Ptica srebrnih kril • • mOJe sanje Zasanjano sem strmela v nebo, ki so ga oblivali še zadnji sončni žarki. Zverande, na kateri sem stala, sem imela čudovit razgled na pokrajino, ki se je razbohotila v teh poletnih dneh. Nenadoma pa je mojo pozornost pritegnil zvok, ki je prihajal nekje izpod neba. Podzavestno sem se ozrla za glasom. Sončni žarki so pOZlatili ploče vino. Spoznala sem letalo. Letelo je visoko nad zemljo, vendar se je ropot motorjev vseeno slišal daleč naokrog. V tem sončnem zahodu je bilo videti kot velika ptica v svoje m zanosnem poletu. "Kam neki leti? Kdo se vozi? Kako se počutijo potniki v letalu? " Sama vprašanja, na katera nisem našla odgovora. Sama nisem še nikoli letela, zato si ne morem predstavljati, kakšen občutek se te loteva, ko si takole v zraku. Moja mama je veliko potovala z letali in mi je dostikrat pripovedovala, kakšne prijetnosti in neprijetnosti te utegnejo doleteti. Letalske zveze so omogočile ljudem hitro in uspešno povezovanje med seboj. Še tako dolga pot se skrči na minimum in se premaga v najkrajšem času. Na žalost pa je letalo mrtvo telo, ki ga je sestavila človeška roka in konec koncev tudi ne ve, kakšno delo opravlja. Žalostno je tudi dejstvo, da se te jeklene ptice ne uporabljajo samo v miroljubne namene. Koliko ljudi je umrlo v vojnah, ko so nad njimi leta le črn(} škatle in stresale smrtonosno orožje. Zrtve niso nikogar spametovale. Umirali so in še umirajo nedolžni ljudje. Spomnila sem se lepih verzov: " Visoko nad oblaki leti srebrna ptica, leti, leti domov. " Potiho sem začela brundati melodijo. Medtem ko sem premlevala svoje misli, je letalo že izginilo z obzorja. Tudi hiša se je
že potopila v mrak. Iz,za oddaljenih gora pa so šinili še zadnji soji sončne svetlobe. Pod kupolo modrega neba je odmevala moja pesem. KARIN KA Vele, 8. b OSNOVNA ŠOLA "RIHARD JAKOPle" LJUBLJANA - ŠIŠKA UREDNIŠTVO REVIJE KRILA Pisanje Tov. Ajdiča v jesenski številki Krila - lanskega leta, v zvezi z izpiti jadralnih in motornih pilotov - ti so se posebno slabo izkazali - pred komisijo SUCVP v Slovenjem Gradcu, bi dodal še tole. Po večletnem prem oru sem ponovno pričel z letenjem in sem moral ponovno opravljati izpite pred komisijo SUCVP. Opazil sem, da so kandidati pisali odgovore na vprašanja delno slovensko, delno srbohrvatsko. Žal moramo ugotoviti, da je uspeh teoretičnega znanja naših letalcev slab in sicer v veliki meri tudi zato, ker nimamo slovenske letalske strokovne literature. Zelo žalostno je to, da po več kot petdesetih letih letalstva na slovenskem, samostojnega projektiranja letal, letalske industrije in letalskega prevozništva, nismo v stanju napisati kaj resnega za uče nje zanamcev, kaj šele urejanje slovenskega letalskega izrazoslovja. Skrajni čas bi bil da ZLOS preko svojih komisij (jadralna, padalska, motorna) pripravi priročnike, ki bi v skladu s predpisi SUCVP približali znanje naraščaju, kakor tudi članom aeroklubov za strokovno šolanje in širjenje letalskega znanja. Pozivam vse, ki se čutijo sposobne in delavoljne,da pomagajo pri tem delu. Ivan Smolčrlik
revija letalcev in ljubiteljev letalstva
ST. 3. LETO VIII. - MAJ - JUNIJ 1978
Enkratno fotografijo "Jastrebi nad Triglavom" (na naslovni strani) je posnel pilot JVL Ivo Sešek
Budni čuvarji našega neba Spomladanski izpiti Natečaji 1978 Sport Jadralstvo Prvič za pokal na tipu Iz aeroklubov Zan imi vosti Zgodba v
1C.~'L4
4
6 8
9 11 14 16 19
23
izdaja Izvršni odbor Zveze letalskih orqanizacij Slovenije . Ureja uredniški odbor : Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj. Dominik Gregl, Belizar Keršič, Leon Mesarič, Franček MordeL Marjan Moškon, Jože Prhavc, Srečo Petric (tehnični urednik), Tone Polenec (glavni in odgovorni urednik) in Ciril Trček - Lektor: Iva Krže - Rokopise in fotografije pošiljajte na naslov: Zveza letalskih organizacij Slovenije (revija Krila), 61001 Ljubljana, Lepi pot 6, poštni predal 496 . Rokopise in fotografije ne vračamo. Letna naročnina 60 din. cena posamezne številke 10 din -o T ekoči račun pri ZLOS Ljubljana štev. 50101 -678-51077 . Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list, ofset tisk KNJIGOTISK Novo mesto .
PRAZNIK JVL
Budničuva~i na~ega
neba
21. maj je praznik jugoslovanskega vojnega letalstva_ Ta dan leta 1942 sta s svojima letaloma pristala na partizanskem letališču pri Prijedoru ter se pridružila borcem NOV kasnejša narodna heroja Rudi Čajavec in Franjo Kluz. Pri tem se moramo spomniti, da je bila tisto pomlad 1942. leta fašistična soldateska na višku svoje moči in so ji naznanj ali bodoče poraze s svojimi zmagami
Pogled na dve "Trojki"
Ena izmed verzij aera-2 B
praktično
le borci NOV Jugoslavije. Lahko si samo predstavljamo, kaj so po· menila partizanska letala za borce odredov, ki so preraščali v brigade in divizije. Rudi Čajavec je izgubil svoje mlado življenje že ob prvem bojnem poletu, le nekaj dni kasneje pa je bilo uničeno tudi letalo Franj~ KIuza. Sledile so ofenzive in težki boji. Stevilo brigad in divizij je naraščalo - nastajalo pa je tudi partizansko letalstvo. Ob italijanski kapituaIciji so partizanske enote znova dobile svoja letala. Vrhovni štab NOV in POJ je septembra 1943. leta formiral oddelek za letalstvo in mesec kasneje prvo letalsko bazo. Iz vseh krajev Jugoslavije so se pričeli zbirati letalci, pa tudi mladi borci, ki so tvorili jedro kasnejših letalskih enot. Predzadnje leto vojne sta bili že formirani prvi dve eskadrilji, na Visu je bilo letališče s transportno eskadriijo, z delom je pričela cela vrsta strokovnih služb in osvoboditev Beograda je odprla nove možnosti za okrepitev letalskih sil. Formirane so bile nove in nove enote, poveljstva, šole - piloti pa so s svojimi letali pomagali preganjati sovražnika na umiku pred zmagujočimi enotami NOV. Ob zmagOVitih armadah NOV, ki so dokončno osvobodile našo domovino, so svoj pomemben delež prispevale tudi že močne letalske enote, oborožene z razmeroma sodobnimi letali angleške in sovjetske proizvodnje. Povojno obdobje je pomenilo krepitev obrambnih sposobnosti naše vojske in posebno vojnega letalstva, saj je obramba neodvisnosti naše domovine bila še kako potrebna. V revni porušeni in požgani deželi so bili za to potrebni izredni napori, ki jih je pa usmerjala dalekovidna misel, da se moramo tudi na tem, tehnično najzahtevnejšem področju zanesti na lastne sile. Iz domačih tovarn so pričeli prihajati izdelki domačih konstruktorjev. Razu-
mljivo je, da so bila najprej šolska letala in marsikdo se še spomni dobre, stare TROJKE. Kmalu so ji sledila prav tako cenjena letala AERO-2 in AERO- 3, pa tudi že bojna letala, med njimi slavni S-49 v raznih izpeljankah. Vendar je bilo obdobje propelerskih letal v zatonu. Zato so pomenili prvi domači prototipi reaktivcev Obad, Sršen, Matica in drugi glasbeniki uspešne serije kasnejših GALEBOV, JASTREBOV in končno KRAGULJEV. Danes razpolagata naše vojno letalstvo in protiletalska obramba z najsodobnejšo obrožitvijo in opremo, pretežno izdelano v domačih tovarnah. In ne samo to: z orožjem in opremo upravljajo mladi, visoko kvalificirani kadri, ki jih usposablja sistem šol in nenehnih vaj v enotah. V institutih in tovarnah pa se trudi druga armada strokovnjakov in delavcev, da vzdržUje korak s svetovnim razvojem tehnologije. Skratka: naša domovina ima budne in dobro opremljene ČUVARJE NAŠEGA NEBA. (Izredno zanimivo in podrobno je podana zgodOVina našega vojnega letalstva v zborniku ČUV ARn NASEGA NEBA, ki je izšel lansko jesen in ga je izdal Vojno izdavački zavod v Beogradu!)
Izpeljanka slavnega S - 49. Na sliki S - 49 A.
Na sliki je
nič
manj znani "Stršijen"
Naslovnica najnovejše knjige
......~
.-,........,"""""~--:'"'!!Ir'~-----'"'IlI!"
ANALIZA
Spomladanski izpiti v Novem mestu V dneh od 19. 5. do 21. 5.1978 so bili v Novem mestu pred izpitno komisijo "inšpektorata za varnost z~ač~e plovbe" izpiti za pridobivanje dovolJe~J z~ motorne in jadralne pilote , ter specIa~ ~OV? ljenj za opravljanje dejavnosti uČItelja jadralnega letalstva. .. . , . Od skupaj 85 pnJavlJenih kandIdatov iz 10 letalskih šol odnosno letalskih centrov, je izpite opravljalo 51 kan~i datov, od katerih je uspešno opravilo izpite 36 kandidatov oziroma 70 %. . Čeprav je v odnosu na pred~odne ~e~ senske izpite ugotovljen nekoliko boljŠI uspeh pa s pripravljenostjo kandidatov še vedno' ne moremo biti zadovoljni. Predvsem so boljše uspehe doseg~ kandida~i iz tistih letalskih šol, v katenh so s pn-
SPOMLADANSKE ZRASLE NA IZPITIH.
r3SI~m
CVETKE
Vprašanje: Delitev oblakov po zunanjem videzu. Odgovor: Ciros je vodno-pegaste oblike in se vrti v nasprotni smeri od urnega kazalca. Vprašanje: Spremembe temperature z višino, temperaturni in adiabatski gradient. Odgovor: Na prinler v Yugoslaviji je 28°C gradient temperature 1 CjlOOO mv prizernnem sloju. Vprašanje: Kaj je mednarodna standardna atmosfera? Odgovor: Mednarodna standardna atmosfera je zamišljen del atmosfere na nivou morja. Vprašanje: Temperatura zraka in način segrevanja zemeljske p0vršine; Odgovor: Zemlja se segreva tudi od meseca (ponoči).
,'----------
pravljenimi kandidati opravili predh?rlne kontrolne izpite , medtem ko so ostah p?kazali precej manj znanja. Po!eg te~a J~ potrebno omeniti, da nekaten kandIdati pristopajo k izpitom brez potreb~ega .na: leta s slabo vodenimi in nepodpIsamrm knižicami letenja, z nek?lkovaniI!l~ prijavami, poleg tega pa nekI še zamuJ~Jo na izpite. Poseben problem predstavlja neudeležba prijavljenih kandidatov ~.a popravne izpite, kar je vsekakor .v. njihovo škodo, saj se s takimi postopki .1Z~ostav ljajo ponovnemu opravljanju IZPItI?V '! vseh predmetih. To pot je p~pravne IZpIte opravljalo samo 65 .% ~andl.datov:. D~ gi ki se za popravne IzpI~e ~ISO pnJavili, nimajo več pravice opravlJati le te. '! zvezi s popravnimi izpiti naj še omemm.' da je nekoliko kan~dato~ k .izpit<;>m ,~nsto pilo brez predlOžitve ,,IZpItne liste. v ~a tero se po uspešno opravljenem IZPItu vnašajo potrebni podatki. . Naj omenim še, v katerih predm~~. so to pot pokazali kandidati pomanjkljivo znanje. To je v prvi vrsti. pr~dmet "I}l~: teorologija", zatem "praVlla 10 predpIsI ter ,,navigacija". E.videntno je, da so to~ krat kandidati posvetili več pozornosti predrn etu "aerodinamika", kate~~ga so 2 nekoliko izjemami uspešno po~ožlh. . Kar se tiče osposobljenostI v letenJU, to pot ni bilo problemov, pač p~ je z~a nje o eksploataciji letal na katerih letiJO, še vedno kamen spotikanja. V bodoče bodo kandidati v tem predmetu in praktičnem letenju morali ' z~dov.oljiti . s 100 %. Glede kandidatov, ki pnstopaJo na izpite za učitelje jadra1nih letalcey pa bi pripomnil, da se ti morajo zavedati, da brez solidnega znanja iz vseh predD?~to~ ne bodo imeli možnosti postatI vzgOjItelji bodočih letalskih kadrov. Znanje ki ga bodo prenašali na mlajše kolege mora bit.i na višini, vsi postopki do njih pa kore~tm in odmetjeni Zato ni ?rlveč če o~emm, da morajo poleg teoretičnega znanja, po-
svetiti veliko več pozornosti metodološko-pedagoškim pripravam predavanj, od katerih je odvisen uspeh pouka. Tem zahtevam pa sta to pot bila kos samo dva kandidata. Naj ponovim. Za naslednje izpite, ki bodo po vsej verjetnosti že v popolni pristojnosti republiške izpitne komisije, naj bodo upravniki letalskih šol še dosled nejši pri izvajanju internih izpitov-preverjanja znanja prijavljenih kandidatov. Vsekakor je potrebno posvetiti več pozornosti pravilnemu vodenju knjižic le-
tenja in potrebnemu naletu, za katerega naj vsak kandidat na izpitu predloži zaključek, da bi s tem olajšal delo komisiji In še nekaj naiomenim. Kandidati ki so uspešno položili izpite, naj ne čakajo s pošiljanjem potrebne dokumentacije "inšpektoratu" za izdajo dovoljenj, kajti rok v katerem morajo to storiti, je več krat prekratek, ker često romajo dokumenti od enega do drugega in lahko se zgodi, da je ves trud ki so ga vložili za izpit izgubljen. Gustav Ajdič
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• TABELARNI PREGLED KANDIDATOV NA IZPITIH pripravljenili
• : •
Motorni piloti dovoljenja obnavljanje dov. popravni izpit Jadralni piloti nova dovoljenja obnavljanje dov. popravni izpit Padalci nova dovoljenja obnavljanje dov. Popravni izpit 2
pristopilo
položilo
9 6 9
5 2 3
3 2 2
27 5 18
16 2 15
10
2
2
13
popravni izpit
ni položilo
4
2 2
:................. .....................................: ~
NA TEČAJI 1978
"Ikarovo pero" in "Salenitska paleta" V decembru 1977 - je Letalska zveza Ob ugotovitvi, da je v naši republiki Jugoslavije, Komanda vojnega letalstva in okoli 1 200 osnovnih šol s približno protiletalske zaščite, ter konferenca 120.000 učenci, potem je od~iv na omeLjudske tehnike Jugoslavije in JAT, v njenih natečajih zelo slab. Ziri pri 10 okviru proslave 30 letnice obstoja in dela ZLOS je vsa prispela dela pregledal in LZJ, preko propagandne komisije pri 10 ocenil. Najboljša slikarska dela (10 risb) ZLOS razpisala mladinska natečaja "Ika- in 3 literarna dela je po propozicijah rovo pero" in "Selenitska paleta". natečajev dostavil Letalski zvezi JugoNatačaja sta se pričela 1. 12. 1977 in slavije in obenem predložil: sta trajala do 1. 3. 1978, ter sta bila ob1) da LZ Jugoslavije nagradi sliko javljena v decemb rski številki revije " K ri· "Delo letalskih modelarjev" avtorja la" in januarski številki "TIM" revije za Andreja Kogovška, učenca 6'. razreda OŠ tehnično in znanstveno dejavnost mla· "Ivana Cankarja" na Vrhniki dine. Pričakovati je bilo, da se bodo to 2) da LZ Jugoslavije nagradi literarni pot odbori za propagandno dejavnost pri spis "Ptica srebrnih kril- moje sanje" UO v aeroklubih odnosno letalskih cen- avtorice Karin KaVČič , učenke 8. razreda trih, po funkcionalni dolžnosti povezali z OŠ "Riharda Jakopiča" Ljubljana-Šiška. odgovornimi prosvetnimi organi in vod3) da LZ)ugoslavije nagradi in izreče stvi v šolah in predšolskih ustanovah. Na priznanje OS "Riharda Jakopiča" za požalost moramo ugotoviti, da je tudi to- kazane najboljše skupne rezultate in dokrat družbena obveznost teh odborov seženo masovnost pri izvajanju obeh razpopolnoma zatajila, zato se upravičeno pisov. postavlja vprašanje, na kakšnih akcijah ti 4) da LZ Jugoslayije nagradi tovarišico odbori sploh delujejo in komu ter kako Cilko Kregar iz OS "Cvetka Golarja" v opr~vičujejo svojo neaktivnost. Škofji Loki za najboljše razultate dopisSole ki so že lansko leto uspešno sode- niškega krožka na tej šoli na razpisu lovale na prvih natečajih in katerih nagra- "Ikarovo pero". jeni avtorji so kot gostje sodelovali na 1. 5) da LZ Jugoslavije nagradi tovarišico letu letalskega naraščaja Jugoslavije ki je Ivanko Petrovič likovnega pedagoga na bil v Somboru, so tudi v teh dveh natešoli "Janeza Mraka" na Vrhniki za najčajih masovno sodelovali. rezultate na razpisu "Selenitska I Tako je z najve č prispevki na n'!.tečaju boljše paleta" . 1r "Selenitska paleta" sodelovala OS "RiStrokovni žiri je izbral še 17 literarnih harda Jakopiča", tako da se je vodstvo šole odločilo da bo napravilo posebno prispevkov in 13 risb katerih avtorji so izložbo risarskih del na letalsko tematiko. nagrajeni na ta način , da bodo gosti II Največ literarnih prispev~ov je predložil zleta letalskega naraščaja Jugoslavije ki ,--'--..1._ _ dopisniš~ krožek na OS "Cvetka Gobo od 30. junija do 3. julija 1978 v Molarja" v Skofji Loki. starju. Po podatkih s katerimi razpolagamo, je Obvestila o tem, kdo je prišel v ta na natečaju "Selenitska paleta" sode- izbor, so že dobile uprave pristojnih šol, lovalo cca 1200,a na natečaju "Ikarovo ki bodo pravočasno obvestile nagrajence pero" okoli 900 učencev in učenk osnov- in organizirale njihov odhod do Ljubljane nih šol. Iz predšolskih ustanov ni bil spre- odkoder bodo v skupini odpotovali do jet noben prispeve k iz gimnazij pa samo 1 , Mostarja. Gustav Ajdič prispevek. K~'L4
8
~ .
H
O. pi >rfl
k:e'L4 9
REPUBLIŠKO PRVENSTVO RC JADRALNIH MODELOV RAZREDA F3B
REPUBLIŠKO PRVENSTVO RC MODELOV
V soboto, 27. maja 1978 je Modelarska sekcija AK Ljubljana organizirala tekmovanje RC jadralnih modelov razreda F3B. Tekmovanje, ki je bilo na starem ljubljanskem letališču Ljubljana- Polje, je bilo v okviru republiškega prvenstva. Tekmovalo je 25 modelarjev iz 4 klubov, kar je malo glede na pričakovanje organizatorja. Tekmovanja se niso udeležili vsi modelarji, ki jim je organizator poslal vabila. Na jveč uspeha so imeli tekmovalci iz Maribora, ki so zasedli l. in 3. mesto, 2. mesto pa je pripadlo modelarju iz AK Kranj. Prireditve se je udeležilo kar 8 tekmovalcev iz AK Ljubljana, toda vsi niso izdržali do konca, ker je nekaj mladih tekmovalcev poškodovalo svoje modele. Tako je konec tekmovanja dočakalo 5 ljubljanskih modelarjev, med katerimi so se trije dobro uvrstili. Kranjčanom tokrat ni šlo najbolje; saj niso dosegli pričakovanega rezultata. Organizacija je bila sprva dobra, pozneje pa so se pojavile razne napake, kot posledica nepoznavanja tekmovalnih praviL To so pokazali zlasti Mariborčani, ki so zahtevali posebne pravice in s tem ovirali potek tekmovanja. Tekmovanje je bilo predčasno konča no, saj so Ma riborčani predlagali, da se 4. turnus ne opravi, čeprav so se sprva domenili z organizatorjem za vse štirL Organizator je sprejel predlog in s tem prikrajšal druge tekmovalce. Četrti turnus bi bilo vsekakor treba voziti. Mnogi slabše plasirani tekmovalci so računali ravno s tem turnusom, da bi tako popravili svojo uvrstitev. Ker do 4. turn usa ni prišlo so prenehali s tekmovanjem, ker jim ni bilo omogočeno boriti se do konca. To predstavlja nešportno potezo vseh tekmovalcev ter vodij ekip, ki so bili proti realizaciji 4. turnusa. Hluchy Otokar
Republiško prvenstvo radijsko vodenih modelov, razreda F3A je bilo letos na modelarski stezi, ki jo imamo ljubljanski modelarji na Barju. Tekmovali smo deževno soboto 13. maja. Tekmovanje je organizirala modelarska sekcija AK Ljubljana. Udeležilo se ga je 7 tekmovalcev iz treh aeroklubov. To je večje število kot prejšnja leta, čeprav je bila še vedno udeležb a skromna. Tekmovanje je bilo težko zaradi izredno slabega vremena. Zaradi velikega entuzijazma tekmovalcev, kljub nuazu in dežju ni bilo prekinjeno. Prva tri mesta so zasedli tekmovalci iz AK Kranj, ki so tudi to pot potrdili svojo in klubsko kvaliteto. To so bili tovariši. 1. Branko Polič ar , 2. Franc Markun, 3. Milan Merše. Relativno skromna udeležba tekmovalcev potrjuje, da je vodenje letalskih motornih akrobatskih modelov zelo zahtevno, saj brez volje, veselja, potrpežljivosti, natančnosti in treninga ne gre. Priznam tud~ da je oprema zelo draga, vendar z delom, veseljem in vsaj manjšo pomočjo drugih tudi to gre. V ljubljanski ekipi se je pojavil nov tekmovalec, ki sicer ni dosegel priča kovane rezultate. Udeležba tega tekmovalca je med nekaterimi modelarji iz AK Ljubljane izzvala razne negativne pripombe, kar je sigurno vplivalo na tega tekmovalca. Taki pojavi v ljubljanskem AK niso zaželeni Modeli zahtevajo veliko dela, idealizma, volje in zagnanosti, ki jo tako ogovarjanje le ruši. Celo take modelarje imamo, ki prej onemogočajo vsako novo dejavnost, kakor pa, da bi jo podpirali. Navadno ti ljudje zelo redko tekmujejo, čeprav ob vsaki priliki vse najbolje vedo. Prepričan sem, da se morajo ti tovariši čim prej vključiti v aktivno delo naše sekcije. V nasprotnem primeru jim moramo preprečiti rušenje dobrih odnosov v klubu, ki temeljijo na tovari-
štvu, iskrenosti, poštenosti, razum evanju in medsebojni pomoči. Razčistiti moramo tudi nekatera stališča v zvezi z organizacijo tekmovanja. To pot je bilo določeno: "tekmovanje bo, če je najmanj 5 tekmovalcev iz najmanj treh klubov. "Kako bi bilo, če bi imeli tekmovalce le iz dveh klubov, ali manj kot 5 tekmovalcev? Taka stališča so neprimerna, nešportna in zmanjšujejo tekmovalno aktivnost, ki nam je še tako potrebna. Rabimo vsakega tekmovalca, ker tekmovanja dvigujejo kvaliteto in jeklenijo mlade ljudi. Otokar lfluchy
TEKMOVANJE MOTORNIH PILOTOV ZA "XIII. FIZIR CUP" Tekmovanje je bilo 20. maja na letališču Čakovec. Tekmovalo je 38 motornih pilotov iz 12 aeroklubov. Iz Slovenije je tekmovalo 11 motornih pilotov iz Ptuja, Ljubljane, Maribora in N. mesta. Rezultati: točk 1. Milan ~alj, Ptuj 374,5 10. Miha Som, Ljubljana 327,2 323,35 11. Zmago Jeršan, Ljubljana 14. Karl Krepfl, Ptuj 320,25 19. Danilo Hojnik, Ptuj 305,4 Padalsko tekmovanje za prehodni pokal mesta Čakovec
1. Anton Videnšek, Ljubljana 6. Branko Leskošek, EMO Celje 8. Zdravko Lesjak, EMO Celje
1177 1011 853 ekipno: 1. Slovenija 3041 2. Vojvodina 3014 3. Hrvaška 2566 Kategorija F-l- B (gumenjaki), 17 tekmovalcev 1. Mirsad Kapetanovič, BiH 1201 8. Janko Hostnik, Ptuj 916 10. Miro Dajčman, Ptuj 877 13. Dušan Peček, Ptuj 778 Ekipno: l. BiH 3168 2. Slovenija 2571 3. Vojvodina 2364 Kategorija F-I-C (penjači), 18 tekmovalcev 1. Oto Velunšek, Ptuj 1244 10 Janez qrošelj, N. mesto 979 16. Maks Zuran, Ptuj 110 Ekipno: 1. Vojvodina 3396 3184 2. Srbija 2333 3. Slovenija Generalni ekipni plasman: l. Vojvodina 8714 2. Slovenija 7945 3. BiH 6779 ~
Tekmovanje je bilo 21. maja na letališču Čakovec. TEkmovalo je 31 padalcev iz 7 klubov Hrvaške in Slovenije. Iz Slovenije je tekmovalo 13 padalcev iz Ptuja, Maribora in M. Sobote. Rezultati: točk
1. Janez Šafarič, M. Sobota 00,06 4. Janez Lihtenvalner, Maribor 00 ,78 9. Jože Olaj, Maribor 01,49 10. Jože Korošec, Maribor 01,96 12. Jože Novak, M. Sobota 02,68 Komentar bomo objavili v prihodnji šteVilkL
.
_ _ "" . _ _
_ _ __ """;_""'.' .•_"".O-._ _ _ _ _ _
REPUBLIŠKO PIONIRSKO LARSKO PRVENSTVO
MODE-
Na letališču v Celju je bilo 27. maja v organizaciji Modelarskega kluba LT EMO Celje republiško prvenstvo modelarjev pionirjev v kategorijah prostoletečih modelov A - 1 in F-I - A. V kategoriji A- 1 je tekmovalo 59 modelarjev iz 9 klubov, v zahtevnejši kategoriji F- I- A pa 17m odelarjev. Rezultati A-1 točk
IX. POKAL BRATSTVA IN ENOTNOSTI V Beogradu, na letališču Lisičji Jarak , je bilo 20. maja zvezno tekmovanje letalskih modelarjev kategorij prostoletečih modelov. Na tekmovanju je sodelovalo 6 republiških modelarskih reprezentanc, odsotni sta bili reprezentanci Črne gore in Kosova. Kategorija F-1-A Gadralni modeli), 18 tekmovalcev
1. Marjan Sitar, LT Mirna 2. Toma~ Hostnik, Ptuj 3. Mitja Zuran, Ptuj 4. Gorazd Rakovec, LMŠ Kranj 5. Borut Ledinek, Slov. Gradec 1. 2. 3. 4. 5.
Rezultati FMatjaž Glavič, Slov. Gradec Robi Zavernik, LT EMO Celje Milan Strupnik, LT EMO Celje Janez· Dobrovoljc, MK Vrhnika Andrej Šali, LM Š Kranj
223 222 219 212 198 1-A 909 810 673 661 569
JADRALSTVO
XXIII. prvenstvo Jugoslavije in XVI. prvenstvo Slovenije v jadralnem I~tenju 27. maj Disciplina: hitrostni prelet v trikotu M. Sobota-Maribor-Varaždin-Mo Sobota (136,2 km) Poletelo je 40 tekmovalcev, nalogo je
opravilo 9 tekmovalcev, 28 je pristalo na poti, 3 pa se niso podali na: tekmovalni let. Zmagovalec diScipline je bil Maks Berčič iz Ljubljane, hitrost leta 59,071 km/h. (Pri izvenletli~čnempristanku poškodovano letalo Jantar iz N. mesta). pristanku poškodovano letalo Jantar iz N. mesta).
28. maj Disciplina: hitrostni prelet na cilj s povratkom M. Sobota-Celje-Mo Sobota (172 km) J»oletelo je 39 tekmovalcev, na cilj ni prišel ni~če, večina je pristala na poti ~. SobotI. Na tekmovalni let se nista podala 2 tekmovalca. Zmagovalec je bil Tratnik Igor iz Ljubljane.
29. maj Disciplina: hitrostni prelet v trikotu M. Sobota-Krapina- Koprivnica-M. Sobota ( ..... km) Pogled na start kjer je veliko letal je vedno razve_ljiv
Poletelo je 39 tekmovalcev, naloge pa ni opravil nihče, večina tekmovalcev je morala pristati med Krapino proti Koprivnici oz. 'proti M. Soboti. Zmagovalec je bil Stariha Janez iz Ljubljane. (pri iz~ venletališčnem pristanku poškodovano letalo Jantar iz Ptuja)
30. maj Tekmovanje je bilo prekinjeno še preden so poleteli vsi tekmovalci zaradi nevihte.
31. maj
Bodoči
Elanov OG 100 med pripravo na prvenstvu
Disciplina: hitrostni prelet na cilj s povratkom M. Sobota-Koprivnica-M. S~ bota (144 km) , Poletelo je 38 tekmovalcev, nalogo -je opravilo 21 tekmovalcev, ostali so pristali na poti proti M. Soboti. Zmagovalec di-
scipline je bil Franc Štrukelj iz Lesc s hitrostjo 61,2 km/h.
1. junij Disciplina: hitrostni prelet v trikotu M. So bota- Varaždin-Koprivnica-M. Sobota (150 km) Poletelo je 38 tekmovacev, nalogo je opravilo 30 tekmovalcev, ostali so pristali pred M. Soboto. Zmagovalec je bil zopet Strukelj Franc s poprečno hitrostjo 82,079 km/h. (Pri izvenletališčnem pri· stanku poškodovano letalo Trener iz Ljubljane)
2. junij
~ajbolj
budna in
najaktivnej~
Disciplina: hitrostni prelet v trikotu M. Sobota-Celje-Virje-M. Sobota (313,4 km) Poletelo je 37 tekmovalce.v, nalogo je opravilo 8 tekmovalcev, večina ostalih je pristala na poti proti M. Soboti. Zmagovalec ponovno Franc Štrukelj s poprečno hitrostjO 67,734 km/h.
je seveda bila komisija
3. junij Disciplina: hitrostni prelet na cilj s povratkom M. Sobota-Celje-M. Sobota (172 km) Poletelo je 37 tekmovalcev, nalogo je opravilo 34 tekmovalcev, 3 so pristali pred M. Soboto. Zmagovalec te discipline je bil Stariha Janez s hitrostjo 93,591 km/h. (Vsi rezultati so izračunani s handicap faktorjem, ki so bili objavljeni v 2. letošnji številki revije Krila. s.tvarna hitrost zmagovalca zadnje discipline s tre· nerjem je bila 65,765 km/h). i/eliko truda in vsega ostalega je pripisati pilotom
Prvi trije na proglasitvi ....
vlečnih
letal
... in pri podelitvi
.................................................... . XXIII. PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V JADRALNEM LETENJU IN XVI. PRVENSTVO SLOVENIJE MURSKA SOBOTA, 26. 5. do 4. 6. 1978
Ge neralni plasma l. Franc Štrukelj 2. Starina Janez 3. Pešec Miloš 4. Berčič Maks 5. Petrovič Stanislav 6. Frenc tiva Z Pintar Janez ~;. Thaler Miha 9. Keršič Jo že 10 L:.:ij .. Hogliun 11. Šimenc Ivo 12. Rojnik Črtomir 13. Gatolin Miodr.Jg 14. Lukman Tone 15. Stepanov Djordje 16. Benčič Borut 1 7. Poglajen Janez 18. Zadravec Mirko 19. Luin Albin 20. Filko Ivan 21. Gorenc Tone 22. Kolarič Igor 23. Medič Marjan 24. Muršec Edi 25. Krišto Stipe 26. Vukovie Mita 27. Blagojevie Brane 28. Ocepek Jože 29. Rain Zvonko 30. Adam Miha 31. Bencik Silvo 32. Leskovšek Marko 33. Spasie Vlado 34. Tepeš Nenad 35. Komplet Miha 36. Otoničar Vlado 37. Kuhar Brečo 38. Tratnik Igor 39. Trop Milan 40. Kotnik Srečo
Lesce Ljubljana Celje Ljubljana Ptuj Zrenjanin Lesce Lesce N. mesto Celje Lesce Celje Beograd Maribor S. Mitrovica Maribor Celje Maribor Ljubljana N.Sad N. mesto Ptuj
Ljubljana Maribor B. Luka Subotica Sarajevo Velenje Za greb M Sobota S. Gradec Velenje Sarajevo Zagreb Maribor Ljubljana Maribor Ljubljana Ptuj N. Mesto
Cirrus st. Trener Cirrus 17 CLibeDe Jantar st. Ci"us st. DG100 Jantar st. Cirrus 17 e Libelle Cirrus 17 Cirrus st. Mosquito Ci"us 75 Ci"us 75 Jantar st. e LibeOe Jantar st. Pilatus Cirrus 17 Cirrus 75 Delfin Pilatus Ci"us 17 Ci"us 17 Cirrus 17 Cirrus 75 Pilatus Cirrus 17 Pilatus Astir Cirrus 17 Cirrus 75 Jantar st. Pilatus Trener Trener Trener Jantar Jantar
6281,0 5920,3 5514,6 5471,3 5348,9 5342,5 5323,3 5108,8 5095,5 5059,5 4990,8 4981,2 4872,9 4477,3 4453,8 4431,5 4373,7 4339,7 4227,3 4172,2 4086,5 4076,5 3969,8 3919,0 3790,6 3750,6 3697,7 3538,0 3408,8 3180,0 3130,0 3015,7 3010,0 2899,6 2400,8 2166,7 2090,5 1473,7 1220,2 O
(Uvrstitev na XVI. republiškem prvenstvu se spremeni le v toliko, da se iz liste izločijo tekmovalci ostalih republik, ih uredi vrstni red, tOl:ke pa ostanejo iste) .
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
prvič
Za prvi letošnji majski vikend je bilo na novomeškem letališču napovedano za· nimivo tekmovanje: pomerili so se jadral. ci iz Hrvatske in Slovenije, tokrat za spre· membo na enakih letalih. Za tako tekmo· vanje najbolj primeren in hkrati trenutno v Jugoslaviji najbolj številen je tip B-4 Švicarskega Pilatusa. Od 26 takih letal, ki so bila ta čas registrirana pri nas, se jih je erijavilo 14, tekmovalo pa potem 11. Ce prav je tekmovanje od prihoda do od· hoda tekmovalcev trajalo komaj dobrih 48 ur in je bilo vreme več kot nenaklo· njeno, je vodstvo tekmovanja spravilo pod streho kar 4 discipline, med njimi
celo en prelet. Torej je tudi v taki obliki mogoče izvesti prireditev, na kateri se razvname tekmovalni duh in nabirajo izkušnje . Prav tega pa nam pri pilotih, ki se še niso prebili do republiških in državnih prvenstev, najbolj manjka. Goste in tekmovalce iz Zagreba, Reke, Maribora, Slovenjgradca, Lesc, Ljubljane, Trebnjega, Bele krajine in Novega mesta je ob otvoritvi pozdravil predsednik Dolenjskega letalskega centra Avgust Avbar (slika na prejšnji strani spodaj) . Tekmovanje je steklo pod pritiskom grozeČih nevihtnih oblakov z zahoda in vse je kazalo, da bo zmagovalec najboljši v toč nosti pristajanja Dolničar iz Ljubljane , čeprav so mu bili tesno za petami Kotnik (N. m.), Bunderla (Mb.), Kovačič (Zg) in Pernuš z Reke.
Nedeljsko dopoldne pa je le prineslo tudi nekaj sonca, ki je hitro razgibalo zračne tokove okrog letališča . Vendar je bilo vsem jasno, da se bo zapiralo in kaj več kot hitrostnega preleta Novo mestoKostanjevica-Novo mesto (55 km) ni kazalo dvegati, saj je že spet grozila nevihta. Čeprav je Novak (Trebnje-Mirna) v tej disciplini zbral največ točk, so Čeri nu iz ALe boljši pristanki le prinesli prvo mesto in prehodni pokal 10 ZLOS . Lahko rečemo, da je poskus s kratkim in manj zahtevnim tekmovanjem na tipu v celoti uspel - tako organizacijsko kot družabno, še zlasti , ker so se z veseljem odzvali tudi letalci iz sosednje Hrvaške . V 63 štartih je bilo naletenih 33 ur, samo 4 pristanki so bili izven letališ ča, motorna letala so naletela 9 ur. K uspehu tekmovanja so veliko pripomogli tudi piloti vlečnih letal iz Zagreba in Slovenjgradca, saj je bilo v tem času najtežje prav za vl e čna letala. Pokrovitelj prireditve je bila tovarna zdravil KRKA iz Novega mesta. - Če smemo prihodnje leto pričakovati še bolj šo udeležbo iz slovenskih in hrvaških klubov, morda pa tudi iz Bosne in celo Makedonije , lahko postane ,,Pokal B-4" priljubljeno družabno in športno srečanje jadralnih pilotov. Rezultati pristajanja na točko: l. Dolničar 2. Kotnik 3. Bunderla 4. Kovačič 5 . Pernuš 6. Čas 7. Č erin 8 . Vukič evič 9. Ilič 10 . Novak Il. Stariha Končna
80 90 80 80 70
90
90 50 60 90
96 70 78 70 96
O O
9026 86 48
O
84 96 96 98 74 86 84 56 32 26 40
260 256 254 248 240 176 174 172 168 134 130
uvrstitev:
l . Čerin (Lesce) 2. Novak (Trebnje - Mirna) 3. Stariha (Bela krajina) 4. Pernuš (Rijeka) 5. Dolničar (Ljubljana) 6. Kotnik (Novo mesto) 7. Bunderla (Maribor) 8. Kovačič (Zagreb) 9. Čas (Slovenjgradec) 10. Vukič e vič (Rijeka) Il. Ilič (Zagreb)
341 322 297 264 260 256 254 248 176 172 168
Fotografije (od zgoraj navzdol): Proti poRoga - Gurači in organizatorji so s štarta budno spremljali vsa prizadevanja tekmovalcev - Tudi tehnična skupina je svojo nalogo dobro opravila, da se je tekmovanje lahko nemoteno odvijalo (Foto: J. Pavlin in M. Moškon) bočjem
IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI IZ KLUBOV IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI IZ KLUBOV o
o
Novo ljubljansko športno letališče . Negotovosti ni več in kaže da so najhujše težave mimo. yubljanski generalni urbanistični načrt je potem, kq je bilo območje starega športnega letališča v Polju določeno za industrijsko cono, že pred leti predvidel na Brezovici, na Batju, dve lokaciji za novo letališče . Izračun pa je pokazal, da so stroški za letališče na takšnem zemliišču, kot je batjansko, izredno visoki. Ze je kazalo, da Batje ne bo prišlo poštev in zopet se je zavrtel vrtiljak iskania novega prostora okrog Ljubljane - St. Jakob, Kamnik, Sorško Polje, pod Krimom itd. Nikjer pa ni ustreznih pogojev, ali je ' ovira brniški zračni prostor, ali pa so zemljišča predvidena za druge namene. Po tem lanskoletnem krožnem iskanju se je krog končno ponovno zaključil na Barju. Lokacija Bl, ki je bliže Ljubljani, je odpadla zaradi zazidav in dokončno je bilo odločeno, da ostane lokacija B2 na Brezovici, blizu L0ga, deloma že na območju Vrhniške
njo takoj začeti. Načelno je dogovorjeno, kako bodo kriti stroški in kdo bo sode· loval pri uresničitvi načrta. Zdaj je Ljubljanski urbanistični zavod zaposlen z lokacijsko dokumentacijo in v izdelavi so načrti in program letališča Prihodnje leto, če ne bodo nastale kakšne nepredvidene ovire, bodo na Brezovici že zabrneli gradbeni stroji
Ljubljanska mestna skupščina je sporazumno z Vrhniko odločila, da je ta lokacija najprimernejša, da je dokončna in da je treba z vsemi pripravami za grad-
~ ~ \...--'"
v
občine.
/'"
~
SEKCIJA ZA EKSPERIMENT ALNO LETALSTVO PRI UUBUANSKEM AERO KLUBU Na redni konferenci ljubljanskega aerokluba, ko je bil sprejet nov statut, je bila poleg balonarjev in zmajatjev predvidena tudi sekcija za eksperimantalno letalstvo. Pred dvemi meseci pa je bila ta sekcija tudi ustanovljena. Ustanovitvenega sestanka se je udeležilo kar lepo število zagnancev, ki so soglasno izvolili za predsednika sekcije dipl ing. Staneta Grčarja , za tajnika l>a Borisa Sekirnika. Sekcija si je začrtala svojo dejlIvnost za bližnjO bodočnost. Predvsem se bodo člani te sek·
cije vključili v realizacijo načrtov društva "Bloke " razpravljali pa so tudi o svojih načrtih. Stane Grčar se je prijavil kot nosilec projekta za pripravo in montažo pomožnega motorja na jadralno letalo "Blanik" - motor bi bilo mogoče v primeru potrebe tudi sneti, predvsem takrat, ko je letalo potrebno za šolanje začetnikov jadra1cev, Sekirnik pa se je prijavil kot nosilec projekta za gradnjo super lahkega letala.
AKCIJA LJUBLJANSKIH MODELARJEV Ljubljanski modelarji, člani modelarske sekcije AK Ljubljana so organizirali letos dve razstavi svojih modelov. Prva razstava je b ila meseca marca v Ribnici na Dolenjskem v počastitev občinskega praznika Ribnice. Druga razstava je bila v izložbenem prostoru Trg, podjetja NAMA v Ljubljani v počastitev Dneva mladosti Namen teh razstav je v zvezi s sklepom 22. Skupščine Aerokluba Ljubljana, da
razvija letalski in modelarski šport, širi tehnično kulturo in splošno zanimanje za letalstvo in dejavnost Aerokluba Ljubljana med občani Istočasno omenjene razstave predstavljajo del neposrednih priprav in vigoje vseh članov AK Ljubljana za uspešno delovanje v pogojih splošne ljudske obrambe. Otokar Hluchy
ŠPORTNO LETALIŠČE LJUBLJANA - BREZOVICA KONCEPT UREDITVE 1·1000
REZERV4.T ZA KASI'>JEJŠI SPREM LJAJOČI PROGRAM
PRIDOBUEr.D ZEMLJiŠČE
UlRJE>fJ ZEMUI§čE
_ _ _ _ _ _ _---l_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _~ ____._. _ _ _ _ _,_ .••_... _ _ _ _ _ _---------.-..--.....- ..............- - - - - - . -- -.----..- - - - - - - - - ---1 - - - - - - - -- -
"
12"
IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI IZ KLUBOV o
Nedavna vaja enot civilne zaščite na novomeškem Glavnem trgu je znova prepričljivo dokazala, kolikšnega pomena je pripravljenost prebivalstva, da se z vsemi razpoložljivimi sredstvi upre morebitnim sovražnim napadom ali naravnim nezgodam. Tako smo v Novem mestu sodelovali na vaji s civilno zaščito (posnetka zgoraj). Novomeščani imamo že zgrajene trdne vezi in vztrajno sodelujemo z SLO
................................................................................................................... HITRO KVALITETNO IN POCENI BOSTE SEZIDALI SVOJO HIŠO Z IZOLA TlVNIM GLINOPOR
.
IN BETONSKIMI ZIDAKI ! GLINOPOR ZIDAKE lahko kupite v Ljubljani pri STANDARD INVESTU, Vodovodna 101 PRODAJAMO TUDI BETON VSEH MARK' PO KONKURENČNIH CENAH!
PRODAJA
STANDARD INVEST LJUBLJANA, Celovška c. 89 TOZD TOVARNA GRADBENIH ELEMENTOV Telefon: 553 - 398
13StfIE:J .............................................................._...................................................
Atlantic Aviation, ameriški zastopnik italijanskega proizvajalca helikopterjev Agusta, ponuja kupcem helikopterje A 109 Hirundo z zasilnimi napihljivimi plovci za primer potrebe pristanka na vodi. En tak helikopter imamo tudi pri nas, brez plovcev.
V kratkem se bodo na linijah sovjetskega Aeroflota pojavila nova potniška letala JAK-42. Na sliki je prvi serijski primerek pri preizkusnem poletu v Saratovu.
V Bordeaux-Merignacu v Franciji je konec lanskega ' leta prvič poletel prototip Dassault Mystere Falcon 2OG01. To je v bistvu 362. Fa\con 20 z motorji Garrett ATF -36 namenjen ameriški obalni straži (Coast Guard) pod imeno m Guardian. Vsega skupaj je narOČe nih 41 Guardianov za nadzorovanje obalnih voda ZDA. Vickers - Slingsby je pričel s serijsko proizvodnjo novega 15 metrskega tekmovalnega jadralnega letala Vega. Proizvajalci priznavajo, da so se zgledovali pri načrtovanju po Pik-u, Mosquitu in Jantarju, vendar pa ima Vega nekaj ,čisto s vojskih potez. Ena od teh je uvlačlji vo repno kolo. Največja novost na Vegi pa je ta"da ima za upravljanje z zakrilci in zračnimi zavorami samo eno ročico. Ravno razvoj tega sistema je precej zavlekel pričetek proizvodnje tega jadralnega letala. T10risna oblik a krila je skoraj identična Pik-ovi in Mosquitovi, profil krila pa je Wortmann FX 67-K- 150. Konci kril so zavihani navzdol in zaščiteni s kovinskimi ojačitvami. Podatki: razpe tina 15 m; površina krila 10,05 m2; vitkost 22,4; dolžina 6,72 m; teža V kraljevem mornariškem Jadralnem klubu v praznega 234 kg; max. teža 440 kg; teža vodneLee-on-Solent v Veliki Britaniji uspešno ga balasta 109 kg; obtežba krila 30,5 - 43,8 uporabljajo sončno eneIgijo za polnjenje kg/m2. akumulatorja na jadralnem letalu Gasfleugel Sposobnosti: pri teži 440 kg; najboljša finesa Masquito. Plošča s 36 sončnimi celicami, na- 1 : 42 pri 111 km/h; 1 : 32 pri 167 km/h, meščena v kabini pred pilotom, polni pri moč min. propadanje 0,67 mis pri 81,5 km/h. Teža nem soncu 14 V akumulator z 0,46 A. Sončne 306 kg, 1 : 40,5 pri 92 km/h; 1 : 25 pri 167 celice ne omejujejo pilotovega vidnega polja. km/h, min. propadanje 0,57 mis pri 67 km/h.
Boeing je pred lagal ameriškim zračnim silam (USAF) modifikacij o tovornega jumb()-jeta. Ta bi lahko v prostoru za tovor nesel na devetih rotirajočih lansirnih rampah 72 ma· nevrirnih raket. Manevrirne rakete bi zapuščale letalo skozi stranska vrata v zadnjem delu trupa. Akcijski radij polno obremenjenega letala bi znašal 2800 km, ki bi se ga lahko povečalo z dopolnjevanjem goriva v letu. Boeing jc po naročilu agencije NASA modificiral letalo DHC C - 8A Buffalo. Zgradili so nova krila, gondole za motorje, rep in mu vgradili nove instrumente. To "tiho preizkusno letalo za kratke polete" (prevod kratke QSRA, kakor so ga imenovali pri NASA), ima štiri motorje s po 3400 kp potiska, postavljene nad krilo. Na ta način nameravajo doseči visoke vzgonske količnik(: (do 5,5) pri majlmem hrupu. Letalo naj bi se dVignilo že po 450 m, pristajalo pa naj bi pod kot om 7,5°. Ravno tako za NASA je znana tovarna helikopteIjev Sikorsky zgradila letalo- helikopter S-72 RSRA (R otor Systems Research Aireraft). Na tem helikoptqju, ki ima tudi klasič na krila z razpetino 13,6 m bodo preizkušali različne rotorje. S tem se bodo zmanjšali stroški takih raziskav, saj ne bo več potrebno v ta na men modificirati ali celo graditi novih helikopterjev_ V skrajnem primeru bodo lahko rotor celo odvrgli in se vrnili v bazo kot klasič no letalo. Potisno silo mu dajeta dva reahijska motorja nad krili.
Zahodnonemška Luftwaffe preizk uša novo trenažno letalo RFB AWI-2 Fantrainer. Prvi prototip ima dva Audi-NS U wankel motorja z močjo 150 KS , ki pOI~njata sedemkraki kanaliziran pro peler. Drugi prototip bo oprell1ljen s
motorjem Allison turbopropelerskim 250-C20B. Fantrainer naj bi nadomestil letala ti(Xl Piaggio P- 149, konkurirata pa mu št.: Bccch T- 34C in Pilatus PC- 7.
Cessna je v letu 1977 izročila naročnikom 8839 letal, od tega samo v decembru 915. Delež Cessne v celotni ameriški proizvodnji lahkih letal znaša 52,3 %. Za letos načrtujejo ameriški proizvajalci, da bodo prodali 18000 letal, kar je skoraj 1100 več kot lanL Celotna vrednost je ocenjena na 1,7 miliarde US dolarjev. Cessna pričakuje, da se bo njen delež še povečal Na začetku leta je imela v programu 36 različnih modelov. Na sliki pa je maketa novega poslovnega letala Cessna Citation III, ki naj bi poletelo še letos.
Japonski narodni letalski laboratorij pripravlja gradnjo preizkusnega potniškega STOL leJala za 150 potnikov. Prototip bo imel trup
transportnega letala Kawasaki C-l in štiri motorje FJR-710. Koncept letala je podoben kot pri QSRA od NASA ali pa Boeingovem YC-14.
V ZDA pripravljajo neobičajno modifikacij o Blanika. Kot je razvidno iz skice bo letalo imelo dva trupa in mo tor spotisnim propelarjcm v sredini. Motor bo Lycoming z močjo 79 KW (108 KS). Ta štirisedežnik bo imel dolet 1000 km in potovalno hitrost 200km/h. Firma Vought je predlagala ameriški mornarici dvomotorno verzijo letala A- 7E Corsair z oznako V-529D. V-529D ima precej odebeljen zadnji del trupa, kam or naj bi vzporcdno vgradili dva motorja GE F404-400. Poleg tcga so mu trup podaljšali za pol metra zaradi večjih rezervoarjev za gor ivo. Modifikacija vsakega enomotornega A- 7 E bi stala približno 2,5 miliona US dolarjev.
22. decembra 1977 je prvič poletelo novo sovjetsko STOL transportno letalo Antonov AN -72. Potovalno hitrost occnjujejo na 600-700 km/h. Dva motorja tipa Lotarev D-36 sta postavljena pred in nekoliko nad krili, podobno kot pri Boeingu YC - 14. Največ lahko prepelje 5 ton tovora. American Jet Industries HusUer 400, novo poslovno letalo, je januarja letos opra vilo svoj krstni polet. Za začetek bodo izdelovali enomotorno verzijo opremljeno s turb opropelerskim motorjem Pratt & Whitney of Canada PT6A- 41 z močjo 850 KS. Kabina je pod pritiskom in lahko sprejme do 7 potnikov. Hustler ima superkritična krila z zakrilei tipa fow ler po celi razpetini. Namesto krilc uporablja;za preč no upravljanje spoilerje. Največja vzletna teža letala je 3175 kg. Pri ekonomični potovalni hitrosti 550 km/h ima dolet z 30 min rezerve 4780 km.
D I.I
~
Dvomotorna verzija bo imela v repu montiran rcakcijski motor William s WRI9 - 3- l s 325 kp potiska. Na ta način bOdo izbolj šali lastno sti letala pri vzletu in vzpenjanju. Potovalna hitrost se bo povečala na 700 krn / Il. V prime ru napake na pred njem motorju bo lahko letelo samo z repnim motorjem. Do sedaj je naročenih že 70 letal.
•
PAUL BRICKKILL
Sklati zvezde z neba To je knjiga o Dauglasu Baderju, legendarnem angleškem letaleu invalidu brez nog, knjiga bo izšla pri Mladinski knjigi letošnjo jesen. ' Tistega popoldneva je s skupino letel nazaj proti Dunkerquu in žejalo ga je po sveži krvi; na obrobju ladjic pred valolomi je zagledal sen· co, ki se je spuščala nad neki rušilec. Nov šok - črni križi na krilih, ko je čez ladijske dimnike švignil heinkel III Tik za rušilCf'm je vzkipel bel stržen vode in njegova ~a je ritnila, da so se pokazali peneči se vijaki. Bader se je izvil iz formacije ter jo ubral za heinklom, ki je zavijal nazaj proti obali. Iz bombnikove steklene kupole se je zabliskalo, Bader je pritisnil še na svoj sprožilec in pobliskavanja je bilo konec. Dobro! Ul'il je mitraljezca! Heinkel je napravil oster notranji zavoj in se spustil. Ko se je Bader vzpel, da bi se v loku znova približal, sta se nad bombnik, ki je bil že miljo daleč , spuščala še dva spitfua. Neverjetno, kako hitro je vse teklo! Nobene možnosti, da bi jih pravočasno dohitel. Ozrl se je po svoji skupini, a tudi nje že ni bilo nikjer več. Pač pa je videl še rušilca iz zavil je bliže, da bi si ogledal, !Ili je z njim vse v redu. Kazalo je, da ni nikomur nič hudega; pobliskavali so mu, potem pa je zagledal drobcene črne pege, ki so švigale mimo njega in tako je spoznal, kaj pomeni pobliskavanje. Ogenj protiletalske. Mornarica ni v tistih dneh prav nič tvegala. Bader je švignil proč v nasprotno smer. Nič kaj ljubeznivo od mornarice, je pomislil. Skupina je ostala v Hornchurchu. Jutro za jutrom je morala ob 3.15 pokonci pa na zgodnjo patruljo, in še na druge patrulje, toda vedno so sovražnika staknile druge skupine, kar je človeka spravljalo v bes. Bader je videl le postojanke v zaledju na peščinah, v ognju spopada in umikajoče se, in to ni bil prijeten pogled. Kadar skupina ni letela, ~o piloti ves dan posedali pri letalih, skoraj do enajste zvečer, ko je ugasnila zadnja svetloba. Pogrešali so Geoffreya Stephensona. Pripovedovali so, da je preskusil napad št. 2 iz učbenika Lovskega poveljstva in edini top v repu stuke mu je utišal motor ter ga prisilil, da je s curljajočim glikolom pristal na sovraŽIlem ozemlju. Četrtega junija je ministrski predsednik izdal ukaz za zadnjo patruljo in Bader je poletel z njo. Peščina pri Dunkerquu je bila prazna, raz-
padajoče
mesto pa je negibno ležalo pod dimom. Iz pristanišča se je prebij ala ena sama jahta z majcenim belim jadrom; bila je gotovo zadnja ladja, ki je zapuščala Dunkerque in krožili so nad njo ter jo varovali, dokler jih niso prazni rezervoaIji prisilili, da so se vrnili domov.* * Še dolgo je ugibal, kakšna usoda je dolete1:J to ladij co. (Op. avt.) Dunkerque je bil mimo in Bader, ki se ga je nenadoma polotila izčrpanost, je prespal skoraj štiriindvajset ur, a ko se je zbudil, se je znašel sredi novega nuačnega razpoloženja, ki je ležalo nad Anglijo. Pilotom je bilo mogoče z obrazov brati, kaj si mislijo - če so si želeli bojevanja, jim to zdaj ni moglo uiti. Prihajalo je streznjenje, vendar brez pretiranega preplaha. Dežela preprosto ni hotela priznati, da je poražena. Bader je šel korak dalje in ni hotel ver~jeti, da bo zaradi tega bržkone padel. Možnost, oziroma bolje teorija, mu je že bila v mislih, vendar se ni menil zanjo, pa ni kot suho grahovo zrno nikoli pognala kali. Ker je bil okusil kri, je razmišljal le o letenju, bojevanju in taktiki, o rečeh, ki si jih je že tako dolgo želel, da ni veljalo nič drugega več, in nikoli ga ni več obšla misel, da bi kdorkoli mogel zdaj s pomilovanjem gledati nanj ali pa ga imeti za manjvrednega od ljudi, ki so bili urnih nog. Živel je za bližajoči se boj, boj Britanije in svoj lastni boj. Iz sodišča v Stevenageu je prišlo pismo z razsodbo, da je kriv in da mora plačati dva funta in deset šilingov globe. Besen je odposlal ček in odrezavo pisanje, v katerem je obžaloval, ker ni mogel priti na razpravo, kajti moral se je podati v Dunkerque. Dopust ob koncu tedna je izkoristil za se je medtem vrnila v goMoral ji je povedati, da Geoffreya Stephensona pogrešajo, in nato nista več govorila o vojni. Boj se kar izmikal in dnevi so nerazburlji~o ~nevali v.urjenju - v formacijskih poletih, igranIh napadih, nočnem letenju. Skupina se je znova pres~lila na sever v Kirton-in-Lindsay, Theima pa Je ostala Pod ž1ebaki. Vsaj za nekaj v~žnjo k Theimi, ki stišče Pod ž1ebaki.
.it:
časa, je menila, se Douglasu najbrž ne bo nič hudega pripetilo. Proti polnoči 13. junija je bil Bader 12.000 čevljev nad reko Humber, kjer je oprezoval za nekim neznanim letalom, ki so ga bili izsledili, ko je priletelo iz Nemčije. Ko pa je kukal iz male kabine, ni videl ničesar, na nebu je bilo le nekaj bledih zvezd in zavedal se je, da je kaj malo možnosti, da bi opazil še kaj drugega. Spitfue je bil zaradi majčkenega steklenega pokrova in dolgega nosu bolj slab za nočno letenje, pa je bilo iskanje nočnega napadalca ' podobno igri slepih miši. Toda tedaj ni bilo nobenih drugih možnosti za obrambo. "Rdeči ena, rdeči ena," je spregovoril nadzornikov glas, ,bliža se vremenska fronta. Nemudoma se vrni v oporišče." Strmo je zavil proti zatemnjenemu kopnemu, toda deževna fronta se je približala še hitreje. Med naletom je bil le nekaj sto čevljev visoko in tik nad letališčem, in šele tedaj je megleno spazil osvetljeno stezo, ki jo je zagrinjala tančica dežja, pa se je v ostrem zavoju obrnil, da je skozi steklo, ki ga je zamazal sloj vode, ne bi izgubil iz oči. V drsnem letu je preletel prvi signal... previsoko. Mimo je švignil drugi. . . in še tretji, in šele nato se je dotaknil nagnjene steze. Rep se ni spustil in zavedel se je, da je slabo precenil višino. POtegnil je palico prav do trebuha, a rep je bil še vedno v zraku in svetlobni signali so švigali mimo. V istem trenutku se je zavedel, da se ne bo mogel ustaviti na stezi in da je tudi prepozno, da bi spet dodal plin in še enkrat vzletel; ?otem je rep sedel in zavore so prijemale, da si bolj ni upal pritiska ti nanje. Pred njim ni bilo več signalov ... l,e črnina. Pa mučno čakanje, in nato škripajoč tresk, ko je letalo poskočilo in zdrsnilo po trebuhu čez nizek zid, za katerim so bila parkirana letala,
kolesa je odtrgalo in potem se je letalo sunkovito ustavilo. Po kovini so nenadoma zaškropotale opeke in glava mu je bila za hip povsem prazna. Nič strahu, nobenega šoka. Le obsedel je, kot že dvakrat poprej. Potem je izustil kratko besedo, kakršne papir ne prenese. Čez travo ob koncu steze je pricvilil avto. Snel si je čelado in zaslišal škrabljanje dežja po krilih. Iz teme se je pojavil Tubby Mermagen. "Douglas," je zaskrijeno zaklical, "si še živ? "
"Živ že," je zarenčal Bader, "a hudičevo besen!" "Prav ti je," je z olajšanjem odvrnil Mermagen. "Tole je bil prav grozen nalet!" Zjutraj ga je Mermagen pozdravil s preme tenim nasmeškom in s pomenljivo pripombo: "No, Douglas, posloviti se bomo morali!" Bader je ostrmel, kajti ni pozabil sinočnje nesreče in hladno ga je spreletelo ob misli, da mu bodo prepovedali leteti. , Zakaj?" je vprašal. "Nočem od tod!" "Je že vse v redu," je tolažeče dejal Mermagen. "Dobil boš svojo skupino." Bader je spet ostrmel. "To ni šala," se je široko smejal Mermagen. "Ali pa morda je le. No, L. M. te vsekakor želi vitleti." Vzburjenja skeptičnega veselja je bilo konec v naslednjem hipu, ko je Baderja spreletelo, da Leigh-Mallory preprosto še ni mogel zvedeti za najnovejšo nesrečo. Odpeljal se je v Hucknall, kjer je bil štab 12. letalske divizije, in nato je znova stal pred divizijskim poveljnikom. Leigh- Mallory je brez uvoda prešel k stvari: "Slišim, kako se obnesete kot komandant eskadrilje. Predajam vam lovsko skupino, št. 242." (Bolje bo, če pride z besedo na dan!)
Major Douglas Bader je poveljeval 242 10'"ski skupini, kljub temu, da je bil brez nog
Dejal je: "Razumem, gospod •.. Gospod, nekaj vam moram povedati... sinoči sem razbil spitfue. pri pristajanju sem preletel steZO.U
Leigh-Mallory je blago <Jejal: "No, veste, to zgodi." Bader se je do konca posul s pepelom in nadaljeval: "Gospod, stvar je v tem, da sem tudi zadnjič, ko ste me povišali v komandanta eskadrilje, razbil enega." Leigh-Mallory je napravil resen obraz, nato pa se je široko nasmehnil. "Nikar ne skrbite," je dejal. "Vaša nova skupina ima hurricane." Divizijski poveljnik je znova v uradnem tonu nadaljeval: "Dvestodvainštirideseta je kanadska skupina, edina v RAF. Skoraj vsi piloti so Kanadčani in so precej divja druščina. Pred kratkim so se Vl1).ili iz Francije, kjer so jih dobi!i pošteno PO grlli in so izgubili kar precej letal. Pehali so jih sem ter tja, sami niso bili nič krivi in zdaj imajo vsega dovolj. Skratka, z moralo so precej na psu. Potrebujejo nekaj poštene organizacije in malo trde roke; človeka, ki je dovolj odrezav in po mojem ste za to vi dovolj primerni Nemara bomo v prvih vrstah kmalu potrebovali sleherno lovsko skupino, kar jih premoremo. Luftwaffe se onkraj Kanala baje že zbira." Skupina je bila v Coltishallu, blizu Norwicha, je povedal Leigh-Mallory, in major Bader naj bi od tega trenutka prevzel poveljstvo. Vstal je, se rokoval z Baderjem in rekel: "Veliko sreče na vašem prvem poveljniškem položaju!" Major Bader! Oziroma vsaj major po položaju! Kako hladen je bil ta pogovor in kako globoko je vzburkal čustva! Še pred osmimi tedni je bil navaden letalski oficir! Še tega se je le bež.'lO domislil, da je zdaj dohitel svoje vrstnike; nestrpno si je želel ie to, da bi na svojem prvem poveljniškem položaju pokazal, kaj zmore. se
včasih
Do večera je že prevozil sto milj nazaj v Kirton, pospravil svoje reči, telefoniral Thelmi in že je sukal volan emdžija proti Coltishallu. Nebo so zastirali nizki oblaki in v temi je iskal pravo pot. Okrog enajste zvečer mu je neki policist pred Norwichem povedal, kako naj pride do letališča. Čez pet minut se je že zgubil. Na cesti je zagledal nekega moškega in vprašal ga je za pot, toda možak je ni poznal. Potem je zagledal neko žensko, a ta se je zbala, da ima kaj drugega za bregom, pa je zbežala, ko jo je ogovoril. Nikjer nobenega kažipota (vse so za primer invazije sneli). Naletel je na nekega drugega moškega, ki je sumničavo dejal: "Kako neki naj vem, kdo sploh ste? Lahko bi bili vohun. Ne vem, kje je letališče." Uro pozneje, ko je izpuh telo že vse zadovoljstvo, je prispel do barikade iz bodeče žice, postaVljene čez ce~to, za njo pa je v svetlobi rdeče svetilke stal stražar v uniformi RAF. Končno! S prijetno zavestjo svojega dostojanstva je dejal: "Jaz sem novi komandant 242. skupine," in čakal, da mu dvignejo pregrado.
Stražar pa se ni premaknil. Hladnokrvno je rekel: "Bi mi povedali geslo, gospod?"
"Kako hudiča pa naj vem za geslo?" je izbruhnil novi poveljnik. "Saj še nikoli nisem bil tu!" "Oprostite, gospod, toda brez gesla vas ne smem spustiti naprej." Novi major je še kakih dvajset minut pihal pred pregrado, dokler niso iz stražarnice po telefonu staknili dežurnega oficirja, Id je ukazal, da ga smejo spustiti naprej. Tako rekoč prvi človek, ki ga je zjutraj srečal pri zajtrku, je bil Rupert Leigh. Tudi 66. skupina je bila zdaj očitno nameščena v Col tishallu. Leigh je zmajeval z glavo, ko je zvedel za napredovanje in dejal: "Zdaj ti ne bo več treba, da bi me ogovarjal z ,gospodom'. Tega sicer nisi nikoli počel, li ti bo vsaj lažje, ko boš lahko še naprej mirne vesti neolikan." po zajtrku je coltishallski "postajenačelnik" , hladnokrvni pipar Beisiegel Baderju razložil, kakšna je njegova nova skupina, in ta razlaga ni bila prav nič pomirjujoča. V tehničnih po~dkah je bilo za približno polovico Angležev, Angleži so bili še trije ali štirje piloti, drugi pa so bili Kanadčani. Divji Kanadčani, najbolj neukrotljivi mladi oficirji, kar jih je bil podpolkovnik kdaj srečal, in na moč alergični na svoje poveljnike! Bogsigavedi, kaj si bodo mislili, ko bodo zvedeli, da njihov novi komandant nima nog. Skupine se je že sedaj polotil nemir. Fantje potrebujejo presneto močno in trdo roko, da jim natakne uzde. Baderja je prešinilo, da nosi na rokavu še vedno le kapitanska okrogla našitka; ni si bil še utegnil priskrbeti tretjega, ozkega kroga, všitega mednju, a z njim bi bil videti čisto drugačen fant od fare. "Če nimate nič proti, gospod," je rekel, "bi se odpeljal v Norwich in si dal všiti še dodatni našitek, preden se pojavim na odru." Odpravil se je na pot z M. G. in med odsotnostjo je novica o njegovem prihodu prispela do skupine. Eden izmed pilotov je n(lletel na Bernarda Westa, . .kleparja" skupine (tehniškega oficirja) in rekel: "Ali ste že videli novega komandanta? " "Ne, nisem." West je pokazal zvrhano mero zanimanja in kanček nezaupanja. ..Kakšen neki pa je? " "Malce nenavaden," je pilot skrivnostno odgovoril. ,,~e verjamem, da ga bomo kaj dosti videli. Je namreč brez nog." West, podoficir z dvajsetletnim stažem, ki je videl že skorajda vse, kar je v vojnem letalstvu mogoče Videti, je zazijal, potem pa zastokal. * Vsi so ga v šir in dalj poznali kajpada le pod imenom Bicikel. (Op. avt.)
*
14. Ko se je Bader vrnil, so bili vsi piloti na zemlji, v čakalnici, pripravljen na alarm. S svojim novim pribočnikom, kapitanom Petrom Macdonaldom, se je na dolgo menil o njih; pribočnik je bil marljiv, hladnokrven človek, že štirinajst let član parlamenta, pa mu je še vedno šlo izpod rok, da 'je hkrati opravljal poslanske dolžnosti in skušal napraviti red v lov-
ski skupini. Nazadnje je Bader dejal: "No, pa stopiva dol in se spoznajva s temi fanti!" Čakalnica eskadrilje A je bila lesena baraka na robu letališča. Na stežaj je odpahnil vrata in nenajavljen odštorkljal noter, Macdonald pa mu je sledil. PO zaganjajoči se hoji so ga brž spoznali. Kakih deset parov oči ga je hladno premerilo s stolov in železnih pogradov , na katerih so ponoči spali piloti, ki so čakali na alarm ob zori. Poprej si je bil rahlo zamišljal, da bodo spoštljivo vstali; taka je bila pač navada. Toda nobeden ni vstal; !lobenemu se ni zdelo vredno niti, da bi se zganil, razen dveh, treh, ki so se prevalili na pogradih, da bi ga bolje videli. Celo roke so ostale v žepih, v sobi pa je vladala tišina. Budna tišina. Ta dvoboj se je kar vlekel. Naposled je spregovoril, ne napadalno, temveč odločno: "Kdo je tule dežurni?" Nihče ni odgovoril. "No, kdo je najvišji po činu? " Spet ni nihče odgOVOril, vendar so pogledi vprašujoče begali od enega do drugega. " Kaj ni nobenega dežurnega?" Velik, temnolas mladenič je dejai: "Menda ne." Bader jih je še nekaj časa meril s pogledom in pod ovratnikom je že zaripnil od jeze. Toda ni bil pravšnji trenutek, da bi izbruhnil. Nenadoma se je zasukal in odšel ven. V čakalnici eskadrilje B v molčečih in bolščečih pogledih spet ni bilo odziva. "Kdo je tule dežUrni?" je vprašal. Čez čas je čokat mladenič nakodranih las in obraza, ki je bil tak, kakor da bi ga bil kdo na hitro izklesal iz granita, počasi vstal s stola in z močnim kanadskim naglasom dejal: "Menda sem jaz." Okrog rokava je imel en sam okrogel našitek letalskega oficirja.
Bader s piloti kanadske eskadri lije
" Kaj ni nobenega komandanta eskadrilje?" "Enega imamo, pa ga ni tu," je rekel mladenič.
"Kako se pišete? " "Turner." In potem, po razločnem premol· ku , še "gospod". Bader je znova premeril budne poglede pa se spet obrnil in znova odšel ven. Kakih deset jardov pred vrati je na tleh ždelo lovsko letalo hurricane, videti je bilo zgrbljeno, krivonogo, kakršni so bili vsi hurricani. Odpravil se je proti njemu in se potegnil na krilo. Padalo, čelada in očala so že ležali v kabini in okobalil je nogo čez rob, se spravil noter in si nadel čelado. Ce mislijO, da je novi poveljujoči oficir pokveka, se mu zdaj ponuja presneto primerna priložnost, da jim vtepe v glave drugačno mnenje. Vžgal je motor, obrnil hurricanov rilec proti letališču in dodal plin. Tik nad letališčem se je pol ure nepretrgoma prekopiceval s hurricanom po nebu, izvajal stare tekoče manere iz Hendona, akrobatske točke so se prelivale druga v drugo, brez premorov, med katerimi bi si spet pridobil višino, dva ali trije lupingi zapovrstjo, sod čki z vrha, navadni sodčki, zavoji z odvzetim plinom, na koncu pa poslastica, za kakršno je nekdaj poskrbel z gamecockom, in sicer se je v polovičnem lupingu vzpel, se bliskovito prevalil v sveder, se izvlekel iz svedra in nato napravil luping do konca. Ko je spustil letalo na travo in se odpeljal do roba letališča, so vsi piloti stali pred barako in gledali, toda brez tuje pomoči je splezal na tla, niti ozrl se ni nanje, sedel je v avto, se odpeljal do svoje pisarne v nekem hangarju in poslal po Bernarda Westa. Zaradi klenega, severnjaškega videza mu je bil West takoj všeč, brž ko je ta veteranski podčastnik stopil in salutiral.
"Kakšno je številčno stanje naših letal? .. je vprašal. "Osemnajst hurricanov, gospod," je dejal West. "Vsi so novi." "Dobro. Želim, da jih dobro vzdržuje te." "potrudil se bom, da bodo čim dlje leteli, gospod," je rekel West, "toda to ne bo dolgo trajalo. Prav nobenih nadomestnih delov nimamo in brez orodja smo. Porabirn vse, kar mi pride pod roko, toda če bomo šli v kakršnekoli akcije, bodo mimogrede obtičali na tleh." "Kako to mislite, nobenih nadomestnih delov in orodja? " je hotel vedeti Bader. West je razložil, da so vse skupaj izgubili v Franciji. Le eden izmed mehanikov je v svoji delovni torbi prinesel nazaj lastno orodje. Drugi pa so očitno prinesli s seboj le cigarete. Iz glasu mu je bilo razbrati jezo. Bader je mračnega obraza vprašal: "Ali ste že poslali zahtevek za nove potrebe? " Da, je rekel West, poslal ga je. Kosovnih seznamov in potrdil ter vseh douplikatov se je nabralo za šest palcev visok kup , toda oficir v oporiščnem magazinu je rekel, da bodo morali najprej po normalnih kanalih, ko bodo prišli na vrsto. West je menil, da so ti kanali pošteno zamašeni. "No," je mrko dejal novi poveljujoči oficir, "pa jih bomo torej pošteno odmašili!" Naslednje jutro je vse pilote sklical v svojo pisarno in potem so se nagnetli pred njegovo pisalno mizo in se prestopali, medtem ko je bil tokrat on na vrsti, da jih hladno in molče meri s pogledom, ki mu je razkrival pomečkane uniforme, večjo nagnjenost do puloverjev z želvjim ovratnikom kot pa do srajc in kravat, dolge lase in na sploh neurejeno zunanjost. Naposled je spregovoril: "Poglejte. . niti najmanj ni elegantno, če hodite naokrog kot kaki mehaniki, ki si še niso oprali mastnih rok. Rad bi, da bi bila ta lovska sku pina do bra, vi ste mi pa prava strašila. Dobra lovska skupina ima elegantne pilote. Za začetek samo tole: v kantini nočem nič več videti pilotske škornje ali puloverje z visokimi ovratniki. Nosili boste čevlje, srajce in krava te. Je to povsem jasno? " To je bila napaka. Turner je globoko, po kanadsko zategnil, ne da bi se kaj raz buril: "Večina nas sploh nima ne čevljev ne srajc ne kravat, to, kar imamo na sebi, je vse." "Kaj hočete reči?" je dejal znapadalnim glasom. "Vse, kar smo imeli, smo izgubili v Franciji." Monotono, le s pridihom jedkega posmeha, je Turner jel pripovedovati o popolni zmedi med boji, kako so jih oblasti očitno pustile na cedilu, jih ločile od osebja na kopnem, jih prevažale iz kraja v kraj, povsod nezaželene, dokler se ni nazadnje vsakdo brigal le zase. Sleherni pilot je vzdrževal svoje letalo, si beračil hrano in. spal pod krilom letala ; potem pa stikal za benCInom, da bi VZletel in se boril, zdaj s tega, zdaj z onega pristajališča, kamor so jih pač pošiljali. Sedem jih je padlo, dva sta bila
ranjena in eden je doživel živčni zlom - izgube med piloti so bile skoraj petdesetodstotne. Poveljujočega oficirja so skoraj ves ta čas pogrešali, a nazadnje se mu je posreČilo, da je spravil svoj hurricane nazaj v južno Anglijo. Ko je napočil konec, so preostali sami odleteli nazaj čez Kanal in potem so jih poslali v Co1tishall. Položaj se odtlej ni kaj dosti izboljšal in nosilo jih je sem ter tja, ne da bi kdo prijel za krmilo. Zgodba ni bila nič kaj vesela, vendar v njej ni bilo čutiti samopomilovanja, temveč le nekakšno zadrževano jezo. Ko je Turner umolknil, je Bader dejal: "Žal mi je. Opravičujem se za svoje opazke." Kratek molk. "Ali ste že zahtevali dodatek za izgubljeno opremo? " Očitno so že in domnevali so, spet s pridihom jedkega posmeha, da zahtevek nekje mirno plava po enem izmed ustreznih kanalov. o,V redu," je rekel Douglas. "Jutri greste vsi skupaj v Norwich, h krojačem. Naročite , kar vas je volja. Jamčil bom, da bodo računi plača ni. o. K?" Mencaje so prikimali. "Za zdaj pa si za nocoj pri kom izprosite ali sposodite čevlje in srajce. Sam imam nekaj srajc in sposodite si lahko vse, kal' imam. O. K? " "Velja, gospod," je rekel Turner, ki so mu vsi očitno prepustili besedo. "Prav! No ... " - uradno - "na mestu voljno in sproščeno se pogovorimo. Kakšne boje imate za seboj in kako ste se kaj obnesli?" Naslednje pol ure je minilo v živahni razpravi o najrazličnejših strokovnih zadevah, pozneje pa je Bader po vrsti izprašal vsakega pilota ter ugotovil, da so mu z izjemo enega ali dveh zelo všeč. Zdajci so bili razvneti in pripravljeni na sodelovanje, le neki pilot, Anglež, je kazal nesrečen obraz in je menil, da bi bil primernejši za trenažno poveljstvo. Bader se je z njim nekaj časa pogovarjal, nato pa je jezno izbruhnil: "Z vami je narobe, to, da se nočete boriti! V štiriindvajsetih urah vas bom dal premestiti iz te skupine." Tudi enega komandanta eskadrilje je kmalu precenil kot neprimernega in brž ko je os tal sam, je telefoniral v divizijsko poveljstvo in jih prosil, naj mu pošljejo dva najboljša komandanta eskadrilje, kar jih premorejo. Za enega izmed njiju je predlagal Erica Balla, iz 19. skupine. V diviziji so rekli, da nimajo nič proti, za drugega pa so priporočili nekega mladeniča, ki se je pisal Powell-Sheddon. " Kakšen pa je? " je vprašal Bader. "Malce jeclja," so rekli v diviziji, "sicer pa je fant in pol." "Jeclja! Jeclja!" je onemu v diviziji kar zazvenelo v slušalki. "Ta zame že ni fant in pol. Le kaj neki se bo zgodilo z radijsko zvezo med bojem? " "Po mojem bi bil za vas ravno pravšnji." Oni v diviziji je bil malce užaljen. "Saj ne jeclja prehudo, za vodjo pa je iz dobrega testa ... bivši kadet iz Cranwella." "Cranwella!" je zagrmel Bader. " Ravno pravšnji! Kar pošljite ga k nam!"
TI VRAZJI FANTJE V LETEČiH ŠKATLAH
*" fRnEa-- ::: ,
~
ri
založba ml~dinska
knjIga
3 dognano oblikovane knjige - blizu 1 200 strani vabljivega branja 140 slikovnih prilog - napete dogodivščine - spomini - bogata fantazi"a - dokumentarno gradivo - dragocene izkušnje