Krila 3 1983

CAJ DELA ZVEZA

~

KAJ DELA ZVEZA

Kako

uresničiti

~

KAJ DELl

letošnji

načrt Trenutno je vsa aktivnost na ra vni republike in pri članicah ZLOS usmerjena na vprašanje, kako realizirati strokovni in športni program ZLOS za leto 1983. Načrt je bil izdelan na strokovnem seminarju v Portorožu. Plan vsebuje šolanje kadrov, trenažo pilotov in padalcev, športna tekmovanja, izpite za posamezna dovoljenja, poslovnoturistično dejavnost ter pogodbene naloge. OS pri PS ZLOS, ki je

.

"""""""""""',. ~ VSEM KLUBOM ZLOS! = ~ Na osnovi razreza Letalske = ~

II1II

~ ~

I 1I

~

= I 1I

! !

I 1I

liii liii

Letos 60 let ugoslovanske etalske Industrije

l

(Tanjug) - letalska industrija Jugoslavije bo letos praznovala visok jubilej, namreč 60-letnico ustanovitve. V šestih desetletjih plodnega dela so v tej zahtevni industrijski panogi dosegli zavidljiv uspeh in ugled v svetovnem merilu, saj se je naša država uvrstila med redke proizvajalce sodobnih bojnih letal (lastne konstrukcije). Sklepne prireditve bodo menda konec maja v Mostarju.

~

= ~

...

= ~ liii

~

'= ~

I 1I

~

~

I 1I I 1I ~

= I 1I

zveze Jugoslavije in obvestila smo vplačali LZJ-CVM avans iz fonda 450.000,00 din za balzo različnih dimenzij. Po informaciji je to balza "Solarbo" (ZLOS dobi od celotne količine cca 20%). Količine, dimenzije in cene balze so naslednje: kosov dimenzija mm 2.000 1x 100x 1000 1.130 1,5x1OOx1000 900 2xlOOxlO00 600 3xlOOxlO00 200 5xlOOxlO00 20 20x 80xlO00

din za kos 81.60 97,40 1I3,00 128,70 160,10 445,70

V zvezi z nakupom in enakomerno porazdelitvijo klubom prosimo, da nam do 24. 3. pošljete vašo naročilnico z zaželenimi količinami balze . Po sprejemu naročil bomo balzo porazdelili interesentom in poslali račune. Balzo bodo klubi lahko prevzeli po vplačilu računa, odn. s predložitvijo potrdila banke (5. del virmana).

Pisarna ZLOS

~

= ~

= = ~

~

=

~

~ ~

= = ~

..

= ~ ~

~

~

e = = ~

~ ~

~

= ="""""""""""," ~

odgovorna za realiza<!ijo sprejetih programov na ravni republike, je že pripravila operativne načrte za republiško jadralno in padalsko prvenstvo skupaj s predstavnikom ALC Lesce, kjer bodo ta prvenstva .

Izdelan je tudi operativni plan za 4. pokal "Branko Ivanuš" v Portorožu.

Vsi ti plani bodo predloženi v razpravo in sprejem strokovnim komisijam pri PS ZLOS. Z V. P. 2050 Ljubljana je že podpisana pogodba za trenažo pilotov v letu 1983. Ostale pogodbe (RŠTO in KRV) še niso podpisane. Za ostali športni program na ravni republike tudi pripravljamo operativne plane.

Poleg navedenega rešujemo tekoče zadeve, ki jih ni malo. Navedem naj samo letalsko gorivo iz uvoza za potrebe ZLOS v letu 1983. Potrebujemo pa okoli 250 ton. Dosedaj smo devizna sredstva za gorivo prejemali na temelju 13. člena SISEOT preko 19. enote za telesno kulturo. Z letom 1983 ta vir usahne.

Zadeva je rešena s pomočjo republiškega komiteja za energetiko in Petrola 'v okviru energetske bilance Jugoslavije. Od 1. aprila 1983. boste gorivo 100 LL ponovno naročali neposredno pri Petrolu. Enako velja za olja. Do tega datuma bo ZLO O imela za prodajo okoli 44 ton goriva, ki ga bo Petrol uvozil iz odobrenega kontingenta za leto 1982.

M1RKO BITENC sekretar PS ZLOS

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

LETO XII

MAREC '83

ST. 3

naslovna

stran 4

stran 17

Resnost položaja, v katerem smo se znašli z vso družbo vred, je uokvirila tudi našo letno skupščino: v besedah predsednika predsedstva;. gostov in delegatov ni bilo nobenih gradov v oblakih - še na zemlji ne! (je hočemo zdržati suha leta, bomo morali še temeljiteje pomesti z negospodarnim ravnanjem in neresnim obravnavanjem strokovnih nalog od varnosti do športne kakovosti. Še več, tudi za čase, ko bo stiska mimo, se moramo tako usposobiti in naravnati, da se ne bo mogla nikdar več ponoviti. Bolj ko bomo pri tem resni in vztrajni, prej bomo na čistem. Ne gre torej samo za kumulonimbus, za katerim se bo samo od sebe zvedrilo . .. To bi bil lahko najkrajši povzetek našega najvišjega skupa - več o njem na naslednjih straneh. - Naj opozorim o še na članek o zanimanju tujcev za naša športna letališča (in o našem zanimanju za devize!) ter na prvi del prispevka B. Keršiča o frontah . - Zanimivo branje, čeprav " zapisniško", boste našli o amaterskih graditeljih in zmajarjih v Vestniku, objavljamo pa tudi koledar letošnih tekmovanj.

Naslovnica naj še enkrat spomni jadralce na njihov čas , odgovorne v LZJ in drugje pa na odločno zahtevo naše skupščine, naj Elanova letala v načrtih za gmotno podporo organizacije vsaj enakopravno obravnavajo. (Foto: arhiv ELANA)

Najtežji čas šele prihaja Leta Iska pošta Jugoslavija ... še nikoli?

Kje moramo začeti?

Svetovni in državni rekordi Dva rekorda venem letu Fronte Računalniška dinamika fluida Prvi start raketnega letala Ironičnih 11 zapovedi za mlade pi·lote Vestnik

4

9 10 12 14 16 17 22

28 31

stran 22

ICe'L4

Izdaja Zveza letalskih organizacije Slovenije v Ljublj ani, Lepi pot 6 -t;; Revij a izhaja vsak mesec, razen julija in avg usta ~",; Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . D enarno nagrado prejme sa mo avtor fotografije. uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s por oči li in slikami. ki obravnavajo dejavnosti , kot: mod elarstvo . jadralstvo. padalstv o, motorno letenje, raketarstvo , zmajar.stvo in balonarstvo , Ur ed ni ~tvo si prid ržuje pravico skraj~ati, dopoln iti ali prilagoditi prispevke glede na prostorsk e in kakovostne zahteve v reviji )':: Uredniški odbor: Gustav Ajdič , Mirko Bit enc, Stane Bizilj. Janez Brezar, Jože Cud en, Jurij Franko, Dominik Gregl, Selizar K e rš i č, Leo n Mesa rič , Jure Mežnarši č, Franček M ordej, Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik) , Jože Perh avc, Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Tr ček ~~ Lek tor: Marjan Bauer ):; Naslov uredništva : Marjan Mošk on , poštni predal 33, 68001 Novo mesto ~~ Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v ured ništvu najpozneje do 10 . dne v mesecu, pred mesece m v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne v r ačamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig , če je priložena ovojnica s po vratnim naslo vo m in potrebnimi znamkami ~~. Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, poštni predal 496 , 61001 LJUBLJANA , tetelon (061) 222-504 . tekoči račun pri ZLOS . ~ t ev . 50101 -678-5 1077. Spremembo naslova s p orOČ ite upravi revije ter obvez no napiŠite stari in novi naslov, upravi rev ije s p oroči te tudi , če revi je ne prejemate redno Letna n a roč nina 300 din, cena posamez ne številke 25 din )~,' Lektoriranje rokopisov , grafič na priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto .

*

stran 28

Konec februarja se je v Ljubljani na skupičini Zveze letalskih organizacij Slovenije zbralo 27 delegacij od 36 včlanjenih klubov in druitev.

Razen predsednikov motorne in modelarske komisije Predsedstva skupičine, so bili prisotni predsedniki vseh komisij in organov skupičine, pa le itevilni gostje Iz aerodromskih podjetij, vojaiklh polt, republlikega sekretariata za ljudsko obrambo, republiikega itaba za teritorialno obrambo, republ11kega komiteja za promet in zveze, iportnlki leta in dobitniki zlatih ~aket, med njimi tudi predsednik Izvrinega sveta slovenske skupičine, tovarli Janez Zemljarič.

Po podelitvi najviijih priznanj je o delu Zveze v letu 1982 govoril predsednik predsedstva skupičine ZLOS Alojz Gojčlč. Njegovo poročilo objavljamo v celoti: Ni dvoma, da so bili -delo in vsa prizadevanja ZLOS v preteklem letu vpeti v osnovne cilje celotne jugoslovanske družbe . Odgovorno trdim, da smo se v okvir u danih gospodarskih pogojev stabilizacijsko obnašali, na uvozni st ra ni smo bistveno zmanjšali potrošnjo : nismo uvozili niti e nega letala (ne motornega in ne jadralnega) nobenega padala, zaradi nezaloženosti z rezervnimi deli na m

Janez

Zemljarič:

NE IZGUBITE POGUMAI Ko se je v imenu od likovancev z2hvalil za priznanja, je tovariš Zemljarič dejal : .. Va.l'i organizaciji gre posebno mesto pri vzgoji letalskih kadrov za go.lpodarstvo in obrambo dežele. Za vaJe uspehe za.l iužite vse pr[znanje in dodatno podporo. Za l smo .~e vedno v velikih gmotnih tcžavah, ki močno prizadevajo tudi vaJo dejavnost . Bojim sc, da se v leto.l'njem letu položaj ne ho izholj.~a l, S(~j .vele prihajamo v najtcžji dcl spopadov za i zboU.~anje odnosov s tujino. Posk uJali homo pomagati pri najnujnejJem . Ne .Imete izguhiti poguma, vz traiaite JW vrlinah, ki so za vas že 'zIUltilne: lastno dclo, samoodpovedovanie, razumno t ro .~e­ nje ra zpoložliivih do/nin . Va.iia deia vno.l"/ nc sme zasta ia fi . . . "

SKUPSCINA

Delegati med (fotografije: S. Bizilj)

skupAčino

letala pogosto stojijo. Za potrošenih 2 milijona deviznih din smo v 1982 uvažali samo gorivo. Še lani smo na skupšcelotne družbe, da vsaj zadržimo tako imenovano enostavno reprodukcijo. Žal bom s podatki dokazal, da je naša letalska deja vnost v preteklem letu nazadovala. Ne obnavljamo ne letalskega ne padalskega parka, nismo dobili niti dolarjev niti dovoljenj za uvoz goriva pa kljub skromnejšemu načrtu glede na leto 1981 plana nismo dosegli v nobeni dejavnosti.

Načrtovana izhodišča za delo po posameznih sekcijah nas resno opozarjajo, da smo že na meji minimalne varnosti letalske dejavnosti. Bojim se povedati, da delamo pod osnovnimi varnostimi normami. 20 ur motornega naleta, 22 ur jadranja in 50 padalskih skokov letno niso norme, ki bi zagotavljale varno letenje in skakanje.

Davek, ki smo ga plačali v letu 1981 in 1982 je več kot krut. Leto poprej smo imeli 14 nesreč s štirimi katastrofami, lani pa deset nesreč z dvema katastrofama. Ne odklanjamo odgovornosti za vse, kar se dogaja v letalski zvezi. Vsako

nesrečo posebej smo analizirali v klubih, na izrednih sestankih s predsedniki klubov, na predsedstvu ZLOS, na seminarjih upravnikov in učiteljev, iz meseca v mesec smo domišljali nove in nove preventivne I;!krepe, da bi se izognili nesrečam.

Zal nam to ni uspelo. Nočemo se vsi dovolj odgovorno zavedati, da so nam pasti praviloma nastavljene na začetku letalske sezone. Letos je potrebno več narediti na začetku sezone, na tako imenovanih zemeljskih teoretičnih pripravah. Spomladanski kontrolni leti naj nimajo le funkcije preizkusa znanja vobvladovanju posameznega letala, padala, oz. zmaja, sleherni učitelj mora svojega učenca tudi oceniti, katerim načrtovanim nalogam je kos.

Ne da bi odklanjali odgovornosti za vse, kar se dogaja v naši zvezi, moramo poudariti, da si pogojev življenja in dela ne krojimo sami. Na naše delo odgovorno vplivajo (zavedajoč se ali ne tega) proizvajalci letal, padal, zmajev, vsi tisti, ki nam (z večjim ali manjšim posluhom), krojijo predpise letalskega žiVljenja, ki stopajo z nami v odnos svobodne menjave, ki nam dajejo ali ne dajejo

SKUPSCINA dovoljenj za uvoz goriva in najnujnejših sredstev za vzdrževanje obstoječega letalskega parka.

Vsi ti se niti malo ne čutijo krive za vse, kar se dogaja pri nas, na naše delo pa imajo močan vpliv.

Problemi varnosti ne morejo zamegliti naših naporov in uspehov v preteklem letu. Posameznim društvom in športnikom smo pravkar podelili plakete ZLOS za njihovo delo in uspehe.

Iskreno jim še enkrat čestitamo in želimo, da uspehi tudi letos ne bi izostali.

Na področju vzgoje in izobraževanja se lahko pohvalimo z novimi piloti, padalci in zm~jarji.

V letu 1982 smo šolali 90 jadralnih in 20 motornih pilotov ter 21 padalcev. Dovoljenja športnih pilotov

oz. padalcev si je pridobilo: 40 jadralnih in 1~ motornih pilotov ter 10 padalcev. Zal je tudi na izobraževalnem področju trend rezultatov v zadnjih dveh letih negativen. Vzroki so nedvomno v skokoviti rasti materialnih stroškov, v splošnem pomanjkanju goriva in v nespodbudni delovni in dinarski participaciji pilotov, padalcev in zmajarjev. V povprečju kar 2/3 potrebnih denarnih sredstev člani sami prigarajo.

Tudi v bodoče kaže naš materialni položaj vse odločneje reševati v okviru SlS za telesno kulturno vzgojo in izobraževanje in s še tesnejšim sodelovanjem z združenim delom.

Prvo srečanje z zvezno administracijo, ki naj nam odgovori, ali smemo in pod kakšnimi pogoji

«««««««««««««««««««««««««««««+*************************** . *

t• li

li

: : li

:

li

: : li

:

* : * : :

* : :

Britanija subvencionira polete concorda

* : * : * : *

Plakete ZLOS so prejeli

Predsedstvo skupščine Zveze letalskih organizacij Slovenije je na svoji 4. seji l. oktobra lani sprejelo sklep, dana skupščini podeli zlate plakete ZLOS tovarišem _ tovarišicam in OZD, ki so s svojo nesebičnostjo pripomogli k vsestranskemu napredku, razvoju, položaju in vlogi ZLOS v republiki in flderaciji.

Zlate plakete ZLOS prejmejo: 1. Janez Zemljarič, predsednik izvršnega sveta skupščine SRS za vsestransko. r.azumevanje in pomoč pri razvoju tega športa v Sloveniji, 2. Peter Alič, član aerokluba Ptuj, za športne rezultate in dvajsetletno delo v klubu, 3. Gabrijel Bogataj, član aerokluba Postojna, za dvajsetletno delo v klubu.

4. Jože Batolin. član aerokluba Ptuj, za športne rezultate in dvajsetletno delo v klubu.

5. Martin Brudar, član aerokluba Novo mesto. za športne rezultate na področju modelarstva in dvajsetletno delo v klubu, 6. Jože Celar. član ALC Lesce. za tridesetletno delo v klubu.

7. Dušan FlO/jančič. član ALC

Lesce, za aktivno sodelovanje pri reševanju jadralnih letal v OZD Elan, 8. Jože Fon, član ALC Lesce,

za dvajsetletno delo v klubu, 9. Ferdo Herlec, član ALC Lesce, za dvajsetletno delo v klubu, 10. Branko Hrast, član ALC Lesce, za športne rezultate na področju padalskega športa, 11. Janko Koderman, član aerokluba Ptuj, za dvajsetletno delo v klubu, 12. Janez Marolt, član aeroklu-. ba Postojna, za dvajsetletno delo v klubu, 13. Herman Mastnak, član aerokluba Velenje, za dvajsetletno delo na področju letalskega modelarstva,

: * : :

*: li

: : li

: li

: li

: : li

: : :

!

• li

14. Ada Mušič. član aerokluha ; Ljubljana. za petindvajsetletno li delo v klubu, : 15. Jože Poljšak. član aeroklu- : ba Postojna, za dvajsetletno delo v li klubu, !

16. OZD ELAN Begunje za us- : pešno proizvodnjo jadralnih letal. : Vsem ' dobitnikom zlatih plaket : Zveze letalskih organizacij Slovl'- .... nije iskrene čestitke. :

(Reuter) - Britan- : ska vlada je sklenila, : da bo še leto dni nad'T' aljevala s subvencioniranjem poletov šestih britanskih nadzvočnih : potniških letal con- : corde. Vlada je doslej za ta namen plačevala li po 18 milijonov funtov : li . li na leto. «««««««««««««««««««****************~««««««««««««««««««««

***

SKUPaCINA

Najboljši športniki športna komisija pri PS ZLOS je na osnovi pravi/nika o letnem ocenjevanju rezultatov športnikov in rezultatov športne in strokovne dejavnosti modelarskih klubov in letalskih šol izdelala listo najboljših športnikov in klubov za leto 1982.

Plakete ZLOS (ZP - zlata.

SP - srebrna. BP - bronasta plaketa) prejmejo naslednji športniki: l. za športne uspehe v letalskem modelarstvu: ZP Oton Velunšek. AK Ptuj SP Stojan Kranjc. AK Novo mesto (posmrtno).

BP Darko Bauer. AK Novo mesto 2. za športne uspehe v jadralstvu: ZP Črtomir Rojnik. AK Celje SP Vlado Pfeifer. AK M. Sobota BP Vojko Starovič. AK Celje 3. za športne uspehe v motornem letenju: ZP Oto Verbančič. LC Maribor SP Karel Krepfel. AK Ptuj BP .Benjamin ličer. OLC Portoroi

Boeing ustavlja proizvodnjo - Predstavnik družbe Boeing, ki ima sedež v Seattlu (ZDA), je izjavil, da bo podjetje prihodnje leto prenehalo izdelovati model 727. Gre za .. najbolje prodajano potniško letalo v zgodovini ", pravijo pri Boeingu . Preden bodo ustavili proizvodnjo, nameravajo izdelati 1832 leta tega tipa .

Drugonajbolje prodajano letalo je DC-9 družbe McDonaldouglasss 1200 prodanimi ktali.

4. za športne uspehe v padalstvu: - mladinci ZP Bogdan Jug. ALC Lesce SP Iztok Jug. ALC Lesce BP Zlatko Cuš, AK Ptuj - člani ZP Darko Svetina. ALC Lesce ZP Darko Svetina. ALC Lesce BP Bogdan Jug. ALC Lesce.

Rezultati modelarskih klubov: ZP aeroklub Novo mesto, SP aeroklub Ptuj.

BP modelarska sekcija EMO Celje.

Rezultati letalskih šol: ZP Alpski letalski center, SP Aeroklub Ptuj, BP Aeroklub Ljubljana.

smemo šolati in nuditi letalske storitve tujcem, je ostalo. brez odmeva.

Ni še povsod prodl'1 duh o nujnosti izvozne naravnal'losti naše dežele .

Lani smo I'raznovali 40-letnico jugoslovanskega letalstva. Mislim, da je bila naša prireditev na Brnikih res plod požrtvovalnosti vojakov in starešin JVL, ljubljanskega armadnega območja, RŠTO, delavcev kolektiva Aerodrom Brnik, pripadnikov RSNO in članov naših letalskih klubov. Skromno, a ponosno smo obeležili nastanek JVL in njegov razvoj do danes. Še dolgo se bomo spominjali edinstvene razstave risb pionirjev in mladincev na temo letalstva, razstave sodobne letalske tehnike in tehnike protizračne obrambe ter nepozabno izpeljanega aeromitinga, katerega čar tudi deževje ni moglo zabrisati.

Ce smo še pred petimi leti sodelovali izključno z JVL, smo zadnja leta vidno napredovali v poglabljanju odnosov z RŠTO in sploh s teritorialno obrambo v Sloveniji. S posameznimi pokrajinskimi štabi TO imamo podpisane dogovore o medsebojnem sodelovanju. Letos je bilo nekaj težav pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti . Na naši strani večinoma zaradi pomanjkanja goriva, na strani RŠTO pa se niso vselej pravočasno poravnale obveznosti že izpolnjenih nalog. Vse več je posluha tudi za sožitje z Ljubljanskim armadnim območjem . Z njimi smo v preteklem letu podpisali pogodbo o trenaži naših fantov za potrebe JLA. Tudi v prihodnje si iskreno želimo, da bi se sodelovanje z JVL, TO in ljubljanskim armadnim območjem poglabljalo zlasti v naslednje smeri: - da bi se vsi fantje in dekleta, ki se izobražujejo v naših vrstah, usposabljali tudi v interesu JLA; - da bi se čimveč pilotov in padalcev vključilo v letalske enote JLA; - in da bi nam za dogovorjene potrebe trenaže pilotov in padalcev v bodoče priskrbeli gorivo.

Cilj sodelovanja z JLA mora temeljiti na prizadevanju, da bo vsak naš mladinec in mladinka vključen v koncept SLO in OS . Vsakdo med

SKUPSCINA REKLI SO: SEKRETAR PS ZLOS: Za minimalni program bo gorivo zagotovljeno - v okviru zvezne energetske bilance - okrog 200 ton.

PREDSEDNIK JADRALSKE KOMISIJE: Za pretežni del na§e dejavnosti izkori§čamo sončno energijo.

Pri dobri organizaciji in usklajevanju motornega in jadralnega letenja je to velika prednost. ..

DELEGA T AK NOVO MESTO: V stiski z devizami ne smemo misliti samo na bencin - od modelarjev brez balze, motorjev in gume tudi ne moremo kaj prida pričakovati . ..

PREDSEDNIK TEHNIeNE KOMISIJE: Delo na§e tehnične službe §e vedno podcenjujemo. Nizko vrednoteno delo letalskih mehanikov že kaže posledice, ki jih bomo §e dolgo čutili.

NASI DELEGATI Skup§Čina ZLOSje v Predsedstvo Konference Letalske zveze Jugoslavije izvolila tovariIa Alojza Gojčiča in Staneta Menegalijo. za delegata v Konferenci pa še oba podpredsednika PS ZLOS tovariša Leona Mesariča in Janeza Baumana.

DELEGA T ALC: Novo jadralno letalo VUK Tima že več let vso podporo družbe, pa ga §e vedno ni na na§ih letali§čih. Uspe§ni DG-100 pa ostaja izven dogovora o obnovi gmotne osnove na§ih organizacij.

Na§i delegati naj v Beogradu dosežejo za obe letali vsaj enakopravno vključevanje v ta dogovor.

PREDSEDNICA RKPZ: Tudi na§i letalski centri se morajo vključiti v devizni zaslužek s §olanjem in letovanjem tujih pilotov pri nas.

Republi§ki komite za promet in zveze se bo za to tudi v bodoče zavzemal in vam pomagal pridobiti potrebna soglasja. Prizadevamo si tudi za skoraj§nji sprejem ,,zmajarskega pravilnika" na na zvezni ravni.

nami si želi izpolnjevati dolžnosti na tem področju.

Namesto zaključkov mi dovolite. da predlagam naslednje norme obnašanja v tekočem letu: l. skrajno racionalno uporabo vsega, kar potrebujemo pri letenju. padanju in skakanju, posebej poudarjam goriva; 2. za odobrene devize bomo prvenstveno uvažali gorivo in olje; 3. tudi v prihodnje se bomo trudili, da za letališča v Slovenj Gradcu.

Portorožu in Lescah pridobimo dovoljenja za šolanje in trenažo tujcev, da tudi sami zaslužimo kakšen devizni dinar; 4. naše sodelovanje z JLA bomo poglabljali v že omenjene tri smeri; 5. kadrovanju v letalske in padalske vrste je potrebno posvetiti več pozornosti, osip je še vedno prevelik in predrag; 6. varno letenje naj ne bo le skrb upravnikov in učiteljev letenja ter skakanja, ampak naloga slehernega pilota, padalca, zmajarja, slehernega člana naše zveze; 7. samoupravna telesa v nekaterih klubih in društvih se ne zavedajo vseh svojih dolžnosti: od materialnega položaja društva in izpolnjevanja plansko sprejetih obveznosti do .o dnosov med člani kluba.

Zlasti od predsedstev in šolskih svetov pričakujemo večjo zavzetost pri uresničevanju na skupščinah sprejetih nalog.

8. modelarstvo ostaja naša osnovna in najpomembnejša letalska dejavnost. Zaradi tega mu moramo posvetiti več pozornosti primerno skrbeti za njegovo kadrovsko in materialno rast.

Z razvojem modelarstva dvigamo tehnično kulturo slovenske mladine .

9. Ponekod nismo naredili dovolj za popularizacijo motornega in jadralnega letenja. padalstva. modelarstva, zmajarstva, balonastva in raketarstva. Premalo smo se posluževali ' naše rto"J" .. KRILA" in sredstev javnega obveščanja: Le s stalnim prikazovanjem uspehov in težav našl:g:t dela lahko pričakujemo večje razumevallje širše družbe za razreševanje položaja, v katerem smo se znašli .

Ao LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL eVrA AER Spremembe za srebrno C značko Mednarodna jadralna komisija CIVV je 26. marca lani sprejela spremembe "Code Spo rti]' za jadralno letalstvo.

1. Code SportiJ, odsek 5.2. 1 Srebrni C, prelet: prelet v ravni črti v dolžini najmanj 50 km. Po novem odpade dosedanji način izven letališkega pristanka. Prelet se lahko opravi med mestom vzleta in mestom pristanka. med mestom vzleta in mestom obratne točke. med dvema obratnima točkama ali med obratno in. končno točko. Obratne točke se v teh primerih obravnavajo kot premaknjene točke mesta vzleta in ali kot končne točk e. (Code Sportil 1.5.3.1 in 1.7. 3.1)

2. Code SportiJ, odsek 5.3 Prosti prelet se prizna kot pogoj za dosego srebrnega C ne glede na to, da se j emoral najavljati po Code Sportij 5.3. Po novem načinu jadralec prijavljeni prelet lahko prekine in z njim nadaljuje kot s prostim preletom.

Po Aerokurirju 4. 1982

Maketarstvo, moj hobi S prijateljem sva šla v trgovino pogledat. kaj imajo novega. Vstopila sva. ko nenadoma zagledam lepo ...škatlo", ki je imela naslikano letalo.

Ker se malo bolje spoznam na letala. sem takoj ugotovil. za kakšen tip letala gre. Bil je e/egantni Mirage 5 BA .

Malo pobliže sem se seznanil s ceno nato pa tekel domov po denar in nazaj v trgovino. Tako sem tega dne kupil mojo prvo maketo. Nekaj težav sem imel pri sestavljanju. pa je vendar šlo.

Letalo sem še pobarval. nato pa sem ga postavil na polico. Kasneje sem kupil še nekaj maket in odločil sem se. da bo makelarstvo moj hobi.

Upam. da se bo maketarstvo še razvijalo. in da se jih bo veliko odločilo tako kOl jaz.

Tilen Vogelnik

Ponatis posterjev Novomeški Aeroklub spovsem tistim , ki so naročili posterje jugoslovanskih vojaških letal šele po novem letu , da je nekaterih številk zmanjkalo. Dogovarjamo se za ponatis, saj vlada za posterje izredno veliko zanimanje . Ker bomo dali v tisk samo toliko posterjev, kolikor jih bomo zanesljivo prodali , predlagamo vsem tistim klubom, društvom Ljudske tehnike, vojnim poštam in drugim organizacijam , ki te posterje naročajo za svoje člane v večjem številu, naj nam takoj sporočijo, koliko posameznih motivov bodo pozneje roča

naročili.

AEROKLUB Novo mesto

PONUDBA & POVPRASEVANJE V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daijii od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje Oglase poli ljajte na na1 slov uredhiltva: Marjan Moikon, ~. p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Kupim polnilec z najmanj 2x50 mA, 3 servomehanizme (ne Gtaupnerjevih), kupim tudi različen modelarski material. Najboljšemu ponudniku za servo mehanizme dam pUlt za daljinsko vodenjs. Jandrok Primož, Ravne 14, 63325 Soštanj.

Kupim načrt motornega letala PIPER-PA 18 in načrt jadralnega letala naše proizvodnje "JADRAN".

Vogelnik Tilen, Kranjska 16, 64240 RADOVLJICA, tel. 064175-328.

DEVIZNI TURIZEM

Jugoslavija... še nikoli?

I~ ;:.;,:::·::.:~~:"':W; . ~~:'.;:::-:: .

V'ougoslavle ••• ,amais! >ooI. n.n_.n .'~" ,".

Da, dragi prijatelji , kot pilot motornega letala in predsednik švicarskega AEROKLUBA nisem še nikoli predvidel, da bi v Jugoslavijo priletel z avionom. Vedel sem, da je število turistov, ki preživljajo dopust v Jugoslaviji, veliko , toda prepričan sem bil, da so za zasebnega pilota administrativne sitnosti tolikšne, da pravzaprav na tako pot niti nisem več mislil.

I~"""" "

"". , "·l, ... ,,...... ,.,... • ". " 1..,,

I~W '

r'_.,. . . .. _

t.

...... ....,.,~ ...... ~· ... f" ... Ir ... ; '''...

~;~ i~~t~~~~~~~~~;~: jft~~;~~~~ ,.".. ;.n_~ottw. ... l'n."

J ........ • •.. 011 ....... . . - .

::::

'.""W"".,. ,. "ooI.."., ...".k"iI'· """'><" ••,, ....'.... , ........ "" \,'~· . ... " ..,~ ..., .... 'ft '.. A"'·,. ..' ...... . ~ I'J'~I" "

:

....

rufr~<~ ,...,..... " ..~~., •. ; ;:;~:~~:': ~;,,:~t::~:~~·~~~:;~~:' ~~:,;::::.~:~~~,~::::~~;·r:

f."'.""..,..

l ••" . _' ......... ,•• " ........ 1""....1 , .......... , .." ., ' ...·.. .. ,., .. ,,,· 10: 11 ..,,. I "' .... P' I.... k, ..... ~ •• , . ~~" '., (,' ...... "".'" ,k' " ......... ., Ir , ,,~, .1 1 . "."" ~'" ,'" .. ,_,1" !''' •• "'''"., .... ,.. ....... . . ."' .....-." • . •" J<1'f'C't •• , ' .''''~' 'Jo , .... "".'" _ r."..........1< ,,' "" ""'~"'" ,,, _ rII « •.

"'0,

,."

....

h'. ,.••" .........-" ,·.,."".,H.·.

I. , •

_ ....

::. '!::;~":' '::::k>-"':::'''7~' , ...." . . .." . ""' ....,_.......". , ._"M .. ....·..-1__ ...., , .... ~ , ...... ""'.. . .. 'f'!. " . ...... '" ' ~ · 'r

""", .. ', ....4... .. "' . ......"' .. ,.• "

:.:•••!O::~~:;.-& ~,~:~":..!:;"'~.~, , 0.1, ....

.. ..........,... ~

... "

11< • • ~ \ " " ...~ . , ....

v .... , ....."',,........<I . . . . . . ... .

•r.. _ .,..... "~ ....I"!" ho<"'" '"

I I

........ . _'", ..... ,,-\ ••""1'.."', .,

." ....""" , .r\,,, ,.p"'''''-'''''' •• ,.,....,. p'''''''''' ... .. , w.

• •_ , ... 1'. ...... ..... ... "'. ,'... '"'10 " .,n...,..., , •.•

'''~'''

•.\I, ..... .. ,~

f

I

,- -.or :

• \ ,,1

.. ;::.....!:'.,......,-.".'.........

~",,,'

G Q

>"

n

*1.

[1 f

,~

\ " II.,

. ..

I

.. ::~~:~:;::::.~,~::.:'::.~~::;::....- ,. \ . . . ,...."" -.... .,;, ..... •.,........."'. . ,.

I ~

Nekega dne pa mi je predstavništvo TZJ v Zurichu poslalo vabilo za Slovenj Gradec. Toda na nobeni karti nisem mogel najti tega letališča, da obstajajo v Švici piloti ter posebej še piloti-amaterji, ki bi z zadovoljstvom pristali v Slovenj Gradcu in tam preživeli nekaj dni.

Da bi prispeli tja s švicarsko delegacijo v sestavi AUGUSTE GIROD, RENE SCHILD ter moja malenkost, smo .. zajahali" ARROW 200 - last kluba AVIATION de BIENNE.

za devize gre_ Iz pisma predsedniku republlikega komiteja za promet ln zveze tovarliu J. Verblču Na povabilo predstavništva zveze Jugoslavije v Zuerichu je obiskal J . J .

Reymond, predsednik švicarskega aerokluba (19000 čla­ nov), s sodelavci julija 1982 letališči Portorož in Slovenj Gradec, Namen obiska je bilo seznanjanje z možnostmi , ki jih nudita obe letališči za športno pilotažo. Obisk je v izvedbi TZS in Kompasa odlično uspel, kar je razvidno tudi iz zelo ugodnega poročila J. J. Reymonda v prvi letošnji Turistične

številki Aerorevuc. glasila švicarskega aerokluba .

S tem v zvezi naj omenimo . da je ponudil Reymond. ki je tudi funkcionar mednarodne aeronavtične zveze FIA. svojo podporo na ravni te zveze portoroškemu letališču . Tako je septembra lani priporočil na kongresu FI A v Bruslju uvrstitev Portoroža v program evropskega aerorallyja ID. kar je FIA sprejela.

V razgovorih. ki smo jih imeli po ohisku.je izra zil J . .I .

Reymond pripraVljenost 711 sodelovanje mcd švicarskim aeroklubom in ohema letališčema.

Za leto 191D je predlagal: - - udeležho švicarskih letalcev na memorialu R. Ivanuš ID v Portorožu .

- organiziranje tečaj a )'11

športno padalstvo ter poletnega tabora za jadralec v Slove nj Gradcu . Ustrezen progra m h i omogočal nj egovim udeležencem tudi pridobitev višje jadralske kategorije (npr. preleti v četverokotniku),

S podrohno~tm i nas bo g.

Reymond seznanil na klad no, predtem pa bi rad dohil zagotovilo, če je izvedba takega tahora v Slovenj Gradcu mogoča.

Ker so pri nas glede poletov tujih jadralcev določeni administrativni 711držki vas prosimo, da iniciativo proučite ter nam sporočite vaše mnenje o možnostih realizacije .

Zahva ljujemo se vam 7<1 sodclovailje Lep pozdrav Pomočnik predstavnika TS.I 1. MARTELANC

DEVIZNI TURIZEM

Nagrada za švicarsko letalsko družbo - Švicarska letalska družba "Swissa ir " je pred dnevi do bil a nagrado, ki ji jo je podelil o uredništvo revije o leta lskem promeu "Air Transport Wo rld ". Nagrad o so dobili .. zla sti za radi uč ink ov itosti in prizadevnosti letalskega osebja in udobnosti pri prevozu po tnik ov", je za pisala o menjena revija. Švica rs ka letal ska družba je četrta, kije dobila takšno nagrado; ostali trije nagrajenci so bili az ij s ki in seve rn oa meriški leta lski prevo zniki .

Poleg iz BIELA nad Alpami in Benetkami ter pristanek v Portorožu je dejansko eden izmed najlepših poletov, ki jih človek lahko izvede.

Let nad Alpami in beneškim zalivom je res vredno doživeti .

Sprejem v Portorožu s strani oblasti, direktorja aerodroma ter šarmantne gostiteljice KOMPASA je udeležencem delegacije zapustil čudovit spomin.

Dva dni v Portorožu je bilo kar premalo in kljub vsej prijaznosti ter prijateljstvu, ki so nam ga izkazali piloti in prijatelji v Portorožu, smo morali oditi naprej do naslednje točke na naši poti v Slovenj Gradec .

V vašo vednost: ko nec julija in v začetku avgusta bomo organizirali zračni rallye v Portorožu ter Tour d'Europe 1983 z začetkom v Benetkah, etapa na poti pa bo tudi Portorož .

V družbi jugoslovanskih pilotov smo se torej podali na pot proti Slovenj Gradcu . Če sledimo AIRWA YS, ni nobenih navigacijskih problemov, kar pa postane bolj zapleteno, ko zapustimo l' A WY. To je torej pomemben problem, ki ga mora jugoslovanski AEROKLUB rešiti z oblastmi.

Slovenj Gradec želi sprejeti kar največje število švicarskih pilotov, zlasti še pilotov-amaterjev in padalcev.

Verja mite mi, da bi bilo letališče s svojima dvema pistama po 1200 m vsaka, z restavracijo, bazenom , s tereni, bungalovi ter terenom za ta-

kert... 11

borjenje idealno mesto "letališkega campinga" za jadralce in padalce.

Struktura terena v okolici aerodroma je podobna našemu gorovju JURA . Skratka, idealno mesto za jadralne avione . Poleg tega so tudi ljudje zelo prijazni .

Naša delegacija je živela med piloti iz kluba, učenci in prebivalci samimi. Prisostvovali smo celo tipični poroki. Verjemite mi, dragi bralci ter bralke, v Slovenj Gradcu boste dobrodošli .

Slovenj Gradec se nahaja približno 20 km od avstrijske meje, jugovzhodno od Celovca .

Pokrajina je edinstvena in zasluži obisk. ' Od našega prihoda do odhoda iz Slovenj Gradca smo živeli med prijatelji, ki bi storili vse za prijazen sprejem švicarskih pilotov ter njihovih družin.

Na žalost je še nekaj zapletov administrativnega značaja - določene omejitve za tuje pilote glede zračnih koridorjev , toda vse to se bo uredilo z dobro voljo, ki so jo izkazale ta~o odgovorne osebe iz kluba kot tudi lokalne oblasti.

Navajam potrebne podatke in zagotavljam, da sem s pomočjo KOMPASA pripravljen organizirati Vaše bivanje v Slovenj Gradcu ali Portorožu.

Naj končam ta zapis z zahvalo vsem, ki so pripomogli naši delegaciji, da lahko spremeni naslov tega članka v: JUGOSLA VIJA... NA SKORAJŠNJE SVIDENJE!

VARNOST LETENJA

Kje moramo začeti?

Letalski sklopi za Boeing (Tanjug) - Letalska industrija Sokoje z ameriškim izdelovalcem letal "Boeing" sklenila novo pogodbo o sodelovanju pri izdelavi sklopov ~ nosilce kril pri letih ,,757" in ,,737". Mostarska tova rna bo do srede 1985. leta dobavila skupaj 58 sklopov v vrednosti okoli milijon dolarjev. Mostarski Soko uspešno sodeluje tudi z drugim velikim ameriškim izdelovalcem letal "Do uglasom" pa tudi z združeno evropsko letalsko industrijo Air -Bus.

Spet letalska povezava , ':PulJ' -Zagreb!';ll~ (':' (Tanjug) - Zagreb bo po zračni poti spet povezan s Puljem. Letala bodo vsak delavnik, razen ob sobotah in nedeljah, pristaj ala in vzletala na letališči h obeh mest in bodo pomenila naj krajšo in najboj hitro zvezo.

Prva letala bodo poletel a v Zagreb in na zaj po novem voznem redu , ki začne veljati 25. marca.

Za povečanje varnosti letenja želim podati pregled dela nekaterih letalskih šol, ki sem jih obiskal ter predlog za izboljšanje sedanjega stanja, kar naj bi pripomoglo k zmanJsanju števila nesreč v naših organizacijah.

Med aktivnim delom v ZLOS sem kot član varnostne komisije, komisije za ugotavljanje vzrokov nezgod, izpitne komisije in kot sodnik na tekmovanjih imel možnost do podrobnosti spoznati to dejavnost.

Menim, da bi nekatere zadeve morali obdelati na seminarju upravnikov letalskih šol ter s konkretnimi predlogi odpraviti del pomanjkljivosti, ki vplivajo na varnost letenja. Prepričan sem, da bi varnost letenja izboljšali, če bi upravniki letalskih šol oziroma vodje letenja spoštovali obstoječe predpise in programe za šolanja letalcev. V si vzroki nezgod nas opozarjajo, da predpisov ne upoštevamo. Nekateri jih celo ne poznajo in si določene stvari tolmačijo po svoje. Pri vsaki nezgodi lscemo olajševalne okoliščine, da bi prikrili dejansko stanje. Odlašamo že s samo prijavo nezgode, predmet odstranimo, da bi tako prikrili določene nepravilnosti. Nekateri uvajajo pri šolanju letalcev metode, ki niso v skladu z navodilom o uporabi posameznih tipov letal in programom šolanja.

Zaradi tega smo imeli pred kratkim nezgodo jadralnega letala "blanik".

Ni edina.

Vodenje dokumentacije po šolah je zelo različno. Razen predpisanih dnevnikov se vsa ostala dokumenta-

...&

cija vodi ;:>0 različnih metodah.

Znane so tudi različne razlage s strani nekaterih inšpektorjev zvezne uprave za civilno zračno plovbo. Iz nepopolne dokumentacije je nemogoče ugotoviti strokovno stanje posameznega letalca. Dokumentov ni, osebna mapa letalca je skoraj prazna, ne glede na dolgoletno aktivnost. Potrebno bi bilo izdelati vzorec vseh dokumentov, ki naj jih vodi šola. Le tako bomo dosegli enotno poslovanje letalskih šol.

Dokumentacija o polaganju izpitov pred pričetkom letenja je nepopolna. Učenci ne polagajo izpitov iz vseh predpisanih predmetov. Izpitno gradivo večinoma 'ne pregleda učitelj ali druga strokovna oseba, ni zaključka s končno oceno o strokovnosti kandidata. Pri starejših pilotih se raje odločamo za polaganje ustnih izpitov, da bi se izognili administrativnemu delu. Žal tudi ti niso nikjer dokumentirani. Tako lahko dvomimo, če je nekdo izpit sploh opravljal. Pri vsem tem posvečamo zelo malo pozornosti predmetom, ki so vezani na varnost letenja.

Izbira kandidatov za osnovno šo lanje ni najboljša. Organizacija letenja je pomanjkljiva in ni v skladu s predpisi. Letenje vodi upravnik učitelj letenja. Vleko jadralnih letal z učenc i izvajajo mlajši piloti remorkerji, ki so brez izkušenj in nepravilno izšolani. Niso niti teoretično seznanjeni s posebnimi postopki v aero vleki. Menim, da je to zelo pomembno iz varnostnih razlogov.

Učenci jadralci ne uporabljajo vseh priprav, ki jih ima jadralno letalo. Tako flapsov niso koristili niti za vzletanje niti za pristajanje. Prav tako ne uporabljajo radia. O pomenu fJapsov ne bi rad razpravljal.

Omenil bi, da smo imeli prav zaradi tega dve ne zgodi.

Ko letijo starejši piloti, smo še

VARNOST LETENJA

Uiesa za klic

na pomoC

Sovjetski. ameriški. francoski in kanadski znanstveniki bodo družno izstrelili satelit. ki bo krožil okoli Zemlje z nalogo. da natančno določi kraje letalskih ali pomorskih nesreč. Lovil bo klice na pomoč z ladij ali letal in jih pošiljal v posebna središča na Zemlji. kjer bodo natanko določili kraj nesreče in poslali pomoč.

VeC letalskih nesreC Lani je umrlo v letalskih nesrečah 455 ljudi. uničenih pa je bilo 18 letal. katerih skupno vrednost cenijo na 220 milijonov dolarjev . Zavarovalnicam je to vzelo kilkih 30 milijonov dolarjev. več kot leta 1981. ko je bilo letalskih nesreč mnogo mil nj.

bolj popustljivi. Opravka imamo z našimi prijatelji, ki so starejši piloti in učitelji z izkušnjami. Menimo, da ni potrebno, da bi tak pilot opravljal kontrolni izpit ali kontrolni let.

Pri določanju kandidatov za bodoče učitelje menim, da ne posvečamo dovolj pozornosti izbiri kadra. O bodočih učiteljih bi moral v okviru ZLOS odločati širši krog strokovnih sodelavcev. Še posebej strogi moramo biti pri stažiranju učiteljev, da se bodo dosledno šolali po metodologiji oziroma programu šolanja. Pri tem si ne smemo dovoliti niti najmanjše pomanjkljivosti.

Kar zadeva učitelje amaterje, ki so v letalski šoli manj aktivni, pa naslednje: ne glede na iskušnje, ki jih imajo ti učitelji, moramo paziti na čas njihove prekinitve. Določiti je treba posebej nalet, ki je potreben, da bi lahko učitelj amater opravljal dolžnosti učitelja letenja.

Pri polaganju izpitov opažamo, da mnogi kandidati prihajajo nepripravljeni in da celo ne izpolnjujejo predpisanih pogojev. Upravnik letalske šole takim kandidatom ne bi smel izdati potrdila o končanem šolanju in o izpolnjenih pogojih za polaganje izpitov. Nadalje menim, da bi morali kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za polaganje izpitov, prej polagati izpite v letalski šoli oziroma v klubu . Šele na osnovi uspeha na predhodnih izpitih, bi lahko izdali potrdilo oziroma prijavo za pravi izpit.

Komisija za ugotavljanje nezgod ne dela, kot je potrebno. Zato letalske šole in klubi ne prejemajo informacij o nezgodah. Komisija ne more delovati v skladu s predpisi. ker nekateri člani te komisije ne dostav ljajo materiala na predpisanih obrazcih. Nekateri zapisniki članov komisije so zelo pomanjkljivi in komisija ne more dati dokončnega mnenja oziroma zaključka o vzroku nezgode. Menim. da bi smeli v to komisijo imenovati le tiste člane, ki so pripravljeni tudi debti. Vsem članom

"eftA 13 pa je potrebno dati tudi ustrezna navodila o načinu dela na terenu.

Izpitna komisija nima ustrezne dokumentacije, zato ima pri svojem delu precej težav. Izpitni material je treba pripraviti tako, kot je bilo dogovorjeno na sestanku upravnikov. Predvsem je treba uskladiti podatke o eksploataciji letal in jih objaviti v reviji Krila.

Na tekmovanjih bi morali sodelovati le najboljši letalci. Zmanjšati je treba število tekmovalcev in poveča­ ti kvaliteto samega tekmovanja.

Kvalitetno in zahtevnejše tekmovanje omogoča izbiro med najboljšimi letalci, vendar pa mora biti v okviru varnosti letenja. Pravilnike je treba dopolniti in upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na varnost letenja. Povečati je treba kazenske točke za tiste elemente, ki ogrožajo varnost letenja. Tak predlog sem posredoval leta 1981, vendar športna komisija o njem do danes ni razpravljala.

Pri organizaciji tekmovanj v jadralnem letenju bi moral organizator pripraviti pregled vseh terenov, ki so primerni za pristajanje, in to na

celotnem območju tekmovanja. Na karti bi morali označiti tudi terene, ki so iz višine videti primerni, v resnici pa so za pristajanje zelo problematični. Vse to naj bi imel vsak tekmovalec označeno na svoji navigacijski karti, potem ne bo dodatnih skrbi v času preleta. Prav tako je treba določiti minimalno varno višino, na katero se mora jadralec odločiti za pristanek. Povečati je treba število kazenskih točk.

Zaradi pomanjkanja senarja komisija za varnost letenja ni obiskala vseh letalskih šol. Zato tudi ne moremo podati podrobne analize čeprav menim, da je to nujno potrebno. Le na osnovi ugotovitev bomo lahko posredovali upravnikom letalskih šol konkretne predloge za povečanje varnosti letenja.

EDV ARD LORENCON

SVETOVNI REKORDI V JADRALNEM LETALSTVU Stanje 31.12.1982 ENOSEDA LETALA 0-1

DVOSEDA LETALA 0-2

MOSKI

2ENSKE

MOSKI

PROSTI PRELET

Werner H. G. ZRN 1972 1460 km

K. E. Karel V B 1980 949 km

1. Renner H. Geissler Avstralija 1975 970 km

CILJ

3 jadraici Nova Zel. 1978 1254 km

T . Zaiganova ZSSR 1966 731 km

I. Gorokova, Z. Kozlova ZSSR 1967 864 km

1. Gorokova Z. Kozlova ZSSR 1967 864 km

CILJ IN POVRATEK

K. H. Striedieck ZDA 1977 1634 km

D. F. Grove ZDA 1981 1127 km

T. Knauft R. Gannon ZDA 1981 1000 km

P. Majewska V. Malcher Poljska 1980 617 km

PRELET V TRIKOTNIKU

H. W. Grosse ZRN 1981 1306 km

K. E. Karel V B 1980 814 km

H. W. Grosse H. H. Kohlmeier ZRN 1979 1112km

ABSOLUTNA VISINA

P. F. Bickle ZDA 1961 14102 m

S. JackintelI ZDA 1979 12637 m

E. Laurence H. Klieforth ZDA 1952 13489 m

B. Nott H. Duncan ZDA 1975 10809 m

RELATIVNA VISINA

P. F. Bickle ZDA 1961 12894 m

A. Burns V B 1961 9119 m

S. Jozefczak J. Tarczon Poljska 1966 11680 m

A. Dankowska M. Matelska Poljska 1967 8430 m

HITROST V TRIKOTNIKU 100 KM

K. Briegleb ZDA 1974 165 km/h

S. Martin Avstralija 1979 139 km/h

E. M. Biggs S. Murray J. Afrika 1977 147 km/h

A. Dankowska E. Grzelak Poljska 1978 126 km/h

HITROST V TRIKOTNIKU 300 KM

H . W. Grosse ZRN 1980 158 km/h

S. Martin Avstralija 1981 129 km/h

E. MOller O. Schšftner ZRN 1979 140 km/h

A. Orsi F. Bellingeri Italija 1974 97 km/h

HITROST V TRIKOTNIKU 500 KM

G. Eckle ZRN 1979' 151 km/h

S. Martin Avstralija 1979 133 km/h

E. M. Biggs S. Murray J. Afrika 1977 140 km/h

A. Dankowska S. Piatek Poljska 1980 93 km/h

HITROST V TRIKOTNIKU 750 KM

G. Eckle ZRN 1978 141 km/h

K. E. Karel V B 1979 95 km/h

H . W. Grosse H. H. KOhlmeier ZRN 1980 131 km/h

HITROST V TRIKOTNIKU 1000 KM

H. W. Grosse ZRN 1979 145 km/h

HITROST V TRIKOTNIKU 1250 KM

H. W. Grosse ZRN 1980 133 km/h

DISCIPLINA

H. W. Grosse H. H.Kohlmeier ZRN 1979 129 km/h

2ENSKE Pavlova Filomečkina

ZSSR 1967 864 km

DRŽAVNI REKORDI V JADRALNEM LETALSTVU Stanje 31.12.1982

DISCIPLINA

ENOSEDA LETALA D-1

DVOSEDA LETALA D-2

MOSKI

MOSKI

2:ENSKE

PROSTI PRELET

Mrak J .

1958 570 km

CILJ

Mrak J. 1958 570 km

CILJ IN POVRATEK

Strukelj F. 1982 566 km

Klančnik

1959 348 km

Komac B. Bogojevic P. 1953 355 km

Klančnik

Pipan S. 1958 312 km

Klančnik

B. C.

Klančnik

B. C. 1976 340 km

ABSOLUTNA VISINA

Malčevic

RELATIVNA VISINA

Malčevic

Klančnik

M.

1959 8.953 m M.

1959 8.320 m

Klančnik

C.

Dolinar M. Bugarski P. 1958 7.600 m

Klančnik

1956 5.700 m Klančnik

C.

Dolinar M. Bugarski P. 1958 7.120 m

Klančnik

1956 5.520 m

Klančnik

Križnar C. 1964 112 km/h

M. 1982 81,89 km/h

Korsic E. Vnuk R. 1961 85,5 km/h

HITROST V TRIKOTNIKU 300 KM

Strukelj F. 1974 99 km/h

Letic M. 1982 75,7 km/h

Mirnik F. Kermavner D. 1963 73,5 km/h

HITROST V TRIKOTNIKU 500 KM

Strukelj F. 1974 93 km/h

Letic M. 1982 75,76 km/h

HITROST V TRIKOTNIKU 1250 KM

C. Berglez V. 1974 204 km

Dolinar M. Božovic M. 1961 376 km

HITROST V TRIKOTNIKU 100 KM

HITROST V TRIKOTNIKU 1000 KM

C. Berglez V. 1974 204 km

B. C. Berglez V. . 1974 234 km

Letic M. 1982 502,5 km

PRELET V TRIKOTNIKU

HITROST V TRIKOTNIKU 750 KM

2:ENSKE

Komac B. Bogojevic P. 1953 460 km

Letič

B. C. Berglez V. 1974 2.980 m B. C. Berglez V. 1974 2.480 m

B. C. Trauner S. 1958 85,4 km/h

Takole je v 3. številki časopisa .. Vazduhoplovno jedriličarstvo" leta 1950 opisal svoj rekordni prelet naš vzornik Maks iz Celja. Letel je 5. junija tega leta - ob pričetku letošnje jadralne sezone pa je njegov podvig pravi izziv vsem mladim ...

DVA DERODDA tf JfDNOM LETU

NOVI SAD - ZA6REB 302 km . slobodan prelet: NOVI SAD - STIČNA 400 km . odredjeoi cilj:

Mettorološka prognoza obečav~la je povoljno vreme ZI prei ete. Jugoistočni vetar jačlne .3-4 m/$el< O7.naČa\· ao je eventualni pravac preleta prema Zagrebu. Prlprem"' ~1 jedrIIice na startu, čekall smo povoljan momenal. za poletanje. Nebo je bilo polpl1no vedro. Tek oko Il časOV,1 prlme!'1I smo sa severa stvaranje prvih kumull1~a. Po~to SAm prema meteorološkoj prognozi 7..1ldjučio da ce se vreme u pravcu severozapada poboljšati, najavio sam prelet 58 odredjenim Ciljem Novi Sad-Zagreb. PrIpremio sam znak za odbaclvanje na cilju, čime bl ml bio omogucen pro(u~el.1k preleta uslučaju povoljnc met~oro· loške situlcije.

PoletIlo slIm u 11.30 čnova aero?apregom I olkllčlo nil visini od 450 m u terrničkom stubu. U usponom strujanja jačine 1,5 misek pOpM sam do visine od 800 ol gde je ono prestalo. Zbog jakog vetra krenuo sam 511 tom vlslnom na prelet. Na visini od 750 m nalšao sam opet na termlčkl stub od 2 misek, I u kruženju popeo na 1700 m. Ne Iskoristivšl stub do vrha, krenuo sam dalje. Pro liv mog očeklvanja prlmetlo um na varlometru Imlsek penjanja mesto uoblčajenog propadanja. Tek nakon dva minuta pravoilllljskog penj~nj~, n lišao sam na propadanje od '2 - 3 misek, koje je trajalo samo kratko vreme. Isti slučaj se više puta ponovlo. Prema tome sam odlllah stvorio odgovarajuču taktil<lI preleta . KOIII' plekse usponlh strujanja preletao s 1m sa brzl· nom najmanjeg propadanja, II nlspona strujanja sa odgovarlljučlm brzlnarn!\ najbolj eg IIgla planiranja. Na taj način gubIo sam n!ljmanje na visinI. Tek na visini od 1500 m, koju sam u toj takllei postaVit) 1<80 donju granleu, počeo sam III kruženjem uječIm usponlm strujama, k&l<o blopet nadoknad!o IZi:ubljenu visInu. U 12.20 časova stigao sam do Borova, gde se mlteorološka situacija promenIla. Sa druge st'ane Dunava počeli su se stvllratl kumulusi, kojl su bill u praveu Papuk'l sve guŠčl. Morao sam promenitI taktiku preleta I prile goditi je JrdrenJu Ispod kumulusa. Penjanje u shrbo· vima kretalo se Izmedju 1-2,5 misek. PrvIh HO km preleteo sam za 55 minuta, a dalje je IlIlo sporIje. Zaista lU kumulusl prema Na§lcama bili Ive guščl I krupniji, a\l njihovIl uspo ... a strujanja bila su relalIvno slaba. Ulezak u oblake se zbog Im.njenja usponih struja u njl.na nlJe Isplatlo. Krpe Ispred 1\1 IzmedJu oblaka redovIlo lU bolje dl zale, nrio limi obled.

Daruvar sam nadletJo u 15 časova. Iz loga vIdimo, da se brzlna preItla smanJil~, čemu su bili uzrok slablji meteorološki uslovl.

U praveu prema Mo < lavačknj Oorl pojnvlla se Ispred mene čistinl\ be? kumulus/!, zbog čega smn krenuo za ~5 steptni II levo prem.

Sf~ku, gde se natazlo jedan kumulrs kon· gestus jačeg razvitka. St 'gadl ispod njeg,' dJi'ekate su lIIe samo I<rupne kapi klše I jako hacanje, a o uspor.om strujanju ni tr~ga, po černu sam zaldjučlo, da je \'Cc 1\ raspl1d/ll1ju.

Pohtrio sam dalje u praveu Zagrt ba, gd.e me je sledeci kumulus prljatnlje primio sa usponim strujanjem od 2 misek, te sam tu popeo na 2500 mvisine. Sledeči oblak koristlo sam kod Vet.ke OJrlce, 2de sam nadoknadlo iz· gubljenu visinu. Povecanom brzlnom krenuo sam u praveu Zagreba. Boron2aJski aerodrom preleteo sam u 16,2., časova. Vldtči dl ima još uslova za .produžetak preleta, odbaeto sam znak Iznad hangara na visini od 1200 m I krenuo preko grada upravClI Samobora. Pu· tem sam nalšao južno od Save na uspono strujanje od 1 misel" koje je na 1500 m vls!ne prestalo. Iznad Samobora ponovo sam pope o sa 1,5 m.'sck ld 800 m do 2000 III. Ovdc je obzirom na visinu bila n8jkrltlčnija tačl<a pre· Ida . Sa najbolj/III uglom planiranja krenuo sam II praveu Cerkija. ScveroZ8pauno od ('erldja koristlo sam zadnje uspono struja nje jai'lne Im/srk, u kojem sam popeo do 2200 III visim'. Vedro nebo u praveu Ljubljane 7.03Čilo je, da ne megli viš!! računati na uspona strujanja. Sa n~jboljim uglom planiranja krenuo sam u praveu Ljub!jane. Almosfera je bila sada Idealno mirna. • Lasla· je tiho 1<llzlla PH ko dolina I brdašea, te se sve više prib:l· žavala krugu na karti, kojl je ocrtavao uda lje· no~t 40U km od Novog ~ada. Preleito sam Trebnje I I<rtnuo u levo prema SlIčnI, gde sam primeIlo povoljne ttrene za sletanje. VI· sinomrr ml je pokazlvao joA 500 m, a ocenom od okli visina je bila mnogo manja. Još ne· koliko pogleda na krt-snu prlrodu Ispod mene, te se zallm o:enjujuci terel\ rntkano spu~lih zapadno od stanlee Stična. Čllav prelet tr~iao je ti časova I ilU minuta, a predjena udaljenost Iznosl 400 km.

SI tim preletom postlgao 18m poslednji uslov ZI .Zlatno C· diplomu I postavlo dVII nacIonalni rekorda: Novi Sad-Zagreb 302 km sa odredjenIm Ciljem I slobodan prelet Novi S3d-Sllčna 400 km.

ARBAJTER MAKS

"Polast na Pacifiku" je o tem postopku dveh clklonov pred kalifornijsko obalo zapisalo DELO. Posnetek je narejen z vremenskega sateUta 30. januarja 1983

Lani smo v Krilih v nekaj nadaljevanjih govorili o nastanku termike in o vremenskjh situacijah, ugodnih za jadranje. Ce hočemo ta kratek sprehod po meteorologiji nadaljevati in končati, moramo spregovoriti še o treh vremenskih pojavih, ki so pomembni za jadra1ce: o frontah, o vetru in o valovih.

Po'glejmo si torej v zelo poenostavljeni obliki najprej fronte, ki so najbolj zanimive, saj neposredno vplivajo na vreme za jadranje.

Osnovne pojme nam je dal v' dvajsetih letih Norvežan 8jerknes, ki je definiral toplo in hladno fronto in okluzijo. Če pogledamo sliko takšnega idealnega ciklona (s!. 1) vidimo, da so področja visokega pritiska mnogo bolj razprostranjena kot pa hitro se gibajoča področja nizkega pritiska. Visok pritisk imamo običajno na območju južnega Atlantika v okolici Azorov in na območju Severnega ledenega morja in Gronlanda . Ker v področjuvisokega priti-

običajno ni oblačno, zaradi močnega sončnega obsevanja v ju-

ska

žnih širinah stalno nastaja topel zrak, medtem ko je na severu hladen.

Ta temperaturna razlika se seveda izraža v spodnjih 10 km atmosfere ..

Ker je pri istem tlaku hladen zrak težji od toplega, ga stalno izpodriva.

To si najlaže predstavljamo, če si zamislimo posodo, ki je vertikalno pregrajena, v njej pa sta tekočini z različno gostoto. Ko pregrado odstranimo se skušata tekočini porazdeliti tako, da je lažja zgoraj, težja pa spodaj. Tako tudi hladen in topel zrak ne moreta vztrajati drug poleg drugega. Pride do gibanja zračnih mas in v končni fazi se topel zrak porazdeli nad hladnega.

To dviganje toplega zraka se dogaja na frontah, ki ločijo topel zrak od hladnega. Aktivnost centra nizkega pritiska traja 'toliko časa, dokler imamo temperaturne razlike v horizontalni smeri, Šele po ize-

METEOROLOG.JA ------::~-----:-:::::;::-------

-'--

IO~

..

----

TO"~' tEI<TO~ •

Htll4EN

Z~~ cu

na spredaj ležeči hladen zrak . Mejna površina je nekakšen navidezen prehodni sloj . Ta mejna površina ima različen nagib, ki je na najstrmejšem mestu 1: 100. Gre torej za zelo majhen nagib in se zato topla fronta pri vertikalnem razvoj\l 7-10 km (do tropopavze) horizontalno razteza na površini do 1000 km. Če sedaj upoštevamo še, da si topel in hladen zrak stojita nasproti na razdalji 1000 km, dobimo ogromno mejno površino oz. prehodni sloj, v katerem se topel zrak dviguje in pri tem ohlaja za okrog lOC/lOO m. To dviganje je tako intenzivno; da doseže na celem področju dvigajoči se zrak stanje kondenzacije. Nastane obsežen sloj oblakov. Vertikalna dviganja so velikostnega reda nekaj cm/s . Kakšne vrste oblakov imamo ; • v mejnem sloju , zavisi od stopnje vlažne stabilnosti oz. labilnosti, zato razlikujemo dva tipa toplih front: a) stabilno toplo fronto, če je pritopel zrak stabilen in b) labilno toplo fronto, če je topel zrak labilen. hajajoči

Slike 1

načenju teh temperaturnih nasprotij se področje nizkega pritiska zapolni .

Topel in hladen zrak se torej stikata vzdolž markantne mejne površine, ki jo imenujemo fronta . Ko se nizek pritisk poglablja, se na sprednji strani pospešuje proti hladnemu zraku, medtem ko se na zadnji strani pospešuje hladen zrak proti toplemu . Na teh mejnih površinah (frontah) imamo posebne vremenske pojave :, svojimi oblačni mi sistemi, o katerih bomo govorili v nadaljevanju . Do pospeševanja hladnega oz. toplega zraka pride zaradi odklonske sile zemlje (Koriolisove sile), ki je posledica vrtenja zemlje, (slika 2).

Topla fronta Kot smo ugotovili , drsi zgoraj topel zrak, zaradi hitrejšega gibanja , Slike 2

_.______"L" II N''''y!''''I< .-'

___ ~fL' Z1V,\1(,

Normalno je topel zrak stabilen, zato imamo največkrat opraviti s stabiln'o toplo fronto.

Poglejmo si sedaj še oblačni sistem tople fronte in njeno zračno cirkulacijo (slika 3). Več sto km pred presečiščem mejne površine s tlemi se na velikih višinah pojavijo cirusi.

Ti najprej zavirajo termiko, kasneje pa jo kot cirostratusi sploh prekinejo. S približevanjem fronte se cirostratusi zgostijo in se tudi vertikalno bolj razvijejo. Rastejo navzdol, dokler se ne razvijejo do višin , v katerih se poleg ledenih kristalov pojavijo tudi kapljice vode. Ti mešani, srednje visoki oblaki so altostratusi (ovčice). Z nadalnjim približevanjem se ti znižajo in zaradi nasiče­ nja že pride do konde nzaciie, vendar

METEOROLOG.JA

I

I ==> __-------1 1

400

km

I

Slika 4

路r 6

~ 4

2

o----~~

o FRONTA

200

600

eoo lcm

refL420

METEOROLOGljA kapljice izhlapijo še preden pridejo do zemlje . S tem se vlažnost v nižjih plasteh še poveča in omogoča nadaljnje zniževanje oblakov do stratusov, iz katerih že več sto km pred fronto pada enakomeren dež (ali sneg). Celoten oblačni sistem se imenuje nimbostratus. Pod njim so še "fece" , ki nastanejo zaradi turbulence v najnižjih slojih zraka.

Po prehodu tople fronte padavine prenehajo. Često se zadržuje stra tu-

sna ali stratokumulusna oblačnost , iz katere pada redek dež. V vremenskem poročilu napovedo toplo fronto kot dotok toplega zraka v višinah.

Po prehodu fronte se nahajamo v toplem sektorju, ki obsega področje med toplo in hladno fronto (slika 1).

Ta topli sektor predstavlja eno četr­ tino celotnega področja nizkega pritiska, ko je ta na vrhuncu razvoja . Po celotni višini imamo stabilen topel zrak brez vremenskih posebnosti .

Slika 5

Slika 8

101cm1,--_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _- , ~1l.0AlT4 : LI\~'LNI\

, OPEl- ~"A": LI\"'l~N

METEOROLOGljA ---~ )

---~

>

+lLAI\NO ~nr.(}J"NJe ; f~ONrA/O "01)· Če je prihajajoči topli zrak labilen, potem imamo v mejnem sloju nevihtne oblake (kumulonimbuse), ki jih zaradi oblačnega sistema fronte ne vidimo, slišimo pa grmenje.

Imamo močne nevihtne padavine, često s točo. Ta tip tople fronte je redkejši in se pojavlja v toplem letnem času. Oblačni sistem ima torej konvektivne in slojaste oblake.

V cirkulacijski shemi je vertikalna komponenta močno ppudarjena (slika 4).

Hladna fronta Pojavi, povezani s hladno fronto, so bolj komplicirani kot pri topli fronti. Lahko sicer tudi govorimo o nagibu mejne površine, vendar ta variira od 1:40 do 1:80. Hladno fronto si predstavljamo kot klin, ki se zagozdi pod spredaj ležeči topel zrak (slika 5) in s tem lahko povzroči valovanje zraka.

Horizontalno se hladna fronta lahko razteza 10 do 100 km. Zato včasih sploh težko preciziramo, ali imamo že opravka s hladno fronto ali gre le za adiabatično ohlajanje zraka . V osnovi pa lahko ločimo dva popolnoma različna tipa hladne fronte: a) aktivno hladno fronto in b) pasivno hladno fronto. · Pri aktivni hladni fronti se komponenta vetra, pravokotna na fronto z višino krepi, pri pasivni pa slabi.

Kot pri topli fronti lahko tudi tukaj govorimo o stabilnem, in labilnem tipu .

I

TOfLO STRUJANJE.

Aktivna hladna fronta - lablJnl tip Naraščajoči veter v višino prinaša stalno nov svež hladen zrak na višinah. Ta prehiteva hladen zrak pri tleh in na višinah zdrsne na topel zrak. S tem pride do močne labilizacije. Začne se namreč vertikalno premeščanje hladnega zraka, ki pada, in toplega" ki sili kvišku (konvekcija). Govonmo o labilizaciji od zgoraj navzdol zaradi prlbliževanja hladne fronte, za razliko od običajne labilizacije, ki jo povzroči segrevanje tal. Na velikih višinah imamo ravno tako nadadiabatni temperaturni gradient, kot običajno pri tleh, zato imamo tudi enak oblačni sistem. Na ta način si razlagamo tudi srednje visoke slojaste oblake (altokumulus castellanus ali flocus), ki nastanejo zaradi kipenja toplega zraka v višino, še preden pride labilizacija v nižje sloje. Da prihaja pri tem često do neviht, je jasno, zato lahko te oblake smatramo za znanilce neviht (slika 6).

Ta konvektivna cirkulacija, ki jo povzroča dotok hladnega zraka na višinah pred fronto, ima za frontalno vreme nekaj zelo pomembnih posledic. V toplem delu pred hladno fronto imamo na višinah odtekanje zračnih mas (zaradi močnejšega vetra in sesedanja), pri tleh pa imamo dotok zračnih mas. V območju fronte prihaja do preurejanja zračnih mas in s tem do vertikalnih impulzov, za fronto pa je področje sesedajočega se hladnega zraka (slika 7).

nalniška dinamika fluida REVOLUCIJA, KI SE BLlZA Napredek, ki je bil do sedaj napravljen na področju razumevanja mehanike fluida, je bil v veliki meri evolucijski in posledica tako umskih zmožnosti kot tehničnih nujnosti, toda v prihodnjem desetletju bo napredek predvsem posledica hitro napredujoče tehnologije. Razvoj bo lahko celo tako hiter, da bo predstavljal revolucijo.

Razumevanje temeljne mehanike fluida je tekom razvoja prešlo mnogo različnih stopenj (slika 1).

Sedaj je pri pra vljeno vse potrebno za izredno pomemben in hiter napredek pri razumevanju njenih osnov. za ta korak se pripravljamo z že preizkušeno matematično podlago, toda z omejenimi umskimi kapacitetami, da bi razumeli podrobnosti. Opreti se moramo na raču­ nalniško analizo, s katero bomo razširili naše obzorje in si začrtali smer.

AEROOINAMSKA TEORIJA Zgodnja poizvedovanja o fiziki našega bivanja so bila omejena na preprosta opazovanja narave in filozofska razmišljanja. Aristotel je s svojim preučevanjem gibanja teles pripravil podlago za sistematične raziskave dinamike fluida. Njegova zgrešena predstava o fluidu, ki gibanje telesa skozi fluid podpira, seje obdržala do Leonarda da Vincija, ki je po obsežnih opazovanjih narave zaključil, da fluid gibanju telesa pravzaprav nasprotuje. Galileo je zaznal vse bistvene elemente gibanja skozi fluid in jih pravilno formuliral.

Spoznal je škodljiv vpliv trenja (upora) in ugoden vpliv momenta (pogona) in izvedel tudi prve poskuse s fluidi in gibanjem teles v njih .

Z njim se konča začetno "filozofsko obdobje", ki mu sledi "obdobje idealnega fluida", v katerem so zgra-

.ICe,L/'23

AERODINAMIKA Glavna obdobja v aerodinamiki

od starega veka do 1687

FILOZOFSKO OBDOBJE (opazovanje narave)

Aristotel Leonardo da Vinci

od starega veka do 1687

FILOZOFSKO OBDOBJE (opazovanje narave)

Aristotel Leonardo da Vinci Galileo Newton Bernoulli Euler Prandti Von Karman Whitcomb Von Neumann Lax MacCormack

1687 do 1894

OBDOBJE IDEALNEGA FLUIDA pristop)

(matematični

1894 do 1963

1963 do sedaj

OBDOBJE REALNEGA FLUIDA (eksperimentalno - matematični pristop) RAČUNALNIŠKO OBDOBJE (aplikativna matematika, (računalniki)

Deset novih letal za gospodarsko letalstvo JAT (Tanjug) Gospodarsko letalstvo .1 AT bo v kratkem dobilo dese t novih letal dromader M-18. izdelanih na Poljskem in namenjenih za dela v kmetijstvu . Jatov tozd bo imel 35 takih letal. šest jih bodo kupili tako. da bodo JAT in 12 kmetijskih delovnih org'lJlizacij iz Sremske Mitrovice. Subotkc.

Srhohratna in Požarevca zhrali približno 80 milijonov dinarjev. Štiri Ictala pa bo .lAT kupil s svojim denarjem. Takšen je uspeh samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev. ki so v Beogradu podpisali gospodarsko letalstvo .lAT in 7..ainteresirane organi7"lcije združenega dela iz agro kompleksa.

diii matematično ogrodje za razume- ti izredno pomemben prIspevek vanje gibanja fluidov v grobem.

Prandtla pri spoznavanju viskozne Newton nam je dal prvi realni mejne plasti in njenega vpliva na vpogled in matematičnoformulacijo odtrgan tok je spodbujal hiter raztemeljnih zakonov gibanja fluida . mah eksperimentalnih študij viskNjegov koncept viskoznega odpora oznega toka. Med leti 1920in 1950se je imel ogromen pomen pri spozna- je vsepovsod po svetu uveljavila vanju dinamike fluida. Prvi seje lotil eksperimentalna aerodinamika . analize neviskoznega fluida. Po · S pojavom računalnika ponuja njem se je matematično upoda- . računska analiza alternativo ekspebljanje idelanih tokov močno raz- rimentalnemu pristopu. Nastanek mahnilo po zaslugi tako znamenitih modernega elektronskega računal­ intelektov kot so bili d' Alembert, nika tako končuje tretje obdobje v Euler, Lagrange in Helmholtz. Delo razvoju dinamike fluida . Skozi vsa Helmholtza predstavlja piko na i " tri obdobja je bil napredek omejen obdobja idealnega fluida", ki je pri- predvsem s tehnologijo, to pomeni, pravilo podlago za eksperimentalno da je neobstoječe oziroma nepripreverjanje matematičnih zakonov, merno orodje onemogočalo določe­ postavljenih v tem obdobju. V " ne poizkuse. Analitične ali približne obdobju idealnega fluida" so bili rešitve dvojnih sistemov parcialnih postavljeni t4di temeljni izrazi vis k- diferencialnih enačb niso bile oznega toka, vendar je zapletenost mogoče, hitro mehansko računanje parcialnih diferencialnih enačb iz- pa je bila le želja. eDe 3600 in IBM ključevala analitično rešitev, tehno7094, prva računalnika z veliko opelogije računskega vrednotenja pa rativno hitrostjo in kapaciteto za pravzaprav ni bilo. Čeprav je znanstveno uporabo, sta v začetku Newton položil temelje zaradi visk- šestdesetih let napovedovala moderoznega toka, znanstveniki do dvajse- no "kompjutersko obdobje" v mehatega stoletja niso spoznali pomem- niki fluida, obdobje, ki temelji na bnosti viskoznosti . treh elementih: aerodinamski teoriji, za moderno dobo v dinamiki flui- aplikativni matematiki in računalni­ da je značilna tekma v razvoju prve- kih. Vsak od treh elementov ima ga letala, ki je močno vplivala na obsežno zgodovino. Pravkar smo aerodinamiko in narekovala hiter pregledali razvoj aerodinamike, zato razmah eksperimentalnih raziskav. še nekaj besed o preostalih dveh Pionirsko delo Lilienthala, Langle- elementih. yja. Lanchestra, bratov Wright in njihovih sodobnikov je dalo začetni sunek analitičnemu delu takih veli- APLlKATIVNA MATEMATIKA Podobno kot za aplikativno matekanov kot so Prandti, Žukovski, Kutta, Blasius in Von Karman. Zlas- matiko yelja tudi za numerično

AERO DINAMIKA Slika 2 Izračuni

Ilnearnega nev.koznegatokalo dosegli vlloko raven.

Primer: Izračun vzgonlke premic. glede na vplldnl kot krila (v ItoplnJah) za kombinaciJo Space Shuttie Boeing 747 (Slika na desni str.)

aproksimacijo, da izhaja iz starega veka, za reševanje parcialnih diferencialnih enačb pa so jo začeli uporabljati šele v začetku dvajsetega stoletja. Leta 1910 je Richardson napravil prvo moderno numerično analizo parcialnih diferencialnih enačb z uporabo operatorjev končnih diferenc. Z leti so to metodo izpopolnili, vendar ni ostalo le pri tem. Posebej se je okrepilo iskanje bolj učinkovitega in natančnega numeričnega algoritma v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih. Razvitih je bilo več natančnih metod višjega reda, 11l0rda najpomembnejše delo v sedemdesetih letih paje opravil Brandt, ko je razvil multimrežno metodo, s katero je moč pospešiti iskanje rešitve kompleksnih sistemov. Njegova ideja mreže, ki se korak za korakom gosti, omogoča, da napaka v rešitvi zelo hitro izzveni. To pomembno delo bo v letih , ki so pred nami, doživelo široko uporabo . Od te metode bo odvisna učinkovitost, ki jo potrebujemo, da bi povečali produktivnost zelo velikih računalniških analiz.

V osemdeseta leta smo tako vstopili z zalogo močnih in učinkovitih numeričnih algoritmov, da bi se spoprijeli z vse bolj zapletenimi problemi, s katerimi se soočamo v računalniški dinamiki fluida .

•

RACUNAlNIKI Čepra v se je četrto obdobje razvoja v dinamiki fluida pričelo v začet­ ku šestdesetih let, ima svoje korenine v dvajsetih letih devetnajstega ,stoletja, ko je Charles Babbage zasnoval svoj analitični stroj. Njegova genialna ideja je v organizaciji stroja v ločeni input - output funkciji, spo. minsko in računsko enoto, ki skupaj s podprogrami tvori pravi računal­ nik. Zaradi izjemno zahtevnih mehanskih toleranc njegov stroj ni bil nikdar zgrajen. Tako se je prvi pravi računalnik pojavil leta 1944, ko je Harvard precistavil prvi elektromehanski računalnik Mark J. Odločilni dogodek v zgodovini elektronike je nastopil leta 1948izum tranzistorja. Čeprav se je prvi popolnoma tranzistorski računalnik

pojavil na trgu šele v poznih petdesetih letih, je tranzistor bolj kot katerikoli drug izum oblikoval moderno dobo računalnikov. Z razvojem integriranih vezij so veliki računalni­ ki kmalu postali resničnost. Potreba po večji hitrosti in kapaciteti je narekovala spremembe v zgradbi novih strojev. Z realizacijo vzporednega in zaporednega procesiranja se je sposobnost računalnikov bistveno povečala. Novi stroji zmorejo do 90 milijonov operacij v sekundi, česar ni moč primerjati s tremi operacijami v sekundi, kijihje zmogel Mark 1.

Tako so ob koncu sedemdesetih let vsi elementi računalniške dinamike fluida dosegli visoko razvojno stopnjo. Poprej nemogoči problemi so se začeli rutinsko reševati . Raču­ nalniška dinamika fluida je od prvih poskusov z neviskoznim tokom preko enostavnih teles in oblik izredno napredovala . Danes la hko računamo tako viskozne kot neviskozne tokove, ki so tudi zelo zamotanih oblik.

PRIMERI Izračuni linearnega neviskoznega toka so dosegli zavidljivo raven , kot je to moč videti na sliki 2. Za izračune pri pod zvočni hitrosti je bilo treba površino letal Boeing 747 in Space Shuttie razdeliti na približno tisoč četverokotnikov končnih elementov. Izračunani rezultati se odlično ujemajo z eksperimentalni-, mi, kar pomeni izredno dovrše nost linearne aerodinamike. Izračun nelinearnega (transsoničnega) neviskoznega toka sicer ni še popolnoma dozorel , a je že na visoki stopnji.

Trenutno predstavlja Boppeova metoda najboljši pristop k izračunu transsoničnega toka. Izdelal je program, s katerim računa tok okrog sklopa krilo - trup - nosilec potisnika - potisni kova gondola , dobljeni rezultati so precej dobri (slika 3). Programi računalniške dinamike Iluida, s katerimi je moč optimalno oblikovati posamezne dele letala, se vse bolj uporabljajo pri konstruiranju velikih letal. Na ta način so konstruirali krila letal Airbus 310 in Boeing 757.

AEAODINAMIKA

"e't/'25 0,1

Cz

O

0,(.

meritev '1 vetro'lni/cu pr; MaO,' ",<1.

/,\'v<'\ ~.. ~'~o., ~, '!'v,,,"" _

_.-.

" " ,,/._'

o.lt O,~

0,2 /

O,f

/-'C 5f'Oce

O

O

- 2 .4 - 1.8

C

·· 1.2

IJ

- 0 .6 0 .0 0 . (;

r

· 1.2

- 1.2 -O. 8~

- 0 .8 - 0 .4 C

P 0.0 0 .4

~

Cp

-0.4

0 .0 0.4

0 .8

0 .8

1.2

1.2

l

9ondolo

~ -8--

Za lll:vlskol.l1o-viskozno posnemanje združuje približna Melnikova analiza neviskozen potencialen tok z mejno plastjo in tokom v tokovni sledi za telesom v zelo natančen program za dvodimenzijsko analizo profilov krila (slika 4), Neviskozno-

/"

~1

0,5

2

.3

4-

51i"Hle

5

,

7 Il

O(~

-viskozno posnemanje je sicer že dolgo poznano, vendar je Melnik s tem, da je vključil tudi tok v tokovni sledi lahko v račun zajel tudi ukrivljenost oziroma odklon tokovne sledi za telesom in dobil dobre rezultate tudi na zadnjem robu telesa, kar je bilo poprej težko doseči. Dvodimenzijsko analizo so razširili v tridimenzijsko, s katero se da računsko zajeti celotno krilo.

V sedemdesetih letih je bil napredek v reševanju viskoznih tokov bliskovit. V poznih šestdsetih letihje dozorela analiza mejne plasti, v zgodnjih sedemdesetih letih pa so jo hitro nadomestile rešitve kompletnih Navier-Stokesovih enačb . Rešitve Navier-Stokesovih enačb za realna tridimenzijska tokovna polja okrog topih teles postajajo vsakdanjost. Primer s slike 5 je tipičen za analizo stacionarnega toka. Na sliki 6 je prikazana elegantnejša uporaba Navier-Stokesovih enačb na edinstvenem problemu. Z zdrušitvijo časovno skladnih Navier-Stokesovih enačb z gibalnimi enačbami krilca dobimo natančen popis gibanja, ki se dobro ujema s preizkusom.

Z uporabo časovno skladnih Navier-Stokesovih enačb za pona za-

AERODINAMIKA rjanje turbulence in odtrganih tokov ' se odpira novo obzorje v računalni­ ški dinamiki f1uida. Simuliranje turbulentnih vrtincev vzbuja velike upe za prihodnost. Odličen primer turbulence, čeprav se ne poslužuje Navier-Stokesovih enačb, je napravil Leonard. Njegov model vrtinčnega vlakna v mejni plasti zelo precizno prikazuje večanje nestabilnosti v končni turbulentni "zmazek".

Na vedeni primeri predsta vljajo višek računalniške dinamike fluida, ki je omejena s trenutnimi zmožnostmi računalniške tehnike.

- - trorija

ep

-

o, o

~,200

merifllv

- 0.800

0,000

0,100

PRIHODNOST Razvoj računalniške dinamike fluida v prihodnosti bodo spodbujale tehnološke pridobitve v industriji računalnikov. Tehnologija integriranih vezij je že sposobna na enem

4,200

..

M" 0,82 ~ drhtenjem I.rilca

n" \

n

~

~

,1

"

~

.\

brea

drMenja

~rjlcQ

(1

fi

fi

"'=0,79

o

norlja merifev

\

~4'

0,14

ČAS, sek .

Tridimenzijika relltev Navler-Stokesovlh enačb za tok okrog toplh teles

Uporaba Navler-Stokelovlh enačb za nestaclonaren transsonlčen tok Drhtenje le od flutterja razlikuje po veliko manjlllzrazltostl. Amplltude nihanja 10 manjle, pojav pa v splolnem ni nevaren.

mehvr oJ/apijenja

robna

s

vrtinca

;zr"čvnono

-

Z,O

o

~ p.o

izmerjeno

4-

5

R

5

G 7

AERODINAMIKA samem chipu namestiti preko 260.000 tranzistorjev. Tehnologija integriranih vezij na osnovi silicija se hitro bliža vrhuncu . Po vsej verjetnosti jo bo od srede osemdesetih let dalje nadomestila tehnologija na osnovi galijevega arsenida (GaAs), ki obljublja desetkraten porast hitrosti pretoka informacij. Na vidiku pa je že tudi nova in drugačna tehnologija integriranih vezij: supraprevoden Josephsonov spoj, ki s svojo neverjetno logično hitrostjo postavlja številne zahteve pred celotno zasnovo računalnika . Operacijska hitrost računalnika na osnovi Josephsonovega spoja bo približno 25-krat večja od tiste, ki jo je moč doseči z "Obstoječo tehnologijo, večje bodo seveda tudi spominske kapacitete.

Z revolucionarnim naskokom supraprevodnega računalnika bodo s tehnologijo omejene računske sposobnosti postale prl!teklost. Raču­ nalniki s spominskimi kapacitetami reda nekaj stotin bilijonov besed in operacijsko hitrostjo reda trilijon operacij v sekundi lahko postanejo resničnost sredi prihodnjega desetletja. Z bližajočo se revolucijo v računalniški tehniki narašča tudi pritisk na numerično matematiko in znanosti o računalniških sistemih.

Aviogenex kupil dva boeinga 727 (Tanjug) Beograjski letalski prevoznik Avio-Genex je podpisal pogodbo o nakupu dveh potniških letal boeing 727. ki so ju doslej uporabljali za potrebe federacije . Po nujnih tehničnih pregledih bodo obe letali . v katerih je prostora za 334 potnikov. takoj vključili v promet. V prihodnji sezoni naj bi z njima pre pelja li okrog 190 tisoč tujih tliristov . predvsem iz zahodnoevropskih dr7.av. ki bodo prek agcnt:ijc

YUgotoufS

obiskali jadranska in druga let;, višča.

Več pozornosti bo treba posvetiti geometrijskemu modeliranju kompliciranih oblik, ki je še v razvojni fazi . Posebno področje predstavlja iskanje optimalnih mrežnih oblik končnih elementov, s katerimi popišemo celotno telo in tok okrog njega. Povečani napori vaplikativni matematiki bodo brez dvoma dali teoretične analize za zmanjšanje lokalnih napak in globalno optimizacijo mreže (zmanjšanje skupnega števila vozlišč). Nadaljnje področje, izpopolnjevanje algoritmov za reševanje dvojnih sistemov parcialnih diferencialnih enačb, Vključuje osnovno matematično tehniko za numerično reševanje samih enačb in prilagajal)je algoritmov učinkoviti uporabi v računalnikih, zgrajenih po novih ali neobičajnih konceptih. Na tem področju pomeni velik korak

naprej nedavno razvit MacCormackovalgoritem za časovno odvisne sisteme anačb, po katerem enostavno in hitro dobimo brezpogojno stabilne rešitve.

Bodoči omogočili

supraračunalniki bodo temeljna odkritja o fluidih. Do njih bomo prišli s preuče­ vanjem turbulence in turbulentnih tokov, ki spadajo med nerešene skrivnosti mehanike fluida. Uspeli bomo obvladati turbulenco in doseči prave laminarne tokove. Priče bomo hitremu zorenju marko- in rojstvu še bolj fundamentalne mikro-dinamike fluida. Tako dinamika prostih mole~ kul kot dinamika redkih plinov bosta doživeli nesluten napredek, ki bo vodil k široki uporabi močno dovršene računalniške analize za določitev fluidno-dinamskih in aerotermodinamskih lastnosti. Zahteve, ki jih mikro-dinamika postavlja v ospredje, bodo namreč adekvatno izpolnjene, ko bomo imeli na voljo supraprevoden računalnik.

V splošnem bo katerakoli analiza sistema močno pridobila z uporabo izboljšanih časovno­ točnih računskih sposobnosti. Numerične rešitve zapletenih nestacionarnih časovno odvisnih tokov bodo postale rutina, z njimi se bodo okoristile analize notranjih in zunanjih tokov. Brez nadaljnega bo možna analiza zapletenih tokov v rotacijskih strojih, s čemer bomo povečali izkoristek turbinskih strojev. Pra v tako bo moč rutinsko analizirati zunanje tokove, posebno gre tu za aerodinamiko kompliciranih oblik delov letala. dinamičnega

Uporaba nestacionarne aerodinamike Vključno z dvojnimi aeroelastičnimi efekti bo do konca desetletja revolucionarno spremenila aerodinamiko. Končno nas bodo prihodnja desetletja vodila k razumevanju osnovnih principov sil v fluidu, da bi znali odgovoriti na vprašanja o temeljnih vzrokih gibanja fluida.

Po reviji ASTRONAUTICS AND AERONAUTICS priredil RADO KIKELJ

doseženi rezultati zelo skromni, moramo izjaviti, da imajo o tem nekateri kompetentni strokovnjaki popolnoma drugačno mnenje . Potrebno je namreč poudariti, da je Opel s tem poizkusom dokazal, da je raketni start vendarle možen .

Opel je izvedel start z ravnine po položenih tračnicah, kakršne uporabljajo za katapultiranje letal z velikih prekooceanskih ladij. Tračnice so bile dolge 50 m, to je bilo dovolj za uspešen start. Samo letalo, s katerim je opravil poizkus, je bilo zelo preprosto zgrajeno: lese na konstrukcija, delno preoblečena s tkanino.

Dostopna pilotu, je bila spredaj nameščena ročica za vžiganje raket, omogočala je , da se lahko vžge vsaka P?samezna . ra~eta. Za pilotom je bilo postavlJel11h 16 raketnih cevi, po štiri v skupini. Za poizkusni poletje

Prvi start raketnega letala

Na sliki nad naslovom: posnetek z letalliČ8 Rewbstock (Frankfurt), ko je 30. septembra 1929 starIalo raketno letalo Opel-Sander-Rak 1 ki ga je konstruiral Hatry, pod naslovom pa posnetek raketnega jadralnega letala konstruktorja dr.

Aleksandra LIppiseha na Wasserkuppe, ki je poletelo leta 1928 - smer letenja na sliki: od desne proti levi (fotografiji iz arhiva KRIL)

Časopis "Naša Krila" je v decembrski številki leta 1929 objavil prispevek, ki ga objavljamo prevedenega in skrajšanega: O poizkusih Fritza von Opla z raketnim avtomobilom in končno z raketnim letalom, so že mnogo razpravljali, za to vprašanje je med strokovnjaki in tudi v širši javnosti veliko zanimanje .

Zadnji poizkus te vrste, o katerem so pisali tudi časopisi, ni povsem uspel, kljub temu pa doseženega uspeha ne gre podcenjevati . Vsekakor je bil impoznanten prizor, ko je Oplovenokrilec ob prasketanju raket , zapuščajoč sled gostega dima, poletel na letališču v Frankfurtu.

S svojim raketnim letalom je Opel v samo 45 sekundah preletel dva kilometra dolgo pot. Ti podatki žal niso uradno potrjen i, vendar zanje jamčijo izjave nekate rih uglednih strokovnjakov, ki so bili navzoči pri startu . Višina, ki jo je letalo doseglo , je bila n ajveč) 5 m, kar končno tudi ni bistveno. Ce bi bile namreč tračniee, po katerih je leta lo startalo, postavljeno pod kotom navzgor , bi letalo z ena ko količin o pogonsk ega ,goriva pra v gotovo d oseglo večjo višino. Če se neko mu dozdeva, da so

vgradil Opel samo 12 raket , ak tiviral jih je samo devet.

Start ni uspel pri vžigu prve rakete , temveč šele, ko je aparat dobil dovolj potiska pri vžigu naslednjih raket. Letalo se je v hipu oddvojilo od zemlje in poletelo 15 metrov visoko, preletela do konca letališča, kjer je pilot moral napraviti zavoj, da bi se vrnil. Pri tem manevru je dobil najprej bočni veter, nato pa še veter v hrbet, z letalom je mora l pristati na neprimernem terenu, pri čemer se je aparat dokaj poškodoval.

Toda temu ne uspešne mu pristanku niso botrovale rakete, a mpak nespretnost pilota , ki še ni do podrobnosti poznal svojega leta la in ni imel dovolj izkušenj v lete nju z brezmotornim letal om. Hkrati pa velja priznati, da ni ša la , imeti za hrbtom dvanajst raket. Pravi čudež je bil, da letalo ni zgorelo. Ra ketna letala bi morali graditi iz gradiva, ki je težko gorlji vo, kar je tudi priznal sam Opel, kateremu so skoraj zgoreli lasj e.

Navdušeni pobudniki raket so po tem relativno uspclem poizkusu izjavili , da je "dose danjemu cksp lOZlvn elllU Illot o rju odzvonilo ... " (j.

A.

Tonetu Ma/eku • v spomIn Ko človek izgubi nekoga. ki mu je drag. naj bo to sorodnik ali prijatelj. . se počuti kot izgubljen. t(s~a t.opa b?ldina ialosti ga ohromi ln IZ velrke praznine po izgubi ne vidi izhoda . .Tako je v Letalskem centru Marrbor lanskoletna izguba dveh tovarišev in prijateljev obvisela kot teman oblak nad vsemi člani.

Nismo še mogli dojeti smrti prijatelja Srečka Kuharja. ko nam ~e ..smrt iztrgala tudi drugega nepogresljlvega tovariša. Toneta Maleka. uČitelja motornega in jadralnega letenja. letalskega veterana. dolgoletnega predsednika Letalskega centra Maribor .. upravnika aeroklubov Ptuj in Maribor. podpredsednika ZLOS in nazadnje pomočnika sekretarja zveznega komiteja za promet in. zveze: ..

Tone Malek se je rodil II. JUnija 1927 v Jurovcih pri Ptuju. V letu 1948149 je končal šolanje na strojnem oddelku driavne tehniške šole v Ljubljani. leta 1969 je diplomi.ral n~ višj~ šoli za organizacijo dela. bri paje tudi prvi diplomant .visoke . ekonon:sk~ komericalne šole v Marrboru. kjer SI . je pridobil naziv diplomiranega ekonomista.

Z letenjem se je naš Tone ukvGljal ie od zgodnje mladosti. Po .drugi svetovni vojni je bil eden glavnih pobudnikov za obnovo porušenega slovenskega letalstva. S skupino entuziastov je iz sosednje Avstrije pripeljal jadralna letala. ki. so bila. lpravljena v nekem hangerju v ruski okupacijski coni. Ta letala so ~ ~a­ ribo ru popravili in jih razdelrlr po slovenskih aeroklubih. Slovensko .športno letalstvo se je tako začelo obnavljati tudi s pomočjo Maleka.

V naslednjih /etihje bil Tone Malek ('d('n prvih uhtelj('v motornega in jad-

rainega letenja v Letalskem centru Maribor. Tukajje kot učitelj. upravnikin predsednik kluba ob vzgoji velikega števila motornih in jadra(nih pilotov nenehno skrbel za razvoJ letalskega centra. ki je v njegovem ča~.u dosegel velik napredek. Nepr~cenljlv je njegov prispevek k ra.zvoju te~a kluba. poleg tega pa tudi k razvoJu slovenskega ter jugoslovanskega športnega letalstva. v času. ~o je bil podpredsednik .Zveze leta~sklh organizacij Slovenije. pomočnik sekret~­ rja zveznega komiteja ;a pron:et ln zveze ter v vsem easu njegove aktivnosti.

Vsi. ki smo Toneta poznali kot klubskega tovariša. učitelja in č1ov~­ ka danes čutimo veliko vzrel. Ob obilici zadoliitev in vsakodnevnih skrbi ni pozabil na ljudi okoli se?e. V.e~no je znal svetovati in pomagati. najll topi? besedo za vsakega. ki gaje poznal. Bil je zelo preprost človek. kile presenečal s svojo razgledanos/jo na vseh področjih. s sposobnostjo. str~kov~o­ stjo in pravičnostjo v odločanju: Nikoli ni odstopal od zahtev. da bl čim več in čim bolje delali. pri tem paje ostajal tovariš. človek. ki si ga lahko vedno. prosil za kakršenkoli nasvet air pomoč. .

Ob njegovi smrti nam ostaja spomin na njegovo nesebično in poirtvovaino delo. na njegov velik prispevek k razvoju našega športnega in civilnega letalstva. ostaja spomin na Toneta Maleka. letalskega veterana. na človeka. ki smo ga imeli radi in ga spoštovali. .

V Letalskem centru Maribor smo ostali revni. smo kot izgubljeni brez naših dveh nepozabnih učiteljev ~n vzornikov. Vendar nas prav spomin nanju obvezuje. da se n~ sm~mo usta~ viti. da moramo nadaljevali delo. ki sta ga zastavila. Člani Letalskega centra Maribor

DASH 7 je zavzel tudi avstrijsko nebo: na sliki DASH 7 družbe TYROLEAN. Beograjska Aviorevija poroča, da se jugoslovanski strokovnjaki resno zanimajo za uvedbo tega letala v našo sekundarno mrežo

Skupaj do motorjev Znana britanska družba Rolls Royc e je za merišk o Gulfstrea m Aerospace Corporation podpisala sporazum o izdelavi 200 letalski h motorjev v vrednosti 300 milijonov dolarjev. Uporabili jih bodo za dvomotorna medcelinska poslovna letala. ki jih izde luje ta ameriška družba s sedežem v Syvannahu v državi Georgiji. Motorje bodo izdelali v tovarnah Rolls Royce \. Derbyju in G lasgowu.

V začetku decembra so v Sarajevu prikazali letalo stol tipa DASH 7 letalske družbe De Havilland. Pred predstavitvenim letom so imeli strokovnjaki De Havillanda krajše predavanje, v katerem so navzoče seznanili z osnovnimi last nostmi svojega letala, ki ima 50 sedežev in je primerno za domači, tako imenovani sekundarni promet. Demonstracije so se poleg predstavnikov sektorja za razvoj zračnega prometa sarajevskega Unisa in delovne organizacije letalstvo-Soko iz Mostarja - slednja je tudi organizirala predstavitev letala udeležili tudi strokovnjaki JAT, ki se tudi zanima za dASH 7. To letalo je opremljeno s štirimi motorji Pratt and Whithey PT6A 50, ima 50 sedežev, največja teža leta pri vzletu je 19.95R kg, v tanke gre 4.502 kg goriva, dolet z največjim koristnim tovorom pa je 400 navtičnih mi lj .

De Havilland se vključuje v program AIRBUS 320 Airbus Industrie in De Havilland Canada sta podpisali pogodbo. ki določa pogoje. pod kate rimi se bosta dru7.hi dogovarjali o sodelovanj u De Havillanda v programu A .~10. Kanadski proizva-

jake ž ... li \. ra Z\'l'jnc'i1I pru:.; r.li1IU lh-O motornega letala srednjega dos ... ga. ki bo imelo ISO sedežev. 10 odstotni del d .. airbusovo sodelovanje pri tem ;... omogočanje dru'Žabniku . da nac'nujc' sod ... lo vanje \. tem programu. kjc'r bo imc·la tehnična ('kipa Airbusa dogo konl'nc'ga razsodnika. Iznšni organi Airhusa so po zdravili mc'morandum o soglasju. poudarjajo. da je to korak naprej \. dolgem Airbusovcm iskanju dru7.ahnika v sc·\·... rni Ameriki.

"Morehitno sodelovanje De Havillanda bi nedvomno še holj okrepilo na šo sposohnost za iz delavo letal. ki so primerna za Vc'S svet." jc' izjavil predsc·d nik Airhusa Bernard I.atin.

UPS sodeluje v nočnem skoku S... rvls za paketc' ( Unitc'd Parcc'I Sen'is) je z linijo I.os Angeles San Francisco stopil na trž.išče noc'nih storitev I.a male pakete. do konca novemhra je U PS Llzširil to nOl'no ponudbo na 24 am ... ri šk ih mest. Tr;r iš,:-... noc'nih prevozov do ž. ivlja pravi razc vet. \' bitki za to vo r vodijo I'elkral I·:xprc'ss. Amery Air (:rc' ight in Airhorne I:r ... igllt corp. /.a prc'voz tovora upur.lhlja U PS letala B /1/'. \. nOl'nC'm skoku sOlklujc' 2-l apaLl[O\·.

Ironičnih

enajst zapovedi za mlade letalce . Naša krila" so v številki 36626. februarja 193H objavila:

, Manj potnikov v Jatovih letalih (Tanjug) - JAT je lani prepeljal 3.4 milijona potnikov in 22.400 ton blaga. V primerjavi s predlanskim letom se je število potnikov zmanjšalo za 6. prevoz blaga' pa seje poveča I za 17 odstot kov. V domačem prometu je naš največji letalski prevoznik prepeljal nekaj več kot dva milijona potnikov ali v primerjavi s predlanskim lel a m 10 odstotkov manj. Tudi med Ev ropo 'in Sredol.cll1ljem je potI iški proll1et upadel I.a sedell1 odstotkov. na večjih ra zda ljah pa za 5.5 odstotka. V čarter­ skem prometu je .JAT prepeljal 404.00() potniko v ali 24 odsloth,v več kOl predlani.

Revija, ki jo združenje . nemških letakev izdaja v Češkoslovaški pod inienom "AerOliavtika", je z obilo ii·onije objavila 11 zapovedi za letake. Vsak letalec bi se jih moral naučiti na pamet.

Povsod po svetu so poleg starejših in bolj izkušenih ter resnih letakev tudi mladi, tu so poleg starejših ki pa jih ljudje starega kova najraje ne bi videli na letališču. Za te mlade so napisane zapovedi, v katerih je dovolj modrosti za ves čas njihovega le talskega udejstvovanja.

1) Ko sta.rtaš, ne pozabi dodati nlOtorju kolikor je le mogoče plina, sicer te občinstvo ne bo niti opazilo.

2) Poleti z mesta, največja sramota jc počasno dviganje. Zaradi take sramote bo morala pordečiti celo tvoja simpatija.

1z obzirnosti do nje z letalom takoj zavzemi oster kot vzpenjanja. Zakaj pa naj bi bil ravno ti tisti, ki si bo zaradi tq;a zlomil vrat? Najmanj milijon drugih j~, ki naj dož.ivijo kaj takega. Zavoji in razn~ krivin~, ki jih boš napravil na zc'ndji, so pri občinstvu, vodjih letenja in kontrolorjih letenja posebno cenjeni.

Zato s~ nikar n~ odreci niti najmanjšemu delc'ku t~ bravure. Disciplina na letališču je dobra z a druge. Naj oni pazijo na njo.

3) Vedno leti s polnim plinom.

Zmanjševanje plina motorju je znak strallOyetnosti.

4) Cc se sreč;\š v zClku s rovarišern, nikar ne pozabi obrniti njegove po zo rnosti nase. Najosnovnejša vljud·nost za hte va, da se vržeš nanj kot pilot - loVL'c, da se vrtiš okoli njega in da IllU daj~č z nake, ki ga bodo zanesljivo prepričali, kakšen junak si. Čl' se kaj tak~ga dogaja okoli transportnega letala, je usp~h zanesljiv, posebno c'e so v letalu tudi potniki. 'i) l.eteti na višini nad 100 m je naj\,col'ja n~un1l1ost. Pred\'s~m s take višine nc' morcš ničesar razlikovat i in tudi ljudje t~ ne morej o videti. Prav lahko se zgodi, da n~ bo š opaziImosto\' in elektritnih \'odo\' \'isoke napetosti. zato je holjc' lct~ti po d njimi. 1n Čl' se motor na Ic·tellu uste1\·I. Imaš "s.lJ ugodno

priložnost, da čimprej prispeš na zemljo .

Stari piloti se samo iz strahu držijo večjih višin!

6) Nikoli ne smeš pozabiti, da mora vsak pilot vsaj enkrat strmoglaviti! Če se ti kaj takega še ni pripetilo, ne odlašaj niti trenutek. Ko je letalo že v kosih, je za to prav lahko najti opravičilo.

7) Ce v času letenja po maršruti izgubiš orientacijo, mirno odloži zemljevid, odvzemi plin in pristani na najbljižji livadi. Mnogo radovednežev bo zelo zadovoljnih in tudi pomagali ti bodo. !lj Mehanike in ostale, ki ti pomagajo polniti letalo z bencinom, glej vedno z višine. Ne bodi z njimi preveč intimen, vedi, da si na koncu koncev vedno " gospod pilot".

9) Če na letalu kaj pokvariš, se nikar ne razburjaj. Kaj takega tudi ni potrebno takoj povedati. Tovariš, ki bo letel za teboj, bo zadevo, ko se bo ponesrečil, prav gotovo opazil.

10) Nikar ne slači kombinezona že na . letališču. Tvoj ugled bo šel po vodi, če se v njem ne boš pokazal tudi v mestu. V pogovoru uporabljaj čimveč strokovnih in tehničnih izrazov, celo če jih razumeš manj kot navadni smrtniki. Vsako priložnost izkoristi za monolog o svojih podvigih, da bi s tem zmanjšal ugled svojih tovarišev.

11) Tisti, ki ne zna leteti, je zaradi tega ž.e tako sam po sebi neumen . Ne bodi v zadregi in mu to tudi povej! To je največja usluga, ki , jo lahko storiš za letalstvo.

Prevedel in priredil

G. A.

Satelit za Halleyev komet (Tanjug) - Sovjetski znanstveniki se pripraVljajo. da bi Halleyev komet , ki se bo približal zemlji čez tri leta , pričakali z vesoljsko ladjo. Halleyev komet, "skrivnostni vesoljski potnik ".je deseti planet sončnega sistema, ki se približa zemlji vsakih 75 do 76 let. V Sovjetski zvezi načrtujejo medplanetarno postajo. ki bo sestavljena iz dveh delov. Prvi bo usmerjen na Venero. kamor se bo pustil in drugi naj bi se srečal s kometom na oddaljenosti 10 tisoč kilometrov.

-

Napitek za športnike in osebe, preobremenjene s telesnimi napori Vsebuje glukozo, fruktozo in natrij v obliki NaCI in natrijeve,ga .citrata Žlica granulata raztopljenega v kozarcu hl.a dne vode daje odličen osvežujoč napitek z okusom limone , KRKA, Novo mesto

~LETALSKI

VESTNIK

Organizacijsko glasilo 10 ZLOS *Ieto VIII *številka 3. marec 1983

Amaterski graditelji se bodo lotili dvosedega letala Skupščina društva amaterskih graditeljev letal BLOKE,je bila 20. novembra 1982. Po otvoritvi in sprejetju dnevnega reda so bili izvoljeni organi skuQščine: predsedstvo Zakošek, Cebulj, Mirnik, zapisnikar Mirnik , overitelja zapisnika Leskovšek, Nastran , verifikacijska komisija Zakošek, Vovk.

Poročilo predsednika je zajelo pregled dela po sklepih zadnje skupščine z napotki za bodoče delo . Izvršni odbor se je sestal trikrat, prav tako tudi tajniški odbor.

Kljub intenzivnemu delu s pravilnikom o amaterski gradnji, obravnavan je bil na vseh sejah 10, je ta izšel z veliko zamudo, potem ko je uspelo vgraditi v zakon o zračni plovbi določilo o amaterski gradnji.

Zaradi tega je osip članstva precejšen in tudi dejanska želja po gradnji letal je mnogo manjša, kot je kazalo za gradnjo še ni bilo prave možnosti.

Vse gradnje so v zamudi, kar vpliva destimulativno, društvo izgublja na veljavi. Zaradi tega je potrebno do spomladi 1983 pokazati javnosti konkretne rezultate dela. Kaže se tudi potreba po reorganizaciji dela v društvu. Tisti, ki gradijo, imajo interese in zahteve bistveno drugačne od negraditeljev. Diskusije so večkrat na napačnih tirih.

Društvo naj bo ožje, nekakšno društvo graditeljev, ki govorijo isti jezik in jih tarejo iste skrbi. Radovedneži in fil-

ozofi dekoncentrirajo našo dejavnost in jo paralizirajo s polemikami. V LO naj bodo le graditelji in tisti, ki neposredno pomagajo pri gradnji.

Materialno poslovanje je treba urediti skladno s predpisi glede prometnega davka in lastninskih odnosov. Evidenca do sedaj porabljenega materiala je urejena, nabava pa še ni sistematična.

Z ogledom zletov smo se seznanili z gradnjo v drugih deželah. Pripravili bomo priporočilo, katera letala bi v bodoče gradili pri nas glede na možnosti nabave materiala. Nato se bi ustrezno organizirali glede izdelave specifičnih koponent (izdelava propelerjev, kabin, podvozij, konverzija motorjev itd.)

Organizirali bomo predavanja po aerok lubih, da bodo člani seznanjeni, kaj v · svetu leti varno, funkcionalno, kvalitetno itd . Primerjava pa je z ostalimi amatersko zgrajenimi letali pa kaže, da je Pajo v zgornjem kvalitetnem razredu. Pri organiziranju servisa za športno letalstvo so že bili razgovori pri firmah Piper in Hofman in pridobljena pooblastila za določene storitve, potrebna pa je akcija za ustanovitev. To bo dobra materialna in strokovna baza za amatersko gradnjo.

Zaposlili bomo profesionaica, ki se mora po tr-eh mesecih pokrivati iz dohodka .

Da bi pospešili gradnjo, bi se v letu 1983 srečali graditelji z , letali. Na srečanju bi podelili

nagradni kipec za najboljšo stvaritev.

V svetu je to že ustaljena praksa.

Na naš zlet bomo povabili vse graditelje. V Sloveniji so že zgrajeni balon, dva žirokopterja, Muha , Pajo, dve delno zgrajeni letali. To nam omogoča tudi dostojno predstavitev v mednarodnem merilu.

Blagajniško poročilo zajema obdobje od 9. 5. 1980 do 20. Il. 1982. Pridobljenih sredstev je skupaj 124.538,75 din, porabljenih sredstev pa 100.650,30 din, na žiro računu ostane 23.888,45 din (podrobno · poročilo je v prilogi).

Nadzorni odbor je pregledal finančno in materialno poslovanje in ugotovil, da ni zadržkov za razrešnico izvršnemu odboru.

Verifikacijska komisija je ugotovila skladno z določili statuta, da je skupščina sklepčna in lahko nadaljuje delo.

Razprava in volitve Razprava po poročilih zajema sledeče povzetke in smernice: - izrečena pohvala Krivenku na izgradnji Paje s strani predsednika ZOTK Titovo Velenje, - primerjava me<! člani in zgrajenimi letali, v Svici 260 članov 250 letal, podobno v Franciji. Tudi pri nas ne bo bistveno drugače, - animirati člane AK, da tudi sami gradijo;

- prob lem nabave ust~ez­ nega materiala še vedno pnsoten in prepuščen graditeljem, - podporni člani naj bodo tisti, ki finančno ali materialno podpirajo gradnjo, - popularizacija našega dela mora biti bolj aktivna, prispevki v Krila, Delo, Naš čas in druge publikacije, - možnost na leta z amatersko zgrajenimi letali (z Pajem izvršeni delavniški preizkusi, na vrsti je SUCVP, ki daje začasno plovidbenost, postopek je znan, - gradite lj praktično nima časa za delo, okoli 50 ur potrebnih za nalet, zato priporočilo za gradnjo dvoseda, - nujno izvesti delitev dela po specialnostih, kajti že specialisti strokovnjaki za posamezna področja imajo težave (kabine, kolesa, itd.), - usposobiti se za kon verzije avtomobilskih 'motorjev, - 1000 urni pregledi za Tomahawka so dobra osnova za serVIS, - predlog spremembe člena statuta glede števila članov lO, - vesela novica : Dežman iz Naklega je začel graditi leta lo VP-2.

Skupščina je soglasno izvolila nov izvršni in nadzorni odbor Izvršni odbor: Taras Krivenko, predsedniki; \ .

Jože ZakošeK, podpredsednik; Lojze Hussu, Pavle Perhavc, Aleš Nastran, Anton Mirnik, Peter Robida Nadzorni odbor: Marko Leskovšek, predsednik; Samo Cebulj, Ivan Smol-

- za pridobitev ustreznih dovoljenj potreben obisk pri f.

Piper in Hofman; - zaposliti strokovnjaka, ki mora po treh mesecih ustvariti potreben dohodek; . .. .

4. v letu 1983 organIZIrati

graditeljev z letali - pripraviti nagradni kipec za najboljšo stvaritev; -5. aktivneje sodelovati z revijo Krila in redno pošiljati prispeVke. ANTON MIRNIK

V Sloveniji imamo 144 zmajev Zapisnik s sestanka komisije za prosto letenje pri PS ZLO S 28. . januarja 1983 PRISOTNI: Stane Kranjc, Boris Grud'en (Let), Mirko Miglič (Prepih), Franc Vitorac (Kavka), Brane Potočnik (Šmarna gora), Sandi Kartešič (Sekcija aero klub Lj.), Zvonko Jenko (Delta Koper), Andrej Sotelšek (Krila), Franc . Kogovšek (Delta Lj.), Matjaž Jurjevec (Ikar), Bojan Mavčič (Mb), Davor Brajkov i č (Opatija), Zl,po Vanič, Mirko Bitenc, Ivo Konavec (Posočje) .

Pregled doseda nje dejanskosti Poslali smo dopise na ZLOS in ZLOJ, 19 . enoti SISEOTter republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje. Prosi li smo za finančno pomoč za tekmovalce na SP, vendar do sedaj ni bilo odgovora. Prav tako smo zahtevali reševanje

problema letenja tujcev in uvoza 'z majev, vendar tudi tukaj nismo dobili odgovora. Potrebno bo stopiti v direktni kontakt in poskusiti doseči hitrejše reševanje problemov. Poslali smo tudi dopis organizatorju SP v letenju z zmaji, ki nam je tudi odgovoril in poslal propozicije tekmovanja . V dopisu nam je tudi sporočil, da bo vsa naslednja obvestila pošiljal še naprej na ZLOJ ter da naj mi n~Jdem Q ustrezno povezavo z nJim. - Ugotovili smo, da na seznamu pilotov ni vseh čla­ nov . Zadolžujemo predstavnike društev, da še enkrat preverijo seznam in čimprej pismeno sporočijo manjkajoče podatke z navedbo, kdaj in na katerem tekmovanju je kandidat opravi l izpit.

- Dokončno smo ažurirali seznam naslovov društev.

- Društva so poslala podatke o št. naletenih ur ter o porabljenih finančnih sredstvih v letu 1982 (glej tabelo!) .

Število Porab ljena število sredstva nesreč ur

čnik

Program dela: l. zgraditi dvosedežno letalo za nalet in šolanje, 2. organizirati delitev de la po specialnostih, z eksperime.n!i se graditelji ustrezno specmllZlrajo, od tu naj sledi nadgradnja (elise, konverzije ... ); 3. aktiviranje servisa za športna letala preko IAA in AK Velenje.

srečanje

Delta Lj MB Posočje

Kavka Ikar De lta Kp Prepih Let Krila Sekcija AK Lj. Šmarna Gora

število članov

število zmajev

400 32 180 54 21

90.000 4.800 145.000 65.000 9.000

25 16 20 9 30

20 20 19 9 14

295 260 90

7.700 68 .500 200.000

19 24 32 12

15 24 18 5

187

144

10 1342

590.000

2

- Vsa društva niso poslala podatkov o učiteljih letenja ter opisa zgodovine kluba . Predsednike ponovno naprošamo naj to čimprej storijo.

- Dogovorili smo se, da vsa društva pošljejo fotokopije izrezkov iz časopisov, v katerih je omenjeno zmajarstvo. S tem bi poskušali čimbolj osvetliti zgodovino zmajarstva na slovenskem.

Predsednike društev naprošamo, da to čimprej naredijo.

- Dogovorili smo se, da vsa društva na naslov DPL Posočje nakažejo 200 din za financiranje stroškov dela komisije (razmnoževanje, tipkanje itd.)

rij. Naše dosedanje kategorije se razširijo še z dvema kategorijama pilotov - mojstrov.

Sprejem tega pravilnika predvidevamo za februar. Do tak~at bo Kranjc pripravil čisto­ . pIS .

- Vsem društvom so bili razdeljeni testi za opravljanje izpita letalca - pripravnika. V bodoče bo kandidat za letalca - pilota moral imeti opravljen izpit za pripravnika. Brez tega dokazila ni možno opravljati izpita za pilota .

- Konec februarja bodo predvidoma izpiti za leta lce pilote.

Koledar tekmovanj 1983 V letu 1983 bodo štiri tekme.

Usklajevanje pravilnikov Republiško prvenstvo, ki naj bi bilo v Kranjski gori, odpade , Zlato Vanič je · predlagal sprejem novega tekmovalnega ker Delta klub iz Ljubljane do sestanka ni zagotovil organizapravilnika, ki je napisan po vzoru obstoječega ter dopolnjen z cije. majhnimi novostmi. Korigirali l. Dvodnevna tekma v orgasmo le pogoje o pravici udeležni zacij i sekcije Kavka iz be ter poglavje o opremi. Novi Kamnika. pravilnik je veljaven z 28. 1.

Start naj bi bil na Kalšnem 1983. Vsako društvo bo dobilo vrhu, alternativa Golte. Preen izvod pravilnika. dvidoma bo v drugi polovici Sta ne Kranjc je preyedel pra-marca. vilnik o šolanju, ki ga je pripor2. Državno prvenstvo - oročila FAI. Po novem bi bili vsi ganizator društvo Let. Termini: 23 - 29. 4. 1983. letalci razvrščeni v pet katego-

rezervni termini 23 . - 29-. 5.

1983.

Kraj tekmovanja: Kriška gora ali Dobrča .

Tekmovalo se bo v disciplinah preleti in preleti s povratkom,; Obvezno bo fotografiranje. Ce bo vreme ugodno, se prvenstvo zaključi po petern poletu (27. 4.). Minimalno se morajo izvesti trije poleti. Tekma na Lisci, Kamniku in drž. prvenstvo štejejo za izbiro reprezentance za SP. Točke iz tekme na Lisci se korigirajo za 20% (zadolženo društvo Krila).

V primeru prevelikega števila tekmovalcev lahko organizator število omeji.

3. Dvodnevna tekma na Učki.

- Organizira društvo iz Opatije.

Termin: drugi vikend v septembru.

4. Dvodnevna tekma na Lisci - organizator društvo Krila.

Termin: predvidoma v začet­ ku oktobra .

- Organi7.atorji tekem so dolžni zagotoviti kvaliteten prevoz zmajev , v nasprotnem primeru si tekmova lna komisija pridržuje pravico prekiniti tekmo .

:*.............................................

t

.

IV AN KONA VEC predsednik komisije t •••••••••••••••• :

SPORTNI KOLEDAR ZA LETO 1983 : LETALSKO MODELARSTVO Svetovna prvenstva · 28. sept. - 4. okt.

30. julija - 8. avgusta

Evropsko 13 . -

Avstralija, Goulburn , kateg . FIA, FIB in F.IC Anglija , York, kateg . F3B

prvenst~o

17 . julija

Nizozem ska , Utrecht , kateg. F2A, F2B, F2C, F2D

Mednarodna klubska tekmovanja 20 . avgusta 27 . a vgu sta 15. oktobra

Mostar , 23 . "Soko kup", kateg . FIA, FIB, FIC Livno , memorial ,, !. KurtaliC", kateg . FIA, Bin C Zagreb , " Kup republike" , kateg . FIA, FIB in FIC

Državna prvenstva april 18. - 19 . junija 24 . - 26. junija 26 . avgu sta

Karlovac - kateg . FlO Zagreb - kateg . F3B Zenica - ka teg . F2A, F2B, F2C in F2D Livno - kateg. flA , FIB, FIC ni organizatorja - F3A

\

: :

............ ............: ,

Zvezna tekmovanja

Doboj, "Kup Doboja" , F2C in F2D Ptuj, "Kurentov pokal", F2A, F2B in f2C Maribor, "Pokal Lenart", F3B Makedonija "Kup bratstvva in enot", FIA, B in C Beograd, "memorial Dj. ZigiC", FlA, FIB, FIC Pančevo, "UTVA-Kup", FIA, FIB in FIC Zrenjanin, "Memorial V. BeriC", F3B ,,!<up osvoboditve Bečeja", F2A, F2C, B2 (juniorji) "Stajerski pokal" - Celje, FIA, FIB, in FIC

16. - 17 aprila 7. maja 14. maja 21. maja 27. maja 28. maja 4. - 5. junija l . oktobra 24. septembra

Republiška prvenstva termin ni 3. aprila 4. julija

določen

Celje - pionirsko, Al, A2 in B2 Ljubljana, člansko FIA, FIB in FIC Kranj, člansko - F3B

Ostala tekmovanja 12. marca 16. aprila 3. aprila 8. ali 9. maja II. junija september

"Zimski pokal", Novo mesto, FIA, FIB, FIC in Al Otok - "Pokal BETI", FIA, FIB, FIC in Al Celje - regijsko, F3B Ljubljana - regijsko, F3B Ajdovščina, "Primorski pokal " FIA, FIB in FlC Dolenjski pokal - FIA, FIB, FIC in Al

RAKETNO MODELARSTVO Svetovno prvenstvo 6. -

Il. septembra

-

Poljska, Nowy Sacz, kategorija S3A, S4CS5C, S6AS7, S8E

Državno prvenstvo 2. -

3. julija

Z(;mun , juniorji.!-S3A, S4B, seniorji-S4D, S5C, S6B, S7

Zvezna tekmovanja 16. - 17. aprila 21. - 23. maja l. - 2. oktobra 15. - 16. oktobra

Zagreb, "Memorial M. Jambriško" , S4C, S5C, S6B Skopje, "Kup Mladosti", S3A, S4B(j), S4D, S5A, S6A, S7 Ljubljana, "Kup Ljubljana", S3A, S4C, S6A in S7 Nova Pazova, "Kup republike", S4C, S6B in S7

1 -

Republiško prvenstvo 23. -

24. aprila

-

Ljubljana -

Kranj, člansko -

vse kategorije.

PADALSTVO Mednarodna pokalna tekmovanja 13. - 15. januarja 22. - 23. januarja 28. - 30. januarja 19. - 26. marca 8. - 10. aprila 4. - 13. julija 17. - 21. avgusta 3. - Il. septembra

-

17. - 25 . septembra okober

Avstrija, Wagrain - "Evropski para-ski kup" Francija, Courchevel "Evropski para-ski kup" Z. Nemčija, Bad Wiesse, "Evropski para-ski kup" Avstrija, Bad Fofgastein, "Svetovni para-ski kup'" Avstrija, Zurs - "Evropski para-ski kup" (finale) Bolgarija, Sofija - memoriaini kup (klas. disc.)

Avstrija, Graz - "Sud-Ost Para-Cup" (klas. disc.)

Italija., Sienna , "Svetovni pokal šampionov" (člans o in mladinsko) Rijeka (Krk) - "Jadranski padalski pokal" LR Kitajska , mednarodno tekmovanje (pozivno)

Državna prvenstva 1. - 4. julija 29. julija - 2. avgusta Il. - 15. septembra

Sarajevo - mladinsko, klasične discipline Knježevac ~ člansko, klasične discipline organizator ni znan - prvenstvo v KW in CRW

................. ..•................................ ~

..........

•••••••••••••••

Zvezno pokalno tekmovanje 3. -

6. marca

Maribor -

"Jugoslovanski para-ski kup "

Republiška prvenstva 23. -

26. junija

ALe Lesce -

člansko,

mladinsko v klas . disco

Ostala tekmovanja 30. - 31. julija ni določen

-

Ptuj - "Pokal Podlehnik 83" Murska Sobota - "Pomurski pokal"

JADRALNO LETENJE Svetovna prvenstva 21. maja - 5. junija 21. junija - 11. julija

-

Belgija, St. Hubert. ZDA , Hobs

ženske

Mednarodno tekmovanje 13. -

22. maja

-

ALe Lesce, ,,1. ELAN kup"

-

Slavonski Brod

Državno prvenstvo 4. -

17. julija

Republiško prvenstvo 13. - 22 maja 5. - 8. maja

ALe OLe -

Lesce Novo mesto, -mladinsko

O Le -

Novo mesto

Pokal "B-4" 5. -

8. maja

•

MOTORNO LETENJE Mednarodni program Od PK VSJ za to dejavnost nismo prejeli podatkov -

razen:

Pokal "Branko Ivanuš" 1. -

3. julija

-

Portorož

Državna prvenstva 17. -

20. junija

september

- "JAR " - .Jugoslovanski aero- ra lly Tivat, izhodiščno letališče Postoj na.

- Paračin, akrobatsko prvenstvo

Ruta Portorož -

Zvezna tekmovanja Ni podatkov od PK VSJ

Republiška prvenstva Ajdovščina, Ajdovščina,

3. - 5. junij 22. - 24. julija

republiški aero-rally akrobatsko prvenstvo

Ostala tekmovanja

v Ajdovščini, ALe Lesce , Postojni, OLe Portorož in OLe Novo mesto načrtujejo organizacijo medklubskih tekmovanj - termini posameznih tekmovanj še niso definitivno določeni.

ZMAJARSTVO Državno prvenstvo 23 . - 29 aprila republiško prvenstvo

Kriška gora a li Dobrča Kranjska go ra (odpade)

prelet, prelet spovratkom

Druga tekmovanja marec september oktober

Kalšni 'vrh a li Golte, org. sekcija Kavka, Kamnik org. društvo iz Opatije Lisca, org . društvo Krila

Učka,

-

:.............................................................. .

NAVODILA ZA UVELJAVLJANJE POPUSTOV IN REGRESOV ZA POTOVANJA OTROK IN MLADINE V LETU 1983 Regres za skupinska potovanja otrok in mladine se v skladu s kriteriji iz Družbenega dogovora uveljavlja preko mladinskih turističnih poslovalnic, kjer le-te so organ"izirane (Ljubljana, Oelje; Novo mesto, Kranj, Maribor) , oziroma neposredno na Počitniški zvezi Slovenije Ljubljana, Parmova 33.

Za uveljavljanje regresa se je potrebno držati naslednjih navovodil :

1. Vsa potovanja otrok in mladine na posebnih vožnjah z avtobusom, ki se regresirajo, lahko trajajo največ 3 dni. V nasprotnem primeru se ne regresirajo . Potovanja, za katera se korist ijo redne linije, se regresirajo ne glede na število dni trajanja.

2. Regres se lahko uveljavlja za naslednja organizirana skupinska potovanja otrok in mladine: - za šolske in poučne izlete ter potovanja učencev in študentov v okviru vzgojnoizobraževaln ih programov šol vseh stopenj , - za potovanja, ki jih organizirajo organizacije v okviru Zveze telesnokulturnih organizacij za potrebe kvalitetnega športa, športne rekreacije in šolskega športa; za potovanja s posebnimi prevoznimi sredstvi za potrebe kvalitetnega športa se regresirajo samo na območju SR Slovenije , vsa tovrstna potovanja izven SR Slovenije pa le na redn ih prevozn ih sredstvih , - za potovanja v okviru prog ramov Zveze kulturnih organizacij Slovenije; - za potovanja v okviru programov vzgojnovarstvenih zavodov; - za potovanja v okviru programov Zveze prijateljev mladine Slovenije in Zveze pionirjev Slovenije;

- za potovanja v okviru programov Počitniške zveze Slovenije; - za potovanja v okviru programov Planinske zveze Slovenije; -za potovanja v okviru programov Rdečega križa Slovenije; - za potovanja v okviru programov Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije; - za potovanja v okviru programov Gasilske zveze Slovenije; - za potovanja v okviru prog ramov Zveze socialistične mladine Slovenije; - za potovanja v okviru programov Glasbene mladine Slovenije; - za potovanja v okviru programov Zveze tabornikov Slovenije; - člani mladinskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki usklajujejo programe v okviru Slovenske kUlturno-gospodarske zveze, člani mladi nskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji , ki usklajujejo svoje programe v okviru Zveze slovenske mladine, člani mladinskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem za ekskurzije in obiske v Sloven iji oz. v Jugoslaviji .

3. V primerih, ko je možno kombin irati skupinska potovanja (npr. vlak ir) avtobus) ,.se reg resira tudi prevoz z avtobusom do končnega cilja (transfer) in sicer po dogovorjenih cenah v SR SloveFlij i, ne glede na avtoprevoznika. To velja v primerih , da prevoz ni bil izvršen na teritoriju SR Slovenije .

4. V zahtevku za uveljavitev regresa mora organizator potovanja utemeljiti njegov namen in sicer skladnost namena potovanja s programom posamezne organizacije (upravičenca do regresa) kot tudi s cilji iz Družbenega dogovora.

II.

1. Samoupravne interesne skupnosti., podpisnice družbenega dogovora zagotavljajo sredstva za reg rese v višini 20% od dogovorjene cene 'za posebne prevoze z avtobusi in 40% od polne cene za prevoze z avtobusi na rednih progah, ladjah in gondolskih žičnicah ter 50% od polne vozne cene za prevoze z vlakom.

Drugi podpisniki Družbenega dogovora dajejo za skupinska potovanja otrok in mladine popust v višini 30 od dogovorje ne cene za opravljen e prevoze na rednih in posebno dogovorjenih prevozih .

2. Prevozniki dajejo upravi č en ­ cem popust za prevoze na rednih progah in posebej dogovorjene prevoze za ce lotno območje Jugoslavije ter za posebej dogovorjene prevoze z avtobusi na narodnostno mešana območja v Avstriji , Italiji in Madžarski , kjer živijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti.

3. Regresi in popusti se uveljavljajo za p'revoze na redn ih progah, za posebej dogovorjene p'revoze pa le , č e ni mogoče organizirati prevozov na redn ih progah. Pri tem je potrebno upoštevati predvsem možnost pre voza z žel eznico, kombinira r.ega z lokaln imi avtobusn imi prevozi.

I 4. Pri posebej dogovorjenih vožnj ah z avtobusi mora biti prevozno sredstvo zased eno najmanj 90 kapacitete vozila. V nasprotnem, primeru se prevoz ne regresira .

5. Prevoznik lahko pr i po sebej dogovorjenih vožnjah z a r ač una tu di vožnjo od stalnega postajali š ča prevoznega sredstva do kraja , od koder bo začet prevoz, č e je od daljenost od enega do drugega kraja večja kot 5 km . Organi zator potovanja ima pravico do popusta v primeru dostave pre voznega sredstva le v primeru , da ni mogoč e pod enakimi pogoji zago-

toviti tovrstnega prevoza v kraju . kjer bo začet prevoz. Cestne in ostale pristojbine ter stroški trajekta se ne regresirajo. Devizni stroški pri prevozih opravljenih na narodnostno mešanih območjih . kjer živijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti. v celoti bremenijo organizatorja potovanja.

6. Regresirajo se samo dejansko prevoženi kilometri. razl ika do dnevne norme pa se obračuna po dogovorjeni ceni s prevoznikom .

III. Pravico do znižan~ yoznJe ima skupina najmanj 5 oseb. ki niso starejše od 27 let in oseba. ki jo organizator potovanja določi za spremljevalca. Ce skupina šteje več kot 10 oseb. sme biti največ 1 spremljevalec na 10 udeležencev. razen pri predšolskih in osnovnošolskih otrocih . kjer sme biti 1 spremljevalec na 5 udeležencev.

darstvo Ljubljana. Za vse ostale prevoze velja obrazec (4.1). ki gaje založila Državna založba Slovenije. Zahtevek mora biti izpolnjen s tiskanimi črkami točno po rubrikah in mora imeti podpis odgovorne osebe. naslov organizatorja in odtis štampiljke organizatorja.

Organizator mora voditi knjigo izstavljenih potrdil za uveljavitev regresa . Zaporedno število iz knjige potrdil vpiše v glavo zahtevka. Pod datum mora organizator vpisati številko svojega žiro računa . Imena vodij potovanja in spremljevalcev morajo biti obvezno navedena.

Regres lahko uveljavlja organizator potovanja samo na osnovi originalnih vozovnic prevoznika oz. originalnega računa . Vozovnicam oz. računom mora biti priložen pravilno izpolnjen obrazec . Ce je obrazec izpolnjen pomanjkljivo in dokumentacija nepopolna. prevoz ne bo regresiran .

IV.

V.

1. Prevoznik mora za opravljene prevoze izstaviti originalne vozovnice ali račune. iz katerih mora biti razvidno:

1. Odgovornost za dosledno uresničevanje- teh navodil nosijo organizator potovanja. prevoznik in koristnik znižane vožnje. V primeru kršenja koristnik ni upravičen do znižane vožnje po tem Družbenem dogovoru .

- za prevoze na rednih linijah : datum prevoza. število udeležencev . polna cena prevoza. znesek popusta in znesek plačila; - za posebej dogovorjene prevoze : datum prevoza. relacija. število dejansko prevoženih km po potnem nalogu . razlika do dogovorjene norme ' in drugi stroški (pristojbine. cestnine. trajekti) . ki se ne regresirajo ter znesek plačila.

2, Račun ali vozovnica mora biti izstavljena na ime organizatorja potovanja, Regres bo nakai!an na žiro račun organizatorja potovanja. ki je razviden iz zahtevka, Zahtevek za regres z vso dokumentacijo mora organizator potovanja poslati najkasneje 15dni po izstavitvi računa prevoznika oz, najkasneje 30 dni po opravljenem prevozu, V nasprotnem primeru organizator potovanja ne bo mogel uveljaviti regresa .

3. Za prevoze z železnico veljajo obrazci (vzorec 11) . ki jih je v ta namen izdalo 2:elezniško gospo-

V primeru kršenja teh navodil prevoznik lahko koristniku zaraču­ na polno ceno vožnje.

2. Nadzor nad uresničevanjem teh navodil vrši petčlanska komisija. ki jo imenuje in v ta namen pooblasti Odbor podpisnikov Družbenega dogovora.

3. Organizatorji potovanj. za katere komisija ugotovi. da so kršiIci določila Družbenega dogovora in teh navodil. izgubijo pravico do nadaljnjega regresiranja .

VI. 1. Avtentično razlago Družbenega dogovora in teh navodil daje Odbor podpisnikov.

2. S sprejetjem teh navodil so razveljavljena dosedanja navodila o uveljavljanju regresov za skupinska potovanja otrok in mladine.

3.. Vse informacije o regresiranju po Družbenem dogovoru nudijo: Počitniška zve:z:a Slovenije.

Parmova 33. Ljubljana. tel.

312'-:"'165; vse mladinske turistične poslovalnice in zveze organizacij in društev upravičencev do regresa .

4, Ta navodila pričnejo veljati 1. marca 1983.

Sprejeto na Odboru udeležencevDružbenega dogovora o reg resih za skupinska potovanja otrok in mladine. dne 14. februarja 1983. ,

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA ZA UVELJAVITEV REGRESA (4,1) V skladu s sprejetimi navodili za uveljavljanje regresa bo izdelan nov obrazec za uveljavljanje znižane vožnje (o br. 4.1). ki bo vseboval . vse zahtevane podatke za ugotovitev upravičenosti do koriščenja znižane vožnje, Ker je na zalogi še večje število dosedaj veljavnih obrazcev. se ti lahko uporabljajo z naslednjimi dopolnitvami : 1, Na drugi str. obr, 4.1 se opiše namen potovanja tako. da bo iz opisa razvidno. da je bilo potovanje izvršeno v skladu s programom organizacije in kriteriji iz Družbenega dogovora. predvsem glede izpolnjevanja vsebinskih smotrov .

2, Pod namenom potovanja se vpiše točen naslov koristni ka. ki je

v skladu z Družbenim dogovorom in temi navodili upravičen do znižane vožnje. poleg tega še štampiljka in podpis odgovorne osebe koristni ka potovanja. s katerim jamčijo za upravičenost namena potovanja in izpolnjevanja določil Družbenega dogovora in navodil za njegovo izvajanje .

V skladu z Navodili za uveljavljanje regresa na podlagi nepravilne oz. nepopolne dokumentacije regres ne bo obračunan .

0dbor podpisnikov Dru!benega dogovora je na seji 18.1.1983 sprejel sklep, da je dogovQrjena cena za posebne prevoze z avtobusi, ki se lahko regresira od 1. januarja 1983-33 dinarjev za km.

Predlog programa in

finančnega načrta

Program in finančni načrt PS ZLOS za leto 1983 so predlagale strokovne komisije in OS predsedstva. PS ZLOS ga je verificiralo ter poslalo v odobritev TKS Slovenije ter ZTKOS. Finančni načrt PS ZLOS za leto 1983 zajema prihodke in odhodke predsedstva za OD OS z dajatvami in režijo ter prihodke in odhodke za realizacijo programa na ravni republike in zveze . To so republiška, zvezna in mednarodna tekmovanja, verificirana 1. 10. 1982 na seji PS ZLOS.

Prihodki: ZTKOS za vrhunski šport ................................ . .. .

510.000 din ZTKOS za OD OS pri PS ZLOS ................ .............. .

933 .000 din PIS PZ za izobraževanje ..................... . ............ .. .

560.000 din V. P. 2050 Ljubljana - pogodbene naloge .................... .

900.000 din RŠTO - pogodbene naloge ......... . .. . ........ . ..... . ..... .

585 .000 din VS] - pogodbene naloge za KR V .......................... . . 1,050.000 din IV. pokal "Branko Ivanuš" kotizacija in participacija . . .. ........ . ... . .. . ....... ................. .

860 .000 din ZOTKS za modelarstvo .... . .. ... ................. .. ......... .

60.000 din "KRILA" - letna naročnina .. .......... .. ... ............... .

750.000 din "KRI LN' - pogodbeno sofinanciranje .. .. .......... . ........ .

350.000 din Kotizacija za republiške prireditve ...................... .... .. .

205 .000 din SKUPAJ: . .. . .. . ....................................... . .. . 6,763.000 din Odhodki: OD OS pri PS ZLOS z dajatvami in režijo . ................... . 1,430.000 Revija "KRILA" 10 številk ........................... .. ..... . 1,100.000 RŠTO - pogodbene naloge . ... . . ............ . ......... . . .. . .

530,000 V. P. 2050 Ljubljana - pogodbene naloge .. ............. ..... .

810.000 VSJ - pogodbene naloge za KRV ...... .. .. .. ...... .... .. . .. .

950.000 Izobraževanje - seminarji ............... ..1• • • • • • •• • • • • • • • • • • • 80.000 IV. Pokal "Branko Ivanuš" .. ................ . ... .. . .... ... . . .

780.000 Modelarstvo - vrhunski šport .... ...... .. . ... ........... . ... .

60 .000 Jadralstvo - vrhunski šport ......... . ......... ............. .

250.000 Motorno letenje - vrhunski šport .. . ...... .. ............ .... .

100.000 Padalstvo - vrhunski šport ....................... . ..... . ... .

150.000 Društvo OAGL " Bloke" - pomoč ........ ...... : ... . ...... . . .

50.000 Propagandna komisija - Vestnik .' ...... . .. ... ....... .... .... .

120.000 Športna komisija medalje, pokali .......................... .. . .

80.000 Rezerva . . .. ..... .. ... ............... ..... .. .... .. .... . .... .

273.000 SKUPAJ: .. ... . .... .. .... . . .. . . . .. . .. . ... .. .. .. .. .... . .. 6,763.000.-

din din din din din din din din din din din din din din din din

Pripominjamo , da vsi prihodki še niso znani točno . Še posebej to velja za pogodbe, ki še niso podpisane. ' Zato predlagamo skuščini, da pooblasti PS ZLOS za sprejem rebalansa tega predračuna, ko bodo znani vsi prihodki.

Serektar PS ZLOS Mirko Bitenc