrika, recimo na sredini, da bi se dalo iztrgati in pozneje liste združiti v pregled sodobnih letal.

Ni treba, da so Krila tiskana na tako dobrem papirju. Lahko bi bila na navadnem časopisnem, z izjemo ovit-

ka, kar bi po cenilo izdajanje, oziroma, še boljše, lahko bi povečali obseg revije. Tudi z reklamami bi lahko dobili denar za revijo, česar pa do sedaj nisem opazil.

JULIJAN SOSIČ Ajdovščina

Kako delajo drugje Revija naj izhaja bolj redno, članki naj bodo po panogah bolj enakomerno objavljeni, ne enkrat samo o padalstvu, drugič o modelarstvu in tre tjič o zmajarstvu.

Pišite več o tem, kaj delajo drugi klubi in kako športno letalstvo in druge panoge živijo drugje po svetu, zlasti v sosednjih državah. Poro čajte o aktualnih športnih in tehničnih dosežkih v svetu, o načinu šolanja letalskega osebja v klubih, vojski in podjetjih. Zanima me tudi nova in stara strokovna literatura, ki obstaja pri nas, in kako lahko pridem do njc'.

Sicer pa mi je revija zelo všeč in mislim, da bi bila za našo dejavnost velika izguba, če bi prenehala izhajati.

PETER RA VNAK Slovenske Konjice

Starejšim delamo krivico ni več pokojne Cvetke ki je zavzeto zbirala gradivo · za zgodovino slovenskega letalstva.

Zdaj se nihče več za to ne zanima. Kaj dela Zveza ? Marsikdo bo ostal anonimen, morda ga že celo ni več, čeprav bi lahko povedal marsikaj zanimivega iz predvojnega in {XJvojnega letalstva, zlasti o prvih začetkih na Primorsk em, po priključitvi k Jugoslaviji.

Sam sem začel kot modelar leta 1938, bil pri prvih poletih letalske grupe v Ljutomeru, s "ceglingi" v Križevcih, potem pa učitelj letenja in inštruktor v civilnem in vojaškem letalstvu. Letel sem z več kot 50 različnimi letali . . . Ne mislim, da je to kaj posebnega. Za to sem se odloc'il, to so zdaj lepi in slabi spomini, tisoče in tisoče ur v vseh mogočih "škatlah" ponoči, v megli, nevihtah in burji.

Toda to je tudi del zgodovine našega letalstva, od dogodkov do ljudi, ki jim danes ne posvečamo niti malo pozorŽal

Klan čn ik,

~A oLETALSKA

POŠTA oPAR AVION oAIR MAILoVIA AEI

nosti, čeprav so ustvarili delček tega kar krasi jugoslovansko in slovensko letalstvo. Prav gotovo jim delamo krivico.

Oblik in možnosti za srečanja, s katerimi bi vsaj malo osvežili goli boj za kilometre in uvrstitve, je dovolj, le najti je treba nekoga, ki bi se nad tem resneje zamislil.

Revija je lepa, potrebna in vse priznanje tistim, ki jo vodijo. Zato nadaljujmo, popestrimo in zabeležimo.

Tovariški pozdrav, "letalski luftar" DRAGO GABRIJEL Postojna

Predplatit CU i drugove Poštovani drugo vi!

Zabrinule me je vaša trenutačna situacija koja je zbog nedovoljnih financijskih izvora dovela upitanje daljnje izlaženje vašeg lista. Razlog je tim veCi što ste vi jedini informator i list ove vrste u zemlji.

Ukoliko se ipak odiučite za daljnju nakladu ovog lista - bez obzira na broj godišnjih izlaženja i cjenu, preplatit cu na vaš list još najmanje 5 ili 6 klubskih kolega, zainteresiranih za vašu reviju, a ujedf10 i pomoc u ovim teškim trenucima, kako bi ih SIli zajedno što uspješnjije prebrodili. Drugarski pozdrav! ŽARKO LJUŠTlNA, Opatija A. K. "KRILA KVARNERA" Rijeka

PONUDBA & POVPRAŠEVANJE V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, t:er sodijo po vsebini v letalsko in .nodelarsko področje. Oglase pošiljajte na naslov uredništva: Marjan Moškon, o. p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Prodam napravo za daljinsko vodenje SIMPROP SSM CONTEST 8/16 kanalov, komplet, s tremi servomotorji. Sekirnik Aleksander, Novosadska 14,61110 Ljubljana, tf: 061 44 353.

* * * Naročite

se na MODELARJA, edino strokovno glasilo za raketne in letalske modelarje pri nas. Letno naročni­ no 70.- dinarjev nakažite na žiro račun: Vazduhoplovni savez JugoslaVIJe, Beograd, številka 60806-678-13565 s pripombo ,.PRETPLATA ZA MODELAR"

* * * Prodam

kompletni mehanizem za RC modele. Peter br. 93, 21220 BE-

uvlačenje koles za Penzeš, Miletičeva

ČAJ.

* * * Prodam napravo za radijsko vodenje SIMPROP SSM CONTEST 8 SPECIAL z dvema speed servo motorjema. Cena 14.500 din. Franc Kavčič, Ul. Bratov Rozmanov 10, 61110 Ljubljana, tf: 061 446963.

* * * Če želite dobiti modelarski material ali literaturo, pišite na naslov: CENT AR ZA VAZDUHOPLOVNO MODELARSTVO, Timočka 18, 11000 BEOqRAD, ali pa pokličite isti naslov po telefonu (011)- 422 - 901.

* * * Pri Vazduhoplovnem savezu Jugoslavije lahko naročite vijake z maticami M 2x,5 po 5.- din za kos in trenažerje za RC helikopterje po 1.451 .- din za kos. Naslov: VSJ, Uzun Mirkova 4/1, 11000 BEOGRAD, tel.'

(011}- 626- 077.

* * * Modelarske radijske postaje popravlja Žarko Manojlovič, Omladinskog pokreta 6a, 21000 NOVI SAD, tel.

(021 )-332--627.

Kupim zmaja za letenje ali načrte zanj. Ponudbe pošljite na naslov: Drago _Ostervuh, Florjan 135, 63325 SOSTANJ.

ŽGOČATEMA

ICert412

Letališče

Ig že na papirjul Veselo vzklikanje gledalcev in mladih modelarjev ob svojih radijskih napravah zvodenje letal , šumenje velikih jadralnih letal in brnenje vijakov motornih letal, med njimi tudi aerotaksija - takšna naj bi bila podoba dela Ljubljanskega barja čez tri ali štiri leta, ko bo imel lahko Aero-klub yubljana spet po dolgem času svoje

ČRNA VAS

Iz.kke je razvid... lega »I.etaljčlllg«, ki leži med trDO "asjo i.l~om, ob cesti proti Mateni. kjer Sli si že sedaj leblski modellIlji uredili malo vzletno stezo. Piki-asto ozn:K'ena površina (2 hektarp) zajema pri~a­ jarno stezo z letali~u infrastrukturo, s črtami označeu pasov .. PII doletno in udletnu rav"n. kjer ne sme biti ..,henih .. vir.

Po I.JubljamKem dnevniku od 6. januarja 1982 povzemamo veselo napoved za gradnjo novega ljubljanskega športnega letališča pri Mateni na Barju.

Upamo, da nam bodo za katero od naslednjih številk KRIL pripravili bolj strokovno poročilo ljubljanski letalci sami. Za ugodno rešitev naših pričakovanj se že vnaprej najlepše zahvaljujemo! športno letališče in njegovim članom ne bo več treba gostovati na travniku "Kležnik" ob Lescah. Za športno letališče na Ljubljanskem barju, natančneje za "Letališče Ig" , kot se bo imenovalo , so se na predlog letalcev že odločili na ravni Skupščine mesta Ljubljana in gradnjo , ki bo poceni, če se je bodo le lahko lotili pravi čas (vsaj v prvi polOvici leta 1982) tudi že vključili med elemente srednjeročnega plana mesta. Čeprav je Aero klub yubljana že pred leti izgubil svoje letališče v Polju prt LJubljani , zaradi velikega zanimanja svojih članov za to dejavnost seveda še ni izumrl. Člane so namreč sprejeli v goste v Alpskem-letalskem centru v Lescah , kjer lahko nadaljuje jo svoje šolanje. "Vendar", pravijo predstavniki kluba, "s takšno prakso dolgo ne moremo več nadaljevati, saj lahko zanimanje članov uplahne, pa tudi hangar v Lescah postaja za vse že premajhen. Skratka, za svojo dejavnost rabimo lasten prostor. yubljana je trenutno tudi edino večje mesto v Jugoslaviji, ki nima športnega letališča. " Upanje ljubljanskih letalcev, da bodo kmalu prišli do svojega letališča , se je namreč prav po nepotrebnem zavleklo , kot lahko danes ocenjujemo bližnje pretekle dogodke in pogovore za lokacijo letališča na Brezovici, ki je

ŽGOČATEMA

r:e'L413 izven meja ljubljanskih občin, o~iro­ ma ob meji občine Vič - Rudnik. Stiri leta trajajoči pogovori , kljub pridobivanju lokacijske dokumentacije , so žal dokazali , da je bila v tem primeru občina Vrhnika precej negostoljubna.

Razen tega je ob tem primeru hotela iztržiti " še marsikaj" , kot je že domala stara praksa ob podobnih primerih .

Pri vsem tem je res tud i to , da je začel motiti letalce bližina avtoceste . Na kratko rečeno, morali so se lotiti iskanj a druge lokacije, kar je uspelo samim članom kluba oziroma gradbe nemu odboru .

bodo začeli navažati že v prvih mesecih prihodnjega leta.

Pred vsemi deli bodo na barjanska tla položili polster (beli filc) , kot so delali tudi cestatji na odseku avtoceste Ljubljana - Vrhnika. Temu kot prvi sloj sledi leš ali elektrofjlterski pepel, v višini 50 do 60 centimetrov. Nato bodo na pepel nasuli še 70 do 80 centimetrov debelo plast zemlje in nanjo še tanjšo plast humusa za travnik . S tem bo celotna površina precej dvignjena in tudi zavarovana pred pogostimi poplavami . Zaradi posedanja zemljišča naj bi gradnja trajala 3 do 4 leta . ,,Ko smo se odločali za Ljubljansko Če se bodo načrti in želje ljubljanbatje, so bili na občini Vič - Rudnik skih športnih letalcev uresničile , dobesedno navdušeni nad izbrano lo - potem bo pomenilo letališče tudi kacijo, ker se zavedajo , da bomo v ta nekakšen zgodovinski dogodek za pusti predel lahko vlili nekaj življen- Ljubljansko barje , vsaj glede na večji ja ," pravi inž. Teodor Belec , predsed:. poseg na njegovih površinah, kakrnik gradbenega odbora . " Zato so tudI. šnega v tem stoletju še ni bilo. Občani takoj podprli pridobivanje najrazlične­ Ljubljane in njene okolice pa bodo s jših dovoljenj. Uspešni so bili že tudi tem pridobili novo in zanimivo izletnipogovori z lastniki zemljišč, ki jim ško točko, ki bo najbrž privlačen cilj bomo , ker so v glavnem kmetovalci , tudi za kolesaIje . dali odškodnino za izpadlo proizvodROGER GOGALA njo oziroma košnjo , ki se je bodo pozneje lahko spet lotili . Pri tem želim poudariti, da se bo z gradnjo letališča povečala vrednost tamkajšnjih zemljišč, sedaj kislih travnikov.

Aeroklub No v o mesto Namem~!10st zemljiš se namreč ne bo spremenila, na njih pa bo rastla boljša v abi 20. febru a ~ia 1982 trava kot doslej."

Za svojo dejavnost bodo ljubljanski letalci sicer zavzeli površino 24 hektarov, vendar bosta od tega samo 2 hektara namenjena za hangar, za ploščad , upravno zgradbo in parkirni prostor. Povsod drugod bo travnik , kar velja tudi za samo vzletno-pristajalno stezo . Lahka športna letala ne rabijo asfaltne poti, pa tudi posebno močno utijenega terena ne. Zadovoljni so s travnikom , na katerem je lahko od 15 centimetrov visoka trava.

'1'

Pri gradnji "Letališča Ig" je zanimivo tudi to , da bo izredno poceni , saj zemljišče v glavnem zahteva le odpadne materiale. Pri ljubljanskem KEL in SlS za ceste se že strinjajo, da bodo na odmetjene površine začeli odlagati odpadni material. Predvidoma ga

ob 19.30 'v hotelu METROPOL v N O7.!em mestu na

~I

DRUŽABNO PRIREDITEV z razglasitv ijo najboljših športnikov letalce v za leto 1981 in letalskim plesom.

Vsto'pnina s konzumacijo: 250,- dinarjev.

Trenaža za tekmovanje Urjenje je osnovni pogoj za doseganje dobrih rezultatov.

To je ključ za uspešen napredek, ne glede na to, ali ima pilot dve ali dva tisoč ur letenja. V dolgoletnem letenju sem srečeval številne pilote, ki niso razlikovali trenaže od navadnega jadranja. Trenaža za tekmovanje mora biti vedno usmerjena k specifičnim izboljšavam in specifičnim problemom. Vsebinsko bogata trenaža mora poleg mehaničnih vidikov letenja vsebovati tudi vse drugo, kar vodi k zmagovanju. V tej razpravi bodo na splošno obdelane tri teme, ki so po mojem mnenju življenjskega pomena za vsakogar, ki resno razmišlja o tekmovanju. To so: l . psihološka priprava 2. izkoriščanje pridobljenih izkušenj in 3. samo letenje. l. Začenjam s psihološkim vidikom, ker se mi dozdeva, da je to za večino ljudi največji kamen spotike.

Jadranje je sestavljeno iz sklepov, odločitev paje potem relativno l~hka, če je psihološki pritisk majhen. Zal je ta pritisk jedro tekmovalnega letenja. Na primer: nykateri piloti, ki so uspešni v vsakodnevnih letih, prično besedičiti o pogojih za stres. Spominjam se, bilo je v začetku šestdesetih let, ko sem v Marfi (Teksas), v taboru za doseganje rekordov, letel z Ben Greeneom, znanim ameriškim jadralcem, večkratnim reprezentantom in rekorde Ij em. Bil sem prepričan, daje on najboljši pilot, s katerim sem letel: bil je hladnokrven ter preudaren in je vedno pametno sklepal. Vendar še nekaj let pred tem teh mojih lastnosti nikakor ni mogel odražati na tekmovanjih. Poglavitna razlika ni bila v tehniki pilotiranja, saj je bila skoraj enaka, temveč v njegovi sposobnosti, da zna obvladati psihološki pritisk tako, da je delal zanj, ne pa proti njemu.

Kako vaditi, da bi dosegli ta nadwr? Edini način je, da tekmujete na vseh tekmovanjih, na katerih pač lahko tekmujete. Velika tekmovanja so še zlasti pomembna. Številni jadralci,

KAKO DELAJO DRUGI Sestavek G. Moffata je prevedel in priredil

G.

Ajdič

ki so uspešni na regionalnih tekmovanjih, nimajo dobre "samokontrole" na velikih tekmovanjih. Poznam več pilotov, ki bi jih bilo težko premagati na manjših tekmovanjih v razredu 15 metrskih letal, na državnih prvenstvih pa niso prav nič konkurenčni. Njihov miselni proces je popolnoma napačen .

Prično razmišljati o vseh tistih konkurentih, ki bi jih lahko premagali , ne pa o kolegih, katere bodo premagali.

Pomembno je doumeti, da je pritisk dober za dosego naloge samo dotlej, dokler nadzirate ta pritisk . Tako kot za pilota je tudi za pomožno ekipo pomembno, da obvlada psihično ravnotežje. Dobri pomočniki morajo delovati skupinsko in morajo z vso resnostjo opravljati dela, za katera so določeni. Skoraj bi raje sodeloval s pomočnikom svojega konkurenta kot pa s pomočnikom , ki ima mnogo več izkušenj in znanja, pa rad beseduje.

Pomočnik in pilot se morata obvladati. Pomočniki, ki kot piščanci tekajo brezglavo naokoli, niso koristni, ampak delujejo na pilota destruktivno.

Ena izmed najtežavnejših stvari, ki se jo mora naučiti, je, kako "korakati" na tekmovanju. Začetniki izkoristijo vso svojo psihično moč v prvih štirih dneh tekmovanja tako, da jim za drugo polovico tekmovanja ne preostane ničesar. To je lahko eden izmed glavnih razlogov, zakaj nekateri piloti, ki dosežejo zelo dobre uspehe na regionalnih tekmovanjih, ne morejo ničesar pokazati na državnem

prvenstvu . Leta 1971 mi je neki pilot v Bryanu, ki je bil na koncu petega dne tekmovanja med prvimi desetimi, priznal, da se sedaj samo prizadeva obdržati doseženo mesto do konca tekmovanja. Prav nič več ni imel volje , da bi zmagal. Pa vendar, če bi se le nekoliko potrudil, bi lahko premagal še enega tekmovalca pred seboj .

Zjutraj, ko je tekmovalni dan, imam rad, da so vse mehanične in tehnične zadeve urejene najmanj eno uro pred poletom. Tako pridobim čas, da se duševno pripravim na tekmovanje. Predno se pred poletom skoncentriram na samo nalogo, pri sebi večkrat nekaj opazim. Namreč naraščajoči občutek osamelosti in vse večjo oddaljenost od prijateljev in pomožne ekipe. Kakor da se vse bolj pogrezam v tisto , kar moram opraviti sam. Avedno 'sem imel rad "prehod" skozi cilj in pristanek : to mi pomeni vrnitev med ljudi.

V dneh brzinskih disciplin, med poletom in preletom "štartne" črte, je čas, ki dela mnogo preglavic. Pojavlja se težnja po letu v skupini, vendar se moč izgublja v poizkusih, da te kdo ne preko si , ko se dvigaš. Če je le mogoče, letite nekoliko kilometrov naprej in poiščite svoj termični steber, v katerem boste ,)enarili" vse do takrat, ko bo prišel čas za odlet. Če v času čakanja ni več od enega ali dveh stebrov, je potrebno leteti v širokih lenih zavojih, pri tem pa se popolnoma sproščati , kajti točke začnete zbirati šele potem, ko preletite "štartno"

Pred vzletom odprtega razreda na 16. svetovnem prvenstvu v Franciji

rcefL4 16

KAKO DELAJO DRUGI črto. Mislim, da je v času čakanja, ki lahko traja dve ali več ur, najpomemb nejše to, da ima pilot pravo količino psihične napetosti. Ta napetost pa bo neizbežna pred koncem tekmovanja, še zlasti , če ste dosegli dobro mesto.

Zelo važno je, da se psihično samokontrolirate (podobno kot tekač na atletski stezi).

Dober pilot se mora zavedati psihičnega stanja ostalih tekmovalcev. Nekateri ljudje so "izgubljeni" že po enem neuspešnem dnevu, nekateri pa sploh nikoli ne odnehajo.

Edini način, da se doseže trenaža, ki zagotavlja ustrezajoče duševno stanje tekmovalca, je sodelovanje na vseh tekmovanjih, na katerih sme biti.

Pri tem se mora tekmovalec zavedati značaja psihične tenzije in njene spremembe. Tudi z največjimi letalskimi izkušnjami in najboljšo tehniko pilotiranja ne boste zmagali, če se bosta pod psihozo tekmovanja "razleteli" v kose.

2. Drugi pomemben dejavnik za dobro trenažo je uporaba informacij, dobljenih po izkušnjah, osebnih ali tujih. Vsak pilot, ki želi zmagati, se mora zavedati svojih dobrih in slabih strani. Ocenjevati mora polete in tekmovanja, ki jih je že opravil in ugotavljati, kaj je bilo dobro in kaj ne.

Včasih vam lahko pomaga tudi prijateljeva ocena o tem, kaj ste opravili dobro in kaj ne. Tudi stroga kritika bi vsekakor bila koristna.

Osebno menim, da najbolje letim v \TemenU, ki ga je moč relativno natančno predvideti in v katerem je lahko oceniti strukturo terrnike. Moja slaba stran pa je, kaže, ocenjevanje zamotanih vremenskih situacij. Očit­ no bom moral še mnogo delati in trenirati način razmišljanja.

V prizadevanju, da ocenite predhodne rezultate, ne dovolite da vas zavede dober plasman, ki ga niste zaslužili, pa tudi ne razburjajte se preveč, če niste imeli sreče.

Pomembno je, da je človek ne-

Na ciljni

črti

zaupljiv do posebnosti, ki se nanašajo na srečo. Če vas v določenih okolišči­ nah vedno spremlja "slaba sreča" , je večja verjetnost, da ste vse slabo cenili. Naučite se spoznati stvaren uspeh, svoj ali pa tujega , vendar ne ob končnem plasmanu.

3. Poglejmo še tretji dejavnik trenažo v letenju. Najvažnejša stvar je, da spoznate, da če ne boste opravili preleta, ne boste dosegali prave trenaže. Skoraj brezsmiselno je zbirati ure naleta z jadranjem nad letališčem.

Mislim, da je takšno letenje v bistvu škodljivo. Zelo malo pilotov in uči­ teljev letenja je z mojega letališča letelo tako (izkoriščajoč tri "stalne" termične stebre v coni letališča). Takšni piloti se popolnoma izgubijo, ko morajo iskati termiko nad neznanim terenom. V knjižico letenja že leta in leta ne vpisujem preletov, krajših od 50 milj. Seštevek preletenih kilometrov daje precej stvarno podobo o kakovosti trenaže nekega pilota . Osebno navadno spomladi, preden se pojavim na kakšnem večjem tekmovanju, prele tim 1000 do 1500 milj '(I800 do 2700 km) .

Najboljši način treniranja je, da zberete skupino prijateljev in da organizirate tekmovanje v preletih. V Wurtsborou smo čestokrat izbrali "maršruto" šele po poletu, zatem pa smo skupno startali z iste višine.

Seveta to ni tako dober način treniranja kakor tisti, ko pilot starta posamezno in sam ocenjuje najboljši čas za odlet. Če se starta skupaj, manj izkuš.eni letalci težijo za tem, da bi spremljali vodjo. Tako se v odločanju človek nauči zelo malo. V teh trenažnih poletih je zelo pomembno , da resnično tekmujete . Mimogrede rečeno, uspeh na tekmovanju in trenaži je obratno proporcionalen času, ki ste ga porabili, ko ste uporabljali radijsko zvezo. Piloti, ki veliko govorijo po radiu, so redko zmagovalci.

Nadaljevanje v prihodnji številki

r:etL,4 17

NOVOSTI

Časopisi in druga literatura Glede na vaše želje iz odgovorov na anketo revije KRILA v lanski jeseni smo poskusili zbrati nekaj naslovov revij, ki so trenutno dosegljive našemu uredniškemu odboru . Ker seveda nimamo popolnega pregleda nad vso koristno časniško bero , ki dan danes izhaja po svetu na področju najrazlič­ nejših letalskih dejavnosti , vas hkrati prosimo, pošljite nam naslove uredništevali uprav vseh listov, za katere veste, da še izhajajo v letu 1982.

Prizadevnej šim bomo seveda še toliko bolj hvaležni , če nam lahko vsaj na k ratko predstavijo vsebino teh publikacij , da bi se bilo nam, in seveda vsem našim bralcem, lažje odločiti, če se izplača tak list tudi naročiti. Napišite torej , kaj je vseb ina lista , koliko'krat na leto izide , in koliko stane naročnina , oziroma posamezna številka . Podobno velj a tudi za vso ostalo letalsko literaturo , knjige , kataloge , prospekte , posterje in drugo . Prav gotovo nam bo tako medsebojno obveš č anje najhitreje pomagalo do razgleda po svetovni letalski literaturi .

Začnimo

z domačimi listi :

ADRIA, glasilo del~vne organizacije Inex Adria aviopr omet , izhaja mesečno na 12 straneh in obve š ča o delu in življenju slovenskega letalskega prevoznika. Naslov : Titova 48, 61000 LJUBLJANA , telefon (061 )- 313- 316 interno 27.

AERODROM, glasilo delovne skupnosti Aerodrom Ljubljana, izhaja priložnostno na 16 straneh in piše o dejavnosti kolektiva na letališču Brnik. Naslov uredništva sicer \' listu ni objavljen, vendar verjamemo, ::Ja ga lahko najdete na letališču Brnik, oziroma vprašate zanj po telefonu na informacije

(064) - 22- 844.

DOLENJSK I LETALEC, ijlasilo izvršnega odbora Dolenjskega letalskega centra, izhaja po potrebi in je namenjen organi zar;ijskemu obveščanju članov DLC. Naslov : DLC, Prečna 47 , pp. 9, 138001 NOVO MESTO. AVIO REVIJA , ki jo izdaja Savez vazduhoplovnih udruženja Jugoslavije, piše na splošno v letalst vu v Jugoslaviji , tudi o športnem letalstvu, in o novostih v svetu.

Naslov: Uzun Mirkova 4 / 11, 11000 BEO· GRAD , telefon (011 )- 627- 290.

BAZ - bil ten Aero'kl uba Zagreb, izh aja na 16 stranf!i" vsao<i dva meseca in pi se o

zadevah iz Ak Zagreb in novicah iz sveta.

Objavljajo tudi strokovne prispevke. Naslov: Jurišičeva 5/ 1,41000 ZAGREB .

BILTEN HEL! KLUBA, ki ga izdajata "Heli klub - vozduhoploven klub na lesni letala" in Vozduhoploven sojuz na Makedonija, piše o ultralahkih letalih, žirokopterjih in zmajih. Naslov: HEL! KLUB, poštanski fah 299, 91000 SKOPJE .

MODELAR, glasilo Komisije za mOdelarstvo PK Letalske zveze Jugoslavije, izhaja mesečno in piše o delu letalskih in raketnih modelarjev v Jugoslaviji, objavljajo tudi strokovne prispevke. Letna naročnina znaša 70.- dinarjev in jo lahko plačate na žiro račun Vazduhoplovno!l saveza Jugoslavije v Beogradu, številka 60806-678-13565 s pripombo "PRETPLATA ZA MODELAR".

Naslov: Vazduhoplovni savez Jugoslavije, Uzun Mirkova 4/1, 11000 BEOGRAD, telefon (011 )-626-077.

JAT, list za gospodarska in družbena vprašanja, :zdaja vsak drugi ponedeljek Centar za infol misanje radnika Jugoslovanskega aerotransporta. List piše o delu tega kolektiva, oa tudi o tehničnih novostih s področja letalskega prevozništva doma in po svetu . Naslov: Birčaninova 1/111 , 11000 BEOGRAD, telefon (011 )-675- 594 ali 60,1-555 lokal 2701.

To seveda še zdaleč niso vsi tisti, ki pri nas pišejo "o letalstvu. Prihodnjič bomo opisali še KRILA ARMIJE, GLASNIK RV i PVO, FRONT in GALAKSIJO, zakaj več posebej specializiranih pa ne vemo. Z našimi bralci vred bomo hvaležni vsakemu, ki bi nas opozoril , če smo na kakšno glasilo pozabili.

V prihodnji številki bomo začeli objavljati pregled tujih letalskih časo­ pisov in revij . Nekaj naslovov imamo že zbranih , prosimo pa vse, ki prejemajo kakršenkoli tuj letalski časopis , naj nam takoj sporoče njegovo polno ime (npr.: FLIGHT INTERNATIONAL, SKRZYDLATA POLSKA , SAILPLANE & GLIDlNG in podobne) , kdaj izhaja (tedensko , mesečno ipd .) , kaj obravnava (npr. : jadralstvo , vojaško letalstvo , zmajarstvo , maketarstvo ipd .) , kdo ga izdaja , ceno posamezne številke in naslov uredni štva , oziroma kje in kako je list mogoče naročiti .

Za pomoč , že vnaprej , najlepša hvala!

MARJAN MOŠKON

ZMAJARSTVO

Od želje leteti, do letenja Razgrizla bom železo, polomila si bom zobe. Zemlja se bo razpočila in ostalo bo tisočem v nebo vpijajačih koščkov. Energija, ki se je pričela sproščati. Krčevit jok. Moram gor, v nebo, v njegovo neskončno modrino.

Ja, dolgo se je prebujala, naenkrat je izbruhni{a želja - LETETI! Ni bila več želja, postala je moje življenje.

Razpela bom krila in poletela v nebo. Že kot majhno dekle semse srečala z naravo. Živela sem z njo in vzljubili sva se. Kot vsak otrok, sem tudi jaz veliko sanjala o letenju. Plavaš po zraku kot ptica, zlahka premagaš težnost. Kadar sem bila sama doma, sem skakala s postelje in pri tem na vso moč mahala z rokami, da bi vsaj malo čutila, kako se z lastno močjo obdržim vsaj sekundo dlje v zraku. To sem ponavljala že prav bolestno. Napredek se je pokazal samo v sanjah, ki so bile tako žive, da sem čez nekaj let mislila, da sem v resnici lahko letela. ,,Prifrčala" sem do stropa in nazaj.

Seveda mi nihče ni verjel in tako sem morala na to misel pozabiti.

Kaj je lep~ega, kot prosto leteti.

Želja je ostala. Prvič sem se srečala s .. ta zaresnim " jadralcem, ko sem imela let, kot je prstov na eni roki.

Zasilno je moral pristati na Suškem travniku blizu mojega doma. Sledila sem deroči reki firbcev in prišla.

Ostala sem čisto v ozadju, prikrito opazovala pilota in letalo in občudo­ vala. V spominu mi je najbolj ostala roza barva letala.

Potem me je stric nekoč odpeljal v Lesce. Tam sem videla čisto .. živa" letala. Želela sem si, pobožati ga, čisto malo. A kaj, ko je prišel neznanec in preplašena sem se umaknila.

Letala so vile tela, sonce je sijalo, jaz pa sem kar strmela in mislila, da že letim.

V meni se je prebudila skrita želja - postati jadralni pilot. Te najbolj skrite želje nisem nikomur zaupala.

Leteti z letalom sama, to se mi je zdelo tako grozno nedosegljivo.

Spet je preteklo nekaj let. Bila sem razposajena peto šo Ika, v času, ko te že po!teno obdeluje puberteta. Takrat se je začelo govoriti o zmajarstvu. Pri nas v Škofji Loki je bilo to. Saj so začeli tu. Veliko sem slišala o Krajncu. In brata Krajnc sta !e mi zdela najpomembnejši osebi v Loki. Še preden sem videla prvega zmaja, sem začutila, da bom tudi jaz letela.

Nek sončen poleten dan je bil, ko smo prisopihali na Šmarno goro . .. Zmajarji so tu", se je že govorilo.

Pozabila sem na žejo, na lakoto in ostala na preži. .. Veter je prima, greš ti prvi? " In že je stal na rampi. Srce mi je tolklo, v grlu me je stiskalo.

Pokrije si čelado, nadene rokavice, gleda v vrečo za veter, qvigne zmaja, noge se mu tresejo. Se enkrat ga položi na tla in zajame zrak. Čutim z njim. Strah ga je, a to ni pravi strah, morda je pričakovanje, želja leteti.

Stiskam pesti. Postaja vedno manjši, je le še bucika pripeta v nebo. Potem vz letita še naslednja dva.

ZMAJARSTVO Pijana hodim po hribu navzdol.

Cutim, da bom resno zbolela. Grabi me bolezen - letenje. Ne vidim nikogar več. Povsod je le zmaj in jaz. Vsak pukeljček si ogledujem, kje bi si upala prvič z zmajem. Takrat pa ni bilo več pomoči. Mami sem dejala: ,,Mama, jaz bom tudi letela z zmajem!" Seveda niti malo nisem pomisli/a, da bo to kdaj res.

Preteklo je še nekaj let. Medtem sem zvedela, da moraš biti star šestnajst let, predno začneš leteti. Še nekaj dni in moj šestnajsti rojstni dan bo tu. Takrat bom potrkala na vrata kluba LET in pričela bom leteti. Med tem sem si že poiskala počitniško delo, saj potrebujem denar, da si kupim zmaja.

Kakšen dan po rojstnem dnevu sem se opogumila in se šla vsa prestrašena vpisat v klub. Ko sem povedala svoje želje in namene, so bili vsi zelo prijazni, normalno pa nihče ni pomislil, da bom res letela - mala otročja deklica.

Dva meseca počitnic sta pretekla in nestrpno pričakujem plačilo - denar, za katerega se dobi čisto "ta pravi" zmaj. In že hop - zmaT na avto in polni pričakovanja proti Bradatki, najpopularnejšemu šolskemu terenu.

Bližje smo, večja trema. "Si pripravljena, boš poizkusila? " Ko se spomnim dolgoletnih sanj, se umirim, se privežem, dvignem zmaja, · malo zabrcam in bum!

"Vse je v redu, samo laufat moraš in prevleči ga ne smeš!" Poskusim drugič, malo poskakujem, uspe se mi odlepiti in vem, da letim.

Tako se je pričela moja zmajarska šola. Takrat na Bradatki, drugič za Gradom, na Godešču, še in še štartov na šolskem terenu. Nošnja zmaja, ki se mi zdi kot iz svinca in pomoč prijateljev. Potem začutim, da bi lahko letela z visokega hriba. To zaupam prijateljem-zmajarjem in tudi oni so za to.

S pogledom božam nežne obrise hriba. Nežno se dotaknem njegovega pobočja. Hodim po mehki preprogi dolgoletnih sanj. V obraz se mi zaleti kakšna osamljena snežinka. Mesto mojega rojstva se s trdimi koraki približuje. Ponosno storm in prišla sem.

Razpela bom krila in poletela v življenje. Gledam v globino, ki kliče.

Sanjska pot do štarta je za menoj.

Nič več romantike. Vreča z zmajem, ki je tako vražje mrtev. Z divjo odločnostjo ga sestavljam, ga pregledujem enkrat, dvakrat in še. Tako resnično sw na štartu zmaj in jaz in pričakovanje prijateljev. Psihična priprava. Odločitev pade. Dvignem zmaja, slišim prijateljev glas: "Jana, fejst laufil" Nekaj korakov - letim!

Za vita v mehkobo zraka se počutim svobodno. Cutim mojega najnežnejšega ljubimca, vsak delček telesa vzvalovi. Moje nosnice so na široko odprte in željno vsrkavajo prostost. Sem brezskrben perešček na nebu. Še zajokam in rojena sem. Razpeta med dvema bojevnikoma, med nebom in zemljo. Nebo me vpija, prepuščam se mu, a zmagovalka je zemlja. Pristanek.

Kar sedim pod zmajem in ne vem kaj bi. Potem pridejo prijatelji in čestitke in brce in še vedno re vem, kaj bi.

Krst je bil z mano in pričela sem letati. Lubnik, Dražgoška gora, Lisca, Križka gora, Krvavec... Moje življenje je ostalo le še letenje, pozabila sem na vse. Minili sta dve sanjski leti.

Zbudila sem se iz sanj in se zavedala, da ne morem ostati sanjav romantični letalec. Moram se osamosvojiti, priti do poklica.

Zdravim svojo ranjeno dušo. Ze par mesecev nisem letela. Cutim, da okrewm. ('ut im , da bom kmalu zdrav letalec in bom spet letela. Mogoče bo sedaj, ko bom imela odprte oči še lepše!

Nočem biti več sanjav, romantični letalec!

JANA JERAM

ZGODOVINA Po naključju sem ob zbiranju gradiva o starih le talcih prišel do informacije o letalcu iz 1. svetovne vojne, ki živi v Ljubljani. Nikakršnih drugih podatkov nisem vedel kot samo to, da je pater-jezuit. Nekaj dni sem poizvejioročnika Venče- doval, dokler končno nisem prišel do slava Vrtovca iz le- njegovega naslova in priimka.

1:a 1917 Napotil sem se v Dravlje, kjer zdaj živi ta 87-letni junak z Doberdoba in letalski opazovalec Venčeslav Vrtovec. Nekoliko nezaupljivo me je sprva sprejel, ko pa je opazil moje zanimanje za poškodovani propeler z letala ,,Albatros" iz 1. svetovne vojne, ki ga ima v svoji sobici, mi je ponudil, da sedem. Razložil sem mu namen mojega obiska, hkrati pa pripomnil, da bi ta propeler sodil v muzej.

Odgovoril mije, da se mora prav temu propelerju zahvaliti, da je še živ. Ko sem mu povedal, da sem tudi jaz letalec, se je omehčal in najin pogovor je stekel sproščeno.

Na vprašanje, kako je zašel med letalce v bivši Avstro{)grski monarhiji,je pričel: Pogled iz zraka na letališče avstrijskega letalstva v Ajdovščini leta 1918 in portret vojnega opazovalca

Poročnik Venčeslav Vrtovec na Soški fronti med Krnom in Mrzlim vrhom, kjer je imel leta 1916 enoto vojakov iz Bosne (vse fotografije za objavo v tem zapisu jeyodaril pater V. Vrtovec avtorju prispevka) I

"re'L,4 21 ,,Bil sem v 8 . razredu gimnazije v Gorici, ko sem bil leta 1914 vpoklican v 99 . tržaški regiment. Po nekaj mesecih vojaškega šolanja sem se kot vojak vrnil v Gorico. Ker pa je precej vojakov italijanskega porekla pobegnilo preko meje v Italijo, so nas premestili na Koroško. Od tam sem zopet prišel v LJubljano in ko sem opravil kadetski izpit, sem bil dodeljen 7. lovskemu bataljonu v Borovlje na Koroškem.

Kasneje smo skozi Dornberg in Renče odkorakali na fronto pri San Martinu.

S svojim vodom, postal sem re poročnik, smo se nastanili v rovih nasproti Tržiča (Monfalkone), kasneje pa na Doberdobu, kjer sem zbolel. PO nekaj mesecih bolniške nege sem bil dodeljen k vojakom Bosancem na Mengore pri Tolminu, kjer smo morali večkrat neusmiljeno jurišati na sovražnika. Moram priznati, da so se Italijani zelo bali bosanskih fesov s cofi in so takoj pričeli neusmiljeno biti s topniškim ognjem . Kasneje Sem bil še na postojankah med Mrzlim vrhom in Krnom in povsod nam je bilo zelo težko."

KRILA: Sklepati je, da ste na soški fronti kot pehot ni časnik doživljali hude dneve. Je bil morda to povod in razlog, da ste se posvetili letalstvu?

VRTOVEC: Delno. Tako bi se umaknil iz pekla, posebno tistega, ki je bil okoli Doberdoba. Seveda pa me je vlekla k letalcem tudi relja po nečem novem. Takrat se je letalstvo komaj pričelo intenzivneje razvijati.

Ko je leta 1915 "oberkomanda" objavila poziv za sp~ejem v šolo za letalske opazovalce, sem se hladnokrvno in brez razmišljanja prijavil. Tri mesece smo na letališču pri Dunajskem Novem mestu šolali na letalih "Albatros". 'Moram vas opozoriti na to, da so letalski opazovalci bili lahko samo :;astniki, medtem ko so bili piloti predvsem podoficirji ali pa celo navadni vOjaki. Tudi piloti-lovci so imeli oficirske čine.

Na tem letališču je bilo središče avstro-ogrskega letalstva . Opazovalec je moral poznati snov iz telegrafije, navigacije, meteorologije, fotografiranja in še marsikaj drugega. Po končanem šolanju so izbirali kader za novo bombardersko eskadriIjo . Sreča se mi je nasmehnila, saj sem bil edini

ZGO[)OVINA

f(e'LIJ22

KRILA: Ali ste z omenjenega letaopravljali polete in kam?

VRTOVEC: Kajpada . Prve operacije z operativnega letališča Divača smo pričeli opravljati aprila ali maja leta 1916. Stab poveljstva soške fronte, katere poveljnik je bil general 8orojevic, je zahteval posredovanje podatkov o položaju sovražnih enot.

Na fronti, ki je bila omejena z reko Sočo, sta sprti strani imeli svoje vojaštvo močno vkopano v rovih in utrdbah. Italijani so imeli izvrstno topništvo, ki nas je točno in neprestano obstreljevalo . Te njihove položaje smo morali fotografirati, da bi jih kasneje zasuli z bombami.

Letal sem s piloti podoficirji na letalih "Albatros". To so bila letala, predvidena za bombardiranje , opazovanje, usmeIjanje in reglažo topniškega ognja in podobno . Ob neki priložnosti je naša eskadrilja varovala prevoz vlaka, polnega streliva, od Bohinja na fronto . Kadar so naše enote napadale sovražne položaje, takrat smo morali varovati naš zračni prostor pred vdori sovražnih letal.

KRILA: Je bilo kje v bližini še kakšno vaše letališče, s k<lterega ste opravljali polete na fronto?

VRTOVEC: Seveda' Razen enot na našem letališču, so na fronti aktivno sodelovale še letalske enote ki so bile nameščene na letališčih v Ajdovščini, Podnanosu (Št. Vid), Sežani in Nabrežini. Ko je bilo dano povelje , da moramo bombardirati obsežno italijansko vojno taborišče v Gradiški, so pri tej nalogi sodelovale vse letalske enote z omenjenih letališč. Taborišče je nadletelo od 50 do 60 naših bombarderjev, s katerimi smo poleteli ob svitu in v nizki megli. Vsaka eskadrilja je prišla nad cilj posamično, vendar druga za drugo . Sovražnik se je žilavo branil, kar so dokazovala naša dokaj poškodovana in zrešetana letala."

KRILA: Verjetno se še spominjate kakšnega dogodka, ki ste ga doživeli pri opravljanju borbenih nalog?

VRTOVEC: Najprej naj povem, da smo v tistih časih leteli brez padal.

Oblečeni smo bili v usnjene kombinezone ter imeli kape z očali. Če je letalo odpovedalo je letalec brez padala lahko dočakal samo katastrolišča

Skladišče

z rampo vb železnici za potrebe letališča Divača v letu 1917 (letalski posnetek)

Slovenec, ki sem ji bil dodeljen. Kot nastanjevalca za novo eskadriIjo so me poslali na teren blizu Divače. Kaj kmalu so pričeli graditi letališče : hangarje, stezo za poletanje ter cesto do železniške proge. Dela so opravljali srbski ujetniki, s katerimi sem se večkrat pogovarjal in jim dajal tobak .

Nekaj mesecev za tem so po železnici pričeli prihajati deli za letal~, ki so jih mehaniki sestavljali na letališču. Spomladi leta 1916 smo pričeli s prvimi poleti vendar samo tiste dni, ko ni pihal' kraška burja. V takih dneh pa so Italijani večkrat nadletavali naše ozmelje z dvomotornimi letali Caproni. Vzletali so iz okolice Vidma: vendar si niso upali daleč v naš zračm prostor. Spominjam se, da nam ta letala niso bila posebno nevarna , zato smo jih tudi zlahka preganjali. Tudi jaz sem se enkrat , bilo je to še v začetku, uspešno zoperstavil takemu letalu in ga pregnal, ne da bi opravilo svoje naloge .

ZGODOVINA

ICe'l423 letališče priključil. Skupaj

je naše

Letalski izvidnikV. Vrto· vec (desni) s prija· teljem po okrevanju, ko je bil ranjen v letalski bitki na italijanskem bojišču leta 1918 poročnik

fo. Vsak polet z borbeno nalogo je bil zato zelo težaven in docela negotov.

Enega izmed najhujših dogodkov sem doživel tistega dne, ko sem bil določen za zaščito drugega našega letala, ki je bilo poslano na frontno linijo zaradi korekture našega topniškega ognja. To letalo je priletelo iz sosednje eskadrilje z letališča št. Vid. Preletelo V. Vrtovec v šoli za opazovalce v Dunajskem Novem mestu leta 1916

in tu sem se mu sva letela do frontne linije nekje do Gorice . Tu je začel opazovalec dajati našim topničaljem dogovoljene znake po katerih so topničalji popravljali elemente streljanja na sovražne položaje . Ves ta čas sem jaz letel okoli tega letala in ga varoval pred napadom sovražnih letal. Kljub temu sta se dve italijanski letali ,,Njepor" približali varovanemu letalu tako blizu , da sta ga sestrelila . Potem sta se spravila še na mene . Trdovratno sem ju odbijal , dokler sem imel dovolj streliva . Na srečo sta nenadoma odletela proč . Verjetno sta bila v podobnih težavah kot jaz, ali pa je bil kdo od njuju zadet. Nihče od naju , ki sva bila v letalu , ni bil ranjen, samo letalo je bilo na vseh straneh zrešetano.

KRILA: Omenili ste, da ste bili ob neki zračni borbi ranjeni. Bi nam opisali ta dogodek?

VRTOVEC: Do resne nesreče , ki mi je onemogočila nadaljnje letanje in ki se je dogodila nad Vipavsko dolino pri vasi Osek 23. maja leta 1917, sem opravil že nad 50 borbenih poletov.

Na sovražnika sem zmetal precej bomb. Manjše so bile težke 7 kg, večje pa 10 kg. Seveda pa takrat bomb še nismo imeli pritrjenih v nosilce tako kot danes , temveč smo jih zlagali kar v kabino opazovalca. Za aktiviranje

ICeILIJ 24

ZGODOVINA

Vrtovčevo letalo po zasilnem pri::tanku pri Oseku

Nadporočnik

opazovalec V. Vrtovec pred letalom

sem jih moral prej, predno sem jih jam , je bila to zadnja soška ofenziva.

Nenadoma se je nad fronto v moji vrgel , še pripraviti.

Ko sem odletel na borbeno nalogo, bližini pojavil sovražni ,,Njepor" . Spo sem moral z ostalimi varovati naš prijel sem se z njim, izvajajoč ostre zavoje . Izmikal sem se mu in delal vse zračni prostor zaradi ofenzive, ki so jo pričeli Italijani. Če se prav spomin- mogoče, da bi se mu izognil in ga sestrelil. Kar naprej naju je spremljal in obstreljeval. Nenadoma se je nevarno približal in si izbral dober položaj , da je zlahka zasul naše letalo z naboji. Z dumdumko sem bil ranjen pod kolenom. Zelo sem krvavel , zato sem ukazal pilotu , naj se nemudoma spusti na prvi travnik. Pilot me je poslušal , vendar je slabo ocenil travnato površino, ki ni bila ravna . Ob pristanku sva se postavila na nos in pri tem se je poškodoval propeler, ki pa je hkrati preprečil , da ni bilo te~ih poškodb na letalu . Drugih poškodb nisva utrpela . Moram pa poudariti , da se morava za življenje zahvaliti nekemu našemu pilotu , ki naju je rešil tako , da je pregnal sovražno letalo , ki naju je spremljalo do pristanka. Pred tem sem tega letalca branil jaz .

PO tej nesreči so me odpeljali v bolnišnico v Ajdovščino, kasneje pa v Ljubljano , kjer so mi hoteli amputirati nogo . Na to' pa nisem pristal in kot vidite, hodim s svojo nogo , čeprav nekoliko teže.

KRILA: Ali se s svojih 50 in več poletov spomnite še kakšnega dogodka?

VRTOVEC: Seveda! Naj spregovorim še o enem , ki bi bil lahko tudi za naju oba usoden . Ob nekem borbenem poletu, ko smo se šele dvigali , je

ZGODOVINA

Letalski opazovalci 1. 1<. u. k. Luftgeschwader v Divači leta 1917 (Vrtovec stoji drugi z level

lCefL425

prišlo zaradi pomanjkanja olja do hude poškodbe letalskega motorj~.

Preprosto: motor je prenehal delovatI. Takrat bi morali bombardirati. Pilot se je moral takoj odlo~iti za pr~silno pristajanje še pred letališčem. Pri preskoku neke prepreke je letalo izgubilo potrebno hitrost in zatem ~dar.ilo z nosom v zemljo. Propeler, ki se Je ob zaustavljenem motorju postavil vertikalno, je pri tem udarcu p.revz~1 ylogo amortizerja in se odlomil. Vidite, s tega dogodka je ta moja trofeja, ki jo tako brižno hranim, kajti nihče od naju ni bil poškodovan. Imela sva srečo, da ni eksplodirala nobena od bomb, ki so se ob tem nenavadnem pristanku razletele po kabini '.' . ..

KRILA: Omenili ste soJ zadnji polet. Potem menda niste več sodelovali kot letalski opazovalec. Kam so vas takrat premestili?

VRTOVEC: Po desetmesečnem . zdravljenju v ljubljanski bolnišnici sem se moral javiti v vrhovno letalsko poveljstvo v Dunajskem Novem mestu . To je bilo tistega dne, datuma se ne spominj am, ko so Italijani prileteli nad Dunaj in metali nanj letake, pozivajoč avstrijske vojake, naj se predajo. Pri tem "lis~kovrie~ napad~" je sodeloval t.udl . zna~1 p~mik Danuncio. V spreJemm sobi poveljstva sem videl italijanskega vojaka-pilota, ki je sodeloval v tej akciji in ki se je

moral prisilno spustiti z letalom nekje na robu Dunaja. V štab so ga pripeljali zaradi zaslišanja.

V bojazni, da bodo Italijani bombardirali mesto, je poveljstvo še istega dne pričelo po bližnjih hribih razmeščati svoje opazovalce , ki naj bi javljali sovražna letala, če bi se približala mestu. Mene so razporedili v letalsko enoto na letališče, ki je bilo oddaljeno okoli 20 km od mesta.

Moja četa je opravljala pretežno pomožna dela na letališču. Samo dva meseca sem bil na čelu te enote, nato pa so me premestili za komandirja enote za prisluškovanje in opazovanje sovražnih letal. Enota je dežurala noč in dan. Nameščena je bila na okoli 1800 m visoki gori Wiener Schneeberg, na katero je vozila zobčasta železnica. Tu sem se torej znašel leto dni zatem, ko sem doživel hudo nesrečo. To je bilo maja leta 1918 .

Avgusta tega leta pa je ne.ka madžar~ ska enota pričela polagatI telefonski kabel še na nekoliko višjo točko, kamor naj bi se preselila moja enota.

Na srečo te premestitve nisem doživel, temveč so me septembra meseca premestili v niže ležečo opazovalno točko , v letoviško mestece Aspang, kjer je v tistem času živel naš znani pisatelj Josip Stritar.

Nadaljevanje v prihodnji številki

Prvo letalo "mali iCiCiCiCililiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCililiCiCiCiCiCiCiCililiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiC..

Brandenburg", zgrajeno v tovarni Da bi našo revijo popestrili in Janic, je z zadovoljstvom pozdra"Ikarus" v letih jo napravili zanimivejšo, mlajše- vil idejo in obljubil, da nam bo ,!9~/24 (lz_ foto- mu rodu letalcev pa dočarali omogočil uporabo ohranjene doarhIVa Muzeja ju- konstrukcije letal na katerih so kumentacije o gradnji letal v na;oslovanskega le- let e 1-I PI-lo ti- m ed d verna svetovni- SI vOh Ieta Isk-h taistva) I tovarna h o d konca

1. svetovne do ne vojne.

začetka

ma vojnama, je uredništvo sklenilo, da prične z objavljanjem konstrukcij letal, ki so bila zgrajena v naših letalskih tovarnah skupaj z dosegljivimi tehničnimi podatki.

Na odgovorne v muzeju jugoslovanskega letalstva v Zemunu smo se obrnili s prošnjo, da nam pomagajo pri tej zamisli. Upravnik muzeja, profesor Cedomir

II. svetov-

Uredništvo revije se naj iskreneJse zahvaljuje kustosinjama tovarišici Mirjani Skerlj ter Biserki Isakovic, ki bosta posredovali podatke za zgrajena civilna in vojna letala, ter upravniku tov.

Janicu za naklonjenost in tovariško razumevanje.

Jugoslovensko letalsko graditeljstvo ima bogato tradicijo. Če izvzamemo posamezne samograditelje, kot je bil npr. Ržiha, potem lahko trdimo, da je leto 1909, ko je Slovenec Edvard Rusijan poletel na samostojno skonstruiranem in zgrajenem letalu, letnica, ki

predstavlja začetek gradnje letal pri nas. Sledili so mu Merčep , Šaric in drugi. To je bilo obdobje, ko nihče ni niti pomislil, da bo letalstvo uporab ljeno v vojne namene . Cilj vseh graditeljev je bil zgraditi čim zanesljivejše letalo, ki bo zagnan ce dvignilo v sinje

NAŠA ZGODOVINA višave. PO celem svetu so se pojavile najrazličnejše konstrukcije letal.

Pričela se je balkanska vojna

in v zraku je že bil duh 1. svetovne vojne.

Dalekovidnejši militaristi so ocenili, da bo letalo v bodoči vojni lahko odigralo zelo važno vlogo. Nemčija je leta 1914 pričela pospešeno graditi letala za svoje pilotske šole. Gradila je dvosedo dvokrilo letalo ,,Brandenburg D" z motorjem Benz s 110 KM. Zgrajenih je bilo samo 14 letal. Ker je bila konstrukcija uspešna, jo je leta 1915 inž. Ernest Heinkel z nekaterimi spremembami še izboljšal. Tako je letalo dobilo naziv ,,Brandenburg B 1", V Nemčiji je bilo to letalo grajeno v serijah, po licenci pa so jih za potrebe njihovih pilotskih šol gradili tudi v avstro-ogrskih tovarnah.

Sicer pa so bila ta letala v AvstroOgrski grajena v raznih serijah, ki so jih označevali s številkami 75, 76, 77 in 78. Prvi seriji sta imeli vgrajene motorje ,,Mercedes" s 100 KM, serija 77 je imela motor ,,Deirn1er" s 100 KM, . serija 78 pa motor ,,Deimler" s 120 KM. Ob razpadu Avstro-Ogrske je po letališčih, ki so jih imeli v svoji posesti, ostalo od vseh serij po nekaj letal.

Ko so po končani drugi svetovni vojni pričeli ustanavljati vojno letalstvo kraljevine SHS, so v sestavo uvrstili tudi zaplenjena in zaostala letala bivšega avstro- ogrskega in srbskega letalstva s solunske fronte, ki ga je srbski vojski preskrbe la zaveznica Francija. Ustanovljeno letalstvo je razpolagalo z letali tipa Albatros, Brandenburg, Feniks, Njepor , Spad, Rumpier in drugimi.

Za ustanovitev prve pilotske šole v Novem Sadu so leta 1919 uporabili 10 letal ,,Brandenburg Bl". Izšolan je bil I. razred pilotov, šolali pa so jih izkušeni vojni piloti avstrijskega in srbskega letalstva.

Uporabljena letala so bila za šolanje začetnikov izredno dobra, seveda z ozirom na njihovo starost in izkorišče­ nost, zaradi pomanjkanja rezervnih delov pa, je bilo vsak dan vse manj za letenje sposobnih letal. Odgovorni so pričeli razmišljati o tem, kako bi pričeli z gradnjo letal v domačih tovarnah, saj nabava letal v tujini ni bila mo~oča.

Tedanja jugoslovanska industrija je bila še prešibka, da bi s svojimi sredstvi pričela graditi letala , ko pa je komanda vojnega letalstva obljubila odkup večjega števila letal in ponudila zainteresiranim prOizvajalcem brezplačne načrte in ugodne pogoje odkupa, so se za tak aranžma pričele zanimati nekatere .tovarne v Novem Sadu, Beogradu in Zagrebu.

RODIL SE JE S8-1 Komanda tedanjega letalstva je v štabu ustanovila skupino inženirjev ter med njimi zadolžila inž. Fizirja in Mikla, da izdelata načrte ter pripravita tehnično dokumentacijo za gradnjo prvega jugoslovanskega šolskega letala.

To je bila pravzaprav kopija avstrijskega letala ,,Mali Brandenburg", ki je na natečaju konstrukcij na začetku leta 1923 dobila označbo ŠB-l (Šolski Brandenburg). Že spomladi leta 1924 je tovarna ,,Ikarus" , ki je bila takrat v Novem Sadu in ki se je prva lotila gradnje letal, izdelala in predala na uporabo vojnemu letalstvu prva štiri letala jugoslovenske variante ,,Malega Brandenburga". Letala je prevzela pilotska šola v Novem Sadu.

Istega leta je tudi tovarna ,,Rogožarski" iz Beograda pričela izdelovati krila za ta letala, že leta 1925 pa je izdelovala tudi kompletna letala. Istega leta je tovarna predala vojnemu letalstvu tudi 10 letal ŠB-l .

Uspeh naših proizvajalcev letal je bil burno pozdravljen. Prvo letalo domače proizvodnje je bilo dograjeno 3. marca 1924. Takrat so bili opravljeni tudi prvi preizkusni poleti . Letalo je bilo uradno predano koristniku 28. aprila. Tovarna "Rogožarski" je prvo letalo od 10 zgrajenih pričela preverjati 10. maja 1925, še istega leta pa je tudi predala vseh 10 letal. Tovarna ,,Ikarus" iz Novega Sada je do 20. februarja leta 1926, torej v štirih letih, izdelala 22 letal tipa ŠB-l . Medtem so v Zemunu zgradili nove tovarniške hale , kamor se je tovarna tudi preselila.

Tovarna ,,Rogožarski" je ta tip gradila od leta 1925 do 1927 ter v treh letih napravila 35 letal.

Tedanja letalska industrija je v omenjenih letih zgradila okoli 60 letal tipa

NAŠA ZGODOVINA

"eU428 ŠB- l. Razen nekaterih jeklenih zateg, okovov in motorjev, ki so jih uvažali, je naša industrija hitro obvladala tehnologijo obdelave lesa in gradnjo. Če­ prav so bili to skromni začetki industrij ske proizvodnje, je bilo na ta način uspešno odpravljeno pomanjkanje šolskih letal.

15 trofej nih "Malih Brandenburgov" propadlega avstro-ogrskega letalstva je 1. pilotska šola uporabljala od leta 1919 do 1926. Ob koncu tega leta so letala vzeli iz uporabe, zamenj ali pa so j ih z letali, ki sta jih zgrad ili tovarni "Ikarus" in "Rogožarski" .

Zadnje serije teh letal so bile dodeljene novoustanovljenim pilotskim šolam v VII. letalskem polku v Mostarju, IV. letalskem polku v Zagrebu in polku v Sarajevu. Mali Brandenburgi so v Zagrebu leteli celo do leta 1933, ko so bili končno vsi do zadnjega ,,razhodovani" . Veliko teh letal pa je bilo zaradi pogostih letalskih nesreč, ki so jih povzročali neizkušeni piloti - učenci, odpisanih tudi predčasno .

Tudi predvojni ,,kraljevi aeroklub" je želel, da za svoje potrebe ustanovi lastne pilotske šole. To mu je uspelo šele leta 1932, ko muje komanda vojnega letalstva, poleg domačih letal tipa FN in H- 32, predala še štiri "srednje" in osem ,,Malih Brandenburgov" , katerim je prenehala "vojna služba". Aeroklub Ljubljana je dobil dva ,,Mala Brandenburga" na katerih se je izšolalo pet pilotov.

Leta 1935 so bila kon čno vsa letala ,,Mali Brandenburg" umaknjena iz

Tehnični

podatki: tipa ŠB- l moč motorja razpon kril dolžina višina površina kril teža (prazno) teža v letu obremenitev max. hitrost plafon leta dviganje na 2000 m avtonomija leta dolet označba

100KS 12,173 m 8,5 m 2,926 m 36m 2 680 kg 960 k~ 29,5 kg/m 120 km/h 3500m 7'50" 3,00h 350 km

uporabe. Dotolklo jih je lO-letno intenzivno izkoriščanje v vojnih, zatem pa še dvoletno letenje v civilnih pilotskih šolah.

Letalo "Brandenburg Bl" je bilo dvokriIni šolski dvosed za začetniško šolanje, lesene konstrukcije, prevleče­ no z lesno lepenko in platnom.

Vzdolžnice trupa in konstrukcija repnih površin so bile iz jeklenih cevi, vse ostalo na trupu in krila pa je bilo leseno . Zgornje krilo je bilo montirano na baldahin, ki je bil tudi izdelan iz med seboj zvarjenih jeklenih cevi .

Podvozje je imelo dva kolesa inje bilo ojačano z zateznimi jeklenimi žicami.

Trup je imel na repu dr1jačo. V začetku so imela letala serije 75 in 76 vgrajene motorje ,,Mercedes" DI, serije 77 in 78 pa motorje ,,Deimler".

Pri nas izdelano letalo je bilo izredno prikladno za ŠOlanje začetni­ kov , ker je bilo precej tolerantno do pilotskih napak . Poleg te svoje "dobrote", pa je imelo tudi temno stran, ki so jo občutili letalci na SVOjih kombinezonih. Motor "brandike", kakor so imenovali to letalo, je bilo namreč vedno zelo zamaščeno ln olje, ki ga je izmetaval, je razen letala mastil tudi pilota.

Sicer pa je bilo letalo zelo primitivno opremljeno . Imelo je dve odprti kabini, namesto komandne palice pa lesen volan . Od instrumentov so bili vgrajeni samo najnujnejši: višinomer, brzinomer in še nekateri za kontrolo delovanja motorja.

GUSTAV AJDIČ

MODELARSTVO

ICe'L429

omodelarskih kategorijah

l. 2 Osnovne karakteristike modela letala Maksimalna teža v letu skupaj z gorivom (ne velja za krožno vezane 5 kg makete) Maksimalne nosilne površine 150 dm 2 Maksimalno obremenitev 100 gr / dm 2 Maksimalna delovna prosto mina motorjev (ne velja za krožnovezane makete) 10 cm 3

Kategorije : F2A - brzinski model F 2B - akrobatski model F 2 C - ekipna dirka F2D - zračni boj 1. 3. 3 Kategorija F 3 radioupravljani let To je let , ki ga upravlja pilot z zemlje , za kar uporablja posebno radijsko napravo .

Kategorije : F3A večkomandni motorni mocfel F3B - večkomandnajedri!ica F3C - helikopter F3D - Pyton Racing (dirka okoli stolpov) I. 3. 4 Kategorija F 4 modeli maket Model makete mora biti verna . reprodukcija letala in te žja od zraka .

Kategorije : F 4A - prostoleteča maketa - F4B - krožno vezana leteča maketa F4 C - radijsko upravljana leteča maketa

1. 3. Kategorizacija modelov letal 1. 3. 1 Kategorija FI - prostilet To je tisti let , med katerim ni nobene veze med tekmovalcem in modelom .

Kategorijee : FI A jadralni model , FI B - model na pogon z razteglj ivi m motrojem (gumo) , FI C model na pogon z batnim motorčkom , FID - sobni model, FIE jadralni z avtomatskim upravljanjem , FI F - helikopter , FIG - Coupe d' Hlver (neuradno) l. 3 . 2 Klasa F 2 - krožno komandni let - vezani lef To je tisti let , pri katerem model dela kretnje . Upravlja ga pilot , kije na zemlji , s pomočjo dveh neraztegljivih žic, direktno vezanih na model. Žice so lahko pritrjene na ročki, s katero potem upravljamo model. Ne sme pa se uporabljati kak drugi način upravljanja modela ali motoIja za vzletanje in let.

1. 2 Definicija izrazov, ki jih uporabljamo pri specifikaciji modelov in pravil l . 4. ·1 Nosilna površina zavze ma skupno površino enega ali ve č k ril in površino horizontalnega stabilizatoIja ali kose stabilnih površin (ene ali več).

Računska površina je normalna projekcija površine na horizontalno raven , pri čemer morajo biti vs~ nosilne površine v naklonskem kotu 0° . Če so krila ali stabilizacijske površine vgrajene v trup , računska površina zajema tudi tisto površino, ki se dobi s podaljšanjem normalnih kontur površin do ravni simetrije modela.

1. 4. 2 Teža: teža, s katero se odreja minimalna obtežba, je teža kompletnega modela brez goriva.

Teža, s katero se odreja največja obtežba, je teža kompletnega modela, pripravljenega za let (z gorivom) v trenutku vzletanja.

Zaradi velikega zanimanja bralcev smo se odločili, da bomo v nadaljevanjih predstavili letalsko modelarstvo po tekmovalnih kategorijah in opisali vse pomembne definicije letalskih modelov ter njihove karakteristike , prav tako pa bomo opisali tudi pravila tekmovanja .

Prvi del: Splošni odlok in pravila za modele letal l. 1 Splošna definicija modela letala Model letala je leteči predmet, težji od zraka , manjše velikosti , s katerim pa človek ne more leteti.

MODELARSTVO l. 4. 3 Obtežba: obtežba se odredi kot teža v gramih po kvadratnem decimetru nosilne površine. l. 4. 4 Balast: kadar je nujno, da se uporabi dodatni balast za pravilno težo modela ali ureditev težišča, mora biti ta nameščen v notranjosti modela in dobro pritrjen . Vse to pregleda službena oseba, potem ko je balast že nameščen. Če je za ureditev težišča uporabljen pomičen balast, mora model imeti odrejeno težo brez pomičnega balasta. l . 4. 5 Razpetina krila: je največja oddaljenost med skrajnimi točkamI kril. l. 4. 6 Raztegljivi motorji: so motorji , pri katerih se energija doseže z navijanjem ali raztegovanjem traku iz elastične materije (gume).

I. 4 . 7 Batni motor: je motor, od katerega se energija dobiva z zgorevanjem ali raztezanjem tekočega goriva, motor pa deluje z enim ali več bati .

I . 4 . 8 Motor z Ž3rilno svečico Glow plug: je motor, ki rabi za vžig stalni žariIni element. l. 4. 9 Diesel motor: je motor, v katerem se gorivo vžiga z delovanjem kompresije. Ta motor ima lahko tudi mehanizem, ki uravnava stopnjo kompresije v času delovanja motOIja. l. 4. 10 Reaktivni motor: je motor , v katerem se energija razvija z zgorevanjem trdega , tekočega ali plinastega goriva ali pa z raztezanjem

tekočine, ki rajoče dele .

deluje na vrte če ali pulzi-

Če immodel za pogon reaktivni motor, morajo biti izpoljnjeni naslednji pogoji: največjteža čistega reaktorja - O,t kg . Največja skupna teža modela , pripravljenega za let, skupaj z gorivom - 1,0 kg. l. 4. Il Start z roko: se opravi z roko. Tekmovalec stoji tleh. l. 4. 12 Vzletanje: model se mora dvigniti z zemlje ali vode na pravilen način brez pomoči pilota ali pomočnika.

l. 4. 13 Pristajanje: smatrase , daje model pristal , ko se dotakne zemlje oziroma ko konča svoje premikanje naprej . l . 4 . 14 Hidromodel : je model aviona , ki obvezno poleti z vodne površine in na njej tudi obvezno pristane . Pred vzletom mora biti vsak model preizkušen v plovnosti , kajti pred vsakim startom mora model sam plavati I minuto in to v položaju, v katerem bo vzletel. l. 4 . 15 Kategorija FI F Helikopter: je težji od zraka in ima rotomodel s katerim med poletom ustvarja vzgon.

Ta rotira okoli vertikalne osi. Pritrditev kakšnih koli nosilnih horizontalnih površin ni dovoljena .

Pričvrščena stabilizatorska horizontalna površina je 1,5 % zamišljene površine , ki jo ustvarja rotor s svojim vrtenjem.

JANEZ GROŠEU

Zimsko prvenstvo Dolenjske V soboto, 13. februarja je Aerokl ub Novo mesto na letališču v Prečni organiziral najbrž prvo letošnje medklubsko tekmovanje v kategoriji prostoletečih modelov. Prijavilo se je 30 tekmovalcev iz Ljubljane, Bele krajine , Mirne in Novega mesta .

Meglen in mrzel zimski dan je tako ohladil motorje in oba tekmovalca v FlC , da so se zares pomerili samo pionirji, jadralci in gumenjaki. Zlasti med jadralci je bilo živahno, saj sta nastopila lanska šampiona, svetovni prvak Videnšek in državni prvak Kranjc. Tekmo je vodil Slavko Kos, glavni sodnik pa je bil Srečo Petric.

Pionirji Al (10 tekmovalcev): 270 l . Roman Mišmaš, LT Mirna 2. Mitja Brudar, AK Novo mesto 184 3. Primož Moškon, AK Novo mesto 182 Ekipno : l. AK Novo mesto 2. AK Bela krajina 3. LT Mirna

514 291 270

Kategorija FI A (13 tekmovalcev): l . Damjan Žulič, AK Novo mesto 1236

-MODELARSTVO 2. Anton Videnšek, AK Ljubljana

Kategorija FI B (5 tekmovalcev):

1235 l. Dragan Stankovič, AK Novo' mesto 1197 2. Tine Brudar, AK Novo mesto 1129 3. Tomaž Hribar, AK Ljubljana 823

3. Stojan Kranjc, AK Novo mesto 1168 4. Dragan Stankovič, AK Novo mesto 1145 5. Tomaž Hribar, AK Ljubljana 1110 6. Darko Bauer, AK Novo mesto 1099

Ekipno:

Ekipno:

l . AK Novo mesto 2. AK Ljubljana

3549 2345 907

1. AK Novo mesto 2. AK Ljubljana 3. AK Bela krajina

3033 823

Zmagovalci so si prislužili pokale, po trije najboljši pa tudi priznanja.

M.M.

-_._-----'----_._--------------------.,..

OBSEG JADRALSKE DEJAVNOSTI V LETALSKI ZVEZI JUGOSLAVIJE V LETU 1981 Zveza

število jadralnih letal

število izšolanih pilotov

število pilotov

nalet v urah

preleteni kilometri

VS BiH VSCG ZSHrv. VS Mak. ZLOS VS Srb. VS Vojv.

VS Kos. SKUPAJ

25 4 34 13 83 22 19 3 203

24 8 75 28 95 39 36 19 324

172 35 272 93 626 202 133 34 1.567

2.806 230 3.899 1.282 12.368 2.095 3.292 456 26.430

9774 50 11.759 6.350 143.992 14.164 55.677 241.166

OBSEG PADALSKE DEJAVNOSTI V LETALSKI ZVEZI JUGOSLAVIJE V LETU 1981 Zveza

VS BiH VSCG ZS Hrv. VS Mak. ZLOS VS Srb. VS Vojv.

VS Kos. SKUPAJ

število izšolanih padalcev

število skokov

število padalcev

število dovoljenj

43 18 125 33 26 211 89 20 565

5.211 ,399 7.174 1.916 7.349 6.432 4.654 343 33.478

180 44 227 69 129 387 197 30 1.263

86 6 132 36 82 106 76

Podatkov za motorno dejavnost od Letalske zveze Jugoslavije nismo dobi· ,. t1.

Nadvse zanimivi pa bi bili seveda tudi podatki o letalskem in raketnem

10

534

število učiteljev

14 2 19 10 16 18 8 1 88

modelarstvu, ter o zmajarstvu, letenju z ultralahkimi letali, o amaterski grad· nji in balonarstvu, saj so vse te panoge enakopravno vključene v Letalsko zvezo Jugoslavije.

o pionirjih

varčevalci h

Ni vedno treba hoditi v banko, včasih pač pa sklenejo varčevati, da bi si kar hranilnica pride na obisk. Če ji je kasneje kupili kaj koristnega in lepelepo, se nastani za stalno. V šole so ga. Potem so tu pionirji uslužbenci: prišle pionirske hranilnice. Pionirske v hranilne knjižice vpisujejo, koliko hranilnice? Da. V njih delajo pionirji: denarja je kdo vložil, koliko ga je kdo najprej so tu pionirji varčevalci, ki vzel ter vodijo podatke, ki jih mora dinarjev, zasluženih s priložnostnim hranilnica vedeti o vseh varčevalcih, delom, ali dinarjev, s katerimi so jih o količini denarja ter o datumih dvinagradili mame in očki in tete in gov in pologov. Na koncu seveda strici in dedki in babice, ne porabijo tudi zračunajo, kolikšne obresti boza sladkarije ali kakšne neumnosti, do dobili vsi varčevalci. r - - - - - - - - - - - - - - -- .- -._ _ _ __ _ _-,

10

ljubljanska banka

Ef3

LETALSKI VESTNIK

Organizacijsko gla'silo 10 ZLOS *Ieto VII *številka 2. februar 1982,

Posvet upravnikov v Portorožu ZAPISNIK seminarja upravnikov , mehanikov in ostalih strokovnih delavcev ZLOS , ki je bil v času od 14. do 17 . januarja 1982 v Portorožu, ter sprejetih dogovorov.

Prisotni: AK AJDOVŠČINA Lorencon Edvard , Štokalj

Stojan, ALC - - Kadunc Bojan , NOVO MESTO - Kos siivko Hladnik Vojteh , AK CEUE in Šuštar Adolf, KL POSTOJ· Karner Peter , Glinšek Drago in NA - Golob Rok , OLC POR· Gajšek Franc , AK UUBLJANA TOROŽ - Ličer Benjamin, - Pirc Vasko, Janežič Franc in Marjanovič Vlado in Ganza Golobič Vinko, LC MARIBOR Uroš, AK PTUJ - Čuček Ivan, - Erjavec Rudi , Vrečko Edi in Hojnik Danilo in Firšt Branko • Majcenovič Zvonko, AK MUR· . AK SLOVENJ GRADEC - Čas SKA SOBOTA - Petrovič Sta· Jože in Tretjak Alojz, AK VE· nislav in Brodar Franc , DLC LENJE - Leskov~k Marko.

KA SLOVENSKE KONJICE Zorko Dušan, ŠC IAA - Go· riupJanči, DS pri P~ ZLOS Bitenc Mirko, Bizilj Stane in Brezar Janez .

SKUPŠČINA ZLOS-a

Z LOS ski icuje na osnovi 18. in 21. člena ..

SKUPŠČiNO ZVEZE LETALSKIH ORGANIZACIJ SLOVE· N IJE v soboto, 27. februarja 1982 ob 10. uri v dvorani Savskih elektrarn na Hajdrihovi 2 v Ljubljani.

Predsedstvo Statuta

skupščine

Predlog dnevnega reda: 1. Pozdrav gostov in delegatov ter ,izvolitev delovnega pred· sedstva 2. Razglasftev najboljših športnikov in organizacij ZLOS za leto 1981 ter podelitev plaket ZLOS 3. Izvolitev organov skupŠČine 4. Uvodna razprava v. d. predsednika predsedstva k poročilu ZLOS 5. Poročilo verifikacijske komisije 6. Sprejem programa ZLOS za leto 1981 7. Zaključni račun PS ZLOS za leto 1981 8. Poročilo samoupravne kontrole 9. Sprejem programa ZLOS in predračuna PS ZLOS za leto 1982 10. Sprejem sprememb statuta ZLOS 11 . Razprava o poročilih jn pianih 12. Volitve 13. Sklepi skupščine Po 17. členu statuta sestavljajo delegacijo največ trije delegati s pravico enega galsu, če imajo pismeno; pooblastilo svoje osnovne organizaci,ie.

Vršilec dolžnosti predsednika PS ZLOS: ALOJZ GOJČIČ

Ostali Plnanji sodelavci in gostje, ki so bili ,risotni na seminarju in dogovoPlli: Gojčič Alojz v. d . predsendik PS ZLOS. Step&čič Peter sekretar KVSJ . Turk Janez poUc V. P. 2050. Gligor I vaščenko. Trifunovič Svetozar.

Isakovič Miroslav - SVI ZKPZ. tov. Djordjevič in 'Dr-aškovič teh. insp. SVI ZKPZ. major Tica larko in kap . Bivic Bori· voj VV A Zadar. Sarlah Ivan AC'RVP Ljubljana- Brnik.

Ajdič Avgust - preds. prop . komisije pri PS ZLOS. Rojnik Črtomir - preds.jadr. kom . pri PS ZLOS. Pesjak Gabrijel vabljeni predavatelj. Menegalija Stane preds. PK VSJ in Potoč· nik Pavel predavatelj ..ELAN;!".

Seminar jypotekal po progra· mu seminarja. obdelane so bile vse strokovne panoge. ter spre· jet program dela za leto 1982 z določenimi zaključki za po. samezno dejavnost. ' Strokovni program posamez·

nih letalskih šol za leto 1982je na tabelah v prilogi tega zapisnika.

- Prvi dan seminarja je tov.

Gojčič Alojz, izčrpno seznanil vse udeležence o družbeno ekonomskih in političnih odnosih doma. in v svetu .

Stabilizacijskih naporih in ciljih , kakor tudi o zunanjeI politični dejavnosti Jugoslavije in njeni vlogi v gibanju neuvrščenosti.

••• JAORALNA DEJA~OST

Osnovno šolanje Osnovno šolanje učencev v jadralnem letenju in s tem tudi kandidatov za motorno šolanje ŠROA v letu 1983 se je vdiHo v internatih posameznih letalskih šol. Planirano število kandidatov v letošnjem letu za to šolanje je realno oz. v okviru potreb šolanja novih kadrov.

Vse letalske šo)e morajo za šolanje brezpogojno izpolnjevati Rogoje minimalnih norm , predpisanih za tovrstpo šolanje.

Internat šolanja učencev pogodbenih nalog bo organiziran' v Murski Soboti. Vsa vprašanja v zvezi z organizacijo tega internata rešujeta ZLOS in AK Murska Sobota medsebojno , ko bodo znana pogodbena določila.

Sprejet je bil sklep, da v primeru, da BLANIK Murske Sobote ne bi bil popravljen do internata, to letalo posodi M. Soboti AK Slovenj Gradec.

valni ekipi bo določena kasneje, - vodja tekmovanja bo tov .

Hojnik Danilo .

- glavni so.dnik tov. Bizilj Stane - sodniki: AK ptuj (Cestnik Matevž, Kolarič Igor) DLC Novo mesto (Kastelic Zmago) ALC Lesce - doloqi sodnika in sporoči ime ZLOS-u - foto laborant tov. Primožič Jože (z njim uredi ZLOS).

- za potrebe republiškega prvenstva ZLOS deponira v AK Ptuj 2500 I goriva 100 LL iz prve uvozne kvote katero bomo prejeli .

- Letala za vlek s pilotom za potrebe prvenstva dajo sledeči klubi: AK PTUJ 2 letali AK CELJE I letalo AK M. SOBOTA l letalo DLC NOVO MESTO l letalo l letalo LC MARIBOR - rezerva.

OLC PORTOROŽ - Predvideno število udeležencev - tekmovalcev na prvenstvu: I letalo AK A~DOVŠČINA 3 letala ALe LESCE ) AK CEUE 5 letal 4 letala AK MARIBOR AK M. SOBOTA 3 letala KLPOSTOJNA I letalo 4 letala DCL NOVO MESTO OLe PORTOROŽ I letalo AK PTUJ 4 letala AK SL. GRADEC :2 letali AK VELENJE 3 letala Skupno 31 letal

Tekmovanje jadralnih pilotov za pokal "B - 4" Republiško jadralno prvenstvo Tekmovanje hQ v času od 13 Prvenstvo organizira AK Ptuj ,. do 16. maja 1982. Organizator v času od 28 . 5. do 6 . 6. 1982. tekmovanja je DLe Novo V zvzei z organizacijo prvenstva me~o. , je bilo dogovorjeno: V zvezi s tem tekmovanjem - osnutek Pravilnika tekmo- je bilo dogovorjeno : vanja izdelata ZLOS in AK _. Pravilnik tekmovanja izdela Ptuj do 15. 2 . 1982. Na DLe Novo mesto do 15. ,2. osnovi tega se mora pravo1982. časno zahtevati odobritev sli- ZLOS deponira v Novo kanja iz zraka, mesto 2000 I goriva 100 LL - višina kotizacije po tekmoza to tekmovanje.

J

1

JI

- Vodjo tekmovanja in sodniško komisijo določi DLC Novo mesto .

- Letala za vlek s pilotom za .tekmovanje "B - 4" dajo: DLC Novo mesto 2 letali AK PTUJ ' 1 letalo AK CELJE 1 letalo AK AjDOVŠČINA rezerva - Predvideno število tekmovalcev na pokalu "B- 4" iz letalskih šol: AK AJDOVŠČINA 1 letalo ALC LESCE 1 letalo AK CELJE 2 letali AK LJUBLJANA 2 letali AK MARIBOR 1 letalo AK MURSKA SOBOTA 1 letalo DLC NOVO MESTO 4 letala KL POSTOJNA 1 letalo OLC PORTOROŽ 1 letalo 2 letali AK PTUJ AK SLOVENJ GRADEC 1 letalo 2 letali AK VELENJE 19 letal Skupno: Državno jadralno prvenstvo Termin tega tekmovanja in orgaI'lizator še nista določena .

V vzezi z organizacijo tega tekmovanja je bila iznešena pripomba oz. predlog, da naj bi to tekmovanje trajalo časovno 12' dni. Pravilnik tekmovanja in ostala določila izdela zvezna jadralna komisija , a jad raIna komisija pri PS ZLOS določi reprezentanco Slovenije za ude le žbo na tem tekmovanju in vse ostalo v zvezi s tem .

V ZVEZI Z UDELEŽBO NA VSEH' TEKMOVANJIH SO HIll VSI OPOZORJENI NA PRAVOČASNO NABAVO FILMOV ZA SVOJE TEKMOVALCE! Izpiti za dovoljenja jadralnega pilota in pooblastila Spomladanski izpitni rok : termin od II. do 13 . (l. 19X~ , organizator: OLe Novo mesto .

Zadnji rok /'.<1 pošiljanje pri ·

LE rA 1.. S I(A ŠOLA.

Or."". Do".

J.

~,,~.

..

7

1\.:100'15(.1 f...lA

ALe

LJUBl..::JA!-JA

~

.---. ~

-

~!;

~!\

:2.

h.\()YO ML5TO

POS TO::HJA

PORTOROŽ.

Pru']

SL. GRAD.f.c..

VLLE!-J::JE. 'RiALl ZAC lJA

SR

I,-t, "C

-

2 :2

2-

3 3

2o

?

8 j

:2.

8

CD

2.

2

3

"

lo

:2.

2

4-

Its

..

22-

8 ~O

•-

"

("

1"0 c.,OJ I

l::..

H

600

-

-

•

-

-

-

1

3

.-

~

-

53

3!1"

t2

--.. 5'

44

40

(,

2 .949

38 .

18 - ,. "2

8:2.

,,:2

41!

.ta

CDi

&0

71t-

2S'

~b

52

v;;

52

:2:2.

.ta

52

'10

58

2~

~

!le

8'~

-4S

6&

&..

10

-iG

3b

40

7"

- Ito

~

50

2S'

-1

~

-

-

.. .. .. /

- -

t...ae

2.0.000

38

40

78

to . 200

1"

1:2.

~

15

:29

8.000

"'1

~S

32

915

13. lb7

~S

3.s

~

2"

2S

~9

I~

4000

40.000

'&7

43

255

:2.88

a

3

..

-

-

-

..

2

..

It-

4-

..

~

-

S

2

..

S

5'

o

S

.3

~1

2-

5

5

-

-

It-

o

-

-

- --

-

4

" 2.

:lo

- - - - - - -

3

-

:2.

2.

~ 2-

2.

-

-

2.

It

2

2.

2:

-

-

-

-

-

2

..

"- -"

2.

3

~

58

~

~5

2.9

4-

~5

45

~2.

- -

-

.. .. ..

..

2.0

2000

-

3

1

.

""

H -595

-

3

2

74<0

1.:!>94-

.. ..

3

:5

~7.

-

2-

5

-

1

25.000 "~.000

-1

2-

"oo

4~00

4

-

2.3

~,545

800

o

~a8

- 20.000

-4(0'12-

4.

-

--i982. 76 f01 "6

2000

4 -

4-

81 95

:29

..

7

r:1dV

31'

4

2-

UI2. r~

VO

818

5

do'lO~"';

i\,~~",

20\-

-

2-

-

~k.u/">j

(0,000

-

~

~1I""..i

tO oo

2.

-

~

Iol~

sp~~jll ireM~~ 1',lotov

o

- - -

-

5

\( M - t>..ddov 2.451

-

5

.3 -

~

-

~

lo

5

Sk.UP'<\"J UR 'Ic." bb5

1

-

4

DIJ

.. .. .. ~ 3 - - - - ..

2. 2 ..

2-

2

7

~A:

$0

~

;2

(o

ZL

'1

!>lotI"

8

to 40

M ·. SOBOTA

-

5

19

MA.RIBOR.

Pi.A~

,,;Ic.t, \Xi.,

ti 42

CL.L::JE.

locblQl;I;I"

..

-

~lt-o

.

16:lo .

35'0 1. 071

Hoo 759 '

HH 2.b9

39

7CD

42-

I~

II

. 22

15

11

3.400

15

43

28

4'1

42

:2..:250

19

4-

:l~

4-

5.500

· 7

..It

tO

20

tO

47

13. 007

~:2.

.5.5

4-S

~7

:2.4-

.4.000

43

3'1

50

It-o

22

9 . 5~~

H

2..0

.31

:l:l

25

8

22

30

e

2..

35

29

2..

37 9

.. It

2.~

35"

2~

47

"".·HO 1.989

(

.(

ti

~oo

I

~

..fQ.:2.7~

~43 . 9Q2

2.3·{

~75

G06

4-oG

2.0

W .-to 9

7

"'2._87.3

.f~7.o.co

2~-1

408

639

4-74-

20

"

7

e-

6.000

?

jav - prošenj in taks za ZLOS je 10.5.1982 Jesenski izpitni rok - termin od 17 . do 19. 9.

1982.

- organizator: ALC Lesce Zadnji rok za pošiljanje prijav-prošenj in taks na ZLOSje 17.8.1982.

naj takoj izdelajo predlog na osnovi podanih sugestij in istega pošlje na ZKPZ oz. VSl .

Ostali dogovori in vprašanja v jadralni dejavnosti - Po določilih Pravilnika o uporabi padal, bodo skoro vsa rešiIna padala za jadralKandidati za organizacijo no letenje (Z- IP- Ml) v izpitov za pooblastilo za uči­ letošnjem letu odpisana. Ker telje jadralnega letanja so: je to problem v celotni LZJ, OLC Portorož - spomladanbo VSl poizkušal dobiti zaski izpitni rok dostno število padal AK Slov. Gradec - jesenski POL-04 od KVL za zameizpitni rok. njavo odpisanih padal. DoO teh kandidaturah naj se govor je bil, da vsi klubi obvesti VSl, ki formira komipošljejo zahtevke za nova sijo in določi organizatorja topadala preko ZLOS najvrstnih izpitov. kasneje do 1. 3. 1982.

Takse za izpite ostanejo v - VIT LA : - "TOST" vitko se višini iz leta 1981 in znašajo: za po odobritvi KVL lahko koizpit 700 .- din, popravni izpit risti tudi za potrebe šolanja 500.- din. pilotov AK s tem, da je preDogovor je, da s~ pri prijavi venstveno namenjena za za izpit vplača 50 % takse . učence pogodbenega šolanja.

V zvezi z izpiti je bilo dogoV zezi s tem je bilo dogovorjeno še sledeče: vorjeno : - vsi kandidati za polaganje AK Murska Sobota in AK morajo predhodno polagati Ptuj organizirata skupni klubske kontrolne izpite, internat šolanje učencev z - stroko~ komisija za jadraluporabo vitle "TOST". Ta no letenje mora najresneje internat se organizira pred pričeti reševati . vprašanje terminom pogodbenega šolastrokovne literature za to nja. zvrst dejavnosti, Drugi internat šolanja učen­ - izpitna komisija mora v bocev z uporabo te vitle se doče uporabljati v svojih organizira v Celju . Ta intertestih izključno podatke in nat bo po šolanju učencev vrednosti iz ,,Navodil za upo-- pogodbenih nalog in je porabo" posameznega jadralnedogovoru skupen za AK Cega letala, katerega je izdal lje, AK Slovenj Gradec in proizvajalec letala. Ravno taAK Velenje . ko se mora izboljšati metodiV zvezi s temi internati je ka dela pri organizaciji bil dogovor, da se v njih polaganju izpitov, vključijo kandidati za učite­ - podana je bila sugestija, da se lje jadraJnega letenja, da izizpiti za učitelje letenja polavrše potrebni metodski nalet gajo sukcesivno po predmet(20 ur) za učitelje na vitlu niku tokom celega leta (ali - Ker vitla niso v registru letalske sezone). Sedanji naZKPZ in s tem tudi ni občin nam namreč ne zagovezen letni tehnični pregled tavlja, niti daje potrebne istih, so bili vsi imetniki strokovne ravni tega kadra. vitel opozaorjeni od delegata Sklep s katerim se strinjajo SvI na vzdrževanje tega sredstva . Obvezni letni pregledi tudi predstavniki ZKPZ je: obsegajo: - strokovne službe ZLOS - pregled motorja, (izpitne komisije panog)

- pregled sistema navijanja in bobnov, - pregled sistema za sekanje.

AK Murska Sobota mora takoj oz. najkasneje do 1. 2.

1982. dostaviti ZLOS-u seznam potrebnih rezervnih delov za vzdrževanje vitle "TOST" , da se pošlje zahtevek za te dele na VSJ. Vi tla ,,Herkules" so že v zelo izrabijenem stanju in je zelo vprašljiva nadaljna varna uporaba istih, ker je motor teh vitel izvenserijski in zanj ni moč dobiti rezervnih delov.

Z ozirom na energetsko krizo moral strokovna komisija za jadralno letenje vprašanju · vitel posvetiti več pozornosti. V zvezi s tem je bilo podanih več informacij: ~ TAM - možnost kooperacije s "TO ST" - FAJ "Jastreb" Vršac razvija projekt vitla - ČSSR - izdeluje , možnost uvoza (kliring).

Ponovno je bilo izpostavljeno vprašanje TERMIČNE KARTE SRS in dopolnjevanje iste z novimi podatki.

Zadnja leta so upravniki letalskih šol pozabili na to svojo obvezo in obstoja bojazen, da bo dolgoletno raziskovalno delo slovenskih jadralcev zaman oz. ne bo služilo svojemu namenu. Delo na tem področju se mora nadaljevati, to je naloga komisije pri PS ZLOS, ki naj to delo ponovno oživi s konkretnimi zadolžitvami.

Za vse učitelje jadralnega letanja letalskih šol ZLOS bo organiziran strokovni seminar. Program seminarj a izdela tov. Rojnik Črtomir, katerega preko ZLOS-a pravočasno pošlje vsem organizacijam. Seminar bo v Celju dne 27. 2. 1982.

MOTORNA DEJAVNOST Osnovno šolanje Po programu dela v tej dejavnosti bomo v letošnjem letu šolaH 20 učencev-začetnikov. Število je realno v odnosu na potrebe za nadaljnji ko~ti­ nuirani razvoj te dejavnosti.

Večina letalskih šol bo šolala učence v lastnih internatih. Šole , ki pa ne izpolnjujejo pogoje minimalnih norm za tovrstno šolanje , pa pošljejo učence v organizirane internate po medsebojnem dogovoru.

Internat pogodbenega šolanja motornih pilotov bo v Ptuju. Ko bodo znana vsa pogodbena določila in število učencev se pd vseh vprašanjih v :zvezi z organizacijo in realizacijo tega internata dogo~ori­ ta medsebojno ZLOS in AK Ptuj.

Republiški aero-raUy Tekmovanje bo organizirano v času od 25 . do 27.6. 1982.

Organizator tekmovanja je LC Maribor .

V zvezi z organizacijo rally-a je bilo dogovorj\enq: - Pravilnik tekmovanja izqela motorna komisij k pri PS ZLOS in mora biti poslan organizacijam najkasneje do 25 . 5. 1982 .

- Pravilnik mora vsebovati določilo , da je dovoljeno pristajanje samo na glavno podvozje z uporabo za.krik, - dogovorjeno je bilo, da posadko letala sestavljata dva člana pilot in copilot (mlajši persp. motorni pilot), - vodja tekmovanja: določi LC Maribor.

- glavni sodnik: tov. Golob Rok , - sodniki: določi motorna komisija pri PS ZLOS , - višina kotizacije za tekmovalno ekipo bo določena kasneje , Republiško akrobatsko prvenstvo Prvenstvo organizira K l PO-

stojna 22. 7. 1982\ V zvezi z organizacijo tekmovanja je bilo dogovorjeno: - tekmovanje je moč organizirati samo pod pogoj~m , da imamo ' v ZLOS-u najmanj dve leti ,,zUN" , - Pravilnik tekmovanja izdela motorna komisija pri, PS ZLOS , skupno s KL Postojna in ~ora biti poslan organizaoijam najkasneje do ~2 .

6.' 1982.

- vodja tekmovanja: tov.

Rupnik Franc, - glavni sodnik: tov. Hojnik Danilo , ~ sodniki: določi mot. komisija pri PS ZLOS, \ - višina kotizacije se določi kasneje. )"

komisija pri PS ZLOS na osnovi tekmovalnih rezultatov pilotov akro- letenja.

Izpiti za dovoljenja športnega pilota in pooblastila Spomladanski izpitni rok - termin od 21. do 23. 5. l

1982.

;:

- organizator: DLC Novo mesto Zadnji rok za pošiljanje prijav- prošenj in taks na ZLOS je 21. 4. 1982.

Jesenski izpitni rok - termin od 24. do 26. 9.

1982.

- organizator: LC ,Maribor Zadnji rok za pošiljanje prijav-prošenj in taks na ZLOS je 24. 8.1982.

Takse za izpite ostanejo v višini iz leta 1981 in dogovor je , da se pri prijavi za izpit vplača 50 % takse .

- Izpiti za učitelje motornega letenja so v domnevi zvezne izpitne komisije pri VSJ, vendar naj bi se polagali 'po predlogu, ki je naveden v jadralni dejavnosti iz istih vzrokov.

JugQslovanski aero-rally Tekmovanje bo v času od 28 . 7. do 2. 8.1982 . Organizator tekmovanja je AK Štip.

Določila Pravilnika tekmovanja še niso znana, yendar je bilo dogovorjeno , da v kolikor bo predvidena dvočlanska posadka, le to sestavlj ata ' dva pilQta, športnika- tekmovalca.

Posadke določi mot. komisija pri PS ZLOS na osnovi rezultatov rep. aero- rally.

Ostali dogo.vori in vprašanja v motorni dejavnosti

DriJlvno prvenstvo v akrobat- "ZUN" skem letenju Tekmovanje je predvideno - ZLOS naj takoj napravi prošnjo za dodelitev še eneza čas od 4. do 7. 7. 1982, a ga letala ,,zUN - 526" in organizator tekmovanja naj bL naj isto pošlje na KVL prebil AK Paračin . Z ozirom na ko VSJ. V prošnji naj bo potrebno trenažo za tovrstna navedena trajna rešitev tekmovanja in s tem na varnost letenja je mnenje vseh, da dodelitev letala, oz. časovno omejena rešitev - posojilo predvideni termin ni sprejemdveh letal ,,zUN" za čas seljiv. V zvezi s tem je bilo do govorjeno sledeče : . zone (dodelitev resurza).

- VSJ naj vidi z organizator· - Vprašanje lastništva letal jem možnost prestavitve da,,zUN" oz. uporaba istega tuma tekmovanja na kasnejši izven matičnih klubov. Pratermin, vilnik v zvezi s tem je bil w- za organizacijo tega tekmodelan in sprejet na PS ZLOS vanja je poslal kandidaturo z določenim dopolnitvami. na VSJ tudi O lC Portorož.

Za izdelavo istega je bil za· Zakaj njihova kandidatura ni dolžen ,tov. Berčič Maks bila upoštevana?'

(AK Ljubljana) . a Pravilnik Sestavo ekipe Slovenije za naj ZLOS pošlje vsem orgato tekmovanje določi motorna nizacijam do l . 4.1982 .

I

I

L.LTALSK.A SOl-A ,

.

A:JOOVS('It-.lA.

ALe. (.l...L::JE

1 :JUB.L:JA..,I--I A.

O!otl.

Š/-o.t l'rof. i'bcI.lal,1i IQ. 501a. ...je. -.

šola.

d.O'll.

2."~

...2-

"lo"!

-

3

-,

2'14-

2~5

~oo

3

~

-

-

403

4-6"

285

3

3

ol

2

550

430

500

-

2-

~ 2

-

·14-5

2.92-

4

t

-

ol

3

249

450

4-

Z

2-

-

-

B02

It

4

i

2-

S

'7

~

2-

-

4

2

~

1'<1 . SOBOTA

3

:)

II

PO~TOROz:.

PTUJ SL . ~R"DLc..

5 2. .3

-

-

--

--

.

Sltvr.. j clo,o~....

'.,...r ...... ",IL

~ .. ~"o1"

:2·2

2.1

58'7

24

28

~

i'1

~t74-

4

...2

~

4-2-

~480

6

43

49

4~

foV

501

3

"'0

4-3

OIt-O

012

50

74.9

2~4-

25~

. 1299

600

~00

eOO

422-

~:2.

4.00

4090

24-'+-

2. ... 3

-

-

.-

i--

~9

20

..

41

43

42

1.

~2

50

b:2.

54-

:2~

4700

~

.2

~

'-6

"3

eS4-

8

' 25

~~

;l5

'2.7

890

9

2~

35

14

25

487

2-

~2.

1...

1:2.

3 ...

2S

243

lo

505

2

~7

.(9

.f9

'37"

-1!)o

'782-

-t ...

1....

28

19

-

46'0

350

400

600

9

49

~8

24

-

18.5

63

8

2."''t-

'7

8

iS'

9

l7

?

9

46

' .fi.

U

13

to

23

to

t70u:

43

to

2&

il

24

I

.55

3'1-

.53

~5

2

220 2.~"

- ..

- - -

~IQ"'3\1

&I"'"co,j ili 10\0" že

-

2

~Q

t ...e-&; 2.0

-

.

11

3

-

~

-

240

~60

.3

.3

-

-

255"

8f>

b03$C.~.•

~

3

.. ..

2-

2

350

60

0/800

~

-

.30:2.

-i

Jt,to

3"0

200

92.0

2.

3~

3't-

20

-

-

-

-

-

4.30

..

.3

t

~

317

2.10

\28

655

3

17

2.0

:2.0

:3~

.(

-

-

2

2.

280

2.00

"50

~30

1

..2

22

043

lot :2.:2.

20

-

2-

3

2

-

-

1aALl Zl\CIJA. . 81

~i

2.0

14-

PLA~

2.0 ~O

4

"

1

-

:2.8fo

41

2.

.00

200

2-

4. ~4-1

'3.0'78

3.?6!>

~.4.e

~4- 2~

-

28

1-

4

...

- .. 982-

3

-

Ha

e '1

2

j

VE-LEl--.l:J.E.

UR.

398

4-

..

POSTO:JI-JA

SK.UPA:J

-

2

:z. t

M~S TO

Vle" :..... ~1. 1'os,lovt:lO to.) ...;!>tiifto {,_I",lu" uR. UR

-

.~

MA.RIBOR

h.Jovo

dov. lJ~;~. A.~.

; ...~Il<>= UR

72-

3'60 -1136

490/800 805

:lit-

-

!>27

...

H

15

42-

300

~

4i

~5

.fit

1.780

8 .999

"79

2.64-

.36.3

~oc

2-1

2.780

9.961

,~

30 ~

37~

~!>lt

.(9

-

vodijo ločeno za dinarsko - Mehaniki letalskih šol AK oz. devizno plačilo uslug.

Ljubljana in AK Celje morajo takoj dostaviti ZLOS-u - Podana je bila informacija, da bo v času od 8. do 13. seznam potrebnih rezervnih delov za vzdrževanje letal 3. 1982. organiziran seminar za letalske mehanike. Semi"ZLIN". ZLOS na osnovi nar bo organiziran v VTC seznama napravi zahtevek za te dele in ga pošlje na VS] Vršac z izpiti z!l poobla(KVL). oz. poizkuša dobiti fa vzdrževanje jadralstilo potrebne dele iz ČSSR. nih letal. Tega seminarja naj - Dogovor je bil, da vse letalbi se udeležili vsi mehaniki ske šole pošljejo na ZK.PZ letalskih šol. ~LOS-a. točne p<Ddatke' o pozidjah svoj ih letališč. Podatki naj bodo vrisani na karti 1 :2000 ali 1:5000. Te podatke rabi PADALSKA DEJAVNOST ZK.PZ - TAKO], ker je v izdelavi ,,AIP športnih leta- Osvnovno šolanje lišč v Jugoslaviji" (se že priPo programu te dejavnosti pravlja na tisk) bomo v letošnjem letu šolali 45 - Sprejet je bil dogovor, da se učencev začetnikov. V tem štepošlje zah tevek na ZK.PZ, za vilu so tudi deloma zajeti učen­ spremembo Pravilnika proti- ci pogodbenega šolanja v kolipožarne zaščite na letališčih, kor izpolnjujejo določila pooz. sredstvih za to zaščito godbe (letniki 1963,64,65). po določilih Pravilnika.

Vse v zvezi z organizacijo - Za vsa letala, katera so bila internata šolanja pogodbenih nabavljena v preteklih letih nalog se določi kasneje, ko boiz uvoza je potrebno formi- do znana določila pogodbe. V rati knjižice za vzdrževanje kolikor bodo pogoji za realizaletal, Knjižica naj bi bila po cijo te naloge nesprejemljivi v vzorcu ALC Lesce oz. naj se odnosu na sklep PS ZLOS v uredi nabava preko njih. zvezi šolanjem oz. varnostjo - Vse letalske šole morajo skakanja. imeti do pričetka letalske sezone urejene oz. oformlje- Termini internatov šolanja, ne ,,Registre servis biltenov" višjega-šolanja skoriščenjem proizvajalcev letal, za vsa le- letala AN-2 za leto 1982. tala, ki jih letalska šola pood 23. 4. do 03. 5. 1982. sreduje.

A LC' -- Lesce - Na vseh letalih PA - 18.je od 12. 6. do 20. 6. 1982. potrebno izvršiti do letalske A LC' -- Le see sezone MODrFIKAC'IJO po od 4. 7. do 13.7.1982. AK določilih "BILT~NA št. PTUJ 706". Material za to n~odifi­ od 14.7.do 18.7. 1982. AK kacijo se lahko nabavi v ' M. SOBOTA republiško ,,SOKO" Mostar. prvenstvo --' Ponovno so bili . opozOIjeni vsi upravniki in mehaniki le- Republiško padalsko prvenstvo talskih šol na redno pošilja- - člansko in mladinsko nje "MESEČNIH TEHRepublii;ko člansko in mlaNiČNIH POROČiL". d insko prvenstvo organ izira AK Dogovorjeno je bilo. da to- Murska Sobota ob pomoči kom cele letalske sezone vsi ZLOS-a. Tekmovanje bo v času upravniki vodijo evidenco od 13. do 18.7. 1982. V zvezi prepeljanih potnikov oz. za z organizacijo tekmovanja je bito P0rabljencga resurza in iz lo dogovorjeno: , tcga naslova ustvarjenega + vodja tekmovanja: tov Brezar prihodka. Prihodki naj se Janez

•••

- glavni sodnik: tov. Bunčič Drago - sodniki: ALC Lesce (1) AK Maribor (1) AK Celje(l) AK Ptuj (1) - Tekmovalni Pravilnik mora biti poslan organizacijam najkasneje do 13.6.1982.

- Višina kotizacije za udeležbo na tekmovanju se določi kasneje Državno padalsko prvenstvo člansko

Tekmovanje bo v času od 21. do 27. 7. 1982. Organizator tekmovanja je SAK Zagreb. Slovenij a se bo tega tekmovanja udeležila po doloČilih tekmovalnega sistema. Ekipno določi padalska komisija na osnovi rezultatov republiškega padalskega prvenstva.

Državno padalsko prvenstvo mladinsko Tekmovanje bo v času od l. do 4. 7 . 1982 - organizator tekmovanja še ni znan. ZLOS se tega tekmovanja udeleži z ekipo v skladu z določili tekmovalnega sistema.

Pokal •.podlehnik 82" Tekmovanje bo 1. 8. 1982 v Ptuju. Organizacijo tekmovanja v celoti prevzema AK Ptuj, vključujoč Pravilnik tekmovanja. športno komisijo in dolo· čitev višine kotizacije.

Tekmovanje za •.Pomurski po· kal" To tekmovanje orgaIl1Z1ra AK Murska Sobota v okviru ob· činskega praznika in na njem sodelujejo tudi padalske ekipe pohratenih mest z Mursko So hoto. Točen termin tekmovanja se ni določen, a predvidoma bo organizirano v drugi polOvici meseca septembra 1982 .

Izpiti za dovoljenje plldalca Spomladanski izpitni rok - termin od I3 ~ do 14. 7.

~--

.

Ll: TAL 5 K.A. SO!...A.

"

0s41..

~1Q.'l.

--

1)Č;.;~,

~cI..

r<Ml.

/

"::lDOV~CI~A ,

ALe.

Do'"

Sil.

Zi.

: c.- uc.

- -

.

~

-

~

-

-

- 5' ... 4-

01).4 01J.2 DIJ.3 , of. .,

-

~

-

..

.

," . '" -

- - -42 - - ... - - -- - - -- -- - - - - - - - - - - - - • 3 lt- i _, lt 2 - -, 2. ~

'7

~O

. ~

2

2

,

LJUBLJA.\..lA.

~ -

/

/

4-

MAR-IBOR.

ML5TO

POSTO::J~A.

PO"TOROŽ.

PTU::J ,

SL. ~RAD.E..c.. .

-

~ZAC.IJA. - 81

'PLA~ /

2...

-

-

S.

2.

2

1- -

~

V:E.. J...E t-.l ::J.E.

2-

2-

3

{o

M.SOBOTA

\Jovo

t

-1982.

-

-

--

-

~

--- -- -S

2.

S

-

S

2.

4-

-

CD

~

-

-

-

-

-

-

J

.

-

I

- ---,

-

-2-

-

4-

- - - - - - -

26

4

-

1

45 22

4

6

7

.0

-

-

-

-

-

-

- _. -- -- - - ....

- .

2J - -- - - - - - - - -

-

>0

r-

4

3

5

fi>

6

L

l

u;

h· ...

5'

Sltu ....~

SIw,...j

~cod.k~ .I.o>iotj •

a42

e S

~

.....

r;; .. -1.. ~

249

'7

5

'7

:li

2.e.

040

2.+

3+ -

8

4-

~'-

4-

b

4-

S

It

~O

-

-

-

-

---

26'00 7'-

---300.

-

--

-

,

oS4-

-t -

-

~

~4

20 ~"2.

28. . 7~

-

- -

.e

~.

~I&c..

4-.828

-

>

O

>

~r

(1'

-t

<

,

O

W

te

~

r;j

~4-

... &

.30

4-0

fn

52.0

7

9

"Eo

2.0 9

V

9

,,~

H

2.8

iO

2-

U

4-

;5

~

~

32-

---

50 7

.. as04~_

~oo-

4058 ~Q.SO

-

-

-

)-

.-r-

N

>-

-cu

3

3

.ff»

-

3

2-

2-

{

:.3

'1 -

2.

9

3

43

>-

~o

2-

iL

2.

W

{p

'1

·us

4-

2.0 -

17

13

~

"9

50

-

-42 r.

'5 .

3,3

1+-

.~

42-

45·

25

-

-

-

-

2.4-

~

.. .co

s

•

•

2-

-

-i

6

~

-

5

-

7. 349'

.!il

76

~~9

83.

.8 - 57,. ,

.4

~

6.5~

76

79

~5'.5

98

4-2, .

--.

11

42,00

4-50

-

&o'"",.

e-

3

CEtJ.f.

~

\ola.

5IlUPA,:l - S ilO KOV

->-

">r~

~

~

- Dogovorjeno je bilo, da se znavanju ekspoatacije letal, organizira seminar za učite­ - poostriti oz. striktno izvajati lje padalstva. Seminar naj bi splošno pripravo na letenje, bil dvodnevni in bi bil orga- - posebno pozornost posvetiti niziran v ALC Lesce. Terorganizaciji letenja, kadar se min seminatja naj bL bil v leti z letali ,,zUN-S26" in mesecu marcu-aprilu 1982.

"VTVA-7S".

- Dogovotjeno je bilo, da AK - pri jadralnem letenju obMurska Sobota da za potrevezno vnesti v program šolabe padalske dejavnosti prinja ali trenaže ,,PRISTAJAmorske regije letalo NJE ' V KVADRAT", ker VTV A-60. Dogovor je bil je &0 % vseh nesreč posleza 40h resurza. Termin in dica neznanja ali netrenaže vse ostalo se dogovorijo ' pri izvenletališčnem pristanmedsebojno z organizatorku, jem padalskega inteplata - upravniki letalskih ~l so (KL Postojna ali AK dolžni in morajo izvajati Ajdovščina). kontrolo nad delom učite­ ljev padalstva, - primarna naloga vseh uprav~ nikov letalskih šol je organizacija letenja in skrb za varnost letenja. Za vse to so ANALIZA NESREČ V kazensko in materialno odLETU 1981 govorni. Vsa ostala dela in naloge upravnikov letalskih Podana je bila analiza šol so sekundarnega znanesreč v letu 1981, ki so se čaja in niso opravičilo za zgodile v naših organizacijah. nemarnost oz. neorganizaciInšpektotji SVI-ZKPZ, pa so jo letenja. podali analizo inspekcijskih . v vse samoupravne akte lepregledov naših letalskih šol talskih šol ali AK je potrebtokom lanske letalske sezone, no vnesti klavzule in razčle­ njihove ugotovitve oz. najdeno niti materialno odgovornost stanje. pri nesrečah, Dogovor za bodoče delo na - v obdobju pred pričetkom letalske sezone se mura skliosnovi ugotovitev cati sestanek vseh komisij za - v zimskem času izboljšati nesreče pri ZLOS-u. Odgouttjevanje teoretičnega znavornost komisije pri nesrenja pilotov, čah te Ij a enoten pristop in - veG pozornosti posvetiti po-

..

1982.

- organizator: AK Ptuj Zadnji rok za pošiljanje prijav na ZLOSje 13.6.1982.

Jesenski izpitni rok - termin od 2. do 3. 10. 1982.

- organizator: letalska šola regije, ki bo imela največ kan· didatov ' Zadnji rok za pošiljanje prijav na ZLOSje 2. 8.1982.

Ostali dogovori in vprašanja v zvezi s padalsko dejavnostjo - Analizirani so bili vzroki za stagnacij o te dejavnosti v zadnjem obdobju in so nekje skupni: 1. Odnos samoupravnih struktur v AK do te dejavnosti. . učiteljskega 2. Vprašanje kadra v posameznih letalskih šolah, za to zvrst dejavnosti.

3. Vprašanje letal za metanje padalcev in s tem v zvezi tudi objektivna možnost realizacije plana dejavnosti.

- Sprejet je bil sklep, da se po teh vprašanjih izdela analiza in prezentira na naslednji seji PS ZLOS.

, ~'

--,

" 1: .7,":, .

' " .

..

."

'

.,""

""

enako delo vseh komisij, zato se smatra, da je dogovor pred pričetkom letalsk~ sezone nujen. , - ta dogovor za bodoče delo naj se obravnava na vseh seminaIjih učiteljev letenja in padalstva, ki bodo organizirani v letu 1982.

Letalo "UTV A - 75" - napake, vzdrževanje in eksploatacija Predstavnika VVA Zadar 'sta seznanila vse sodelujoče na seminarju z izkušnja1}li, ki jim

I

ima VV A z letali UTVA- 75" . Ta letala so pri ;{jih naletela do sedaj cca 10.000 ur letenja. Pri tem so se pokazale določene po~anj­ kljivosti katere, pa pr?lzva~~lec žal prepočasi odpravlja. NJihove izkušnje bodo za naše org~­ nizacije, ki imajo ta letala se kako dobrodošle, tako v pogledu vzdrževanja kakor tudi eksploatacije teh letal.

VVA Zadar priporoča: - uporabo olia, ScheIl W- 80,

univerzalno olje za motOIje na V- 53, - uporabo maske za zaporo zraka hlajenja cilindrov motorja pri uporabi letala -v zimskih pogojih. Vzorec te maske ZLOS lahko dobi v VVA Zadar, _ itesnila za izpušne cevi motorja, katerih nabava je bila do sedaj zelo problematična se lahko nabavijo pri podjetju "SILARAPID Zagreb". Tesnila so izdelali po naročilu VV A, so zelo kvalitetna in poceni.

- VV A Zadar je izdelal~ listo pregledov letala "UTVA-75", ki je že v tisku. To prepotrebno navodilo Ila vzdrževanje letala, ki bi ga sicer moral izdelati proizvajalec, bodo imetniki letal lahko dobili v Zadru .

VV A Zadar opozarja: - vrij z letalom "lITVA-75" je pri sedanji k9nstrukciji nepriporočljiv nevaren.

Letalo pri pravočasne1p in popolnoma pravilnem ukrepanju po enem obratu zamuja z zaustavljanjem za 2 in 1/2 obrata, - vso pozornost posvetiti obratom motorja pri letenju v

hoda ali odleta za letališča Motor samodejno število obratov v "Ljubljana- Brnik" in ,,Maribor" .

I ostrih zavojih (popusti pri- , - Vsi ti predlogi s~ skupno z tisk v glavi za menjavo koraanalizo ogrožanja varnosti ka) - rezultat nepazljivosti: letenja zaradi nekoordinacije 1 motor ' VVA, 2 motorja VS] že , ,zarib ali" vojna - civilna KL, pošljejo na VSJ in ZUKL. - pri letenju z letalom - Sklicatelj sestanka je ZLOS "UTVA- 75" stalno paziti in naj bi bil najkasneje do l. na' ročko rezerva~a za gori3. 1982. in se ga udeležijo : vo LO Oba. Učence stalno opoza~ati.

KL "Ljubljana ':"Brnik" (tov .'

Djuranovič) KL ,,Maribor" - Vse. letalske šole se lahko upravniki: ALC' Lesce AK tokom sezone obrnejo za pomoč pri vzdrževanju teh Celje AK Ptuj AK Postojna DLC' Novo mesto letal '"!.a VV A z:adar - major Tica Zarko tel. 057 22- 946 - Upravnik AK Maribor je ali 25 - 841 in ter. 374. ' opozoril vse , da se morajo letala, ki prihajajo v aeroLetenje v kontroliranem dromsko zono Maribor javzračnem prostoru - aerodromI~ati na frekvenci 122, 1 ker ska zona Ljubljana Brnik. v ' primeru, da KL ne dela LC' Maribor povzame njihoPredstavnik KL Brnik tov. vo frekvenco. Šarlah je seznanil vse upravnike z mejami nove (predvidene) V času seminarja so bila tudi ' zone letališča Brnik, načinom sledeča strokovna predavanja: letenja v tej zoni oz. preletanju Variometer totalne en'ergiiste. Večjih kršitev pri letenju je, njegova montaža na jadralv aerodromski zoni v lanskem na letala, napake in vzdrževaletu ni bilo in se je -stanje v nje. tem pogledu v dokajšnji meri Predavatelj: Črtomir Rojnik pbpravilo v odnosu na pretekla - dip. ing. leta. Postavilo, pa se je vprašanje letenja vojaških letal v zoJadralno letalo DG - 100 nah našilI letališč in s telil ELAN montaž<l letala, pregleresno , ogro žanje varnosti lete- , di, vzdrževanje , popravila in nja. V zvezi s tem vprašanjem , odklanjanje napak. Pravilnost pa je hilo ugotovljeno, da je eksploatacije . popolna nekordinacija med Predavatelj: Pave I Potočnik vojno kontrolo letenja in K L - ELAN. Ljuhljaila Brnik , ravno tako V zvezi s tem j~ bilo dogos predstavnikom je hilo ugotovljeno še niz dru- vorjeno ELAN-a , da se v toku me'seca gih anomalij pri vodenju letal npr. za nobeno letališče v februarja 1l)~2 organizira stroSFRJ ni napravljena VFR pro- kovni praktični seminar za mehanike organizacij ZLOS-a v cedura s postopki za tovrstno letenje pristajanje ali preleta- tovarni ELAN. Tega seminarja nje . Sprejet je bil sklep, da se se mehaniki udeleže v dveh datUlIl sporoči po vseh tch vprašanjih skličc skupinah, po dogovoru z sestanke, na katerem naj se iz- ELAN dela predlog za rešitev sedanje- ZLOS-om .

Meteorološki pogoji jadraga stanja in' sicer: , nja, pogc:>ji za prelete in taktidoločijo koridorji VFR leteka preletav v od nosu na specinja v aerodrolllski zoni določijo vhodna izh09na fičnost danih meteo . pogojev.

Pred'avatelj: Gahrijel Pesjak , " vrat a" v aerod ~olllsko zono dip . meteor. in točkc obvczncga javljanja Zapisnik sestavil K L. pred vstopom v zono, IlREZAR JANEZ ' il'.dcla,io VFR proccdure pri zavojih. poveča

,,

~amoupravna

orgariiziraQost ZLOS Zveza letalskih organizacij Slovenije je asociacija včlanje­ nih organizacij na ravni republike. Najvišji samoupravni organ je skupščina ZLOS. NJen izvršilni organ 'je Predsedstvo skupšči­ ne ZLOS, ki ga sestavljajo dele~ati včlanjenih ·organizacij. Za posamezna področja ima PS ZLOS strokovne komisije, katerih delegati so najboljši strokovnjaki iz vrst članstva za posamezna področja . ZLOS je preko delegatov vezana na Zvezo telesnokulturni h organizacij Slovenije glede dogovarjanja o programih in sofinanciranju vrhunskega športa iz združenih sredstev ter Zvezo organizacij za tehnično kulturo glede dogovarjanja o prQgramih letalskega modelarstva. ?TKOS in ZOTKS sta asocijaciji republiških stro.. kovnih zvez. ZTKOS je predstavnik strokovnih zvez kot izvajalec pri Telesnokulturni skupnosti Slovenije. Pri PS ZLOS sta tudi dve komisiji in to za izpite ter letalske nesreče.

Obe komisiji sta imenovani od stmni ZKPZ ter tudi odgovorni za svoje delo temu komi teju. Za razvoj letaliških dejavnosti smo samoupravno organizirani preko SIS-a za razvoj letališč. Za šolanje vsch profilov letalskih kadrov pa smo samoupravno organizirani preko Temeljne izobraževalne skupnosti v okviru Posebne izobraževalne skupnosti za promct in zvezo Slovenije. Prav tako SI1IO samoupravno povezani z Il). enoto SISEOT -a za teles no kulturo Slovenije.

S KVL , RŠTO, RSLO, J LA pa je PS ZLOS vezano z letnimi pogodbami o šolanju in trenaži letalskih kadrov.

LCMlribor DLC N. mesto AK Belil Kr';ilMl

AK A;dovWna KLPostojna AK SI. Konjice

AK Litija KLSlownij.

AK No.,. Gorice

OM Ljubijana LMS Kranj RK Vladimir Komarov

KMT Sernpetar RCMlII'ibqr KL Vrhnika

AK Brežice AK N. mesto MK Domžale

AK Celje OLC Portorož AK Kranj

ALC Lesce AK Ptuj AK Tolmin

MK TitoVI) Velenje Bloke MK Mirna

AK M.Sobota

AK Idrija MK Emo Ceije I AK Ljubljana

AK Gorenje KAS SI. Gradec

,

Komisija za mode.stvo

~

Komisija za j.tralni iport

~

-

KO~ija

za motorni iport

Komisija za padalski iport

Komisija za prosto let.nje

I

Komisija za propagando

l-

r-

I

1

I

Skupščina

ZLOS

r (

I

I

PSZLOS

I

I

r-

l-

Komisija samogr.tit.ljev Blok.

to--

Komisija za iport

t--

Disciplinska komisija

l-

Komisija za gospodarsko dejavnost

r-

I

ZTKOS in ZOTKS

l

I I 19. enota SISEOT za telesno kulturo

t-

Komisiji za t.hnično sluibo

Samoupravna kontrola

1

I

KVL, RSTO, RSLO, JLA

I

,

I

SlS za letališka d'ejavnost

I

r TIS za letališki promet in

-1

:

letališke dejavnosti v okviru PIS PZ

I UredniJki odbor revije Krilil

I

ZKPZ in RKPZ

I

I

"I

Komisija za izpite llKomisija za

nesreče