Krila 2 1987 by Milan Korbar

ZlOB

I{aj ti misliš o tem? Ko imam pred seboj statistične podatke Letalske zveze Jugoslavije za leto 1986 s področja jadralnega športa, se nehote vprašam , kaj pomenijo te številke za kvaliteto doma in v tujini. Da boste sami lažje ocenjevali rezultate jadralnega športa v Jugoslaviji in d a li subjektivno oceno objektivne realnosti, vam bom postregel z osnovnimi rezultati te dejavnosti v letu 1986 po republikah in pokrajinah. Jadralni piloti so: v SR BIH z 28 jadralnimi letali naleteli 2.683 ur in preleteli 24.282 km v SR Črni Gori s 4 jadralnimi letali naleteli 651 u r in preleteli 450 km v SR Hrvaški s 36 jadralnimi letali naleteli 3.699 ur in preleteli 19.095 km v SR Makedoniji s 7 jadralnimi letali naleteli 1.008 u r ter preleteli 9.600 km v SR Sloveniji z 91 jadralnimi letali naleteli 12.980 ur ter preleteli 154.849 km v SR Srbiji s 16 jadralnimi letali naleteli 1.326 ur ter preleteli 800 km v AP Vojvodini z 20 jadralnimi letali naleteli 2.751 ur ter preleteli 58.306 km v AP Kosovo s 5 jadralnimi le tali naleteli 237 ur ter preleteli 250 km To pomeni, da so piloti LZJ v letu 1986 z 207 jadralnimi letali naleteli samo 25.211 ur ali v po-

vpreCJu 121 ur po letalu· ter prel e teli 267.382 km. Za men e osebno so ti rezultati za »kraljico« letalskega športa prava grozljivka. Ali sp loh kdo v tej Jugoslaviji razmi šlja o pomenu te dejavnosti in o tej problematiki? Mislim da nihče, najmanj pa PK LZJ. Povpr ečni nalet jadralnih pilotov LZJ za leto 1986 znaša od 6,32 ur do 20 ur po pilotu, ka r je skrajni minimum kvantitete, da o kvaliteti sploh ne govorimo. Minili so časi, ko so naši piloti z delfini osvajali zlate in diamantne »C« značke. V letu 1986 niso osvojili niti ene, kar je glede na sodobno tehnologijo prava neznanka. Se bolj kritično pa je število jadralnih le tal v Jugoslaviji. Mislim, da smo v tem pogledu med zadnjimi v Evropi, pa če pr av smo bili rie kaj le t po drugi svetovni vojni v samem svetovnem vrhu po števil u in kva lite ti domačih jadralnih letal. Spomnimo se samo meteorja, košave, ilindenke, orla itd. Najbolj zanimivo pa je, da za takšno stanje ni nihče kriv!? In kaj ti misli š o tej oceni oziroma problematiki in kaj predlagaš? Mirko Bitene

Letalsko gorivo Za r ealizacijo strokovnega programa ZLOS za leto 1986, to je šo lanje, trenaža in športna aktivnost jadralnih in motornih pilotov ter padalcev, smo v letu 1986 nabavili navedene količine goriva 100 LL. Za pravočasno zagotovitev te količine goriva smo imeli veliko težav tako glede deviznih sredstev za uvoz kakor tudi za nakup goriva od RV in PVO. Gorivo smo prejeli: - uvoz preko Petrola - nakup preko RSTO - za pogodbene naloge VSJ - za pogodbene naloge V. P. 2050 Ljublj ana

136.187 kg 40.000 kg 24.370 kg

Skupaj

217.977 kg

17.420 kg

Vrednost tega goriva znaša 54,494.250 dinar-

jev brez tečajnih razlik za celotno uvože no količino v letu 1986, ki jih Petrol še ni obrač un al, zaradi česar so še vedno odprte akontacij e tudi s kupc i. Prav tako so nastopile težave s plačili tega goriva v tujini. LB še vedno dolguje za uvoz goriv v letu 1986 za ZLOS 10.862 dolarjev. ZLOS trenutno nima niti kilograma goriva. Kdaj bomo u speli zagotoviti uvoz goriva v letu 1987 še nihče ne ve, kljub temu, da smo zahtevek za 200 ton goriva za leto 1987 poslali uradno že v le tu 1986. Zato ape liramo na vse samoupravne organe letalskih šol na skraj no varčevanje z le ta lskim gorivom in naj se posvetijo primarni dejavnosti v prvem polletju, ta jejadraln e mu športu. Sekretar PS ZLOS Mirko Biltene

Benalla 87 marec· allrD.

1987 rev1Ja le'talcev Jn 1Jub1'te1Jev le'tals'tva S pričujočo drugo številko letošnjih Kril se soočamo s staro in novejšo problematiko naše revije. Staro je pač to, da nikdar ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, novo pa to da bi rabili vsaj za tretjino večji obseg, kot ga imamo. Zadovoljni smo z gradivom, ki nam ga pošiljate, veseli pa bi bili, če bi močneje zaživelo sodelovanje s klubi, letalskimi centri in letalskimi šolami. Morda je razlog v tem, da smo se šele pred dobrim mesecem preselili na našetravnike, in da se je pravo delo šele začelo . Upam, da je temu tako in v tem duhu načr tujemo tudi tretjo številko naše revije.

- prvenstvo

presenečenj

Dostojno in delavno

Želja Ivanu Čučku:

Urednik

Orhideja iz

domačih

logov - DG 500 M še veliko lepih ur v zraku 19

Za nepoznavalce: 23

kaj je para-ski?

Jubilejni skok 26

Dušana Intiharja

Vojna vihra nad Boko 28

Slike so prispevali: Miran Ferlan, Ivan Čuček , Jure Pestotnik, ly1atija Hudovernik, Janez Zerovc, Jože Meden in Tone Polenec

Marca meseca letos smo dobili novo jadralno letalo s pomožnim motorjem

PRILOGA LET ALSKI VESTNIK

KRILA Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani. Lepi pot 6 * Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezpla(:no.

Denarno nagrado 4000 din prejme samo avtor barvnega posnetka. uporabljenega za naslovno stran. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarJajo pisci sami. Vabimo vsakogar. naj sodeluje v reviji s poročili in slikami. ki obravnavajo dejavnosti. kot: modelarstvo. jadralstvo. padalstvo. motorno letenje. raketarstvo. prosto letenje. balonarstvo. maketarstvo in amatersko gradnjo. Uredni§tvo si pridružuje pravico skrajšati. dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji Uredni§ki odbor: Gustav Ajdič. Mirko Bitenc. Stane Bizilj. janez Brezar. Tone Cerin. jože Čuden. Rok Golob. Dominik Gregl. Belizar Kermč. Ivan Konavec. Taras Krivenko. Leon Mesarič. jure Mežnarmč. Franček Mordej. Marjan Mo§kon. Tone Polenec (glavni in odgovorni urednik). jože Perhavc. jure Pestotnik. Srečo Petric in Ciril Trček. Milena Cestnik. Drago Drmota. Zlatko Dragovič Naslov uredni§tva: ZLOS. Lepi pot 6. po§mi predel 496. 61001 Ljubljana Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredni§tvu najpozneje do 10. dne v mesecu. pred mesecem. v katerem izide naslednja §teviIka Rokopisov in slik ne vračamo. razen barvnih diapozitivov in tujih kjig. če je priložena ovojnica s povramim naslovom in potrebnimi znamkami Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. Lepi pot 6. po§mi predal 496. 61001 LJUBLJANA. telefon (061) 222 504. tekoči račun pri ZLOS. §t. 50101-678-51077. Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napi§ite stari in novi naslov. upravi revije sporočite tudi. če revije ne prejemate redno Letna naročnina 3500 din Grafična priprava in tisk Tiskarna Tone Tom§ič . Ljubljana.

TONE POLENEC

Orhideja iz

domačih

logov - DG 500 M

Marec mesec. To je mesec pomladi. Dan je bil sicer po vremenu gledano bolj aprilski. Vendar smo bili dne 27. marca vsi, ki nam je jadralno letenje drago, ki nam je tako hobby kot sprostitev, zelo vznemirjeni. Znana tovarna Elan namje za ta dan obljubila predstavitev novega dvosedežnega jadralnega letala na motorni pogon. Tako se je tega dne na Brniku zbralo lepo število uradno povabljenih, pa tudi zgolj slučajno prisotnih ljubiteljev jadralnega letalstva. Prisotni so bili predstavniki tovarne Elan, Jugoslovanske ljudske armade, letalskega inštituta iz Beograda, družbenopolitičnih organizacij itd. Po kratkem uradnem delu predstavitve, ki jo je opravil tovariš Aljančič kot predsednik poslovodnega organa tovarne Elan, pozdravnih besedah gospoda Glaserja kot predstavnika tovarne Glaser·Dirks je nekaj besed povedal še tovariš Čerin. Nato smo se odpravili na ploščad pred hangar Adrie Avio-oprometa. Iz hangarja so potisnili novo jadralno letalo. Občutki vseh, ki so bili tam so bili resnično enkratni. Nova orhideja je bila tam. Gospod Dirks kot pilot, je s tovarišem Korošcem, ki je bil nekoč vojaški pilot, sedaj pa navdušen športni letalec, na drugem sedežu opravil krstni let novega jadralnega letala z motorjem. Za tovarišem Korošcem je poletel še major Jelen kot predstavnik preizkusnega letalskega centra JVL. O novem letalu se je zelo pohvalno izrazil. Predvsem je pohvalil upravljivost letala pri minimalnih hitrostih. Tovarna Elan je s tem izdelkom ponovno dokazala svojo vrhunsko tehnologijo na področju izdelave jadralnih letal. Svoje novo letalo je v propagandnem gradivu predstavila takole:

Na zgornjih slikah je predstavljeno novo jadralno letalo z motorjem tovarne Elan

Novo ELAN-ovo letalo je dvosed nove generacije, ki s svojimi štirimi izvedenkami na celovit način zadovoljuje potrebe po uporabnosti od začetniškega šolanja preko nadaljnjega šolanja tehnike preleta od visoko sposobnega in tekmovalnega letenja. Uvlačljiv motor nudi neodvisnost starta, neokrnjene letaine sposobnosti in s tem nove možnosti zajadralno letenje. DG-500 M ELAN je visoko sposobno letalo odprtega razreda z uvlačljivim motorjem. Delitev krila (z zakrilci, razpetina 22 m) je izvedena tako, da omogoča preprosto sestavljanje, pogon krilc se spoji avtomatsko. Gibljivo nosno kolo omogoča odlične manevrske sposobnosti pri vožnji po tleh . Pomembne značilnosti izvedbe z motornim pogonom so: - upravljanje z motorjem je v celoti možno z obeh pilotskih sedežev; - uvlačenje, oziroma izvlačenje motorja je izvedeno električno s pritiskom na stikalo; - 2-taktni vodno hlajeni motor Rotax 535 z e lektronskim dvojnim vžigom ima moč 60 PS (44 KW) in omogoča krate k zalet pri vzletu in dobro hitrost vzpenjanja (ca. 2,5 m i s); - zagon motorja je preprost, saj ima elektronsko vbrizgavanje;

- elektronski varnostni sistem onemogoča . nepravilno upravljanje z motorjem; - kontrolni instrumenti za delovanje motorja in njegovega uvlačenja - izvlačenja so izvedeni z digitalnim LeD displayem (mikroprocesorsko) za vsakega pilota posebej; - zaradi prestavnega razmerja 3 : 1 in pro pelerjavelikega premera 1,58 m, je hrupnost pogona majhna. DG-500 L ELAN je visoko sposobno jadralno letalo identično izveden ki M - le brez motorja. DG-500 ELAN, s krilom razpetine 18 m z zakrilci je izvedenka, ki je posebej primerna za nadaljnje šolanje tehnike jadranja in preleta. Opremljanje z motorjem je seveda mogoče tudi pri tej izvedenki. Izvedenka TRAINER, s krilom razpetine 18 m , brez zakrilc in z neuvlačljivim podvozjem bo posebej prilagojena potrebam začetniškega šolanja. Najbolj pomembne skupn e konstrukcijske značilnosti izvedenk DG-500 ELAN so: - najsodobnejša tehnologija uporabe ogljikovih, aramidnih in steklenih ojačanj; - majhna občutljivost profila na nečistočo in mušice;

Jadralno letalo s pomožnim motorjem DG 500 M tovarne Elan v hangarju AA pred uradno predstavitvijo. 5

<==>

[].b -5 OlJ-

L ELAN

IJ.b -5 OlJ- M

ELAN

'.I F ~~~ !

' - - - - - 5750

- - - - - - - & ! E ! f j - - - - 6500 _ _ _--OJ 1 t a o I ! f - - - - - 1000 - - - - - - - - - '

- - - -- -- - - - - - 22000 - - -

Silhueta letala v varianti OG-SOO L in OG-SOOM

3170

Silhueta letala v varianti OG-SOO Elan

Tehnični

podatki: ELAN

DG-SOOM

m m2

Razpetina Površina krila Vitkost Dolžina Sirina trupa Višina trupa Teža praznega letala Maks. teža v letu Krilna obremenitev Maksimalna hitrost Rezervoar za gorivo-trup Rezervoar za gorivo-krila Vodni balast Minimalna hitrost padanja (G

/ m m m kg

640 kg)

Najboljše drsno razmerje (g/S max)

kg kg/m2 km/h 1 1 1 mis pri km/h

/ pri km/h

DG-SOO

ELAN

22 18,29 26,5 8,66 0,73 1,00 525 (z baterijami in osn. instrumenti) 825 33,5-45 270 39 40 160 0,51 80 47 110

18 16,65 19,45 8,66 0,73 1,00 370 750 38-45 270

/ / 200 0,65 80 40 110

- povezanost odklonov krilc in zakrilc je optimalna aerodinamična rešitev, ki napravi tudi upravljivost letala primerljivo tisti, ki pri 17 (15) mrazpetine velja za zelo dobro; - spoj vseh komand leta je avtomatski; - cockpit ustreza sodobnim standardom za udobje in varnost (dvojna lupina); - velik dvodelni pokrov kabine zagotavlja iz-

reden pregled med letom z obeh sedežev; - vzmeteno uvl~čljivo podvzoje ima učinko vito hidravlično zavoro; - upravljanje vseh komandnih ročic (tudi za motor) z levo roko, tako da desna roka pri vseh manevrih ostane na pilotski palici; - učinkovito zračenje z nastavljivima šobama na obeh sedežih.

Pogled v cockpit nove orhideje nam razodeva udobnost in funkcionalnost.

omogoča

Detajl motorja rotax z močjo 44 kw, ki letalu samostojen vzlet.

Med povabljenimi gosti so bili tudi predstavniki letalskega in拧tituta VOC iz Beograda, ki so si z zanimanjem ogledali novo letalo, tovari拧 Jelen, major JVL (levo) pa je z njim tudi poletel. 110

fJO

110

--- - - - 1 路路. . _-.-

fSO

-. " - - ' 1'

itO

110 I

-1-----------~----~~~~~----~ --------~--------

ELAN

2.1-- - - - + - - - - - = - - - - - - - + - 1 - - - - - 1-

ELAN

____1.______ _

- - - - - ' - - - - - ---- ----------

Polara jadralnega letala DG-SOO - za varianti 500 M in 500 L

t-,

Tovariša Korošec in Aljančič med uradnim krstom novega letala.

Tovariš Korošec na zadnjem sedežu in gospod Dirks kot pilot tik pred vzletom.

Jadralno letalo DG 500 M s po možnim motorjem je počasi zapeljalo proti vzletni stezi letališča Brnik. Še nekaj minut manjka do trenutka, ko bo opravilo krstni let s tovarišem Korošcem in gospodom Dirksom v kabini.

MIRAN FERLAN

BENAT.T.A 87 ~ prvenstvo

presenečenj

Oči vseh ljubiteljev jadralnega letenja so bile letošnjega januarja uprte v majhno avstralsko mesto BenaIla, kjer se je odvijalo najmočnejše tekmovanje jadralnih pilotov letos. Kljub veliki oddaljenosti in s tem povezanimi velikimi stroški se je tekmovanja udeležilo 109 pilotov iz 29 držav sveta. Jubilejno xx. svetovno prvenstvo v jadralnem letenju je bilo eno najtežjih tekmovanj doslej, saj ga je krojilo izredno vetrovno in spremenljivo vreme.

Takole je korakala naša ekipa na

svečani

otvoritvi.

Naši piloti Simenc, Peperko in Kolarič (tekmovali so v standardnem razredu na letalu DG 300 ELAN) in Starovič v IS-metrskem razredu (na izposojenem letalu ventus b) so leteli solidno, vendar so njihove uvrstitve slabše kot smo želeli in pričakovali. • Od favoritov je edino domačin Ingo Renn er opravičil svojo vlogo in dosedanjim trem naslovom dodal še četrti naslov svetovnega prvaka in tako postal najuspešnejši jadralni pilot vseh časov.

Jugoslovansko reprezentanco, kije nastopala na prvenstvu, so sestavljali: Ivo Simenc s po-

močnico Jano Simenc, Franc Peperko s pomoč nico Urško Pe perko, Igor Kolarič s pomočni kom Tonetom terinom, Vojko Starovič s pomočnikom Borisom Blažič em, Miran Ferlan kot vodja ekipe in Stanislav Menegalija kot vodja delegacije. V Avstralijo je ekipa pripotovala šele 4. januarja, medtem ko so ostale ekipe pripotovale dosti prej (nekateri že v začetku decembra). Vzrok za tako pozen prihod je bilo pomanjkanje prostora na Jatovih letalih, saj je linija za Avstralijo razprodana tudi tri mesece vnaprej. Po kratkem postanku v Melbournu, kjer smo najeli avtomobile in dvignili letala,

smo se od peljali v Tocumwal, saj je bila BenaIla zaradi predpisa FAI zaprta za vse tekmujoče do pričetka uradnega treninga. Tocumwal, ki I~ži 90 km severno od BenalIe, je izredno ugodno izhodišče za prelete, saj leži na severni strani reke Murray, ki predstavlja ločnico slabega in dobrega terena za jadranje. Tam smo pripravili letala in instrumente in izkoristili dokaj ugodno vreme za trening. Starovič, ki se je na novo letalo hitro privadil, je s podaljšanimi krili (17m) na ventusu poskušal tudi 1000-kilometrski preletet, ki pa mu zaradi poslabšanja vremena ni uspel. Precej kriv za to je bil tudi organizator letenja v Tocumwalu, saj je dal ta dan na voljo le dve vlečni letali in so tako piloti startali vsaj uro in pol prepozno. V BenaIlo smo prispeli 9. januarja ob 16. uri točno tedaj, ko so letališče odprli za prihod tekmovalnih ekip. Zanimiva je bila naša pot iz Tocumwala, saj so tokrat zemeljsko ekipo navigirali piloti iz zraka in pri tem tudi pazili, da ne bi vozili prehitro - kazni za prehitro vožnjo so v Avstraliji namreč zelo visoke. Od 10. do 17. januarja je bil uradni trening, že v tem času pa so se vremenske razmere pričele slabšati - zlasti močan je postajal veter, ki je večini pilotov povzročal obilo preglavic. Na sveča ni otvoritvi je našo zastavo nosil lanskoletni državni prvak in tudi sicer naš najuspešnejši pilot Ivo Simenc. Naša ekipa je bila izredno toplo pozdravljena od številnih gledalcev, med katerimi je bilo veliko število Slovencev iz bližnje in daljne okolice. Za našo udeležbo so izvedeli preko radia Melbourne, ki ima vsak teden dve oddaji v slovenskem jeziku in je naši ekipi posvetil še prav posebno pozornost. Že prvi dan tekmovanja je organizator naredil napako pri postavljanju tekmovalnih disciplin. Pilotem v vseh treh razredih so dali predolge naloge, povrhu vsega pa je bil prvi del naloge postavljen proti močnemu čelnemu vetru, kar je povzročilo, da je kar 105 od 109 pilotov moralo predčasno pristati. Veliko težav je imel ta dan naš Peperko, ki je komajda varno pristal na letališču v Bendigu - zaradi močnih spušča jočih se tokov in turbt1lence je zelo hitro izgubil višino in ker na tistem področju ni varnih terenov za izven letališki pristanek, si lahko predstavljamo njegove občutke, ko je komajda rešil letalo in sebe, hkrati pa že prvi dan izgubil prav vse možnosti za boljšo uvrstitev. Največjo smolo je imel ta dan novozelandski tekmovalec Rix, ki je po prikazanem letenju na uradnem treningu - kar trikrat je zmagal - sodil v ožji krog favoritov. Na izvenletališkem pristanku proti nizko zahajajočemu soncu je spregledal ograjo in

Udeležbo naše reprezentance na prvenstvu so JAT, ki je zastonj prepeljal ekipo JADRANSKA SLOBODNA PLOVIDBA, ki je zastonj prepeljala letala SLOVENIJALES TRGOVINA kot generalni pokrovitelj s svojo avstralsko tovarno Eurofurniture in

omogočili :

SLOVENIJALES

SLOVENIJALES TRGOVINA

UUBUANA ELAN Begunje, ADRIA AIRWAYS, KONUS, GORENJE, TOP PORTOROŽ kot pokrovitelj reprezentance. Veliko pomoč so tudi tokrat nudili: AVIOGENEX, SCT, CINKARNA, KOMPAS, DROGA, LABOD, SLOGA Zrenjenin, EMONA COMMERCE - Tozd GLOBUS, TOKO AUTOCOMMERCE, AUTOTEHNA, ISKRA CEO, LEK, SMELT IN PETROL. Posebno zahvalo je reprezentanca dolžna Florjanu Gabrov§ku, uslužbencu SLOVENIJALES-a, ki je uspešno pomagal reševati vse težave in probleme v Avstraliji, za kar se mu ekipa najtopleje zahvaljuje.

v končni uvrstitvi. Kljub temu si ne upamo niti pomisliti, kaj bi se zgodilo, če bi se v zraku zaletela .... Tako se je že po dveh tekmovalnih dnevih prvenstvo za naša dva najboljša pilota prakti č no končalo - vsaj kar se tiče uvrstitve v sam vrh oziroma med prvih deset, kar je bil po tihem naš cilj. Kolarič in zlasti Starovič sta letela solidno, S.P.I

36' 31 ' 39 " S 145' 58' 41" E 530 ' ASL

Ivo Šimenc: Napravil sem par napak, ki si jih ne morem oprostiti, letel pa sem pod svojimi zmožnostmi. Napake so me stale 10_ mesta_ popolnoma uničil letalo DG 300 ELAN in prvenstvo se je zanj že prvi dan končalo. Že na treningu se je pokazalo, da bodo veliko težavo predstavljale velike skupine letal pred startom in kasneje med samim tekmovanjem še posebej v pogojih suhe termike . Tako sta že na treningu v zraku trčila irski in avstralski tekmovalec, na srečo brez posledic za pilota, letali pa so uspeli pokrpati do tekmovanja. Podobne nevarne situacije so se nadaljevale celo tekmovanje in dosegle svoj vrh pri trku poljskega tekmovalca Viteka in svetovnega prvaka iz Rietija Italijana Brigliadorija. Letalo slednjega je pri trku izgubilo polovico višinskega krmila in zahvaljujoč le izredni prisebnosti in seveda izkušnjam, je najboljši italijanski tekmovalec vseh časov srečno pristal. Veliko smole (in hkrati tudi srečo) je imel naš Šimenc, ko ga je drugi tekmovalni dan skoraj zadel ameriški tekmovalec Byrd. To tesno srečanje gaje tako vrglo iz tira, daje moral tik pred ciljem pristati in je tako izgubil ogromno število točk in s tem seveda tudi mest STANDARDNI RAZRED Pilot - država Letalo 1. Kuittinen (Fin.) Discus a 2. Opltz (ZDA) Discus b 3. Aboulin (Fran.) Discus 4. Delylle (Fran.) Discus 5. Pybus (Avstral.) Discus b 6. Ottosson (Šved.) Discus b 7. Selen (Niz.) DG 300 OG 300 8. Anderson (Dan.) 9. Wills (Angl.) Discus 10. Widmer (BraziL) LS 4a 19. c (Jug.) DG 300 29. Kolllrlč (Jug.) DG300 34. Peperko (Jug.) DG300 TEKMOVALO JE 44 POSADK.

a.......

Končni

931 995 892 931 992 913 940 959 967 954 938 905 262

II. 947 893 819 607 965

883 698 579 944 703 284 570 454

III. 934 977 924 888 931 921 924 939 840 879

883 537 859

IV. 343 255 363 352 335 173 334 290 230 279 290 216 176

S.P.I

RACECOURSE BUILDlNG

S.P.l

1 km Start point Is racecou ..e bulldlng W of racecourae and 4 km NW of alrlleld 26.11 .86

S.P.l

Preden so se piloti podali na oblet tekmovalne doscipline so morali slikati štartno toč ko; eno od štirih vidimo na sliki. Štartne toč ke so se vsak dan menjavale za posamezni tekmovalni razred. V. 881 823 898 981 818 669 -730 741 746 865 751 672 329

rezultati prvenstva za standardni razred

TEKMOVALNI VI. VII. 1000 837 944 891 942 621 928 708 951 660 845 950 616 965 860 863 491 829 621 894 607 544 560 605 828 656

DNEVI VIII. IX. 827 954 1000 902 927 1000 901 997 848 835 915 854 884 832 976 918 844 948 894 957 591 835 797 821 843 749

X. 978 972 945 922 973 932 950 914 979 383 935 917 938

XI. 999 974 974 965 985 1000 965 878 987 994 976 976 976

XII. 925 967 976 983 590 972 904 514 550 929 581 589 560

Skupaj 10.536 10.393 10.281 10.163 9.863 9.827 9.740 9.431 9.355 9.352 8.566 8.165 7.830

ščenim

in petindvajsetim v posameznih dnevnih disciplinah je bilo večkrat manj kot 50 točk razlike od 1000 možnih. Kako najhna razlika je to, si lahko ponazorimo s smučarji, kjer bi se morali vsi razvrstiti v času, krajšem od ene sekunde. Daje bilo prvenstvo prava loterija, kar se uvrstitve tiče, priča pogled na končno razpredelnico, saj z izjemo Inga Rennerja prav nihče od favoritov ni opravičil svojega ugleda. Ce pomisli»UK&.4U U • • • II.U"U&AA.I ''"'U........ IAIIV'. 0-.-0,

Franc Peperko: Z njim se nismo pogovarjali, prepričani pa smo, da bi se strinjal s kolegi iz ekipe in dodal še kakšno o močnem vetru, ki je presenetil tekmovalce v prvih dneh prvenstva. vendar sta tudi onadva v nadaljevanju tekmovanja napravila eno večjo napako (beri pristala pred ciljem), s čimer sta izgubila veliko število točk in upi po dobri uvrstitvi so šli po vodi ... Kljuib slabemu štartu naši fantje niso obupali in so leteli do konca prvenstva po svojih najboljših močeh , toda napake iz prvega dela tekmovanja se ni dalo več popraviti. Tekmovanje je predvsem prvi teden motil izredno močan veter - pri tako močnem vetru se pri nas doma večinoma ne bi letelo - ker ima BenaIla dve pravokotno sekajoči se stezi, ni bilo težko najti steze, na kateri so piloti vzletali in pristajali proti vetru. Spremenljivo vreme se je odražalo tudi v temperaturah: najvišje so dosegale 42 ·C, najnižje pa celo samo 5 ·C (zjutraj). Skratka izredno spremenljivo vreme, ki ga niso bili vajeni niti domačini, saj je domačin Cubley (tudi DG 300 ELAN) pristal na 21. mestu, pred prvenstvom pa je veljal za enega od favoritov v standardnem razredu. Na tekmovanju, ki je trajalo od 18. januarja do 1. februarja, je bilo izvedenih kar 12 tekmovalnih dni. Drugo polovico prvenstva se je vreme deloma popravilo in tedaj je prišla do izraza velika izenačenost tekmovalcev. Med prvo uvrHi-r.n BAZBa:!

Pilot - država Letalo 1. Spreckley (Angl.) LS 6 2. Back (ZRN) LS 6a 3. Jacobs (ZDA) LS 8b 4. Musters (Niz.) Ventus an 5. Navas (Fran.) LS 6 6. Watt (Angl.) ASW 208 7. Meuser (ZRN) Ventus bn 8. Hangnander (Šved.) LS 6 9. Wells (Angl.) LS 6a 10. Pare (Niz.) Ventus b 30. St.lOvič (Jug.) Ventus b TEKMOVALO JE 43 POSADK.

Končni

966 972 1000 964 975 960 861 898 966 872 681

II. 943 799 854 927 986 662 872 882 851 987 747

III. 1000 721 924 679 803 849 855 809 723 739 822

IV. 421 528 354 480 449 345 529 320 158 420 405

~ ..-.-.-. ;>.."-... "",,..~-.--

~ "'_'_ '

'MUf

~Jto.....\t.~..:"-4

'31. loJ': 7 .

_ _ _' " ' - : _ ' _ _ ' ' ' ' ' _ ' ' ' _ ' _ '' __ ' _ __ ' _ . ' _ ' _ _ ' H _ _'' _ _ _ _ . , _ _ • _ _ . - _ "

.-_ ..

. 'p "1

~~ ~oo 0'1.., I • .., 11<r' 1200 I~DC 114/n I~,", I~' I

.....~ It.( U'( ~

- ..

,oz.

.. I I

z(.{ 2~.{

:3<>( 1,-0 13.0

7". (en (,"" ..

2.~

'' I

- (., -

170. 1\", I

14-- ,S- ~- '3'3 I

I~O ~. f~ I I lZ- Z"I '

~.!.. ,(00 't~ ,( r.7,oo 'f

+ -,-

- (., -

1'>-.7

I .1 .. l~

~, ...;to

Izmerjeni potek temperature /debela črtal in vlage /tenka črtal za BenaIlo v zadnjem tekmovalnem dnevu. Vzporedne poševne črte kažejo višino terrnike v čevljih (ft.). V spodnji tabeli vidimo prognozirane urne vrednosti za temperaturo, višino termike in dviganj lv vozlih/. V. 811870 842 543 788 797 489 757 822 442 409

TEKMQVAlNI DN~' VI. VII. VII. 1000 835 747 904 925 789 432 1000 1000 922 918 900 891 972 989 913 808 941 947 ·781 930 742 908 891 824 799 904 824 908 664 794 755 600

Il(.

l(.

979 797 980 830 833 986 735 957 954 905 42

707 1000 891 923 488 889 963 872 957 704 601

XI. 942 949 884 942 942 912

909 949 982 1000 881

l(11. Skupaj 990 10.341 1000 10.254 93610.077 988 9.996 890 9.986 870 9.912 980 9.851 861 9.844 893 9.833 981 9.446 799 7.536

rezultati prvenstva za IS-metrski razred

Za poznavalce razmer, ki vedo, s kakšnimi težavami se je morala otepati reprezentanca, da je sploh lahko prišla na prvenstvo, je to soliden uspeh, ki bi bil z majhno mero športne sreče lahko precej boljši. Seveda se bo našlo veliko strokovnjakov, ki bodo znali povedati, kako leteti bolje, ker pa se letenje na tekmovanjih še vedno močno razlikuje od modrovanja na tleh oziroma za mizo, se fantje bojijo, da njihovih nasvetov še lep čas ne bodo mogli porabiti. Seveda tudi piloti s svojim letenjem in uvrstitvami niso bili zadovoljni, o tem so se že pogovarjali

na sestanku v Ljubljani, kjer so analizirali napake in si zadali vrsto nalog za priprave, boljšo JOt .. IIOat.Do GLlDlIG CaUlP101SIllP S

litAnIJ. rOI.lCAn

~ D"n-.It" I. f . J ' l

TlXlt:n'GQ.r.

TIM!.

lO 000

Igor Kolarič: Da je imel Ivo veliko smolo, je evidentno. Sam pa bi bil zadovoljen za pet mest boljšo uvrstitvijo. mo, da Ingo vsako leto preleti do 1000 ur v jadralnem letalu in da sploh ne pozna mrtve sezone, saj se seli iz Evrope v Avstralijo, kakor narekuje sezona - potem nas njegova uvrstitev ne sme preveč začuditi . S svojimi uvrstitvami so poleg domačinov zadovoljni še Francozi, Finci, Angleži in Američa ni, vsi ostali pa so bili več ali marij nezadovoljni. Kako ocenjevati uvrstitve naših, je težko reči v tem tre nutku. Za Jugoslovane in še posebej Slovence, kjer je vsaka uvrstitev, ki ne prinese medalje, neuspeh - je odgovor samo ta. ODPRTI RAZRED Pilot - diž8va 1. Renner (Avstral.) 2. Schroeder (Franc.) 3. Gantenbrink (ZRN) 4. Chenevoy (Franc.) 5. Gavazzi (Ital.) 6. Centka (Polj.) 7. Lynskey (N. Zel.) 8. Peter (ZRN) 9. Lee (Angl.) 10. Kurstjens (Niz.)

Letalo ASW 228 ASW 228 Nimbus 3 ASH 25 Nimbus 3 ASH 25 Nimbus 3T Nimbus 3T ASW 228E Nimbus 3

II.

III.

781 726 826 700 705 660 695 722 827 692

776 901 1000 894 784 920 871 877 934 907

IV.

Dokumentacija, ki so jo dobili piloti na sestanku pred letenjem zadnji tekmovalni dan. V.

946 705 742 1000 651 946 732 985 959 585 713 824 747 994 931 655 617 799 872 660 TEKMOVALO JE 21 POSADK. JUGOSLAVIJA NI IMELA PREDSTAVNIKA.

Končni

999 962 724 949 737 748 983 706 721 786

rezultati prvenstva za odprti razred

~~r-~~~--------------~------~ '

TEKMOVALNI DNEVI

VI.

VII.

VIII.

977 857 992 827 1000 744 797 825 654 789

934 995 1000 782 770 831 725 685 925 475

1000 810 825 826 861 845 814 827 772 800

IX. 974 1000 969 923 835 886 727 932 810 579

X. 938 872 941 836 773 775 824 760 896 798

XI. 1000 994 962 949 941 899 386 937 901 958

XU. 989 1000 934 949 940 989 878 490 422 951

Skupaj 11 .019 10.859 10.770 10.332 9.870 9.833 9.441 9.347 9.278 9.247

PILOT 8RIEF"lH8 rORl1

t •• ued I 31 .JAN: 198J!

Ti •• I 09~7 hr ••

'j------------:---op;;:;-~1;;;------T---i'5-;-~r;;;-----;-~~ 1 _______ ._. _____ ..... _ .. _ .. _____ _ _______________________ • ________ ...___ • __ ._,

I TASK I Md; I Oi.t

I :

St.rt Point:3 264 I 121.8 kM

I :

St.rt Point.. 258 / 184.8 k.

l I

Start Point 1 249 I 1"'9.3 k.

El~r.

I 1.t Turn I ::50 :S3 Bridgewater I S &.ndigo 1--------------------------------------------------_·-________________ _ I Hd; I

01.t

006 I

106 . 2

kili

027 I

147.3

k'"

037 I

~28

153.3

Toc~l

I 2nd Turn r :10 O.niliquin 110 D."iliquin 1----------------------------------------------------... ____.._________ _ I Hdg / Dl.t 1 3rd Turn I

1 113/238.7 : 19 Mt Be.uty

12~

191.9

:~8 CHES~T

, 119/ 1:53.9 '86 POREPUr«Nt

1-----------------------------------------------------_________________ _ I Hdg / Di.t : 270/ 104.8 kili : / 4:5.9 k. , 270 81.3 k. 1 F"ini.h I 1 :: Ben.11. BRAVO 1I Ben.l1. BRAVO ,'Bet'.11. I BRAVO ~:5

................._......._.........................__._._._-_......._-----------,

: TOTAL DIST.:

:571 . :5

k.:

: RESERVE : St.rt Point 3 Di.t I 310 / 146.0 k. 1 1.t Turn I :10 Deni1iquin 1 Hdg /

:569.9

St.rt Point 4 309 / lSO.0 k. 110 Deniliquin I

Start Point 1 131.9 k. 114 J.ri1derie

:537.8

1 1 1

339 /

1- ----------------------------------------------------------------------- I

Vojko Starovič: Mislim, da smo bili po opremi in letalih kar enakovredni ostalim ekipam. V prednosti so bile tiste ekipe, ki so si vzele več časa za temeljit trening v Avstraliji. tehnično

opremljenost itd., o čemer bomo obširno pisali veni prihodnjih KRIL. In še na eno stvar ne smemo pozabiti - večina najboljših pilotov iz drugih držav je profesionalcev in tako nimajo težav ne s časom ne z denarjem.

Dokumentacija zadnjega dne prvenstva je~ tako, kot v vseh dneh tekmovanja, podala tudi možno varianto za slučaj spremembe tekmovalne discipline.

I Hdg"/ Di.t: 11:5 / 217.3 k. I 092 / 14:5.2 k. I 070 J 91.7 k. 1 I 2nd Turn t :86 POREPt..INKAH : 1 e.lld.l. 117 Lockh.rt I 1------------------------------------------------------------ ------------1 I Hdg / Di.t : 1 173 / 106.2 k. 1 181 / 1:53.7 k. 1 I 3rd Turn I : 1:58 CHESHUNT 181 MDYHU 1

1---------------------,..--------------------------------------------------1 I Hdg / Dl.t I 270 /" 81 . 3 k. 1 / 4:5 . 9 k. 1 264 / 32.3 k. I ~:5

1 F"inish I : 8.n.l1. I BRAVO I B.n.11. I BRAVO I 1 1 : TOTAL DIST.: 444.6 kM: 447.4 kili

I e.n.11. 1 BRAVO

: I

1 1

1--------..-..·. . . . ·. ·. -·. ·. ·. ·. ·. . ···. . -.. .···-.. . . .·-·. . ·. . . . . -.......-........... 1 I C •• era .id.: I earogr ... pl1?: I Grid Order I

RIGHT VES 3

1 1 1

RIGHT VES 1

1 1

409.6

RI8HT VES 2

:NOTE ------------------------------------------------------------------------1 All he.ding • • re ... gn.tle . I

HARSHALLINGI fin i .h • • • t 1130 hrs. Runway 26 LAUNCHI Start Tim. 1200 L.unch by notic. t i _ 131:5 Cio•• Ti •• 1430 START GATEI Op.n. 10 .in .ft.r l .... t 1.uncl1 for ••ch cl •••• Cio••• 90 .in " ... fter .t.rt g.t. op.n. for ••ch cl.~ •• GROUND CLOCKI Cio... 1:500 F'lNISH LINE I Op.n. 1630 Cio••• 20:5:5 LAST LII3HT 20~ SAR" TIPE 2200 HEIGHT RESTRICTIONS I Con.ul t IlEC .nd VTC eh.rt •• fREIilUENCIES IN USE. St.rt Lin. 122 . 9 MHz finish Line ~24.8 PtIU: Infor.ation Servic. 120 . 8 11Hz Tug. 122.:5 t'lHl' Er1ERGENCY 122.9 MHz INTERNATIONAL DlSTRESS 121 . :5 MHZ OUTLANDING REPORTING PHONES I (0:57> e.2 1013 (0:57) 62 3827 Pri .... ry (0:57) 62 :512:5 (0:57.> 62 4760 Second.ry AIRSPACE INF"ORt1ATION Albury 9w CTA r ... to 10000 ft from 1:500 to 2000 hr. Not. prod_ity of St.nd.rd Cl ••• tr.ck. to 4000 ft l i . i t I1.1bpurn* NE CT" r.i ••d to 10000 ft frotll 1300 to 1600 hr.

,.ed

COMI1ENTS/HAlAADSI TOTAL fIRE BAN H."g Glid.r. T •• lci"g froftl I1t Buffalo SWER LINES

Delovnim organizacijam, ki so reprezentanco podprle, so se fantje skušali oddolžiti z reklamiranjem njihovih proizvodov oziroma storitev. Takole se je ekipa slikala ob transportnem vozu, ki je bil oblečen v barve generalnega pokrovitelja SLOVENIJALES TRGOVINA. učinkovitim

Se beseda o organizaciji tekmovanja: kljub velikemu trudu organizacija ni bila najboljša, še posebej veliko težav so imeli z računsko službo, ki tudi po štirih dnevih ni bila sposobna izraču nati uradnih rezultatov. Tudi postavljalec tekmovalnih disciplin ni imel najbolj srečne roke, posledica tega je bilo veliko število izvenletaliških pristankov in s tem povezanimi velikimi stroški in neprespanimi nočmi. Namesto, da bi se skušali izogniti veliki gneči v zraku, so več krat dajali skupne rute za vse tri razrede, kar je bilo zelo nevarno. Tudi skušnjavi, da bi dali na prvenstvu najdaljšo disciplino do sedaj, se niso znali upreti. To razdaljo je uspelo preleteti le peščici pilotov iz odprtega razreda, vsi ostali so morali ta poskus plačati z izvenletališkim pristankom. Vseeno pa bo razdalja 839 km še dolgo časa najdaljša disciplina, ki je bila kdajkoli preletena na kakšnem tekmovanju. Tudi tokrat je udeležbo reprezentance na prvenstvu omogočila vrsta delovnih organizacij, ki imajo posluh za najlepši letalski šport. Za pomoč in sodelovanje se jim v imenu celotne reprezentance najlepše zahvaljujem z željo, da bi tudi naprej uspešno sodelovali.

Pano prvenstva z vsemi

sodelujočimi

Detajl repa letala s katerim je letel Brigliadori in z njim tudi varno pristal.

piloti in z dekoracijo, kor si jo lahko samo zaželimo.

ALOJZ GOJČIČ

Dostojno in delavno Preteklo leto smo dostojno praznovali - obeležili 100. obletnico rojstva Edvarda Rusjana. Članom organizacijskega odbora se tudi ob tej priložnosti lepo zahvaljujem za trud, s tem

pa tudi za vloženo delo in sredstva, tako pri uspeli razstavi likovnih in drugih del slovenske mladine, letalski razstavi, svečani akademiji, zlasti pa pri uspelem letalskem mitingu. Zahvala gre nedvomno starešinam in voja· kom vojnega letalstva in protizračne obrambe, ljubljanskega armadnega območja, RŠTO ter pitomcem članom pevskega zbora iz Rajlovca. Vestno so svoje delo pri urejanju prometa in varnosti opravili delavci notranjih zadev in me· dicinska služba. Bili smo tretjič (1972, 1982 in 1986) v gosteh delavcev letališča Brnik, ki so bili prav dobri gostitelji in sodelavci v pripravah in izvedbi vseh prireditev na letališču . Ocena odbora je, da smo na vseh prireditvah gostili preko 150.000 obiskovalcev, od tega preko 50.000 pio· nirjev in mladine. Vse, kar smo na Brniku lani 12., 13. in 14. sep· tembra prikazali na zemlji in v zraku ostane v zgodovini slovenskega in jugoslovanskega letalstva zabeleženo kot naš skupni uspeh.

Kako smo uresničili strokovni program v ZLOS v letu 1986?

Jadralno letenje Letelo - jadralo je 656 pilotov, od tega 487 pilotov z jadralnim dovoljenje m. Šolali smo 181 jadralcev, odleteli skoraj 13.000 ur, tako da je povprečen nalet po pilotu znašal 20 ur. Pri naletu in osnovnem šolanju smo plan presegli, v doseganju športnih značk in novih dovolje nj pa plana nismo dosegli. 101 jadralno letalo ni dovolj izkoriščeno, saj smo imeli 142 ur povpreč nega naleta. Učiteljska vrsta je v ZLOS močna, lahko smo na njih ponosni, saj danes šteje 95 učiteljev.

Športni uspehi Ivo ŠIMENC je na evropskem prvenstvu

Tovariš Alojz Gojčič med pozdravnim govorom na letošnji letni organizacij Slovenije.

skupščini

Zveze letalskih

klubskega razreda dosegel zavidljiv uspeh - prvo mesto, mnogo slabše smo se odrezali na svetovnem prvenstvu v Avstraliji, kjer je bil med našimi najboljši ponovno Ivo SIMENC z 19. mestom, ostali sodelujoči pa so KOLARIČ Igor 29. in PEPERKO Franc 34. v standard nem razredu ter Vojko STAROVIČ 30. v 15-meterskem razredu.

Motorno letenje V letalski sezoni 1986 je letelo 376 motornih pilotov. Solali smo 49 novih kandidatov, kar je 60 odstotkov preko plana, vse preveč pa je tistih motornih pilotov, ki predolgo odlašajo s polaganjem izpitov. Nalet je znašal preko 20 ur po pilotu, s tem da načrtovanega naleta nismo dosegli, preleteli pa smo 758 ur z 69 motornimi letali. Učiteljska vrsta šteje 57 učiteljev motornega letenja. S številom in delom učiteljev smo lahko zadovoljni. Med športnimi dosežki motornih pilotov moramo zabeležiti uspeh Ota VERBANČIČA, na našem državnem prvenstvu preciznega letenja, kjer je dosegel prvo mesto, na JAR-u je bil drugi.

Padalstvo Načrtovane

skoke smo preteklo leto presegli, preko plana realizirali osnovno šolanje, povprečno število skokov po padalcu je bilo 67, pa vendar nismo zadovoljni s trenutnim položajem padalstva v ZLOS. Zadovoljivo je število učiteljev v tej dejavnosti, imamo jih 20, velike pa so težave z letali za padalstvo in samimi padali. Dejavnost se je skoncentrirala le še v tri klube: ALC, Maribor in Ptuj, nekaj malega pa životari v Murski Soboti, Ljubljani, Portorožu in Bovcu. Stanje v padalstvu je zaskrbljujoče. Sportni dosežki padalcev pa kljub temu v pre teklem letu niso bili slabi. JUG Bogdan-ALC je svetovni mladinski prvak v skokih na cilj ter državni mladinski in članski prvak za 1986. leto.

Modelarstvo Naša osnovna-temeljna dejavnost, tako smo jo vsaj razglasili v vseh naših načrtih in delovnih programih. Zal pa temu primerno modelarstva ne podpiramo v okviru letalskih šol, v delovnih, šolskih in krajevnih sredinah. Lahko trdim, da zadnja leta beležimo trend upanja član stva, s tem pa tudi kvalitete našega dela in uspehov. Nisem prepričan, da smo naredili vse, da vsaj zadržimo »slovenski modelarski sloves«. Res je, da je modelarski material iz dneva v dan dražji, da ga je težko dobiti, prepričan pa lR

sem, da je med pionirji in mladinci neusahljiva želja in volja postati modelar, postati pilot. Upam, da nam zagretost za delo z mladino v modelarskih klubih ne upada! Med športnimi uspehi preteklega leta pa lahko omenim VELUNSKOVO prvo mesto na tekmovanju za Stajerski pokal in udeležbo na svetovnem prvenstvu sobnih modelov v Angliji, kjer je VELUNSEK pristal v zlati sredini med 50 tekmovalci. Vse večjo integracijo v ZLOS-u bo potrebno doseči z ostalimi dejavnostmi, kjer je dobilo domicilno pravico zlasti prosto letenje in raketarstvo. Več pa moramo narediti za oživitev balonarstva in samograditeljske dejavnosti. O uspehih posameznikov, klubov, oziroma društev ne bom govoril, saj smo pravkar razdelili priznanja najboljšim - pa vsem skupaj iskreno čestitam . Če sodimo po številu nesreč v pretekli letalski sezoni, lahko trdim, da smo zadovoljivo skrbeli za varnost. Nismo imeli katastrof, pa tudi težjih nesreč ne . Ni pa odveč opozorilo - letalska sezona je na pragu, začetek sezone nam vselej nastavlja največ pasti. Preventivno poskrbimo za vse, da se nam ne pripeti kakšna nesreča ali celo katastrofa. Kako in kam zreti v prihodnost? Obče družbeno-ekonomske razmere se zaostrujejo, s tem pa je naš položaj v družbi vse težji. Težave se nam kopičijo pri obnavljanju letalskega parka, padalskih in drugih potrebnih sredstev. Letos se zaostruje tudi oskrba z letalskim gorivom - v družbi ni dovolj deviz. Upam, da še nismo pred odločitvijo biti ali ne biti. V bodočnost je nujno zreti z velikim optimizmom, z veliko mero zagnanosti, da bi dosegali vsaj rezultate preteklih let. Zaključki so lahko povsem identični lanskim, predlanskim, saj že nekaj let govorimo: prvič o obnovi podpisa družbenega dogovora in pokrajinskimi štabi TO ter KRV o obnavljanju naše materialne baze. V družbenem dogovoru tiči naša bodočnost. Bo ali ne bo podpisan? Smo v pat poziciji. Dogovarjanje se ne premika s polževo hitrostjo; drugič - kljub zadovoljivemu sodelovanju z JNA, tako z vojnim letalstvom kot z RSTO in z ljubljanskim armadnim območjem, bo potrebno to sodelovanje še izpopolniti, poglobiti, saj brez razumevanja armade za naš obstoj in uspehe težko preživimo; tretjič - največ zaupanja nam ostane v nas same, v lastna prizadevanja in napore. Brez optimizma, poleta in zanosa ne bo uspehov. Za sodelovanje v preteklem letu se vsem iskreno zahvaljujem!

MILENA CESTNIK v

Zelja Ivanu eueku: še veliko lepih ul v zraku Na skupščini Aerokluba Ptuj so člani podelili zlato značko Aerokluba za posebne zasluge in razvoj kluba in letalstva v Sloveniji Ivanu Čučku, upravniku. Kdo ne pozna Ivana Čučka, upravnika ptujskega aerokluba? Malone vsak letalec, pa naj bo iz primorskega, prekmurskega, leškega ali komaj ustanovljenega konjiškega aerokluba, je že vsaj slišal zanj. Pred kratkim sem bila v Beogradu, pa me je vprašal pilot iz Niša, od kod sem. A s Ptuja? Pozdravi mi Čučeka na Ptuju. Ivan Čuček je izšolal mnogo fantov, ki letijo kot športni in poklicni piloti. »Kriv« je za marsikatero sodelovanje med klubi s svojo dobro voljo, vedno pripravljen pomagati. Nastopal je na mnogih letalskih mitingih in vodil letalske prireditve na ptujskem letališču. Kot pilot je preživel v zraku več kot 5000 ur! Ivan Čuček se je zapisal letalstvu s prvim skokom 1954. leta, je bil zaposlen v Aeroklubu Ptuj 29 let, 10 let je bil mehanik, nato pa 19 let upravnik. To je eden najdaljših stažev v slovenskih aeroklubih. S l. aprilom gre Ivan Čuček v pokoj. Za bralce Kril sem se pogovarjala s tovarišem upravnikom, kakor ga kličemo, 31. januarja, dan po skupščini. Že od nekdaj sem se navduševal za mehanizacijo. Oče je imel motor, kar je bilo takrat redkost. Videl sem učitelje padalstva. Nosili so značke , na katerih je bil še obesek s številom skokov.

Ivan Čuček, do· 19o1etni upravnik AK Ptuj. Svojo pot v letalstvu je začel kot padalec, postal motorni pilot, pa mehanik, inštruktor, upravnik ... Vi ste upravnik ptujskega kluba že zelo dolgo. Od kdaj pravzaprav? Delovna doba v AK Ptuj mi je začela teči jeseni 1958. leta. Takrat sem končal šolanje za motornega pilota in sem se zaposlil na delovnem mestu letalskega mehanika. Upravnik pa sem od 1967. leta.

Kako je šlo naprej? Naslednjo zimo sta bila na Ptuju organizirana dva tečaja - posebej za delavsko mladino in posebej za gimnazije in študentarijo. Jaz sem obiskoval prvega. Poleti 1955. leta sem začel leteti. Jeseni sem šel v vojsko.

V letalstvo? Ne. Čeprav sem bil zdravstveno sposoben, nisem bil sprejet. Po odsluženju vojaščine, 1958. leta, sem šel na šolanje za motornega pilota na staro ljubljansko letališče . Nato smo vsi športni piloti, spomnim se Maleka, Ganza, Kuheljnika, Šporna, bili prešolani za rezervne vojaške pilote. Leteli smo na aeru-2, nato na 213.

Kaj pa vaša športna pot? To je najdaljši staž upravnika v AK Ptuj. Kaj pa v Sloveniji? Ne vem. Kot upravniki so se upokojili tudi Maks Arbajter, Franc Kuheljnik, Edi Lorencon.

Ivan Čuček se je včlanil v AK Ptuj pozimi 1953/54, da je lahko obiskoval padalski tečaj. Prvič je skočil 29. maja 1954. leta. Kako ste se odločili, da greste v padalski tečaj?

Moj največji uspeh je bil zmaga na republiškem prvenstvu v motornem letenju 1974. leta. Istega leta sem postal član državne reprezentance in s citabrio sodeloval na prvi balkanijadi.

Kateri letalski šport vam je najbolj prirasel k srcu? . Ne bi mogel reči. Ko sem bil padalec, mi je bilo zelo všeč, kasneje sem videl, da je letenje ne-

kaj drugega. Letel sem ogromno za potrebe drugih - metal padalce, vlekel jadralna letala, poslovno letel. Vse to imam rad .

Kaj bi rekli o mitingih? Se na njih lahko pilot najbolj izkaže? Nikoli nisem mislil na to. Na mojo pobudo in ob Bitenčevi pomoči smo na Ptuju začeli leteti skupino štirih letal, tako imenovano četverko, prvič na aeru-2, nato na aeru-3. No, danes je težko priti do štirih ene kih letal na enem letališču. Vendar Ptujčani še vedno letimo četver ko.

Ste vedno vodja skupine? Ja, pravzaprav res. Pomembno je, da letijo vedno isti piloti, da vadijo, tako da se ne zgodi kaj nepričakovanega.

Kaj je po vašem mnenju najtežje v delu upravnika? Hm. Najtežje je to, da si dostikrat prepuščen samemu sebi. te se izkaže, da je bila odločitev dobra, je vredu. te pa ne, so vsi nezadovoljni. Clani potem sitnarijo: Kaj še nisi zrihtal? Jaz pa ne morem. V Vršcu na primer obljubijo, potem pa ne naredijo. In nič ne morem. Vedno sem moral dosti sam narediti. Najhujše paje, če pride do nesreče, loma. Potem skoraj vedno ostaneš sam, razen v izjemnih primerih.

Kaj bi lahko rekli, da je najlepše Najlepše je, če je lep, sončen dan, vsa jadralna letala v zraku, padalci skačejo. In zvečer, ko sedimo na terasi in je vse pospravljeno in smo vsi zadovoljni. Velikokrat rečem jadralnim pilotom: Vi na tleh morate ravno tako uživati, kot oni v zraku. Mlajši še niso vsi navajeni na to.

Koliko ur že imate? Motornih 4340. In 704 ure zjadralnimi letali. Moj cilj je, da bi imel tisoč jadralnih ur in zlato C z vsemi diamanti.

Vi ste bili cele dneve na letališču. Kako se je družina navadila na to? Vsaka družina se očitno ne navadi, tudi vsaka žena ne. Dostijih ima probleme, pa se razidejo. Moja žena je kdaj rekla:Tako pa ne bo več šlo ali aerodrom alijaz! Pa semji rekel: Veš kaj, malo ti, malo aerodrom. Vse življenje sem obljubljal: te ne prej, ko bom v penziji, bo boljše.

In zdaj? Najbrž boste še veliko na letališVem, da so vas iz Murske Sobote snubili v odbor za izvedbo zaključka letošnjega državnega relija? ču?

Ja, v Murski bom pomagal pri mitingu. Sicer pa, če bom še kaj delal, bom delal za svoj klub, če bo potrebno.

Vsi želimo doseči skladnost s svojimi željami in delom, ki ga opravljamo. Imate vi občutek, da ste to dosegli? V letalstvu? Želel sem leteti in delati v letalstvu. To sem Nikoli mi ni bilo žal ur, ki semjih preživel na letališču tudi izven delovnega č asa . Vedno sem želel, da so tudi starejši v klubu, da še letijo, zato sem se trudil, da dovoljenja za letenje naših članov niso izgu bila veljavnosti. Jaz sem za maso. Vsak naj spoštuje člana, kije dese t ali več let v klubu, vsak je dal svoj čas, življenje, tudi denar v klub. Mladim takoj povem, kaj jih čaka. Da bodo morali biti dosti na letališču, da bodo malo leteli. Da se bo včasih zgodilo, da sploh ne bodo leteli. uresničil.

Včasih

je bilo obvezno nositi čelade. Pilot Ivan Čuček v kabini letala 213.

Je kakšen dogodek iz časa vašega službovanja, ki se vam je posebej vtisnil v spomin? Lep ali pa nevaren?

Učitelj Ivan Čuček je dal zadnje napotke

pred vzletom. V aeru 3 je Vojko Primec. Za seboj imate zelo veliko pedagoškega dela - kot učitelj letenja. Bi lahko povedali, kdaj vidite, da se bo začetnik razvil v pilota, v dobrega pilota? To se vidi že v prvem letu šolanja. Pomembno je, kako se kdo zanima. Več kot je na predavanjih in pozneje na letališču, več bo iz njega. Mlad uče nec mora biti zagnan in imeti čas za letali šče. Pozneje v življenju je vedno manj časa.

Kaj se je spremenilo na ptujskem letališču ko ste bili vi upravnik?

času,

Ogromno se je spremenilo. Okoli starega hangarja ni bilo niti pločnikov. Ni bilo terase, ne bencinske črpalke, ne asfalta pred hangarjem. V mojem času smo kopali luknje za cisterno, asfaltirali cesto do letališča, napeljali nočni start, zgradili novi hangar, stolp ... Čisto v začet ku smo posadili breze, lipo, ki je zdaj ogromna, sem jaz pripeljal z Mestnega vrha s kolesom ...

Kaj pa letala? Prvo letalo v hangarju je bilo UT- 2M, potem PO- 2, KB-6, čavka, roda, jastreb, vaja, žerjav ... Zdaj ima AK Pt~ razmeroma številen in dober park ...

Lep? Zelo lepo se mi je zdelo, ko je venem dnevu pet pilotov napravilo prelet do Celja za srebrno C znač ko. To se ne trlore ponoviti. Vznemirljivo je bilo, ko sva se s Stalcerjem enkrat vračala iz Vršca. Nisva bila najavljena kontroli letenja, a ne po najini krivdi, zato naju je vojaški dežurni letalski par prisilil, da sva pristala v Zagrebu. Izkazalo se je, da sta vojaški letali letela Štalcerjeva nekdanja učenca ... Midva sva bila s PO-2. Enkrat drugi č sva vlekla grunau baby iz Vršca za Celje. Povsod lepo, sončno vreme, v Celju pa megla. Morala sva se obrniti proti Ptuju. Ko sva pristala doma, se je izkazalo, da ga je še č i sto malo. To je bilo dejansko tvegano. Pa zimski leti, ko smo dali PO-2 na smučke in je vlekel čav ko ...

Zdi se da ste optimist. Predvsem lepih stvari se spomnite ... Dosti je lepega. Včasih je bilo tudi več družabnega življenja v AK Ptuj. Imeli smo letalski ples, razne prireditve. Neprijetno? Ja prvič ko se je ponesrečila Obranova Milena s čav ko . Laširal sem tik pred njo, z 29 vzleti. Z učitelj em smo leteli na rodi, nato pa si šel sam s čavko. To je bila velika razlika, predvsem zaradi Trirn erja, ki ga čavka ni imela. Vse nesreče so težko breme. Dosti razmišljam, kaj bi lahko vsi skupaj naredili bolje, da do nesreč ne bi prihajalo ... Lepo paje, če sosednji klubi med seboj sodelujejo. Ko veš, da boš pomagal, če boš lahko, in tudi drugi pomagajo.

Kaj bi rekli, svetovali nasledniku? Ja, pomembno za upravnikaje, kakše n odnos ima do članov. Člane moraš navaditi delati. To je upravnikovo delo. Seveda morajo najmlaj ši največ delati in pomagati starejšim.

Koliko ur se je naletelo v AK Ptuj v vašem času?

Če zračunava ...

letih.

približno 30.000 ur v dvajsetih .

V tem času je izšlo iz AK Ptuj kar nekaj poklicnih pilotov? Ja, kakšnih deset.

Najboljši prinašajo pokale v klub. Z leve Drag~ Krepfl, Vinko Pišek, Milan Kralj, Ivan Cuček in Janez Petrovič.

za dober dan in mirno

noč

Na osnovi dolgoletnih izkušenj Leka, enega najuglednejših farmacevtskih proizvajalcev pri nas, in stoletnih spoznanj o uporabi zdravilnih rastlin so Lekovi strokovnjaki izdelali paleto proizvodov pod skupnim imenom LEKOVA DOMAČA LEKARNA. Vsi izdelki iz LEKOVE DOMAČE LEKARNE so preizkušeni in zagotovo učinkujejo. Vsebujejo izključno naravne učinkovine, ki nimajo nezaželenih učinkov niti pri dolgotrajnejšemu uživanju. Izdelke iz LEKOVE DOMAČE LEKARNE lahko kupite v vseh lekarnah brez recepta.

.-~~

';' :: "

.. : ..... . . . ...

. .. .

FRANCE PRIMOŽIČ

Za nepoznava!ce: kaj je para-ski? Padalstvo je razmeroma mlada športna panoga, katere začetki segajo v prva leta po 2. svetovni vojni. Mednarodna letalska federacija (F Al) je v letu 1950 na predlog Letalske 'zveze Jugoslavije sklenila, da se uvedejo svetovna prvenstva v padalstvu in prvo je bilo nato leta 1951 v Lescah. Z razvojem padalskega športa in njegove opreme-padal se je sčasoma razvilo več disciplin padalskega športa. Tako danes poleg disciplin, v katerih se je tekmovalo na 1. svetovnem prvenstvu (skoki na cilj in likovni skoki) in se sedaj imenujejo "klasične« discipline, poznamo in so tudi že vpeljana in uveljavljena svetovna prvenstva za: - skupinske likovne skoke in - skupinske likovne skoke s kupolami. Nacionalni aeroklubi alpskih držav, med njimi je bila tudi Jugoslavija, so leta 1973 v Flimsu v Švici ustanovili SVETOVNI POKAL PARASKI, ki se je razvil iz paraski tekmovanj, ki so jih pred tem organizirale nekatere alpske države, zlasti Svica in ZR Nemčija. Potem ko je bilo uspešno izvedenih od 1973 do 1985. leta enajst tekmovanj za PARASKI SVETOVNI POKAL in vsako leto veliko tekmovanj za EVROPSKI POKAL, so se v Mednarodni letalski federaciji dogovorili in odločili, da se namesto svetovnega pokala uvede svetovno prvenstsvo v PARASKIJU kot četrta zvrst padalskega športa s samostojnim svetovnim prvenstvom. Prvo svetovno prvenstvo v paraskiju bo letos v organizaciji Letalske zveze Jugoslavije in Letalske zveze Bosne in Hercegovine v Sarajevu od 7. do 15. marca 1987. Ker je v javnosti zelo malo znano, kakšna so sploh PARASKI tekmovanja, v nadaljevanju nekaj tudi o tem. Paraski tekmovanje je kombinacija dveh tekmovanj: - tekmovanja v veleslalomu po pravilih FIS in - tekmovanja v skokih na cilj, ki mora biti postavljen na strmino z najmanj 20-stopinjskim nagibom. Ekipo oziroma reprezentanco za to tekmovanje tvorijo štirje tekmovalci. Ker ni posebej tekmovanj za dekleta in posebej za moške, so ekipe lahko tudi mešane. Vsak tekmovalec vozi dva veleslalomska teka in vsak tekmovalec opravi šest skokov na cilj. Doseženi resultati v veleslalomu so osnova za ugotovitev plasmaja v tej dis-

ciplini, doseženi rezultati skokov na cilj pa osnova za plasma v skokih na cilj. Vsota doseženih mest v razvrstitveni listi tekmovanja v veleslalomu in tekmovanja v skokih na cilj istega tekmovalca so nega tivne točke za izračun razvrstitvene liste v kombinaciji-posamezno in vsota mest vseh tekmovalcev iste ekipe v tekmovanju v veleslalomu in v tekmovanju v skokih na cilj pa so negativne točke za izračun razvrstitvene liste v kombinaciji-ekipno. Tekmovalec in ekipa, ki na ta način zbereta najmanjše število točk, sta zmagovalca v kombinaciji posamezno oziroma ekipno (republiški, državni, svetovni prvak) v PARASKIJU posamezno oziroma ekipno. V Jugoslaviji so to športno panogo v preteklosti najbolj razvijali in negovali v Alpskem letalskem centru Lesce. Prvo paraski tekmovanje, katerega so se udeležili padalci ALC Lesce, je bilo leta 1968 v Bad Wiesseju v ZR Nemčiji, kjer so bili kot začetniki v tej vrsti tekmovanj med zadnjimi. Vendar pa je bil zabeležen zelo viden napredek in rezultat 5 let kasneje na 1. svetovnem pokalu v PARASKIJU v Flimsu v Švici, ko je Janez Solar osvojil srebrno medaljo v veleslalomu in bronasto v kombinaciji. Tudi na naslednjih tekmovanjih za svetovni pokal so padalci ALC Lesce zabeležili nekaj vidnejših rezultatov, tako je: -leta 1976 v Courchuevelu v Franciji Štefan Pesjak osvojil zlato medaljo v skokih na cilj; -leta 1977 v Savogninu v Švici Pavel Ješe bronasto medaljo v veleslalomu in ekipa srebrno medaljo v kombinaciji; - omembe vreden je tudi plasma, ki ga je ekipa ALC osvojila v veleslalomu, ko je v letih 1974, 1975, 1976 in 1977 zaporedoma osvajala srebrno medaljo. S prirejanjem državnih prvenstev v paraskiju smo v Jugoslaviji pričeli leta 1976, ko je bilo v Tetovu 1. državno paraski prvenstvo. Doslej je bilo šest državnih prvenstev, na katerih so v kombinaciji-posamezno vedno bili državni prvaki tekmovalci iz ALC Lesce. V kombinaciji-ekipno pa je od dosedanjh šestih prvenstev

naslov državnih prvakov pripadel petkrat ekipi ALC Lesce. Tudi na slovenskih prvenstvih, ki so bila doslej štiri, so bili zmagovalci le tekmovalci in ekipe ALC Lesce. Iz teh razlogov in ker je letos tudi prvo svetovno prvenstvo, smo se odločili, da prevzamemo organizacijo 7. državnega prvenstva, ki bo za slovenske tekmovalce hkrati štelo tudi za 5. republiško prvenstvo. Tekmovanje bo skoraj v celoti financirano iz sredstev vplačane tekmovalne takse nastopajočih, le za manjši del stroškov upamo na pokrivanje z namensko dotacijo TKS Radovljica, katera pa seveda še ni odobrena. Za prvenstvo se je prijavilo rekordno število

Značke

tekmovalcev, skupaj 51, iz naslednjih aeroklubov: Banja Luka, Bihač, Kraljevo, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Skopje, Valjevo, Zagreb in ALC Lesce. Na prvenstvu bo tudi izbrana državna reprezentanca za nastop na svetovnem prvenstvu v Sarajevu. Pred prvenstvom so v Lescah od 3. do 11. 02. 1987 skupne priprave enajstih kandidatov za sestavo reprezentance, med katerimi sta po eden iz skopskega in zagrebškega aerokluba, trije iz Aerokluba Sarajevo in šest iz ALC Lesce. Potrebna denarna sredstva za skupne priprave je zagotovilo Predsestvo Letalske zveze Jugoslavije, helikopter s potrebnim gorivom pa poveljstvo vojnega letalstva.

Zveze letalskih organizacij Jugoslavije

Na osnovi odločbe Predsedstva konference Letalske zveze Jugoslavije št. 01-1070/31 z dne 25. II. 1986. leta je strokovna služba LZJ naroč ila značke LZJ, in sicer:

Svečana značka

LZJ,

pozlačena

cena 400. din

Značka

LZJ z barvno zvezdo 3. Značka motornega pilota LZJ 4. Svečana značka F Al, pozlačena v petih barvah

cena 300 din cena 250 din cena 700 din

Značk

pod številko 1 in 4 je naroče nih po 500, značk pod 2 in 3 pa po 300. Glede na to, da so sredstva za te značke pri LZJ zamrznjena, vas prosimo, da s svojimi vplačili prispevate, da bomo lahko omenjena finančna sredstva aktivirali. V pričakovanju vašega naročila vas tovariško pozdravljamo!

naročili

SEKRETAR PREDSEDSTVA KLZJ

polk. Valter

prodam. - kupim. Prodam večjo količino steklene tkanine 30g/m z po ceni 3.000 din za 1 mZ. Pošljem tudi po povzetju, vendar ne manj kot 1 mZ. Naročila na naslov: Bogo Štempihar Krpanova 5 61370 LOGATEC tel.: (061) 741-435

Kučera,

dipl. ing.

Na razpolago je: 80 timerjev FIA, cena 9.967.-din 30 timerjev FIB, cena 1O.680.-din motorji, uvoženi iz SZ: 1,5 ccm AAC 74,15 $ 2,5 ccm AAC 81,52 $ 10 ccm 140,05 $ Dolarske cene bodo preračunane v dinarje po tečaju za devize na dan dobave. Naročila za navedene predmete sprejema zgoraj Vazduhoplovni savez Jugoslavije, Modelarska komisija, Beograd, Uzun Mirkova 4/1.

odmevi

MATIJA HUDOVERNIK

Jubilejni skok Dušana Intiharja Padalstvo je pri nas predvsem atraktivna. športna zvrst, saj družba zanj nima pravega posluha. O tem, kako so se pogoji za ta vrhunski šport po srebrni medalji gorenjskih padalcev v Vichyju v Franciji celo poslabšali, ne bi govorili, saj bi se to utegnilo zgoditi tudi po lanskem zlatem odličju Bogdana Juga v Ankari ali celo po treh medaljah s svetovnega prvenstva v Sarajevu. Prav zato smo toliko bolj veseli jubilejnih skokov naših padalcev in večja je številka pred tremi ničlami, večje je naše veselje. Ozkemu krogu (zares škoda, da je ozek) padalcev z največjim številom skokom oziroma z največjo številko pred tremi ničlami, se je za lanski dan

lom vložijo padalci v treninge in udeležbo na tekmovanjih (za Ankaro ga je več kot polovico

Z leve proti desni: Darko Svetina, Branko Hrast, Dušan Intihar, Roman Pogačar, Branko Mirt (petorica v jubilejni zvezdi) in trener Drago Bunčič zbral ALe), dobro naložen denar. Žal pri rias zakoni trga pri športnih rezultatih ne zdržijo - uspehi so pogosto obratno sorazmerni z vloženim

Dušan Intihar takoj po jubilejnem skoku republike pridružil odličen padalec Alpskega letalskega centra iz Lesc, sicer Jeseničan, Dušan Intihar. Kot se za tako priložnost spodobi, je jubilejni skok opravil z višine tri tisoč metrov; s sotovariši pa so v zraku izoblikovali lepo peterokrako zvezdo. V njej je bil tudi Branko Hrast, ki ima v Sloveniji največ skokov, letos pa bo praznoval že 20-letnico aktivnega skakanja. Zares torej lahko upamo, da bodo našim padalcem, vsaj glede na uspehe v minulih letih, zasijali lepši časi in da bodo naši velmožje opazili, kako je mogoče biti uspešen tudi s skromnimi denarji, oziroma da je denar, ki ga z lastnim de-

Le kam bo sedel padalec denarjem. Sicer pa, celo beograjski, sicer državni klubi, imajo močne mecene iz naše republike.

Izšla je knjiga Bojevniki neba Pri založbi Mladinska knjiga iz Ljubljane je končno le izšla prva knjiga izmed šestih predvidenih, ki sestavljajo zt,irko z naslovom »I1ustrirana zgodovina letalstva«. Založba Mladinska knjiga je do sedaj s svojimi knjigami oziroma zbirkami že nekajkrat posegla po področju, ki je bilo še do nekaj let nazaj v slovenski knjižni zakladnici skoraj povsem, da ne rečem popolnoma neobdelano, to je letalstvu. Zbirka Ilustrirana zgodovina letalstva je torej logično nadaljevanje začetega dela s tega področja. Sama zbirka predvideva šest knjig, ki naj bi obdelale letalstvo tako po zgodovinski in tehniški plati, kot tudi po posameznih področjih letalstva. Zasnova zbirke je nastala po zbirki štiriindvajsetih knjig z isto tematiko, ki jihje Mladinska knjiga tiskala za neko nizozemsko založbo. Vendar pa je urednikom Mladinske knjige uspelo z izrednim občutkom za polnost vsebine izločiti vse nepotrebno besedičenje in narediti skrajšano izdajo, ki pa po svoji vsebini ne izpusti nobenih pomembnih podatkov. Poleg tega, da pač morajo knjige te vrste bolj ali manj naštevati zgodovinska dejstva (kraji in datumi dogajanj, vrste letal, opravljene letalske operacije, zmage oziroma porazi posameznih letalstev), je založbi uspelo vse to zelo tekoče povezati z zelo lepo berljivim besedilom. Posebej je treba poudariti, da je tenkočutno izbranoslikovno gradivo, tako da v knjigi ni opaziti prevelike natlačenosti z njim. Poleg fotografij je v knjigi tudi precej skic letal, ki so solidno narisane in to v barvni tehniki. Se posebej je treba dati priznanje tiskarjem založbe za njihov trud, saj so predvsem iz fotografskega gradiva starejšega datuma, pa naj bodo to črno-be le ali barvne fotografije, naredili solidne slike. Prva knjiga z naslovom »Bojevniki neba« zajema čas od prve uporabe letal v vojne namene v daljnem letu 1911, to se pravi v obdobju, ko so se letala šele začela pojavljati na nebu, do vključno druge svetovne vojne. Knjiga opisuje velike letalce tega obdobja, ki so izvajali resnič no junaška dejanja predvsem na samem začet ku uporabe letal za vojne namene. Junaška zato, ker je bilo takrat vse v zvezi z letenjem še bolj ali manj neznano, da o tehnološkem pogledu izdelave letal sploh ne govorimo. Slikovito pripoveduje o kar viteškem obnašanju med nasprotniki na samem začetku bojevanja v zraku. Knjiga govori o vseh težavah šele razvijajoče se tehnike letalskih bojev, o nasprotovanju uporabe letal v vojne namene med samimi vojaki in podobnem. Knjiga začenja svojo pripoved v času vojnih operacij med italijansko-turškim spopadom v Libiji. Nadaljuje z opisi zračnih bojev pred

Skadrom in se dotakne obdobja vojn na Balkanu. Zelo velik del knjige opisuje letalce in njihove bitke v prvi svetovni vojni. V tem delu so posamezno opisani vsi veliki letalci takratnega ča sa vseh vojskujočih se strani. V nadaljnjih poglavjih lahko preberemo zanimivo poglavje o zračnih bojih med špansko državljansko vojno. Temu poglavju sledijo opisi letalcev ter njihovih zmag in porazov z začetka druge svetovne vojne - boji za Francijo, velika zračna bitka za Anglijo. Knjiga nadaljuje z dogodki med drugo svetovno vojno. V tem delu žal niso opisani dogodki, ki so se odvijali na Tihem oceanu, saj vemo, da so tudi tam potekale velike letalske operacije, ki so imele svoje zmagovalce in poražence. Knjigaje zelo lep izdelek, ki bo pri bralcih našel velik odmev. Pri naslednjih knjigah pa bi bilo priporočljivo, da bi na koncu vsake knjige dodali tudi kakšno preglednico vseh podatkov (datumi, piloti, njihove zmage, podatki o letalih in podobno), ki bi združila celotno gradivo v neko zgoščeno celoto. To je nujno potrebno zato, ker je količina raznih podatkov tako velika, da si jih tudi zelo pozoren bralec ne bo mogel zapomniti niti po večkratnem branju knjige.

D.D.

dan primorskih letalcev Smučarski

Letalska sezona se bo kmalu začela in spet bomo polni moči tekali po travniku. Preko zime smo se spočili, vendar pa se nismo hoteli poleniti. To smo primorski letalci dokazali prav na pustno soboto, ko smo priredili že drugi veleslalom letalcev. V sobotnem jutru smo se člani Aerokluba Edvard Rusjan iz Nove Gorice in Aerokluba Josip Križaj iz Ajdovščine zbrali na letališču v Ajdovščini. Namazane in nabrušene smuči smo zme ta-

li v klubski kombi. Potem smo se vanj »zbasali« še mi in veselo odbrzeli proti Predmeji. Na smučišč uje naš prijatelj Zubalič postavil progo in že smo en za drugim zdrveli v cilj. Kmalu zatem smo speljali še drugo vožnjo in si privoščili zasluženi počitek. Sodniško delo smo prepustili kolegom iz smučarskega kluba VIPA, ki so nam bili v veliko pomoč. Na cilju smo vsi tekmovalci napravili še fotografijo za »v zgodovino«. V daljavi smo zaslišali glas letalskega motorja in prav kmalu zagledali našega WARRIORJA, s katerim nas je prišel pozdravit naš upravnik Stokelj . Tedaj smo začutili, da je bil to res pravi letalski veleslalom. Tako smo zaključili naš dan na snegu in se počasi odpeljali v dolino, da smo podelili medalje najboljšim in spodobno proslavili ta dan. Vsi letalci smo veseli, da smo izvedli takšno sreča nje v zimski sezoni, ko se veliko manj videvarno kot poleti. Misel o podobnih srečanjih se je porodila že pred leti, vendar ni prišlo do realizacije. Lansko leto pa se nas je vendarle zbrala peščica in tako smo organizirali I. veleslalom letalcev v Črnem vrhu nad Idrijo. Moram reči, daje bilo prav zabavno. Letošnjega veleslaloma se je udeležilo že večje število tekmovalcev in v prihodnje si želimo, da bi se nam pridružili tudi člani sosednjih klubov. Tudi tako bomo prispevali k boljšim odnosom in sodelovanju med klubi. Sonja Nikolic AK Josip Križaj

--.=;J;. ~ v predhodni številki revije smo objavili vest o novih letalih, ki prihajajo iz Sovjetske zveze. Sedaj lahko že objavimo nekaj več tehniških podatkov, kakor tudi silhuete posameznega letala. Na zgornji sliki je predstavljeno letalo 11-96-300, ki bo imelo štiri motorje s 16.000 kilopondi potiska. Maksimalna teža tovora, ki naj bi ga prevažala, bo 40 ton. Maksimalni dolet s 15 tonami tovora naj bi bil 11.000 kilometrov. Turbopropelersko letalo 11-114 za kratke proge po svoji zasnovi precej spominja na britanski ATP. Z maksimalno količino goriva bo imelo dol et 4800 kilometrov. Maksimalna teža tovora, ki ga bo lahko prepeljalo, bo 6000 kilogramov. Zadnji (spodnja slika) izmed predstavnikov novih potniških letal iz Sovjetske zveze je Tu-204. To letalo bo lahko prepeljalo maksimalno 21 ton tovora in imelo maksimalni dolet 4000 kilometrov.

Ajdovščina

Društvo za modelarstvo in aeronavtiko »Modra ptica« Domžale prireja 24. maja !987 ob lO.uri Mednarodni modelarski miting daljinsko vodenih modelov RC-! in RC-3. Vabimo vse klube iz Slovenije. da se mitinga ud e ležijo. Po kon čanem mitingu bo družabno srečanje.

·fltii·· ..

ZMAJAR SKI HUMOR Ali že veste . .. da neki zaslužkarski kamniški rokodelec namera· va začeti s serijsko proizvodnjo šolsko- trenažnih ~lI1ajev. Istočasno se ukvarja s kamnoseštvom I/agrobnih spomenikov. Podobna kombinacija bi hita, če bi-na primer lugoplastika venem tozdu i~delovala preluknjane ola-gume, v drugem pa utroške dudke. S puhom porasle KAVKE iz Kamnika!

cx)

~- '\.4 '"

. ,

Mnogo besed je bilo že napisanih kako so potekali boji ob vdoru fašističnih zavojevalcev v našo domovino - To je še eden izmed zapisov, kako so se morali v času naše velike preizkušnje ob minimalnih pogojih vojskovanja izkazati naši p iloti

..........

= ~

= II·

:5.

::o

trl

=~~<

.....

<~el

Sreda - 9. april ... Tega dne smo spet leteli na opazovanje pristanišča v Brindisiju. Nalogo je opravil pilot Ivan Koroša. Med letom je opazil štiri sovražne konvoje v spremstvu osmih rušilcev . Kljub izredno veliki nevarnosti se je v strmoglavem letu spustil na enega izmed njih ter odvrgel obe bombi - zadetkov ni bilo. Ob 17.00 je poletel dornier naše eskadrilje na snemanje luke Drač zaradi vesti, da je polna italijanskega ladjevja ... Čez dobro uro so to vest fotografije potrdile: luka, polna sovražnikovega okupacijskega ladjevja »Messina«, s tremi večjimi plovnimi objekti pred vstopom v pristanišče!

Sledil je takojšen posvet poveljstva in že smo dobili povelje: nočno bombardiranje luke Drač s tremi DO-22H 20. eskadrilje! Piloti: Koroša, Meden, Obradovič .

19.30 Bombe so pripete - mrak pa se že plazi v globoke kotorske zalive. Zvok treh hispanovih mo.torjevostro odmeva o.d obalnega skalo.vja ... Pred menoj zdrsi Koroška s svojim letalom . .. Cez nekaf minut mu sledim, Obrado.vič pa za menoj. Draču naj bi se približali s pet minutnimi presledki. [zvijem se iz glo.bo.kega zaliva in še vedno nabiram višino., da se čim prej skrijem v spodnjo. plast oblakov. Vidljivost je izredno majhna po tem mraku. Tudi vreme je še naprej kislo. in vlažno . . . Vsak hip pričakujem tudi dež. Koroše ne vidim pred seboj. vendar se otepa z istimi neprijetnostmi. Ves napet sem in znojim se ... Slutim, da zna to pot biti hudimano vroče, vsaj glede opisa sovražnega ladjevja. Tokrat voham o.genj! Se bolj nesrečnega se počutim ob misli na sovražne lo.vce, ki jih je mo.rda prebudilo izvidniško letalo, ki je pred dvema urama fotografiralo naš cilj, in sedaj nekje v skritem kotičku neba pričakujejo. svoj plen ... Tako. nebo.gljenega in ranljivega se počutim v svojem dornierju ... Oblačno.st se malo razlije, vendar se mrak neusmiljeno gosti, tako. da le še s težavo sledim sicer do.bro poznani o.bali. Tisoč metro.v levo. pod sebo.j bo.lj slutim ko.t vidim Drimski zaliv, ki ga v dveh 10.kih o.bro.bja nizka, že sko.raj v no.č zavita o.bala ... Zdaj preletim južni del ko.nice po.lo.to.ka, ki objema zaliv in že spreminjam smer to.čno. na jug. Se devet minut leta v kurzu 180 in znajti se moram to.čno. nad so.vražniko.m ... Letim mirno. in še vedno. tik po.d o.blaki, do. katerih me Io.či komaj sto. metro.v. Vidljivo.st je iz minute v minuto manjša. Ce bi bilo. čisto. in jasno, bi zdaj verjetno. že videl pričako.vano. svetlikanje, ki naj bi JO' po.vzro.čala artilerijska

obramba ob napadu prvega bombnika. Mrzli č no držim kompas kot prilepljen in uspe se mi dvigniti še za kakšnih sto. metro.v ... Zdaj , zdaj moram zagledati Drač! Mine še minuta negotovosti - napenjam o.či, kajti tisto do.li mo.ra biti draški zaliv. Da, tu je! Ves črn je v poltemi s še bo.lj črnimi nepremič nimi ladijskimi trupi v grozeči glo.bini daleč spodaj. Istočasno že zagledam prvo. mežikanje pro.tiletalskih topov, ki pričenjajo svoj uničujo.či po.zdrav - prve granate eksplodirajo. v o.blakih nad menoj z bledimi bliski ... Letim naravno.st ... Se ne kaj sekund, da si izberem cilj pod levim krilom ... Tu je! Dolg, črn masiv nedaleč od po.mola je obdan z številnimi manjšimi ladjami, ki mi nudijo imenitno tarčo ... Rahlo se vzpnem ter z vso. silo potisnem krmilo v levo, da se mi letalo. v trenutku zavrti preko levega krila naravnost \' nos. Pričenjam svoj strmoglavi napad. Osemsto razpenjenih konj motorja mi tuli pred nosom, protiletalska pa se razbesni, da se miježijo lasje. Zdaj se že vse pristanišče svetlika v neprestanih

Letalo tiger-moth angleške izdelave, ki ga je jugoslovanska mornarica uporabljala za šolanje novih pilotov.

salvah, istočasno pa začne pobliskavati proti meni tudi ladijska obramba ... Letalo postavim čisto na nos, kajti z blažjim kotom pikiranja si ' ne upam drezati v to ognjišče tisočerih gejzirjev flaka! Spuščam se že s 400 kilometri, ko me nevarno blizu strese oslepljujoča eksplozija .. . Cilj lovim v vizir, hitrost pa mi skokoma narašča. Z vseh ladij nažigajo dvojčki in četverčki, ki mi nevarno pobliskavajo pred očmi . .. Granate pokajo že na vseh straneh okoli mene, kar me s trdimi kratkimi sunki grdo pretresa . . . Zdaj drvim s 500 kilometri na uro .. . 550 ... 580 . . . Točno v oči se mi bližajo štiri rumene proge izstrelkov, ki se v zadnjem hipu usločijo pod menoj ... Mimo krila poblisne dolg rafal, drugi pa se preko kabine zarije v oblake. Zdaj je osma sekunda napada, hitrost paje že blizu 600, kar že zdavnaj presega kritično ... Obramba se je razdivjala do skrajnosti ... Desno spodaj se zasvetijo položajne luči - bolniška ladja z oznakami rdečega križa ... Jaz pa drvim proti sivi gmoti, s katere na obeh koncih švigajo proti meni ognjeni curki ... V del č ku sekunde pomislim, da sem jo že skupil - zamižim - in izstrelek je mimo .. . Z vseh pomo lov in ladij se bliska kot na sodni dan! Kakšen f1ak!

600 metrov sem visoko - višinomer pa se mi še kar odvija! Sem tik nad ciljem in že moram izravnati, da se ne zaletim. Sredo bežna sila me zabije v sedež in za trenutek, dva se mi stemni pred očmi ... Izvidnik je že odpel bombi. Hitrost je za moje letalo predivja, pa vendar, obešen na propeler, kar hlastam proti oblakom, od katerih me loči še nekaj sto metrov ... Spodaj se dvakrat močno zabliska, toda učinka bombardiranja ne vidim ... Z vseh strani me okvirjajo ostri svetleči rafali, ki se nevarno križajo pred menoj ... Da bi le že bil v oblakih! Slednjič me le zajeamevlažen mrak in skrije pred točo izstrelkov. Zdaj šele pošteno zajamem sapo. »Tavžent hudičev, kakšen pekel!« izdahnem v olajšanju. Prvi hip niti ne dojamem vsega, le motor pred menoj neusmiljeno rjove še vedno pod polnim plinom, kar mi da vedeti, da sem cel in zdrav! Letalo počasi umirim in usmerim na najkrajšo pot proti domu ... Poglobim se v slepo letenje - še vedno sem v oblakih - okoli je že trda tema! V Boko se spuščam čisto po posluhu in ne vem, kako mi v taki temi sploh uspe pristati in to med številnimi bojami, za katere so navad-

Slovenska posadka ob najmodernejšem vodnem letalu tipa DO-22H, ki je letalo v zadnji vojni; letala so v začetku vojne piloti odpeljali v Egipt, kjer so se vključila v zavezniške pilotske enote.

Sidrišče

močnim

hidroplanov v Divuljah pri Splitu l. 1936. Letalo na sliki je dornier DO-D z dokaj motorjem 450 KS, kot lahko torpedno letalo, vendar nikoli ni služilo svojemu

namenu. no privezovali vojaške ladje ... 21.00, letalski dan se počasi izteka. Slutim, da se bo nocoj še vlilo ... Orahovac ... V sobi za letalsko osebje smo bili trije piloti. Koroša kar ni mogel verjeti, da naju vidi živa. Kar majal in majal je z glavo: »Kdo bi si mislil, da se bosta tudi vidva izvlekla iz tistega pekla!« se je čudil in naju meril z utrujenimi očmi. Ker je prvi napadel,je tudi prvi okusil vso obrambno moč draške luke. On se je sicer izvlekel, prepričan paje bil, da bo naju pokopala. Ali so Italijani od strahu pred napadom toliko bolj nažigali, ali pa je bila tam skoncentrirana kar vsa italijanska obramba - vem le to, da se imam zahvaliti svojemu dobremu DO / H-311 , ki je tedaj izdržal veliko več, kot sem pa pričakoval! Učinki bombardiranja so bili očitni. Veliko kasneje smo izvedeli, da je bilo potopljenih nekaj ladij - in to edinih, ki so jih potopili jugoslovanski letalci. Naslednji dan nadaljujemo z izvidniškimi poleti. Vojna mornarica zahteva stalno sliko položaja na tem delu Jadrana. Spet je na vrsti Brindisi in kasneje Otranto. Popoldne drug izvidnik

leti nad Bari. Med potjo opazi italijanski tanker in ga bombardira, vendar brez uspeha ... Z razvitimi filmi je poveljstvo zadovoljno. 11. april . .. Spet kisel in vlažen dan , neprimeren za letenje. Raztrgani stratusi se vle č ejo preko hribovja skoraj do gladine morja . . . Letala prevlečemo v bližnjo enoto na dodelavo moč nejše protiartilerijske obrambe - predvideni so močnejši mitraljezi za obrambo letala. Dvanajstega aprila je vreme še slabše. V nedeljo, 13. aprila, navsezgodaj premaknemo letala na varno in jih zamaskiramo. Potem se vreme za malenkost izboljša in že nas Italijani bombardirajo. Tarča sta rušilca »Beograd« in »Ljubljana« na sidrišču v Boki Kotorski. Lovci se podijo v nizkih letih in tolčejo po vojaških objektih v pristanišču. Tokrat je naša obramba pripravljena in se krepko upira. Ko se val napadov poleže, dobimo okrepitev treh DO-22 iz 25. hidroeskadrilje.

14. april ... Po povelju tretjega hidroplanskega poveljstva moramo ugotoviti, od kod prihajajo itali-

janski lovci. Ali je to Dra č ali pa italijanska obala? Sredi dneva se delno razjasni tako, da poletijo trije DO na tri različna področja. tez pol ure poročnik Petrovič že poroča, da je na 5000 metrih nad Budvo opazil pet letal fiat G-50 in jih sprem ljal pet minut proti italijanski obali v smeri jugozahoda. Na srečo ni prišlo do borbe! Ob petih popoldne poleti še eno letalo slikat rezu lta t našega napada na Drač .. .

Potniško letalo s hitrostjo 25 machov

IS. april . .. Delamo na vzdrževanju letal ... V zraku č uti mo neki razkol - nič več pravih povelij! Govori se o kapitulaciji ... Se istega dne jugoslovanska vlada razglasi kapitulacijo.

Sidrišče Kombor v Boki Kotorski l. 1935 med nekim slavjem mornarice - 3. hidroplanska komanda.

Toda za letalce 20. hidroeskadrilje vojne še ni bilo konec. Kljub ukazu poveljstva, da se razorožijo in predajo okupatorju vsi nepoškodovani vojaški objekti in material, nočejo sprejeti tega povelja. Ustanovijo posebno enoto prostovo ljcev ter se od l očijo nadaljevati boj proti faš izmu, pa čeprav na drugem kontinentu. Naslednjega dne zjutraj ob 5.00 odleti iz opori šč a Orahovac šest letal DO-22H pod poveljstvom poročnika bojne ladje Petroviča proti jugovzhodu "':' smer otok KRF. Kasneje poleti ta še dve letali . V prvem je pilot, poročnik bojne ladje Avgust Grošelj, ki je kasneje lete l kot poveljnik bomb ne eskadrilje v Sredozemlju pri RAF, drugi paje poročnik fregate Mileta Protič, kasnejši komandir naše prve partizanske eskadrilje spitfirejev na Visu . Za njima poleti še e no letalo . . . V zaščiti noči odpluje iz Boke skupina ladij pod poveljstvom kapitana bojne ladje Kerna v kursu 180 s topinj - smer Aleksandrija.

KONEC 32

Po grenkih mesecih razočaranja, dvomov, nezaupanja, očitkov in tudi pranja umazanega perila, ki so sledili Challengerjevi katastrofi pred več kot letom dni, so si Američani, kot kaže, opomogli. Postopoma, predvsem pa oprezno bodo nadaljevali prekinjeno serijo vzletov vesoljskega čolnička Shuttie, za nas, ki smo v vsakem primeru zgolj radovedneži, pa so bolj kot obstoječi program zanimivi načrti za prihodnost. Cilj vse dejavnosti, kijo usklajuj e NASA,je sedaj aero-vesoljsko plovilo (aero-space plane), ki naj bi ob prelomu tisočletja zagotovil ZDA nesporno prednost v aero in vesoljski tehniki. Demonstrator in preizkuševališče tega obsežnega programa bo letalo z oznako X-3~. Gre za letalo, ki bi bilo zmožno vzleteti in pristajati v vodoravnem položaju kot običajno letalo, pospešiti na 25-kratno hitrost zvoka in doseči nizko zemljino orbito ali križariti na višinah med 35 in 70 km, oziroma iz Amerike doseči Tokio v dveh urah. Prednosti v civilnem transportu pričakujejo porast števi la potnikov in zahteve po hitrejšem transportu še posebej na linijah do dežel na obalah Pacifika, kamor naj bi se po napovedih selilo težišče svetovnega gospodarstva. Vojaško nudi takšno letalo Združenim državam globalno prisotnost na vsej obli saj je z njim moč iz kontinentalnega dela ZDA v uri ali dveh prileteti skoraj kamorkoli. S stališča približevanj a vesolja gre za staro željo po absolutni ponovn i uporabnosti plovila, ki služi za dostop do zemljine orbite, Space Shuttle je namreč le' deln o ponovno uporabno.

športi

Revidiran športni koledar za modelarstvo za leto 1 9 8 5 Letalsko modelarstvo SP SP EP EP FAI FAI FAI DP DP DP DP DP zr zr zr zr zr zr zr zr zr zr zr zr zr RP RP RP RP RP RP MK MK MK MK MK MK MK MK MK

F3B FIABC F2 ABCD FID FIABC FIABC FI ABC F3B F2 AB CD FIABC F 3 A, F4 C FI D, D 1 F2 ABCD F3B FI D, D 1 F2ABC F3B FIABC FIABC F3B FIABC F3B FIABC F 2 AC, B 2 F3B le t. in rak. mod. FIABC F3B FI A, Al B2 FID F2ABC FI ABC, Al F3B F 3 B I disc. Al F3B FI A, A 1 FI ABC, Al FI ABC, A! FI A, Al FI ABC, Al

Osnabriick - ZR Nemčija rhouars - Francija Nyk0f:ing-Oxelosund - Švedska Wroc aw - Poljska Memorial Izet Kurtalič - Livno Soko pokal - Mostar Pokal republike - Zagreb Novi Sad Novi Sad Zrenjanin Osije k

24. 7.-2.8. 10.-16. 8. 19.- 26. 7. 25 .-31. 8. 1. 8. 28.-30. 8. 10. ID. 13. 6. 20.6. 2.-5.7. 2.- 5. ID.

Pokal Doboja - Doboj Pokal rrešnjevke - Zagre b Ptujski pokal - Ptuj Kurentov pokal - Markovci Pokal Kombinata že lezarne Sisak - Sisak Pokal bratstva in enotnosti - Mostar Memorial Djordje Žigič - Beograd Pokal Crvenke - Crvenka Pokal Kombinata že lezarne Sisak - Sisak Pokal Ljubljana - Ljubljana Štajerski pokal - Celje Pokal osvoboditve B ečeja - Be čej Pokal osvoboditve Subotice - Subotica Zle t letalskega podmladka - Zadar člansko - Ljubljana č l ansko - Celje pionirsko - AjdovŠČina pionirsko - Vrhnika č lansko in mladinsko - ? č l a nsko - ? Me morial Stojana Kranjca - Novo mes to regijsko - Domžale Primorski pokal - Ajdovščina regijsko - Lesce Pokal dneva mla dosti - Slove nske Konjice Pohorski pokal - Slovenske Konjice Primorski pokal - Ajdovš č ina Pokal Notranjske - Vrhnika Dole njski pokal - Mirna

17.- 19.4. 25.4. 25.- 26. 4. 9.- 10. 5. 23. 5. 29.-31. 5. 6.6. 6.6. 5. 9. 12.- 13.9. 19.9. 3. ID. 3.-4. ID. 19.- 22.6. 9.5. 30.5. 13.6. 12.9. ? 21. 3. 12.4. 26. 4. 10.5. 30.5. 12.9. 26.9. 3.10. 17. 10.

Raketno modelarstvo SP DP RP MK MK MN

SlA, S3A, S4 B, S 5 C, Beograd S 6 A, S 7, S 8 E SlA, S3A, S B, SS C, S6 A, S 7, S 8 E Pokal Zemuna - Beograd S 3 A, S 4 B, S 6 B, S 6 A, S 7, S8E č lansko in mladinsko - Sevnica S 3 A, S 4 B, S 6 C, regijsko - Ljubljana S 3 A, S 4 B, S 6 C regijsko - Ljubljana SlA, S 3 A, S4B, SS C, S 6 A, S 7, S 8 E pozivno - pokal Ljubljane, Logatec 6 A, S 7, S 8 E Ljubljana

7.-13. 9. 4.- 5. 7. 13.-14.6. 18.4. 17. 10. 10.10. Il. ID.

zanimivosti

Po precej bučni ceremoniji 14. februarjua letos, ko so prvič javno prikazali letalo nove generacije za kratke in srednje proge Airbus 320, je letalo 22. februarja opravilo svoj krstni let. Let je trajal 3 ure in 23 minut. Prvo letalo nove generacije potniških letal je opremljeno z dvema motorjema CFM56-5Al, katerih vsak ima 10.660 kilopondov potisne moči. Motorje te znamke bodo leta 1988 zamenjali z motorji IAE V2500Al, s temi motorji bodo opremljena tudi letala, katera bo imela v svoji floti naša Adria Airways. Pripravljajo pa že povečano varianto -200, ki bo imela motorje spotiskom 11.340 kilopondov.

Norveški lovci prestregli 8u-21

Uspešen let Fokkerja 50 Prvi serijsko narejen Fokker 50, turbopropelersko letalo nizozemske tovarne Fokker, je opravil svoj prvi let 13. februarja. Letalo sodi v kategorijo letal za krajše razda lje. Letalo je po svoji zasnovi podobno sovjetskemu I\-1 14 in britanskemu ATP. Samo letalo je izvedenka nam znanega letala Fokker 27, ki ga je uporabljala tudi naša Pan Adria. Prvo letalo bodo uporabili za dokončanje preizkusov in pridobitev vseh potrebnih dovuljenj za proizvodnjo in uporabo na red-

Norveške oblasti so

sporoči l e,

da sta njihova lovca

F-16 sedmega januarja letos prestregla sovjetski lovec Su-27 I 10 kilometrov severno od finske meje. To je bi-

lo prvič, da so letala pakta NA TO prestregla lovec tega tipa. Predvsem je to zanimivo zato, ker Sovjetska zveza letala tega tipa še le uvaja v standardno oburožitev svojih letaskih sil.

"'h"~ij'h~=><6 NAROCILNICA

5001

00000

2340

DA, želim naročiti zbirko 0167202 ILUSTRIRANA ZGODOVINA LETALSTVA v šesti h knjigah Cena prve knjige BOJEVNIKI NEBA je 15.400 din za kupce ki bodo naročili vso zbirko. sicer pa je nakup prve knjige za 30 odstotkov dražji to je 16.000 din. Naročniki zbirke bodo za drugo knjigo PEKEL IZ NEBA plačali 15.400 din. Tisti . ki bodo kupili samo drugo knjigo. pa bodo odšteli 22.000 din . Zbirko bom plač a l( a): l i po povzetju. to je v enkratnem znesku ob prevzemu posamezne knjige LJ v treh zaporednih obrokih za posamezno knjigo Ta naročilnica zavezuje naročnika in Založbo. Morebitne spore rešuje pristOjno sodišče v LjubljanI. Datum: Ime in priimek ...... .

Ulica in hišna št .. . Pošta

Poštna

št.

st.

osebne

izkaznice

Zaposlen(a) . Podpis: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: MLADINSKA KNJIGA. TOZD ZALOZBA. Titova 3. 61000 LJUBLJANA, Prodaja po pošti. Pod istimi pogoji lahko naročite zbirko ILUSTRIRANA ZGODOVINA LETALSTVA tudi v vseh knjigarnah in pri založniških poverjenikih Mladinske knjige. HVALA ZA NAROCILO!

NAROOD.NlCA 1

~ 0RG!IN1ZACL1

ZA TEHNICNO ElJllURO SIDIIENJJE

ZOTKS - Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, p . p. 99, 61001 LJUBLJANA. nepreklicno naročam: pri

cena za

KNJIGE

it. izvod izv.

Cena za

izvod izv. A. ltaČUMJnIiIVO 1. Tehnika programiranja 2. Mikroprocesorji - delovanje

1.100 __

B.OsWo 1. za ekolo&ko svetlej!i jutri 2. Značiloosti plovbe in Izbor

5.000_

in uporaba

3. Basic - jezik i programiranje - v srbohrv. jeziku

4. Programslci jezik C 5. Knjiga orobotih

3.900 _ _ 3.000 _ _ 9.000 _ _

sictmč

3. zgradimo majhno hidroelektrarno - 1. in 2. del 4. Zgradimo majhno hidroelektrarno - 3. del 5. Zgradimo majhno hidroelelctrar-

naročite

1.200 _ _ 1.100 __

no - 6. del (gradb. izvedba)

4.000 _ _ 2.500 _ _ 1.200 _ _ 1.500 _ _

in 'male mojstre

nas lahICO

1.200 _ _

6. Zgradimo majhno hidroelektrarno - 4. del (električna oprema) 7. Navtil<a 8. Športni potapljač 9. Pravo orodje za velilce 10. Video pri nas doma pri

1.500 _ _

1.500 _ _ 2.400 _ _

tudi

učbenike, ki smo jih izdali v sodelovanju z Dru§tvom matematikov, fiziIcov in astronomov (DMFA) in sicer: 1. Rajko Jamnik Matematilca - broo. 4.000 _ _ Rajko Jamnik Matematilca 8. Jože Grasselli: Linearna algebra, 4.500 _ _ Alojzij Vadnal: Linearno platno 2. Janez Strnad, FiZiJCa, 2. del programiranje 2.750_ (elelctriJca. optilca) 9. Rajko Jamnik Trigonometrijslce 3. Janez Strnad FiZiJCa, 4. del vrste, Stieltjesov integral. 2.750_ (molekule, Icristali, jedra, delci) Lebesguov integral 4. Zvonimir Bohte: NwneriČll8 10. Bogdan Kruaič: Dvojni in 1.500_ mnogoterni integral. Ivan Vidav: metode

5. Anton Suhadolc: Integralslce

transfonnacije, integralslce enačbe 6. Bogdan KnSč: Funkcije komplelcsne spremenljivke, SPeCiaIne funlc "e 7. Navadne in parcialne diferenciaIne enačbe, Ivan Vidav: Variacijski račun

~ Križanič:

1.000 _ _ 1.000_ 2.000 _ _

DiferenciaIna geometrija v prostoru, Marija Vencelj: Velctorslca analiza 11. Rajko Jamnik Verjetnostni račun in statistiIca 12. Janez Strnad: Posebna teorija relativnosti

3.500 _ _ 2.500 _ _

2.500 _ _ 3.000 _ _ 2.000 _ _

Posredujemo lahICO tudi nekaj lcnjig v

v angleškem jeziku, in sicer: I. commodore C 64 ROM'alteYe.led, broAirano, 216 strani. cena 4.500 din 2. TIle AImOa Book ol o.m. (aa oric Nova 64), broAirano, 145 strani. cena 3.500 din 3. TIle AImOa programmer (aa oric Nova 64), brOOirano, 184 strani. cena 3.500 din 4. 40 - EdUC:aIiarUW o.m. tOl' the oric AImOa (aa oric Nova 64), brOOirano, 168 strani. cena 3.500 din 5. oric and AImOa MaChIne cede (aa oric Nova 64), broAirano, 150 strani. cena 3.500 din 6. TIle IBM penocmal CompuIer, brOOirano, 188 strani. cena 4.000 din pri

nas 90 vam na voljo tudi

kasete z nbmaIniikImI progrunl in dOCWIr:I aa ..am.JnIk:

za sinclair spectrum 48 IC:

1. Cicibanova abeceda 2. Ciciban §teje 3. Ciciban računa 4. Angle4ko slovenal:i slovarček 5. Kontrabant I (lO programov) 6. Yehtzee, Mastermind (igri) 7. Mavrični diagrami 8. Hidroenergetske osnove 9. Vmesnilc Datum

naročila:

B. 1.300_ 1.300 _ _ 1.300 _ _ 1.300_ 1.650 _ _ 1.300_ 1.200 _ _ 1.200_ 9.000 _ _

za commodore e 64:

'1. Perfect basa (podatkovna baza) 2. Video kabel ltasete za ORJe I. Oric kalk

2. !'oker zid 3. Perfect basa 4. Oric cad

5. Avtor 6. Oric mon Naročnik natančen

naslov:

1.450 _ _ 9.000 _ _ 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000

__ __ __ __ __ __

$EST KNJIG O eLOVEKOVIH VRHUNSKIH DosEžKIH Prva knjiga BOJEVNIKI NEBA je že Izila, sredi junija Izide druga . knjiga PEKEL IZ ZRAKA.

KRILA NEBA NA NEBA Al ROKI CESTI V času, ko je letalo le le nujnost človekove vsakdanjosti v miru in vojni, 88 vse več ljudi z radovednostjo ozira v pretek ost člo vekovih kril, ki 80 doživela silovitejii in slikovitejii razvoj kot katerikoli drug izum 20. stoletja. Takinim bralcem je namenjenih lest knjig izbranih poglavij ILUSTRIRANE ZGODOVINE LETALSTVA britanske zaloIbe ORBIS in nizozemske založbe LEKTURAMA. Pri založbi Mladinska knjiga bodo izhajale po naslednjem vrstnem redu: BOJEVNIKI NEBA, PEKEL IZ ZRAKA, KRILA VOJNE, tRNE PTICE, LOVCI RAZDAW, SODOBNIIKARI. Tako bo slovenski

bralec prvič dobil obsežno delo s skoraj tistranmi velikega formata, ilustrirano z kot 1200 dokumentarnimi fotografijami in iteviinimi izrednimi barvnimi tehnič nimi risbami letal; izvedeli boste neiteto zanimivostmi o razvoju vojnega in civilnega letalstva, seznanili p 88 boste tudi z najzanimivejiimi poglavji iz z odovine jugoslovanskega letalstva, napisanimi posebej za to zbirko. soč več

r9LETALSKI~

\fSJv E S T* N I

Organizacijsko glasilo PS ZLOS

skupščina največji pr9blem

Letna

I K\C)

Leto XII., št. 1

* april 1987

ZLOS: - pomanjkanje sredstev

Zaradi pomanjkanja sredstev je pred Letalsko zvezo Slovenije prelomno obdobje - postavlja se vprašanje obstoja zveze, problem izhajanja revije Krila -:- Pri svoji dejavnosti bodo morali .AK dati poudarek modelarstvu in jadralnemu letenju ZAPISNIK letne skupščine Zveze letalskih organizacij Slovenije, ki je bila v Ljubljani, dne 14. marca 1987. Prisotni: predsednik PS - Alojz PS Nardin, sekretar PS - Mirko Bitenc, gI. urednik Kril- Tone Polene, predsednik motorne komisije - Jože Majhen, predsednik modelarske komisije - Janez Grošelj, predsednik komisije za prosto letenje Zlato Vanič, Rok Golob in Janez Brezar DS pri PS ZLOS. Prisotni delegati iz: AK Ajdovščina, ALC Lesce, AK Celje, AK Bovec, AK Ljubljana, LC Maribor, AK Murska Sobota, DLC Novo mesto, AK Postojna, OLC Portorož, AK Ptuj, AK Slovenj Gradec. Gojčič, podpredsednika Leon Mesarič in Danijel

AK Velenje, AK Brežice, AK Novo mesto, AK Nova Gorica, AK Vrhnika, MK "EMO« Celje, MK Šempeter pri Gorici, MK Domžale, MK Polzela, MK Logatec, ARK »Komarov« Ljubljana, Balonarski klub Ljubljana, Klub letalcev Slovenije. Gostje: General Edo Pavšič in p. polk. Jože Topolovšek - RŠTO, Milan Primožič - AP LjubljanaBrnik, Leopold Possnig - RKPZ, Vojko Starovič - AP Portorož, dobitniki plaket ZLOSa in športniki leta posameznih panog letalstva. Skupščino je otvoril predsednik PS tov. Alojz Gojčič, pozdravil delegate in goste ter podal predlog za delovno predsedstvo organov sk up ščine. Predlog je bil soglasno sprejet, in ,s icer: predsednik Danijel Nardin ter č lana Oto Velunšek in Franc Jaklič .

Delovni predsednik je nadaljeval delo skupščine in predlagal člane ostalih organov: verifikacijska komisija - Ličer Benjamin, Glinšek Drago in Pavle Magister; . zapisnikar - Janez Brezar, overovate lja zapisnika - Gustav Ajdič, Janez Grošelj. Predlog dnevnega reda skupščine so delegati potrdili in sprejeli z dodatnim predlogom, da je pod točko lOl a razprava po vseh poročilih in predlogih programa dela. • Ad. 3 Proglasitev najboljših športnikov in organizacij za leto 1986, ter pode litev priznanja za športne dosežke v tem letu. Za dolgoletno organizacijsko delo in pomoč pri napredku, razvoju Zveze letalskih organizacij Slovenije je bilo podeljenih enajst priznanj Zlate plakete ZLOS članom oziro-

Po sk lepu PS ZLOS z drie 12. 12. 1986 prejmejo za dolgoletno delo in uspešno sodelovanje pri razvoju športnega letalstva v Sloveniji zlato plaketo ZLO S-naslednje tovarišče, tovariši in delovne organizacije: CARL Franc GA VRANIC Dragoje GREGORIČ Marička

JANUSKA Milan KARNER Peter KERSIČ Belizar KNEZ Friderik MANDIC Gojko MARTELANC Ivan PEPERKO Franc JUGOSLOVANSKI AEROTRANSPORT ŽELEZARNA JESENICE

RSTO V. P. 3363 Cerklje Petrol Ljubljana AK Slovenj Gradec AK Celje AK Vrhnika AK Celje KRV Turistična zveza Slovenije AK Celje

Sekretar ZLOS tov. Mirko Bitenc med razpravo na Slovenije ma organizacijam. Posebno pa se je predsednik PS v imenu skupšči n e zahvalil za dolgoletno delo tov. Stanetu BiziIju in tov. Ivanu Cu?ku, ki odhajata v pokoj in jima izro č il spominska darila kot skromno priznanj e skupščine za njeno dolgoletno in nadvse uspešno delo. Ad. 4. Poročilo verifikacijske' komisije. Od 42 včlanjenih organizacij ZLOS je na skupščini prisotnih 25 delegacij - s tem je po 20. č lenu statuta ZLOS skupščina sklepčna in lahko nadaljuje delo. Ad. 5. Izčrpno poročilo predsednika PS ZLOS o delu naše organizacije v letu 1986. V celoti je d e lo v tem letu ocenjeno kot uspešno, še posebno velja to za športno-tekmovalno področje. V bodoče bomo morali še več pozornosti posvetiti kvalitetnemu letenju in skakanju, kajti splošne družbeno-ekonomske razmere, ki se zaostrujejo nam bodo v letošnjem letu narekovale, da bomo . morali še bolj'va rčno leteti, a težiti moramo, da bomo s tem letenjem dosegali enake rezultate (celotno poročilo predsednika bo objavljeno v reviji .Krila). Ad. 6. do Ad. 9. Realizacijo strokovnega programa za leto 1986,

skupščini

zaključni račun PS ZLOS za to o bdobje, zaključni račun sklada solidarnosti in revije .Krila za leto 1986 kakor tudi program d ela ZLOS za leto 1987 so delegati prejeli v materialih za skupščino. Na poročilo o realizaciji, zaključnih računih in programu dela za leto 1987 delegati niso imeli pripomb in skupščina jih je potrdila in sprejela. Ad. 10. Predlog predračuna PS ZLOS za leto 1987 so delegati dobili v materialih za skupščino. Ker še niso znani prihodki ZLOS za to leto, je skupščina pooblastila PS ZLOS, da izvrši rebalans predrač una, ki se bo sprejel in potrdil, ko bodo znani vsi prihodki ZLOS v letu 1987. Ad. lO /a V razpravi o poročilih in načrtovanih pianih dela v naslednjem obdobju ni bilo veliko razpravljalcev, ker problemi, ki nas tarejo niso novi, ampak so povsem enaki tistim v preteklosti, za katere smo že sprejeli ustrezne laključke. Izvirajo iz financiranja naše dejavnosti. Sekretar PS je prodal informacijo o težavah, ki so nastale pri izdajanju revije KRILA. Stroški tiska in papirja so tako narasli, da je

Zveze letalskih organizacij resno ogrožen nadaljnji obstoj revije. Realnega izhodišča za rešitev tega problema ni. Edina možna rešitev je v predlogu delegata ALe, da se poveča število reklamnih oglasov v reviji KAR JE DO LŽNOST IN MORALNA OBVEZA VSEH ČLANOV ZLOS« (zbiranje oglasov). Sklep skupščine je sicer bil dokon če n , da se revija ne sme ukiniti oziroma mora še nadalje izhajati v zmanjšanem obsegu (6 številk), vendar predloga za rešitev financiranja revije ni bilo. Sprejet je bil sklep, da naj to vprašanje reši PS ZLOS na eni svojih prvih sej. Predsednik modelarske komisije pri PS ZLOS vprašanje financiranja modelarske dejavnosti oziroma odnos do modelarstva v nekaterih klubih ni primeren . Problemi pa so večji pri priznavanju te dejavnosti v TKS občin in ne nazadnje pri ZTKOS. Vsi ti problemi niso novi, vendar nekaj problemov tiči tudi v naši neorganiziranosti. Dejstvo je, da tej panogi letalstva resnično posveča mo velikokrat premalo pozornosti, pa čeprav je to osnovna panoga za vse ostale dejavnosti. Potrjen je bil predlog, da se predlaga P~ LZJ, da je osrednja točka nasled-

nje seje letalsko modelarstvo. Isti predlog je bil potrjen in sprejet za sejo PS ZLOS. Podan je bil tudi predlog, za nezaupnico delegatu ZLOS na PK LZJ. Predlog ni biJ sprejet. V zvezi s tem vprašanjem je sekretar PS ZLOS informiral delegate skupščine o delu DS pri PK LZJ in samem PK LZJ. ZLOS je na osnovi sklepov PS ZLOS poslal že nešteto nujnih vprašanj, katera bi morala priti na dnevnem redu sej PK LZJ, pa žal v vseh letih do tega ni prišlo. Naš delegat je bil pri vsem tem nemočen. Delegat AK Vrhnika - v zvezi z

modelarsko dejavnostjo je predložil, da naj modelarska komisija pri PS ZLOS izdela celovit načrt de la vzgoje modelarskih kadrov po kategorijah in stopnjah zahtevnos ti za vse AK in MK v ZLOS. Prec!.log je bil potrjen in sprejet. RSTO - Topolovšek - pozdravil skupščino v imenu RŠTO in zagotovil, da bodo tudi v bodoče poglabljali sodelovanje z nami v okviru svojih možnosti in sredstev pri vzgoji in trenaži letalskih kadrov. Ad. 11. Za skupščino LZJ, ki bo 28.3. 1987 v Beogradu so bili izvoljeni naslednji delegati:

- Alojz Gojčič, predsednik PS ZLOS - Danijel Nardin, podpredsednik PS ZLOS - Stane Menegalija, delegat ZLOS pri LZJ Janez Grošelj, preds. mod. kom. pri PS ZLOS - Gustav Ajdič, AK Ljubljana Zaključke skupščine ZLOS bo oblikovala na svoji prvi seji PS ZLOS. Objavljeni bodo v reviji KRILA. Overovatelja: Zapisnik sestavil: Gustav Ajdič Janez Brezar Janez Grošelj

Zakljucni racun PS ZLO S za leto 1986 PRIHODKI: ZTKOS za dejavnost ZLOS 1986 TKS Slovenija za jadralno l-eprezentanco TKS Slovenije za Krila RIS - proslava Edvarda Rusjana RIS - za Krila PIS PZ za program PS ZLOS PIS PZ za učbenik Jadralno letalstvo PIS PZ za Krila Kulturna in raziskovalna skupnost za Krila SlS za letalsko dejavnost za Krila SlS za letalsko dejavnost za miting Skupščina mesta Ljubljana za miting ZOTKS za program PS ZLOS ZOTKS za jadralno reprezentanco Pogodba s PK VSJ Pogodba z RŠTO Pogodba z V. P. 2050 Ljubljana RŠTO za plačilo utva-75 Krila - pogodbe o sofinanciranju OZD KriJa - letna naročnina Krila - reklame Obalna poslovna skupnost za B. l. Organizacijski odbor mitinga IS SRS kredit za papir za Krila Knjiga Jadralno letalstvo Jadralna reprezentanca (EP in SP) O~tali prihQdki (mod. mat. izpiti itd.) Skupaj ODHODKI: Delovna skupnost: - OD za redno delo - pogodbeno delo - nadomestilo prevozov na delo - nadomestilo prehrane na delu - sklad skupne porabe Funkcionalni: Najemnina, ogrevanje, čiščenje PTT stroški - telefon PTT stroški - poštnina Potni stroški - organizacijski

din 13,792.270 500.000 300.000 250.000 300.000 400.000 200.000 100.000 520.000 850.000 1,500.000 1,200.000 1,400.000 1,000.000 4,313.475 4,830.000 5,683.626 3,100.000 1,300.000 3,270.492 1,733.000 32.847 2,299.091 1,147.130 9,079.771 7,605.181 730.124 67,437.007

6,455.894 2,653.043 115.980 162.400 100.000 447.880 81.338 73.418 311.238

Potni stroški delegatov na sejah VSJ ZLOS - plakete Fotokopiranje za članice Tisk poročila ZLOS za leto 1985 Pisarniški material Uradni list in bilteni LZJ Zavarovanje prostorov Provizija SDK Reprezentanca Prispevek 19. enote TKS Nakup strokovnih knjig Prenos na sklad solidarnosti Medalje in pokali Seminarji ZLOS in VSJ Akcija DC-3 Otok - urejanje prostora Barvanje letala DC-3 Revija Krila - stroški Knjiga Jadralno letenje - priprave Grafična priprava in tisk knjige Poštnina odpre me knjig Nagradni izlet učencev OŠ - Brioni Letalski miting Brnik Posojilo LZJ za odkup deviz Prenos športnega dodatka (Šimenc, Sta-

292.966 208.642 126.546 118.000 275.398 19.750 1.299 112.134 46.636 7.000 284.080 280.000 131.393 491.597 141.009 55.000 7,004.231 196.424 7,165.238 119.187 127.321 2,776.143 200.000

rovič)

570.270 5,734.526 234.870

Skupščina

Jadralna reprezentanca EP in SP Modelarski pokal v Beogradu Padalska reprezentanca in trener Bun-

čič 1,050.000 Vezava sredstev 5,000.000 Pogodba z LZJ 6,049.122 Pogodba z RŠTO 4,432.400 Pogodba V. P. 2050 Ljubljana 3,634.000 Skupaj 57,277.373 Avansi letalskih šol za gorivo 100 LL v letu 1986 so znašali 45,323.092 din, avansi Petrolu in KRV pa 42,149.293 din. Razlika znaša 3,173.799 din in je namenjena za plačilo tečajnih razlik za 130 ton goriva. Obračuna še nismo prejeli. Razlika med prihodki in odhodki znaša 10,159.634 din in se prenese v prihodke za leto 1987.

Sekretar PS ZLO S Mirko Bitenc

Razpravo tov. podpolkovnika Topolovška, predstavnika TO, so vsi prisotni zamišljeno spremljali

Zaključni račun

sklada solidarnosti za leto 1986 PRIHODKI: Člansarina organ izacij Prispevek LŠ od gospodars kih dejav. nos ti PS ZLOS po ZR za leto 1985 Pl ač ilo a nuitet na kredite Obres ti od kreditov Ob resti od vezave LŠ za rad iopostaje Prihodk i v le tu 1986 Prenos iz leta 1985 Skupaj

ODHODKI: Posojila č l a ni cam ZLOS Prometna p rov izija SDK Odhod ki v let u 986 Prenos v let u 1987

Skupaj

za letn 1986 din 302.000 600.000 280.000 969.600 384.480 541.479 600.000 3,677.559 1,666.643 5,344.202

din 3,000.000 5.844 3,005.844 2,338.358 5,344.202

Sekretar PS ZLOS Mirko Bitenc 4

revije I{rila din

PRIHODKI: TKS Slovenije RIS PIS PZ KSS + RSS SlS za letališko dejavnost Kredit 1986/ 87 Pogodb eno sofi nanc iranje OZD Letna naročnina Reklame Skupaj

300.000 300.000 100.000 520.000 850.000 1,147.130 1,300.000 3,270.492 1,733.000 9,520.622

ODHODKI: Tisk in odprema Nakup papirja Adre ma Honorar ured niku Potni stroški PTT stroški - opomini Ma terialni stroški Obresti na kredit 1986 / 87 Skupaj 20 odstotna provizija od reklam Skupaj Presežek prihodkov Skupaj

5,890.469 651.900 58.275 284.328 9.534 22.27 1 69.414 18.040 7,004.231 222.000 7,226,231 2,294.391 9,520.622

din

Sekretar PS ZLOS Mirko Bitenc

Seminar upravnikov - problemi, problemi, problemi . . . Na seminarju so obdelali vsa področja dejavnosti, ki se odvijajo v aeroklubih, varnost letenja, program dejavnosti za leto 1987, problematiko materialne baze in kadrovske težave, socialno sigurnost profesionalnega kadra itd. itd. ZAPISNIK Na seminarju upravniko.v, mehaniko.v in o.stalih stro.ko.vnih delavcevZLOS, kije bil v času o.d 17. do. 21. 2. 1987 v Po.rto.ro.žu. PrisQtni: AK AJDOVŠCINA - Što.kelj Sto.jan, ALC LESCE - Kadunc Bo.jan, Lajo.vic Franc, AK BOVEC - Lo.renco.n Edi, AK CELJE - Karner Peter, Ko.čevar Ferdo., AK LJUBLJANA - Pirc Marjan , Hladnik Vo.jteh, LC MARIBOR - Vrečko. Edi, Majceno.vič Zvo.nko., AK M. SOBOTA - Adam Miha, Škrilec -Emil, DLC NOVO MESTO - Ko.s Slavko., AK POSTOJNA - Jaklič Franc, Po.dbevšek Janez, OLC PORTOROŽ - Ličer Benjamin, AK PTUJ - Cuček Ivan, Ambrožič Leo.po.ld, To.mašič Vili, AK SLOVENJ GRADEC - Po.to.čnik Stanislav, Štruc Danica, AK VELENJE - Lesko.všek Marko., DS pri PS ZLOS - Bitenc Mirko., Go.lo.b Ro.k, Brezar Janez. Ostali zunanji so.delavci in go.stje, ki so. bili priso.tni na seminarju in do.go.vo.rih: Go.jčič Alo.jz - preds. PS ZLOS, gen. Pavšič Edvard, To.po.lo.všek Jo.že - RŠTO, Ko.vačevi'c Stevo. V. P. 2050 Ljubljana, Pesto.tnik Jure - V. P. 3363 Cerklje, Niko.lic Milivo.j, Bo.ljano.vic Zo.rica ZKPZ- SVI, Mo.žina Bo.ris - AP Po.rto.ruž, Go.rjup Janči - Šo.lski center AA, predstavniki avio.servisa Krems (Austrija). Seminal- je po.tekal po. pro.gramu seminarja, o.bdelane so. bile vse struko.vne pano.ge ter sprejet pro.gram dela za letu 1987 z do.lo.čenimi do.go.vo.ri za po.samezne dejavnusti. Stro.kuvni pro.gram za leto. 1987 je na tabe lah v prilo.gi tega do.go.vo.ra. Uvo.do.ma je predsednik PS ZLOS to.v. Alo.jz Gojčič izčrpno. seznanil vse udeležence seminarja o. po.litičnih razmerah ter družbeno.eko.no.mskih o.dno.sih do.ma in v tujini, težavnih razmerah go.spo.darjenja in s tem tudi o. težavah, ki jih bo.mo. imeli pri realizaciji načrto.vanega pro.grama v leto.šnjem letu. Dane razmere bo.do.

zato. zahtevale o.d nas do.bro. o.rganizirano.st in kvalitetno. letenje in skakanje.

ANALIZA NESREČ V LETU 1986

Po.dana je bila analiza nesreč in po.ško.db letal v letu 1986,.ki so. se zgo.dile v naših letalskih šo.lah v tem letu. Ravno. tako. je bila po.dana tudi kratka analiza o. nesrečah v drugih republikah. Splo.šna ucena je, da se varno.st letenja in skakanja izbo.ljšuje, vendar je materialna ško.da prevelika. Še vedno. je vo.denje letenja premalo. o.rganizirano. in ne nazadnje tudi piIo.ti su pri izvajanju nalo.g premalo. disciplinirani. Obravnavano. je bilo. vprašanje republiških ko.misij za raziskavo. KQmisija za 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

nesreče

Lo.renco.n Edvard Štular Bruno. Karner Peter Ko.larič Ko.stja Škrlec Matija Vrečko. Edi Vules Milivoj Rupnik Franc Brezar Janez .

JADRALNA DEJAVNOST

vzro.ko.v nesreč, pristujno.sti te h ko.misij, do.kumentacije o.ziroma po.krivanje nastalih stroško.v v zvezi s tem . Slednje je po.jasnil predstavnik ZKPZ, ki je po.vedal , da se o.bračun dejanskih stro.ško.v, nastalih v zvezi z do.lo.čeno. nesrečo., po.šlje na ZKPZ, ki bo. lete po.ravnal.

Vsi člani ko.misije ZLOS mo.rajo. tako.j po.slati dve fo.to.grafiji (na ZLO S), da jim ZKPZ izda do.vo.ljenje o.ziroma po.o.blastilo. za delo. . Clan ko.misije izdela na o.sno.vi ugo.to.vitve predpisano. do.kumentacijo., katero je KLUB do.lžan TAKOJ do.staviti na ZKPZ- SVI, ZLOS, VSJ in javnemu to.žilstvu pristojne o.bčine.

za leto. 1987 Bo.vec ALC Celje Ptuj LjubIjaHa Maribo.r Ptuj Po.sto.jna ZLO S

Osno.vno. šo.lanje učencev v jadralnem letenju in s tem tudi kandidato.v za ŠROA v letu 1987 je v ukviru po.treb šo.lanja no.vih kadruv. ŠOlanje se bo. izvajalo. v internatih po.sameznih letalskih šo.1. V zvezi z upo.rabo. vi tla TOST, ki je v Murski So.bo.ti, a je last KRV, je bilo. do.go.vo.rjeno.: - vitel lahko. upo.rabljajo. tudi druge letalske šo.le, vendar samo. v terminih po. ko.nčanem internatu pugo.dbenega šo.lanja, - prevzem vit la se o.pravi v Murski So.bo.ti po. predho.dnem pismenem do.go.vo.ru s to. šo.lu. Puguj za prevzem vi tla je izšulan vo.znik s predpisanim po.ublastilum za vitel TOST ali pa mo.ra biti vo.znik iz AK Murska So.buta.

Mo.to.rno. in jadralno. letenje Mo.to.rno. in jadralno. letenje Mo.to.rno. in jadralno. letenje Mo.to.rno. in jadralno. letenje Mo.to.rno. in jadralno. letenje Jadralno. letenje in padalstvu Mo.to.rno. letenje Mo.to.rno. letenje Padalstvo. - AK Murska So.bo.ta izračuna na usno.vi dejanskih stro.ško.v vzdrževanja vitla TOST ceno. štarta. Specifikacijo. cene dustavi na ZLOS, vendar duko.nčnu ceno. do.Io.či jadralna kumisija pri PS ZLOS. - Upurabu vitla TOST načrtu jejo.: AK CELJE - AK VELENJE (skupni internat) mesec JULIJ pu internatu po.gudbenih nalo.g AK PTUJ - v mesecu AVGUSTU

AKCIJA PRELETOV 1987 Akcija preleto.v bo. tako. kut lansko. leto. urganizirana v Murski Subo.ti v času pu internatu pugudbenega šulanja, tu je o.d 10.7. 1987 dalje . Prijave udeležencev in ter-

min pošljite AK Murska Sobota pismeno. Vlečna letala, učitelje, gorivo in ostalo v zvezi z udeležbo na akciji preletov rešujejo udeleženi klubi z AK Murska Sobota. Pogoji za sodelovanje in vsa ostala določila ostaneju enaka kakur v preteklem letu.

TABORJENJE V BOVCU

Vsi klubi, ki načrtujejo tudi v letošnjem letu organizirati letenje svojih članov v Bovcu, se morajo prej o tem dogovoriti z AK Bovec.

MLADINSKO REPUBLIŠKO JADRALNO PRVENSTVO Organizator tega tekmovanjaje bil prvotno AK Murska Sobota, a tekmovanje naj bi bilo v mesecu juniju. UO AK Murska Subota se je organizaciji tega tekmovanja udpuvedal zaradi obilice drugih nalog (pogodbeno šolanje, JAR, miting). Pooblastil za prevzem organizacije tega tekmovanja upravniki letalskih šol niso imeli in je bilo dogovorjenu, da naj to vprašanje reši jadralna komisija pri PS ZLO S (organizator, termin , pravilnik in ostala določila v zvezi s tekmovanjem). - Predvideno številu tekmovalcev - udeležencev tega tekmovanja 3 letala AJDOVŠČINA 3 letala ALC LESCE 2 letali CELJE 2 letali LJUBLJANA 3 letala MARIBOR MURSKA SOBOTA 3 letala 2 letali DLC N. MESTO 1- 2 letali PTUJ 2 letali Slo GRADEC 2 letali VELENJE 23 (24) letal Skupaj:

REPUBLIŠKO JADRALNO PRVENSTVO - ČLANSKO Organizator tekmovanja je ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE. Tekmovanje bu od 21. do 31. maja 1987. Pravilnik tekmovanja je že izdelan in poslan vsem letalskim šolam . V zvezi s tem tekmovanjem je bilo dogovorjeno: - vodja tekmovanja bo: Štular Bruno ALC - vodja letenja: določi urganizator (učitelj jadralnega in motornega letenja)

- glavni sodnik: duloči komisijo za jadralno letenje pri PS ZLOS - ustale člane tekmovalne kumisije predlaga glavni sodnik, putrdi pa jih jadralna komisija pri PS ZLOS - člane žirije določi jadralna komisija pri PS ZLOS . - ALC uredi, da bo lanskoletni zmagovalec dostavil PREHODNI POKAL za zmagovalca - letala za vlek za to tekmuvanje daju: ALC LESCE 2 .Ietali . + I rezerva LJUBLJANA I letalo PTUJ . I letalo MARIBOR . I letalo OLC PORTOROŽ 1 letalo Uporaba letal bo obračunana po dogovorjeni ceni za UTVO-7S, ki znaša za leto 19875000 din brez gur-iva; pilot dobi dnevnico - predvideno število udeležencev tekmovalcev: AJDOVŠČINA

ALC CELJE LJUBLJANA MARIBOR M. SOBOTA NOVO MESTO POSTOJNA PORTOROŽ PTUJ Slo GRADEC VELENJE BOVEC Skupaj:

4 letala 8 letal 4 letala 4 letala 4 letala 3 letala 1 letalo 3 letala 1 letalo 3 letala 3 letala 2 letali I letalo 41 letal

DRŽAVNO JADRALNO PRVENSTVO Organizator tekmovanja bo AK Novi Sad - VS Vojvodina. Tekmovanje bo od 5. do 18. julija 1987 - ' pravilnik tekmovanja in ostala določila v zvezi s tem tekmovanjem izdela jadralna komisija pri LZJ oziroma organizator tekmovanja, ki določi tudi kotizacijo - tega tekmovanja se morajo obvezno udeležiti kategorizirani športniki 'te panoge iz ZLOS - predvidenu številu ekip iz letalskih šol ZLOS: ALC LESCE CELJE LJUBLJANA MARIBOR M. SOBOTA Slo GRADEC

AJDOVŠČINA

POSTOJNA PORTOROŽ PTUJ VELENJE Skupaj:

3- 4 2 2

1 1

2 1 2 2

23 (24) letal

DRŽAVNO JADRALNO PRVENSTVO -ŽENSKE Organizator tekmuvanja bu AK Subotica. Tekmovanje bo od 10. do 20. avgusta 1987. Pravilnik in ostala določila tekmovanja so enaka za člansku DJP. Apelira se na vse letalske šule, katerih članice izpolnjujejo pogoje za udeležbo na tem prvenstvu, da jih pošljejo na tekmuvanje.

MEDNARODNO TEKMOVANJE JADRALNIH PILOTOV »ELAN POKAL« Organizator tega tekmovanja je ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE. Tekmovanje bo v sklopu 25. repvbliškega jadralnega prvenstva, to je v istem terminu. Pravilnik tekmovanja je že izdelan in poslan vsem letalskim šolam. Tekmovanje bo vodila ista tekmovalna komisija kakur republišku prvenstvu s tem, da bu ucenjevanje ločeno.

IZPITI ZA DOVOLJENJA JADRALNEGA PILOTA IN POOBLASTILA Spomladanski izpitni rok - termin: prva polovica meseca JUNIJA - urganizatur: AK SLOVENJ GRADEC. Zadnji rok za pošiljanje prijav na ZLOS je 10. MAJ 1987! Kandidatov za učitelje v tem roku nimamo. Jesenski izpitni rok - termin: prva polovica meseca SEPTEMBRA - organizator: LC MARIBOR. Zadnji rok za pošiljanje prijav na ZLOS je I. AVGUST 1987! Kandidat za organizacijo izpitov za UČITELJE v tem roku je AK PTUJ. Izpiti bi bili v času od 15. do 30. SEPTEMBRA 1987. Zadnji rok za pošiljanje prijav na ZLOS za te izpite je I. 8. 1987. - Po določilu ZKPZ se morajo vsi kandidati za učitelje jadralnega letenja pred polaganjem izpita udeležiti seminarja teoretičnega usposabljanja. Seminar organizira AK Ptuj in določi termin zanj. Predavatelje za program seminarja naj določi jadralna kumisija pri PS ZLOS.

MOTORNA DEJAVNOST Pu programu te dejavnosti bumo v letošnjem letu šolali 18 učencev začetnikov (v tem številu su zajeti tudi učenci SROA). Organiziran bo internat šolanja v AK Ptuj za učence SROA, za učence, ki pa su izven pugodbenega šulanja in bi se želeli priključiti temu iliternatu, je putreben duguvur z AK Ptuj (letalu, učitelj, gurivu ... l. Letalske šole, ki budo šulale učen ce v lastnih internatih mutornega sulanja, so le-te dolžne prijaviti ZLOS-u in SVI (termine).

REPUBLISKI AERO RALLY Organizator tekmovanja bo. AK AJDOVSCINA. Tekmovanje bo. ud AJDOVSCINA ALC BOVEC CELJE LJUBJANA (\'1.ARIBOR MURSKA SOBOTA NOVO MESTO POSTOJNA OLC PORTOROZ PTUJ SLOVENJ GRADEC VELENJE Skupaj:

3 I I 2 I 2 I 2 I 2 3 1

5. do 7. JUNIJA 1987. Alternativni termin je od 12. do 14. JUNIJA 1987. Pravilnik tekmovanja in vsa ustala določila v zvezi s tem tekmuvanjem izdela in določi muturna kumisija pri PS ZLOS. Višino kutizacije določi AK AjJuvščina na osnovi stroškuvnika. O tem mora ubvestiti vse letalske sule najkasneje do 5. MAJA 1987. Du tega roka mura biti izdelan in puslan vsem letalskim šulam tudi Pravilnik tekmuvanja; - vudja tekmuvanja: Grei!' AvI!ust ~ - glavni sud ni: Golob Ruk. Ostale člane tekmovalne kumisije predlaga glavni sodnik, predluge pa potrdi muturna kumisija pri PS ZLOS. Predvideno. številu letal in pusadk tega tekmuvanja:

letala letalu letalu letali (2) letalo letali letalo letali letalu letali letala letalo

22 (24) letal

JUGOSLOV ANS KI AERO RALLY Tu tekmuvanje bo. ud 17. Ju 21. JUNIJA 1987. Organizatur tekmuvanja je LZJ s suurganizaturji (letalske šole na posameznih tuč kah) in bo. putekalu med Skupjem- Mursko. Subotu. V Murski Subuti je 21. 6. 1987 zaključek JAR-a z aeromitingum in letalsko. razstavo.. ZLOS se tega tekmovanja udeleži z ekipami po dulučilih tekmuvalnega sistema v Sluveniji uziruma pu dolučilih Pravilnika tekmuvanja. Pravilnik tekmuvanja in ustala duločila v' zvezi s tem tekmuvanjem izdela in doluči muturna kumisija pri LZJ.

DRŽAVNO PRVENSTVO V AKROBATSKEM LETENJU Tekmovanje bo. v času uJ I. du 6. septembra 1987. Organizatur tekmovanja bo AK Bor. Tega tek-

4 2 1 4 2 4 2 4 2 2 6 2

(5) posadki pusadki posadki pusadk (4) posadki posadki posadki posadki posadki posadki posadk posadki

38 (41) posadk

movanja se lahko udeležijo pusamezniki iz letalskih šol ZLOS, kulikor si zagotovijo potrebno. trenai.u na letalih ZLIN.

IZPITI ZA DOVOLJENJA SPORTNEGA PILOTA IN POOBLASTILA Spomladanski izpitni rok - termin: 26. do 28. JUNIJ 1987, - urganizator: AK CELJE. Zadnji rok za pošiljanje pdjav na ZLOS je 26. MAJ 1987. Jesenski izpitni rok - termin: druga polovica meseca SEPTEMBRA 1987 - urganizator: DOLENJSKI LETALSKI CENTER. Zadnji rok za pošiljanje prijav na ZLOS je 15. AVGUST 1987. Kandidat za organizacijo izpituv za UCITELJEje AK PTUJ in sicer v istem roku kakor za učitelje jadralnega letenja. V zve~i. s temi izpiti veljajo vsi doguvorl m rok~ za pušiljanje prijav, ki so navedeni za učitelje jadralnega letenja.

Predavatelje za seminar kandiJatuv duloči 'kumisija za muturnu letenje pri PS ZLOS. Ostali dogovori o motorni dejavnosti - AK Ptuj predlaga, da se v pričetku letalske sezune organizira šolanje akrobacij na letalu UTVA75 za učitelje motornega letenja pusarrieznih letalskih šol - nusilcev šulanja. Seminar naj bi se organiziral v AK Ptuj z instrukturjem tovarne letala UTVA. Z uzi'rom na sposobnost letal za to zvrst letenja in s tem v zvezi na VARNOST so bila mišljenja o tej akciji deljena. Sklep je bil , da naj AK Ptuj urganizira tu šolanje sam v svoji letalski šoli, kulikor meni, da je potrebno. Sekretar PS ZLOS tov. Bitenc Mirko je iz razloga varnosti proti izvedbi tovrstnega ~ola nja. - Dogovorjena je bila enutna cena za letala V-51 , V-53 in ZLIN za letu 1987, kulikor se posojajo. drugim letalskim šulam. Za vsa ta letala je cena 5000 din za uro letenja brez goriva. . - AK Ptuj ima letalo ZLIN, ki ima prepoved akrubatskega letenja, a še dovolj ur in ga za trenažn'o letenje lahko. uporabljfljo tudi druge letalske šolc. Duguvorjeno je bilo., da tu letalo uporabljajo: AJDOVSCINA, prva pulovica septembra ALC, mesec maj BOVEC, mesec junij LJUBLJANA, od 15.4. du 1. 5. 1987 MARIBOR, 15.3. do 15.4. 1987 MURSKA SOBOTA, mesec julij - upurabljata ga skupno. po dogu'voru PTUJ, druga puloviea meseca septembra. Poguj za uporabo letala ZLIN je, da ima letalski mehanik dutič ne šole, ki si izposoja letalo v duvuljenju za delu vpisano pooblastilo za vzdrževanje tega letala. - ZLIN, ki ga poseduje AK Celje, ima dovoljenje za akrobats~o letenje, a trenutno I1Ima moturja . Za letenje bo. uspusobljeno šele nekako. sredi letalske sezone. 00.govurjeno je bilo, da se v mesecu septembru organizira šolanje polnih akrobacij in šolanje osnovnih akrubacij za kandidate, ki bodo v jesenskem roku polagali izpite za športna dovoljenja. Internat šulanja akrubacij bi bil v letalski šuli AK PTUJ. Kandidati za akrubatsku šulanje:

končanem

sindikalnem sestanku so se udeleženci še slikali za spomin polne a krobacije

AJDOVSCINA ALC LESCE BOVEC CEUE LJUBUANA MARIBOR MURSKA SOBOTA POSTOJNA PTUJ SLOVENJ GRADEC VELENJE Skupaj:

2- 3 2

2 2 1

14 kandidatov

- Dogovorjeno je bilo, da mora motorna komisija pri PS ZLOS takoj pričeti s pripravami za izdajo UCBENIKA ZA MOTORNE PILOTE. Vprašanje tovrstne strokovne literature je v vseh letalskih šo la h pel-e če .

- Vse letalske šoJe, ki imajo samo letala, ki so last KRV ali tiste , ki nameravajo s temi letali nuditi letalske usluge tujim letalcem, morajo za to delo dobiti PRE· HODNO SOGLASJE od SSNO! V primeru, da se ugotovi tovrstno lete nje brez soglasja, bodo ta letala šo li takoj odvzeta. .

2 \ 5

1 3

osnovne a krobacije (DSP) . 3 3

4 4 2 2 2 4 3 34 kandidatov

TEHNICNA SLUŽBA Ugotovljeno je bilo, da je najbolj pereče vprašanje pri vzdrževanju letal kadrovsko vprašanje. Vse več je letalskih šol, ki nimajo letalskega mehanika. Izšolani mehaniki z lincencami nam odhajajo zaradi nizkih OD, a novih kadrov ni. Temu vprašanju morajo UO AK posvetiti več pozornosti. Se vedno so velik problem: - rezervni deli za letala, revizije, popravila (beri devizna sredstva), - vprašanje sistemov vzdrževanja letal še ni povsem rešeno, - izpitne takse za aviomehanike (ZKPZ) so tudi do lO-krat večje

kakor za pilotska pooblastila. Ti problemi so bili iznešeni na . skupn em delu seminarja, strokovn i del pa je imela tehnična služba lo čeno. Inšpektor SVI, ing. Zorica Boljanovič je v tem delu seznanil vse mehanike z ukrepi za letošnje leto oziroma svetova la , kako naj delamo, da bomo kljub slabostim v teh službah imeli letala dob ro vzdrževana in da bomo lahko izpolnili n ačrtovani program dela.

PADALSTVO Po programu te dejavnosti bomo v letošnjem letu šolali 26 učencev - začetnikov. To število u čencev je dokaj nizko glede na pogodbene obveznosti, vendar dokaj realno glede na potrebe in sredstva letalskih šol. ki se bavijo s to dejavnostjo. Vsekakor se bodo učenci šolali v sk upn e m internatu, vendar je termin in kraj nemogoče načrtovati, ker je to odvisno od letala (AN-2).

REPUBLISKO PADALSKO PRVENSTVO MLADINSKO REPUBLISKO

PADALSKO PRVENSTVO DRŽAVNO MLADINSKO PADALSKO PRVENSTVO POKAL »PODLEHNIK« Organizator vseh teh tekmovanj je AK PTUJ. Tekmovanja bodo v času od 9. do 12. JULIJA 1987. Vsa določila v zvezi s temi tekmovanji in pravilnike tekmovanj izdela padalska komisija pri PS ZLOS oziroma organizator tekmovanja. V zvezi z ostalimi vprašanji padalske dejavnosti je bilo dogovorjeno, dajih reši padalska komisija pri PS ZLOS. To se nanaša na tekmovalno dejavnost, strokovne izpite, internate višjega šolanja in razdelitve uporabe letala AN-2 po regijah, ki imajo to dejavnost.

POGODBENE NALOGE V LETU 1987 - Internat pog dbenega šolanja učencev gimnazije »M. Tito« iz Mostarja bo organiziran v Murski Soboti. Vsa vprašanja v zvezi z organizacijo internata rešujeta ZLO S in AK -Murska Sobota, ko bodo znana pogodbena določila in število · učencev. - Internat šolanja motornih pilotov-kandidatov za SROA bo v AK Ptuj. Solanje teh učencev bo od 27. 6. do 31. 7. 1987, kolikor ostane pogodbeni čas šolanja enako dolg. Vsa vprašanja v zvezi z organizacijo tega internata rešujeta ZLOS in AK Ptuj, ko bodo znana pogodbena določila. AK Ptuj organizira za kandidate tega šo lanja selektivne izpite iz teoretičnega znanja. Selektivni izpiti bodo v soboto 16. maja 1987 ob 9. uri v prostorih ZLOS-a, Ljubljana, Lepi pot 6. Vsak kandidat mora na izpit prinesti pismeno izjavo, da bo po končanem motornem šolanju v internatu na Ptuju odšel v SROA v letu 1987. - Stevilo rezervnih pilotov za VL še ni znano. Ko bodo znana pogodbena določila in bomo sprejeli sezname pilotov, bo ZLOS takoj poslal pogodbe letalskim šo lam . Izpolnjevanje pogodbenih določil mora biti temeljitejšt.' kakor preteklo leto. Upravniki so bili ponovno opozorjeni na pisanje in pošiljanje »SLUŽENIH OCEN« po končani trenaži, še posebno pa na spoštovanje rokov za pošiljanje.

- Pogodba z RSTO za leto 1987 še ni podpisana, vendar bo v obsegu lanskoletne. Tudi tu so bili upravniki opozorjeni na spoštovanje pogodbenih določil ozi\oma na realizacijo naleta posameznih pilotov in na pošiljanje poročil o realizaciji. V letošnjem letu bodo vsi piloti in letala RSTO vpoklicani na skupno vojaško vajo, ki bo od 8. do 15. AVGUSTA 1987 na letališču DLC Novo mesto. V zvezi s tem je bilo dogovorjeno: - vsa letala morajo priti na vojaško vajo pregledana in kasko zavarovanq. Preglede letal bo izvršila V.P. 3363 Cerklje - mehanik Rašetič,

- sedeži vseh letal V-53, ki bodo prišla na vajo, morajo biti opl-emljeni s padali. RSTO bo z zahtevkom skušal urediti preko KRV, da dobijo letalske šole dodatna padala za V-53. - Podana je bila informacija, da ima RSTO za trenažo padalcev ZLOS-a odobren nalet na letalu AN-2 (40 ur). Letalo se bo uporabljalo prve dni maja' in sicer 1. in; ternat ALC, 2. internat Maribor, Ptuj. - General Pavšič je seznanil vse udeležence o pomenu trenaže pilotov za RSTO, obsegu sedanjih nalog in potrebi za nadaljnjim razvojem usposabljanja letalskih kadrov. Vse to je ozko povezano s finančnimi sredstvi, s katerimi pa je tudi RSTO zelo omejen. - Pogodba z V.P. 2050 Ljubljana za leto 1987 še ni podpisana, vendar je že pripravljena in bo približno v obsegu lanskoletne. Vsi upravniki so bili okvirno seznanjeni z nalogami in določili pogodbe in opozorjeni na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, katere se morajo bolj skrbno realizirati. - Vsi upravniki so bili ponovno opozorjeni na pošiljanje zahtevkov za dela na letališčih, ki jih izvaja V.P. 2050 Ljubljana brezplač no. Zahtevki, ki niso poslani do roka, ne morejo biti obravnavani. Za odobrena in izvedena ali neizvedena dela pa morajo letalske šole obvezno poslati poročilo V.P. 2050 Ljubljana (preko ZLOS-a), ker brez povratne informacije V.P. 2050 ne more ukrepati zaradi nekvalitetno izvedenih ali ne izvedenih del. - Upravniki letalskih šol so bili ponovno opozorjeni na rabo uskladiščenega RR GORIVA. To gorivo se 'lahko uporablja samo na osnovi predhodnega PISMENEGA DOVOLJENJA RŠTO!!!

OSTALI DOGOVORI NA SEMINARJU V PORTOROŽU

~ Obravnavano je bilo vpra_ šanje odkrivanja GOZDNIH POZAROV z letali, upravniki pa ponovno opozorjeni na vodenje dnevnikov - spiska o odkritih požarih, ki morajo vsebovati: - kdaj (datum in čas), - kje (natančna lokacija), - komu in kako je bila posredovana informacija? V letnih poročilih je potrebno navesti, koliko ur letenja smo porabili za celoletno opazovanje. Paziti na rok pošiljanja poročil! - V zvezi BORBE PROTI TOCI z letali je bilo dogovorjeno: - letalske šole, ki že delujejo na tem področju, morajo v dogovorjenih rokih pošiljati izčrpna in natančna letna poročila, - letalske šole, ki se nameravajo vključiti v delo na tem področ ju, morajo poslati zahtevke .preko ZLOS-a na Hidrometeorološki zavod ' SRS zaradi dogovora (ali je možno ali ne) za delo z letali na določenem območju,

- letalska šola Murska Sobota naj izdela kratek elaborat in zahtevek za nabavo letala Cessna turbo za borbo proti toči na njihovem, to je mejnem območju. Ta zahtevek je potrebno poslati preko SIS-a za borbo proti toči na svojem območju . Za opremo letala (agregati) - dogovor z LC Maribor. - Obravnavano je bilo vprašanje izpitnih strokovnjakov oziroma izbor le-teh, ki ga ZKPZ vsako leto napravi na novo. Izbor naj bo večleten, vsako leto pa naj se vnašajo le dopolnitve. I - Obravnavano je bilo vprašanje taks za izpite, ki naj bi se zmanjšale, ker stroški nastajajo pri organizatorju izpitov. ZLOS je bil primoran uvesti za pokrivanje teh stroškov dopolnilne takse. Takse se bodo ZLOS-u v bodoče ravno tako plačale pri prijavi za izpit. - Pereče je postalo vprašarlje letalskih knjižic, dnevnikov, registrov in ostale obvezne dokumentacije, ki jo predpisuje zakonodajalec. To vprašanje je potre bno rešiti pred pričetkom letalske sezone. Skrajna možnost je, da tiskamo v okviru ZLOS-a, vendar bomo v to akcijo šli samo po vnaprejšnjem naročilu in plačilu letalskih šol na osnovi predraču na izvajalca.

Povzetek dogovorov sestavil Janez Brezar

\l"

LETALSKA.

\ol"

Slt..t'-j I>~-~.. ~

š..l-J~ t-~ ",\et..,

šO\..A.

%.,,,,·z ...';t.\'

~ O ~

300

400

,,~o

400

. . tO

O .24

A.Le..

'lJ

r..

. ...

MARlBOR.

M. So BOT A

WO VO

{2.

. ~z.o

300"30

4-5"0:5

~2.

,~S

12.

~ 50

~2.0

42.0:3

22.

?..5

'\2.0

2.00

". 0

,,~

t7"

2."58

1" 0

,..

-"2.

2.2.

~' 2

1-4--I--I---+---;-'~~-=3-=Q,-~-:r.ss:"""'::"""':+--o\-t--+-2.-49-Ei--4--3-"-O--~-_""";f-,,-.---l-,,-,-+-~-.-+-2.-8--11 .3

~ So

M E. STOI---+-5-+-+----l·-+-+-3-3-4--+-"-!;-2.-+---\-~--4-2.-B-'7-e----l-E>-4-S"--+-:::S:---t-":-:S:--t--+-U -+-2,-e--iI ~

P O S TO':J ~A..1--+-+-~-+"":--+-"-~:"""':"'::~"':'3-·+---=S...:.,,-I--_--+--!;"3-6--+--=":..;":...4=----lf--:-.-;--:-"O-+--,,-,,-t--~O--+--i"':O~ .,

\11:3

300

4-0

100

4-00

380

300

~:2.o

800

l'O R TO RO Z- D1.lIF--+-2..:....:f-,,~f--+-+-f-.{:-,,-:5-+---:-3-a-+--5-~-+--Eo~f>=2.:----+--2.-=-=r>=S":---t---:-4-t-,,-:-,..-l~4'::-8-+--:-44-:---+--::"-='7---11

P TU:::J

-... A

43 .. ' " 2.t4-''Vt 280

2~0

.toe·o'1 ~o

3&39

85~'"" 55"0

SL.~~D.E.c;.I--L-+-+--+--~--~I-=-+-t.::.9;:.e::..·&-s+-".:3'7...:.•.:.40--l~4-=e:....a.:....,:-:·:+--2.-6-S=·'--+-::~-:~:-:8=-::·~..-:'-t-e.-r-:&A;:;: ·=--1r-:-2..;::.s;..;....;:;e.:;;.-.,-+-....2....;;.. --iI 4

l!EAL.\ ~Ac:.\J A

2.6 4,

•

»-

UR.

ALe..

- . -

AS . coo

~Soo

45'.000 .

:Soo O

r(j)

35".1(.95'"

-f

Bov.E.C-

O MAR.l SoR

M ~ SOBOTA

~""

S' .

.:,

~5.00o

~5"00

9.000

800

' :>5 ,

45'

42.:

'1'1

. SZ

~c;,

22.

2.8

~9-+-(-+--=--I---+----f-_-+-2.-l:-_-l'---+-+--:9:-.-o-:-lr-9--+-9-,,"-a-+S'-c;-s-.-. .. --t--+--R,-&-+-3-4-t--t,.--t--i,,--t

'+ '+ 2. :3 ~ ~ 'rJ.Ood "[oo 4" 45 4'7 4'3 ), s' i-tO\fO M~S.TOJ..-..:G-+·-_-+~_+-_-+--\--I-_-+--lr-+-I-_-+-~3-a1l.--1--:8:-2-:'I-+-l>-l>-.,--t--:"-+--3-e-+--=-"-:-+-:-3-.-+--:8:---I OO

lZG

., :POR.'rO'Q.OZ

-12 . 000

~o'75

~C;;

24-

'+0

::.2

2']

Si9

487

2.0

•

1986.

PADALSTVO

J...ETA.l..S \LA s. O 1...A.

O~....

~.l_.

Aa -ta

ALe

MA~lBo~ ,

:PTU:J

l..:lU aLJ AI4 A.. -;PLA"" -

B<;

1i!l::.A.U % A.. Cl:r A

- -

4 lt 4lt

.. .

:r~

b.3

"Q 14. 0-./

so ~~

....",

~,~

. $lwt-i

".Ga • e4"':--1C -dt-'-ic

,,,o~o.,

\.1,

Z'I

"'S-

Z'1

",04-

t.9

2.51

.t6

2.2.

.2~

4'1

2.(

210

2 l l·

5'"'

:2.8

-I6S' 80

45'4-(

46'16

.(52.0

.(Goo

".8 G

<\"7.\9

~'181

""0 Se

-\Q.50

.(::'00

- -

-1

:32

? ..t--. A.k-l Ilc..... M.'·8

~'a

2-5"00

~oo

1>.".

;·t...i I~ ft:::. U1"z,

2.4-00

412.33

<l3Z2

2.0\

2.ci.

Z",

-1

390

4-20

c;;.

_ 2.88

:50'1

It-

~o2

fs-o

- - - $

:PO R.TO R.O 'z.

. c:

1)2-

"Bov.s.c. tJ

t-L

t ... 'Xl. 1>4 O" E." •

M.50BOTA

1>0", Uč.:t

....

~o"

""J. c..

- " S-

,,~

OG-

-12-

.Qo

" o&-

25"2 49

<12

.(0

· 50

!oo

4'7

4l~

5.'1<1.0

6.~~2.

.39

'18

""''1

:595'

~V198

8.49~

'7fO

.(2.3

2.s'

0\0

9:5

52-

7(; ro1

$k.a\ca1l . .1...

Uit.

..,..1. ",,·8

",oo

PLAN - 1987 ...LETALSKA

Ot."

MOTOI<~O

~~ t_'"

šol...

_0'"

A":JD O VSC.'~A.

A.Le..

~Ol...A.

...

"0••"

.".- -

U:'t. A."..~~ t..c.a.o.i.

-- -

- - -

- -

'. .-

L':J U 9al..JAl4 A. M

AC!.1 ~O~·

M.SOBOTA

\Jovo

·MESTO

•

POSTO':)t-..lA

3 2- • 3

Ole. .poQ.ro~oi 4

U .R

;-',,,,jc.

Bov~c

E..L.. 'J E.

It O\. .H--.

LE.TE.hl:JE

UR.

.... "'...d.t&......... :.. !f."t."' t-v ~ , &.: č:."

s~u~A.:J U~

'-1.1\ ~" -·'-"I~ , ~~ "ILO"".

0 ••.1.

SkUP~

ZJt.ftZ

.... .

"....;.

UIL.

... ",t.'-a

2.DO

.(5'0

~5'0

2.2-

22-

2.0

~S'o \

Sl»o

4-00

~~80

55'

61»

2.2-

.too

3ft

~:52.

ci»

2.2

2.5'0

400

uro

800

4-.

lt~

2.00

~OO

~6"o

85'0

'7 's

rrs

,..(00

~."o

.too

830

:sy,

~lto

2.5"0

2.0

4to

~tt

- -- -

2.00

2.5"0

"!ro

(000

22.

2.3

2.~

S-o

2~o

",o

·U

-io

2.0

2.~S'

S'S'

!too

2.0

5'00

500

- 2- - -. .

'II

A't> :PO RT"'O ROZ

.......

PTU:J

•

:580

320

.t2.0

82.0

4-'l

.39

2.0

S,L·Gt~AP.E.C

2.00

.12.0

6'00

2.!t

2.5

2.0

V.E.L.E.f..1::J.E

..,.

-i'70

A!S'o

;(2-

.\6

PLA\-..J - 87

~15

2.0

32 9'

3.055 3.001

2.05"0

32.0

8.-142-

4-4

351 398

PLAN - 1987

. :::s..

~o1..\"1tl\~ Or,Q.. 1:>... SR.

l...E.TAl..S KA.

~.I_

s.O~A "

:JADRAL~O

t-~Iot

U;'t.

i,\=t: .C

A.-::J OOV.sCI "'lA.

AJ....C

~OVl:.C

- - -

C. E. 1- :J E:"

!z.

L:Ju B.LJ~~ A.

MA.~\soR.

.(2

M. .sC5CTA.

Zlo.

c."

II #o

=to:J.j' A.

~oe

-+ DIJ.

'2A.

LE.T.E.~:JE

SOO

C" \l"" t'\"'C.14..~o'"

- - - -

\.lQ. lel_ju

"Cl - S~\lPA1 l)o"e~t.Io\ ~"'"..u.

~, ~f1.0ToV

%.\<~x.

U'"'

,"o

t>,\csb

42.000

.. :s So

Alt-

4-'7

25'

9'1

.. - - -

4-0.000

:5000

t5"oo

.tSo

2S.ooo

-iaoo

2-c.

5'4-

Sit-

2.~

45.000

~Soo

84-

.too

Bit-

tS'

.tB.ooo

~8oo

2.5'

2.4

8.000

800

45'

2.2

:5'9'

2.2.

- -

3.000

500

.'58

406

:58

6.000

600

.t8

2.s

2.0

5.000

Soo

2.6

.:5

" +>02TOSi!.OZ 4

~ - 2. 2 - - - - - - - -

4"'.500

U ..So

!It

ltJt

2.9

SI.. . Gt R~O.Ec.

-iQ.oo-o

~2.00

:S2

lf.S

~2.

25'

V.E.L.EI-J:J.E:

'1.000

tfoo

ol!禄

402

3't-

-i6

PLA\..} - 87

t'/s

~b1路000

4lt.'35'O

~8G

542

698

6'44

lJovo

MES\O 4-

POSTO::n. JA

Ole

P '-u':)

- -

Go .\9 2.8 48 2.0

Ao 7

PLA~

- '1987

I='ADAL5TVO

. L&:TAl.. s &LA

ŠOLA

A:3DovŠČ't..lA ~o

-\00

Bov&:..e.

M.SOBOTA :s -

MA.R.lBO'R

4- -

~oo

:3000

2.0

.('700

~80o

2.4-0

.\0

J..lovo M~STO Pos TO:J "-lA

:Po R.lO ~O Ž. PTU::J

.(0

It-

.to . 32.--

~o2

6.470

6.872.

2. 2.4

Potrjen koledar tekmovanj v sezoni 1987 ZAPISNIK seje motorne komisije pri PS ZLOS, 07. marca 1987 v Ljubljani Navzoči: Majhen Jože, predsednik (LC Maribor), Štokelj Stojan, Ambrožič Bogdan (Ajdovščina), Lajovic Franc (ALC), Bauer Leon (Celje), Pirc Marjan (Ljubljana), Ambrožič Leopold (Ptuj), Bitenc Mirko, Golob Rok (PS ZLOS) Odsotni: AK M. Sobota, DLC Novo mesto, OLC Portorož, AK SI. Gradec, AK Velenje Sejo je vodil predsednik komisije, dnevni red je bil sprejet po predlaganem v vabilu. 1. Predsednik je podal poro č ilo o delu v motorni dejavnosti ZLOS v letu 1986. 2. Motorna komisija sprejme športni koledar: - SP PRECIZNO LETENJE, Nummela - Finska, 10.- 16.8. - EP akrobatsko, Ploessen ZR Nemčija, konec junija - DP rally - 30. JAR, Skopje Murska Sobota, 17.-21. 6. - DP akrobatsko, Bor, 1.-6. 9. - ZT mem. zagrebških pilotov, Zagreb, 23.- 24. 5. - ZT mem. Ivan Sark, Subotica, 30. 31. 5. - ZT mem. prve partizanske aviacije, Banja Luka, 13.-14.6. - ZT mem. Done Božinov, Kumanovo, 27.-28. 6. - ZT mem. Edvard Rusjan, Beograd, 12.-13. 9.

- ZT mem. Fizir kup, Čakovec, 19.-20.9. - ZT mem. Kraljevački oktobar, Kraljevo, 10.-11. 10. - RP rally - 23. republiško prvenstvo motornih pilotov Slovenije, Ajdovščina, 5.-7. 6. Glede JAR motorna komisija odloči, da se vztraja pri prvi odloč itvi, da bo JAR zaključen v Murski Soboti, kjer bo ob tej priložnosti letalski miting. Motorna komisija ZLOS sprejme načelo, da se morajo vsa zvezna te kmovanja odvijati po šRortnem pravilniku LZJ in da se morajo enako točkovati. Razen tega je treba uveljaviti načelo, da mora biti glavni sodnik vsakega tekmovanja iz druge republike, ne iz tiste, na ozemlju katere je tekmovanje. Glede republiškega prvenstva v Ajdovščini komisija potrdi dogovore, sprejete na seminarju v Portorožu. V pravilnik tekmovanja pa se doda: - da je udeležba tekmovalca pogojena, med ostalimi pogoji, s 100 urami samostojnega letenja (ne 200, kot do sedaj) - tekmovalec lahko tekmuje leti skupaj z enim sopotnikom - pri določ i lih o ocenjevanju pristajanja se k tekstu »pristaja se na glavna kolesa« doda »s položajem letala s spuščenim repom« - kazenskim določbam se doda določba: - za dotikanje zemlje

z nos nim kolesom pred dokonč nim pristankom na glavna kolesa. .. diskvalifikacija disciplin e točnosti pristajanja - kolesa tekmovalnih le lal organizator oziroma prireditelj tekmovanja lahko oznči z belo barvo, da sodniki lahko ocenijo dotik koles s tlemi. Motorna komisija priporo ča uporabo magnetoskopskega snemanja na tekmovanju in pooblašča organizatorja in prireditelja tekmovanja da zagotovi uporabo aparature. 3. Glede akrobacij na utvi-75 ugotovijo, da do preklica velja odlo č itev PK LZJ o podaljšanju veljavnosti prepovedi izvajanja akrobacij na utvi-75 z dne 28. Il. 1986. Motorna komisija odloči, da ZLOS vsem letalskim šo lam dostavi program strokovnih predmetov za polaganje izpitov za uči telje letenja. 4. Seminar za kandidate za uči telje letenja iz psihofiziologije in metodike bo v Celju 14 dni pred izpiti pod vodstvom predavatelja tov. Berginca, s katerim se poveže tov. Ambrožič Leopold iz Ptuja zaradi dogovora o organizaciji seminarja. 5. V zvezi z izdajo Učbenika za motorne pilote skliče ZLOS sestanek vseh predlaganih po sklepu seje z dne 5. 4. 1985. Zapisnik sestavil Rok Golob

vsem letalcem in ljubiteljem letalstva čestitamo

dan letalstva

21 ....aj 16

uredništvo