Krila 2 1983 by Milan Korbar

AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA

Piramidni sistem šolanja pilotov

teoreti~no

fakulteta,praktično

- Na V.stopnji šola trojna pa IC lAA in to 8 - 10 Iandid tov iz IV.selektivne stopnje.Teoretični del na fakulteti plača PIS PZ.Za praktični del plačila za nalet ao 200 ur (pogoj za poklicno dovoljenje ilota) pa š~ ni rešeno preko PIS PZ. To so bodoči piloti in uAravniki letalsk'i h šol. - Motorna sekcija p i AK je IV.stopnj selekcije.Letno I sprejme na šolanje za motorne pilote 20 - 30 učencev iz III. selektivne Jtopnje.folanje za športnega pilota izvajajo regisirirane letalske šole na\(nternatski baz~ po predpisih ~Z. Š olanje financirajo 64% sami ter 36% družba.

- Jadralnet~Cije pri AK so III.stopnja sel~kCije.Letno sprejmejo iz II.stopnje selekcije cca 100 u~encev na \ šolanje a jadralnega pilota.Plačniki so sami ter 30% I \ družba.psip n! tej stopnji šolanja je 50%.

- Modelirski klubi pri aerokluOID- so višja oblika\organiz1ranoJti in sq II.stopnja selekcije.V modelarske klube se v~ljuči 20% iz I.stopnje selekcije ali ,cc~- 800 otrok. To financira o otroci sami ter 30% družba. aza so motivirani otroci za letalstvo v osemletkah preko letalskih krožkov na šolah. Ta baza šteje cca 4.000 motiviranih otrok za letalstvo. To financirajo šole in otroci in je I.stopnja selekcije.

Piramidaini sistem šolanja letalskih kadrov - pilotov, ki ga objavljamo v tej številki revije, je v celoti identičen z vsebino in določili zakona o usmerjenem izobraževanju . Ta koncept izobraževanja, ki ga podpira tudi temeljna izobraževalna skupnost za zračni promet in letališke dejavnosti v okviru posebne izobraževalne skupnosti prometa in zvez, je najbolj smotrn, saj temelji na dispoziciji in motivaciji otroka, zato je tudi najbolj ekonomičen . Praksa v letalstvu je to že zdavnaj potrdila. Če pogledamo iz zornega kota, kaj to pomeni za družbo, oziroma kakšna finančna sredstva so potrebna za realizacijo tega

sistema, pot<'m VltillIlO, da to ktno predstavlja (teoretični in praktični del pouka) 20,000.000 din. Na prvi pogled zelo veliko. Ko pa primerjamo 20,000.000 din s ceno enega letala DC-9, ki stane 25,000.000 dolarjev ali 162 milijard starih din, potem vidimo, kakšna je materialna odgovornost pilota do družbe, ki mu je zaupala pilotirati takšno letalo . Da o življenju potnikov niti ne govorimo. Vsi želimo vzorno lcteti, ko pa režcmo kolač sredstev za izobraževanje letalskih kadrov, ta želja ni ravno preveč navzoča. MIRKO BITENC sekrctar PS ZLOS

revtja letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XII

* FEBRUAR '83 * ST. 2

naslovna

stran 4

stran 12

stran 20

Pred vrati je naša letna skupščina - zato je tudi vsebina današnjega Letalskega vestnika namenjena predvsem zadevam, ki naj bi jih naš najvišji zbor dokončno potrdil. Gre za zapisnik s seminarja v Portorožu, kjer so strokovnjaki začrtali okvire programa Zveze za tekoče leto . Najbolj nas pestita dve ujmi : pomanjkanje (in cena!) letalskega goriva in varnost letenja. Obema smo se v preteklosti navzlic vsemu le premalo posvečali, stvaren pristop in temeljita analiza našega dela pa pomenita za marsikateri klub in šolo, za marsikaterega letalca, kar resne posledice. Zamisliti se moramo ob izkoriščenosti letal in padal,ob kakovosti in učinkovitosti naših prizadevanj, koliko staneta vsak kilometer in vsak skok. Sklepi skupščine morajo veljati za vse! - Za padalce bo zanimiv prevod iz nove belgijske jadralske revije "Gliding International" o "orologiu", italijanski zemeljski uri, za padalce pa izčrpen prispevek o likovnih skokih. Naslovnica nas spominja, da se tudi prava letalska sezona hitro bliža: mojstra - ak robata Jože Slana in Benjamin Ličer sta se takole "zrcalila" nad našo obalo pri Piranu.

Najnovejše Boeingovo letalo na Brniku Letalska pošta "Orologio" - jadralni start po italijansko Navodila za trening likovnih skokov s kupolo Nove merske enote v aerodinamiki Kako je Rudi svoj prvi skok napravil Izgubili smo Stojana Vestnik

6 8 12 18

20 22

kR'L~ Izdaja Zveza letalskih organizacije Slovenije v Ljubljani. Lepi pot 6 Revija izhaja vsak mesec, raze n julija in avgusta -(:; Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljane za naslovno stran : 500 din ZB barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar. naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti , kot: modelarstvo. jadralstvo, padalstvo, motorno letenje. raketarstvo, zmajarstvo in balonarstvo. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati , dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji ;:, Uredni~ki odbor: Gustav Ajdič. Mirko Bitenc. Stane Bizilj, Janez Brezar, Jože Cuden. Jurij Frankp . Oominjk Gregl . Belizar Keršič, Leon

Mesarič .

Jure

Mežnaršič . Franček

in odgovorni 'urednik), Jože Perhavc, Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček

Mordej , Marjan Moškon (glavni «(

Lektor: Marjan Bauer

«(

Na-

slov uredni~tva : Marja~ Moš~on . poštni predal 33. 68001 Novo mesto ;:, Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10 . dne v mesecu , pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokop isov in slik ne

vračamo, razen "barvnih diapozitivov in tu~h knjig. če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami ;:, Naslov uprave: Zveza letal.skih organizacij Slovenije. Lepi pot 6, poštni predal 496 , 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504. tekoči račun pri ZlOS, štev. 50101 -678-51077 . Spremembo naslova sporočite upravi revije ter

stran 24

obvezno napišite stari in novi naslov. upravi rev ije spo~očite tudi . če revije ne prejemate redno «( Letna naročnina 300 din. cena posamezne številke 25 din -(:; Lektori ra nje rokopisov. grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

Najnovejše Boeingovo letalo na Brniku V o ktobru je ame ri šk a fir ma Bo eing n a brni ške m l e t a l i šč u p o kaza la svoje najnovejše p ot n iško let alo 757, ki jc n am enj en o za k ratk e in sred nj e raz d alje. R a č un a j o, d a ga b odo lahk o p ro d ajali še po letu 2000.

B-757 se je pokazal na Brniku v vsej svoji veličini de!evnega jesenskega dne (Foto: Daril)

l.etal o lah k o vkrca d o 239 pot n ikov, pri vz letu pa b o lahko imelo n a jvečjo maso 10 H.HOO kg. Pri grad nj i in o premi letala so upo rabili vrs to novitet , ki po več uj e j o e k o n o mi č n o s t letala. Struktu ra let ala je z grajena iz najn ovejših m at erial.o v, s če m er so z m anj ša li m aso le tal a z a 950 k g. Krilni n o silci in o plata k rila so

iz nuv d] al umini j ~vih z lit in , ki im ajo rrdn o st in so b o lj o dpo rn e p rqt i k o ro z iji . S me rn o in v išin sko krmil o, sp o ilcrji, pre ho di kril o -tru p , vrata p o d vo zj a, o k lopi p o ti snik ov in po d v kabini so iz pla s t ičn e mase , ki je o k repljena z ogljik o vimi vl akni in k evlarj~m . Koncem leta 19R4 b o m o ž no d obit i zavo re na glav n ih kole sih, ki b odo ime le z avorne: p lo š':'ice: I Z pla s ti ':' n ~ m a s ~ o k ro:pljcne z og ljikovimi vlakni in bo n jihova ma sa ma nj ša sk o raj z a 300 k g, 7.ivljenj ska d o b a pa petkrat več ja od sedanjih pl ošč ic . Prva letala imajo vgraje ne Ro ll sRoyceove ventilatorsko: poti sni ke R B211 5YiC s stat ič n im pot isko m 1(,(,,2R k N . I.e ta 19H4 bo mož.no izb irati nova dva poti sni ka, in sice r Ro lI s - Ro yc~ RB2 11 -535 R 4 ~ s t atičnim pOli skom 17R 54 k N in Pratt - W hitn ey P\V 203 7 s stali':'n im pot iskom 170 ,20 k N . Z adnj a dv a pot isn ika bosta gled c porab~ goriva i z r~dno e kono m i':·n a. Čc narcd i mo p ri m ~rjal ni i z r ač un porabe go ri va n a pot ni ški sc d ~ 7. /.a ra /.daljo I R50 km in p rimL'l'j am o z !et alon i i30e ni g 72 7, je: pora ba s. se,laj vg raj<:nim a pOli snikoma za 34 m anj ša. S poris nik o lll P\V 20.>7 pa bo manj ša za 4 2. Tako bo kl alo porab ilo Z.l razda lj o I liSO k m p ri h li:t.ll o .D kg go riva Il a pot n iški sed e:!.. In ~<: <:n za nimi v podatek . Poti večjo

POTNIaKO LETALSTVO

I-d

snik PW 2037 bo dal 5,7 krat večjo potisno si lo kot bo njegova teža. Pri dana šnjih potisnikih je to razmerje 4,5. Pilotska kabina je predvidena za dva člana posadke in je temu primerno

CD N

I-d

::e 1\)

\..OJ -.J

et1-1'

..... Il) et-

()q

Il)

"CI

et1-1' CD

1-1'

J:'1

Il)

ventilator

zgorevalne

oprem lj ena. Poleg nekaj kla sičnih instrumentov so osnovni instrumenti za letenje, meteorološki radar, kontrola delovanja potisni kov in opozorilni sistem za posadko prikazani na barvnih ekrani h katodnih cevi, ki se dajo med seito j, če je treba, tudi zamenjati. V sistemu za programirano vodenje letala so preko računalnika povezani sistem za avtomatsko krmarjenje letala, sistem za ele ktron sko krmiljenje potisnikov in vsi navigacijski sistemi, kar omogoča sprotno optimizacij o sposobnosti letala v vseh fazah leta, ali drugače povedano zman jša nj e porabe goriva. Proizvodnja letal je stekla v začetku leta 1979, prvi preizkusni let pa je bil v začetk u lans kega leta. Prvi kupec dobi letalo v teh dneh. Po zadnjih podatkih je osem letalskih družb naroč ilo skupaj 176 letal. Stat i čni trdnostni preizkusi konstruk cije letala so že zaklju čeni. Preizkusi, ki naj bi pokazali utrujanje materiala, pa bodo zaključeni leta 1984. Na koncu še glavnc mcre: rezpetina krila 37,95 m dolžina letala 47,32 m višina letala 13,5 m

D. G REGL

220 000 lb (99 700 kg) RB211-535C ' 240 000 lb (108 800 kg) RB211-535E4 PW2037

Dolet letala Iz Londona za različne mase letala pri vzletu ln za različne potIsnike. Izračun Je nareJen za 218 potnikov. Upoitevani so tudi statlstlčn~ podatki za veter

EA oLETALSKA POŠTA oPAR AVION o AIR MAILoVIA AER Kupili bomo letalo Tudi v minuli sezoni smo v aero klubu Slovenske Kon;ice močno zavihali rokave. Glavni ~alogi v letu 1982 sta bili usposobiti letalsko stezo in dokončno opremiti delavnico. To nam je dokaj dobro uspelo. Prirediti smo nameravali tudi letalski miting, vendar nam je pri delu močno nagajala vreme, tako da je miting odpadel. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali ali nameravali pomagati, ter jih še prosimo za sodelovanje. Pred kratkim smo kupili stroj, ki nam bo olajšal delo v delavnici. Doslej smo delali ' na starem stroju, izdelki so namenjeni DO Comet, s katero uspešno sodelujemo. Delamo skoraj vsak dan v tednu, med počitnicami bomo nadoknadili zamujeno. Den~r, ki si ga bomo prislužili mladinci, bomo imeli za šolanje. Teoretična predavanja smo že končali. V letu 1982 se je število članov močno povečalo. V letu 1983 nameravamo kupiti jadralno letalo, če bodo možnosti, pa tudi motorno letalo. Zahva(iujemo se vsem članom in ostalim, ki so pomagali pri delih na stezi, hkrati vabimo vse, ki bi tudi radi pomagali. SAMO GROLEGER

Iz Novega mesta te dalj časa ni bilo iz Novega mesta za našo rev~;o nobenih prispevkov, zdaj pa se je nabralo neka; stvari. Naš upravnik Slavko Kosje bil vabljen na občinsko slovesnost, kjer je dobil za aktivno letalsko delovanje v novomeški občini" srebrno Bloudkovo značk~". Na tej slavnosti so podelili priznanja tudi našim modelarjem, ki so se uspešno prebili v sam vrh iugoslovanskega modelarstva. Z zagnanost;o in delom so dokazali, da j:star rek "b~ez muje se še čevelj ne obuje" še vedno aktualen. Priznanja za svoje uspešno delo so dobili: Dxagan Stankovi"l, Stojan Kranjc, Damjan tulič, Janez Grošelj, Darko Bauer ter Gregor Golobič.

Tudi za fizično kondicijo smo skrbeli. Priredili smo pohod na Gorjance, ki je zelo uspel, saj smo na Gorjance VSI prišli. Nekateri so se pripeljali z avtom do vasi Gabr;e, ki je zelo blizu cilja, drugi pa kar

na ciI;. Vzdrževanje kondici;e se je na: dal;evalo v domu na "Gospodični". il kratkem se bodo zaiela zimska predavan;a, na katerih bodo sodelovali vsi aktiv~i letalci, saj se vedno kaj novega sliši. Zadnje čase se precej slišijo besede, kot so denar, stabilizac~;a, bencin in podobno. Dohodek je zelo aktualen, saj omogoča letenje. Pridobivamo si ga z našo "štanco", na kateri delamo regulatorje za Labod. Ta "zadeva" ;1' od časa tudi prosta, zato imajo na ~;ej prednost tovariši, ki so z regulatorji v minusu, z letenjem pa v plusu. Na koncu obveščam vesoljno leteče in neleteče članstvo, da bo 5. februarja tradicionalni letalski ples s proglasitvijo najbo~;ših športnikov. Brez naših vrlih boljših polovic seveda ne bo šlo. S. PETRIC

Predlog za obliko Z . velikim zanimanjem spremljam razvoj naše edine letalske revije" Krila", štejem jo za dovolj strokovno glasilo, ki lahko pomaga k napredku našega letalstva. Ker pa bi želel - to je verjetno tudi želja drugih da postane revija dblikovno še bo~iša, imam nekaj predlogov - oziroma pripomb.

V času splošnega varčevanja menim, da je nekoliko preveč razmetavanja pri uporabi papirja, beli rob širine 30 mm odvzema namreč kar 20 odstotkov površine papirja, ki bi jo lahko potiskali, ne da bi povečali stroškov za papir. Menim tudi, da so nekateri naslovi v rev~;i nepotrebno veliki, saj zavzemajo preveč dragocenega prostora. Pozdravljam pa napore, da bi bila vsebina primerno ilustrirana, kar naj ve~;a zlasti za strokovne prispevke. Le tako bo bralec lahko preprosto in nazorno dobil ustrezno razlago. Mislim, da bi morali tudi prispevke razmestiti tako, da bodo posamezni članki (na primer iz letalske tehnike in tehnologije) v reviji vedno na določenem mestu. Ugotavljam tudi, da je preveč tiskovnih napak, kar zmanjšuje vrednost revije. UpaYlb da mi uredništvo dobronamernih pripomb ne bo zamerila. Dr. inž. BORIS CIJAN

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER PONUDBA & POVPRASEVANJE V tej rubriki brezplatno objavljamo oglase, ki niso deijIi od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko podrotje1 Oglase poliljajte na naslov uredhištva: Marjan Molkon, ~. p. 33, 68001 NOVO MESTO.

DLC v Novem mestu zaposli letalskega mehanika z veljavnimi licencami za vzdrževanje letalskega parka. Osebni. dohodek po dogovoru, samsko stanovanje na letališču, prijavite se na naslov DLC p. p. ~, Novo mesto.

Prodam skoraj novo R-kanalno RC napravo Grunding-VARIOPROP (4 servomotorji, baterija, oddajnik, sprejemnik), ter polnilec baterije; vse skupaj za 21.000 din . :žULiČ DAMJAN, Vel. Bučna vas 2/a, 6ROOO NOVO MESTO (tel. 06R 24-736 dopoldne). Prodam sprejemnik SSM contest, trup makete jadralnega letala, nekaj kalupov za izdelavo trupov modelov, načrt in vezano ploščo za VP. Branko Dežman 64202 Naklo Naklo 156

PRODAM odlitek epoxy trupa jadralnega letala Cirrus 75 (razpon 3m). Informacije. RUDI KORBER Polzela 136 p.p. 63313 tel. 063/720 047

Kupim polnilec in dva servo motorja za RC napravo SSM SOVNTI TEST Simprop elektronik. Obreza Boštjan 29. Jablanica 18 Šmartno pri Litiji 61275

"Orologio" - jadralni start po italijansko ZGODOVINSKO OZADJE Določanje trenutka starta na prelet s pomočjo že tradicionalne startne linije je

postalo (predvsem v zadnjih letih) zaradi neverjetnega poboljšanja sposobnosti jadralnih letal za t ekmovanja neprimerno. Piloti poskušajo preleteti linij o starta z nevarno velikimi hitrostmi, da bi potem za linijo z zmanjšanjem hitrosti pridobili še nekaj višine, pov e ča pa se tudi število preletov linije v določenem času. Postopek z linijo in radiom tudi zelo obremenjuje pilote in organizatorja. O tem smo se pogovarjali na sestankih med svetovnim prvenstvom v Paderbornu. Večina je menila, da so spremembe nujne, obenem pa tudi kritizirala "photo-time" sistem. Zaradi visoke cene opreme in nep"imerrtosti za večja mednarodna tekmovanja. V Italiji smo ta problem skušali rešiti na več, vča s ih tudi neuspešnih načinov. Vsak od teh pa je kljub slabim točkam vedno prispeval izboljšavo. Ko sem dobil nalogo, da organiziram prvo F Al evropsko prvenstvo v jadralnem letenju, sem imel priložnost uporabiti že pridobljene izkušnje in uresničiti nekatere svoje zamisli . Osnovne zamisli - kot postaviti primerno vrsto ure, ki bi jo piloti med letom fotografirali in s tem dokazali , kdaj so startali na prel et , so se razvijale postopoma v kratkem času (osem mesecev) zanimivih ugibanj in poskusov.

status - na primer postane belo, je bilo črno (ali še bolje nevidno) in obratno. To je ena od bistvenih znač ilno sti tega uspelega sistema, ki jamči zanesljIvost 111 preprečuje vsako napačno interpretacijo. Tudi če je slika ure posneta v trenutku menjave statusa platna, je največja napaka samo en interval (v našem pnmeru 15 sekund). Za boljše razumevanje delovanja tega sistema si oglejmo izmišljen vrstni red sprememb (glej sI. 1). Predpostavimo, da imamo v določenem trenutku razporeče

...

TEHNIČNE

PODROBNOSTI Našo "orologio" (\talijans~o ura) sestavlja vzorec IZ devetIh velIkih p~~yokotnih p'lat.~n (~x2q m), ki rezIJo na tleh m JIh pIlotI fotografir~i<? kot obratne t.očk~, le da je vlsma za fotografIranje omeiena navzgor (v RletI 2000 m). Pri tej šifnrani uri in zahtevanem času intervala (15 sekund pri nas, kot z~hteval FA.l-CIV V) je ovolj, da el!o II! samo eno platno spremem sVOJ

J'e

Slika 1

JADRALNO LETALSTVO Slika 2

Fotografirati moramo iz ustaljenega zavoja, ko smo znotraj 90° sektorja/ kot je prikazano na sI. 2. Slike, Ki smo Jih posneli v premočrtnem letu, so bile vse neJasne, zaradi bočnega drsenja ob poskusu viziranja s konca krila z uro na zemlji. Ustaljen, enakomeren zavoj je skoraj popolnoma rešil težavo z nejasnimi fotografijami, če pa platna še pravilno razporedimo, ne bomo imeli nooenih težav. Ena od "skrivnosti" je, da položimo pravokotna platna vzporedno s prečno osjo letala in jIh tudi tako zamaknemo, da preprečimo prekrivanje (sI. 1). Slika 3 rrimerja vpliv močnega nagibanja letala okrog vzdolžne OSI na posnetek pri dveh različnih razporeditvah platen. V primeru ,a) nagibanje letala samo podaljša Lnake, ki še vedno zadržIjo svojo obliko, ostanejo čitljivi zaradi srednjega dela, ki ostane še vedno bel. V primeru (b') pa nagibanje letala po'!"zroči dolge pravokotne sive sence, ki se delno prekrivajo. Če pomislitno, da je takih platen 111 senc po devet, si lahko predstavljamo težave pri dešlfriraniu fotografije ure. Ta "trik" in se nekaj drugih n-ampoveča uspešnost in zanesljivost sistema. Brez pomislekov 111 ne&,otovosti smo uspešno dekodirali ze na stotine fotografij. Opravili smo tudi nekaj primerjav s posnetki photo-time. Zelo redko je bila razlika med sistemom večja od pet sekund.

ditev, kot je pod (A). Po Izteku časovnega in,tervala se seremeni samo eno platno (belo vemo, alI izgine) (B). Po naslednjem imervalu (C) se spremeni samo eno naslednje platno in tako naprej. Z devetimi platni, kolikor smo jih mi uporabili, dobimo 1023 različnih kombinacij, kar zadošča za več kot štiri ure delovanja, z malim trikom ta čas lahko še podvojimo. Najprej sem nameraval uporabiti na zemlji prave številke, vendar sem to zamisel opustil zaradi težav, ki bi nastale, če bi uro posneli ravno med spremin- UGOTOVITVE S STALIŠČA Janjem. Tudi odčitavanje časa pri PILOTA nejasnih fotografijah (zaradi giV primerjavi s "tradicionalnim" pobanja letala ali atmosfersKIh stopkom za startanje se je obremenitev jadralnega pilota presenetljivo zmanjšavplivov) bi bilo težje. T dave z nejasnimi slikami so la, kar zopet govori v prid tega sistema. Ko se pilot prepriča, da je start za se pojavile že pri poskusih na lokalnem tekmovanju, kar nam je . njegov razred odprt (dobi obvestilo po dalo zelo uporabne in poučne iz- radiu in znak na zemlJi, 1, ·11, -111 -za-trl kušnje. Velikost, obliko in pol- razrede), se samo približa območju, kjer ožaj platen smo spremenilI in je zemeljska ura, in jo slika enako kot opis.alI pilotom postopek foto- . obratno točko. Še več""; li tem primeru Ima to prednost, da zelo natančno ve, kjer je grafIranJa.

~e'L,410

JADRALNO LETALSTVO

I I

lIZ' I

Slika 3 "točka" , in da jo lahko slika tolikokrat, kot že li, Z uro je sinhroni:z,iran tudi z vočni signal po radiu, kar je pilot u še v dodatno pom oč, el a pride na pravo mesto ob pravem čas u . Za najv ečj o višino slikanja ure smo d o lo č ili 2000 m (QFE). S pom oč j o iz boljšav mehani zacije siste ma bo ta viš ina z lahka 2500 m.

Tako o dprav imo rudi za ht evo po na merjenj u višine , barog raf popo po lnoma ustreza. Le nekajkrat smo si morali pomagati s fotografijo in natan č nimi izračuni na računalniku, po sto pek je bi l seveda obč utno dalj ši. Nata n č n ost te metoJe je o krog 70 m , po tem ko se ugotovi zarišč n a razda lj a fotoapa rata. S teh višin posnamemo vel iko obmot a n č n em

JADRALNO LETALSTVO

čje,

zato ure skoraj ne moremo zgrešiti. Pilot slika uro velikokrat in tako odpravi ali zmanjša bo jaze n pred napakami . Zelo očitna pred nost za pilote in organi zatorje je tudi odprava "časovnega interval a za raz poz navanje" (recognition tim e interval) .

MEHANIZACIJA IN RAZVOJ Zaradi po manjkanja časa nisem mogel še bo lj ra zvit i mehanike ure. Med o rgani zac ijo evropskega prve nstva nas je tek ma s časo m prisilila, da smo izbrali skrajno preprost in zaneslji v sistem . Upo rabili smo devet belih, zelo lahkih pravokotnih platen z merami 3x20 m, na daljših stra ni ca h sta bili d ve vrsti obrobljenih lukenj , skozi katere smo potcgnili par vzpored na1 vrvi (glej sI. 4), tako smo lahko posamczna platna hitro zlo žili in raztcg nili . Naprava je delovala zelo dobro tudi v vetru, ker jo jc šč itil mcjni sloj oz rač ja . Samo pri neka terih platnih (tist ih, ki so se sp reJ11injala bolj pogosto, na primer na 15 ali 30 sek und ali eno J11inuto) smo sta ln o potrebovali dva č l ovcka, medtem ko so za druga platna (za 2,4, R, 16,32 J11inut in tako naprej) sk rbeli ljudj e, ki so se pomikali od enega do drugega. bntje so oprav lj ali d o l gočas n o delo, ve ndar ne tako tež ko, kot bi si mislil upazovalec, ki bi od st rani gledal to noro sce no , kjer so t ista smeš na platna zlaga li

ICE!1L4 11 in raztegovali po ukazih strašnega režiserja z megafonom. V resnici najbolj aktivni fantje med svojo dvourno dnevno tlako niso pretekli več kot 2000 metrov . Omembe vredna je "potrošnja goriva" za delovanje sisteme. Fantje pri uri so na dan zahtevali povprečno 60 litrov coca cole in podobnih pijač. Kot že rečeno, je bila to samo začasna rešitev. Ko se je sistem pokazal, da dela, ga nameravamo mehanizirati, tako da bo ena nj egovih glavnih prednosti majhno število izurjenih ljudi. Pri razvoju in izgradnji napo l stabilne strukture na letališču smo porabili lepo vsoto denarja. Sistem bo pripravljen za uporabo, celo tekmovalno sezono, delamo tako, da bodo začetni stroški hitro amortiziram. Časovni interval lahko zmanjšamo, toda s tem povečamo število platen in čas dekodiranja. Rezultati se zaokrožajo na cela števila in zato je taka natančnost nepotrebna. Sam pred laga m celo 30 sekund in mislim, d a bi zadostovalo. O varnosti lahko rečemo, da nevarnost trče nja v pas u ure ni ni č večja kot pri obratnih točkah, čep rav je res, da se okrog ure lahko zbere množica jadralnih letal. Možnost ponavljanja slik pa omili kriti č n os t o k o li šč in . Pri slikanju obratnih točk čas t eče in nevarno st za izvenletali ški pristanek je vedno pri sot na, zato je tudi psihični pritisk večji. Če že govo rimo o razvoju, nekaj ne 'smemo pozabiti . Obstaja n am reč nevarnost, da bi se ekipe, p o moč niki in tisk tako l oč il i o d dogajanja, da bi izg ubili za nim anj e za tekmovanje. V Ri etij u smo zato prosili pilote, da javijo č as svojega starta po radiu, tako da se že med letom objavij o vsaj približne informacije. Preliminarne rez ul tate smo računali na os novi podatkov o časih, ki so jih piloti vpisa li na za to namenj en formular takoj po pristanku. Predlagam, da mo ra pilo t po radiu na določ e n i fre kve nci v dol oče n em času (recimo 5 minut) javiti čas svojega starta. Za prepozno ali preveč približno sporoči l o bi uvedli tudi nekaj kazenski h točk. Na žalost bi tako kaznovali tudi pilote, ki bi imeli okvaro na radiu, zato bo morala biti kaze n taka, da bo prest raš ila kri ve in ne preveč kaznovala nesrečnih. PIERLUIGIDURANTI Iz "G liding Internati onal" prevedel F RA NCE ŠTRU K ELJ

Navodila za trening likovnih skokov s kupolo Osnovni namen teh navodil je poduk v osnovah tehnike likovnih skokov s kupolo. Iz teh navodil se padalci lahko naučijo različnih načinov počasnega gibanja in manevrov v zraku. Prednosti takega pristopa so večstranske, zlasti pa tak način omogoča večjo varnost zaradi lažje neposredne verbalne komunikacije. Prvi likovni škok; s kupolo se izvajajo s p'reprostim ciljem: čimbolj varno se pnbližati kupoli tovariša, jo ujeti in nato na "utrezni višini" spet lepo spustiti. Zakaj toliko poudarjam to ustrezno višino? Iz izkušenj se je pokazalo, da padalci zaradi prevelike želje, da bi se ujeli s tovarišem v zraku, često pozabijo, kam so obrnjeni, nad kakšnim terenom letijo, ali so v veter ali z vetrom in ali imajo še dovoli' višine za odpiranje rezervnega pada a v ~rimeru, če bi se zapletli v vrvice tovarisevega padala. Vsi našteti faktorji skupaj pa so osnova z~I1t~ve, ki jo mora im:ti pa~al;c pr~d ocml, 111 JO mora upostevatt, ce hoce varno skakati likovne skoke s kupolo. Poleg teh faktorjev pa sodijo v ta sistem varnosti še dodatne tehnične zahteve za celotno padalsko opremo: Nož je obvezen. Padalec naj ima na glavi čelado, ki ne pokriva ušes, tako da bo lahko dobro slišal svojega tovariša in se uspešno sporazumeval v zraku. Na nogah naj ima . mehke copate brez ostrih zaponk, ki bi lahko poškodovale kupolo tovariševega padala ali pa se bodo drugače zataknile za blago ali vrvice kupole. Padalec naj ima na nogah tudi ustrezne debele nogavice. S tem se zaščiti pred opeklinami, ki nastanejo zaradi trenja vrvic kupole ob kožo. Če ima padalec copate z vezalkami, naj bodo te lepo zavezane in nameščene tako, da se ne bodo mogle zaplesti z vrvicami NAČRTOVANJE SKOKA (Vidiki, ki jih mora vsak paJalec upoštevati pri načrtovanju likovnih skokov s kupolo) Obstojata dve osnovni formaciji: "nadstropna" in "vzporedna". - PrI nadstropnT je mišlfen poloŽaj,

ko se zgornji padalec zataknc z nogami v gornjc dclc vrvic padala spodnjcga padalca ali v sprcdnje celice kupole spodnjega padalca. - Y. vzporedni (biplan - triplan ... ) pa se padalec spusti po vrvicah tovariša tako nizko, da ima noge v višini njcgove glavc in kupoli tvorita nckakšno dvokrilno ·strukturo. . - Stabilnost v vzporedni formaciji je mnogo večja zaradi večjih stičnih točk med padalcema. V taki formaciji padala in zakoni aerodinamikc dopuščajo manjše napake. V primeru nadstropnc formacije pa je stabilnost manjša in često prihaja do guganja. To v zadnji konsekvenci pripelje (lo gašenja kupol. --=- Prehod iz nadstropne formacije- v vzporcdno je dokaj preprost . Samo spodnji padalec z vlečenjcm zavor postopoma dviguje svojo kupolo višje, dokler mu tovariš ne pride z nogami v višino glave ali na ramena. - 'Že pred skokom se je trcba dogovoriti, v kateri formaciji bosta padalca letela in kako se bosta približevala, kdo bo naredil formacijo in kdo bo pomagal. - Sporazumevanje v zraku mora bi ti kratko, jedrnato in razumljivo. Zato se morata padalca mcd seboj dobro slišati in vedeti, kaj ponicni posamezno povelJe .

-- O,novne besede teh vcrbalnih komunikacij so naslcdnje: "Dcsno! Levo! Pridi! Leti ali letimo! Drži!" Prr tem posamczna povelja pomenijo: desno ali lev o pomeni - naredi majhno korekcijo v rečeno smer; pridi pomeni počasno zategovanje zavor, tako da se kupola dviga in približuje kupoti tovariša; drži ali ~pu~ti - se uporablja v trenutkih, ko nastanejo težave z vrvicami, zapletajo se. - Zelo pomembni za LSK so tudi tipi padal. Ločimo dve različni vrsti: 7 celična oz. padala s 7 celicami na zrak in S celična. {Nadaljevanje na 13. str.)

"1:""13

PADALSTVO V primeru, ko skačeta padalca s takima različnima padalonu je običajno v formaciji pri LS K zgoraj tisti s 5 celicami in spodaj tisti z 7 celicami na zrak. To pravilo je treba upoštevati tudi pri drugih kombillacijah. Pri skakanju LSK z istovrstnimi padali pa se v formaciji porazdelijo padalci po teži, tako da je naJtežji zgoraj in najlažji spodaj. Seveda pri izurjenih padalcih v LSK to pravilo ne predstavlja velikega problema. Za zače tniške skoke pa se ga je treba dosledno držati, le tako se nevarnost zmanjša na najmanjšo možno mero. - Prej opisano pravilo pride zlasti do izraza, ko je treba poiskati najugodnejšo razvrstitev padalcev v formaciji IS K, da se doseže kar na/'večja stabilnost. Stanja vertika 11ega spuščanl'a padalca se močno razlikujejo od pada ca do padalca, v povezavi s starostjo in tipom padalca pa prihaja do še večjih razlik. Da se te razlike ne bi negativno odrazile v nestabiini formaciji pri LSK, si pomagamo z eksperimentiranjem v zraku v času treniranja večjih formacij. - Pred skokom naj se padalci natančno posvetujejo in proučijo vremensko situacijo. LSK naj se nikoli ne izvajajo pri spremenljivem vremenu, turbulentnem ozračju ali močnem vetru s spremenljivo smerjo. V takih okolišči nah se je treba izogibati prevelikemu približevanju kupol ali celo združevanju v formacijo! Nikoli se LSK ne skače z namenom ustvariti formacijo za vsako ceno. Primeri takih nevarnih in hkrati neuspelih skokov so pokazaji, da taka zanesenjaštva Ile vodijo nikamor. - Kadar piha zmeren veter in je vreme kolikor toliko ustaljeno, naj vodja formacije pri LSK vseeno kontrolira smer vetra v različnih višinah (tu mu pomaga pilot letala z dviganjem!) in se na podlagi zapažanj s tovariši šele odloči za ' nadrobnosti odskoka in letenja v formaciji. Na ustrezni višini sledijo pred naletom še zadnje izhodne komande (še morda popravek leta letala in navodila) in oddvoj iz letala. - Padalci naj skačejo s presledkom najmanj 1 sekunde! Tako se pridobijo ustrezno varnostno razdaljo. . - Vrstni red izskoka(oddvoja) se določi že na zemlji glede na dogovorjeno formacijo in vrstni red približanja v forn1acijo. Vendar mora tak dogovor vedno dopušl'ati možnost spremembe v zraku pred oddvojem iz letala (v primeru: sprememba nal'rta LS K zaradi vremenskih pogojev, slabost enega padalca, aktiviranje padala itd.)

Le tako nas ne bo v zraku nič presenetilo in bomo zbrano skočili in zbrano tudi manevrirali s padlom v LSK. - Po izskoku iz letala je priporočljivo počakati 2-3 sekunde in s tem zagotoviti večjo stabilnost padala pri odpiranju ter dovolj veliko razdaljo od repa letala. Na ta način se zagotovi tudi boljša zbranost in kontrola med odpiranjem padala. ~EPOSREDNO PRIBLIŽEVANJE Po odpiranju padala se je treba takoj orientirati (tudi glede na zemljo) v zraku in točno locirati ostale padalce, ki so z vami. "Baza" in "zapenjalec" (prvi in drugi padalec) naj bosta v bližini, da se z najmanjšo izgubo časa lahko približata Ln v središčni točki zapreta, pride do kontakta. V tem primeru je najboljše, če se obrneta proti vetru. Če se eno padalo počasneje odpre, nastane takoj večja višinska razlika. Zato se mora zgornji padalec s pomočjo sprednjih vrvic gurten - spustiti na višino tovariša. Le tako je mogoče nadaljevanje normalnega zaporedja postopkov v LSK. To spušča nje je lahko ravno ali pa spiraino (če padalec potegne le eno sprednjo gurtno). Pri spiralnem spuščanju mora padalec paziti, da ima dovolj prostora za izvedbo tega manevra. Poleg tega pa mora preiti iz spiralnega spuščanja v horizontalni let čim bolj počasi in previdno. Če tega ne s~ori, lahko pride do osciliranja (guganja). V tem primeru padalec izgubi dragocen čas za izvajanje manevra .{>fibliževanj.a. V si ti manevri s sprednJImi gurtnaml so zelo zahtevni in včasih tudi nevarni. Zato naj se vsak padalec, ki hoče skakati LSK teh manevrov nauči in tako dodobra obvlada svoje padalo. Poznamo dva osnovna načina priblitevanja z dotikom: s strani in od spodaj. a) Način stranskega dotika se uporablja, če imajo padala pribliino isto razmerje med horizontalno in vertikalno hitrostjo. Neposredna priprava pred "dotikom traja 15-20 sekund. V tem času morata padalca leteti vzporedno na isti višinj! b) Način dotika od spodaj se uporablja v primeru, če so padala za letenJe LSK različnih lastnosti. c) Postopki v bližini in dotik Ko smo Izvedli vse predhodne postopke, ostane še dovolj časa za počasne manevre pred dotikom. V se korekcije naj .bodo fili~ransko precizne. To dosezemo z rahlIm popravkom komande - če pa tega nismo vešči, potem r"a hlo pocukamo za komando (se pravi gib od 3 do 5 cm) in takoj spet zravnamo . Pri manevrih v vzporednem letu je treba zavoje začeti ustavljati, še preden pridd

"2fL,414

PADALSTVO do točke, kjer naj bi bil zavoj. Tako pre prd'iš guganje in druge nestabilnosti, ki močno ovirajo uspešno izvedbo LSK. - Pri približevanju zadnjemu delu prijateljeve kupole nikoli ne smemo zagrabiti korita, zadnji del kupole. To je tako, kot če bi zgrabila letalo za krilca ali flapse in posledice so več kot očitne. Zato je važno, da si po dotiku hiter in zbran. Ko se približaš do neposrednega kontakta, hitro zgrabi rob celic in nato stabiliziraj let. - Pri letenju vzporedno se nikar ne obračajte s telesom, da bi gledali od kod prihaja prijatelj. Običajno to obračanje pogosto povzroči, da se padalec obesi na eno komando in s tem je postopka približevanja konec! V se je treba začeti znova. Zato se obračajte le z glavo, s telesom vedno vzporedno s padalom. - Nikoli ne leti t e pred formacijo, ki se zbira, ker lahko povzročite zmedo!

IT.IW .

\\. ':l,'1 \

" I

~.D C:~.

STRANSKI DOTIK A Ko se postavite drug poleg drugega, oseba, ki vodi formacijo (1) pokli če zapenjalca (2), da se obrne. Ko se (2) počasi obrne proti (1) padalcu, mora (2) počasi leteti za padalcem (1). Oba padalca morata biti ves čas na isti višini. Ko se padalec (1) pribli ža celicam (2), mora zavreti zavoj in se usmeriti v isto smer kot (2). B Med tem ko (1) zavi ja, mora (2) počasi zavirati. (Nikar ne zavirajte do stall položaja!!) Posledica tega man ev ra bo ta, da bo postavilo (1) pred (2) . e Posled ica zav iranja pa bo tudi, da se bo padalo (1) po čas nej e spuščalo in drsel o v center celic padala (2). D Ko sta kupoli dovolj blizu, naj se (1) prime za kupolo (2) in se zatakne. Padalo mora prijet i z obema rokama. (1) padalo se bo mal o nag nilo naprej. To pa pomaga preprecItI (2) (nevarno . je dviganje kupole okoli telesa (1) . Ce se padalec "pilot" nahaja izven celltra, spodnji padalcc zak li če: "levo" ali "des no" in tako pride "pilo t " v center. Ko je gornji padalec v centru, naj vstavi obe nogi med centralne vrvice in si jih z enim zavo jem no ge ovije okoli glež nj a (zatak ne) .

-. 7 I ')'

' ....

.,-'

·~·~.,~

® c::::===i / ,

""-

CD\::::::; \

Slika 2

DOTIK OD SPODAJ Za dotik od spodaj se uporabljajo padala z različnimi last nostmi (pet ali sedem celic). Približevanje od spodaj se uporablj a predv sem pri trojkah in večjih formacijah. Po nepo sred ni pripravi se nov i padalec

PADALSTVO prehitavate in se ne dvigate dovolj hitro. To se da popraviti z močnim zaviranjem. Dotik od spodaj je z vajo možno opraviti z minimalnimi popravki. Če greste v kontakt četrti ali več, se je bolje postaviti zadaj dalje in niže.

DVOJNO LETENJE

nahaja zadaj in pod padalcem, s katerim želi doseči kontakt. Zgornji padalec drži komande 1/8 1/4 maks. Ta hitrost je nujna zaradi stabilnega oibanja naprej in navzdol. b v Prednost je v tem, da lahko poveea hitrost, če je potrebno. Spodnji padalec naj bo postavljen 4560 cm pod prvim padalcem. Kot približevanja je nekoliko drugačen od osebe do osebe. Splošno pravilo je, da je hrbet zgornjega padalca v liniji s spodnjim robom srednje celice približajočega se padalca. Spodnji padalec naj začne zav irati in se dvigati proti zgo rnj e mu padalcu. Če ste spodnji padalec in zagledate glavo zgornjega padalca, se dvigate prehitro ali letite prepočasi . Zmanjšajte zaviranje in pojdite v vodeči rob nazaj (hrbet zgo rnjega pada lca v liniji s spodnjim robom srednje celice spodnjega padalca) . Kadar zgornji padalec izginja za vašim vodilnim robom padala, pomeni, da ga

Kadar je narejena dvoj ka, naj zgornji padalec rob spod njega padala dvigne nad svoj nahrbtnik. in se z nogami zapne za vrvice. Spodnji padalec mu pomaga z zaviranjem, tako da ima večje dviganje. Zgornji padalec zdrsi počasi po vrvicah navzdol. Če se mora zgornji padalec fizično vleči navzdol po vrvicah, potem je najbolje, da to stori z obema rokama naenkrat. To bo lažje kot plezanje z eno roko izmenično, ker zmanjša oscilacijo. ko je zgornji padalec že -spodaj pri sliderju, mora noge postaviti med sprednjo gurtno in slider. Noge je potrebno oviti okoli gurte n na enak način kot pri pri jemu vrvi na vrhu padala. Spodnji padalec naj zravna svoje padalo. Pilot - zgornji padale.: - poveljuje in nato začneta leteti kot biplan. Sedaj je on odgovoren za l~enje formacije in pobiranje ostalih padalcev. Ko vsak naslednji padalec začne polno leteti, bo opazil, da je nos padala rahlo nagnjen od zgornjih vrvi padala nad vami. Da se nos normalno odpre, morate "pumpati" s komandami, da vrh dobi obliko. Ko je profil polno odprt, spodnji padalec preide nazaj v polno drsanje. Če se profil ponovno nagiba, ga moramo spet odpraviti s "pumpanjem". Mogoče boste spoznali , da morate nekoliko držati komande, da ostane profil nepoškodovan. Kadar se približujete od spodaj, merite v pilotov nahrbtnik kot svoj cilj. Če pilot pri če nja izginjati nad vodi lnim robom, morate uporabiti več zavor. Če s'e pilotova glava spušča pod vaš vodi lni rob, je potrebno povečati hitrost s spuščanjem komand . (Slika 5)

LETENJE V FORMACIJI V večjih formacijah je funkcija "pilota" gladko in ustaljeno letenja in kontrola celotne ekipe. V času, ko se formacija gradi, naj "pilot" manevrira še posebno previdno (popravki 2 - 4 impulzi, 4 - 7 cm dolgi). Hitre spremembe

~e'L4

PADALSTVO

smeri namreč destabili z irajo celotno formacijo. Pozoren je treba biti na termiko, ki je na vzletnih stezah letali šč, nad parkirišč i in nad hi ša mi. Če se začnejo padala v formaciji gugati vsak v svojo smer, lahko popravlja zgo rnji "pilot". Če se padala gugajo bo č no, pa jih popravljamo tako, da tisti, ki so zapeti z nogami, popustijo ustrez no nogo iz zatika in tako stabilizirajo let prijateljevega letala. Nato se ponovno zapnejo na prej šnje mesto. To je edino pravilno popravljanje stabilnosti. Če to poskušamo narediti s komandami, često pride do še večjih oscilacij in razpada formacije. Vendar je bolje, da taka nestabilna formacija razpade. kot da se v njej trmasto vztraja in ogroža varnost sebe in vseh ostalih udele žencev! Prekinitev osc ilacij (guganja) v vzporednem letenju (biplanu). V tem primeru je postoyek malo drugačen od prej opisanega. Ce se začne guganje - drsenje spodnjega padalca po vrvicah zgornjega o d leve do desne in nazaj - je treba to ustaviti. To doseže mo tako, da zgornji padalec v formaciji popusti komand e in pov eča hitrost, spodnji pa jih malo zategne, tako da se padali razmakneta in napneta. Nato se počasi spet približata brez ponovnega povzroča:nja oscilacij. Če na ta način svojega leta ne stabilizirate dovolj, potem je bolje, če greste narazen in poskusite znova. morda v naslednjem skoku! PREKINITEV IN PRISTANEK Zemlja se kot pri vseh skokih vedno bliža z nazadržno naglico in ukrepati je treba vedno pravočasno . vedno preverite vse faktorje, ki vplivajo na pristanek. Res

je at raktivno prist ati kar s celotno formacijo. še zlast i pred publiko. Toda vedite, da je tako ravnanj e napačn ~ in zelo n~ va rno! Nad zem lj o so ra z ni termični tokovi in nestaln o ozračj e pogostejši. Posebej ni priporo č ljiv o os taj at i v formaciji. ko piha m očan veter. V ečja je formacija, hitreje se vert ikalno spušča! Priporočam n a j več po 4 :skupaj v formaciji. Kakršnakoli večja for macija je že surov odno s do spod njega padalca. Če se bos t e odločili, da ne boste pristajali v formaciji , morate pred tem določiti ustrez no višino za ra z id enje. Razhajanje zač n e spodnji, ki gre naprej in levo. drugi d es no itd. Tako se mellsebojno ne ovirate in ne pridete v zračni to k dru gega padala . Ta posto pek se naredi na višini, v ečji od 400 m. Večje formacije (kot npr. R kupol) se lah ko prek inejo v sredini in gre polovica kupol levo. polovica desno. Ta postopek se uspešno izvede sa mo v primeru, če je vsak č lan formacije ustrez no in dobro poučen. Varnost mora biti vsa kem u padalcu prva skrb. Z last i takrat, ko se odločajo pristati v fo rmaciji. "pilot" ne sme nad ze mlj o izvajat i nikakršnih večjih mane vrov ali popravkov smeri . . Padalci moraj o dru g drugemu zaupati. t ako da bodo zan esljivo spustili padalca , ki hoče iz formacije. Vertikalno spuščanje mora biti o d 3 - 5 misec. toje že neva rna hitrost . zlast i pri pristajanju v rav ni formaciji za radi povečanja ve rtikalne hitrosti. Začnite pristajati v dv očla nskih formacijah. da se tako nau čite rudi vzporednega letcnj a. preden zač net e s pristan ki v večjih formacijah. POSTOPKI V SlU V vsaki fazi sk o ka (prostega ali likov nega) se moram o zavedati trenutn e višine, vedno nam mora ostati še tistih 400 m za o dpiranj e reze rvnega padala. Uspeh posto pkov v sili je odvi se n ravno od ustrezne višine (minimalne) . Pri likovnih skokih s kupo lo. kj er poskušate narediti nadstro pno veččlansko formacij o, Je prepovedano Izvajati postopke znova od začetka faze pod 500 m. Do 500 m mora biti formacija zg rajena in dokonč a na, dru gače naj osta ne v takem štev ilu. kot je bila narejena do te višine. Če en padalec ne more po več

PADALSTVO

relertlJ 17 poskusih uspeš no prilete ti v skupino, naj se umakne drugemu. Poseb no nevarno, je prehitro približevanje, ker lahko padal ec pade skozi vrvice tovariša in se v njih zaplete. To je lahko usodno za celotno formacijo. Često prihaja tudi do praznjenja celic kup o le zato, ker zaidcmo v zrač ni tok dru gega pad ala. Posled ica je lahko tudi tren utna izg uba višine (20 - 30 m), kar je spe t nevarno . Treba se je čimpreje odmakniti v stran in takoj napo lniti (s "pumpanj em") kupolo . V primeru, d a gres te skozi vrvice tovariševega padala (pri pribli ževanju), bos t e morali o dm et avati glavno padajo in odpirati rezervno. V primeru , ko sta padalca zapletena in sta oba v nevar nost i, naj od metava ti sti, ki je višje. s tem se ognemo t ežavam z dru go kupolo in še lažLe spodnji padalec od metava vse skupaj. Ce naj bi odmetava l glavno kupolo spodnji, bi to povzroči l o zaplet e in t ežave go rnj em u in mu otežkoča lo eventueIno odmetavanje. Nikoli ne spravljajte prijatelja v nevarnost z nasilnim in hitrim prihodom od spodaj. Pre nos teže padala se uporablja, kadar ste že prenizko za odmetavanje, vendar imate še horizontalno hitrost , ki omogoča prenos . Pri prenosu naj vas prijatelj drži za glavno padalo do trenutka, ko vi odprete rezervno padalo in šele nato odvržcte glavno padalo, po možnosti rako, da ne ogroža te varnosti prijatelja. Povezano z nekaterimi splošnimi pravili za izvajanje skokov in upoš tevanje vseh naštetih nasvetov vam bo približalo in olajšalo LSK. LSK so v padalstvu disciplina, ki se v zadnjem času iz redno hitro raz vija, potreb ne so nove in nove izku šnje padalcev. Naj vam bodo LSK v športni užitek! DRAGO BUNČIČ BENJAMIM ŠMID BERNARDA GAŠPERŠIČ

Svetina, I.Jug, Bo!lč ln Intihar nad letalllčem v Lescah (Arhiv ALe)

rcle'L418

SISTEM MER

Nove merske enote v aerodinamiki Ker smo po zakonu o merskih enotah in merilih (Uradni list SFRJ št. 13/76) do.lžni tudi v letalstvu uporabljati mednarodno sprejeti sistem SI, moramo v prihodnje v vseh naših prispevkih uporabljati sprejete merske enote in merila. Ob tem prispevam zapis, ki obravnava najosnovnejšo mersko enoto gostote zraka.

a ne več kp ali kg. Na osnovi teh primerov lahko pridemo tudi do dimenzije i·n merne enote za gostoto zraka. Gostota nekega materiala je mera količine materiala v dani prostornini. Zamislimo si fluid v neki majhni krogli s prostornino 6. v, ki ima maso 6. m. V

Vsaka inženirska študija mora vsebovati meritve in izračun po ustaljenem sistemu enot (unit), s katerimi se da izmentl 111 izrazIti. Ta sistem je "Systeme Internationale d'Unites" (skrajšano SI), ki se uporablja v aerodinamiki in fiziki leta. Potrebno je, da spoznamo razliko med "dimenzijo" in "merno enoto" (unit). Tako na primer dimenzija "dolžine" izraža koncept linearnega premika ali razdaljo med dvema točkama. Naziv enote za dolžino pa je meter (m), v simbolični obliki X metrov pa jo izrazimo z [L]. Poznamo osnovne dimenzije, iz katerih se lahko izrazijo vse ostale veličine. To so masa [MJ, dolžina [LJ, čas [TJ in temperatura - (teta). V aeronavtičnem inženirstvu so sprejete merske enote: kilogram, meter, sekunda in kelvin ali cc.

teži k

Vemo, na primer, da je hitrost definir3n:t kot obvladana razdalja v enoti časa . ki ima dimenzijo [L T _IJ 111 se Izraža v metrih na sekundo (m/s), kilometrih na uro (km/h) ali vozlih na uro (knots/h). Z uvajanjem principa "dimenzijske homogenosti" lahko odredimo dimenzije in enote kompleksnejših velikosti. Tako "silo" izražamo z "maso" pomnoženo s "pospeškom", kjer je pospešek enak "hitrost" deljena s "časom":

pri čemer je g pospešek zemeljske teže, R plinska konstanta (R29,27) [kpm/kpo KJ in T absolutna temperatura izražena v stopinjah kelvina

sila = [M].[

f>1 = [MLT~]

kar dokazuje, da silo izražamo v enoti (kg.m/s 2). Sila je po SI poimenovana z newtonom (njutn) (N), iz česar sledi.

IN = 1 kg.m/s2

tem primeru mejno vrednost točki

~, če'v

ničli, imenujemo gostoto veni fluida. Gostoto zaznamujemo z

(ro).

lim .0.m . .0.v oTv

<; =

Dimenzija za gostoto je [ML-lj, meri se z merno enoto kilogram v kubnem metru (kg/ml). Pri standardnih pogojih atmosfere (temperatura 288 K, zračni pritisk 101325 N/m3) bo gostota suhega zraka <;

= 1,2256 kg/m 3

Stanje fluida odrejajo tri fizične velikosti: pritisk, gostota in temperatura. Pri vsakem fluidu je med temi velikostmi analitična povezanost, ki je poimenovana z "enačbo stanja". Idealni plini se obnašajo po splošni enačbi stanja: <; 1

-p=

TOl(

g.R.T.

= 273 + tOC

V dosedanjih učbenikih se je gostota izračunavala na osnovi omenjenih vrednosti po enačbi : <;0

1..0333 . ~ O,12S[kps2m4 : 9,81.29.27.?R8

Po SI ima plinska konstanta dimenzijo J/kgK ali J/kgOC U - joule, je merska enota za energijo z dimenzijo [ML2T-2]. v aerodinamiki se uporablja plinska konstanta R287,26 J/kgK (ne več kpm/kpOK). Tudi atmosferski pritisk smo prej izražali s 760 mm živosrebrnega stebra (na gladini morja). Pritisk ima (intenziteta sile) dimenzijo:

SISTEM MER sila: površino=[MLT~ ]: [L2 ] = [ML-l T~ 1 in se izraža v enotah newtona na m 2 (N/m 2 ). Zračni pritisk na gladini morja

znaša: S temi novimi enotami Izračunamo pv stanja pI - RT gostoto zraka na gladini morja po ISA tj. "standardno gostoto" \I enačbi

~o = ~ = -101325 ~ 1,2256 kg/m3 R.T o 287,26. 288 (računska vrednost 1.22471 ki je bila v dosedanjih aerodinamikah izražena z ~o

=0.125 kps 2 m""

Še nekoliko besed o dmamlčnem pritisku, ki je po Bernoulliju enak razliki med skupnim in statičnim pritiskom.

= i ~ VZ

~P = Ps - P olmenzijsko ga Izražamo:

1- ~VZ=[ML.a .L2T~] = [ML

-l

T~]

Dinamični pritisk je odvisen od energije gibanja fluida, zato ga matematično izražamo:

q -=

(m VZ)

V starejših učbenikih fizike leta je gostota izvedena s pomočjo specifične teže zraka. Kot smo videli, specifična teža sploh ne pride v poštev kot merska enota. Specifično težo označujemo z (gama) in jo vnašamo v enačbo dinamičnega pritiska:

~ = ..m.. :: TJTr Jlig V

= 1. 1'~r g = 9, = 0,125 =1/8 kgm""s2

Obstoječo

tabelo standardne atmosfere v knjigi avtorja tega članka "Vazduhoplovno jedriličarstvo" je torej treba na strani 126 delno korigirati, medtem ko relativne vrednosti 0= §igo in ja ostanejo še naprej nespremenjene. V dosedanjih učbenikih je bil dinamični pritisk izražen ~ = [kg/m2 ]

kjer je kg označeval težo, medtem ko ima pritisk pomen sile na površino, zatorej NIm!, kar pa ni isto.

Hitrosti 144 kmlh ustreza 40 mIs tj. q = 100 kg 1m 2 , medtem pa je q 112 (1,2256.402) = 98,48 N/m 2 S tem kratkim člankom' sem želel pokazati na nove merske enote, še posebej za gostoto in pritisk, ki jih je treba v starejših učbenikih korigirati. B.J. C

••• WILGE IN JANTARJI! Iz Novega Sada smo od INTERSERVISA dobili takole pismo: Kao što smo vas izvestili našom ponudom od 14. 12. 1982 god. u okviru jednog kompenzacionog posla sa NR Poljskom, koji je sada upripremi, u 1983 god. bicemo u mogucfJosti da za dinarska sredstva placanja obezbedimo og raničen broj aviona WILGA 35A ijedrilica iz NR Poljske za aero-klubove naših republika in pokrajina. Obzirom na ograničen broj ovih vazhudoplova, molimo vas da nas što je moguce pre izvestite o vašim potrebama, jer konstrukciju posla moramo završiti , do kraja februara ove god . Ujedno vas izvdtavamo o cenama za jedrilice: - tip J ANT AR STANDARD 3 - US 18.900.- tip JANTAR 2B - US 24.000.- tip PUCHACH - US 20.300.U cenu je uračunat redovan pribor. IzvdtavajuCi vas o prednjem, drugarski vas pozdravljamo. "AGROVOJVODINA" RO INTERSERVIS OOUR "EXPORT -IMPORT"

•••

AKaJE LETALSKIH DRUŽB 'N a ne~yorški borzi so ob koncu leta delnice letalskih prevoznikov rekordno skočile. Čeprav so nekateri politiki nakup oziroma prodajo delnic odsvetovali, sta se med večjimi družbami, ki so koncem avgusta izgubljale na borznih akcijah, znašli samo Pan Am in World. Velik dobiček so imele družbe Northwest, Sout'hwest in Federal Express. Zaslužek ob koncu leta je pokril nekatere izgube, ki so jih družbe doživele v prvi polovici leta, ki je minila v znaku upadanja letalskega prometa.

•

SVOJ

prvi skok napravil Rudi Berač je že star mož. Še leto, pa jih bo štel osemdeset. pa se še dobro drži . Še vedno mu ni težko živeti samemu v dveh sobicah na samotnem leta li šč u soboškega aerokluba. Ko potreb uje družbo, sede v svojega vedno b l eščeče čistega fička in se odpelje v Mursko Soboto, sicer pa še najraje posedi v letališki gosti lni, ko je dovo lj toplo, pa kar pred hangarjem. V si letalci ga dobro poznajo, saj je na l eta l išču dalj časa kot marsikater i med njimi. vsi rudi vedo, da je bil Rudi nekoč pi lot, dober pi lot, in da je , kot sam trd i, prv i v Jugoslav iji skoč i l s padalom iz letala. "Ze dugo je tega, ne morem se več spomniti, kerega leta točno je bilo. Bil sen pilot v vojski, osemnajst ali devetnajst let se m bil star:" nam je pripovedoval, ko sino ga povprašali o teIH njegovem podvigu, še vedno v prlešči n i, k i jo je ohranil vsa dolga leta potepanj po J ugos lav iji. "Tistega časa smo dobi li prvo padalo, iz Francije so ga poslali. V Sarajevu bi ga mogli prvič probati . Mene so do l oč i li, da vrže n v rečo peska, privezano na padalo, ven iz aviona. N o, pa sva šla s kolegom, keri je p ilotiral. S starim avionom sva šla - Po likarpov 2 je bil. Pilo t je bi l tudi Slovenec, no, zdaj se nemrem spomniti, kak se je pi sal... aja! Tršavec je bil, iz Radenee. Med letom sen gleda, kak je vse to napravljeno. Vidim: to gre tak, ono onak, pa se n lepo odpel ža kel pa sebe privezo. Ko sva mela dosti višine, pa jaz splczan na kr ilo, kol ega pilot se pa zadere: "Kaj si ti nor?" Jaz pa lepo samo skoči m." Tu nas je seveda za nimalo, kakšen občutek je imel, ko se je pognal s krila letala, z višine tisoč metrov. "Fajn je bilo . Fajn. Doli jc bilo tol ko naroda, pri moji du ši ... " in se je zasmejal ob spominu na množico, ki je osuplo ugot av ljal a, da na padalu ne visi vreča.

SPOMINI

"eU421 "Potem , ko sen prileto dol, pa je bilo hud o. Mi j komandir mi je hteo dati mesec dni prepovedi letenja zato, ker sen delal po svo ji glav i. Pa je bil poleg komandant mesta Sarajeva pa me je rešil kazn i. Še na grajeni se n bil potlej. " Takše n kaveljc je bil torej Rudi v mladost i. Ko smo hoteli od njega izvedeti še kaj podatkov o njegovih junaštvih, pa se ža l ni spo mnil ničesar določeneg a. Leta so opravi la svo je, spomin je opešal, kakšnih fotografij ali zapiskov pa tudi nima. " Kd o bi te mislio na pisanje, da si mlad?" je dejal. Po temeljitem brskanju po spo minu pa smo le s sk up\1 imi močmi ugo t ov ili , kdaj približno je opravil ta svoj skok: bilo je o kro g leta 1923-24, ko je bil že približno dv e leti v vojnem letalstvu stare Jugoslavije pilot in letalski mehanik . 1'0 tem skok u jih je o prav il še nekaj , v glav nem pa je letel kot vojaški pilot vse do z ačetka dru ge svetov ne vojne oz iroma d o razpada st aro jugos lo va nske \'ojske. Tekst in foto: JO ŽE POJBI Č

ČE NISTE VEDELI Kd o je bil prvi letalec na svetu? "Naša krila " so v štev ili 45121. oktobra 1939 ob jav ila: "Ni dolgo tega, ko je neki 2R-let ni Angl ež preletel z jadralnim letalom kanal La Manche . Nad mestom Dinstag se je povzpelI ROO m visoko pri Falkeston u pa je letalo doseglo že viš ino 2000 m in od tu je leta lu za radi u go dnega vetra po treh urah ur es ni č il svoj polet in pristal pri Bolog nu. Ta podvig je ostal precej nezapažen, čeprav je imel šport ni z n ačaj, pri če mer ne smemo zanema riti tudi pomembno sti , ki jo ima jadralno letalstvo v razvoju z nanost i iz aerod inamike. Ob tej prilož nost i velj a omeniti, da praoče jadralstva pi, kot se smatra, nemec Lilientral, ki je leta 1RR9 pričel letati z jadralnim letalo m, ampak je prvi po let na "jedrilici" opravil ge neral Rezinc, ki je ž ivel od leta 1729 do 1RlI. Ta ge neral je pravzaprav prvi letalec XIX veka. Izdelal je dv e precej m oč ni krili iz tanke že lez ne pločevine in ju oblepi l s perjem večje perjadi . Ta priprava, pritrjena na č l oveško telo v višini ramen, je delovala po n ače lu ptičjih kril. Z nj o se je pos reč il o ge neralu Rezi ncju skoč iti z večje viš ine in se zad rhti v z raku nekaj trenutkov. Ker n i imel dovolj moči (Rez ine je 'bil sta r 7S ler), je prvi letalec padel in si pri tem zlo mil nogo. Vsee no je preletel 300 m dolgo pot . To se je dogajalo leta 1R06, torej !lJ let pred poletom Lilientra la, ki jl' l)rL·,,"t('1 razdaljo 200 m".

3000 PIPERJEVIH CABOV ZE LETA 1938! "Naša Kril a" so v številki 377, 14.maja 193R objav ila: "Lahko letalo "CAB" osvaja svet. Ameriška tova rna "Piper Aircraft Corporacion " (prej "Tay lo r"), v kateri so izdelali več sto lahkih letal tipa "CAB", znani h po vsem svetu, je naroč il a v tovarn i motorjev "Continental" 1500 novih motorjev z m oč jo 40 KS, ki jih bodo vgradili v nove "CAB". V tem sve tu bo tovarna dobav lj ala dva t ipa letal : za športne in turistične namene . Ob ko ncu leta 193R bo na sve tu 3000 leta l "CAB", ki bodo postala najbolj raz širj eni tip lahk ega letala na svetu. Noh~ n a druga ameri ška leta lska t ova rn a ni izddala toliko letal, ko t rav no o menJena .

Izgubili smo Stojana Tik pred novim letom smo na žalosten način izgubili nepozabnega tovariša, izrednega letalskega modelarja in raketarja, 22-letnega Stojana Kranjca. Od njega smo se za vedno poslo:" vili 4. januarja na pokopalisču Pobrežje v Mariboru z besedami vodje modelarske sekcije novomeškega aerokluba Damjana Žuliča:

Dragi Stojan!

V imenu ARK VEGA iz Sevnice klubski tovariš Marjan Zidarič: Dragi naš Stojan!

Sl'

je od Sto;dna poslo·vil

Člani astronavtično raketnega kluba V EGA iz Sevni('e nikakor nismo mogli ver;eti, da te ne bo več Int'd nalili in da ti na letošnji skupščini ne bomo mogli podeliti zasl"žmega priman;a. Ze kot osnovnošolec si od leta 197J "ktivl/o deloval v ndšelll klubu, in si ga zapustil 1980 zaradi nove službe v NovelII lIIestu. Tam si delo nadal;eval v aeroklubu. Prav na strokovneIII področ;" si pomenil steber deja vnosti. Z never;etno vztYd;nost;o, pretirano skromnostjo, čutom za tehniko in inovaci;allli si ic v nd;lII/d;šib letih nenehno iskal v raket nem modelarstvu neka; novega, uporabnejšega. Ena tvojih v rlin, ki smo jo najbolj ('enili, j(' bila lastnost, da si svoje znanje venomer prenašal na mla;še rodov(', ki dan1'5 usp('šno deluje;o v klubu in službah tehničnih poklicev. Toje sposobnost, za katero se ti moramo še posebe; zahvaliti. Vrsto "'t si bil član slovenske reprezentam'e v raketnem modelarstvu in žel številne tekmovalne uspehe. Leta 1978 si postavil driavni YI'kord v rak(,tah stimer. Tvoji modeli raket so bili na št('vilnih razstavah, po osnovnih šolah in v strokovnem časopis;u. Z nenehnim delom si med mladimi l1etil pravi oKenj, kije širil to plemenito dejavnost. Za zasluge, ki jih ni moč iaaziti z bese'Mmi, se ti člani kluba iskreno zahvaljujemo in obi;ubl;amo, da ta dgen; ne bo nikoli ugasnil, in da bomo čimveč znan; prelu'sli na mlajše. Po tebi bomo imenovali slovensko prvenstvo v strimaju. Tolikokrat smo ga priredili s skupnimi močmi.. . člani ARK VEGA Sevnica

Neusmiljeno se je zarezala 'v naša srca in naše m~delanke načrte tragična ves t, da Idiš smrtno ranjen v novomeški bolnišnici. Čeprav smo' vedeli, da ti ne more nihče več pomagati, smo ven darle tiho upali, da bomo še skupaj rezljali balzo, stiskali pesti za zmage in rekorde, potem pa družno in tova riško nazdrav ljali najboljšim. Upanja so se razšla, z umirajoči;n starim letom si se poslov il tudi ti ... Spalllinjam se, kako si 1979 prv ič prišel v naš aeroklub, da se prija v iš in začneš delati z naini. Povedal si, da si se z modelant-vo m uk·v arjal že pn:j ·v Se'v nici, da si tudi že tekmoval ..Še isti dan si začel delati, začetno nezaupl;ivost mcd nami si premagal sam, saj si dokazal da Sll/o s teboj dobili dobrega tovariša in v rhunskega modelar;a. T voja športna pot se je začela strmo vzpenjati. Odličen rezultat si dosegel že na prvem tekmovan ju, ko si na drža vnem prvenstv u 1980 dosegel šesto mesto. Od takrat pa do tega žalostnega trenutka .Ii se držal v samem v rhuju goslo·v anskega in evropskega modela nt-va. Vseh tvojih zlllag se skoraj ne da našteti. N a; omenimo v sa; l1ekatere: I. mesto na mednarodnem p~kalu republike 1980, uvrstitev v republiško reprezentanco, osvo;itev naslova drža vnega prvaka 1981, ~~I rstitev v drža v no reprezentanw in tako; zateIII 4. mesto na balkani;adi v Tur{i;i, zmaga na mednarodnem prvenstvu za "Soko kup" 1982, drugo mesto v drža v i 1982, zmaga na zveznem tekmov anju za "Utva" kup in še in še. Izpolnil si vse pogoje, da dosdeš sva; življen;ski cii; .- sv etovno prv enstvo v A v strali;i, katerega bi se moral letos udeležiti kot član državne reprezentance. O svo;il si tudi :, n srebrni" in "zlati C , kar;e naj večja želja vsa kega model(/r;(/. Nisi ' bil ic v~hun;ki športnik, svoje znanje si kot modelarski

INMEMORIAM rajnost sta bila tudi med nami. modelar}l. inštruktor nesebično razdajal mlajšim pa izjemni ter zato še več vredni in cenjeni. tudi starejši modelarji smo radi poslušali Tvoja strokovnost in popolna predanost tvoje nas-vete. našemu športu pa tudi vedrost in tovaStojan! Ob tvoji smrti smo globoko rištvo so ti odpirale vrata v vse naše klube pretreseni vsi ljubitelji modelarstva. vsi in domove. povsod so te spreJ!!!tali kot tvoji pr!jatelji. ..~e pr~d nekaj meseci smo starega znanca in dobrega pri/atelja. Bil sr skupaj merili moči na modelarskih livain ostajaš nedosegljiv vzor. Zato se ti želidah in se borili za v sako točko. Kljub mo skromno oddolžiti tudi tako. da bomo telllu. da je šlo na tekmo-vanjih vč~sih tvojemu spominu posvetili eno naših tektudi tebi ;a nohte. si zmeraj ~ašel čas za movanj. nasvet kolegu. ki muje šlo s/~bo. Nikoli ne bom pozabil zadnje tekme v Mostarju. V naših srcih in delavnici pa boš ostal kjer sem razbil model ,posodil si mi nepozabni Stojč. Vsak dan. ves čas. V svojega. čepra v sva bila neposredna vsakem našem modelu naj bo vsaj nekaj tekmeca za prvo mesto. tvojega znanja. -v vsak~m sta riu vs;j Čep ra-v si bil miren in skrajno resen. si si drobec t-vojega navdušenja. v vsakem pridobji prijatelje po vsei Jugosla viji. za vaju vsaj kanec tvoje ljubezni. Še .loIgo , vala natančnost ln neizmerna vztbom~ skupaj tekmov~li!

Tone ln Stolan med tekmo (Foto: Jo!e Slm~I~) .~e pred pogrebom pa smo' dobili tudi pismo iz AK Ljubljana:

SrOJANU V SPOMIN Pred nekaj tedni je bil Stojan pri meni. Mladosten. razigran. poln življenja. Dolgo sva se dogovarjala za ta prijateljski obisk. prišel je. bil je mož beseda. Kot športnika .- modelarja sva preživela tisti dve urici v delovnem vzdušju. Kaj naj bi se sicer s Stojanom pogovarjala pred pričetkom no.ve tekmovalne sezone? Vse se je -vrtelo okoli tako priOubljenih letalskih modelov FlA. Pro/Ili. inducirani upori. stabilnost. taktika na tekmovanjih. rezultati v tekmo-valni sezol1i il1 Ulj - Avstralija. Kot športna tovariša naj bi šla na s'veto-vno prv('rlstvo. Reke/je. da mora narediti še nove uške. Rad sem mu dal nekaj mataia/a. Pravi/ mi je o izdelavi svojih ušk - zanimivo. Njegova gradnja j(' bila nekaj no-vega - to bo fdalo. Po-veda/ S('III mu o mojem novem modelu. tudi on je že premišljeval o novi sIlIeri prijadra/nih mode/ih. Ugotovila sva marsikaj. tudi to malenkost. daje tudi japan si/no različen - vendar važen pri modelih. Stojan. rad selil te' imel. V tebi sem videl del sebe. svojo prehojeno športno pot. po katai si začel hoditi - mlad. zagnan v notranjosti. uspešen na teklllo-v,mji". p., tIIdi dober in iskren športni tovariš. TONE VIDENŠEK

............................... ................................... . '

Zmagovalec pokala sezone Je bli Anton Vldeniek (Foto: M.Vesel)

Vrem.:nski pogoji so bili d o kaj ugodni . Vreme je bil o mi rn o, mo rd a nekoliko manj te rmi č n o . D ogovorjeno je bilo, da se v ka t ego rij ah F- I-A, B in C tekmuj e v sedmih t urnu sih , prvi je trajal pol ure, os talih šes t pa po d vajset minu t. Pionirji so v kate go riji A - l tekm ovali \' t reh turnusih , prvi je trajal eno uro, ostala d va pa po štirid ese t min ut. Rez ultati t ekm o vanja (do tretj ega mesta): I. F- I - A, B in C - Anton Videnšek, Ak Ljublj ana 1,256 točk

- Stojan Kranjc, AK N ovo mesto 1.021 točk

- J anez Groše lj AK N ovo mest o 1.00') toč k

Pokal sezone Dolenjski modelarji so se pred nekaj leti na pobudo velikega ljubitelja te ga športa Dolfa Šuštarja odločili za tekmo va nj e prostoletečih modelov kategorij A-1, F- 1-A, B in C za "POKAL SEZONE". Tekmovanje je postalo zaključ ek tekmovalne sezone slovenskih modelarjev v teh k:ltego ri jah. " POKAL SEZONE" ima nekoliko drugačne pro pOZICIJe, kot podobna tekmovanja v teh kategorijah. Pokal dobi v trajno last z magovalec v kategoriji A-1 (pionirji) in tekmovalec, ki osvoji najbo lj ši rezultat v kategoriji F-1, ne glede ali je to F-1-A, Bali C. Organizacijo letoš nj ega tekmovanja je v dogovoru z dolenj skimi modelarji prevzela ljudska tehnika Mirna. Mimogrede naj omenimo, da je L T Mirna leta 1979 uspeš no organizirala republiško prvensrvo in leta 19R1 Dolenjski pokal v vseh kategorijah pr osto l e te či h modelov. Tekmovanje je bilo 13. novem bra lani na Rakovniku pri Šentrupertu, udeleži lo se ga je okrog 40 tekmovalcev in sodnikov iz štirih slovenskih klubo v: aerokluba Ljubljana, aerokluba Novo mesto, aerokljuba Metlika in ljudske tehnike Mirna. Naftna kriza je naredila svoje in je bila zato udele žba š t ev il č n o nekoliko manjša, kot smo pričakovali. Toda to ne pomeni, da tekmovanj e ni bilo kvalitetno, saj so se ga udeležili tekmovalci, ki so osvajali najvišje naslove v svetovvnem, evropskem in državnem merilu :

2. A- l (p ionirji) - A nd re j Heferle, AK Novo mes t o 224 točk

Mitja Brudar, AK Novo mesto 206

točk

Jože Brcar, LT Mirna 1')2

točk

Ekipnih uvrstit ev ni, ker pro pozicij e tega ne predvid eva jo. Vsekakor je potrebno pripomniti, da je za nemoten potek tekmova nj a ve liko prispevala eki pa sodnikov . katere so pripeljale s seboj (uajmanj po enega) vse sodeluj oče ekipe. Po d elitev pokalov in praktičnih daril pokrov itelj a je bila na samem tekmovalnem terenu, Od tu smo se nato vsi sodelujoči preselili v gost ilno "Kolenc" na Mirni, kj er smo imeli kosilo. Po kosil u je st ekla beseda o težavah, v katerih smo se z naš li slovensk i modelarji, in to predvsem zaradi pomanjkanja osnov nega materiala (balza, lepilo, papir itd. ). Napredek tega lepega športa zaradi tega zelo trpi. "Dana " Mirna je že tretjič zapored prevzela pokroviteljstvo nad modelarski m t ekmova nj em. Leta 1')7') je prevzela po kroviteljstvo nad republiškim prvenstv o m in dve leti kasneje tudi nad tekmovanjem za "Dolenj ski pokal". Pok roviteljstvo ni bilo sa mo formalno. ampak je "Dana" nudil a tudi vso materialno in t e hni č no pom oč pri izvedbi t ekmovanja. Pokrovitelju smo za vse zelo hvaležni . Zahvala za pomoč pri izvedbi tekmovanja gre tudi DO 10 "Pohorje " Dob pri Mirni in lMV Mirna. MILAN KONESTABO LT MIRNA

EI3

LETALSKI VESTNIK

Organizacijsko glasilo 10 ZLOS *Ieto VIII *številka 2. februar 1983

Dogovor strokovnjakov v Portorožu

seminarja upravnikov in mehanikov letalskih šol ZLO S ter ostalih strokovnih delavcev, ki je bil v času od 18. do 23. januarja 1983. v "ortorožu. Prisotni: . AK AJDOVŠČlNA - Lorencon Edvard, Stokalj St-

ojan, ALC LESCE - Kadunc Bojan, Hladnik Vojteh, AK CELJE - Karner Peter, Ga-

I·.............~~····..·····.....II Na osnovi 19. in 21. člena Statuta Zveze letalskih organizacij Slovenije, Predsedstvo skupščine ZLOS

:kl~:u:~:tn::ku:.Šč~:o8:L::' ~iO~O

uri v Ljubljani,

Hajdrihova 2 - Elektrogospodarstvo SRS

II : •

II •

I •

Predlog dnevnega reda: 1) Otvoritev skupščine ter izvolitev organov skupščine (delovno predsedstvo, zapisnikarja, overovatelje zapisnika in verifikacijsko komisijo) 2) Proglasitev športnikov za leto 1982 ter podelitev priznanj ZLOS-a 3) Poročilo verifikacijske komisije 4) Poročilo predsednika PS ZLOS 5) Realizacija strokovnega in športnega programa Z LOS za leto 1982 6) Zaključni račun PS Z LOS za leto 1982 7) Sprejem programa ZLOS in finančnega plana PS Z LOS za leto 1983 8) Razprava o poročilih in pianih 9) Izvolitev dveh delegatov za PK LZJ ter štirih delegatov za skupščino LZJ 10) Zaključki skupščine Na osnovi 18 . člena Statuta, sestavljajo delegacijo največ trije delegati s pravico enega glasa na osnovi pismenega pooblastila, ki j~ . v pr~log~ m.aterialov: .. Prosimo, da se delegaCije vclanJenlh organizacij v ZLOS ter vabljeni, udeležite skupščine . Predsednik skupščine ZLOS ALOJZ GOJČIČ

...........................................

•

j~ek franc, AK LJUBLJANA '- Pirc Vasko, Jancžič Franc. Le MARIBOR Erjavec Rudi, Vrečko Edi irt Majcenovič Zvonko, AK MURSKA SOBOTA - Petrovič Stanislav, Brodar Franc, DLC NOVO MESTO - Kos Slavko, Šuštar Adolf, AK POSTOJNA - Golob Rok, Bogataj Vilijam, CLC PORTOROZ, Ličer Benjamin, Marjanovic Vlado, Ganza Uro~ AK PTUJ Čuček Ivan, Firšt Branko, AK VELENJE - Leskovšek Marko, DAGL "Bloke" Taras Krivenko, AK BOVEC Bajc Bogomir, ŠC IAA - Gorjup Janči, DS pri PS ZLOSBitenc Mirko, Bizilj Stanc in Brezar Janez. Ostali zunanji sodelavci in gostje, ki so bili prisotni na seminarju in dogovorih: Gojčič Alojz predsednik PS ZLOS, Vules Milivoj pred . kom. za varnost pri PS ZLOS, Ajdič Gustav - sekretar kom. za ispite pri PS ZLOS, Ivaščenko Gligor, Trifunovič Svetozar, Gajic Dejan, Simovic Bata, Djordjevic Ljubiša - SYI ZKPZ, Rajic Milenko in Ceranic Sava VV A Zadar, Korda Stojan, Mi~kovic Petronije in Petrovic Dragi~a PV VSJ, Gašper Anton in Carl Franc RŠTO , Čerin Tone - "ELAN"

, Starovič Vojko - Letali~če Portorož . . Seminar je potekal po programu se minarja , obde lane so bi lc vse s trokovne panoge , ter sprejet program dela za leto 1983 z določenimi zaključki za posa mezno deja vnost.· Letal s ki mehaniki so se v to ku se minarja praktično usposabljali za vzdrževa nje letal "UTVA-75" in "ZLlN-526" . Organizirani so bili tudi izpiti za vpis o menjenih tipov v dovoljenja za delo leta ls kih mehan ik·ov. Stro kov ni progra m posam eznih le tal skih šo l za le to 1983 je na tabelah v prilog i tega za pi s nika. - V uvo dni besedi je tov. Gojčič Alojz, izčrpn o seznan il vse ude ležence se minarja o družbeno eko no ms kih in 'poli tičnih odnosi h do ma in v svetu. Posebno je opozoril na težavnost gospodarje nj a v pogojih vsesplošnih stabi li zacijsk ih naporov in s tem tudi na težave, ki jih bomo imeli v letošnjem ietu pri realizaciji našega progra ma. Program i dela b odo vsekakor o krnjeni, vendar to v nobenem pr'imeru ne sme vpliva t na varnost letenja, ki v preteklem letu ni bila na za d ovo lji vi ravni.

ANALIZA NESREČ

V LETU 1982 · Podana je bila analiza nesreč v letu '1982, ki so se zgodile v na~ih letalskih ~olah. In špektorji SV I-ZK PZ, pa so podali analizo nesreč v dru gih republikah 111 analizo inšpekcijskih pregledov naših le ta Iskih '-ol tokom letalske sezonc. Mcd ostalimje bila podana informacija, da je bilo v lelU 1982 od s trimi SV'I pozvanih 6 pilotov ZLOS-a na izredni prei zkus znanja in tehnik e pilotiranja vend,ir se te mu ni

nihče odzval. Ravno tako je bilo ugotovljeno , da s klepi sprejeti na seminarju Icta 1982, ki se nanašajo na varnost leten ja niso bili 'r ealizirani . Nereaiizacija sprejetih sklep ov in dogovorov, pa je bila vzrok več ini n esreč, ki so se zgodile preteklo le to.

Dogovor za bodoče delo na osnovi ugotovitev. - v zim s kem času o rgani zirati utrjeva nje teore tične ga znanja ' pil o tov, katerih prisotnost na predavanjih m ora biti obvez;w, - vso pozornos t posve titi poznavanju e ksp loa tac ij e letal in izred nih pos topkov v sili . Iz navedenega izdelati "ček-liste " za vsak lip le tala . To je naloga strokovn ih komisij pri PS ZLOS in mora biti realizirana do pričetka letalske sezone 1983. - poostriti oz. striktno izvajati sp l o~no pripravo na letenje, - posebno pozornost posve titi organizac iji letenja z letali "ZLIN - 526", - prijadralnemletenju obvezno vnesti v program šolanja in trenaže " PRISTAJANJE ·v KVADRAT", ter istega izvajati, ~ upravniki letalskih šo l so dolžni in morajo izvajati kontrolo nad dclon, učiteijev padalstva, . - v vsaki letalski ~oli obvezno oformi ti "dnevnik ill'ednih slučajev" v padalstvu v katerega se mora ev identirati vsako odpiranje re zerv nega padala (v sili) in vlrok 7a odp iranje , - v vse samoupravne akte letalskih šol ali AK je potrebn o vnesti klavzu le in razčleniti materialno odgo\'ornoq pri nesrečah,

- PRIMARNA naloga vseh upra vniko\' letalskih šol je 01'ga ni lac ija in s krb la VARNOST LETEN JA . za vse to

so kazen s ko in materialn o odgovorni. Vsa os tala dela in nal oge upravnikov so EKUNDARNEGA z načaja in niso o pravičilo za ne mai' nos t oz. ne o rgani zacij o letenja , - vsi ti dog o vori se morajo 'obravnava ti na seminarjih uči teljev letenja in pacialstva , kateri mo raj o biti o rgani zirani v pred sezoni 1983 za posame zne panoge dejavnosti.

Ostali dogovori Vprašanje 6 pilotov iz ZLOS-a, ki so bili pozvani na izredni preis ku s te h . pilotiranja od strani SVI-ZKPZ, ase tc mu niso odzva li naj obravna va PS ZLOS oz. disciplinska komi sija pri PS ZLOS. Vsestransko je bil ob ra vna van in analiziran predlog osn utk a Pravilnika o minimal nih pogojih, katere morajo izpolnjevati letalske šole in letalsko osebje. Podani h je bi lo niz predlogov in dopolnitev ka terc na j komisi ja v sesta vi: Ajdič Gu's tav, Golob Ro k in V'u les Milivoj upošteva pri sestavi pripomb na pravilnik.

JADRALNA DEJAVNOST Osnovno ~olanje učencev v jadralnem Ietenju'in s tem tudi 'kandidato\, za 'motorno ~o l a nje ŠROA \' letu 1983 se bo vi'~ilo \' internatih posamell1ih letalskih ~o l. Planirano števi lo kandit!;tto\' la tovrstno ~() Ia nje je manjše kakor pretekla leta, \endar v okviru potreb ~o lanja novih kadrov. V;,e leta ISke ~()Ie mora jn la ~n\anje brC/pogojno i/p()lnjelati pogoje minimalnih norm, predp isanih za tm rstno ~() Ia nje, a \sem <;olam se sugerira, da la to šo lanje up()r:;bljajn obs tOJ eča vitla v ZL OS. Int ~rna t i.olanja u čence \ pogodbenih nalog bo organ i/iran \' letalski šo li Murska Sohota. Vsa vprašanja \' Iveli , nrgani/aeijo tega internat:1

r6ujeta ZLOS in AK Murska Soh;lla medsebojno, ko bodo 111ana pogodben'a dolpčila.

Vitla Z ozirom na energetsko krizo mora strokovna komisija I.a jadralno letenje posvetiti več pozornosti vitlam oz. moramo te ži ti za tem, da se vsaka letalska šola opremi z villo. V ZLOS-u sedaj posedujcmo 4 vitla (1 TOST, 3 "Herkules"). Vitla "Herkules" so že zelo i:trahljena in je vprašljiva nad;iljna varna uporaba istih. ker je motor teh vitel izvenserijski 'in lanj pri na~ ni moč d()biti rC:tervnih delov. V I.vC:ti z vitiami je bilo dO!2.ovorjeno: . _ ~ Z( OS je že z<lprosi l CSSR za ponudbo novih vitel, ki so jih pričeli izdelovati. PO prejemu ponudbe ZLOS isto po~reduje vsem letalskim ~ola m , - AK Ajdov~čina urejuje s proj/vajalce;ll vitla .. Herkuies " v CSSR :ta !2.eneralno obnovo svoje vitle. AK Ajdov~čina se ob~'e/ujc. da bo 'isto sku~ala urediti ' tudi za vit ic AK Celje in IC Maribora, . - takoj je potrebno rcšiti vpra~anje nabave nnvih."sajl'· :ta vitla .. Herkules" iz CSSR, ker i~t i h pri nas ni moč dobi ti (4.5). ;1 bobni za navijanje ne dovoljujejo uporabo ' mc')čne j~ih "saji " . . - AK M ursk;1 Sobota mora takoj oz. najkasneje do 1.3.1983: i:tvr~ iti pregle~1 vi lic "TOS!''' : - pregled motorja - pregled sistema navIJanja in bobnov . - pregled sistema za seb nje ill dost;lviti ZLOS-u seznam pot rebnih rC:tervnih delov La v:td r/eva nje vi tie , da se poqje laht e vek 1;1 te del~ na VS] , - vpra ; anje PADAL(I(TV la vitb re~i ZLOSoz. to uredi BrC:tar .l. 7 V.P.3363 Cerklje. AK Mursb Sobota poš lje: v/orec p;ldal<:a. a p()-

trebe so sledeče: AK Murska Sobota 4 kom., Ljubljana 2 kom., Ajdovščina' 2 ' kom. , Celje 2 kom., Maribor 2 kom. Skupno je potrebno 12 padal<: za vitla. - villo " TOST" , ki je v Murski Soboti za pot'rebe pogodbenega šolanja, po reali zac iji te naloge koristijo : AK Celje od 10.d03l.julija 1983 ' . . AK Ljubljana od 1. do 31. a V!2.usta '1983. I)ri mopn:daja vi tie se izvrši v M. Soboti oz. v Celju. Pogoj :ta prevzem vitic je izšolan upravljalec vitle. V zvezi s tem je bilo' dogovorjeno, da AK Ljublj<lna po<;lje v času internata v M. Soboti svojega č lana, da se usposobi za upravljanje vit ic .. TOST". - dogovorjena cena za uporabo vit ic "TOST" v letu 1983. zna~a 50.- din po štartu.

Taborjenja jadralnih ' pilotov ZLO S V letu 1983 . načrtujejo posamCIni klubi logovoranja v Titovi Korenici za doseganje višin in v Subotici za daljše pr~lete, ki so pogoji I..a vi'š je ~porlne :tnačke. Klubi naj se v zvezi s tem medsebojno povežejo in dogovorijo, d;1 bi bila orga nizacija teh akcij či m bolj ekonom ična. Udeležbo na teh akcijah načrtujejo:

Titova ' Korenica OLC Novo mesto AK Celje AK M u'rska Sobota AK Postojna

Subotica DLC Novo mesto AK Ajdov~čina. AK Llubljana AK Postc)jna

Mladinsko republiško jadralno prvenstvo in pokal ,,8-4" Tekmovanje bo v času od S. do 8. m;I:FI 1983. Organi7ator

te kmovanja je ZLOS in DLC Novo mesto : V zvezi s tem tekmovanjem je bilo dogovorjeno: . Pravilnik tekm ovan ja ostane enak kakor preteklo leto . Vsebovati, pa mora določilo, da se tekmovanja ne more udeležiti pilot, ki ' je že tekmoval na državnem jadralnem prvenstvu. Prav{lnik tekmovanja mora biti poslan vse m letalskim šolam do 6.4.

1983. - ZLOS deponira v Novo mesto 1000 kg goriva 100 LL za to tekmovanje. - pokrovite(ja tekmovanja poišče OLC Novo mesto, - predračun stroškov tckmovanja dostavi OLC Novo mesto ZLOS-u, da na osnovi isteg:ljadralna komisija pri PS ZLOS določi kotizacijo za tekmova ln o ekipo, , - vodja tekmovanja bo tov. Kos' Slavko, a soc!niško komisijo določi OLC Novo mestn, - OLC Novo mesto je dolžan do 1.2.1983 dostaViti ZLOS-u dodatne obratne toč ke, da se pravočasno dobi soglasje za slikanje iz zraka, - letala za vlek s pilotom I.a to tekmovanje dajo: letal O LC Novo mesto 3 AK Ptuj I LC Maj'ibor I - predvideno število t~k movalcev - udeležencev tega prvenstva:

AK Ajdovščina ALC ' AK Celje AK Lju'bljana AK Maribor AK Murska Sobota OLC Novo mesto AK Postojna AK Ptuj ' AK Slovenj Gradec AK Velenje Skupilj :

letal 2 3 I 2 2 I 4 I 2 I 2 21

Republiško jadralno prvenstvo in 1. mednarodno tekmovanje jadralnih pilotov za pokal "ELAN - OG". Tekmovanje organizirata ZLOS in ALC Lesce v času od 13 . do 22. maja 19S3 . V zvezi organizacijo prvenst va .le b'do dogovorjeno: 12. in 13 . maj;l bo na letališču Lesce or'ganiziran uradni trening teknl(~valcev. - pravilnik tekmovanja izdelata ZLOS in ALC Lcsce in mora biti poslan vsem letalskim ~o lam najkasneje do 12. aprila 1983. ' . - ALC Lesce je dolžan do 1.2.1983 dostaviti 'ZLOS-u dodatne obratne točke. da ZLOS pra vočasno dobi soglasje za fotografiranje iz zraka. - višino' kotizacije določi jadralna komisija pri PS ZLOS a osnovi predračuna A LC Lesce. - za potrebe tekmovanja ZLOS deponira v ALC Lesce 4.0()O kg goriva 100 LL. - vodjo tekmovanja določi A LC Lesce. . - glavnega sodnika in sodni .~ko komisijo imenuje in določi jadralna komisij;l pri PS ZLOS. - fotolaboranta organizira A LC Lesce. - za vlek se vzamejo vsa letala UTVA 75. 'ki jih ,imajo klubi ZLOS. V kolikor klub pošlje na tekmovanje vlečno letalo PA 18 n;lmesto UTVE. se bo le to obračunavalo po dogovorjeni ceni za letalo "Utva"! . - vsi piloti vlečnih letal morajo biti izkušeni v vleki jadralnih letal in z zadostno trenažo v letošnjem letu. - predvideno število udeležencev - tekmovalcev: letal AK Ajdovščina 2 7 ALC Lesce AK Celje 6 4 AK Ljlibljana AK Maribor 3

AK Murska Sobota D LC Novo mesto AK Postojna OLC Poriorož AK Ptuj AK Slovenj Gradec AK Velenje skupilO:

2 3 I I 4 I 3 37

- VS.! načrtuje. da se tega tekmovanja udeležita tudi 2 reprezenta·nta zvezne selekcije. V. kol.ikor bosta č l ana organlZ<lClJ ZLOS je njihova udele žba všte ta v' štcvi lu tekmovalcev letalskih šol ZLOS. - maksimalno števi lo ud eIcžencev na tem tekmovanju je 55.in ALC mora v prililefu prIJav večjega števi la tujcev prvenstveno upoštevati lldeležbo na ~ih tekmovalcev. - vse letalske šole si morajo pravočasno nabaviti zadostno števi lo bencinskih bonov za vračanje letal po zemlji. a ZLOS uredi s PETROL-Olil da bo v času tekmovanja n,; črpalki v Radovljici zad~)stna količina avtognriva za potrebe tekmo va nja oz. vračanja jadralllih letal. . .

Državno jadralno prvenstvo Okvirni termin tega prvellStva .le od 4. do 20. julija 1983. Organizator tekm(;vailja še ni znan. Mnenje ZLOS-a Ic. da se to tekIllovanje mora o'r ganizirati in primarna naloga VS'! je. da se pra vočasno poišče onianizatorja. ~ - pravilnik tekmovanja in ostala določi la v zvezi s ' tem teknl0vanjem izdela jadralna komisija pri VS.J. . - ZLOS se tekmovanja udeleži s selekcijo po določit"ih tek Illovalnega sistema TK O Slovenije. - viečna letala za to tekmovanje naj zagotovi republika organizator tekmovanja oz. naJ se angažirajo letala sosednjih - najbližji'h repuhlik. .. po informaciji predsta vnika VS.J. je gorivo za to

tek mova nje zagotovljen o, - organizator tekmovanja ~llora razmišljati tudi o vpr~l ~a nJ u avtogorI va za vrača n je letal po zemlji oz. poskrbeti. da bo v mestu tekmovanja dovolj goriva na črpalkah .. V zvezi z udeležbo na vseh tekmovanjih so bili vsi opozorjeni na PRA VaČ' ASNO NABAVO FILMOV za svoje tekmovalce!!!

Mednarodni program jadralne dejavnosti Predstavnik VS'! tov. Korda je seznani l vse udeležence s predlogom mednarodnega prog~' ama v .k~u 1983. Program se ni dGtlnltlven. ker še ni jasno vprašanje deviznih sredstev. kijih ho prejela VS.J za to leto. vendar je že sedaj jasno. da v letu 1983 odpade rcševanje deviznih sredstev za kotizacijo s strani ZLOS-a oz. SR Slovenije. Načr'[<w ani program: Evropsko prvenstvo jadralnih pilotk Belgi·ja . Tekmovanja naj bi se udelaile Ma rija Lelic ~ A K Subotica in Milena Cestnik - AK Ptuj. Predlaga se . da ZLO'S po~l.j e na bazi reprocitete klub - klub 2 tekmo valca - reprClentanta v Ri eti - Italija (leta 1984 svetovno prvenst v~)) in 2 na Ni/ozemsko za kar so mo;l. no~ti na isti osnovi. - ma tnia le o možnost i h i/menjave jadralnih pilotovtekm ovalcev poš lje VS.J na ZLOS. da se isti posredujejo letalskim šolam. . .

Izpiti za dovoljenja jadralnega pilota in pooblastila Spomladanski izpitni rok termin to. do 12. junij 1983 organi"ltor: OLC Novo mesto . Zadnji rok za pišiljanje priJav ln taks na ZLOS je 10.5.1983. . . Kandida! 7a organizacijo i/pitO\' /a UCITEL.JE v tem ro-

ku je OLC Portorož.

MJe~cnski izpitni rok

- termin 16 . do 18. september 83. - organizator: AK Celje Zadnji rok za po~iljanje prijav in taks na ZLOS je '16.8.1983. Takse za izpite ostanejo v vi~ini iz lela 1982 in znašajo na izpit 700.- din. popravni' izpit 500.- din. Dogovor je, da se ob prijavi za izpi t vplača 50 takse .

Ostali dogovori in vprašanja v jadralni dejavnosti - Na postavljeno vprašanje in na osnovi razprave v kateri je sodeloval tudi inšpektor SVI ZKPZ, o uporabi .zakrilc pri šolanju na letalu "Blanik" se mora koristiti po navodilih proizvajalca letalav t.j. ZAKRILCA SE PRI SOLANJU UČENCEV UPORABLJAJO.

- Podana je bila informacija () poteku nabave radijskih postaj za jadralna letala. Nabavila se bodo postaje Ditlel A TR - 720 v kombinaciji pa je tudi tip ATR - C. Sredstva za nabavo postaj je zagotovil SSNO. a klubi jih bodo prejeli za dinarska sredstva brez carinskih in os talih dajatev. - V zvezi s pad,ili za jadralna letala je predstavnik VSJ podal sledeče informacije : - padal o m Z-IP-=-MJ letnik 1966 se po izvršeni reviziji podaljša res urz za 2 leti. - v letu 19!B bo VSJ prejel od K R V ~e cca 50 kom. padal PPL-04. Klubi naj takoj po~ljejo zahtevke za ta padala na VSJ - novo padalo tovarne .. Kluz" za jadralna letala s kupolo padala PR-03 ne bo odgovarjajoče, ker ne zagotavlja varen pristanek. Komisija za padalstvo naj takoj po~lje pripombe o tcm padalu in ...vojc mišlj.:njc na VSJ .

Prvo letalo .. VUK", katerega prejme ZLOS prevzame AK Celje. To letalo naj bi v Celju preizkusili naši najboljši jadralni piloti iz vseh letalskih ~ol in dali o njem svoje strokovno mnenje . - Podana je bila informacija. da letalo ' "KOŠA VA" ne bo i7dobavljena šolam pogodbenih nalog do meseca marca in ni realno računati, da bi v internatih pogodbenih učen cev uporabljali ta letala . - Razpravljano je bilo o programu pomoči KRV za obnovo materialne baze VSJ oz. problematiki DG-IOO v odnosu na .. VUK-an. Dogovor je, da o tem mora razpravljati PS ZLOS na svoji naslednji seji. - Predstavnik .. ELAN-a" je seznanil udeležence s problematiko proizvodnje letal, razvojnih načrtih in terminih izdobave naročenih letal s strani naših letalskih .~ol.

"ELAN" sporoči ZLOSu števil o le tal, ki soji h naročile naše I ~ta l s ke šo le, d a ZLOS poizkusi dos eč i oprost itev ca rine za uvoženi material za izdelavo te h le ta l. - Seminar za učit e lje jadralnega le tenja in jadra lne pil o te b o v Celju dne 5. marca 1983.

MOTORNA DEJAVNOST

med sebo jn o ZLOS in AK Murs ka Sobota. V zvezi s tem šo lanjem so bili vsi upravniki . o po·zo rjeni na poš iljanje učen cev na VLK. se lekti v ne izpite in nadaljnj e m šo lanju uč e n cev po inte rna tu v mati č nih leta lskih šo lah do d ovo lj e nja ~po rtnega pil o ta.

Republiški aero-rally Tekmovanje bo o rga ni ziran o v čas u od 3. do 5. junija 1983. Organizator tekl;lOvil-

nJa Je AK Ajdov~č in a ln ZLOS. V zvezi z organ izacijo tekl110vanja je bilo dogovorjeno: - Pravilnik tekmovanja izdela AK Ajdovšč ina in' ga pošlje vsem leta lskim ~ola m najkasneje do 4. maja 1983. - dogovorjeno je bilo. da posadko letala ses tavljata dva č l a na pilot in copilo t (mlajši perspektivni motorni pilot). - vod jo tekmovanja določi AK A jd ovšč in a. . - g la v'nega sod nik a in sodni š ko ko misij o ime nuj e in določ i m o to rna' ko mi sij :1 pri PS ZLOS, - vi~ino ko ti zac ije za tekm ova ln o ekipo d o l oČ i 111 0 torna ko mi s ija na osnovi predračuna AK Ajdovšč in e. - predviden o š tevil o ekip - ' ud e leže ncev prve nst va: le tal A K Ajdovščina 3 ALC Lesce 2 AK Celjc 2 AK Lju'bljana 3 LC Maribor 3 AK Murs ka Sobota I DLC Novo mes to 3 AK Pos tojna 2 OLC Por torož 2

Po progra mu dela te dejavnosti bomo v letošnje m le tu ~o l a li 19 učencev ~ zače tnikov . Števil o je realno v odnosu na potrebe za nadaljni kontinuirani razvoj te dejav n os ti . Večina letalskih šol ho šo la la učence v lastnih internat ih , a šole ki ne izpolnj ujejo pogojev za tovrstno šo lanje naj pošljejo svoje učence v organizirane internate po medsebojnem dogovoru. Isti dogovor velja za kandidate, ki se bodo šolali v polnih akrobacijah. Int erniH pogodjJcnega šolanja učencev za SROA bo v Murski Soboti. Ko bodo znana vsa pogodbena določila in š tevil o učencev se po vseh vprašanjih v zvezi z organizac ij o internata dogovorita

AK Ptuj AK Slovenj Gradec AK Velenje Skupno:

2 I 3 27

Republiško prvenstvo v akrobatskem letenju Tekmovanje bo v

času

22. do 24. julija 1983. Organizator tek;llovanja je ZLOS in AK Ajdovščin~i . . V zvezi z organ izacijo tekmovanja je bilo dogovorjeno: . - trenaža pilotov - tekmovalcev bo v A jd ovščini 21.7.1983 . Pravilnik tekmovanja izdela m o torna komisija p;'i PS ZLOS. a izda ga AK Ajdovšči na. Pravilnik mora biti poslan vsem letalskim ~olam najkasneje do 21.6.1983. - 'vodjo tek m ovanja določi AK Ajdovščina. . - poki'ovitelja tekmo vanja poišče AK · A jd ovšč ina . . - davnega s()dnika in sodni~ko kOl11isilo imenuje in določi komisiJa za illotorno letenje J1ri Ijs ZI.OS.

višino kotizacije določi mot. komisija na predlog AK Ajdovščine.

. - predvideno število tckl110va Icev: ' AK Ajdovščina I ALC Lesce 2 AK Ce lj e I AK LjLibljana 3 AK Maribor I OLC Portorož 3 AK Ptuj 2 AK Slovenj Gradec I Skupaj:

Jugoslovanski aero-rally Tekmovan je bo v času od 17. do 20. juilija 1983. na ruti Portorož ' . Ti va t. Organizator tekmovanja je VSJ. določila pravilnika 'še niso zna na, Posad ke za udeležbo na tem rally-u določi motorna komisija pri PS ZLOS na osnovi veljavnih določil tekm ova lnega' sistema v Sloveniji.

Državno prvenstvo v akrobatskem letenju Tekmovanje .Ic predvideno

v mesecu septembru 1983. Organizator tekmovanja bo AK Paračin . ZLOS se tekmovanja udeleži z ekipami po določilih tekmovalnega sistema v Sloveniji. V zvezi s tem tekmov;i njem je bilo dogovorjeno . da mora zvezne motorna komisija sprejeti sklep. da vsaka republika pošlje na to tekmovanje svoje letalo ZLIN za svolc teknlovalee,

Mednarodno tekmovanje motornih pilotov za pokal "Branko Ivanuš" Organizator tekmovanja je ZLOS. l eta l išče Portorož in Obalno-Kra~ka poslovno turistična skupnost. Tekmovanje bo v času od 3. do 4, julija 1983. v Portorožu. . , Pravilnik tekmovanja in vse ostale informacije bo ZLOS pravočasno poslal udeležence m naših organizac ij in nac, aeroklubom vč l anjenih v FAI. Vodjo tekmovanja. glavnega sodnika in sodniško komi~ijo im en uj e in določi motorna kC)t11isija pri PS ZLOS .

- predvideno število ekip iz naših letalskih ~ol: letal AK Ajdoviščina 1 ALC Lesce 1 AK Celje 3 AK Lju'bljana 3 LC Maribor 3 AK Murska Sobota 2 DLC Novo mesto 3 AK Postojna 1 Portorož ' 4 AK Ptuj 2 AK Slovenj Gradec 1 AK Velenje '3 . Skupno :

Ostala tekmovanja Aeroklubi: OLC Portorož, A jdovšči na, A LC Lesce in Postojna načrtujejo organizacijo medklubskih tekmovanj motornih pilotov v leto .~njem letu. Dogovor v zvezi s temi tekmovanji je bil, da klub organizator ' pošlje Pravilnik in pogoje za udeležbo ostalim letalskim šolam najkasneje en mesec pred pričetkom te'kmovanja. - V vsa ta medkluhska tekmovanja naj se vključijo piloti pogodbeni trenažisti letalskih šol ZLOS.

Izpiti za dovoljenja pilota in športnega pooblastila

Ostali dogovori in vprašanja v motorni dejavnosti

Spomladanski izpitni rok - termin 10. do 12. junij 1983. - organizator: DLC Novo mesto Zadnji rok za pošiljanje prijav in taks na ZLOS je 10.5.

- ZLIN - 526 Na vseh treh letalih ZLIN , ki jih imamo v ZLOS-u razpolagamo s 1.660 urami res urza . Dogovorjeno je bilo. da letno porabimo po letalu 150 ur ali 450 na vseh tre h letalih . (Ieto~nji plan šolanja in tekmovanj 470 ur) - Letala ZLIN se morajo uporabljati izključno 'in SAMO za akrobat s ko letenje . - Letala ZLIN niso opi'emljena z radijskimi postajami. predstavnik VS] (PetroviC) je zagotovil. da je to vprašanje že rešeno in da KRV že 1110ntira radijske postaje v letala dodeljena VS]. V zvezi s tem je bil podan predlog. da s trok ovnjaki KRV izvrše montažo po staj na naša letala na enem izmed letališč v Sloveniji. To uredi tov. Petrovic in o· tem obvesti ZLOS. - ZLOS takoj uredi (dogovor z tov.lorencom ). da se iz ČSSR nabavita dva kompleta orodja za vzdrževanje letala ZLIN. ' . - Dogovorjeno je bilo. da letalske ~ole. ki imajo letalo IJTVA-66 takoj po'šljcjo na

'1983.

Jesenski izpitni rok - termin 9. do Il. eptember 1983 . - org,t'nizator: ALC Lesce Zadnji rok za pošiljanje prijav in tak s na ZLOS je 9. 8.

)983.

AKRO in Radionavigacija - termin 24. in 25. september 1983. - organizator: AK Ptuj Zadnji rok za pošiljanje prijav in taks na ZLOS je 24. 8.

1983. Takse za izpite ostanejo v višini iz leta 1982. in dogovor je. da se pri prijavi za izpit vplača 50r:'r takse. Izpiti za učitelje motornega letenja so v domeni zvezne izpitne komisije pri VS], a ker predstavnik VSJ ni bil prisoten na dogovoru o tem niso znane podrobnosti tj. termini. organizator itd.

zavarovanje letal zelo različne VSJ tov. Petrovicu štev ilk e in visoke. 'Dogovorjeno je bikristalov za radijske postaje. lo. da letalske šo le na svojem da bi se iste lahko uporabljale. območju zahteva jo ponudbe - Podana je bila informaod zava rova lni c, . eija o po teku 'nabav radijskih postaj za motorna letala. Naj- LC Maribor , Zavarova lver jetneje se bodo nabavile ranica "D una v". dijske postaje .. KIN G" pod - OLC Portorož. Zavaropogoji. ki so navedeni za pos'valnica "Triglav" Koper, taje jadralnih letal. - AK Postojna. "Triglav" . ~ ZLOS-u sta dodelieni (tov. Bratož) dvnlOvi leta li UTV A-75. ki jih prevzameta po sklepu PS Ponudbe naj se dos tavijo na ZLOS. letal ski šo li OLC ZLOS. da se Iste posred'ujejo Po rt orož in A K Pos toina. V vsem leta lsk im šolam in da se letu 1983 prejme ZLo"S še 4 pri naju godnejšem ponudniku letala UTV A-75 tak o. da jih zava ruj ejo vsa le ta la ZLOS . bomo imeli skupno 18. Razde- Kraj in čas sem inarja za litev letali izvrši PS ZLOS. učitelje motornega letenja dol- Podana je bi la in fo rm aoč i mo torn a komi sija pri PS . eija o goriv u za le to 1983. oz. ZLOS. Ko mi sija izdela tudi težavah s katerimi se sreču j e program seminarja. ZLOS pri zago tavljanju devi"znih sreds tev in sogla sij za u voz - Zadnji dan se min arja je goriva. Gorivo katerega uvapredstavnik VSJ tov. Miškoža mo je nam enj e no izključno vic sezna nil ud eleže nce o in sanio za šo l;inj e in šp'o rtn o sprejetem mednarod ne m prodejavnost. a za poslovn o turis- gramu mo to rne d ejav nost i na tično le tenje je po trebn o iskati ravn i VSJ, ki pa finančn o sredstva iz drugih enot ov redn o ten preds tavlj a SISEOT-a. V zvezi s tem je bi- 5.000.000.- deviznih din in lo dogovorjeno. da LC Mari- smatra mo, da ni real e n. bor tak o j dostavi dokumentaInform irani s mo o demoncijo programa letenja za zašči to proti toči, ki obsega eca 500 straciji letala " PIC", ki b o 27. 1. 1983. V Portorožu in katereur le tenja za ZLOS , da se za to ktenj e zago tovijo devizna ga VSJ za udeležbo na sredstva za uvoz goriva iz to - svetovnem akrobatskem prvenstvu v letoš njem letu. namenskih virov. Poda na je bila' informaci ja o :- Na os novi pregleda kapacitet za shranjevanj e go ri va . z načk a h in diplomah za mostanja cistern in po treb posa- torne pilote kat ere je naročil me znih letal s kih šo l je bilo VSJ. dogovorjeno. da odpis,i ne a vtoc is terne pri V. P. 3363 Na os novi pod a nih inforCerklje prevzamejo iste : macij smatramo . da ni v redu in se ne moremo strinjati z nacis terne AB - I činom dela VSJ, ki o nekaterih ALC Lesce prireditvah ne obvešča PS LC Maribor ZLOS npr. Evropski ra ll yAK Ptuj Portorož , JAR-začetni AK Postojna punkt Portorož, Postojna Ciste rne F - 6 ~tartno letališče za JAR. AK Murska Sobota Za slednje je bil delegat VSJ AK Ve lenje opozorjen na meteorološke DLC Novo mesto pogoje. ki so občasno na tem - Ugotovljeno je bilo, da področju in s tem v zvezi so zavarova ln e premije , ki zahtevnosti za varen pris tanek jih p l ačujejo letalske šole za letal.

PADALSKA DEJAVNOST! Po programu te dejavnosti bomo v letošnjem letu šo lali 40 učencev zače·tnikov. Šo lanje teh učencev je !lahko samo v organiziranih internatih v letalskih šola h , ki izpolnjujejo vse pogoje minimalnih norm za tovrstno šo lanje, a šole ki ne izpolnjujejo teh pogojev naj pošljejo učence v orga ni zira ne internate po medsebojnem dogovoru.

Republiško padalsko prvenstvo - člansko in mladinsko Tekmovanje orga nizira A LC Lesce ob p o m oč i ZLOSa. Te rmin tekmovanja še ni d o l oče n. a orga nizira'no b o v mesecu juliju 1983. - Pravilnik te'km'o vanja izdela ALC Lesce in mora biti pra voča s no poslan vse m leta lskim šola m, - vodjo tekmovanja določ i ALC Lesce. - g lav nega sodnik a in sodniško komisijo imen uje in določi komi sija za pad a lstvo pri PS ZLOS. -

viši no tekmovalne takse padalska komisija pri PS ZLOS na os novi pred loga oz. predračuna ALC Lesce.

določi

Državno padalsko prvenstvo - člansko Termin tekmovanja in organizator še nista znana. V kolikor VSJ ne najde organizatorja to tekmovanje prevzame LC Maribor s tem, da jih VSJ o tem v najkrajšem času obvesti. Slovenija se tega tekmovanja udeleži po določilih tekmovalnega sistema Slovenije. Ekipo določi padalska komisija pri PS ZLOS .

Državno padalsko prvenstvo mladinsko Organizator in termin tekmovanja šc nista znana. ZLOS se teg,i tekmovanja udeleži z ekipo izbrano po določilih tekmovalnega sistema slovenije. Ekipo določi padalska komisija pri PS ZLOS.

Mednarodno tekmovanje za "XII. Jadranski padalski pokal" Kandidaturo, za organizacijo tega tek m()va njaje na VS'! poslalo tudi letali~če Portorož, vendar je po izjavi predstavnika VS'! tov. Miškovica to tekmovanje prevzel AK Rijeka oz. Opatija. Termin tekmovanja ~e ni določen .

Ostala tekmovanja pokal " Podlehnik 83" Tckm()v,mje bo JO. in JI.

julija v Ptuju . Organizacijo 'tek 'movanja celoti prevzame AK Ptuj; vključujoč Pravilnik te km ov;, nj a. 'š po ,:t n o k o m is ij o in določi vi~ino kotizacije.

"Pomu rski pokal" To tekmovanje organizira AK Murska Sobota in na njem sodelujejo tudi padalske ekipe pobraieilih mest. Termin tekmovanja ~e ni določen . organizacij;) tekmovanja v celoti prcvz;,me' AK Mur~ka Sobota.

Odprto "Para - ski" prvenstvo LC Maribor smatra, da za realizacijo tega tekIllovanja v leto~nje,il letu ni realnih mol.nosti. ' Vpra~,mje letala in snežne rai'.mere onemogočajo to prvenstvo. Dogovorjeno je hilo. lb se to prvenstvo or'~anizira v letu 19X4. a orga~lii'.ator bo IC Maribor.

Izpiti za dovoljevanje padalca Ii'.pitne roke in organiZ<ltor-

.je i/ritov določi padalska komisija rri PS ZLOS. liriti se lahko organii'irajo S,II110 \' letalski i'.oli, ki i/polnj ujej'o \'~c pogoje 1<1 tovrst no dejavno~t in im<l letalo 1<1 sk<lka'nje padalecv.

Letalo AN -

!'. 1.0S je I<lprosila V. P. 5551 Zagreb 1< , pomoč i' lel<lIom A -2 v okviru CC<l 50 ur I gorivom la potrebe pad<llskc dej<lvnosti v letu 19XJ. Odobritve s str<lni v. P. šc nismo prejeli. la to letalo so z<lprosili v sledečih terminih. od 22.4. do J. 5. IYXJ AI.C I.esce od 17. 6. do 26. 6. IYXJ . ALe I.c~ce . mesec .lU L 1.1 1 A Le I e~cc (rL'publi ~ ko pad,lIsko pr ve n~t vo) od 27.4 . do 4. 5. IlJXJ. AK PTU.I . M<lri\1nr in Mur~ka Sobol<I

30. in 31. julija 1983. AK PTUJ (Pokal'"Podlehnik") Na osnovi odobrenega na leta i7vr~i razdelitev terminov kori~čenja letala AN-2 padalska komisija pri PS ZLOS s tem . da se mora prvenstveno upoštevati potreben nalet za organizacijo republiškega padalskega prvenstva. - Predlog VSJje tudi. da se eno letalo A -2. ki je last VSJ preda ZLOS-u. Let;tio naj bi bilo Slacionirano v ALC Lesce in bi se koristilo po medsebojnem dogovoru za potrebe padalske dejavnosti ZLOS-a, ZSH in VS BiH. O tem pred logu naj A LC po~lje svoje sta li šče na PS ZLOS. - Vpra~anje kori~čenja letala AN - 2 last VSJ v letu 1983. je zelo nejasno. ker je še popol'n oma nerešeno vpra'~an je goriva.

Ostala vprašanja in dogovori v zvezi s padalsko dejavnostjo - ZLOS naj takoj obnovi pogodbe o najemu UTEV 66 h!:a leto 1983 .. ki jih prevzamejo AK Ajdovščina. OLC Novo ' mesto ii] LC Maribor. To zadevo bo uredil nz. posp6il tov. Petrovic na VS'!.

- Letalo AL - 60 last AK Ptuj bo do sezone prišlo il revizije. Cena koriščenja letala s pilc;tom ZIla~a 1.200.- din po uri letenja l!,orivo. Letalo je primernc) z,~ šolanje začet Iii kov in ima za to odobritev. - Postavljeno je bilo vpra~anje padalskih automatov, ki so bili nabavljeni v CM v preteklem letu ' (novi). a na pregled u je ugotovljeno odstopanje od norm in scjim ne izda 1'Cl!,istracija oz. dovoljenje za uporabci (Maribor 20 kOI;l. ostali niso imeli po'datkov). Re~i tev tega vpra~a nja je prevzel tov. Petrovic VS.! in bo o vsem obvestil ZLOS. - Postavlja se vpra~anje novih padal. ki so na črtovana v programu pomoči KRV za obnovo materialne baze VS.!. Do sedaj smo prejemali samo ~olsko-desantna padala , kar pa ni v skladu s programom oz. potrebami. vprašanje prehodnih padal 'in visokosposobnih-tekmovalno se mora pričeti rcševati takoj. To vprašanje naj se postavi na dnevni red PS ZLOS.

Pogodbene naloge v letu 1983. Predstavnika RŠTO sta sez- · nanila vse upravnike 7 obsegom teh nalog v letošnjem letu. trenažo. ki se bo zahtevala in načinom izvrševanja iste. OOl!,ovorjeno je bilo. (la vsa k pilc;t-trenažist pred pričetkom trenaže podpiše pol!,odbo in se s tem obveže. da bo isto realiziral.

Ostali dogovori na seminarju - Inciator sestanka za reševanje letališča AK Ljubljana bo tnv. Bitenc Mirko~sekretar PS ZLOS. Sestanek bo organiziran na letališču Brnik. - Ape lira se na vse klube, da medsebojno plačujejo poslane fakture v zakonskih rokih tj. 15 dneh. - ' Na seminarju je bila prikazana oprema-instrumenti, katero izdelujejo člani AK Celje in jo bo ' moč nabaviti preko "Kovinotehne" Cc ljc (cl. variometer z računalni kom. mc rilec hitrosti višinskega vctra. polnilci rad. postaj idr.). Več o tem bodo scznanjeni vsi jadralni piloti na sClllinarju v Celju. ZAPISNIK SESTAVIL BREZAR JANEZ

- Paclala PD 08 in opremo, ki se nahaja v AK Ptuj pallalska komisija pri PS ZLOS ralllcli letalskim šo lam . ki imajo to dejavnost.

. 11

t-~ 1, C', "f',' i .... t l . .

1.."1......... • ,

.~" _._,..

SOIQ~it. -

·h·e..... i.a,

~OJ...A

Vide.. ;.. -..el. l'c!.\c".-1u...~t

S K. UPAJ

I ~ le... ie..

t-...d..

UIl.

UR.

~'" . ~'" ISb.~1 ~"""\i lo"".

iol.... ·I-I-...... ""'~I>Y

"%IC.PZ

";\otu

Ir-A_~__O_O_V_Š_Č_l_~_A__~_3~_Z-+__4-__ 1_3__~3-+__~_9_S__-4__~ __5__~___ ~O_0__~~_~O_0____~8_+1-~-1;_~-9~~--+_2-t~

A 1. C.

C~L:JE.. ---_.-_~~J~_~.!

L~~~.' ~,

MARIBOR

! -

SOBOTA,

\.J0\10 ME5TO

It-·

II I

bUBL:>A'-I"--__

I~URSKA i

POSTO:::JI.JA.

PCI:2.TOl2.0Ž.

PTU~

SKUPAJ -

83:

i•

i-;: ·

I -.

I:3

2. , - l- ~~:3 - I 4 , i

I-

4-00

450

~SS

4o~

P!..." I

(,00

~itttR· i· I

1 -

( 1~

2. .

•

1 -

\ -

I-

100

2.00

2{o z,E)o

2~~

t"·

U 50

300

COoO

300

JO. "'0

~300

_~""

--'"--+~~

! ~OO

(oo

90S

, ~. 500

. SO

E)oo

. lo.!

l,J,.

...

{i,

_~_155

i ,,"29

-,=-~ !124'9_L~"J' 125 .3

2..

:5{0

<to

.,..

:5'1

2.4

2.~

E.o

500

-ioo

900

lS'1

410

2.00 •

:500

2.9 2.t

3.050

4.4'10

&065

·--'1

22-

'JADRALNO LE.TEt4:JE. --- PLA\-'! ,""' -1983. ~~~;tq

LETALSKA 'v

S01.A.

O,SQ. ])0'1. ~I. j r'~~

lici!.

l'osoj: ......

l)IJ.

. c.

500 I.C·'

S1~

Id.

500

2.800

28.000

2..

'1'1

•

405"00

. 4S.()oo

2.5

s•

'lit

,,2.0

It-

{

t~oo

~3.000

{,2

tcooo

~6.000

o ~

4It

2.'1

" •

800

"8.000

32-

2.0

25 ,

800

(S"

:58

• ,

c.. .EL:::J.E.

LJUBLJA~A

MURS~SOBe~ 4

4- 12

POSTO:J~A

PCP.TOROŽ

PTU~

" " -

(

I 4

S~UPAJ-83: 56 69

4 4~

..;leiu

U'"

VE.LEJ·.l:JE

...

42.

SL. GtRAOEC

U~Z

t-:l..tov.

M.LS.TO

SkUl""i 1>0..01'I lo.".

hleva

\.lq

'1.000

Mt\~IBOl2.

O~"'

Voo

Le.

1>+-e.1 e.~ ~~" 1("1

A:)DCVŠČ.I~A

t>IJ.

SR.. Zl..

• "

8.000

4.50

4.5'00

2.0

2.3

650

6.500

980

9.800

.'56

lt9

Ito

880

9.000

2.0

.ty

•

:!>

600

6.000

.&3

R.'I

.to

"3.060

~30.8oo

220

4.4

~3-t

482 .24

.. ~

" il

.L~TALS'''A SqLA.

~~n'IDov'l Ub~~~ uS!:: .z~.. SOIo'l .

t-od.

c.:'

II ...

";:J DO V 5Č., i--I A

CEL:J.E..

L:JA\-.tA.

I'Li--~-A.-;;'BOR

' --i---H

~o'Jo~~ro

II Po S TO:> ~ A

PORTOQOŽ.

PTU:::J

SL.

.3.d;~ Sko"ov I.~q ~q _I.skot'"·ll~~?lj:::,,, ~O~>1.. ~-J I'qd..~ "%.Icpzl \oo Ga' ~a.l.

2,4;j.

O" E. " =F" tili

_ I~ l~ 5

1..500--r.;~

121412121212

22 1 34-

I US

("J ' .~

1 ?3 i

': l;....

.'"

12 I

1i 3

t=-f

i ~;305

16 : 241 :

4-50

-t-i

+tI

200 ~.300

1.30 I 43

5 '1"0

I ? -

Ti ,

I~ I ~ iI .0 I 2 I . ~ 11.

I J't- I

I J.7

' 4.5 I

1 .. 6 165

t "{1

r-' ,~

z:: 1-

~1~

.... D.>

v.a

V.E..LLI--1:J.E.

- 83: 140 14~ I S 1"3 lIJ 1 4

..r;

4....~...

I ~ I -t Ol - -:- T I

...-J

,.I

GRA.D.E.C

S ~UPA"J

IG 18

-to I I 13

50 I ~' --+----l--+--+----I'---+--+---+--

!"'-

i 2.1 ~

"1")

~Oo~

II MURSkASOSOTA 'II

.t. d;i·

1~214

A.L e i

1-4 ..... č:.. 14 .E.

'z.

i 2.

1 S.90S

14-'1

i '12.1 ~~9.

188 149

POROČILO KOMI-

SIJE ZA VARNOST LETENJA Obiskali smo letalske šole v Slovcnjgradcu, Lcscah in Novem mestu, na povabilo upravnika pa tudi M msko Soboto, kjer smo obravnavali varnost letenja in nedisciplino posamičnih članov. V ovem mestu smo naleteli na zaprta vrata, čeprav smo obves: tilo o obisku poslali deset dni prej. Splošni načrt obiskov ni bil v celoti izpolnjen, saj so se že začeli dopusti, intenzivnost letalskega pouka jc že padla, po ebno jadralnega. Jasno je, da se lahko na varnost letenja najbolj vpliva v času priprav na letenje in v času najbolj intenzivnega letenja. 'Žal komisija glcde na čas u.stanovitve (25. junija) tega ni mogla uresničiti.

Faktorji, ki so negativno vplivali na varnost letenja: l. Nemetodičnost v letalskcm pouku. Učitelje imamo, celo novi prihajajo, vendar je njihova strokovnost, posebej v metodološkem pristopu, nezadostna, kar se odraža in se bo odražalo na kakovosti pouka s tem pa tudi varnosti letenja. V posamičnih primerih pri pouku ne zagotove postopnosti, nc gredo od preprostega z zapletenemu. Tako na primer je tekel pouk nočnega letenja, ne da bi bil poprej izvršen program instrumentalnega letenja, pred katerim je scveda treba obvladati teorijo instrumentalnega letenja in položiti izpit. V časih opravijo prešolanje na drug tip letala v enem dnevu, vštevši tudi eksploatacijo letala in motorja z normalnimi in prisilni mi postopki. Opazili smo tudi, da učitelji ali vodje letenja dokaj slabo ocenijo pilote-jadralee, dajejo jim naloge, za katere niso dovolj usposoblieni. 2. Kršenje predpisov, ki r~gult rajo pouk letenja-nedisciplina. Obstajajo pravila in predpisi, navodila, inštrukcije in drugi re-

gula-tivi, o njih smo delali tudi rzpIte. Kljub temu je bilo glede tega v tem letu precej kršitev o čemer govori tudi 10 nesreč, 'od tega samo ena zaradi napake matenala. Primer Portoroža, kjer se Je Zllll ponesrečil izključno zaradi slabe organizacije in kršenja predpiSOV (venem dnevu prirejeno tekmovanje, opravljena priprava, letenje brez radijske zveze, brez vodje letenja na startu brez vizualnih signalov), je dovolj zgovoren, čeprav je bilo tega še obilo. 3. Slabe ali nikakršne infonnacij e o nesrečah. ~ilj anali~ n esreč ali grobega krsenJa dlsclpll11e letenja (tudi v pnmer~h, ko ni bilo posledic) je preprecevanj e take ali podobne nesre če . Ta element je popolnoma odpovedal. Poročila oziroma in-

;j~ prihajajo po osmih mesecih ali nikoli. Menimo, da bi morali predpisati, da je treba najkasneje v 15 dneh po nesreči imeti kratko informacijo o okoliščinah nesreče, vzroku in predlogu ukrepov. V popolnem poročilu, ki ne bi smelo kasniti več kot 2 meseca pa bi mo ralo biti povedano, kd~ (ali kaj) je nesrečo zakrivil in kakšni so bili ukrepi. Potrebna bi bila tudi analiza kritičnih točk v letenju (v letalskih šolah) - kljub temu da ni b il o pos l.:dic, saj le tako preprečujemo nesreč.:. To so po našem mnenju osnovni činite lji , ki so v negativnem smislu vplivali na \'arnost letl.!nja. ~eveda to ni vse. Tu sta še psihotizična sposobnost in slaba priprava, o čemer bi bilo treba kaj več reči med zimskimi ana li zami. Predlog ukrepo\' za naslednj.: obdobje. fUlllld ...

1. Zimsko obdobje je treba v vseh letalskih šolah izkoristiti za teoretično in strokovno usposabljanje vseh letaleev in padaleev, Treba je imeti načrte, ki določajo vsebino in čas pouka ter predavatelja. Pouk naj poteka seminarsko, navzočnost je obvezna, letalei se morajo na predavanje pripraviti. Na koncu naj bi bi li pismeni izpiti iz vseh predmetov, praktični pa nao'!etalu, z normalnimi in pris ilni mi postopki. To obdobje je treba uporabiti za nastavitev l etalčevega osebnega notesa najvažnejših stvari (podsetn ika). T u bi posebej poudaril, tudi potrebo za večjim teoretičnim in strokovnim usposabljanjem uči t~ljev letenja in padalstva. Naj se ne od likuj ejo samo v veščini letenja ali skakanja, ampak tudi s teoretičnim znanjem, primernim vedenjem, iskrenostjo, poštenjem itd. Samo taki učite l ji lahko pozitivno vplivajo na mlade letalee in padalee. Te elemente bi bilo treba upoštevati tudi pri izbiri kandidatov za učitelje letenja, 2. Na seminarju upravnikov letalskih šol je treba podrobno preučiti vzroke nesreč v minuli sezoni, kako bi jih lahko preprdili in kaj je treba storiti, da se n.: bodo ponavlja le. Z analizo in ukrepi je treba seznaniti članstvo. 3. Zoper kršilce pravil, pr.:dpisov in disciplin.: je tr.:ba ostr.:j.: ukrepati. Enako naj velja za tiste, ki zagrd.: nesr~čo, ki ima za poskdico gmotno škodo ali poškodbo. Tro:ba jo: pov.:dati, da jo: bilo na odgovornost poklicanih zelo malo pilotov - in še to za kršitv.: disciplin.:, ki niso imde posll'die. Nerazumljivo j.: na prim.:r, da morate za no:pravilno parkiranj.: plačati kazen, n.:ka7novani pa ostan.:t.:, čeprav zakrivi te v.:čmilijonsko škodo. To ni v r.:du, čeprav s.:v.:da nihč.: n.: zaht.:va sekanja glav. Takšno stanj.: in odnos do kršitelj.:\· namreč slabi ta obču tek za odgo\'ornost in no:gativno vplivata na tovariš.:.

MILIVOJ VUl.ES preds.:dnik konlisije za \'arno,t ktenja