Krila 3 1957

Zgoraj: Novo romunsko šolsko letalo RG-G, konstrukcija ing. V. Novickega je dvosedežnik z motorjem Praga D (G5 KM). Doseže lahko največjo hitrost 170 km/h, z zalogo goriva lahko leti 5 ur in doseže največjo višino 3200 m. Zdaj bodo to letalo !l"radill v seriji. zgradili pa bodo po njem tudi akrobatsko izvedenko RG-7, ki bo opremljena z močnej šim motorjem

Reakcijsko lovsko letalo D e Havilland »Venom« angleške konstrukcije, ki ga uporabljajo tudi na letalonosilkah

Moderen navigacijski pripomoček, zelo prikladen v uporabi, je zanesljiv pomočnik navigatorjem, ki morajo pilota pri daljših, poletih usmerjati po natančno določeni zračni poti

.Jl 65.

.L!.L/~

v _/ ceoua<e,

!~ 1

»/I,eiI,a«

-1 Čestitke

GLASILO GLAVNEGA ODBORA LETALSKE ZVEe;E SLOVENIJE Izhaja

dvomesečno

3 Maj - Junij 1957 Urej uje urednl:Škd. odbo,r: Cedo MOikole, Ciri'l Trček, TUgomir Tory, Zoran Jerin, ing. Franci H.1.llin ger , Marjan Slanovec Odgovorni uredndk: Janko ColnaT Naročnina:

celoletna fPlO!lletna četrrtletna

240 din 12i) din

60 d1n

Posamezna Šltevi1ka OO din Tekoči ,račun:

001-600-1-601

Na,slov uredniiŠtva dn uprave: Ljub10alIla, Lepi pot 6 T1s,k 1m kli:šej:i: T,1 skarna »Jože M:ook.tič« Ljubljana

,.

maršala Tita letalcem

»Ob petnajsti obletnici našega vojnega letalstva 'p oširljam prisrčne pomrave in tople čestitk.e vsem našim letalcem, vojakom, podoficirjem, oficiir jem in vojnim uslužbencem.

Naše Vl()jno letalstvo, ki je bilo · ustvarjeno v narodnoosVIObodilnem boju,je šlo skozi težavno šolo, v kateri si jepridobUo dragocene izkušnje. V teh hudih dneh je znatno prispevalo, čeprav z zelo pičUmi sJ'ledstv;i, k oSV1obodli tvi naše dežele, zlasti v 'zaključnih ,o peracijah, kar je pri.p isati herojstvu in požrtvovalnosti njegovih ,p rvih 'k ad,r ov.

V povojnem obdobju je dobilo naše vojno letalstvo pomembno mesto in je zdiaj, v sklopu naših oboroženih sU, važen člnitelj v zagotovitvi miil'lne j,z gradinje naše socialis,tične domovine. JUg'OSiIavi~a uveljavlja ,m iJ'loljubno zunanjo :polli,t i'k o, U!pošteva pa tudi, da je nujno potrebno, da IOhrani svojo neodv,i snost, in zal'ladi tega posveča svojim oboroženim .silam vso pozornost.

TovarilŠi I'e talci, prepričan sem, da boste, upoštevajOč vse to, tudi v prihodnje neutrudno delovali za nadaljnjo kl'lepitev in stalno izpopol:njevanje našega vojnega letalstva. Proučujte najsodobne,j šo leta;ls'kio tehniko, vzgajajte se ob Is lavnih tracticijah našega herojskega na:J'lodnoosvobodilnega boja in še naprejrazvijajte odnose medsebojnega tovarištva, zaupanja in skrbi 'z a mlajš,e, ,k'a r ' je temelj moralno - politične enotnosti naše Armade.

PO .tej poti .,p ošiljam pri'Srčne čestitke ;t udi vsem pripadnikom Letalske zv,e ze JugoslaVIije in našega civilnega letalstva, prav tako pa tudi vsem deloynim 'klOlek.tilv om naše letalske industrije.« VRHOVNI POVELJNIK OBOROZENIH SIL FLRJ MARSAL JUGOSLA VIJE JOSIP BROZ TITO

65

Novinarji pri komandantu Jugoslovanskega vojnega letalstva V dneh od 20.-26. aprila je Letalska zveza Jugoslavije priredila v Vršcu seminar za novinarje jugoslovanskih listov in radijskih postaj, da bi jih ob 15. letnici Jugoslovanskega vojnega letalstva seznanila z našim vojnim in civilnim letalstvom. Ob zakljUčku seminarja je na letališču v Batajnici komandant JVL, generalni polkovnik Zdenko Ulepič sprejel novinarje. Prinašamo nekaj odlomkov iz odgovorov tov.

Ulepiča novinarjem.

Na vprašanje novinarjev, kako sodi o našem vO'jnem letalstvu v petnajstih letih njeg.ovega obstoja, razvoja in napredka, je generalni polkovnik Zdenko Ulepi'č med drugim dejal: »Nedvomno je nujno treba razumeti predvsem to, da je naše letal,s ivo i~lo iz na;rodnoosvobodHne borbe v docela specifičnih pogojih in na -docela specUičen na;čin. Naše letalstvQ se je formiral'o v času vojne, koO so za to bm ustva.rjeni pog~ji. Razvijalo ,i n izpopolnjevalo se je v trdi šaH vojne. V prvih letih vojne so letaIla .sode·l oyala z armado samo periodično lin posamič. VemQ, da sta 21. maja 1942 'p ilota Kluz in Cajevec op'r avila 'p rve bojne polete, kar .simbolično 'Označuje tudi rQjstvo našeg1a vojnega letalstva. Ta epi'1Joda je imela večji politični, kot vojaški. pomen, toda za tedaj je vendal1le bila zelQ pomembna za oboje.

O sodelovanju naših borbenih eskadrilj z ' našo armado lahkoO g'ovorimo od tedaj, Ik o so se pojavi,l e prve 'es·k adriije, formirane v Sevemi Afriki in ,ko je bila ob QSVObodi,t vi Beograda fQrmirana g,r upa divi,z ij. Ta je sodelovala priproboju Srems.kte f'roll1te. Naše letalsk'e enQte pa soo nadailje uspešno sodelovale v borb3lh v letih 1944/45, koO smo imeli dve letalski divli ziji in dva samostojna lovska pol'k a. Sodelovanje teh enot v operacijah je bilo zelQ pomembno. Spomnite se prOitiudarca Nemcev na Sr·e mski f'r onti, ko je njihovo letalstvo nudiiQ intenzi·v no pomoč vojski. T3Ikr3lt soo naša letala v211etela v boj PQ šest do osemkrat dnevno in prav hrabrim let3llcem gre levji delež pri zlomu nemš,k e ofenziv,e. V celoti lahko rečemo, da se je tedaj letalski poloOžaj bistveno spremenil. Kajti, dokler so Nemci skQraj dQcela gospod3lriJ.i po našem nebu in preganjl\ili celo vsakQ posamezno naše letalo, soo imeli oni premoč. Ko pa so se pojavila naša bojna letala, so Nemci popustili in na nebu so postali gospodarji naši letalci. To je bil občuten prispevek k udarni moči naše armade.

NedvoOmno je, da je naše letalstvo v vojni pr,i dobilQ določene izkušnje, ker soo tedaj številni mla-

deniči šli skozi letalske enote. Ko je bila formirana grupa divizij, se je za pilotsko službo prijavilo veliko številQ kandidatoOv. Glede na velike potrebe, ,t a:krat ni,s mo imeli priložnosti preverjati, ·k akšni so ti piloti in tak'O so biH takr3lt sprejeti številni, ki ni-so bili še piloti, pač pa le jadralni '},etalci. Vend3lr so po večini vs,i v zelo kratkem času obvladali potrebno znanj,e, v čeme.r je -dokaz, da jim je kobvladanju dokaj zahtevne tehnike vojnega pilotiranja pomagala že sorazmerno kratka predprilprava v športnem letalstvu.

Glede na perspektive razvoja vojnega letalstva je tovariš Zdenko Ulepi.č novinarjem 'PO'jasnil naslednj e svoje misli: »Priče .smo hitr.ega in veJ.iJkanskeganapredka leta:lstva v svetu, kar je pl1avzapravposledica dveh faktorjev - prvič politi onega faktorja, faiktorja nenehne hladne vojne, delitve sveta na bloke, medsebojna oboroževalna tekma in drugo, na d'rug;i ,s tr3lni pa napredek tehnike, 7J13lsti še motorilk e, elektronike, nuklearnega orožja, itd. Ce vse to povežemo, vidimo, da je I·e talst:vo v taki tekmi med dvema bIlOkoma postalo faJktor, Ik i je dQbil precej večji ,poliltično-stl'ateš~i pomen od tistega, 'Ozko v,o jaškega 'p omena, kakršnega je imelo doslej.

Nadalje je komandant JVL .novinarjem g'ovoril o' najporih za zgraditev naš'e lastne letalske industrije in o njenih dosedanjih uspehih, nato pa je prešel na v:prašanje deleža Letalske meze Jugoslaviij e našemu vojnemu letalstvu in za tehnično vzgojo, zlasti mladine.

Lahko rečemo, da je Letalska zveza Jugoslavije odigrala SVQjo dQločeno vlogo, mOl"da ,p red leti v večj,i med kot v zadnjem času. M,i slim pri tem na čas, Ik o je Letalska zveza storila več na politi onem Ik ot na strokoOvnem polju pri zbir·a nju mladine, na množičnih manife,s tacijah, na letals.k ih 'p rireditvah PQ Vlojni, Ikjer so se zbirali sto tisoči ljudi in, ki so uspele kot nekakšne naciona;lne manifes,t acije.

Nedvomno je, da je Letalska zveza Jugoslavije storila mnQgo, ko je s pritegnitvijo številne mladine v svoje vrste prispevala, da se je mladina izogni,l a raznim škodljivim vplivom, ki so negativno delovali na širjenje splošne, zlasti pa še teh-

mcne kulture. V tem pogledu je LZJ pl1ispevala zelo veliklo. Seveda. · je bilo tudi nekaj določenih slabosti, venda.r pa lahkoO na splošnougotovimQ, da je Letalska zveza.

Jugoslavije dobra ~n zelo koristna. organizacija.

T.ovari1š Zdenko Ulepič je nadalje poudalr il, da smatra delo LZJ za pravilno in zadostno, če LZJ v.z gaja mladino in ji vliva voljo in željo udej.stv.ovaU se v l'e talskemšportu in, če vsaj del te mladine, 'ki si je v LZJ prid-obHa osnovne pojme o letalstvu, pOZlI1eje stopi tudi v vojno letalstvo.

Menimo, da mora Letalska zveza.

JUg10slavije še nadalje biit i organizaciJa, ki bo del.ovala na širokih osnovah,torej množična organizacija, v ,k ateri se bo mladina lahko vzgajaila v padalce ter jadralne in motorne pi:l ote, katerIh del bo pozneje prav gotovo našel pot v vrste vojnih letalcev, ,k jer SlO nenehno potrebni mladi, zdravi ktadr,i.

Ko je generalni polkoVl11ik Zdenko Ulepič izrazil neikaj misli .o dvigu rez'e rvnega l'etalskega kadra, je prešel na vprašaJnj.e sodelovanja vojnih in športnih letaloev. Pri tem je poudaril, da je zlasti med piloti reakcijskih letal spri-čo zahtevnih vsakodnevnih nalog težko pričakovati. da se bodo ti piloti lliaJ primer udejstvovaJ:i v jadralstvu ali: drugih športno letalskih panogah. Več možnosti za tako sodelovanje imajo pač mehaniki in drugO' tehnilČno 'Osebje vojnegla letals·1;va in ponekod je prišlo že do zadov.oljivega udejstv.ovanja pripadnikov vojnega letalstva v vrstah športnih in jadralnih pHotov ter 'padalcev.

Komandant Jug'oslovanskega vojnega letalstv·a je svoja izvajanja zaključil z vprašanjem in možnostmi za razvoj· goQspodarskega in turistič­ nega letalstva, kakor tudi z vprašanjem našega letalskega prometa, nato pa je ob slovesu novina'rjem izrazil željO', da bi v prihodnje več pi.sali o našem letalstvu in svoje bralce ter poslušalce pogoOsteje seznanjali z d.osežki v domačem in tujem letalstvu, ki so prav gotovo stvar, ki zani'ma tudi širše ljudske množice, PO s preje mu pri komandantu JVL, generaLnem pol'k ovn1'ku Zde~: ku Ulepiiču, so si pris'o tni novinarJI podrobneje ogledali moderno vojno letališče v Batajnki, nato pa se polni novih vtisov 'i:n spoznanj vrnili v svoje redakcije, kjer bodo pridobljen.o znanje lahk.o koristno izrabili 'z a obveš·čanje bralcev 'o zanimivih inšimih podr.očjih sodobnega letalstva.

Glavni .odbor Letalske zveze Slovenije ter uredništvoO in uprava revije »Krila« čestitajo k Dnevu letalstva vsem vojnim in civilnim letalcem ter kolektivom naše letalske indust.d je in letals·k ib us,t anov!

66

PRVI A NE ZADNJI (Zgod:ba o prvem

Preprosta mati iz Hrvatske Dubice ni vedela, da se bo čez enaintrideset let pretrgala življenjska nit bitja, ki ji je utripalo pod srcem.

Ni vedela, da bo to življenje za vselej ostalo v spominu tistih, ki so se sko'zi kri, ogenj, trpljenje in nadčlo,veške napore prebijali in prebili v nov, svetciJ svet. A ne samo v spominu le-teh, temveč kot veličast­ na legenda tudi v spominu pokolenj novega sveta. Ne, vsega tega preprosta hrvatska mati ni vedela, ko je devetnajst sto trinajstega leta rodila sina. V kmečki Kluzovi družini je zavekal novorojenček, ki so ga krstni za Franja.

Cas je tekel. Fant je zlezel iz plenic, v srajčki se je potikal po domačem dvorišču, se gnal za kokošmi in racami in domačim psom.

Kdo ve - morda je že tedaj v svoji otroški duši zaslutil širna obzorja onstran domačega plota ...

Morda se je tedaj kdaj zastrmel v nebo, jasno, čisto in umito, sončno, saj otroci čestokrat tolikanj radi strme v jasnino nad seboj . .. Morda se mu je v otroški duši že takrat prav nekje na dnu prebudilo hrepenenje -- leteti, saj so se ščebeta­ joče lastovice kot v posmeh po bliskovo spreletavale nad hišo, nad

parti~ans'kem

• • •

,l etal eu)

dvoriščem in izginjale onkraj domačije kdo ve kam daleč . .. Obzorja

- širna in neznana. Kdo bi ne koprnel' po njih? .. Otroci so radovednejši od odraslih kaj je tam zadaj, kakšen svet... in lastovke imajo peroti ... Življenje je teklo. Franjo je iz srajčke zlezel v hlače, stisnil pod pazduho sveženj zvezkov in šel v šolo • .. Tu se mu je jel odpirati nov svet ...

Stiri gimnazije je napravil, potem pa se- je znašel kot pisar v neki advokatski pisarni. Moral je. Doma ni bilo denarja, Franjo ni mogel študirati naprej . .. In tako je zakopan med fascikle jel spoznavati novo plat življenja . .. Pred njegovimi mladimi, svetlimi očmi se je odpiral prepad . " Iz fasciklov in aktov se mu je režala beda majhnih, neznatnih in revnih ljudi, ki jih je življenje potisnila na dno ... Iz fasciklov in aktov pa se mu je hkrati režal pokvarjeni obraz celotne družbe . ..

Med temi akti se mu je v vsej strahotni goloti odkrivala propalost gospode, ki se je izgubljala in propadala pa spet »velecenjena« in »spoštovana« uganjala lopovščine naprej.

Mlademu fantu se je pogled vse bolj temnil, krčila pest, jasnilo spo-

67

znanje in tedaj je zavestno krenil na drugo pot~ na tisto, ki je bila prepovedana zato, ker je bila edino pravilna in mogoča . ..

Morda sta mu gnus in odpor spet priklicala v spomin otroška leta . " domače dvorišče, jasno nebo nad domačijo in lastovice, po bli- · skovo izginjajoče onkraj plota ... lastovice . " krila... daljna obzorja.

In Franjo je· vstopil v podoficirsko pilotsko šolo. Leteti, leteti biti pilot, a ne samo pilot letala, biti pogumen pilot tudi v življenju.

Franjo se je učil, študiral dneve in noči, poglabljal svoje znanje, ga širil - in dajal naprej .. . Bil je najboljši med najboljšimi - a vendarle napredovati ni mogel. Znal in vedel je več kot je bilo oblastnikom prav.

Nikomur ni bilo neznano in Franjo tudi ni skrival, da misli drugače kot oni. .. To je bilo več ko dovolj, da so ga njegovi starešine ustrezno ocenili in pokazali, da je nezaželen ...

Franjo se je tako prvikrat spoprijel s sistemom, kateremu je čas odmerjal zadnje sekunde ...

6. april 1941! Franjo je pozabljen in preganjan narednik na letališču v Skopju, srcu Makedonije. V teh usodnih dneh se mu odkrije prav do dna vsa sramota, vse izdajstvo, vsa gnilo ba. Cuti, da je zapel mrtvaški zvon. " Kapitulacija!

Franjo stisne pesti in se vrne domov. A ne za dolgo ... Tovariši niso pozabili nanj.

»Franjo, potreben si nam! Letalec si!« »Pa ne ustaški! ,( »A prav v njihovem letalstvu nam lahko koristiš in pomagaš! Od-

ponesi!«

»In ti si priletel na njem od ,onih'?« »Tako je. « ,'Pa od kod, če se sme vedeti? « je vprašala neka ženska, ki je bila prepričana, da bo s tem vprašanjem sprožila daljši razgovor. In res se je razlil ko voda. Kmetje so zvedeLi, da se pilot piše Kluz, da mu je ime Franjo in da je bil že dolgo povezan s partizani. Zdaj, v ugodnem trenutku, pa je priletel »čez « ... No, še marsikaj so se pogovorili, in ljudje so kar v trenutku vzljubili tega pilota s kostanjevimi lasmi in z velikimi modrimi, pametnimi očmi.

Dva starca sta celo trdila, da poznata njegovega očeta in sta rekla, da se spodobi, da » človeku nekako sporočijo , da je njegov sin tu, na naši strani . .. « To je bilo 21. maja 1942. leta.

Ta dan velja danes za Dan jugoslovanskega vojnega letalstva.

Da, »Potez XXV«, stari francoski poldrugokrilnik, ki ga je stara Jugoslavija drago plačala, ne da bi ji to staro letalo moglo kakorkoli služiti. Kaj boš s »Potezom« proti »Messerschmi ttom« in »Heinklom « in »Junkersom« in »Dornierjem«?

Nebogljenček! Toda v starem letalu je mlad, resnično mlad človek .. . In pomladi se tudi letalo!

Ta dan so si vsi dobro zapomnili.

Bilo je. vedro jutro - 21. maja 1942.

Vsi so opravljali svoje delo, v narodnoosvobodilnem odboru pa so se pogovarjali o osvoboditvi Prijedora. Tedaj se je nad vasjo pojavilo letalo. Stari francoski poldrugokrilnik »Potez XXV «! Letelo je skoraj pri tleh. Ljudje so se razbežali. in iskali kritja, saj so dobro poznali ustaško navado: spustili so se čisto nizko, potem pa s strojnicami zaprašili med ljudmi... Toda to letalo je začuda dolgo krožilo kakor da bi nekaj iskalo. Tudi streljalo ni. Naposled je preletelo jablane na travniku in se spustilo. »Ljudje, ta je prišel pa k nam,« se je razveselil predsednik odbora. »Prišel je k partizanom. Zdaj bomo imeli tudi letala ... « Vsa vas je bila na nogah. Mlado in staro je hitelo na travnik. Predsednika pa je le zaskrbelo: »Stojte, ljudje! Kaj pa če je zanka? « Toda nihče ga , ni poslušal. Tisti , ki so bili urnejših nog, so se prvi znašli ob letalu. Komaj so ugledali smejoča obraza dveh letalcev, so zakričali onim, ki so zaostali: »Ne, ljudje, ni zanka. Naši so.

Tu je Ivica, ki je bil včasih pri nas! « Toda ob Ivici, ki so ga poznali že od" prej, je stal oni drugi, mlad in krepak fant, po rasti majhen, a širokopleč. Na sebi je imel letalsko bundo in zimsko kapo . Smehljal se je ljudem, ki so ga obkrožili. Naposled se je prebil do njega zasopIi predsednik odbora: »Je to partizansko letalo. « »Da, partizansko letalo!"

je bil vesel in srečen, srečen še bolj zategadelj, ker sta istega dne pobegnila z letalom iz Banja Luke v Prijedor še dva njegova tovariša Rudi Cajevec in Miša Jazbec.

Da bi ohranili letala, je bilo zaukazano, da odleti Franjo v Medjuvodje pod Kozaro, Rudi Cajevec pa naj ostane v Prijedoru ...

In potem se je začelo! Ze nekoliko dni po prebegu je dobil Franjo kot prvi partizanski pilot svojo prvo bojno nalogo : bombardirati Crno, Franeticevo ustaško kolono na premiku i z Dubice proti Bosanski Gradiški. »Stari, dobri " Po·t ez «, zdaj pokaži, kaj zmoreva! Zdaj sva oba partizana! « Franjo leti... Pod njim hrvatska zemlja, čudežno lepa, kakor zasanjana .. . A vendarle vsa strašno krvava, .mučena, podjarmljena ...

Franjo stiska zobe in išče.. . Da, pod njim je Orahovica... tamle cesta. .. in na cesti črna ustaška kolona. • . Franeticeva kolona. ...

Nihče ne zmeni za letalo, saj ga poznajo. " »Potezi« so tudi v sestavu ustaškega letalstva - torej je njihov! ...

Franjo zgane rOko in nogo. " letalo se nagiba v zavoj... se izrav nava . .. Franjo usmeri letalo na cesto. . . Roka potisne palico malo od sebe ... nos se rahlo povesi . . . motor tuli . .. Letalo šine pod kotom nad cesto... Roka odtisne ročico .. . bombe odpadejo. . . Eksplozi je . . . ogenj. .. panika... Crna kolona se v hipu razbeži , raztrga, razbije ...

Franjo dvigne l etalo, se ozira - in smehlja . .. C esta je pokrita z ubitimi in ranj enimi... drugi tišče glave v jarek na obeh straneh ceste. .. vsi smrtno prestrašeni ...

Parti z an s ki napad iz zr aka! V Zagrebu strmel Nekaj se plazi v krvnike, nekaj, kar je v eč kot strah! Nekaj, kar strah poraja! Nemočen bes! Krvniki cenkajo kdor uniči partizansko letalo,

loči

se!«

Franjo tuhta, razmišlja, pretehta- ' va možnosti in predvsem sebe - ali bom sposoben izpolniti naloge in upravičiti zaupanje, ki ga imajo vame?

Potem se odloči! Vstopi v ustaško letalstvo.

V Jugoslaviji se je že razplamtel požar . .. Vstaja! Upor! Partija kliče! In Franju je toplo pri srcu ...

Načrt dozoreva • .. Okolnosti so več ko ugodne... samo pravega trenutka še čaka! Ne dolgo!

1942! Prijedor je osvobojen! Franjo Kluz ve, da je pravi trenutek tu! »Stari, dobri ,.Potez« - zdaj me

* Franjo

se

68

dobi pol milijona kun nagrade! In črni roj fašističnih letal dan za dnem išče stari »Potez«. Zaman!

* Bilo je neke nedelje, konec maja 1942. Sovra'ž na letala so ves dan od jutra do noči iskala Franjev »Potez «. Tega dne je Franjo ogledoval točke sovražnikove koncentracije.

Sovražnik se je pripravljal za ofenzivo na Kozaro. Naši so kot v posmeh metali letake nad Bosansko in Hrvatsko Dubico, nad Kostajn ico in okoliškimi vasmi. Pri Bosanskem Novem pa so opazili sovražno z birališče.

Franjo se spet smehlja... I z majhne višine požene letalo v napad. " Odvrže bombe . .. Potem se vrača in tolče s strojnicami . . . Nasprotnik je zaprepraščen, zbegan, polblazen od strahu... Iz višin e niti ne 200 metrov toLčejo partizanske strojnice! . . .

Toda bombe! Ena njih ni eksplodirala. Strmeli so vanjo in s e strahoma čudili: bila je narejena i z - vodovodne cevi! Poslali so jo v Zagreb - in tam) so spet zaprepaščeni strmeli! Nepojmljivo jim je bilo, da se dado delati bombe tudi na tak nač in. Da, i z ljudskih src j e ras el tisti odpor, ki ustvarja čudeže zato, ker mu je temelj najgloblja ljubezen in smrtno sovraštvo hkrati! To spoznanje je bilo za krvnike porazno! Povišali" so nagrado na milijon kun. .. In črni, fašistični krokarji so se - ne iz ljubezni do domovine, ampak iz pohlepa! razleteli, da bi uničili staro francosko letalo. . . Ta stara škatla je postala v rokah pilota - partizana strašno orožje, ki so ga zdaj na vse kriplje preganjali »Messerschmitti« in »Fiati« ...

12. julij 1942! Franjo se pripravlja na bombal'diranje objektov pri Bosanskem Novem. Toda ni bombardiral. Nesreča je hotela, da so ga fašisti odkrili. '. Navalili so nanj ko pobesneli... In od prvega partizanskega letala je ostal samo kup kadečih se ruševin . . .

Franju se je stisnilo srce. Morda je v tistih hipih prvikrat v življenju zajokal. .. Bilo je, kakor da mu je padel tovariš, s katerim sta doživljala veLike trenutke strašnega, a zmagoslavnega pohoda... -

* Franjd je odšel na novo dolžnost v Operativni štab za Bosansko Krajino. Spet se je boril, z vsemi svojimi sposobnostmi in znanjem. potem je prišla četrta ofenziva. Rešiti čim več municije in orožja! To je bila notranja zapoved, to je bil neusmiljen ukaz njegovega lastnega srca, ki je neskončno ljubilo in sovražilo. Operativni štab je vedel, kaj in kdo je Franjo. Pohvalil ga je za vso njegovo požrtvovalnost. Prišel je november 1943. Italija poražena! In Franju, ki dela v tem času v I. letalski bazi v Livnu, je toplo pri srcu, saj ve, da je k po-

razu prispeval tudi on svoj delež.

Zdaj velja tolči tiste, ki so še ostali!

Z drugimi tovariši letalci odide v Italijo, potem v Severno Afriko v lovsko pilotsko šolo! Franjo pilot lovec! Tokrat vse drugače misli na svoje otroštvo, na domačijo, na lastovice '. .. Zdaj bo letel tudi on kakor lastovice! Samo žal mu je, strašno žal, da bo njegova lastovica morala ubijati ljudi.. . Ljudi? Franjo nabere čelo v gube. Ljudi? Ne, saj cilji pred njegovimi topovi in strojnicami niso ljudje - to so fašisti! In Franjo zapre srce. Studira, se uči, izpopolnjuje pod žarkim soncem severne Afrike . .. Postane pilot lovec! Franjo se vrne v Italijo, v operativno bazo našega letalstva. In odtod leti dan za dnem nad sovražnika, tolče in bije ga vzdolž vse obale našega sinjega Jadrana. »Poljubljajte, fašisti, s krvavimi usti naš dalmatinski krši Tu poginite, na tej zemljici za opomin vsem in vsakomur!« In strojnice in topovi pošiljajo poslednji pozdrav med črne kolone . .. V arhivnem oddelku Vojno- zgodovinskega inštituta JLA, v svežnju »Historiat letalstva « in v dokumentu, označenem »Bojne operacije Prve eskadrilje«, so zapisani kratki podatki o akciji, imenovani »Operacija št. 28.« Posebno pozornost zbudi podatek, podčrtan s svinčnikom: »Naše izgube: 1 pilot ... 1 letalo. « Po kratkem pojasnilu bojne naloge beremo : »Vse bombe zadele cilj. Pr i

napadu je bil izgubLjen kapetan Franjo Kluz ... « To je bilo 15. septembra 1944.

Kapetan Sime Fabijanovic, eden izmed pilotov Kluzove skupine, pripoveduje: »Kakor da bi bilo danes, tako natanko se spominjam tistega popoldneva. Nalogo in povelje za napad smo prejeli okoli 15. ure. Zapoved je bila kratka : »Bombardirati živo silo sovražnika in njegovo tehniko v Omišu. « Akcijo je bilo treba opraviti natančno ob 18. uri. Franjo je kot vodja četvorke vodil vse priprave. Točno ob 16.55 smo vzleteli.

Vreme je bilo lepo. Tu in tam kak cirus. Pod " nami azurna modri na Jadrana. Upošte'v aje zemljepisni položaj Omiša, ki leži med planinskima masivoma Biokova in Mosora, je bilo treba po Franjevi zamisli izvesti napad ne neposredno v smeri Vis-Omiš, temveč tako, da bi obleteli Biokovo in dosegli Omiš od vzhoda. S tem bi se, upoštevaje oblikovitost zemljišča, neopazno približali cilju in sovražnika presenetili.

Komaj smo obleteli vzhodne obTonke Biokova, smo zaslišali v šlemofonih komandantovo zapoved: »Pripravi se za napad! ...

Zvrstili smo se v kolono in se trudili leteti v pravilnem redu. Komaj smo ugledali Omiš, smo šli v napad. Prvi je strmoglavil vodja. Z očmi sem nenehno spremljal Fmnja.

Tedaj pa me je zaslepilo za hajajoče sonce, za trenutek sem izgubil Fra-

nja izpred oči. Strmoglavljal sem s svojim letalom in odvrgel bombe.

Lahka protiletalska orožja so tolkla po nas. Ko sem izvlekel letalo iz strmoglavega poleta in se vzpenjal ob pobočju hriba, sem videl za seboj eksplozije svojih bomb, ki so zadele cilj na samem pristanišču, desno pred seboj, malo dlje od obale pa spenjeno morje ...

Ko smo se nad Hvarskim kanalom spet zbrali, smo opazili, da nas je manj. »Stevilka 2 v redu.. . številka 3 v redu!... številka 4 v redu! ... smo se po radiu javljali drug drugemu. Samo številke 1 ni bilo slišati. »Franjo, javi se ...

Nekaj minut smo krožiti nad Hvarskim kanalom in mu po radiu sporočati svoj položaj . .. Nič . .. Sele tedaj smo se zavedeli, kaj se je zgodilo. Nekaj mrzlega mi je stisnilo srce: spenjeno morje med luko in obalo pod Masorskimi obronki! ...

Tam je moral treščiti v morje Franjo . . .« Da, tako je tudi bilo. Franjo je strmoglavil svoje letalo na črno gnezdo, iz katerega je bruhal ogenj.

In tedaj je udarilo vanj... Smrtonosna črna žoga iz protiletalskega topa se je razp očila ob njem ter raztrgala kabino in človeka v njej.

Smrtno zadet se je zvrtinčil - padajoči komet v sinja globino ...

Nad grobom prvega partizanskega letalca se je morje razpenilo in SP spet umirilo...

F. T.

Na sliki vidimo model reakcijskega štirimotornega potniškega letala Convair 880, ki služi za preizkušanje s kakršnim bodo opremili letala tega tipa. Model je .p.revlečen s tenko plastjo bronze tako. da ima V modelu je vgrajen oddajnik električnih signalov. vse te preizku se pa izvajajo kar na strehi tovarne. ~Q''' '~' ''''V_J ~

69

NAPAD OB 09.00 Jutro na enem od naših voOjaških Zgodaj je i,n s once je še komaj pozlatilo vrhove bližnjih gričev. V jutranji rosi se blešče betonska vzletišča, ki so se kakor neenakomeren križ za·žr.la v zelenoO pokr,a jino. Ob vzletišču so v dveh dolgih vrstah postavljena letala »Thunderbokli. « - mogočni jekleni lovci, oz. predvs,e m lovs~i bombniki. .

Matorj'i· iin ,š tiriikraki propelerji so še zavarovani s platnenimi prevlekami pred' nočno vlagoO. ČUdno.

Te platnene prevleke zmanjšujejo njihoOvo mogočnost, in koO tako stoje tu v dveh poravnanih vrstah, so videti kot elegantni kovinski stroji, narejeni človeku v zabavo in igrač­ kanje. Toda kmalu se bomo prepričali , kakšno moč skrivajo v sebi in kako zeloO .te igra'čke »ugriznejo «.

Cudovit mir je .še vse naokrog.

Samo stražar z enakomern ~m korakom odmerja svojih deset metrov naprej in spet nazaj . In čri'ček neugnano prepeva. Pa ne · bo doOlgo.

Jeklene pošasti, ki zdaj še spe v aluminijastih telesih, se bodo kmalu rj.oveč prebudHe in pregluši1e črič­ kovo pesem. Na le.tališ'ču ,s e boO začel nov delovni dan. T,a kšen lmt je bil včerajšnji ,i n kakršen bo jutrišnji. Sprožil se bo zapl'e teni mehanizem, ki usmerja vso dejavnost tega velikega mravljišča. Mehaniki bodo vžgal·i motorje, radiotel egrafisti bodlO n aravnali radijske antene in pripravili svoje sprejemne in oddajne aparate, ·o r.ožarji bodo pritrjevali na stroje bombe in rakete ter polnili okvirje z municijo, po betonu bodo križem kražem ropotali traktorji in vlačilci; gasHci in bolni'čarji bodo pripravili sVQj'e priprave in vozila - za vsak primer in letala se bod,o pognala v svoj element ter 's e po opravlj·e nih nalogah spet vračala .

Kdo bi mogel v kratki reportaži opisati vso zapleteno dejavnost na letali š ču. Zato se bom omejil na določeno ,naLogoO skupine pilotov. Vem, pri tem bom malo krivičen do ostalih, ki so za oOpravljanje letalskih nalog prav taik o potrebnd. Do mehani,k ov, meteorologov, radiotelegrafistov, orožarjev in drug,i h. Njihove naloge niso ' nič manj važne od pilotovih, saj je od njihove natanč­ nosti .in skrbnega dela ,odvisen uspeh vsake akcije in tudi življenje pilQtov. Toda je že tako, da naša malce romantična domišljija občuduje predvsem junake zračnih višav. letali š č .

skupin letal, čas vzleta, trajanje poleta itd. itd.

Ura bo kmalu osem.

Skupina letaleev - ,k apetan Novak in podporočnik Jankovič, Petrovskiin Novič stopijo pred svojega komandirja. Vsi so že v leta.lskih kombinezonih, 'čez rame jim visijo mape z zemljevidi, v rokah nosijo bele letalske čelade.

- Tovariši! Vaša dai!l,ašnj,a naloga je naslednja. Porušiti most na reki Dravi. Maršruta PTM GrediIia. Moškanjci,cilj . Polet oOb 09.00. Pripr,a vnQst oOb 8:30. Udar izvršiti v dveh napadih. V prvem odvreči obe bombi, v drugem raketiratI. Zbor na PTM, po,l et do cilja v ni21k'e m letu v višini 100 metrov.

Udar iz višine .2 000 metrov, višina odmetavanj,a bomb HOO metrov. Vzlet po paDih, nato zbor v levem borbenem 'k rogu. Nad PTM borbena formacija in takoj prehod na nalogo.

Brisani let do cilja. 15 dQ 20 km pred ciljem na višino 2000 metrov in s te višine v napad. Po napadu zbor v nizkem .letu in takoj vrnitev na IetaUšče. P.osebej vas opozarjam na hr~bovitost terena, na možnost s ovražnih lovcev in na protiletalsko obrambo. Vodj,a skupine je kapetan Novak, njeg·o v s premljevalec, podporočnilk Petrovski. V,o dja druge dvo'jke poročnik J'anik;ovič, njegov spremljevalec poročnik Novič . Skupina poročnika J·ankQviča mora obvezno s fotQgrafiranjem ugotQviti uspeh na:pada.

Jasno? -

- Jasno! Sestanek je vojaško kratek, naloga jasna. PoOrušiti moOst na reki Dravi, nato s f.otogr,a firanjem ugoOtoviti uspeh napada. Le maloO besed je bilQ izgubljenih o možnosti sovražnih lovcev in 'o ;protiletalskem topništ\nu. To je pri vsaki podQbni nalogi samo po sebi umevno in s tem morajo letalci ra,čunati.

Med tem s o letala, že pripravljena za polet. Bombe so pritrjene - manevrske, cementne seved'a nalogo raket in strojnic pa bodo opravile fotografske kamere, ki točno pokažejo, kam bi rakete in strojnice v primeru resničnega napada, zadele. Hrami so /polni goriva.

Dan je lep, jasen, le po d.olin·a h se vlečejo tanke, prozorne meglice, ki bodo verjetno ovirale vidlji'Vost pri napadu.

Pred letali se letalci ponovno zbero. Kapetan NoOvakše enkrat na kratko poj-asni nalogo in da še zadnja navodila. Nato povelje: - V letala! Zda'j gre vse natančnQ po že prej določenem naiČrtu. Vsak od pilotov si še enkrat .ogleda letalo in se sam prepriča o vseh podrobnostih. Ne, da bi ne zaupal mehanilk u. Toda dva para oči vidita, več kot en sam. In pedantna natančnost je pred poletQm nujno potrebna. Vsaka po,v ršnost se lahko strahotno maščuje.

Nato zle~e pilot v letalo in se priveže na sedež. Mehanik je že pripravljen, da vključi poseben akumu'l ator, s katerim vžge motor.

Dva tisoč ,š tiri sto koOnjskih s il, ki so doslej spale v jeklenem oklepu, se je zbudHo. Za zdaj je njihovo hrumenje še slabotnQ, kot da

*

Delovni dan letalca se ne začne šele zjutraj. Lahko bi dejal, da že prejšnji dan, ,a li še prej. V komandi soo bile vse današnje nalQgeže vče­ raj razdeljene koOmandantom posameznih skupin ali pa tudi posamezni,kQm. Do skr,a jnosti natančno so bili proučeni vremensk,i pogoji, tOČl!lQ dQločene mar>šrute posameznih

Pilota na lovskih letalih si pred vzletom še zadnjič ogledata karto in po njej pot, po kat.e rl bosta letela na svoJo nalogo

70

bi tipali ali lahko z vso silo prihrume na dan. , Pilot le počasi dodaja plin, kajti mQtor se mora najprej .ogreti in šele potem ga lahko požene s po~nim številom vrtljajev.

Vojak, ki je bil za vsak primer pripravljen z gasilskim aparatom, je le-tega spet 's pravil. Ob vžiganju bi lahko nastal požar, ker je motor pred vžigom napojen z gorivom.

Natančno .ob 09.00 letala vzlete.

Zdaj so piloti v ;svojem elementu.

Motorji enakomerno brne svojo pesem, na tleh, !ki so komaj sto metrov pod letali, se rišejo njihove Qrjaške sence. Kapetan No;yak v prvem letalu polglasno brunda predse svojo najljubšo melodijo. Roka mu l e nalahno počiva na krmilni palici, zdaj rahel pritisk pr,oti sebi, nato spet naprej . . Letalo uboga na najrahlejši premik. Potrebna je skr.a jna koncentracij-a, kajti letala se tako rekoč plazijo po dolinah med griči in se moOrajo prilag,oditi vsaki spremembi na tleh. Že ne!kaj minut so v zraku. Kako hitro. mineva čas. V trenutkih, ko je pilot sam s svdjim letalom, se spomin t~o rad vrača nazaj. V čas, ko je še kot kratkohlačnik drsal po šolskih klopeh in se navduševal <?a lesene modele letal in padala, ki jih je naredil kar izžepnega 'r obca. In matere, ki je bila vedno (prestrašena Gb misli, da bi naj bi:! njen sin pilot.

Nato olkupacija in z žicQobdana Ljubljana. Pa partizani in letalska šol a . J e to res že tako daleč? Iz razmišlij anj a ga zdrami grgrajO'č glas v slušalkah: - Sokuli, So kOol 1. Tu Evada.

Kako me slišiš? To jle domače l e taJlišče, ki gia kliče .

- Tu Sokol loTu Soko l 1. Slišim s pet. .

- Sokol 1. SokQl 1. Tu livada.

Sovra.žn ~k je v Itvojem obmolčju. Skoraj žal mu je, da ga je glas v slušalkah zmotil v njegovih spominih. Naloga je otežkočena s tem, da so stopili v akcijo tudi »sovražni« lovci. Ali !bodo napadli?

- Sokol 2, 3, 4. Tu So.kQl 1. So~ vražnik je v našem ,področju. Nadaljujemo. polet naravnost proti cilju.

SokQI 2, skrbno opazuj nebo! -

In spet se pletejo misli. O nalogi, ki je pred njimi, pa o njem samem.

Bo dobro izpolnil nail.·ogo, ki mu je zaupana? Kako je že dejal podpolkovnik Verbič, ko so ga otroci vprašali, kdo je najboljši pilut? Pri na's ni najboljših pilotov. Vsi se trudimo, da bi bili najboljši.

Minute hitijo in ni več časa za razmišljanje. Letala, so neposredno pred ciljem.

- Sokoi 2, 3, 4. Tu SokoIl 1, prehajamo v napad! Letala soo se strmo dvignila na 2000 metrov. Pod njimi je Drava, ki se kakor srebrn tvak vijuga med zeleno pokrajino. In tam, tam je most, ki mu veljla napad.

Toda že je tu tudi pozdrav z zemlje. Drobna lučka se je zasvetila na lev·e m bregu reke, za njo še ena in še in še. To 'je protiletalsko topništvo, ki je sprejelo letala z gostim zapornim ognjem. Sedaj se pojavljajo topovi tudi na drugem bregu reke. Novak pozabi, da je vse skupaj le vaja. Lučke na tleh občuti kot resničnega sovra'ž nika, ki bi mu hotel preprečiti, da izvrši postavljeno nalogo.

Z rahlim gibam krmilne palice prevesi letalQ na krilo in se nato v strmoglavem poletu spusti (proti cHju. Ve, da mu sledijo tudi ostali.

Z vrtogJ.avo hitrostjQ pada letalo pr·o ti zemlji.

1500 metrov .. .

1000 metrov .. .

800 metrov .. .

Pritisk na gumb in letaJo se olaj.šano za 1000 kilogramov težko bombo strmo dvigne spet prQti nebu . Motor hrumi, pod pritiskom kon-ice kril nalahno vibri~aj o. Strašen pritisk na telo je popustil in v levem zavQju ,s e letala spet zbirajo za ponoven napad ...

Spet brunda ka:petan Novak polgLasno svojo melodijo.. Kot razposajena čreda gamsov preskakuj ejo letala hiše in drevesa. Še enk-rat doživlja kapetan Novak ves potek napada. Še enkrat strmoglavlja naravnost proti odprtim žrelom protiletalskih tOlPOV. l{iajti mi se ti, da je povsod tam, kjer se na zemlji zasv,e ti drOobna lučka, odprto žrelo topa, ki meri naravnost vate. Am-

Cez nekaj sekund bo •• Thunderbolt« že v zraku

pak samo !prvi trenutek. POltem pozabi.š na vse. Samo padalš in padaš.

In zgrabi te ·občutek, kot da bi hotel padwti tako .naprej in naprej .

Prevzame te neke vrste strast ·i n komaj se obvlada š, da se 'Ile zariješ naravnost v zemljo, !ki se ti vse bolj približuje. Od silne hitrosti in blaznega pad.anja so 'ž ivci napeti do skrajnosti. Potem izvlačenje letala in obč-utek olajšanja, ko se spet vzpenjaš proti nebu, da bi najrajsf zavriskaJ. - Da, kako je že dejal polkovnik Verbič? Vs·i se trudimo, da bi bili najboljši piloti! In z veselim glasom zakli.če v mikrof.on: - Sokol 2, 3, 4. Tu Sok'oJ 1. Cestitam k uspešno opra,v Jjeni nalogi ...

-zz~

Naše reakcijsko lovsko letalo »Thunderjet« je vzletelo s poštartne ~rakete ..

močjo

Proslava Dneva letalstva v Zagrebu TIsoče oči

je Mio uprilih v letala

Zgodnje jutro tistega dne nas ni pozdravilo z vedrim, sončnim nebom kot bil si ga letalci za SV'Oj praznik želeli, marveč z gosto KQpreno oblakov, iz 'k aterih se je ponujal dež.

Prizmam, da si zlepa že nisem tako želel boljšega vremena, kot prav tega dne - na letošnji Dan .l etalstva. Kot gost Letalske zveze Slovenije naj bi se namreč popeljal v Zagreb z enim od treh š portnih letal, !ki naj bi ta dan vzletela z ljubljanskega letališča in se udeležila velikega letalSIkega mitinga na čast praznika letalcev, na letališ,ču Velika Gorka pri Zagrebu. Novinarji ne letimo vsak dan z 'letalom - s športnim še celo n.e - in zato je bila moja 'ž elja razumljivo še bolj

Tudi dvomotorno letalo »Mosquito« je vzbujalo zanimanje udeležencev mitinga

vroča.

Vem, da v reviji, ki jo bero ljudje, navajeni letalskega brn'e nja, ne kaže na dolgo in široko popisovaJti občutkov med poletom, čeprav sem skoraj prepričan, da je tudil špOT'tnemu pilotu vsak polet doživetje.

Daleč za nami je že ostalo letališče, s katerega smo vzleteli z dve in po.} urno zamudo (vreme nam j-e le postalo bolj naklonjeno). Le ,š e nekaj minut imamo do Zagreba.

Pilot je ujel radij sko zvezo z Za:grebom :in najavlja naš prfuod. .Na letališču, ki ga ~e lepo vidimo, se tare množica ljudi. Prihajamo prav na sam za če tek mitilnga. Drzen nizek nadlet množice, v pO'z drav Dnevu letalstva, nato se je letalo v zavoju strmo vz;pelo in potem že pristaj.amo na betons ko stezo.

Na mitingu, ki mu prisos't vujemo in, ki ga je priredila Letalska zveza Hrv'a tske, organiziral pa Aero-klub Zagreb, sodelujejo v prvem delu člani aerokluba, jadralna in športna letala ter padalci, v drugem delu pa bodo nad glavami gledalcev za-

hrumela naša vojna letala, celo reaktivna.

Miting owarja z lepim skokom I9-letna padailka Nada Tankosi.c in izroča 'š opek cvetja podpredsedniku Izvl'ŠIlega sveta Sabora Hwatske Ivanu Kra.jalči:eu, nav:wčemu 'med častnimi g,osti na tribuni. Tesno nad v nebo uprtimi očmi - ocenjujem, da jih je kakih 15.000 parov br·enčijo kot Č'mrlj :i letalski modeli, visoko pod oblaki pa že krožiia dva »Jastreba« in izv·ajata akrobacije, da g,l edalcem zastaja dih. Sledi jima »2erjav«, za njim pa se dv~gne »Bi.icker« s pilo tom Vladom Kovačičem, Slovencem, ki se prev'rača po zraku, kot da bi bilo šal,a leteti obrnj en na glavo komaj nekaj desei metrov nad množico. Izvaja najdrznejše akrobacije.

Padalci! S~upina naših državnih reprezentantov in rekorderjev izvaja iz .»Junikersa« vse vrste padalskih skokov: z zadržko, skupinski in skok na ci'J.j . Gledalce !posebno navdušijo skoki z zadržka, 'ko padalec pada z

Reakcijsko lovsko letalo »Thunderjet« pred vzletom

razširjenimi rokami prosto skOili zralk kot lastovka, padalo pa odpre š ele nekaj sto metrov nad zemljo.

Nad letal išče m ves ta 'čas kroži dvomotorno letalo, iz katerega snemajo padalske skoke za zagrebško televizijo.

Na betonski s tezi vzletiščal zahrumita reakcijska moto rja dveh »Thunderjetov«. Pravka'r sta se pognala po vzletni stezi. Eden vzleta normalno, drugi - izreden prizor za gledalce! - pa s !pomočjo »Jato « rakete, ki ga s trmo odlepi od tal in v nekaj trenutkih dv ~g ne, d a izgine izpred oči.

V zr.a-ku nad -letal iščem se nenadno pojavi eskadrilja lovcev domače izdelave tipa ·»S - 49, - C«.

Napadajo. cnje na zemlji in jih uničujejo z r·a k-etnim ih strelnim orožjem. V naletu na:padajo, medtem ko drug drugega ščitijo v ~raku; pri'k a;zujejo nam skupinski napad in medsebojno obrambo lovcev hkrati. od ci.l jev na zemlji, ki< se belo. popleskaniostro odražajo od trave in jih je s prostora za gledall ce lepo videti, že po prvem naJpadu ni več dost~ ostalo. Za'četo dokončaiaše »Thunderjeta., « kr se kot streli ~­ javita nad letali.ščem in uničita tarče z »Napalm« bombami. Za preciznimi zadetki 'o staja le plaJmen, ki se po nekaj trenu1ikih spre meni v orjaške gobe gostega ·črnega dima.

Polni vtisov zapuščamo letali šče in se z .m nožico vred zgrinjamo skozi okrašena izhodna vrata v mesto. Na vhodJIJ.i str·a ni je nad njimi napisana dobrodošlica. Letaki so ta dan nadvse prisrčno sprejeli tisoče ljudi, s katerimi 'so skupno proslavi'li Dan našega. vojnega letalstva.

Prireditev na letališču Velika Gorica !pri Zagrebu nam je še enkrat pokazala lepe uspehe dela Letalske zveze, na drugi strani pa tudi veliko borbeno. pripravlj enost in sposobnost pHotov našega vojnega letalstva.

Pa.n

Eskadrilja reakcijskih lovskih letal »Thunderjet« na betonski vzletni stezi

Ob robu Mehiškega zaliva v Floridi se razprostira obširno, približno 200000 hektarjev veliko (deseti del Slovenije!) poizkusno letalsko oporišče ameriškega vojnega letalstva, =ano pod imenom Air Proving Ground. Tu preizkušajo vse, kar sodi v ameriško vojno letalstvo, od najnovejših gigantskih reakcijskih bombnikov do najmanjših inštrumentov, ki jih uporabljajo letala. Tukaj so tudi 'š tevilna strelišča, kjer letala preizkušaj,o naj'različnej,še orožje, s katerim so oborožena.

Edinstven na svetu pa je nedvomno velik ,k limatski hangar. Ta hangar je klimatsko in ,t oplotno izoliran tako, da v njem lahko preizkušajo,. kako na letalo in njegove inštrumente delujejo različne temperature, različna vlaga in svetloba, razni vetrovi in podobno. V tem klimatskem hangarju lahko s posebnimi hladilnimi napravami ohladijo zrak na - 45 0 C,

Klimatični

hangar za preizkušanje letal.

lahko pa ga tudi segreJeJo na + 70 0 C. V nj'em lahko letalo prekrijejo z umetnim snegom, peskom, prahom ali pa ga izpostavijo dežju, skratka letalo lahko podvržejo najslabšim in najrazličnejošim pogojem, v ka,t erih se lahko znajde bodisi v pušča vi, džungli ali v polarnih krajih.

Obseg tega poizkusnega hangarj.a lahko poljubno menjajo, pač kakršna leta'la želijo preizkušati. V njem je tudi stratosferska kabina, v kateri v 12 minutah znižajo zračni pritisk na 87 mm, kar ustreza VISIm 16000 m! Istočasno pa se tempera tura zniža na --57 0 C. Ta pritisk lahko znižajo celo na 25 mm vodnega stolpa, kar ustreza v,i šini prioližno 265,00 m! V urpetno povzročenem »si-

birskem« mrazu se letalo odene z debelo ledeno plastjo, ki jo pokriva ivje. Vse te spremembe na letalu opazujej.o strokovnjaki v udobnih klimatiziranih gibljivih kabinah.

PO vsem tem si lahko predsta,v ljarno zamotanost številnih problemov, ki jih je bilo treba rešiti, preden so zgradili poslopje in ga usposobili, da brez škode prenaša vse fizikalne spremembe, katerim je vsak dan podvrženo. Za primer naj navedemo, da so gla,v na vrata tega klimatskega hangarja sestavljena iz. dveh delov, katerih vsak tehta 200 ton! Vrata se odpirajo in zapirajo na električni pogon. Robovi vrat pa so opremljeni zgrelci tako, da se tudi po poizku su, ki povzroči zamrznjenje

73

vseh zapahov, vrata hitro odpro. Vse delo v hanga,r ju opravlja velik strojni oddelek z ogromnimi elektromotorji, številnimi kompresorji, ventilatorji itd., ki povzročajo visoko vročino ali pa hud mraz. Ne da bi se spuščali v sistematično naštevanj.e vseh tipov letal, ki jih trenutno uporablja ameriško vojno letalstvo, naj omenimo, da so v tem hangarju preizkušali najnovejša ameriška reakcijska lovska letala vrste »Starfigter« in najnorvej,š e realkci}sike bombniJk:e »B-5·2« in »B-58«.

V tem klimatskem hanga,r ju so uspešno preizkušali tudi delovanje najnovejših radarskih naprav, ki so namenjene letalskim oporiščem na Granlandu, predvsem znanemu oporišču Thule, kakor tudi vrsto najnovejših vodenih izstrelkov. Poslužujejo pa se tega klimatskega hangarja tudi za preizkUšanje naj ra. zličnej-ših motornih vozil, oklepnikov in tankov.

Zračna

ladja Hrvata Davida Svaroa

Stiri desetletja je živel David Svarc na svojem posestvu blizu Zagreba kot skromen posestnik. Nekaj deset delavcev je sekalo njegove gozdove in če se je v teh letih njegovo ime sploh omenjaiQ, je bilo to v kavarniških pogovor.ih trgovcev z drvmi ali pa je bilo napisano na 'ž elezniških na.potnicah.

V tem mirnem človeku, ki je po delu vsak večer v krogu svoje družine glasno čital klasilke, ne bi nihče iskal bodočega pionirja letalstva.

Toda v Davidu Svarcu je počivala ogromna energija. Ko 15'0 prQti koncu prej'Šfljega stoletja polete!le :prve zračne ladje, je trgovca z drvmi iz hrvatskih gozdov 'Obsedia ideja, ki je 'Obogatila in hkrati skrajšala njegovo življenje.

David Svarc gradi

zračno

ladjo

Odvrgel je kla,s ike, pa tudi delavci ga niso več videli. Njegovo pisarno so preplavile letalske revije, izre2'Jki Lz ča­ sopisov in učne knjige ij{emije, fizike in meteorologije. Dneve in noči je presedel pri knjigah, študiral in risal .prve skice. .

David Svarc je videl, da so se .prve zračne ladje v zralm vžigale in je bil preprIčan, da svila in les nista material ki bi imel bodočnost v letalstvu.

Hotel' je konstruirati zračno ladjo, ki ne bi zgorela. Mesece je študiral razne materiale in nekega dne je ves prevzet od svoje ideje zapustil domače.

Odšel je kot delavec v tovarno aluminija.

Njegova teorija je bila potrjena.

Našel je material za svojo zračno ladjo - aluminij, najlažjo znano kovino.

Svarc je takoj prešel na delo. Pričel je graditi ogrodje svoje zračne ladje. Plašč in motor balona sta morala biti iz aluminija.

Delo je .požiralo ogromne vsote denarja in ko je bil konstrukcijski načrt izdelan, je ostal Svarc brez denarnih sredstev. ZaUjpajoč v sv·o je delo, je bil prepri'čan, da bo vojska uvid ela,

da ima lastnik zračne ladje prednost v vsakem boju. Toda avstrijski vojni minister, baron Edmund Freiherr von Krieghammer je .projekt zračne ladje gladko odbil.

Izumiteljeva odisejada N~}{ii višji ;ruski častnilk je obiskal Svarca. Petrograd je zaupal v njegov projekt in mu dal na razpolago ljudi, tovarno in denar.

Dve leti je Svarc gradil v Rusiji svojo zračno ladjo. Dva poskusna leta sta uspela. Določen je bil tudi že datum tretjega leta, ij{ateremu naj bi prisostvovali najvišji predstavniki ruske vojske. Govorili so, da bo .prisoten tudi car.

KQnstrukter ni niti slutil, kaj ga čaka. Neke noči Ip a mu je njegov prijatelj, gardni <ča,stnik, prinesel prepis povelja za njegovo aretacijo. Prijatelj mu je pojasnil, da .ga hoče carska Vojna uprava spraviti s poti, da bi si takQ prisvojila njegov .i zum.

Svarc je 'š e tisto noč pobegnil, še prej pa razbil vse stroje, ogrodje in plašč balona.

V nekaj dneh je bil v Berlinu. Pruski vojni minister jeSvarca navdušeno sprejel. Ukazal je letalskemu oddelku voj,s ke, naj pregleda njegove načrte.

Prusija je hotela na vsak način obdržati vojaško premoč v Evropi.

Na Tempelhofer Feldu so pričeli graditi pod Svarcovim nadzorstvom ogromno delavnico za izdelavo zračne ladje. Konstrukterju je finančnQ pomagal tudi fabrikant lahkih kovin iz West:falije, Karl Berg. Računal je, da se bo povpraševanje po aluminiju moč­ no povečalo, če bo Svarc s svojimi poskusi uspel. .

Leta 1896 je bila zračna ladja pripravljena za poskusni polet.

Tedaj pa SQ se pojavile težave. Vodik, pridobljen v Strassbur.gu, ni imel dovolj moči, da bi zra·čno ladjQ dvignil. Svarc<ivQ življenjsko delo je bilo v nevarnosti!

Dvomotorno letalo - 'dvoživka, ki lahko pristaja bodisi na suhem aJi na VOdi, zelo ustrezno za poslovno letenje .

74

»MESSERSCHMITTI« ZOPET V ZRAKU

Znani nemški letalski konstrukter prof.

Wi11i Messerschmitt, eden najbolj znanih nemških graditeljev vojnih letal v drugi svetovni vojni, si je prislužil ogromno premoženje.

PO vojni, 'k o je bilo Nemčiji z mirovno pogodbo prepovedano graditi letala, se je prof. W. 'Messerschmitt . »umaknil « iz Nemčije ter se ukvarjal z graditvijQ tovarn za poljedelske stroje najprej v Juž. Afriki, nato pa je odšel v Spanijo.

Blizu mesta Sevilje je tako zgradil novo tovarno, kJer je začel s pomočjo svojih nekdanjih inženirjev, ki so Se tudi znašli v Spaniji, izdelovati na:črte za nova nemška letala,če bi kdaj napočil tako ,i menovani »trenutek X «. Toda ta trenutek ni prišel in prof. W. Messerschmitt' je moral le predolgo 'čakati na svoj veliki čas.

Zdaj, ko sme Nemčija končno spet imeti svoje letalstvo, se sme tudi prof.

W. Messerschmitt spet pokazati pred nemško in seveda tudi svetovno javnostJo. In to je storil na res svojstven način. Pred nedavnim je namreč vzletelo prvo nemško rea:kcijsko letaIQ, izdelano v nemški letalski tQvarni!

Seveda je nj<egov prvi polet spremljala bučna reklama po nemških časopisih, katere cilj. je bil lahko dojemljiv za vse,ki poznajo, kako je trpel nemški »ponos « z mirovno pogodbo, ki Nemčiji ni dovoljevala imeti lastnega letalstva. Za prof. W. Messerschmitta je to pomenilo še poseben uspeh, saj je nemška letalska tova:rna, ki je izdelala to prvo nemškQ reakcijsko letalo, bila omenjena njegova tovarna v Spaniji.

Podatkov o letalu sicer iz razumljivih razlQgov niso objavili, tudi ni znano, če in kakšno ima oborožitev, kakšno hitr'Ost in kolikšen akcijski radij. Vsem, ki se spominjajo prvih Messerschmittovih šolskih letal po prvi svetovni vojni znanih Messerschmittov »Me-10B « - »Tajfun «, ki jih je bilo mogoče z nekaj prijemi iz športne izvedbe » preobleči« v izvrstno lovsko letalo, pa taki podatki tudi niso potrebni ... !

PLASTICNI LETALSKI REZERVOARJI ZA GORIVO

Br.itanske letalske tovaJ"ne so začele .izdelova'ti plasti'čne dopolnilne letalsk·e .rezervoarje za gor.ivo, katerih se kot zna no, poslužujejo predvsem reakcijska lovska letala, pa 1udi nekatera večmoto·rna :r eakcijska letala, ki na ta način občutno povečajo svoj dolet. Do:slej so take rezervoarje j,zd elovali izključno j,z .kovin. Novi plastični reze·r voarj.i, ki SO jih zač·ela up()ITabljati britanska reakcijska leta.Ja, niso le lažj i in cenejš i, kot so bili ko vinskt rezervoarji, temveč imajo od le-teh tudi precej boljše . aerodinami'čne la·stnosti. Lovska reakci jska letala, opremljena s temi novimi rezervoarji, so že večkrat prebi.Ja zvočni 'z id .in letela z n adzvočnim.i hitrostmi, ne da bi j.ih novi rezervoarji lp.ri tem ovirati. Celo več! Poizk .u sn i poleti so pokazali, da lahko letala S 'plastičnimi re,z e.rvoarji letijo z nadzvo·čno Mtrostjo povsem brez značilnega t r esenja , k t nastane na letalu pri prebijanju » zvočnega zidu « .in, k .i ga je slišati in občutiti pri l etalih, opreml j e nih s starimi, k ovinskimi rezervoar ji i-stih oblik in velikosti.

Nove plastične hrame .izdelujejo v :stand·ardni velikosti in o·b liki. Vsa nova britanska il'eakcjjska letala, k il p otrebujejo dodatne rezervo.ar je za gorivo, bodo ,preuredil:i tako, da bodo lahko uporabljali te nove ,plastične rezervoarje, sedanja le tala pa bodo, ko.likor bo to seveda pri po samezn ih tip.i h mogoče, preuredili 1ako, da bodo lahko .t udi pri nji h stare kovli.n.ske dodatne hrame nadomestili 'z novimi.

Plastični hrami j majo različ no kapaciteto, in to od 227 litrov navzgor, VS1 pa so izdelanj v treh delih, od kaierih so srednji deli razljčnih veliko sti, prednji nn zadnji deli pa so enake veli.kost:i in oblike, Tako je mogoče z ustreznjmi kombinacijami sestaviti vedno tako velike hrame, kakršne letalo trenutno potrebuje. Srednja del mama v bistvu nj nič drugega, kai veUk vaiel valj.

Posebnost novega tridelnega plastločnega hrama pa je v tem, da dovoljuje, ne glede na svojo velikost, .trdno namestitev, hkrati pa ga je moč &lahka sneti nn razstaviti. Tako ga lahko na letališču trije mehan~ki sestavi jo v desetih da petnajstih minutah, kaJ" je pač odvisno od nje.g ove velikosti.

Vzorna skupina šti rih šolskih vojaških letal doma č e konstrukcije "Aero-2.

Delo, neuspehi in preganjanje, vse to ga je tako izčrpalo, da je umrl tri dni IPO tem, ko je dobil telegram, da so iznašli način za pridobivanje čistega vodika, ki bi zračno ladjo lahko dvignil.

Zena nadaljuje moževo delo

Švarceva žena se je odločila nadaljevati moževo delo. Sklenila je pogodbo s Karlom Bergom, ki je ponudil zračno ladjo v nakup pruski Vojni upravi.

Prusko vojno ministrstvo je izdalo o zračni ladji naslednje poročilo: »Švarcova zračna ladja, preračuna­ na do potankosti, je mojstrsiko delo model'lle metalurgije, s katerim je dokazano, da je izdelava tako velikih votlih teles mogoča . « Toda pojavile so se nove zapreke.

Vojno ministrstvo je prepovedal.o leteti z zračn.o ladjo vsem prLpadnikom letalskega oddelka.

Karl Berg je za poskusni polet moral najetibiv,šega pripadnika letalskegaoddel,k a - B. Jagelsa. Švarcova zračna ladja je bila dolga 40 metrov, cilindriČlle oblike, z gondolo na spodnjem delu trupa. Poganjal jo je motor Daimler s 16 KM.

75

Tretjega novembra 1897 je B. Jagels vzletel. Motorji S.o v redu delovali in zračna ladja se je dvigala. Ker je .Jagels prvikrat vodil zračno ladjo, se mu je obrnila s kljun<>m proti vetru in vezi, ki 's o vezale propelerje z motorjem, so zdrsnile.

Zračna ladja je letela kot balon, ker je niso večpoganjaIi motorji. Pilot Jagels je izgubil kontrolo nad smerjo poleta in je odprl ventile. Plin je začel uhaj ati in. zračna ladja je lPočasi padala. Šest minut po vzletu je ležala razbita na robu mesta. . Švarcova žena je poslala zmagoslaven telegram: Polnjenje in vzlet uspešna . Zračna ladja se je dvignila tisoč čevljev. Zaradi manjše okvare je pris,t ala !pred ča­ som. Ladja poškodovana. Pilot nepoškodovan.« Toda vojno ministrstvo ni od,k upilo zra'čne ladje Davida Švarca in vsa zadeva je bila ikmalu pozabljena. Edini, ki je najbrž imel korist od poslkusnega poleta zračne ladje iz kovine, je bil Zeppelin, ki se je tega dne nahajal med gledalci.

Ceprav časopisi in kronika nis.o pisali .o drznem in ponesrečenem delu nekega Hrvata, bo njegovo ime zliJpisano na straneh zgodovine našega letalstva poleg imen Rusjana, Mercepa in Petrovica.

Čudovita

in z-a rnmiva je zgodovina

našega prvega v·o dnega letala med narodnoosvobodilno vojno. Začne se septembra 1943. Italija je bila pred kapitulacijo. Narodnoosvobodilna vojska je nezad.ržno napredovala.

V tem času je živel poleg itaUjanskega oporišča v Divuljah bivši jugoslovanski pilot, narednik Cirilo. V svoji koči je točil alkoholne piJače italijanskim vojakom in po ukazu komandanta Trogirskega partizanskega odreda, zbiral podatke o oporišču italijanskih vodnih letal.

Prvič je Cirjlo videl vodno letalo, ko so _ga Italijani poklicali in mu ukazali, naj leti s tem sta·r im šolskim dvokrilcem. Cirilo na to ni pristal.

Napravil pa je načrt. Nagovoril je nekega italijanskega vojaka, da je z vodnega letala snel magnete in mu jih prinesel. Letalo je bilo onespos-o bljeno.

Osmega septembra 1943 je v oporišču zatulila sirena. Italija je kapitulirala. Italijanski vojaki so bili hitro razoro·ž eni in Cirilo je venem izmed hangarjev našel vodno leta·lo, s katerega so bili sneti magneti. Hitro joe pregledal motor, inštrumente 'i n komande.

Vse je bilo v redu. Vstavil je magnete in motor je deloval.

Iz Trogira je !š e isti dan prispel mehanik, ponoči pa staže letela proti Spodnjemu Segetu, našemu prvemu oporišču za vodno letalo.

Prvi izvidnišld polet

Nedolgo tega je Cirilo dobil prvo povelje, ,ki se je glasilo:»Nekje okoli Imotskega se premika nemška motorizi·r ana kolona. Ugotoviti smer premikanja in kraj, kjer se kolona nahaja! « Letalo je bilo pripravlj.eno za polet.

Pol ure pred sončnim zahodom sta Cirilo in izvidnik vzletela. Nekaj pred Imotskim je izvidnik zagledal nemško kolono. Pilot je ugasnil motor .i n letalo se je pričelo neslišno spuščati. Točno sta videla, da je kolona razdeljena na dva dela. Deset tank-o v je bilo na čelu prve kolone. Videla sta tudi 40 kamionov in 15 topov.

Nenadoma so Nemci izstrelili nekaj raket, ker so mislili, da je leta·l o nji-

hoOVoO. Ker pa niso doObiliodgovora, so prižgali reflektorje in pričeli streljati s protiletalskimi topovi. Letalo se je komaj izvleklo iz nevarnega položaja in odletelo proti ImoOtskemu.

Bombardiranje

Nekega dne je vodno letalo odletelo na bombardkanj,e. Na jadrnici, ki je čakala na njegov pov,r atek, so sedeli mornarji, se pogoOvarjali in kadili.

Ko so zaslišali 'brnenje letala, so se vsi oddahnili.

- Ali je naš, je vprašal neki mornar.

- Naš je, naš, so 'o dgovorni mehaniki, ki so poznali letalo po zvoku motorja.

Ko se je letalo spustilo, so ga zvlekli na ·o balo, obkolili pilota an ga spraševali, kako je bilo. Cirilo je pripovedoval: - Nekaj 'časa sva letela in nisva opazila nič posebnega. Letela sva nad Biraočkim kanalom. Od Makarske sva krenila na kopno, preko BioOkovskega grebena. Nenadoma sva v daljavi zagledala množico prižganih avtomobilskihž-arometov. 2arometi se niso premikali. K·ol·o na je počivala in ker so se Nemci počutili sigurne, sploh niso ugasnili ,ž arometov. Kmalu ,s va bila blizu lwlone. Najbolje bi bilo, 'če bi se lahko nenadoma spu.stila,tod-a najino letalo ni smelo strmoglavljati več kot sto metrov, ker bi mu drugače odpadla krila.

Odv,rgla sva dve bombi, spodaj pa sta se jasno videli dve eksploziji. Avtonwbilskižarometi ,s o začeli ugašati. Nemci pa so začeli streljati na naju. Komaj sva se rešila z nevarnega mesta.

18. oktobra 1943 se je naše prvo vodno letalo dvigniloO na svoj zadnji polet. Komaj je dobro vzletelo, že se je zrušilo med hi'š e Bola na Bra-ču. Cirilo j,e os,t al ržJiv, toda hudo ranjen, nJegov sopotnik pa se je ubil.

Več kot mesec dni je naše prvo vodJno iletala vsak dan letaloO nad našim morjem, obalo in otoki. Izvr.š enih je bilo 25 poletov, od njih 16 bojnih. Šestkrat Je bomba.r diralo nemške kolone na cesti Split. Opravljalo je izvidni,ške polete, prevažalo funkcionarje in prenašalo nujna povelja.

Novo nemško letalo za zvezo Dornier Do-27 vzleta z zelo kratkega prostora

letala V Hmet ij Stv u Če izvzamemo vojaško letalstvo in letalstvo velikih potniških letalskih družb, je kmetijsko letalstvo v ZDA na vodilnem mestu, takoOj za privatnim poslovnim letalstvom.

Podatki o uporabi letalstva v kmetijske namene za leto 1956 kažejo stalno naraščanje ter presegajo celo leto 1955, ki je bilo doslej rekordno v tem pogledu.

Zapraševanja iz zraka, ki so jih izvedli v letu 1956, so imel;rdo's lej največji obseg. Zaprašili so baje nad 2 milijona hektarov zemljišča po ZDA. Uporabnost letala v te namene najbolje izpričujejo podatki, ki govore o zaprašenih površinah v teku zadnjih let.

Tako so 1. 1953 zaprašili 600 000 ha, 1. 1954 1 (JoOO 000 ha, 1. 1955 1700000 ha in 1. 1956 nad 2 000 000 ha.

Te številke ne vsebujejo zapraševan}, katera so opravili farmarj.i z lastnimi letali in na ,s voj račun . Tako cenij-o, da je bilo v letu 195-5 zapra,š enih iz zraka najmanj 24.000 (}OO ha, iz česar sledi, da so večino dela opravili sami kmetovalci.

Enako obetajoča je za kmetijsko leta10 tudi prihodnost. Za letošnje leto predvidevajo široko šesttedensko akcijo proti tako imenovani »ciganski muhi«.

Akcija naj zatre ta mrčes v področjih New Jersey, Pennsilvania in v severnem delu države New York in to v sistematičnem triletnem zapra:ševanju površine, ki meri 1 600 000 ha.

V dosedanji praksi so zapraševali večinoma z manj;šimienomotornimi letali. Zaradi vedno večjih zahtev po zapraševanju in zaradi . ugodnih terenskih razmer za zapraševanje iz zraka, t. j. zaradi velikih strnjenih obdelanih površin na ,ravnem terenu, bodo v bodoče poizkusili zapraševati s štirimot-ornimi letali - z letečimi trdnjavami iz druge svetovne vojne.

-S-c-

Naši prvi nadzvočni fit aerodinamični tuneh SodQbne letalske tehnike si ne moremQ zamisliti brez modernih letalskih inštitutov in laboratorijev, .opremljenih z vsemi sodobnimi napravami za najrazličnejša raziskQvanja in meritve, ki ·so potrebne pri gradnji letal. T'O SQ ustanove, brez katerih ni napredka letalske tehnike. Se pred nekaj. leti s takimi napravami pri nas nismo razpolagali.

V prvih letih po vojni so bili naši letalski kons.t rukterji pri svojem delu odvisni od letalskih inštitutov v inozemstvu, ki SQ zanje 'Opravljali potrebna aerodinamska r·a ziskovanja in meritve v vetrovnikih. Pogostokrat S.o morali pri tem čakati na izvrši.t ev naročil tudi po več mesecev, razen tega pa S'O inozemski letalski inštituti za sVQje delo zaraču­ navali visoke zneske.

Vse to in pa naša naglo se razvijajoča letalska industrij.a, je narekov ala potrebo za zgraditev Iletailskiih inštitutov z vetrovniki doma. Tako smo pred leti dobili naše prve dQmače vetrovnike, ki so našim letalskim strokovnjakom omogočili, da so lahko vse meritve in raziskovanja, potrebna pri kQnstruiranju in graditvi naših domačih letal. izvršili dQma. Navadni vetrovniki za raziskavanja današnjih modernih .r eakcijskih letal, ki letijo z nadzViočno hitrostjo, ne zadostujejo več . Danes vse vodilne države na podrQčju letalske tehnike gradijo nove moderne vetrovnike, v katerih doseže zračni tok večkratne zvočne hitrosti. Takega bomo v kratkem dobili tudi v naši državi, ko bo dQgrajen novi letalski inštitut Tehniške vis,O kešole v Beogradu. Zamisel o zgraditvi tega letalskegainštituta ni nova, saj segajo njegovi začetki še v 1. 1937, toda tedaj, v predvečerje druge svetovne vojne, je ostalo le pri načrtih . Ti načrti SQ predvidevali zgraditev mOdernega aerotehničnega inštituta v

Maketa

bodočega

Zunanji izgled

aerodinamičnega

bližini Beograda na Ripiškem polju.

Grajen naj bi bil v skladu in s potrebami tedanjega stanja letalske tehnike. Načrt je celo predvideval zgraditev posebnega preizkusnega bazena za vodna letala, ki bi ga dobili z zajezitvijo rokava Save v bližini Ripi.§kega polja pri Adi Ciganliji. Na letalski razstavi v Beogradu 1. 1!)J38 so .obiskovalci lahko 'Videli tudi maketo tega aerotehnične.ga inštituta. Vendar do uresničitve tega načrta ni prišlo.

P.o vQjni, 1. 1945, so se okrog našega znanega letalskega strokovnjaka, prof. Nenadoviea, sedanjega predstojnika letalskega oddelka Tehniške visoke šole v Beogradu, začeli zbirati njegovi predvojni sodelavci, ki so preživeli vojno vihro ter mnogi mladi študenti, ki so si za svoj .š tudij izbrali letalstvo. Z njihovo ' ,pomočjo je prof. Nenadovie začel uresničevati sv.oj življenjski cilj - zgraditev s'od-obnega letalskega in štituta, opremljenega z vetrov-

letala med preizkušanjem v vetrovniku

77

tunela

niki in ostalimi napravami, potrebnimi za obvladanje sodobne letalske tehnike. Seveda pri načrtih iz 1. 1937 ni moglo ostati. Letalstvo je medtem doseglo stopnjo razvoja, ki je nujno narekovala zgraditev temu ustreznega, sodobnega aerotehnične­ ga inštituta.

Delo prof. Nenadovdea in njegovih sodelavcev pa ni bilo lahko. K uresni·čitvi načrta prof. NenadQviea so prispevale tudi 'š tevilne naše tovar ne, ki so mu odstopile razne naprave, katerim j.e prof. Nenadovie našel in odredil pravo mesto v svoj em b odočem letalskem inštirtutu. Prav tako so pozneje naše tovarne .izdelale v so potrebno opremo za novi letals ki inštitut po načrtih strokQvnjakov. To je nedvomno nekaj, na kar smo lahko še p osebej ponos ni!

Počasi, korak za korakom, je naš aerotehnični inštitut začel rasti in se razvijati. Na mestu, kjer so delavci pred leti zastavili prve lopate, stoji danes velika in moderna s tavba. Dela na njej gredo h koncu. V njenem pri mčju strokovnj aki 00končujejo naš prvi veliki vetrovnik.

Tu bodo najrazličnej š i stroji in naprave kmalu dobili svoje dokončno mesto. V pr.ostorni dvorani je nadzvočni vetrovnik. Tudi on j.e d Lplomsko delo enega izmed študentov prof. Nenadoviea. V tem vetrovniku je bil prvič pri nas fotografiran tako ime novani Machov val, ki nastane, ko neko telo prekorači zvo č no hitrost. Ta vetrovnik pa je po izjavah naših letalskih stroko vnjakov le prvi iz serije nadzvočnih vetrovnik,o v, s katerimi bo opremljen ta ' letalski inštitut. Dograjujejo tudi že velik nadzv.očni vetrovnik, v kat erem bodo dosegli celo večkratne zvočne hitrosti! Tako bo naša letalska industrija kma1u dobila prepotrebno ustanovo, v kateri bodo naši letalski strokovnjaki lahko preizkušali svoje zamisli in izsledke.

8

rskam po knjižici letenja, pravzaprav po kopici teh knjižic. Pra,. vijo sicer, da so številke suhoparne, toda številke, ki jih srečujem v teh knjižicah niti zdaleč niso le mrtve številke. To so dragoceni zap.iski.

Te številke žive in govore. To so številke, ki pomenijo življenje, ki pripovedujejo življenje pilota, ki že od leta 1929 sedi za krmili raznoterih letal, katera varno vodi skozi sinj-ino. Pripovedujejo o velikih izkušnjah pilota, ki je preletel že blizu 12000 ur in v tem času nad 3 milijone kilometrov. Osemindvajset let plodnega pilotskega življenja, osemindvajset let bogatih doživljajev!

Se leta 1929 srečamo Rodoljuba Milovanovica, ko je za krmilom lovskega letala položil. zahteven izpit za pHota lovca. Kazal je izredno nadarjenost za ta poklic, zaradi če­ sar so mu učitelji prav kmalu zaupali. V njem so videli človeka, ki je rojen za dobrega in preudarnega pilota, za pilota, ki ne bo pilot le na papirju, pilot s povprečnim znanjem. In v svojih ocenah se učitelji niso zmotili. Milovanovic je zares postal pilot v polnem pomenu besede.

Pilot z bogato ~ivljenjsko zgodbo, s stoterimi doživljaji in z izkušnjami, ki bi mu jih ma:r sikdo lahko zavidal.

Ko je v vojnem letalstvu položil še izpit iz visoke pilotaže, se je leta 1930 poslovil od vojaškega stanu in v tem obdobju doštudiral na pravni fakulteti. Toda bil je letalec, bil je pilot, ki brez svojih kovinskih ptic ni zdržal dolgo. Kakor riba na suhem ne! Srce ga je neusmiljeno vleklo v višine in tako ga kmalu po tem vidimo v potniških letalih tedanjega»Aeroputa«. Kot pilot potniških letal je do začetka vojne preletel že nad 500000 kilometrov in potniki v letalih, ki jih je vodil Rodoljub Milovanovic, so bili za svoja življenja docela vami. Rodoljub jih je vselej. srečno pripeljal na cilj. V njegovih rokah so bili vami.

Ob izbruhu druge svetovne vojne se je moral Milovanovic posloviti od .» Aeroputa« in prve dni vojne je kot kurir jugoslovanskega generalnegaštaba upravljal dvomotorno letalo Lockheed ·»Electra«. Na poletu v Atene se je s svojim letalom nenadoma znašel sredi vroče letalske bitke med angleškimi in nemAkimi lovci. Preden se je utegnil umakniti iz nevarnega območja, so neznani izstrelki preluknjali njegovo letalo. Moral je zasilno pristati na polju blizu Aten. In tu se začenja njegova pisana in razburljiva vojna zg,o dba.

Od tu ga je ,p ot privedla v Egipt, kjer je vstopil v angleško vojno letalstvo. Na nebu Severne Afrike si je Rodoljub Milovanovic pridobil prve bojne izkušnje. Mnogi piloti Rommel-ovih eskadrilj so se srečali z njim in to srečanje največkrat tudi grenko obžalovali. Rodoljub je bil drzen, hraber in neusmiljen pHot lovec! V boju z lIlemškim~

piloti si je pridobil vrsto pohval in angleških odlikovanj, med njimi tudi red Afriške zvezde!

Sredi leta 1.943 se je Milovanovic poslovil od vročega afriškega neba.

Njegovo lovsko enoto so premestili na zahodno fronto, kjer se je boril do konca vojne. Tu je slednjič lovsko letalo zamenjal za bombnik, pozneje pa za transportno letalo.

Družno z ostalimi piloti je bil nemško vojno industrijo, železniška križišča in druge vojne cilje. Na pobudo predstavnika jugoslovanske kraljeve vlade v Londonu, Milovanovicu ves ta čas niso dovolili, da bi letel nad ozemljem Jugoslavije, ker so sumili, da bi se Rodoljub rad pridružil partizanQm in v njihovih vrstah nadaljeval zagrizen boj proti fašističnemu zavojevalcu.

Nad pet sto dni v

zraku Neke noči je bombardiral Hamburg, pa se je ob tej priložnosti s svojJm »Wellingtonom«21apletel med vrvi zapornih balonov. Tedaj mu je predla trda in že se je videl na tleh, sredi gorečega mesta. Toda k sreČi so bili motorji tolikanj močni, da so premagali ovire. Tudi to pot, čeprav komaj za las, je Rodoljub odnesel zdr,avo kožo iz tega ognjenega plesa med zapornimi baloni.

Akcija, kot mnoge prej in pozneje, je bila srečno opravljena in Milovanovicev» Wellington« se je n~ško­ dovan vrnil v svoje oporišče .

Proti koncu vojne je Rodoljub doživel nekaj, ,česar, sam pra'v i, ne bo nikoli pozabil. Takrat je letel v skupini blizu 300 transportnih letal, ki so prevažala municijo, opremo, orožje in hrano za armado zavezniških padalcev, ki so ,s e v Belgiji spustili Nemcem v hrbet. Z Milovanovicem je tedaj letel tudi komandant eskadrilje, polkovnik Carboth Rhuthford. Letela sta okrog 700 m pred množico težkih letal. Angleški lovci so jih spremljali do evropske obale. Komaj nekaj minut je Rhuthforoova formacija letela nad Belgijo, ko je Rodoljub na levi opazil nemško letalo ,»Focke Wulf«, ki se je osamljeno z vi,š ine usmerilo na njegovo transportno letalo. Položaj je bil videti porazno resen. Težko otovorjena letala so se počasi gnala proti svojemu cilju in napadajoči sovražni lovec pač ne bo imel težkega dela, ko so vsa letala neoborožena! . .. Rodoljub je pred seboj ugledal droben oblak! Morda rešitev!? ..

Pognal je stroje s polno močjo, toda J Ovec je bil hitrejši. Letalu Milovanovica se je približev.a 'l z blazno naglica. Zdaj zdaj je Rodoljub priča­ koval ogenj iz njegovega orožja! ...

Vendar - nič! ... Nemec je bil že tako blizu, da bi: s svojim krilom malone oplazil Rodoljubovo letalo, toda streljal ni!... Zdajci se je »Focke Wulf« ostro nagnil na krilo in omahnil v globino. Milovaoovic ,in komandat Rhuthford sta tedaj opazila, da je bil nemški lovec dodobra preluknjan. Najbrž je komaj ušel angleškim lovcem, ki so ga dobili v kremplje. Verjetno je bil pilot tudi hudo ranjen in je slednjdJč izgubil oWast nad letalom, ki je tik Rodoljubovega zdrknilo v svoj zadnji napad.

Ko se je vojna že bližala svojemu koncu in so bile zavezniške bombarderske akcije vedno redkejše, so Rodoljubu Milovanovicu poverili drugo nalogo. V spremstvu lovskih letal je moral na transportnih letalih letati iz Londona v Kalkuto, New Delphi, Karači in nazaj. To progo je do konca vojne preletel nič manj kot dvainštiridesetkrat v vsako smer! Tudi o teh njegovih pol~ tih so večkrat pisali britanski listi in njegovim odliJkovanjem se je pridružilo še eno - »Star 39/41«. V angleškem letalstvu je dosegel čin kapetana. Zadnjič se je njegovo ime pojavilo v britanskem tisku, ko je po kapitulaciji Japonske s svojim letalom prepeljal v Anglijo prvo skupino zaveznišlcih častnikov, ki so bili v japonskem ujetništvu.

Vojne je bilo konec, toda Rodoljub Milovanovic je bil tedaj še vedno daleč zdoma. Za leto dni so ga zaposlili pri skariddnavski letalski družbi »SAS«. Tudi tu je naletel lepo število ur in si pridobil dragocene pilotske izkušnje. Toda Rodoljubu je biloroaj sveta že dovolj .

Srce ga je vleklo v domovino in tako ga slednjič najdemo v novi Jugoslaviji. Dobil je mesto, ki mu gre in na katerem dela z vso svojo resnostjo in bogatim znanjem. Danes leti ·Rodoljub Milovanovic kot inštru,ktor in eden najbolj izkušenih pilotOv pri JAT. Na letalih Jugoslovanskega aerotransporta je preletel sto in sto tisoče kilometrov.

Vedno nasmejan in vedrega humorja, vsak dan v svojo knjižico letenja pripisuje nove ure letenja, nove stotine kilometrov, nove zmage v svoji osemi.ndvajsetletni letalski službi. Kop~čijo se poleti, preletni kilometri: in ure letenja, vedno več pa je tudi potnikov, ki mu brezskDbno zaupajo svoja življenja, saj poznajo roke Rodoljuba 'MUovanovica in zatrdno vedo, da bodo te roke še dolgo varno vodile leta.la JAT na nevidnihzra·čnih poteh.

-Jo-

Vljudno naprošamo naročnike, ki . še niso poravnali narocmne za leto 1957, zlasti pa one, ki jo dolgujejo še za leto 1956, naj svojo obveznost čim prej izpolnijo in nam tako olajšajo poslovanje!

78

letalo se ni vrnilo • • • Mile Pavlin Zvezde so bledele in za Mosorjem se je jelo svetlikati. S celine je potegnil svež veter.

Poročnik Franjo se je v svoji spalni vreči pretegnil in si s pestmi zatisnil ušesa, zakaj za letališčem, nedaleč od šotorov, so mehaniki že preizkušali motorje. Vijaki so pod polnim plinom tulili, da je platno na šotorih drhtelo od zračnega pritiska. Kljub temu je še ujel ščepec spanja. »Fantje! Na noge! Akcija!«, ga je zdramil glas nad posteljo. »Le brž, mudi se! Zajtrk že čaka.

Letala so pripravljena. Nemška motorizirana kolona! Izpadla je iz Nevesinja in hiti proti osvobojenemu ozemlju. Kmalu po polnoči ... Nujna brzojavka štaba armade .. . «, je odsekano pripovedoval dežurni.

Stekli so k letalom, ki so jih otovorjena s strelivom in raketnimi bombami, že čakala. V naglici so popili po skodelico čaja in prigriznili nekaj koščkov prepečenca. Potem so štirje »Spitfirei« zdrsnili po rjavi, prašni površini letališča, nekajkrat odskočiti in se drug za drugim pognali v zrak. Urezali so jo čez morje proti izlivu Neretve. Blizu Mostarja, ko so v medli jutranji svetlobi že zagledali obrise Veleža, so letala pritisnili k tlom. Nevesinje je ostalo za njimi, pred njimi pa je ležala širna ravnica. Ceznjo se je kot bel oblak vlekla cesta. N{L njej so ugledati osamljen osebni avtomobil. Nekaj ljudi iz njega je poskakalo v obcestni jarek. Toda nihče ni hotel trositi municije zanj.

Potem so se na cesti pokazali sledovi gum in gosenic. Krpe snega po pokrajini so postajale vedno bolj goste in se slednjič strnile v belino.

Preleteli so gorečo hišo, za katero je v snegu ležalo nekaj trupel. Pred hišo je stala gruča vojakov v zelenih in rjavih uniformah. Na mah so se raztepli in poskrili med kamenjem. Odtod se je cesta jela vzpenjati in izginjati v soteski. In potem je Franjo zagledal pod seboj vrsto rumenkastih tovornjakov, pokritih s šarastimi plahtami. Med njimi je bilo tudi nekaj vlačilcev s topovi. »Vključi orožje! Napad!«, je Franjo komaj utegnil zakričati v mikrofon. Naslednji trenutek je že pritisnil na sprožilec. Iz'pod letala se je vsul curek kresnic. Na cesti se je zaprašilo. Med vozili so se kresnice ugašale, pa spet vžigale. Pogled mu je .zdrsnil naprej. Na čelu kolone so se gnetli tanki. Franjo ni čakal.

Ni pomislil, kako visoko je in, če napad v tej soteski zanj ni preveč tvegan. Roka mu je sama zgrabila za sprožilec za rakete. Letalo se je streslo, zaječalo in odskočilo kvišku.

Izpod kril je bušnil ogenj. Potem je letalo spet vrglo kvišku. PO radiu je nekdo zaklical:

»Hura, naši so! Zdaj pa le po njih!« Tedaj je nekaj strašno zahreščalo, nato pa je vse postalo tako čudno tiho. Franjo je tik pred motorjem zagledal ostre robove pečevja. Potegnil je krmilno palico nase, toda letalo ni več ubogalo.

Zadnji hip je nagonsko udaril po stikalu za izključevanje vžiga. Spet je strahovito zahreščalo in zabobnelo. Močan sunek ga je vrgel z obrazom naprej. Udaril je s čelom v obod kabine. Naslednji udarec ga je zbil na dno kabine. Pod njegovo težo se je jeklena krmilna palica zvila kot bi bila iz gume. Se en sunek. V želodcu je ?ačutil bolečino, potem mu je glavo potegnilo

7'9

med noge in okrog njega je nenadoma zavladal mrak.

Cez čas se je 1Prebud;iL Robat glas je zaklical: »Poglejte, angleški komunistični aeroplan! Pilot se je ubil.« Toda, brž je nekdo drug zaklical: »V kritje! Gori, eksplodiral bo!

Bežite!"

Franju se je polagoma začela vračati zavest. Po vsem telesu ga je zbadala neznana bolečina. Ko je počasi odprl oči, j~ skozi rdečkasto meglo pred seboj · zagledal trnjevo grmičje, na gosto polito s črnim oljem. Med kamenjem se je valit dilm in mu dušljivo silil v nos. Zdaj je bilo vse jasno in v trenutku se fe spomnil, kje je in kaj Je z

'"*

njim dogaja. Segel je po vezeh in odpel zaponko. Padel je na glavo v oljno brozgo, ki se je scedila iz razbitega "Spitfirea«. Pobral se je s tal in zagledal, kako tenki plamenčki, ki so že požrli rep njegovega letala, hitijo proti kabini in bencinskim hramom. Vsak čas lahko eksplodira! ' In Franjo se je izpod razbitin pognal v beg.

Spet hreščeč glas, to pot povsem jasen in razločen: "Pozor! Partizanski oficir! Za njim!« Nekaj krogel je sičnilo mimo njega. Razdrobljeno kamenje pa je brizgalo na vse strani, Franjo pa, je bežalt, se opotekal, padal in spet bežal. Krogle so neusmiljeno sičale . okrog njeg'ove glave. Za njim je za- " rezgetala še brzostrelka. " Juriš! Zivega ujemite!« Med brezglavim tekom je Franjo segel za pas . .Še vedno je bil tu njegov zvesti prijatelj, nabit samokres.

V tresoči roki ga je držal za primer, če bi mu noge odpovedale in ne bi mogel več bežati. Ziv Franjo ni maral četnikom . v roke. Ko je po grušču in skozi trnjev o grmičje pribežal na ozko snežišče, se je sele utegnil pogledati. Bil je ves raztrgan, napol gol in brez čevljev. Vendar časa za razmišljanje ni biLo-.

Preganjalci so bili blizu, rešitev pa tako neznansko daleč. Cezenj so spet brizgale svinčenke. Treba se bo nekam skriti. Toda kam? Cutil je, da mu pojema sapa, čutil, da noge komaj še vleče za seboj. Psov ke zasledujočih četnikov je slišal že blizu za seboj. Stisnil je zobe in se pognal še nekaj korakov do vrha grelJena, nato pa čezenj. Tu je bilo več snega, vmes pa so še vedno iz njega štrleli kamni. Franjo je skakal in opletal po njih, da ne bi -v snegu puščal izdajalske sledi.

Skozi ozek pas nizkega gozda je zdajci zagledal raztreseno vas. Tekel je ob robu gozda mimo nje. Nad vasjo se je znašel pred dolgim lesenim koritom. Stalo je naslonjeno na skalo in z vrha je po njem curljala vod'a . Med koritom in skalo je bila majhna vdolbina. Naslednji hip je že bil v njej, v druščini ne preveč prijetnih kravjekov in blatne brozge. Stisnil se je v vdolbino. Nad seboj je videl modrino neba.

Komaj se je malce oddahnil, že so mimo korita pribesneli zasledovalci. Nekaj jih je zdrvelo v vas, drugi pa so se raztepli po gozdiču, da bi ga našli. Potem se je okrog njega umirilo. Srce mu je začelo normalno biti in poleg utrujenosti je začel čutiti tudi bolečine. Na jeziku je imel okus po krvi. Na smrt je bil žejen, toda ni si upal premakniti.

Potem spet koraki in robat glas: " Hudič naj ga vzame! Kot bi se bil vdrl v zemljo!... A, ga bomo že dobili! « Med besedami je curljala voda v pločevinasto posodo. Franjo je zadržal dih in se znova zavedel $vo-

jega težkega položaja. Krčevito je v desnici stiskal ročaj samokresa. Ce ga opazijo... potem ničesar več ko strel v glavo! .. .

Glasovi so znova potihnili. Ostal je sam, sam s svojimi mislimi in bolečinami. Ko se je stemnilo, se je izkopal iz vdolbine, se odžejal in umil okrvavljeni obraz, toda oditi ni ' mogel. Premagala ga je slabost.

Omahnil je v blato. Kdo ve kako dolgo je ležal, preden se je spet ovedel. Vzpel se je v gozd. Ni vedel ne kod ne kam, le proč odtod je moral, ker je bil preblizu neusmiljenih četnikov.

Tedaj se je za hip spomnil svojih tovarišev na letališču, ki morda prav ta trenutek sedijo pri barbi pjeru in na njegovo zdravje srkajo črnino.

Morda jim je hudo za njim, a vsekakor bodo debelo pogledali, ko se bo spet znašel pred njimi. Toda zdaj ni bilo časa za modrovanje. Poiskal je povoj in si obvezal rano na stegnu. V žepu je našel še tablico čokolade in je polovico na mah pojedel. Ostanke svojega kombinezona je raztrgal in si primitivno, a mojstrsko napravil nekakšne copate.

Zdaj je bil nared za svoj težavni pohod.

V gozdu si je ulomil močno gorjačo, poiskal na nebu zvezdo Severnico, nato pa odšel v smeri, kjer je slutil morje. Tam blizu je upal, da bo najlaže naletel na partizane, ki mu bodo pomagali nazaj na letališče. V desnici je stiskal samokres, z levico pa gorjačo. Kaj čuden samotni nočni popotnik! .. .

Pot po ostrem kamenju je bila vse prej ko prijetna, vendar je Franjo vso noč kar dobro korakal in prešel dobršen kos poti. V mraku je prečkal cesto, na kateri so bili še dobro vidni sledovi gosenic in gum, zdaleč pa je bilo slišati streljanje. . Tod je šla ta prekleta kolona, zaradi katere se le stežka prebija nazaj proti morju. v: gozdičku onkraj ceste si je zdaj poiskal varno zavetje, v katerem je moral predaniti. Podnevi bi bila pot napre.? prenevarna. Med skalovjem si je našel razpoko, v katero se je komajda stlačil in ne preveč udobno poči­ vajoč čakal, da bo sonce spet zašlo .

Zaspal je in se prebudil pod večer.

Onstran, na griču je tedaj opazil gručo ljudi, ki so se drug za drugim pomikali tja nekam proti Nevesinju. " Vojska! «, mu je spreletelo možgane. »Morda naši? «. Toda bili so predaleč, da bi jih mogel spoznati, Počakal je rajši, da so se neznanci izgubili daleč za robom, potem je v mraku pojedel ostanek čokolade.

Spet je hodil, vso dolgo noč in zdelo se mu je, da je vso noč hodil po istem kamenju, po istem skalovju in skozi isto grmičevje . In vendar je lep del poti ostal za njim in zjutraj, ko so zvezde na nebu začele ugašati, se je utrujen znašel sredi pritlikavega gozdička. Prešel ga je, ko se je bilo že dodobra zdanilo in ugledal v' dolini . pod seboj večjo

80

vas. Zrl je po bornih domačijah in si na vso moč zaželel, da bi lahko stopil mednje, k ljudem, ki bi m~ povedali, kje in kod naj hodi, da bo najprej pri svojih. Toda, kdo ve kakšni ljudje bivajo v teh domovih?

Morda ni nikogar med njimi, ki bi mu bil pripravljen tova.riško pomagati in svetovati? V dvomih je slednjič opazil drobno kočico, osamljeno, ki se je stiskala k robu gozda.

Vrata so bila priprta, iz dimnika pa se je prijazno, sukljal sivkast dim.

Morda? Morda pa le najde dobrega človeka? . .. Počasi in previdno se je splazil bliže in pregledal okolico hiše. Nič sumljivega ni našel in to ga je navdalo s pogumom, da je potrkal na priprta vrata. Preden se je bil kdo oglasil, je Franjo že vstopil, s pištolo in gorjačo v rokah.

Pred njim se je znašla mlada, ' v črnino odeta žena, z otročič kom v naročju. Rahlo je zavrisnila od strahu, otrok pa je zavekal. »Dobro jutro! Kje so partizani? « je Franjo brž iztisnil skozi izsušene ustnice.

Zena ga je premerila od nog do glave. Videla je njegove oficirske našitke na rokavih in to ji je dalo moč, da je premagala strah in spregovorila. » Srečo imaš, tovariš! V vsej srenji je partizanska le moja hiša. V vasi so Nemci, partizani pa morajo biti v tistihle hribih.« Z drhte čo roko je pokazala v smer, kamor bi se bil Franjo že sam od sebe obrnil.

A zdaj mu je bilo vendarle še laže, ko mu je pot pokazala mlada žena.

Izvedel je od mlade vdove, da so ji ustaši že prve dni vojne ubili očeta, pred nedavnim pa Nemci moža in zdaj je z detetom ostala sama v tej samotni kočici, sama sredi podivjanosti vojska, ki so se gnale tod mimo za partizani.

Zena je dala Franju že precej ponošene italijanske hlače in napol preperele opanke Nalokal se je toplega mleka in najedel polente, kos pa jo je dobil še s seboj. Potem j e Franjo odšel. Dobra žena ga je spremila do vrat. »Tovariš pazi, tudi oni radi stikajo po hribih! « Naprej je hodil podnevi. I zogibal se je čistin in predelov, odkoder ni videl okolice. Okrepčan in spočit je zdaj hitreje napredoval in proti poldnevu je nedaleč pred seboj zavonjal dim. Previdno je pospešil korak. Po nekaj minutah je na stezi pred seboj ugledal dva oborožena moža. Počenil je za grm in počakal, da sta se oddaljila. Potem je šel naprej, ne več po stezi, temveč ob njej, da bi se laže skril, če bi bilo potrebno. Skoraj priplazil se je na rob rebri in v dolinici pod seboj zagledal gruča na pol razcapanih in zaraščenih starejših mož, oblečenih v raznovrstne uniforme. Tu med grmovjem je začutil še ostrejši vonj po ognju in dimu. Na kamen je stal naslonjen »Bren« s krivim okvirjem.

Med možmi se je sukalo mlado

PET PADALSKIH REKORDOV V POl:ASTITEV DNEVA MLADOSTI

IB A IR O IK A A'vfIlEIR A V Letalsko-medicinskem inštitutu JugoslolVansikega vojnega letaJIs tva so pred nekaj meseci postavili eno najmodernej-ših barokamer na svetu.

Izdela-li so jo v Zahodni Nemčiji,

dekle, s torbico z rdečim križem čez ramena. Le kdo so? Partizani? Čet­ niki? Sklenil je, da bo iz svojega zavetja taborišče opazoval tako dolgo, da bo spoznal, kdo so ti neznanci.

Dolgo je bolščal skozi vejevje v dolinico, predEm je spoznal. K ognju je tedaj prišepal mladenič v rjavi oficirski uniformi. Na rokavih je Franjo raz ločno videl zastavniške našitke. Torej le partizani! Zastavnik je imeL čez ramena obešeno angleško brzostrelko. Franjo se je odločiL, Hotel je biti čimprej pri svojih! Vzravnal se je v svojem skrivališču, za vsak primer pa še vedno stiskal pištolo v desnici. .

Možje ob ognju so bliskovito naglo zgrabili svoje orožje in zdrkniH za skale. Franjo jim je zaklical, da je partizan. Toda · na lepo besedo niso verjeli. Ostali so v svojem kritju in napeto' čakali, kako se bo končal razgovor med prišlecem in zastavnikom, ki sta se pogovarjala z naper:tenim orožjem v rokah .

Končno so mu verjeli. I zv edel je, da ga že dva dni iščejo po okolici, vendar zaman. Bolničarka mu je razkužila in prevezala rane. Tovariši so ga nasitili in zvečer, ko so se četniki in Nemci spet umaknili v svoje postojanke, se je četa partizanov s Franjom spustila v bližnjo vas. Franju je odleglo. Spet je bil pri svojih, sredi ljudi, ki so delili z njim vse tegobe borbe z močnej­ šim sovražnikom.

Ponoči je Franjo, zavit v star ovčji kožuh, na oslu odjezdil proti morju.

načrte zanjo pa so pripravili naš i strokovnjaki iz tega inštituta v Zemunu. To je Itorej naša konstrukcij.a, čeprav zaradi kompliciranosti izdeJana v inooems.tvu.

Kakor pri vseh barokamerah, tudi; pri tej posebne črpalke, ki jih poganja elektromotor, -črpajo zraik iz hermeUČllo zaprteg.a prostora. Na ta nač"in dosežejo v barokameri poljubno razredčenost zraka, kakršna pač ustreza določenim vilŠinam.

V tej barokameri se piloti pripravljajo na letenje v večjih vi:šinah\ v njej pa bodo opravljali tudi raziskovanja vlPliva vi5jih plasti atmosfere na organ~zem Ž'i·v ih bitij .

V njej lahko dosežejoo pogoje, ki docela ustrezal-O onim na višini nad 300.00 metrov in to ne samo v pogledu razred-čenosti zraka, temveč tudi padcatempera1Jwre, vlaJŽnosti in sestava atmosfere v tej višini.

81

V zveznem -l etalskem centru v Vršcu so v počastitev Dneva mladosti dosegli pet novih padalskih ;rekordov. Padalec Mladen Miličevič je postavdil nov rekord v skoku na eLlj . z ~ine 1500 m (brez zadrika) - 35,39 m od cilja.

Vera Cibrič je ponoči z višine 600 m doskočid'a 54,16 m od ci.Jja, medtem ko je Dorde Simič v tej disciplini dosegel razdaljo 30,50 m od oilja. Padalec Stane Debeljak je pri skoku s 1000 m (brez za'drike) pristal le 29,97 m od cilja.

Vsekakior najlepši uspeh - rekord, ki dosega že svetovno vrednost, je doseg'la skupina pada.lcev: Simič - Kostelnik. - KUJkavica, ki je pri skoku z vti.šillle 600 m pristala povprečno 6,96 m od cilja.

Svetovni rekord v tej disciplini znaša 7,38 m od enja. Uspeha naših padaJlcev žal ne morejo priznati za svetovni rekord, ker je za tako priznanje potrebno, da je novi uspeh za najmanj 10 0 /t boljši od prejšnjega. Tak/() so naši padalci dostojno 'p roslavili letošnji Dan mladosti - 25. maj.

Na kontrolni plOŠČi so inštrumenti za dol-očevanje Iprocenta kisika, ogljiko vega dio'k sida in duš ika v zraku. Z enostavnim pritiskom na gumb, dobimo. avtomatiooo v notranjosti baroik-amere zaželeno zmes; plinov.

Na sUkah v-i dimo zuna:nji i!l1 notranji videz barolk amere.

Sovjetska vojaška Sovjetska zveza vlaga v zadnjem precejšnja sredstva v moderni,. zacijo letalskega transportnega parka. Vkljub velikemu številu srednje veLikih transportnih letal, Iljušin Il-12 in Il-14, je sovjetskemu letalstvu močno primanjkovalo težje transportno letalo za daljše proge.

Močno povečana gradbena dejavnost v zadnjih letih pa je tudi tu zapolnila vrzeli, z nOVIml vojp.škimi transportnimi letali konstrukterjev Tupoleva in Antonova.

Kolikor je mogoče povzeti iz sovjetskega tiska, razvija Tupolev iz svojega dosedanjega bombnika . s štirimi turbopropelerskimi motorji, težko transportno verzijo tega le;" tala. Letalo bo tehtalo kakih 120 do 140 ton, poganjale pa ga bodo štiri izredno močne propelerske turbine.

PO svojih transportnih sposobnostih bo to letalo s puščičastimi krili morda celo boljše kot ameriški Douglas C-133. Zelo verjetno pa je, da bo letalo služilo, tudi kot leteča cisterna, ki naj bi med poletom napajala z gorivom bombnike z velikim akcijskim radijem.

Predstavnik čistih tUl1boreakcijskih vojaških trans'p ortnih letal bo verjetno znano potniško letalo Tu-1M, prilagojeno seveda vojaškim potrebam. Iz objavljenih podatkov civilne verzije tega letala smemo sklepati, da bo letalo primerno za izrazito dolge transporte. Njegova 1losilnost je pri potovalni hitrosti 8.25 km/h nekako 6000 kg, dolet pa ' 3500 km. preteklo leto 's o Sovjeti na tradicionalnem »Dnevu letalstva« prikazali tudi novo transportno letalo konstrukterja Antonova, An-4. Poganjata ga dva turbopropelerska času

Od zgoraj navzdol: Tupolev Jak-24

Antonov An-2 MIH

82

transportna letala mO'tO'rja, od katerih vsak razvija kakih 4500 KM. Letalo je namenjenO' v prvi vrsti transportom na samem podrO'čju bO'j1šča .

StandardnO' transportnO' sredstvo sO'vjetskega vojnega letalstva pa sta letali Il-12 in 11-14, ki pa ju UPO'rablja,jO' tudi v civilnem prO'metu.

Njune odl·i ke SO' v izredni delovni zanesljivosti in enostavnem vzdrževanju.

Na pogled okornO' se zdi letalo AntO'nov An-2, ki sodi v kategO'rijo manj.ših transportnih letal, n . pr.: kO't 'sta kanadska »OTTER « in »BEAVER«. NO'si lahkO' 15 O'premljenih vO'jakO'v ter vzleta in pr.i staja na najmanjših zemljiščih .

Tudi na podrO'čju helikopterjev je Sovjetska zveza napravila v zadnjem času velik korak naprej. HelikO'pter z dvema rotO'rjema JAK-24 sodi v težjO' kategO'rijO', saj nO'si 40 vO'jakO'v, ali pa več avtomobilO'v s priklop nimi toPO'vi. Vsak rO'tor tega helikO'pterja PO'ganja pO' en mO'tor Ash-8~. ki razv.ija pri vzletu 1850 KM. Nekaj lažji je :helilwpter Mil-4; ki pO' O'bliki sPO'minja na helikO'pter Sikorsky S-55. PO'ganja ga mO'tor Ash-82 s 1850 KM. Vrata za nakladanje bremen pa so na zadnjem delu gondO'le.

In 'končno še nekaj besed o' štirimO'tornem letalu AntonoV'a »Ukraj,i na«, k.i je opremljeno s turbilllSk.imi motorji. Njegova potovalna hitrost znaša 5,80 km/h in lahkO' nosi 85 PO't!lli'kov ter 3000 !kg Pl"tlj.aJge. 'DrdijO', da je zelO' ekonomičnO' in ga bodo .uporab1j,a:li na letalskih prO'gah na da'ljll1i vzhod. Verjetno ga bodo v predelani ver~iji uporabfjali tudi v vojaške namene.

-S.-

Od zgoraj navzdol:

Antonov An-4 Tupolev Tu-1M

DJušin IL-14 Antonov »UkraJlna.

83

Zgodba o»Beli ptici« Bilo je pred tridesetimi leti .. .

Zgodnje nedeljsk'O jutro 8. maja 1927.

Nad Parizom se vali grmenje. Na sevff'Ozahodu se vzpenja in grozeče razveša črna 'Oblačna zavesa, ki se s slednjo minuto približuje. Soparica mOrE~če pritiska na letališče Le Bourget.

Tisočglava mnOZlca, ki se je zbrala kljub zgodnji uri, zaskrbljeno pričakuje pJ:"ve kaplje, ki utegnejo pas tr slednji trenutek.

Sredi širokega kroga, ki ga zapiraj'O številni pOlicisti, stoji samotno snežnobel dvokrilnik brez razpo znavnihznakov in številk. Na trupu ima naslikano fe č rno srce z belo mrtvašk'O glavo, b elo krs to, dvema belima svečama in z dvema prekrižanima kostema v dnu . . . Samo nekaj vi šjihčastnik,ov ·in članov poslanske zbornice sme k letalu. Časnikarji hlastno pDpisujejD strani sVDjih beležnic, zakaj njih'Ove redakcije napetD in nestrpnD čakajD, da bDdD m'Ogle pDstreči sVDjim bralcem .ob nedeljskem zajtrku z izčrp­ nimi nadrobnostrni 'o vzletu 'Obeh letalcev - Charlesa Nungesserja in Fran~ Disa Colija na veliki pDlet iz Evrope v Ameriko. Letalo se imenuje »Bela ptica « .. .

Charles Nungesser, ki stopa zdaj s težkim kDrakDm vojnega invalida k sVDji ",Beli ptici « - njene hrame pravka'r polnijD zgDrivDm - ni za VSD FrancijD samo priljubljen, hraber mlad mož, ki hoče tvegati prvi čezDceanski pDlet iz Evrope v AmerikD. Charles je tudi' junak iz prve svetDvne v'Ojne, saj je kDt pilDt l'Ovec sestrelil 4'3 Nemcev. V'OjnD je začel kDt navaden vojak: 'Ob premirju pa je bil kapetan. OdlikDvali so ga z redDm Častne legije, z vojaško kolajnD, s 23 palmami in2 zvezdama na vDjnem križcu, z angleškim odlikDvanjem MHitary CrDss, z LeopDldovo kronD in z belgijskim V'Ojnim križcem, z ameriškim redom Distinguished Service in z več pDrtugalskimi in srbskimi 'Odlikovanji, med njimi tudi s KaradjDrdjev'O zvezdD. .. Na telesu mu je ostaID štiriindvajset brazgDtin štir iindvajsetih ran... DDlga leta po vojni je živel mal Dne povs em skrit in neviden, dDkler g a ni stari bDjni tDvari.š Fran~Di'S CDli, ki je v vojni izgubil enD 'Oko, n ekega dne poiskal, da bi ga prid 'Obil za prelet severnega Atlantika.

Ze leta 1919 je angleška zračna ladja ,»R 34« p od SCDtt'Ovim pDveljstvDm preletela Atlantik v 'Obeh smereh. sto 'Osemdeset ur je trajal ta nevarni, tvegani pDskus.

PD stranpoti ,čez Azore SD ameriška mDrnariška letala pod ReadDvim v'DdstvDm maja istega leta sreč­ n'O preletela velikD vDdovje 'Od zahDda na VZhDd.

Angleža Alcock in :arDwn sta s sVDjim težkim dvomDtDrnim VickerSDrn' »Vimyjem« le mesec dni pDzneje celo z Nove Fundlandije dosegla IrskD. Toda pDlet v smeri od vzhoda na zahod je bil znatno težji in nevarnejši. Nevarnejši celo od pDletDv čez Ocean v JužnD AmerikD. Severni Atlantik je bil v tej smeri še vednD nepremagan. Nič čudnega, lče je Fran!;Dis CDli hDtel pridobiti slavD prvega preleta sVDji deželi, Franciji,

Charles Nungesser z odlikovanji, ki si jih je p ,r iboril v vojni

tisti, ki je dala tudi Louisa Bleriota, prvega zmagDvaIca RDkavskega preliva! . .. Če bi celo Rene FDnck, ki se je prav tak 'O pripravljal na veliki SkDk, utegnil prDpasti na pDletu 'Od vzhoda prD ti zahodu, bi bil CDli tvegal kljub temu.

In Nungesser je bil kmalu ves v 'Ognju.

DDbila sta si mDrnariškD letal'O tipa Levasseur,DpremljenD s 450 KM mDčnim mDtorjem »Lorraine«. POsebnDst tega letala je bila celična gradnja trupa za primer zasilnega pristanka na mDrju. Četudi bi bile nekatere celice pošk'OdDVane, bi se letaID lahk.o še vedn'O 'ObdržalD na , pDvršini'. MimD tega je imel trup čDlnastD 'Oblikovan trup prav 'z aradi mDrebitnega pristanka na mDrju.

K'Olesa je letalD pDtrebDvalo samD za vzlet. PDtem jih jeodvrglD . .. c Oba letalca sta za pDlet zainteresirala ministrstvD. OpDzorila sta na priganjanje časa, zakaj v številnih deželah s'O bili letalski pionirji živ.o na delu, da tvegajD isti poskus.

Angleži, Nemci, PDljaki, Italijani SD gradili bDlj ali manj pDtihem nDve

84

konstrukcije. Nungesser in njegov tovariš CDli sta v resnici imela SilD vzleteti prva.

N.i bilDČudn'O, da je bila mnDžica na letališču vročičn.o vznemirjena.

Ni bilD čudnD, da je bil'O celD v sicer mirnih ministrstvih tega nedeljskega jutraživahn'O. Ko se je »Bela ptica« 'Ob 5.21 po dDlgemštartnem teku težko odlepila od zemlje, je bli:žajoča se nevihta 'Obema hrabrima pionirjema pDslala v pozdrav ,gr'Ozeče grmenje . . . Jele SD padati prve težke kaplje. Mn'Ožica se je naglD razbegnila; pod številnimi pDlkrDžnimi hangarji iz valDvite pločevine SD si ljudje iskali kritja. RepDrterji SD navalili na telef'One in spDrDčati svoje zabeležke redakcijam pariških liStDV . ..

Belo letaID je PD nekaj minutah izginilo izpred 'Oči na sivem obzorju.

Dva samDtna, hrabra mDža sta bila na pDti v Ameriko ...

V AmerikD? Na poti v nepDvrat . ..

Te nedelje je ves Pariz vpraševal sam'O enD: kje sta Nungesser in Coli?

Str'Oga pripravljenDst včasniških redakdjah! . ..

StrDga pripravljenDst v vseh 'Obalnih pDstajah! . ..

Najstr.ožje dežurstvD pri meteor'OlDgih, ki so za .oba letalca slednjD urD oddajali vremenska poročila! . ..

Te prDgnDze pa žal niso bile ugodne!

Iz CherbDurga SD spDrDčili, da se je pDjavil močan severDvzhodnik, ki se je razbesnel v vihar. DDver je SPDr'Očil, da se je razvlekla nad RDkavskim prelivDm gDsta megla. Dublin je 'Obvestil, da je vreme skrajno slabo: megla, vidljivDst - O . ..

O »Beli ptici« n.obenega glasu .. .

O »Beli ptici« nDbenega sledu . . .

Kje je?

PrDti P.oldnevu pa je vendarle prišla iz LDndona vest, da S'O 'OkDli 7. zjutraj med Exterjem dn Barnstaplejem v Južni Angliji slišali brnenje letaIskega mDtDrja ...

In pariški 'časniki SD spremenili sVDje naslove: ),Polet čez Ocean poteka po naČl'tu! PO dobrih dveh urah sta Nungesser in Colli 'p 'l 'eletela Južno Angliijo!« Toda zakaj se oba letalca sama ne javita? MislijD, da se jima je radijska aparatura spričD vednD hujšega viharja pDkvarila . .. Ljudje se gnetejD pred velikanskimi zemljevidi, na katere nameravajD vrisavati PDt 'Obeh letalcev. Debela rdeča črta že teče čez Irsko na Atlantski 'Ocean .. , Tam nekje leti zdaj nad razdivjanimi val'Ovi »Bela pUca « ...

Ko s'O zgDdnji Parižani v pDnedeljek zjutraj naglD preleteli še vlažne 'časnike, se jim je pDgled ustavil na pDročilu iz New YDrka.

PD njem je letaID že v nedelj 'O 'Ob 10.50 preletelo južnD IrskD. OpDldne je prispelD !llDVD ameriŠkD pDročilD:

»Letalo ,Bela ptica' prisilno pri-

stalo na oceMlU ! Posadko il'ešila neka ladja!« Uro pozneje so poročilo ' preklicali, ..

V Pa'rizu so se vznemirili. Nihče ni imel za mogoče, da bi se dva tako izkušena letalca mogla ponesrečiti.

V ponedeljek pod večer' pa je ves Pariz spet živ' . .. Smeh in šale odmevajo v toplem pomladnem večeru po padškihbulvarjih... Vse je sproščeno. ..

Pravkar je namreč »Paris Soir« izdal posebno izdajo: Okoli 11. dopoldne so videli letali) nad Novo Skotsko!« .

Ko je čez .kako uro izšla nova posebnai~daja, so jo ljudje kar trgali kolporterjem iz rok, zakaj 'črno na belem se je tam bralo: »Nungesser in Coli ob 16.50 nad pristaniščem New Yorka!« Silno navdušenje se je razlilo po Parizu. Čisto tuj,i ljudje so se med sabo objemaH in poljubovali.

V majhlIlih !pivnica:h, v buffe1Jih in v velikih restavracijah - .povsod je vladalo brezkončno in nenehno navdušenje... .

Državni tajnik francoskega letalstva pa je na vprašanje po telefonu sporočil, da mu o vsem tem ni ničesar znanega... Toda kaj bi to!

Oblasti so tudi tokrat capljale zadaj ... Medtem je ameriški poslanik v Parizu poslal francoskemu zunanjemu ministrstvu pismo z iskrenimičestitkami, ker se je posrečil čezoceanski polet ... Trgovinski minister Bokanovsky je na svojo odgovornost ukaza'i, da je vzletelo nad Pariz posebno letalo, ki je nenehoma spuščalo svetlorumene svetleče 'k rogle. " Eifflov stolp so slavnostno razsvetlili:. .. Vojni minister Painleve je poslal 'čestitke Nungesserjevi materi in letalski tovarni, ki je letalo prired.ila za specialno nalogo ... »Vive la France! Vive Nungesser et Coli:!« ...

A siInemu, razviharjenemu, navdušenemu vrvežu ponedeljkovega večera je sledilo pepelnatosivo torkovo jutro. V'čerajšnja zmagoslavna poročila so s prvih strani izginila.

Namesto tega mora tisk redkobesedno, boječe objaviti, da so se glasovi o pristanku v New Yorku, da, celo poročila o tem, da so letalo videli nad ameriškim kontinentom, žal izkazala ,k ot preuranjena ...

Ugotavljajo, da sta Nungesser in Coli vzela s seboj goriva samo za 40 ur, torej bi morala najpozneje v torek ob 16.00 pristati! ...

Ladje, ki prihajajo v Evropo, poročajo, da je ležala nad Oceanom gosta megla ...

Ista poročila prihajajo zdaj že tudi z Nove Fundlandije ...

V poslanski zborn,ici zavoljo pre.., zgodnjih čestitk izžvižgajo ministra Painleveja. Množice na ulicah se zgrnejo na Operni trg in zažgo velikansko grmado časnikov. Prodajaki po kioskih zapro okenca', ker jim razburjeni ljudje trgajo in odnašajo časnike, da jih vržejo na gr-

mad,o. Okenska stekla v redakcijah se razletavajo pod udarci kamnov, ki jih meče vanje razjarjena množica. Nihče ne more in noče verjeti, da Nungesserjev in Colijev polet ni uspel! ...

Razpoloženje pa se znova naglo sprevrže, ko pride iz .Amerike vest, da je Cunardov prek,omot:nik »Cameronia« našel oba letalca in ju vzel na krov. A globok obup se vnovič poloti ljudi, ko se izkaže, da vest ni resnična ...

V Lakehurstu se je dvignil ameriški vodljivi zrakoplov »Los Angeles« - lIlekdanji nemški cepelin ZR III - in odletel na iskanje . ..

Zaman!

Nungesserjev brat kot poveljnik nekega aviza je preiskal podolgem

Drzna letalca vstopata v svojo »Belo ptico« z. značilnim znamenjem na trupu

in pnčez ves Rokavski preliv ...

Vrnil se je brez uspeha ...

Potem ' je sinil spet droben žarek upanja: dva ameriška ribo},ovca sta baje v ponedeljek ob jutranjem svitu slišala brnenje nekega- letala, ki je letelo od vzhoda proti zahodu.

To je billo v Ta!ble Bayu, na novofundlandski obali.

Tri ure pozneje je slišal neki drugi ribolovec isto brnenje na vzhodni obali pri Anticostu... Če je »Bela ptica« letela v smeri k New Yorku, potemčasoVlI1i razmik med obema zaznavama dr'ži! '" Toda vsa druga obvestila so izostala... Še živi upanje, da je našla in pobrala oba letaka kaka od ribiških ladij, ki so se mudile na morju v okolici Grand Banksa. Nobena teh ladij ni imela radiotelegrafskega sistema in tako je po sili razmer trajalo skoraj tri tedne, da je svet zvedel, kar so opazile... .

85

Potem sledi najnovejša verzija: ... prisilno sta se spustila na Labradorju. Na Ašuanijskem jezeru so opazovali neko letalo, ki je dokaj nizko letelo proti zahodu. Malo pozneje so slišali močno eksplozijo. Čez čas se je daleč v smeri Mistiniškega jezera dvignil pod nebo črn steber dima ...

Lovci na krzno so slišali v noči od ponedeljka na torek - kakor so izpovedali šele pozneje na poštni postaji v Hudsonskem zalivu brnenje nekega letala nad reko. Ro.maine. Nekateri drugi so zatrjevali., da so videli nad samotnimi gozdovi Severa celo signalne svetlobne rakete ...

Medtem je nemški parnik »Max Weidtmann« pred norfolško Qbalo našel v morju letalsko krilo. z o.značbo WT 5 123~24-04. Tudi to je bH alarm v prazno, zakaj to. so bili ostanki nekega ponesrečenega angleškega bombnika . . .

Neki nizozemski parnik iz RQtterdama je opazil razbitine neznanega letala 200 milj južno od Massachusettsa . . .

Ladja, ki je tihotapila rum iz Evrope v prohibicijsko Ameriko, je javila, da je ob tem času pri Kap Sableu opaziil a .neko leta:lo v višini okoli 3000 čevljev ...

Pri Falmouthu in Boulogne-surMer so našli ribiči dve plavajoči pošti - steklenici s sporočilom. Besedilo se je glasilo : »Pristala 75 milj od Irske. Letalo razbito. Najditelj naj se javi H. Lawrenceu, RAF.« V drugi steklenici je bil listek: »Sva brez živil. ZbogQm! Nungesser, Coli! « Obe poslanic.i so natanko preiskali. Izkazalo se je, da sta bili potvorbi ...

Ko se je 8. maja 1927 »Bela ptica« oolepila od zemlje na letališču Le Bourget in izginila v nizkih deževnih oblakih, je letela naravnost v smrt ...

Na belem trupu je nQsHa srčasti črnQbeli emblem smrti ...

Natanko trinajst dni pozneje 21. maja 192'7 - ob 2.2.22 se je na istem pariškem letališču Le Bourget, s katerega sta odletela Charles Nungesser in Franc;ois Coli, spustil mladi, komaj petindvajsetletni ameriški poštni pilot Charles Lindbergh. Prvi, ki je sam samcat preletel veliko vodQvje severnega Atlantika! V triintridesetih urah in pol je zgradil sinji most med Ameriko in Evropo!

Charles Lindbergh - zmagQvalec!

Charles Nungesser in FranC;Qis Coli - premaganca! Čas je tekel . . .

Prihajale in minevale so Po.mladi, PQletja, jeseni in zime . .. In tako je prišla tudi šesta pomlad. Pomlad 1933,. .. Svet je pretresla novica: ». . . na nQvofundlanski obali so lovci na krzno našli dve okostji in (Nadaljevanje na strani 86)

Vsaka

črka

je okrvavljena

Mile Pavlin Vreme je bilo. lepo. in pilo.ti Prve eskadrilje S'O se na kasarniškem balko.nu pripravljali za Po.lete. Nenadoma je mednje sto.pil majo.r Jež.

Dežurni je hQtel javiti priso.tno.st, tod.a Jež je samo. zamahnil z ro.ko. in vprašal: >~Kaj bi sto.rili, če bi vam odpo.vedal moQtor po vzletu, na višini sto. metro.v? Vii, to.variš zastavnik, v prviklo.Pi. « »To.variš .majo.r, poskušal bi o.brniti letalo. iri ·se vrniti na letališče.« »Pa vi, tovariš Po.dporQčnik?« »Prav tako.!« Major Jež se je z am,i s li 1. Po.gled mu je splaval čez glave pilo.to.V tja pro.ti plavkastim goOram na oQbzo.rju.

NatQ je ošinil s pogledom v~e navzoče, le pri Mihi, plavoOlasem do.lginu, ki je sedel v zadnji klopi, se je ustavil. ,»Vi, .to.variš podpo.ro.čnik,« je dejal Jež, »Po.vejte mi pro.sim, kaj je za tak primer predpisano. v Pravilih letenja? BiH ISte v šoli v ino.zemstvu.

Kaj so. vas "tam učili? KakQ je treba ravnati v takem primeru?« Miha je vstal in 'o .drinil klo.P, se o.dkašljal in počasi začel: »V .šQli smo s·e učili drugače ...

Treba je pristati naravno.st pred sebo.j. Le udarcu ,o.b prepreko. se lahko izo.gnemo na ta način, da se odvrnemo. s pritisko.m . na nOŽIla krmila. To. se pravi s $.mernim krmilo.m. Isto nasuči:joQ tudi Pravila letenja.« »No., v,id'ite,« mu je 'Vpadel v stavek majo.r Jež. »2e, toda ... « je nadaljeval Miha" »veste, našemu ko.mandirju eskadrilje se je pripetilo nekaj takega. Vrnil se je na letališče in rešil letaloO. Bil je Po.hvaljen. Odslej so. nas vedno tako. učili. Tisto v Pravilih letenja je le bo.lj teorija ... « Jež se je zravnal in z ro.ko. Po.kazal Mihi naj sede: »To.variši,« je za'čel s povišanim glasom, »prav zato sem prišel k vam Po.gledat, kako se pripravljate za letenje. · HoQtel sem se prepričati, če vas je res tak'O učil vaš ko.mandir.

Na žalost v.idim, da je re"s. Zato sem mu prepo.vedal letenje. Sedaj ga prepo.vedujem tudi vam. Zavedajte se, da Pravila letenja niso. teo.rija, ampak pravila, :pisana s krvjo sto.terih padlih, ki soo žrtvoQvali svoja življenja za napredek letalstva. Prav vsaka črka je o.krvavljena. Vašemu komandirju je e!učajno. nekaj uspeIQ, t'Oliko. drugih pa se je Po.nesrečilo..

Dokler se ne odPo.veste vaši zmo.ti z vašim kQmand.irjem na čelu, ne boste leteli!« NagiQ je odšel iz učilnice in zaloputnil vrata za sebo.j. Piloti so. mo.lčali.

PTUJSKI MODELARJI SO TEKMOVALI

V nedeljo, 9. junija se jna letav Mo.škanjcih zbralo. lepo števHo. · mo.delarjev, ki so se med: sebo.j p.o.merili za naslov najboljšeg.a mo.delarja v okra,j u. T:ekm'Ovali: so. z jadralnimi modeli in Po.kazali veliko. požrtvo.valnost in borbenost, pa tudi zadovoljive rezultate. Najbo.ljši med njimi so po (ko.nčanem tekmo.vanju prejeli praiktiične nagrade, sa,m i tekmovalni uspehi pa S'O jim priJili nove v'Olj.e 'Zadelo v .leta1skem -mo.delarstvu. Na tekmo.rvanju si je prvo. mes,to. prihoril modelarski kvo~ek iz Ormoža, drugo. krožek z osnOlVne šole Kog Ipri Sred~šču, tretje pa kro.žek iz Desterniika. Med posamezniki so biH najboljši: Ludvih Cigler iz Ormo.ža s 382 tO'čkami, Franc Hlebec iz Koga z 226 to' Čik ami , Marija Šonaja z 22·2 točkami, Drago. Lah s 197 in Bro.nja Bezjak (vsi iz Ormoža) s 145 točkam.i. Preho.dni ,pokaJ o.krajnega komiteja LMS si je priboril modela.riS/ki kro.žek iz Ormoža.

Opoldne je ilZ Celja nepri,čako.­ vano pri!letelo. letal'O »Ma.tajur«, s katerim S'O najboljši modelarji doživeli svoj»zračni ikrst« in prvič Po.leteli v vilš ino. To. je bilo. zanje še PQsebno. doživetje. Na poti proti ČaikoV'cu sta se potem poja,v ili še dVie jadralni letali~ ki ·s ta so.delolVaU na II. republiš1kem jadralnem prvenstvu v Celju. Da je hilo. zado.vo.ljs.tvo. mI.adih ptujskih mo.delarjev ta. dan še večje, so domaČi padalci izvedli nekaj uspelih skoko.V in tako med ude:leženci 't ega tekmovanj a prav goto.'Vo vzbudili vro.čo željo, da bi poznej-e tudi o.ni postali piloti, jadra.lci in padalci, katerih najlepši trenutki 'ž ivljenj,a ISO. pač visoko med nebo.m in zemljo.. lišču

Naslednji dan jim je pomo.čnik komandanta Po.lka ves dan pripo.vedQval 'o nevarno.stih o.bračanja letala pri majhnih hitro.stih in višinah.

Tabla v učilnici je bila vsa Po.pisana s fo.rmulami in skicami. V prvi klo.pi je tiho. sedel ko.mandir, podPo.ro.čnik Gojko.. Čez dva dni je eskadrilja spet letela, le brez ko.mandirja. Go.jka nis'O zlepa prepričali. VztrajnQ je gnal' sv,o.je. Šele 'čez štirinajst dni je Go.jkoQ izjav.il, da se zaveda svo.je zmo.te. »Upam, da ste iskreni,« je rekel komandant po.lka.

Gojko. je ,g ledal v tla in ni ,r ekel no.bene.

Minulo. je do.bro. leto. Po.lk se je medtem prese1il na majhnoQ o.bmorsko. letališče; Nekega zgo.dnjega pomladanskega jutra je spet letela Prva eskadrilja. . Od mo.rja sem je pihala sveža sapica, dišeč,a po. vodi in soli. Le hribi mi obzo.rju so. bili pokriti s snegom.

Za leta.Jiščem so. že cvetele breskve.

Po.dporoQčnik Miha in Go.jko sta sedla v letalo.. Mehanik je nekajkrat obrnil vijak ·.in mQto.r je z a'č el delati. Počakala sta, da se je mo.to.r ogrel, potem pa je M·i ha z ro.ko zapro.sil do.vo.ljenje za vzlet. ,»Miha, ali si 'Odprl bencin?« je krič·al Go.jko medšumenjem vetra in brnenjem mo.to.rj a.

Miha se je sklo.nil, zavit v debelo. usnjeno. 'Oblačilo.. PQgledal je dro.ben vzvod Po.d no.gami. Za hipec je o.kleval. Ni se takoj sPo.mnil, v kakšnem polo.žaju mo.ra 'biti ventil, kadar je odprt. Ali ga mora potisniti od sebe ali povleči Jr sebi? Sunil ga je z nogo. in do.dal plin.

Letalo je zdrknUo po prašni Po.vr.š ini letališ'ča, nekajkrat - odsko.čilQ in se· jelo Po.časi dvigati. 2e je bilo nad bodečo. letališčno. . o.grajQ. Tu se je začenjalo plo.ščato sleme, Po.suto z o.strim in ro.batim kraškim pečev­ jem.

Takrat je mo.to.r zakašljal. Mehaniku je zastal dih, piloti so dvignili glave in prisluhnili.

No.S letala se je pobesil pro.ti zemlji. -Nato. se je letalo nagnilo. na stran. Slednjič se je obrnilo na hrbet, zdrvelo. pr'Oti zemlji in izginilo z·a slemeno.m. Samo ko.vinski tresk se je slišal, potem se je i~a sika[ovja pokadilo. GasUski in sanitetni avto. sta zapeljala čez letališče, za njima pa so. se vsuli ljudje.

V razbitinah letala so. našli dve ožgani trupli.

PodPo.ro.čnik Go.jko je :hotel Qo.kazati, da: je pred leto.m dni imel prav o~, ne pa tisti, ki .so. sestavili Pravila letenja.

86

ZGODBA »0 BELI PTICI« I

(Nadaljevanje s strani 8'5)

-znglenele o.stanke nekega letala. Ko so najdbo. preiskali, so ugo.to.vili, da sta bili o.be o.kostji neko.č Charles Nungesser in Fran~o.is Co.li, zoglenele razbitine letala pa njuna »Bela ptica'« . .. Kaže, dasta mo.rala o.ba letalca prisilno pristati na zapuš'čeni novo.fundlanski o.bali; Iz 'čudne lege zo.glenelih o.stanko.v letala sodijo., da sta o.ba brodo.lomca si'stematično. zažigala ko.S za ko.som svo.jega letala, da bi tako o.Pozo.rila nase ladje, ki S'O plule mi.mo ... Domnevajo, da sta umrla zaradi lakQte!« A nekateri trdijo. še danes - po. tridesetih letih -, da je za hrabrima franco.skima pionirjima izginila vsaka sled. »Bele ptice« da še n.ihč~ ni našel ...

Eno je gotoOvO.: Charles Nungesser in Fran~o.is Coli sta mrtva.

In Atlantik molči. V sebi nosi skrivnost dveh junaških smrti ...

Muzej našega vojnega letalstva Zgodovina našega letalstva, ki se že sedem let po prvem poletu bratov Wright, ,k o je izdelal MiJhajlo Mer6ep iz Beo'grada naše prvo letalo, bo ,k malu zbrana pod skupno streho. Naše vojno letalstv'o je dobil'O moderno urejen muzej, ki so ga ' odprli za limsko proslavo Dneva armade v Beogradu. Njegov namen je prikazati razvoj jugoslovanskega vojnega letalstva od leta 1912 do danes, v tehničnem pomenu torej, vse razvojne stopnje, ki jih je prešlo naše vojno letalstvo, od najstarejših tipov do sodobnih rea~cijskih letal, s katerimi razpolaga naše v'Ojno letalstv'O danes. Razumljivo je, da bodo v muzeju zavzemali posebno mesto izdelki domače letalske industrije in naših letalskih konstru.kterjev. Nekatera letala nameravajo postaviti v muzej kar v originalu, kar mu bo dalo vsekakor še posebno privlačnost, izdelali pa bodo tudi makete vseh tipov vojaških letal, ki S'O bila uporabljana v našem vojnem letalstvu od 1. 1912 d.o danes. Doslej S'O izdelali že 80 % maket v merilu 1 : 120, ostale makete pa bod.o izdelali v najkrajšem 'času.

V muzeju bo razstavljen tudi vojaški letalski material ter vse, kar je kar koli vzvezi z razvojem našega vojnega Jetalstva: vojne trofeje; številne fotografije .in ostali d.okumenti bodo dopolnjevali celotn.o sliko razvoja našega vojnega letalstva.

Marsikomu ni znano, da sega zgodovina našega vojnega letalstva, oz. našega -letalstva sploh, še skoraj v leta, k'O je človek prvič sedel v letalo, .opremljeno z motorjem ter se dvignil v zrak.

Začenja se 1. 1910, ko je 27. decembra pilot Rusjan Edvard, Slovenec, poletel z letalom nad Kalemegdansko trdnjavo. Ta prvi polet se je končal tragično. Tega dne je pihala namreč nad Beograd'Om moč­ na košava tn Rusjanovo letalo je strmoglavil.o.

Toda že dve leti pozneje se je Novak Drago, po poklicu mehanik, dvignil z drugim letalom, ki ga je konstTuiral Mihajlo Mercep, 150 m visoko, kar je pomenilo tedaj velik uspeh, ta~o pilota kot tudi letala.

Aprila 1. 19,12 je odpotovala iz Srbije tudi prva skupina naših bodočih pilotov na šolanje v Francijo, ki je tedaj pomenila letalsko velesilo št. 1 in kamor so prihajali na šolanje piloti z vseh strani sveta.

V tej skupini naših pilotov je bil tudi Mihajlo Petrovič,ki se je kmalu po izbruhu balkanske v.ojne vrnil v dom'Ovino. Postal je prvi srbski pilot, toda že 21. marca 1913. leta je pri izv~evanju svoje vojaške dolžnosti padel. Smrt ga je doletela pri napadu na vojaške položaje Barbaluša pri Skadru. Bila je to prva žrtev v zgodovini našega vojnega letalstva, pa tudi prva žrtev vojnega letalstva na svetu. za'čenja

Na evropskem bojišču so opravili srbski pil.oti številne uspešne polete. »1. Aeroplans.ka eskadra«, kot je dobila tedaj ime prva eskadrilja srbskega vojnega letalstva, je bila ustanovljena za Novo leto 1913 v Nišu, njen poveljnik pa je postal major Kosta Miletic.

Zlasti uspešni so bili naši prvi vojni letaki na solunskem bojišču, kjer je 19,. marca pilot Vu.kosavljevic Brank.o sestrelil prvo sovražno letalo. To je bila prva zračna bitka v zgodovini našega v.ojnega letalstva in tudi prva zmaga.

Ta naša prva eskadrilja vojnega letalstva se je pozneje nagl.o povečala Iter dobila v svoj sestav tudi večje število novih letal, tako da je že 1. avgusta 1. 1918, torej tik pred probojem s.olunske fronte, razpolagala s 60 letali tipov »Nieuport«, o> Spad « in '»AR«, ,t er !kot taka predstavljala najmočnejš'O letalsko eskadriljo na solunskem bojišču.

PO končani 1. svetovni v.ojni je v stari Jugoslaviji letalstvo p'Ostalo poseben rod vojske, in sicer 1. 1927.

Podobne odločitve .o samostojnem formiranju vojne.ga letalstva S'O tedaj zaradi naglega razvoja tega rodu vojske sprejele tudi številne druge države, ;ta~o v Evropi, kot tudi v Ameriki.

Slaba organizacija ter zlasti izdajstv,o vodilnega kadra, je imelo za posledico, da 6. aprila 1941, ko so Jugoslavijo napadle nemtke eskadri-

lje, tedanje jugoslovansko vojno letalstvo ni pomenilo tistega obrambnega orožja, ki bi ga v posameznih primerih sker lahk'O. Tem večja junaštva pa so v tistih težkih dnevih naše zgodovine pokazaJi posamezni piloti, zvesti sinovi našega neba, ki so kljub stoteri premoči junaško napadali sovražna letala ter v neenakih, dramatičnih zračnih bitkah uničili 'š tevilna fašistična letala. Mnogi med njimi so tega dne darovali za' naše nebo največ ,k ar So imeli, svoja življenja.

Njihovo nedokončano delo soo nadaljevali tovariši v narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. Ze 1. 1942 so imele partizanske enote dvoje letal, od katerih je z enim priletel s sovražnega 'Ozemlja 21. maja 1942 pilot Franjo Kluz, ki je pozneje padel junaške smrti, drugo pa je pripeljal s sovražnega teritorija pilot Rudi Cajevec,ki je padel 21. julija 1942 pri bombardiranju sovražnih utrdb okrog Banja Luke. P.oložila sta temelj v'Ojnemu letalstvu nove Jugoslavije, ki je v naslednjih letih dobilo sodobna letala. Tako je bila 22. aprila W44 ustanovljena prva lovska eskadrilja narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Ta eskadrilja in ostale, ki so se ji kmalu pridružile, so ,odločilno posegle v boje za dokončno osvoboditev naše domovine.

To -je na kra,tko zgodovina našega vojnega letalstva, ki bo ~brana v našem novem letalskem muzeju v Beogradu, ko bo le-ta dokončno urejen.

Posrečen vzlet Ivana Sarlea z letalom lastne konstrukcije ln opremljenim z motorjem, kI ga je naš letalski pionir sam izdelal. Tudi Ivan Sarie iz Subotice je poleg Rusjana.

Mereepa, ing. Stanka Bloudeka in drugih naših pionirjev, dal pomemben delež k razvoju našega letalstva

87

POSLEDNJI TRENUTKI »MUCKE« G. B . L .

MDgoče

so bili tudi bDljši piloti Harrisona, toda jaz jih nisem srečal. Harrison · je bil miren, sirripatičen in neverjetno vzdržljiv.

Bil je eden tistih velikih, suhih, <:!rnolasih Avstrakev, ki se počutijo v Angliji kot doma.

Ne spominjam se več, ali mi je pripovedoval on aH kdD drug, da ima vsako letalo kakor tudi vsaka ladja, svoje posebne lastnosti in, da nikoli ne moreš najti dveh letal, ki bi se ne razlikovali v dobrem ali slabem.

So piloti, ki svojemu letalu popolnDma zaupajo, se zaljubijo vanj in ga smatrajo za živo bitje. Trdno

Vse do velikega letalskega napada na Brest, je vse '»muhe« svojega letala Short »Stirling« smatral za »manjše nezgooe «. Napad SD izvedli nekega jasnega zimskega dne. Sonce je imelo oranžnD barvo, na obzDrju pa se je dvigala lahna meglica.

V napadu je sodeloval tudi Harrison s svojo ·»Mucko «.

so prepri'čani, da jih bo nji hovo letalo vedno pripeljalo nazaj v bazo, pa naj se zgooi kar koli.

TakD je bilo s HarrisDnom in njegovim letalom. »Mucka« je bila velik močan štirimotorni Short »Stirling«, praVD nasprotje ljubkujočemu ' imenu. Pa vendar je Harris'on s svojim letalom preživel mnDgo razburljivih trenutkov.

Nekoč, ko je letel na bombardi-. ranje Bresta, mu je zamrznila odprtina za bomlJe. To je bilo zelo neprijetno. Ko pa se je vračal v baz,o, mu je odpovedal še desni zunanji motor. Harrison se je mmal s tovorom bomb in samo s tremi motQrji spustiti v temi ' na,jetališče ...

Dogajale pa SD se tudi druge stvari. NekQč so mu nagajala zakrilca ... , potem spet ni mogel izvleči podvozja ali pa se mu je pokvaril radio. Toda to vse ni Qmajalo Har-

Napadlo ga je deset Messerschmitov, drug za drugim. OnesposobHi so mu vsa strelska gnezda.

Krogle so sikale . skozi letalo. HarriSDn je bil ranjen. Interfon je bil uničen in mehanik težko ranjen. Vsa notranjost letala je bila oškropljena s krvjo.

Na srečD so prileteli lovci iz spremstva in pregnali Messer-' schmiUe. Harrison se je hotel kar najhitreje umakniti iz borbe in se vrniti v oporiš,če. Uspel je, 'čeprav je bilQ njegovo letalo dodobra »zdelano «. . Ko je priletel nad oporišče, se je previdno spustil in letalo se je nalahno dotaknilo zemlje. Tedaj pa se je zgodilo, česar nihče ni pričakoval.

Letalo je pr,ičelo dobesedno razpadati, kot bi bilo sestavljeno iz žic

oo

risonove ljubezni do »Mucke«. Vedno je letel samo s tem letalDm in popolnD11la zaupal vanj.

O tej svoji ljubezni do letala ni Harrison prj,povedDval nikomur.

Pred drugimi ga je imenoval »dDbro letalo«, izjemoma »oolično letalo« in nič več.

88

in paplrJa. Into nenadoma in' mQgQče se smešr1D sliši načrtno.

Najprej je" odpadel propeler desnega zunanjega motorja, takoj za njim desni notranji mQtQr. NatQ je odpadlo levo krHo in začelo goreti.

KQ je letalo prenehalo brneti, se je desno krilo dvignilo visoko v zrak in ostalo v tem polDžaju visoko in nepremično kot roka utopljenca, Ne vem, kakQ SD Harrison in posadka prišli iz gorečega letala in rešili težko . ranjenega mehanika.

Glavnih vrat ni bilo mogDče odpreti, vsak trenutek pa so pričalwvali, da bo letalo eksplodiralo.

Pa vendar so se nekako izvlekli in tudi do eksplozije ni prJšlo.

Ko sem pri-šel naslednje jutro mimo na pol zgorelega letala" sem naletel na Harrisona. Hodil je sem in tja, pobiral zgorele koš čke svoje »Mucke« in jih spet nežno spuščal na tla.

Nekaj časa sva stala 's kupaj in ogledov ala sledQve krogel na nezgorelih delih letala. Nato sem odšel.

Harrison pa je še dolgo nepremično stal pri žalostnihoSltankih letala. Zdelo se mi je, da gleda nekaj, česar ne more videti. Videti je bil nekam izgubljen sredi širnega polja.

Bil je podDben mornarju, ki Qgleduje kraj, kjer se je morje zgrnilo nad njegovo ladjD in, ki jo poskuša še enkrat zagledati tam, kjer ni več ničesar.

Prevedel D. O.

V zadnjoem tednu februarja 1957 je bila odprta prva zračna prometna zveza med Kopenhagenom in Tokiom - čez Severni tečaj. Skandinavska letalska družba, katere 'članice so Danska, Norveška in Svedska, je s tem odprla tečajne poti tudi komercialnemu letalstvu. Dosedanje zveze med Evropo in Daljnim vzhodom so s tem skrajšane za 22 ur letenja. Uspešno opravljena naloga, ki jo je hkrati opravilo dvoje letal tipa DC-7 C, joe pomembna tako s komercialnega kot s tehničnega gledišča. Leta:ti sta si leteli naproti, to se pravi, da je eno vzletelo v Tokiu, drugo pa v Kopenhagenu. Srečali sta se v bližini Severneg'a tečaje.

Dosedanja proga, ki je vezala Evropo s Tokiom čez Srednji vzhod in jugovzhodno Azijo, je bila dolga 16500 km ter je zahtevala 52 ur letenja. Nova zveza čez Severni tečaj pa je dolga ,»samo« 12 800 km, kar zahteva le še 30 ur letenja. P,r ihranek na ča,su znaša torej 2'2 ur ter je zares tolikanj pomemben, da se je letalskim prometnim družbam izplačalo sprejeti boj s tehniškimi težavami čeztečajnih poletov.

Proti zahodu leteče letalo je vzletelo iz Tokia ob 00.13 po japonskem času ter je predvidevalo 12 ur letenja do Anchoragea na Aljaski, kjer bi se ponovno založilo z gorivom za drugo polovico poti do Kopenhagena. Ta krak poti je dolg 5800 km. Vremenske razmere na začetku poleta so bile ugodne.

Letalo j~ letelo na všini 6000 m z moč­ nim vetrom v ,r ep, ki je zahteval zmanjšanje moči motorjev, da bi »vozni red« časovno ustrezal. VzdoJž Aleutov pa se je veter obrnil ter je

pihal s hitrostjo 50 km/h v nos letala.

Zaradi tega je ta del poleta trajal 12 minut čez predvidenih IG!. ur.

V Anchorageu je letalo pristalo ob polnoči po krajevnem času . Tu je zamenjalo posadko ter se oskrbelo z gorivom. To je trajalo poldrugo uro, nato pa je. odletelo naprej, čez tečaj v Kopenhagen. Na tej poti se je moralo boriti s stalnim čelnim vetrom, kar je imelo za posledico pristanek v Oslu, zaradi dopoln~tve goriva. Za ta del poti, dolg ,6500 km, je porabilo letalo 16 ur in 46 minut. Čeprav sta bila oba prva poleta usmerjena čez geografski tečaj, ima »SAS« vrsto vzporednih poti, za odsek Anchorade-Kopenhagen. Glavna smer vodi čez te~aj, ostali pa mimo njega, odklonjeni več ali manj proti Gr6nlandu. Poleg tega je predvideno 5 do 6 'a lternativnih letališč vzdolž Noweške in Aljaske, za · primer zasilnih pristankov.

Ko je letalo v Oslu dopolnilo zaloge goriva, je vzletelo proti Kopenhagenu, kamor je prispeloO z enourno zamudo.

Za vso pot od Tokia' do Kopenhagena je ,b ilo potrebnih točno 30 ur 7 minut letenj'a .

Veliko pozornost so posvetili varnosti čeztečajnega letenja in s tem v zvezi nenehnemu stiku letala z letališči ob poti. Teh ni malo, so pa ' seveda vsa vojalŠka ter pripadajo ameriškemu ali kanadskemu vojnemu letalstvu. Čez­ ~ečajna pot je izbrana tako, da letalo nikdar ne boO oddaljeno od enega teh letališč za več kot 2,5 uri letenja. V primeru, ko letalo ne bi moglo doseči enega izmed nj-ih, je še vedno odprta (Nadaljevanje na strani 91)

89

II. jadralno prvenstvo SlovenijB letos vCelju V nedeljo 9. junija se je v Celju za,čelo II. jadralno prvenstvo Slovenije, na ka,t erem sodeluje skupno deset tekmovalnih ekip iz Aeroklubov: Ljubljana.

Celje, ptuj, Maribor in iz Alpskega letalskega centra v Lescah.

Razen enega tekmovalca vsi tekmujejo na visokozmožnih letalih »Vaja«, kar daje prvenstV1ll še posebno vrednost - jadraki bodo pod ena!kimi 'POgoji dokazali. kdo je boljši.

Ze prvi dan tekmovanja so. bili doseženi prav zadovoljivi uspehi:, saj je pet tekmovalcev iz Celja preletelo v skoraj IDO km oddaljeni Čakovec, katerega je tekmovalna komisija določBa za prvo tekmovalno disciplino hitrostni prelet na določeni cilj.

Ker tekmovanje v času zakljUčnih redakcijskih del še traja, bomo o II. jadralnem prvenstvu Slovenije v Celju podrobnej,e poročali v prihodnji številki revije »Krila« in OIbjaviU tudi vrsto zanimivih posnetkov s tega tekmovanja.

»P. W . S. 101 « Letalo P. W. S. 101 je bilo zgrajeno leta 1937 in ga še danes štejejo za eno najuspelejših poljskih konstrukcij. Na njem so Poljaki dosegli tudi več nacionalnih in nekaj mednarodnih rekordov. Je srednjekrilnik z galebjim lomom ,k ril in nekoliko navlZgor uvitim trupom. Gradnja je lesena in delno prekrita z vezanim les-o m, delno pa s platnom.

Pod a tki: Razpetina 19 m; dolžina 7,26 m; površina kril 19 m 2; vitkost -~rila 19; teža 'p ,r aznega letala 220 kg; ,t eža v letu 305 kg; obtežbakrila 16 kg/m2; drsno število 26; najmanjša hitrost propadanja 0,65 mIs.

»ORLIK«

»8alamandra« pred vzletom z vrha Bradatke na Blo,kah

K. V.

Kdo naših malo starejših jadralnih pilotov ne pozna imen »Salamandra« in »Grlik«?

Večina ne pozna samo imen, ampak je imela tudi priložnost leteti, če že ne na obeh letalih, pa vsaj na »Salamandri «, ki je bila dolgo vrsto let najboljše šolsko in trenažno jadralno letalo za jadranje na pobo-č­ jih. Veliko je tudi takih, ki dolgujejo 5-urno jadranje pogoj za d osego »Srebrnega C « izpita prav »Salamandri «, ki so jo v-o d il i nad Bloškimi pobočji in ob njih. Morda pa ne vedo vsi, da je to letalo poljske konstrukcije in da prihaja iz dežele, kjer ima jadralno letenje že zelo staro tradicijo in od koder izvira vrsta zelo 'Uspelih -k onstrukcij.

»S. G. 3 bis/3'6 « Letalo S. G. 3 je bilo konstruirano leta 1936 in je namenjeno visokosposobnemu jadranju. Je z,g ornjekrilnik z galebjim lomom kril pros tonoseče izvedbe. Trup je ovalnega preseka - celotna konstrukcija je lesena in prekri ta z vezanim lesom in platnom. Krila imajo že diferen- ~ ciaino odklanjanje.

Pod at ki: Razpetina 17,30 m; dolžina 7,05 m; površina kril 16,75 m 2 ; vitkost krila 18,7; teža praznega letala 156 kg; teža letala V letu 236 ,k g; obtežba krila 14,2 kg/m2; drsno število 25 ,i n najmanjša hitrost propadanja 0,65 m Is.

Orlik je zgrajen 1939. leta, in sicer na podlagi razpisa za jadralno letalo olimpijs.ke kategorije, za tekmovanje na Olim:pijadi leta 1940.

Pogoji tega razpisa so zahtevali točne dimenzije letala. Orlik ima nekaj zelo zanimivih konstrukcijskih posebnosti. Izdelan je kot srednjekrilnik z galebjim lomom kril in aerodinam1čno zelo dognanim trupom. Rep je normalen. Kabina je zelo spredaj, tako da je nos letala zasteklen; to omogoča pilotu izredno preglednost. Posebnost je uporaba bikonveksnega profila v !krilu, kar daje letalu odlične aerodinamične sposobnosti, vendar nekateri piloti trdijo, da je precej muhavo za letenje. Zračne zavore imajo samo nalogo, da omejijo končno hitrost in so zato zelo n eučinkovite pri pristajanju. So takoj v koren'U krila n a sprednjem spodnem robu profila.

Pod a tki: Razpetina 15 m; dolžina 6,5 m; površina krila 14,8 m 2 ; vitkost krila 15,2; teža praznega letala 160 kg; teža letala v letu 245 kg;

SALAMANDRA Salamandra je šolsko trenažno letalo, namenjeno pilotom z 'ž e doseženo A in B pilotsko zna,čko, ki delajo pogoje ' za dosego C značke .

Je zgornjekrilnik, podprt z opornicami in vrvnimi zategarni. Trup ima spredaj gondolo s pilotskim sedežem, zadnji del pa je izveden kot <!vovzdo}žni nosilec, okrepljen z vrvnimi zategami. Cela konstrukcija je lesena, krila in rep so pre,k riti s platnom. Salamandra je namenjena jadranju ob pobočjih, zato ima sorazmerno zelo efektno krmilje, posebno smerno, in majhno hitrost propadanja.

P -o dat ki: 'r azpetina 12,5 m; dolžina 6,45 m; površina kril 16,8 m!; 'teža praznega letala 110 kg; teža letala v letu 195 kg; obteŽlba krila 11,55 kg/m2; drsno število 15 in najmanjša hitrost propadanja 0,83 mIs.

Tudi naši jadralei ,so pred leti leteli na poljskem jadralnem letalu »Orlik«

90

Poljsko visokozmožno jadralno letalo »Jaskolka«

obtežba ~rila 16,5 kg/m 2; drsno število 24, najmanjša hitrost propadanja 0,67 mis.

IS-4 »J ASTRZAB « Letalo Jastrzab je bilo zgrajeno po vojni in je namenjeno vsem vrstam akrobacij. Ima majhne dimenzije in je zelo okretno. Je srednjekrilnik lesene gradnje. Spada med najmanjša jadralna letala, vendar pa po lastnostih ne zaostaja za drugimi.

kategoriji enosedežnikov. Delajo jih v veli-kih serijah in polagoma izpodrivajo vsa podobna letala na Poljskem.

Pod ·a tki: Ra7lpetina 16 m; teža letala v letu 330 kg, dlr sno število 27.

BOCIAN - Z joe dvosoo.ežno j,a draLno letalo, s katerim so se lani P,o ljaki udeležili svetovnega prvens tva v Franciji. Zaradi lepe opreme kabiine, se ga je tem oprijelo ime »Cadillac «. Pil-ota sedita drug za drugim v zas.tekleni kabini, ki je zli ta v konturo, aeI1odinamično zelo lepo oblikovanega trupa. Konstrukcilja je lesena in razen kI1mil vsa prekriita z vezanim les om. Krila imajo naprej pomaknjeno pu ščičasto obliko, zato, da je konstrukter laže pri takšni raz;poreditvi pilotskih sedežev, dosegel pravhlno lego težišča letala. Hkrati imata :pHota tudi prost pregled na vse strani. Zanimiv je greben pred smernim stabilizatorjem, ki naj bi povečal smerno stabHnost letala. in hkrati preprečeval »zase nčenje « krmila. Krila imajo zakrilca za zmanjševanje hitrosti pri kroženju.

Podatki: razpetina 18.12 m, dolžina 7.94 m, višina 2.56 m, obtežba krila: kot enosedežnik 24.2 krnim! in kot dvosedežnik 33.5 kg/m 2 , najboljše drsno razmerje okrog 1: 30.

Pod a tk i: Razpetina 12 m; dolžina 6 m; površina krila 12 m 2 ; vi,t kost krila 12; teža prazne,g a letala 150 kg; teža letala v letu 280 kg; obtežba krila 24 kg/m2; drsno število 23,5; najmanjša hitrost propadanja 0,85 m i s.

IS-6 »Nietoperz« Nietoperz je eksperimentalno jadralno letalo brezrepec. Cilj ,k onstrukterjev je bil raziskati lastnosti letala brezrepca in obenem z majhnimi stroški doseči dobro in splošno uporabno letalo. Prototip letala je imel 'š e smerno krmilo in stabilizator, ki pa so ga kasneje po uspelih preiz,kušnjah odstranili. Nalogo višinskega krmila opravljajo krilca v bližini korena !krila, ki se istočasno odklanjajo. Konstrukcija letala je lesena.

Pod a -t ki: Razpetina 12 m; po'vršina Ik ri,l a 14,4 m 2 ; vitkost krila 10; teža letala v ,l etu 265 kg; drsno število 23.

Odlično

dvosedežno jadralno letalo »Bocian -Z«

(N a dalj evanj.e s strani 89)

»JASKOLKA« Jaskolka je visokosposobno jadralno letalo, enosedežnik, popolnoma moderne koncepcije. Je srednjekrilnik z laminarnim profilom krila in aerodinamično zelo lepo oblikovanim trupom. Na ' lanskem svetovnem prvenstvu je Poljak Gorzelak zasedel z Jaskolko tretje mesto v

»Moderna čarovnica« bi rekli letalcu. ki preizkuša priprosto letal no napravo za eno osebo - na reakcijski pogon.

91

možnost hitre pomoči, ki bi jo nudile vojaške letalske sile na teh letališčih. Čeprav Sovjetska zveza z'a enkratše ne dopušča pristajanja letal na "Svojih sibirskih letaJi,ščih, je tu odprta še ena možnost za nadaljnje zmanjšanje razdalje poleta. Če bi letala letela čez Sibirijo ter pristajala zaradi zalaganja z gorivom na letališču Igarko v Zahodni Sibiriji,bi se razdalja med Skandinavijo in Japonsko zmanj.šala na 80.00 km ali na 17 ur letenja.

Iz dneva v dan postaja zemlja manjša .in manjša. Z dokončno uvedbo reakcijs!kih potniSk:ih in transportnih letal pa bodo pos:tale razdalje, k.i jih dapU'§ča ikl'ogla, veHka !kot naša zemlj.a, še manj pomem'bne.

Nepozabna pot v '-'ranciio Ob spominu na tov. Branka Ivanuša

Na i2lbirnem tekmovanju sva s tovarišem Arpadom FaI1kašem dosegla prvo in. drugo mesto, kar nama je odprl'O :pot v Francijo. Tu naj bi se družno s tovariJ.šem Bran!rom Ivarn.'ll:Šem na letalJ.u '»Bonanza.«. udeležila velikega mednarodnega letalskega tekmovanja po Franciji. PO štirih dneh skupnih :priprav sm'O vzleteli iz Ljubljane na dveh odl~č­ nih »Matajurjih« .

V po;poldanskih urah nas je pot v srednj'O Francijo vodHa 'čeZ Milano, !kjer smo prenočili, da bi zgodaj zjutraj nadaljevaJi POlt. Zjutraj sm'O raWčarani ugot'Ovi:li, da so vremenski pogoji za letenje zelo slabi. Toda priganjal nas je 'čas - še isti dal!1 Qb 17. uri bi namreč morali biti v Vichyu, !kjer je bil začetek napornega tekmovanja. Naše posvetovanje je rodiIQ sklep - vzleteti, in vsekakor, ikljub slaJbemu vremenu pravočasno prispeti v Vkhy. Tovariš Brankn nam je vlil zaupanja in vzletel prvi, za njim 'Oba »Matajurja.«.

Leteti iz Milana na zahod bi tedaj pomenHo samQmor - Qblačnost je bHa izredno ni2lka, Alpe pa se na tem predelu dvigajo v ·dokajšnjo višin'O. Morali ,s mo proti jugu proti Genovi in od Milana naprej so bili 'Oblaki vedno bolj nizk'O nad zemljo. Dež in izredno slaba vidljivos t sta nas prisilila', da smo leteli v višini komaj 500 m, medtem ikQ so se okrog nas v temne oblake vbadali precej višji vrhovi. Leteli, bolje plazili smo se po kotlinah in v dežju, čepraJv smo leteli v tesno strnjeni skupini, smo se med seboj slabo videli. Nebo pred nami se je vednQ bolj zapiralo.

Mm'aU smo ,<premeniti smer. Na zahodu je postajalo svetlejše. Toda ulš teli ,s mo se. Tu smOi znova naleteli na ;močan dež i.n ()bl~e, ki so se zaobešali na vrhove dreves. In spet nazaj, v smeri proti jugu, po ozkih kntlinah, komaj 3-5 f i 'k rilo od krila »Matajurja«. Okrog nas temna obla·čnazavesa, za katero je prežala na nas negQtovost, nevarnost. M'Orda bi naJffi uspelo prebiti se na morje in potem najti prijetnej,šo pot do Vichya,. Vendar si tudi po tej poti nirsmo ()betali Ik aj :prida. Nekajkrat sm'O pOskusili, a zaman. MoraJ.i sm() se vrniti in ,č~rav ni bilo posebne vroiČine, nam je ;po 'čelu lil pot.

Sreča le, da so bili naši navigatorji na mestu in so v teh težJkih okoliščinah z .neverjetno požrtv'Ovalnostjo skl1beli za praJvn smer in orientacijo, s primitivnimi pripomočki, ki smo jih imeli.

Slednji,č smo se le znašli nad morjem, toda tudi tu nas je »pralo« taikQ močno, da smo pot do 150 km oddaljenega MarseHlea preleteli le nekaj pi.,člih metrov nad razpemjenimi valovi. Od tu smo morali spet

nad kopnn, nad katerim smo hiteli proti Vichyju v višini komaj 200 m. . Tu se je vreme IŠe bolj ;POIslabšaJo in z »luksuzne« višine 200 m, smo se mor,a li spustiti tik nad rkrošnj,e dreves. Dež je zdaj IH tako močnQ, da skozi steklo 'k abLne nismo več videli. Odpreti; smo morali kabin'O, da smo videlir vsaj nekaj metrov pred motor ",Matajurja«. Hrami s·o se vztrajno praznili. PO računih navigatorjev do letaJi§ča ni moglo biti več daleč . In res! »LetaHšče!« je vzhj,(~eno nenadoma vzkUkniI navigator. Pod krili je praVIkar izginil kontrolni stolp marseiUskega letališča. Spustili smo se k tlom, in se pripravili na pris,tan€ik - v pravcato morje, ki jepokrivalo leta,lmče . Še vedno je lilo, vmes s'O sekale strele - !kot bi se vreme zakl'e lo proti letalcem. Na letališču je ·čakala vrsta potniških l,etail, ki zaradi strašne nevihte niso vzleteIa na svoje obi'čajne proge. Ko :so se kolesa ·»Ma't ajurjev« dotaknila vzletne steze, je voda bri'Zlgnila visok,o nad kabino in krila. Toda vendar smo biH spet na tleh. Zapeljali smo leta,l a na paI'lkirno mesto in izključili utrujena motorja.

Tu nas je sprejel t'o variš Branko, vesel, da smo se tudi mi prebiH skozi neviht'O in srečno pristali v M.ar.seil1eu. Stisnil nam je roke in v njegovih očeh smo brali kako je ponosen na nas in naša »Matajurja«, ki sta to:pot zares prestala najtežjo preizkušnjo. V šali je dejal: »No, vidite, pa le nismo 'Od muh! «

Konvertiplan -

Nevihta je še vednQ divjala, da je z »Matajurjev« Iila vooa v potQkih. ZaskrblJeno smOi ju ogledovali, zl,a sti ,š e njuna propelerja, ki sta ju dež in toča dodobra oglodaJa. A vrofŽala sta in vsO' potpra.v vzorn'O opravljala svojo zahtevno nalog'O. Preden se je vreme izboljšalo, smOi biUže prilče žalostnemu dogodku.

Strela je udari;la v nekO' potniškO' letalo na letališču in ubila njegovega pilota. Šele dobro urO' pO' poštenn zasluženem pristanku, so vzletela potniška letala, k'Ončno pa je prišla vrsta tudi na nas. NadaljevaU sm'O pot dOl V1chya v le za malenkost boljših vremenskih pogojih in 'čez težaik hribovit teren. Pred nami je bilo še 600 km! Kontrola let~mja nam je prijazno svetovala, naj Qstamemo v Ma.rseilleu, toda s slabim vremenom smo imeli zdaj že kar dobre izkušnje. Vzleteli smo, spet prvi tovariš Branko z »Bonanzo«,za njim naša »Matajurja«. Še dobrešti'r i ure borbe z dežjem, nizko oblačnostj'O in slabo vidljivostj'O, a vendar smo uspeli. Branko je cenil naše napore, saj smo ta dan bili v zraku skoraj 8 ur, nenemo v najtežjLh vremenskih prilikah, ki so od nas in naših letal terjale skrajne napare in nadčlOlveško vzdržljivost. Pri.šli smo pravočasno in ne zaman, saj smo med 76 Ikvalitetnimi tekmovalci zasedIi prvo, 'Osmo in deveto mesto.

Pot nazaj. v domovino je bila lahka, toda za naša srca še mnogo teržja. Vračali s m'O .se brez Branka, ponosnega zmagovalca tega velikega tekmovanja. Po veličastni zmagi ga je doletela prezgodnja smrt. Strla S'O se njegova drzna krila in, ko smo pristali v domovini, ni bilo Branka več, da bi nam toplo, očetovsko stisnil r'o ko.

Mti.Uvoj Belančic

letalo, ki združuje hkrati lastnosti helikopterja (vzlet in pristanek) in navadnega letala tako, da nagiba celotno krilo z motorji .

92

»Obiščite

nas v nedeljo v Murski Soboli{(

Ko je maH Stanko pred Dnevom letalstva sedel za mizo in napisal pismo s prisl'Čnimi 'čestitkami- murskosoboškim letalcem za njihov pra.mlik, najbrž ni nUi slutil, kakšno l~ presenečenje mu zato pripra,v lja Aeroklub MtN"ska Sobota. Stanko M1lIvčec je učenec l.b razreda osemletke v vasi Bogojina pri Lendavi.

Letala ni: še nikoli videl od blizu, kaj šele, da bi: se peljal z njim. To mu je bila veliika, vroča želja, da tudi sam nekoč s,e de v l mvi:nasteg.a pti!Ča, ki naj bi ga med giasnim br.nenjem motorja ponesel v sinje višave, od· koder bi: tako lepo videl svojo vas in vse Prekmurje ...

Nekaj dni- po Prazniku letalstva pa je mali: Stanko prejel pisilno : »Hvala za 'čestitke! Obišči nas v nedelj.o, v Murski Soboti bomo imeli letalsko prireditev. Pridi, d.a boš spoznal nCllŠe letalce, pa tudi pope": ljaH te bomo z enim od 'letal, ki jih boš lahko odo blizu občooov,al na letaHš'ču! Aeroklub MUliSka 80bota. « Tako težko pričakovani dan je prišel. <EHa je to lepa, vedra nedelja,

Z modelarske razstave v Murski Soboti

polna sonca. Druga nede lja po za»Tedna mladosti«. Nad pomurjem so 'ž e zgodaj zjutraj bmela letala, prihajajoč iz Ptuja, Celja in Ljubljane na letalsko prireditev v Mursko Soboto. Na letališč u sta priključku

staJi. dve letali UT-2, Po-2 in KB-6 »Matajur«. Med gledaki, tki se jih je nabralo oo Ib lizu in daleč, je bill seveda tudi mali sta:nko z mamo.

Z velikimi očmi je strmel v letala, ki so stala pred njjm na zeleni travi leta'lišča.

Po drugi uri :popoldne so I.etalski motorjizabrneIi - zače11ll se je pri~ reditev. Iz vis,oko nad glava'm i ,krožečega letala ISe je 'v globino ,p ognal pooa,l ec, !ki ga je bela :kupola pooala lepo prinesla na tla. Na prireditvi je nastopHo še več ' :padalcev - vsi člani padaJ:ske sekcije Aerokluba Murska Sobota, kr je posebno aktivna. Nato so drug za drugim pokazali letald, :k:ajzmorejo njihova športna letala. Posebno se je i:l!kazal pilot mg. Kralj i'z Ljubljane, ki je s .svoji:m ,»Matajurjem« osvoj.il srea vseh gleda'l cev.

Zaključek priredHve pa je bH za gledalce seveda najbolj razburljiv.

Aeroklub MUTs!k,a Sobota" !ki je organiziral nedeUsko prireditev, je namreč za navzoče pripravi:! srečke in kdor je :potegni'l pravo, se je smel peljati z letali om. To je bilo veselja med srečneži! Med prvimi, ki jih je brneče letalo poneslo visoko :pod nebo, je biJ. tudi ·mali Stanko. Ta dan se mu jej,zpolnila največja ,že!j.a in od sreče po po'l etu ni .spravil iz ust niti besedice. .

Lepo uS/pela priredHev tisto nedeljo je še bolj utrdila rod mladih športnih letalcev, 'ki ga v Murski Soboti vzgaja t1llmikaj'š nji Aeroklub.

Dala jim je novega ,p oleta pri njihovem delu. hkrati lp a jih je še bolj povezala z ljudmi, ki so tisto nedeljo na letaUšču v Mursiki Soboti od blizu ,s poznali njihovo življenje in njihoV'o udejstvovanje v športnem letal~tVu. Pan LeVQ:

za

93

Oba posnetka pričata, da se je letala zelo zanimala zlasti mladina

sodelujoča

INIAŠII LIEIAILCII V GI~AIU Na graškem letali šču je bil 28. IV. mednarodni letalski dan - prva tovrstna prireditev avstrijskega aerokluba po dvajsetih letih! In zgodilo se je, česar ni nihče pričakoval. Ce pomislimo, da je v zadnjih desetletjih obiskalo letalske prireditve na dunajskem letališču Aspeen največ 70000 ljudi in da jih je bilo na zadnjem mednarodne m letalskem mitingu v Linzu le kakih 40000. tedaj pomeni letošnji mednarodni letals.k i dan avstrijskega aerokluba vsekakor izreden rekord. Na graškem letali š ču Thalerhof se je zgnetlo namreč čez 1000000 ljudi. Zanimanje je bilo pr av zategadelj toliko večje, ker je bila to prva tovrstna prireditev po dvajsetih letih ter po značaju mednarodna, saj so se povabilu avstrijskeg.a Aerokluba odzvali poleg Avstrijcev samih še Cehi, Zahodni Nemci in Jugoslovani. Tega dne so naš Jože Krumpak - »de·r ausgezelchnete jugoslawische Luftakrobat« - odlični jugoslovanski leteči akrobat - ter naši padalci Biberčic, Dobrinic, stanič in še posebej padalka Fahvida Cerimagic doživeli izredno lep in prisrčen s p,r ejem ter navdušeno p,r iznanje za svoje točke.

Natanko ob 14.30 uri je na dano znamenje vzletel ka.p etan avstrijskega vojnega letalstva Franz pliichl z reakcijskim lovcem De Havilland »Vampire«, š inil med silovitim piščečim grmenjem s kakimi 900 km/h tik nad glavami gledalcev, se spet ostro vzpel, izvedel brezhibni tono in se potem izgubil pod nebom.

Graški letalski miting se je začel ... »Saj bo treščil! « se je utrgalo iz ,p renekaterega grla, ko se . je aktivni pOdpolkovnik Wilfried Miiller-Rienzburg z italijanskim enomotornim klasičnim šolskim letalom. . . FI 54 »Meteor« usmeril l~ ' zemlji. Sp'roš čujoč oddihljaj p 'a je bilo slišati, ko se je letalo le malo nad tlemi izravnalo in se vzpenjaje popravilo na novo bravuro. Menda je ta italijanski tip najcenejše letalo Evrope, saj stane le okoli 3700000 dinarjev! - Medtem si je stari, dobri Fokker iz 1928. leta že nabiral višino. Ko je dosegel 2000 metrov, je iz njegovega trupa padel klOb čič, pa drugi, tretji, četrti in peti. Vseh ,p et je z naraščajočo hitrostjo padalo, To so bili člani prvega avstrijskegapadalskega kluba iz Graza. Medtem ko sta dr. Karl Manowa.r da in Heinz Taschner skakala z zadrž ko 1500 metrov, in šele v višini 500 m odp,r la padalo, so nad njima pod belimi kupolami nihali bolniška sestra Herta Polz, Josef Lenz in Josef Schleimer. Tudi Heinz Schiffmayer in Peter Kopp, ki ju je pilot Herbert Vyskocil s starim Fokkerjem ponesel na 2000 metrov, sta pokazala vzoren skok z zadržko. »poglej no, to je pa za ·g otovo ženska, ko je tako pisana!« je komentiral nekdo med gledalci, ko Se je pod nebom kakor roža odprlo ne belo, temveč rdečemodro in rumenozeleno progasto padalo. Možakar je uganil pod 'p ,isano kupolo je res nihala padalka, Ju-

goslovanka Fahvida Cerimagic, ki je pokazala izredno lep skok na cilj. Publika jo je navdušeno pozdravila. Nič manjšega priznanja niso bili deležni naši padalci Stanic, Biberčic in Dobrinic, ki so se prav tako 2000 metrov visoko iz Fokkerjevega trupa vrgli v praznino in prosto padali do 500 metrov, ko so se z glasnim pokOrn nad njimi odprla padala.

Njihovo padanje pa je publika lahko zasledovala ves čas, zakaj za seboj so vlekli dolg dimast rep.

Medtem se je zahodnonemški jadralni in motorni pilot Albert Felberbaum s svojim jadralnim letalom LO -100 v letalski za:p·r egi povzpel visoko pod nebo. Ob njegovih loopingih, ton6jih, hrbtnih preletih in svečah je gledalcem zastajal dih. Ko se je spustil Čisto nizko in z veliko hitrostjo preletel mnoŽiCO, so gledalci lahko razločno slišali šumenje in piščanje zraka ob krilu jadralnega letala. Albert Felberbaum je prikazal v umetnem letenju tudi novo nemško klasično moto-jadralno letalo Fischer RW 3. Njegov konstrukter Fischer, nekdanji pilot lovec, je ,p riletel iz Braunschweiga v Graz šele malo .p red začet­ kom mitinga. Po strokovni sodbi naj bi bilo RW 3 idealno letalo za »malega človeka«. Letalo je konstrukcijsko res zanimivo - v naV1Pičnem repu ima v posebni raZi propeler, ki ga p,oganja lahki Porschejev motor. To letalo lahko uporabljamo bodisi kot motorno ali jadralno. Potem, ko so letalCi sneli konce kril če je letalo namenjeno jadranju, snemljivi konci kril ustrezno povečajo razpetino! - je Albert Felberbaum vzletel in prikazal akrobacijske sposobnosti tega zanimivega letala. M e d drugim je izvajal tudi 100pinge, čeprav porschejev motor nima specialnega vplinjača za delovanje v zvrnjeni legi.

Tako motor, ko je n. pr. med loopingom v kulminacijski točki letalo prešlo na hrbet, ni mogel več delovati. Toda je dokazal Felberbaum, da to ni igralo nobene vloge.

Za letalske sladokusce je pripravil izbran program ing. Bruno Gumpert, član dunajskega aerokluba.

S svojim klasičnim Biikerjem Bii 131 je navdušil vse. Kakor piše »Kleine Zeitung«, so se »celo blazirani obrazi zresnil) in postali napeto pozorni, ko se je stari mojster« - svojo letalsko kariero je začel pred 22 leti prav na graškem letališču - »S svojim dvokrIlcem navidez brezmočno in brez kontrole nad letalom vrtinčil k zemlji, se ujel, se sukal okoli vseh treh osi, pokazal looping naprej in spet premetaval letalo, da bi ga takoj nato samo ob sebi umljivo uravnovesil, kakor da bi bilo žiVO bitje, ki mu slednji gib uspe brez človekove pomoči.« Zares, ing.

Gumpert se je pokazal letečega velemojstra!

Zelo zanimiva toč ka je bil »plešoči helikopter« ameriškega porekla Bell-47 G, s posadko podpolkovnik Hauck z vojaškega letališča zeltweg.in kapetan stangl. Helikopter se je tako rekoč sprehajal po zraku. se pozi-

Prvo povojno avstrijsko športno letalo OK-15 opremljeno z motorjem Walter Minor, z močjo 105 KM. To je dvosedežnik z razpetino 7,6 m, dolžino 6,5 ro, ki tehta prazen 504 kg, v letu pa 788 kg. OK-15 doseže največjo hitrost 205 km/h, medtem ko ima dolet 630 km, a vrhunec pri 4900 m

94

NEPOSLUSNA RAKETA

V New Mexicu v ZDA so se dolgo pripravljali na senzacionalen poizkus. Izdelali so ,r aketo, pravzaprav »super raketo «, ki naj bi dosegla višino 28000 km!

Raketa je bila težka 7 ton in pol, oblo'ž ena pa z aluminijem, katerega naloga je bila odbijati sončne žarke, da le-ti ne bi premočno segreli rakete med njenim poletom v v.i,š jih plasteh zemeljske atmosfere.

Raketa je predstavljala zadnjo besedo tehnike. V njej so bili najmodernejši inštrumenti za registracijo vs-eh poJavov v ionosferi.

Strokovnjaki, ki so vodili poizkus, so pričakovali, da bodo .s to raketo dobili vrsto doslej še neznanih podatkov. Raketa bi morala vse, kar bi '» videla« in »slišala«, avtomatično po radiu oddajati na zemljo.

Končno je napočil dan, ko bi morali raketo izstreliti. V White Sandu s o se tega dne zbrali strokovnjaki iz vseh krajev ZDA. Prišli so tudi novinarji, ki naj bi poročali o tem velikem poiZJku.su. Raketo so namestili na visok lansirni stolp, od koder so jo hoteli izstreliti s posebno napravo.

Toda prisotni so doživeli veliko razočaranje ... ! Raketa je sicer vzletela, ni pa dosega dorrisfere, pač pa je z v.išine3'OOO m padla nazaj na zemljo, nedaleč od mesta, kjer so jo izstrelili. Strahovita eksplozija je končala veliki poizkus.

Pogonski motor rakete ni deloval pravilno ter je docela odpovedal, ·k o je bilo porabljeno gorivo pomožne vzletne rakete, ki je na določeni vIšini po prenehanju delovanja svojega .r aketnega motorja odpadla. Raketni motor glavne, poizkusne rakete niti ni začel delovati.

Katastrofa te tako reklamirane »super rakete« je v ZDA povzročila precej neugoden odmev. Strokovnjaki so si sicer pridobili nove izkušnje, toda bile so zelo drago plačane.

Delo na tej super raketi je trajalo več let, porabili pa so zanjo milijone dolarjev - da se je vse to lahko končalo s katastrofo in afero. Zdaj preiskujejo, kdo je kriv za ta neuspeli poizkus.

Jadralna letala za Burmo Junija 1957 je Inštitut LZS »Branko Ivanuš« predal burmanski komisiji zadnja od skupine jadralnih letal, ki jih je Burma naročila pri nas. zasto'p niki burmanskega letalstva so se , zelo pohvalno izrazili o kvalitetni izdelavi teh letal. Izvedeli smo, da se nadalje tudi Indonezija zanima za dobavo ll,r i nas izdelanih jadralnih letal. , Obe sliki sta bili posneti ob prevzemu omenjenih jadralnih letal, ko so jih na ljubljanskem letališ ču še preizkusili

LE TAKO NAPREJ! Po občnem Zlbovu v letošnjem marcu je delo v Aeroklubu Cerklje pri Brežicah :z.nova o,ž ivel0. Število članov je zlas ti v zadnjem času močno naraslo ilI1 vse ikaie, da se bo ta ,a eroikiub 'Ob pom'Oči lokalnih oblasti lahikQ d:vigniJ. iz mrtvila, katero je doslej povzročalo pomanjkanje sredste v . Poleg modela·r stva je zaživela tudi padalska sekcija, ka-

člani tečajih že

so po dveh teoretičnih izvedli' prvih štirideset padalskih skoikov. Modelarji S'O si s pOižrtvovalnim delom uredili skromno delavnico, 'kjer bodo lahko svojo aktivnost še P'Ovečali. Za Dan letalstva soo v njej priredili majhno modelarsko ra~ta,vo, ki je vzbudila med šolsko mladino veli'k o zanimanje. Za najmlaj,š e je Aeroklub dal tere

baval kakor bi korakal, krožeč celo prijetno p~pJe.saval, potem pa se pognal iz višine , s kakimi 160 km/h preletel publiko in se sp.et dvignil v vis. Tako je pilot Hauck s helikopterjem, ki je imel ob straneh specialna ogrodna nosila za ranjence ali bolnike, zelo nazorno pokazal, kakšne so letalne zmogljivosti te zvrsti letal.

Salzburžan Theissenberger je s svojim češkim tipom Zlin »Trener« prav tako pOkazal izredno lepo umetelno letenje, ,p ri čemer je omembe' in ,p ozornosti vredno to, da je letalo, kljub svoji turistični opremi in izvedbi istočasno sposobno za vse akrobacije!

• Potem pa se je čez graško letališče razlegel sproščen in navdušen smeh. Z dežnikom in cilindrom je prišel na letališče naš Jože Krumpak, odlični ,p ilot, ki pa se je po svoje posvetil tUdi igralstvu, prav za prav eni sami vlogi, vlogi človeka z dežnikom in ciIindrom, ki si vzame letalo in se »uči« letati .. . Graško letališče se je treslo od smeha pa tudi od resničnega občudovanja in navdušenja, ko je »odlični jugoslovanski leteči abrobat«, »leteči klovn«, »Groch zraka« - kakor so zap,i sali avstrijski časniki o našem Joži - s svojim PO-2 uganjal resnične vratolomije v zabavo in razvedrilo več ko stotisočglave množice!

Nato je še ekrat vzletelo reakcijsko letalo »Vampire« s pilotom Pippanom, ki je švistnil nad glavami gledalcev in izvedel nekaj drznih akrobacij. Z njegovim pristankom se je mednarodni letalski dan avstrijskega aerokluba končal.

T. T.

izdelati 60 majhnih letak, ki jih zdaj veselo spuš čajo po :tr:wnikih.

Na gimnaziji so <pisali šolske naloge 'o letalstvu -in najb'Oljše dijaike nagradili s poleti z 'l etal'Om. Aeroklub »Narodna krHa« v Cerkljah je torej znova poživil svoje delo, zato je prav in !I1ujno potrebn'O, da mu pomagaj'O poleg LZS tudi občinski in oikrajni ljudski odbor, zlasti š e, iker mu vso možno pomoč nudi tudi enota vojneg a letalstva v Cerkljah.

Modelarji so v svoji skromni delavnici pripravili razstavo

95

Letalski miting v

Ajdovščini

Mračno ščini. Težki

nedeljsko jutr.o nas je pozdravilo v Ajdovkopasti oblaki se nikakor niso hoteli dvigniti nad Vipavsko dolino. Toda kljub temu je vladalo povsod prazni-čno raZIpoloženje.

Proslave, otvoritve in druge svečanosti v čast velikega praznika s.o se odvij-ale točno po programu. Ulice, hiše in novi hangar na letališču je krasilo cvetje in zelenje. Na drogovih so plapolale za·s tave ...

Nedeljsko popoldne dne 5. maja. Na severni strani letališča \so postrojeni jekleni .orli. Iz .oblakov rahlo rosi. Sekretar Cedo daje Zladnja navodila. Piloti, jadralci, padalci pazljivo poslušajo program. od vseh strani se zgrinjajo na letali·šče množice ljudi. Nestrpnost in veliko zanimanje jim sijeta iz .oči.

Od zgoraj navzdol: Množica -gledalcev iz bližnje in daljne okolice Ajdovščine posluša besede tov. Marka peršiča, predsednika Letalske zveze Slovenije ob začetku uspele prireditve -pilot Albin Novak je gledalce navd'u šil z dovršenimi akrobacijami na jadralnem letalu »Grunau Baby«. PO končanem mitingu so gledalci »jurišaU. na letala in si jih dodobra ogledali in otipali

Miting se Zla.čenja . . .

V mikrofonu še odmevajo pozdravne besede predsednika Aerokluba Nova Gorica, ko nad letališ·čem že kroži dv.okrilno letalo. Tik nad zbrano množico se skoraj ustavi - motor utihne, nekaj metrov pod leta·l om se odpre bela kupola padala. Pozdravni skok }e lepo izvedla državna reprezentantka Ivimkia Jelenc iz Alpskega letalskega centra v Lescah. Dež je ponehal, točke programa se hitro odvijajo naprej.

Zabrnel je motor ,a vtovitle. Kot puščica je poletelo v zrak šolsko jadralno letaiQ - »Rod·a«. Vitka bela ptica reagira na vsak gib :pil.ota Sporna.

Preden je pristala, sta zapi avali nad letališčem dve »Vaji«. Navdušenje gledalcev se 'š e ni poleglo, ko je nad letališčem že krožilo jadralno letalo »Grunau Baby«.

Pilot Albin N.ovak je z njim izvajal vratolomne akrobacije, tako da je gledalcem zastajal dih.

Iz zavzetosti je pred.r amil množico ropot motorjev.

Kljuni jeklenih ptic so .oživeli. .Bropelerji »Matajurjev« in »UT-2« s.o se zavrteli. Drug za drugim so se letala vzpenjala vedno više in više 'i n izginjala na obzorju.

Kot kraška hurja so se <:ez nekaj minut pripodHa nad letališče. Kolesa so se slmrj dotikala tal. Zdelo se nam je, kot da izkušena pilota Belančič in Kralj kar tekmu}eta med seboj .

V Zl1aku je bil Jože Krumpak. Kot prejšnjo nedeljo v Gradcu, je tudi tukaj navdušil gledalce iz vse Vipavske doline s svojimi akrobacijami. Z letalom :80-2 je počenjal prav vse, kar se mu je zahotelo. »Padalci! Padalci! « je zašumelo med množico. Z višine tisoč metrov sta padala kot kamna proti zemlji državna reprezentanta Poličar ,in Plemelj iz ALe Lesce.

Nekako 400 m nad zemljo ma se odprli barvasta in bela kupola padala. Cez nekaj sekund sta lepo pristala na tleh.

Kazalci na uri 's o se pomikali proti 16. uri. Kot zadnji se je pognal s PO-2 nad letališ<:e naš drŽJavni prvak; padalec Danilo Damjanovie. Skočil je z višine 500 m in zanesljivo priJStal na , cilju pred množic.o, Tedaj se je vlil dež. Program j'e bil pri ,kraju, navdušena množica ljudi pa se je vsula na letališče in kar zagrnila letala, ki sočaka1a za polet proti Ljubljani.

Nedeljska propagandna prireditev v Ajdovščini, ki jo je izvedla v počasu.tev ustanovitve 12 . .obletnice prve 'slovenske vlade Letals.kJa, zveza Slovenije, skupaj z mladim Aeroklubom »Nova Gorica«, je kljub slabemu vremenu lepo uspela. Na letališču se je zbrala ta dan več­ tisočglava mn.ožioa iz vse V.ipavske doline in z veHkim navdušenjem spremljala veliko letalsko prireditev.

Na :prireditvi, ki je bila roružena z otvoritvijo novega hangarja, so sodelovali Aer.oklubi: Nova Gorica, Maribor, Ptuj, Ljubljana in Alpski letaLski center Lesce.

Nad letaUš'čem je .M ožilo sedem motornih in lš tiri jadralna letala. Sodelovali pa so najboljši piloti, jadralei in padalci iz vse Sl.ovenije.

Kristan Tine

96

' REPUBLISKI KRITERIJ All in A/2 JADRALNIH MODELOV

RepubliJškti. kriteriji za posamezne katego rije letečih modelov postajajo vedno bolj množi:člni in bolj popularni ! med na!šimi modelarji. S to vrsto tekmovanj smo priJčeli pred tremi leti in ·talkra.t je sodelovalo !Da našem prVem kriteriju 34 tekmovalcev iz petih aeroklubov. Kriteriji 7n-otornih modeLov in gumenjaikov so billi slabše 'Obiskani, !ker so te Jka:te~orije modelov pri nasš·e v. po. vojih. Mod·e larji, ki se ukvarjajo z ;motornimi modeli in gUJInen}aiki, si navadno ne !Upajo po~azati svojilh modelov, ker je na njih preveč zaoč etni'ških napak; te pa najrajši re:šujejo sami.

'LetOIŠnji republiški kriterij jadraJnih model·ov je !presegel priiČa­ Kov·a nja, Udeležba. in ikvaliteta sta biH lIlepriča!kovalto ' visoki. Z A ll in A l 2 modeli je tekmoval-o 84 tekmovalcev, in socer v prvi skupini 27, .v drugi pa 57 tekmovalcev. Noben model ni bil izdelan površno! Tisti, Ki, je videl že več naših !kriterijev, lahko brez pomislekov ugotovi, da kvaliteta in š'tevHčnostnaiŠega mo<lelarstva rasteta posebej v !kategoriji j.a dralnih modelov. . Rezulta.ti tekmovanja z A ll ja<tralriimi modeli: 1. Florjančič Janez (K'r anj) 418 točk; 2.

:točk;

.

Volčič

Borut

(Madbor)

378

3. Kunstelj Miha (Vrhnika) 368 točk;

' , . .

4. Amna,n Joško (Bled) 335

' točk;

5. Semrl Igor (Zelezničar Lj.) 299 točk.

Novost v 'tekrrv>v·a .nju s temi modeli Je bila ta', ' da .so morali pionirji sami štartati svoje modele. Večina pionirjev je !pokazala, da že pozna , precej .d obro štartapje ' modeLov z vrvico, nekaj pa je ,biJlo tudi takih, ki so šele prvič vlekli svoje modele

na :visokem štar.tu. Temse je videlo, da v lečej-o svoje modele brez. občutka in ne da bi paiili, kako jim modeli na nvki sledij'O. Ma'I'sikdo 'je ,z ar·a di t·e ga razbil svoj model, .ki mu. je med vlekom zavil v s~an in treščil 'Ob tla, . . Z AJ2 modeli se tekm'Ovali po.yečirii starejši, boljilz1kušeni mode.,. ladi in zato je bila tudi borba med njimi ostrejša. V prvih dvehtur~ ri.usIh se je povzpel na vrh lestvice tov.Kocjan!č~č Lado CZelezni,ča.r Lj.).

V obeh !Štartih je dosegel maksimum iri je kazalQ, da. bo tak'O tudi Še v ostalih ' treh. MOdel je ' bil .ze19do::. ber, dobr-o je planir,a l in lahko ~ro;:' žH v termiki. Pa so pričeli š<fudira.ti, ka.m bi model spustili, da ' bi bolj gotovo pri!š el v te'I'mi!ko. Tov. Lado se . je , zanesel na rek, ki pravi, da več gIa'V več ve ,i n model so trikrat zapovrstjo 5(pustili mimo. TClQ{o. je toV. K,ocjan!či.č pa.del s prvega na .peto mesto, os 629 točkami, v borbo za .prvo mesto pa sta prešla .Sofeič Ljubo iz Maribara in Habjan. Peter od ZelezniJčarj.a. V 't ej bor1:;>i: je Z1'Q-agal Sofei'č z dvema toč~ama: (7-85 točk) pred Habjanom (783 točk)-. . . V s,lo venski vrh ' se je ;povzpel tudi naš stari modelar Lorber" KQn.,. rad iz Maribo'!'člI, ki se j~iPonekaj­ let!Deim premoru :oope( pojavil v modelarski all'eni. Z(isedel. je tretj~ me.,. sto s 709tdčikami. S ·,689 'točkami je zasedel Vrhovni!k Sla'Vko četrto mesto. NaslednM pa. so 'bili: 6. Hrovat MUan (Kranj) 597 toi':!k, 7. Tr:pin Dimitrij (C;rn~e) 569 toČk, 8 .. Omejc Milan (Kranj) 546 tOOk, 9. Rijavec Miloš (Vrhnika) ' '5 38 točk,iItd, . :. Zail smo poleg lEiPega na tekmovanju imeli prIložnost videti tudi ,tC)ke modelarje, ki so po prvih štar.tih izgubiili ,~benost za,radi! tega, ].rer jim modeli ·n iso letelj tako kot d'Oma, 'aH pa so vrgJi pušk:o v !kozaradI malih lomov !Da. mod.e.,. lih. Vsi ti so g~·edali na modelarstvo preveč idealno, mislili soo, da s.o njihoOvi modeli najboljši in so si morda že , !predstavlj(lli, kako se vraJčajo prvim mestom v žepu. Vsi' ti b.od'O moraJ.i 'Š e veliko tekmovati, da si bodopridohlU tekmovalneg·a 'poleta in, da bodo cenHfvsako. mesto:, pri.borjeno v pošteni inpoži':tvovalni borbi i več ali manj 'enakovrednim nalsprotniikoon. .' .

•Naši · modelarji soo' se vrnili s Jekmo.Vanj,a , z novimi izkušrijarini in dognanji, da , bodo z njifIli la'ž e ' na,.. ;predova~] y" !t em športu ' in, d~ ' bo prihodnj i~tekmovanje še bolj ~a'r'iimivo: '. , ... . .

ruzo

.s

:';P.- ;

K.ako si prlpraviJn() gUID.IJastl splet Za motorje gumenjakov rabimo gumi razlirčnih oblik in ,k olikor mogoče d()brih kvalitet. , Za splete pridejo v I poštev le trakov,i, ki s() lahko različnih presekov. Navadno je dobi,t i v trgovin~ naslednje: pravokotni 1 X 3, 1 X 4 in 1 X 6 mm, kv;adratnt 1 X 1 in 1,5 X 1,5 mm ter, okrogli lIlekaj vetč kot 1 mm v premeru. Naš domači, borovski gumi, ,i mamo le v pravokotnem preseku 1 X 4 mm. Trakovi so ra·zličnih barv, od svet10rjave do črne.

Gumiji različnih tvrdk so razkvalitete glede sprejemanj;a ilIl oddajanja energije, kakor tudi! glede trpemosti in razteznosti. Glede vračanjaenergi'je gumija se lahko prepričamo pri sami uporabi spleta na modelu. Nekateri .g umiji vračajo energ,i jo hitreje, drugi pa bolj leno, čeprav jih navijemo 'Ila enako število navojev. Ceprav je ta lastnost gUmij.a zelo v~ha, je ne občutimo v roki, ko ITazteZallnO trak, a.m pak jo la·h'ko zadovolj.ivo ugotovimo bodisi laboratorijsko, ali pa šele na modelu . .

Raztezljivost traiku lahko ugotovimo kar v trgovini. Ta se giblje med 6 in 8, to pomeni, da trak lahko raztegnemo lIl'a 6-kratno oz. 8-kratno prvotno dolžino. P,o vedati moram še to, da ,t a kriterij .hi na,jholj merodajen, pač pa prejšnji, kakor tudi vzdržljivost traku. Pri preizkušanju raZiteglj·iJvosti lahko sklepamo še na !pTej opisani kriterij, namreč traik, ki smo ga do trdega raztegniH, se ne skrči potem, Jw ga .popustimo, na prvotno dolžino,ampak ostane daljši. Ta podaljšek se vrti okoli 6 % prvotne dolžine in je tem večji, čim bolj je gumi len, oz. čim več je v gumiju mešanega starega gumija.

Morda najvažnej'š a lastnost je trpežnost gum:i1jastip. trakov. Ta .se izraža v tem, kolikokITat zaporedoma .lahko trak napu'e mo do kraja in zopet ohilapimo, dg. se trak pri zelo malem raztegu pretrga. Za prei~ku­ šan.je te lastnosti vzamemo 10 cm d01g trak, katerega kolikor mogoče hitro z rokama napenjamo do kraja in popolnoma popuščamo. Dobri gu':' mij-asti trakovi morajo vzdržati okoli 5{)t~ih zaporednih raztezanj.

Cim več jih vzdTžijo, tem boljši so.

Ce bo !kdo !kupoval gumijaste trakove za gumeIJ!jake v inozemstvu, mu priPoročam naslednje: Trakove tvrdke Dunlopp preseka 1 X 6 mm, pirelli preseka 1 X 6 mm in madžar.,. ske trakove okroglega preseka. Prvj so sivorjave barve, drugi temnosivi, tretji pa svetlo ali temnosivi.

Glede sile, s kartero se trak pre-:trga, naj omenim, da moramo imeti občutek, pred·e n pretrgamo trak, kakor, da je trak postal trd, nerailtegljiv in, da je sila, s katero trak pretrgamo občutno večja od sile, s katero smo raz.tezalitrak malo prej, preden je postaJ: trd. lične

Ko smo našteli glavne · vidike, s katerimi ug9tavljamo lwaliteto gumijastih trakov, poglejmo še kako pripravimo splete za motorje. Predpostavimo, d~ /pripravljamo splet za Walkefielda. Ta mora namae:an tehtati najve.č BOgI', zato najprej stehtamo 70 do 72· gr gumijastega traku, ki naj bo .po mOŽlIl,o sti iz eneg,a ikosa, da bo tako v spletu čim manj vozlov. Ta gumi potem umijemo v topli v·odi, okoli 5{)0 C, v ka,t eri raztopimo neka\j luskin Lux-a. Voda ima takrat okoli 500 C, kada,r :komaj še držimo rake v njej. Gumi,j a v vodi ne smemo treti ampak, samo mešati 10 do 1<5 min., potem pa., ko ga vzamemo iz vode, ga 'ne smemo otreti s krpo pač pa samo otresti Ln obesi,t i na v;rv v prostoru, ikjer je temperatura kakih 2()O C in kjer je čim bolj temno. Tako 'n aj se gumi suši 12 ur. Najbol'je je, da sU'š imo gumi ponoči, ker ga bomo tako najmanje oprašili, Iz taiko pripravljenega gumija šele lahko naredimo ,s plet. Iz predpostavljenega preseka spleta izraču­ namo število trakov v spletu tako, da delimo celotni prese!k spleta s presekom eneg.a traku. Pri tem moramo paziti, da bo število trakov vedno sodo 'š tevilo, da bomo lahko zvezal,i začetek s koncem. Nato .delimo celotno dolžino traku s številom trakov in dobimo dolžino spleta, ta mora bi't i vsaj toliJkšna\ kakTršna

je rp.z dalja med kljukico na gredi v.i.jalka in pritrditVimo prečko na, zadnjem delu trupa. V · tej ralL'dalji.. pribijemo v šablonsko desko dva.. žeblji'čka, okoli katerih navijemocelotno dolimo 11raku- tako, da trak. ni napet. Začetek in konec zvežemo> s sukancem tako, da se ' oba :konca. .položena plosko drug ob drugem v nasprotni smeri, nekaj cm prekrivata, nato ta del močno raztegnemo· in prevežemo s sukaneem. V spletu. naj ne bodo trakovi zaviti. Tako> narejen splet dobro namažemo z;: ricilIlovim oljem ali pa s kako drugo> posebej. za to /pripravljeno maržo.

Splet je gotov. Pritrd·t ti ga moramo š~ v trup in potem pričeti z: navijan'jem oz. štartanjem modela_ Od tega, kako pričnemo splet navij:ati potem, ko je bil narejen, je v veliki meri odvisna njegova, življenj-ska doba in zdr.žlj.iJvost. Najprej) navi.jemo splet le toii!ko, da uravnamo zalklopno pripravo pri vij-aku" da imamo enakomerno naJpet 'splet: potem, ko zaklopna priprava ustavi vij,a k. Nato s.plet navijamo za vsak: štart po 50 navojev več. Najprej' navijemo splet na 100havojev int model srpustimo, nato na 150 in to> pOlnavIjamo do maksimalnih navojev. Med štartiz veliko navoji počakamo k,a k,i h 10 mm., da se gumi malo odpočije.

Na talk način pripravljeni splet: bo veUk~ trajnjlši in nam bo dal veli/ko za~stva. Potem gumenjaki ne bodo več strah modela,r jev,. ali morda »kategorija pedantov«.

-J.-

r---------------,~-------___;:;

Zgraruli

SO

modelarsko

»letališče«

•

V AerOklubu Zagorje ob Savi imajo požrtvovalne modelarje, ki so ~e konec marca lotili težke naloge. S prostovoljnim delom so začeli graditi modelarsko vzletišče, okroglo, s premer~rn 32 m, na _katerem. b.odo lahko vzletale leteče makete in vezani brzinski modeli. pozrtvovalm~ m~~lar­ je~ ki bodo morali izkOipati in izravn~ti nad ,900 m', so pnskočih na pomoč tudi zagorski padalci, uprava rudru~ PII: Jim je po;magala z buldl).. žerjem. Modelarska .p ista bo prva v Slovemji, ln ne _bi bilo nlli}llak, če bi zgledu zagorskih modelarjev sledili tudi drugod, saj bl z zgradltvijo ustreznih vzletišč za brzince, akrobatske modele in ve~a~e mak~te, to pan~go letalskega modelarstva lahko s tem še bolj razvili ln kvalitetno ~v1gniIl. . Ker ;;e je gradnja omenjene modelarske steze ~avlekla, so zagorski modelarji pripravili na drugem ustreznem mestu zasilno stezo.

Nekaj o zadnjem svetovnem prvenstvu A/2 jadralnihmodelov LetaJišče b:l!izu Rima,. Vreme je bilo ldeadno za 'tek,m ovanje, brez vetra, suho <in zelo ",roče. Večjihterm.i,čn<ih vzgo.nikov skoraj ni :b iJo, le sLabi in o·z kJ stebri Ioplega uaka so se sem !In tja dvig,aH, zda'j na .t em kraju, drugtč na >dnIgem, tako da tekmov·alci nioo nikdar vedehl. kje oodJrži« in 'so morali modele spuščatibodj na slepo.

Na teklmovanju je sodedoival0 66 tekmav,a lcev iz 16 <l<ž8,v; Novozela.ndčan1, Američaln~ 1n JaponCi oo poslali modele in so ZM1Je te~mova,li rLta,lijanskl pro,k siji. Tekmovale 's o eklipe Ceškoslo'v aške, S"ed8ke, Svice, MaJCiža'l"lSke, Belg1J,e, lDan,ske, NOIve Ze~8Illd:i.j,e, .zahodne Nemčije, AIllgJ:i,je, F'r8lllciJe, Kanade, Holailldije, Italije, Ja'po!liSk'e , Avstrije lin ZDA. \ Ekltpno zmago so odnesli Cehi, za njimi pa ostali v 'istem VU"Stnem Il"edu, 'kak<lT so naštebi v ,prejš'llljem ' odsta·v ku.

Zanilmtvo je, da. se 1!talijan:1 n:iJSO uvrntidi bolje, čeprav so poznali ~oje .meteorološke pogoje iin bi siZM1Je lahko ,! izdelal'i modele, k 'i bi jimprdmes11 zmago. Lahko sklepamo, d·a :Dtald,j,a nt niso dOlV'Olj močni v .tej VTlSti mO'delov, saj se je njUhov na:jboljši tekJniov·a ,l ec plamal šel.e na '.22. mesto s · nI točkamL Prav ·tako ·so :trudj, ' A vstl1tj.cI pokaZ8>li, da njJ.how mode~1 niso za , 'ta'ko VIreme, ker so \Pr.evI!Č neoklretni, 'čePrav so aerodinam.ično dowšen,l. Nj!mov:i mod eH, k1 ianajo ktila vcelOlti' .i,zde].ana jz badzovega lumtJJrja !In z zel9 tenk'~mi pra:1;Ui, leti(jo sicer v mi'l'nem '3 minute IS 50-metrske štart-ne žLce. Nem'c i 's e s svojim osmim mestom tudi ne mOIrejo ponašati, saj srno vISi pdčakova~i, da bodopok·azal1 kaj več, ~e si. že ne bodo til'etjič s -$Voji.m Lindnenjem Ip.r.ibOlrili poka'l. Lmdine'l', ki si je pribo.rH 1954 in 1005 naslov svetqv,n ega prvaka ' ,v: A/2 mOldelih, \Je tokrat zavzel šele 17. mesto s 745tol\kami. Modelarji ZDA bi ,se naj,brž pla's kaH ,b olje, če .bj, ,t ekmov<lili sami 's ,svojimi modeid, vend,a'r pa ne bi pred's ta,vJdal.i večjeg~ kon.lfu.renta za· osvoj:iJtev svetovnega prverustv-a,.

J ,ugOlslovanska ekipa, ki je bila že d.zbr8llla, je mor·ala ostati doma :?iarad1 pomanjkanja denarnm sredstev, nametnjendh za oodelovanJje naših ekip na . svetovnih ,p r·ven&tvdh.

Oglejmo s'1 še nekaj modelov, kt oo oodelov<llld. na tem t~movanjl\l; Najpre(j prrvopla's~ani model .Be1gi,jca Marcela ,. Brem.sa, ki ga vi:rumo na skic.i.

Temu bi najbrže ne prisodil!, d·a j-e nabr.al na tekmovanju :na.jv.eč točk 1n ta,k o osvajdl ta, :tako m~čen na's lov. In vendar, če iP<JIIllLslimo na ,vremenske pogoje, je taka koncepci'ja za take pogoje zelo ·p nikladina. T.akli modeH ·so zelo ,glb1jdVll, 'l'ad1 kllx)'ži,jo ter lahko i:nra:blj.ajo ozke term~čne Yzgornike. Doseženi 'r ezultati tega mo'dela po :tUJrnusih ISO hili na·slednji: 1415, 100, 180, 18'0, 100, skupaj torej 853, kar da srednjo V'l'edlnOlst 1In8:10 več kot 170 točk za vsak štart. Takemu modelu najbrž ne bi runče, ki .ima le nekaj izkušel!1Jj z Al'/; modeli, p!'IipisaJl tako dobrih bI:ezte.rm'~čmh letov, še posebno ·če ,bi pogleda~ pr<J<til, :Im je vse prej k8lkor

sodoben v gradn.jd jadramih mopelov tOl je 'P'l'ofi:l Etuel-431. Osnovni ,geometrijs~ podatk'~ tega Ip.ro~iIa so; največja debelina je '10 '1, na 'JO: '1, globine, najveČja uvHos.t skelet-ni-ce p·a 5,5 '1, na 4'(1'1. glob1ne, poleg tega pa ima še veLik nosni rad·1us. Koordiina,t e tega p.rofU>a podajam na konou ,članka.

Drugoplasi'rant model, model Angleža Amotra je rbudi pl'ik'a zan ·na .skici. po 0'b-ldk1 in 'razporeditvi površin ,je stanc da,rdni nordijsk1 model, s povečano vzdolzmo stabhlnostjo. Na ,s vetovnem prvenstvu je 'b:H do ~tega turn usa prvi, dosegel je vse štiri maksimume, v petem turnusu pa se je sreča obrriJila in model je dosegel le U:5 lSek. Skupaj je Amor s ,t em modelom dosegel 835 točk . Proti1 .~laje .Benedek 63'56.- b, katerega koOO'diinait e podaj-am tudi na koncu članka.

V 'l'epu imata oba model·a OO '1, Clark- Y profi:!. iP.ri prvertl modelu ~e konstrukcija vodoravne,g a repa običajna, pri drugem paje ,geodetska'. Amor, 'je svoj model konstruiral, k ·akor 5a,m praVIi, predvse·m ' za vebrovno v.reme, zato ima ta-ko močno

lomljena krila, da se model v vetrovnih sunk'i h h~treje ujame .in tako. izgubi manj višine. Amor bi -lahko s tem mtidelom doseg'el š~ boljše rezul,tate , če bi bi,l mod,el kOlllstruira-1'\ za- mirno v.reme, kakršno je b!,lo natel\:mo'vanju. ' ; Zelo zanimi-va konstrukcija. je bil m ·odel Svlca,i"ja T'homanna, kJ de z·a sedel tretje mesto z 821 točkami. Model je pribHžno ,p odo'b en Amorjev,e mu, .i,ma pa nesi.metri·čno k'r No, ki JllILl om·ogoča pravilen vzpon na visokem štartu. Leva polovica ~Ha je razdeljena, ,tako; irazpettna ravnega dela je MO mm, razpetina tlotisa ušesa pa 355 mm, ki je dvignjen za 1510 mm . Desna polmfi.ca kril-a ima tako. razdelitev ; ra-zpetina .ravnega dela 600 mm, ušesa p.a 395 mm, dv.tgnjenega ' za 190 mm. Ce ,s eštejemo na lev-! !In desni ,stralIl1 obe 'l'azpetini-, dobimo enaki v.redtlo§.ti '(9951), k ·air pomeni, da je vertik8>lna . ko,mponenta v2lgana ,porazdeljena po 'l'azpet1ni simel1:rično; ' vpHv Il\Šes ~.a le,vi 's trani ;pa Je večji od vpLiva na de,s nl in .to pri večjih vpadnm kotih od tistega pri pl8llli'ranju, za,t o se s tem vpHv levega zavoja, v ka,terega je usmerjen na,vp.i~!Il't Il"ep, .l -zravna ,pri visokem štartu an model se vzpenj·a nall"avnost. Med vlekom na viso'k em štantu leU

'"',<

tiri

mod>ei ve~j~ vpadnemk,o ;tu k~df v'Prosterrl letu. , _ , ;'KO smo ,žepti opisu najboljših lanskih A /2 modelov, si oglejmo še Lin-dnel!'jeve modele, ' saj veij'a, Undnerza enega n-a~bo.tj,šihgJradiJtelj,ev ' A /2 'modelOv na ' 'Svetu, V skdel. prinašam ,celotni , ltazvti:l Undlnerjevih te'kmova,1ni<h A /2 , modelov v ' letih 1953, 1'954 m 195'5, Pn»i A /2 mOdel, 'f! kat~ri.m j,e tekmoval na sve1;iOV1Ilem p ,r.venstvu 1, 1953 v Lescah, ,je dimel do' skTa.jn'Lb. :meja poudaxek na krHu, Cim večj'1 del dopustne pov"lIl!he A /2 ' mo<dela (34 drn') naj lmakTUo, dI!l 'čim' manjši upor nad lima celotni moidcl, Pri krilu ' je izbral ' v,e1iko 'vitkost (22) , kar je dalo zelo 'majhno globilIlo (120 mm). Vpliv Re lItevtl.l>a jeil"e,šhl na ta na.ein, da ~e uporabil. zelo tenak proliil, teg.a p'a je lahko izdelal , Je dz polne ,b al'z e. Res je L1ndne'r dosegel s ' tem modelom brezlerm,ičIie ,lete s 50-metrsko šta:I1tno žico do ' 3 mm.

20 .sek,, ; toda samo v , ~irnem v..ren1.eIIlU, v vetrovnem !pa se m'odel ni <dobro' dikazal. LiI!ldner je moral iskati ne.k.aJj bol j ž;ivljenjskega, nekaj ,takega, ki -bo i>.adOvoljivo v vetrovnem lin rilirnem vremenu.

Tak ,model je naTooY J, 19514 din z njdim na ' svetoVl!l,em ,prvenstvu na - 'Danskem osvojil Prvo mesto. Naslednje leto de cbraruJ. naslov z dz;peljanko ,tega modela' '1n Z'llov'a osvojil ' naslov 'svetovnega ,p rv:aka.

N~ dvoma, da sta .bila zadnaa modela zelo do:b ro '\l!l"eSIlJiJčenje prej omeiljene zahteve za vreme, ika je navadno rV Nem;' čiji ~ na DaI!lske.m. V j)ta}d'j! pa je mo'del pokaz'al,- da še nikos v ,s ematmostersk:iJm lpogoj-em, ,Z asedel je šele 17. InC6to s 746 _:točkam'! {lilO, 165, 180,114:in il)7).

Morda bo ~do !rekel, da de imel l.tridner izredno , -smolo, ,toda , vsi NemCi Je prav gdtoVo niso ' dmeli.. :Plas:iJra,11 ;go se takole: Pappendorf 13. s 7s5itočkami, ' Czincel 38.

649 točkami 'm Hanim:er47, s 590 točka>­ m i. V,s i ,so ' umeli modele precej podobne 'Li.ndnerjev;emu, zato lahko ItraLIn, da je neka,j 'V Itej konoepeiji, kar ne , ustreza takim 'we.me.ns~impogojem, kakI'šnd SO bili- v Italdjii.

--Danec Hansen, ki je zmagal '1, 19513 'v Lescah se je spet pr~inY v ' ospred~e, 'z 819 , točkami. ' je zasedel 4. 'm esto. " i Jugoslovani s e ,t ega tekmov,anj'a hismo :Udeli?ž:i:Li, k ,e r je zveznemu odbOru pr,L Inanjkovala "časa,«, ,čepr a,v jebLla na,š a ek'ipa Že v grobem dOločelll~, Na koncu !p'l'inašam še števUčno analiro Brem,s -ovega, AmoT-Qvega !iI!lLind'erJevl:h mOdelOv Iter podatke ,·za . profHe Eiffel. 4131, Benetiek &:f5S b ' in ' 'kr:illni ter , r ,epni prOtH Lindnerjevih modelov.

mli

po,vršina krila ' (drn') 27,5

Sred. globina krila (mm) 151

površina vodor. repa, :(dm') 6 ,~

580

Amor

Z8,0

i53

5,0

,870

,Lind ner 53

3,0,7,

114

3,3

980

0,92

Lindner 54

29,3 , 29;3'

152

4,5

810

0,82

il5Z

: ~,5

79,5

t!.8~

Ilrems '

uiidn,#t:

55

Koordinat~ profho~: '5 2,5 10 ' 7,5 \, , 'tO "

X

stabUno ročica

(mm) '

,

StabUnostni koeficient 0,95 1,01 '

<

ZG

:io

411

' 50 -,,' '60,-,

. .''''

70 '

'80

9q

100

...

~,

Eiffel 431 3,q 5,78 , 7; 10 ' 8,11 Vz,',",' 3,0 O,5Cj' 0,14 0,0

12,:i : "12,2 8,9 11,4 2,8 0,30i '1,50 , 2,5

" Beni dek , &356 b ' 0,7 3,14 4,55 "'.5,65 0,7, 0,15 ' 0,42 0,78 YZ

6;53 1.12 '

yZ ",'_

vz' j

Ys

ys.'

2,5

1,8

1,2 '

5;7 ' ' ' 3,0 , ' 0,6 0,4

11,5 .-' .10,,0 ,

8,fI

1,09 3,52 1,09 ' 0>0

5,62 0;,55

6,37 0,85'

9\15 ;'8;96 3,25, ~,5t

8,23 3,65

,7.,10 , 3,150

'5,7.5 3,0

, 4,:08 2,22

2,23 1,19

' 0,22 0,0

8,05 2,13

8,65 , \ ~ 68 2,97 3,64

8,2 7,32 ,3,88 - 3,82

6,06 ,3,,4

4,58 2,8J,

2)67 1,52

0,25 0;0

9,3.0 2,90

9,45 '4,30'

6,10 8,85 , 7,75 4,50 ' 4,40, , 3,70

' '3,90 2,20

0,40 0;0

i..indner" proftI vodoravnega repa , 6,20 , 8,10 4,80 5,iS 1,r ' 3,50 0,20 ,1,60 1,3, 0,25 , 0;0 '0,0 Vs Ys

za

0;0

8,55: 2,45

s

, ~indner, profU krIla.,

4,78 ' 0,20

fI;O

9,70 3,70

, Ra,zl'a go st~biln()istrilkOefi' c i<erit glej v članku »KakŠIli .naj bOdon~i guin~njak.i«, objavljenem v ir~ijl >>!Krila,« lit, 2 leta 1957,

' l.evo,: Ta ' sklca je : pomotoma izostata: 'v '- članku »IUkšni- naj bodo' njakic v reviji "Krila« št. 2!

naši ' gume-

Stirimotorni reakcijski bombnik z deItastim krilom Avro »Vulcan«

Francosko reakcijsko taktično letalo »Vautour« pred vzletom Lovska letala navadno lahko letijo le malo časa, zato so zgradili pos:ebna letala - » Ieteče cisterne«, ki lahko v nekaj minutah napojijo kar štiri lovska letala hkrati z novo zalogo goriva

Francosko lovsko letalo »Deltaviex« ima razpetino kril samo 3,4 m in tehta v letu komaj 920 kg. Opremljeno je z motorjem Turbomeca »Marbore« s 400 kg sta tičnega potiska

Francozi preizkušajo nenavadno letaino napravo, ki je v bistvu reakcijski motor »Atar«.

Na zgornji sliki vidimo to napravo pred vzletom, na spodnji pa strokovnjaka, ki kontrolira njeno delovanje v oddaljeni kabini

, Spodaj :

V zahodnem svetu se vse bolj uveljavlja ceneno turistično

štirisedežno letalo Cessna-ISO, katerega na sliki vidimo v izvedbi vodnega letala

Spodaj : Sovjetsko r eakcij sko lovsko le talo MIG -17, predhodnik številnih novej ših verzij , ki jih št ej e jo med najbolj ša sodobna lovska letala

Letalo WF-2 je prototip radarskega obve š čevalnega letala, ki so ga pravkar ·uspešno preizkusili v letu. To je mOdificlrano civilno transportno letalo TF-l , le da ima v kupoli na letalu name šč eno najmodernejšo radarsko . anteno za odkrivanje sovražnih letal.

WF-2 lahko vzleta ln pristaja na letalonosilkah in lahko leti v vsakem vremenu

Z goraj : Francosko rake tno letalo »Trident 11«, ki velja za najhitrej š e, j e v navpi č ­ nem, vzpenjajočem poletu pred nedavnim nenadoma eksplodiralo. Pri nenavadni n e sre či je izgubil življenje eden najboljših francoskih preizkusnih pilotov. Vzroka eks plozije še niso odkrili