Krila 2 1984

{AJ DELA ZVEZA Odprt aerodrom SARAJEVO V torek 17. januarja je olimpijsko Sarajevo dobilo še en pomemben objekt. Kemal Halilovic, član sveta republik in pokrajin SFRJ, je svečano odprl novo letališko poslopje. Tako se je Sarajevo s podaljšano stezo (2600 metrov) in novimi pristoi:mimi lučmi, novim kontrolnim stolpom z meteorološko postajo in sistemom vizuelnega komuniciranja, razširitvijo platforme za letala in parkirišča za 400 avtomobilov ter drugim uvrstilo med najsodobnejša letališča v Jugoslaviji, saj lahko v eni uri sprejme šest do osem letal s 1500 potniki.

(Glasilo ADRIA)

Soko

odpravil nad urno delo S sklepom delavskega sveta delovne organizacije letalske industrije Soko iz Mostarja so z novim letom povsem odpravili nadurno delo. To je daljnosežen in pomemben sklep, ne le za to delovno organizacijo, marveč za vse mesto. Tako bo namreč več kot 200 delavcev, predvsem pripravni kov, d obilo ta ko zaželeno zaposlitev.

(Tanjug)

Decembra smo dobili dve lepi priznanji: Delavski Aerosvet DO drom Ljubljana nam je podelil zlato plaketo za dolgoletno uspešno sodelovanje (slika levo), komandant ljubljanske armadne oblasti pa srednjo plaketo JLA ob dnevu naše armade (sliki desno - foto: S. Bizilj)

~

KAJ DELA ZVEZA

~

KAJ DEL)

Strokovni seminar Na strokovnem seminarju .v Portorožu, ki ga PS ZLOS·organizira vsako leto, so sodelovali vsi upravnik in mehaniki letalskih šol, predsedniki strokovnih komisij, inšpektorji ZKPZ, predstavniki LZJ , predstl\vniki V. P. 2050 Ljubljana in RSTO,predstavniki Zadra, predstavnik tehničnega muzeja Slovenije, kontrolorji ZUKL in predstavnik meteorološke službe Brnik. ' Na seminarju smo temeljito analizirali nesreče v letu 1983, se dogovorili o varnosti v letu 1984 ter sprejeli strokovni program za leto 1984.

Skupni plan strokovne dejavnosti v letu 1984 bo znašal: 13.700 ur letenja z jadralnimi letali 142.250 preletenih kilometrov 8.112 ur letenja na motornih letalih 5.330 padalskih skokov Dogovorili smo se tudi o realizaciji pogodq,enih nalog za V. P. 2050 Ljubljana, RSTO in K Vlo Za realizacijo celotnega programa bomo potrebovali 200 ton goriva , kar bo znašalo cca 20,000.000.- din.

Organizirali bomo republiška tekmovanja v vseh panogah . Udeležili se bomo vseh državnih prvenstev. Bomo pa tudi organizatorji 3. Evropskega jadralnega prvenstva v klub razredu v ALC Lesce.

Pri načrtovanju programa smo upoštevali stabilizacijske napore, zato smo sk upni plan sprejeli v okviru lanskoletnega. Za realizacijo tega programa bo

potrebna osebna odgovornost slehernega člana naše organizacije. Pa tudi samoupravni organi naših članic bodo morali bolj odgovorno sodelovati pri realizaciji plana . Le tako bomo uspt;li v celoti uresničiti zastavljene naloge v tem letu .

MIRKO BITENC sekretar PS ZLOS

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XIV

stran 4

FEBRUAR '84

DAGL Bloke nas v tej številki podrobneje seznanja z ultra lahkimi letali, ki na veliko osvajajo mlado in staro po vsem svetu. Denar in predpisi so namreč še vedno nepremostljiva ovira za "najširše množice ", ki si tudi žele - leteti. Proizvodnja "pravih" letal je namreč strašno tvegana (in zato tudi strašno draga!), saj letalo še ni postalo pravi industrijski izdelek, ki bi ga bilo kot šla ger sezone mogoče prodajati v neomejenem številu ... da bi bilo dostopno takorekoč vsakomur, kot recimo bicikel ali tičko ali čoln z motorjem ... Zato neumorni človeški duh kar naprej vrta, kako bi si zgradil dostopno zračno plovilo. Bodo to motorni zmaji, kakršne smo predstavili v prejšnji številki, morda avtogiri, ali pa mogoče ultra lahki? Počakajmo še nekaj let, pa bomo videli, če nam bo res spet uspelo biti - zadnji! - Slovensko-bosenska zračna flota je že obogatena z dvema kanadskima ptičema, o katerih smo v januarski številki komaj prvič pisali (res pa beograjska Avio revija že celo leto objavlja velike barvne oglase za Dash 7), danes boste o njih lahko prebrali še kaj novega! - Dobršen del revije smo tokrat posvetili našemu izjemno zaslužnemu rojaku inženirju Cijanu ob njegovem življenjskem jubileju, ki ga slavi te dni. Naj bo to naš skromni prispevek k hvaležnosti vseh letalcev za njegov veliki delež v razvoju letalstva.

Na naslovnici še en atraktivni posnetek novega (nadzvočnega ?) Orla, o katerem smo tudi že pisali v zadnji številki (Foto: Ivan Laznik)

Kako bomo leteli jutri?

Letalska pošta Novi letali na našem nebu Kako varno leteti Cijanovih šestinpetdeset letalskih let...

Z Dimono smo se srečali v Portorožu Vestnik ke'L4

stran 24

ST.2

4

8 10 13 14

24

Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani , Lepi pot 6 -::. Revija izhaja vsak mesec , razen julija in avgusta ',';.' Gradi vo za objavo v KRILIH prispevaj o ljubiteJji letalstva brezpla č n o. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije , uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluj e v reviji s poročili in slikami , ki obravnavajo dejavnosti , ko t: modelarstvo. jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo, zmajarstvo in balonarstvo, Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati. dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji {; Uredniški odbor: Gustav Ajdič , Mirko Bitenc, Stane Bizilj , Janez Brezar, Jože Cuden, Jurij Franko , Dominik GregL Belizar Keršič , Leon Mesarič , Jure Mežnaršič , Franček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odg ovorni urednik), Jože Perhavc, Sr ečo Petric (tehfjični urednik) in Ciril Trček t; Lektor: Marjan Bauer t; Naslov uredništva: Marjan Moškon , poštni predal 33, 6800'1 Novo mesto -ti Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo , razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami -te Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, pO$tni pred.1496, 610P1 LJUBLJANA . telefon (061) 222-504 . tekoči račun pri ZLOS , $tev. 50101·678-51077 . Spremembo naslova sporočite upravi reviJe ter obvezno napiŠite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno t; Letna naročnina 500 din, cena posamezne številke 50 din t; Lektoriranje rokopisov , grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto ,

ULTRALAHKI

ICefL4 5 Naš i č l a ni že vrsto let p ozorn o spremlj ajo dogaja nj a na p odr očju grad nj e ult ra la hk ih leta l. Raz voj j e s po nta n o ubra l dve raz li č ni po ti . Sp o nt a n o za ra di tega, ke r do pred kra tkim t o p odr očje ni nikj er bil o us m erj eno s p re dpi si.

V eno smer so šli do bri ko nstruk torji , ka teri so vgra dili m o torj e o d 18 d o 36 KS na izred no m ajhna in ae r odin a mi č n o ze lo do bro zas no va na leta la. Z ahv alj uj oč d o brim ko nst ru kti vnim rešitvam , izbra n im m ateri a lo m in tehn o logiji dela so ta leta la tudi iz redn o la h ka . Med nj e štej em o BE D E-5 , C RI- C RI , MIRK O IMP, M O NI, QUI C KI E in d r uge.

Z n ačil nos t te h leta l je, da so ze lo hitra.

Na d rugi po ti so se znaš li letenj a že ljn i ent uzias ti , ki so ustva rj a li z enostav nimi sred stvi . Up o ra blja li so najenos tav nejšo tehn o logijo, bo lj d oseglji ve mat eri a le in njihove stva ritve ni so presegale os nov aero din a mike. T a kšn a ultra la hk a let a la U L imaj o ena ke mo t o rje ka ko r pr va , ve nd a r je hit ros t letenja m ajhna , vz let na steza ze lo kra tk a ( d omač t rav nik! ) in nudijo p rijetn o pro men ad no letenj e. Z a rad i tega in za radi enosta vne gra dnje so taka leta la ze lo po pul arna, osvaj ajo srca ml adih in sta rih in nj im je na menj en d an ašnj i p r is pevek .

Razvoj " Mo t o ri zira nih l e t e č i h pl aht" g re s il ov it o na prej . V Z D A se vsa k o leto ro di nekaj d eset novih in a t ra kti vnih ultra la h ki h U L in ti sti izpred de nim o štirih ' let so že zveč in o m a zasta reli . D elav ni ce,

Vojaški svet o posodabljanju JLA V Beograd u je bila 26. janua rja seja vojaškega sveta, ki jo je vodil zvezni se kreta r za ljuds ko obrambo admiral fl ote Brank o Mamu la. Obrav nava li so neka tera vprašanja v zvezi z nadaljnjo posodo bitvijo in razvojem JLA, v tem o kviru so pose bno pozornost posvetili vojaškemu leI ta lstvu in Rrotiletalski obra mbi . Cla ni vojaškega sve ta so v zvezi s tem obrav nava li tudi reba lans nač rta izpopol ni tve JL A v letošnje m in prihodnjem letu. Beseda je tek la še o izboljševanju šo lanj a rezervnega sin itetnega starešinskega kadra , pa t ud i o neka terih vpraša njih s p od ročja zaledn e zašč i te .

(Ta njug)

Slika levo: SwalloW,,8"

:, fi

!l

~

.,

m

c

~

~

~

.

'"

'0> .,

.u

0.'"

;:o :

N

~

Quic\{ailver 1111. (U SA)

9.6

Vector 610 (USA) f( o tec Rall y 2B (US A) Ph antom ( US A)

10 .7

Su n burst

11

. m

.N

~ ~ .,

~

" o.

1 4 .4 100 12.3

AB

9. 5

13

97

R .7

11.9 1 0 0

(U S A)

13

l oA

..

~

13. 4

BA

A.6

11.7

90

Humm e r

10 . 4

12

7J

~ .A

15

125

( USA )

~

Au s t ra l ij e

Pa th fi n de r

> .,

.,

.

., )~

~

C ..

( GB )

o

'"

~>

~

~

.<:

.<:

.<:

"C>

ON

1 2 1 Cuyuna 30 KS 206 Zen oah 22 KS

37

69

RP

15

15

43

64

4

o ~

m

o

~

,tj

r' u ~

i

~

C~

....." >

~

~~

"' ~

Oc.

30

13 . 7

25

13

39

BR 11 2

20

J7

60

95

30

2'1

56

Ro

20

23 4 j{a vasa. 6 37 K'; 239 <.:uyur. a 4

225

~

BB

29 62

168 Ze n oa h 22

m

m

' Ro

206 Cuy un a 30 KS

2 10 Hot a x 2A KS lA9 P.U . l..

2; KS

~

c

13 . 6

22

40

AR

30

2

36

48

Ao

60

3

40

q7 110

50

15

35 1 00 120

40

14

1 4. 6

32 KS

Ba r o ud e u r

8'4

202

11. 7 100

2 10

14.4

(t'R )

AW 222(CH)

;;

~

.<: ."

o.,

~

.::

!!'" c.o

., C

~

>

~

.5~ ~~

~

~

'U

~ ~

~

.. .., . .. t!' . .. ;; m

)0 KS

Zi p per Aa n a da

Fera t r on

m

.!; e

>

10 . 2

".l22J .KS L.

40

1 20

17

ki pro izvaj aj o " kite", ras tejo ko t go be po de žju . Av to rji knjig in ka ta logov po izku šaj o razvrstiti UL po ka tegorij a h in ge neracijah , ve nd a r ko li ko r av t o rj ev, to lik o ka tego rij .

Leta 198 3 so a m eriške letals ke o bl as t i FA A na p odl agi FA R Pa rt 103 izd a le prvi predpi s, ki prav i: Ult ra la hk o leta lo sme teht ati pra zn o n aj več 254 funt ov (115 kg), sme imeti reze r voa r z n ajv e č 5 galo no v (20 lit rov) go ri va, sme d oseč i n aj večjo hitrost (v vod o rav nem letu ) 55 vozlov ( 100 k m/ h) in najma njšo hitr os t (brez pl ina) 24 voz lov (4 3 km/ h). Na leta lih , uskl ajenih s temi o mejit va mi, la hko leti ose ba br ez li ce nce, oziroma pil o tskega do vo ljenj a . Za krše nJe zgo rnjih o m ej it ev bo upo ra bnik leta la kaz nova n z glo bo d o 5000 d o larj ev. Sedaj sm o pa ta m! Ne regist rira n o leta lo s pil o t o m b rez li ce nce v m oje m zrač n e m p r os toru , prav i kon t ro lo r letenja. Ja, t udi t o je reg ulira no . D o vo lj en aje tudi upo ra b a javn ih l e t a li šč, ve nda r ne ti stih , ka tera s lu žij o za p o tni ški pro met.

Na os nov i ta kšne d efi nicije ni važn o, ka kšno o bli ko ima U L. Ne ka tere tova rne j ih de laj o iz pl astik e, k a ko r j a dra lna let a la (Di a na, Sirocco). Ce na te h je ze lo viso ka in u voz pre p oveda n . Ne naza dnj e, ta lju bk a leta la pogos to m a ni so po p er fo rm a nsa h ni č bo ljša od enostav nejš ih us pelih ko nstru kcij.

Ne kaj uspelih ultra la hk ih leta l va m p redstav lj amo v p ose bni ta beli . Ce ne se giblj ej o med 5000 in 7500. Pa še nekaj!

Ne i šč it e n ač rt ov uspelih U L, ker jih ne bos te d o bili . D o kler so ko mercia ln o zanimi va , jih ko nstrukt o rji vn ovč ij o s prod aj a nj e m ko mpl etov a li ki tov.

V t a beli so U L z repnimi p o vrši na mi in kl as i č nim krmilj enj em , pa se m tak o neho te posegel v ka tego ri zira nj e z oziro m na n ač in letenj a . To ne po m eni , da s mo proti krmilj enju s pre m ika nj em pil o ta. O b a n ač in a im ata d o l oč e n e pred n osti . Zmaja rji se lažj e o dl očaj o za slednjega, ker so ta k o že navaj eni , tudi leta lo j e lašj e in ga je m oč preva ža ti z ose bnim av t o m .

Vse os ta lo so va ri a nte. Z a letenje po trav nik ih je bo lj po me mbn o , d a j e UL hi t r o ses tav lji v, d a je ses tav nih s poj ev ma lo , da so dost o pni in d o bro vi dni , ko t pa recim o večja hitros t letenj a. V tem primeru je tu di d o lžina vzletn e steze po membn ejša od hit ros ti letenj a.

V za dnj em čas u je vse več U L u pravljivih po vse h treh ose h leta la . Po vzd o lžni osi up o ra bljajo tudi kl asič n a krilca (teža !), izvij a nj e ko nce v kril , a li pa zavo re na zgo rnji stra ni kril, ki j im rečej o sp ojl er o ni (ka k o r Quicksil ve r ). Po gost oma premik ajo krmil a ka r z bovdn i, ka kor na m o t o rnih č o lnih .

.. Challenger" je pristal Po oscmdn evnem letu v vesolju je v Cape Canaveralu na Floridi pristal rdketoplan "chaIIcnger". To je prva vesoljska ladja v zgodovini ameriških vesoljskih ra / iskav, ki je pristala 10 .. istem mestu , s katerega je tudi vzletela. Od prejšnjih devetih poletov a meriškega vesoljskega raketoplana "chailenger" se jih je osem končalo s pristankom v letalskem oporišču Edwards v Kaliforniji, enkrat paje raketoplan pristal v oporišču White Sands v Novi Mehiki. V "challengerju" je bila tokrat petčlanska posadka. Vesoljca Meccendless in Stewart sta bila med tem poletom okoli pet ur v vesoljskem prostoru, ne da bi bila privezana na raketoplan. To je bil prvi "vesoljski prosti let" človeka v zgodovini .

(Tanjug)

Kontrolorji letenja v Bohinju Bohinj je bil gostitelj blizu 300 kontrolorjev letenja iz skorajda cele Evrope, ki so se na 9. prvenstvu "Golden Flight Level" (najboljši nivo letenja) pomerili v veleslalomu in smučar­ skih tekih. Tekmovanje, tokrat prvič v Jugoslaviji, so pripravili člani Jugoslovanskega združenja kontrolorjev letenja, pri organizaciji pa so jim priskočile na pomoč še delovne organizacije IAA, JAT, Elan, Alpina, Almira in Vezenina . V Bohinju so se letos zbrali zastopniki kar 40 področnih kontrol letenja iz Ig držav.

Jugoslovanski kontrolorji, letenja so na tem tekmovanju prvič nastopili leta 1979, največji uspeh pa so dosegli lani v Italiji.

(Po DELU)

Quick Silver na zletu graditeljev letal v Franciji (Foto: T. Krivenko) UL so v hitrem razvoju , Uporabnost širijo tako, da z manjšo kabino ali vetrobranom ščitijo pilota . Dodajajojim plovke in se malo večja mlaka spremeni v idealno letališče. Vročekrvneži montirajo smuči in združijo belo opojnost s sinjimi višavami.

Za pogon uporabljajo stabilne dvotaktne motorje, katerim zmanjšajo število vrtljajev kar z zobatim jermen om (razmerje cca 2: 1) in elise dobijo malo večji premer, kar je ugodno za te pogoje letenja. Nekateri uporabljajo tudi direktniprenos . V Italiji sem letel z Bagalinijevim rogalom z repnimi površinami in vgrajenim DAF 44 in se je kar dobro obnesel. To niso idealni motorji za UL. Tudi tukaj razvoj ne počiva. Pojavljajo

se novi motorji, ki so zasnovani prav v ta namen. Firma Lotus (angleški izdelovalec dirkalnih motorjev) je razvila štiritaktni motor z močjo 28 KS ki skupaj z vgrajenim reduktorjem tehta 14 kilogramov.

V našem društvu "BLOKE" je dograjeno UL TOM 1, katerega je skonstruiral in izdelal Tone Mirnik . Drugo letalo je tudi v delu. Elise izdelujemo sami. Za pogon pa smo nabavili sledeče motorje: DAF, Trabant, Citroen in VW. Nekaj ultra lahkih že leti po Sloveniji.

Nekaj jih je v gradnji, veliko je pa takih. . kateri bi gradili . Prosimo vse, da nam pišejo in da se včlanijo v naše društvo.

TARAS KRIVENKO

Vector lahko pristane s smučkami tudi v globok sneg na nepripravljen teren

8-737 zanimiv samo za Ameriko Po Boei ngovi h podatkih je do zdaj pet svetovni h družb naroč il o 38 iptal B-737-300, petdeset pa je reze rviranih. Ed ina družba izven Amerike - Orion Airways (evropski čar­ terski prevoznik) - je naročila pet leta l. Ca nadian Pacific je naročila 161etal (rez. 30), US Air 10 leta l (rez.

20). Western A irlines pa 3 leta la. Inačica s 140 sedeži ne ustreza .Jatovim standardom , ker ima premalo stra nišč in premalo prostora v bifejih.

(G lasil o J AT)

Avtor prispevka Taras Krivenkose je poskusil tudi v Italiji na .. Leonaldinu" konstruktorja Bagalinnija

Cobra lahko pljuskne tudi na takole skromno vodno stezo ...

Za tuje turiste cenejši letalski prevozi Avsatralsko ministrstvo za turizem se je dogovorilo z domači­ mi leta lskimi prevozniki, da bodo od 1. marca letos za tuj e tu- . riste znižali cene prevozov po Avstraliji za 50 ods totk ov. Za ceno 500 dolarjev bod o lahko tuji turisti prepotovali do 6.000 kilometrov po Avstraliji, za XOO dolarjev pa do IO.OO() kilometrov.

(Po DELU) Takihle Rally 2B, pravijo, da je že več kot 2000 prodanih po vsem svetul

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION AIR 11AIL oVIA AEI o

Ustanovitev aerokluba "Koper" Napad na poslovalnico Jata v Bruslju 6. februarja okrog 21. ure so neznani storilci vrgli steklenico z vnetljivo tekočino v poslovalnico .Jugoslovanskega aerotransporta v bruseljskem središču. Nekatera znamenja kažejo. da gre najbrž za dejanje albanske emigracije.

Vržena stcklenica z vnetljivo tekočino je povzroči la poža r pri vhodu v poslovalnico. razbila vhodna vrata. poškodovala tla in stene. vcnda'r ni povzroči­ la večje gmotne škode.

Slučajni sprchajalci so takoj po napadu obvestili gasilce. ki so ogenj lokalizirali in pogasili.

To je bil v zadnjih letih že tretji napad na predstavništvo .J AT. (Po DELU)

Prvi Svicar v vesolju Claude Nicollieršvicarski astronom in pilot. je tretji Evropejce. ki bo kot član Evropske agencije za raziskovanje vesolja sodeloval v skupnem ameriško-evropskem vesoljskem programu. Kot .. specialist" odprave" bo poletel z ra keto EOM-I. ki jo bo januarja 1985 izstrelila NASA. Pred Nicollierom so poslali v vesolje Zahodnega Nemca UIara Merbolda. ki je bil član posadke ameriškega ra ketoplana Columbija in evropskega vesoljskega laboratorija. Tandem Columbia-Spacclab je bil v vesolju od 28. novembra do 9. decembra lani.

(Po DELU)

Simpatizelji in aktivni delavci ter športniki v zvrsti letalskega športa smo ustanovili. bolje rečeno. ponovno oživeli AK-Koper. Večina članstva po Sloveniji ne ve. da je bil AK-Koper ustanovljen že 1955. I. in da še sedaj živijo trije člani takratnega upravnega odbora v Kopru.

S strani Geodetsk(; upravc je bilo zakoličcno bodoče letališčc. in to zelo blizu I1)csta Koper. PPS jc bila zakoličena iz Sk()(janskcga zaliva proti današnji tovorni želczniški postaji. Torcj. zamctki tcga Icpcga .športa scgajo preccj daleč nazaj in šk oda je. kcr sc ni mogel normalno razvijati naprej. Že doscdajje iz območja občinc Koper. kljub ncaktivnosti AK-Kopcr. .flo prccej mladine v vojaškc šolc ter so postali člani avio~tchničnc službc. piloti. stevardcsc in tako daljc. Mladinec Jožc Lahajner jc postal na koncu šolanja v Akadcmiji Titov gojcnec in kot aktivni pilot sc rcdno Z(mima za na.š klub.

Pristopnc izjavc in misli za ustanovitcv AK-Kop('/' .10 napisali sami starcjši člani. ki so bili nckoč aktivni: modelarji. jadralci. motorni piloti in padalci. nckatcri so .šc aktivni piloti in učitclji Ictcnja z liccncami.

Pristopno izjavo za ustanovitcv AK-Kopcr .1' svojimi mislimi jc dal tudi prvi komamlant partizanskcga Ictališča v Beli Krajini I 94J. I. in scdqj prcdvcdni Zvczc borccv ob. Kopcr tov. Stanc Obcrstar.

Razen posamcznikov so izjavo napisalc tudi raznc ustanovc in krqjcvna skupnost.

Okoli ustanovitvc AK-Kop('/' so bilc določcnc težavc zaradi O I. (,-Portorož. toda ŽC prcd ustanovitvijo jc bilo na ."·oc. zvezi in drugod povcdano. da žclimo illleti dobre odnose z vsemi letalskimi kluhi. posebno pa .ve z nam najbli~jim OL(,-Portorož.

AK-Kop('/' sc jc ŽC ob ustanavljanju ozrl na aeroklubc v sevcrni Primorski in to na AK-AjdovJčina. Nova Gorica. Tolmin. Idrija. ki zbirajo srcdstva na svojcIII območju in tako samoupravno delqjo in vodijo svoje klubc.

Rcgistrirani smo bili v juniju 198J in smo do scdaj veliko dclali z modclarji ter cclo izšolali ŽC dva jadralna pilota. Mislimo. da je za začctck to zclo vclik uspeh in trudili sc bomo. da bo šlo dclo tako naprcj. Uspch bo. čc bo našc delo nalcu'lo na razumcvanjc pri določcnih Ijudch in upravnih organih.

Prepričani smo. da bi bilo potrebno šc kjc drugje. da bi sc ustanovil kak.vcn aero-

klub v Sloveniji. ki bi povezoval mladino in simpatizerje v tem lepem športu ter jih seznanjal z letalsko dejavnostjo in tako bi čla­ ni razvijali svrj duh in obrambno sposobnost. Clani AK-Koper smo prcpričani. da bomo nalctcli pri ostalih klubih na razumevanjc naših začetniških težav ter na vsestransko sodelovanjr LUSIN VOJKO Koper. Vojkovo nabrežje 8

Rangiranje RC modelarjev V tckmovalni sczoni 198J jc bilo 5 tckmovanj v ZLOS za modelOljc. ki sc ukv(JIjajo z Ictalskimi modeli na daljinsko vodcnjc. OrganizatO/ji tch tckmovanj so bili AK Ljubljana. AK Kranj in LT EMO Ccljc.

Modclarji ZLOS so sc v pretckli sczoni udcležili tudi državncga prvcnstva v Zagrcbu in dvch tckmovanj v inozcmstvu.

Na državncm prvcnstvu. rcpubliškcm pl'l'Cn.l tvu in rcgijskih tekmovanjih jc bilo udeležcnih iz . ZLOS skupaj 76 tckmovalccv iz 4 klubov. V odnosu na sezono 1982 jc udclcžba tck 1110valccv manj.ša za 25%. a klubov za 60%.

Manj.vc štcvilo tckmovalccv in udcležba klubov .1'0 prcdvscm zaradi izpada dvch tckmovanj. ki so~jih v pretcklih sczonah organizirali klubi iz Maribora iII M. Sobotc.

Tudi v sezoni 198J .1'0 izboljšani rezultati - prcdvscm kvaliteta. ki sc jc nqjbolj pokazala na državncm prvcnstvu v Zagrcbu. Mcd }() prvouvr.Včenih na tcm prvcnstvujc 6 tekmovalccv iz klubov ZLOS. Na IIIcdnarodnih tckmovanjih jc uvrstitcv ::1'10 slaba. To prcdvscm zaradi slabe prcskrbc z matcrialolll za gradnjo 1II0dclov in ostale oprclllc. ki jc nalllcnjcna za vodcnjc lIlodcIol'.

Na' Tek movanju v ČSSR jc bilo udeležcnih 60 tckmowilcev. od u~ga iz ZLOS 4 Tcklllovalci. ki so sc uvrstili od JJ. do 60.

IIIcsTa. Na Tckmovanju v Miinchcnu je sodclovalo 79 TcklllO·valcev. od Tcga 'iz ZI.OS 7 Tcklllovalcev. ki so sc uvrsTili od 47. do 72. lIIe.l'la. razen cm'ga. ki je bil deVeTi. Z željo. da bi ovrednoTili dosežcnc .vporllu' i'czultate 1110delarjev. ki se ukvarjajo :: modeli na daljinsko vodcnje. na podlagi sprcjeTih propozicij vam posrcdujem generalno uvr.I·TiTev. ki Telllclji na petih bolj.vih rezultatih tekmovalne sczone. točk

KlaIIčišal'

Martin (L T f:'MO Celje) 1.075 2. Perpar Borut (AK j..·ranjJ · 918.3

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AvrON o AIR 11AIL oVIA AEI Pentagon: novo vesoljsko orožje Pentagon je po več ­ odlašanju pripravljen preskusiti svoje novo vesoljsko orožje, s kate rim je mogoče uničevati satelite. Čeprav je ameriški kongres pri določanju vojaškega proračuna prepovedal vse teste "proti ciljem v veso lju", je Pentagon vložil v razvoj "protisatelitskega'· sistema štiri milijarde dolarjev. "Morilca satelitov·', kot nekateri imenujejo novo orožje, bo spravi lo 18.300 metrov visoko bojno letalo F-15 . Raketa , dolga 5 metrov in pol, se bo spusti la niže in začela lov nasatelite.

Predvidevajo, da bodo v drugi fazi preskušanja novega vesoljskega orožja za cilj uporabili visoko leteče balone.

Po izjavah nekaterih funkcionarjev Pcntagona naj bi ameriški "protisatelitski sistem" z ačeli uporabljati leta 1987. Pentagon trdi,da Sovjetska zveza že ima vesoljsko orožje in da je od leta 1968 naredila 20 poskusov . mesečnem

(AP)

Kitajska preizkusila prvo domače letalo V Kitajski so prci zkusili prvo domače letalo. Kot poroča list Remmin Ribao, ima dva motorja , la hko preleti 2000 kilometrov , ne da bi pristalo , v njem pa je prost o ra za 4X potnikov. Izd elali so ga v neki tovarni v srednji Kitajski, uporab ljal o pa ga 120 civilno letalstvo iz Sa nghaia.

Konstruktorji pravijo. da ga je moč zelo hitro pretkiati tudi I.a vojaške nam e ne.

(Reuter)

3. Hluch), Otokar (AK Ljubljana) 780.6 4. Halec Marko (AK Kranj) 767.7 5. Lenart Milan (AK Kranj) 701.7 6. Perčič AlJton (AK Kranj) 609.9 7. Miholič Stefan (LT EMO Celje) 564.8 X. Novak Filip (AK Kranj) 552.7 9. Krašovec Sašo (A K Kranj) 395.9 lO. Sekirnik Boris (AK Ljubljana) 247.0 11. Čenre Primož (ZOTK Radovljica) 239.8 12. F/ajnik Grega (AK Kranj) 227.6 IJ. F:erpar Marko (AK Kranj) 227.0 14. Smid Marko (AK Kranj) 203.3 15. Arhar .Ianez (AK Ljubljana) 165.3 16. Gornik Andrej (AK Celje) 129.0 17. Golob Anton (AK Kranj) 117.0 18. AId .Ione (AK Kranj) 57.5 19. Umnik MO/jan (MK Velenje) 36.0 20. Špeh .lože (MK Velenje) 1.5 HI.UCHY OTOKAR

Iz Kluba letalcev Vrhnika Malo kdo ve. da na Vrhniki obstaja letalska dejavnost že 35 let. Prva leta po drugi svetovni vojni so se dogovorili mladi fgntje in pridno izdelovali letalske modele.

Ze leta 1947 in 48 smo imeli na Vrhniki svojega .Yrabca". s katerim smo na Hrušovci delali do 100 m dolge skoke. Iz vrst teh mladih navdušencev jih je nekaj odšlo v večje letalsk e cen tre in tam nadaljevalo šolanje za jadralne in motorne pilote.

Toda na Vrhniki nismo nikdar povsem opustili letalske dejavnosti. Res je. da so prepovedali letenje na gumo po hribu navzdol. Nadaljevali pa smo z izdelavo letalskih modelov. v začetku v telovodnem društvu " Partizan .. Vrhnika in nato v modelarskem krožku na osnovni šo li. Vsako leto smo se udeleževali številnih .tekmovanj po S lovel1lji. Od dvajsetih obstojeČih modelarskih klubov v Sloveniji smo s svojo dejavnostjo in nastopanjem na tekmovanjih zavzeli po vsakoletni oceni ZLOS zlato sredin o. Bili so tudi primeri. ko so naši modelarji zavzemali prva mesta na republiških tekmovanjih. Nekaj mladih fantov iz vrst modelarjev se je opredelilo ::a letalstvo in so nadaljevali s šolanjem v aeroklubih in vojnem letalstvu. Danes so ti fantje jadralni in motorni piloti in celo učitelji letenja.

Leta 19 78 .Imo ustano vili samostojni Klub letalcev Vrhnika in se vpisali kot društl'o v register društel' pri Skupščini občill e Vrhnika. V klubuje danes okrog 50 ljubiteljel' letalstva. Seveda je najl 'eč piol1irjCl' in mladih. ki se ukvarjajo z izdelal'o

modelov. Imam o celo šest modelarjev. ki imajo radijsko vodene modele. Leta 1980 nam je prvič uspelo. da smo s pomočjo Postojnskega aerokluba izšolali dva jadralna pilota. v naslednjih letih pa smo izšo lali še štiri. Tudi letos· nameravamo šo lati vsaj dva začetn ika. Že od vsega začetka smo v svoj program tudi šolanje padalcev. saj imamo na Vrhniki svojega učitelja padalstva. vendar smo zaradi znan ih težav z letali uspeli opraviti le nekaj skokov. sedaj pa je ta dejavnost precej zamrla.

Poskusili smo tudi letenje z zmaji. pa smo ostali le na začetku z malimi skoki.

Zaradi slabega zmaja in majhne skupine fantov večjega uspeha ni bilo. so pa v naši občini nekateri posameznik(, ki se z zmajarstvom intenzivno ukvarjajo.

Poleg modelarjev je v našem klubu še najbolj aktivna jadralna sekcija. ki je usp!la konec leta 1982 nabaviti tudi DG 100.

Ceprav je bilo letalo zaradi raznih peripetij registrirano šele sredi lanskega maja. je kljub temu na njem 7 naših pilotov letelo preko 100 ur in 2000 km. udeležili pa smo se tudi republiškega prvenstva v Lescah.

Ker nismo mogli pravočasno nabaviti ustreznega variometra (celo sezono smo leteli z nekompenziranim teleoptikovim desetmetrskim variometrom) se nismo udeležili državnega prvenstva. Zato pa smo se pridružili ljubljanskim jadralcem l' Bovcu. kjer sta dva naša pilota pre1ivela čudovit teden nad našimi vršaci. .ladralni letalci tudi pozimi ne mirujejo.

Gradijo nov zaprt transportni voz in seveda pridno delajo v "proizvodnji". Letošnjo sezono nameravajo doseči vsaj dve dovoljenji jadralnega pilota in leteti (s šolanjem na Blaniku vred) 200 ur in 4000 km.

MILOŠ RI.JAVEC Vrhnika vključili

PONUDBA & POVPRAŠEVANJE V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso dalj~i od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase po~iljajte na na· slov uredhi~a: Marjan Moikon, D. p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Kupujemo dv a nova zmaja ili polovna u ispravnom stanju. Ponudbe slati na adresu: Aeroklub .. Ovčar - Kablar" Brace Glišic 6, 32000 Čačak.

Gospodarsko letalstvo Beograd V leto 1984 stopa Gospodarsko letalstvo Beograd (Privredna avijacija "Beograd") z 29 letali, kar je za 4 več od lani. Načrtujejo 9164 ur letenja, kar je po letalu 316 ur, storilnost pa naj bi bila 65 hektarov na uro. Čeprav bo po planu 10 odstotkov manj letenja, bo obseg dela za 29 odst. večji od leta 1983, ker uvajajo letalo M-18, ki je znatno produktivnejk (Glasilo JAT)

Dolgo napoved a ni letali ka nadskega proizvajalca de Havillanda Dash 7, namenjeni slovenskemu zračnemu prevo zniku Inex Adrii Aviopromet, sta pristali na brniškem letališču 30. janua rja ob 14. uri , kjer so ju pričakali delavci IAA in novinarji . Letali s oznakama YU-Al E in YU-AlF, sta ostali v Ljubljani do konca tedna, v nedeljo 5. februarja pa sta se predstavili jugoslovanski javnosti na otvoritveni slovesnosti v Sarajevu ter bili s tem tudi uradno sprejeti v Adriino floto.

Sprejemu v Sarajevu so prisostvovali predstavniki de Havillanda s predsednikom Johnom Sanfordom na čelu, predstavniki IAA ter delegacije iz Slovenije, Srbije, BiH in mesta Sarajeva.

DASH 7 namenjen Olimpijadi, nato pa rednim regionalnim povezavam "Letali sta prileteli v Jugoslavijo in v olimpijsko Sarajevo tik pred začetkom Olimpijade . S tem IAA izpolnjuje svojo obljubo in daje istočasno svoj prispevek Olimpijadi," je v pozdravnem govoru de-

jal generalni dire ktor I AA Janez Kocijančič po pristanku letal na sarajevskcmletališču . Pričakujemo, da bosta opravičili svoj namen in za sedaj ima mo napovedanih že ne kaj letov proti Dubrovniku .

V redni promet IAA se bosta vključili s 1. marcem in povezovali Sarajevo z drugimi regionalnimi jugoslovanskimi letališči ter z regionalnimi letališči v prostoru Alpe-Jadran . Letali bosta leteli v rednem domačem in mednarodnem prometu, ob koncu tedna pa se bosta vključili v Adriin čarterski promet.

Osnovna poslovna odločitev načrtuje delitev na medn a rodni in domači promet v prid mednarodnega.

Vključitev v redni promet zahteva veliko priprav

Od ideje IAA o nakupu manjših letal v letu 1981 do uresničitve načrtov je preteklo precej časa, izpolnjenega z neštetimi tehtanji, ra zgovori in dogovori z različnimi proizvajlaci tovrstnih letal.

I AA se je odločila za soedelova nje z republiko Bosno in Hercegovino in sredi lansekega leta podpisala okvirni sporazum o osnovanju delovne enote v Sa-

POTNIBKO LETALSTVO

r:etL4 11 rajevu , ki bo za potrebe te republike op ravlja la z rač ni pro met. Odločili so se za nakup dveh letal tipa Oash 7 kanadskega pro izvaja lca leta l de Havi ll a nda, ter pričeli z urejanjem vseh pot reb nih dovoljenj. Zataknilo se je pri pogojih kreditiranja in pl ač ila, tako, daje celoten projekt obs ta l do novembra . Ko je bil o tudi to dokončno urejeno, so se v I AA zače l e obsežn e in naporne priprave, ki so za ht eva le izredno prizadevn os t vseh d elavcev, vk ljučenih v priprave za sprej em, posebno še za ra di časovne stiske.

Med najtežj imi nalogami so bila poleg pridob it ve štev il ni h soglasij vpraša nja kadrovske, organizacijske in tehn o loš ke nara ve. Prva s kupina osmih pilotov, tehnikov in inžinerjev iz službe za vzdrževanje letal se je že vrnila s šo la nj a v Kana di. Sledila jim bo še e na skupina pil o to v in mehanikov, medtem ko se bodo os ta li delavci prešolali d o ma. Do začetka sezo ne računajo v IAA usposobiti 18 pilotov, medtem pa se b odo za to leta lo prešo la le tudi vse steverdese. Šolanje pilotov in mehanik o v poteka tudi v Jugoslaviji pod ment o rstvo m kanads kih pil o tov instrukt o rj ev in tehnik ov.

Kad rovs ko vprašanje rešujejo v I AA s preraz po reditvami delavcev. V novi del o vni e noti bodo delali Peter M a rn kot

Naši dve sedmici pred poletom v novo domovino (slika Ip,vo v naslovu) in na zgoraj - foto: N. Serajnik)

letališču

Brnik (sliki

nttli 12

POTNISKO LETALSTVO

Manevrirne rakete na Comisu Milanski list II Giornale poroča, da je prispel v letalsko oporišče Comiso na vzhodu Sicilije prvi kontingent manevrirnih raket. Te so po delih naložili na zakamuflirane tovornjake, ki so jih spremljala vojaška in policijska vozila. Viri, ki so blizu mestni hiši v Comisu, so potrdili pisanje milanskega lista in navedli, da so policijske sile v času, ko so prevažali te rakete, zaprle ceste v neposredni okolici

vodja enote, Milan Jakšič kot pomočnik vodje letalske opetaritve, cpt. ins. Ladislav Stopar, cpt. ipt. ins . Venčeslav Žakelj, cpt. ins. Aleksander Colja kot piloti instruktorji, Matjaž Sonc kot vodja tehnične baze in Rajko Kovšek kot vodja operativnega centra .

Pred delavci delovne enote pa tudi celega podjetja pa so še odgovorne zadolžitve, predvsem izdelava reda letanja, saj planiramo 1700 ur letenja po letalu.

NADA SERAJNIK

Dash 7 je danes na svetu edino 50sedežno transportno letalo, ki temelji na sodobni tehnologiji, in je hkrati najtišji med vsemi v uporabi. Namenjen je predvsem za krajše proge, ki so za prevozniško tržišče čedalje zanimivejše.

Največji dolet Dash 7 je skoraj 2600 km, vendar je praktični približno polovico manjši. Za vzlet potrebuje okrog 750 metrov, za pristanek pa okrog 650 metrov steze, kar je zlasti zanimivo za letenje po goratem svetu in v slabih vremenskih razmerah.

Potovalna hitrost na višini 8000 čevljev je okrog 430 km/h (231 VOZlOV), največja delovna višina pa je 25.000 čevljev. Minimalna hitrost s flapi je 122 km/h. Štirje turboprop motorji Pratt and Whitney PT6A-50 s 1120 konji ženejo šti ri krake Hamiltonove propelerje s 1200 obrati na minuto ter lahko kurijoj ET A, JET A 1, JP4, JP5 ali JET B goriva.

Dash 7 je dolg skoraj 27 metrov, čez obe krili meri 31 m, visok pa je 8,75 m.

Notranjost letala je klimatizirana in pod pritiskom. Namesto potnikov lahko nese 5 ton tovora.

Trenutno je v prometu po svetu ~ okrog 90 teh letal, ADRIA pa je šesta evropska letalska družba, ki ima Dash 7.

(Priredil M.M.)

oporišča.

(Reuter)

Nezgoda na brniškem letališču Pri šolanju ene od posadk novega letala Inex Adrie A vioprometa DASH-7, ki poteka pod nadzorstvom kanadskih inštruktorjev, je prišlo pri pristanku na brniško letališče do manjše nezgode, pri kateri ni bil poškodovan nihče od članov posadke, sporoča republiški komite za informiranje.

(PO DELU)

SARA1EVO - Prihod novih letal ;oDash-7«, ki ju je Inex Adria kupila od kanadske družbe »De 5' Hawilland Canada«, je na butmirskem letališču vzbudil veliko pozornosti. Krilati lepotid bosta med igrami na voljo udeleiencem in gostom, pozneje pa ju bodo prav tako koristno uporabljali v letalskem O prometu, saj so njune tehnične sposobnosti kot nalašč za naše razmere. Na sliki: med nagovorom o generalnega direktorja lAA Janeza Kocijančiča ob sprejemu letal v Sarajevu (Foto: Joco Žnidaršič).

ul

e:.

VARNOST

SKLEPI

Odprli novi terminalletališča v Zagrebu Predsednik izvršnega sveta skupščine mesta Zagreb Bogdan Tomašic je 30. januarja odprl novi terminal letališča Zagreb. Kot je povedal · generalni direktor letališča Draga n Blagov ic . so nastale z dograditvijo prve etape velike možnosti za nadaljnji intenzivnejši razvoj te mednarodne letalske luke. ki ima v letališki zgradbi zdaj 15.000 kvadratnih metrov prost o ra. do leta 1990 pa naj bi ga imela 35.000 k vadratnih metrov . kar pomeni. da bi lahko sprejela 3.5 milij o na potnikov na leto.

(Tanjug)

Deset največjih dosežkov Ameriško združenje in že nirjev . ki ima XO tisoč članov. jc narcdilo seznam desetih najpomembnejših tehničnih dosežk ov v za dnjih petdesetih letih .

Mednje so inže nirji uvrstili tudi najlon. tranzistor. srčni spodbujevalnik. projekt "ApoIlo ". kiječl ovcka popeljal na Mesec. laser.letalo "boe ing 707".clcktro nski numerični integrator in računalnik .

Izbo rsoa meri ški znanstveniki objavi li na letni skupščini v San Franciscu.

Tehnični doscžk i. ki so prišli v poš te v pri tem tekm ova nju . so bili najprej razdeljeni v d ese t skupin. iz katerih so potem izbrali zmagovalca.

(Po DELU)

Kako varno leteti

Da bi leteli varno. je potrebno upoštevati sklepe učiteljev motornega letenja iz seminarja v Celju z dne 23.4. 1983. Ker so ti sklepi vedno aktualni. jih v celoti objavljamo z željo. da jih tudi v praksi izvajamo c- Pospešiti izdajo vprašanj, saj so I. Enotna metodologija šolanja po snovi modernizira na in zajemajo a- Za metodol ogijo šolanja športnih nove clemente. pilotov obstoja program dela, katerega d- Vprašanja pripraviti kot teste - s je izdala Zvezna u prava za civilno zračno tremi odgovori. V klube pa poslati samo plovbo. Ta program se v vseh letalskih vprašanja brez odgovorov. šolah uporablja. Učitelji na ta program e- Letalskim šolam reprezentirati nimajo pripomb in po njem tudi delajo. možnost nabave literature preko Višje b- Pri šolanju posvetiti več časa zrakoplovne šole Zagreb. teoretičnemu znanju. poseben p<'udan;k f- Večina odgovorov za predmet na praktične priprave na zemlji. avion. motor in instrumenti so vzeti izc- Uporabljati več praktičnih pripoključno iz Flight Manuela. močkov - makete. slike. risbe. modele g- Uporabljati tudi obstoječo literaitd . t uro, k i jo je pot rebno sproti dopol njevad- Zaradi neenakega načina eksplti. oatacije aviona Utva 75. za katerega h- PS ZLOS uredi rinansiranje izčakamo navodilo komisije pri VSJ, daje vprašanj in testov s komisijo. Komizačasno pripravita navodilo za enotno sija pa mora svoje delo končati čim prej . eksploatacijo tega aviona Hojnik in 4. Prisilni postopki Kolarič . AK Ptuj. a-Splošne prisilne postopke in po tie- Ob priliki marš rutnih letov od pih letal izobesiti v učilnicah. pilotov zahtevati popolno izpolnjevanje b- Od pilotov zahtevati znanje prina vig acijskega plana z vsemi elementi silnih postopkov na pamet. (upoštevanje vetra. popraVke . potne c- Občasno izprašati pilote o prisilhitrosti itd), ter obdelavo meteorološke nih postopkih in za to voditi posebno situacije. knjigo. f- Pri izbiri kandidatov za učitelje d- Omogočiti in priporočiti pilotom, motornega letenja strogo upoštevati moda imajo ček listo prisilnih postopkov pri ralno pedagoške sposobnosti pilotov. sebi. g- Spremljati delo pilotov tudi po e- Večkrat preizkusiti pilote s prakuspešno opravljenem izpitu za DŠP za tično imitacijo prisilnih postopkov . nadaljnje usposabljanje (prešolanje na 5. Izdelava enotnih ček list po tipih drug tip aviona, vlek jadralnih letal, meavionov tanje padalcev). Vzpostaviti tesnejše a- V vsakem avionu ZLOS je ček liskontakte za lažje delo in kontrolo med ta obvezna. učitelji in piloti. b- Priložiti tudi prisilne postopke.

2. Testiranje pilotov pred začetkom c- Izdelati ček liste za avione ZLI N, sezone e 172. UTVA 75 - zadolžen Kolarič a- V vse h letalskih šolah uvesti Kost ja, AK Ptuj. Za PA IH, CH 10, PA pismene teste - kjer jih še ni.

3H zadolžen Kralj Franc, LC Maribor. b- V teste vnesti življenjske podatke o Za UTVO 66 zadolžen Petrovič, AK eksploataciji letal.

Murska Sobota. c- Uves ti ust mene teste, katerih d- Vse ček liste objaviti v reviji rezultate je potrebno vpisati in priložiti v KRILA . mapo pilota.

6. Varnost letenja d- Največji poudarek pri testih a- Striktno uporabljati navodila za posvetiti prisilnim postopkom. cksploatacijo aviona. e- Pred praktičnim preverjanjem b- Vso skrb posvctiti temeljiti priomogočiti pilotom tudi poseben let pod pravi Icta. kontrol o učitelja.

C~ Večjo pozo rnost posve titi tref-:- Sam praktični preizkus naj zajenutncmu psihofizičnemu stanju pilota ma del o v pil otažni zon i l. vsemi dovoljepred letenjem. nimi elementi. let po šolskem krogu in d- Pos.:bno pozornost posvetiti v imitacijo odpovedi motorja. zače tku sezone. kot najbolj kritičnemu 3. Enoten kriterij vprašanj za DŠP in času letenja . litnatura c- Priporočamo letalskim šolam uveda- Pred letom določena komisija debo posebne knjige za vpis izrednih la prepočasi. Manjka še nekaj predmetov. primerov zaradi analize izkušenj. b- Nov sistem vprašanj, ki jih je prif- Izredne primere po možnosti pravil član komisije Kočevar,je z manjšiobjaviti v reviji KRILA. mi korekturami sprejemljiv.

Zapisal: JOŽE MAJHEN

SPOMINI V delavnici akademske jadralne letalske skupine v meščanski šoli v Mariboru leta 1931 - levo B. Cijan, desno Vojko Humek (slika na levi strani)

Concordi bodo leteli do Miamija Britanska letalska družba Britisch Airways je izj av il a, da bo 27. marca odprla novo redno progo med Londonom in Miamijem na njej bodo trikrat na teden vozila nadzvočna letala concorde.

Miami bo tretje ameriško mesto, poleg Washingtona in New Yorka, ki bo povezano z evropsko celino z nad z vočnimi poleti.

Vožnja iz Londona v Miami bo trajala s 50minutnim postankom v Was hingtonu vred 6 ur 35 minut, približno, dve uri in pol manj kot na drugih direktnih komercialnih progah.

(AFP)

Japonci izstrelili televizijski satelit Iz japonskega vesoljskega središča Tanegašima so izstrelili raketo N-II, kije ponesla v ves.olje prvi televizijski satelit v svetu za neposredno prenašanje programa v televizijsko mrežo. Kot poroča agencija UPI, naj bi satelit BS-2 dosegel višino okrog 36.000 kilometrov približno nad Novo Gvinejo. Po izjavi predsednika japonske agencije za raziskovanje vesolja (NASDA) bo satelit pričel delovati maja. Uporabljala ga bo izključno ja ponska tdevi zijska mreža NHK. (UPI)

nfL415 Dne Il. februarja letos slavi naš znani konstruktor in letalec, Mariborčan prof. dr. inž. Boris Cijan svoj 75. rojstni dan. Slavljencu uredništvo revije Krila čestita ob visokem življenjskem prazniku in mu želi: "Še na mnoga leta!". S člankom, v katerem pa gotovo ne bo zapisano vse, kar bi moralo biti, pa želimo, da bi slavljenec v jeseni svojega življenja ponovno osvežil dogodke in delo na področju letalstva, kateremu je ostal zvest do današnjih dni. Hkrati pa želimo seznaniti bralce z dosedaj še neobjavljenim podvigom, ki gaje naš slavljenec napravil, ko je kot vojni ujetnik med drugo svetovno vojno pobegnil iz železniškega transporta, ki je vozil jugoslovanske vojne ujetnike v nemško taborišče.

Boris Cijan se je zapisal letalstvu že 1.

1928, ko se je kot študent stroj ništva vpisal na ljubljansko univerzo. Po uspelem prvem letalskem mitingu, ki ga je mariborski aeroklub priredil 27. maja 1982 na Teznem so ga letala, ki so izvajala razne bravure, tako navdušila, da se je sklenil posvetiti letalstvu. Ko se je leta 1930, v času šolskih počitnic, vrnil v Maribor, mu je njegov prijatelj, tudi študent, Vojko Humek pokazal ogrodje krila jadralnega letala, ki ga je sam konstruiral in tudi izdelal. Ugotovila sta, da so krila predimenzionirana in zato pretežka, zato sta začela kot prva v državi izdelovati tedaj v tujini že uveljavljeno jadralno letalo tipa Zi:igling, hkrati pa sta sklenila ustanoviti akademsko jadralno skupino pri aeroklubu v Mariboru.

Junija 1. 1931 je bila v Mariboru ustanovljena akademska jadralno-letalska skupina, ki jo je vodil študent Boris Cijan . Po dograditvi letala je Cijan 4. septembra 1931 organiziral na travniku gostilničarja Schickerja v Sv. Marjeti ob Pesnici prve poizkusne "skoke" z letalom, s katerim so kasneje skoke nadaljevali tudi na Teznem.

Cijan je odšel naslednje leto študirat v Prago, kjer je pričel intenzivneje prebirati letalsko tehnično literaturo. Iz vsega tega se je "rodila" nova revija; kot urednik je izdal novembra 1932, prvo in, žal, tudi edino številko na roko pisane revije Jadralno letalstvo, ki naj bi izhajala vsaka dva meseca pod pokroviteljstvom aerokluba Maribor. Za sodelovanje pri reviji je pridobil tudi priznane domače in tuje letalske strokovnjake, ki naj bi obdelali razna letalska področja.

V letnih počitnicah je 15. avgusta 1932 organiziral 14-dnevni letalski tečaj na Črnem vrhu na Pohorju. Tečaj so opravili s svojim letalom, kijedobilo ime Kobilica, na katerem pa je pobudnik samogradnje Humek medtem izdelal posebno konstrukcijo kabine, kije profilirala trup po celi dolžini. Skupina si je v tem času pridobila prve dragocene letalske izkušnje, ki so jo še bolj podžgale, da nadaljuje delo.

Da bi si zagnani vodja Cijan pridobil več znanja v jadralnem letenju, je v šolskih počitnicah meseca julija 1. 1933 odšel na šolanje v jadralno šolo v Bezmiechovo na Poljsko; tu je v času od 5.

julija do 8. avgusta kot prvi v skupini osvojil A, B in C značko in pridobil " uradni C" izpit ter postal učitelj jadral nega letenja.

Po opraVljeni diplomi se je 1. 1934 kot inženir vrnil v Jugoslavijo. Kot že izkušenega jadraica ga je beograjska univerza za prosila, da je organiziral akademsko jadralno skupino, s katero je odšel raziskovat tere ne na planini Zlatibor. S poleti, ki jih je opravil na območju te planine, je dokazal, da ta planina nudi izredno ugodne pogoje za razvoj jadralnega letalstva. pa so kasneje na tem terenu zgradili akademski jadralni center. Ob tej priložnosti je z letalom "Holz der Teufei" dosegel do takrat najdaljši polet v Jugoslaviji, in sicer - 4,5 km.

Na služenje vojaškega roka je bil poklican v pilotsko šolo prvega letalskega pol ka v Novem Sadu, ki jo je uspešno končalleta 1935. To muje tudi omogočilo, da se je kot rezervni podporočnik-pilot zaposlil v civilnem oddelku KVL v Zemunu, kjer je bil dalj časa odgovoren za jadralno letalstvo v bivši Jugoslaviji. V tem svojstvu je sodeloval v vseh komisijah, ki so raziskovale terene zaradi ustanovitve jadralnih letalskih centrov v Jugoslaviji ali pa so kako drugače prispevale oziroma pomagale razvijati jadralstvo. Mnogo je prispeval k temu, da so Bloke postale center predvojnega slovenskega jadralstva. Sodeloval je na raznih konferencah jadralnih letaleev pri osrednjem odboru aerokluba Naša krila v Beogradu in v slovenskih aeroklubih, posebno pa se je rad udeleževal sestankov jadralne skupine, katere soustanovitelj je bil.

V želji, da bi si pridobil vrhunsko znanje in izkušnje za jadranje, je 1. 1936 letal v nemški jadralni šoli v Darmstadtu , kjer je 15. avgusta z jadralnim letalom Presider.t dosegel jugoslovanski rekord: 5 ur in 17 minut (dotedanji rekod je bil I uro in 5 minut) in izpolnil prvi pogoj za srebrni C. Dosegel je tudi jugoslovanski rekord v višini: povzpel se je 980 m nad štartno točko . Tudi v letu 1937 je bil na trenažnem letenju, to pot v Bezmiechovi, kjer je zjadralnim letalom SG-3 13 . avgusta preletel 72,6 km, in dosegel višino 1360 m ter si tako kot prvi Slovenec in drugi Jugoslovan pridobil

UIti. 16

Jumbo-jet po eksploziji varno pristal Nekemu francoskemujumbn-jetu seje uspelo varno vrniti na letališče v Karačiju. če­ prav je med poletom prišlo do eksplozije. zamdi katerejeizletala naglo uhajal zrak. Med zasilnim pristankom ni bil ranjen nihče od 261 potnikov in članov posadke. Po sporočilu predstavnika pakistanskega civilnega letalstva je sksplozija odjeknila samo 30 minut po vzletu.

(Reuter)

Nov kitajski satelit v vesolju Kitajci so 30. januarja izstrelili v vesolje nov eksperimentalni satelit.

Kot poroča agencija Xinhua. je to 14. po vrsti, odkar so leta 1970 izstrelili prvega. Zadnjega so poslali v vesolje avgusta lani.

(Xinhua)

SPOMINI značko ..sr. C " . Višina, ki jo je dosegel Cijan, je bila dalj časa državni rekord.

Njegova gra diteljsko-izumiteljska dejavnost se pričenja leta 1937, ko je po razpisu kraljevskega aerokluba konstruiral svoje prvo jadralno letalo Galeb.

Vzorec tega letala so preizkusili v aerodinamičnem predoru jadralnega inštituta (lTS) v Lwowu (Poljska) pod strokovnim vodstvom inž. Vieslawa Stepniewskega, ki je bil po vojni glavni aerodinamičar v tovarni helikopterjev .. Piasecki" v ZDA . Čeprav je bilo v aerodinamičnem smislu to letalo boljše od tedaj priznane konstrukcije "Grunau Baby II" , je do uresničenja načrta prišlo šele leta 1946 v Vršcu. Na istem razpisu za konstruiranje letal je Boris Cijan v sodelovanju z Landsbergom v Zemunu skonstruiral začetniško letalo Skakavac, ki je bilo zgrajeno še isto leto. Po oceni in pregledu prispelih konstrukcij je strokovna komisija dodelila 27. marca 1938 konstruktorju Cijanu za prvo konstrukcijo nagrado v višini 4.500 din, za drugo pa 3.900 din. V svoji predvojni konstruktorski in znanstveni dejavnosti je leta 1939 sodeloval na razpisu za konstrukcijo motornega letala, ki ga je razpisala K Vlo V sodelovanju z inž. Petkovičemje skonstruiral svoje prvo motorno letalo nizkokrilec .. Aero 1". Leseno letalo je bilo zgrajeno še to leto in ocenjeno za najboljšo konstrukcijo, ki je prejela zato tudi prvo nagrado K Vlo Oktobra 1. 1945 sta konstruktorja izpopolnila prvotno konstrukcijo, jo opremila z motorjem s

160 KS dom a če proizvodnje in tovarna lkanls je za potrebe vojnega letalstva izdelala precej teh letal, ki so jih poimenovali z " Aero Il ".

Po 1\. svetovni vojni je bila Cijanova konstruktorska dejavnost še plodnejša.

Skonstruiral je nekaj zelo uspešnih konstrukcij visoko sposobnih jadral nih letal , ki so dosegala izredne rezultate na svetovnih prvenstvih. S iOdelavcema Mazovcem in Obadom je k nstruira lletali Orao in Meteor, kateri re z ultati so znani po vsem svetu. Konstruiral je tudi dvosedežno jadralno letalo Kobac, po leg tega pa še zelo popularno motorno letalo Trojka, na kateri se je izšolalo precej motornih pilotov. Najdaljšo življenjsko dobo paje doživela njegova konstrukcija motornega letala Kurir, ki je ogromno pripomoglo k dejavnosti jadralnega letalstva v ilo precej časa edino letalo, s katerim so opravljali acro-zaprege. Druga inačica tega letala je Hidro-Kurir, ki pa, žal, ni bil izdelan serijsko. Pri konstrukciji Kurirja je sodeloval tudi Mazovec, iskreni Cijanov prijatelj in sodelavec.

Leta 1938 je Cijan prvič sodeloval na kongresu ISTUS v Bernu, na katerem je imel referat ojadralnem letalstvu v Jugoslaviji . Na kongresu je bil izvoljen za čla­ na olimpijskega komiteja za jadralno letalstvo. Po vojni je bil dolgoletni član OSTlV in predsednik tehničnega komiteja te organizacije. Na kongresih OSTI V je redno objavljal svoja znanst vena dela in je bil eden izmed pobudnikov za

Boris Cijan ob letalu "Holz der Teufei" na Zlati boru leta 1934 po rekordnem preletu, ki je trajal 9 minut ln 7 sekund

SPOMINI

ntL417 slov doktor. V vseh znanstvenih institucijah je cenjen in priznan strokovnjak, za kar mu je mednarodna letal ska organizacija OSTIV za dolgoletno in plodno mednarodno sodelovanje kot drugemu človeku na svetu dodelila leta 1960 srebrno plaketo OSTIV. Boris Cijan ima tudi številna domača priznanja za dosežene uspehe na področju aeronavtike, prejel pa je tudi več nagrad in odlikovanj.

-'" 'ilC

:~

B. Cijan pred letalom FP 2 v pilotski ioll v Novem Sadu

let~

1935

Japonsko-ameriški manevri Navkljub demonstracijam o pozicijskih strank. sindikatov in mir ov nih organizacij so se na Japonskem začele velike skupne letalske vaje ameriških in japonskih oboroženih sil. Številni demonstrantje. ki so se zbrali pred japonskim letalskim oporiščem Njutao o btožili vlado. da je krepila vojaško sodelovanje z ZDA indaso te vaje povezane z velikimi manevri z naslovom Timski duh. ki so jih ameriške oborožene sile organizirale v Južni Koreji skupaj z južnokorejsko armado.

(Tanjug)

uradno uvajanje standardnega razreda jadral nih letal s IS-metrsko razpetino kril, ob tem pa tudi sestavljalec predpisov za gradnjo jadral nih letaIOSTIV. Pred vojno je bil v letih 1939-1940 profesor na letalski vojni akademiji v Pančevu, kjer je predaval aerodinamiko, po vojni pa redni profesor univerze v Novem Sadu. S kapetanom Antonovim je 1. 1940 napisal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo, izdal pa je še brošuro Ispitivanja jedri lica u letu. Leta 1949 je samostojno izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo, kije predstavljala tudi edini priročnik v jadralnem letalstvu. Veliko je študiral metode za določanje razporeditve obremenitev po razponu krila pri vseh primerih leta. Precej časa je posvetil študiju aerodinamike, posebno za majhna Re številka, in strukturi letal.

Poglabljal se je v lastnosti konstruktivnih materialov, ki so jih uporabljali pri graditvi letal, in v analizo težinskega problema . Njegovo znanstveno delo je bilo zelo bogato; kar dokazuje tudi na-

V letalskem pomenu je bil izredno dober letalec, tako z jadralnimi kot z motornimi letali. Letal je na vseh tipih jadralnih letal, ki jih je premoglo predvojno in povojno jadralno letalstvo v Jugoslaviji . Nosilec je zlate C značke , katere zadnji pogoj, višino, si je "zaslužil" šele leta 1957 na zračnih valovih na področju Bihača .

Kot motorni pilot je leta 1938 po končanem šolanju v lovski pilotski šoli postal pilot-lovec. Letal je na vseh tipih lovskih letal, ki jih je premogi o bivše vojno letalstvo. Po opraVljenem državnem izpitu za pooblaščenega inženirja, ki ga je delal pred državno komisijo, katere predsednik je bil letalski inženir-polkovnik, nekdanji študent pariške višje letalske šole Srbobran Stanojevic, je bil Cijan določen za preizkusnega pilota v letalskem preizkusnem centru KVL v Zemunu. Polkovnik Stanojevic, ki je bil načelnik letalsko tehnične službe K VL, je ocenil Cijana kot izredno sposobnega inženirja in letalca, ter ga predložil za uradnega preizkusnega pilota. V tem svojstvu je preizkusil vsa v tovarni letal Zmaj izdelana letala tipa Hurricane in 85 lovskih letal Me-109 E, ki so bila kupljena v Nemčiji.

Letal je tudi na dvomotoi •• em nočnem bobni ku Blenheim, poleg tega pa tudi na vseh drugih šolskih in športnih letalih.

Ob začetku zadnje vojne je bil v enoti lovskih letal, ki je s sedmimi letali Hurricane v Kačanički klisuri dne 7. aprila 1941 napadla sovražno motorizirano kolono. Eskadrilja, ki jo je vodil poročnik-pilot lovtc Boris Cijan, se je, čeprav je bila sovražna obramba zelo močna, s šestimi letali srečno vrnila v bazo Knič, eno poškodovano letalo paje prisilno pristalo pod planino Kopaonik.

Ko je 10. aprila prišel v enoto ukaz "višjih", da je treba letala uničiti, sta Cijan in kapetan Bajagic iz te enote brez odobritve odletela vsak s svojim Huriccanom proti letališču Radinci, kjer je bila enota lovcev Me-109 E, da bi se jim priključila. Pri nadletu letališča pa sta opazila, da so vsa letala na zemlji uniče­ na, zato sta se podala na letališče v Zemunu, ne vedoč, da je le-to že zasedel sovražnik. Po pristanku na letališču in

Takole je malicala komisija KVL za ogled terena na Pobočju Pečnika na Blokah leta 1936. Zadaj za Ifsemi je učitelj letenja Stane Raznožnik, pred njim sedi B. Cijan

V osrednji Kubi osvobodili brazilsko letalo Ugrabitelji pot ni· škega letala brazilske družbe "Varig " so se 5. februarja predali kubanskim oblas tem na l etališču Camaguey v osrednj i Kubi, 400 kilometrov jugovzhod· no od Havane. Več kot 150 potnikov, ki so v času ugrabitve bili v letalu, so ugrabitelji os· vobodi li po pristanku v Paramaribu, glavnem mestu Surinama, v zameno za gorivo.

Po prihodu na Kubo so ugrabitelji spusti li na prostost posadko in se predali oblastem, spo r oča Prensa Latina.

Jatov avto servis Letos bodo Jatovi avtobusi prevozili SO.OOO kilometrov, lahka vozila pa 35.455 km. Pri avtobusi h je to za 1,8 odst., pri la hkih vozilih pa za 4,6 odst. manj kot lani.

(Glasilo JAT)

vožnji po stezi, so pred Cijanovo letalo skočili oboroženi J.vo lk sdeutscherji", ki so ga presenetili . Ce bi imel v rezervoarjih letala še količkaj goriva, bi zanesljivo poizkusil pobegniti, kot se je to posreči l o njegovemu kolegu, ki je, videč položaj , v katerem se je znaše l Cijan, dodal motorju plin in se usmeril proti Valjevu. Tu je moral zaradi po manjkanja goriva prisilno pristati , pri čemer pa so ga naši zaradi nesporazuma sestrel ili .

Nemškutarski napadalci so Borisa Cijana razorožili in mu odvzeli leta lski kombinezon ter ga odpeljali v neko gostilno v Franctalu pri Zemunu , od koder pa jim je zaradi njihove neopreznosti uspel pobegniti . Od tu začenjajo ze lo težki dnevi našega slavljenca. Okoli tri mesece je bil v Zemunu brez dela, moral pa se je kot rezervni oficir redno javljati mestnemu vojaškemu poveljstvu v Zemunu.

Končno se je zaposlil v valjarni pločevine kot obratni inženir, kjer je delal do jeseni leta 1942. Tedaj ga je namreč po prijavi nekega domačina aretira la vojna policija in ga odpeljala v Gestapo v Beograd. Tu so ga gestapovci z uporabo zastraševanja in trpinčenja večkrat zasliševa li, zatem pa odpe lj ali v zapor n~ Banjici , kjer je ostal oko li mesec dni . Stevilo zapornikov pa se je v njegovi sobi z vsakim dnem manjšalo, ker so oku patorji vse češče streljali talce. Tudi Cijan se ni nadejal drugega, zato mu je delno popustila duševna napetost, ko so ga nepriča kovano preselili v Glavnjačo v Beogradu, kjer je bil vojaški režim. Okoli tri tedne je preživljal žalostno življenje zloglasnega zapora, nato pa so ga s transportom poslali v tabori šče Oflag XIII B v Nurnberg, v

katerem so bili samo jugoslovanski rezervni in aktivni oficirji. Tu je bil leto dni, ko so ga premestili v taborišče Hammelburg blizu Wasserkuppe. Tudi to taborišče je bilo samo za Jugoslovane, kjer so bilc nekoliko boljše življ enjske razmere. Da bi prebrodil bre zdelje, si je iz gradiva, ki ga je imel na razpolago, izdelal let eč i letalski model, ki ga je občasno metal z nižje taboriščne vzpetine. Zopet mu je v mislih tlelal že lj a po letalstvu. Posrečilo se mu j e priskrbeti tehnične knjige, med njimi Jossovo teoretično fiziko, iz katere je obdela l vsa na univerzi nepredelana poglavja, ki niso bila v programu študija. Okoli leto dni je bil v tem taborišču , nato pa so ga preselili v taborišče Stry na Poljskem v nekdanje kasarne. Tukaj je bil v zimskem obdobju 1. 1943-1944 ko so morali Nemci evakuirati taborišče zaradi približevanja ruske fronte in so jih v železniških vago nih vozili proti Strasbourgu Fort Bismarck.

Med vožnjo proti Strasbourgu je Cijan okoli pol pete ure zjutraj zmajorjem Arsom Boljevičem pilotom-lovcem in kap.l.kl.llijom Deretičem pobegnil iz vagona na n ačin, ki je najbrž edi nstven podvig v Il. svetovn i vojni.

Cijan z zanosom pripoveduje o tem podvigu: "Bili smo prepričani. da bod o morali Nemci prej al i slej izprazniti naše ta borišče . saj je bila ruska fronta januarja 1944 že zelo blizu. Slutili smo ta odhod, ki paje bil odvisen od položa· ja na fronti. Razmi šljali in razpravlja li pa smo v ožji družbi somišljenikov o možnosti. da bi pobegnili , prepriča ni . da nas bodo odpelja li z železnico nekam proti zahodu.

Zbralo se nas jc pet tovarišev. k i smo pričeli resno razmi šljati o pobegu in snovati vse

SPOMINI

utL419

Ameriška vesoljska postaja s stalno posadko Predsednik Reagan je sporočil sklep o gradnji ameriške vesoljske postaje s stalno posadko, postaje, ki bi krožila okoli Zemlje. Zahteval je, naj se v proračunu za leto 1985 nameni približno sto milijonov dolarjev za prvo fazo gradnje postaje, ki naj biJo izstrelili leta 1991, potem pa bi dve leti krožila oKoli našega planeta. Skupni stroški bi dosegli osem do 20 milijard dolarjev.

(Reuter)

Brasilsalt: februarja

15.

Prvi brazilski satelit Brasilsalt naj bi izstrelili 15. februarja 1985iz nekega oporišča v Gvajani. V vesolje ga bi ponesla raketa Ariane-3,ki so jo zgradili strokovnjaki petih evropskih držav.

potrebno za uspešen pobeg. Morali smo si priskrbeti najpotrebnejše orodje, oceniti razne načine pobega ob upoštevanju nemškega zavarovanja proge, predvideti najpotrebnejše količine suhe hrane in zimske opreme in razmišljati o vsem drugem kar nam bi zagotovilo uspeh. Tovariši so predlagali klasičen pobeg iz vagona z izskokom med vožnjo ali pa ob zaustavljeni kompoziciji. Tak način pa je bil povezan z možnostjo resnih telesnih poškodb, če bi bil izskok med vožnjo, izhod iz vagona ob mirovanju železniške kompozicije pa je bil nevaren, ker bi nemško spremstvo osvetljevalo vlak z močnimi reflektorji.

Na misel pa mi je šinila popolnoma drugačna ideja, ki je bila zasnovana na vsakodnevnem opazovanju vlakov, ko sem še kot fant, sin šefa majhne železniške postaje veno,!l1er spremljal prihode in odhode vlako\'. Se od tedanjega časa sem se spomnil, da so osi železniških vagonov precej višje kot pa spodnji del šasije lokomotive. Na osnovi tega sem izdelal načrt za pobeg med vagonoma s spuščanjem telesa med tračnice na pragove železniške proge. Predvideval sem, da bi to bilo najbolje tedaj, če bi kompozicija mirovala, sicer pa pri zaustavljanju ali pa v začetku pomikanja kompozicije, ko so hitrosti še zelo majhne. Pri tem načinu bi se ognili nevarnostim poškodb zaradi hitrosti, hkrati pa bi se ognili tudi opazovanju stražarjev 'pri osvetljevanju ali obhodu le-teh. Varnejše prizemljenje med tračnice je zagotoavljala tudi snežna odeja, torej bi bile ugodne razmere za uspešen pobeg. Svoj načrt sem razložil tovarišem-soudeležencem, še posebej pa polkovniku Brani Zotoviču, ki naj bi zagotovil orodje za izrez desk na čelu vagona v obliki odprtine 40 x 60 cm.

Poleg razlage o samem načinu pobega, o izhodu in spuščanju pod vagon, je bilo potrebno že vnaprej določiti tudi druge naloge, ki naj bi jih posameznik opravil že pred pobegom. Od vsega je bilo najpomembneje ugotoviti, gledajoč skozi rešetke vagona, kako je zavarovana proga, ali hodijo po njej straže, kako se le-te obnašajo in kje je spremljajoča straža našega transporta , kajti prav od vsega tega je bil odvisen trenutek pobega iz vagona. O vsem smo soglašali in tudi o času pobega, da namreč izhod opravimo tedaj, ko se bo kompozicija pričela pomikati železniške postaje, saj bo tedaj hitrost najmanjša.

Polkovnik Brana si je oskrbel večji in močnejši nož in ga s pilo za kovino primerno nazobil. Orodje je bilo pripravljeno in tudi mi, ubežniki, smo si pripravili nujno potrebne zaloge suhe hrane in nekaj zimskega perila.

Tako je vse bilo pripravljeno za akcijo. Ostala je samo še ena naloga, ki je pripadla !)'leni, glede na to, da sem znal poljski jezik. Se na začetni postaji, pred odhodom vlaka, bi bil moral zvedeti od nekega železničarja, kdaj bi bila po voznem redu železniška kompozicija zemljepisno najbližja slovaški državni meji.

Naš cilj je bil, da bi prišli po pobegu čimprej z ozemlja "Generalnega guvernimana", torej iz Poljske, na Slovaško in tam v stik s slovaškimi partizani.

Rusi so uspešno potiskali fronto proti zahodu. Prišel je dan, ko so nas Nemci morali izseliti, sicer so morali računati s tem, da se bomo priključili sovjetski vojski. Vkrcavali smo se v postavljeno kompozicijo disciplinirano in brez naglice. Nas pet, dogovorjenih za pobeg, smo vstopili v isti vagon. Zagledal sem železniškega prometnika in ga vprašal, kdaj bo

t I Avgusta 1937 ob jadralnem letalu SG-3 v Jadralski šoli Bezmiechova na Poljskem

,Iovltl Jadralni Orao z razpetino 19 m na

Trije boeingi za Egipt - Egipčanska letalska družb a Egyptair je nar očila tri letala tipa Boeing 767 -200in bo takojulija, kojih bo dobila , postal a osemnajsti kupec tega tipa letal , ki so jih doslej izdelali 182. Za letala, ki bodo letela tako na domačih kot tujih progah, bo družba Egyptair skupaj z rezervnimi deli odštela 230 do 250 milijonovdolarjev .

(PO DELU)

Gospodarsko letalstvo Vršac Gospodarsko letalstvo Vršac (Privredna avijacija "Vršac" ) bo let os razpolagala z 22 leta li . N ač rtujej o 6070 ur letenja, kar je po letalu 276 ur pri storilnosti 69,20 hektara na ur o. Zm ogljivosti bodo i z k orišča li 18 ods\. bo lje kot lani, obseg dela pa bo za 29 ods\. večji kot lani.

(Glas ilo JAT)

vl"iačkem letalitču

vlak najbliže slovaški meji . Sklepal se m, da je razumel moje vprašanje, kajti odšel je v pisa rno, verjetno zato, da bi po voznem redu ugotovil ob kateri uri bomo blizu Sl ovaške. se je promet nik vračal in s pomembnim pogledom povedal , da bo to ob pol petih zjutraj pri železniški postaji Wola Rzedzinska pred Tarnovo. Pomislil sem: to je dober začetek, pomagal pa mi je Poljak.

Zapis kala je loko motiva in kompozicija se je premaknila. Razmišlj al sem še o tem , če ni tudi na ko ncu vlaka, ka kšna lokomotiva , in pa, kje približn o je naš vagon v tej kompoziciji. Na prvi krivi ni se m ugotovil , da na ko ncu kompozicije ni nobene lo ko mo tive, da pa je naš vagon skoraj v sredi ni .

Vreme je bilo precej hladno, bilo je 15. januarja 1944. V vagonu je bila popolna tišina.

Vsak se je pogl obil v svoja razmišljanja, sa mo mi iz skupine smo budn o spremljali pokrajino, po ka teri so ropotala kolesa našega transporta. Poča si se je pričelo mračiti. Naši opazovalci na rešetka h o kn a sporočajo, da je na vsak kilometer videti človeka s puško. To je tako vplivalo na moje štiri prijatelje, da so mi z žalostjo v oče h s po r očili , da odstopaj o od svoje namere, kajti v takih razmerah je beg brez po mena . Po leg tegaje vzn iklo vprašanje, če niso mord a Nemci na koncu kompozicije vgradili mrežo , ki bi one m ogoč ila pobeg. Po kratkem mo lku izjavlja m, da se česa takega, Nemci za nes lji vo niso domislili, saj gotovo ne ra čun ajo s tem, da bi si .. zarukani Balka nci" lahk o kaj pametnega izmislili. Nekdo si je tudi pripom nil , da begunca la hk o ubije s puš čena ali odpeta kljuka, ki spenja vagone med seboj.

Tudi na \o pripo mbo se m ugovarjal, češ, da že lezn ičarji redno pregledujejo poveza nos t vagonov na vseh pos taja h. Kljub mojim teh-

ze

leta 1949 tnim odgovoro m, ki naj bi o hrabrili tovariše za pobeg le-ti ostajajo pri svojem. Vsi odstopajo od na ka ne in ostaja m sa m. Nekdo na koncu vagona pripo mni , daje po beg podoben samo mo ru . Mene to ne gane in ker ura kaže že p oln oč, poprosim Brano, da zač n e s svojim o rodjem odpira ti sprednj o lese no steno vagona. Naloga je kočljiva , delo pa utrudljivo in p očas n o. Nakaže m mu višin o, kj er naj bi bila odprtina, in Brana pričn e dela ti. Pomagajo mu tudi drugi tovariši ne glede na či n in sta ros \. Delo počasi napreduje, trenje je veliko, zalO Bra na n a m oči rezi lo v ma rgar ino.

Vse bo lj hiti čas k uri, ob ka teri bo m mo ral zapustiti vago n in tova riše.

Opazova lci na o ken ski rešetki še vedno s po r očaj o, da so o b progi tu in ta m ljudje s puška mi in da se od časa do časa pri žge ne kje spredaj refl e kt or. Vse to me ne od v r ača od mojega na klepa. Tipam po torbi, d a bi ugotovil , če je v njej ves potrebe n pribor. zavezujem j o in jo predaja m Brani , da jo bo vrge l za men oj, ko se bom spustil iz vagona. Znova a nali zira m svoj n ač rt za pobeg in ugotavlj a m. da je najp ome mbn eje s pustiti se varno na tla med železniške tire. Zavedajočc se neva rn ost i. ki mi preti , se nehote s po mnim na neva rn os ti . ki sem jih dož ive l v dneh aprislkcyojnc , napadaj oč nemške o kl op ne kolone. Se ved no mi od zva njajo rarali nem ških to pov, katerim sc m se uspešno umaknil , za to se m prepričan, d a mi bo tudi ta po beg uspel.

Iz teh misli mc zdra mi gIa, mojega dohrega tova ri ša, tudi pilota-Iovea Arsa 13oljevica. Leta je nekaj časa poslušal razgovo re naše skupine , ko pa je vilic I, da se m os ta l sam za pobeg, me je vprašal, če bi se mi sm cl priključiti. To me je ra zvese lil o, saj je akcij" w-

SPOMINI 11 ko la že o pra viti v paru kot pa sam . A rso mi

Zanesljivi A-300 Trans A,,,tralia Airline s je d o bila decembra la ni pelO letalo A300-200 1. mo t o rji General Llcct ric C r650C2. s čimer je bilo izpolnjeno nar oč ilo il. dec embra 1979. Flota Airbusov je o d junija In i do zdaj pri tej dru žb i letel a I X.XOO ur v 14. 700 pos lov ni h po letih . Pov pre če n Ict je traj a l UrD in dvajset minut. zanesljivost leta la pri odp re mi pa je dose(Glasilo J AT)

VČadu sestrelili francoski jaguar v Ča du so 25.januarja sest rdili franc os ko bojno leta lo jag uar.

Pil o t je bilmrLev. T o je spo r oči l o fran cos ko ob rambn o ministrstvo.

Le tal o je zadel a raketa ze mlja-zrak. V prvih ncura dnih komentarji h v Pari zu d o mnevajo. da so ktaloscstrelili libij sk i voja ki . Zaradi sestrelit ve ktala je zasedal v Pari zu vojašk i svet. ki ga je sklica l franc osk i predsednik Fra ncois Mitterrand .

(Arp)

postavi nekak še n pogoj. da mu namreč do vo lim. d a o n pr vi za pusti vagon zalO. ker je zelo viso k in zalO bo lj naroden, d a bi zlezel skozi odprtino. Pri sta l sem na to , ker se m.bil vesel. da mc bo spremljal odločen Č rn ogo rec . Omenil pa se m mu , naj si priskrbi kak šn o vrečo ali kaj podobnega, da na baše vanjo nekaj osebnih predmeto v. Pot em se m ga seznanil s fazami pobe ga, s poudarkom , da bo moral biti pri spuščanju il. va gona č im hitrejši in zelo pazlji v, ko bo .. pri stajal " med tra č nicami. Opozoril sem ga tudi ,w ne va rnost , ki mu preti, če bi se prijel za o dbij ač vago na . Vse mu je bi lo raz um ljivo in jasno, za hva lil se je za nav odila , češ da se jih bo držal. Po pogovo ru z Arsom, me Bran a obvesti, da bo vsak čas napra vljeno o kn o v svo bo do. Ura je že š tiri zjutraj, torej je še do bre pol ure ujetni štva pred men oj, po te m pa usodi naproti ..

Medtem ko sva se še pogova rjala z Arsom, se je nenado ma oglasil kap etan Ilija [Jeretic z bese dami : .. Tudi jaz bi se ti priključ il. če mc vzameš s seboj." Sprva nisem bil nič kaj ",dovoljen s ponudbo, saj moram podučiti novega č lana () vsem v zvezi s pobegom.

K o n č n o sem po pustil. kajti dejstvo je, da je o kno odprto za vse , ki so v te m vagonu . Seveda pa tudi Ilija prosi,da bi rad izstopil iz vagona tak oj za Arsom, češ da je tudi on precej m oča n in neroden tc r se boji hit rosti pri izsk oku. Malce sem ra zmi slil. nat o pa pristal. ugota v lj ajoč . da kompozicija pri vsake m postanku le počasi pridobi va hitrost.

Bran a me pokliče na "slovesno odpiranje" o kna in s kozi odpr itin o vdre rezek mra z zimske noči. Izvrs tn o je nareje no -lahko ga je sneti in zope t zap reti . Ura se bliža po l peti in t oč no oh tem času obču tim o. da vlak zma-

nj šuje hitr ost. Naš vagon preleti postajno poslopje in se zausta vlja dobrih sto metrov dlje . Pos ta vlja nlll se drug za drugim pred .. o kno ", po vrsti tako. kot je bil o d ogovorjeno.

Bli zu so tudi na še stvari . kater e bodo vrgli za

Prototip Hidrokurirja na Donavi pri Zemunu

nami il. va go na. Postajn o pos lo pje je slabo osvetljeno , tudi no benih stra ž ne opazimo, torej za zdaj ni nobenih ovir.

V napetos ti pričakujemo premik kom pozicije. Sledi kratek pisk lokomotive in ko mpoz icija se s tcžavo prične premikati . Čep r av zaje te n, je Arso kot bi mignil izginil il. vagona.

Ilija mu sledi kar uspešno, ko pa pride vrsta na mene, se vse nekako zaplete. Pri plazanju sko zi odprtino se mi zatakne kožni pa s na p l ašču za rob odprtine in jaz se ne morem i zv leči .

Potegnili so me za noge nazaj v no tra njos t vago na , in znova sem sc skušal bo lj natan č n o izvleči . Tokrat se mi je pos re č il o, spustil se m se na vzd o l in skušam s hitrejšim tek o m med vagonoma zmanjšati neva rnost, ki mi preti za-r adi Že znatne hitrosti ko mpozicijc. Uspešno se vržem med tračnicc in mislim , d a se m sliša l tudi kak o je tak oj zatem udarila o b tla moja prtljaga . Za prtih oči in s sklonjeno glavo v sncžno plast posluša m grmenje vagonov nad seboj, ki pos taja vsc močnejše Udarci ko les o b tračni c e mi postaj ajo vse neznosnejši, čas pa vse predolg. Konč no nastopi premor. Privzdi gnem gla vo in v tem i noči zagledam končn e rdeče luči ko,!,pozicije. Oddahnem se, vendar samo za hip. Ze v naslednjem trenutku stopim nekaj korakov naprej in najdem svojo revno prtljago, med katero jc tudi odeja, katere vogal je priše l pod kolo vagona. Vsa s re ča , da se je zgodil o odcji' Stojim in prislušk uj em. V dalji prcd postaj nim pos lo pjem stoji človek s svetilk o. Nekaj časa glcda v mojo smer, nat o pa od ide v postajno poslo pje . Pred pos tav lja m, da mc je opa zil. vendar je to Po lj a k, ki me ne bo prijavil. ampak je samo pri ča mojega pobega .

O b progi se oprezno po mikam pro ti že k ;~ ni ­ ški postaji. Ob na sipu proge opazim ni zko grmovje, med tračnicami pa drugo za drugo najdem prtljago tistih, ki sta pobegnil a prcd ma no . Zadovo ljen sem , da ne sreča m nobencga od njiju, kajti to pomeni , d a sta se uspešno .. pri ze mljila ". Rahlo zažv ižga m v temn o n oč.

~LI'22

Greija bo razveljavila sporazum

z ZDA

Grška vlada bo razveljavila sporazum o letalskem prometu z Združenimi državami Amerike, in sicer z obrazložitvijo, da gre za dokument "enostranskega in kolonialnega značaja ". Sklenjen je bil že leta 1946 in, kot je izjavil uradni predstavnik vlade, daje znatno večje pravice ameriškim letalskim družbam in utira pot .. za invazijo piratskih podjetij". Vlada grških socialistov se z ZDA pogaja tudi o razveljavitvi ali spremembi vseh 108 pogodb, .ki so jih desnič a rs ke vlade in voj aška hunta sklenile kot sestav ni del prejšnjega spo razuma o ameri ških vojaških opo ri ščih v Grčiji.

(Tanjug)

SPOMINI Tišina me obdaja in z nestrpnostjo priča­ kujem njun odgovor. Končno sta drug za drugim pokukala iz gostega grmovja. Vsak si je vzel svojo prtljago in brez besed smo se oddaljili od proge. Hladno je, mi pa smo vseeno preznojeni. Malce dalje od proge smo se zaustavili in se brez besed objeli. Prvi del našega podviga je uspešno končan, vendar moramo čim hitreje proti jugu, v Slovaško, kjer se šele lahko nadejamo zaneslivejše svobode. Do tja pa je še okoli 65 km, to pa pomeni še najmanj 5 do 6 dni pešačenja .

Edini vodnik v tej mrzli noči mi je majhen kompas, ki mu sledimo v smeri juga. Dogovorili smo se, da se bomo ogibali vseh naseljenih krajev, dokler ne bomo ugotovili, kako je z nemškimi postojankami v teh krajih. Poljakom zaupamo, da nas ne bodo izdali, toda kaj, če bi na leteli na nemško patruljo? Toda že prvi dan, to je 16. januarja smo doživeli prve težave . Od daleč smo opazili osamljeno kmečko hišo, se ji približali in vstopili v hlev, v katerem je bilo nekaj krav . Jutro je še precej mračno in nismo opazili, da so v hlevu štirje ljudje, ki nas z izbuljenimi očmi in strašnim vpitjem podijo iz lileva. Poizkušam enega izmed njih pomiriti toda vse zastonj, on še naprej vpije in nas opazuje, nas , ki smo oblečeni v angleške plašče , le jaz sem imel kožnatega .

Pod plašči smo imeli oficirske uniforme s čini jugoslovanske vojske, toda vsega tega ni bilo opaziti. Prestrašil sem se, da neznančevo vpitje ne bi priklicalo v hlev neželjenih oseb, za to sem neznancu zagrozil, da ga bom zadavil. Vprašal sem ga, če ima kaj mleka. Odvrnil je, da ga nima , zato smo se od te hiše hitro oddaljili. Pod nas je vodila zopet proti jugu in tako sm o dočakali prvo jutro v svobodi. Ceprav smo bili precej utrujeni, smo ves dan pešačili, da bi čimveč poti prehodili podnevi . Med potjo smo srečevali posamezne kmete, a se z njimi nismo spuščali v pogovore, pa tudi sami

nas niso zaustavljali. Na nekem pobočju pa smo srečali nekega "gospoda", ki nas je sumljivo pogledal in vprašujoče dodal : "Vi ruski parašutisti?" Nismo mu odgovorili, samo podvizali smo se, da nam se ne bi dogodil o kaj nepredvidenega.

Hodili smo že nekaj dni in se pričeli vzpenjati po hribovitem predelu. Neko noč smo okoli polnoči izčrpani prišli do hiš. Potrkali smo na prva vrata, prikaže se mlad moški, ki se nas ustraši in nas roti, češ da ima mlado ženo in otroka, zato nas ne more sprejeti pod streho. Prestrašen nas vpraša, če nas je kdo videl. Na naš negativen odgovor nas povabi v hišo . Ugotovimo, da je govoril resnico, zato mu z zaupanjem zastavimo nekaj vprašanj, med drugim tudi, kje so najbliže Nemci. Prespimo na slami , po dogovoru nas pa še pred zoro odpelje iz vasi. Okoli šeste ure odrinemo in se že po kratki poti pričnemo pomikati skozi neko sotesko. Sneg je vse višji in peš ne bo šlo več dolgo, zato si bomo morali omisliti kakršnekoli smučke. Okoli poldne, za gledamo osamelo domačijo. Brez strahu, kajti ta je nekje zunaj naseljenega kraja, se napotimo v hišo. V njej je bilo polno otrok , domačin pa prijazen Poljak , ki nas je takoj povabil v hišo.

Kar tri dni smo se zadržali v tej hiši. Gos podar je izvedel vse o našem podvigu in nam predlagal , naj nadaljujemo pot na smučkah. Tudi smučke nam je priskrbel, niso bile sicer ne vem kako ugledne, vendar nam bodo koristile. Deretic, ki je prvič v življenju nataknil smuči , se nikako r ni mogel ,.stabilizirati '·. Prijaznega domačin a smo nagradili za usluge, on pa nas je seznanil s krajem , kjer smo bili in nam dal napotila za najboljši prehod meje v Slovaško. Poslovili smo se in pot nas je vodila vse više \' hrib. Da bi oba prijatelja, ki ni sta bila vajen a smuči, laže sledil a moje mu tempu , sem jima delal pot oz. s mučine v snegu. Po časi sta mi sledila.

Ob otvoritvi VIII. kongresa OSTIV Junija 1960 v Gurzenlchu pri K61nu - v sredini CIJan s srebrno plaketo

L _

.'-

•

LGL~e.en5~"'..r "" . _ ~ .5· hp (429· kW) Hispano-SulZ8 9Va

-

witL .

4 ,-

c roundeu wlngtlps. c urved new wide-tra e k landtn g

99 mph (160 km /h): c rui sing s peed 90 mph (145 km hI: ser vice ce dlOg 12.795 ft (3900 ml: range 367 ml!es

History and Notes During 1946 the Yugo<:Jav :llf fnrce organized a competitIOn for the design of 8 two-seat tr s ln e r sllItable for both clvii and mlhtary use. The winner of thls competilion was Boris Cijan and the resulting Cijan C-3 Trojka. built by the Government Factorles. W8S first Hown as a in lete 1947 low -wing monoplane cons tru ction. It had landmg gear, an accommodatlng a

pilot and pupil lpassenger in side-by!'lide seats and wes powered by a Walter Mikron II engme. In 1953 an improved vers ion, with revised canopy and lO,l)· hp (7S·kW) Walt er Minor 4·111 engi ne. entered produ ction ,

(590 km)

Weight s: empty 827 lb (375 kg L maximum take-oft l.J;j:.! lb (6V4 kgJ Dimen s ions: spa n 34 ft5. ln (lO .50 ml: length 29 rt 0+ 10 (885 ml: height 6 ft IQ-1m (2. 10 ml: wmg area 166.85 sq ft (15.50 ml)

Specification

~~:~~~i:~st~a~nuetiJb~h;~~~~:~) Wal t er :vIIkron II 4-cyhnder inverted ini ine plston englne.

Performance: mar.imum speed

Simple butwell suited to the capabilities of the renasceni Yugoslav aero industry and the needs of the youthful Yugoslav 'ir force , the Cijan C-J Troika tr.iners w.r. cost-.H.ctiv8 aireraft.

work was resumed as a nationa li zed industry . The first product of indigeno us design was the 8-49 singleseat fighter. basical1y a redesign of

za A-320

Pa se je zgodilo, da ju dlje časa ni bilo za menoj, zato sem sam nadaljeval pot do prvega primernega prostora za počitek. Znočilo se je že, a mojih prijateljev od nikoder. Neizkušena na smučkah sta namreč opešala in se sklenila vrniti nazaj k tistemu gospodarju, ki nas je oskrbel s smučmi. Med potjo pa sta naletela na nekega tihotapca, kateremu sta ponudila "cekin", če bi ju prepeljal čez mejo vSlovaško.

Dobra nagrada ga je odobrovoljila in vodil ju je po neki bližnjici proti meji in jima naročil kako in kje naj nadaljujeta po\. Srečno sta prešla mejo in se tam priključila slovaškim partizanom.

Po poročilu Airbus Industrie ima ta proizvajalec 88 naročil in opcij za svoje letalo A320. Air France je naročila 25 letal, 25 pajih je rezervirala, Air Inter je naročila 10 in rezervirala 10 letal, British Caledonian je naročila 7 in rezervirala 3letala, Ine x Adria pa je naročila 5 letal in 3 rezervirala. Do zdaj še nobeno letalo, ki bi ga izdelovala družba izven Amerike, ni imelo toliko naročil še pred začetkom proizvodnje.

(Glasilo JAT)

Moja nadaljnja pot pa ni bila tako srečna.

Okoli poldne naslednjega dne sem navede prekoračil slovaško mejo, vendar pa, ker je bila na tem mestu meja izkrivljena, imela je namreč nekakšen žep, sem čez čas znova prišel na poljsko ozemlje. Opazil sem neke gozdarje, a se jim nisem mogel več izogniti, to paje bilo usodno za mene. Prijeli so me, bili so sodelavci okupatorja in so me na sankah odpeljali v nemško žandarmerijsko postajo. Nemci me niti zaslišali niso pošteno, celo spanje in hrano so mi privoščili, naslednji dan pa so me odpeljali v okoli 20 km oddaljeno mesto Gorhce, kjer so me predali gestapu. Ob sprejemu so mi dejali, da se iz te "ustanove" še nihče ni vrnil živ. To me je seveda presunilo in resno sem pričel razmišljati o moji usodi. Ker so takOJ ugotovili, da sem vojni ujetnik, so me še tisti dan predali vojni policiji, ki me je v spremstvu dveh oboroženih policistov odpravila z

V svetovni ilustrirani enciklopedlji letalstva je objavljena tudi eljanova Trojka, ki jo zlasti povojni piloti dobro poznajo

88 naročil

Z velikim zadovoljst,vom sem v zadnji številki revije "Krila" prečital o akciji. ki jo je sprožil ZLOS, da se izda slovenski priročnik za jadralne pilote. Pozdravljam hvalevreden korak. ki pa predstavlja resno delo vseh sodelujočih v realizaciji te zamisli. Skupini avtO/jev posameznih poglavij bi svetoval. da temeljito razmislijo o tem, da bo vsebina prii-očnika vsebovala čimveč snovi. ki je potrebna za napredek jadralnega letalca.

Sodelujočim želim veliko uspeha! prof dl'. inž. Boris Cijan

vlakom v Strasbourg Fort l:3ismark v O!lag Xlll b k mojim prejšnjim prijateljem. Najprej sem dobil pet dni zapora v samici, nato pa so me priključili ostalim ujetnikom ... " Tako se je končala Cijanova desetdnevna svoboda. V Strasbourgu pa je naš slavljenec imel priložnost opazovati močan letalski napad ameriških bombnikov, ki so uničevali mesto Munchen. Ta napad pa je bil za Cijana, kot je rekel sam .. najlepši letalski miting, ki sem ga videl v življenju ... " Ob koncu leta 1944 je bilo taborišče, v katerem je bil Cijan, zopet premeščeno in sicer v Pomeranijo, v Barkenbriigge, kajti fronta se je zopet zelo približala. Januarja 1945, ko je bila usoda tretjega rajha že zapečetena, so se morali vojni ujetniki peš umikati proti zahodu. Naš slavljenec pa se tudi tokrat ni želel pomiriti z usodo. S kapetanom 1. razr. Brano Zotovičem sta se skrila v neko šupo, kjer sta dočakala noč. Zjutraj je bilo taborišče že prazno in nezastraženo. Napotila sta se proti vzhodu Rusom naproti. Že venem dnevu sta prišla z njimi v stik. V dobrih dvajsetih dneh pa se jima je v nekem improviziranem taborišču priključilo še okoli 80 ubežnikov. Organizirano so se na čelu s polkovnikom Vjekoslavam Kolbom meseca februarja 1945 srečno vrnili v domovino.

Cijana so takoj poklicali v štab 6. skupine letalskih divizij in ga postavili za načelnika tehnične službe, tu je ostal do jeseni leta 1945, nato pa je postal prvi upravnik VOc. Leta 1946 je bil kot letalski major-pilot demobiliziran in nastavljen v službo v VTI, dislociran pa v tovarni Ikarus pri gradnji letal "Aero Il." Pred nekaj leti je bil Cijan upokojen . Vse do upokojitve je bil profesor na tehnični fakulteti v Beogradu, še prej pa se je aktivno udejstvoval v aeroklubu v Zemunu kot učitelj letenja.

Njegova pomoč v letalski zvezi je bila izredno koristna, žal je odgovorni niSO znah vsestransko izkoristiti. ln čeprav je ogromno prispeval za napredek jugoslovanskega jad~ rainega športa, so ga, žal, nekaten odgovorni tako pozabili, da ga ne pokhčejo niti na pomembne letalske proslave in manifestacije, katerih bi se prav gotovo udeleŽIl. • GUSTAV AJDlC

V iskanju najboljših rešitev, kako premostiti energetsko krizo tudi v športnem letalstvu, iščemo ° najrazličnejše rešitve kako bi najceneje izpolnjeva li svoje naloge .

V času seminarja upravnikov in mehanikov letalskih šol v Portorožu je avstrijski proizvajalec HollIllan predstavil svoje jadralno letalo z motorjem HJ60IMONA. Letalo lahko skuži za šolanje in urjenje jadralnih pilotov, kakor tudi za vadboniotornih pllo'tov, saj je · ktenje zaradi majhne potrošnje goriva in enostavnega vzdrževa nja izredno ceneno . Letalo je plastično, z v/ met nim podvo/.jem , podobno motornemu ktalu in zelo enostavno upravljivo. Tisti, ki so ga preizkusili menijo, da je v/oraku odličnoupravljivo in enostavno za pilotiranje. Kabina je dok aj udobna, z dvema sedcže ma , opremljena z vse mi pilotskimi instrumenti in instru ment i I.a kontrolo delovanja

motorja. Vgrajeni so tudi radionavigacijski instrllmenti z responderjem. Letaloje izredno praktično za ra zstav ljanje in prevoz. Pri razstavit\'i letala , ki je izredno cnostavna, sta potrebni dve osebi . Krila sc s posebnim sistemom pritrdijo ob trupu in takn je ktalo pripravljeno za tran sport, ki jc možcn po lastncm pmlvo/.ju, s priklopom na vkčno HI/i lo. V letalojc vgrajcnmotor tipa L1MI3ACH L 2()()() EH II X() PS moči, z dvokrako plastično eliso s sprcmc' njljivim korakom .

Lctalojc izdelann v več i/\'cdbah , edo strikrako eliso s spremenljivim korakom.

Cena ktala VOdinarjih je okrog 4,()()().()()(), kar je sicer prceej, vendar bi bila pri izračunu pnrabe goriva - gorivo je aVlOmobilskn - in pri cnnstavnem obratovanju ta cena v ktalski šnli kmalu pokrita.

ADOLl · ŠUŠTAR

Po Bend!ovl razlagi so si Suitar in kolegi temeljito ogledali kokpit in celotno letalo, ki je takole prikupno stalo na portoroiki stezi (Foto: Jurij Pestotnik)

~ LETALSKI

VESTNIK

Organizacijsko glasilo PS ZLOS *Ieto IX. *številka 2. februar 1984

Kaj smo sklenili v Portorožu ZAPISNI K seminarja upravnikov, mehanikov in ostalih strokovnih delavcev ZLOS, ki jc bil v času od 19. do 22. januarja 1984 v Portorožu.

Prisotni: AK AJDOVŠČINA Lorencon Edvard , Štokelj Stojan, ALC-Lesce - Kadunc Bojan, Hladnik Vojteh, Bunčič Drago, AK CELJE Karner Peter, Gajšek Franc, AK LJUBLJANA - Pire Marjan, Janežič Franc, Le MARIBOR - Erjavec Rudi, Vrečko Edi, Majconovič Zvonko, AK MURSKA SOBOTA Petrovič Stanislav, Brodar Franc, Pfajfer Vlado. DLC NOVO MFSTO Kos Slavko, Nahtigal Božo, AK POSTOJNA Jaklič Franc. Širea .Jože, Podbevšek Jancz, OLC PORTOROŽ Ličer BenJamin, Marjanovič Vlado, AK PTUJ Čuček Ivan, TOPIČ, AK SLOVENJ GRADEC Tretjak Alojz, AK VELENJE Leskovšek Marko.

DAG L ,,13 LOK [" - Krivenko Taras, AK TOLMIN - Bajc Bogomir, DS pri PS ZLOS - Bitenc Mirko , Bi/ilj Stanc in Blclar Jancz.

Ostali lunanji sodelavci in gostje, ki so bili prisotni na seminarju in pri dogovorih: Gojčič Aloj/. - prcdsednik PS ZLOS. Stepančič Peter sekretar PK VSJ, Isakovic Miroslav, Ivaščenko Gligor SVI ZKPZ. tov.

Vidmar - TEH. MUZEJ Slovenije, Turk Janez - V. P. 2050 Ljubljana, Pestotnik Jure - V. P. 3363, Čeravic Savo, Rajic Milenko - V. P. 6537 Zadar, Ajdič Gustav -:- preds. prop. kom. pri PS ZLOS, Suštar Adolfpreds. teh. kom. pri PS ZLOS, Golob Rok - preds. športne kom. pri PS ZLOS, Primožič Milan RKPZ, predstavnik ACR VP Ljubljana, tov.

Ferlan metco. služba Brnik in predstavniki firme OFAG iz Avstrije.

Seminar je potekal po programu seminarja, obde lane so bile vse strokovne panoge, ter sprejet program dela La leto 1984 z določcnimi zaključki 7.a posame7l10 dejavnost.

Strokovn i program posamell1ih letalskih šol za let o 1984 je na tabelah v prilogi tega zapisnika ..

- V uvodni besedi je tov. Gojčič Aloj7 , izčrpno semanil vse udeležence seminarja o družbeno ekonomskih in političnih odnosih doma. v sosednjih deželah. ki mejijo z nami in v svetu.

Opozoril je na težavne ra/merc gospodarjcnja \ vsesplošnih stabililacijskih naporih in s tem tudi na tcžave, ki jih bomo imeli pri reali/aciji našega prog-

Predsednik Alojz Gojčič med uvodnim nagovorom (vse slike v Vestniku je posnel Jurij Pe,s totnik)

rama v letošnjem letu. Poudaril pa je, da nobena težava ne sme vplivati na VARNOST letenja, ki mora biti boljša kakor v preteklem let u.

ANALIZA NESREČ V LE-

TU 1983 Podana je bila ana liza nesreč in poškodb letal v letu 1983, ki so se zgodile v naših letalskih šolah. In špektorji SVI-ZKPZ, pa so seznanili udeležence L nesrečami, ki so se zgodile v drugih republikah in podali analizo inspekeijskih pregledov naših letalskih šol v času letalske seLOne I oceno dela. Splošna ocena jc, da se je delo in s tem tudi varnost letenja, bistveno izboljšala v odnosu na predhodna obdobja, vendar se s temi ugotovitvami ne smemo zadovoljiti. Pri našem delu imamo še vedno preveč napak in neorganiziranosti pri vodenju letenja.

Dogovor za bodoče delo na osnovi ugotovitev - \' zimskem času moramo organizirati utrjevanje teoretičnega znanja pilotov. Vso pOlOrnost posvetiti poznavanju eksploatacije letal in izrednih postopkov v sili, - poostriti oz. striktno moramo izvajati splošno pripravo za letenje, ugotovljeno je, da se celo predpoletni pregledi letal ne vršijo v vseh letalskIll šolah, - po 12. členu Zakona o zračni plovbi so bile vse letalske šole dolžne formirati komisije za varnost, a le te ne delujejo povsod. V letu 1984 morajo te komisije v vseh letalskih šolah delovati s polno odgovornostjo.

- ugotovljeno je bilo, cia je znanje kandidatov za nove učitelje letenja na izpitih porazno . V prvi vrsti so la to odgovorni upravl1lki letalskih šol, ki pošiljajo nepripravljene kandidate na izpite. V bodoče naj se v vsaki letalski šo li določi učitelj, ki bo prevzel

mentorstvo nad kandidatom za novega učitelja in bo odgovoren za njegovo pripravo, - obravnavano je bilo delo Komisije za nesreče v preteklem letu in na osnovi ugotovitev je bilo sklenjeno sledeče ;

a) klub kjer se je zgodila nesreča takoj o tem obvesti ZKPZ in ZLOS, b) klub pokliče člane komisije za raziskavo nesreč, ki so v naši pristojnosti iz seznama članov Komisije za nesreče pri PS ZLOS. c) član komisije na osnovi ugotovitev izdela predpisano dokumentacijo katero je klub dolžan takoj dostaviti na ZKPZ (12. čl. ZZP).

Komisija za 1984

nesreče

za leto

Jakšic Andrija Glinšek Drago Lorencon Edvard Štular Bruno Hladnik Vojteh Vules Milivoj AK Ptuj Kolarič Kost ja Šuštar Adolf DLC Novo mesto Pekolj Iztok Ajdič Gustav AK Ljubljana Pipan Janez Brezar Janez OS - ZLOS

LC Maribor AK Celje AK Ajdovščina ALC Lesce

- za vse zgoraj navedene dogovore so v prvi vrsti odgovorni upravniki letalskih šol. PRIMARNA naloga vseh

upravnikov v času letalske sezone pa je ORGANIZACIJA in SKRB ZA VARNOST LETENJA.

MOžnosti letenja tujcev v centrih ZLOS Podana je bila vsestranska informacija o dosedanjih naporih ZLOS in RKPZ. da dobimo soglasja od pristojnih organov za letenje tujih pilotov, ki bi želeli leteti na naših letališčih. Če dobimo soglasja za nudenje uslug tujim pilotom. moramo biti za prevzem tega dela organizacijsko pripravljeni in zato je bilo dogovorjeno sledeče; Potencialne letalske šole, ki bi glede na svojo opremljenost in kadre lahko nudile te usluge so sledeče; Jadralno letenje - sprejem tujih jadralcey ALC Lesce, LC Maribor, Ajdovšči­ na, Murska Sobota, Slovenj Gradec in Ptuj.

Motorno letenje - sprejem tujih letal ALC Lesce, Ajdovščina, Murska Sobota, Velenje, Celje, Slovenj Gradec, Ptuj in Bovec.

Padalstvo - skakanje tujih padalcev ALC Lesce. LC Maribor, Murska Sobota, Ptuj, OLCPortorož in Bovec.

Vse .navedene letalske šole morajo najkasneje do 10. februarja 1984. poslati na ZL.OS pismena soglasja, da so pripravljene prevzeti nudenje teh uslug tujim pilotom.

- .. Ček liste" o pogojih oz. krite-

rijih. ki jih mora izpolnjevati letalska šola za sprejem tujcev izdela ALC Lesce. ALC tudi izdela cenik uslug za tuje letalee, ki mora biti v vseh letalskih šolah enak oz. enoten.

Za prelete tujih motornih letal na naša letališča oz. sprejem le-teh, pa moramo predhodno rešiti sledeče; - vse letalske šole morajo izdati uradni dokument o odprtosti letališča (o tem obvestiti AKL LjUbljana . Maribor in Portorož). V tem času mora biti na letališču oseba, kije pooblašče­ na za sprejem tujega letala; - vse osebe, ki sprejemajo tuja letala morajo dobro poznati angleško proceduraino konverzacijo. V zvezi s tem je bilo dogovorjeno. da se na letališču Brnik organizira seminar. katerega sklicatelj bo AKL Ljubljana-Brnik. (seminar bo za jadralne in motorne učitelje, določene za sprejem tujih letal oz. letaleev), - vsaka letalska šola mora imeti zadostno število AlP kart naših letališč. za tuje pilote, ki preletajo na druga letališča.

- od AKL LjUbljana smo opozorjeni. da aerodromske zone Brnik veljajo za vse letalee, t udi za tuje.

Dogovor o zonah z AKL Brnik imajo vse letalske šole in je veljaven tudi v bodoče; - letališče

Bovec mora kot potencialni kandidat za opravljanje tega dela predhodno rešiti kadrovsko vprašanje vodje letenja. a predvsem vprašanje radijske zveze na letališču z letali v zraku.

JADRALNA DEJAVNOST Osnovno šolanje učencev v jadralnem Icotenju in s tem tudi kandidatov za SROA v let u 1984 je v.okviru potreb šolanja novih kadrov. Solanje bo v internat ib posameznih letalskih šol, edino Celje in Velenje bosta tovrstno šolanje imela združeno.

Osnovno šolanje s pomočjo vitla bodo imele: Murska Sobota (TO ST), Celje-Velenje (TOST -dogovor z M. Soboto), Ajdovščina (Herkules), Maribor (Herkules). AK Slovenj Gradec je planiral šolanje na vitli TOST, vendar je v tem letu ne dobi,od AK M. Sobota.

V zvezi z uporabo vitle TOST, ki je v Murski Soboti, a je last KR V je bilo dogovorjeno: - vitlo se ne sme uporabljati za nikakršno klubsko šolanje vse dotlej, dokler se ne konča internat pogodbenega šolanja učencev; - primopredaja vitle se izvrši v M. Soboti. Pogoj za prevzem vit le je izšolan upravljalec vitIc s podpisanim pooblastilom za to delo; - dogovorjena cena za uporabo vitle TOST v letu 1984 znaša 150.- din za štart; - Murska Sobota je dolžna voditi na posebnem kontu prihodke in odhodke za vitlo TOST. Na kraju se70ne se napravi obračun in dogovor je, da klubi, ki so uporabljali vitlo,doplačajo event. presežek od bod kov nad prihodki.

Taborjenja jadralnih

pilotov

ZLOS V letu 1984 klubi ne načrtujejo taborjenj svojib članov v Subotici in Titovi Korenici. AK Ptuj planira taborjenJe svojih pilotov v ALC Lesce - alpsko jadranje. Za toakcijo se oba omenjena kluba dogovarjata medsebojno.

Podana je bila informacija o

možnosti taborjenja na novemu letaCerknica. Vsi dogovori v zvezi s taborjenjem na tem letališču morajo potekati preko ZLOS. lišču

Mladinsko republiško jadralno prvenstvo in pokal "B - 4" Organizator tekmovanja bo OLC Novo mesto ob pomoči ZLOS. Tekmovanje bo v času od 11. do 14. maja 1984. Rezervni dan je 15. maj.

- Pravilnik tekmovanja ostane enak kakor preteklo leto in mora biti dostavljen letalskim šolam najkasneje do 11. 4. 1984.

- Predračun stroškov tekmovanja OLC dostavi ZLOS, da na njegovi osnovi jadralna komisija določi višino kotizacije za tekmovalno ekipo.

- ZLOS dostavi v Novo mesto 2000 kg goriva B - 80 za to tekmovanje in da soudeležbo za pokrivanje org. stroškov v višini 50.000.- din.

- OLC je dolžan do 1. 3. 1984. dostaviti ZLOS dodatne obratne točke, da se pravočasno dobi soglasj e za slikanje iz zraka.

- Letala za vlek s pilotom za to tekmovanje dajo: AK Velenje letalo LC Maribor letalo' AK Ajdovščina I letalo - Predvideno število tekmovalcev - udeležencev tega tekmovanja: AK Ajdovščina I letalo A Le Lesce 3 letala AK Celje 2 letali A K LjUbljana 4 letala LC Maribor 4 letala 2 letali AK M. Sobota OLC Novo mesto 5 letal I letalo AK Postojna 3 letala A K Slovenj Gradec A K Velenje 2 letali Skupaj: 26 letal

Republiško jadralno prvenstvo Organizator tekmovanja je AK Celje ob pomoči ZLOS in bo v času od

18. do 26. maja 1984.

- Osnutek pravilnika za to tekmovanje izdela AK Celje, a dokončno ga oblikuje in potrdi jadralna komisija pri PS ZLOS. - Pravilnik tekmovanja mora biti poslan vsem letalskim šolam najkasneje do 18. 4. 1984.

- A K Celje je dolža n do 1. 3. 1984. dostaviti ZLOS seznam dodatnih obratnih točk. da se pravočasno zagotovi soglasje za slikanje iz zraka.

- Višino kotizacije za tekmovalno ekipo določi jadralna komisija pri PS ZLOS na osnovi stroškovnika, ki ga dostavi AK Celje.

- ZLOS dostavi za to tekmovanje v Celju 3.000 kg aviogoriva in prispeva za organizacijske stroške 50.000.dinarjev.

- letala za vlek s pilotom za to tekmovanje dajo sledeči klubi: LjUbljana I letalo V-53 Maribor I letalo V-53 I letalo V-53 M. Sobota OLC Portorož I letalo V-53 Ptuj I letalo V-53 Velenje I rezerva - Predvideno število udeležencev - tekmovalcev Ajdovščina 2 letali ALC Lesce 6 letal Celje 7 letal Ljubljana 5 letal LC Maribor 4 letala Murska Sobota 2 letali OLC Novo mesto 4 letala Postojna 3 letala OLC Portorož I letalo Ptuj 3 letala Sloveni Gradec 2 letali Velenje 3 letala Skupaj: 42 letal

Državno jadralno prvenstvo To tekmovanje bo organizirano v od 7. do 16. junija 1984. Kandidata za organizacijo tega prvenstva sta AK Banja Luka in AK Murska Sobota. Sprejet je bil sklep, da mora PK VSJ javiti svojo odločitev o organi/atorju tekmovanja do 15. 2. 1984.

Po tem terminu Murska Sobota organizacije ne sprejme.

- Pravilnik tekmovanja in ostala določila v zvezi s tem tekmovanjem izdela jadralna komisija pri LZJ. - ZLOS se tega tekmovanja udeleži s selekcijo po določilih tekmovalnega sistema. sprejetega na ravni republike.

- ZLOS plača udeležbo kotizacije za člane naše selekcije v višini 100.000.- din. času

Evropsko jadralno prvenstvo klubski razred

A. Šuštar med razlago o napakah na letalu Utva-75

Organizator tega tekmovanja je ALC Lesce in bo l ' času od 30. 4. do 13.

5. 1984, , tem, da jc od 30. 4. do 2. 5.

1984, uradni trening tekmovalcev.

Izpiti za dovoljenja jadralnega pilota in pooblastila Spomladanski izpitni rok - termin 15.-17.6. (22. -24. 6. rel. ) - organizator: Slovenj Gradcc Zadnji rok za pošiljanje prijav in taks na ZLOSje: 15.5. 1984!!!

Kandidat za organinlcijo "pitov ta UČiTELJE v tcm roku je Ol.e Portorož.

Jesenski izpitni rok - termin 21. do 23. 9. 1984.

- organizator: LC Manbor Zadnji rok la pošiljanjc prijav in taks na ZLOS je 21. 8. 1984.!!!

KaDdidata la organi/acijo i/pitov la UCITELJl: v tcm roku sta: DLC Novo mesto in LC Maribor.

Ostali dogovori in vprašanja v jadralni dejavnosti - Na postavljeno vpra,anje ~aJ JC radIjskimi postajamI /a Ictala, ki jih JC v letu In3 nabavljal VS.I prcko SSNO. smo dobili slcdečc pojasnilo: Od cca 200 naročcnlh postaj bil vcrjctno nabavljcnih od SOdo 60 kom.

Ccna postaJc bo okoli 120.000.- dIn. ralllelilnik po rcpub!Jkah narcdl PK VS].

- Dogo\'orjeno je bilo. da Illorajo vsc letalske šolc v času sC/one delatI na frekvenci 123,5 MH/, Ic Ictalskc ,olc, ki imajo dvc ali več Icmcljskih postaj smcjo na cni od njIh delati na drugIh frekvencah s svojimi pilotI. - PO'>lavljeno je bilo v pra,anJc rCviliJ na letalih "Blani~ ", le te so pos· tale v ČSSR silno drage. O tcm JC tO\.

Lorencon i,črpno seznanil "sc uddciencc s postopki ln prcdplSanlmi normati" Ja to Ictalo Ol. dcli Iln revlllji letala. Ta dela bi sicer lahkoddala ncka naša organilaci.1a. vendar bl \'''1; dele, kI se morajo pri reviliJI Illenjati. morali uvollti il ČSSR. Pri rcvi/iji Čehi vse vitainc delc rcntgcni/irajo. poscbno so tu občutljivi prikljuckl na letalo la letenje 1 vitiom. V IVCII s tcm je bilo dogovorjcno. da ZI OS laprosi '" pI,meno Informacijo RZ "Zmaj" Lagrcb glede revizij letal "BlatnI!..".

- Dogovorjeno jc bilo, da na.! Jadralna komISija pn PS ZI OS imcnuJe republiškega trenerja la jadralnI šport. Rav no ta ko jc bilo dogovorjeno. naj 'e na prv i scstanck jadralne komIsije vabI tudI prcdscdnika strt)kov ne kom"ijc la prosto letenje laradI uskladitvc športnih programO\ la letošnje leto I vidika VARNOS'II LI 11 :NJA. 1

- Na tem tekmovanju lahko sodeluje Rekip iz S fR]. Državna repre7cntanca je 4 - 5 član;ka in sprejet je bil dogovor, da do dovoljenega števila ekip da ZLOS svoJe tekmovalce in la njIh plača kotizacijo, ki znaša 25.000.din za tekmovalca.

- Letala I.a vlek na tem tekmovanju, s pilotom.

1. Vse letalske šole, ki imajo 21etali UTVA - 75 dajo I letalo 2. Aeroklub Ptuj da I letalo.

Dogovor sprejet za letala UTVA - 75, kijih bodo klubi dajali za vsa jadralna tekmovanja v letošnjem letu.

- Vsi piloti vlečnih letal morajo biti Izkušeni v vleki jadralnih letal in I zadostno trCnaLo do prihoda na tekmovanje.

- Dogovorjcna cena 7a letalo V53, ki jo organiJator tekmovanja rcfundira klubu lastniku letala, maša la leto 1984. 1.500.- din za uro letenja.

- Poleg plačila resurza je organi/ator tekmovanja dolžan izplačati pilotu dnevnico v višini 400.- din in

mu nuditi hrano in stanovanje za časa tekmo\'anja.

- Če klub pošlje na tekmovanje drugo vlečno letalo namesto UTVE 75, se resurs ure letenja plača po dogovorjeni ceni za UTVO - 75.

Ostali mednarodni jadralne dejavnosti

program

Predstavnik VS] informira udeležence, daje nacionalni aeroklub francije organinltor Evropskega prvenstva v standardnem razredu. Tekmovanje bo v času od 22. Junija dalje.

Mnenje vseh udelcžencev je, da ,e tega tekmovanja moramo udeležiti, vendar la to pride, poštev edino jadralno ktalo DG - 300.

- Predlaga se, da ZLOS pošlje na osnovi reprocitete klub - klub par tekmovalcev - reprczentanto, v Rieti-Italija (Icta 1985 S] P). Iste možnosti so 1 Madžarsko (la to je zainteresirana M. Sobota. a ZLO Vojvodine lO že par let prakticira).

- Materiale o možnosti i7mcnjave jadralnih pilotov na osnovi reprocitete VS] pošljc na ZLOS, da se posredujejo letahkim šolam.

-

Predstavnik meteorološke po-

staj~ letališča Brnik tov. rerlanje se/-

nanil udeležencc o svojcm do lgoictncm metcorološkem opalovanju vrem~na, apliciran o na jadralno leteniC Ol. , tej panogi doseganja vrhuns~ih rClultato\. Na osnovi svojih dognanj nam je podal nekaj sugestij, kako bi lahko Iclo hitro ilboljšali kakovost letenja.

Prvo njegovo lapažanje je, da naši piloti nenavadno slabo poznajo meteorologijo, kar se odraža na naših doscžklil, ki so skromni glcde na IetenJc. Predlaga, da ta predmet predavajo mctcorologi in da ta predmet v novem učbcniku, ki sc pripravlja, obdela in napišc mctcorolog. V Iveli I vsem tem in brc/plačno pomočjo, ki nam jo nudi na tcm področju metcorološka postaja Brnik . .Ic bilo dogovorjeno: - Po dogovoru s tO\. rerlanom se prcd letalsko sC/ono organizira na letališču Brnik predavanje 7a \·se jadralnc pilote ZI OS, prvenstvcno naj bi bila udeležba učiteljev letenja obve7lla.

- Na letališču Brnik \ meteorološ~i postaji naj bi se formirala centralna knjižnica tO\Tstne literature s čital­ nico. Tu sc apclira na ''>e klube in pilote, ki imajO kakršnokoli meteor.

Itcraturo (našo ali tujo), da jo odstoJljo knjižnici.

- Vsako našc letališče naj bi oprenili s t. im. meteorološkim zaklonom , najosno\,l1cj~il1li opu/oval nimI inst' umenti. Z metcor. podatki il naših leališč bi nam po,>wJa Brnik lahko daja-

la veliko točnejše prog nOle Ol. nam olajša la letenje-pre lcte.

- Vse Ictalske šo le, ki uporab ljajo usluge metcor. postaje Brnik, opozarjamo na sledcče: 1. Podatl.i la tekočI dan se dobijo dnemo po 8 uri. Vsak pilot, ki sprašuje la podatke naj ima metcorološki vpraša lni k formu lar, ki je bi l objavljen v reviji KRILA junij-julij 82.

2. Prognw,tične podatkc pa lahko dobite vsakodnevno po 12. uri.

- Seznanjeni smo bili tudi o možnostih koriščenja komercialnih teleprinterjev za meteorološke podatke iz t. im. "meteor. bank podatkov". O uporabi telepnntcrjev v te namcne bodo upravniki podrobneje seznanJeni na seminarju, ki bo organiziran na Brniku.

- Katalog - dešifrant podatkoV, ki jih bomo dobili steleksom ra7mno7i ZI.OS in ga pošlje vsem letalskim šolam.

Strokovni dogovor o eksploataciji letala Utva -

:;trokovni dogovor z upravniki letalskih šol

75

MOTORNA DEJAVNOST Po programu dela te dejavnosti bomo v letošnjem letu šolali 19 učencev začetnikov. Število je realno glede na kontinuiran razvoj te dejavnosti. Vendar so bili vsi upravniki ponovno opozorjeni na dogovor 07. sklep PS, da moramo vsakega učenca izšolat i do dovoljenja v dveh letih.

Večina letalskih šol bo svoje učence šolala v lastnih internatih 07. bo po medsebojnem dogovoru združeno šolanje dveh šol.

Vse internate učencev so letalske šole dolžne prijaviti ZLOS-u in na ZKPZ.

Pri šolanju začet ni kov pa se nam postavlja vprašanje stažiranja kandidatov za učitelja letenja. V letošnjem letu bo polagalo izpit 10 kandidatov, ki bi morali po obstoječih zakonskih določilih izšolati 30 učencev začet ni kov .

V zvezi s tem so bili podani naslednji predlogi: - da se stažiranje uČiteljev podaljša na dve leti; - da se zmanjša predpisana norma treh učencev na dva. ki ju mora kandidat za učitelja izšolati v toku stažira nja .

Republiški aero-rally Tekmovanje bo organizirano v času od 22. do 24. 6. 1984. Organizator tekmovanja bo AK Velenje ob pomoči ZLOS. Pravilnik in vsa ostala določila v zvezi s tekmovanjem izdela in določi motorna komisija pri PS ZLOS. Tekmovanja se bo udel ežilo sledeče predvideno število letal : AJDOVŠČiNA - 2 letali ALC Lesce - 2 letali CELJE - 2 letali LJUBLJANA - 2 letali MARIBOR - 3 leta la MURSKA SOBOTA - 2 letali DLC NOVO MESTO - 3 letal a POSTOJNA - I letalo PORTOROŽ - 2 leta li PTUJ - 2 letali SLOVENJ GRADEC- 3 letala VELENJE - 2 leta li Skupno: 26 letal

Republiško prvenstvo v akrobatskem letenju Tekmovanje bo v času od 25. do 27. avgusta 1984. Organizator tekmovanj a boaeroklub Ajdovščina. Pravilnik in vsa določila, vključujoč višino koti zac ije, določi komisija la motorno let e nje pri PS ZLOS.

Jugoslovanski aero-rally Seznanjanje z odpravljanjem napak pri letalu Utva-75

Razlaga

tehničnega

oficirja VVA o

načinu

polnjenja noge letala

Tekmovanje bo v ča~u od 2. do 6. junija 1984. na ruti Banja Luka - Drvar - Cakovec - Ptuj (laključek /

aeromitingom). Organizator tekmovanja je VSJ. Posadke za udeležbo na tem rallyju na osnovi določil pravilnika imenuje motorna komisija pri PS ZLOS na osnovi veljavnih določil tekmovalnega sistema v Sloveniji.

Državno prvenstvo batskem letenju

v akro-

Tekmovanje bo v času od 2. do 9. septembra 1984. Organizator tekmovanja je VSJ, potekalo pa bo na letališču Ohrid. ZLOS se bo tekmovanja udeležil ze kipami po določilih tekmovalnega sistema v Sloveniji.

Ostala klubska-medklubska tekmovanja, ki jih načrtujejo klubi Rally od Rally torož Rally torož -

.. Alpe - Adria" - Bovec v 10. do 12.8. 1984. .,Trans-Adria tic" OLC Porod 30. 6. do 1. 7. 1984. .. Pokal Portorož" OLC Porod 31. 8. do 2. 9. 1984.

Natančno letenje Ajdovščina, čas ni določen Natančno letenje - Postojna, čas ni

času

določen.

Motorna komisija pri PS ZLOS bo uskladila čase in ostala načelna dol-

oč ila pravilnikov tekmovanj. Pravilnike naj izdelajo klubi organizatorji in jih pošljejo vsem letalskim šolam najkasneje mesec dni pred pričetkom tekmovanja.

Izpiti za dovoljenja športnega pilota in pooblastila Spomladanski izpitni rok - čas: 15. do 17.6. 1984.

- organizator: AK Slovenj Gradec Zadnji rok za pošiljanje prijav in taks na ZLOS je 15. 5. 1984.

Jesenski izpitni rok - čas: 21. do 23. 9. 1984.

- organizator: LC Maribor Zadnji rok za piši ljanje prijav in taks na ZLOS je 21. 8. 1984, Kandidata za organizacijo izpitov za učitelje motornega letenja sta: OLC v spomladanskem roku Portorož v jesenskem roku - LC Maribor ali DLC Novo mesto

Ostali dogovori in vprašanja v motorni dejavnosti - Preskrbljenost z gorivom je dokaj dobra, a se v drugi polovici leta z ozirom na s plošne gospodarske težave lahko poslabša. Gorivo moramo tr-

ošiti varčno in strogo namensko za realizacijo načrtovanega program a.

- V zvezi zgorivomje predstavnik V. P. 3363 tov. Pestotnik opozoril vse upravnike na obvezno kontrolo goriva - prisotnost vode - in redno čiščenje cistern za gorivo.

Vse letalske šole morajo takoj vrniti V. P. 3363 sode, ki jih dolgujejo tej vojni pošti.

- Postavljeno je bilo vprašanje glede rezervnih delov za letala UTV A-75. Rezervnih delov ni in letala često zaradi malenkostnih okvar, ne morejo leteti. To vprašanjese mora takoj posredovati VSJ oz. rešiti do pričetka letalske sezone.

- Obravnavano je bilo tudi vprašanje odkrivanja gozdnih požarov in onesnaženosti morja s strani naših pilotov med rednim letenjem. ZLOSje v zvezi s temi vprašanji pričel široko akcijo pri pristojnih institucijah , vendar žal nimamo deja~skih pokazateljev o dosedanjem delu na teh področjih.

Sklenjeno je bilo, da letalske šole takoj pošljejo na ZLOS poročilo o odkritih požarih v preteklem obdobju in akcijah, ki so bile izvršene na našo pobudo Ol. javljanje.

- Postavljeno je bilo vprašanje glede tehničnega sekretarja na ZLOS, ki bi reševal vso problematiko tehnične službe. Podan je bil predlog, naj bi ga plačevale vse letalske šo le oz. združevale sredstva za OD z dajatvami in režijske stroške njegovega poslovanja.

- Imenovana je bila komisija za strokovne izpite za aviomehanike, ki jo sestavljajo.

Ajdič Gustav Ljubljana Hladnik Vojteh - ALC Lesce Šuštar Adolf - DLC Novo mesto Krivenko Taras - DAGL Velenje Majcenovič Zvonko LC Maribor Gajšek Frane - AK Celje Marjanovic Vlado - OLC Portorož

PADALSKA DEJAVNOST

Ocenjevanje uspeha kandidatov

Po programu te dejavnosti bomo v letošnjem letu šolali 30 učencev za če­ tnikov. Dogovorjeno je bilo, da se vsi učenci šolajo v organiziranemu internatu, ki bo v času od 26. 4. do 6. 5.

1984. v Mariboru.

Vodja internata bo tov. Vrečko Edi in Le Maribor. Vsi učenci, ki pridejo v internat iz drugih letalskih šol, morajo biti teoretično izšolani , z zdravniškim spričevalom in vso predpisano dokumentacijo . V matičnih letalskih šo lah jih teoretično lahko usposabljajo samo učitelji padalstva.

Nadaljevaino šolanje ali internat B športne skupine bo organiziran v ALC Lesce. Internat bo v času od 22. do 30. 6. 1984. Merila za udeležbo bo predpisala padalska komisija pri PS ZLOS. Udeležbo v internatu pa bo po predhodnem medsebojnem dogovoru določil A LC Lesce.

danjih generacij ohranijo l<lnamc<'m.

To je naša dolžnost oliroma dolg narodu. Tehnični mUlci ,e ralšIrja tudi na letalstvo in prav tu smo \ pretcklih letih že ,tmili nepopravljivo škodo.

Mnošt\'o letal naših konstruktorje\' ln i/dclanih v naših delavnicah smo nllbili. Za mnoge tipe Ictal, ki so bila 19rajcna V Slovcniji. celo načrtov ni več.

Osvestili smo se, toda pOIllO. V Ivc/i s tem ,mo sc dogovorili:

Delovno predsedstvo na letni sindikalni konferenci delavcev ZLOS (Petrovič in Hladnik)

Republiško padalsko prvenstvo - člansko in mladinsko Tekmovanje organizira A K Bovec ob pomoči ZLOS. Tekmovanje bo v času od 1. do 4.julija 1984. na letališču Bovec.

Pravilni~ tekmovanja in vsa ostala določila, vključno s kotizacijo za udeležbo na tekmovanju , določi padalska komIsija pri PS ZLOS.

Republiško "Para-ski" prvenstvo (tudi zvezno) Tekmovanje bo v času od 22. do 25.

3. I n4. Organilator je A TC Bovec.

Vsa določila v zvezi s tekmovanjem reši padalska komisija pri PS ZLOS Ol. VS.J. Tekmovanje bo organi7irano samo v primeru, če bo K VL dal v uporabo helikopter MI-8.

Državno padalsko prvenstvo člansko

Tekmovanje bo v času od 18. do 22. julija 1984 v ALC Lesce. OrganizalOr je A LC Lesce in LZJ. Vsa določila v zvezi s tekmovanjem določita organizalOr in padalska komisija pri LZJ. Slovenija se tega tekmovanja udeleži po določilih tekmovalnega sistema v Sloveniji. Tekmovalno ekipo določi padalska komisija pri PS ZLOS.

'Državno mladinsko padalsko prvenstvo OrganizalOr in čas tekmovanja še nista znana (okvirni čas je od 13. do 16. septembra 1984). ZLOS se tega tekmovanja udeleži z ekipo, izbrano po določilih tekmovalnega sistema v Sloveniji. Ekipo določi padalska komisija pri PS ZLOS.

Ostala tekmovanja Pokal "Pod lehnik 84" Tekmovanje bo 4. in 5. 8. 1984. v Ptuju. Organizacijo tekmovanja v celoti prevta me AK Pt uj, vključujoč

Pra vilnik tekmovanja, športno komisijo in določi višino kotilacije za udeležbo. " Pokal CASINO" Portorož Klubsk o tekmovanje I mednarodno udeležbo organizira OLC Portorol. v času od 17. do 19. avgusta v Portorožu Vsa določila v Iveli s tem tekmovanJcm rcši organizator s pomočjo padalske komIsije pri PS ZLOS.

Izpiti za dovoljenje padalca Spomladanski izpitni rok - ča,: 30. 6. do 1. 7. 1984.

- organizalOr: A Le Lesce Zadnji rok /a pošiljanje prijav in taks na ZLOS je 30. 5. 1984. .Jcsenski i/pitni rok - čas: druga polovica septembra - organizator: LC Maribor Zadnji rl)k la pošiljanje prijav in taks na ZLOSje 15.8.1984.

Ostala vprašanja in dogovori v zvezi s padalsko dejavnostjo - Višina odobrenega štcvila ur letenja (pomoč V. P. 5551) I letalom AN - 2 za potrebe padalstva še ni znana. Ra/delitev kvote opravi padalska komisija pri PS ZLOS, upoštevajoč načrtovane akcije programa dela la leto 1984.

- AK Ce lje in AK Ajdovščina imata večje š tevilo šolskih in športnih padal, ki niso i7koriščena. Ta padala lahk o dobijo na uporabo drugi klubi po medsebojnem dogovoru z imetniki padal.

- Zahtevek za letala V-51 je bil poslan na K VL. V kolikor dobimo pO/itivno rešitev, bomo o tcm ta koj obvestili letalske šole la prevlcmletal.

MUZEJ SLOVENIJE Dircktor tchničnega mu/eja tov.

Vidmar je scmanil vse udeleiencc I dejavnostjo muzeja in pomembnostjo. da se tehhični dosežki prejšnjih in se-

- Vse letalske šole. ki imajo letala predVIdena in cvidentIrana la mUlCI . naj le ta skrbno hranijo . .

- I.vi dcntirani so bili noVI tipI Ictal. la ~,Ilerc nIsmo \edeiJ. da šc obstajajo. in teh. sredstva. ki JIh Je potrebno skrbno hranitI. (Vrabec.

Link A 1 - 18, ,) padal) - Ustanovljena je bila komisija. kI bo skrbela za letalske eksponatc v okviru ZLOS in Ibirala gradIVO la letalski mU/cj Slovenije. Komisijo sestavljajo ,ledeči člani: Ajdič Gustav. Bi/ilJ Stane. Golob Rok, Lorenco n Edi in Bitenc Mirko .

- Za jadralno letalo "V rabcc ". ki se trenutno nahaja \ Gorici . Je potrebno llaJtl sre(btva la naba vo plat_na. ker Je letalo že v ,Iabem stanJu. elam kluba OLe POrtOrol ga bodo popra\'Jii in ga usposobili la predajO mUleJu.

SERVIS "OFAG" AVSTRIJA Na seminarju v Portorožu so bili prestavniki letalskega ,ervi,a ()I'A(j il Av,trije. SCll1anili SO na, lobsegom del. ki jih opravljajo na letalih in m07nostih popravila naŠIh letal lapadne tehnologije \" njihovih dela\' nlcah. Znane so jim naše deviIne tcžu\'e oz. tcžavna pot do pridobitve dovoljcnja la popravJio Ictala v tujini in plačI­ la storjenih uslug. PredlagaiJ so, da bi skušali poiskati rcšitev la plačevanJc uslug na bali blago\'ne mcnjavc. na kar bi oni pristali. Vsekakor je to ena od možnosti la rešitev problema popravila naših letal in nabave nujno potrebnih rezervnih delov la letala.

To vprašanje bo ZLOSskušal rešiti prcko Gospodarskc 7bornicc Slovenije, da se dobi seznam izvOlncga blaga, dogovorjenega po ~pora/lilllli I Avstrijo Ol. blaga, ki bi ga ponudiiJ kot dodatni i/voz v 10 državo. Rešitev tega predloga ne bo enos[a\ na nitI takojšnjU . a splača se potruditi. da ralbremenimo SISEOT / IUlšlml lahtevki in rešimo vprašanje popravIla in rezervnih dclov.

LJsklaJe'lalec akcije mcd ()I A(J ln ZLOS jc sekretar PS ZLOS Mirko Bitcnc.

ZapisnIk se'>lavJi JANEZ BRFZAR

II, l:;-.E.TAL5KA.. ,sOLA

-\'JDOV.sCI \..lA.

osq,.

Do~ .

Šcl .." .

~o.d..

Ucit s....c zc.c· (-S' 2.'S· 3.d:J• +...Q. "C" .D . .E" .F" • <4'

.3

2-

~2.

4-

~

4-

M L,R I BOR

G

S

~

S

M.SOe.OTA.

.:5

~

-c

198 /t'

PADALSTVO - PLA\-"!

SI(OKOY

j

o'i...·1 :P."I'''ec. sl~lo.o"

\.la SkUI".. n ..... ~Q sol ....ju ~_.,<l~. t-..cI ..1u • 'Zl/.l"Z

~O

.... ol.l..

~oo

.:5

2.

5

4-

2.0

2.5"00

~o

22.

32-

26

98

~.42.o

8

~7

!l.S

22-

45

3,,"0

.:s

4-

.,.

5

5~

"t--

~L.c.

5

2-

C .E.LJ.E. L:JUBLJf\I4t>~

~

~

~

50

2

900

S

5.330

3~

2.

-i

25'

.1.3

AS

~6

50

58

89

74

60

-

PORTOROŽ

Pru.:l

S

~

~

~

30

~6

.:5

H

~

~

3

2-

.s1.. ~ 'R. A.D.f.C Y.E.L.EI-4::J.E.

.s KUPA:J :

= N = ~

CD• ...

Q

. a

hleve MESTO

Pes "-0::) \-.l A.

!

-

------- ---. --.a....-........

5

CD OO ~

' PLA~

:JADR.ALI-JO LE..TE .... ':)E

.

LE.TA.LSKA. ..sOLA

Osta.

no... ~ocl.l~it.. s ...

J.

I~ to:1otQ U··~ Co'.

Slt)oO

.c~

le~~

ZI.

. c"

~osoji -

A 300

H

~J'.

560

1984o~.

.c·

,... ~le.~o" - K.to(

UQ.

~

...

~"

SIl.UPAJ l>O""o\i e.:\

lelco...ju t<'e"..i,; ;l-....I... ~ "a~ov

z.~"z.

l'OVl'pe4.

u"

,"o

~lo-4"

-

- - -

-

'7.500

'7So

~:!>

3S"

48

39

~5·.s7

"

3

4

~

4

2.8.000

-2..800

2..

<08

89

74

~~

3

~

~

~

~

~

~8.00o

~800

49

52

G9

52

2.G

2-

It-

2

~

~

48.000

~30o

~'7

GS

82-

75

~G

•

"

!t-

.3

8

.3

5

-

.3

-

~5.000

ASoo

49

44

<oo

48

2s

•

~

5

2

2.

- - -

8.000

800

8

:2.0

2.8

~

28'30

4

2-

It-

I.t-

2-

2-

2

-

8.000

Boo

~9

JH

Go

45

13'20

5

.3

-

.3

2-

~

4

2-

- -

'1.5"00

b']S

~2.

~5

27

iB

2s

POl2.TO~OZ

5

3

2.

~

4

~

- - -

-

3.500

'too

~S

9

2.4-

9

~6

PTU.:J

.3

5

~

2-

It-

4

4

-

-

-

.U.Soo

HSo

4~

35

4G

40

25

,s.L. ~R.A.bE.c..

"

-10

2

.3

8

4

2

~

4

~

~~.25o

AJ\2S'

"

39

4.s

~

2s'

V.E.LE-~::JE

"

2.

2-

it-

Lt

2

~

~

~

~

G.ooo

bOO

~2.

2G

38

2.8

~5'3o

(;,.1

5<0

1,1 2.9

2.0

~o

8

5

A3.700

~70

~

b'IG

4137

22:~5

AJDCVŠČ.I~"

5

3

2-

:2-

2-

'"

"

2

2-

C..s:.L:lE.

8

:3

2-

2

LJUBl..:JA.\-.IA.

-

8

-

MAt2.IBO"R

'7

'7

M.SOBCTA

"

2-

l-tcvo M.E.STO

4

POSTO::JI-..lA.

ALe

...

S ~U:PA.~:

4

,

,

,

li

I

\

53 2.lt-

-

A42.~50

I

I

MOTOR~O ~TA.LSK..A &01-A..

LETE.~:lE

O~. . ~1'4' "1&1; šo!Q, .&0.1. c/.ooo.

- PLA .... 198',.-

~ccblc.s~a",

U~~. J..kro ~"

w

SoIQ'!ie. ~~~ ....ic.

Vle."- - ...e.t. '-05,10""0 -

"o...L..I,-". 4 1")~'1.\-ii,,,o

UR.

Uit.

UR.

S ILu

rcoj

UQ..

1..1 ....

i-'-..ju

Iol..

-n.~"'Q~

s ... ~ ~~OU...; ",."' ,,:,

~o~rr~

~\MOV

'ZIL~Z

... 10\10-4 ..

...

..~

2.

2.

- -

2.

.3

250

~~o

Ho

Soo

4-

~'l

21

~9

A.l....c..

2-

3

- -

2.

-

400

450

4-00

,f~So

(o

48

Sit.

5~

C.~L:JE.

-

2-

-

~

.3

2.

209

4-00

bO

"co7

2.

37

39

39

~tl'~o

L::JUBL:)A\-tA. :5

~

.3

.3

Ir

-

4-00

300

"oo

~ooo

~o

S5

lOS

IO~

20

MA.l<.l SOl<.

-

4-

34-

34-

23

M.SO'BOTA

:5

45

43

28

hlovo M~TO

. A;:)DO~.šČI~

23'48 ~

~

9

35'0

330

~oo

780

4-

30

~

- - -

2.

-

25"0

Hjo

2.0

4-2.0

~

~2

3

~

-

1

-

-

250

25"0

~oo

1000

10

~8

21t-

20

25

:POSTo:::n.lA.

~

~

-

,f

~

-

~3S

~2.0

-

2.SS

2.

8

~o

9

2S

" :PO'RTO~OZ

60

4-00

~8

2.4-

48

~6

-

Soo

Soo

"-

-

-

-

-

34-0

300

,foo

740

~

3l

32-

3~

2.0

.sol. ~RAD.E.C.

- ~ ~ 2- - - - - - - ~ ~ 2. ~ - - - - - -

2.5'0

450

-

4-00

-

2.0

2.0

2.0

2.0

V.E.~~~:J.E

.3

~oo

2.00

300

.3

~2.

~5

~3

2.0

..3.~92

2..8"0

8.~~2.

4-7

306

35..5

-3ea

_A.,:P... _--------:P01LT01t.OŽ.

PTU:J

~

!:J Il U;:> A::J : 49

It

~ 2~

3

2.

2-

~o

49 48

2.(00

-

80

2. .060

.

2.~

Kaj naj dela naš sindikat Uvodne besede predsednika osnovne organizacije zveze sindikatov delavcev zaposlenih v zvezi letalskih organizacij Slovenije na sestanku v Portorožu, 22. jan. 1984 Tovarišice in tovariši!

Mineva leto odkar smo se tu v Portorožu sešli na let ni konferenci OO ZS delavcev zaposlenih v ZLOS, ocenili svoje delo in se razšli v upanju, da bomo našli oblike aktivnega delovanja naše sindikalne organizacije. Več ali manj je ostalo le pri temu in smo se vsak na svojem delovnem mestu trudili, da kot delavci in člani sindikata naše delovne naloge čimbolje opravimo, saj nam to nalaga tudi naš Statut.

Tako lansko leto kakor tudi danes se zavedamo, da delo naše osnovne organizacije ne more biti tako aktivno kakor je to možno v organizacijah, kjer osnovno organizacijo sestavljajo delavci ene TOZD ali delovne organizacije.

Naša posebnost, da delamo v različnih krajih naše domovine, nam ne omogoča vsakodnevnih srečanj, pa tudi ne večkratnih. Vendar pa se moramo zavedati, da tudi tako lahko uresničujemo sklepe sindikata, saj je tudi izpolnjevanje programskih nalog v organizacijah kjer delamo, sindikalna naloga .

V nobenem primeru ne moremo našega vsakodnevnega dela od sindikalnega, saj toje eno, ka kor ne moremo ločevati. da naše delo ni družbeno delo in plod našega celotnega družbenoekonomskega razvoja. Sindikalno delo ni samo politika, ampak vse kar dobrega storimo za razvoj naše družbe in za dobrobit delovnega človeka. Zato lahko gredo razmišljanja, kaj imamo od tega sindi kata, le do tiste meje, dokler se ne začnemo zavedati kaj smo storili za to, da bi bili bolj akločevati

tivni. Trenutna ekonomska situacija nam narekuje, da se bomo morali še bolj združiti, da bomo lahko premagali nastale tcžave.

Težnja po ,druževanju in skupnem reševanju aktualnih nalog je na tem seminarju prišla večkrat do izraza. Pa ne samo na podrOČjU strokovnega programa, ampak tudi pri razreševanju nalog družbenega standarda članov našega sindikata, delovnih pogojev in socialne problematike. Važno je, da te naloge strnemo v skupen program in se dogovorimo kako jih bomo uresničili. Nedvomno pa naša sindikalna organizacija na teh področjih s pomočjo širše družbe lahko pozitivno deluje .

Vzemimo samo nekaj primerov: 1. Bencficirana pokojninska doba letalskih mehanikov. V primerjavi 7 jugoslovanskim prostorom smo mi najmanj storili.

Ko je po nekaterih republikah že uveljavljena, pri nas proučujemo ali bomo šli v to ali ne. To nalogo že dolgo časa načrtujemo in si jo bo potrebno izboriti. Izborili pa si JO bomo le tako, da bomo navzoči tam, kjer se bo o tem odločalo.

2. Delovni čas. Vse pogosteje je slišati od naših članov, kako je ta neurejen, da nihče ne sprašuje v času sezone zakaj delamo po 12 in več ur dnevno in zelo hudo kri povzroča v i7vršilni telesih letalskih organizacij, ko terjamo , da prebiti čas na delu nadomestimo v zimskem času s prostimi dnevi.

Ustava in zakon nam narekujeta, da je delovni čas 42 ur na teden.

To je zakoniti čas, ki ga lahko zaradi specifičnosti del in nalog pokrijc!mo skozi celo leto. Prav jc. da na to opozorimo naša vodstva, da ne bomo začenjali nepotrebnih polemik , 7akaj nas v zimskem času ni na delovnih mestih.

3. Nagraj evanje. Osebni dohodki so še vedno ra/lični kljub že večkrat ni m poizk usom ilenačeva­ nja. V nagrajevanju je še vedno opaziti velike razlik e, ki slonijo na mezdnem sistemu in na tem koliko denarja kdo premore. naši organilaciji smo si nalogo zastavili dobro, saj s mo za to pripravili tudi osnutek pravilnika. S tem pravilnikom je bila odprta pot nagrajevanju po delu, žal pa smo ostali na lačetku poti in to predvsem zato, ker smo se v samoupravnih organih zbali , da bo to pov7ročilo visoke OD, ne pa učinkovito stimulativno nagrajevanje, red itd. I mamo pač srečo , da je v Ictalcih še vedno več entuziazma kot pa koristoljubja, sicer bi morali tisti, ki o tem odločajo , drugače razmišljati o ljudeh , ki opravljajo te naloge in nosijo velike odgovornosti.

V

Naštel sem le tri pomembna dejavnosti s katerimi se v sindikalni organwlciji srečuje­ mo. Zavedam se, da jih je še veliko, ki bi "Islužila posebno obravnavo, vendar če bi uredili ta , bi lahko beležili za naše člane že dovolj velike uspehe. področja

Nav/ven. do naše asociacije , to je do Občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Vič, smo naloge redno i/polnjevali, enako odvajali članarino. Naš blagajnik bo v p'o ročilu podal naše finančno poslovanje.

V uvodu ne nameravam govoriti o programu dela la leto 1984, ker to prepuščam nllprm 1, pač pa menim , da se resnično lotimo navedenih nalog, da pa ob tem poskuša mo najti tudi nekatere druge oblike delovanja, ki bodo koristile na ši organizaciji.

Na koncu se lelim /ahvaliti vsem vam I.a dosedanje sodelovanje, s prošnjo, da vlpodbujate naš i7vršni o dbor. da bo sprejete naloge opravil , seveda I vašo plodno pomočjo.

VOJTEII I1Li\DNIK , Predsednik OO ZS