Krila 2 1986 by Milan Korbar

AJ DELA ZVEZA

ffi

KAJ DELA ZVEZA

ffi KAJ

DEL]

Kako.organizirati mednarodna tekmovanja Na podlagi 4. člena DO o pogojih organiziranja in skupnega financiranja mednarodnih športnih tekmovanj v SFRJ (Ur. list SFRJ št. 1/85) in 31. člena Statuta ZTKJ (SI. list ZTKJ št. 3/80), je konferenca ZTKJ na seji 7. V. 1985 sprejela

NAVODILA ZA UPORABO DO O POGOJIH ORGANIZIRANJA IN SKUPNEGA FINANCIRANJA MEDNARODNIH ŠPORTNIH TEKMOVANJ V SFR JUGOSLA VVIJI 1.

člen

stroškov izvedbe tekmovanja se nahajata v Zvezi za telesno kulturo Jugoslavije in v športni zvezi Jugoslavije ter sta na razpolago udeležencem družbenega dogovora. 5.

člen

Udeleženci družbenega dogovora se izjasnijo o predloženi zahtevi kandidata ~ organizatorja v 60. dneh od dneva sprejema dokumentacije in o tem obvestijo Zvezo za telesno kulturo Jugoslavije. ' 6.

člen

V primeru, ki je naveden v 6. členu družbenega dogovora, ko kandidat ~ organizator želi pri-

Kandidat za organizatorja mednarodnega športnega tek movanja, navedenega v 3. členu DO (velja za tekmovanja vseh starostnih kategorij), predloži odgo varjajoči športni zvezi Jugoslavije zahtevek z dvema izvodoma elaborata, v katerem je predračun skupnih stroškov izvedbe tekmovanja ter 12 izvodov prezimea (najvažnejši podatki) elaborata s predračunom skupnih stroškov. 2.

člen

Športna zveza Jugoslavije takoj predloži 1 izvod dokumentacije Zvezi za telesno kulturo Jugoslavije. 3.

člen

Zveza za telesno kulturo Jugoslavije razpravlja o zahtevi in oblikuje svoje mnenje v 30. ' dneh od dneva, ko je dokumentacijo sprejela. Mnenje se posreduje odgovarjajoči športni zvezi Jugoslavije . 4.

spevek v financiranju mednarodnega športnega tekmovanja, mora poleg že naštetega predložiti za federacijo in druge republike ter avtonomni pokrajini razrez sofinanciranja znotraj 15% od celotne predračunske vrednosti stroškov.

člen

Odgovarjajoča športna zV1!za Sekretar Mirko je tokrat Izjemoma Jugoslavije posreduje zahtevek in umanjkal s svojim rednim ln popurezi me elaborata s 1 predračunom larnim poročilom KAJ DELA ZVEZA (beri 3B!). PO telefonu je skupnih stroškov ter mnenjem Zveze za telesno kulturo Jugosla- , rekel v svoji značilni pozl samo: "Imate seminar, skupičino - kaj pa vije (v 1 izvodu) vsem podpile hoče\el?cc (Posnetek Jureta snikom družbenega dogovora. Pestotnika je s seminarja v PortorPo 1 izvod kompletnega elabo- . o!u, o katerem Izčrpno poročamo v rata spredračunom sk.upnih . Vestniku)

člen

V pril1)eru , navedenem v prejšnjem členu, Zveza za telesno kulturo pripravi samoupravni sporazum o sofinanciranju, v katerem predvidi delež federacije , republik 10 avtonomnih pokrajin . Federacija, republike in avtonomni pokrajini - po medsebojnem usklajevanju, sprejmejo navedeni samoupravni sporazum. 8.

člen

V primeru, da vsi udeleženci družbenega dogovora soglašajo z zahtevkom, Zveza za telesno kulturo J. ~goslavije o tem takoj obvesti sportno zvezo Jugoslavije, ki nato kand}dira za prireditev pri o~govarjajocl mednarodni športOl zvezI. V primeru, ko soglasja od v-seh udeležencev družbenega dogovora ni, Zveza za telesno kulturo !ugoslavije o tem takoj obvesti sportno zvezo Jugoslavije, ta pa kandidata - organizatorja . 9.

člen

Po prejemu obvestila o končni odločitvi mednarodne športne zveze, športna zveza Jugoslavije o njej obvesti Zvezo za telesno kulturo Jugoslavije in organizatorja. Z~eza za telesno kulturo JugoslaVije, po prejemu obvestila, z odločitvijo mednarodne športne zveze seznani ostale udeležence družbenega dogovora. Zveza za telesno kulturo Jugoslavije Predsednik DAUT JAŠANICA, s. r. Opomba: družbeni dogovor o pog?jih <?rga!"iziranja in skupnega ~lOanclranja mednarodnih športOlh tekmovanj, ki jih prirejamo v Jugoslaviji smo objavili v TK Obvestilih štev. 2/85

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XVI str . 4

str . 8

FEBRUAR 86

ST. 2

Gradnja in izstreljevanje raket je danes najzahtevnej§a tehnolo§ka panoga in po tele· viziji smo imeli preko satelita prl/olnost v livo videti, da se tudi profesionalcem ne po· sre(!1 zmeraj. Clovelke/n gmotnelrtve pionirjev letalstva so bile vedno neizbelen in kru davek napredku (!Ioveltva: in Ikar ln Rusjan ln Gagarin in u(!lteljica McAullffe. Ceprav s« .pektakularno.t njihovih podvlgov ne zmanjluje, pa" Jandnji vlolek posameznika, razselnost takega tveganja vendarle vse manjIi. McAl1liffovaje bila celo zavarovanaz. miii/on dolarjev pri L/oydu. Edino golo livljenje je le vedno -livljenje, vsaj kar njegove· ga lastnika zadeva. Za producente projektov pa .0 livljenja morda najmanjIi stro.ek· (!e se spomnimo na Vietnam all kakIno podobno ekspedicijo, §e zlasti... Toda vrnimo •• k napredku (!Ioveltva, k lirjenju leta/.ke kulture, k razvoju znanosti ln tehnologije. TL smo lahko heroji prav v.i, tudi •• kromno rlketlco Saturn lb, s kakrIno je Osije(!ln ao· fin Kvesic osvojil prvo mesto na jesenskem zveznem VII. pokalu Ljubljane in memorll/t V.Komarova (posnetek na naslovnici je naredil Miro Enge/.berger Iz Splita). Herojlzna· Za to 'teviIko nIlegi (!a.oplsa se je nabrl/o tollke nja in tehnolo§kega napredka! prvovrstnega gradiva, da .mo ji morili predvideni ob.eg s 24 raz§iriti ni 32 .tranl - l Vestnikom vred imlte torej v rokah kar 41 .trani letilikega branja, po nalem mnenju dc zadnje (!rke zanimivegi, nekaj pa le celo pQmembnega povrhu: od jadrlnja veteranov l Jungfraujocha in poro(!l/a ndlh (nllvetollnem mejdanu zadnja leta le odpisanih) ju· nakov iz Avstralije do sklepov seminlrja v fi'ortorolu, rangir~nja §portnlkov in letalikili §ol ter §portnega koledarja za 1986. Na hlo.t pa je ostalo v belelki mnogo novic, kijiIi nismo utegnili preveriti Ili PI .0 pr"/e prepozno, da bi lih lahko uvrstili. Naj jih ni'tejem ..mo nekaj: dodelitev zlitega orla LZJ za leto 1985, buren sestanek predsedstv. LZJ o jadra/.ki problematiki, prepoved letenja za vseh 38 vukov v Jugoslaviji z oceno, ki jo je ZI to nale letalo napisal svetovni jadralski as in prvak Ingo Renner, ko je z njim let.1 v Subotici, prepoved letenja z UL letali v Jugoslaviji, obvezna prijava lastne gradnje letala komiteju za promet in zveze v Beogradu, seminar Zvezna uprave za kontrolo letenja za upravnike letalskih §ol od 10. do 14. marca na Sur(!inu, majsko drlavno prvenstvo zmajarjev in §e pa §e." Potrudili bomo do prihodnje §tevilke, ko bo kaj ve(! znanega tudi s prvomar(!evske skup§(!ine nalih delegatov v Ljubljani. Lep pozdrav, UREDNIK

Se enkrat z Jungfraujocha I Povratek odpisanih... Letalska polta Modelarski profili retL,4

str. 30

4 8 14 18

Nova gradiva ln zasnove (UL) 22 Pilot, ki je bombardiral rajh 24 LelCanl Cetrtl na EP v Avstriji 30 LETALSKI VESTNIK (vložek)

Izdaja Zveza letalskih orga nizacij Slovenije v Lju bljani. 'LePi po t 6 .;, Revija iz haj a vsak mesec . razen julija in avg usta .;.. Gradivo za objavo v KRILIH pri spevajo ljubitelj i letastva br e zpl ač n o . Denarn o nagrado 4000 din p rejme samo av tor barv neg a posnetka. uporabl jenega za naslov no str an. Za t oč n os t vsebinesvojih pr ispevkov o dgovarjajo pisci sam i. Vab imo vsakogar, naj sodeluje v reviji s p oroči li in slikami, ki obravna vajo deja ~ nost i. kot: mode larstvo, jadral stvo. padals tvo. motorno letenje . rake tarstvo. prosto letenje. balonarstvo, maketars tvo in amatersko grad njo. Ured n ištvo si pridruž uje pravico skrajšati , dopol nit i al i p rilagodi ti prispevke glede na pros torske in kakovost ne zahteve v reviji ,:, Uredn i!ki o dbor: Gustav A jd i č. Mirko Bitenc. Stane Bi zilj . Janez Brezar. Tone Cerin. Jože C ude n. Rok Go lob. Domi nik Gregl . Belizar Ker!ič. Iva n Ko navec. Taras Kr;venko. Leo n M esa ri č. Jure Mež n a r !ič. F r an ček Mordej. Marjan Mo!kon (gl avni in o dgovo rn i ured nik ). Jože Perh avc. Jure Pestotni k. S r ečo Petric in Ciril T rček .;, Nas lov uredn iMva: Marjan Mo!kon , po! tn i predal 33, 68001 Novo mesto .;:, Pris pevki za obj avo v KRILIH morajo bit i v ured ni ~tvu najpozn eje do 10. dne v mes ecu , pred mesecem , v katerem izide nasledn ja številka . . ~ Roko pisov in slik ne v r ača m o, razen ba rvnih diapozit ivov in tuj ih knjig , če j e prilo žen a ovojn ica s povr atnim naslovom in potrebnimi znamka mi " Naslov uprave: Zvez a letal skih or ganizacij Slovenije, Lepi pot 6, po! tni pr edal 496, 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504 , te koči ra č un pri ZLOS, ! tev. 50101-678 -51077 . Spremembo naslova s poroč i te upravi revije t er obvez no n ap i~ i te stari in novi naslov, upravi rev ije spo rO Či t e tudi , če rev ije ne prejemat e redno -;.~ Let na na r oč n ina 1500 di n, cena po samez ne ! tevilke 150 din " G r af ič na priprava DIC , tozd G rafika, Novo mesto - tisk : Tiskarna. Novo mesto.

Pogumni mladci od 77 doBO let, ki so septembra lanl- po 50 letih..-- spetzajadralI ssedla Jungfraujoch (3454 m) Levi je Aco Stanojevic (vse ilustracije v tem prispevku so Iz njegovega arhiva) .

šolala v znanemjadrainem centru na Rhenu v Nemčiji. Aco Stanojevic je bil poleg tega takrat nosilec jugoslovanskih rekordov v doseženi višini nad štartnim mestom (1100 m) in dolžini preleta (21 km), medtem ko so rekord trajanja držali bloški jadralci. Imeli so tudi vosokosposobno jadralno letalo tipa» Komar«, ki so Preteklo je 50 let, odkar je bilo od 4. do 18. septembra 1935 na planini Jungfrau v ga ob gmotni pomoči beograjske občine Švici prvo mednarodno alpsko jadralno sami zgradili v približno 3.000 urah . Leprvenstvo, ki sta ga gmotno podprla švi- talo so preizkusili v avgystu tega leta na zemunskem letališču. V Svico so se napocarsko civilno letalstvo in pokrovitelj društvo »Jungfraubahn« (Jungfrau žel- tili s posebno zgrajeno prikolico, ki jo je eznica), kije izkoriščalo železniško progo vlekel prirejeni avtomobil »Dodge«, ekipa, kije štela devet članov paje potovala z od Interlakna do Jungfraujocha (sedlo majhnim avtobusom, znamke »Fiat«. pod vrhom Jungfrau). Družba »JungtTovarna padal »Knebl in Ditrich« iz raubahn« je za to tekmovanje dala vsem Indije je ekipi prispevala reševalno pasodelujočim brezplačne vozovnice in jim prepeljala letala iz doline do končne pos- dalo. Ekipa je imela enotne uniforme. Razlog za odhod tako številne ekipe s taje na višini 3454 m, od koder so tekmosamo enim letalomje bil utemeljen zželjo, valci startali. da nekaj najboljšihjadralcev Jugoslavije, Tekmovanja seje udeležilo 20 jadralnih pilotov s 17 jadralnimi letali in sicer: štirje · v kateri je bila ta zvrst športa šele v povojih, vidi razvoj te dejavnosti v drugih Nemci s štirimi letali, pet A vst~ijcev s štiridržavah in, da bi si pridobili novega znami letali, dva Jugoslovana z enim letalom nja, ki bi obogatilo mlado jugoslovansko in devet Švicarjev z osmimi letali. Po opravljenem tehničnem pregleduje komi- jadralstvo. Nihče iz ekipe ni gojil iluzij, da bi kdo od naših tekmovalcev lahko za vzel sija zavrnila sodelovanje treh letal na kakšno vidnejše mesto na tekmovanju. tekmovanju. Naši se nisq mogli meriti z nemškimijadPo pravilniku o organizaciji se je tega ralci, ki so takrat »držali« vse svetovne tekmovanja lahko udeležila le ekipa, kije rekorde, ali pa z avstrijskimi in švicarskiimela tekmovalcazosvojeno »0< značko, mijadralci, ki so bili s svojimi uspehi daleč torej za tiste čase ustrezne izkušnje ter pred našimi . In vendar je prišlo do visokosposobno letalo . Te pogojeje imela presenečenja. Aco Stanojevic je zavzel tedaj le jadralna skupina »Deveti« iz drugo mesto in nagrado v disciplini »traBeograda, katere člana sta bila Aco janje poleta , medtem ko je bil prvi AvstStanojevic in Borivoj Ivkovic, ki sta se

Ob 50-letnici prvega mednarodnega alpskega jadralnega prvenstva v Svici

Znamka v poeastltev Edvarda Rusjana Novogoriško filatedruštvo »Dr. Franc Marušič« je podprlo predlog slovenskih PTT podjetij, da bi izdali posebno priložnostno poštno znamko v počastitev letošnje 100. obletnice rojstva in 75. obletnice smrti prvega slovenskega in tudi jugoslovanskega letalca Edvarda Rusjana. Novogoriški filatelisti namreč menijo, da bi se tako oddolžili spominu na pionirja našega letalstva, ki se je rodil 1886 v Trstu, živel in ustvarjal pa predvsem na Goriškem, in sicer v Renčah, Gorici in Mirnu. Načrtujejo, da bo osnutek za znamko oblikoval akademski kipar Božidar Jakac. (Delo) listično

JUNGFRAUJOCH

Padalsko SP 1900 v Lescah? Alpski letalski center Lesce zbira potrebna soglasja, da bi lahko prijavil kandidaturo za organizacijo jubilejnega 20. svetovnega padalskega prvenstva v klasičnih disciplinah v letu 1990. Doslej sta njegovo namero že podprli Letalski zvezi Slovenije in J ugoslavije ter predsedstvo O K SZDL Radovljica. Za tekmovanje ne bi bilo treba zgraditi drugega kot objekt za službe in tekmovalce, za zlaganje padal in servisiranje, ter morebiti izboljšati dostop do letališča . Predvidevajo, da bi se tekmovanja udeležilo več kot 300 tekmovalcev in tekmovalk izvečkot25držav. Kandidaturo bi morali pri Mednarodni letalski zvezi prijaviti do decembra letošnjega leta. Glede tega, dajim mednarodna zveza organizacije ne bi zaupala, pa jih v ALe ne skrbi. Doslej so namreč med drugim uspešno organizirali tudi prvo svetovno padalsko prvenstvo v letu 1951 in deseto v letu 1970. (Delo)

VAdenu skoraj uničili vojno letalstvo Med nedavnimi boj i v Adenu so uničili okrog 80 odstotkov orožja južnojemenskih pomorskih sil in okrog 90 odstotkov vojnega letalstva. V intervjuju za dnevnik Al Itihadje poveljnik pomorskih sil Ahmed Abdulahdejal, da so sile, zveste strmoglavlj enemu predsedniku Aliju Naserju Mohamedu, v bojih za adensko medn arodno letališče uničile 34 vojaških letal , na letali šču Alat v provinci Lahadž pa še 50 letal sovjetske izdelave. (KUNA)

ne kdovekako preštudirane konstrukcije . tekmujočih letal. Letalska zagnanost nekdanjih še živečih tekmovalcev in želja švicarskega aerokluba , oz. nekdanjega pokrovitelja tekmovanja - družbe Jungfraubahn, sedanjega Jungfrau kantona,je po petdesetih letih pripeljala do proslave nakdanjega tekmovanja jadralnih letalcev.

Preizkusni pilot-veteran Aco Stanojevic v mladih letih ...

Spominska plaketa, ki so jo dobili udeleženci ob 50-letnici mednarodnega jadralskega tabora

rijec Bruno Gumpert s časom 4 ure 45 minut. V disciplini "dolžina preleta« je zmagal Nemec Ludvig Hoffman , kije preletel 110 km, v disciplini »dosežena višina« pa Nemec Heini Dittmar s 1066 metri nad štartnim mestom. Za najboljšo ekipo tekmovanja v moralnem pogledu, glede discipline, delavnosti in tovarištva je bila razglašen a jugoslovanska ekipa. Tekmovanje se je odv ijal o na največjem leden iku , na sed lu pod Jungfrauom , odkoder so tekmovalci poletali s pom o čjo gumijaste štartne vrvi. Izrabljajoč višinsko razliko okoli 2.500 m, so tekmovalci lahko pristajali na letališčih v Thunu, al i Interlaknu, po potrebi pa kjerkoli v dolini. Vsekakor je bilo to tekmovanje pred petdesetimi leti, o katerem bi se dalo še veliko napisati , izreden podvig mladih letalskih zagnancev, katerim niso predstavljale nobene ovire niti neraziskane snežne višine okoliških planin in slabo znanje o meteoroloških razmerah nad njimi , niti

Lani 17. maja 1985 j~ namreč na naslov LZJ prispejo pismo iz Svice, s katerim so zaprosi li, da jim pošljejo naslov nekdanjih jadral nih tekmovalcev Ace Stanojeviča in Borivoja Ivkoviča s tem , da bi se udeležila slavnosti ob 50-letnici prvega svetov nega alpskega jadralnega prvenstva. Aco Stanojevič, najstarejši aktivni letalec v Jugoslaviji, se je z zadovoljstvom povezal in domenil zBorivojem Ivkovičem, ki živi v Sao Paulu v Ameriki,dase udeležita proslave in letenja , kije bilo načrtovano v času od 29. avgusta do 4. septembra preteklega leta. Ivkovič je prispel v Evropo in 28 . avgusta sta se s Stanojevičem sestala v Thunu, kjer sta do večera počakala na prihod osta lih prijavljenih za proslavo, ki pa so ta dan že opravljali polete s sedla Jungfrau in pristajali na 70 km odda lj eno Thunsko letali šče. Zvečer sta se našla v družbi 26 prijavljenih jadralcev .za to proslavo, med katerimi je bilo 22 Svicarj ev (dve ženski , en Američ a n) , Anglež in dva Nemca. Od tekmovalcev prvega a lpskega prvenstva so bili prisotni štirje od samo še pet živečih, leteli pa so samo trije , ker Ivk ovič nima več veljavnega letalskega dovoljenja. Nekdanji tekmovalci , ki svoje zagnanosti niso opustili, niti v jese ni svojega življenja, so: Peter Riedel , star 80 let, iz Amerike, diamantni jadralec, ki je vse pogoje napravil na leta lu »G runau Baby«, sedaj pa je let~l na leta lu K-8 ; Willy Bauer, star 77 let, Svica r iz Zuricha, ki je tokrat letel na letalu K-Lb Jn Aco Stanojevič , jugoslovanski leta ls ki veteran , star 77 let pa vendar od vseh treh namlajši, ki je letel na K-8 in ta štart vpisal v svojo letalsko knjižico kot 48.022 štart. Vsem prijavljenim udeležencem te proslave je bil omogočen enkratni polet s sa mo v lesu zgrajenimi jadralnimi letali, z istega mesta na sedlu pod Jungfrauvom in to s pomočjo gum ijasteštartne vrvi, kot pred 50 leti . Vsa letala so morala obvezno imeti smučko namesto kolesa. Da bi bila zagotov lj ena varnost takega načina vzleta, so morali vsi tekmovalci napraviti po tri štarte na letališču Thun in šele potem so lahko štartali z ledenika. Najint e:resantnejše v letenju ob tej proslavi je to, da so nekateri udeleženci leteli na letalih , zgrajenih pred zadnjo vojno . Tako je Anglež letel na letalu »Rhnbus-

JUNGFRAUJOCH

Na španskih letališčih

odpovedali februarske stavke Kontrolorji poletov na španskih letališčih so odpovedali vrsto stavk, predvidenih za februar, vendar so zagrozili, da bodo marca stavkali 13 dni, če jim ne bodo zvišali plač. Njihovo združenje je sporočilo, da so februarske stavke odpovedali zaradi javnih koristi, da pa se s pristojnimi v civilnem 4:talstvu niso mogli sporazumeti o zvišanju plač za 20 do 30 odstotkov. Če v kratkem ne bodo našli skupnega jezika, se bodo marca začele stavke. (Reuter)

sard" , Nemci na »Cumulusu" in na »Mul3d«, zgrajenem leta 1936. Švicarji so imeli letalo •• Minimoa »iz leta 1936,,, »S19« iz leta 1937, »Moswey III", »B4-PC Il " in »S-18« iz leta 1944, .>K-2b« iz leta 1957, »K-8« iz leta 1961. leta in »KA-6«. Razstavljena letala je na štartno mesto prepeljeval reševalni helikopter in jihje v za to posebej zgrajenem »nosilu« prevzemal v dolini pri »Grindelwaldu«. Za premagovanje višinske razlike (okoli 2.500 m) je potreboval helikopter 18 minut. Tekmovalci so se na štart no mesto prepeljali z zobato železnico, ki od »Eigergletscherja« (2320 m) do »Jungfraujocha« (3454 m) pelje samo v tunelu. Naš letalski veteran je poletel na švicarskem jadralnem letalu 2. septembra okoli enajste ure ter pristal v Thunu ob 12.55. Med potjo je izkoriščal pobočne zračne tokove, saj je bilo vreme brez najmanjše termike, brez oblaka in le s slabotnim vetrom. Letenie je potekalo po vseh predpisih lCAO . Ceprav je bilo srečanje načrto vano do 4. septembra , se je končalo že 2. septembra, ker so vsi sodelujoči do takrat opravili po en polet. Po končanem letenju je bila v Interlaknu poslo viina večerja in razhod , na katerem so sklenili izbrati nekoga izmed udeležencev, ki bo vzdrževal zvezo z vsemi prijavljenimi za to proslavo . Sklenili so , da se bodo čez 25 let,

torej leta 2010 znova sestali na istem mestu ter da bodo obnovili jadralno tekmovanje na Jungfraujochu , ki naj bi preraslo v nekakšno mednarodno jadralno tekmovanje. Med tem časom je Aco Stanojevic že prejel od organizacijskega komit eja jubilejne proslave po z iv za sestanek in dogovor, ki bo 1. marca letos v Interlaknu. Verjetno bodo ust a novili odbor, ki bo začel uresničevati sprejete sklepe za obnovitev tega tekmovanja. Jasno je , da bodo zajugoslovanskega delegata na tem sestanku določili Aco Stanojevica, nekdanjega udeleženca tega tekmovanja , ki bo znal uspešno zastopati hotenja jugoslovanskih jadra lcev . Naj omenim še to , daje Aco Sta nojevic, ko je prisostvoval omenjeni proslavi , vzbudil med navzočimi izredno za nim anje in začudenje, ker je prinesel s seboj dokumentacijsko gradivo in fotografije s prvega tekmovanja , kar vse je skrbno zbral in ohranil v svoj em arhivu. N avzoč i so z velikim zanimanjem pregledova li to gradivo in sečudiIi hrabrosti in zagna nosti tedanjih tekmovalcev , Aci Stanojevicu pa čestitali za ohranjeno dokumentacijo, ki je po vsem sodeč edinstvena. Prav tako je Aca tudi s te proslave zbra l štev iln e priloge in fotogra fij e ter jih uvrstil vsvojo ogromno zbirko letalskih doživetij. GUSTAV AJD i Č

Jadr.alci ~o se zbr~li ob s~Oj!h letalih pred gostilno na sedlu in - nezaslišano letah ... pri nas pa se z novimi ne moremo!

leteli z več desetletij starimi

PoVratek o isanln.! Takole se Je slIkala brkata Jugoslovanska reprezentanca v Jadralnem letenJu nekega vročega dne v AvstraliJI. Od leve proti desni $Imenc, Starovič, Blaflč, Kolarič, Peperko, Pristavec, Ferlan ln KranJc (Foto: Robert Berry, Benalla)

Vjugozahodnem delu Avstralije

opazlllletee& krožni ke 30. januarja zjutraj so sporočili, da so prejšnjo noč približno ob 23.30 v jugovzhodnem delu Avstralije opazili leteče krožnike. V mestecu Orange v Novem iužrtelI' Walesu so štirje mladi ljudje od 16 do 21 let) povedali policiji, da so kakih 50 metrov nad tlemi videli močno osvetljen leteči predmet, kijedelal tudi velik hrup. Robert Wren, eden od oči vidcev, je dejal, da je neznani leteči predmet svoje močne žaromete usmeril navzdol, s tem pa preplašil čredo konj, ki so pobegnili. Noč je bila zelo jasna in tudi NLP se je videl zelo dobro.

Poročilo

o nastopu jugoslovanske reprezentance na predsvetovnem prvenstvu v jadralnem letenju v BenaIIi (Avstralija) Reprezentanca je odpotovala na pot v Avstralijo 10. januarja. Zaradi vrste težav s prostorom na JATovih letalih sva s Šimencem odpotovala naprej, glavnina pa se nama je priključila šele 12. januarja. Tako sva s Šimencem uredila vse potrebno za sprejem ekipe, ko so fantje pripotovali za nama. . Ze na začetku moram omeniti izredno pomoč, ki smo jo bili v Avstraliji deležni od Slovenijalesa oziroma njihovega podjetja v Melbournu, imenovanega Eurofurniture, še posebej moram omeniti njihovega direktorja Cveta Stantiča' in predvsem Florijana Gabrošvka , brez katerega pomoči si težko predstavljam, kako bi vse probleme lahko rešili v tako kratkem času. Tako je tovariš Gabrovšek prevzel letala v prinastnišču, jih

strokovno razložil iz kontejnerja in jih ~arno uskladiščil. Ko sva prispela s Simencem, najuje čakal na letališču in pomagal voziti letala v BenaIlo (okrog 270 km v eno s~) in namšclna wkeDrav Dr; vsaki stvari. Še posebno pomemben delež Ima pn posredovanju rezultatov v Slovenijo, saj je moja poročila po teleksu posredoval naravnost uredništvu Dela, za kar se mu v imenu naše ekipe najlepše zahvaljujem . Ko smo se zbrali končno vsi skupaj v BenaIIi , smo prve dniporabili za pripravo letal m trenmg, svojo priložnost za trening pa sta dobila tudi Kolarič in Pristavec tako, da smo obdobje treninga maksimalno izkoristili . Na tekmovanju smo odlično začeli . Še posebej se je izkazal Starovič, ki je po prvih dveh dneh z eno dnevno zmago celo vodil v standardnem razredu, kjer je tekmovalo 33 pilotov iz 12 držav. Sicer pa se je na prizorišču prvenstva našlo 77 pilotov iz 19 držav sveta, med njimi prvič tudi ekipa Kitajske, s katero smo zavezali prisrčne stike. V nadaljevanju prvenstva je Starovič v preveliki želji za novo odlično uvrstitev

AUSTRAGLlDE 86

Spet Adria aviopromet Beograjska poslovna skupnost, Intereksport se je preoblikovala v sozd. Ljubljanski letalski prevoznik Inex Adria, ki se je pred leti vključil v to poslovno skupnost zlasti zato, ker mu je dala zagotovilo za posojila, kijihje najel za nakup reaktiv· nih letal, se ne namerava Vključiti v novonastali sozd. S poslovno skupostjo so sodelovali, niso paimeliznjoproizvodnih odnosov. Sodelovanje z novim sozdom naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnje. Ker paslovenski letalski pr~yoznik ne bo več član Intereksporta, tudi ne bči več vozil pod njegovim imenom, pač pa kot Adria aviopromet. (Delo)

naredil napako v osmem tekmovalnem dnevu. Pristati je moral na polovici poti, dobil za razdaljo le skromnih 149 točk in tako izgubil vse možnosti za uvrstitev v vrh v skupni uvrstitvi. Kljubvsemuje letel do konca dobro in seuvrstil na solidno 19. mesto v skupni uvrstitvi. Peperko je letel zelo dobro, po njegovi oceni z malce preveč rezerve, celo tekmovanje držal konstantno formo in svoj nastop kronal z odmevno zmago osmi tekmovalni dan, ko sta s Šimencem, ki je tedaj zasedel drugo mesto, z uglašenim letenjem in še posebej izrednim doletom na cilj navdušila vse prisotne na prvenstvu. Na koncuje dosegel odločno deveto mesto, imam pa vtis, da je naš Ferenc spQsoben doseči še dosti več. Sime ne je začel precej zadržano, sicer brez napak, zato pa svojo formo iz dneva v dan stopnjeval in zadnji dan z lepo zmago dokazal svojo vrednost. Prava škoda je bila, da se je prvenstvo že končalo, saj bi Ivo s takšnim letenjem posegel po najvišjih mestih, tako pa je osvojil na koncu odlično sedmo mesto. Tudi kot ekipa smo lahko z odličnim petim mestom več kot zadovoljni . Razveseljuje zlasti podatek, da v tem trenutku razpolagamo vsaj s tremi piloti , ki

so se sposobni uvrščati v svetovni vrh . Če upoštevamo še , da sta svojo možnost za trening v avstralskih razmerah dobila mladi in perspektivni Boštjan Pristavec iz ALC Lesce in Igor Kolarič iz Ptuja, ki se je ekipi priključil v zadnjem trenutku s pomočjo velikega razumevanja svojega podjetja JAT ' potem moramo biti z izkupičkom več kot zadovoljni. Tri dnevne zmage pa nam dajejo dobro upanje tudi za vnaprej. Omeniti moram še pomemben delež zemeljske ekipe, kjer smo poleg dveh že naštetih pilotov bili še Boris Blažič iz Celja, Miško Kranjc iz Škofje Loke in moja malenkost v vlogi vodje, meteorologa in dopisnika. Tekmovanje je potekalo brez večjih težav, kljub precej površni organizaciji. Briefingi so bili ob 9.30, postavljanje starta do 12. ure, vzletanje pa običajno okrog 13. ure s pet minutnim presledkom med posameznimi razredi. Za vleko so u porabljali pretežno letala tipa pony, videli pa smo tudi prave oldtimerje in vseh vrst cessen (celo tip 206). Višina vleka je bila 600 m, kar je pomenilo pravo loterijo, saj je nemalo pilotov takoj po odklopu moralo pristati in še enkrat vzleteti. Start za posamezne razrede je bil odprt 20 minut

• .~

Ih ; , ce9;on

Great Australi an

~URR

Chompionships : Tasks within - . :

MS/O a ~

•

, 1

-9 /'<('-9"

Bight

Tasman Sea

• • High gro vnd , obove 1000 fi . •

Gliding Site

500km

' ----~----~~S-,071.~------L---~1 ~

Tekmovalno območje (označeno s prekinjeno črto) je veliko skoraj toliko kot Jugoslavija. Karo označbe so jadralna letalIIča, Ilfrlran pa je teren, vlljl kot 1000 čevljev

DRAINS - FIELD liNSERYICEA9LE

ACCESS ROItOS EMf. ACEN CY ItUNW t.Y MARSHALLlNC TRA CKS

CAF:PARKIt.IG

OPf;N CL ASS - HOlD AItEA

F..... I

CLIDER GRlO

Pregledna sklca letali !iča z voznimi povr!iinaml in vzletno-pristajalnlml stezami v BenaIIi

In'Nfr POIHrS IM> nNJSH Lm!S ~

'86/WO!I.D

GLmIlC OWf>ICMSHlPS ' 87

frfNfZ l'ODn' 2

_Rot

&a_nf'l'_y

Naili pogreiano letalo 26. januarja popoldne so na pobočju Malega Obirja našli na višini 1800 metrov že 2 dni pogrešano dvomotorno letalo »Beech 60«. Hans-Jurgen Roelhng (46) in Hans UlrichReiter (40) sta poletela iz Stuttgarta proti celovškemu letališču in se potem, ko se je - tik pred nameravanim pristankom najprej pretrgala radijska zveza, izgubila. Bil je močan snežni metež, 350 žandarjev, gasilcev in gorskih reševalcev je iskalo na področju Žitara vas-Dobrča vas-Sinca vas pogrešano zasebno letalo. Ker niso našli nobene sledi, niso izključili niti možnosti, daje padlo v Klopinjsko jezero. Gorski reševalci in policaji so ostanke letala našli na težko dostopn.em pobočju Malega Obi rja. (Delo)

int_..et.lon

bt.... erE rlnJ.sh

"ni .... tco. •

..11 •. J.ngar. ...11 •.

it,. thlOU#a

wi~to'Jl'Oolld..nt_.

PlAi __ tR. ..

to . . . . . .

lU9'91i""~ .

nni .... tn:. s Pln.i .... tro.

9fOIft! .-rle.-. ol tM s .hfi.UI tx;:vdary. a.~

a.t:wNtt

~ .-rken along ~~ot..lrU.ld.

Startne točke za posamezne razrede (standardni je navadno uporabljal točko 2) in ciljne linije iz vseh štirih smeri

"'n · &,4~

'" ~?:::::'!:;~::~:~";~;: ·:~:::::IZ.M:~~fu::':: ~.:~"

31/,/OC

_ _ _ _ _ __.I\o,. ~

~ _ _."••

lAHlIC H' I ( NAll A . •

leo 1 loo Z leg 3

! ~,.

l!.!!!.t.~t;.o_o'p'!',,!,. ' .

' .... 122.1

!l!:!.!!:!!..l:~,-

U..., t llo",rh -

OPE N Clns5SPEEOT~

StARt PO IN T

-----~--.~.

TP 30 TP 7 TP ,

801 deo" rZD <lao I't l0~ deg I't

U.. rr .... u...t t oe~

00".110 Tot.r O' li tt...cC " OI'FI(lflLl5 11

122.,

CLA~S

TASICS FOR OM ! 1

,.lIIhh C. h I 22.9 ~,-

..... ~ , Sy"_"I.

SII~III."

.6~..n:.

STflFlYPOINT

r..... "

Lcg l LegI Leg]

Ifl"~'

Ilo

IS rl CLnSSSF'EEO

1P24

'" ,

.JI>

Remu ..

O!!.I b.

l3urru"bul l oc~

58.6

IlfFIClflLSIO.

legI leg l

Leg]

C U'I~S

SlU.

II' TP TP

&l ldolc

1>1"

F,A"Ei

Cln~5

5P EEO

35 9 deg. ti 079 dcg.tI 209 dcg."

rn~~s

Fon (lAY r,

TIISIC

l4!,.r loo"

101.4 k" 60.0 k ..

Pou ",'- rr/ Of':.

: COMHENTS:

~ ..

IS' STnrH POINT

'1t1tJf C. H1./T INC,

,."T"

336 deg.rI 100 deQ. " 200 ocg."

~ol("cvA,.

b1V n>My.

Dokumentacija za 11. tekmovalni dan

ZDA lahko zašeitijo izraelska letala pred libijskimi lovci Ameriško vojno letalstvo lahko izraelska potniška letala zaščiti pred ugrabitvami libijskih lovcev, piše Newsweek. Tednik, ki se sklicuje na dobro obveščene kroge v Pentagonu, trdi, da so ZDA sklenile uvesti stalno zračno in pomorsko kontrolo libijske obale. V Pentagonu trdijo, da ladje ameriške šeste flote ne bodo plule čez .. mejo smrti«, ki jo je določil vodja libijske revolucije Moamer el Gadafi, kljub temu pa ne izključujejo možnosti, da bodo to - če bo potrebno - storila ameriška vojaška letala.

po zadnjem tekmovalcu, tekmovalci so imeli poleg FOTO-TIME fotoaparatov na voljo tudi zemeljsko uro, ki so jo menjali vsakih 15 minut. Da bi zmanjšali gnečo v zraku , so morali piloti v vsakem razredu pri startu slikati svojo startno točko v območju letališča . Dnevne

discipline

bile

dolge

povprečno 300 km za standardni razred in

kljub nekaterim zgrešenim nalogam , ne moremo obsojati organizatorja, da je hotel postavljati rekorde . Letališče je dokaj veliko, precej grbinas to in na žalost izredno prašno. Pri vzletanju je bilo toliko prahu, da nisi videl ne jadralnega ne vlečnega letala dokler se nista dvignila v zrak. Vzletanje je trajalo odločno predolgo - tudi do ure in pol, čeprav so imela vlečna letala stalno pripeto vrh . Posebno grajo zasluži račun skaslužba, ki ni bila sposobna posredovati rezultatov niti z dvodnevno zamudo. Tudi glede namestitve pilotov in spremljevalcev si organizator ni belil glave. V barakah brez vsake izolacije sta bila dva pograda brez posteljnine in opreme tako, da smo bili prisiljeni stanovati v bližnjem motelu . Sicer pa so bili ljudje v organizacijskem odboru, kot tudi ostali Avstralci, izredno ljubeznivi in so nam skušali pomagati v vseh težavah , čeprav se ne morem znebiti

vtisa, da bi pri nas takšno tekmovanje dosti bolje organizirali. O meteorološki službi ni veliko povedati. Meteorolog ni imel zadostne opreme za zbiranje podatkov (satelitski sprejemnik ves čas tekme sploh ni deloval!) in prav takšne so bile v večini primerov tudi njegove napovedi . Vreme v BenalIi je bilo poglavje zase. Domačini so trdili , daje hladno in vlažno poletje, nam se je zdelo suho in vroče. Večina dni je bila brez poletja , nam se je zdelo suho in vroče . Večina dnije bila brez oblačka, kar je sprva povročalo težave tekmovalcem, pravo »avstralsko vreme« smo doživeli samo enkrat in sicer deveti tekmovalni dan ko so bile poprečne potovalne hitrosti do 152 km/h (odprti razred) in v standardnem razredu do 142 km/h . Zanimivo je, da je bila vremenska situacija dosti boljša južno in severno od Benalle, kije ssvojo širšo okolico imela daleč najslabše pogoje. Marsikdo se bo spraševal , kako smo se privadiIi na avstralske razmere: sonce opoldne na severu, namesto dneva noč , namesto zime poletje, promet se odvija po levi strani ceste in še kaj ... Sam sem imel prva dva dni precej težav z aklimatizacijo in podobno se je godilo vsem v ekipi. Se beseda o stroških tekmovanja. Porabili smo približno 12.500 avstralskih

Nesreea z zmajem 28. januarja približno ob 16. uri so čl ani društva za prosto letenje Posočje iz Tolmina trenirali letenje z zmaji. Pri tem je po 50 metrih letenja 31-letni Branko K. iz Tolmina padel na zemljo in se ranil. Zdravniško pomoč so mu dali v tolminskem zdravstvenem domu . (Delo)

Tipičen

potek temperature z vitino za področje BenalIe (desno). Na sliki lepo vidimo prizemno inverzljo do 1000 m ln subsidenčno inverzijo na viiini 1500 do 2000 m.

•oalun CHAa' .oa ...... 9....~.!'L 011 .l.5.-.l:M,_ :J.Lt-.!1. 011 .J.~;J._:M .

'IIUID _ .' .. _..... ______

.Weather forecast for-·gam today

Primer vremenske situacije za avstralsko poletje, kot jo objavljajo avstralski dnevniki (zgoraj in desno)

Združitev v ZDA V Ameriki sta se združili letalski družbi North West Orient in Republic Airlines, ki sta deveta oziroma sedma največja letalska druŽba v ZDA.

Weather pattern at noon yesterday

"e,u, 13

AUSTRAGLlDE 86

Prvo naročilo za ATR-72 Letalska družba Finnair je pri italijanskofrancoskem izdelovalcu letal Aeritalia Aerospatiale naročila pet letal ATR-72. Prvo od petih letal, za katera bo Finnair plačala 80 milijonov dolarjev (25 milijard dinarjev), bo ta družba dobila leta 1989. To je prvo naročilo za to potniško letalo s 70 sedeži, ki je nekoliko večjeod »brata« ATR-42, ki ga italijansko-francoska družba uspešno prodaja po Evropi. (Delo)

Devetdeset mrtvih v letalski nesreči GUATEMALA, 19. januarja - Na severu Guatemale se je včeraj zrušilo potniško letalo caravelIe, v katerem je bilo 90 potnikov in članov posadke. Kot poroča agencija AFP, nihče ni preživel nesreče. CaravelIe je letela na redni progi med Guatemalo in Santa Eleno, v njem pa so bili večinoma turisti , ki so potovali v Tikal, da bi si ogledali ruševine iz majevskih časov. Med potniki je bil tudi nekdanji venezuelski zunanji minister Aristides Calvani z družino.

Že 330 airbusov Evropski konzorcij Airbus je doslej izdelal že 330 potniških letal in sicer 240 tipa A-300, 70 tipa A-31 Oin 20 letal tipa A-300-600. Doslej so ti airbusi opravili 2 milijona poletov oziroma 3 milijone ur , prepeljali pa so več kot 300 milijonov potnikov. V Evropije Airbus prodal 125 svojih letal, v Aziji 90, na Srednjem Vzhodu 41, v Afriki 17 in v ZDA 57.

dolarjev - točne številke v tem trenutku še niso na voljo, ker čakamo še na vračilo denarja od zavarovalnice v Avstraliji. V tej vsoti so zajeti vsi stroški od najema avtomobilov, bencina , namestitve, hrane, kotizacije, vleke, zavarovanja in drugo . D a smo se tekmovanja sploh lahko udeležili, gre zasluga vrsti organizacij združenega dela, ki se jim je ekipa (ali pa se jim še bo) oddolžila z učinkovitim načinom reklamiranja njihovih proizvodov ali storitev. Tu je na prvem mestu JAT, kije prepeljal naše moštvo zastonj v Avstralijo in nazaj, Jadranska slobodna plovidba iz Splita je prepeljala zastonj letala, begunjski ELAN nam že vseskozi pomaga na vseh področjih , pa tudi letalska prevoznika Inex Adria Aviopromet in Aviogenex sta izredno priskočila na pomoč . Gorenje Velenje s svojo avstralsko firmo Gorenje Pacific in Cinkarna Celje zaključujeta spisek pokroviteljev, zraven njih pa imamo še celo vrsto podjetij in zasebnikov, ki so nam pomagali:

AIRles Železniki, Marmor H o tavlje, LTH Škofja Loka , Geodetski zavod SRS, Color Medvode, Emona Globtour, Donit Medvode, Metalka, Uniles, Tehnounion, Unis TOS, Slovenija Šport, ČGP Delo, Svilanit Kamnik , Slovenijales, Fructal Ajdovščina, Belinka, Jugotekstil , Farco Trst, ljubljanski Dnev nik, Labod Novo mesto, Kompas, Zavarova lna skupnost Triglav, Ljubljanska banka, Autocommerce, SM EL T , Sava Kranj , Radensk a, Iskra IKM, Lek LjUbljana, Elektrotehna, Krka Novo mesto, D ekorativn a LjUbljana, lU Vrhnika , TOKO in Univerzale iz Domžal, Kemičn a tovarna M os te, Stol Kamnik , Zlatarne Celje, Aurea Celje, Emona tozd Obala, Železarna Jesenice, Aerodrom Ljublja na , Marko Skubic in Tone Čižman pa staekipo opre mil a z lepimi nalepkami in značkami z znakom reprezenta nce. Vsem, ki so nam kakork o li priskočili na pomoč še enkrat najlepša hvala v imenu cele ekipe. MIRAN FERLAN

AV ~iI RAG-'=-1_J2~~6_-.i:;LJ.~~QJ~r:.u;;L~..·~.P .... p e -t...~~Li n D. HP9000 COMPuter SysteM Courtesy of HEWLETT PACKARD (Australial Date: 01/0Z/86 OFFICIAL STO. CLASS SCORES TO DAY II TiMC: 8.30aM Place Pilot l· B.Broc:khoff 2 B.G.. tenbrink lll>.5ehr.ntM! · 1 C.lind,nann 5 J .Anderson 6 J.Ui1l5 11.5incnc 8 J .OeIafield 9 r .Peperko lD.-O.Lem.. II! .Heufield 11.I.Seabour"" Il B.Spmkley 11 U.Krt...J.r IS O.. Guntert 16 H.Binder 17oB;B';"tl,tt IB- ".. IIeU5

19 U.5Iaroui~

10 S.Oye 21 J .BiIf1OlIlyne 22 Qi;Vanj... Il G.Speight 21 LSi...kautnJ och. 25 li Kalh. 16 R.P"""U i7 J .field.n zj II. I,anorl 19 P.1~š lO G.E.... 31 I.CutJl.y ~1

r.nay

n "-Foche

nirer.1t 50 oi5eu5 O ZU oi5eu5 B liP oiseu5 8 IZ[ L51 O GIDGlOD IlO L51 R9 oGlOo IUI Oi5eu5 El OGlOO ru Oi5eU5 O PM , lS1 O UK, lS1 O UZ Cirru.75 HE lS1 QK 06100 HZ OiSCU5 B (ijO lS1 R HH1I Jantar l CP OGlOO 61' DlilOO no lS1 n lUD J.. 1 uun .Rstir C5 K6 l51 [f Clr"" 61 Hornd 106 10 L51 O nG Cirrus 75 CI li~eJI, 2010 HG Cirrus UE Cirrus 75 COL "l51 t1U Hornd

,t.,

Day 1 956 1000 910 %1 112 011 170 121 901 921 791 90l 619 577 571

m 651 109 906 907 1(.9 1)7

551 711 290 190 Sil 190 l61 298 dne 166 dne

092 091 096 097 818 809 011 819 190 OJ6 5% 015 567 79l 79l 709 697 561 1000 919 75J 1011 101 951 150 16l 131 150 150 dlle dne 570 dne

3 dne Oil 1000 dne 965 111 dne 90S 091 dne 910 onu dne 919 695 dne. 9B2 112 dne mODO dne Oil 101 dne 156 69B dne 'JOD 60l dne 789 706 dne 671 715 dne G15 610 dne 110 619 dne 796 SOO dne 1000 598 rlne J17 500 dne B50 691 dnr. 710 OB1 dne 051 Dli dne l75 621 dne 116 55(. dlle J69 665 dne B51 Bl5 dne 1Z0 J6B dne m JOD dne m JOD dne l6l lOO dnr. l65 65 dne dne 169 dne dne dne due s11 dne dne dne dnr.

·9 ID 911 900 910 910

721 912 611 912 511 150 651 n9 lono 61 J 951 910 551 005 910 666 991 911 101 09B 195 101 1000 195 395 561 910 159 000 195 117 115 195 61l 910 019 716 77l ODI 111 91l 195 l17 922 910 199 911 91B 1BJ 169 157 111 119 195 101 915 119 2BI 627 790 157 l76 O l67 131 195 211 dne m 111 591 IDO 131 110 90 119 306 l21 IlO l61 111 dne 151 III 171 due dne dne due dlle dne dlle dne dne

Uradni rezultati prvenstva v standardnem razredu

019 961 915 028 811 111 690 113 610 703 716 761 596 561 191

m SlO B56 7J9 dlle 719 505 391 dne 161 105 511 111 ·l71 111 6Jh dne 5J5

1000 711 111 778 1116 900 136 998 519 911 617 911 99l 137 B56

901 OSI 9tI9 095 601 121 9J2 616 711 661 766 010 611 059 10B m 265 511 7JO liS lB7 111 111 doc dne 572 1B1 616 126 500 561 dne dne 176 571 111 11l O dne m 13l 100 2ll l25 III 075 dlle dne dlle lil dne

lotal

O 9011 DOm O 0611 B59J 0102 Mil 1011 1866 7160 7001 701 B 6991 6717 66J5 6561 6100 6110 6055 5911 5150 5050 1lZ9 1311 1086 100l l109 J096 1911 1175 110l 1511 1l7B 67B

Irophy 915 900 891 090 010 Blo 81 S 81 S 751 711 717 711 699 607 6BO

m 616 617

m 531 52l 110 11B 115 llZ JII lOI ll6 llB 157 IH 70

A o LETALSKA POŠTA o PAR AvrON o AIR MAIL oVIA AEI

Clani AK Ptuj med skupAčino

Letna skupičina aerokluba Ptuj 31. januarja 1986je bila v domu Franca Krambergerja letna skupščina Aerokluba Ptuj. Po pozdravnih besedah predsednika kluba Stanka Lepeja so pregledali delo sekcij kluba. program d,ela za leto 1986 ter srednjeročni plan kluba in naloge članstva kluba.

Po poročilih o delu vseh sekcij se je razvila živahna razprava, posebno še o bodočih nalogah in o posodobitvi gmotne osnove kluba: nabave jadralnega letala DG-300, nabave padal KLUZ-l, dokončati - opremiti kontrolni stolp na letališču in izgradnja skladišča za gorivo. Predsednik skupščine občine Ptuj tovariš Tepičkovič je predal upravniku aerokluba Ivanu Čučku odlikovanje Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim je klub odlikovalo predsedstvo SFRJ ob njegovi 3D-letnici in za razvoj letalstva v Sloveniji kakor tudi za uspešno organizacijo zaključka 28. aerorallya za pokal Maršala Tita. Predsednik PS ZLOS Alojz Gojčič je pozdravil prisotne in v kratkih besedah orisaI, kaj čaka klub in ZLOS v letu 1986 ter do leta 1990. Nato je predal priznanja članom kluba za doseiene uspehe v letu 1985. Podeljeno je bilo 7 zlatih značk aerokluba za posebne zasluge za razvoj kluba in letalstva v Sloveniji. med drugimi so jih prejeli: Alojz Gojčič, Jurij Pestotnik, AK Maribor in AK Murska Sobota. Po končani skupščini je bil ogledjiIma video kaset ob zaključku 28. 'JAR aeromiting. MARKO PESTOTNIK Brdice

Poročilo

Letalski potnllki promet se bo le poveeeval Ameriška tovarna za proizvodnjo letal Boeing trdi, da bodo letalske družbe v prihodnjih 20 letih od zahodnih izde lovalcev kupile 2500 letal. Ocenili so, da se bo potniški promet povečeval od 5 do 7,2 odstotka na leto, zato v tej tvrdki menijo, da bodo zahodni izdelovalci letal v obdobju od 1985 do 2004 prodali skupno 1500 letal za promet na dolgih razdaljah in še 1000 manjših letal. Boeing ni sporoči l , koliko letal bodo izdelali pri njih , vendar pa so v minulih 15 letih v tej tovarni izdelali 55 odstotkov zahodnih letal, namenjenih potniškemu letalskemu prometu. (France Presse)

Predsednik SO Ptuj, tovariA Teplčkovič izroča Red zaslug za narod s srebrno zvezdo upravniku Ivanu Cučku

Cestitka Alojzu Gojčlču za zlato značko AK Ptuj (fotografije: Marko Pestotnik)

iz AK Edvard Rusjan

Sezono v letu 1985 smo začeli že v prvih spomladanskih mesecih. Delavnico in gozd smo zamenjali z letališčem kon ec marca. Po številnih delovnih akcijah nam je kar odleglo. ko smo zopet prijeli za krmilne palice naših jadralnih in motornih letal. Posebno zagnani so bili bodoči tekmovalci. ki so vedno leteli na najboljših letalih. Zagnani so bili tudi učenci. ki so končali tečaj. saj so hiteli s šo lskimi leti. da so jih sami komaj šteli. Mladinci so nestrpno čakali na tekmovanje. Prvi so ga dočakali člani. bolje rečeno člana. ki s ta zastopala naš klub in sicer Stegovec Srečko in Mugerli Evgen. Tekmovali so na našem domačem letališču v Ajdovščini. Strahotne priprave so se obrestovale z dobro organizacijo in nemotenim potekom tekmovanja. Pri tem ne smemo pozabiti. da so veliko truda v pripravo in organizacijo vložili prav piloti našega kluba. Naša tekmovalca sta dosegla v hudi konkurenci in težkih disciplinah dobri uvrstitvi. Mugrli Evgen je zasedel 20.. Stegavec Srečko pa 21. mesto. Tudi mladinci so dočakali svoje tekmovanje. čeprav z zamudo. Veselo so odpo tovali v Novo mesto. Tam so nas zastopali Maraž Aleš. Gravnar Iztok in FioreIIi Hobert. Ceprav se je tekmovalo samo en dan. so naši tekmovalci dosegli odlične

LETALSKA POŠTA o PAR AvrON o AIR MAIL oVIA AEI

uvrstitve. saj je Maraž Aleš prinesel domov l . mesto. FiorelIi Robert 12.. Cravnar Iztok pa 13. mepo. S tem so tudi potrdili drugo mesto Spacapan Aleksandra na predklubskem mladinskem prvenstvu. Po tekmovanjih smo prišli na vrsto še ostali pi/oti. dokler nam niso odpeljali naših DC-jev na akcijo preletav v Mursko Soboto. Tja so odpotovali z letali vred štirje naši piloti in tako so uživali za ves preostali klub. Med zaslužen im počitkom našega upravnika. smo se z letali preselili v Bovec in se tako preizkusili še v alpskem letenju. Za dober konec smo športno dovoljenje jadralnega pi/ota dosegli trije. dovoljenje za let brez zunanje vidljivosti pa dva člana našega kluba. Naši DC. pilatus. blanika in piper že dolgo časa počivajo v hangarju. mi pa s spomini na preteklo sezonoJopet zače njamo z delovnimi akcijami. Zelimo pa. da bo naslednja sezona še lepša. VILJ PERIC AK Edvard Rusjan Nova gorica

»KR ILA KLUB •• Krško bo tudi v letu 1986 organiziral šolo prostega letenja za začetnike in pripravnike. Novost v tem letu bo šola motornega letenja za začet nike. Teoretični del tečaja se bo začel februarja , praktični del pa se bo nadaljeval v marcu. Vsi ki jih zanima letenje z zmajem, lahko dobijo podrobnejša pojasnila na naslovu: "KR ILA KLUB« Krško, Cesta krških žrtev 141, 68270 K RŠKO ali po telefonu 068 79-322 (popoldan). BORUT MLAKAR, predsednik 10 KK

Ker sem optimiSt.. Spoštovani! V letu 1985 sem prejemal revijo Krila preko zmajarskega kluba v Krškem. Ker je bilo v Krilih malo člankov o prostem letenju. se je večina članov odločila. da revije Krila ne naročamo več. Ker pa sem optimist. Vam bom sedajle (sem na pošti) plačal letno naročnino za 86. V upanju. da bo v Krilih manj kGl'ikatur, ki se pojavljajo iz š/evilk e do .f/evilke.

inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon: (061)861·411

inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane plošče

LETALSKA POŠTA o PAR AvrON o AIR MAIL oVIA AEI VZDA odpovedali izstrelitve vesoljskih letal

Zaradi eksplozije Challengerja so izstrel itve vesoljskega letala, predvidene za letošnje leto, odpovedali . Prvi naslednji poletjebil napovedan za 6. marec, namenjen pa je bil proučevanju Halleyevega kometa. Namen drugega (IS. maj) in tretjega (20. maj) pa sta bili izstrelitvi vesoljskih sond proti Jupitru in Soncu.

Strmoglavilo malezijsko letalo 4. februarja zj utraj je cessna malezijskega vojnega letalstva med rutinskim poletom strmoglavila na otok Borneo. Zaradi tehnične napake v letalu se je ubilo vseh os em članov posadke. Predstav nik malezijskega obrambnega mini strstva je s p oroči l , da so reševalne ekipe našletrupla vseh žrtev.

Dobiček

družb

Evropske letalske družbe letos pričakuje jo okoli 900 milijonov dolarjev (284 milijard; din) čistega dobička (lani 745 milijonov dolarjev).

in da bom lahko v vsaki številki prebral vsaj en članek o prostem letenju. Vas tovariško pozdravljam. / MITJA SERŠEN Brezno 4. Laško Hvala za pozdrave . V Krilihje bilo nata nko toliko člankov o prostem letenju, kolikor so jih člani društev za prosto letenje poslali zmajarski klub iz Krškega še nobenega! Karikature rišejo mojstri za denar, s tem pa smo že trinajsto leto bolj na suhem ... Sličice, ki jih ponaVljamo, so samo vinjete za popestritev - naredili so jih trije prijatelji letalcev zastonj. Imate tudi vi kakšnega takega prija telja? Sicer pa smo v uredniškem odboru prav tako optimisti in bomo po najboljših. močeh do konca leta skrbeli za Krila . Ze zarad i tistih zmajarjev, ki vanje radi pišejo. Lep pozdrav, urednik

Modelarji tudi v AlC V preteklem letu j e bila pod okriljem ALC Lesce ustanovljena modelarska sekcija. ki naj bi združevala vse modelmje bližnjega okoliša. Na le tališču imamo svojo sobo. kjer se enkrat mesečno sestajamo. izmenjujemo izkušnje in se pogovaljamo o bodočem delu. V sezoni se ob sobotah in nedeljah dobimo na modelarski stezi. kjer še praktično preizkušamo svoje letalske sposobnosti. Ugodne pogoje za daljše jadranje imamo na pobo čju Katarin e nad Zasipom pri Bledu. kjer lahko »ostaneš gor« celo popoldne. Tja pridejo tudi tuji turisti s svojimi modeli. pa je za ljubitelje tega športa zelo zanimiv pogled v nebo.

Naša dru§čina je zelo raznolika. Starost je od pubertetniških pa do upokojenskih let. Tudi poklici so različni: učenci. študentje. šoferji. tehniki in kapitan boeinga 727. Prav tako je jata naših modelov zelo pestra: od Slavčka. gumenjaka. p enja čev in RC cin·usa. nimbusa. weihe. PO-2 vse do največjih. caravelle. Leporta in DC-9. Verjetno se bo v tej sezoni pokazalo .*e kaj novega. Začeti bomo morali tudi s tekmovanji. da bOl1Jo še bolj upravičili obstoj naše sekcije. Ceprav še nimamo preveč izku.~eni. bomo s treningom in dobrimi modeli že kaj dosegli. Zanimiv bi bil tudi kakšen »mini miting«. da bi tako pridobili nove člane in ljubitelje tega lepega špoUa. .laZE PETERMAN ALC Lesce

PONUDBA &POVPRASEVANJE V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daljŠi od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase pošljite na naslov uredništva: Marjan Moškon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Dolenjski letalski center v Novem mestu za pos li leta lskega mehanika z veljavnimi pooblastili za motorna in jadralna letala. Informac ij e po telefonu (068)-21-107 in 21-106. Pismene prijave s podat ki pošljite na naslov: DO LENJSKI LETALSKI CENTER, Preč na 46, p.p. 9, 68001 NOVO MESTO Ugodno prodam MULTIPL EX »PROFI« Schmalband FM - system - 35 MHz s pripadajočo opremo in servo motorji. Telefon 066-79-725 ali 79-650.

Letališče v Portorožu je bogatejše za novo pridobitev - delavnico (levo) in garažo za gasilsko vozilo (Foto: J. Pestotnik)

"e'iR 17

Odstranili spominsko tablo generalu Lohru Na zahtevo ministra za gradbeništvo Heinricha Uebl eisa so 4. febru a rj a odstranili spominsko tabl o, posveče n o Alexandru Lo hru kot usta novitelju avstrijskega vojnega letalstva (1935). Tabla , ki je visela v. dunajski deželni obrambni a kademiji , je zadnj e čase vzbuja la precej po lemik . Dunajski ae ro klub je kasnejše mu Hitl erj evemu ge nera lu in vojnemu z l o čin c u v spo min obesil tablo sredi la nskega dece mbra. Glasilo a vstrijskih socia listov »Arbeit er Zeitung« je uprizo rilo od tedaj naprej pravo gonj o zoper tablo, vendar so jo odstra nili šele po tem , ko je vmes posegla vl ad a.

BRALCI KRIL! Z objavljeno naročilnico predstavljamo publikacije, računalniške kasete ln pripomočke, ki vam bodo popestrili prosti čas. Naročilo lahko pošljete na ZOTKS na dopisnici, želeno boste prejeli po pošti, plačali pa po povzetju.

NAROCILNICA Pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, p.p. 99, 61001 Ljubljana, nepreklicno naročamo : št. pri merkov oz. št. izvodov

(B . G.)

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Življenjsko delo Štiriinšestdesetl etni Hidero Taka ha ra iz Hi rošime se skoraj pol sto letj a uk varja z izdelova njem leta lskih modelov . Za svoje življenjsko delo ima model a meri škega lovca republic P-47 thund erbolt , za katerega je porabil ni č ma nj ko t 3800 delovnih ur. Le tos bo Hidero Ta kaha ra ko t pr vi J a pon ec nastopil na svetov nem tekm ovanj u modela rj ev v Oslu .

Indijsko letalo strmoglavilo zaradi eksplozije bombe Indijska vlada je uradno s po roč il a , da je njihovo potniško letalo 23. junija lani strmoglavilo v morj e v bližini irske obale za radi eksplozije bombe v sprednjem delu prostora za prtljago. Vladno p o roč ilo pravi, da je bila bomba skrita v k ovč ku nekega potnika , pripadnika Sihkov, ki ni bil v letalu. V n es r eči je umrlo 329 potnik ov in čl a n ov posadke. V omenj enem poroč ilu je re če n o, da so v Kanadi vzeli v neko dru go letalo še en k ovče k z bombo, ki naj bi ga v Tokiu premestili v indijsko letalo na progi Toki o-Ba ngkok-New Delhi . Bomba pa je eksplodirala na tok ijs kem l e tali šč u Narit a. (Tanjug)

11 .

12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19.

Kaseto Mavrični grafikoni Sp, 48 k a 1.300.- din Kaseto Hldroenerget. osnove SFRJ za Spectr. 16 in 48 k -1 .200 din Kaseto Svetlobno pero-Joypen za Spectr. 48k s priborom - v mesnik in svetlobno pero a 18.000.din Igralno palico za Commodore C 64 in za vmesnik pod tč . 3 a 5.000.- din Kaseto Perfect ba se za Commodore C 64 a 1.300.- din Kaseto Cicibanova abeceda za Spectr. 48k a 800.din Kaseto Ciciban šteje za Spectrum 48 k a 800.- din Kaseto Ciciban računa za Spectrum 48 k a 800.din . Kaseto Angleiko-slovenski slovarček za Spe ctr. 48 ka 900.- din Zbi rko Razumljivo in preprosto z osebnim računal nikom a 3.200.Posamične knjige iz zbirke »Razumljivo in preprosto ... « a) Učenje z računalnikom a 1.100.- din b) Uvod v računalništvo a 1.100.- din c) Prvi koraki v Basicu a 1.100.- din d) Grafične in zvočne igre a 1.100.- din Računalništvo v 45 minutah a 300.- din Osnove letalskega modelarstva a 100.- din Raketno modelarstvo za mlade a 250.- din Pravo orodje za velike in male mojstre a 360.- d in Radiotehnika in elektronika a 350.- d in Zgradimo majhno hidroelektrarno - 3 del a 480 .din Prosto letenje (zmajarstvo) a 500.- din Značilnosti plovbe ob jugoslovanski obali Jadrana in izbor sidrlšč v lukah od Pirana do Kotora a 650.-

din 20. 21 . 22. 23. 24. 25.

Za ekološko svetlejši jutri, a 950.- din Tehnika programiranja a 1.100.- din Programiranje M 68000 a 1.500. - din Matematika (izdali skupaj z DMFA, 2. nat is) a

3 .000.- din, ce lo platno a 3.500 .- din Numerične metode a 1.600.- din Integralske transformacije, integralske

1.000.- din 26. 27 .

enačbe

Funkcije kompleksne spremenljvke, specialne funkcije a 1.000 .Navadne in parcialne diferencialne enačbe, Variacijski račun a 2.000.- . din

MITJA ZUPANEK:

MOdelarski Droftli Nadaljevanje in konec

Upor turbulentnega dela profila je odvisen od Re števila krila in od razporeditve hitrosti mejne plasti. Če označimo pričetek turbulentnega območja z xo , dobimo: 0,074 Reo.2 'c

S q smo označili brezdimenzijsko hitrost, ki pove, kolikšna je hitrost mejne plasti v primerjavi s hitrostjo izven mejne plasti

= ~

Da si bomo lažje predstavljali razliko med uporom laminarne in turbulentne mejne plasti, si oglejmo diagram 1, ki

kaže upor na eni strani ravne plošče. Pri Re številu 50.000 je upor turbulentne za dobrih 40% večji od laminarne. Za uvite konture je razlika še večja.

VZGON PROFILA Vzgonski koeficient se račun a koeficienta pritiska C p

"b q006

CpdX] -

C b

--r--

DlAGR.AM

CpdX] ZGORN JA KONTURA

P - poe

Y2., V 2 0e

Razumljivo je.,?a bo C p pozitiven tam , koder je nadpntIsk ln negatIven tam, koder vlada podpritisk. Torej seoba dela enačbe v bistvu seštevata. Vidimo tudi , da je razporeditev hitrosti q edina stvar, ki vpliva na velikost vigona. Slika 6a kaže tipično razporeditev hitrosti normalnega modelarskega profila , 6b pa optimalno oziroma maksimalno.

r--

10.000

60.000

[f o

SPODNJA KONTURA

qOO2

~OOO

TUl?8uLENTNA

L,J,HINARNA

.......

STRArf:OROOVA RA7:PORE DIT~V

TOCKA ZASTOJA

o4-----------~~---------------L-

-i

pomočjo

t:::---

vstavimo U x

konture. Celoten upor profila dobimo z vsoto uporov po posameznih področjih, čemur moramo ' prišteti še upor, ki ga povzroča turbulator. Na žalost pa v tem trenutku teorije turbulatorja še ne poznam dovolj, da bi mogel podati kakršenkoli podatek za njegov upor. Seveda pa potrebujemo še razporeditev hitrosti po profilu in lego točke spremembe Xa, kar bomo dobili iz optimalizacije vzgona .

0,0«>

če

Te vrednosti dobimo,

= U in q = 1, torej pogoje neuvite

SLIKA

MODELARSTVO

"~'LA 19

V čem je pravzaprav bistvo problema? V tem, da so hitrosti zgoraj čim večje, spodaj čim manjše, da pa pri tem ne pride do trganja oziroma odcepitve. Statford je podal enačbo upočasnjevanja mejne plasti na tak način, da ima mejna plast še ravno toliko energije, da se še ne utrga in to po celi poti zaviranja. Kakršnakoli drugačna razporeditev hitrosti v tem delu ali ne dovoljuje tolikšnih hitrosti, ali pa povzroča turbulentno odcepitev. Drugo vprašanje, ki se postavlja, je vprašanje hitrosti na koncu profila. Ta mora biti enaka hitrosti leta modela oziroma q == 1, in to na zgornji in spodnji konturi, sicer zopet dobimo vrtinčenje za krilom . To sta torej najosnovnejši izhodišči konstrukcije profila, z njima smo računali že tudi pri definiranju upora (nobenega vrtinčenja). V nos nem delu in na spodnji konturi naj bosta hitrosti konstantni, vsaj dokler govorimo o idealnem profilu. Stratfordova enačba sloni na koeficientu pritiska relativno na C p v točki, koder pričnemo zavirati. Označimo ga s Cp. Ima dve obliki

Egipt dobil letali tipa awacs 12C Egipt je pred kratkim dobil najsodobnejši letali tipa awacs 12C, je sporočil egiptovski obrambni, minister maršal Abu Gazala. Po njegovih besedah se egiptovski piloti že urijo za letenje s tema :letaloma, ki ju bo vojska začela redno uporabljati kO.nec tega ali v začetku prihodnjega leta, Maršal Gazala je izjavil, da bodo v radarski sistem teh letal vključili tudi protiletalski raketni sistem na Sinaju. . (KUNA)

odvisno od intenzivnosti zaviranja. V modelarstvu pade optimum v področje prve~a izr~z.a, kod~~ C p ne preseže 417. PravI koefICIent prItIska C p se tako glasi

U o predstavlja hitrost mejne plasti v xo, in za katero smo rekli, da naj bo v nosnem delu konstantna . Ker mora biti C p na koncu profila enako nič, x pa je točki

~r--If- -+-~-+---+--+-

1.6~-+--+-++...o....o,---iI---+-

~l!-:--+-_

_ _ _ _

q. SLIKA

a,.,

.Ito.....

tam enak 1, dobimo z vnosom teh dveh vrednosti v gornjo enačbo neposredno zvezo med xo in qo ' Vsaki vrednosti Zli xo odgovarja svoja vrednost za qo, to pa pomeni nes končno mnogo možnih rešitev razporedjtve hitrosti na zgornji konturi profila. Ce povežemo vse točke za xo, dobimo karakteristično sliko (glej sliko 7).

To so torej možne rešitve, ki zadovoljujejo prva dva pogoja: da ne pride do odcepitve in da je mejna plast pravilno upočasnjena na koncu profila. Vendar pa ne smemo pozabiti, da v tej fazi stvari idealiziramo. Kasneje se bo pokazalo, katere korekcije so potrebne, da bi bil profil življenjski (primerjaj sliki la in lb).

OPTIMALlZACIJA V uvodu tega poglavja sem omenil dve stvari, ki vplivata na izbiro profila. To sta pračkanje in minimalno propadanje. Pračkanje nas tu ne bo zanimalo. Optimalizacijo bomo izvršili glede na minimalno propadanje, se pravi glede na masimaini C 13 / Cd 2• Glede na to, da nas v tem trenutku pravi vrednosti vzgona in upora še ne zanimata, sem na Sinclerju napravil program samo za zgornjo konturo, ker so vrednosti na spodnji v vseh primerih enake in na optimalno točko/ne vplivajo. Točko spremembe Xo sem variiral od nič do ena po en procent vsaksebi in za vsak xo izračunal vzgon, upor in C 13 /Cd 2 • Integracija je izvršena numerično po Simpsonovi metodi s stotimi točkami. Rezultat kaže slika 8. . Vhodni parametri so tako Xo ter trije pogoji: mejna plast je zgoraj v področju slemena (konstanten qo) laminarna , od tu dalje pa turbulentna. Hitrost pada tod po Statfordovi razporeditvi . Upošteva se samo zgornja kontura. Izkaže se, da je optimalna lega xo pri 53% , čemur odgovarja maksimalna hitrost v slemenu qo == 1,405. To nam bo podatek za izračunavanje koordinat profila. Na spodnji kon turi razmere idealizirajmo, čeprav se kasneje pokaže, da so potrebne korekture. Idealno bi bilo, če bi bila hitrost preko celega spodnjega dela enaka nič in bi šele na zadnjem robu nezvezno skočila na q == I. Prav to nezveznos! pa bomo kasneje morali spreminjati. Ce bi nam te idealne, predpostavljene razmere mejnih plasti uspelo tudi doseči v praksi, potem lahko vidimo s pomočjo slike 8, da bi bil maksimalni možni vzgon modelarskega profila okrog 1,7 pri uporu cca 0,025, kar bi pomenilo C I 3/Cd 2 nekako 7800; v resnici ta vrednost ne presega 150. Opazimo lahko,

MODELARSTVO

1200

fa6 ,ru 000"", 1'-,

0.5 ~

,02 600

L '-----

~-----MZ

------

-!-- ---- -

c:--

r--

_1:0

1,\ ~\

'\ ,,\

--- -- ~\ r-~ ,

1-- --

of xx)

...

Re = 45.000 Cpte==O

--: . ~

o,f

I I

I 0,3

0,4

0,5

0,7

0,9

4,-

SLIKA 8

Rakete malega dometa umaknili Iz Zahodne Evrope? Poveljnik oboroženih sil NATO za Evropo general Bernard Rogers je izjavil, da je atlantska zveza iz Zahodne Evrope umaknila vse rakete malega dom eta tipa MGR-l B, bolj znane pod imenom »honest John« . V izjavi, ki jo je dal v sedežu generalštaba oboroženih sil NATO za Evropo v bližini belgijske vasi Castelau, pa general Rogers ni povedal, koliko raket so umaknili . (AP)

Vnesreel enskega letala osem mrtvih Približno 200 kilometrov južno od Santiaga, se je v goro zaletelo policijsko letalo. Mrtvihje bilo vseh šest potnikov - štirje Američani in dva čilska državljana - in oba pilota.

koliko izgubimo zaradi spodnje konture, katero običajno narekuje trdnost gradnje: čim debelejši je namreč profil, tem večje so spodaj hitrosti, kar veča upor in manjša vzgon.

IZRACUN KOORDINAT Razen Stratfordove rešitve upoča s nje vanja turbulentne mejne plasti je bilo računanje koordinat uvitega profila po vnaprej določeni hitrosti mejne plasti matermatikom najtrši oreh. Metodo, ki jo uporabljamo danes, je uvedel J . Weber. Naj jo vsaj na kratko opišem. Če profil preslikamo v krog in temu primerno spremenimo koordinatni sistem, je računanje veliko preprosteje predvsem zato, ker sloni vsa najosnovnejša teorija vzgona na krogu. Pa tudi potrebne zveznosti hitrosti med zgornjo in spodnjo konturo (zgornjain spodnja polovica kroga) postanejo lažje določljive. Potem se okrog kroga izraču na novemu koordinatnemu sistemu primerna razporeditev hitrosti q v fiksnih točkah profila . Po inverzni metodi se nato s pomočjo namišljene skeletnice in namišljene debeline dobijo korekcije kroga, ki bi tako razporeditev omogočal, iz teh koordinat pa potem preslikamo »krog« nazaj v normalen profil. Posledica inverzne metode je postopno raču nanje koordinat krožnice, koder s predpostavljeno končno vrednostjo ra-

čunamo hitrost, ki smo jo določili. Koordinate nato toliko časa popravljamo, da je hitrost na koncu enaka predpostavljeni. To počnemo za vsako od vnaprej določenih točk . Razumljivo je, da brez računalnika tu ne gre. In prav tu so nastali problemi . Doslej sem lahko delal na Sinc1airju, za opisano metodo pa je 48K spomina premalo . Uporabil sem že vse trike z raznimi datotekami itd , vendar je delo zastalo. Izračunati sem uspel le par točk, za dokončanje izračuna pa bom moral počakati na nov računalnik. Delo se potem nadaljuje takole: najprej odpravimo nezveznosti hitrosti v nosu in na repu do te mere, da se da določiti tam koordinate. Potem dobimo kot rezultat nekaj prav čudnega: negativne koordinate realnega profila, špi,ce itd. Celoten postopek ponovimo od začetka s popravljeno razporeditvijo hitrosti na spodnji konturi, dokler ne dobimo realnih koordinat (glej sliko la). Tedaj preidemo v drugo fazo optimalizacije, kajti neidealne razmere spodaj spreminjajo tudi razporeditev hitrosti na zgornji strani. Ta vpliv je najočitnejši pri vrednosti CPIC (pritisku oziroma hitrosti na koncu profila), katere predpostavljena vrednost je bila nič . Izkaže se, da mora biti nekako 0, 1 do 0,2. To nam seveda spremeni položaj x() za nekaj procentov. K sreči postopek hitro konvergira. Pri prejšni metodi, koder smo Stra tfordovo razporeditev simuli-

1Cef'~ 21

MODELARSTVO

MOOna eksplozija na Soncu povzrOOlla magnetni vihar Ameriški strokovnjaki iz observatorija Boulder v Coloradu opozarjajo, da je močna eksplozija na Soncu povzročila magnetni vihar, ki bo motil visokofre kvenčne radijske signale in oviral kroženje nekaterih umetnih satelitov okrog Zemlje. Poleg tega bo prišlo tudi do motenj na telefonskih zvezah in pri navigaciji. Tako močno eksplozijo so zadnjič odkrili 22. januarja lani. (UPI)

British Airways bo znova pregledala svoje boeinge 747

rali s cosinusovo krivuljo, je bilo potrebnih okrog pet ponavljanj.

ZAKLJUCEK Normalno bi bilo, da delo najprej in ga šele nato pošljem v Krila. Za tako zgodnjo objavo sem se odločil predvsem zato , ker je sedaj sezona dela in je morda še pravi ča s , če spregovorimo tudi o prifilih, ki so že vrsto let stvar osebnega okusa posameznika. Cela vrsta člankov je bila objavljena na primer o turbulatorjih in vsi ga po starem prepričanju postaVljajo na nos profila ; resnica je drugačna. Stanjšim turbulatorjem nek ako 20% debeline mejne plasti tik pred Xo napravimo veliko več. Potem je vloga zgornje konture, ki prvenstveno vpliva na vzgon in če je zadnji del profila slabo izpelja n, še na trganje in s tem na upor. Pametneje kot preveč uviti zadnji del je izpeljati ga končam

ravneje . Debelina profila je tista, ki vzgon, ki se ustvarja na gornji konturi in veča upor (primerjaj sliki la in lb). Najbolje bi tako bilo z uporabo sodobnih materialov pričeti graditi tanjše profile. Ta dejstva sicer niso neposredno vidna iz formul, pač pa se pokažejo predvsem v drugi fazi optimalizacije in kasnejši korekturi spodnje konture, koder žrtvujemo kvaliteto za trdnost. Je pa še nekaj. Ni namreč rečeno, daje ravno visoko-vzgonski profil najboljši . Po opisani metodi konstruiran profil ima zelo majhen koeficient momenta , kar pride prav pri modelih, katerim se hitrost med letom spreminja. Pri pračkanju so boljši profili, ki dovoljujejo večjo hitrost odpetja, torej nizkovzgonski . Pri modelih, koder reglaža ne bi smela delati problemov, raje izberimo profil, ki bo malo manj uvit in malo debelejši, ker imajo strmejše spreminjanje gradienta upora in to omogoča solidnejše kroženje v termiki in manj težav s· spiralo med pračkanjem . Še bi lahko naštevali . Vidimo pa č, da je izbira profila odvisna predvsem od na membnosti modela. In če bomo imeli pred oč mi teh nekaj omenjenih dejstev, bo na men članka dosežen . uničuje

Britanska letalska družba British Airways bo znova, tokrat veliko natančneje , pregledala svoja letala tipa boeing 747, ker so pri nekaterih tovrstnih letalih drugih prevoznikov odkrili razpoke v plašču trupa. British Airways ima 16 boeingov 747, zato domnevajo, dajih bodo vse pregledali šele do konca marca. (KUNA)

Prihaja concorde M.2 Francoska letalska družba Aerospatiale, ki je skupaj z British Aerospace razvil a sloVIto nadzvočno letalo concorde , napoveduje, da bo verjetno razvila nov tip concorda. Po napovedih bo concorde .. št. 2" večji, brez pristanka bo lahko preletel 8 tisočkilomet rov, dosegel pa bo hitrost 2500 do 2700 kilometrov na uro. (Delo)

VMariboru pristal prvi jumbo Januarja je na mariborskem letaliAču pristal pravcati velikan: letalo Lockheed tristar zahodnonemAke čarterske družbe L TU iz DUsseldorfa. Jumbo, kakrAnega na mariborskem aerodromu Ae niso videli, lahko sprej me več kot270 potnikov, dolg je 54,44 m, tehta pa kar195 ton. Na uro porabi 9000 litrov goriva, vtankih paje prostora za desetkrat toliko. S trlstarom je v Maribor pripotovalo tudi pet članov družbe LTU, in sicer dva kapitana, dva kopilota in inženir poletov; Oba kopllota sta nekaj ur vadila vzlet in pristanek, saj se usposabljata za

pilotiranje prav tega tipa jumba. Tuje družbe se vse bolj zanimajo za lolanje pilotov v Marlboru: Švicarjem, katerih vadbenih preletov nad mestov so domači ni že kar vajeni, so se zdaj pridružili zahodni Nemci, letalllče pričakuje družbo LTS z boelngom 757, februarja pa bodo vadili Avstrijci (AUA). Kapitan DIetmarSchmidt, L TU: "Od Švicarjev smo Izvedell,dajevale letallAče za Aolanje zelo primerno. Resda je Inajhno, toda Ima nadvse ugodno lego, dobro vidljivost ln dobro je opremljeno. Zadovoljni smo.cc (POVECERU, posnetek Danilo Škofič)

Nova gradiva in zasnove Uspešen začetek

leta Za ameriškega proizvajalca letal McDonnell Douglas, ki ima v Boeingu in Airbusu huda tekmeca, ~e je to leto zelo dobro začelo . Ameriška letalska družba Delta Air Lines je namreč naroči la 30 njegovih .letal MD-88, napoveduje pa še nakup 20 letal. Letala bodo stala 2 milijardi dolarjev. (624 milijard din). (Delo)

Sestrelili sovjetski letali Agencija MEN A se sklicuje na oddajo radia Karači in poroča, da so afganistanski mudžahidi v nedavnih spopadih v območju Haidarabada sestrelili dve sovjetski letali. Po vesteh radia Karači so mudžahidi v bojih z vladnimi silami zasegli precej vojaške opreme, orožja in streliva. Vladne sile so izvedle napad blizu afganistanskopakistanske meje. (MENA)

Razstavni prostori lanske svetovne letalske razstave v Parizu so bili preplavljeni z ultralahkimi letali, kajti kljub visokim cenam za razstavni prostor so se mnogi za vsako ceno odločili prikazati svoja, na zunaj krhka letala. Čeprav največji svetovni proizvajalec ultralahkih letal »Eipper formance Inc« ni imel svojega uradnega razstavnega prostora, je bil na salonu dobro zastopan z letali, ki so bila prikazana pod imeni lastnikov. Vpliv Eipprovega izrednega letala »Quicksilver« na svetovno proizvodnjo ultralahkih letal je še vedno, po desetih letih proizvodnje zelo izrazit, kajti pri veliki večini prikazanih letal so obdržali geometrijske in energetske parametre svojega velikega bolj znanega predhodnika. Opazno je bilo, da se pri gradnji ultralahkih letal vedno bolj uveljavljajo nova gradiva in nove zasnove letal. Glede novih materialov kaže, da so vedno pogostejše razne sestavine (spojine), seveda najpogostejše steklo - plastika , kar že dolgo uporabljajo pri gradnji jadralnih letal. Kevlar sramežljivo uvajajo v posamezne dele sekundarnih struktur, predvsem zaradi sorazmerno visoke cene, kot tudi zaradi izredlJo dragih strojev za njegovo obdelavo. Se nadalje so krom molibdenske cevi glavni elementi primarne (nosilne) strukture, v kombi-

naciji s posebnim impregniranim platno!O in jeklenimi vezmi. Se pred dvema, tremi leti je bilo pri ultralahkih letalih dovolj, da so po svoji zgra~bi bila dovolj t:dna in so vzdržala predVidene obrememtve, ni pa bila toliko pomembna njihova aerodinamična zunanjost. Danes pa so za razliko ultralahka letala izredno lepo oblikovana, kar še zlasti velja za trupe, kot glavne nosilce zračnega upora. Do tega je privedla uporaba stekla-plastike, katero oblikujejo v kalupih . Čeprav so serije teh letal zelo majhne, ali pa o serijah še sploh ne moremo govoriti, se gotovo visoke cene takšnih kalupov ljubiteljem ultralahkih letal na zahodu, kot je videti, ne zdijo previso.~e. Priznati je treba, da jim je raz~mlJlvo kljub vsemu znatno laže, kot našim samograditeljem, že tudi zaradi tega, ker nimajo težav z nabavo katerega koli gradiva, začenši pri krommolibdenskih ceveh raznih kakovosti, do kadminiziranih vijakov. Zgraditi letalo pri takšnih pogojih prav gotovo ni preveč težko, seveda, če ima graditelj zadostna finančna sredstva, ki znašajo približno okrog dveh milijonov dinarjev. Tipični primer tako urejenih so letala »Barometer«, istoimenske francoske družbe in »Thruster Model 447« avstralske firme Thruster. Obe letali sta klasične zasnove, pri čemer je Model 447 zelo enostavne gradnje, hkrati pa zelo varno letalo. Krila imajo samo en nosilec, prevlečena pa so s platnom. Zanje so uporabili klasični

ULTRA LAHKI $TEVILO TIPOV

'oo

,.0

'20

,OO

I II

.'0

I V

l.r 71

1 71

LETNA PROIZVODNJA UL LETAL V TISOCIH

,• •

• • •

iJ iJ

•

V rt

POVPRECNA PRODAJNA CENA V 1000 DOLARJIH

/ /

// / /.V

• 3

.IV

,-' ~ 7'

Letalo se je vrnilo Letalo družbe Pan American, ki je letelo na progi Miami-Caracas (v njem je bilo 225 potnikov in 15 članov posadke) se je kmalu po vzletu moralo vrniti na letališče v Miami, kerse je pilotska kabina napolnila z dimom . Ranjenih je bilo 31 potnikov, II pa so jih prepeljali v bolnišnico. (AP)

NSA profil, ki ga šele v zadnjem času uvajajo v gradnjo ultralahkih letal in omogoča boljšo nosilnost letala pa tudi povečuje varnejše letenje, ob večji trdnosti krila. Na glavno trupno sredino so postavljeni motor, krila in repne površine, medtem ko je zelo udobna pilotska kabina obešena pod njo. Motor z močjo 60 kim. mu omogoča, da leti s hitrostjo 90 km/h, pri vzlet ni masi 370 k.m. Obstaja tudi dvosedežna inačica z vzporednima sedežema. Letala "Quicksilver« sicer niso razstavili, vendar pa zasluži, da v njem spregovorimo nekaj besed, posebej še za to, ker so se z njim pojavili neki, sicer neuradni standardi v ultralahkem letalstvu. Nosilna struktura krila je iz cevi, s' polnosilci na čelni in zadnji strani, prekrita pa s posebnim impregniranim platnom. Trup je rešetkast in obešen pod krila, pri čemer je motor pritrjen na spodnji strani krila in opremljen s potisno eliso . Zanimivo je, da je 90% uporabljenih cevi enakih, kot pri planerju prav takšnih dimenzij, kar vsekakor jJoenostavi in poceni gradnjo. Proizvajajo ga v nekaj inačicah: MX, MXL in MXII, medtem ko je model MX osnovni model, ki se je pojavil l. 1972. Za 5.400 dolarjev omogoča prijetno letenje, njegove karakteristike pa so naslednje: za vzletanje je dovolj 25 m dolga pista, pristane pa z višine 15 m na 140 m. Hitrost vzpenjanja je 4 m/sek, največja hitrost 76 km/h, doseže do 3.000 m višine. Opremljeno je z Rotaxovim dvocilindričnim motorjem model 337 z močjo 33,5 k. m. in porabo (glede na režim leta) 8 - 17 lih. Pristaja s hitrostjo 46 km/h, medtem ko je njegova minimalna hitrost 36 km/h. Model MXL so razvili iz MX in je aerodinamično bolj dovršen in ima slivnike nad kolesi, prurejeno višinsko krmilo in izpopolnjen sistem krmilja in je dvosedežnik s podobnimi karakteristikami in ceno. Obstaja tudi inačica vodnega letala, njegova uporabnost pa se vidi tudi iz tega, da ga v Downeyu policija uporablja za snemanje avtomobilskega prometa . Znani avtomobilski dirkač Mario Andretti in kozmonavt Jim Irwin sta zadovoljna lastnika in uporabnika takšnega letala. "Ultralight Soarning Inc.« je izdal cenik svojih letal, ki so kopije "Quicksilverja« . Glede na uporabljeni motor in druge konstrukcijske elemente se nakupna cena giblje med 3.495 in 6.220 dolarjev (v kompletu). Letalski motor Yamaha s 15 k.m. stane 1500 dolarjev, najdražji pa je Rotax s 47 k. m - 2.225 dolarjev. "Pravim« letalom se je še najbolj približal angleški model "Shadow« serije B.

Krilo je izdelano po tehnologiji, ki jo uporabljajo pri gradnji kriljadralnih letal in ima del od zadnjega nosilca do zadnjega roba krila prekrit s platnom, ima kompletno mehanizacijo, vključno zakrilca. Kabina je nekoliko skrčena, vendar pa na zunaj zelo čisto oblikovana. Opremljena je s šestimi osnovnimi instrumenti. V zadnjem delu je nameščen motor Rotax s 40 k. m. (model 447) in čeprav med ultralahkimi letali nima najmočnejšega motorja, ga prištevajo med težja letala (348 kg največja vzletna teža), je najhitrejše ultra lahko letalo doslej. Leti z maksimalno hitrostjo 156 km/h , normalna paje od 120 - 140 km/h, pristaja pa s hitrostjo 62 km/h . Mejna obtežit..:v je kot pri pravem letalu 7,2 g in - 5 g (primer Utre: +6 gin -4 g), izdelano pa stane 10 tisoč funtov (v kitu pa 5.900 funtov). Po obliki in karakteristikah mu je zelo podoben ameriški "Falcon«, s tem, daje pri slednjem uporabljen "canard« sistem vzgonskih površin. Manjša hitrost od lete pri "Shadowu« (103 km/h) je najbrž slabši motor (Rotax 277 - 25 km. m.) Iz leta v leto ultralahka letala vse bolj uporabljajo tudi v gospodarstvu, zlasti v kmetijstvu . Posebno zanimiva so postala farmarjem, ki si lahko na sorazmerno preprost način pridobijo letalsko dovoljenje, letalo pa tudi ne stane več kot navaden traktor. Proizvaja lec Wizard je enega izmed svojih modelov opremil z rezervoarji za kemikalije s prostornino 75 do 100 1, kar zadostuje za manjše parcele in računa, da se bo to letalo hitro uveljavilo v proizvodnji hrane. Najcenejše ultralahko letalo je še vedno kategorija motornih zmajev. Kot najresnejši proizvajalec se je predstavila francoska firma CMY FAA. Njen dvosedežni motorni zmaj, ki ima sedeža drug za drugim in drug nad drugim je dokaj duhovito rešitev, zlasti za šolanje in trenažo zmajarjev . Proizvajalec priča kuie prodor zlasti na arabska tržišča, zato je (kot ni v navadi) na razstavi delil prospekte predvsem v arabščini . Ultralahko letalstvo dobiva vse večjo veljavo in ljudi, ki jih gradijo in ,!a njih letijo ne štejejo več za čudake . Zal pa lahko ugotaVljamo, da pri nas na tem področju za svetom močno zaostajamo , zlasti še zaradi gradiv, ki so vse dražja, predvsem pajih doma.ni moč dobiti. Upajmo, da bodo novi predpisi vsaj do neke mere olajšali razvoj ultralahkega samograditeljskega letalstva pri nas. Za vse informacije o naslovih proizvajalcev in o cenah se obrnite na Aerosvet, revijo LZ Vojvodine. PREDRAG LEKIC (po Aerosvetu)

lCe'i425

NAŠA ZGODOVINA

Sporazum oprvi

francoski letalonoslIki na jedrski pogon

Francoski obrambni minister Paul Quiles je podpisal sporazum o prvi francoski letalonosilki na jedrski pogon, kijo bodo imenovali Richelieu. To je sporočilo francosko obrambno ministrstvo. letalonosilko bodo začeli delati leta 1987 v Brestu , nared pa naj bi bila leta 1996. NjeIla največja hitrost bo 37 vozlov, na palubo pa bo mogoče spraviti 40 letal. Proračuni kažejo, da bo letalonosilko celih osem let delalo 1400 ljudi, stala pa bo nekaj manj kot osem milijard frankov (okoli milijardo dolarjev). (Reuter)

Končno sem dosegel naš zračni prostor in nizko ter z največjo hitrostjo preletel Maribor. Mislim, da boš uganil, zakaj! Prebivalci z obrobja mesta, ki so lahko nekoliko dlje spremljali ta polet, so se tudi dolgo zatem spomnili nizkega preleta nekega jugoslovanskega letala 6. aprila 1941, katerega sta preganjala dva nemška lovca in ga z besnim obstreljevanjem skušala sestreliti. Nekaj ,za Teznim sem na mojo srečo naglo spremenil smer poleta in po vsem sodeč sta me tu lovca izgubila iz vida.

O sovražnem zasledovanju nisem imel pojma do pristanka, saj v letalu nisem imel z nikomer od posadke, niti telefonske, niti radijske zveze pa me zato tudi strelec, ki mi je ščitil hrbet pred zadetki sovražnih lovcev, ni mogel opozoriti na nevarnost, ki nam je pretila. Tu in tam sem sicer slišal delovanje strelčeve strojnice, misleč , da tudi on obračunava s sovražnimi cilji na avstrijskih cestah . Ko sem že omenil manjkajočo radijsko zvezo, moram reči, da je bilo dovolj te opreme in to povsem nove v skladišču na našem letališču , vendar je

niso montirali v naša leta la , kar je vsekakor odkrivalo slabo organiziranost, ali pa sabotažo v tedanjem letalstvu. Po dvajsetih minutah poleta sem srečno pristal na našem letališču. Na stajanki, kot smo imenovali prostor za parkiranje letala, nas je radovedno priča kalo številno moštvo. Raport o opravljeni nalogi sem predal svojemu komandirju, ne da bi omenil, da sem spremenil določeno smer poleta. S komandirjem sem odšel v šotor poveljnika letalske brigade ter mu razložil potek naše naloge. Posebno sem poudaril, da sem na letališču pri Lipnici opazil sovražne štuke in hkrati predlagal, da bi s še dvema letaloma napadli maskirano letališče. Brez razmišljanja je poveljnik odgovoril, da takšno bombardiranje ne pride v poštev. Presenečen nad hladnim odgovorom sem se vrnil .k letalu, kjer so tudi moji kolegi želeli zvedeti kaj več o problemih, s katerimi smo se srečevali na poletu , oz. pri opravljanju naloge. Ko so vprašanja nekoliko pojenjala, je moj strelec Malešic pripovedovati, kaj se je dogajalo, ..ko smo se vračali z začel

Risba »slečenega" Bristol Blenheima Mk 1. Največja hitrost 426 km/h, največja potovalna hitrost370 km/h, najbolj ekonomična hitrost 265 km/h (vse na vili ni 4575 m = 15.000 čevljev), doseg 1480 km pri 265 km/h, vzletna pot 713 m čez ovire 15 m. Teža 5013 kp, s tovorom 5947 kp, razpon 17.17 m.dolžina 12,12 m, viII na 3.89 m. Desno za pilotskim sedežem je pros tor za navigatorja(bombarderja, vsredlni trupa pa za radijskega operaterja/strelca. (PO AIR ENTHUSIAST /SIXTEEN, risba Pilot Press-Avlagraphica; vizvirniku jeseveda tudi vseh 125 pojasnil za posamezne dele letala)

' Ed!!n izmed 20 B lenheimov, ki ji h Je dobilo JKRV od RAF v Z/ilč;,l k u leta 1940 (spodaj)

KOVinske barve in s številko 160 l!! lo eden od dveh v Britaniji zgraJenih Blenhelmov, ki g3 je dobilo JK.RV koncem 1937 in pokazalo na beograjskem Letalskenl salonu maja 1S38 (zgoraj). Eden izmed 40 Blenheimov, ki so Jih naredili Y Ika rusu in lakira!i po Ir/barvni kaml.lflažni shemi, ki jo je JKRV sprelelo leta 1938 {desno in 9podaj).lovo: Krilna znamenja Jugoslovanskega kraljevega vojnega ,letalstva JKRV (po AIR ENTHUSIAST /SIXT EEN)

zw w

~ ti;

::::> J:

Z w

II:

Nesreča

mehiškega letala V gosti megli blizu mehiške tihomorske luke Los Mochis je strmoglavilo letalo zase bne mehiške letalske družb e Aerocalifornia tipa DC-3 . Mrtvih je bilo vse h 18 potnik ov in trije č l a ni posadke. Predstav nik dru žbe je s poroč il , da se je nesreča zgodila, ko je pilot, ki je čakal na dovoljenje za pristanek, v gosti megli krožil nad l etali šče m , obdanim s hribi . (AP)

borbene na loge . Že nad avstrijs kim oze mljem , je rekel, sta naše letal o zače l a zas ledova ti dva lovca tip a »Messerschmit«, ki sta nas o bča s n o o bstreljevala. Nas pa je reševalo samo nizko in vijugavo letenje, za to pa nemška lovca nista mogla nata nčn o meriti in st relj a ti . Potrdil je, da sta nas lovca zasledovala do M a rib o ra, po te m pa ju ni več videl. Pri pregledu leta la smo ugo tovili , da sta bil a d va zad etk a v repu, kar pa na s rečo ni ogrozilo varnosti našega po leta. T ako se je torej odvij a l naš bojni po let nad Gradcem, a ne tako , kot ga je o pisal tisti Avstrijec. M o ra m priznati , da v celo tni akc iji , torej v celotnem poletu , niti enkrat ni se m videl no benega leta la nad njihovim ozemljem, še najma nj pa, da se m se vključil v rep, to rej na ko nec njih ove vra čaj oče se formacije. Po

mojem mišlj enju so objavili tako porsa mo zato, da bi se o pr aviči li pred svoj imi zaradi nepripravljenosti na napa d našega letalstva in pa, da bi o h ran ili pres traše ne m ešča n e z zago tovil o m , da se ' kaj takega ne bo moglo več zgod iti .« O o pravljeni na logi sem si ustvaril povsem ja sno sliko, za nim a lo pa me je, a li je Karel vede l, če ga spremlj a naše lovs ko leta lo. »Kot se m že rekel, nisem imel z nik omer nobe ne radij ske zveze pa tako tudi obvez ne zveze ne s s pr em lj ajoči m lovce m . Ali je bil o tisto leta lo nad A leksa ndrovce m m oj sprem lj eva lec, ali ne tudi pozneje nise m izvedel, pač pa so mi povedali , da bi m e moral sprem lja ti Slovenec ka p . II. ki-pil ot lovec Janko D o bnik a r. ln četudi bi m e leta lo spremlj a lo, kaj dosti koristi ne bi pomenilo oči l o

NAŠA ZGODOVINA

Kitajski satelit je dosegel tir Drugi kitajski telekomunikacijski satelit je dosegel geostacionarni tir. To fazo, ki so jo izvedli s pomočjo posebnih manevnrnih raket, so končali v predvidenem času. Kitajske znanstvenike ča ka še zadnji manever: umetni satelit bodo morali namestiti v določeno točko na geostacionarni orbiti nad ekvatorjem. LR Kitajska je svoj prvi telekomunikacijski satelit izstrelila že leta 1984. (Xinhua)

ZDA preizkusile vodenje raket Ameriško zrakoplovstvo je sporočilo, da so uspešno opravili prvega od štirih poskusov sistema vodenja medcelinskih balis tičnih raket midgetman. Test so izvedli 17. decembra v zrakoplovnem središču Holoman . Izdelava 500 raket midgetman bo po uradnih ocenah stala blizu 40 milijard dolarjev. Dokončno se bodo o izdelavi teh raket odločili v drugi polovici naslednjega leta. Kot so s poročili včeraj, so preizkusili sistem vodenja družbe General Electric, ki izračuna va tirnico izstrelkov po položaju zvezd. Druga dva sistema za vodenje raket midgetman izdelujeta korporaciji Honeywell in Litto industries. Te nap rave bodo preizj kusili med jan uarje"1 in majem. Za katerega med sistemi se bodo o dl oči li , bodo sporočili januarja 1988. leta. (UPI)

zaradi mojega nizkega poleta, ker bi on moral pač leteti na zanj ustrezni, varni višini. Sicer pa en sam lovec, če bi me napadlo več sovražnih letal , ne bi bil kdove kakšno zagotovilo za varen polet edinega bombnika. Tudi če bi ugotovil , da me naš lovec ne spremlja, si zato ne bi belil glave. Verjel sem svoji zasnovi napada in po njej tudi uspešno opravil zastavljeno nalogo . - V objavljeni vesti avstrijskega časopi sa je bilo rečeno , je bilo ob napadu na železniško postajo porušenih tudi nekaj hiš v okolici mestne bolnišnice. Kaj meniš o tem? »Res je, da so v časopisu nekaj dni zatem objavili, kako je bilo bombardirano tudi nekaj hiš v samem mestu, vendar kaj takega namerno moja posadka ni storila. Tudi sam sem se lahko prepričal o storjeni škodi čez nekaj mesecev, ko so me Nemci kot nezaželenega v Mariboru deportirali v Nemčij o na prisilno delo. Na poti skozi Gradec sem videl rušiini učinek naših bomb , pri čemer je bilo poškodovanih tudi nekaj zgradb v mestu. Ker samega mesta nismo bombardirali, je do tega prišlo le tako , da se nad ciljem niso odpele vse bombe, pa je verjetno ena izmed njih odpadla šele pozneje pri obveznem mehaničnem spraznjevanju nosilcev bomb, ko sem se pri dviga nju nad mestom vračal z opravljene naloge proti domu. Sicer pa je bila to edina borbena naloga, ki jo je naša grupa o pravila ta dan na ozemlju Avstrije pa čeprav smo imeli že povsem blizu meje izredno pomembne sovražne cilje.« - Tako je bil torej končan prvi dan vojne v tvoji enoti. Kako pa je bilo naslednje dni? »Ko se m noč po opravljenem bombardiranju odšel spat, še do lgo v noč nisem mogel zaspati. Razmišljal in razmišljal sem o tem , kako malo zanimanja je poka za l komandant za moj predlog, da bi bombardirali letališče pri Lipnici. Kar naprej mi je v ušesih zvenel njegov odgovor, da kaj takega ne pride v poštev . Zanj napad na tako zanimiv objekt tik ob meji ni prišel v poštev , mene pa so lahko samega poslali v oddaljeni Gradec, kar ni bil o daleč od samomora. Očitno je bilo , da odgovornim v nižjih poveljstvih ni yilo pose bno pri srcu logično razmišljanje pa se zato sami niso zavzemali za dol oča nje nalog, ki bi jim lahko prinesle težave . Z višjo komando , pooblaščen o za daj anje ukazov, da se bombardira ta, ali oni stra teško pomemben objekt pa že v prvih dneh vojne ni, bilo zanesljivega stika, zaradi uničenih , a li slabih zvez. Poleg tega je neorga ni zira nost v poveljeva nju

uspešno izkorišČa la tudi peta kolona, ki je s svojimi neresničnimi poročili in z zakasnelimi ter napačnimi ukazi že na samem začetku vojne vnašala med zveste in borbi naklonjene privržence letalstva zmedo in malodušnost, kar je negativno vplivalo na naše razpoloženje. Mi pa smo bili željni borbe in maščevanja, zato je med nami n arašča la nestrpnost.« - Kako pa se je odvijala dejavnost vaše borbene enote v naslednjih dneh? »Oblačno jutro, ki me je naslednji dan po slabo prespa ni noči že zarana spravilo pokonci, ni obljubljalo nič prijetnega. Se skoraj v mraku so v poveljnikov šotor poklicali komandirja eskadrilje in mu ukazali, naj troje letal bombardira železniško križišče Fering na Avstrijskem, hkrati pa naj ogledujejo teren ob jugoslovansko-avstr.jski meji, predvsem zaradi tega, če Nemci niso skoncentrirali svoje vojske ob meji. Komandir kapetan 1. kI. Sergej Voinov, ki je bil določe n za vodjo formacije, je izbral mene za levega, vojnega uradnika IV . kl.-pilota Jovica pa za desnega spremljevalca. Zaradi precejšnje oblačnosti smo morali leteti proti cilju v zgoščeni formaciji. V predvidenem času, leteč po kursu, je formacija v Avstriji bombardirala neki večji objekt ob progi , vendar nismo mogli ugotoviti , če je bil objekt uničen in , ali je bil bombardirani objekt načrtovano križišče, kajti zanj nismo imeli nobenih n a tančnejših podatkov. Pri vračanju na matično letališče pa bi naša letala kma lu postala žrtev lastnega protiletalskega topništva, ki je na področju Zagreba m oč n o streljalo na nas. Na srečo nismo bili poškodovani in smo srečno, sicer nekoliko presenečeni pristali na našem letališču . Isti dan smo z vsemi razpoložljivimi in sodobnimi letali polka, žal tudi tokrat brez tako potrebne lovske zaščite, napadli železniške postaje , l eta lišča in objekte v Segedinu in Pečuju v Madžarski . Po vrnitvi "trojke« z bombardiranja v Avstriji,je sklical poveljnik 68. "grupe« v svojem šotoru sestanek vseh letalcev in komandirjev, da bi dobili navodila za nove borbene naloge, ki jih bomo opravljali na področju južne Madžarske . Major Donovic je ukazal , da poletijo vsa za let sposobna letala, na bo mbard iranja letališča, oz. rezervnega cilja-železniške postaje v Segedinu, za kar je odredil dve "pari« in " trojko« letal. Prvo "paro« s spremljevalcem Lazarevicem je vodil sam, za vodjo druge "pare« pa je odredil komandirja eskad rilje kapeta na-pilota Sergeja Voinova, ki si je za svojega spremljevalca izbral mene . Imena "trojke« se ne spominjam več. Odredil je višino odleta na cilj, ki naj bi znašala

nfL~28

NAŠA ZGODOVINA 2.500 m in smer po maršruti letališče-Bosanska Gradiška-OsijekSegedin.

Vajen je rekordov CHARLES ELWOOD YEAGER, dvainšestdesetletni upokojeni ameriški letalski general, človek, ki je 14. oktobra 1947 prvi prebil zvočni zid, je pred dnevi postal novi hitrostni rekord. V komaj petih urah in triindvajsetih minutah je preletel »vso Ameriko«. 3954 kilometrov dolgo pot od Burbanka v Kaliforniji do New Yorka na vzhodni obali. S tem je za dobro uro izboljšal rekord, ki so ga dosegli pred letom dni. »Vsak izziv je zame užitek. Pogledal sem v knjigo hitrostnih rekordov in videl, da je nekaj takšnih, ki jih je treba posekati,« je izjavil Chuck Yeager, či gar podvigi so opisani v knjigi The Right Stuff in v istoimenskem filmu, ki smo ga pri nas gledali z naslovom Pot v vesolje.

Letalo v nasip Neko brazilsko potniško letalo, v katerem je bilo 69 potnikov in članov posadke, je trčilo ob nasip ob pristajaini stezi letališča v Sao Paulu. V nesreči je bilo ranjenih vsaj deset ljudi, poroča agencija AP. Kot je povedal predstavnik letaliških oblasti, je bilo letali šče zaprto zaradi megle. (AP)

Ko je major Donovic ugotavljal sestavo posadk, je ugotovil, da je zaradi odsotnosti, ostal brez svojega opazovalca. Zahteval je, da se nekdo javi na njegovo mesto pa zato ni nihče imel interesa. Ko je tretjič ponovil svojo zahtevo se je nepričakovano javil poroč nik-opazovalec Panda, kije bil sicer moj stalni član posadke. Bil sem nezadovoljen s to odločitvijo poročnika Pande, na katerega mesto je komandir odredil rezervnega poročnika-opazovalca Slovenca, ki pa ni želel leteti z menoj. Iz nepredvidene zagate nas je rešil prostovoljec Slovenec, rezervni podporočnik pilot Bino Božič, za katerega šem šele po vojni zvedel, daje bil predvojni komunist in je bil med prvimi, kot talec ustreljen v Miklavžu pri Mariboru. Ob zapuščanju šotora, je h kapetanu Voinovu ne"' pričakovano pristopil poročnik Panda s prošnjo, da bi se vrnil v mojo posadko. Komandir eskadrilje, ki je zaradi odločitve poročnika Pande, da bo letel s komandantom imel nepotrebne probleme, je Pando zavrnil z besedami: Šta tija mogu, kad se trpaš gde ti nije potrebno. Revežje morda slutil, da mu bo to poslednji polet. Letalo komandanta je bilo na tem poletu sestreljeno. Med potjO od šotora do letal, sva se z mojim voditeljem kapetanom Voinovim dogovorila o postopku in manevru pred in nad ciljem. Tako je bil dogovor, da se bom moral, potem ko bom opazil. da on maha s krili, preuredi ti z oočne spre. inljave in se postaviti v črto za njim ter gfl spremljati v razdalji okoli 200 metrov daleč do cilja. Ukazal mi je, da moram dobJO spremljati vsak njegov gib in šele, ko bom opazil, da so z njegovega letala pričele padati bombe, sme moj opazovalec odpeti bombe na našem letalu. Ta zahteva komandirja mi ni bila po volji, saj je pomenila, da nima zaupanja v našo posadko. Kako pa sem opravil bombardiranje Gradca sem se vprašal? Ob koncu najinega dogovora sem predložil kapetanu Voinovu, da bi odletela do državne meje v nizkem poletu, nato pa bi se zaradi uspešnega odkrivanja cilja in varnega bombardiranja d-\li.gnila na večjo višino. Z nizkim poletom bhi tudi skrajšala čas letenja in bi morda lall\o prispela na cilj še pred »paro« majorja Donovica. Čeprav je Voinov soglašal s predlagano višino, sva proti cilju letela na višini 1.500 m. Mejo sva dosegla s povečano hitrostjo zaradi spuščanja do višine 700m, skoraj hkrati s "paro« majorja Donovica, ki se je nahajal na višini 2.500 m. Kapetan

Voinov se je spuščal proti cilju in na okoli 300 metrih sem opazil mahanje s krili. Brž sem se postavil v vrsto za njim in, ko je pričel bombardirati, sem opazil, da napadava železniško postajo. Tudi moj opazovalec je odpel naše bombe in sam ne vem, v katerem momentu sta me napadla dva nemška lovca. Messerschmidta, ki sta me skušala v navzkrižnem ognju sestreliti. Bil sem priča, kako je pred menoj v plamenu padalo letalo majorja Donovica. Lovca sta me spremljala kar naprej in užigala po letalu. Venem trenutku je zadetek prebil zastekljeni del pilotske kabine, ki se je razletela, jaz pa sem z največjim naporom letalo obvladoval. Da bi fingiral nevarno poškodbo letala, sem se v strmem spuščajočem poletu oddaljeval od poprišča boja, vendar ne proti jugoslovanskemu ozemlju, temveč proti Romuniji. S to potezo sem uspel prelisičiti napadalca, ki sta misleč, da sem nevarno zadet, odnehala od nadaljnjega preganjanja. Po nekaj minutah nenavadnega poleta, sem spremenil smer in se v blagem zavoju napotil proti naši meji. Letel sem na najmanjši možni višini, upajoč da se tako ne bom srečal s sovražnimi napadalci. Z zadnjimi močmi, vendar kleno vztrajnostjo sem pristal na svojem letališču. Letalo je bilo vsepovsod zrešetano, na srečo pa nobeden od zadetkov ni poškodoval vitalnega dela na letalu, ki bi onemogočil nadaljnje letenje. Izredno močna nemška lovska obramba je pričakala naše nezaščitene bombnike in jih z lahkoto uničevala. Sestreljenih je bilo v akcijah ta dan 8 letal in izgUbljeno 24 naših letalcev, isti dan pa so . bila poškodovana še tri letala na zemlji. Poleg drugih letal cev so bili v teh akcijah sestreljeni: oba komandanta »grup«, major Dobrosav Tešic in major Lazar Donovic ter komandirja eskadrilj kap. 1. kI. Vladimir Jovičic in kap. 1. kI. Sergej Voinov, od slovenskih letalcev pa narednik-pilot Vladimir Ferant in podnarednik-mehanik strelec Dragoljub Če rne. Še danes, po tolikih letih , se zgrozim ob misli na katastrofo, ki je tega dne doletela našo »grupo« nad prostranimi ravnicami Madžarske. Neustrezna taktika in izbira ciljev ter opravljanje nalog v majhnih skupinah, ali posamič, brez spremljajoče ustrezne lovske zaščite so dokazova11, da se vodilni niso dovolj poglabljali in trudili opravljati borbenih nalog svojih enot, kar je povzročilo ogromne izgube ljudi in letal. Ko je pristalo samo moje letalo, ki je bilo videti kot oskubljena ptica, zadeta z nekaj šibrami, je postalo moštvo na leta-

V Indiji preizkusili meteorski sistem za komunikacije Indijski strokovnjaki za obrambo so idelali in preizkusili sistem za komunikacije prek meteorjev. Direktor nekega indijskega vojaškega laboratorija za elektroniko dr. Svarup zatrju je, da bi ta sistem obratoval tudi v primeru jedrske vojne, ko bi bržkone odpovedali vsi drugi komunikacijski sistemi. Preizkusili so ga že pred meseci - takrat so znanstveniki vzpostavili zvezo z New Delhijem. Meteorji redno padajo na Zemljo, njihovo krožnico pa je moč predvideti, ker »potujejo« z velikansko hitrostjo, za seboj pa puščajo ionizirano sled, ki jo znanstveniki uporabljajo za prenos visofrekvenčnih radijskih valov. (PTI)

80 miIijanI za letaliita i

Po podatkih časopi sa Airports International bodo do konca stoletja vsvetu namenili 80 milijard dolarjev (25 tisoč milijard dinarjev), za izgradnjo "novih in modernizacijo že ~grajenih tetališč.

Trčenje

ameriških vojnih letal Ameriški vojni letali sta trčili v zraku na območju DeuxPontsa v ZR Nemčiji, nedaleč od francoske meje. Policija je sporočila, daje umrl eden od pilotov, da pa so padajoči deli letal poškodovali pet ljudi na zemlji. (AFP)

Notranjost pilotske kabine Blenhelma. Pilot, ki gleda nazaj, Je v MurkovI pripovedi omenjeni Vladimir Ferant, sestreljen nad Szegedinom. Navigator bombardersedl desno od njega (PO AIR ENTHUSIAST SIXTEEN) lišču zaskrbljeno. Videvši razbito kabino in nas, ki smo se s težavo in počrneli izvlekli iz zrešetanega letala, je postalo vsem jasno, da je bila akcija pogubna za enoto. Zaman smo čakali in se nadejali vrnitve še katerega izmed naših letal. Nihče ni več priletel do matičnega letališča , enota je bila gmotno in kadrovsko močno prizadeta. Naše že tako težko psihološko razpoloženje pa je popoldne še poslabšal nepričakovan napad devetih nemških lovcev Me-l 09, ki so posamično v strmih naletih napadala ostanek že tako onesposobljenih na,ših letal injih nekaj docela uničili. Z bližnjega letališča Aleksandrovac so se v obrambo sicer dvignili naši »Hurricani« in se spustili z Nemci v boj~ toda sovražnik je med tem že opravil svoJe. V trajnem spominu mi je ostal boj našega lovca z dvema »Messerschmidtoma«. Našemu pilotu, ne spomnim se več imena, se je posrečilo, da se je približal sovražnikovemu repu in letalo neprenehoma obstreljeval. Pričakoval sem, da se bo zdaj zdaj nemško letalo v plamenu , zrušilo. Ostrmel sem, ko se je že v naslednjem trenutku naše goreče letalo obrnilo na hrbet, takoj nato pa se je iz njega oddvojila črna točka, ki je pričela padati proti zemlji. Vse se je odigralo bliskovito, da sem komaj doumel, da je drugi sovražni lovec na enak način, torej za njegovim repom, spremljal našega lovca in ga z ~žigalnimi naboji zlahka spremenil v gorečo baklo. Vsovražnem nabojniku (redeniku) so zanesljivo bili zažigalni naboji, v našem pa jih zanesljivo ni bilo.

Kdo bi vedel, zakaj jih ni bilo? Nad patočko , rešenim narednikompilotom Matičem, se je razširila velika kupola padala. Toda dvema nemškima lovcema to ni bilo všeč, zato sta v nekaj naletih poskušala našega padajočega letalca ubiti. Na srečo je hrabri narednik, ranjen je bil v roko , le srečno pristal na zemlji . Katastrofalne izgube naše enote so vnesle med nas nelagodno razpoloženje. Proti večeru smo se razšli molče in z bolečino v srcih. Izgubili smo dva koman-danta grup , dva komandirja eskadrilj in precej dobrih letalcev in prijateljev, s katerimi smo se leta in leta družili. Prihodnjič: RAZPAD dajočo

ozimski opremi za letalIita V Ljubljani se je Il . februarja začel tridnevni sestanek znanstvello-tehničnega sveta za razvoj civilnih letališč SEV . Udeleženci razpravljajo o ponudbi najustreznejše zimske opreme za civilna letališča v državah članicah SEV. Sestanek so sklicali na pobudo strokovnjakov iz Nemške demokratične republike in Jugoslavije, udeležujejo pa se ga tudi predstavniki Sovjetske zveze, Poljske, Madžarske, Bolgarije, Romunije in Češkoslovaške. Okrog 20 ~trokovnjakov omenjenega sveta bo razpravljalo o tehničnih podatkih o najsodobnejšem plugu in krožni krtači za čiščenje pristajalnih stez in o posebnem vozilu za posipavanje stezv primeru poledice. Med organizatorji sestanka je bila tudi delovna organizacija Riko iz Ribnice, ki p'roizvaja to opremo in jo je doslej zelo uspešno prodajala na zahodnoevropskem trgu. (Tanjug)

Panorama tekmovalnih terenov (s krogi so označena prizorišča posameznih disciplin): 1. skoki na cilj pred hotel iport v Bad Kleinkirchheimu, 2. skoki na cilj nagiba 40 stopinj na spodnji postaji Kaiserburgbahn, 3. štart helikopterja na Strohasck. Start je bil na višini 1800m,skokiso bili izvajani navišini1 080 in 1120 m. Padalci sosena štart helikopterja peljali strosedežnico 45 iz doline, tako da se je bilo treba helikopterju dvigniti samo za 200 m. Starti so trajali po 2-3 minute, transport padalcev do sedežnice je bil opravljen s kombijem. Takšen način je dokaj poceni in izredno hiter, 4. štart veleslaloma, cilj na spodnji postaji Kaiserburgbahn.

Leščani četrti

na EP v Avstriji

V avstrijskem športnem središču Bad Kleinkirchheim ,je bilo od 29.januarja do 1. februarja tekmovanje za evropski pokal para-ski . Sodelovalo je 44 tekmovalcev v Il ekipah iz 9 držav. Jugoslavijo je zastopala ekipa padalcev ALC Lesce

leška posadka Intihar, Svetina, Smid in Mirt pred odločilno četrto serijo skokov na hrib (Foto: D. Bunčič)

Bled v postavi Qušan Intihar, Da rko Svetina, Benjamin Smid in Branko Mirt , vodil pa jo je trener Drago Bunčič . Para-sk i tekmovanja so pred 20 leti vpeljale a lpske države. Za njimi so sta li veliki interesi turizma in industrije, ki so dobili dokaj poceni možnost reklamiranja svojih turističnih možnosti in izdelkov. Tudi v Bad Kleinkirchheimu seje potrdil0 to pravilo. Naše ekipo so podprli Elan, AImira , Vezenine Bled in Sukno Zapuže s svojimi izdelki. Para-skI Je kombInaCIja treh padalskIh skokov na ravnino, treh skokov na pobočje z nagibom 30-40stopinj in dveh voženj veleslaloma. Točkovanjejeekipno in posamezno. Tokrat so padalci imeli skupinske skoke z višine 1000 m, cilj je bil pred hotelom v sred i šču mesta, zato sije prireditev ogleda lo veliko število gledalcev. Vendar pa je tekmovalcem nagajalo vreme, saj so se morali znajti v močnem vetru (5-7 mis) s sneženjem. Ob rem so se morali spoprijeti tudi z močno turbulenco in zrakom (-12 C na tleh in -17 C na 1000 ml, cilj je bil postavljen v zave tju pod hribom. Prvo serijo skokov so na ši padalci končali na tretjem mestu. Največje breme v

PARASKI

Zadnji krik: heliski Pariški modni kreator Cimalp je za smučarje , ki se bojijo trdih padcev, izdelal t.i ... heIiski«, torej kombinacijo helikopterja in smuči kar si človek natakne - in če je ze lo spogledljiv, si nadene še vijak na glavo (na slik i se slabo vidi l. Za fotografe je bila naprava "preizkušena« na Eli zejskih poljanah v Pari zu, verjetno pa bo prišla tudi na mondena smučišča po svetu.

ekipije bilo zopet na Intiharju, kije skakal prvi, saj se vsi drugi iz ekipe ravnajo po prvem. V težkih razmerah je Intihar dosegel nekoliko slabši rezultat, vendar so bile možnosti za dobro končno uvrstitev še vedno velike. V drugi seriji so imeli naši zaostanek samo 0.61 m, v tretji pa z izredno dobrim skokom le 0,05 m. Zaradi slabega vremena so nato izvedli samo še eno serijo skokov v hrib, nagib je bil 40 stopinj. Pri hitrosti vetra 6-7 mis so se naši tekmovalci najboljše znašli in skok opravili z majhnim zaostankom 0,34 metra. V skupinskih skokih;: ~ ciljje tako zmagala ekipa ALe Lesce Bled, ki je v šestnajstih skokih dosegla rezultat 2.68 metra. Druga je bila Švedska s 3.07 metra in tretja Avstrija l s 3, 1':1 metra. V konkuren~ ci posameznikov je bil najboljši Darko Svetina z rezultatom 0,04.m, tretji pa Mirt Branko z 0,09 metra . Smid je osvojil solidno 13. mesto z 0,48, Intihar pa je bil 24. z rezultatom 2.07. m. V veleslalomu so bili naši slabši kot smo pričakovali. Progaje bila postavljena bolj za superveleslalom, na njej so bili v prednosti težji tekmovalci , naši pa so prelahki za takšne razmere. Dosegli so na~Iednje uvrstitve: 17. Mirt, 29. Svetina, 32. Smid in 33. Intihar. Kljub slabšemu veleslalomu so na koncu osvojili odmevno četrto mesto v skupni razvrstitvi, med posamezniki sta bila Mirt šesti, Svetina pa deveti. DRAGO BUNČIČ

Najbližje sreeanje Ameriška vesoljska sonda Pioneer 12 seje 3. februarja približala Halleyevemu kometu na 40 milijonov kilometrov, kar je najbližje srečanje take ameriške sonde s kometom, ker ZDA edine od »yesoljskih velesil« proti temu nebesnemu telesu niso poslale nobene specialne sonde. To so storile Japonska (dvesondi), Sovjetska zveza (prav tako dva vesoljska raziskovalna sistema) in evropska vesoljska agencija, ki je organizirala izstrelitev sonde Giotto. NASA je svojčas.tlameravala izdelati in izstreliti posebno sondo za spremljanje Halleyevega kometa, vendar ameriška vlada ni hotela dati denarja. Pioneer 12 so izstrelili leta 1978 zaradi raziskovanja Venere, decembra lani pa so mu delno spremenili tir, da bi se približal Halleyevemu ~ometu. (Delo)

erna luknja obstaja Zelo mogoče je, da vsredišču naše galaksije obstaja črna luknja. Ameriški astronomi namreč sporočajo, da so spet našli nov dokaz za to trditev. Po sporočilu, ki gaje lani poleti objavila skupina astronomov kolumbijske in kalifornijske univerze, da so namreč z radijskim teleskopom v Novi Mehiki odkrili močne tokove plina v osrčju .našega ozvezdja, se je oglasila še skupina astronomov, ki sporočajo, da so približno v istem času odkrili tri skrivnostne »potoke« radijskih valov, ki pa prihajajo z nasprotnega konca naše galaksije. Tako močne tokove plinov in radijskih valov so doslej astronomi najpogosteje opažali v drugih tipih ozvezdij , prav tam, kjerdomnevajo,daso črne luknje.

Naši fantje z zlatimi kolajnami za skupinske skoke na cilj po razglasitvi rezultatov: Intihar, Svetina (z zlato kolajno posamezno), Mirt (z bronasto kolajno posamezno) in Šmid (Foto: D. Bunčič)

* ~ ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~,~~~~~~~~~~~~~~~ ~~~~~ ~ ~~~~~~~~~~~~~~~~~~ *

*** ** *

V.l130 nA 998~8 :xalal

~V eAowJed 'eue[IQn[l OOO~9

gg6-G~8 (~90) :uOjalal

·o·d ' 6U!J!U9~U!

U! AOW9IS!S llPI~!UleUn~eJ e!upoAz!oJd ell90 eJ)jsl

** ** * **

:* ** * *** *** ** **

e~,ap !llJa~

!"1~!U,e

* *** ** *** * ***

** ***

** ** * **

** ** ** *

i ellaa BJ>lSI ** **

** ** *

: :

* *** ** *

** :

** * *** ** * *** * ***

*** ** :* : *

* ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

** ** ** * *** * *** **

:* ** ** * *** ** * *** ** *** * *** * *** * *** * *** *** ** ** ** **

i *

* *** *

* •••••• **

LETAL KI V'E TNIK Organizacijsko glasilo PS ZLOS ',:; leto XI., št. 2 ti februar 86

Kaj bomo počeli v tej sezoni Dogovori na seminarju upravnikov, mehanikov in ostalih strokovnih delavcev ZLOS, ki je bil v času od 3. do 7. 2. 1986 v Portorožu. Prisotni: AK AJDOVŠČINA - Stojan Štokelj, I~tok Kompara, ALC LESCE - Bojan Kadunc, Milan Jukič, AK CELJE Peter Karner, AK LJUBLJANA Marjan Pirc, Vojteh Hladnik , LC MARIBOR - Edi Vrečko, AK MURSKA SOBOTA - Miha Adam, DLC NOVO MESTO Slavko Kos, AK POSTOJNA Franc J ak lič, Jane~ Podbevšek , OLC PORTOROŽ - BeQ.iamin Ličer, AK PTUJ - Ivan Cuček, Vili Tomašič, AK SLOVENJ GRADEC - Stanislav Potočnik, Danica Štruc, AK VELENJE Marko Leskovšek, DS pri PS ZLOS - Mirko Bitenc in Jane~ Bre~ar.

Ostali zunanji sodelavci in gostje, ki so bili prisotni na seminarju in dogovorih: Aloj~ Gojčič - predsednik PS ZLOS , Miroslav Isakovic, Dejan Gajič, Ljubiša Djordjevic, tv!ilivoj Nikolic, Miroslav Savic, Zarko Do~et-ZKPZ , SVI, SUKL, Jure Pestotnik - V.P. 3363, Mika Stamenkovic - V,P. 2050, Gustav Ajdič - predsednik propagandne komisije Rok Golob predsednik športne komisije Adolf Suštar - predsednik tehnične komisije , Ivan Hladnik - tehnični instruktor AA, Maša Višnar »KOMPAS •• , Janči Gorjup - ŠČ AA Brnik, Edvard Lorencon, Ferdo Prinčič - Bovec, Boris Možina - AP Portorož.

Seminar je potekal po programu , <;>bdelane pa so bile vse strokovne panoge ter sprejet program dela ~a leto 1986 ~ določenimi dogovori ~a posame~no dejavnost .

. V tej in prejšnji številki Vestnika objavljamo pretežni del gradiv za skupščino ZLOS, ki bo v soboto, 1. marca 1986 v Ljubljani. Ne prezrite športnega koledarja za leto 1986 in izide rangiranja športnikov, modelarskih klubov in letalskih šol!

Inšpektorji imajo besedo - od leve proti desni letalc~m dobro znana imena: Isakovic, Nikolic, Bitenc in Gajic (Vse fotografije iz Portoroža so delo Jureta Pestotmka)

Zbrani upravniki, mehaniki in drugi letalski strokovnjaki so najprej prisluhnili uvodnim besedam predsednika Gojčiča

Strokovni program za leto 1986 je na tabelah v prilogi tega dogovora. V uvodu je predsednik PS ZLOS Alojz Gojčič i zč rpno seznanil vse udeležence seminarja o družbeno-ekonomskih odnosih doma in v tujini, težavnih razmera h gospodarjenja in s tem tudi težavah , ki jih bomo imeli pri realizaciji načrtovane ga programa v letošnj em letu. Vse to pa nikakor ne sme vplivati na VARNOST

Inšpektor magister

Nikolič:

letenja letu .

skakanja v letošnjem

ANALIZA NESREC V LETU 1985 Podana j e bila a naliza n esreč in poškodb letal v letu 1985, ki so se zgodile v naših letalskih šolah. Inšpek torji SVI pa so seznanili udeležence z nesrečami , ki so se v tem letu zgodile v drugih repu bli~ah in podali kratko analizo le-

.. Polovico manj nezgod v 1985 kot leto preje! «

teh. Splošna ocena je, da se je va rn ost letenj a in skakanja izbo lj šala, vendar je ma teria ln a škoda prevelika in še vedno je pr eveč neorganiziranosti pii vodenju letenja in ne nazadnj e tudi nediscipline pilotov pri izvaja nju nalog.

Dogovori za bodoče delo na osnovi ugotovitev:

do 1. 4. 1986 morajo vse letalsk e šole o rganizirati semi narje za obnovo teoretičnega znanja z vsemi jadralnimi in motornimi piloti v letalsk i šoli . Na teh sem inarjih so upravniki letalsk ih šol dolžni seznaniti vse pilote z načinom uporabe novih letalsk ih ka rt lCAO. Seminarji v leta lskih šola h morajo biti dokumentirani, s pregledo m pri so tnosti pilotov na predavanjih, O vse pr e l ~ te z jadralnimi leta li je v b o doč e brez pogojno treba najav iti kontroli letenj a , a piloti morajo javljati svojo pozicijo pri preletu dol oče n ega območja (zrač n e poti , oz. aerodromske cone). V primeru, da se ponovi lanskolet ni incident (Brnik) bo sledi la prepoveq jadralnega letenja za celot no Slovenijo, O jadralna ko misij a pri PS ZLOS in st ro kovni sveti v leta lsk ih šo la h \

morajo pred pričetkom letalske sezone natančno analizirati vse lome letal v preteklem obdobju pri izvenletališčnih pristankih. Le-teh je preveč in materialna škoda prevelika. Pilotom, katerim se tovrstne nesreče ponavljajo, je treba prepovedati prelete, oz . jih odstraniti iz letenja, O obravnavano je bilo vprašanje republiških komisij za raziskavo nesreč, pristojnost te komisije, dokumentacije, oz. pokrivanja nastalih stroškov. Vse to ni rešeno, a po zagotovilu predsednika ZKPZ bo to natančneje v določilih novega ~akona o zračni plovbi, O klub, v katerem se je zgodila nesreča, mora takoj obvestiti ZKPZ, VSJ in ZLOS ter poklicati čla na komisije za raziskavo nesreč, ki so v naši pristojnosti iz seznama članov Komisije za nesreče pri PS ZLOS , O član komisije na osnovi ugotovitev izdela predpisano dokumentacijo, katero je Klub dolžan T AKOJ dostaviti na ZKPZ - SVI, ZLOS, VSJ in Javnem tožilstvu pristojne občine , O za vse člane Komisije za raziskavo nesreč ZLOS izda pooblastiia za to delo, O Komisija za nesreče za leto 1986 (Rešenje ZKPZ štev. IS/lod 3. 2. 86) i. Edvard Lorencon, Ajdovščina (motorno-jadralno letenje), 2. Bruno Štular, ALC Lesce (motorno-jadralno letenje), 3. Gustav Ajdič, LjUbljana (jadralno letenje),

4. Franc Rupnik, Postojna (motorno letenje), 5. Janez Brezar, ZLOS (padalstvo). O Podana je bila informacija o jadralnem letenju »VUK - T«, ki ima prepoved letenja in nadaljnje proizvodnje. Na letalu je treba odpraviti konstrukcijske napake, že izdelana letala pa modificirati, O zaradi nesreč v preteklem in letošnjem letuje SVI izdal prepoved letenja z motornimi »zmaji« in UL letali. Prepoved letenja bo v veljavi vse dotlej , dokler se zakonsko ne uredi: registracija plovil, dovoljenja letalcev in pravilnik letenja s temi plovili, O sprejet je bil dogovor, da se o tem vprašanju poda pismena informacija RKPZ. Informacijo s kompletno problematiko izdela komisija za prosto letenje pri PS ZLOS in komisija samograditeljev, O inšpektor tehnične službe pri SVI je podal informacijo, da kljub jasnim zakonskim določilom samograditelji ne prijaVljajo pričet ka gradnje letal. Vsi samograditelji morajo pred pričetkom gradnje . letala, prijaviti gradnjo, dostaviti . načrte letala ZKPZ v odobritev (oddelek za gradnje in plovidbenost - Bulevar AVNOJ 104). Ta informacija naj se objavi v »Krilih.«

JADRALNA DEJAVNOST Osnovno šolanje učencev v jadralnem let~nju in s tem tudi kandidatov za SROA v letu 1986 je v

Del udeležencev seminarja v Portorožu

okviry potreb šolanja novih kadrov . Solanje bo potekalo v internatih posameznih letalskih šol. V zvezi z uporabo vitle TOST, ki je v Murski Soboti, a je last KRV je bilo dogovorjeno: O vitlo lahko uporabljajo tudi druge letalske šole, vendar samo v terminih po končanem interna tu pogodbenega šolanja, O primopredajo vitle je treba izvršiti v Murski Soboti po predhodnem pismenem dogovoru s to šolo . Pogoj za prevzem vitle TO ST je izšolan upravljalec vitle, s predpisanim pooblastilom za to delo, O dogovorjena cena za uporabo vitle v letu 1986 znaša 400.- din na štart.

AKCIJA PRELETOV

1986 Dogovorjeno je bilo, da bo znova organizirana »akcija preletov« za jadralne pilote ZLOS. Akcija preletov bo v letu 1986 v Murski Soboti, od 10. julija dalje. Pogoj za sodelovanje v tej akciji je: • 100 ur samostojnega letenja (od tega 10 ur na tipu - Pravilnik ZKPZ), • osvojena srebrna »C« značka , • nalet v letu 1986 20 ur • 10 pristankov na letališču v določeni »kvadrat« Letalska šola lahko pošlje na to akcijo tudi jadralne pilote, ki imajo dovoljenje jadralnega pilota, a ne izpolnjujejo prvih dveh

Inšpektor

Isakovič:

.. Nove letalske karte leAO 1 :500.000 so tu ...cc

navedenih pogojev s tem, da pošljejo tudi svojega učitelja jadralnega letenja, ki bo vodil te pilote. Načrtovano število udeležencev te akcije: AJDOVŠČINA 4 pilote LJUBLJANA 20 pilotov MARIBOR 4 pilote MURSKA S9BOT A 3 - 4 pilote PORTOROZ I pilota VELENJE ' 2 pilota

očasno

pridobiti soglasje za slikanje iz zraka,

• vodja tekmovanja: Miha Adam • vodja letenja: Vlado Fajfar • glavni sodnik : Rok Golob ostale člane tekmovalne komisije predlaga glavni sodnik, potrdi pa jih jadralna komisija pri PS ZLOS, O letala za vlek za to tekmovanje dajo:

Za vlečna letala se Murska Sobota dogovori z ostalimi letalskimi šolami v okviru potreb in števila udeležencev medsebojno.

Ptuj Ljubljana LC Maribor Murska Sobota

MLADINSKO REBUBLIŠKO JADRALNO PRVENSTVO

O dogovorjena cena letala UTVA - 75 za uro letenja je 2.000.- din brez goriva + dnevnica pilota, O predvideno število tekmovalcev - udeležencev tega tekmovanja:

Organizator tekmovanja bo AK Murska Sobota. Tekmovanje bo v času od 12. do 15. 6. 1986 O Pravilnik tekmovanja ostane enak kot v preteklih letih in mora biti dostavljen letalskim šolam najpozneje do 12. maja 1986, O višino kotizacije na tekmovalca določi AK Murska Sobota in o tem obvesti ZLOS - rok 1. april (specifikacija stroškov), O v roku 1 meseca mora AK Murska Sobota poslati na ZLOS seznam obratnih točk, za to tekmovanje, da bo možno prav-

AJDOVŠČINA

I letalo 1 letalo 1 letalo 2 letali

3 letala 3 letala 2 letali

ALC - LESCE CELJE LJUBLJANA MARIBOR SLOVENJ GRADEC MURSKA SOBOTA NOVO MESTO POSTOJNA PORTOROŽ PTUJ VELENJE

3 letala 2 letali 3 letala I letalo I letalo I letalo 3 letala 2 letali

Skupaj:

26 letal

2-3

REPUBLIŠKO JADRALNO PRVENSTVOCLANSKO Organizator tekmovanja je AK Slovenj Gradec, tekmovanje pa bo v času od 1. do 11. maja 1986. Organizirano trenažno letenje tekmovalcev bo v času od 26. 4. do 1. 5. 86 O pravilnik tekmovanja ostane enak, kot preteklo leto s tem, da ga AK Slovenj Gradec dostavi vsem letalskim šolam najkasneje do 1. 4. 1986, O višino kotizacije na osnovi stroškovnika bo določil AK Slovenj Gradec in v toku enega meseca o tem obvestil ZLOS , O AK Slovenj Gradec je dolžan TAKOJ dostav iti ZLOS seznam obratnih točk, da ZLOS pravočasno dobi soglasje za slikanje iz zraka, O organizator tekmovanja se bo pravočasno dogovoril z ALC Lesce (ura), AK Celje (Meteosat) , Meteo-Brnik (meteoro log, meteo podatki), da bo tekmovanje nemoteno potekalo , O AK Slovenj Gradec bo uredil, da bo lanskoletni zmagovalec dostavil PREHODNI POKAL za zmagovalca, • vodja tekmovanja bo: Stani4 slav Potočnik

• vodja letenja: Jože Černič • glavni sodnik: Stan~ Bizilj ostale člane tekmovalne komisije predlaga glavni sodnik, potrdi pa jih jadralna komisija pri PS ZLOS O letala za vlek s pilotom za to tekmovanje dajo: SLOVENJ GRADEC CELJE VELENJE ALC LESCE PTUJ LJUBLJANA MARIBOR DLC NOVO MESTO - 2 letali Letala se dajo po dogovorjeni ceni za UTVO - 75 brez goriva + dnevnica pilotu, O predvideno število udeležencev - tekmovalcev: AJDOVŠČINA 3 letala ALC LESCE 6 letal CELJE 7 letal LJUBLJANA 5 - 6 letal LC MARIBOR 4 letala M. SOBOTA 3 letala DLC NOVO MESTO 2 letali POSTOJNA 2 letali PORTOROŽ I letalo PTUJ 3 letala SLOVENJ GRADEC 5 letal VELENJE 3 letala SKUPAJ: 45 letal O pri razdelilniku goriva za leto 1986 letalskim šolam ZLOS da AK Slovenj Gradec v odkup +3000 kg goriva, kot organizatorju tekmovanja.

DRŽAVNO JADRALNO PRVENSTVO Organizator tekmovanja bo AK Bitola - VS Makedonija,

Mehaniki na posvetu

tekmovanje pa bo v času od 25. 5. do 7.6. 1986 O pravilnik tekmovanja in ostala določila v zvezi s tem tekmovanjem bo izdelalajadralna komisija pri LZJ, O kotizacija za tekmovalno ekipo znaša 42.000.- din, O tega tekmovanja se morajo obyezno udeležiti reprezentanti ZLOS Sime ne, Peperko in Starovič , O predvideno število ekip iz letalskih šol ZLOS: ALC LESCE 4 CELJE 2 LJUBLJANA 2-3 LC MARIBOR l MURSKA SOBOTA 1 POSTOJNA (Vrhnika) 1 PORTOROZ i PTUJ 1 VELENJE 1 Skupaj: 15 letal v

IZPITI ZA DOVOLJENJE JADRALNEGA PILOTA IN POOBLASTILA Spomladanski izpitni rok - termin: druga polovica meseca JUNIJA 1986, organizator: AK Slovenj Gradec . Zadnji rok za pošiljanje prijav na ZLOS je 15. MAJ 1986!! Kandidat za orgamzacijo izpitov za UČITELJE v tem rokuje ALC Lesce, termin pa isti kot za dovoljenja . Jesenski izpitni rok - termin: druga polovica SEPTEMBRA 1986, - organizator : Letalski center Maribor

Zadnji rok za pošiljanje prijav na ZLOS je 15. AVGUST 1986. Kandidat za organizacijo izpitov za UČITELJE v tem rokuje AK CELJE. Po odredbi SVI se morajo vsi kandidati za učitelje jadralnega letenja pred polaganjem izpita udeležiti seminarja teoretičnega usposabljalJ.ia. Seminar bo organiziran v SC AA - Brnik (že dogovorjeno) za vse kandidate za učitelje v letošnjem letu . Termin in predavatelje po predmetniku programa predlaga in določi jadralna komisija pri PS ZLOS .

MOTORNA DEJAVNOST Po programu te dejavnosti bomo v letošnjem letu Jolali 16 učencev - začetnikov. Stevilo je realno, vendar so bili vsi upravniki znova opozorjeni na sklep PS, da se vsak učenec izšola do dovoljenja v dveh letih . Večina letalskih šol bo svoje učence šolala v lastnih internatih. Vse internate šolanja so letalske šole dolžne prijaviti ZLOS in SV\.

REPUBUSKI AERO RALLY Tekmovanje bo organizirano v od 27. do 29. junija 1986, organizator tekmovanja pa bo AK Postojna. O Pravilnik tekmovanja in vsa ostala določila v zvezi s tem tekmovanjem bo izdelala in določi l a športna komisija pn PS ZLOS, času

tekmovanja lahko udeležijo posamezniki, če si zagotovijo potrebno trenažo na letalu ZLIN.

IZPITI ZA DOVOLJENJE ŠPORTNEGA PILOTA IN POOBLASTILA

Predsednik Gojčič je seznanil prisotne z družbeno ekonomskimi odnosi doma in v tujini in o težavah, ki slede, kar pa nikakor ne sme vplivati na varnost letenja in skakanja v letošnjem letu

o višino kotizacije bo določil na osnovi stroškovni ka AK Postojna in o tem obvesti l vse letalske šole najpozneje do 27. 5.1986. Do tega roka mora poslati tudi vsem letalskim šolam Pravilnik tekmovanja. • Vodja tekmovanja bo : Franc Jaklič

•

glavn i sodnik: Rok Golob ostale člane tekmovalne komisije bo predlagal glavni sodnik, predloge pa potrdila motorna komisija pri PS ZLOS. O Predvideno števi lo letal udeležencev tega tekmovanja: AJDOVŠČINA 2 ALC LESCE 2 CELJE 2 LJUBLJANA 2 MARIBOR 2 DLC NOVO MESTO 3 POSTOJNA 1 PORTOROŽ 2 PTUJ 3 SL. GRADEC 2 VELENJE 2 M. SOBOTA 2 Skupaj: 25 letal

JUGOSLOVANSKI AERO - RALLY »JAR« Tekmovanje bo v času od 3. do 7.7. 1986. Organizator tekmovanja je LZJ, a tekmovanje bo na ruti Varaždin - Borovo - Bor. ZLOS se bo tega tekmovanj a udeležila z ekipami po določilih tekmovalnega sistema v Sloveniji. O Pravilnik tekmovanja in ostala določila v zvezi s tem tekmovanjem bo izdelala in določila motorna komisija pri PK LZJ.

DRŽAVNO PRVENSTVO V AKROBATSKEM LETENJU Tekmovanje bo v čas u od 15. do 31. 8. 1986, organizator tekmovanja pa bo AK Zadar. V zvezi s tem tekmovanjem ve lja isti dogovor, kot za republiško prvenstvo. Sprejet pa je bil sklep , da se tega

Spomladanski izpitni rok - termin : druga polovica meseca J ULIJA 1986, - organizator: OLC Portorož. Zadnji rok za pošiljanje prijav na ZLOS je 15 .6. 1986.!! Kandidat za organi zacijo izpitov za UČITELJE v tem rokuje ALC Lesce , termin pa druga polovica meseca JUNIJA (izpiti za jadralne učitelje). Jesenski izpitni rok - termin: druga polovica meseca SEPTEMBRA 1986, - organ izator: DLC NOVO MESTO Zadnji rok za pošiljanje prijav na ZLOS je 15. 8. 1986.!! Kandidat za organizacijo izpitov za UČ iT ELJE v tem rokuje LC Maribor. Termin isti, kot za jadralne u čite lj e. O Po odredbi SVI se morajo vsi kandidati za polaganje izpita za učitelja udeležiti seminarja. Seminar bo organiziran skupno s kandidati za učitelje jadralnega letenja in velja isti dogovor.

Ostali dogovori v motorni dejavnosti O Dogovorjeno je bilo, da bo v pričetku letalske sezone organizirano šolanje akrobacij na leta lu UTV A-75 za učitelje motornega letenja posameznih letalskih šo l

REPUBLIŠKO PRVENSTVO V AKROBATSKEM LETENU Zaradi nejasnosti v zvezi z up- _ orabnostj o leta l ZLIN (pomanjkanje rezervnih delov) po vsej verjetnosti ta leta la v teku letalske sezone ne bodo toliko časa v uporabi, da bi vsem pilotom lahko zagotovi li trenažo, ki je potrebna za varno letenje na tekmovanju. Dogovor je bil, da orga ni zacija tega prvenstva v letu 1986 ne bi bila Vedno dobrodošli .. penzionercc Edi še vedno polno živi z našo organizacijo 6 smotrna.

- nosi lcev šo la nj a. Orga ni za to r sem in a rja bo A K Ptuj ( u č it e lj pokli cni pil o t UT VE), a li A K Pos tojna (učitelj Rupnik F ra nc). O Vsi u či t e lji mo to rn ega letenj a se morajo takoj usposo bit i za vajo VRIJ na leta lu UTVA-75 (1 o bra t), a pozneje mo rajo le-ti za to vajo izšo la ti vse mo to rn e pilo te in u če n ce.

O Poda na je bil a in fo rm ac ij a, da bodo po od red bi KV L odvzeta leta la UTV A-75 vse m le ta lskim šo lam, kjer nimajo meha ni ka z licenco in us trez nim d ovo lj enje m za de lo na te m t ipu leta la. O A K Pos toj na, ki je os ta l b rez mo torni h leta l, posodi leta lo UTVA - 75 OLe Po rt o rož, za čas dok ler ne do bijo svoj ih leta l iz poprav il a, oz. z rev izije. O Vse leta ls ke šole naj T A KO] pošlj ejo na Z LOS fot o ko pije » t e hni č kih na lazov« na pa k na leta lu UTV A-7 5, a li za htev kov za rezervne de le za to leta lo, v ko lik or le-ti niso bili rea li zira ni . O Poda na j e bila in for mac ija o go riv u - doseda nji pres krbljenost i, ki je bil a d okaj do bra. Zbran i so b ili poda tki o po trebnih k o li č i na h go ri va za realizacij o n ač rt o va nega progra ma v letu 1986. Zbra ni so bili tudi pod a tki o po treba h za go ri vo 8 - 80, a ZLOS bo uredil a vse po trebn o s Petro lo m , da bo go rivo na ba vljeno, če je res ničn o pro izvajalec t ega go riva do m ača rafi nerij a.

PADALSKA DEJAVNOST Po progra mu te dejavnosti bo mo v letoš njem letu šola li 38 u če n cev - za če tnik o v . D ogovo rjeno je bil o, da se vs i ti u če n c i šolaj o v o rga ni zira nem intern a tu ,

Tovarišica Maša iz KOMPASA je povedala, da so pri njih zelo zainteresirani za dejavnost aeroklubov

ki bo v č a s u od 26. 4. do 4. 5. 1986, v ALe Lesce, a li AK Ajd ovšč in a. Vodjo intern a ta in vse os ta lo v zvezi s šo la njem u če n cev bo do loč il a pad alska ko mi sij a pri PS ZLOS. Nada lj eva ino šola nje, a li int erna t 8 špo rtn e skupin e bo o rgani zira n v čas u od 20. do 29. 6. 1986. v AL e Lesce. No rma ti ve za ud eležbo v te m intern a tu bo do loč i la pada lska ko misij a pri PS ZLOS , a sa ma udeležba v int ern atu bo dogovo rj ena z ALe Lesce.

REPUBLlSKO PADALSKO PRVENSTVO CLANSKOIN MLADINSKO 'Tekm ova nj e bo o rga ni zira l Le Ma rib o r in bo v čas u od I . do 4.7. 1986. O Prav ilnik tekmova nj a mo ra bi-

ti dos tav lj en leta lsk im šo la m najpozneje do l. 6. 19l!6. O Višin o ko ti zac ije na os nov i stroš kov nik a bo d o l oč il Le Maribo r in o tem o bves til vse letals ke šo le do istega te rm ina. O Vodj o tekm ovanja, sodniški ko legij in vsa osta la d o l oč il a v zvezi s tem te kmovanjem bo do loči l a pad alska kom isij a p ri PS Z LOS.

DRŽAVNO PADALSKO PRVENSTVOCLANSKO T ekm ova nj e bo v čas u od 3 1. 7. do 3. 8. 1986, o rga ni za to r tekm ova nj a pa še ni do k o n č n o o drejen ( Les kovac, 8 0 r , Osijek). Vsa do loč il a v zvezi s tem tekm ova nje m bo d o l oči l a pada lska ko misija pri LZ] . ZLOS se bo tega tekm ovanja udeležil a po d o l oč ilih tekm ova ln ega sistema v Slovenij i. Te kmovaln o ekip o bo d o l oč il a pada lska ko misija pri PS ZLOS.

DRŽAVNO PADALSKO PRVENSTV,O MLADINSKO Te kmova nj e bo v čas u od 17. do 20. 7. 1986, o rga niza to r tek movanj a pa še ni zna n. Vsa d o l oč il a v zvezi s te m tek mova njem in dogovo ri o ud eležbi ekipe ZLOS so enaka, ko t za č l a n sko prve nstvo .

Ostala tekmovanja

Inšpektor Gajič je govoril o analizi lanskih nesreč

Po ka l »PO D LE HNIK 1986« Tekm ova nj e bo v čas u I. in 2. 8.

1986, organizacijo tega tek movanja pa v celoti prevza me AK Ptuj, vključujoč Pra vilnik tekmova nja , špo rtn o ko misijo in določi višino ko ti zacije za ud eležbo.

Pokal »CASINO PORTOROŽ .. To klubsko tekmovanje z mednarodno udeležbo bo o~ganiziral OLC Portorož v času od 8. do 10. 8. 1986. Vsa določil a v zvezi s tem tekmova njem bo reši l organizator s tem , da mu je v p o m oč pada lska komi sija pri PS ZLOS.

IZPITI ZA DOVOLJENJE PADALCA Izpi tn e roke bo določila padalska komisija pri PS ZLOS na osnov i pot reb, oz. števila izšo lanih ka ndidatov. Organizator izpitov naj bi bila leta lska šola , ki bo imela n ajvečje štev ilo kandidat ov in leta lo za realizacijo te na loge.

Ostali dogovori v zvezi s padalsko dejavnostjo O Višina o dobrene kvo te na leta po

p o moči

KVL z letalo m AN2, ali helik opterja MI - 8 za potrebe padal stva še ni znana. Ra zdelitev nal eta bo izv ršen a, ko bo znana višina odobrene kvote in to po prioriteti n ač rtovanega programa dela: I.) internat zače tniškega šolanja . 2.) repub li ško padalsko prvenstvo , 3.) internat športne skupine B, 4.) po kal ,.PODLEHNIK«

POGODBENE NALOGE V LETU 1986 O Internat pogodbenega šolanja

učencev gimnazije ,.Maršal Tito« iz Mostarja bo organiziran v Murski Soboti. Vsa vprašanja v zvez i z o rga ni zacij o int ern ata rešujeta ZLOS in AK Murska Sobota medsebojno, ko bodo znana pogodbenega določila . O Interl!at šolanj a motornih pilotov za SROA bo v AK Ptuj. Vsa vprašanja v zvezi z organ izac ijo internata rešujeta ZLOS in AK Ptuj medsebojno, ko bodo znana pogodbena določila . Ak Ptuj bo organiz iral selektivne izpite iz te ore tičnega znanja kandidatov. Vsi upravniki so bili opozorje ni , da morajo kandidati za tovrstno šolanje imeti soglasje od VO , oz. od Sveta za ljudsko obrambo o b čine. Za kandidate, ki bodo sprejeti na praktično šolanj e, morajo letalske šole katerih č l a ni so učenci predati AK Ptuj letalo UTVA - 75 v brezhibn.!lm stanju. V nasprotnem primeru u čenc i bodo sprejeti na šola nje. O Število rezervnih pilotov za VL še ni znano. Ko bodo znana pogodbena d o ločila in bodo prejeli seznam pilotov, bo ZLOS takoj posla la pogodbe letalskim šolam. Izpolnjevanje pogo dbenih določil pri tovrstni trenaži mora biti temeljitejše , kot v preteklem letu . Upravniki so bili znova opozo,!'jen i na pisanj e in pošiljanje »SLUZBENIH OCEN « po konč a ni trenaži . O Pogodba z RŠTO za leto 1986 še ni podpisana , vendar bo v obsegu la nskoletne. Tudi tu so bili upravniki opozorjeni na spoštovanje pogodbenih določil, oz. na realizacijo naleta posameznih pilotov in na pošilja nje poročil o realizaciji.

O Pogodba z V. P. 2050 Ljubljana za leto 1986 je podpisana . Vsi upravniki so bili seznanjeni z dol-

Mehaniki so se slikali tudi pred novimi objekti na letališču v Portorožu

oči li

pogod be in na logami v letu 1986. S pogodbo za trenažiste bodo leta lske šole prejele tudi grafikone o bvezn ih trenažnih vaj po določilih pogodbe , ki jih morajo sk rbn o izpo lnjevati in so sestavni del poročila o rea lizaciji . O Predstavnik V.P . 2050 Lj ubija: na polkovnik Mika Stamenkovic je opozoril upravnike letalskih šo l na napake, ki so se dogajale preteklo leto pri poši ljanj u letal na vojaške vaje . Letala so bila ,. neispravna «, brez svedrov za pritrjevanje na park in gu (len gerjev) , pokrival in z nekompenziranimi kompas i. To se letos ne sme ponoviti, saj je s tem resno ogrožena varnost letenja ne samo na vojaški h vajah, ampak predvsem v leta lskih šolah, ki uporabljajo ta tako nevzdrževa na letala . O Uprav niki letalskih šol so bili tudi RESNO OPOZORJENI na primere uporabe RR GORIVA \ nekaterih leta lsk ih šolah v prete klem letu . To gorivo se la hk o uporab lja sa mo na osnovi PISM ENE ODOBRITVE RŠTO!!!

OSTALI DOGOVORI NA SEMINARJU V PORTOROŽU O Obravnava no je bilo vprašanje odkJivanja GOZDNIH POZAROV z letali , a upravnik i znova o pozorjeni na vodenje dnevnik ov - evidenc o od kritih požarih , ki mo rajo vsebovati: • kdaj? datum in čas • kje? natančn a lokac ija, • komu je bil a posredova na informacija in kak o? O Vse leta lske šole naj tak oj pošljejo podatk e o preteklem letu , da bomo imeli potrebne a rgumente za sestanek o tem vprašanju, ki bo sk li ca n na po-

budo našega predsednika v Postojni v letoš nj em letu.

D V zvezi BORBE PROTI TOČ I z letali je bilo dogovorjeno, naj letalske šo le , ki delujejo na tem področju pripravijo izčrpna poroči l a o tov rstn em delu v letu 1985 do naslednje seje PS ZLOS, kjer bi to vprašanje podrob neje ob ravnava li , D Vse letalske šole naj takoj , oz. naj kasneje do 1. 4. 1986 pošljejo na ZLOS svoje zahtevke za devizna sredstva v letošnjem letu , potrebna za revizije leta l, popravila, re zervne dele. V istem ro ku naj pošljejo tudi zah tevke za devizna sredstva za po trebe vrhunskega športa , oz. ude ležbo na tek mova njih v tujini . Vsi zahtevki, oz. zneski morajo biti navedeni v ameriških dolarjih!!! D Poda na je bila informacija o pomoči V.P. 2050 Ljubljana v delih pri ureditvi l eta li šč. Uprav ni ki letalskih šol: ALC, Bovec, Celj e, Ptuj in Velenje so bili sezna nj eni , s ka tero V. P. naj se ta koj povežejo za realizacijo teh del. Zahtevke za tovrstna dela na letališčih v letu 1987 morajo poslati na ZLOS najkasneje do 1. 10. 1986. D Poda na je bila informacija o odo brenih sredstvih SlS za letališko dejavnost v letošnjem letu in sicer letalskim šolam: ALC, Celje, Bovec, Velenje, DLC Novo mesto in Pos toj na. Upravniki ALC, DLC in l e ta li šča Bovec so bili opozorj eni , naj tak oj uredijo vse potrebno za upo rabo teh sredst ev (komisijski pregled, do kum entacije). Zahtevke za ta sredstva za leto 1987 pa je treba poslati na ZLOS najpozneje do 1. 10. 1986. D Predstavnik SUKL Mirosla v Savic je info rmiral vse uporabnike letals kih šol o načrtih SUKL pri o premi naših l e t a li šč z Ra/nav. o prem o (ALC , Ptuj , Po rto rož). Dogovorjen o je bilo , da AK Ptuj takoj pošlje za htevek prek ZLOS za dodelitev te opreme. D Podana je bila informacija o sem inarj u za vodenje letenja , ki ga bo orga ni ziral SUKL. Semin a r bo v čas u od 10. - 14. 3. 1986. Udel ežba na tem semi na rju je OBVEZNA ZA VSE UPRA VN IK E LET ALSKIH ŠOL. Seminar je pomemben predvsem za tiste leta lske šole. katerih l e t a li šča so v

Vojteha Hladnika so delavci ZLOS ponovno izvolili za predsednika svoje sindikalne organizacije

koridorj u , dovoljenem za letenje tujih špo rtnih pilotov. Up ravniki so prejeli potrebn e materiale in po izpitih bodo v bod o čnosti dobili li cence »Kontrolo rj ev letenja« . O Uprav niki so bili o pozorjeni na ažurno vodenje in jaVljanje podatkov o sp remembah na letali ščih SUKL za AlP športnih letali šč, ki se bo tiskal v ang l eščin i za tuje športn e letal ce. O Predstavnica Ko mpasa Maša Višnar je podala informacijo o priprav lj enos ti podjetja »Kompas«, da prevzame informiranje, reklamiranje naših uslug v tujini in tudi vodenje večj ih skupin letalcev, ki bi želeli leteti , oz. koristiti usluge na naši h l et a li šč ih . V zvezi s tem je nujno, da se č impr ej sesta ne gospodars ka komisija pri PS ZLOS in usk ladi cene uslug v naš ih letal ski h šola h za leto 1986. O Poda na je bila informacija o os nutku novega dogovo ra po moč i za obnovo materialne baze LZJ. Osnutek je s strani upravnik ov oce njen , kot zel o do ber, saj dejansko zaje ma najpotrebn ejša sredstva, oz. je v predstavljeni ob liki zelo realen. O Obrav navani so bili OD upravnik ov in mehanikov letalskih šol ZLOS. Seda nj e sta nj e je zask rb ljujoče saj znaša p ov pr eč ni OD - janua r 86 brez leta lskega doda tk a: upravnik 76.100.-, mehanik 5 1. DlW.- din. Temu vprašanju mo ra PS ZLOS in UO A K posvetiti vso pozorn ost , saj bomo z nada lj eva nj em ta ke po litike na-

grajevanja poklicno zapos lenih kaj kmalu osta li brez kadrov (pri tehn i čni službi je to že prisotn o). Menimo, da bi v odnos u na gospodarstvo, izobrazbo, de lov ne pogoje, odgovo rnost OD uprav nika nekje moral znašati 120.000.din , a letalskega mehanika z vsemi poo blastili 100.000.- din . Vsem je jasna problematika finan ciranja letals kih šol, vendar menimo, da je tudi nagrajeva nje poklicno za poslenih delavcev treba enkrat pričeti temeljito reševa ti na sa mo upravni h strukturah naš ih leta lskih šol. Več o tem vprašanju v zapisniku sindikalne ko nference pokli cno za poslenih v o rga ni zacija h ZLOS, ki je bil a v nadaljeva nj u semina rja upravnik ov in mehanikov v Portorožu. Povze tek dogovorov sestavil JANEZ BREZAR

Janez piše zapisnike, kalkulira, kubicira in riše zbadljive karikature. Kaj, če bi se mu to vse pomešalo...

MOTOQhlO

~ET~L5kA

'i.o : Q~.

so~,,~je r~\LQ; ~ I"o~~~~o

· 0

•

l'ooblct.!',h 1=

<l0" . dov .

U~'l· "-' . A.h o.

D~,~ . .st>Or fok.t.

SOLA

LETE.h1"JE o

IJs - 4.vt.4.c..'ž." "",,4. r=!.. _-iU~;~1-;C:kO

A::JDOVŠČIN~

A.Le

C.E.L:J.E

-3

LJUB.LJAJ-.lA

" "oo

h.l OVO' MESTO -

POSTO:J!-4A

01.C POQ.\OR.Ož.

Mu R.S kA

::5

SOBOTI,

P012.TOl<.OZ

1- I 1 -

It-oO

100

2::1

4-00

360

~ 2.e

~Sc

('2. 0

300

SL. CJ R.l\.D.E..C

- -

AtO 27 2

-1

24-

Q.2

780

3;:,

'750

~.350

'li

l<.7

4-00

ioo

860

.:s~

300

::So

450

-{S

~5"0

4-2.0

20c

4-0

400

4-0

-39

22-

22.

2.S

12-

1'1

~2.o

~.A

-"'1-,- _ .

380

2.80

),1'7

UR.

ro ,.:do+u

bSo

30<:>

-iQo

800

I, I

2.{0

SSo 300

I ! 9 ~Z_EI 3010 2930 2520 84-60

'Z.\!.Pz.

~oo

050

PLAhi-56

4-00

2.80

I 5

4-00

SlI.UI'AJ l>o"ol; . :Pour~"

&o\",,,,~o -l.-~,'; ; fl.l.O"foV

UtL

PTU::::J

. VEl..E\-JJE

100

3~ I

MAR.l Bai<

, 5"0

::S50

hi,,,

~c.

SkUP},:]

4-0

334- 374- 353

2-1

..... .....

PADALSTVO - "'PLAN

A.LC

2..

-1986

~oo I

CE1-J~

2.4-00

2.500

I I -\ ~)20

2.8

I I

I ~ ;- /

29 47 2.3 29 Nl\R.l!30R i 4- 1::; J, So ~----------~~-+~~~I--+I--~--~-+------+-------~------4--.-------+--~--~--~ I

N.SO~OTA \1

MESTO

N GVO

I 2.+-1~~-41_4-+1_-~1 _--+1_-~__3__0 __~_0_9_0__+-__4_2_0__~_3~ __4--4__?~__G-4~6_0~__~

--+I

l i iI

I I

IPO"RTORO~ I l i i I ~--+----'--+----+----I----+---+--~--+----iI l-loIz , ! - 1- ! 2. 2~ O

ST03NA

! PTU~

. Si.. GRl''.b.fC

~I \)~ 1 ~0 ~~ /1

___

. J~.

I -

! -

I I

-102

1\50

252

-lo

1Q.

1 _ ' ~~'----5-0-4---\-Q-5-0--+--~-3-0-0--~5-4--~-4-2-(-;+-2-~~-5-0-4--A-O~

Il' I I li~ 1; ~ I~ ~I~,I'~I!~li~i~---~~-~41---~~~~-~~~~~~~1 I'

. "JAOQP..LhiO

LET .E.

D!;I'l. Dc". ~IaJ; \o. SR

LET..\LSkA ....

~o\Q'(

.sOLA.

A'0DOV.šČI ~/\

;) .

'1 1

o .

Uc,*- ~'Q\,o~ C leA. " ...

1----:

-~ -::

•

.. C

<)5 °~'

r---

I eo ' .-"

.!..r'l. r,..de

C ~-=t.--

____

===f

t 0'1

...

SKCPA;J

l)o"o~.

1rt.... o;,.i

~llOTo"

l:.1i.P"L

1''' t-\lc{

2.!>

;+0

S2-

2.S

I 92

..{6

\-.le>.

?o'Q.~1.)

.== ..

-i5 . 000

~Soo

-\Q.

'+4-

45.000

:3000

·H

J.8 . 000

~8oo

..\8

I1 ~ !

~e.ooo

~Soo

A.Le

-1

C.E...LJE

.1.0

..3

•

4 ' 4-

),Q.

. 5

M.SO B OTA

Uit

M2\.t2.1 BOR.

1>o"r-l"eC

LJU8.l..JA}...lt\

-t===-

-'-'Ib"lj '

oz..«

:Soo

-1 9 86

J.E. - :P.L t\ \-l

:3'..,

42-

7'1

2.0

800

22-

2.8

100

Lt-.3

4'7

Lt-.3

G. oo O

'700

/0,.7

2.7

..30

4-.500

450

..{:3

2'5

,jo

·,s.ooo

~:;oo

9:000 7000

- -

lt-

:POQTOROZ 4-

-3

PTU:J

-14 . 000

.-\.'375

.-\4·

6·5

4-G

Si. ~ ~I\D.E.C

~2 . 000

40'75

AlO

24-

..32

:S9

2.G

WOVO M~TO ltPOSTO:J}...l.l\

Ole

VEL.E..!-4:J..E

+>l..A~-86 'G7

G~ ~8

ZG 4-9

25 11'1

~3 ~

"7.000

700

_. --~7o .500

....

~2..lroo

l rJ lJ

I I

.. l

4-5G G33

549

20 IlI

**********************************************************.*********************

** ** *

i:* ** *

: : :

: :

:* :

ŠPORTNIKI ZLOS ZA LETO 1985 Raketno modelarstvo: ~ 1. Bogo ;)temrihar, (ARK Bratstvoenotnost LJ.) 141,9 2. Miha Kozjek, (ARK Komarov, Ljubljana) 124,9 3. Marjan Čuden, (ARK Komarov, Ljubljana) 123,) Jadralno letenje: 1. Ivo Šimenc, ALC Lesce 2. Franc Peperko, (Celje) 3. Vojko Starovič, (Portorož)

Padalstvo-člani:

: :

1. 2. 3.

130,0 118,5 11 7,9

Motorni piloti:

1. Oto Verbančič, (Maribor) 2. Vinko PišeK, (Ptuj) 3. Karel Krepfl, (Ptuj)

* *

* :

* t* * **

mladinci: Roman Božič, (ALC Lesce) DušanFrank,(ALCLesce) Edi Butolen, (Ptuj)

: : : : : :

280,2 268,0 209,1

Prosto letenje: 1. Borut Pestotnik, Kavka - Kamnik 2. Branko Klemenčič, Posočje - Tolmin 3. Bojan Marčič, Komet - Maribor

RANG LISTA MODELARSKIH 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20.

Novomesto,(97197,15120) 112317 EMO Celje, (88 876, 16560) 105436 Ljubljana, (74 064,11520) 85586 Ptuj, (69761,6840) 76601 Kranj , (31335,5760) 37095 Litija, (23 593, 12060) 35653 Vrhnika, (14006,18900) 32906 Slovenj gradec, (12653, 8460) 21113 Slov. Konjice, (9 839,7560) 17399 Celje, (9029,3600) 12629 ALC Lesce, (6 841, 1 080) 7921 Velenje, (4 314,1440) 5754 Trebnje, (3 516, 1 440) 4956 Maribor, (3 054,720) 3774 Bela krajina, (969, 1 620) 2589 Domžale, (907, 720) 1 627 MŠ Kranj, (526, 540) 1066 Mirna, (421, 360) 781 Nova Gorica, (165, 360) 525 Polzela, (120, 180) 300

RANG LISTA LETALSKIH ŠOL

: : : :

49 38 38 32

KLUBOV ZA LETO 1985 322,4 315,8 310,6

točk

1. Oton Velunšek, (Ptuj) 2. Branko Leskošek, (EMO Celje) Peter Bezgovšek, (Emo Celje) 3. Martin Klančišar, (EMO Celje)

280,1 136,9 114,2

1. Dušan Intihar, (ALC Lesce) 2. Darko Svetina, (ALC Lesce) 3. Branko Mirt, (ALC Lesce)

t : t

Letalsko modelarstvo:

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12.

ALC Lesce Ptuj Ljubljana DLCN.mesto Maribor Celje Ajdovščina Slovenj gradec Velenje M. Sobota Portorož Postojna

skupaj

jadral.

padal.

mot. let.

model.

240,9 233,5 175,7 134,5 111,9 95,1 77,4 61,5 50,9 37,0 36,2 21,2

100,0 (1) 36,7 (4) 46,9 (3) 10,6(12) 28,4 (7) 55,3 (2) 32,5 (5) 28,5(6) 24,8(9) 19,4 (10) 23,5 (8) 14,0(11)

100,0 (1) 28,6 (3)

33,9 (5) 100,0 (1) 52,6 (2) 23,9(7) 42,2 (4) 28,6 (6) 44,9 (3) 14,3(9) 21,0(8) 12,9 (10) 11,4 (11 ) 7,2( 12)

7,0 (6) 68,2 (3) 76,2 (2) 100,0(1) 3,3 (8) 11,2 (5)

38,0 (2)

4,7 (4) 1,3 (5)

18,7(4) 5,1(7)

** ** **

it **t * t i

* t

t *t

!t *

t t

* t *

: :

***

!** *~ *

i* :

t* t t * t

t t t t t

* *t * * 13 : *...*.............................. ***......****** ......***** ...**** ... ** ...**.**** ...*...****......*.........*......*****............*............* t *

". v oklepaju je mesto v panogi

ŠPORTNI KOLEDAR ZA LETO 1986 ZMAJARSTVO

LETALSKO MODELARSTVO

EP SP

F 2 ABCD

Madžarska

8.-9.8.

FAl

F 1 ABC F 1 ABC F 1 ABC

mem. I. Kurtalic Li vno Soko kup Mostar Kup republ i ke Luč k o

8.-9.8. 16.8. 11.10.

FAl FAl DP DP DP DP

F 1 D P 2 ABCD P 3 B

P 3 A

ZT ZT -ZT ZT ZT ZT ZT ZT ZT ZT ZT ZT

P 1 D P 2 ABCD

P 1 ABC

F 3 2 1 1

.p P P P P

ABCD ABC ABC

3 B 1 ABC

P 1 ABC F 3 B F 3 B P 2 AC

Rl> RP RP lIP RI'

B 2 P 1 D

F 3 B

MK MK

A 1, F 1 A

P 1 ABC P 3 B

A 1, F 1 A

? ?

Zagreb Mostar Beograd

28.6. 15.8. 30.-31.8.

ptuj ( v Onnožu ) kup Dobo j a kup Trešnjevke Zagreb Kurentov pokal Ptuj pokal bratstva-eno tnos.ti Beograd mem. vD. Žigi c Beograd kup Zelezare Sisak kup Železare Sisak Štajerski pokal Ptuj pokal Ljubl j ane kup osvobod i tve Subo t ic e kup osvoboditve Beceja Ljubljana Radomlje Sl ovenske Konjic e - p ion i rsko Vrhn i ka - pion irsko Ljub ljana ( ha l a GR )

3.4. 18.-20.4. 19.4. 17.5. 24.5. 14.6. 14.6. 6.9. 13.9. 13.-14.9. ,4 • .,..5.10 . 8.10.

Radoml'je Radomlje model . miting Notranjski poka l Vrhnika

3.5 . 18.5. 7. 6 . september IIIl\rl?e/ar.ril 27 .4. 25.5. 19.10.

RAKETNO MODELARSTVO DP ZT ZT

pokal bratstva-enotnosti pokal Ljubljane

26.-28.9.

Sevnica

23.-25.5.

JADRAINO LETENJE ,, '

EP EP

II. ;

FAl razredi klub. razre

mladinsk,

Cyongyros - Madžarska KrUka planina

17 . -25.5.

Kranjska gora

april

MOTORNO LETENJE SP SP

rally akrobatsko

Castellon-Španija South Carney-V.Britanija

29.5.-1.6. 1.-17.8.

prec. let.

Lodz - Poljska

12.-17.8.

DP DP

rally prec. let. akrobatsko

29. JAR Varaždin-Bor mladinsko ? Zadar

3.-7.7.

I. Saric Subotica Fizir kup Čakovec zagrebških pilotov Lučko prvih part. pilotov B. Luka mem. D. Božinov Kumanovo mem . Kraljevački oktobar Kraljevo mem. E. Rusjan Beograd

17 . -18.5. 24.-25.5. 31.5.-1.6. 14.-15.6. 28.7. 4.-5.10. 18.-19.10.

ZT ZT ZT ZT ZT ZT ZT RP

;~~j~:~t

9.-29.6 . 29.6.-14.7.

;:;;;~;~~.

PAl PAl

rally

15.-31.8.

mem. mem. mem. mem.

Postojna

27.-29.6. ( vsa ZT' motorna tekmovanja so v preciznem letenju v sklopu DP v prec. letenjU) PADAI.STVO SP klas. disco SP canopy mT

Ankara - Turčija Toogoolavah - Avstr~lija

5.-20.9. sept.-okt.

EP para ski

Bad Kleinkircheim - Avstrija

31.1.-2.2.

PAl FAl cilj

pokal Casino Portorož Celovec - Avstrija

8.-10.8. 29.-31'.8.

DP DP

para ski

Krnševo Bor, Leskovac , Osijek

mladinsko

člansko

ZT ZT ZT ZT RP

Mengen.,.. ZR Nemčija Rieti -Italija

7.- 20.7.

mlad-člansko

13.-16.2. 31.7.-3.8. 17.-20.7.

pokal Sarajeva skoki v vodo Bela Crkva alkarski pokal Sinj pokal Novega Sada

5.-6.4. junij 9.-10.8. 10.-12.10.

Maribor

27.-29.6.

pokal Podlehnik

1.-2 . 8.

[ ::E~~L:~~::: ~ ~f~E;!~~~g~.

'~::::t;:::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :~:~: :~:~: : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : ::;: : : ;: : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : :~: : : : : : : :~: : : : : :~: : : :;: : : : : : :;: : : : : : : : : : : : : : ;: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :;: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : {::~~~{::'

ZVEZA LETALSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE

61001 WUBWANA LEPI POT 6 JUGOSLAVIJA

PREOSEDSTVO SKUP Š ČiNE $T ..

GOo

P. P. - . 4 9 6 TEL (061) 222·504

\9. 2.. \98G •

OATUM

TELEGRAM LETZVEZA

VAB Na osnovi 18. in 21.

člena

LJUBLJANA

L O

statuta ZLOS sklicuje Predsedstvo

Zveze letalskih organizacij

skup~čino,

skupš~ine

ki bo

v soboto, 1. marca 1986 , ob 10 uri, v Ljubljani, Hajdrihova 2 ( Elektrogospodarstvo Slovenije ). Predlog dnevnega reda : 1. Pozdrav gostov in delegatov

skupščine

ter izvolitev

delo~ega

predsedstva

2. Izvolitev verifikacijske in volilne komisije ter dveh overovateljev zapis-

nika in zapisnikarja

3. Proglasitev najboljših športnikov in organizacij ZLOS za leto 1985 ter podelitev plaket ZLOS 4.

Poro~ilo

verifikacijske komisije

Poročilo

predsednika PS ZLOS

Zaključni ra~un

Poročilo

PS ZLOS za leto 1985

samoupravne kontrole

8. Razprava po

poro~ilih

9. Sprejem srednjeročnega programa ZLOS do leta 1990, strokovnega programa ZLOS za leto 1986 ter finančnega plana PS ZLOS za leto 1986 10. Dopolnitev statuta ZLOS 11. Volitve predsednika PS ZLOS, dveh podpredsednikov, sekretarja in pet

~la

nov samoupravne kontrole 12. Izvolitev delegata za PK LZJ, petih delegatov za ta za 10 ZOTKS

skupščino

LZJ ter delega-

13. Delegatska vprašanja in odgovori Na osnovi 18.

člena

statuta sestavljajo delegacijo

včlanjene

organizacije trije

delegati s pravico enega glasa, na osnovi pismenega pooblastila,ki je v prilogi vabila.

Prosimo, da se delegati ter vabljeni udeležit

skupščine

ZLOS.