Krila 2 1985 by Milan Korbar

KAJ DELA ZVEZA Jat bo kupil dva boeinga

737-300 Izvršni odbo r Inv estba nk e j e Jugos lo va nskem aerot ranspo rtu odobril jamstv a za nakup d veh bocingov

737-300. Pr edr ač un s ka vredn os t tega n a kupa zn aša 69 milijo nov do larjev. J AT bo sa m pri speva l I3 mil ijo nov • .in 809.000 do larj ev, tujih posojil p a bo za 55 milij o noy. in 200.000 d o larjev. Letal a n aj bi prispela ko nec t ega a li v z a če tku nasl ednj ega leta . Ti d ve leta li po menita s po pr ej kupljenim a bo eingo ma istega tipa in nedavn o kuplj enim C D-lO velik o o kr epit ev za Ju gosl ovans ki aerotr ansI po rt. Ko so s kl epali pogodbo o na kupu . so va njo vnes li tudi kl a. vzul o. po kat eri so Ameri ča ni d o lžni uvoziti ju gos lova ns ke izdelke v vredn os ti 50 o ds to tk ov ce ne let al. Pri tem pos lu sodeluj ejo Prva peto letk a iz Trst enik a. zemunski Teleoptik. mostarski So ko in še nek atere dru ge d elo vn e o rga nizac ije. (Tanj ug)

Prihodnje leto večairbusov Ker so že la ni do bili novih n aroč il . še p a jih pri ča kuj ej o letos, so se č l a ni evro ps kega ko nzorcij a Airbus Industri e odloč ili , d a bo do priho dnj e leto precej poveča li izdelavo let al. Letos bodo i zd~ l a li n a mesec po 3 leta la A 310 in A 300/600. prihodnje leto pa n aj bi jih na mesec izde la li od 10 do 12, raze n leta l A 3 10 in A 300 tlldi še let ala ' A več več

320. ( Po D E L U)

EI7

KAJ DELA ZVEZA

EI7 KAJ DELl

Kjer je volja., je tudi pot Pred . na mi je 4. evrops k ~ jadra ln o prven stvo za žens ke, ki bo v Subotici o d 30. junij a d o 13 . julij a" in svetovn o prvens tv o v Ri etiju od 18. 7. d o II. 8. Obe h se bo mo najverj etn eje udeležili in si ce r prvega s tr emi do petimi , dru gega pa z n aj več tr emi ekip a mi . ln kd o so repreze nt a nti? Žal , se še ne ve. Kd o se to rej naj pripra vlj a na veliko t ekm o va nje? Vs i. ki so v poz iciji , da bi to la hk o pos ta li . In ka ko se n aj pripravljam o'! Ka ko bo mo leteli ta m, kamo r že kd o gre - indi vidua ln o a li v pa ru ? ln kaj se bo lj o bn ese, č e nisi vl eten s so tekm o va lce m? Žensk e bi se naj zače l e' priprav~ati na subo ti ško prvenstv o na Po kr ajin s kem prvenst vu Voj vodin e v N o vem Sadu , ko ntinuir a no in skupaj d o sam ega tekm ova nj a. T o bi naj bil ta ko im eno vani že nski ta bo r (klubi naj prij a vij o svoje jadralk e č impr ej na ZLOS). Nat a nčn ej e mi stva ri še niso znan e. M ož ki bi se naj priprav lj a li v Lesca h dese t dni pred odh o d o m v Italijo. ko se b o že t o čn o ved elo . kd o bo za stopal naše ba rv e (velik a o dl oč it ev bo padl a na drža vnem prvenstvu v Ce lju.) Zelo d o bro bi bil o ... marsik aj. Poz na mo st a nj e v dru gih ~ p o rtih, kjer je vpra ša nj e pripr av, trenerja, selekt o rja , d o lgo roč nih n ač rt o vanj in vzgaj a nj a rešen o (bo lj a li ma nj , seveda ). J e jadra lst vo res ta ko indi vidu a len špo rt , d.a tega ne po tr ebuj e? Ne , m enim . Eden Murphij evih za ko nov prav i: » Pr e pu š če n e sa me sebi , se stva ri vedn o posla bšaj o.« Saj či s to ta ko v naše m leta lstvu zo pet ni! Vend a r bi bil o mn ogo bo lj e, če bi nekd o d alj še o bdo bj e spr emljal r azv oj posame znih leta lcev, vo dil pripra ve, usm erj a l tekm o va lce... Skratka, po trebuj emo neko ga, ki se bo n a črtn o ukvarjal z razvojem tekm o va lnega ja dralnega letenj a. Ko nkretn a proš nj a, po nudba , za ht eva, raz pis a li k a kork o li že to im enuj e mo, je: Če želite in se čutite sposobnega za vodenje ženskega tabora (v času od 28. 4 do konca prvenstva), sporočite svoje zahteve na ZLOS, Lepi pot 6, L'j ubljana . Upajmo, da se' bo iz tega raz.vil o tudi vod e nj e moš kih reprezent a nt o v, d a bod o v b o d oče priprave s kupne (za moš ke in . žens ke), ka r bi bilo o ptima ln o, d'a se bo mo, skratk a, pribli žali na č inu d ela v drugih špo rtih . Ce n e na zvezni pa na republi ški ra vni . Spo mnim o se uspeh o v, ki

~o jih ju g~~ l o va n s kij a dra l ci d osega li v cas u, ko Je za pnm ern o trenažo in stro ko vn os t skrbel Vršac, ka r kaže na to, d a je neki ce nter vse ka ko r po tr eben. Stcer pa se oz nm o po dru gih država h , ki imajo to vpraša nj e ur ej eno na razne nač in e, a vse ka ko r bo lj e ko t mi (N e m č ij a, Fra ncIJ a, M adža rska, Po ljs ka ) . Ali p a mis li kdo bistv eno dru gače? Z a ZLOS MIL EN A CESTNIK

Prošnja pilotom 1938/41 Ko t je v e čini slo vens kih leta lce v zna no, za zgo do vin o n ašega leta lstva že nekaj let zbira mo gr adivo o d elova nju slove nskih let a ls kih o rga ni zac ij in letalcev. Zbira nj e zgod o vins kega gra di va j e d o lgotrajn o in težav no delo, usp eh pa je o d vise n o d doseglj ivos ti o bj av lj enih po d a tk ov v pred vojnih dn ev nih časo pi sih in listu »Naša kril a« bi všega kra lj evs kega aero kluba. N ajt ežje je kil o sestav iti spisk e jadr alnih in mo to rnih pil ot ov, ki so se izšo la li m ed leto ma 1932 in 1941 , saj so njih o va im ena o bjav lja la »Naša kril a« sa mo do ko nca leta 193!L Da bi v preglede leta lcev, ki bo d o o bj a vlj eni v dru gi knjigi zgo dov in e uvrstili prav vse Slo vence, ki so k o n ča li jadra ln oa li mo to rn o šo lo d o leta 1941 , na proša m vse ti ste, ki so se šo la li po letu 1938 do 1941 , naj poš ljejo do maja 1985 pisarni ZLOS na Le pem po tu 6 v Ljublj a ni naslednj e po d a tk e: im e in priim ek , v kat erem aero klubu je bil vč l a nj e n , kraj in čas šo la nj a, štev ilk a dipl o me (j adra ln a , mo to rn a ) in sed a nji n as lov sta no va nj a. Pri ča kuj e m , d a bo d o prizad eti pos la li te po d a tk e in ta ko pripo mogli k ce lo vit ejšemu pregledu in po po ln ejši zgo d o vini našega letalstv a , za ka r se jim vn a prej najlepše za hv a ljuj em. G US TAV A JDi Č

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XV stran 4

stran 13

stran 16

* FEBRUAR '85 * ŠT. 2

Ker Krila na žalost niso nobena prava letalska velerevija, ampak samo usodno odvisna od dobre volje navdušencev, ki vanjo dopisujejo, se zgodi, da imamo včasih preveč takih, včasih pa preveč drugačnih prispevkov, in skoraj nikoli ravno pravšno mero enih in drugih za dobro številko ... Tako se zgodi, da moramo večkrat čakati tudi po mesec ali dva na prispevek, brez katerega tekoči snopič skoraj ne more iziti. Ne čudite se, raje pobrskajte po svojem koledarj;.J, kdaj ste Krilom poslali svoj zadnji labodji spev. Zato tudi ne moremo izhajati najbolj redno in vsa opravičila pri tem nič ne pomagajo. Ce se sami sebi zdimo predrag časopis, potem moramo vedeti, da v tujini ni več nobene revije, katere snopič bi stal manj kot dolar (»cirka « 250 din brez šticunge!). S povprečno naklado ene številke 30.000 izvodov priteče v upravo take revije vsak mesec okrog 7,500.000 deviznih dinarjev ali točno toliko, kot zdaj stane tiskanje treh kompletnih letnikov naših ljubiteljskih Kril. Stroški izdajanja pa tam niso n i č bistveno večji kot pri nas. Morda vas tak podatek lahko malo pomiri, še zlasti takrat, ko vam poštar prinese Krila z zamudo enega meseca ali kaj. Smo pač majhen narod in revna država, pa nam ostane vsaj ponos, ki mora odtehtati ves tisti potrošniški luksuz in baharijo. Pa brez zamere! {:; Ceprav bo letos jadara nje hit sezone, ne smemo pozabiti na padalce, ki jih prav tako čaka vrsta nastopov in začetek resnih priprav na jubilejno XX. svetovno prvenstvo, ki bo morda le spet na Bledu. Posnetek doskoka z leškega letališča ( naslovnica) je delo Leona Mesariča.

Rieti 1985 - velik izziv za jugoslovanske jadralce Leport - Y Letalska pošta Iz Ljubljane v vesolje Hitro, zanesljivo, varno, ceneje... Za boj v zraku Pristanek s pol krila ln me mori am Vestnik ICe'L,4

4 10 12 13 16 18 22

Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Lju bij an i, Lepi pot 6 ;:, Revij a iz haja vsak mesec , razen ju lija in avgusta )~. Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno. Den arno nagrado prejm e samo avtor fotografije , upor;lbljane za naslovno stran : 2000 din za barvni diapozitiv, 500 din za črno beli pozitiv . Z a točnost vse bi ne svojih pr ispevkov odgovarj ajo pisci sami. Vabimo vsakogar , naj sodeluje v reviji S poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: mode larstvo. jadralstvo, padalstvo, motor no letenje, raketarstvo. prosto letenje balonarstvo in amatersko gradnjo. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati. dopoln iti ali prilago diti pr ispevke gl ede na prost orske in kakov ostn e zahteve v reviji f..: Uredniški odbor: Gust av Ajdi č . Mirko Biten c. Stane Bizilj. Janez Brezar. Tone Cer in, Jože Cuden , Rok Golob , D ominik Greg l. Selizar Keršič, I va n Konavec . Taras Kr ivenko. Leon MesariČ,JureMežna ršič , Fr anček Mordej, Marjan Moškon (glav ni in odgovorni ur ednik ), Jože Perh avc, J ure Pestotnik, Srečo Petri c (teh nični urednik) in Ciril Tr ček ;:' Lektor: Jože Mikec ;:' Nas lov uredništv a: M arjan Moškon, poštni predal 33, 68001 Nov o mesto 1..: Prispevki za objavo v KR ILI H morajo bitiv uredništvu n ajpoznejedo 10. dnev mesecu. pred m esecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je pr iložena ovojnica s povr atnim naslovom in potrebnimi znamk ami <:.: Nas lOV uprave: Zveza letalskih organiz ac ij Slovenije, Lepi pot 6, poštni predal 496, 61001 LJUBLJAN A, telefo'n (06 1) 222-504, tek oči račun pri ZLOS, štev. 5010 1-678-51077. Sprem em bo naslova sporOČ i te uprav i revij e ter obvezno napiši te stari in novi nas lov, upravi rev ije sporočite tudi , če revije ne prejemate redno Letna n aroč n in a 800 din , cen a posamez neštevi lke80 di n 'tr Gra fič n a priprav a Ole , tozd Grafika, Novo mesto - tisk : T iskarna. N ovo mesto.

Svetovno prvenstvo v jadralnem letenj u bo v letu 1985 od 2. do 11. avgusta vRIETIJU.

Ker nam je Rietl dokaj blizu pa tud i nač i n letenja naj bi ustreza l veči ni načih tekmovalcev , je prav, da se na to največj e tekmova nj e jadra lnih pilotov še pose bej dobro pripravimo. Moja želja in mislim, da jo delimo vsi je, da bi tekmova lci potova li v Rieti tem eljito pripravljeni, z zadostno opremo, z dobr imi leta li in ne nazadnje s to lik šn imi finančnimi sredstvi, da bodo imeli zagotovljen vsaj osnovni življenjski minimum .

19th world gliding championships XIX campionati mondiali di volo a vela

IOlEfO 1181

Z vsemi temi probl emi se bo spo p ad la ja dralna komisija pri ZLOS , prav pa je, da se priprave začno tak oj! Pri t em delu bo do v veliko p o mQ č iz ku šnje, ki jih je prinesel s se boj Ivo Simene z letoš nj ega italijanskega državnega prvenstva , kjer je dosegel odlično osmo m esto v stand a rdnem razredu. Moj pris pevek k tem pr iprava m je zapi s, ki govori o vremenu v širši okolici Rietija v o bdobju, ko bo tam prvenstv o. Pri tem mi je bil v veliko p o m oč č l a n ek ita lijanskega meteoro loga Plini a Rovestija, o bjavlj en v junijsk o-julijsk i štev ilki rev ije VOLO A VELA (letnik 1984), gr ecej izkuše nj pa mi je pos redova l Ivo Simene. M et eoro loški pogoji na a penins kem o bm očju v o ko lici Ri etija v prvi po lovi ci avgusta. L e ta l i šče Rieti se nahaja v ist o im ens ki do li n i, na hribovitem p o dr očju v ce ntra lnih Apeninih. Na vzhodni stra ni ga o bdaja pogorje Mont e TerminiIl o, a na za ho du gorska skupin a tvl o nt e Sabini. Področj e, kjer se leti , leži severno od mesta , sko raj t oč no v sredi ni Ita lij e (Rimljani so mes to imenova li Popek It a lij e). D o li na , kj er mesto leži se imen uj e tudi Sveta do lin a (Valle Santa), saj je tu za časa svojega življenja Frančišek Asiški Ll Stanovil 4 samostane na gričih, ki o bkrožajo mesto. Pred 30 leti je to o bm očje prvi č o dkril za jadralce Maggiore Mant elli. Od t edaj so jadralei na tem področju na leteli ·na tisoče ur, dosegli meje troposfere in ob kroži li trik o tnik e prek 600 km. Da je to področje tako zanimivo za jadralce, so zas lu žni predvsem gorski hr bti , ki se raztezajo proti severu in jugu in dosežejo viš in o skoraj 3000 m. Območje Rietija ima vse značilnos ti kon tin en talnega podnebja, ki ga še blaži vpliv Jadranskega in Tirenskega morja. Ker leži na nadmorski viš ini 3RO m in sred i doline. ga v prvem dciII avgu~ta karakterlzira~velike temperaturne razlik e čez dan, ki neredko dose~ajo do

2 1964 ---------Oom4·300 - ---...:- __ \VlND~ RIETI VALLEY 0 7 . )0 SUMIIER TUlE AUC:rU~i

21r:/ 2..0 K.,." 1'':)

,n~('~

r~'\ (~"") ("~

( O ~Oc...A"tt""C.)

, ,iyl\f\I\f.MI","

.~L::;;:;~:::;;;:;;:;;.;;:;;:;:;;~~;:::::;~~~;;;;:;=~.::

2000

" ,,

I I

, , "' , , ,

Vi:,j e. i.l. i

T'/ ~\

t7LO;oC: ::: ·/,';"' L-r------------""'"'.;..;:::.-'"'"T'---l · ~ 'o \(11"/1 +-"_ , 11_"_ . +_9o.....::Ic.::0_I:.:I::...;:Ic.::2.....:; I3:....:I~4_I:.:5:.....:;.:...:..:....;::..::.;:...:~+_-_l -4 500 (12.'fi)

> I! t(l~

... ,

, \

-1000

\ \

2km

[-500

, "

ON.I.'/

" , "', , , ,, , , ,, ,

t1Icn l---------..,M'"'Ie~----f"""""''f'

.,k m l-------~9a:e:;J--

51!)€.

D:P.T.~

!2 4 '::/ 20 K"t,..

' - ' ---..J '--" INITIA!. "T1I(O"i\ETIC~!. \Y.~E W,TtI 3~oC IH "~f. \>~~I"~

cRnZI5

Rieti

Slika 1: Primer anticiklonalne situacije. Zgoraj levo: prizemna slika splošne situacije, spodaj levo: prognozirani dnevni potek temperature, oblačnosti , dviganj in vetra. Desno: temperaturna sondaža v Rietiju - obdelavn z vsemi elementi, pomembnimi za jadral ce.

Airbusi za

Pan Am

Am ni š ka klal s ka dru žba Pan Amer ica n Wo rld Airl in es (Pan A m) . ki je pr ed kralkim o d kon zorcija evropske Ielals ke iildu sl rij e A irous že pr evzda šliri kla la i\ .100 . v nasled njih m eseci h pa bo še Xlelal A 300 in 4 kw la A 310. načrtuje. da oo imda 1990. kw s kupaj že 75 k la l Airo us . Pri a m eri škem izdelova lcu klal s kih mO lo rj ev Prall and Whilnev ic na roči la izdelavo 'n~lVih m otorjev PW 4000 za kI ala 'A 300 in A 3 10 v vrednosl i 144 milijonov dolarjev . pri iztklov,ticu Int ernaliona l Aero En gi nes (l AE) pa izdda vo 16 mot o rjev V 250() za klala A J2() v vrednosl i 125 milijonov dolarjev.

me/ri 2800 2500

C:)I I I

22 1900 1600 1300

. . . ... . . . .. . .... . . . ) '

1000

~,J1ft ~~",: t>/ !, 1

....... 7'E11p. /NVE'IaIJA rt:1 rLEIf

700

.1 ./ '

;f::'~~

1600

/. . /.

.! I

.i~"IJIt~ . ,1 ~_ _~;~~_t._~ __~_vE-1~___-r_______f-__-+__~··_··_···+400

400

O~~-rT<-r~rr~~-,-,~~~~~~~~-r-r~-r~~

"rt :I 4URA5 PO6 SONCU 7 8 910

rt Irt 2Cf 'x! TEMPERATURA "C

11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21

Slika 2: Shematični prikaz temperaturne stratifikacije poleti v dolini Rietija z dnevnim potekom konvektivne oblačnosti.

SVETOVNO PRVENSTVO 30° C. Zjutraj imamo temperaturn e minimum e o d 5° C d o 10° C. dn evn e m a ks i-

.g~~

. v 1",

Anticiklonalni položaj

Cors;ca ' ;

.,.... 110+

_ ... . - ~ _

" D

.....-

ma in e vredn osti p a d osežej o d o 35 C. Vse to je pos ledica a nticikl o na lnih raz m er, ki po sta tis tiki , pr evl a duj e v t em o bd o bju. Za nimi vo je , da t e raz m e re nas to pajo vsaj v 75% prim e ro v (m ed 12 dn evi so im e li v 20-letni tra diciji te km ova nj vsaj 9 tekm ovalnih!), za t o zas lu ži, d a s i j o d o dobra ogled a m o.

•• "

.. c. Trulli1.

/ Slika 3b: Včasih se primeri, da se fronti m. v. z jadranske in tirenske strani srečata na sredini italijanskega polotoka v obliki konvergenčne linije. To se zgodi v poletnih mesecih okrog 18. ure po Soncu. Jadraici morajo paziti na to, da je baza kumulusov na jadranski strani različna od baze kumulu sov na ti ren ski strani.

Na s liki I im a mo prim er ta kš nega po ložaja. Vidimo, d a v eč in o za ho dn e, srednj e in ju žne E vro p e s Sred oze mlj em pre kriva pri tl e h o bm o čj e vi so kega z ra čn ega pritis ka, na viš ini pa se o draža t e rmob a ri č ni g reben , ki d o vaj a na d p o dr očj e ce ntra lne It a lij e s š ibkimi severozah o dnimi vetro vi t o pe l z rak . Tak š ne st a biln e raz m er e (vs i front a ini siste mi v te m čas u po tuj ejo s eve rn o o d Alp) kara kt e ri z ira m oč n o iz raže najutra nja , oz. d o po ldansk a inv erz ij a, ki j e na stal a k o t pos ledica s t eka nja hl a dn ega zrak a s p o b o čij v d o lin o. T e invcrz ij e d o segajo v p o vpr e čju d ebe lin o 700 d o 800 m, zas le dili pa so ce lo in verz ij e d ebe le 1000 m in to pr a v v pr vih dn e h avgust a . Na s liki 2 s i la hk o og led a m o primer ta kš ne inv e rz ij e.

'lišina '

Ft 7000

Grška vlada odložila nakup letal G rška vlada je iz dos lej nez nanih raz logov odložil a nakup 80 bojnih leta l, za ta nakup se je o dl oč il a lanskega novembra. Grško vojno letalstvo naj bi kupil o 40 ameriških letal F-16 in fr ancos kih mir age 2000 za več ko t 2 milij ardi Francos ka dolarjev. dru žba Dassa ult-Baige pa se je obv ezala, da bo G rko m zagotovil a sodelovanj e pri proizvodnji rezervnih delov, namenj enih za kuplj ena letal a. Američa ni so ponudili,da bi in vestirali v razvoj gos podarstv a in turi zma v Grč iji.

(Tajnu g)

6000 1500 5000 (

4000 3000

se aorski zI,'ak

vračajoči

OBMOČJE

S IJ,.B~

VIDNO::>TI

-YIDNOST

kontinentalni , zrak 500

2000 1000

90- Om 1000 ~ \ "-- DOBRA

dote'k a jočiaorski zrak

\ '

Razdalja od .orja v ka Slika 3a: Shematski prikaz fronte morskega vetri ča (Sea-breeze front). Komulusni oblak je v preseku narisan pretirano velik, zona dviganj tik pred fornto je v povprečju široka 150 m.

ITALIAtI GLIOING CIIAMI'IONSHIPS - RIETI 19134

(1) Nil> 3!!? ~ II>~ _. ~

0'g.:"~1I>

iii'", <

:!. < o) ~ "TI /l)0!,,_0 ~< --.~ Q,O= ~

~-. oo

:;. iii' 0'0 N

11>(1)

~'3 iije: ~iii'

c.. (1)11>

...!;~ ta!1CC

; ,; t

ČIl

L'A~UILA

:1(1) (1)<

:':.<1 H'iU " PO INT

~(ii' ""..:: (1) e:

d istance

tC/I)

'011>

,! j

-11>"

(1) " _(1)

'Oo

11>< -II>

... < < o (1)

(J)<

c.. _.

e:3

2g < _.

..:: iii' ~:I

II>

-(1)

3 (1) "

3 o <

tar,cI"

"N e:_

.!. ~

II> tC Q, II>

o:; "

:';' G

!"'> ~a :)-:C'

d! s t :ln cc

!:2.tC

iii' II> -

~di

hdg

T')RII POINT •

0:1 <(1) 11>- ' 11>

. . :V' Tl:iHl ?O 1 ;n

Q,N OQ,

• hdg

:1= (1):1

(1) (1)

tJ' _. _.(1) =0

Q,~'

r.>1I> •

GUtlBIO

RIETI

407.0 km

: !:; tar,r.~

RIETI (O)

CLASS

3° .Q~.li

CLASS

LAST TAKE OFF AT

.2Q ..

LAST START • •

.12,,30 15,900

nIETI

381.3 km RIETI (O)

? ....

DUnING TOWING •• t~?

nU:TI (O)

haurs after ape nine for each class

1..... ~~~~~ ... ..... .. .I . ... .. ~~~~~ . .. . . .. ...,I ...... ~;~:.~;"""""

•.&I~Hz

'1 enOUND CLOCK INTERVALS 12fi..65 r·l!iz FINISH LINE

:t?}!5 ..

LA1'IOING

F~!~ .. MHz

EMERGENCY

121.500 lolH::

in· RIF.TI VALLEY

G~GGLES

NOTES ;

------t-.------+.------+.-

hOllrs

FREQUENCIES III USE :

nIETI

347.6 km

haur:;

min. after last take of: in each ' class'

..199.•.7. .. 1'... 142.°.. .1. ..1.Q4. P. .. ~ .. .\68~..

............... .. ... .. ..

o;oJ-;"f,i. hr ST /\j; C:~_ J _____ _

2°.15. PL.

45!lst TAKE OFF AT

t.J e.

3 o(1) 3 3 3

r.19~.·.9 .. ~... 1~.9.~ ..

CLASS

. .1.10.2. . .X . . 334 !I.. .

:,L;- EliiIAE TAS;';

.:.: : ~~ t :": :-.C {'

LUCO DEl MARSI 2

-~~-~t

~'O 3'" ~

-1»

tlItltlIENA

1st START

TJ T:,:' :lIS TMICE

~" t

_. ~

, 3.1.a~

PONTASSIEVE

i. ..• . .••..•• .•. ••• '"

0tC

-t

(1):1 :1(1) _" 11>(1)

)f. .

. . 19P.•:Z .. x. ., .322.~ . .. , .7.2.9. .. ~ .. .\35~. .

!'~G

II>

t: i s t~ r.c e

•

3c: iii'

(1)1» 0<

hdg

" ')P.tl rOINT

"_ . ... Ne

.. 196.•.1 ..

.. 09.9~ ..

S!I!D .•

. 1° . .

I GRID ORDER

IUETI (O )

I .l~ ~

II> ~ N

hdg

RIETI (O)

2..AUGUST . 1984

INF'OR~!ATION

GENERAL

.5.

':i :N POINT

_._.

=:0

TASK rl o .

TlIr:1 f'OHIT

I :;

ST\NDARD CLASS

TASK No • •5.

.. . ~1. •. 4 .. X

.... ~

o~C1) Q,

15 METEn CLASS

TASK tlo . • 5.

h1g

11><

OPEN CLASS

RIETI (O)

De;:.Jrture

(1)'" N

DATE ..

,--

MHz

ln.6 M~

Rele'3. s e Zone ••EO.R'lA .RoilAllA .••• Rele'3.se height

700 m

~FF

Gr,.und Cl"ck phntn pnint:

OPER CL-\SS.115 III Ct.\SS ST \ nn\!rr •~~A . ~~ • . 4r.t!1:\4

Al t .i tud (' l i 'nU: • ~

m~>.

. ~ ..

·~Fi

' .'

SVETOVNO PRVENSTVO

Evropska družba bo izstrelila dva satelita

Takšna in ve rzija se ra zb ije šele po 10.JO (po soneu l ). kot posledica so nčne ga obsevanja. Zatoje prva karakteristika t eh stabilnih ra zmer relativno pozen štart - navadno se štarta še le ob 13. uri . ka r pa še vedno zadošča za izpolnitev tekmova lnih nalog. Okrog 10.JO se prično tvoriti tudi prvi kumulusi . ki imajo nad dolino bazo približno 1600 m (po QNH) in nad masivom Monte Terminillo bazo od 2000 do 2200 n1. Komulusi vz trajajo na nebu povprečno po 7 ur . ko pa izginejo . se termična akti vnost še nadaljuje na slednje 2 do Jurc. kot posledica kompenzac ijskih toko v. ki nastanejo za radi steka nja zraka v dolino - večerna tcrmika! Sedaj s i poglejmo. k,akšn i vetrovi prevladujejo v takšnih položajih.

Evropska k01l1ercia ln a dru žba za vesoljski prevoz Arianespace je z raketo Ariane 3 izstrelila dva k0 1l1unikacijska satelita. Eden od njiju bo prvi iz serije treh . ki jih je naročila Arabsal. orl!ani zac ij a za vcsolj~ke komunik acije arabske lige . ust a nov ljena na sestanku arabske lil!e leta 1967. V ligo Je vč l anjenih 22 arabskih držav.

Na višini imamo š ibke vetrove II. pretežno severnega kvadran ta . pri tleh in

(AP)

TURN POINTS AND DISTANCE FROM RI ETI Hdg 270· to 90· from RI.tI (north) nome or TP

Laga di Ripo Sollil. Piediluco Narni Cilloreole Fonte San Gemini Acquasparto Orte Compoloslo Travi Coslelluccio Todi Foligno Bellona Assisi Perugia Cosa Cosloldo Guoido Tadino Cosfoccioro Gubbia Umbertid. Cortono CillO di Coslello Serrovolle di Cordo Arezzo Sonsepolcro Posso Viomoggio Pieve Sonto SIefono Bibbieno Ponlossieve

number

1 3 5 7 9 13 15 17 19 23 25 27 29 33 35 37 39 43 45 47 49 53 55 57 59 63 65 67 69

Hdg 90· to 270· from RI.tl (south) I':m trom

:lome ol TP

Rlell

8L 15 U 29 L 33 U 36 U 3H 39 U 44 U 51 A 53 A 55 U 58 U 72U 73 U 87 U 88 U 91 U 104 U 105 U 106 U : 19 U 126 U 127 U !39 U 141 IJ 151 U 153 U 163 U :9 1 U

Arsoli L'Aquilo Assergi Fosso Subioco BoriSCIOno

Avezzano S. SIefono dl Sessonlo Celano Luca dei Morsi Navelli Fluggi Guorcino Popoli Anverso d~gli Abruzzi Compoli Appenn iQo Pescosseroli Sconno Pettorano SIJ] Gizio OPI Compo dl Giove Rivisondoli Borreo Costel dl Sangro Costel San Vi ncenzo Monteroduni Pietroro!o Sapino

km hom

number

2 4 6 8 10 14 16 18 20 24 26 28 30 34 36 38 40 44 46 48 I 50 54 56

I 58

Rieli

45 47 55 56 59 62 64 66 70 73 75

A L L A L L A A L L A

76 80 85 93 103 104 104 105 108 109 118 120

A L L L A L A A A L L L

60 64

125 A 132 A 149 L

184 C 185 C

-- _ _ J

The leiler ollel IhIJ distance slor.ds tor lhe region A

Ah/Ul/O

C - ComponlO

l - lazIo U - Umbno Nolt: The tllln pOlnI" wllh even ~umhms con be found on the TCt mup 1100 000 AsrWllO P. Mf)USE, the lUin pomI', wllh uneven numbers on the mop UM61dA e M.A.R(:Hl

Tabela 1: Spisek obratnih

točk z

njihovo razdaljo od Rietija.

v spodnjih plasteh pa so vetrovi zarad i orog rarij e kana li z irani usmerjen i v oseh dolin. Ti dolinski vetrovi doscžejo naj večjo jakost ob naj večjem so n č n e'm obsevanju . ki ne presega J5 km / h , Plast . v kateri pihajo ti ve tro v i (ita lijansko se imenu je brezze) je zelo tanka - od 200 m do 50!) m. za nililivo pa je to. da jt: smer dolinskega vetra pogos t o nasprotna S111eri vetra na viš ini . oz, smeri vetra . ki bi jo thloči li na karti s poznavanjem barične ga položaja, Ko sonce ne sije več vzpored no 1. osjo doline. se pojavijo ll1di prečni vetro vi. ki pihajo proti bolj ogrctim gorski 111 hrbtom in s tem povzročajo m oč n e vz gornike m edtem. ko se na hladnej ših področjih. v senci pojavijo spuščajoči tokovi, Tako izs uhih in ozkih dolin odteka topel in nes!<tbilcnl.rak v š irše dolin e. kjer je hladnejši zrak in povzroča dodatno nestabilnos t. Takšnc r,II1l1ere se pojavljajo predvsem na tirenski strani. ko se tam nahaja področje visokcga zračnega pritiska (po P. Ro vcs tiju). na jadranski s trani pa imamo področjc enakomernega zračne ga pritiska . Ta sc poja v lj a na obeh stranch Ape nino v tedaj. ko .IC s lrse področje Mediterana pod v plivo111 amic iklona inna višinah p ihajo šibki vetrovi, Ko nastanc do vo lj velika temperaturna razlika 111ed 111orje111 in kopnim . pri čne pihati veter z morja na kopno intedaj termika nenadno popusti (zaradi mešanjal), Ugod ni termični pogoji se vzpostav ij o šele okrog 50 km v notranjost (od obeh strani obal) in 10 postopno. ko se prične hladnejši morski zrak n ad kontinentom segrevati pri gibanju v notranj ost Apeninov, Debelina p lasti. v kateri piha ta veter je debe la najmanj JOO m in pravi loma ne pf(~sega 700 m. če je hitrost vetra maj hn a . Cc hitrost vetra dos cž.e vsaj II km/h (6 knotov). ta ve trič pO VI.roča pravo fronto . ki teče vzporedna z oba lo. Ta fronta morskega zraka povzroča padec pritiska. Debel ina take ga slo ja v t cm pri mcru je od 1200 111 do I SOO 111', Č.'e je kontinentalni zrak. ki ga dviga ta fron'ta dovolj vla žen. se poj~vijo kU111ulus ni ob la ki vzdo l? ozkega pasu dvigajočih se tokov , V priI1leru . da je kont in en talni I.rak . ki ga izriva ta tako im enovani sea br e!.!.e fronta dovolj suh pa do tvorbe kUI1lulus nih oblakov ne pride. Vseeno pa lahko natančno določimo . kje ,jc meja obeh zračnih gmot: pomagamo si I . vidnostjo. k i je na kontinentalni strani dobra . v smeri 'proti morju pa močno I.manjšana. Da se je potrebno izogibati načne masc pro ti 1110rjuje vsakomur jasno. če Ic hočeI1lo šc os tati v zraku .

TARr.r:T S d lst-m

hdg deg .

Acqun 8pa rta Anve rsa degli Abruzzi Ar ezzo Ar so li As st:! rg 1 Assi s i Avezzano Barisciano Barrea Bettona Bibblenll Campo di Glove Campoli Appennino Campotosto Casa Castaida Castel di ' Sangr o Castelluccio Castel Sa n Vincen zo CeLIno Citta di Ca st~ 11 0 Cittarea l e Cortona Cos t acc. i a r o Fiuggl Folign o Fonte Sa n Gemin i

1900 1200 1300 1450 1500 1400 2600 1900 1150 850 1200 1100 1050 1100 1100 700

77 53 72 105 15 2 37 78

F OSG3

1600 1350 120 0 1300

Guaid o Ta dino Gua r cl no Gub bio La go di Ripa Sot til e L 'Aqui1 a

Luc o de i Mar s i Mont e r oduni Na r ni Nave ili Opi Orte Passo Viamaggi o Perugia , Pe s c a sserol1 Pettorano Bul Gizio Piedlluco Pietraroia Pleve Santo Stefano Pontassieve Popoli Rivisondoli Sansepolcro Santo Stefano di Sessanio Scanno Sepino Serravalle di Carda Sublaco Todi Trevi Umbertide

950

1400 1450 900 1010 800

12 50 1300 2000 1150

1600

1400 105 0 600 1500 600 700 1450 1600 2000 600 1600 1300 850 850 1450 1750 750 1150 1250 1950 600 i.2~O

900

1000 900 1600

84 84

140 75 20 31 200

182 159 60 123 57 179 226 17 2 47 lJ

82 235 35 7 190 Ril

a lt . mASt 299 773 251 388 9 75

425 687 1027 1130 392 315 1077 580 1315 500 800 1303 700

825 269 650 500

550 572 217 335 754 470 525 500

'24 4 7

375 725 667

44 104 88 93 71 94 ·222 152 58 139 164 47 194 107 61 165 63 66 47 , 59 156 182 163 38

41 0 200

nI,

680

1125

45 925 427 1155

770 585 575 418 78

251 1226 315 975 1126 650 614 375 344 223 ' 240

Tabela 2: Spisek objektov ozr. tarč za slikanje na obratnih točkah s priporočljivo razdaljo, magnetno smerjo in nadmorsko višino v metrih.

Po d ročj a kumulu sov . ki so poveza ni s to fr o nt o so dob ro razv id na zaradi lah ko spoznav nih frak to ku mulu sov (C u fra ) o b sami fr o nti. Dviga nj a ti k pr ed fro nt o dosegajo do 2 mis in na m o m ogočaj o leteti precej km ob sa m i fro nti . brez izgube višine . (G lej sliko 3 a in 3 b l. Ta kšne fro nt e la hk o v nekaterih prime rih celo preidejo A penin e. prav il oma pa se ka na li zi rajo v do lin a h. ki pot ekajo o d vz hoda pro ti za ho du in o bra tn o na tirensk i stra ni . .I adralei mo rajo biti ze lo pazlji vi. ko prehaj ajo ta kšne do line. prelet eti jih je potrebno hitro in vsaj na 1500 m viširie (po QN H) . To je še posebej pomembno tedaj . ko ta fro nt a ni o beležena s fro nt a ln imi o bla ki .

Zavetrni valovi (Lee ware) Na p o dr očju A penin ov se v po letn em čas u le red ko pojav lj ajo zavetrni va lov i. doči m so pozim i. ko pihata tra mon ta na in l e bi č do kaj pogos t pojav. Po leti se pojavlj ajo predvse m o b jugoza hodn ih ve trovih in le redko o b severnih . Ma ksima ln a d oseže na viši na po leti je bil a 6000 m. dosegel jo je tr žaški pilot No rdi o na zavetrn i strani hr iba Mo nt e Pizzu to (pogorje Sabini ) in sice r v jU lij u .

Nevihte V an ti ci kl o nalnih raz mera h se nev iht e le red ko pojav lj ajo in še to le v o bliki termi č nih neviht. Navad no se javljajo loka ln o na oz kem o bm očju viso kih hr ibov. kj er so tudi sicer do bra d viga nj a. po d ime no m .. inve nt arni Cb« jih pozna mo pri nas in sicer v popo lda ns kih ura h.

Ciklonske razmere Medt em. ko o a nti ci kl o na lnih raz mera h la hk o ve lik o povemo in o p jšemo velik o za ko nit os ti . ciklo nalnih raz mer ne mo remo zajeti v ta kše n o kvir. Po ložaj se zelo hit ro sp reminja in prav il ni. Letenj e je ted aj o n e m ogoče n o . v to lažbo pa na m je pod atek. d a ta kšne raz mere na vadn o ne trajajo dlj e kot 48 ur. Sploš na ocena je. da so vre menske raz mere v prvi po lovici avgusta v širši o ko li ci Ri etij a zelo ugodn e za jadr alce. Na s liki 4 s i la hk o ogleda mo fo rmul a r za tekmova nj e z disciplin a mi za vse tr i razrede. V tabe li l si la hk o ogled a m o s pisek o bra tnih t oč k z njiho vo razda ljo o d Ri etij a, velike č rk e za razd a ljo v km pa po vedo, v ka teri regiji se kraji na hajajo tak o;. d a jih la že najdemo na ka rti. V ta beli 2 ima mo za vse o bra tn e t oč ke po da ne prip oroč lj iv e razdalj e za slikanj e o bjekt ov (ta rgets) z magnetno smerjo in nadm o rs ko viši no v metrih . MIRAN FERLAN

Ekskluzivno letalo, kot si ga predstavlja modelar - entuziast Manjše potniško letalo .. LEPORT yu je amphib ia za panoramske polete v obmorskih tur ističnih deležah, na-

letalska nesreča

Aljaski V letalski nesreči, ki se je 5. februarja zgodila na Alj aski, je umrl o devet ljudi. Letalo s sedmi mi potniki in dvema članoma posadke je strmoglavilo in se vnelo komaj poldrugi kilometer od medletališča narodnega Soldotna DvomotornO.letalo družbe North Pacific Airlines je letelo na progi Encorage-Soldotna. Zaradi goste megle in dežja je pilot zgreši l pristajaln o stezo. (UP I)

menjeno predvsem potnikom in zahtevnejšim turistom, ki u živajo, tako v letenju, kot v panoramskem razgledu.

ree"" 11

LETECE MAKETE Prav v ta namen Je koncept I<onstrukcije temu prilagojen, zlasti oken in korens kega dela smernega stabilizatorja. V tem delu na koncu kabine je nameščen poševno-dvižni sedež, torej mesto, namenjeno potniku , ki želi vizualno spremljati let saQl in manevriranje pilota. Izpod, proti so ncu chromirane zasteklitve, se mu nudi razgled na vso površino kril in krmila , zgornjo po vršino trup a, pogonski agregat in v uvlačljive podporne plovce. - VTtihuzni izvedbi sprejme, udobno

dtmenzionirani trup, II potnikOV, v turistični razm estitvi pa 18. Spodnji del trupa, kot podporni plovci, krmila (skupno ca 30% konstrukcij e) je iz sodobnih plastičnih mas, zgornji del trupa in nosilne površine pa v klasični izvedbi . Krila v »Y« lomu imajo negativni opornik, širokega nosilnega profila, v katerem so, oz. tvori rezervoar za gorivo. Pogonski agregat v (potisni-potegni) izvedbi, z dvema turbo-prop motorjema, nameščen nad trupom, omogoča pilotu nezahteven in enostaven korekcijski manever pri morebitnem izpadu enega motorja . Propelerja sta nasproti se vrteča. Uvlačljiva podporna plovca, ki vsebujeta tudi po eno majhno pod porno kolo, držita v spuščenem položaju letalo v horizontalni legi in služita praktično le pri vožnji ob majhni hitrosti (rulanju). Glavno, centralno podvozje (kot nosilno kolo) pa je name šče no v sredini trupa, s čimer tudi poševno pristajanje ni problematično, kot npr. pri jadralnem letalu. Dimenzije : - dolžina 15 m - razpon 18 m - obtežba kril cca IlO kg/m 2 Na fotografijah je model zgrajen v merilu 1 : 5, konstruktor Marja n Mencinger iz Lesc je v gradnjo vložil 2400 ur in trenutno izvaja z njim pos ku sne polete. V. M.

Trifletnica Saljuta 7

Veso ljska postaja sa ljut 7. dom treh sovjetskih vesoljskih posadk. ki so jo obiska le tudi štiri »gostujoče« skupin e kozmonavtov. bo kmalu zabeleži la tretje leto delovanja v veso lju . To postajo so izstrelili 19. apri la 1982. Na saljutu 7 so v tem času opravili ce lo vrsto raziskovanj in poizkusov. Na saljutu 7 so ok tob ra lani vesoljci Leonid Kizim. Vladimir So lovjev in Oleg Atkov dosegli svetovni rekord v dolžin i bivanja v vesolju 237 dni. Poleg sovjetski h veso ljcev so bili na orbitalni postaji saljut 7 tudi indijski in francoski vesoljci.

LEPORT Y dobro sedi na snegu, za polzkusne lete pa čaka njegov avtor na debelejšo odejo - da bo bolj varno Kot pravi sam, so jezera za zdaj le premrzla! 000

(po Dnevniku)

A o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL o VIA AEl Občni

zbor aerokluba Postojna

Koncc f('hruarja .10 .Il' =IJ/'a li Ila wojl'lII rl'dn l'lII (;h čn l'lII ::horu c'ialli iII /jllhi/elji 11'/als/va aeroklllha Postojna. 1= poro čil predsednika in lIpral'llika aeroklllha je razvidno , da so ICI alci l ' Po.l/ojlli 1111logo /1'ga kal' .1'0 si =as /al'ili, /lIdi lIr esIličiIi. PredvselIl je hila sk lIpIla IIg%l'iu'I', da je hila pre/ek la .\'('=(lI1a l ' pogledll I'amos/i le/enja :;1'10 u.ljieiilla. Nadll/je so pric'eli čla ni z dopollli/nilll deloIII /0 je = i=dc/m 'o žl'h/jel' l ' koo pe ra ciji /jllh/jal1.lko M rTAI.KO . Pral' tako so l ' pr e/ek li se=(lI1i pričeli = lIeka/erillli deli Ila letali.I(' II, iII sicer postavi/i'I' s/rc/ol'(}(llIe lIapc/jal'e Ila hangarju in IIpra vlli s/m'hi /er IIredi/ el' henzi/1.lk e c'i'palk e. Zlas/i /0 sledllje hodo uresIliči Ii l ' /1'111 ICI II. Na OhČII('1II =horu, Ila ka/erelll so sodclovali /lIdi lI eka /eri gos/je jl' hila skupna ug% l'i/el', da 11101'11 klllh skupaj = o hčillsko kOllf('r('//co SZOI. l' kra/k elll sklica/i proh/elll.lko k(J1/fi'r('//co o delovanjII letalske dejal'lIo.l/i Ila PO.l/ojll.Ikem. Vplllnll =lIle/o.lnjo l e/al.lko se=(J1/ O sosi zas/avili vjadrallli.l ek ciji lIale/e/i 55()IIr, = /11otornimi l e/(lli 25{) III'. i=.lolati 5 1I00'ih jadmlni h in m%rnih pilo/Ol' / el' .lodeIOl '(J/i na vseh /ekll1ovalljih l ' o/..Tiru ;(1.0.'1-11 . Poglohi/i o=irollla lI;'edi/ije po/rc/mo lIIdi sodelovIlnje = ostalill1i kIlIhi. =Ia.l/i s A·I. Vrhnika in AA' Cerknica. Oh konCil ohc'lIega =hora so =a 1'.1'('.1/ransko POl1lo c' pri ra=l'ojllle/als kegll .lllorta podelili plak eto l' =lIl1k pri=lWlljll /OI '. Ldvard/.! 1.0 ren con II i= IIjdOl'.16I1c /er pis/11 ena priznanja L.S TRI(I/ .II V PO.l/ojna, pO k mji/1.1 k 1'111 II .I/(Ihu TO No /ralljske in svetu za 1.0 in OS .Ikllp.16l1e II .. Bis/rica.

, i ,inles,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (06'1861·411

IIN/)/?I~I HU1I70/' I 'os/ojnll

PONUDBA &POVPRASEVANJE V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini'v letalsko in modelarsko področje. Oglase pošljite na . naslov uredništva: Marjan Moškon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Proda m časopis FLUG R E VUE , letnik 1982,83 in 84. Ce na za letnik je 3.600 din. Poš ljem po po vzetju . Zvonko Radi č, 1. L. Ribara 106/3 2, 56230 VUKOVAR , telefon 056-44-864x y PRODAM zmaja CX. Bogdan .Jug, Gradnikova 89, 64240 RADOVLJI CA

inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane ploiče

RAKETARSTVO

"~'L4 13

Iz,LjublJane, " .. v vesolje

Objavljamo prispevek iz 6. številke »Kozmoplova cc , ki je izšla 21. septembra 1984

Strmoglavila reaktivca v

ZRN Na vajah sta sc januarja 'zalctela d va ph ,lIit o ma zah o dn o ncm šk ih letal skih s il in strmo gl av il a b liw 13rcmc n h ,~vn a Ko t jc spll roč ila po li cij a. jc h il žrt ev t l' n es r eče n eki delavce. pc t lj udi pa jc hil o ra n jc nih . k a jt i cdcn o d rcakti vccv'jc trcšč il prav n a skl adi Ščc. v kat crcm so dclali , Oha pil o t a sta sc rcšila s padalom, (AP)

Pred kratkim so j ugos lo va nski dn evniki pri o b č ili Tanjugovo vest, d a se je na Zemlj o vrnil prvi jugos lovan s ki predm et, ki je 63 dni kro žil o ko li na šega pla neta , Gre za zn ač k o oz. embl em našega kluba, .. Zdaj j e z na č k a že v Ljubljani, ka mo r j e pripo tova la po poš ti iz Mos kv e zataknjena za prve stra ni knjige .. Zvjozdnij « (Zvezdnji je kr ajša o blika za .. Zvezdno mesto Leo nid a 1. Brežnj eva «), kje'r živijo in se urij o so vj etski ves o lj ci) , ki so nam jo podarili so vj etski koz mo navti. V knji gije pos ve til o, ki ga j e podpi sal o deset zna nih so vj ets kih koz mo navt o v;.in datum 11 . 4. 84. d a n na ka terega se je prvi jugos lo va n ski predm et vrnil il veso lja na Zemlj o. Ob znač ki pi še : .. Ta embl em je od šel v veso lje 8. 2. 84 in se vrnil na Zemlj o s posadk o Soju za T-IO J . M ali ševo m, G . Streka lovo m in R. Sha rm o.«

Pot v vesolje Znano je, d a prvi poskus, da hi posla li kakšen ju goslo vanski predm et v veso lj e (dve naš i zn ač ki), 26. se pt embra 1983, ni

us pel, za ra di poža ra na ra keti nos ilki soju z, ki j e izbruhnil o ko li 90 se kund pred na merava nim sta rt o m . T a kra t so z reševa lno ra keto - tedaj pr v i č d oslej upo rablj eno - na vrhu ra kete n os ilk e rešili življ enji koz mo na vt o m a Vl adimiru Titovu in G e na diju Streka lovu . Ra keta nos ilka je na to pa dla v o dprtin o po d šta rtn o mi zo. Vse kaže, d a je z ist ega vz l e ti šča po letela 3. 4. 1984 so vj ets ko-indijs ka posadk a, ka r po svoje zgovo rn o ilustrir a višin o nas ta le ško de a li pa hitros t po prav il. .. Ka ko j e zn ač k a k o n č n o vend a rl e naš la svojo po t v veso lj e? Zelo prepros to in brez biro kra tskih a li pa fin a n č nih ov ir, ka kr šne rada pos tav lja na pr im er a meriška age ncija za veso lj s ke raz is kave N ASA . Res pa je, d a so za usp ehe pri s ko raj 15 letn em delo va nju našega dru štva, ki se ime nuj e po prvi žrtvi veso ljskih po letov koz mo na vtu Vladimiru Ko ma ro vu , ki se Je p o n es reč il 24. aprila 1967 pri n es r eč n e m prista nku s Sojuzo m 1, zadnj a leta sli ša li že ma rs ikj e po svetu , ka r je go tovo pripo moglo k naše mu najnovejše mu in d os lej n aj večj e mu us pehu in pri z nanju ... Med kra tkim s r eča nj e m z novin a rj em ,. Prav d e« Vla dimirom S . Guba rj evo m, ko ment a to rjem veso ljs kih po letov in pisce m vrste po pula rnih knji g na temo astro navtik e, nekaj ur pred k0ncem sta rega leta , 31. decembra 1983 v zgradbi ,. Pravde« v Moskvi, sem mu predal primerek z n a čk e in pismo član o v kluba na menj eno so vj etskim koz mo na vt o m, s podpis i vse h čl a n o v , ki so prisos tv o va li redni letni s kupščini dru štv a ko nec lans kega leta . V pismih so bil e zapi sa ne želje za uspešno izvedbo pro gr a ma v veso lju in me ha k prista ne k na Zemlji in pozdra v h ra brim ko zm o n av to m . G uba rj ev mi je o dljubil, da bo d a l pismo in zn ač k o sovjets ko -indijs ki pos adki a li pa mo rd a že tisti , ki po leti pred nj o ...

Pozdravi iz vesolja V repo rta ži iz C entra za upr avljanj e veso lj s kih po leto v v Ka liningradu blizu Mos kve z naslo vo m ,. Naš prekras ni pla net«, ki je bil a o bijavijena v .. Pravdi « 9. a pril a 1984, je bil o med dru gim za pisa no tudi to le: ,. M a lo pred ti s kov no ko nfe renco so se redak cij i Pravde oglas ili č l a ni Astro nav tsko ra keta rskega kluba V, Ko ma rov iz Ju gos lav ij e, posadki so zaželeli , da bi usp eš no o prav il a delo v vesolju in d a bi m ehk o prista la na Zemlji . - Kaj bi poved a li b o d oč im koz monav to m 2 r. stoletj a? smo vpraša li Vl adi mira Solo vj ova . Predvsem do vo lit e, d a se za hva lim vsem . ki misl ijo na nas, za lep e že lj e - je o dgovo ril ladijs ki in že nir.

ICrefL,414

RAKETARSTVO

»izgubtti « - lahko rečem, da smo se za usodo emblema v klubu mn ogo bolj bali med njegovim potovanjem po pošti iz M oskve v LjUbljano, kot pa med nj egovim kroženjem okoli Zemlje in smo zato vnaprej opozorili carinsko službo na prih aj ajočo knjigo z značko - le-ta pa se je vrnila na naš n\lslov v četrtek, 26. aprila z običajno navadno pošto ... ! - bojazen je Strokovnjakom itabila torej n e upravičena. Na našo veliko lij anske družbe VM srečo in zadovoljstvo ... (skupina IRI) je prvi v Mislim, da med podpisanimi vesoljci zgodov ini let alstv a usne bo odveč posebej omeniti Georgija pelo izdelat i letalski Beregovoja, heroja že iz druge svetovne dizelski motor na kervoj ne, ki je poletel prvi za nesrečnim Koozi n, I.j. na let alsko gorivo, ki se običajno marovom in sicer oktobra leta 1968 v uporablja za reaktivne Sojuzu 3, danes paje vodja Centra za primotorje. Motor z močjo pravo kozmonavtov »Jurij A. Gagarin« 110 do 257 kW ( 150 do v Zvezdnem mestecu Leonida 1. Brežnje350 KM) je namenjen va pri Moskvi, nato Vladimira Šatalova, predvsem za pogon ki je zdaj vodja programa urjenja sovjetmanjših, 1. i. poslovni h skih vesoljcev in je bil sa m trikrat v vesletal, ki jih je na svet u o lju (dvakrat leta 1969 in enkrat let a približno 400.000. Izneuspelem poskusu štarta nove delovali ga bodo v 1971) in ne na zad nje Valerija Kubasova, dveh različicah, in vesoljske ladje septembra 1983, v ki je leta 1969 prvi opravi l tehn ološki posicer s št irimi in s šest ikateri sta bili tudi znački iz Ljubljane, skus va rjenja v vesoljskem vakuumu ormi valji , odkateri h bo je na kongresu poročal vodilni konstbitalnega dela kabin e Sojuza 6, leta 1975 imel vsak 37 kW (50 ruktor sovjetskih pilotiranih vesoljje sode loval pri skupnem sovjetskoKM) moči, motorna skih ladij K. P. Feoktistov ameriškem poletu Apollo-Sojuz, tretji gred pa se bo v minuti polet pa je izvedel proti pred štirimi leti, zas uk ala 270G-kral. - Mladim kozmonavtom tako v skupaj z madžarskim vesoljcem BertaNjegova prednost v primerjavi s standard- Jugoslaviji kot tudi v drugih deželah, lanom Farkasem. nim letalskim motorkjer so takšni klubi, bi rad zaže lel , naj veLe dan po vz letu sovje tskih vesoljcev jem sta večja odpornost rjamejo v svojo zvezdo, naj bodo vztrajni Jurija Maličeva, Genadija Strekalova in in manjša poraba gor ipri dosega nju svoj ih ciljev, naj ljubijo prvega indijskega kozmonavta Rakesha va. Dizelskih motorjev Zemljo in svoj se n. Tedaj bo vse najSharme, to je 4. aprila 1984, smo v klubu v let alstvu doslej niso lepše« - je direktno iz vesolja odgovoril v telefo nskem pogovoru z Vladimirom uporabljali; vzrok sta Stepanovičem izvedeli , da je emblem Vladimir Solovijev ... bili njegova velikos t in poletel v vesolje že 8. februarja, prav na teža v primerjavi z Nevarno potovanje močjo. Italijanski konPrešernov dan ... Značko je vzel s seboj strukt orji so problem Leonid Kizim , poveljnik t. i. dolgotrajne Naj kot za nimi vost zapišem tudi to , da rešili z drugačnimi ekspedicije na orbital ni znanstveni posmateri ali . naredili so je ob znački zapisan še datum 17.4. 84. taji Saljut 7, ki je tega dne starta l s Tega . dne se je opo ldn e sovjetskodrugačne ventile. upkozmonavtoma Vladimirom Solovjom indijska posadka z letalom vrnila s orabili so turbokomin Olegom Atkovskim v veso ljski ladji kozmodroma Bajkonur v Moskvo. presor in nov sistem za hlajenje olja. Bojazen, da se utegne značka med sv- . Sojuz T -10. Vladimir Gubarjev je še povedal, da se bo značka vrnila na (AFP) ojim »zemeljsk im « delom potovanja , kje Zemljo s sovjetsko- indijsko posadko. Kot je že v navadi, je sovjetsko-indijska posadka, ki je prišla na postajo Saljut 71e PODATKI O POLETU PRVEGA na enotedenski »obisk«, pustila svojo JUGOSLOVANSKEGA PREDMETA »svežo« vesoljsko ladjo Sojuz T -II združeno s postajo in se vrnila na Zemljo v lčas izstrelitve 8. 2. 1984 ob 13.07 po jug. času Sojuzu T -10, vkateremje bila - zaradi kraj izstrelitve kozmodrom Bajkonur, ZSSR poenostavitve bržkone kar vseh 63 dni geograf. keordin. kozmodroma 47° 22'20" N; 65° 29'00" E tudi jugoslovanska značka. raketa nosilka sojuz Sojuz T -10 vesoljska ladja Nepozabni dnevi kroženje okoli Zemlje pretežno s Saljutom 7 Nemogoče je op isati čustva in občutja, hitrost kroženja 7,8 km /s ki jih ima človek, ko se za ve dejstva , da nagib ravnine tira 51,6° prav tisti trenutek neki njegov predmet čas pristanka Il. 4. 1984 ob 12.50 po jug. času kroži »tam gor i« po vesolju s fa ntastično kraj pristanka 46 km vzhodno od Arkalika, ZSSR hitrostjo blizu 28 tisoč kilo metov na uro pristajaina kabina Sojuz T -10 in da je to hkrati prvi jugoslovanski trajanje poleta 62 dni 22 ur in 43 minut predmet v orbiti okoli Zemlje"

Izdelali prvi letalski dizelski motor na kerozin

RAKETARSTVO

..._---

..Kozmoplovc< je glasilo Astronavtskega raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane. Prvim številkam v letih 1973174 je šele po desetletnem premoru sledila poskusna, vendar pestra in zanimiva 6. številka (na sliki), ki prinaša največ prispevkov s področja astronavtike in raketnega modelarstva. Sodelavci ustvarjajo list brezplač no, požrtvovalno in z velikim navdušenjem. Najbrž jim prav zato tudi nimamo kaj oči tati!

ZDA bodo opravile poskuse z raketami MX Ameri ški držav ni sekretar George Shult z je izjavil. da bo d o Z D A o pr av il e pos kuse s spo rnimi ra keta mi MX v Ju žnem Pac ifiku, venda r pri tem n e bo sode lova la Avs tr alija. ko t so sprva napove da li. Schult z je to izjavil po pogovo rih s predsed nik o m avs tra lske vlade Bo bo m H awkom. ko je bil na uradnem o bisku v ZD A. Ameriška vlada Se j e odrekl a avstrals kim usluga m. je dejal Shultz. d a bi po kaza la. d a avst rals ko upošteva javno nenje. Avs tralska jav nost seje izrek la proti vsakršnemu avstralskemu sode lovanju pri preizkuša nju r ake t MX . . (Ta nju g)

To so bili n epozabni dn evi ves elj a in po nosa za vse č l a n e n ašega društv a ljubljanskih ast ro navti kov in ra ketnih mod ela rj ev. Pred na mi je bil a o dgovo rn a na loga, da še nepo trj eno vest s p oroč im o dva ind vajset milijo ns ki jugos lova ns ki ja vn osti o b tveganju , d a ves t morda ni po vse m t oč n a . Prvo, zd aj že zgod o vinsko s p o r oč il o kluba je im elo d a tum 6. a pril 1984. 7. a pril a s mo ga raz posla li petind vajse tim raz li č nim n as lovo m na terit oriju SFRJ . Slovenska javnos t je bil a o b vešče n a tu d i po t elev iz iji že Il. a pril a, veče r pred medn a ro dnim dn evo m koz mo na vtik e in leta lstva. Prik aza no je bilo idealn o (ugo dni v r e m e n s ~i pogoji) s pu šča nj e pristaja in e ka bin e Sojuza T -10 in znač k a v prve m pl a nu . N a to sta sledili 14. a prila 1984 Ta nj u gova vest za Jugos la vijo in ves t - .. posebej za tujin o«, ki so jo d o bili po vse m svetu ... Psiho loš ka ba ri era, n eka kše n »s tra h pred nez na nim vesolj em «, ki se na m je Jugos lova no m vedn o zd elo ned oseglji vo, je na nad o ma od padl a. Veso lje n a m je pos ta lo bližje. Z izs trelit v ij o prvega jugos lova ns kega predm eta v veso lj e j e bil na prav ljen prvi ko ra k. Za kaj n e bi o b kakšni priho dnji prilož nos ti po letel tudi ka kše n bo lj za pl et en predm et, ki n e bi bil sa mo s imbo l, a mp a k bi tudi kaj meril in za pisoval ... Ob tem si č l ove k ne upa r eč i še kaj več - na prim er o ve lik a ns kem po m enu mo rebitnega po leta ju gos lo va nskega koz mo navta v b o d o čn os ti - o b o dkloniln em (beri kra tk ov idn e m) s t a li šč u jugos lova ns kih po litikoV ...

o Leonidu Kizimu in

Vladimiru Solovjovu

Tisti trenut ek, ko j e 4. a pril a Vl a dimir Guba rjev po t elefo nu poveda l, d a je vzel našo z n ač k o v veso lj e prav Leo nid Ki z im se m se spo mnil prij etn ega in s pr ošče n ega kl epeta o pro blemih v veso lju in na Zemlji , ki se m ga im el z do bro du šnim , prepros tim in s imp a ti č nim č l o v e k o m nižj e p ostave o kt o bra 1982 na 33 . ko ngres u medn a ro dn e as tr o n av ti č n e fed a rac ije (IA F) v Pa rizu . Bil je. prij eten sogovo rnik , z na l p a je tudi pozorn o prisluhniti . Pripovedo va l se m mu o d elovanju našega dru štv a. Ta kr at j e im el za seboj že prvi vesoljs ki p o let in priprave v rezervni posadki za sovj ets ko-fra n cos ki po let. Med šes timi č l a ni glav ne (a li »os novn e«) in reze rv ne (t. i. tr ij e »dubl erji «) posad kev katerih so bili štirj e Sovjeti in dva F ra ncoza s katerimi sem se t a~ kra t s r eča l je prav Leo nid D e ni so vi č napra vil na me najbo lj ši vtis. Z Vl adimir o m Solovjovo m . ki je bil 'v pogovo ru nek-

~e'1.4

o liko »o prez nejši« sva se ta kra t d o go voril a za s reča nj e v Moskvi , ki pa se je ža l izja lovil o. Kizim in So lovjov sta na prav ila vtis zelo ko mpl ement a rn e dvoj ice trenutn o sta sk up aj z zd rav nik o m dr. O lego m A t kovo m še ved no v veso lju ki sta zdaj reko rd erj a v bi va njU med spreho di izven veso ljs kega plo vil a. Nj un a us kl aje nos t je prišla do izraza med letoš njimi pe timi sprehodi izve n Saljut a 7, ko sta izvedl a vrsto mo nt ažnih del (najver jetn eje po prav il ) na pogo ns ko -

GLAVNI PODATKI O PRVEM JUGOSLOVANSKEM »SATELlTU« masa premer dolžina z ig lo maksima ln a debelina prva serija datum izdelave funkcija

3,295 gramov 19,9 mm 48,3 mm 1,8 mm marec 1975 1974175 emblem

agrega tn em o dse ku pos taje m ed emm samim sprehodo m pa sta mo ntir a la tudi dve d od atni pl ošč i so n č nih bat erij n a eno izmed t re h glav nih »kril « vrtljivih po so ncu. Za e na ko s icer za ht ev no o perac ij o sta Lja hov in A leksa ndrov la ni po tr ebova la d va iz ho da iz o rbita ln e zna nstven e pos taje Sa ljut 7.

Kako do

značke

Z n ač k a, ki je bil a v veso lju , je bil a pr v i č preds tav lj en a jav nos ti na ti sko vni

ko nfere nci 22. maja 1984 v Do mu dru žbenih o rga ni zacij , Ko m ens kega 7 v Ljublja ni . Po leg znač k e v knji gi s pos vetil o m sovjetskih koz mo nav to v sta bil a razsta vlj ena po ma njšan a mo d ela ra kete nos ilke soju z in veso ljske ladje tip a sojuz, s ka kršno je po letel v veso lje prv i j ugoslova n ski pre dm et. Po prvih ves teh jeza ma li med enin as ti simbo l velikos ti novega d ina rj a in mase ko maj 3,29 5 gra mov zavl adal o med zbira lci zn ač k velik o za nima nj e, če prav je bilo o ko li 4000 primerk ov značk e izda no že v m a rcu 1975. T o je bil a ta kr at pr va slovens ka in ena prvih jugos lova ns kih as t ro n av ti č nih zn ač k (po p rvi to vrstni ju gos lovans ki zn ač ki rev ij e " Kos mo plo v«). Trenutn o je ni nikj e r m ogoče d o biti. Za to s mo se v ARK Vl adimir M . Ko m aro v o dl oč ili , d a izda mo novo serij o s s pr e mljaj oč imi po d atk i o zgodov ins kih dogodkih v zvezi z znač k o in njenim veso ljs kim po leto m . Nova z n ač k a bo pred vido ma p ovsem ena ka, po da tki p a bo d o o premlj eni z uradn im žigo m kluba. VOJK O KOGEJ

Hitro,

zane~Jj 1 l

:ž:ivahen tovorni dan na brniškem

Centrala za Tele-X Švedsko podjetje Eri cson In fo rm atio n Systems je do bilo naroč i lo švedsk e dru žbe za vesoljske polete, da izdela in o pre mi ce ntralo za pos redovanje nordij skega satelitskega tel ev izijskega programa Tele-X. ( PO Delu )

arno, ceneje...

letališču

(iz knjige

Letališče

Bra lci revije Kril a so pred časo m že imeli pril ožnos t prebrati nekaj č l a nk ov o razvoju letal skega to vo rn ega prometa na ljublja nske m l e t a li šč u . Novos t, ki s m o j o na te m p o d ročju uv.:dli pr ed do brim leto m dni se imenuj e zbirni let a ls ki to vo rni pro m et . Kaj pra vza pr av to z po m eni? Na kr atk o poved a no uvedb o zbirnega prevoza tovo ra se ugo dnim stra nem leta ls kega prevoza , ko t so hitros t, za nes lj ivos t in va rn os t prevoza, pridru žuje še ena ugo dn os t za naro č nik a: ni žja ce na p revoza. G re to rej za no vos t v

Ljubljana)

n ač inu o rga ni z iranja p n:voza in ne novus t v tehn o loš kem s mi slu. Pr i vsem tem je to no vos t le v leta ls kem pro m etu v Jugns lav iji , saj v tuj ini ta ko o rga ni zac ij o prevoza poznajo že do lgo, v d ru gi h pro me tnih zv rsteh pa je to s pl oš no' znan in up o ra hij en n ač in prevoza bl aga. Os no vni pogoj i za uvedbo takega nač in a o rga ni zacij e p revoza so redn e let a lske povezave, pa letni l ko n tejn ers ki sistem prevoza in za d os tni po tencia l up o ra bn iko v, ki pretežno pO'š iljajo m ajllll e pošiljke. S lednje se ved a n e po m eni , da je

rcre'L4 17

TOVORNI PROMET velikost pošiljk e nav zgo r omejena. Z ljubljanskega letališča imamo organiziran zbirni tovorni pro m et na relaciji pro t i Združenim državam Amerike z redn o linij o Jugos lovanskega ae rotra nsporta. Odprema pošiljk je mož na v New Yo rk ter dalje v Boston . Chicago. Miami. Houston. Los Angeles in San Francisco. Vsak uporabnik nastopa kot posam ez ni pošiljatelj le nasproti Letališču Ljubljana. ki organizira prevoz in za vsako pošiljko izstavi hišni tovorni list. Letališče Ljubljana pa vse tako zbrane pošiljke zd ruži in jih preda na prevoz JAT z glavnim tovornim listom . ki je

običajni letalski tovorni li st. l z tega sledi, da obstaja večja verjetnost, d a bo prevoznik dobil na prevoz večjo količino tovora . Z večjo težo po tovornem listu se cena prevoza po enoti teže zmanj šuj e v sklad u z med narodnimi prevoznim i pogoji. Tu se pojavi prihranek v stroških prevoza za pošiljatelja, ki se giblje med 10 in 30(/IJ od običajne tovorn ine. Za primer vzemimo prevoz l kg. ali 6 dm3 tovo ra na relaciji Ljubljana-New York :

T eža

Redna tar ifa din

Minimum po 6.630,pošiljki 10 kg 1.013.50 kg 775.100 kg 555 ,500 kg 349,Veljavno na dan 06. 02. 1985

Zbirna tarifa din 5.700.599,75 568.75 406.75 255,35

Uvedba zbirnik a je lep primer sodelovanja med raznimi organizacijami v procesu prevoza blaga. Tu sodelujejo špediterji (Inter europa. Transjug itd). kot neposredni ' o rga ni zato rji prevoza. Letališče LjUbljana. kot organizator zbirnika ter Jugoslavanski aerotransport, ko t prevoznik. Zadnji člen v tej verigi je inoze mski partner v ZDA. ki s krbi za razpošiljanje poš iljk naslovnikom. Letalski zbirni prom et je za enkrat organiziran v smeri ZDA. torej daje ugodnejše možnosti za prevoz našim izvoznikom. V pripravi je tudi organizacija prevoza iz ZDA. ra ziskujejo pa še možnosti za uvedbo zbirni ka za nekatere afriške držav e. .IURE MEŽNARŠiČ

Spet o sibirski eksploziji

Dvižna ploščad nosilnosti 18.200 kg za manipulacije $ paletlziranim tovorom Regalni način skladiščenja blaga v avioblagovnem skladišču (Foto: J. Mežnaršič)

Sovjetski znanstvenik Vasiljev je izjavil, da je bila verjetna povzročiteljica velike eksplozije leta 1908 v Sibiriji vesoljska ladja z drugega planeta. Nedavno je namreč vodil raziskovalno odpravo v Sibirijo in si ponovno ogledal prizorišče . Po njegovih besedah gre tukaj za vesoljsko ladjo ali sondo, ki pa ni zemeljskega izvora . Vasiljev trdi , da je »objekt« pred eksplozijo zamenjal prejšnjo smer vzhod-zahod proti severu in potem nenadoma eksplodiral. Ta svetOVno znana eksplozija je bila 30. junija, leta 1908, približno ob sedmih zj utraj . PO mnenju strokovnjakov je bila moč eksplozije enaka 35 megatonom TNT. Na površini 2150 kilometrov je gozd popolnoma pogorel, na veliki površini pa sO drevesna debla kriva , kar se lahko vidi še danes .

Tretje letalo

Rakete sodobnih letal

DC-lO v

Samovodljivi projektili

Jatovi floti Na beograjskem leje S. februarja pristalo tretje letalo DC-lO v .Jatovi !loti. Letalo ima 16 sedežev v prvem in 259 sedcžev v ekonomskem razredu. Svoj prvi redni polet je letalo op ravi lo 16. februarja na progi Beograd-MontrealTTa tretj a desctka bo letela tudi na progah v Avst ra lij o in ZDA . .Jat si je letalo sposodil pri družbi Air Afric. (Tanjug) t ališču

Vsa sodobna bojna letala, še posebno lovci - .prestrezniki so oboroženi ne le z avtomatskimi topovi, temveč tudi s samovodenimi raketnimi izstrelki.lzstrelijojih z letala proti lelalu v zračnem boju. Pri borbah v višinah s klasičnim oz. običajnim orožjem (topovi in mitra ljezi), se nasprotnika približata drug drugemu na nekaj desetin a li stotin metrov. Pri borbi z raketami se pa nasprotniki pogosto ne vidijo, vsaj ne z očmi. Cilj odkrije radar in pilot izstreli raketo, ko je oddaljen po več kilometrov od cilja. Trenutek, ko je potrebno raketo izstreliti, ne določa Ic pilot, temvečje to najbolj pogosto letalski elektronski računal nik. Tu ponazarjamo s sliko in besedo najpomembnejše in najbolj znane sodobne rakete zvrsti zrak - zrak.

SIDEWINOER AIM - 9L, ameriška vc tcranka mcd rakctami zrak -zrak. Narcjcnihjc več inačic tc rakete. ki so voborožit vi vcčih armad posvetu. Najsodobnejša inačica jc AIM - 9L. ki je razvita iz A IM 9H. Rakcta S ID EW IND ER zadc nc cilj na razdaljah o d 300 m do 15 k m. Bojna glava je razpršiina in ima lasersk i bližinski vžiga lnik . Rakc ta se vodi k cilju s pomočjo infra rdečega sistcma. Rakcta jc dolga 2900 mm, premera 127 mm in tcžka H4,5 kg. Hitrost rakete je 2,5 macha.

2 ANAB AA - 3 (NATOoznaka)Sovjetska raketa s katcro najpogosteje oborožujejo leta la SU - 9. Ohstajajo in ačicez infra r d cč imi in polaktivnim radarskim sa movodcnjcm. Ra kcta jc dolga 3600 mm, prcmcra 2g0 mm I. razponom kril 1300 mm in domctom 10 km .

VOJAŠKO LETALSTVO 3 ACRID AA - 6 (N ATO o zn a ka ). So vj e tska ra ke ta kij o nos i lo vec MI G 25 . Izdeluj ejo jo v inačicah z infra rd e čim in po la kti vnim sa m ovod enj em .. Rad a rska ve r zij a je d o lga 6290 mm in infra rd eča 5910 mm . Prem e r o be hj e 360 mm , raz po n kril 1760 mm . Rad a rska ve r zij a j e tež ka 800 kg, z d o me to m 50 km a IR 700 kg, z d o meto m 20 km. 4

SUPER MATRA S30jefra ncos ka ra keta s po laktivnim radars kim sa m o vo de nje m. D o lga je 3540 mm , pre m e ra 26 3 mm , tež ka pa je 250 kg in im a d o met 35 km . Nj e na hitros t je 5 mach o v. 5 ATOLL AA - 2 (NATO o zn a ka ) je sovje ts ka ra ke ta z IR sa m o vo de nj e m . D o lga je 2800 mm, preme ra 127 mm, z raz po no m kril 530 mm . D o met je 10 km . 6 ATOLL AA sa m ovodenj e m.

2 ve rzij a s po la ktivnim

7 Raketa, ki jo je izstrelil F-4 phantom, zasleduje severnovietnamskega mig 17 posnetek je iz vietnamske vojne, po knjigi Dictionary of Aviation, tiskani lani pri Mladinski knjigi v Ljubljani)

APHID AA - 8 (N ATO o zn a ka ). T o so vejtsko rak e to izdelujejo v inačic a h z I R in po la ktivnim sa mo vo d e nj e m . D o lga je 2 100 mm , pre m e ra 130 mm in razpo no m k ril 540 mm . T eža rad a rs ke ina č i ce j e 55 kg z d o m eto m 15 km in IR 45 kg z d o m eto m 8 km .

8 RED TOP je a ng leš ka ra keta z IR sa movod e nj e m , d o lžin e 3270 mm, pre mera 225 mm , raz po no m kril 910 mm in s ku p ne teže 150 kg. D o me t je 12 km .

9 SPARROW AIM -7Fj e no vejša in ač i ca iz a me ri š ke dru žin e S PARROW ra ket. Vo di se po la kti vno z ra d a rj e m . D o lga je 3660 mm , pre m era 200 mm , raz po n kril 1020 mm in 200 kg teže. Hit ros t ra ke te je o ko li 3.5 ma c ha. D o me t pa j eod 600mdo 25 km . An g lež i to ra keto izd eluj ejo po d naz ivo m SKY F LASH . 10 APEX AA - 7 (NATO ozna ka ) j e sovj ets ka ra keta, ki jo izd elujej o v IR in radars ko sa m ovod e ni ve rziji . D o lga j e 4300 mm , pre me ra 260 mm , z razp o no m kril 1050 mm in o krog 300kgteže . D o met IR in ač ice je 15 km, rad a rs ke pa 30 km . Hitros t je o ko li 3,5 ma cha . Inačici raket infrardečim

Matra R. 530 zrak-zrak z radarsk'im (zgoraj) in vodenjem (spodaj) - po JANE'S All the world's Aireraft

II MAGIC R SSO je fr a ncos ka rak e ta z IR sa m ovode nj e m . D o lžin a ra kete je 2930

rcl!fL420

VOJAŠKO LETALSTVO

E}zl

6 "-==

II · I ! . ~7

[liDI 2

,,g;, :>'

€ti:

i 1>

1;'

[)

~ II)

)

....

6 IJ 7

C3Ei

-3l>

III:>

Skice opisanih raket (po Frontu 1372/84)

VOJAŠKO LETALSTVO

Reagan: 26 milijard za »vojno zvezd«

mm, premer 160 mm, razpon kril650 mm in teža 90 kg. Raketa leti s hitrostjo do 2,5 macha in zadeva cilje od 300 m do 10 km.

Ameriški predsednik Ronald Reagan je izjavil , da nameravajo ZDA nadaljevati raziskave, povezane s projektom »vojna zvezd .. , celo tedaj, če se bodo na sovjetsko-ameriških . pogov orih sporazu meli o odpravi ofenzivnega jedrskega orožja. V intervjuju za New York Times je povedal, da bodo vložili v raziskave 26 milijard doa rjev, (AP)

ASH AA - 5(NATOoznaka)jesovjetska raketa kijo izdelujejo v IR in radarski inačici. Dolžina 3300 mm, premer 300 mm, razpon kril 1300 mm in domet 30 km.

17 12

13 ASPIDE je italijanska raketa s poIaktivnim radarskim samovodenjem. Dolžina 3700 mm, premer 203 mm, razpon kril 1000 mm in teža 220 kg. Hitrost je do 3 mache in domet do 25 km . S to raketo so oborožena letala F 104 S Starfighter, kije v oborožitvi italijanskega vojnega letalstva . 14

Magnetni potuje

tečaj

Kanadski zna nstv eniki so pred dnevi spet našli severni magn etni t ečaj , ki ga že od leta 1973 ni bilo več mogoče

natančno dolo č iti.

Danes je pribli žno 1500 kilo metrov južno od geografskega severnega tečaj a in seje v zadnjih dvanajstih letih premaknil za 100 kilometrov proti severu.

mm . Z njo lahko zadevajo cilje, ki so oddaljeni od 400 m do 8 km .

SUPER FALKON (AIM - 4G)je ena od inačic iz velike družine ameriških raket tipa zrak - zrak, imenovane FALKON . Dolžina rakete je 2000 mm, premer 162 · mm, razpon kril 508 mm in teža 65 kg. Hitrost raketeje do 3 mache. Domet paje 10 km . K cilju se vodi s pomočjo IR sistema za samovodenje. Obstaja tudi inačica s polaktivnim radarskim sistemom . 15 SAAB 372 je švedska raketa z IR samovodenjem. Dolžina ra kete je 2600 mm , premer 175 mm, ra zpon kril 620 mm in teža 110kg. Domet je okoli 15 km . 16 SRAAM je angleška raketa z IR samovodenjem za borbo na majhne razdalje. Dolžina 2700 mm in premer 168

FIRESTREAK je angleška raketa z IR samovodenjem. Dolžina je 3190 mm, . premer 220 mm, razpon kril 750 mm in teža 136 kg. Domet rakete je okoli 8 km. 18 . ALKALI AA - I (NATO) oznaka je sovjetska raketa s polaktivnim radarsKim samovodenjem. Dolga je 1900 mm, premer 180 mm, razpon kril 580 mm. Domet je do 8 km. 19 SHAFRIR je izraelska raketa z IR samovodenjem. Dolžina je 2600 mm, premer 160 mm, teža 93 kg in domet 10 km. 20 GENIE AIR - 2Aje ameriška raketa z nuklearno bojno glavo. Dolžina raketeje 2740 mm, premer430 mm, razpon kril609 mm. Teža rakete je 372 kg, domet paje 10 km . 21 MATRA R. 530 je francoska raketa,kijo izdelujejo z IR in polaktivnim radarskim samovodenjem. Dolžina 3280 mm, premer 260 mm, razpon kril 1100 mm , teža 195 kg in domet 19 km . 22 MATRA R. 511 je francoska raketa s polaktivnim radarskim samovodenjem . Dolžina 3090 mm, premer 260 mm, razpon kril 1000 mm, teža 180 kg in domet 10 km. 23 PHOENIX AIM - 54A je ameriška raketa velikega dometa, ki je v prvi fazi poleta vodena polaktivno s pomočjo letalskega doppler - radarja . Na razdalji . 20 km od cilja preide na aktivno radarsko samovodenje s pomočjo impulznega doppler radarja na raketi. Dolžina 3960mm,premer 380mm, razpon kril914 mm , težina 380 kg, domet do 160 km in hitrost do 4 mache. Z raketo PHOENIX so oborožena letala FI I I (SWINGER)in mornariški lovci F 14 TOMCAT. 24

.. Do zob" oboroženi saab 37 viggen Kaze svoJ arzenal (po Modern Fighters and Attack Aircraft, Salamander, London

1980)

BRAZO je a meriška raketa)<i so jo razvili izraketeSPARROW injevoborožitvi španske armade. Dolžina 3700 mm, premer 200 mm, razpon kril 1020 mm , teža OKoli 200 kg, domet 25 km in hitrost okoli 3,5 macha . po FRONTI! prevedel: S. Pet-rlc

t:~'L422

Preložili izstrelitev ameriškega shuttla Izstr elit evameriškega shuttl a Cha lenge r, sprva predvidena za 20, februarja, je preložena na 3. marec . Tako je izjav il predstavnik državne uprave za aeronavtiko in veso ljske razi skave (NASA). Do tegaje prišlo za rad i težav s termičnimi ploščam i . Vesoljska ladja naj bi ponesla v vesolje sedemč l a n sko posadko, v kateri bosta tudi prvi fr ancosk i vesoljecin a meri šk i senator. (AP)

Munchen: avtobus v cisterno - 18 mrtvih V n es r eč i , ki se je zgodi la, ko sta trčila avtobus in cisterna z letalsk im gor iv o m, je umrl o naj ma nj 18 čla nov vojaškega ork estra britanskega letalstva . Po l icij a je s poroči la, da seje dvo nad stropni av tobus z 41 potniki zari l v spod nji del cistern e na avtomobilski cesti med Nurnbergom in Mi.inchnom. I z cisterne je iztek lo 6000 lit rov goriv a, izbruhnil pajetudi velik poža r. (Reuter)

Rekordni polet cencorda Co ncorde dru žbe British Airways je 13. februarja vzletel z letali šča Hea throw proti 17.000 Sydneyu kilometrov dolgo pot naj bi preletel v 17 urah in tako poto lk el svetovni rekord. Sto potnik ov je pl ača l o visoko vso to: da bi se lahko udeležili rekordn ega po leta tega nadz voč n ega let a la. ( UP I)

NEVERJETNO

Pristanek s pol krila Tudi

teoretični izračun

ne bi dal nobene možnosti

Veliki boeing 747, last tajske letalske družbe China Airlines, je 21. februarja mirno letel 12.500 metrovvisoko in do Los Angelesa je bilo še okoli 800 kilometrov. Nenadoma se je začel za 243 potnikov in 25 članov posadke dve minuti trajajoči pekel. »Ljudj e so fr ča li po let a lu kot pi šča nci , je povedala e na o d prič. »Strahovita s il a jih j e tako re k oč prilepi la na st"ro p . Videl sem kakih 20 ljudi , ki so z g lavo uda rj a li o b strop,« je poved a l dru g i. Z normalne višine 12.500 m e trov se j e let a lo obrnilo na g lavo in se v pičlih dveh minutah spustil o na 2800 me trov. Grozila j e nevarn os t , d a se za rij e na ravn o st v glad in o Pacifik a. Nepriveza ni pot niki so o m edleli , ti s ti pa, ki so os ta li pri za vesti in vid e li , kaj se d ogaj a, so z g rozo čakali na ud a rec, ko bo let a lo tr ešč il o v ocea n, ka r naj bi po m enil o ko nec za vse. Vibrac ij e v letalu so bil e stra h ov it o m oč n e, tak o d a se je e ne mu o d po tnik ov zd e lo ko t d a neka kšna m oč n a roka posk uša z m eč kati leta lo o d zu naj . Pe kl e ns ki dve minuti s ta se vlekli v n es k o n č n os t. N a d zo rni sto lp na l e t a li šču v San Fra nci sc u j e v sr edo prestregel poz iv tajskega\ leta la na progi Tajpe h-L os An ge l e~~ pros il o j e za d ovo lj e nje za prisilni pri s ta n . Pil o t let a la j e sporoč il , d a »vs to paj o v -Irbu l e n č n o o bm očj e« in d a imaj o t ežave z mo torj i. Rad ars ka slu žba je bil a os upl a. Nihče ni m oge l razum eti pil otov ih besed - l eta lo je nag lo pada lo, za več kot 9000 m etrov sa mo v d veh minut a h. S preje li so prošnjo za prist a nek. Us lu žbe nci l e t a li šča , ki so pričakali leta lo na pristajaini st ez i in ga sp ravili do ha nga rj a, so bili za prep ade ni . J ek leni vel ik a n j e os ta l br ez po l d esnega kril a, stab ili za t o rji v repu letal a so se spremenili »v reza nce«. M a njkal a so vrata, zunanja pl očev in a j e bi la čisto va lov ita. Cisto prestra še n e po tnik e so prepe ljali z avtobusi in voz ili prv e p o m oč i vam bulanto. Ugotov ili so sa m o lažje poškodbe , če pr av j e več 10 ljudi ' do živelo hud šo k. Pr ed s tav niki leta liš kih oblast i in zvezne uprave za leta lstvo so ne mud o m a zače li pr e iskavo . Pr eg led a li so tak o imenovani ni gh t recorder , napr avo, ki be leži poda tk e m ed po leto m. Prv i poda tki so pokazali , da j e s il ov it a ~urbulenca udarj a la v d es no kril o letala, kjer se j e kmalu ustav il mo tor. Pilo t se j e ti sti hip odločil za ma n eve r , po d o ben kot pri pristaj a nju, t o d a nam es t o da bi se kljun let a -

la o brnil navzdo l, se je u§meril n avzgo r in leta lo j e začelo padati. Cez n ekaj se kund so utihnili še drugi trij e mot orji in let a lo j e sa mo še pada lo. Pil o t je poskuša l upočas niti hitros t padanja , to d a sil o viti ud a rci turbul ence so o dtrga li vrata in jih v sunk ov it em vetru vrgli n a rep leta la. Na repu leta la so m a njk a li kos i, večji o d en ega m e tra . Pribli žno 3000 m etro v v iso ko se j e pil o tu posreči l o ukro titi leta lo, sp et vžgati m o t o rj e in se us m eriti pro ti San Franciscu. D o padca v ocea n in s ko raj ne izog ibn e s mrti po tnik ov in posad ke j e m a njk a lo le še 36 sekund , so pozneje ugo tov ili pre is kov a lci. »Ne mo re m verjet i, da je t o, kar je ost a lo o d leta la , lahko pril et elo do San Francisca«, je izjavil eden od s tr o kovnj a kov. »Tudi t eore tični i z ra č uni n e bi pot nik o m d a li nik a kr šn e m ožnos ti , d a bi prežive li t a k dogodek,« je r ekel drugi. Vsi pa so s i bili edini: če ne bi bilo pil o tove izje mn e prisebnosti, sp retn os ti in tudi fizične m oč i , bi na č rni spisek velikih le ta lsk ih k a tas t rof zapisali še e no z 268 žr tva mi . Tanjug (po Delu)

o galebih

in orlih

Letošnj a ja nuars ka številka ug ledn e angleške revije Al R Int ern a ti o na l prinaša i zčr p e n pri sp evek o ra zvoju jugoslova nske voj aške letals ke indu strij e. Na desetih stra neh o bjav lj a pod naslovo m »0 ga lebih in o rlih « poleg besed il a še 27 č rn obe lih in ba rv nih fotografij naš ih le ta l, čez d ve dvojni stran i pa iz r edno n a t a n č ni »c ut away« ri s bi (br ez o pl a t e) konstrukcij~kih podrobnosti o rl a 2 in ga leba 4. C la nek obj e ktivn o sezna nj a bra lce z vsemi t ežava mi in us pehi naš ih pri za d eva nj in pravi , da st a nas t o pa G -4 v Farnboroughu in leto pr ej v Pa ri zu

»m ed tujimi opazovalci razpdila vse dvome o t ehnični iz kušenosti in proizvodni sposobnosti tega balkanskega proiz vajalca letal« (verjemite, da se ta stavek v a n-

gl ešč ini še s lajše s li š i!) . Če na m bos ta le prostor , in čas d ovolj eva la, bomo za pis s ku ša li preves ti in obja viti , saj je na domačih zelnikih t ež k o najti koga, ki bi kaj t a kega na pisal, še težje pa sp et drugega pr e pri ča ti , d a bi bilo ta ko pisa nj e la hk o ko ri stn o tudi za kre pit ev domo vin s ke za vesti in širjenje letal s ke kulture - v Ju gos la viji! M . MOŠKON

IN MEMORIAM

Blizu Minska strmoglavilo letalo Aeroflota Potniško letalo TU134 sovjetske let alsk e dru žbe Aero ll o t je strmog lav il o precej lio vzle tu v !.da vn em meslU Bc lor~lSije Mins ku. Nam c nj e no je b il o v Leningrad. O n es r ečije poroča l g la vn i partijsk i časo pi s t e sovjetske republike Sovjels' ka Belo rusi ja . O mor eb itnih ž rt va h in podrobnostih n esreče nc poročajo. TU-1J4 im a XO sedežev. kot je raz brati iz prospek t;i Aero ll ota . vendar ni znano,

ko li ko potnikov je bil o v letalu. ko je strmoglav il o. Po · poro či lih ne kat erih za ho dnih ča ")p is nih age n cij bi lahk o domneva li . da j e bilo ž rtev v eliko . Me nda je bila v letalu tudi sk up in a uradnih osebnos ti. m ed njimi sed em ge nera lov. t\ rm adn i Zlnevnik K ras n a ja zvezda je objavil dan po leta ls ki n es r eči po roč il o o smrti dveh sovjet skih ge n era lov . vendar ni omenj al. kaj je bil vzro k njune s mrti . V števi lki je tai st i časop i s objaVi l s poroči lo o smrt i še štirih funkcionarje v. Objav ili so tudi . da je beioruska v lada sest av ila poseb no ko mi s ijo. ki raz isk uje vzroke nesre-

če flri M in sk u . To je 7.e

peta n es r eča TlJ-1J4 v w dnjih desetih letih . (Tanju g)

"fi!'UJ 23

V B6blingenu pri Stutt gartu je 16. januarj a 1985 umrl profesor F ran z Xaver Wo rtm a nn " rojen 24. se pt e mbra 1921 v W es tfaliji . Studira l je fi zik o in t e hni č n e ve de v Stuttgartu. Študij fi zik e je k o n ča l na univer zi M'unstru . tehni č n e viso ke šo le pa v Stuttgartu. Leta 1955 j e pro movira l z disert ac ij o » Pri s pevek projektu lamin a rnih pro filov za jadra ln a let a la in he lik o pt erj e«. 1960. let a je pos t a l doce nt , 1968 pa profeso r na univ e rz i v Stuttgartu. V eč in a konstrukt o rjev j ad ra lnih let a l mo ra pri projekt iranju kril in trupov v pogledu lamin a rn ega vzd rževa nja »m ejnega sloja« in izbo lj ša nja pe rfo rm a ns upoš t evati rezu lt a te m e rit ev in publik ac ij e, ki jihj e o prav il W o rtmann . Večina nemšk ih jadralnih leta l še d a nes uporablja » i~ x « pro fil e. Tudi za angleš ko »s up er « jadra ln o leta lo »S ig ma «. s predvid e no fin cso 50, so up o ra bili W o rtm a nove pro fil e. V inštitutu za ae ro dinamik o in dinamik o plin ov t e hni č n e uni ve rze v Stuttga rtu je W o rtm a nn konstruirallaminarni zračni tun el. ki j e bi l edin s t ven v sve tu, nam e nj e n prei zku ša nju pro fil ov z m ajhnimi z ra č nimi upo ri . Rez ult a t e m erit ev ve lik ega števi la r az ličnih pro fil o v je obja -

Naročite

se na jadralski

vil v posebnem katalogu. Leta 1968-69 je po d a tke iz kat a loga up o ra bil a industrij a ZDA pri ra zvoju tr a n ss i o ni čn ih profil ov za rotorje helik o pt erj ev. Lep prim er up o rabe nj egov ih profil ov zajadra ln a letala je upo ra ba le-teh tudi v drugih panoga h le tal stva. W o rt ma nn je bil sode lavec OST IV-a in nos il ec plakete te orga ni zac ij e v letu 1970. Bil je teoretik z velikim o bčutkom pra ktik a. Njegov pribijubijeni špo rt je bila na vtika . Večkrat je s svoj o družino obiska l Jugoslavijo in se za drževa l n a Kornatih , ki so mu ze lo ugajali. Nj egov drugi hob i je bila as tro no mija ; zase si j e zgradil t eleskop . Veliko ml adih ko nst C ruktorj ev j e pri nj e m našlo prime rn e nasve te in p o mo č, na os no vi katere so zgradili znana jadra ln a le ta la. Bil j e velik prij a t elj Ju gos lov a nov in m oj osebni. dr. in ž. Bo ri s C ij a n

priročnik!

Pose bn a s kupina strokov nj a kov že d a lj časa pripraV lj a sodob ni ilu s trir a ni u č b e nik za šolanje jadra lnih pilotov do športnega dovo lj e nj a. Učbenik bo o bsega l o krog 300 str ani . st a l pa bo predv ido m a 1.000 din. Ke r s ta nak la d a in d o končna ce na odv is ni od n aroči l , vljudn o prosimo vse za int eres ir a n e za pis m e na n aroč il a v s mi slu dogovora na sem inarju v Po rt o rož u. Učbenik bo izše l še le to s. Predlagamo vsak i let a lsk i šo li , naj o dku p i vsaj 100 izvod ov učb e n ika za potrebe šolanj a j aclra lnih pilotov vsaj za 51et na prej. ZLOS nim a finančn ih možnos ti . cia bi t a u čbe nik ti ska l na za logo. MIRKO BIT ENC, sek reta r PS ZLOS

V Veliki Britaniji strmoglavilo letalo Let alo. v kat erem st a bil a brit a ns ki kr alj evi in štruk o r mornarišk ega le ta lstva in nj egov pilot. je strm og lav il o na· kmet ij o pribli žno pet kil o m et rov seve rn o od opo ri šča v Yev ilt o nu. Oba st a bila mrt va. Kot je objav il o britansko o br a mbn o ministrstvo. sta b il a pil o t in in štruktor n a običajn ih vaja h . (AP)

ru Ul)@W@~ÂŽ~

lesni kombinat n. sol. o. novo mesto-straĹža

Organizacijsko ~ glasilo PS ZLOS -

-- _. -

-.~

ir -I~to X.:Št~vilka 21::: feb. 1985' -

Kako bomo letos leteli in skakali ZLOS , Miroslav .Isakov ic, Lj~ biša Djon;ljevic ~ ZKPZ-SVI, Jure Pestotnik - V. P. 3363, Mi'ka St~lInen k ov i c - V. P. 2050 Lj., Gust av Ajdič preds .•prop. kom. pri PS ZLOS, Adolf Suštar - pred , teh . kom . ZLOS , Ro k Go lob - strok. sodelavec ZLOS , -Bruno Golob - V. P. 551 l,g., Franc Koš njek - strok. sode!' AP ,> Brnik « , _Miran Ferlan - met eo. Brnik . Matjaž Bohinc - AKL Brnik. Janči Gorjup - ŠC IAA Brnik. Seminar je potekal po sprejetem programu, obdelali p.a so vse

/ Zapisnik--s seminarja upravnikov. nislav Petrovič. Franc Broder. mehaniko\' in ostalih strokovnih deDLC NOVO MESTO - Slavko lavcev ZLOS. ki je bil v času od L8. Kos. BoŽo Nahtigal. A K POSTOJl. do l . 2. 1985 v Portorožu ter o NA Franc- Jaklič. Jan ez sprejetih dogo\'orih. Podbevše k. OLC PORTOROŽBenjamin Ličer. Zlat.!<o H o mlj a k. Prisotni: AK PTUJ - Ivan Cuček. Vi lko AK AJDOVŠČiNA - Stojan Tomašič. AP " PORTOROŽ« Štokelj. Iztok Kompanl. Edv;lrd Boris Možina. AK SLOVENJ Lorl'nwn. f\LC Lescc - Bojan GRADEC - Stanislav Poto č nik . Kadunc. VOjt·t'll Hladnik. Bruno . Alojz Tretjak . DS pri PS ZLOSŠt ular. A K ~ CELJ E Peter Mirko Bitenc in Janez Breza r. Karn e r. Franc Gajše·k. Ferdo Ostali zunanji s~delavci in Kočl'\'ar. AK LJUBLJANA gostje. ki so se udeležili seminarja Marjan Pirc. LC MARIBOR Erja'wc Rudi . Branko Bunderla. , in dogovorov: AK MURSKA SOBOTA - StaAlojz Gojčič -

•

Pogovor z mehal)iki o zamenjavi letalskega motQrja , slI'o ko·v ne p a n oge ,le r spreje li p rogra m d ela za leto . 19X5 z d o l oče nim i za klju čk i :.a p os am ezno d eja v nos t. Stro kov n i p rogra m za let o 19X 5 j e n a tabe la h v p ril ogi t ega za pis ni ka.

Analiza 19W4

nesreč

v letu '

Pod a na j e bil a ,[n a liza nes r eč in p o,š k<idb le ta l v letu 19X4 . ki so se zgod ile v n aših le ta lsk ih šo lah. Inšpektorji SV I-ZK PZ pa so sez n a nil i' u de ležence z n es r ečam i , ki so se zgollile v te m letu v d rug ih rep ubl ik a h in po d al i ana li zo Ieich . Splošna ' ocena jc, da se. je varnost letenja nekoliko izb(J1jšala, venda r je mare r.ia lna škoda . p reve li ka in še vedno je preveč neorganiz iranos t i pri vodenju letenja. Dogovor i za bodoče delo na osno\'i ugotovite,'

- pri jadralni kpmi~iji pri PS ZLOS. lOV ! Medič , I3i te ne .Kerš i č izdelajo aria lizo nesreč v tej javnos t i in ugotovit ve pos reduj ejo 'PS ZLOS.

de-

Adoll - A K L ju b ljan a in LC MaOLC Novo l1cs to rib o r m o ra til p<;s lat.i TA K O J zaŠ uštar . pi ~ nik e o n es r eča h jad ra ln ih 'leta l Ii' tok Peko lj , na Z KP Z. Z LO S . Pos toj il a - l: n ll1c Ru p ni k - klub . v ka tcr em se je zgo di la A K ' Ptuj - Mi li vo j V u les n es r eča. ta koj o tc m obves t i ZKKos t ja Ko l a ri č . PZ, VS.h n i L OS te r pqkl i če č l a- ' pad,ils t vo: - .J a n Ci' I3rcI<p' na kO l)1iS'ij e za raz iskavo n es l' eG . k i ZLOS :;0 v .n aš i p'ri s tojn'Os li iz seznama Ed i V r ečko - Ma r ibo r 'č l a n ov K O I~1i sij e za n es r ečc pri PS Drago Bunč i č - ALe ZLOS. - ; , zimskel11 čas u morajo vse - č l a n kom is ij e na osnovi le talske šole ol'l.:an i /. ~ra ti I vsemi u gotov it ev ii'd e la predp is a no doleta l<l i S'e m inarj~, k ater.i h vseb ina kUl11e n tac ij 6. 1 kate ro Le K LUB mora biti uSI11,erje n a z la s t i v do lžan takoj dost,w it i 'n a ZKPZ- 'VARNOST L ETEN .J A (·inedni . -SV!, ZLOS. VS.J in .Ja vnemu pos to pki . p ri prav,,; i'a pre lete. to žil stv u p r is toj n e obč in e. ' postopk i pr e lcta . a li prista n ka na la vse č l ane kom is i je la rai'i Brnik, uporaba radiopos ta j ~ ska vo ne src.č j e potrebno· dobiti od' i'rai'Co logij a itd.) . prist o~1ih. institucij (ZK pz. R K. -..,- vse letal~kc šole morajo taPZ) pooblas til a i'a to d e lo, koj izLie.lati pravilnik o vaj' n os ti (čl. 12. Zakona o ZP). v kater e m naj b odo navedene tudi kai'ni. ki Kom isija za ne-;rcčc. za leto jih' lahk o izreče upra vn ik - učit e lj 1985 \ kt,t!ske šole in ~to rj eni p rekršek. Edvard ali nedi scip lino. ki ogr 07.a yarnQst AK Ajdovšč i na letenja . Lore'ncon ' " \ IVCli I obvestilom proii'ALe Lesce - Brun o Št ula r va j,t!ca. da ,(1 n,1 l'c,t;t1u lJT- ' Vojteh l lladnik AK Celje - Dra!.(o (il in šek. VA-75 dov(iljene polne akrobaAK Ljuhlj ;ln,1 - '( iustav ;\jdi č. cije j e bilo s klei1j c n( ). Li ,1 Sl' IC-IC n e I.C Maribor - Andrija .J ;'lkšič i/vaja jo s tem ktalol11. ker bi biLa

'r~sno ogrože na varnost.letenja za-

Brnik je potrebno v predpripravI radi konstr Ukcijskih napak pri let a instruirati o postopkih, toizdelavi letala ~ č kah i'n načinu jav ljanja, frazeologiji in frekvencah.AKL LjUbljana. - podana je bila tudi i'nforma- pristanek z jadralnimi letali cija o jadralnem letaiti »VU K letališču Br/ T«, katero v »kovitu <! po tre h ob- . brez radijske zveze nik -"-opostopek: n!tih že kas ni pri izhodu iz » kovi~. . - prelet kontrdinega stolpa ta« za 2 in 112 obrata,. To naj uppod kotom 90 v odnosu na stezo. oštevajo ' učitelji pri določanju - krože nje-znižanje nad kohpil o tov za to letalo, trolnim stolpom s tem, da so vsi . - v zvezi z nesrečami z letalom zavoj i v smeri, proti severu. »Z LlN " je bilo dogovorjeno, da v - po vizuelnem zraku bodoče motorh a komisija zma-, dovoljenju AKL' (aldis svet .. rakenjša koeficient za 30 - 40 tako, da ta) pristanek na stezo. oz. bo znašal' max . 420 - 450 točk . .izvozno-uvoz no stezo. ki je v .Te kmovalni p rogram je potrebno severn6zahodni smeri letališča . prilagQdit"i pilotom in zmožnosUpoštevati smer vetra (vetrokazje tim letala . 'na letališču) . , Dogovori z AKL Ljubljana .- OPOZqRILO: Ne uporaBrnik " - p r,ed pričetkom vsak o dn ev- ,. bljajte trav.natih površin letališča nega ·letenja so upravIliki letalskih / Brnik. ,- dogov o rjen q je bilo . da lešo l DOLZ.NI NAJAVITI L ETEtalske šole Maribor. Ptuj in NJ E - ~ KL LJUBLJANA Slovenj Gradec v času. ko AKt BRNIKI, Maribor ne del a najayljaj() let enje - kljub \ velikim finančnim AKL Ljubljan fl. sredst vom je potrebn'o razmišljati ,

da p ~ stopno o pr emimo m otorna letala s transponderji . Varnost in gost o ta prometa v zl].lč n e m prostoru na m narekujeta, d a v prvi faz i op re mimo s t em i varnostnimi napravami posl o vno - turi s ti č n a leta la. ' - v vsa ITI O!Orna in jadralna leta la montirati SOS oddajnike na va lovni d o lžini '12 1,5 MH z. Oddajnik e izeli:: Iuj e in g. Č rtomir ROJNIK A K Ce lj e. . - vse .pil o te . ki 'prelet ajo aerodronlsko cono LjUblja na -

,JADRALNA DEJAVNOST Osnovno šolanje uč e nc ev v jadraln e m lets nju in s te m tudi kandidatov zaS ROA v letu 19!i5 j e v o kviru Qotreb šo lanja novih kadrov. Sol a nj e bo poteka lo v itllerna tih posam ez nih leta lskih šo l. Zdru že ni int ernat šolanja pa bodo o rganiz iral e . letalske šo le Maribor. Ptuj in Murska Sobo ta .. Šolanj e bo z"vitlom TOST. a terIllllllllternataJ e po Int el;natu gI111-

nazije " M . Tito " v Murski Soboti, V ·zvezi z uporabo vitic TOS'P. ki je v Murski Soboti. a je last ; KRV je bilo dogov,orjeno: ' 1 vitlo lahko uPof? bljajo tudi . druge letalske šole'. vendar samo v termini h po končanellJ internatu , pogodbenega šolanja. / - primopredaja vitle se opravi v Murski Soboti po predhodnem pismen'em dogovoru, s to šo lo . Pogoj za prevzem v'itle TOST je izšolan upravljal.e c .vitie s predpisanim pooblastilom za to delo. ~dogovorjena cena za uporabo vitle IV letu ,19,!i5 znaša 250.00 di'n na štart. . - v drugi polovici A PR I LA 19!i5 bo v Murski Soboti organiziran seminar za upravljalce vjtel z izpiti . y.odja seminarja bo tov . Edvard Lorencon. - strokovni material o meto- -, diki šolanja nil vitli in v vleku z letalom I}LANIK je treba ra zmnožiti in poslati vsem letal s kim šolam. \ j

Akcija preletoY 1985 \

Dogovorjeno je bil o. aa bo .,po nov no organ iz irana »A kcij a ' preletov,; . za jadralr.te · 'pilo t e ZLOS. Akcija preletov bo v letu 19!i5 v Murski So boti. od 10. julij a dalje . Pogoj za so d ~ l ova nje na tej akc iji je : ' - 100.ur sa mostojn ega letenja (od tega 10 ur na tipu):- Pravile nik Z K RZ ., - os vojena Sr. ,;< :> ' zn ačko - nalet v letu 1985 20 ur ---' 10 pristank ov n a l et a li šč u v dol oče ni kvadr a t « Letalsk a ,šo la la hk o pošlje n a to akcijo tudi ' j a dr a ln e pil o t e. Ki po sed uj ejo do vp lj enj e jadralnega pilota , a nc izpo lnjuj ejo prvih' dve h naveden ih pogojev s t em, da poš ljejo tu di svoj ega, u čite lj a jad. rainega let enja . ki bo ' vodil te pilote. ' , Načrtovano

š tevi lo ud eleženQev

te akcije: AJDOVŠČiNA ALC - LESC E CELJE , ~J!JBLJANA

Udeleženci seminarja pr'e d hotelom

2 pilota

3 2'

MARIBOR , 4 MUR S K A SOB . 3-4 NOVO MESTO PORTOROŽ' PTUJ I POSTOJNA SLOV, GB.ADEC

la Ajdovščina in ga pošlje vsem leta ls.k im šolam najkas neje do . 18. ap nl a 1985. ." ' . - Viš in o kot izaCIj e na os nOV I stroš kov nik a določi AK Ajdovtčina in o tem o bv esti vse leta lske šole (s Pravi lniK o m), - AK Ajdovščina je do lža n MLADINSKO, TAKOJ dostav iti ZLOS sezna m REPUBLIŠKO o bra tnih t očk, . da ZLOS pravJADRALNO očas no do bi soglasje za slik anje iz zra ka . PRVENSTVO - A K Ajdovščina poš lj e vsem Organizator tekmovanjq b.o letalskim šola m kart e z označe ni ". OLC" Novo mesto. Tekmovanj e mi tereni za zas iln e pri stanke na bo v ·čas u od 9. no 12. maja 1985. načrtovanih ruta h in z opisom '- Pravilnik tekmovanja osmeteo pogojev na tem podr očj u , tane enak kot v preteklem letu l n - Orga ni zator tekm ova nj a se mota biti dostavljen letalskim pr avočas no dogovori z t'LC šola m najk aS neje no ? AI.>RILA Lesce (ura), AK Ce lj e (računal~l 1985, šk i progra m) Meteo BrnIk (met eo~ višino kotizacije za tekmorolog),da bo tekmoya nJe nemo tevalca določi DLC Novo m esto in no potekalo . . o tem obvesti vse letalsk e šole (s - V čas u -tekmovanja bo Pravilnikom), ' Ajdovščina izprazn ila oba ha !'Iga- obratne t oč k e za to tekmorja za shrambo. Jadral mh. letal vanje ostanejo , enake :kot v teK.movalcev v pnmeru burj e, preteklem letu. Soglasje za. sli- AK Celje ured i, da »Aurea « kanje iz zraka pr avočas n o pnskrCelje izdela za' to tekmova nj e bi ZLOS , PR E HODNI POKAL za zmago- vodja tekmovanja : Slavko valca . Kos - OLC Novo mest.o - Vodja tekm ova nj a bo: Stglavni sodnik : Rok Golob , ojan Štokelj - up.rpvlli k let. šole ostale člane tekmovaln e ko miAjdovščina Glavl1l sodmk: Sta ne sije določi DLC Novo mesto, oz, Bizilj - ZLOS . ' jadralna komisija pri PS ZLOS ---6stale č lan e tekmovalne koml~ letala za vlek s pilotom za to . sij e določi jadraln a ko mis ija pri tekmovanje dajo :J PS ZLOS. AK Celje 1 letalo - Letala za vlek s piloto m za AK Ljubljana t letalo to tekmovanje dajo: - Predvideno število tekmoAK Ljublj~na I letalo valcev - udeležencev tega,tekmoAK P:tuj I letalo vanja: '1 le,tal o DLC Novo mesto 2 letali AJDOVSCINA I letalo OLC Port orož 3 letala ALC - LESCE - rezerva 2le.tali CELJE - Dogovorj ena c·e na letala 2 letali LJ UBLJANA -UTV A - 75" za UfO" letenja je . MARIBOR , 2 .letali 1.500,00 dih brez ~or iva in dnevni2 letali MU RSKA SOB , I ca pilot u. \ POSTOJNA - Predvideno število udel eženPORTOROŽ 'cev - tekmova'lcev: PTUJ . ,' Ajdovščina 2 letali 21etah SLOV. GRADEC 4 - 6 leta'l ALC Lesce VElLENJE 2 ·Ietali 4 - 7le'taI Celje 17 letal .Sku'P:a1 4 letala Ljubljana Mar~ bor ·1 leta li Murska So b. 2 Jelali REPUBLIŠKO DlC Novo mesto 2letaH JADRAl:NO 3 letal a Post ojna Bortorož '1 letal o 'PRV!E NSTVO 2 letali Ptuj . CLANSKO 2 - 3 ktali 'Slov. Gradec . 2 letali - Praviln.ik tekmova nja z Velenje 30 - 36.letal Skupaj : dogovorjeni mi dopolnitv.a mi izdeSkupno načrtovano štev ilo 32 pilotov. Za v l eč n a letala se bo Murska Sobota dogovori la z.ost?limi letal sk imi šolami v okviru po treb Jn števila udeležencev medseboj no .

\ ,

DRŽAVNO JADRALNO O PRVENSTV O rga ni za tor tekmovanja bo definitivno AK Celje lil bo v čas u od 30, maja do 9, junija 1985, - Pravilnik tekmovanj 'l in osta iGI d o l oč il a v zvez i 5 tcm tekmova nj em izde la ,jadra ln a komisija pri LZJ in AK Ccl.je , - Ko ti zacij a za tekmova lno ekipo znaša 17.000,00 din.

- ZLOS se tega tekmovanj '!. udeleži s selekcij o, po d o l oči lih \ tekmova lnega sist ema na ravhi republik e (5 tekmova lcev) in ~a nj <:> pl ača participacIJo-ko ti zac Ij e v viš ini za to namensk o prejetih sredstev od ZTKOS za leto 1985. - Vlečna leta.(a s pil o t'o m za to tek mova nj e daj o: ALC - LESCE LJUBLJANA MARIB OR MURSKA SOBOTA DLC NOVO M ESTO PTUJ . , Cena za leta·lo UTVA '- 75 ,in ostali pogoj i so navedeni po d RJP ( Ajdovšč in a )

- Predv.ide no štev,i·lo tekmovalcev iz letals kih šo l ZLOS: ALC - L ESCE 4 leta la CE LJ E 7 .letal LJ U BLJANA 4 letala MARIBOR 4 letala MURSKA SOB. 3 leta la NOVO MESTO 1 j,e talo POSTOJN A (Vrhnika) l letalo . PORTbROŽ I leta'l<l PTUJ 3 letala SLOV , G RADEC 21eta l·j VELENJ E 3 letal a Skupaj : 33 letal

IZP'I T.I ZA DOVOLJENJA ) JADRALNEGA PILOTA IN POOBLASTILA \ Spomladans'ki izpitni .rok - termin ; dru'ga po lov ica mcseca J UNIJA 19~5 - organ iza to r : DLe Novo mesto

Zadnji ro k za poš ilj a nj e prijav in ta ks na ZLOS j e 15. MAJ 1985111 Ka ndidaJ za o rga ni za cij o izpit ov za UC IT ELJ E v tem roku je AK Slov'e nj G race. Jesenski izpitni rok - termin: dru ga po lov ica m esece SE PT EMBR A ! - o rga ni za to r : L ETALSKI CE NT E R M ARIBOR Zadnji ro k za pošilj a nj e t a ks in prijav na ZL 0 S je IS. AVGUST 1985!!~

Ka ndidaJ za o r ga ni zacij o izpit ov za UC IT E LJ E v tem ro kuj e A K Murs ka So bo t a.

Ostali dogovori v j aclralni (fcja vl1osli

MOTORNA DEJAVNOST ".

Po progra mu t e d ej a vn osti bo mo v letoš nj em letu. š6 ~a li 19 u če n cev -za če tni ko v. St evil o je rea ln o , venda r so bili vs,i upravniki znoya o pozorj eni na sklep PS , d a mo ra mo vsa kega u če n ca 'iz_ -šo la ti d o d ovo lj enja v dv eh letih . V eč in a letalskih šol bo svoj e u če n ce šo la la v las tnih int ern atih . Vse intern a te šola nj a u če n cev so " leta ls ke 'š ole d o lžne prij a viti ZLOS in na ZKPZ. Po d a na j e bil a tudi info rmacija, d a A K Ptuj la hk 0 V klju č i nekaj u če n cev ili tern a t šo la nj a v ŠRO A, Pogoj za udelež bo v t em int ~ rn a tu Je: - do vo lj enj e j a dra rn ~ga pilo ta , - cena šo la nj a po uč e ncu znaša 300,000.- din . V ~e os ta lo j e st var mepsebojn egfl d ogo vo ra z AK Ptuj - let als ka šola, ki na merava pos la ti uč e n ca .

D ogovo rj c~ j e bil v rstni red d obave j adra lnih let a l »VU K- T « iz kvo t e ZLOS po ' raz delilni ku dru žbenega d ogo vo ra za o bn o vo ma teria ln e os nove VSJ . ZLOS prej me še 10 letal - vrs.tn i red j e takl e: I DL C No vo mes to 2 Sl ovenj Grad ec 3 Ljublj a na ' 4 Post ojna 5 Ptuj 6 Ajd o v šč in a 7 Ma rib o r Murska So bo t a 8 Ce lj e 9 10 AL C Lesce. Vse letals ke šo le morajo .za ta leta la . d ostav iti Z LOS uradn o na roč iIn ico. - Po da na j e bil a info rm a~ ij ao po teku pripr av za izdajo » Uč b e nika za jadr a ln e pilo t e« - D ogovo rjeno je bil o , da vsa ka le ta lska 'šo la od k upi 100 učbenik ov . Na os no v i tega d ogovo ra j e b il o skl enj eno, da se uč b e n i k tis ka v nak ladi 2000 izvoqov. - Po do govo ru s ' tov. F erla no m bo v febru a rj u orga ni z ira n II Celju semi na r za vse j adra lne u č ite lj e leta ls kih šo l Z LOS . Namen se minarja j e osve~ it e v meteo- '\ rol o škega z nanja, up o raba poda tkov slik e iz met co . sa t ~ l i t o v za leta lstvo, prip rava na tek mova nja i. d r. , sk ra tk a z z na nj e m la h ko v Ive li k i meri izbo ljša mo vrh u nske rezu lt ate v tem špo rt u' in poveča m o va r nost letenj a. - Poda na je bil a infor m <lc ij či, da se Z(l zemeljs ke radij ske pos taj e »D itt cll « la h ko na bav ij o ak umulatorj i v Md ici.

REPUBLIŠKI AERO RALLY T e km ova nj e bo o rga ni z ira no v od L 7. do ~. 7. 1985. Organi za to r tekmo va nja bo LC Marib o r o b p o m oč i Z LO S. - Prav il n ik te km ova nj a in vsa osta la d o l oč il a v zvez i s tem ' t ek mo va nj em izd ela in d o l o či mo to rna ko mis ij a pri PS Z LOS . - Višin o ko ti zacij e d o l oč i LC Ma rib o r in o t em o bves ti vse leta ls ke šo le naj kas neje d o I. 6. 19 85. O o tega r o~a mo ra pos la ti tu d i ys em šo la m Pravi lni k tekm ova nj a . času

- Vo dj a t ekm o va nj a bo to v. Jo že ~ ajhen. - Spo rtn o ko misij o d o l oč i komis ija za m o to rn o letenj e pr ~ PS ZLOS. ' - Predvideno št evilo udeležencev teg<:t tekm o va nj a: Ajd o v šč in a . 2 let a li 2 leta li ALC Lesce 2 leta li ' Celj e , ' 2 leta li Ljublj a na Ma ribo r , 4 leta la 2 leta li Murska So bo t a 2 letali DLC No vo m esto 1 letalo Postojna 1 letalo O LC. Po rt o ro ž 3 leta la PTUJ 2 letali Sl ov. G rad ec 2 letali Velenj e 25 letal Skupaj :

REPUBLIŠKO PRVENSTVO V AKROBATSKEM LETENJU D ogovo rje no j e bilo, d a naj mo to rn a ko misija pri PS ZLOS glede na stqnj e leta l ZLIN (2 leta li) in št evilo pil o tov, katerim j e pred tekm o va nj em potrebno zagoto viti ustreze n nalet-trenažo ugd t6vi smo trnost o rga ni zacij e t ega tekm o va nja , Ka nd ida t za o rga nizacijo p rvenstv a j e A K Slo venj G ra d ec ,

JUGOSLOVANSKI AERO - RALLY »JAR« , T ek mova nj e bo v ča s u o d 28, 5, ' ,d o/2. 6, 198 5, Orga niza to r tek mova nja j e VS J , a de l te k lilOvan ia in

IZPITI ZA DOVOLJENJA ' ŠPORTNEGA PILOTA IN POOBLASTILA

Predstavnik VP 2050 izroča EdijU' Lorenconu priznanje za Aero, klub Josip 'Križaj iz Ajdov~čine ' \

zak lju ček je prevzel

AK Ptuj , ZLOS se tega tekmovanja ud eleži z ekipami po določilih tekmova lnega s istema v SI Qveniji ,

- Pravilnik tekmovanja in ostal a d o ločila v zvez i s tem tekmova njem izd ela in določi motor~a komisija pri PK VSJ,

Kandidat za organ izac ij o t ega tekmovanja je AK Ajd ovšč ina.

MEDNARODNO . TEKMOVANJE ZA POKAL»BRANKO IVANUŠ«

Tekmovanje za S pokal »B. Ivan uš« bo v čas u od 5~ do 7. 7. 1985. v Po rt o rožu. Organ iza to r tekmovanja je ZLOS in AP Portorož. Igo r , Kol ar ič _ - Prav ilnik tekmova nja in vsa Mak s M ul ej osta la določi l a v zvezi s t ekm o- ZLOS a p elira n a vse levanjem bodo pos lan fj vse m leta lt alske šole, da se ud eležij o zakljusk im šo lam najkasneje do 5. 6. č k a, z leta li , v ,č im večjem št ev ilu 1985.. ' in, da dajo vsa sred stv a in pil ote ~ ko ti zacija za tekm ova lca na - padalce, ki bodo načrtovani v ('em tekmovanju znaša 2.000 .pr~gram aero mitin ga, din za naše teK moval ce, - tekmova lni let bo na mar, - ud eležbo na tekm ova nju šrut i Porto-rož Lesce (pris»JA R - 85« načrtujejo: ' tanek) - Portorož. Celje 2 letali Maribor 2 letali ' , - predvideno števi lo tekm 07 va lcev -ode ležencev tega tekmoDLC N , m esto 2 letali vanja: Ptuj 2 letali 2 leta li Ajdovščina , M, Sobota I let alo I leta lo ALC Lesce Skupaj: 9 let a l 2 leta li , ' Ce lj e 2 leta li Ljubljana Maribor _ I let alo D'RŽAVNO 2 letali Murska Sobota PRVESTVO V 3 leta la D LC N. m esto 3 leta la Portorož AKROBATSKEM 2 le ta li Ptuj LETENJU 2 letal i SI. Gradec Isti dogovor kot 2 letali . Ve lenj e za r epubliško prvenstvo! 22 leta l Sk up aj: - za č l ane sodniške komisije iz ZLOS se predl agajo: , I Edvard Lor encon , Rok Golo b,

Spom ladanski izpitni rok - termin: druga polovica J UN IJ A 85 - o rga ni za to r: DLC Novo m es to Zadnji rok za poši lj a nj e taks in prijav za ZLOSje 15. MA.J 1985!!! , K;'lI1didas za organ izac ij o izpIt ov 7,a UC IT ELJE v tem rok uj e AK SLOVEN J G RAD EC. Jesenski izpitni rok - term in: dru ga polovica SEPTEM BR A 85 - o rga ni711 tor: A lC Lesce OPOZORILO! Vsi kandidati , ki so se šola li na ' leta lu PA-38 in bodo_ na tem let a lu po laga li tudi izpit, mo rajo priti v Lesce 'z letalom. Zad nji rok za pošiljanj e prija v in t a ks na ZLOS j e 15. A'VG UST 1985.!! Ka ndidat za orga ni zacijo izpitov za UČ IT ELJ E v t em roku je AK Murska Sobota. V zv~z i z organizacijo izpitov je bi lodogovorje no; da uprav nik letal ske šo le - o rga ni za tor ice izpitov po d ogovo ru s predsednik o m izpitn e komisije izdela U RN IK izpit ov _po predmetniku, Tega URNIKA so se do lžni dr ža ti vsi č l a ni komi sij e in kand id a ti : Ostali dogovori'v moforni dcjavno- , sli / - Podanaj e bilainformacijao go rivu - doseda nji pr eskrbljenosti, ki je dokaj dobra in zbrani podatki o potrebnih ko li činah go riva v letu 1985 za realizacijo načrtovar.lega programa.

'v let u 1985 potrebujejo še , oz, bo d o nabav ili n asled nj e količine gor iva 100 LL: ' Ajdovščina

ALC Lesce Ce lj e LjUbljana _ LC Maribor Murska Sobot a DLe Novo mesto Post bjna OLC Portorož Ptuj Slov. G rad ec Velenje S kupaj :

15 ton 20 to n 7 to n 8 to n 20 ton 5 ton 10 to n 3 to ne 5 ton 12 to n ,10 to n 10 ton 125,000 kg goriva 100 LL

Od te k o ličine ga v'm esecih marec - maj 85 po trebuj ej o let alsk e šo le: Ma rib o r (5), Mur ska So bo t a (3), Novo mesto (5) , Velenj e (5) in Ce lje skLtpn o 20.000 kg go riva. - PO NOV NO OPOZORiLO!! Vse letcds ke šo le mo rajo TAKO.! vrnil i V. P. 3363 Ce rklj e ob Kr k i SODE O D ~U A , ki j ih do lguj ejo tej voj ni poš ti . / - O bravn a va no je bil o vprašanJe od krivanja gozdnih poža ro v z letali in dogovo rjeno, da vse 'leta lske šo le vodijo dn ev nik-ev id ~nco o o dkritih poža rih : Kdaj, d a tum , č as - kj e, nat a n č n a lo kac ij a - ko mu je bila p os red ova na info rm ac ij a o poža rl:l ?

DRŽAVNO PADALSKO PRVENSTVO

Ostali dogovori v zvezi s padalsko dejavnostjo

- Vi šina' o d o brene kvote na leta iz p o m oči V. P. 551 z leta lo m , AN -2 za potre be pad a lstya še ni zvezi s t e ~ t ekm ova nj em d o l oČ i zna na. Razd elit ev lJ a leta se o prapad a ls ka ko mis ij a pri PS ZLO S.' vi, ko ' bo znana viš in a o-d ob rene kvo.t e in to po p ri or it eti n ač rt o Te rmin tek mova nj a iri o rgavci nega programa d ela: ni za to r 'še ni st a zna na. Vsa d o l oč i I. ) int ernat zače tni škega šo lala v zvez i s te m tek mo va nj em d o l- \ nJ a, . oč i pad a ls ka komi sij a p ri LZJ. 2.) repu bli ško pad a ls ko prvenZLOS se tega t ekm ova nj a udeleži , st vo, po d o l o čilih tekm ova ln ega siste3.) intern a t špo rtn e skupin e B ma v ? Ioven ij'i. Te km ova ln o ekipo . . - nada ljeva in o šo la nj e d o l oč i pad a lska ko mi sij a p ri PS . 4.) Po ka l »Podlehf) ik 85«, poZLOS. < . kaL»Ca sin o«. - G led e na to, d a ima ' V. P. ' 5551 za leto 1985 na raz po lago DRŽAVNO sa mo eno le ta lo za 3 republik e ' PADALSKO PADALSKA (ZLO S, ZS H in BIH ) bo na let PRVENSTVO bistve no manj ši in je pr edlo g, d a DEJAVNOST' za RPP zapros imo za helik o pt er , MLADINSKO Po programu te d ejavnos ti M -8, . Termin t ekmovanja in o rgabo mo v letošnj em letu šolali 27 DLC No vo mesto, Ajdoni za to r še nista znana: Vsa d o lo č i u če n ce v - za četnik ov. D ogovo rv š čin a in C elj e imaj o v e č šolskih in la v zvez i s t em tekmo va nj em in je no je bil o , da se vsi ti uč e n c i d o go vo ri o udeležbi ekip e ZLOS ' špo rtnih pad a l. T a padal a bi šolaj o v o rgani z iran em int ern a tu, o me nj e.ne leta ls ke šo le o dpr o da le so ena ka . 'ko t za č l a n s ko ki bo v č as u o d 26. 4. d o 5. 5:{ 985 klubo m, ki im,aj o pa d a lsko d eprv enst vo. 'v Ma rib o ru. Vo dj o int ernat a in Javn ost. Vse v zvezi s tem se klubi vse os ta lo v zvez i s šo,lanj em d ogovo rij o m ed sebojn o. O stala tekmovanja u če n ce v bo d o l oč il a pa d a ls ka ko- Na KRV j e bilo v pretekl osti mi sija pri J;'S ZLOS . pos la nih več za ht evko v za leta la V Nad a lj eva in o šo la nj e, a li int erPOKAL »PODLEHNIK - 51 , a ke r nismo prej eli v zvez i s na t B špo rtn e s kupin e bo o r gat em nObe)l ega o d go vo ra" bo p . 1985« ni zira n v AL C Lesce. Int ern at bo po lk. G o lo b sku ša l urediti, d a d oT ekm o vanj e bo od 2. d o 4. 8 . . v čas u o d 20. 6. d o 27 . 6. 1985. bi~o I o d g,ov6 r, oz. d a za ht evk e 1985 ·v Ptuju . Organi zac ij o t ega No rm a tive za udel cžbo v tem res IJO poz itivno. tekm o vanj a v celoti p revza me A K inte rn a tu bo predpisa la padal s ka Ptuj, vk lj u č uj o~ Prav ilnik tek moko mi sij a pri PS ZL OS, a sa m a va nja , špo rtn o ko misij o in d o l o či ude lež ba v int ern a tu po pr edh o dPOGO'D BENE nem medsebojn em d ogovo ru z · višin o ko t izacij e za udeležbo . NALOGE IV LETU 1985., A LC Lesce. · - Int ern at pogodbenega šolaPokal »CASINO« nJa u če n cev gim naz ij e, »M . T ito« Portorož iz Mos ta rja bo o rga ni zi ra n v let a lREPUBLIŠKO ski šo li Murska So bo ta. Vsa T o klubs ko tekm ova nj e z m edPADALSKO vpraša nj a v zvez i z orga n izacijo narodn o udelež bo o rga ni z ira PRVENSTVOII1tern ata rešuj et a ZLOS in MurO LC Po rto rož v čas u 17. in 18.8, ska So bo ta med sebojno, ko bodo ČLANSKOIN 1985. Vsa d o l oč il a v zvezi s tem zn a na pogod bena do l o~ il a. t ekm ova nj em reš i o rganizato r s MLADINSKO · - Int er Qat šola nja motorn ih t em , d a mu je v p o m oč pada lska Tek mo;a nj e bo ' o rga ni zi ra l pilo tov z~ SROA bo. Y A K Ptuj. ko mis ij a pri PS ZLOS. ALC Lesce 'ilybo v čas u o d 27. d o Vsa ~pr a~a nJa~v zvezI z organi za30. 6. 1985. na l e t a li šč u : Lesce , CIJ O II1t ern ata reš uj eta ZLOS in IZPITI ZA - Prav ilnik tekm o va nj a mo ra AK 'Pt uj med seboj no, ko bo d o zna na pogod be na do l oč il a . biti d ost a.v lj en leta ls kim šo lam DOVOLJENJAt najk aS [1 eje do 27. 5. 1985. · Vs i u prav ni ki so bili opozorjePADALCA I IlI, da morajo ka nd idati Zla - višin o ko ti zacij e za tekmo, Jesenski izpitni rok - term in : tovrst no šolanje imet i soglasje od va lca d o l oč i A LC Lesce in d o isted ruga po lov ica SEPTEMB R A 85 VO ,. oz. ' o d Sveta za lj udsko ga termin a in O t e'm o bv esti vse le- ' ·o bram bo. .' - o rga ni za to r: ALe Lesce tal ske šo le, , - Vodj o t ekm ova nja, so.d niZadnj i ro k za pošilj anje prija v - Števi lo rezerv nih pil ot o v za ški ko legij'in vsa osta l a 'do l oč il ~l v V L še ni znaJlo: Ko bodo zna na in taks na Z LOS je 15. 8. 1985!!

ČLANSKO

Il)

- Vpraša nj e šo la nj a pa d a lcev za po trebe VL ni reše no na relaciji SS NO - VO Ob č in . Mi s mo tu n e m oč ni in šo la m o sa m o u če n ce za svoj e p qtrebe, a to število je dos ti ma nj še o d po t reb Vlo _ Pogodb a z RŠ T O za leto 19 85 še ni po dpisa na , venda r bo v o bsegu la nsko letn e. Tudi t u so bili upravn ik i o pozo rj e ni n a sp oštova nje pogodbenih d o l oč il , oz . na rea lizac ij o n a let a posa m ez nih p il o t o v in na pošilj a nj e po r očil o rea lizac iji .

""'('"

o- o o

1.0

tD.

O ,

.......

-p

O :li

...t

(\j

ff- • -)1. ~_+-_-+-_-+

. C-I O

'"" .......

lfl

__+-_-lI-_~

pogodbena d o l oč il a in št evilo pilo tov,_ bo ZLOS t a koj pos lal pogodb e letal skim šo lam. Izpo lnj evanje . pogodbenih d o l oč il pri to vrs tn i tren aži mora bit i t emeljit ejše . ko t v pretekl e m letu. .Pose bno so bili upra vniki o p ozorj eni na 'P ISANJ E IN POŠILJANJ E PORO Č I L »S LUŽB EN I H O CE N « p o k o n ča ni trenaži.

til

"'"

ti)

- Pogod ba z V. P. 2050 Ljublj a na j e za i'e to 1985 po dpi sa na. Vsi upra vniki so b ili sezna nje ni z d o l oč ili p ogodb e in na loga mi v letu 1985. Ob pr eje mu pogodb e za tre nažiste bo d o po a m ezne let alske šole pr ~j e1 e tud i grafiko n e o bvezn ih trenažnih vaj po d o l oči lih pogodb e, ka t ere : m o raj o s krbn o iz po lnj eva ti in so sest av ni d el p o r oč il a o rea li zac ij i na log za to leto. - Pred stav nik V.' P. 2050 Lj ublj a na p. po lk . Mik a Sl a m en kov ic je o b tej pril ožnos ti i Zl"oč il pri zn a nj e A K »J os ip Kri žaj « Aj d o- · v~č in a za us pehe v letu 1985. ES K A DRI LA PŠTO AJDOVŠČ I NA JE~ R OGLAŠENA ZA NA J BOLJŠO EN OTO V LETU 1985 V SLOVEN IJI I N J UGOSLAV IJ I.

ci u \.J•

-CA

tJ. O

eJ.

-<:

~ O

. cO O

•

Ln CO

V tek u sem ina rj a je preds ed n ik PS ' ZLOS tov . Alojz Gojčič, i zč rpn o sez n ~l nil vse ude leže nce sCi'nin a rja o dr u žbeno e konomski h odnosih d oma ln v tuj ini. Opowril je na težavnc nlZ:ll1crc gospodarjenja v s plošnih stabilizacijskih naporih in s tcm tudi na tcžavc . ki jih bomo im cli pri rca'Iizaciji. našcga programa v Ictošnjem l'e tu. Poudaril paje. da nobc. na tcžava ne smc vp livati na VARNOST letcnja. . Zapisnik sestavil Jan CI Breza r

-1985

,MOTOR.-hlO L.E..T'E.hl:J.E.. - P.LAhJ

LEIAl...S\GA-

~o~\o"_

~u"'; l.\:ic. .. o

SOl...A.

M~RIBO~

- 2:

ASa

4-00

450

200

4--00

ltoo

300

Soo

.:360

ltoo

~oo

12.0

300

It-.,----~-- -.....:''---+---+-+-~~.- ~-4--4----+-. - - --

lJovo

MLSTO

550

280

300

190

;\.25"0

'+0-0

1.2.00

860

-\6

6it

2.9

. S2

24-

- 420 " -~+------4f----4f--~-~--+----I1

500

25"0

2.0

-.. 2

OLe

=?O'RTOROZ

A':P

POR.TOROŽ.

300

2. SLOY.EJ.JJ ~~.l\t>H 3

~9 29' ~

PLA.~

- 85

400

510

5~o

44-0

300

-foo

84-0

260

~45

.30

435

270

A5'So

~Q j A2 3.2.30 2.985. 4.940 8.A 55

45 3~2 357 3~5 22'48

~30

. \ \

L.E.. T AL51<.A .-

OS~ 'D0\l.

!:>O.LA

?,t>1<UI

.l\:lDO'JŠČ u.olA-

ALe .

7 8

n\krlC\

~""bb~;I",

~Oc,e7'

"e"

.,C"

,2-

;3<><>

CEl.JE..

1<>. :

SR.

O'·~ S1tr C" It..

2. ' . .:i

00 0

...

DIJ

KM p .. elQ..~-ov ~C "

UR.

~ol~"i~

Ao .ooo

toao

42 . 000

2.800

1\8 . oo o

"t>llOTC'I

l>o_l\~ :z.1!~Z

1>0",."( uQ. 1-0

..·.1 ..4."

"'9

54-

~8'5c

- 5-\

siluu,j

IJ", +"'e",c.i~

t500

€lIt

l44-o

~f,

2'1

24-

LJu BL::Jt\~t\-

G·

- f,

...

~8.000 -

MA.R..IBOR

- 2

~5 . 000

~.5 0o

4-1

M. SOBO-;'-A

9·000

800

,(3

.33

'7.000

70 0

.3G

....

\.Jovo

M~STO

4 . .3

Alt-' I

POSTO:::Jt--lA

Ol.e

PORTOROZ

1 - -

5' • ,j

2.0

2.4

44-

.32

24'io

~.3

34-

2.0'50

- 4'5G 627 494-

2~'40

4,800

4-Bo

.-to

2.3

f;.

...

~3. 'ooo

SL, ~RA.D.EC

2 '1

8 ,5 00

8~5

4 ' 2-

7.000

700

2G 50 27 2{ ~4 9

~57· 300

"P.L;\l-.J -

2.4-

550

"PTU::J

V .E..LE ~::JE

5.000

~.~oo

~2 ~

8eS

~3.585

~?~

,Zaključni račun PS ,ZU1S"za, leto 1984 ..

Prihodki:

, , din ZTKOS za OD, rež ij o in program 2,512.400 ZTKOS za sem,in a r ,\ ' 100,000 ZTKOS za ' v rhuns ki špo rt , ' , 300,QoO ZTKOS za špo rtni d odatek vrh , špo rt. 729,540 . T KS Slovenije Za jadralni priročnik lOO,OOO _ZOTKS Z~l mode la rstv o in mo to r n i' špo rt i70 ,000 2,221.400 VSJ - KRV \Pogodba VSJ - K R V obrač un ·za let o 1983 58 ,000 RŠrfO pogodb ene nal oge _ 1,632,000, V,p" 2050 Ljublja na, pogodbene naloge 1,250,820:50 PIS PZ za progra m 1.019,7 58 PIS PZ za u č i l a I 20,000 ' ZOTKS .za !Tfo d eJa rstv o 20,000 ~Tekmova ln a tak sa za RPP v Bovcu 90,090 ' Prodaja znam!s' za špo-rtn e lic>e nce 3,852,50 I. zpitn e takse ' , ' 90.400 JAT po prav il o I,et a la AK Ptuj 31.273 . Fo nd so lid a rn osti .. - mo del. ma terial 33 .364 Osta li prih od ki 1 200, 000 Re v ija Krila - pogodbe z OZD 3 10,000. l ' Revija Krila rek la mni oglasi ' 111 ,00b Revija Kril a naročn i na' , 1, 193 ,8 10 TKS Sl oven ij e za rev ij o Kril a ' 120,000 ' 50;000 PIS PZ za rev ijo Krila ,Ako nt ac ij e za go rivo 100 LL 18,8 57,627 PrenDs iz leta ' 19'83 2,322,242,50

Skupaj

33,477.577,50

Odhodki: din OD z dajat 'Lm;,'iDS pri, PS ZLOS I ,689 ~240 , 134,389,50 Naj e mnin a, kurj av~, č iš ~e nj e Pi sa rni ški rpa t er ial ' .. 39,098 PTT stroš kI , tele('on in poštnina 49.400 89, 100 Fot okopira nj e in Ih no poroč il o ZLOS Provi z ija SD K 25 .835 Prov iz ij a LB 859 Uradni list 3,350 Zelva rova nj e in v.zd rževanj e strojev 2,393 Repreze nt anca , ' . 2.508 Nad o mes til a prevozov na de lo 26 .641 Pr iznanja ,Z·LOS 82.354 Potni stroški 69.7 17 , 57,097 I?olni 'strošk i za delegs'lte VSJ ',C lan a ri na SISEOT ' 1,000 PI;cnos na sk la d skup ne porabe '40,006 Prevoz inšpe~cije ZKPZ z Letalom 39,200 SCln in arji: Portorož, Vršac, Smederevo Brnik ' 160,833,50 'A paNI tura '.. meteosat « avans 327,()05 Učben i k zajadralce papir 240,726 '3. Esropsko prvenstvo v ALC' 131.146 2f. RJ prven slNo v Cclju 57.472 OJP v Banja Luki 50,000 RMJ P v . A Jdovščini ' 20,000 Album ' obr:atnill točk 100,00P RPP v (Bovnl 220 .378,50 . 52 .000 DPP v Lescah

'T rener B-unči č Drago 50,000 . - " Stroš ki padalske ko mis ij e - 1.906 Rep, r~ lI y m.o t. pi lotoy , 2.402 5, pokal B., Ivanuš - priprave , 33,860 JAR par ti ci pac ij a 60,000 Pokal bra tst vo j edinstvo T it ograd 146,3,52 14,063,50 Rep , modelarska prvenst va M odela rsk i mat eri a l ' - 57.14L V.p. 2050 Ljublj a'na - trenaža pil p tov 1,164.000 V§J - KRV pO,godbene naloge· 1,924.920 RSTO pogodbene nalqge 1,5 12.00Q Akcija 'Postojna »gaze la «24.452 Potn i st roški za pog,odbene na loge 41.591 Vaja - O tok 19.84 ' . 15t .632 ' Strošk i izpitov . I 33.439,50 ' Spo.f.t ne 'z l) amk ice VSJ 2.000 Fotodok uinent ac ij a a kcij za K ri la , ' 4.849' Popravi lo leta la AK Ptuj 24.202,50 Tisk revije Kri la 1,541.489 1, 55 ,772, 50 . Adrema in v r ečke za K r il a Avto rski ho no ra : l 9 8 .136 Drugi stroš ki rev ij e Kr ila 13.828,50 t\včjns i Petrolu za gor ivo 100 LL 18,24 2,298,50 Sportni d odatek kat eg, špo rtnikom' 729,540 Prenos v ('ond so lida rn os ti 480.441 o

; Skupaj

30,70'5.658,50

..,

Presežek prih o dkov na<;l od ho dki z naša 2,771.9 19 din . O b vez nost i 11 a sa ldo: din 75.574 Re vij a Kril a Vrhuns ki šport 300.000 Akontacija za bencin 6 15 .3.28, 50 Sk la'd s kupne porabe 50.000

Skup aj _

/ 1,040.902,50

Č i s ti doh o d ek za let o 1984 z na ša 1,13 1.01 7 di n, Od čistega -d o ho dk a pred lagamo 10% ,za ('o n d solidarnosti , ra zli ko pa v rezervo proraču n a PS ZLOS za \ leto , 1983 . R ač unov odja': Sekretar PS ZLOS: Sta ne- Bizilj' Mirko Bitenc

cev ZLOS

Z v\:za kt a ls kih o rgan iza cij Slo v\:nij\: , Pr\:dsd stvo ~k u pščin\:

Predlog predračuna prihodkov in odhodkov PS ZLOS za leto '1,9,85 , Prihodki: .f

ZTKOS za vrhunski šport ZTKOS za OD DS pri PS ZI.OS in rL·i.ijl') TKS SIOV\:\,l ik za r\:vijo Krila PIS PZ za iz·ohra7.\:\'ailj\: V,p. 2050 l.juhljal'la "la' pogodh~nL' nall)g~ RSTO za pogodh\:n\: nalogL' LZ.J .za pogodh\:n\: naloge la KVI , RSLO preko ZOTKS za opa/ll\'anje RSLO pr~ko ZOTKS za l11odL'larst\'l) ZOTKS za l11oddarst\·o Krila naročnina za 2000 i"'odo\" Krila po'godh\:no s\ii'inanciranjL' Krila r\:klal11ni IH.dasi 5. pokal Branko 'Ivanuš - Porton);;. ZT,KOS za vrhunski šport il kta 19X4

din 30() .()()O 2.500 .()OQ 15().OOO 1.300.000 1.927 .4 7X 1.600,000 2.500.000 50.0()O 50,000 100.000 1.600.000 400 .000 100.000 910.000 300,000

, J

13.787A78

Skupaj

Odhodki: /

OD OS 'p ri PS Zl.OS Rdijski stroški PS Zl.OS . R\:vija Krila Pogodh\:l1L' nalog\: za v.p. 2050 Ljuhljan:t Pogodb\:n\:~ naloge za RSTO Pogodh\:nL' nalog\: la LZ.J - K V L Strpkovni seminar v PortOrll7.U in Cdju Tisk ktn\:ga poročila ZLOS . 5. pokal Branko Iv.inuš - Portorož Pokali in pril.l1anja Z L9S Državno jadralno prwnstvo - kotizacija Državno padalsko prv\:nstvo - kotizacija 2~, .JAR v Ptuju - kotizacija Tf.\:n\:r padalstva Bunčič Drago Dl'ž,fvno nwddarsko tL'knH)vanjL' - kotizacija Stroški dek~atov na zvani ra v;li . R\:/wva PS 'ZLOS Skupaj

din 2.970.000 400.000 3.000 .000 . 1.734 ~ n I 1.300.000 , 2.200.000 . 200.000 100.000 910.000 100.000 150 .00() 150.000 50 ,000 100.000 !OO.Ol)O !OO. (JOO J22 ,7 ~ 7

U.787A78

Pripol11inja 1110. da vsi prihodki za kto 19X5 še nisI) / !lan i. latI' pr.L·d laga 11 Il' s ku pŠl'i Il i. da Il() \,hlast i PS Z l. OS za spr\:jel1l r\:balansa pr\:dračuna . kI) bOlh) /nani \ši Iwdat ki. f I PS Zl.OS