Krila 3 1985

{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELJ

tehnične

Dekleta v aviaciji?

Program

Pet deklet iz metliške srednje šole tekstilne usmeritve namcrava po končanem drugem letniku nadaljevati šolanje na srednji letalski tehnični šoli v Rajlovcu pri Sa rajevu. kamor se po konča­ nem 2. letniku lahko vpišejo v 3. letn ik in si izberejo eno od tch smeri: avioclektromehanik. aviorad iomehanik. aviomehanik za instrumente in mehanik za radarsko raču­ nalniško opremo. Dekleta seveda potrebujejo privoljenje staršev, do konca šolskega leta pa je še dovolj časa, da bodo lahko dodobra prclTIislila. k'ljti nobcna še ni ' za trdn o

Tehnična komisija bo svoje delo v letu 1985 usmerila predvsem v naslednje dejavnosti: I. dvig strokovnega znanja letalskotehničnega osebja ZLOS 2. sode lovanje pri pridobivanju novih kadrov za dela in na loge leta lskotehničn ega osebja v letalskih organ izac ijah 3. ureditev delovnih pogojev in OD letalsko-tehničn ega osebja 4. nada ljnja prizadevanja za ureditev problematike pridobivanja rezervnih delov in genera lnih pregledov let a l 5. aktivno sodelovanje pri spreminjanju l eta lsko-tehničnih predpisov.

Da bi v letu 1985 la hk o opravili vs e zastavljene naloge, pričakujemo tudi večjo pomoč predsedstva ZLOS , predvsem pri podpori v prizadevanjih za dosego zastav ljenih ciljev.

Naloge bomo izpolnjevali po naslednjem programu :

od l očena.

(PO DOL. LISTU)

Dražja letališka taksa Letališka taksa se je S

1. marcem podražiia

na vseh l etališčih, raze n na beograjskem, na domačih progah s 100 na 150. na mednarodnih pa s 400 na 650 dinarj ev. Na sestanku grupacije letalskega prometa v gospodarski zbornici J ugoslavije so povedali, da bodo od 10. marca tudi na beograjsk em l etališču veljale nove cene.

(Tanjug)

1. dvig strokovnega znanja Organizacija predavanj a) spoznavanje l eta lsk o-teh ničnih predpisov rok: januar 1985 nosilec: komisija b) predavanja in polaganje izpitov iz požarn e varnosti (program po pravilniku o požarni s lu žbi na letališču Ur. 1. SFRJ št. 13/79, z dopolnili 61/80, 66/80 in 23/81 ) rok: januar 1985 nosilec: predsedstvo ZLOS c) vzdrževanje sistemov: instrumenti, radio in elektrika (IRE) rok: mar ec nosilec: komisija ' d) podaljševanje delovnih dovoljenj rok : st'aln a naloga

unsi.Le.c: . strokovne .službe ZLOS. ko-

mIsIJ a

2. šolanje novih letalsko-tehkadrov

ničnih

Ugotovitev, d a osebja

tehničnega

vse več letalskoodhaja na druge

Tu sta pomlad in .nevarnost gozdnih P9žarov - vse letalce prosimo, naj.zavzeto pomagajo pri odkrivanju' in sporočanjUmest, kjer gori, svojim kontrolam, oziroma gasilcem in milici. .Letalski centri pa so dolžni spor,6čiti pisarnj'Z~QS datum in kraj požara ter koga so alarmi.rali.

MIRKO SITENC ,Sel<::n~tar ~§..:Z.L .o$ , .

I

•

,o.

"

\ - "

komisije

delovne dolžnosti , je vzpodbudilo tehnično komisijo , da je naložila letalskim šolam, naj pridobijo in štipendirajo let a l sko-te hničn e kadre, ki bi za polnili nastale vrzeli z odhodom omenjenih.

Predvidoma bo v le tu 1985 imelo težave s tehničnim osebjem 6 leta lskih šo l, za to je nujno ta koj za četi s kadrovanjem nadomestnih kadrov rok: sta ln a naloga nosilec: letalske šole, komisija

3. U reditev delovnih pogojev in .oO Posledice ugotovitev pod točko 2 so predvsem: delovni čas, HTV pogoji in delo izven delokroga obveznih nalog, OD t ehničnega osebja.

Naloga vseh uprav letalskih organizacij je ugotoviti razmere, v katerih živi in dela l eta l sko-tehnično osebje (delovni čas , delovni pogoji, naloge izve n delokroga) OD; proučiti možnosti za i ze n ač itev OD vsega tehničn ega osebja v ZLOS s tem, da se uv e lj avi pravilnik o delitvi OD, ki je bi I izdelan v sm is lu poe noten ega nagrajevanja za poslenih d elavcev v ZLOS rok: takoj nosil ec: OOZS, predsedstvo ZLOS, komisija

4. Rezervni deli in generalna popravila letal Pričakovati j e, da se v jugoslovanskem prostoru ne bo mogoče dogovoriti za normalno oskrbovanje z reze rvnimi d e li in o generalnih obnovah letal, za to naj predsed stvo ZLOS posp eš i pri za devanja za pridobitev večje devi z ne kvote za servisiranje in gen eralne obnove letal v se rvisih na tujem rok: stalna n'aloga nosilec: predsedstvo ZLOS, komisij a

5. Aktivno sodelovanje pri spreminjanju letalsko-tehničnih predpisov Letalsko t e hnično osebje vse pogos teje naleti na neusklajen os t predpisov, pol eg t ega pa tudi na pr edpis e, ki n e ustrezajo . pogojem d e la . v ZLOS in so e naki po.gojem . OZD na p o dročju gos podars kega ', let a lstva .· Zato je nal oga vseh o dgovornih v ZLOS za htevati uskladit ev predpisov in najti ustr ez ne reš itv e za d e lo športnega letalstva . rok: stalna na loga nosil ec: vsi organi ZLOS f?q~:tol'ož; 29:~ januar 1985

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

LETO XV ~ MAREC '85 ~ ŠT. 3 stran 4

stran 14

stran 22

stran 27

Vremena Kranjcem so se končno le zjasnila ... kar mora priznati tudi strogi heliograf, ki na brniškem letališ č u beleži trajanje sončnega obsevanja. Zato ga s spretnim posnetkom Mirana Ferlana objavljamo na naslovnici, ki jo hkrati posvečamo našim vrlim meteorologom njihovih izvirnih in izčrpnih prispevkov smo že mnogo lahko prebrali v Krilih . Vemo pa tudi, da se brez meteorologije v letalstvu ne pride daleč ! Kaj so se o tem pogovarjali učitelji jadralnega letenja zadnj ič v Celju, lahko p reberete na 16. strani -tl Sicer pa nas je minuli mesec najbolj prevzemala skupščina , o kateri poročamo na naslednjih straneh in v Vestniku: lahko bi rekli »na zahodu I( Jugoslavije) ' nič novega« - zavedamo se, kako moramo delati, in menda tudi delamo tako ... tovariš Lojze nas mora le od časa do časa malo spomniti na to! -tl Ob štirideseti obletnici zmage nad fašizmom smo pripravili nekaj izvirnih prispevkov o vojaškem letalstvu, tok rat si preberite zapisa o okrogli mizi v Zemunu in portret najboljšega mehanika v najboljši enoti, pa še povzetek o stiskah maketarjev, ki bi radi lepili jugoslovanske trobojnice in zvezde - če bi jih imeli kam ... Za kljukaste križe in podobna zlovešča znamenja pa ni take stiske. -tl Za jadralce smo prevedli nekaj novic o pripravah za damsko pr venstvo v Subotici, prava poslastica pa je reportaža o preletu mnogokotnika v Ameriki s povp r e č no hitrostjo 194 km / h! -tl Dovolj to rej za danes, pr i hodnjič pa bi želeli kaj slišati tudi o vašem klubu . Dogovorjeno ? Velja!

Letalska pošta »Okrogla miza« v Zemunu Kaj je emagram?

Kako visoko?

Priznanje in obveznost V senci letal ... s povprečno hitrostjo 193,79 km/h...

Z maketo do resničnosti NLP spremljal sovjetsko potniško letalo Vestnik

10 14 16 17

20 22 24

27

30

. ~~~L,4 Izdaja Zveza letalskih organizaci j Slovenije v Ljublj ani, Lepi pot 6 .,~. Revija izhaja vsak mesec , razen Julija ln avgusta '.~ Gr~divo za objavo v KRILIH prispevajo lj ubitelji letalstva brezp l ač no . Denarno nagrado prej me samo av tor fotog rafij e. upo rablj ane za naslovno stran: 2000 din za barvni diapozitiv, 500 din za č rno beli poziti v. Za t oč nost vse bin e svojih prispevkov odgova rj ajo pisci sa mi. Vabimo vsakogar, naj sodelu je v revij i s poroči li in slik ami , ki obravnavajo deja vnosti , ko t: m odelarstvo, jadralstvo, padalstvo. motorno letenje. raketarstvo, prost o let enje balonarstvo in ~ma t e rsko gradnjo , Uredništyo si pridržuj e pravico skrajša ti . dopo lniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorsk e ln kakovo stn e zah teve v reviji ": Uredniški odbo r: Gustav Ajdič , Mirko Bitenc. Stane Bizilj , Janez Brezar, Tone Cerin, Jože Cuden, Rok Golob, Dominik Gregl, Belizar K eršič , Iva n Konavec , Taras Kri ve nko , Leon M esa ri č .

Jure Mežnaršič , Fra n če k M o rd ej. M arjan Moškon (g lavni in odgovorni urednik). Jože Perhavc, Jure Pesto tn ik , S rečo Petric (t e hni čn i ured nik) in Ciri l T rček 'i~' Naslov uredn iš tva: Mar jan Moškon, poštni pred al 33, 68001 N ovo mes to.:' Prispevk i za obja vo v KRILIH morajo bi ti v uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu . pred m esece m v katerem izid~ ~aslednja št~v ilk a - Rokopi sov in slik ne vračamo , razen barvnih diapozitivov in tujih knji g. če je pril ožena ovoJnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkam i ." Naslov uprave: lveza letalskih o rg ani zac ij S lovenije. Lepi pot 6 . poštni predal 496 . 61001 LJU BLJANA . telefo n (061) 222-504 . t e koč i ra č un pri ZLOS . štev. 50 101-678-5 1077 .

Spremembo naslova sp0ročite upravi revi je ter obvezno napišite stari in nov i naslov. upravi revije s poroč il e ludi , če rev ije ne prejema le redno Letn a naro č nina 800 d in . cena posa mezne številke 80 din Gra fi č n a priprava DI C . tozd Grafik a. N ovo mes to - ti sk: Tiskarna. Novo mes to .

Poročilo

predsednika na skupščini ZLOS 2. marca 1985

Tovarišice, tovariši, dragi prijatelji!

Tudi cessne Na mariborskem lese boJo urili tudi avstrijski piloti z manjšim i, dvomotor" nimi leta li cess na 310.

26. marca je iz Gradca priletela na trening prva posadka, v prihodnjih tednih jih bo sledilo še več. Do 16. aprila bo avstrijska letalska dru žba Aua vadila vzlet in pristanek tudi z devetkami .

(PO Večeru)

t a li šč u

Prav je, da se za uvod vprašamo, a li s mo najtežje čase iz življenja in dela v ZLOS preživeli, so le-ti časi za nami, ali je prihodnost še krutejša, od spozna ne preteklosti . Ne bi želel, da vs i delite mnenje z menoj, sodim, da so leta pred nami vsaj tako resna, če ne te žja, kot pretekla dva mandata .

Načelo zad ržati obstoječo raven dela, dosežkov in na č rt ov mora biti naša vizija tudi v prihodnosti . Na tej poti ni potrebno ve lik o filozofirati. Vemo, kd o lahko zadrži zateče n o raven uspehov le najmarljivejši - vsi tisti, ki so v lastnih klubskih vrstah d obro organizirani, kjer se vodstva društev, kot tudi celotno članstvo dobro zaveda, da nam v gospodarstvu ne cveto rožice, da pa je v združenem delu, JLA, Teritoria lni obrambi pa tudi v družbeno-političnih

skupnost ih , še vedno dovolj pos luh a za naš obstoj in prihodnost. V ospredje se počasi prebijata dve temeljni č l oveški lastnosti: marljivost in sposobnost in tako je prav.

Pa se sami vprašaj mo , kako je bilo z naŠo marljivostjo in sposobnostjo v preteklem letu?

V letu 1984 smo i meli glede na družbeno-ekonomske ra zme re v domovi ni zadovolj ive uspe he. Za preteklo leto se nismo m ogli pritoževati, da ni bilo dovolj go riva . V energetski bilanci so naši m potrebam po gorivu v celoti zados tili . Uvozili tudi lani nismo ni česar pomembnega, ne motornega, ne j adralnega leta la, morda kakšno padalo, nekaj več zmajev je na našem nebu pa tudi prvi motorni zmaj je že pope triI nekatero izmed naših prireditev v preteklem letu. Lahko trdim, da je tudi dev iz za lansko leto v okviru 19. enote SISEOT bilo »d ovolj«, žal pa nc d cna rja . da bi le-

SKUPSCINA ZLOS

V Kaliforniji izstrelili umetni satelit Iz aml: ri šk ega opori šča

Vandcrbc r1.! v Ka-

lifo rnij i so i/, tr ei ili um etni sa telit za u gOtavlja nje j a kos t i gr ,~v i­ tacijskega po lja na oceanih . Krožil bo gOO kilo metrov v isoko. p oda tk e. k i ji h bo poš ilj a l na Ze mlj o. pa bo uporablj ala am eriška mo rnari l<1. Sa telit bo s pr emlj al tudi mo rs k e to kove in vrtin cc .

( AF P)

te la hk o odkupili , oz. upo ra bili vsaj za vzdrževa nj e o b s t oj ečega letals kega potencia la.

Skrb za našo prih odn ost je: kvalit etn o i z k o ri š ča ti. do bro gos po da riti z o bstoječim letals kim park o m in ga zlasti vestno vzdrže vati .

Mno go pa pirja smo že popisali in opravili nekaj ra zgo vo ro v tudi s pr edsta vnik o m 1. S. Sl ove nij e tov. Duša no m Sinigojem in nj ego vimi sodel avci o po nov nem podpi su dru žbenega d ogovora o razš irit vi naše materi aln e osn o ve na rav ni federacije. Ža l os tal e republiške leta lske zvcze ne sledij o naš i po budi , d a bi DO po nov no po dpi sali za s r ednj e r oč n o o bdo bje 1985- 1990. V Slove niji je poz iti vno raz po lože nj e za po dpi s DO , v e č pa bo po trebno na rediti tudi v ZLOJ , da bo prišlo do po dpi sa dogo vo ra.

Po DO za o bd o bj e 1975-1980 (v s re dnj e ročn e m o bdo bju 1980-1985 ta-

kšnega DO ni smo im eli), smo la ni do bili tudi prva tri jadra ln a leta la VU K , ki s mo jih de lili - prodaja li po vrstn em redu , ko t s mo se d ogovo rili na pr ed sedstvu ZLOS . Po leg tr eh jadra lnih letal VU K je po DO Sl o venij a dobil a tudi 16 moto rnih leta l UTV A-75 .

Za usp eše n po dpis d ogovo ra pa je po trebno pre pri ča ti tu~ii 1. S. , oz. republiške in po krajins ke St a be terit o ri a ln e o bra mbe ter ko mand o vojn ega leta lstva.

Prizad eva nj a, ki s mo jih zlas ti v letu 1983 usmerili v vpraša nj e va rn osti let enja in ska ka nju, la hko r eče m o, so se na m lani o bres tova la. Po do lge m čas u s mo leto za klju č ili brez kat astro fe, seved a pa se n a mreč nis mo v celoti izognili.

Pred na mi j e zače t e k nove leta ls ke sezo ne, za to pra v v ~e m v premis lek zna no Tito vo misel : »Clovek je naše najv e čj e bogas tv o« ! Lo ti mo se d ela od go vo rn o, za če n š i pri o pra vlj a nju spoml ad a ns kih tes tov, ko ntro lnih letov, ves tn o o pra vlj enem d elu meha nik o v, zlasti pa se mo rajo za ved a ti svoje zak o nske o dgovo rn os ti uprav niki leta lskih šo l in ko misij e za va rn os t letenj a. Ni no be nega d vo ma, d a je levji de lež o d govo rn os ti za d elo in uspehe slehern ega dru štva, predvse m pa va rn os ti pri d elu , letenju in s ka ka nju , na vod stvih posameznih dru štev, oz. klubov in Zveze leta ls kih o rga ni zacij Sl o venij e ko t celo te.

Poglejm o, kaj na m po ved o številk e za leto 1984:

a) motorno letenje: Predsedstvo skupščine (zgoraj), v prvi vrsti med delegati (spodaj) pa predstavniki pOlitičnih organizacij in komiteja za promet in zveze (Vsi posnetki s skupščine: Jure Pestotnik\

V sezo ni je 357 pilo tov na letelo s kupn o 6. 500 ur , ka r po meni 18 ur p o pr eč n o na pil o ta. Vsi tisti , ki so na leta li ma nj kot je p ov prečj e, le tij o po d spo dnj o mejo va rn os ti in jim ve lja v leta ls kih šo la h posve titi posebno s krb!

V šols kem progra mu s mo la hk o zad ovo ljni le s prid o bi va nj em poo bl astil za u č it e lj e, nik a kor pa ne s pozo rn os tj o, ki s mo jo pos vetili šo la nju mo to rnih špo rtnih pilo tov . Na šola nju je bilo do vo lj d ekl et in fa nt o v, žal pa si do vo lj enj a špo rtn ega pilota ni prido bila niti po lo vi ca u če n ce v .

b) jadralno letenje: Skup en na let 10. 700 ur je o prav il o 570 jadr alnih pilo tov. P ov pr eče n na let na ja dra ica pa je znaša l 19 ur. Pro bl emi z va rn os tj o letenj a po d p ov pr eč n o po lo vico so tudi tuk aj zas krbljuj oč i.

Neugodni meteo- pogoji v pretekl e m letu niso vpliva li le na obseg na leta , ampa k tudi na ka ko vost, saj nismo dosegli načrt a, niti pri pr elet enih km , niti v doseženih zn a čk a h.

SKUPŠČiNA ZLOS

ln

Zlate plakete ZLOS so dobili: general Anton Tu~ Livio Jakomin, Mirko Kovač, Andrej Bratož, Jožef t,;ernič , Stanko Kodrin, Borut Kulovec, Adolf Meglič, Emil Prešeren, Janez Žerovc in Svet za ljudsko obrambo SO Postojna

Polisario odkril ostanke sestreljenega letala IZ ZRN Pripadniki fronte Poli sario so po da ljšem iskanju naš li pos lnrtn e ost a nk e tr eh Zaho dnih Nemcev, kat erih .. d o rni er 228« je sa harska pro til eta lska obramba ses trelil a 24. februarja nad a tl an tsko oba lo Zahodne Sahar e. Sestrelit ev letala, ki se je v rača l o z zna nstvene odprave na Antarktik o, je p ovz r oč il a ostro reakcijo uradn ega Bo nn a, po te m pa je fronta Po li sari o izrazila .. glo boko ObŽLllovanje za radi izgin o tj a za hodno ne mšk ih državljanov in ses trelitve njih ovega leta la. « Takrat, kot tudi v n ajnovejše m s po roč ilu o i zroči t v i trupel, so Saha rci vso odgovo rn os t pripisali Maroku, ki tujim državam in njihov im državljano m .. laže, da nad zoru je oze mlje SADR«. .

(Tanjug)

"ta ko s po m očj o mo d elarstva pa "tuji celotnega letalstv a kr epiti t e hničn o kulturo našega na roda.

Osta le d ejavnos ti v okv iru ZLOS p očas n ej e oživljamo. N aj več zagna nos ti je med zmaja rji in ra ketnimi mo dela rji.

La hk o trdim , d a je v o kviru ZLOS, oz. vsaj nj ene ga pred sed stv a d o vo lj razu m evanja za p o raj aj o če se se kcij e, a li dru štva, o d mo to rnega, jadra ln ega let enj a, padals tva, mo delarst va, raketarstva , zmaja rstva, ba lo nars tva do sa mogojitelj ev. Nedvomno pa je, kdo nos i os novn o o dgovo rn os t za o bstoj in d elo društva : njih ovo č l anstvo in o ko lj e, v katerem je nas tal a o rga ni zac ij a. ln kaj so naše os nov ne us merit ve za leto 1985: l. D ograjeva ti mo ra mo spo dbudn e odn ose pa tudi dosežke z .J LA, še pose bej pa s Terito rialn o o bra mbo. LjUblj a nskim a rmadnim o bm očj e m in vojnim letalstvo m. Za d ovo lji v je uspe h v tr cnažnem le tenju , ma nj zadovoljni pa smo la hk o s šola nj em bod'očih reze rvnih leta l-

Šo la li smo 130 u če ncev in ob pri zad evnih in sposob nih u č it e ljih jadralnega letenj a si je 91 % učencev pridobilo d ovolj enj e ja dra ln ega pil o ta.

c) padalstvo: Če pra v s mo la nski n ačrt dos egli , oz. celo presegli , saj smo izvedli 5.565 skokov, ne more mo biti zad ovoljni z doseže nim , kajti pad a lstvo je os tal a sk rb le še treh leta lsk ih šol in sicer Lesc, Maribora in Ptuja. Mislim , d a nim amo d ovolj o pr av ičljivih in objektivnih razlogov za takšn o naza d ova nj e, niti v letalsk ih , niti finančnih s redstvih , niti pri s t rokov n e m-učitelj s k e m kadru . Menim , da je levji d elež odgovornosti, neodgovornos ti na vod stvih posa meznih leta lskih šo l, oz. klubov, od Ajdovščine , Murs ke Sobote do Novega mesta. Ne smem o d ovoliti, d a bi naše padalstv o ostalo le ko t spomin na uspehe, ki smo jih tudi v tej dejavnos ti želi nekdaj .

d) modelarstvo: je kon stantno na zadovolji vi ravni , tako po obsegu d eja vn os ti , ko t po uspehih posameznikov in nekat erih se kcij , oz. klubov, kot na prim er v Ptuju, Ce lju, Nove m mestu , LjUblj a ni , Kra nju , na Vrhniki pa tudi os tal e, rangirane za leto 1984 je treba pohvaliti .

Naša skupna os nov na na loga je va biti k sodelo vanju pionirj e in mladince, zlas ti na slovenskih osno vnih in sred njih šola h

»Mnogo papirja smo že popisali in opravili nekaj razgovorov ... , žal druge zveze ne sledijo naši pobudi, da bi družbeni dogovor o razširitvi gmotne osnove podpisali tudi za obdobje 1985-90... «

"eru,

SKUPŠCINA ZLOS

7

RANGIRANJE ŠPORTNIKOV ZLOS ZA LETO 1984 LETALSKO MODELARSTVO: Ptuj Ljubljana Novo mesto

1. Oton Velunšek 2. Tone Videnšek 3. Janez Grošelj

47 43 42

RAKETNO MODELARSTVO: I. Jože Čuden 2. Miha Ko}jek 3. Marjan Cuden

ARK Komarov Lj. ARK Komarov' Lj. ARK Komarov Lj.

PROSTO LETENJE (zmajarstvo): Prepih Tržič Kavka Kamnik Prepih Tržič

1. Viktor Vreš 2. Lojze Rems 3. Igor Tomazin

JADRALSTVO: 1. Ivo Šimenc 2. Janez Stariha 3. Igor Kolarič

PADALSTVO -

343,9 239,5 187,7

ALC Lesce ALC Lesce ALC Lesce

671,7 646,3 579,5

ALC Lesce ALC Lesce ALC Lesce

127,0 123,3 117,6

Maribor Ptuj Ptuj

248.4 18LS 16Ll

člani

1. Dušan Intihar 2. Mirt Branko 3. Roman Pogačar

-

ALC Lesce Ljubljana Ptuj

mladinci

1. Roman Božič 2. Iztok Jug 3. Bogdan Jug

MOTORNO LETENJE: 1. Oto Verbančič 2. Vinko Pišek 3. Karel Krepil

Delegati in gostje med

skupščino

Med najzaslužnejši mi športniki je bil tudi Ivo Šimenc s kih starešin in z regrutiranjem mladincev v vojno let a lstvo.

2. Po številnih srečanjih smo preteklo leto le podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju s Hidrometeorološkim zavodom Slovenije na področju obrambe pred točo. Poizkusno se vključuje­ ta v obrambo pred točo dva naša kluba: mariborski in celjski, v opredelj enih kvadrantih S in SV Slovenije. Mi smo se zavzemali za kombinirano obrambo raketnega in letalskega sistema, ža l pa s mo morali popustiti, da je do sporazuma sploh prišlo.

v dvorani Elektrogospodarstva v Ljubljani

SKUPŠČiNA Z LOS

CAAC na medanrodnih progah Kit ajska držav n a letalska dru žba CAAC na me rava uv esti po let e na več nov ih mcdnarod nih progah , za to n ačrtuj e na kup več sod o bnih let al in o dpira nj e nov ih l e t a l i šč.

3. Dve let i pri zad eva nj , skup aj z republi škim komiteje m za p ro met, turi zem, se kreta ri ato m za no tranje za deve, Ljub lja nsk im armadnim o bm očj e m , o b sode lova nju nekaterih družbenopo litič nih d elavcev to v. Fra nceta Po pi ta, Duša na Šinigoja, J a n eza Zemljariča in drugih pa na m ni usp elo Slovenij e, oz. neka terih nj enih predelov Vključiti v mednarodn o turi s tičn o letenj e v pJavo kotniku Jugos lav ij a, Avstrij a, Svica, Italij a.

Puške ne kaže vreči v ko ru zo. Še j e treba sode lova ti z zvez nim sekreta ri a to m za

a Ptuj Emo Celj e No vo m esto Ljublja na Kra nj Celje Vrhnika KMT N . Go ri ca Litija Mar ibo r LC' Slov. Ko nji ce To lmin D o mža le Trebnje Ve lenj e Mirn a Slove nj grasiec Kra nj LMS Ajdovšč in a

Be la krajin a

(a .. . špo rtni usp ehi

147.583 104.837 100.304 77.212 36.894 9.646 9. 147 4.968 5.253 3.787 3.054 1. 204 2.75 I 1.924 2.807 2.025 1.429 1.584 326 633

b 15.300 20.340 23.760 13.680 9.720 5.040 4.680 5.580 2.700 3.240 3. 240 3.pOO 1.620 2. 160 1.260 1.980 2.340 1. 620 1.440 360

4. Str a teško vpraša nj e ZLOS je ned vo umn o zdru žiti vse sil e najprej v LZ.I in po zneje pr e prič a ti K R V, d a b i za s r ednj eroč n o obdobj e 1986- 1990 znova podpisal i dru žbeni d ogovo r o obnav ljanju mat eri al ne os nove naš ih dru štev ' in k lubov.

Uso da na šega obs toja bo iz redno nego tova, če n e bo prišlo d o podpisa tega dru žbe nega d ogovo ra.

5. Deliti n a uk e. kako se je treba še ves tn eje in gos podarn eje vesti v dru št vi h in klubih, je včas ih že kar s meš no, mora m pa ve nd a r o pozo riti , d a so težnj e po o rga ni z iranj u razn ih medn a ro dnih sreča nj , a li udelež be na njih rah lo pretira ne.

RANGIRANJE MODELARSKIH KLUBOV ZA LETO 1984 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Il .

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

ljudsko ob ra mbo in do kazova ti, da zaradi pre letov ja dra lcev v d o l oče n em predelu Ju gos la vij e ni ogrože na nj ena varn os t.

t oč k

162.883 125. 177 124.064 90.892 46.614 14.686 13.827 10.548 7.953 7. 027 6.294 4. 804 4.37 1 4.084 4.067 4.005 3.769 3.204 1.766 993

Že nekajkra t s mo na preds edst vu pa tudi na s kup šč ini sk lenili , d a se bo mo za vze ma li za rac io nali zacijo no tra nj ega, jugos lo vansk ega tekmova ln ega sist ema. v medn a ro dni pros tor pa ne bo mo ši rili naše prisotnos ti , če le-t a ni pos ledi ca tekm ovalnih uspe hov v do movini .

Vse m se za to vari ško so delova nje isk reno za hva lj uj em in vam že lim mn ogo usp ehov !

b ... štev il o t ek mo va lcev )

RANGIRANJE LETALSKIH ŠOL ZA LETO 1984 jadra lst vo mot o rn o pa dal stv o mod ela r.

1. Ptuj 2. ALC Lesce 3. O LC N . m esto 4. LC Maribo r 5. Ljublj a na 6. Celje 7. M . Sobota 8. Ajdovšči n a 9. Ve lenj e 10. Pos tojn a II. Slovenjgradec 12. OLC Port o rož

3 1,6 100,0 16,7 39,9 34,0 50,5 35, 1 35,0 13,7 13,4 7,9 8,8

.7 1 8 3 6 2 4 5 9 10 12 Il

100,0 42 ,0 3 1,3 52,3 33, 1 22 ,8 7,6 7,7 4,4 3,9 5,5 4,4

1 3 5 2 4 6 8 7 10 12 9 10

s kupaj

2 1,2 100,0

3 1

26,5

2

2,8

4

100,0 76,2 4. 3 55.8 9,0

2 5 3 4

0,0 2,5

8 6

2,3

7

252,8 242,0 124,2 123.0 122 ,9 82 ,3 45 ,5 42,7 20,6 17,3 15,7 13,2

Pet diamantov Subotiška jadraJca Ma rija Letie in Mita Vukovie sta la ni izpo lnila pogoje za pet diama nt ov na njunih zlatih C znač k a h: Mit a vse tri , Marija pa 300 km z najavljenim ci ljem in prost i prelet 500 km .

Tako je Ma rija prva ženska v Jugos lav ij i, ki ima oba diam a nt a za' preletc (Cvetki Klanč nik-B e lin je manjka l prelet 500, osvojila pa je višin o 5000 m - o p . prevajaJca ).

(Po AEROSVETU)

Domače

kmetijsko letalo Zara di vse večjih potreb našega kmetij stva po posebnih letalih za o bdelavo kmetijsk ih površ in iz zrak a, se je to va rna jadralnih in drucih icta l ..J astreb.. odl oč ila za gradnj o do ma čeg a letala za po trebe kme tij stva . Gre za, lahko bi rekli leteči trakt or, imenovan .. BIN IIOO/ 170()'" znanega konstrukt o rj a letal Branisla va Nikoli ea iz Beograda .

Domače kmetijstvo letalo bo zgrajeno iz plastike in op rcmljeno z batnim mo torj em z m očjo (iOO KS a ii pa turbovijač nim mo tor jem z m oč­ jo n3 KS. Oprem lj eno bo z naj so dobnej šimi

napravami za vz letanje tudi na travnati površ ini . Povsem o premljeno bo lahko ra zvilo brzino 250 kilometrov na uro. Prvo domače letalo za potrebe k metijstva bo zapustilo dela vni co tovarne .. Jast-

reb .. najverjetn eje čez eno leto. Po pr edvidevanjih n<lj bi naša drža va imela do let a 1992 že I gO takih letal doma če proi zvodnje. Za to novo doma če let alo se za nima JAT, ki bi rad prevzel skrb o krog plasmaja na domačem tr ž i šč u .

(Po GOS I'. VESTNIKU)

To je ena pot. ki bi jo morali poskušati

preseči. Če ne gre več z akcijo preletav po

Razprava predsednika jadralne komisije Marjana Mediča na skupŠČini ZLO S S tatistike kažejo. da večina jadraln e dejavnosti v .lugosla viji odpade na Slovenijo.

Im amo največ letal. pilotov. naleta. prelet enih kilometrov. največ tekmovalcev v zveznem tekmovanju in v reprezentanci. itd. Če je tekm ovalni delež naJ'e dejavnosti ogledalo uJPešnega dela in tisti smerokaz. ki kaže. kako moramo delati. torei izpit pravilnega. ali nepraviln ega dela. potem go to vo lahko posll'ežemo z nekaj podatki. da dokažemo dobro delo in uspešnost.

Samo nekaj dejstev! Že nekaj let se na državn em prvenstvu med prvo petnaisterico uspejo vriniti le 2 do 3 piloti iz drugih republik. Če gledamo samo državna prvenstva. lahko ugo tavljamo. da imamo dokaj širok vrh piramide. ki predstavlja kvalit eto.

Deset. ali pemajst pilotov se lahko vedno bolj. ali manj enakopravno pot eguje za prva mesta. V letu 1984 lahko dodamo še uspeh v mednarodn em tekmovanju: prvo in tretje mesto na evropsk em prvenstvu v razredu .. club.. v Lescah sta izjemna r ezultata, ki presegat a trenutn o dosegli .

raven , ki smo jo

Ti reZlllVJti so posledica kakovostnega del a v aerok lubih in uspešnega dela, ko s mo še lahko v okviru ZLOS organizirali tako im enovan e .. akcije preletov«. Le-te so

pred 10 leti pomenile pravo pre/omnico pri usmerit vi. kam naj se jadralni špan usmeri.

Sedanji kako vostni vrh se je oblikoval v tem obdobjU. To lepo slik o pa bi rad osvetlil še z druge strani. Dan es akcij preletav ni več. Mlajši piloti imajo manj možnosti. da bi dohit eli generaciio. ki j e dan es v vrhu . .IadraIni J'port j e pač v veliki meri špan. ki temelji na izkušniah in te.\'o se lahko akumulirale le pri sedanji generaciji vrhunskih jadralcev skozi deset iii več let naza;'

zgledu na ah'ije. kijihje vodila injinancirala ZLOS pa je potrebno morda i. merlklubskimi dogovori speljati nekaj podobnega.

Upam si trditi. da tu ne gre za posebno velik e stroške. pač pa gre bolj za dogovor. za dobro vot;o.

Naslednil' vpra.fanic je. kam naj sI' usmeri sedanii vrh kako vosti. Doseženi rezultati na zvezl;i ravni pr ej uspavajo. Če že samozadovoljstvo samo ne povzroča dir ektn e stagnacije pa naj se tempo nadat;njega dviga k valit etnI' ra vni upočasnjuje. k er smo bili dolgo in smo .fe vedno. tudi dan es. ločeni od raz voja tega športa v svetu.

Vprašanje nastopa naše jugoslovanske reprezentance in s tem tudi slovenskih jadralnih pilotov na mednarodnih tekmo vanjih j e sedaj tisti motiv. ki bo vplival na nov dvig kakovosti ali pa potisnil jadralni špan pri nas v st agnacijo.

Rez ultat na evropskem prv enstvu v Lescah so vzpodbuda. lep usp eh. ki ga ni zmanj.feva t i. vendar paje potrebno povedati. da naš jadralni špan še ni na taki kako vos tni ravni. da bi lahko pričakovali take u.lpehe kot pravilo tudi v naprej. V mednarodnih tekmovanjih se šele moramo zače ti prebijati. Ena izmed nalog ZLOS. oz. naših delegatov v LZI mora biti. da bomo prodrli na mednarodna tekmovanja. Če to v pret eklosti ni bilo mogoče. je to v veliki meri posledica organizacijskih slabosti na ravni LZI. LZI j e naša zveza. torej imamo vso pravico in dolžnost zahtevati in pomagati. da bo delala dobro.

Predlagam zadolžit ev naših delegatov. da se bodo zavzemali za kvalit etnejše delo na ravni LZI tudi. ko gre za udeležbo na mednarodnih tekmovanjih. Na ravni LZI j e potrebno opr edeliti udeležbo na tekmovanjih za več let naprej. saj se tudi važna m ednarodna tekmovanja načnujejo za več let naprej.

Na kon cu še to! Tudi letošnji na črti v mednarodnih tekmovanjih se ne odvijajo tako. kot bi želeli. Svetovno prvenstvo v It aliji v Rietiju je zaradi bližine enkratna priložnost za sedanjo generacijo. Priprave na to tekmovanje pa t ečejo po ustat;eni praksi. torej slabo. Postavljajo se simptomi. ki so nam že vsa leta nazaj zapirali poti na mednarodna tekmovanja.

V zadnjem mesecu je bil večkrat iz r ečen naslednji predlog: če LZI ne more. zaradi svojih reorganizacijskih t ežav. speljati organizacije in odhoda državne reprezentance na tako t ekmo vanje. naj to organizacijo izpet;e ZLOS v imenu LZI. Mmjan Medič

ITA LETALSKA POŠTA °PAR AvrON °AIR MAIL °VIA AE o

/iletni padec tekmovalnih dosešk ov paje že viden na udeležbi in po rezultatih na modelarskih tekmovanjih. To torej jasno pomeni. da j e potrebno način dela modelarjev resno obrniti v pravo smer - pa ne mislim s tem tistih nekaj. ki z veseljem pridemo na modelarsko tekmovanje in veselo tekamo po travniku. Prav tako pa j e pomembno dejstvo tudi to. da se je marsikat eri pravi modelar raje umaknil. kakor poslušal in okušal na svoji koži razbijaško polit iko nekat erih posameznikov. To so dejstva. ki so še topla in vredna diskusije pred nadaljnjim delom.

Letalo na sončni

pogon?

Američan Paul McC ready, ki se je proslavil z gradnjo izredno la hkih leta l, s katerimi so uspeli prvi poleti brez motorj a, le z m oč­ jo č lovešk ih mi šic, seje vk lju či l v sodelov anje med ameriško tovarno vojaških letal Lockheed in agencijo NASA , kar naj bi po njegovi za misli pripeljalo do letala, ki bi ga poganjala sončna energij a - podnevi neposredno , po n o či pa iz čez dan napolnjenih akumulatorjev . Po prvih os nutkih naj bi bilo to l eteče krilo.

Konca kril n aj bi se po sonč n em za hodu zložila , da bi tako zmanjšali z rač ni upor in porabo energije za letenje.

Dosedanji izračuni terj ajo razpon kril med 30 in 90metri, masa letala naj bi bil a med 450 in 1350 kg, koristni tovor pa bi bil lahko 50 kg. Krilo naj bi letelo na višin ah med 12.000 in 14.000 metri, dosegalo pa bi trajno hitrost okrog 120 km/ h.

Let alo bi bil o m ogoče zgraditi iz zelo lahkih materialov. McC ready se ogreva za lupino iz ogljikov ih vlaken in primerne umetne mase.

Ta kšno letalo bi brez težav ostalo v zraku nek aj tednov ali mesecev, n a~ njeI1o pa bi bilo seveda predvsem opazovanju. Govorijo, da bi la hko s p oroča lo poda tke o dozorevanju letin e in podobno, seveda pa im a prst e vmes vojska: kaj j e lepšega, kot je letalo brez pil ota in brez goriva, ki nenehno kroži, kot mu n aroča daljinsko qravljanje , pri vsem tem pa ostaja za radarj e pr a ktič no nevidno, saj se od umetnih mas in ogljikovih vlaken radarski valovi le malo odbijajo.

(Po DELU)

Tone Videnšek, avtor spodnjega prispevka, na travniku med »staro gardo«, ki komaj še dohaja nove trende v modelarstvu. Mu bo na pošteno in iskreno zastavljena vprašanja znal kdo kaj odgovoriti (Foto: S. Petric)

Za naše delo v bodo če pa mislim. da j e možno povečati štev ilo modelaljev. ki bi jih rad z veseljem videval po na ših letališčih le z jasnim in usme/jenim programom. Na koncu pa še 10: Eden izm ed jantav te zlate generacije modelaljev. ki smo doživljali dobre in slabe trenutke modelarske radosti sem tudijaz - in ni mi žal.

Kaj o tem mislit e jantje?/ Kamnik . 26. 3. 1985 Tone Videnšek

Kje smo modelarji danes?

Generacija modelarjev zadnjih let nam j e prinesla toliko žlahtnih odličij vseh barv in visokih športnih uvrstitev kot le malokat era druga panoga. Večkratni balkanski prvaki ekipno in posamično. večkratni evropski prvaki ekipno. naslov evropskega in svetovnega prvaka p osamično . m edalje na ekipnih svetovnih prvenstvih in niz visokih uvrstit ev - da to je resn ična bera modelarjev. ki pa j e premalo lansirana v širši krog naše družbe z namenom. da si pridobimo ugledn ejše m esto za nadaljnje delo.

Drugo človeško stran teh bleščečih odtvorimo entuz ijasti. ki smo ljubezen do izdela ve modelov in tekanja po travniku postavili pred osebno injormacijo v družbi.

Večino mladostnih in zrelih let smo (še) posvečamo modelom in tekmovanjem. Eni bolj, drugi na žalost manj uspešno smo izpolnili sanjske lete s svojimi modeli. Toda čas. osebna nesoglasja in borba za uredit ev osebnih problemov so opravile svoje.

Vrsta modelarjev. kije vrhunsko podkovana po časi odhaja. no vi mladi prit ekajo prepočas i. Kontinuirano nadaljevati visok kvalitetni nivo predhodnikov. ki so z vrhunskimi rezultati nosili dobre uvrstitv e z vseh prvenstev ni možno. Zakaj? Ve/jetno je vzrok v tem. da politika usme/jenega timskega dela z mladimi modelarji ni bila opravljena v času vrhunskih do sežkov zadnje generacije modelarjev in to je .zadnjih pet let. Tor ej ta vlakje odpeljal. kvaličij pa

Kaj dela klub letalcev Vrhnika Delo Kluba letalcev Vrhnikaje bilo tudi v pretekli sezoni kon centrirana v modelarski injadraini sekciji. Modelarji so se udeležili vseh republiških tekmovanj in pri piani/jih veni kategoriji celo osvojili prvo m esto. Poleg tega smo organiz irali tudi prvenstvo sobnih modelov na Gospodarskem ra zstavišču v Ljubljani. To je vsekakor zelo lepa aktivnost in odseva dolgoletn o tradicijo in požrtvovalnost posameznik ov. ki sek cijo vodijo.

Videtije. da~' mo lani tudi uspeli premostiti osip modelarskega kadra po zaključen i . osnovni šoli. saj so se za letošnji zače ll1 i.5ki jadraln i t ečaj prijavili kar trije modelal ji. .Iasna je. da so modelarji najbolj ustrezen kader za šolanje jadralnih in motornih pilotov. Fantje so pokazali svojo zavzetost s prisotnostjo na leta lišču že zdaj. ko je še mrtva sezona.

Modelarska sekcija bo tudi v letošnjem letu vsaj tako ak tivna kot v preteklem. njihova želja paje naba va klubsk e postaje za radijsko vodenje modelov. .ladraina sekcija je v lanskem letu izšolala dva nova začetnika tako. da je zdaj vseh. starih in novih pilotov že J3. Nas' DG je na/Nel J22 ur in 2000 km z našimi piloti. okrog J80 ur pa še. če upatevama še na/et

EA oLETALSKA POSTA oPAR AVION AIR MAIL oVIA AE o

Svetovno prvenstvo v relativu Mali Lošinj in Zra kop lov na zveza H rvatske se res no priprav ljata na 6. sve to vno padalsko prvc nstvo v rclat ivu v sk upin a h po štiri in ose m pada lcev , k i bo od 15. d o 25 . se ptembra na tem d a lma tin skem o to k u . Pričak uj ejo te kmova lce iz 25 držav. prvič pa bod o pri šli tudi pa dalci iz Sovje tske zveze . svetov ni re ko rde rj i v vse h disci plinah rclativa. Pred stavnik i jugo slovansk e zveze so za ht eva li . naj e kipa Ju žnoa friške re publike nc sod eluje. tak o naj bi se zbrali tudi vs i najbo ljši svetov ni padalci , ki so do zdaj bojkotira li svetovna prve nstva . Skaka li bodo iz štirih h eli kopt e rj ev Mi -8. in če se prija vi vsaj 6 žensk ih ek ip . bodo po d elili meda lj e tudi v tej konkurenci.

(Po AEROSVETU)

postojnskih pilotov. Torej. kljub rahlo kislemu vremenu smo ga dobro izkoristili.

Skupaj z naletom na postojnskem Blaniku so člani Kluba letalcev Vrhnika naleteli okrog 180 ur.

Tudi lani smo se s poprečnim uspehom udeležili republiškega prvenstva. ne pa IUdi državn ega pa č zaradi pomanjkanja denarja. Zaradi nakupa Mosquita smo bili vse leto v škrip cih z denarjem tako. da j e šla udeležba na tekmah in potovanja v Vršac izključno v breme entuz iazma nekaterih članov k luba. Vendar se namje izpla ča lo : za 130 starih milijonov. s popravilom vred. sm o dobili skoraj še nerabljeno jadralno letalo. s kompletno Winterjeva instrumentacijo; Bohti kompasom. Lerche električnim variometrom. 720 kanain o radiopostajo in originalnim transportnim vozom. Letalo j e registrirano in smo poskusni let v Postojni že opravili.

Letos naša jadralna sekcija na črtuje predvsem došolanje pilotov. ki letijo na register in izšolanj e teh z ače tnikav. Izboljšati m oramo tudi kakovost letenja. to se pravi izboljšati razm e/je m ed št evilom štarto v in naletenimi urami. zvišati moramo število ur naleta na člana in poveča ti dolžino preletav. Sk upaj načrtujemo nalet 220 ur in preletav za 3000 km. Glede nabave osnovnih sredstev večjih nakupov ne načrtujemo. kar pa seveda ne pomeni. da bomo proizvodno delo lahko pozabili. saj moramo poravnati še tudi nekaj dolgov.

K. B.

Delo modelarjev AK Slovenske Konjice

Mentor mlajših modelarjev razreda Al Delo modelarjev Aero kluba S lovenske Konjice t eče že 5. leto. V klubu uspešno deluje 35 modelarjev pionirjev in mladincev.

Modelarski krožki se vodijo na treh osnovnih šolah in seveda vsakodn evno v prostorih k luba. Udeležujemo se skoraj vseh tekmovanj in eno tekmovanje organiz iramo tudi sami in sicer letos že tre tjič v m esecu maju na stezi v L očah. Razvoj kluba gre postopoma naprej. čeprav nam m arsikateri raz vojni korak narekuje gospodarsko stabilizacijo. kakor tudi ostale klube. tako tudi nas pomalo p estijo problemi (pomanjkanje balze in ostalih materialov. kat ere pa m oram o uvoz iti iz tujin e).

V letu 1983/84 smo organiz irali M.P. T (medk lubsko pionirsko tekmovanje v A- I in F I-A. katerega pa so se udeležili tekmovalci iz AK Celje. LTEMO Celje. Slov.

Gradec in LC Maribor. Smatramo . da to še ni dovolj in si želimo v ečjo udeležbo.

Obenem bi koristil priliko in naprosil vs e klube. da bi nam redno pošiljali vabila za tekmovanje. saj jih redno ne dobivamo. ali pa jih dobimo prepozn,o. Upam. da sem uspel orisati vsaj naše delo. o uspehih pa bi spregovoril mogoče v kat erih od naslednjih šte vilk revije KRILA . Vsem m odelarjem in ljubiteljem letalske dejavnosti pa v im enu AK S lovenske Konjice. želim lim v eč uspehov v modelarsk em delu in kmalu nasvidenje.

Modelarji iz Slovenskih Konjic med treningom

AK Slovensk e K onjice Jan ez Poznič

AoLETALSKA POŠTA oPAR AvrON oAIR MAILoVIA A JAT bo avgusta najel dva boeinga Naš največj i letalski prevoznik.lA T bo julija in avgusta dobi l dve najsodobnejš i letali za 10 let je namreč najel dva boeinga 737300. Tako je JAT postal prva redna evropska letalska družba, ki bo uporabljala novi tip tega leta la. Lani so na svetovnem trgu I,tal za srednje proge prodali največ boeingov' 737300. Zaradi lažjih in trdnejših zlitin je letalo lažje od podobnih starejših tipov, kar neposred no vpliva na nj egovo nosilnost: poleg 16,5 tone go riva , kolikor potrebuje za 3800 kilometrov, la hko prep elj e 140 potnikov , njihovo prtljago in še 16 ton tov ora. Njegova največja vzletna teža jc 61.236 kilogramov. Motorji, ki sodijo meJ najsodobn ejše, zaradi svoje konstrukcije in ze lo dobrih aerodinamič­ nih lastnosti kril, zmanj šujejo porabo goriva do 20 odstotkov. Proizvajalec tuJi trdi , Ja bo boeing 737-300 v svoji kategoriji povzroča l še najmanj hrupa.

(Tanjug)

Saudski vesoljec?

Saudska Arabija je dobila ponudbo ZDA, naj izbere- predstavnika, ki bi sodeloval v ameriškega misijah shuttla, je sporoč il saudski kralj Fahd.

Saudsko obrambno ministrstvo je predlagalo več kandidatov, med katerimi bodo izbrali enega, ki bo sodeloval v ameriškem vesoljskem programu.

(QNA)

V Novem mestu smo v zaprašenem zasebnem arhivu našli tole sliko: kaže, da se je na nos postavil Farman F-60 Goliath. na hrbtni strani je zapisan datum 11. maja 1928, oznake na letalu pa so (vojaške?) okrogle na krilih z belo piko v sredini verjetno modrega kroga z rdečim kolobarjem na zunanjem robu. Repna pokončna zastavica se prav tako začne z belo (!) barvo. Morda lahko kdo kaj več pove o tem dogodku? Pišite uredništvu Kril, kaj se ve, kaj lahko odkrijemo?

Dizel motor že pred vojno! ČitajuCi KRILA br. 2 od februara ove godine. na strani 14, zapazio sam noticu o izradi prvog dizel matora na kerosin za aviiaciju~ Učlanku se nplazi i tVI:d'!ja da: »Dizelskih motorjev v letalstvu doslej niso uporabljali... itd«. Sličan članak pojavio se nedavno i u DELU. Tvrdnja je netačna, lično sam imao prilike videti na izložbi avijacije u Beogradu 1938 godine avion DO 18 sa dva dizel motora .lunkers .lumo 205 od po 600 KS. Taj avionje do trenutka kadaje bio izložen u Beogradu imao iza sebe 400 preleta severnog A t/antika prevozeCi poštu. Zbog'

nedovoljnog doleta, na sredini Atlantika čekao gaje brod za snabdevanje. pored kogaje hidroavion sletao uzeo gorivo i nastavio put.

Osim u DO 18. isti mOlOrjeugradjivan i u dvomotorni kopneni izvidjač .lU 86, i četvo rom otorni izvidja čda lekog dolNa.lU 90. Ti avioni su neko vreme bili upotrebljavani i kao putnički avioni.

Motor .!unkers .IUMO 205je dvotaktni dizel motor, sa po dva klipa u istom cilindru. Klipovi se krdu ususret jedan drugome. kompresioni prostorje u sredini izmedju njih. ventila nema, samo prorezi u zidovima stubline. koji reguliraju izduv i usis. Kompresor sa zupčastim pogonomje imao oko 18000 O/min. a po dve pumpe visokog pritiska za svaki cilindar ubrizgavale su gorivo u trenutku paljenja. .Iumo 205 je imao 6 cilindera. vodom hladjenih. maksimalna snaga 600 K S pri 2200 O/min, težina motara oko 500 kg, a specifična potrošnja oko 170 gr/KS/ho Nadam se da sam Vam pomogao sa ovim podacima, pa ako mislite da bi mogli zanimati i Vaše čitaoce. objavite celo pismo ili skračeno prema va§emnahodjenju.

Drugarski pozdrav Zvonimir Planinc

EA LETALSKA POŠTA PAR AVION AIR MAIL VIA AR o

o

PONUDBA & POVPRASEVANJE V tej rubriki brezjilačno objavijamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase pošljite na naslov uredništva: Marjan Moškon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

.. Prodam zmaja Lancer-4 skupaj z g urtn a mi - ce na ugo dn a - telefo n v slu žb i dopo ldan 061 72 1-511. Bergan t« Prodam na č rt za amatersko g radnj o letahi 1'-70. Letalo je ameriško. dvosed. m oč mo torja 47 kW. načrtj eže pre veden v s l ove n šči no . za nj Je že izdelana mahta ~ v Illerilu 1: 6. Lahk o ponudim tudi info rma cij e za na ba vo materiala. Info rm ac ij e na td . (063) 857404.

Napravo za daljin s ko vo denj e firme M LJ LTIPL E X. CO MBI 80. s štirimi servo mo to rji. po lnikem in no vimi ak uIllulato rji ugo dn o prodam . Tel. (063) 245 1 ~ po 20. uri ali na nasl ov: KRA.lNC ALES . Trubarj eva 42. 63000 CELI E.

Američani

in Sovjeti na isti ladji

PETER HY AMS. ameriški film s ki režiser. je posnel film Odis ejo 2010. ki ga po d vo ranah ZDA že prikaz ujej o in pri o b č in s tvu nima poseb n ega uspeha. Sicer bi pa Odisejo 2010 najbrž težko kd o prekos il. pa č etudi bi si . tak o kot H ya ms. pri vošč il za predl ogo istega Arthurja C la rka ko t Stanley Kubrick . Kak o r ko li . to krat zgodbo zas tavijo v krogu ameriških in sovjetskih znanst venikov. ki kljub zaostrenim p o liti čnim o dn oso m med dr žavama načrtujejo s kupen p olet na .Jupiter. Pogla vi tni del filma se odvija na sovjetski veso ljski la dji Leonov. glavni v logi pa imata Heyw oo d Floyd in Ro y Sch eider. Am eriška posadka ima s se boj tudi stro kov njaka za ra č u­ nalnik e. človeka . č igar nal oga j e. da spet .. oživi « hud o bnega Hala 900. robota . ki je iz nez na nega ~r az l o ga sabot iral prvo misijo na skrivnost ni plan et.

Posadka ladj e Leo n ov si je to rej izbrala isti ci lj kot Kubrick ov Discovery (njegova nal oga je bila odkriti pomen skrivn os tnega m onolita) . led aje na po t odšla. ko t se vidi iz naslova . d evet let poz neje.

o

, 1 inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (0611861 ·411

inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garalna vrata lamelirani profili lamelirane ploi6e

o

Partizanski letali na bOjnem poletu (Arhiv Kril)

»Okrogla miza« Nova atrakcija Znameniti zabavišč­ ni park Disneyland v Kaliforniji bo junija naslednjega leta pridobil še eno atrakcijo.

Filmski režiser George Lucas je tedni začel usreničevati svoj projekt »Vojna zvezd«, s katerim se bo kraljestvo najbolj razširilo v svoji zgodovini. Po besedah predsednika Disneyevega parka Michaela Eisnerja bo Lucas v Disneylandu prvič uporabljal čisto novo tehnologijo. Ni še znano, koliko bo ta atrakcija stala, utegne pa biti večja in dražja od pravkar končanega »Fantaslanda«, ki je Disneyevo družbo stal okoli 55 milijonov dolarjev.

Ob štiridesetletnici zmage nad fašizmom in ustanovitve ter delovanja Skupine letalskih divizij NOVJ , je poveljstvo Jugoslovanskega vojnega letalstva in protiletalske obrambe pripravilo 21. marca t.1. v dvorani Doma jugoslovanskega vojnega letalstva v Zemunu okroglo mizo na temo: Ustanovitev in. delovanje letalskih divizij NOVJ, v letih 1944 - 1945.

Na tej manifestaciji naj bi udel eže nci teh dogodkov v pogovorih osvetlili, oz. zbrali podatke o nekaterih manj znanih dogodkih, ki so spremljali ustanovitev in delovanje letalskih enot, kar bi pomembneje prispevalo k popolnejšemu spoznanju zgodovine našega letalstva v NOV in nadaljnjem negovanju borbenih tradicij naših letalskih enot.

V izredno okusno okrašeni dvorani doma so se zbrali številni udeleženci letalskih enot NOV, ter načelnik generalštaba, poveljnik vojnega letalstva , nekdanji poveljniki in komisarji 42. jurišne in 11. lovske letalske divi z ije in »sk upine« divizij, pripadniki 421 ., 422. in 423. jurišnega ter 111., 112. in 113. lovskega polka in 1. in II. eskadrilje NOVJ. Okrogli mizi pa so prisostvovali tudi aktivni pripadniki letalskih enot, ki nadaljujejo borbene tradicije nekdanjih let a ls kih enot.

V Zemunu Razprava na tem pomembnem sestanku letalcev se je odvijala po vnaprej začr­ tanem programu. Uvodne razlage so podali: poveljnik vojnega letalstva in drugi nek danji poveljniki in komisarji, nato pa je stekla ra zprava za ka tero ",e je prij avi lo skoraj 30 razpravljalcev. Zal je zaradi omejenega časa razpravljalo samo nekaj udeležencev, drugi pa so svoje pisne razprave oddali organizatorju okrogle mi ze, kajti vsegovore in r azprave bodo objavili v posebni publikaciji.

Izredno dobro pripravljen ses tanek je name, kot pilota nekdanjega 422 . jurišnega polka in udeleženca okrogle mize, zelo močno deloval za radi izredn e pozornosti, ki smo je bili deležni. Skrb organizatorja, da bi se udeleženci dobro počutili na tem srečanju , se je pričela že pri odhodu, oZ.odletu z ljubljanskega letališča, ni pa se končala na letališču v Batajnici, kjer so nas prisrčno s prejeli predst av niki vojnega let a lstva , ampak so skrbeli za nas ves čas, ko smo bili gostje okrogle mize.

Udeležba pri »okrogli mizi « mi pomeni enkratno doživ etj e tudi za to , ker smo se nekat eri prvič po štiridesetih letih spet srečali z nekdanjimi kolegi s fronte. kjer smo se kot mlad en iči nen ehn o veselili vsake dobro opravljene borbene naloge

ZGODOVINA

Polisario sestreslil dve maroški vOjaški letali Protiletalska ob ramba fronte Polisario je januarja sestrelila dve marošk i ktali v območju Dahlc v jugozahodni Sahari. To je sporočilo saharsko ministrstvo za informacije. V sporočilu je rečeno. da so ktali ses trelili . ko sta nameravali bombardirati saharske enote. Po teh virih gre za tretje maroško letalo. ki so ga te dni sL'Strelili na zahodnosa hars kem boj išču.

Maroško ministrstvo za informacije je sporoči lo. da so oklepne in mehaniz irane sile Polisaria v soboto napadle maroške enote. ki sodelujejo pri gradnji za dnje črte obrambnega zidu. Maroško sporoč ilo

ne navaja izgub nc na cni nc nadrugi st-

rani. pa tudi ne omenja sestrelitve maroških letal.

(Tanjug)

Kitajska sama izdeluje sodobna vojaška letala Kitajska si prizadeva za posodobitev letalstva, da bi tako zmanjšala razdaljo, ki jo v tem pogl ed u ločuje od sodobnih standardov.1 zja vo o tem je dal komandant k it ajskega vojaškega letalstva Quang Djang Tingfa v intervjuju za Kitajski dnevnik. Guang Djang Tinga je tudi izjavil , da je Kit ajska že pomembno razviJa svoje borbene sposobnosti in da sama izdeluje letala z nad zvočno hitrostjo , transportna letala, bombnike. helikopterje in učna letala.

(Tanjug)

in srečne vrnl'lve v- bazo. Nekdanje tovarištvo. ki nas je združevalo in nam lajšalo težavne trenutke vojnih dni. se je ob srečanju znova razvnelo in ob slovesu smo si želeli. da bi bili zdravi še mnogo let in . da bi se še kdaj srečali.

Razprave. ki smo j.ih slišali za okroglo mizo nam bodo ostale vedno v spominu.

Priznanja o borbeni moral i. ki so bila naslovljena na pripadnike nekdanjih polkov. oz. eskadrilj. so se nam globoko vtisnila v spomin in ponosni smo. da je na temeljih slavnih borbenih tradicij vojnih letalskih enot. katerih pripadniki smo bili. nastalo naše novo. sodobno vojno letalstvo.

Iskreno se zahvaljujem v svojem in v imenu sopotnika iz Slovenije. poveljstvu Jugoslovanskega vojnega letalstva. oz. organizatorju omenjene okrogle mize za vso pozornost in gostoiju bnost. ki smo je bili deležni.

Gustav Ajdič

Halleyevemu kometu naproti Izj,a ponskega vesoljskega centra Hagoš ima so januarja uspešno izstrelili vcso ljskosondo Sakikage katere naloge je .. srcčanje « s Hallcvevim kometom. To zan imivo ncbesno telo bo po računih znanstveniko v prišlo v bli žino Zcmlje marca 1986. Po sporočilu strokovnjakov japonske vesoljske agencije bo Sakikage potrebova l tri dni. da se bo znebil ze meljskega gravitacijskega polja. potem pa se bo usmeril proti Soncu. Po sporočilu zahodnih tiskovni h agencij bo 14 mesecev krožil okoli Sonca . med tem pa se bo zelo približal Halleycveml' kometl'. Predvideno je. da bo II. marca 1986 od njega oddaljcn le še šest milijonov kilometrov.

Vesoljska sonda Sakikage tehta IJO kilogramo v. meri pa 140x70 cm. Seveda je opremljena z instrumenti za zbiranje podatko v o strukturi komctove glave in repa. Ti podatki bodo skupaj s tistimi . kijih bodo poslak ameriška. sovjetska in evropska sonda. znanst ven ikom omogočili natančneje pojasniti procese v času nastaj a nja našega osončja.

KOlllctu naproti so doslej izstrelili že dve sovjetski sondi (Vega I in Vega 2). načrtujejo pa tudi izstrelitev ameriške sonde. sonde Giotto evropske vesoljske agencije in šc nekeg.a japonskega satelita.

Halleyev komet se imenuje po britanskem astronomll Edmondu Halleyj u. ki ga jc odkril leta 1682. izračunal njegov tir in napovedal kOllletovo vrnitev za leto 1757. Pravzaprav so njegovo redno vračanje na vsakih 75 do 76 let opazili že prej . prvič že iz leta 240 pred našim šlelj,cm. ko so ga opazovali kitajski astronomi. Obstajajo pa tudi druga pričevanja: italijanski zgo dnjeren esa nčni slikar Giotto je leta UOLl nad svojimi Svetimi tremi kralji naslikal kOlllet. ki gaje verjetno vidci nekaj let prej. na sloviti tapiseriji iz Bayeuxa je uporabljen ko melov prihod v letu 1066 itd.

Za izumitelja padala štejejo Šibenčana Fausta Vran čica (1551-1617), ki je leta 1595 izdal knjigo Machinae novae. V njej je objavil risbo, kako s svojim padalom skače z nekega beneškega stolpa.

PADALO IZ XVII STOLETJA Na podlagi zgodovinskih podatkoV , je bil prvi skok s pad a lom uprizorjen že leta 1776. Neki brezimni zločinec, ki je bil obsojen na težko delo na galeji, je skonstruiral padalo in ga izdelal iz polsvile, zelo vzdržljive tkanine, imenovane »zlato sukno«. Padalo je okrasil z različnim perj e m živah nih barv in ga pokazal svojim gospodarjem rekoč , da bo z njim skočil z najvišj ega stolpa. Z nejevero in omalovaževanjem so mu odobrili skok, hkrati pa so mu obljubili popolno svobodo. če bo skočil z višine vsaj 24 m.

Presrečen zaradi obljube, se je galjot vzpel na Arsenal pri Port-Luisu in potem , ko je pojedel dobro kosilo, skočil kar z višine okrog 50 m ter brez poškodbe pristal na zemljo.

Zdravniki so mu kljub sreČnemu pristanku zaradi varnosti izpustili nekoliko krvi, ker so se bali, da bi ga zaradi silnega razburjenja lahko kap.

Nezrianega junaka so po uspelem skoku zares izpustili z galeje in ga v veliki svečani povorki odpeljali v mestno hišo, kjer so mu priredili svečani banke!.

NARODNA KRILA, 194'7

Dolgo bivanje v vesolju ne škodi zdravju Dolgo bivanj e v vesolju ne ogroža č lo v e­ kovega telesnega in duh ovnega zdravja, je v odboru ZN za miroljubn o i z k o ri šča nje vesolj a izjav il sovjetski predstavnik Gazenko.

Pristavil je, da so to ugotovili na podl agi medicinskih in bi oloških raz iskav med lanskim ose mm esečnim po leto m sovjetskih veso ljcev, dos lej najdalj šim č l o v e k o vim bivanjem v vesolju. Ameriški , predstavnik v odboru So rza no je med velike uspehe zn anosti uvrstil vrnit ev dveh komunik acijskih satelitov na Zemlj o zaradi popravil a. Ta podvig so lani izvedli ameFiški veso lj ci. Tudi mi ro ljubno i z k o ri šča ­ nj e vesolj a je torej brez dvo ma tveJ1.ano in odbor Zdru Ženih narodov je pos ku šal našteti te nevarnosti in jih k<;> difi cirati. Hkrati pa je opozoril tudi na velik e možnosti za medn arodn o sodelovanj e na tem p o dročju . Tako je avstralski predstavnik Goleby sprožil pobudo za uvelj avit ev tako imenovane politike '>odprt ega neba«, kot je imenoval izmenj avo meteoroloških podatko v med vsemi državami na svetu .

Tanju l(

Meteorološki center na letališču Brnik je najbolje opremljen v državi (Foto: Miran Ferlan)

O poteku seminarja iz meteorologije za Celju, dne 16. 2. 1985 Dn e 16. 2. 1985 sem v C elju , v d vo ra ni Kov in o tehn e pri p rav il m eteoro loš ki semin a r za u č i te lj e ja d ra ln ega le tenj a, ki se ga je udeležil o 36 slu ša telj ev . Se min a rju sta prisos tvova la tudi Ro k Go lo b, ko t pred st av nik ZL OS in tov. Gaji c iz zvezn ega leta ls kega in špekto ra ta.

Se min a r j e bil razd e lj en na pet d elov in je traj a l o d 09.30 d o 14.

V u vodn e m d e lu s mo po no vili t eo rij o in os nove m et eo rol og ij e za j a dr a lce. Pri t em se m d a l velik o po udark a na os nove, ki so še vedn o šibk a t oč k a vel ik e več in e slu ša t elj ev. D o ta knili s mo se vseh pa ra metrov, ki vplivaj o na j a dranj e, še pose b ej pa se m o bd e la l neva rn e raz m ere.

Drugi d e l je bil p o sv e če n o p azovanju vrem ena in sez na nit vi z os nov nimi meteo ro loš kimi in strum enti . Opremlj enost naših športnih l e t a li šč j e ze lo s la ba , saj na več ini l et a li šč ne pre morejo niti naj os no vn ejš ih instrum ent ov. Nav ezal s em stike s pred stav niki firm e SA NOL A BOR in upa m , d a bo m o la hk o do bili v teku tega let a vsaj ko mpl e t os nov nih instrum entov za vsa za int er es ir a na l e t a li š č a.

N a kra tk o s mo po no vili vse 'm et eo ro loš ke d epeše, ki jih upo ra blj a m o v leta lst vu. Slušate lj e se m še zlasti o pozo ril n a mož no st za d o bi va nj e po d a tkov z Duna ja. Ju gosla vij a prisp eva vsa ko leto d o kaj šnj a s red stva za WMO (Svet o vn a met eo rol oš ka o rgani zacija) in prav je, d a bi izkor istili vsaj d el m a t eri a la , ki ga la hk o d o bimo tu br ezpl ač n o . Sluša t elj em se m prav ta ko s ku ša l vzbuditi o dn os d o il] fo rm ac ij , ki jih la hk o d o bijo, saj se j e v d ose d a nji praks i pr eveč kr.a t d ogaja lo, d a

učitelje

jadralnega letenja v

so se let a lci o dp rav ili na po t pr e ma lo info rmira ni .

Slu ša telj em se m poka za l vse primere m eteoro loš kih ka rt , ki jih upo ra blj a mo v leta ls tvu in jih na kra tk o sez na nil z njih ovo vse bino. Pri t e m sem še pose bej po ud a ril raz lik o m ed v išins kim i in pri ze mnimi ka rt a mi .

Priprava m na te km ova nj a se m posvetil veli ko pozo rn os ti, saj j e to b o l eča to č k a našega ja dra ln ega špo rt a , kj er upra vlja mo z ve likimi dru ž benimi s r ed stv i in živ ljenji ml a dih ljudi , sa mi m pripr ava m pa ne p osveča m o za d os tn e (s ko raj n ika krš ne ) pozorn os ti .

G lav na t em a se min iuja j e bil a em agra m , ki se m ga pos ku ša l pr ed sta viti , ka r naj bo lj nazo rn o. Vsa k s luša telj j e d ob il svoj prim er e m agr a m a , s p o m očj o gra fos ko pa pa se m po iz kus il poj as niti vse, ka r bi mo r a l ja dr a lni pilot ved eti o e mag ra mu .

V za dnji t oč k i se m s lu ša t elj e sez na nil z možnos tj o up o ra be s lik e z m et eo ro loš kih s atelit ov v le ta ls tvu .

Se min a r se m za klju č il s se rijo di a poz iti vov, ki so po pestrili vsa izvaja nj a .

M enim , d a j e bil se minar us peše n in, da j e vsaj d e ln o za po lnil pr azni no, ki v lad a na p o dr očju izo br a ževa nj a ka d rov.

Ker pa j e bil a o bili ca s no vi na se min arj u m ogoče za ma rs ik a te rega s lu šatelja preo bsežna , bi pr edla ga l, naj bi v prih o dnj e razš irili po t ek se min a rj a na en d a n in po l z za klju č nimi t esti. Ta k o bi še d o d a tn o vzpo dbudili d e lo s lu ša telj ev in bi le-ti la hk o n a semin a rju prid o bili še več.

Mira n Ferla n

KefL417

LETALSKA MEDICINA

Kako visoko?

Piše dr. VLADO SAVANOV!C sanitetni poročnik

ZAŠČiTNI UKREPI PROTI

HIPOKSlJI Zaščit n e ukrepe proti hipoks iji lahko ra zd elimo na : 1. splošne preventivne ukr ep e 2. neposredn o zašč it o pro ti hip o ks iji 3. zašč it o proti sk upn em u de lovanju hip o ks ij e in barometrske depr es ij e

1. Splošni preventivni ukrepi: a) dobra psiholi z ična kondicija p ood pornost proti hipoksij i b) prehrana mora biti v korist la hk o preba vljivih belj akov in živa lskega por ekl a c) a lk o ho l in tobak od l očno zmanjšata odpornost organ iz ma na delovanje primanjkljaja kisika

veča

2. Neposredna proti hiposiji

zaščita

Hipoksija in nj ene posledice nastan ejo kot rez ultat zm a nj ša nega de ln ega tl aka kisik a v višin a h . Iz tega sled i osnovni način barve proti tej poma njkljiv os ti, to je: umetno povečanj e deln ega tlaka kisika v vdih ljiv em zrak u v viš in a h.

Vaje z raketami pershing 2 začasno ustavili Američani

hodo spd

or!..!a ni z ir;.Jii va je

I

ra-

ketami pers hin~ 2 v Z R Nemč iji . šek ko bodo dohi li . natan č no poroč il o o hudi n esreči. ki se je II .janua rja prip etila v' I klihronnu . Po ves teh iz Bonna je ameri ško povdj st\·o to za!.(o\O v ilo vladi z\one"dežde Baden- Wlirtte m berg. N i pa znano. kdaj jc mogo če pri ča­ kovati doko n čno poročilo () v/ro kih lll'sn:Či:.

ki Se jl' 19odil a m cd

va jo. ko se je n enad om:, v nela r,iket " p ers- . hing 2. Trij e am eri šk i vojaki so izgubili življe nj e. 16 pa jih je bilo r,mjen ih .

1. Načelo uporabljanja kisika a) dovaj a nj e ki s ik a s pomočjo kisikove o preme, kar omogoča vdihova nj e sto ods tot n ega ki s ika b) p o večanj e ce lo tn ega barom etrskega pritiska (tako v posebni obleki okrog telesa pilota , kot v h e rmetični kabini) c) s p omočjo hipero ksidacije, to je z dodajanjem kisika zraku v h er m e ti čni leta lsk i kabini s a li brez povečanja barometrskega pritiska.

II. Individualna

zaščita

a) Letalski kisik Kisikova insta lacija je la hk o nizkega pritis ka (30 atm) in visokega pritiska (150 atm). Prednost instalacije z ni žji m tlak o m je v tem , da zmanjša neva rnost eksplozije, z višjim paj e v tem , da prihrani prostor. Kisik je lahk o v plinastem, a li t ekočem stanju .

Osnovne ka'rakteristike l etal~kega ki. sik a so čistoča (o dsotnost kontaminanta)

in pri kisiku v plinastem stanju še minimalno vlažnost, prak tično docela suh , za ra z liko od med icinskega kisika. b) Dodatno vdihovanje kisik a Meja , pri kater ijeobvez na uporaba ki sikove opreme, je 3000 m . Dodatnd vdi hovanje kisika mora omogoča ti vsaj stop nj o nasič e nosti krvi z oksihemoglob in o m 90(10 , kot znaša n a 3000 mvišine.

(Na višini morja znaša ta nasičenost od 96 do 97(/'0 ).

III. Kolektivna

zaščita

Le talske kabine z nadpritiskom, ali kabine z nadpr itiskom so pogojene za dva osnov na višinska fakt o rj a: hipoks ij e in barometrske dekompresij e. Le- ta predstavlja kolektivno zašč it o v tra nspo rtnih in potniških leta lih . h e rmetičn e

Dekompresivna bolezen Višina nad 3000 m lahko na več naškodi organizm u . Z višino p ada sk upni a tm osferski pritis k, z njim pa tudi delni pritisk kisika in plinov , ki sestavljajo zrak. Zmanjša nj e delnega pritiska dušika pri upadanju celot nega z račn ega pritiska v letu , ko t v barokomori, pri vede do vrs te mo t enj v organizmu, ki se manifestirajo kot dekompresivna bolezen. činov

I . . Vzrok in mehanizem za nastanek dekompresivne bolezni

Po Hurijevem za konu o plinih, količi­ na razstopljenega plina v tekočini , pri do l očeni temperaturi, je proporcio nalna pritisku plina na površino tek oč ine .

rcerL418

Brez diskriminacije

LETALSKA MEDICINA V tki vih in t e k oč in a h telesa , k o ličin a razto plj enega plina (dušik a ) je zad os tna , da p o v zroč i delni pritis k, ena k ti stemu v zun a nji a tm os feri . Če se pritis k zra ka zma njša , p o vz r o či ra zliko v pritisku du šika v tkivih telesa in ti stega v atm os feri. Ko t rezulta t tega pride do preho da dol o čen e k o li č in e razto plj enega du šika v plin ast ega, ki se i z l oč i iz o rgani zma z izdih a nim zra ko m .

Na višini mo rj a, kj er je d elni pritis k dušika v atm osferi 570 mmH g , vse buje tel o okrog 1000 ml raztopljen ega du šik a.

Na višini 5500 m , kj er je tl a k du šik a le 285 mm Hg (to rej po lovica), bo v o rgani zmu ra zsto plj en ega le 500 ml du šika.

Pri vsak em ma njše m ba rom etrs kem pritis ku o ko lja , d o l oče n a k o ličin a du šik a v orga nizmu prejde iz razsto pljen ega v plinas to s ta nj e. Ce se ta ko i z l o č e ni plin ne izloči iz plju č z izdih a va njem , se zadržuje v tel esu v o bliki m e hurčk o v, ki se združujej o v vse v ečj e m e hurčke . T o prived e do vrste s impt o mo v deko mpr esivne bo lezni . Plin as ti m e hurčki , ki so gla vni vzro k te d eko mpr es ivne bo lezn i v n ajv ečji meri vsebujejo du šik:

N2 CO 2 0 2

92,8 0, 1 -

0,9 -

99% 4%

3,8%

Dušik je in ertni plin , z~to ne prid e do CO 2 in 0 2' Preide žiVih membra n (a lve o lno-k a pil a rn e in ka pila rn e), na ha ja pa se v precejšni meri v teles u čl o v e k a, p o vpr e čn o ka r 800 1000 ml. Pri po č as n e m, progres ivnem padanju a tm osferskega pritis ka o ko lj a, ravno težje m ed razsto pljenim du šiko m v o rganizmu in de lnim pritisko m v vdih a nem zra ku (plju č ih) , se odvij a brez posebnih težav.

Venda r, če je pad a nj e a tm o sfers kega pritisk a naglo, se i z l o č a nje du šika v plinastem sta nju prek a lveo la rn o-ka pil a rn e membra ne (prek plju č ) ne odvija tak o hitro . Za to se plin asti m e hurčki poja vljajo v krvni cirkulaciji in v tkivih. k e mičnih rea kcij , ko t zelo p očas i prek

Dva ind vajsetl etna ISAB E LL E BOUSSA-

ERT je prva pilotk a francos kega vojn ega letalstva. Dobrodoš lico ji je ob vstopu v zr ač n o arm ado zaželel sam obrambni minister 'Charl es Remu , Iikrati pa se je iz uradnih virov zvedelo, da se šola za pilotke francoskega vojnega let alstv a še ose m dekl et. Toda Isabelle bo smel a pilotirati le vojaš ka transportna letala in to bo velj alo tudi za njen e kol egice. Minister Hernu je pojasnil, da nima ta odl oč it e v nobene 'zveze z diskrimin acijo nežnega spola, amp ak da se morajo dekleta za pilo tira nj e bojnih letal še naprej »tel es no« izobraževati . Kaj natanko s tem misli pa ni povedal.

Težave z d eko mpr es ivno bo leznij o so na stale šele ted aj , ko smo leteli na višina h nad 6000 m . Simpt o mi te bo lezni se teore tičn o la hko poja vijo že na višini 6000 m, venda r vsa res no st bo lez ni nastopa v višina h nad 8000 m . Za radi tega je po trebn a širo k a upo ra b a zaš čit e pri tako viso kih po letih . Ok va re v ka bini z na dpritis ko m pri višins kih po letih ustva rijo d o bre p ogoje za nas ta nek dekompresivne bo lez ni .

2. Simptomi in znaki bolezni Simptomi in zn a ki b o lez ni so najrazličn ej ši in so odvi sni od tkiva in m esta 10-

ka li zac ij e plin as tih m e hurč k ov . . Najpogosteje se na hajajo na koži, v skl epih , v pred elu prsnih kos ti (srce in plj u ča ) , v pred elu centraln ega in peri fe rn ega ži vč n ega sist ema . a ) Koža Pac ient a srbi koža in d o bi o b č ut e k to plo te a li mraza na d o l oče nih delih kože . Poja vi se ortik a rija. b) skl epi Najpogos tejši simpto m je b o l eč in a v s kl epih udov (bend s). B o l eč in a la hk o preras te v nezn os no b o l eč in o, ki la hk o pri ved e tudi do ko la psa (nag la slabos t). c) Po dr očj e prsnih kos ti B o l eč in a je os tra . v o bliki to pl ega ud a rca izza prs nih kos ti (cho ks ). B o l eč i­ na se p oja vi pri g lo bo kem vdih ava nju , spre mlj a jo suh in težak kaše lj . Kaše lj je lahko tudi z iz kašlj eva njem krva ve t e k oč in e.

d ) Periferni ž i vč n i sistem Nevra lgij a , ki se pojav lja ko t b o l eč in a v predelu kolka, stegneni ce in po dk o lena. e) Ce ntra lni ži vč ni sistem Mo tnj e se pojavijo, ko t o d vzetos t e kstremit et (pa ra lize), mo tnj e v koo rdinac iji g ibov, kr č i , izg uba m oč i govo ra, ko t tudi p s ihi č n e mo tnj e. f) Č ut vida Mo ten vid, mo tnj e v vidn em po lju (sko to mi), izguba po lo vi ce vidn ega po lja. Simpto mi se poj avij o s kup aj z glavo bo lo m . g) A bdo men (trebuh) Meteo ri ze m (širjenj e plinov v prebavnih orga nih) . Od vija se na višin a h na os novi Boje-ma ri o tovega za ko na, ki pravi, d a je vo lum en plina o bra tn o pro po rcio na len pritisku.

3. Faktorji, ki povzročajo dekompresivno bolezen - v ečj a višin a , dalj še biva nj e na višini. ....:.... veČkra tn o b ivanj e na višini , z odm o ro m ma nj šim od '48 ur - ni z ka temp eratura in d iv idu a ln a pr edispoz icij a, - hip o ks ij a, - de belost je ze lo važen fa kto r, ki poveč uj e o b č utlji vos t pri d eko mpr esivni bo lez ni . En gram m es nega tki va razta plja 6 kra t v eč du šik a, ko t en gra m vode, za to mes no tkiv o pred stav lj a rezervoa r du šik a , ki pri pr eho du v plin as to sta nj e pos peš uj e pojav te bo lezni .

- Fi z i č n o delo na višini pogojuj e na-

LETALSKA MEDICINA

Sporazum med SZ in Intelsat • WASHINGTON, 13.

Ill ,u'ca (Reuter, AFP) - Predstavniki Sovjetske zveze. in mednarodne organizacije t.a td ekolllunikacij ske sa tdit e (lntd sa t) so pripravili sporaZUlll o izmenja vi informacij.

Ila p'odlagi katen..~g' l naj hi tudi Sovjetska Ivcza v naslednjih d veh letih postala čl;lIlica te!la mednarodne!.!a ko-

~lZorciia, piše'" Washin1!t <; n Post. M ed drugim n <'l vaja, da je Intd saL k i šteje 109 članic in ki zag<llav lja telefon ske in td ev izijske zveze ter zveze po tckksu v vd ik em delu sveta, že poslal besedilo spora zu ma Sovjets ki zvezi. Dokulll enL ki omogoča illllenjavo informacij o n ek aterih satciitskili sistemih, naj hi podpi sa l sovjetsk'i mini ster za pošte in tdekomunikacij e.

stanek bolezni. To pojasnimo s povečano proi zvodnjo CO 2 pri povečanju mišične koncentracije. Vzporedno s tem se odpirajo nove kapilare, prek katerih se popovečuje koncentracija plinskih mehurč­ kov v krvnem obtoku.

4. Faktorji, ki upočasnijo pojav dekompresivne bolezni Predhodno bivanje na višini (klim ati zacija), kar omogoča organizmu, da se reši o dvečnih količin dušika. Zato se na neki novi Vlstm hitreje vzpostavi ravnotežje med delnim pritiskom dušika v atmosferi in tistega v telesu, 5. Preventivni ukrepi Med temi so najvažnejši: a) Pres uri zacija Zago tavljanjem pritiska v kabini , ki ustreza višini 7600 m znatno zmanjša nevarnost bolezni. b) Denitrogenizac ija Z vdihavanjem 100% kisika se ustvarja razlika v pritisku med dušikom v alveolah pljuč in krvi ter med krvi in tkivi .

Zaradi te razlike pritiskov se dušik izloči iz tkiv v krvni obtok ter iz krvi prek pljuč.

Na ta način pride do .čiščenja organizma odvečnega du šika . Ce dlje vdihujemo 100% kisik , se iz organizma izloči vsa odvečna količina dušika. Pred vsakim višinskim letom više od 8000 m višine, je obvezno vdihavanje čistega kisika še pred vz letanjem in se nadaljuje med celotnim poletom .

Proces denitrogenizacije poteka na osnovi zakona o plinih , ki pravi, da se plin giblje s področja višjega pritiska, v smeri k manjšemu, Pri vdihavanju 100% kisika je pritisk dušika v pljučih skoraj enak nič in zaradi tega se giblje iz tkiv in krvi v pljuča , od tod pa navzven.

Strmoglavil ameriški helikopter II. marca je pri Ma ye ncu v ZR Nemčiji strlllodavil ameriški vojaškei helikopter. Vojaški predstavnik ameriških oborože nih sil, stacioniranih v tcj državi, jc sporočil, efa sta bila mrtva d va ameriška vojaka. Šlo jc za poskusni polct helikopterja tipa cohra.

(AFP)

c) Meteorizrnu se izognemo 24 ur pred poletom s predpisanim režimom prehrane, Izogibati se moramo hrane, ki fermentira (ustvarja pline), kot tudi pijače in sokove, ki so gazirani (vsebujejo CO 2)· 6. Postopek v primeru dekompresivne bolezni Obvezno pristajanje, ali spuščanje na višino pod 6000 m. Pri poj a vu meteorizrna sprostimo pline z masažo želodca.

Prevedel ROB E RT LORENCON

Teorija in praksa »Za biva nje ljudi v vesolju t eo retično ni o mejitve , praktični problemi pa so še vedno. Pri tem gre predvsem za ponovno prilagoditev vesoljcev na ze meljske raz mere.

Daljše ko je biva nje v breztežnost nem sta nju, večji so problemi po novne pril agod itve. «.

To je bilo reče no na tis kovni konferenci v M os k~i, na kat ero so prišli (dobro razpoloženi) najnovejši vesoljski rekorderji Leonid Ki zin , Vl a dimir Solovjov in Oleg Atk o v, ki so na o rbitalni postaji Saljut 7 preživeli 237 dni.

Sovjetska vesoljska trojk a je bil a prvič sestav lj ena po shemi, o kate ri strokovnjaki menijo, da je idea lna; v njej so bili vesoljec, inženir in kardiolog. »Najhujše problem e povzroča breztežnostno stanje,« je dejal zdrav nik Atkov in dodal , da »k sreč i nihče v ekipi ni zbolel «, za radi česar so njegove medicinske raziskave potekal e nem o te no vsak dan , pregledi pa so bili sa m o preventivni . »Odsotnost gravitacije omejuje možn osti in preprečuj e narav no željo po čimdaljšem bivanju v vesolju, zaradi česar po tej po ti ne smemo sprevelikimi koraki,« je povedal zdravnik iz vesoljske trojk e.

Med doslej najdaljšim vesoljskim pol etom so udel eže nci izvedli približno 500 različnih posJ usov , zunaj orbitalne postaj e pa so se zadrŽe vali skoraj 23 ur, pri čemer so opraVljali razne naloge. Po besedah profesorja in bivšega vesoljca Feoktisova je Ibistvo problema »dela v vesolju « obvladovanje vrste tehničnih problemov , tak primer je opora, ki jo mora imeti veso ljec, ker brez nje ni mogoče opravljati težjih fizičnih del.

Predsednik sovjetske akademije znanosti Aleksandrov je v odgovoru na neko vprašanje dejal , da za zdaj še ne načrtujejo poleta ljudi na Mars. »Tehnične osnove obstajajo, številni problemi pa še niso rešeni.« Za polet na » rdeči planet « bi po njegovih besedah po trebo vali vsaj štirikrat več kot 237 dni , ko likor je omenjena sovjetska ekipa preživela v vesolju, še vedno pa je problem, kako oskrbovati ladjo. »Na Zemlj o smo prinesli ne samo veliko odgovorov, temveč še več vprašanj, « je izjavil eden os sovjetskih vesoljcev. Približno 100.000 zbranih po datkov in fotografij zdaj obdelujejo v elektronskih računalniških centčasovne

rih.

.

(PO DELU)

Na štartu športnega

letališča

v Bikovem (Subotica) -

Foto: J. Grobovšek

Žensko evropsko jadralno prvenstvo bo do 30. 6. do 14. 7. 1985.

Pripravljene so že tekmovalke iz 16 držav, zunaj konkurence pa bodo nastopile tudi tekmovalke iz ZDA in Avstralije.

Zlato v zvezdi Neka zvezda v ozvedju Raka, vidna s prostim očesom, skriva v sebi na mil ijarde ton zlata, je izjav,il neki ameriški strokovnjak, zaposlen v NASA: Ta nahaiališča zlata na zvezLIi iz Koppa Clnnii so odkrili astronomi s spektrografsko analizo podatkov, ki jih je posredoval satelit lU E. Zvezda Koppa Cancrii je trikrat večja od Sonca, od Zemlje pa je oddaljena 175 svetlobnih let.

Subotica se pripravlja na veliko letalsko slavjc. Rojstno mesto Ivana Sariea in plejade šc drugih letalcev, med katerimi je vidno mesto zavzela tudi ženska, mlada jadraika Marija Letic, bo letos gostitelj ženskega evropskega jadralnega prvenstva. ki bo potekalo v dneh med 30. junijem in 14. jUlijem.

To novico so z veseljem sprejeli zlasti tukajšnji letalci, prav tako pa vsa Subotica. ki šteje sprejem kandidature Subotice za takšno vrhunsko evropsko tekmovanje od strani mednarodne letalske organizacije kot veliko priznanje, hkrati pa tudi kot obveznost. saj bo Subotica kot njegov gostitelj predstavljala vso .Jugoslavijo. Doslej se je za to prvenst vo prijavilo že 16 evropskih ekip, zunaj konkurence pa bodo _na prvenstvu sodelovale tudi jadral ke ~ ZDA in Avstralije.

Vse to govori. da bo to evropsko prvenstvo ob skrbnih in temeljitih pripravah pravi letalski praznik in dobra priložnost . da znova potrdimo našo veljavo v letalskem športu.

Najpomembnejšo pomoč so organizatorji tega evropskega prvenstva dobili pri Občinski zvezi SZDL Subotice.

kjer so Izbral i odbor, nikov

jim obljubili vsestransko pomoč. so že 31 članski o rga ni zac ijski ki ga sestaVljajo ra zen pr ed stavSZDL šc predstavniki .JLA ,

občinske skupščine, družbenopolitičnih

organizacij . sekretariata za notranje za deve, Turistične zveze. SlS za telesno kulturo . zdravstvo, trgovino in nekaterih večjih subotiških delovnih organizacij združenega dela. Predsed nik organizacijskega odbora je Mil a n Vukovic. član predsedstva OK SZDL Subotica.

Ker časa do prv e nstva ni več veliko. naloge organizatorjev pa so obsežne in odgovorne. so se že dogovorili za redno sestajanje organizacijskega odbora. ki bo sproti spremljal priprave na prvenstvo in sproti ukrepal, če priprave na ka terem izmed področij ne bodo tekle zadovoljivo.

Posebna zanimivost tega evropskega prvenstva jadralk je v tem . da se bo samo financiralo. Organizatorji pričakujejo . da bodo s kotizacijo 600 nemških mark in plačilom vseh drugih stroškov za sodelovanje na prvenstvu s strani tekmovalnih ekip. zagotovili kritj e vseh stroškov tekmovanja, hkrati pa še ustvarili določen devizni presežek. saj so ugotovili. da izvedba prv enstva ne bo terjala nekih posebno velikih vlaganj. Največji strošek predstavlja izgradnja potrebnega prizidka ob letališki stavbi in poti do letališča. Ob nekaterih manjših naložbah organizatorji obetajo udeležencem prvenstva prav takih pogojev,

tee.'421

JADRALSTVO

Varno na zemljo Žcn s ki. ki šc ni nikoli pilolir;lla kla la. jc uspL' lo varno p ri sl al i z majhnim kla lom. polt..~ 1l1 ko jc Ilj L' f)Cg <' 1 lllož;J - pi lol;1 z'ldL"l s rč ni infarkt. Pri pri slajanju so ji pOlllag;di kontro lorji let cnja v Ford Lo'dLTLl;t vlll na 1:lo ridi . pa ludi 'nasveti in šlruklOrj ;l. ki jc iz, drugcg; l I ~ l ; da daj';d junaški žc ns ki n;lvo di la.

Ona in šc c n po tnik sla vso Za dC\ ll pr c7 i\' d <' 1 br ez. najlllanjše pr;lskL·. ža I pa j e nj cn mo ž po prih o du v bo lni šni co lImrl.

kot so jih vajeni drugod. Ko so na enem izmed prejšnjih evropski h prvenstev sodelova le tudi jadralke iz Subotice, so ugotovili , da bi z nekaj vlaga nji tudi Subotica lahko pripravila enakovred no prvenstvo in tako se je porodila ideja o letošnje m evropskem prvenstvu jadralk v Subotici.

Optimiz em organ izatorjev je opravičen, preveva pa hkrati tudi vse, ki so kakorkoli povezani z orga ni zacijo in izvedbo le to šnj ega evropskega prvenst va. Organiza torj em pa so prišli na pom o č tudi mladi gozdovniki , ki bodo ob letal išču nasa di li o krasno drevj e, da bo gostjam bi va nj e na subotiškem letali š ču še prijetnejše .

Let oš nj e evropsko prv enstvo jadralk v Subotici št eje Leta ls ka zveza AP Vojvodina za svojo akcijo. zato bo za gotovila . potrebn e za izvedbo prvenstv a vse strok ov ne kadre, prav tak o pa tudi ra zpo ložljiva tehničn a s red stva. Ker pa gre za tekm o va nje jadra lk. bodo tudi tekm ovaln o ko mis ijo sestavljal e žensk e. naše zna ne jadr a ln e letal ke.

V čas !J letoš nj ega ev ro pskega že nsk ega jadraln ega prve nstva v Suboti ci bo na sosednje m Mad ža rs kem pOleka la tamkaj šnj e dr žavno jadraln o prve nst vo .

G led e n a dosed a nj e sod elova nj e na ših in mad ža rskih leta lcev pri raz nih tekm ova njih in ma ni fes tac ij a h. so Mad žari'tudi to po t o blju bili vso po tr ebno p o moč , ki bo o rga ni zat o rj em ned vo mn o d o bro došla.

To rej. ko t je vid eti pripra ve na že ns ko evro ps ko jadra ln o prvenstv o v Sub oti ci žc teko . Ve lik o na log bo d o mor a li o rga-

Slovenski fantje (na sliki Novomeščani) so včasih zvesto zahajali vedini »gozd« za hangarjem v Bikovem in folklorno 'štarijo Nepker v Subotici. Zdaj pa ... Jih bodo krila spet zvabila? (Foto: J. Grobovšek)

nizatorji še izpolniti, vendar pa njihova volja in predanost zagotav lja ta, da bodo evropsko prvenstvo jadralk uspešno izpeljali.

A. P. (Iz AE ROSVETA prevedel J. COLNA R)

Izšl a je prva številka letalsk e revij e A E ROSV ET, glasila Letalsk e zveze Vojvodin e. Obrav nava takore k o č vse leta lske pa no ge o d orga ni zacijskih zad ev v d o ma č i zvezi d o vsakovrstnih špo rtnih, st ro kov nih in voj aš kih te m. Li st je vzo rn o urej en ta ko vsebinsk o ko t tehni č n o, da la hk o ko lego m Vojvodin ce m sa mo čes tit a m o . Z ba rvnim ovitk o m in 20 no tra njimi stranmi v fo rm a tu A4 ter v zače tni na kl;:idi 1000 izvod o v je A E ROS VET prav go tovo po membn a prido bit ev pri o b vešča nj u v naš i o rga ni zaciji , zlas ti na srb skohrv aš kem jezi kov nem p o dr očju . Prvo številk o so razdelili brezpl ač n o , po izvodu p a jih je stala o krog 200.- dinarjev . AEROSVET Il aj bi za zače t e k izhaja l štirikra t letn o, n a r oč it e pa ga la hko na nas lo vu : V AZD U HOPLO VNI SAVE Z VOJVODIN E, Narodnih heroja 19, 21000 NOVI SA D .

Med uredni št voma s mo se d ogovorili za sode lova nj e in povze ma nj e prispevkov, ki so za naše ali njih o ve bra lce za nimi vi. Po do ben do govo r velja zd aj tudi med KRILI in beograjs ko AVIOR EVIJO , KRILI ARMIJE in GLASNIKOM RV in PVO, ta ko d a bom o vse pom embn ejše novice z juga lahk o prebra li tudi v naši reviji.

M . MOŠKON

Milivoj Vasic na svojem jastrebu (Foto: J. Pestotnik)

V senci letal Težko prebavljiv obrok MARTHA LA YNE COLLINS, guvernerka ameriške države Kentucky, je po 12 dneh za pustila bolnišnico. Tjaje morala zaradi hudih bolečin v trebuhu. Na kirurškem oddelku so ji iz tank ega č r evesa odstranili maj hno os tro črepinjo.

Po beseda h nj en ega moža. naj bi jo pojedIa z obrok o m med let alskim pol eto m v Lo ndon. Tja je 48-letna guvernerka potovala s skupin o sodelavcev, s katerimi je bil a na študijski turneji: prouče­ vali so kisli dež v Evropi.

Za varen in brezhiben polet letal skrbijo letalski inženirji, tehniki in vojaki. Ti ljudje živijo in delajo v senci letal in pogumnih letalcev, čeprav vsak polet letala preživljajo in podoživljajo le na zemlji. Eden izmed tistih skrb nih in marljivih možje tudi Milivoj Vasic, ki so ga lani proglasili za najboljšega tehnika v enoti.

Na l e t ališču je vsakounevna uelovn a sl ika . Rjovenje reaktivcev in pri njih in že nj erji, t e hniki . mehaniki . specia li sti. ki jih preg leuuj ejo in pripravljajo za red no urjenj e pil o tov . Pil o ti imajo za unj e priprave v dvora ni za končno priprav o.

Njihov a skrb je , da s svojimi letali najuejo cilje na ze mlji in v zraku in ua deluj ejo nat a n č n o in cilje » uničujejo « .

Za n esejo se n a svoje jekl ene pti ce. Njih o vi tov a riši inženjerji, tehniki in m e haniki ne nehno skrbijo za njih ovo visoko pripravljenost na va rn os t p o leta.

Vrvež. T a kšna je vsakuanja podoba vojaškega letališča , kj er sc urijo varuh i na šega n eba, pripauniki vojncga leta lstva in proti z račne obrambe iz cnote Zvonka Kramarja.

Začelo se je letenje. Oči tch ni škega ose bja se zd aj usmerjajo proti ncbu. sprcmljajo s po glcuom svoja letala in svojc pilote. Vsak poletjc tuui njihova skrb. In ko le talo pristane. sc takoj zbcrcjo oko li nj ega. Najprej se pomenijo s pil o tom . pote m pa se zač n c delo , ki bi mu lahko rekli preg led in priprava letala za nasleunji p o let. točn eje ponovna priprava j e klen e pti ce za opraVljanje nov ih bojnih na log. Da . točno. tako je. saj vsa ko kri žarenj e po nebu pomeni ne samo bojno urjenje , ampak tudi varovanjc našega zračnega prostora. Cc k tej in taki budnosti na nebu dodamo nenehna pri za dev a nja tistih . ki jih j e na letališču viueti. kako hitijo in kako skrbno pripravlj ajo letala -lahko r eče m o. da sta visoka pripra v lj enost letal in visoka iz urj enos t in pogum na ših pil o to v jam stvo za varnost na šega m o drega n e ba.

Ed e n iz med marljivih mo žj~ zas tavnik 1. ra zreda MILIVOJE VASIC, kije no silec častncga na z iva »Najboljši t chnik « v eno ti. Namreč vsako leto za dan cnotcto jc I . jUlija pouclijo častnc naz ive in prchounc zastavicc najboljšemu pilotu in tchniku. Ta visoka priznanja sta dobila

VOJAŠKO LETALSTVO pilot Marko Bukovec in t ehnik Milivoje Vasic. Milivoj že trid es et let svoje delovne dobe preživlj a ob letalih na tem lct a lišču. »Moskito«, »Sabre«, »Thunderjet «, »522«, »Kragulj «, »Utva « in zdaj »Jastreb« so vz letali z jamstvom Milivoja Vasica , da so vse radio naprave in e le ktr o nika delovale brez hibno.

Ugrabili cipersko letalo 7. fe bru a rj a - Šest obroženih nez nancev je na bejrutskem letali šč u ugrabilo ciprski boenig 707. Kot so s poro č ili pr edstav niki l e tali šča, se je to zgodilo tik pred vzletam letala , ki je bilo namenj eno v Lama ko na Cipru. Ugrabitelji so mend a prepros to prišli v ciprsko letalo , potnikom pa ni so dovo lili, da bi se vk rca li. Tako jihj e 59 ostalo na letali šč u ,

d evetčlan sko

posadko pa so si ugrabitelji , kot vse ka že vze lI za talce.

(A P)

Jastrebi

Ko je d o bil pri z nanje, je bil Milivoj d ejal pa je, da to visoko pri znanj e ne pripada samo njemu, ampak cclotnemu kolektivu. Venoti j e - pravi Milivoj, veliko iz rednih strokovnjakov in e ntu z ijastov , zato menim, da bi vsi lahko dobili to častno prizna nje.

Milivoj nerad govori o sebi, čeprav je za cno leto prvi človek tehnike na letali šč u, rad pa govori o svojih tovariših in o njiho ve m delu. pr e senečen ,

čakajO

Naše delo je tak š no , da ga moramo vedno vestno in strokovno opraVljati, ne oziraje se na trenutno ra z polo že nje in vsakdanje s krbi o družini in druge m delu v mes tu kjer živimo. Za nas je pomembno, d a so letala vedno in vselej p ovse m pripra v lj ena , brez hibna na ze mlji in v z raku.

Milivoj je veteran venoti. Okrog njega so predvse m mladcniči. Rad ima to del o in za to pra v i, da j e ze lo malo takih , ki d o upokojitve ostanejo na »s t oji Šču« . Navadno jih na lastno že ljo premes tijo v d e-

na tehnike in pilote

refL,423 la vnice za vzdrževanje letal. Milivoj je ostal zves t »s tojišču« in svojim letalom, kj er d e la tudi pri temperaturah do minus dvajse t, a li d o plus trid ese t stopinj.

Spomni se tudi dni, ko se je kabina na njegov em »T hunderjetu « segrela do šes td ese t stopinj.

Milivoj Vasic je bil v času svojega službovanja že večkrat odlikovan, nagrajen, iz redno j e napredov a l, njegova službena ocena pa je: »Posebno se odlikuje « , to je najvišja ocena, ki si jo la hko pridobi starešina JLA .

Njegov vzor dela in tovarištva stimulira mlade starešine in vojake, ki ga ze lo cenijo, spoštujejo in ga imajo r a di. Pravi, d a se mu včasih zazdi, da ga vojaki gledajo kot oč eta , saj skrbi za njihov o či mboljše počutje venoti. »Res je, da vča­ sih povišam glas, kar je n o rm a lno in nihče mi za to ne za meri. « Počutje in vzgaja mlad e tehnike, svoje nasl ednike. Velikokrat jim pravi , dajim v vojski nUdijo ugodne možnos ti za napr ed ova nj e, kar lahko vsak s svojim del o m in zg ledom iz koristi. In tako tudi morajo , če hočejo stopati vštric z nenehnim ra zvojem in napredkom na šega letalstva. O tem pričaj o veteran Milivoj Vasic in nj egova letala , ki jih je negoval. Njemu sledijo mn ogi, tehniki , inže njerji, mehaniki , ki so na n e k nači v senci letal in svojih pil o tov .

VINKO ŠEBREK

•••

s povprečno hitrostjo 193,79 km/h ...

Z jadralnim letalom s povprečno hitrostjo 193,79 km/h po mnogokotniku dolžine 756 km

Al Italia ustavila polete v Bagdad m Teheran Rim, 12. m~rca (AP) - Italijansk a letals ka družba A l Italia je sporočila, da je za radi najnovejšega stopnjevanja spopadov med Irakom in Iranom danes ustavila polete v ti dve državi . V sporoči lu družbe je r eče no , da so poleti v Teheran in Bagdad , ki so bili doslej enkrat na teden, nzačas no oJloženiH zaradi »okrepljcnih spopadov m ed državama«.

Hribovita veriga, im enovana ALLEGHENY, ki se razprostira vzporedno z APPALACHI na vzhodu ZDA, od Pensilvan ije do Tennenseeja, je vedno pripravljena pripravljati presenečenja. K.arl Striedieck in Tom Knauff sta s svoJim i mamutskimi preleti na cilj spovratkom pokazala, kakšne vrhunske uspehe omogoča pobočni vzgornik , najstarejši način jadranja.

Pred skoraj dvema letoma , 25. aprila 1983, je Tom Knauff zjadra lnim letalom »NIMBUS-B« .E2veča l rekord na ci lj s povratkom na 1647 km in bil pri tem v zraku 10 ur in 36 minut.

Pol leta zatem je 19 pilotov na regionalnem tekmovanju v kraju NEW CASTLE v Virginiji obogatilo listo jadralnih superlativov z doslej nepojmljivo visokimi povprečni mi potovalnimi hitrostmi . Mnogokotnik, dolg 756 km je John Seymour z jadralnim leta lom »ASW 20 B« obletel s poprečno hitrostjo 193,79 km/h! Pri temjevečji del poti letel naravnost, dr leč iglo brzinomera tik ob rdeči označbi za največjo dovoljeno hitrost.

Jadralni leta lec Al Blackburn, ki je obletel mnogokotnik 756 km s povpreč-

no hitrostjo 154,35 km/h na jadraln em letalu .. VENTUS« , opisuje svoje doživljaje tak o le: New Castie leži okrog 5 ur vožnje z avtomobilom, jugoza hod no od Washingtona. Letališče je trav nato, široko približno 100 m in dolgo 1000 m, na nadmorski višin i 330 m. Pobočje na za hodni strani je blizu in sega do nadmorsk e višine 990 m. Dvajset pilotov je prip eljalo sem svoja jadraln a letal a, da bi tekmovali v prostem in standardnem razredu. Vodja tekmovanja je bil Karl Striedieck, eno izmed velikih im en vameriškem jadra lstvu. Karl odreja tekmovalne discipline, vlači jadralna letal a v zrak s svojo »Cess no-180« in obleti tekm ova ln o di sciplino po tem še sa m s svojim jadralnim letalom .. ASW 20 B«.

Vedno je priprav lj en manj iz kušenim pilotom svetovat i in jih spoznati s posebnostmi tega terena.

Sred a 2. se ptembra 1983: dan pred tem je ves dan de ževa lo ob ni z ki oblačnosti. Čez noč j e za dežjem prodrl a suh a ark tična zračna gmo ta . Jutro je bilo jasno in hladno, pihal je močan se veroza hodni veter. Ka rl j e sk lica l »brifing« ob 9. in predvidel štart ob 10. Tekmovalna nalo-

Natančni

merilec

- V Š, ici so ra lv ili elektronski modul, ki I . w liko natančnostjo in hitrost jo i/tllcri ča s o v ­

no o:lda Ijc nost mcd d ve ma rili'k'llnima postopkom<l. ki

Sl'

sicer

o d vij 'lta s sl'd lo hno hitr<·, stjo . Napravo hodo up, ; rahljali na ra / li č nih področjih. l la sti pa pri rali s kal'a h hio ~ lo š kih pos topko v. pn c lemcntarnih rali s ka vah v rilik i. z last i pa v astrofiziki in astrOI1<1 Vtik i. Si s tcm jc uporaben tudi za merj cnje velikih hitrosti pri a'tom s ki h rU/ijah in pri poil.ku s ih na področju težkih iono v. apr'l v,1, ki ol11oi!oča 1l ~ ltan ČIl() ­ st mcrj';,nja 150 picosck un,j (to odgovarja odklonu c n c sck unde v IXO Idih). jc hib nag raj c ll ~ 1 7.l' 'na IllIH>g.ih ral st 'lv'lh ino l" lcij . v ZDA P'I so jo uvi·stili med 100 n a jpo m cmbncjš ih in ovaei.j v lan skem letu.

(Po DEL lJ)

ga se je glasila: ob p o bočju proti jugu do New Castie do Tunnela in nazaj nad štartno t očko (209,3 km) , nato pr eskoč iti 3 pobočja proti vetru , da bi tako dospeli na sprednjo st ra n p obočja , ki vodi vse do Tazewella (127,2 km) , za tem prott severovzhodu d o letali šča pri H o t Springsu (167,44h km) , odtod pa mimo New CastIca d o Tunnda (154,6 km) ln končno povra tek v New Cas ti e (97,51 km), Nekoliko kompleksen mnogokotnik. pos tavlje n na osnova h o rogra fij e in t očno 756,05 k m dolg, Moja pr va mi sel je bil a: .. Posk ušajo t e imeti za no rcal " Kljub temu se m svojega Vcntusa " do vrha napolnil z vodo, po nasve tu Toma K nauila in zelo sk rbn o s pravil in pritrdil o premo v kabini . Nato sem pritcgnil vcz i neposredno p~ed šta rtom ob 10. kar se jc Ic dalo tesn o, S tart na lilllja je bila postavljena ob » oVčj i ko li bi " na 'pobočju za l e tali šče m, Kmalu po vzletu sem odpel svoje letalo nad vrhom pobočja, Pob očn i vzgornik je bil močan, Okrog 100 m nad hribom se m la hk o letel s hitrostjo 185 km/h brez propadanja.

Nekatera letala pod man o pa so bila še hitrejša ! Zato sem se spustil na pribli žno 30 m nad p obočje in tam sem lahko brez i z~ube višine letel s hitros tj o 200 km/h, T;) bo za dos tova lo, dokl er se po bli že ne scznanim s te m načinom letenj a in pokrajino, Obrnil scm se pro ti šta rtni liniji na sever, po tegn il letalo nav zgo r v strm zavoj in javil prelet štartne linij e, Na poti pro ti Tunnelu, prvi ob ratni točki, sem dosege l povprečno hitrost 203

km/ h , Pred menoj so zbledela krila Striedi ec kovega in Seymourovega Icta la .. ASW 20 B« v dve komaj opazni liniji , le malo nad vrhovi dr eves, Zame je bilo to prvo pobočno letenje, zato sem se z določeno mero opreznosti približeva l p o bočju grebena. Za zdaj sem vede l le, da ni problematično prileteti do Tunnela, Do tja je treba preskočiti le tri use ke v p o bočju, Nobeden izmed preskokov ml ni pov z ročil težav in nepričakov a n o se m že o pa zil prva jadralna letala obračati v strmih loki h nad o bratno točk o, Na povratnem letu sem se še bo lj približal grebenu pob očj a in moj a hitrost se je povečala na 220 km/h, Ozračje je bilo zdaj že bolj nemirn o in variometer je menjaje se žvižgal, oz , spet brnel od dvt ~?­ nj a d o dviganja, Začela se Je p0j<lvlJatl se tudi termika, ura pa je bila še le II. V uri in 10 minutah sem bil že nazaj nad .. ovčjo ko libo«. Presenetljivo , to j e pomenilo več kot 161 km/h pov pr eč ne hitrosti. V cnem iz m ed t e rmičnih dvi ga nj sem strmo zakrož il navzgor, sk rbn o motreč ka za lec integra torja, ki se je ustavil pri 2 m /se k dvi ga nj a, Pov zpe l se m se na 1500 m višine in opaz il skupino letal nad d o lino v za hodni smeri, Da bi se jim pridru žil, se m pospešil letalo proti m očne mu naspro tnemu vetru .

Današnji dan zna posta ti za nimi v ' Nasled nja veri ga pob oč ij je dir ek tn o izpos tavlj ena severoza ho dncmu vetru in je še bolj ša kot prva, Do Tanzewella samo na cne m mestu v lo ku o dstopa od dir ektne sm eri, Z nck aj krogi v 3-metrskem termi č n c m d viga nju se m s i pridobil še blizu 1000 m dodatne višine, s kat ero se m la že preskočil manjkaj oči prcdel pobočja. Ob pobočju je moj brzinomct' br ž sp et poka za l 220 km/h, Nad Bluefildom sem se ve ndarle nekolik o t oč neje ozrl na o krog, Kje bi lahko pristal v prim eru , če bi prenehal p o b oč ni vzgo rnik? Daleč naokrog ni bilo nobenega uporabnega terena za pristanek. Ob m es tu Blu efield sem prepoznal tamkaj šnj e l eta li šče, Vendar se mi je zdelo ncdos eg ljivo za radi m oč n e­ ga če in ega vetra. PD Karlovih pojasnilih pobočni vzgor lllk nikoli ne preneha PIha ti nenadoma in sva ri k opreznosti le, če je hitrost letenja tr eba zmanjšati po d 130 km/h, Ja z pa se m se podil na prej, še vedno z 220 km / h, Preden se m zapustil pobočje pred obratno točk o Tazewell sem za vrtel še nek aj krogov v p oboč n e m vzorniku. Nad o bra tn o točko sem opa zil nekaj krožečih jadralnih letal. Takoj se usmerim proti ob ra tni t oč ki ,jo fotografiram in ·se s 3-meterskim dviganjem pridru žim ostalim, Štiri d o pet krogov mi je prin es lo dovolj vi šin e za varen pov ratek ob pobočje .

t:e'l.426

JADRALSTVO

Odloženo žongliranje Astronavti. ki bi morali v l.ačctku marca pokteti s slllltt lom . bodo

zaenkrat

osta li

kar kpo na trdni Zemlji in šc malo trenirali. kako bodo prdisičili brezlcžno stanje. se zabavali z llla~nctniJlli frnikolami . Iliperjcm. jojojem ... Mcd njimijc prvi politik v veso lju. scnator JAKE GARN . ki mu namcravajo v

breztdnem stanjLi posnd i žcfodčne in čreve­ sne zvoke in jih ohranili zanamcem. seveda I nalnenOJl1. da bi kai več il.vedeli o brezte7.~ nosti. Njegov francoski kokga. podpolkov-

nik francoskcga voj nega letalstva, pa naj bi v vesolju il.pcljal načrt svoje države na ral.iskovanj e učinka nil.ke tcžnosti na človeško tcio. Odpravo so odpo ve dali I.aradi napake v nujno potrebncm delu oprcmc. satelitu TRDS (Trackin~ and Data Rela v Satd':: litc). To jc dl:ugi od trch sa telitov. ki prestrezajo i 11 pr enašajo signale il. katcrekoli vesoljske kro žnicc nazaj na sprcjemno postajo na Zemlji.

ASW 20 je še vedno vrhunsko letalo (na sliki G. Moffat, foto: J. Larsen) Zdaj pa na zaj na vzhod: tokrat prot i Hod Springs. To je najdaljša etapa preleta. Ne bojim se več leteti direktno po kursu. Zaupanje so mi vlivala pogosta dviganja, ki jih je sprožil veter s hitr ostjo 55 km/h ob pobočjih. Močno sonce pa jih je še krepilo. Let je postajal nemirnejši. nemara tudi zato, ker sem se sedaj že bolj hrabro približal vrhovom dreves in hkrati tudi vse bolj največji dovoljeni hitrosti mojega »Ventusa«.

Kazalec brzinomerja je Icžal zdaj skoraj sta lno ob rd eči označbi pri 250 km/h. Ta način letenja je pov z ročal višek raIpoloženja, presegal je možnost opisa. Od časa do časa sem udaril z glavo ob pokrov kabine, saj se je za to zvrst letenja komaj mogoče dovolj trdno privo.ati. Zlezel sem še nekoliko globje v sedež. tiščoč pali co vztrajno naprej. I z rabljajoč delno pobočni vzgornik, delno ll:rmiko, kijetu znašala 2,5 d o 3 m/sek , se m dospel do četrte obratne točke, do letališča Hot Springs, ki leži na nadmorski višini 1110 m. Pu stil sem se zanesti na zavetrno s tran pobočja , kjer me Je požiralo s po 5 m /se k in prav t ako mojo višino 1650 m (n a dmorsko), na kateri sem dosp el tja .

Preden scm si od st raha opomogel, je znašala moja višina Ic še komaj 1290 m nad morj e m in Ic 180 m nad letali šče m.

Obratno točko se m fotografiral presneto od blizu . Na srečo mc jc jugozahodno od letališča pričakal dober termični vzgornik. Odločil scm se v njcm nabrati dovolj višine in jo potem zadržati, da bi lahk o letali šču

izplaniral do New Castla. Za mojo odločitev scm imel več razlogov: mcd prejšnjimi tekmovalnimi dnevi sem v teh predelih že imel tcžave z navigacijo, I druge strani je znašalo tukaj termično dviganje v povprečju 5 m/sck , najbolj zapelji v ra zlog pa je bil, da je na tem delu preleta zelo malo terenov za pristanek.

Zavedal sem se izgube na hitrosti, vendar ob dobrih dvigan~jih sem še vedno potoval spovprečnimi 130 km/h.

Ko scm prispel do domačega pobočja in » ovčje kolibe« v New Cast lu , s em ugotoviL da »nosi« tako dobro , kot šc nikoli. Na poti proti obratni točki pri Tunnelu in njenem dru~em roto~rafira ­ nju sem let eI - spet s stal~lO hitros~tjo 250 km / h in na višini 30 do 45 rn nad grebenom. Ob tem se lll seveda tu in talll udaril z glavo ob pokrov ka hine. Sreča l SCIll Toma Knaufla, ki j e že ' hitel po zadnjelll krakumnogokotnika proti cilju domov. »Let iš previsoko « Illi je rekel. v naslednj e m hipu pa se m pošteno udarili g lavo ob pokrov. ko selll pogledal brzinolllcr. Ka za l je: 260 klll / h' .. H va la TOIll ,« se lll šc uspe l odgovoriti.

Za čas preleta , posebno pa še ob pobočju pri New Castlu, selll illlel priložnost opazovati jas trebe . katerim so tl! neve rjetno dobre Illo ž nos ti za jadranje očitno v za ba vo . Videti je bilo', da jiin posebej ugaja posta v iti s~ v veter in 'negibno viseti v vzgorniku Ilad grebellom.

Srečanje jadralnega let ala I nji III paje tudi povselll drugačno . kot pri krožcnju v

JADRALSTVO

Državno prvenstvo v prostem letenju Društ v\J

za

prosto

kt~nj ~

iz Posočja prireja od I I. do I g. maja državno prvcnstvo zmajarjev. Udciežijo se ga lahko vsi. ki so v pretekli sezoni vsaj tridesetkrat štarta li in letcii 10 ur. T~kmovanje oo v Tolminu . kotiz,icija znaša 16.000 dinarj~ v za ud~kže nca (za 'stanovanje v hotciu B kat~­ gorije, prevoze in slro-

.' ke organizatorja). T~k­ ll10vali oodo v razredu FAI. podrobnosti pa povedo pri [)ru št vu za prosto let~nj~ Posočj~.

Milanova 'lO. 65222 KOBARID. (Po AEROSVLTU)

ICfi!ILIJ 27 termičnem stebru. Ko se podimo z ve lik o hitrostjo vzdolž grebena. nas pozno opazijo in se poskušajo rešiti z vratolomnimi manevri.

Zdaj sem bil tudi že nad zadnjo obratno točko pri Tunelu; potegnil sem letalo nav zgo r in fotografiral. Nekaj kilometrov naprej sta bila Garey I-Iudson in Monty Sullivan s svojima »ASW-2(k, Približal sem se spet pobočju in »nagnal« ka za lce brzino mera do roba rd eče označbe . Dohitel sem oba »ASW-20« in sem bil zdaj direktno za njima. Šele tedaj sem opazil. da sem ves čas letel z zakrilci v poziciji 2. Potegnil sem jih v pozicijo »S«. se nekoliko odmakni l od pobočja in letel zdaj vzporedno z njima. Na ža lost nisem imel možnosti primerjaln o leteti z »ASW-20B« Stricdieeka in Seymoura.

Preskočil sem greben in sem šc 450 m visoko pri letel ~ad l eta li šče. ko sem preletel cil jno linijo. Od zadnje obratne točk e sem je bila hitrost nenehno na robu največje dovoljene. to je pri 250 km/h. če pa pri tem vzamemo v poštev 1200 m višine in temperaturo 18" C. je bilo to celih 271 km/ h. Čas mojega pre leta je z na ša l manj kot 5 Lir. Vendar je toliko časa potrebovala tudi večina drugih. Pravkar je na uri mi-

REZULTATI TEKMOVANJA Mnogokotnik 756 km: 2. septembra 83 v New CastiLI. Virgini~:

TEKMOVALNI RAZRED: LETALO: PILOT: ASW 20 B .lohn Seymour ASW 20 B Karl Striedieck ASW 20 Rov Mc Master ASW 20 David Cole Ventus B Ed Replogle ASW 20 Ga rey I-Iudson ASW 20 Monty Sullivan Ventus A Al Blackburn Chip Bearden LS 3 Bob Fitch 1-1 -30 I Libelle Antony Lauck 1-1-30 I Libe ll e William Savory ASW 20 Penn Smith LS 3a Billy Brown PIK-20 Richard Stcvens 1-1-30 I Libel ic

km/h 193.79 192.74 175.45 166.23 160.30 157.78 154.57 154.35 147.74 \]7.57 \]6.85 136.56 133.91 133.27 129.47

P IL OT: km/hTom KnaufT Andv Black burn Mark Bearden Robert C1ack

LETALO

km/h

Pegase LS 4a ASW 19 B ASW 19 B

181\f 146.91 141.63 139.36

nilo šele pol treh popoldne. Nedavno pristali piloti so si pretegovali noge in poskakovali naokrog. kot bi jim bila zras la krila . pri tem pa so nihali z glavam i. kot da vsega sk upaj ne morejo verjeti. Ne čisto resno. vendar tudi ne čisto v šali. vprašamo Karla. ~akšno nalogo nam je pripravil za popoldne. - Zame je to bil najlepši prelet doslej I Neverjetno. vsi tekmovalci razen enega. ki je iz zdravstvenih razlogov pristal po povratku od Tunnela . so nalogo opravili uspešno. Kar 19 tekmovalcev je preletelo ce lotno ra zdaljo 756 km.

Kolikor smo uspeli preveriti. je bila to doslej največja daljava. postavljena kot disciplina na tekmovanju standardnega in tekmovalnega razreda. Da lj ša Je bila od 732 km na tekmovanju tekmovalnega ra zreda na ameriškem državnem prvenstvu 198 1 v Mindenu . kjer je nalogo uspešno konča l o 9()1X pilotov. s hitrostmi nad 105 in 140 km/h. Klaus I-Io li ghausje takrat zmaga l kot gost z »Ventusom «.

Naš mnogokotnik j e bil dalj ši tudi od vseh nalog na znanem svetovnem tekmovanj u v Hobbsu leta 1983. Tam je bila najdaljša naloga 608.6 km za tekmovalni razred in 656.8 km za prosti razred. Največja hitrost v I-Iobbsu. toda na krajši progi - le 522.8 k m v trikotnik u. je bi la 178.1 k mih in jo je dosegel George Lce z jadralnim leta lom .. Nimbus-3«.

V tekm ovalnem razredu je največja hitrost znašala 164.7 km/h.

V New Castlu. je tega. vse rekorde nadkriljujočega dn'e 7.Il~šala najmanjša povprečna hitrost na preletu prek 128.8 k mih. V tekmovalnem razreduje zmagal John Seymour s 193.79 km/h. Tesno mu je sledi l ' Karl Striedieck s 192.84 km/h .

Oba sta letela na jadra lnih letalih »AS W20B« s turbulato'rji na spodnji strani kril in izboljšanim .. profilom krila «. Tom KnaulT bi vodil v standardnem razredu s 180.32 km/h na .. Pegasu«. če ne bi imel ene neveljavne fotografije obratne točke.

Mojih 154,35 km/h na »Ventu5u« j e zadostovalo za 7. mesto tega dne . pravzaprav pa za osmo. če Vk lju čim še Karla Stricd ieeka . ki jc bil uradno vodja tekmovanja in j e letel izve n konkurence. Čeprav s mo pozneje nekoliko sramežlji vo priznali . da bi nalogo najbrž uspel opraviti tudi uče nec n a »L-26« . le nič ni moglo zm a njšati našega naVdušenja in vzvišenega občutka nad tolikim povečanjem rekordnih meja n a teh letih vzdolž pobočij v jugoza hodni Virginiji. te fantastIčne septembrske srede.

AL BLACKBURN (prevod priredil FRANC MORD!::] po AE ROK URIER. št. 3, marec 1984)

Izredno kakovostna in bogato opremljena maketa zanesljivo in menom, tudi podzavestni indoktrinaciji (Foto: T. Furlan)

Z maketo do I grače

Po dveh let ih dela in poskusov konču.i~ta subotiška moddarja KarIo Še1!eC in Marko Vu.iie k(~nstrukcijo nOVega mode la jadralneya letala razreda FJB. Segec je naredil prototip . inž. Vujic pa vse iz.račune. Modd naj hi letel na letošnjem pokrajinskem prvenstvu.

(Po AEROSVETLJ)

služi vsem svojim na-

resničnosti

preprečiti vpliv tujih ideologij z igračami? so zelo pomembne pri vzgoji pri čemer morajo biti nosilci priznanj pemladih in jim je potrebno posvetiti več dagogi. sociologi , družbeni delavci pa tupozornosti. V začetku vzgoj e in izobražedi predstavniki oboroženih sil. vanja otrok pridobimo velike prednosti za njihov nadaljnji ra zvoj. a li pa storimo Če pustimo igrače in z vso pozornostjo pomembne napake. Prav v tem jc pregledamo majhne avtcntične predmete . neprecenljiva vrednost makete in modeki n ata nčn o posnemajo leta la. plovila. la . s katerim se otroci igrajo. vozila in moderna orožja la hko ugotovimo, da so ti predmeti potrebni otroški Kako je to pri nas? domišljiji , zaradi zanimivih podatkov .

Naše izložbe in na ža lost naši domovi . katere jim ponujajo. Tudi več od tega zaučilnice pa tudi predšolski prostori so radi dejstva . da je potreba otrok za tehnipolni igrač, narejenih brez zados tnega čnimi in drugimi podrobnostmi v igri z vzgojnega vpliva o To so ra zs tave kiča in modelom ve li ka. slabega okusa. Se bolj pa je nevarno dejstvo, da otrokom ponujamo napačno Izrablj ajo radovednosti otrok za vojno. pedagoško in psihično motivacijo pa tudi vojaško dejavnost in orožja! Razni proiznesprejemljiv id ejn opo liti čni vpliv. vajalci ponujajo orožja, vozi la in druge Proizvajalci. posebej ti sti "črni«. popredmet e, ki so ze lo s labe izde lave in nujajo različne igrače , v pretežni meri naizgleda, s tem pa tudi sum ljivega vzgojnerejene iz plastike. ga učinka. Sodobna tehnologija pa je Zagovarjamo resno ana li zo vsebin e zmožna kakovostno izdelati vsak preJdomačih in tujih i grač v našem okolju, met iz kateregakoli materiala.

Kako

Novi model radijsko vodenega jadralnega letala

učinkovito

~e'L429

ZANIMIVOSTI

Pomorski in letalski manevri Hondurasa in

ZDA

C IUDAD MEXICO .

14. marca (Tanjug) Oborož~ne silc ZDA in Hondurasa bodo imele že v kratk~m spet pOlllorske in leta lske man ev re. To naj bi se zgodilo aprila. Na v,\jah naj bi sod el ova lo . 'o kro~ . 10.000 alllerišk ih - vojakov. mornarjev in lctalce v. Manevr i. im enovani Universe Track. bodo v hondura ških teritorialnih vodah v Mehiškem za li vu. Nj ih ov namen je izuriti ameriške in honduraške silc v »ofcnzivnih a mfibij sk ih akeij ah« in jih us posobiti za koordiniranje kopenskih. pomor:, kih in leta lsk ih akcij obeh držav. če bi se ;. nekje v Srednji Ameriki« izkrca li.

Brez tujega jezika ne gre Izvršni svet s kup šč in e Srbije je razpravljalo tem . v kolik šni meri je gospoda rstvo republike sposobno prodirati na tuje trge . Ugotovi li so. da je za slabe izvozne rezultat e v nekaterih primerih kriva tudi nei znajdljivost. Za primer so naved li aranžma mcd J AT in ameri ško film o Boeing. po katerem je bilo pred videno. da polovico vred nost i kupljenih !cta l plačamo z našimi proizvodi. Od desetih naših organizacij. ki so bile Vključene v ta posel. je na pogajanja z Boeingom Ic ena prišla s svoj im prevaja lee m za

angleščino,

samo

dve pa sta imeli kat aloge proizvodov v anglešč ini . Drugi pa so verjetno mislili . da naše izdelke tako a li t ako pomajo po vsem svet u in jih ni potrebno poimenovati v tujem jezi ku.

(Po DELU)

Zato zagovarja mo sta lišče, d a se proizvajalci teh igrač pred o dločit vij o, kat ere makete bodo izdelovali, posvetujejo z našimi aerok lubi in strokovnjaki, ki v leteh deluj ejo. Nikakor ni tr eba za nemariti stališča, da so modeli in ma~ete za ot roško dobo in tudi mladino do 17 let naj boljše igr ače.

V svetu obs taja močna industrija ma ket. Temelj ni značaj teh izdelkov je av t entičnost vse do najmanjših potankosti. To je igrača, kateri otroci dajejo prednost. Postavimo pred otroka avt en ti čne miniaturne modele avtomobila , letala, ladj e, a li rakete in ocenimo, kako bo reagi ra l, če poleg teh izdelkov stoji neka »sti li z irana« igrača istega vozi la, a li predmeta. Resničnost je otroku bližja.

Potem ni več težak korak iz d o mišljij e v svet resničnosti.

Potrebno je usmeriti in dati vsebino igri. To makete povsem omogočajo. Prav zato i grača - make ta, a li model mora biti oblik ova na tako, da spodb udn o deluje na otroka pri igri in razvedrilu, hkrati pa mu bogati domišljijo in ši ri z na nj e.

Zato ponujamo svoj program uradnim in »črn im « pro izvaj a lcem igrač. Le-ta zadovo ljuj e pedagoške, psihičn e, sociološke in vzgojno-izobraževalne za htev e.

Prinaša tudi druge vrednosti, kot so družbena zavest in moralne kvalitete bodočih branilcev naše svobode in neodvisnosti.

Ede n izmed najpomemb nejših tujih vplivov pri nas je nekontroliran uvoz igrač in predme tov, ki so si mbo l moči in več vrednos ti tujih ideologij. Proti temu se lahko borimo , ne z za ničevanjem, temveč z zopersta Vlja nj em drugih vsebin in s p o ročil. Tega im a mo dovolj: naše legendarn e ladj e, ru šil ec »Zagre b«, ladja miru »Ga le b«, šolska ladja .>Jadra n «, pa rti za nski paro brod »8 a ka r«, o borože ne patro ln e ladj e parti za nske mornarice, sodobni ru šil ec »S plit«, delo na ših strokovnjakov , raketna ladja »Rade Konča r«, potem d o m ača borbena vozila, dom ač i top 8-1 in »Nor a« tovornj a k Pionir «, naše popularno vozilo »fičko« in dru go, kar po meni našo prete kl os t in sed a nj ost. O maketa h letal ne bo mo niti govorili, ker je veliko tipov letal, s katerimi naše nebo branijo.

Naše vzgojne-izobraževalne' usta nove in družbene organizacije so dolžn e tem sredstvom-učilom ali igračam za upati odgovorno nalogo, da v nac iona lnem in rodoljubnem duhu priprav i naše bodo če državljan e za žiVljenje v miru, po potrebi pa tudi za boj v vojni.

Napoveda na proizvodnja dom ači h ma ket ne bo hitro izvedlji va, niti ne bo

brez težav, če se vsi, lahko rečemo vsa družba ne bo ud eležila ust va rjanj a pravilnega programa pro izvod nj e. Začetni korak mo ra biti pravilno usmerjen, da ne bomo zaš li na stra np oti in v slepo ulico.

D ok ler ne po nU dimo svoje makete bodo » bes t- ~e ler« seveda: »S uhoji« , »Zeroji «, »Phantomi«, »Miragei«, »Stuke« ... ŠIM E OŠTR IC (I z AVIOREVIJE 14/84 prevedel J .

FRANZ)

Naj se robot znajde Čez dvajset. deset let a li morda še prej se bo po Marsu prevaža la popolnoma robo ti zirana o d prava. Načrte zanjo že zdaj združe nimi močmi pri pravljajo v Evropi in Ameriki. Na ta p lan et bo do posla li voz ilo . ki bo lahko prevoz il o kakšnih ti soč kil ometrov s hitrostjo 4 do 5 kil o met rov na uro. Skoraj zago tovo bo šlo na ba terije z dvema »očcso m a(( , barvni m a kamerama . Upravlja li ga bodo d a ljin sko z Ze mlje - in prav tu je t ežava. Zaradi ra zda lje med Marsom in Ze mljo potrebujejo sig na li z našega planeta približno čet rt ure. Zato bo moralo biti vozi lo o pr em lj eno z nekaj r<\ČU­ nalniškimi programi. ki bodo kos nenadnim spremembam in nepričakovanim situacijam.

Graditelji ultralahkih!

Konstruktorji . graditelji in las tniki ultralahkih letal (masa letala manjša kot 150 kp. brez pilota) . pošljite podatke za registraCijo in objavo v posebnem katalogu (Haynes Publishing Group . Velika Britanija) na naslov: VAZDUHOPLOVNI S,AVEZ JUGOSLAVIJE. Uzun Mirkova 4. 11000 BEOGRAD. Lahko se obrnete tudi naravnost na avtorja: Norman Burr. Oak Cottage. The Green . Wennington .

Lancaster La 2 8NW, England .

(PO AVIOREVIJI)

ZANIMIVOSTI

~~'L,430

NLP spremljal sovjetsko potniško letalo So piloti sovjetskega potniškega letala resnično videli izven zemeljsko vesoljsko ladjo? O tem se sprašujejo vsi, potem ko so slišali pripoved štirih pilotov potniškega letala TU -134 A, ki je letelo na progi Tbilisi- Talin in ki ga je vso pot od Minska do estonske prestolnice spremljal neznan leteči predmet. »BiI je rumene barve, zvezdnate oblike... in ves čas je oddajal močno svetlobo ,« je povedal glavni pilot Igor Čerkašin , ki po dogodku ni mogel skriti vznemirjenja.

Sporočili vzroke hude letalske nesreče v Španijii V M:ldridu so šek 13. marc:1objavil i poročilo ko mi sIje. ki je raz iskovala vz rok e

la

hud o le ta ls ko n es rečo 27. no vc l11b ra 19 XJ v b ližini l11adridsk qpl ktali šča Il a rajas. v ka t eri je unul,) IX I potniko v. KOl11i s ija je lI l!,() l() v ii <I. da i ~ Il cs r cč(~ pov~roč il Ili1 0t leta-

la kolul11bij s ke dru žbe Av ia nca. ki je ~ačd p ri s ta jati. če pr': l v ni n :lt a n č n o vede l. kj e j e in pr i te l11 ni upoš t eva l pr edp isa nih \ arostnih ukr epov. Por oč il o opo-

/arja tudi na dru ge

n ~l­

pak e. l11e d nj il11i n :1 delo ko nt ro lor jev na le t a l išč u i3araj ,is - ti nal11reč ni so s pre l11ljali rada rj a. Ker je b il o poroč i lo objav lje no šele 15 mesece v po n es reči . se jeja vnos t ~: I če­ la spra šev ati o vz rok ih dru~ e

letalsk e n es r cče. k LICset dni po nes r eč i ko lul11b ijs kega let a la - 7. dece mbra 199J. Zgod ila se je prav tako na l11ad ridske l11 letal i šč u . v nj ej r a j e UI11r1 o 93 ljud i.

(Tanju g)

Vzn e mirjen a j e b ila tud i ko n tro la po letov v M insk u . ki j e pot rdi la. da je bi lo n a njih ove m rad a rju moč opaz iti s led neznanega kt cčega pr ed m eta . čeprav v t is te m č a s u v nj e ne m zračnell1 prosto r u ni bilo no benega dru gega le ta la.

Pr vi j e n ez nani k t eč i predm et o paz il kopil ot Ge nadij Lazur in . ki j e postal p ozore n n a ve lik o mi ge taj očo »zvezdo«. k i se je p oč a s i pom ika la d es n o o d k ta la in p os taja la vse večja ... Najprej se je sa m seb i nasmeh n il. ve nd ar paje potem . ko se je IZ pr ete rok rak e »zve7.de « utrnil pramen svet lobe in g lo boko pod sabo osvetl il ze m e ljsko pov rš in o. h itro d r eg n il mehanika: »Pog kj . Mihaj l i č. kaj j e tam ' « »K omandi r . tr eba je obvest iti ko nt rolo n a Ze mlji .« so b ilc menda prve besed e z b e~a n e~a me han ika. ki ni m o~e l v erjet i svoji m ~)čcm. Iz n eznanega- letečega predm eta. ki je kbdel pribl ižn o š tirid ese t do p etd ese t kilometrov v is o ko. se je lil rni l šc e n pramen sve tl obe. se v ob liki ta n kega sto žca sp u st il n a Ze mljo . za nj i m pa šc tretji . ki je ze m e ljsko površi n o povs e m osve t lil. tak o da j e bilo kpo vid et i h iše in ces te. U ra je bi l:14 in l O minut zj ut raj . n e na vad e n d (;go d e k pa s o opazi li tudi vs i po t n iki . k i so sed e li n a d es ni stran i letala.

Ko pi lot je takoj vze l v roke sv in č nik in papir ter zače l s kicirati n ez n a n pr edm et. g lav n i p ilot pa je o vse m n a t a n č n o obvešča l letalsko kon trolo v M in sku. Panika pa je na stal a. ko se je s t ožč asti sno p svet lobe up eri l v letalo in ko se j e leteč i predm<:l Z velik o h itrostjo us m e r il na ra v nos t na njih .. . Vse m so izs topik oč i il. jami c. toda ne/.nani kteč i p rcdm et je šc e nkrat hit ro s pre meni l s m er in višin o. Iz r um e ne »zvezd e« se je s p re m e ni l v ze le ni »o b lak «. ki sej e ne kaj č a sa- p o mik a l cikcak . z c nega ko n ca leta la na dru~e~a. potcm pa s~ prilepil n a njih ili ves č~s Jo Tal ina let el ob nji hovem desn e m boku . n a višini d eset ti soč metr ov . s hi tros tj o HOO km na uro ..

Nj egove razm e reso bil c bajeogromn c. čep ra v nih če n c more n a t a n č n o povedati . kak o ve li kje bi l. Nj egov o bstoj so potrd ili tudi p il o ti dru gega sovje ts ke ga potn iškega le ta la. ki j e v min sk i zrač ni

pros tor p ri k tclo iz k nin g rajske sme r i.

Pr vi tre nut ek s ice r m e nd a tudi » L e nin ~­ raj ča ni « ni so n ič v id e li . če pra v je bilo m cd ktaloma le sto kilome tro v ra / d ,i1j e. potem ko Jim je m inska ko n t ro la pole t ~)V dala natan č n c koo rdina te n Cl nanel!a ktcčcga p redmcta . pa so ga op i s~ li popo ln o m a e n ako kot njih ovi kol egi il Ta lin a.

Sedaj so sevcda na vrs ti st roko vnjak i. da odgovor ij o. kaj se je dogaja lo ' nad Beloru sijo . Najbo lj pr ese n etl jivo je. da tok rat Illans t vc niki. ki p r i sovjctske m c iviln e m leta ls tv u pr e u č uj ej o ta ke in pod obne pojave. ni so pJ'epros to l:ll11ahnil i z roko. Niko laj Z e ltuhina je. na primer. s indikaln c ml', l istu Trud d eja l. da ~a do~odek r esn i č n o leiO l ani ma in d:1 ;lajb,.{ ne gre prepros to la " Ix i" id e". ŠLo pom embn e je po n jegovem pa je. da ill1a ko ll1i s i ja v roka h lelo nat ančne s k icc ne/nan eg:j let ečega p red m l· ta. k i jih .je n :l rcdii kopilot La l urina . in nj cgOl o pi s ..

DA N I LO S LI VN I K (po I)I:L LJ)

14. dIIi flo::llej(' SIIIO IlIhko \' /) /-.1. U flreh mli o ist eli/ dogo dkll ;ie flo/'()(ilo "Ne::tllll/ke .IT IIl1hirlljo ". kiglll ' skmj.'iolli oh/iki flO 1':: ('II /{f II /():

Neznanke se nabirajo Po sovje tskc Ill si ndik :i1n cll1 dn c\n ik u »Trud « /'datull1 o m JO. janu :lrja 19X5je \ Mos k vi vc li ko pov pra ševa nj e. V nj c ll1 so namreč objavljc n e prip ovedi posadke Tupo ljcva 134. ki je m cd vož nj o na linij i Tbi lis i-Ros tov- T a lin n:ld Mi nsko ll1 s reča l N LP . Po Moskv i se s ice r š iri io napi h nj e ne govor icc. čcš daj c letalo ce lih 40 minut m e ta lo SC ll1 in tja. go r in do l. k: lr ne drži. Drž i pa. da je N LI' " usme r il proti leta lu svo j re ll ek to;'''. k i ic oddajal tako mo č n o sv~· tl obo. da so po's adka ij ] po tni k i s rcdi trd e n oč i r a/. l oči l i hi še in dr ev jc na Ic mlji. Znanstveniki sc č i s to rCSlio spraš u kjo. kakšne vrs t e c n e rg ijaj e to . Že večkra t so opali li ll1o č no svc t lobo. k i s p rcmlja N L I' . pr ed dob rill1ll1 escce ll1 na p rill1 e r nad nck ill1 cs t onsk ill1 ll1es tecC Ill .

ZANIMIVOSTI

Ameriška letala kršila korejski zračni prostor DI.R Kor e j;1 je ooto7,ila Z dru že il e 'd rž; lve Am erik e. da so nji hova kta la ktda prek nj enih teritoria lnih vod ili s tem kršila kor ejs ki načn i prostor. Severnoko re jsk a ti s kov na agcl1l'ij ~ 1 na vaja . da jl' ameriš ko izvi dni ško kw lo SR-71 zaš lo v korejski z račni prostor vzhodn o o d kraja Kosung, T o ,je oil ' že p etnaj sti "vo hun sk i« inc id ~'nt z ;Im e ri šk imi kta li. o dk ;lr so se koruarj ;1 ktos z a če l i ;Imcrišk'o - jun 7,nokorejski m;lI1 e\T1 T e; lI11 Splr itX5, (KCNA)

"~'L431 Posadka - iz ku še n pil o t. ki ima za se boj 7000 ur letenja. in pra v tako za neslji v i pomo č niki - si s pr va ni upa la sporočiti na Zemljo. kaj se dogaja v z raku , da se Jim n e bi smejali, Ko so to le storili, so v kontro lne m s tolpu v MinskulOčno določi l i koordina te »sv etleče!!a se telesa iz, ob lakov «, ki je letalo po p l~ogi Tupo ljeva.

Kontro lor ,jc nanj opo zor il še eno potn iško leta lo na ist e m območju in le-to je opazilo NLP, ko j c b ilo le 15 kilomelJ'(')V stran.

M ed pri z nanimi sovjetskimi znanstveniki , akademiki svetov ne!!a ugleda, je vs e manj ti s tih , ki NLP ra : lag,;jo ko't nara v ne sve t lobne p o jave, Vse pogos teje govorijo o n e kak š ni h t u jih letečih predm e tih, Seveda se govori tudi, d a bi lahko prihajali z drugih sV elo v, s predstavniki tujih civi lizacij , česar pa ni še n ih če niti pribli žno dokazal. Drž i, da č l ove š t vo ne po zna energije, k i bi lahko z v iš ine 40 do 50 kilometrov os vet lila zemeljsko pov rš ino, kaj še le, da bi bi lo mo!!o če v te mi ra z l oč iti jasno vse pod seh Z) j z v išin e 10.000 ki'lometrov, kar odlo'č no za trjuj ejo vs i, ki so 30, januarja po tova li s Tupo ljevo m 134 iz Tb il isija v T ,liin ,

Na Finskem so našli ostanke sovjetske rakete

V lov I.a rake to inj o us pda sestrcliti , Zr uši la se je v b liži ni je/,era Inar i. kjer jo je na šel nL'k (,in 's ki kIllL'1. ' , , ,

Helik o pter lin ske vojs keje pot em i/vkkel dn ~ 1 zlIkc.. knl'l cga JCI.LI< 1 motor r <.tkc l l'. takoj odpL'ljali v gla vno sk ladi šče

I

ki so g<l

(,in s ke vojske v ba l.i v Temperertl. kjLT naj bi ga natan č no preglcd;il i, (Na s liki: !'ins ki vojaki si ogkduje,jo zani m ivo n ajdoo - Td e('o to : Tanjug) X, koruarja pa so pr ed st av n i ki t'in s ke ; 11' made i l. ro č ili svoj im sovjet skim ko k go ll1 ostank e manevrirne rakete na 7,e lcz ni šk i pos taji Vainikk:ila na (,in sko-so v jetsk i m e ji , V s poroči l u je r eče n o. da je Sovjetska I.voa privolila v I,ahie vo. naj Fin's ki i l.p l ača X3,6()() dol;lIjL'v I.a s tro š ke. k i so jih imdi Fin c i. koso iska li ostank e so v jebke 'rakete,

»Namerna okvara« Pertinijevega letala Nekdo je " namerno pokvari l « kt ;il o, s k;lterim oi oil mora l italijansk i predsednik I'ertini I I, marca odpotovati il. Buenos Airesa v Rim , Kot je I. nano . je I'e rtini prekinil o oisk v Argel1tini. ker_s'e j e ho tci ud e le ži ti pogreoa Konstantina Cernenka v M os kvi, N i il.ključeno. da je šlo Za poskus at en tata , Ned ~'I V IH) so n<lnin:č v A rgentini aretira li bivšega Ih:o(,a š i s t i č n ega poslanca Sacuccija. ki seje skrival pred italij a nsko policij o, (jovorilo Se je, da j e Sacul'ci snova l at entat na Pe rtinija , Na kt a lu so tik pred pokt om opa/ il i. da manj kajo kapice 11;1 vc ntilih na p etih koksih pri stajalne!!a vOl. i č ka in d vc od t eh kapic so 11;I šli v ·t.. ' IlL'1l1'-- i/lllL'd ll1otorjL' v. Argc.:nlinskl' ohlasti. oč itno v Z<ldrl'g i. govore () » tehn i č ni pomanjklji v<lS ti ... lll edtem kojc pred s ta vnik A l lta lia , lastnice ktala. i/javil. da jc šlo očitno za .. nall1erno okvaro .. , j'e rtin i.kodpotoval po/ nej c 1, dnl !! illl oOL'inl!om 74 7. ki l!a je da l na voljo arg~ntinski pl:;'dsedn ik AlrZ>I1sin, ' (Po DEL U )

Kot bi 11.000-krat leteli na Mesec Na joeru I nari so J I, januarja na šli ostanke sovj e tske rak e te. ki ,je pad!;1 na ('in s ko ozemlje de ce mora 19 X4, LJradni pr ed stavnik Pentagona j e demantira l pisanje oritansk ega časopisa Dail y Exp ress. ki tl'tli . da je bi la sovjet s ka raketa napa čno programir ;lI1a in da je kte!;1 proti Hamburg u ;di Br emn u , Pra v tako so I.av rnili trdit ev, da sta se ZDA in SZ dogovorili. da ta inciden t prikrijda, Br itan sk i č;isopis pa trdi , daje sovje tsk i o p erat er takoj po il.s tr elit vi rakete (2X, d ece mbr a ) ugo to v il. da j e oi l ra č un a ln ik u il.da n napa če n u kal. In da se j e rake ta us m LTi la p ro ti Hamour g u in Bre mnu , Tak oj so a l;m11ir a li Mos kvo . od kode r so I vo ja <k im " r Lk č imi t ele('ono m « o t em ooves tili Pe'ntagon , II. Z DA so nor veš ki protikta lski obrambi ub za li , naj n e ukren e nič, čeprav Sl.' na Norveškem 1. radarji s prem lja li kt rak e te in ugoto vili . da kti s hitrostjo 960 kil o metrov na uro , D va sovje tska lovca mi g-25 s ta se podal a

Ma lo j e podro čij. ki bi o d dru ge svetovne vo jn e dalj e dOl,ivcia tak šen ra / cvet kot leta lski pr ~ lIll e l. [Jo podatkih ICAO (M ednarodna o rl!aniwcija civ ilnel!a leta lst v a) je štev ilo po tniko v lia r ednih progah - ča rt'erji so torej i/v/e ti - v št irid eset ih kt ih poskočilo z d evet na X()() n,ilijonov, Štev ilo prevože nih kilometrov p o tn iš' k~ga prometa je kta 1947.z na ša lo 19 milijard , leta 19 X4 pa k a r 1200 mil iJard , k ar Je toliko kot 11000 poletov z zemlj e na luno in na l.aj, Pri tovo rn em promet uj e t d j e n a pr av it i primerjave. ker ga pred štirimi d esetlet j i tako rekoč ni bilo, Vseka kor je dan es ta ob lika tra nsporta lak o običajna, da letala vsak dan prepeljejo 30,000 ton lovora , P r i ICAO priča­ kuj e jo. da se oo do let a 2000 š tev il o lan sk ih po't liikov podvojilo, Seveda letal s ke n es r eče wradi svoje dramatičn os ti zbujaj o vciiko pozornost, ve ndar s t at i stični podatki ICAO ka l,ejo , da j e letal s ki promet dan es prL'l'eJ bolj va ren kol pr ed n ekaj desetletji ,

L

KI

Organizacijsko glasilo PS ZLOS ti leto X., številka 3 fI marec 1985

Zapisnik skupščine ZLOS 2. marca 1985 Prisotni: Alojz Gojčič . predsednik PS ZLOS, Janez Bauman - podpredsednik/PS ZLO$, Mirko Bitenc - sekretar PS, Jože Majhen - predsednik motorne komisije, Rok Go lob - predsed. nik ' športne komisij ~, Marjan Med,ič predsednik jadralne komisije, Gustav Ajd i č - predsednik propagandne komisije, Stane Bizilj in Janez Brezar iz OS PS ZLOS . \ Prisotni delegati : AK Ajdovšči­ na, ALC ~ Lesce , AK Celje, AK I Ljubljana , LC Maribor, AK M. Sobota, DLC Novo mesto, AK Postojna, OLC Portorož, AK Ptuj , AK SI. Gradec, AK Vel enje, AK Brežic,e, MK Ve lenje, MK ,.EMO« Celje, ~K Novo mesto, AK Kranj, MK Sem peter, AK N. Gorica, . MK Ljubljana , DAGL »Bloke«-Velenje, MMK Logat'ec, AK Koper, AK Cerknica, KL Slovenije, ARK ,. Komarov« Ljubljana, ARK ,. Vega« Sevnica, ARK Ljubljana V. P. 1478, Balonarski klub Ljubljana , Klubi za prosto letenje. .Prisotni gostj,e: Stane Menegalija - delegat LZJ in ZOTKS , Marn z RKPZ, delegat RK SZDL, Anton Gašper - RSTO, Janez Turk - V. P. 2050 Ljubljana, Marko Rapovž - AP LjubljanaBrnik, Vojko Starovič AP Portorož, delegat RSLO , ZLOS jn . Športniki leta 1984. ' Predsednik .PS Alojz Gojčič je otvoril skupščino, pozdravil delegate in goste ter podal predlog za delovno predsedstvo skupščine in sicer: Emi l Prešere n - predsednik, Danica Šturc in 'Milana Mastnak člana. .

Predlog delovnega predsedstva sk upščine je bil sogl.asno sprejet.

Ad . 1. Predsed nik delovn ega predsedstva sk up šč in e seje za hva-

lil in podal predlog dn ev nega reda dela skupščine, ki je bil s strani delegatov potrjen in sprejet brez dopolnil.

Podan je bil še predl og za izvoli tev ostalih organov skupšč in.e in tp za: .

- verifikacijske komisije, predsednik Slavko Kos - zapisnikar, Janez Breza r - overovatelja zapisnika Rok Golob in Janez Grošelj.

Skupšč in a je predlagane kandidate organov skupščine potrliila.

Ad : 2. Izvršena je bila proglasitev najboljših športn ik ov in organizacij ZLOS za leto 1984 . ter podeljena prizna nja za športne ' dosežke v tem letu .

Za dolgoletn_o organizacijsko delo in pomoč pri napredku, razvoju Zveze leta lskih organ izacij Slovenij e so bila podeljena pri z nanj a ,. Zlate plak ete ZLOS« naslednjim posa meznikom in organizacijam: general Anton Tus, Livio Jakomin, Mi[ko Kovač I Andrej Bratož, Jože Cern ič, Stanko Kodrin , Borut Kulovec; Adolf Meglič, Em il Prešeren, Janez Žerovc in Svet za Ljudsko obrambo SOb Postojna.

Ad. 3. Verifikacijska kOrT)isija je n a~o poda la poročilo. Od 40 ' včlanjenih organizacij ZLOS, je na skupščini prisotnih 32 delegacij. S tem je po 19. členu Statuta ZLOS, s kup šč ina sklepčna in lahko nadaljuje z delom .

Ad. 4. PredsedniK PS ZLOS Alojz Gojčič je potem podal Izčrpno poročilo o delu naše organizacije v preteklem obdobju, s s mernicami za delo in našo prihodnjo usmeritev. V g lavnem je bilo delo v preteklem obdobju ocenjeno kot uspešno, a nadaljnji skupni program naj bi bil, zad rža ti sedanjo ra ve n dela, dosežkov in načrtov.

Skrb za našo prih o dnost je kv alitetno i z koriščati, dobro gospodariti obstoječ i leta lski park in ga l lasti vestno vzdrževati. Tudi v bodoče moramo vso pozornost posvetiti prizadevanjem za varno let enje in skakanje. Kaj so naše · osnovne usmeritve za leto 1985 pa je podano v zak lju čk ih sk up ščine.

Ad . 5. poročilo o realizaciji načrta ZLOS za leto 1984 in zaključ)1i račun PS ZLOS za leto 1984 sta bila posre.d ovana del ega~o m v pi s meni obl iki v materialih za skup ščin o. Skupščina je potrdila podano poročilo , prav tako pa je bil sprejet in potrjen od delegatov tudi za ključni račun PS Z[OS za leto 1984 . .

Ad. 7. V razpravi o poročilih in načrtih , za delo v naslednjem obdobj u je sodelov alo več ,delegatov. Razprave so tekle o problemih, ki niso novi in za katerih rešitev se borimo že vrsto let.

Sekretar PS je seznanil. delegate s pre'dlogom osnutka novega DO Co krepitvi materialne osnove LZJ do leta 1990, oz. s problematiko pri realizaciji sedanjega DO, Problemi so tudi pri realizaciji pogodbenih nalog za šolanje padalcev za potrebe JLA. Apeliralje na vse delc:;gate letalskih šol, da tej vrsti pogodbenega šolanj a posvetijo večjo pozornost.

Predsednik jadralne komisije pri PS _ ZLOS je seznanil delegate s problemi jadralnega športa v ZLOS in na ravni LZJ. Vprašanje udeležbe naših tekmovalcev na SJP v Italiji še ni definitivno rešeno in predlaga, da v kolik o r strokovne slu žbe na LZJ ne morejo rešiti vseh vprašanj v zvezi z udeležbo , naj LZJ za to pooblasti ZLOS. Delegat Le Maribor j e pojasnil d e legatom težave , s katerimi se

I

,

letalska vojaška akademUa

RAZPIS za sprejem kandidatov v šolo rezervnih letalskih častnikov \' 1.

1985

Razpisni pogoji ,

Pr ij avijo se lah ko moš ki. držav lja ni S F RJ . ki izpo lnjuj e jo na slednje pogoje:

a) splošni pogoji: - da so zdra vi in ; posobn i za vOj aško in letalsko slu žbo. kar bo pokaza l oprav ljeni zdravniški pregled pri g la vni voja šk i zdravni ški ,ko mi siji za le talee. R V in PVO .

- da jim ni so o me je ne državljanske pra vice - d a pro ti njim ne t eče kazensk i pos tQpe k in . da ni so bili kaznova. ni .

- da se ustrezn o ve d ej o in imajo pozitivne moralno-p o litičn e k.akovos ti - da ni so ml ajši o d 18 in ne starej ši o d 26 let - Ja im aj o prip oroč il o o b č in ske­ ga o rgan a upra ve za za d eve ljud ske ob ra mbe.

c)

način

konk uriranj a:

Osebe. k i žel ij o konk u rira ti . mora jo pri \l bčinskem o rganu uprave za zadeve Ijlld s ke obrambe vloži ti prošnjo . 'Proš njo morajo napisati na us tre znem obra/.cu. ki ~a d ob ijo pri na vedenem občin ske~n o rgan u

Prošnji je treba priložiti: -

živ/lj enjcpis

- pr ep is sp ri čev ala o d okončani šo li . Učenc i katerih šola nj cšc teče. morajo pr ilo žiti prepis sp ri čeva la zadnje ga d oko n čanega razreda ustrezne šo le - potrjen prepis i zvleč ka iz mati č ne knjige roj stev .

- karakt e ri stik o ZS MS . a li Z K - dokum e nt o ,d o kon čan i pilotaži. ali dokum e nt o doseda njem poteku šo la nja za mo to rn ega p i lot ,f .

- potrdil o o š.t ev ilu nalctenih ur .

Loče no p'o t ipih letal.

So la re/.crv nih letalskih častn ik ov. ki traja 15 incsecev. Ise s matra glede lia d o lo č ila Za kona o vojaš ki obveznosti. kot oprav lje na d o lžnost, s lu žc ni ~1 vo jaš kega roka., Po kon ca ncm so lali.l u gOJe ncl so le d o bij o č in ITzcrv nega le talskega podporoč nik a.

b) posebni p,ogoji: - za spre je m la hk o ko nkuf,iraj(i ose b.e s končan o fa kulteto . višjo a li sred njo šo lo. kak o r tudi dij 'lki . in štud e ntje navedenih šo l - d a so uspešno ko n ča li zače tn o leta lsko šo lanje na mo tornih letalih in im ajo na jmanj 30 ur le tenj a. ka r dok ažejo z ustrez no letalsko dokum e ntac ij o iz časa šo lanja ' - a li . da so kon ča li jadralni te čaj in oprav ili najmanj 50 ur le te nja na jadralnih le talih. oz. da imajo skupno 40 ur letenja . če so let eli na jadralnih 'in motorni h let a lih . pri čemer so na motornih letalih naleteli najmanj ' 15

ur.

Sola nje s,c bo za čc!o 1. a vg ust,1 '19XS .

Ra z pi s ve lja do JO .' apr il a 19X5.

Kandidati imajo pra vico do povrač ila stroškov za vozov ni ce p ri prihodu na I.dra vni ški pregled. Ol.. pri povratku dom ov. kakor tudi za prihod na šo lalij e. 'ra pov r ač il a i z pla čuj e občinski orga n za zad eve ljudsk e obrambe.

Solnina. šol s ke potre b šč in e. sta novanje. hrana in obleka za čas šo lanja so brCl.plačni. Vse st nrške nos i ZVCl.ni sek re tariat za ljud sko obrambo.

Os.[a la pojasnila v I.vo i s te m razpi som dajejo obč in sk i orga ni za zad eve Ij u(lskc obrambe.

sreč uj ej o v štajers ki regiji pn Vključevanju v obra mbo prot i toči. Z Vk lju čeva nj em leta l v siste m obra mbe proti toči bi bil

celoten sistem' obram bc optimalnejš i, vendar je' HMZ Slovenije še vedno zagovornik samo enega s istema, t.j. raketn ega .

O tem vprašanju je ra zp ravljal tudi predstavnik RKPZ Marn in d ogo vor je bil , naj se po skupščini sestanejo . predstavn iki letalskih šo l, ki so kadrovsko in t e hnično priprav lj ene in opremljene za to de lo in se uogovorij o za dopolnitev program a obrambe proti toči, katerega je .HMZS uostavil RKPZ, oz. IS SRS .

Pr.edstavnik RSLO je pozuravil v im enu Sekretariata za LO in se zavze l za intenz ivn ejše sode.lovanjp med na šimi l eta lsk imi šo lami ll1 SLO obči n na njihovih ob m očjih . RSLO bo nuuil vso p o m oč pri navezav i stikov iri razvijanju višj ih ob li k sodelovanja.

Delegat VSJ Sta nc Menega lija je delegatom pojasnil t eža ve, s ka terim i se pri svoje m del u s r eč uje naša asocia cij a na rav ni fetle racije. Apelira l je na vse delegat e ZLOS za sku p šč in o LZJ, da naša s t a lišča p red lohjo in za ht evajo konkretno akcij o za reševanje pro bl emov, ki zavirajo razvoj letal st va in se nanašajo na ZLOS in LZJ .

Ad . 8. Sk up ščina j e sp rejela in potrdil a pred lagani program l,Iela ZLOS in finančni n ačrt PS ZLOS za leto 1985 . Pooblašča PS ZLOS , ua na prav i rebal a ns finančnega plana ZLOS za to leto. ko bod o detjniti vno znani vsi prihodki , oz. višina sredstev za leto 1985 . skupšči n o

Ad. 9. Pred log s rednj e r ctč ne ga , plan a razvoja ZLOS za obdobje 1986-1 990 in dru žbenega dogovora na rav ni LZJ za krepitev mat eri a lne os no ve LZJ za isto o bu obje so delega ti po trdili in pr eulog ko t t.a k jG skup šč ina sprejela.

Ad. 1O.) ?vo ljeni so bili de1 ega ti za SKUPSCINO LZJ in to: AloJz Gojčič - predsednik PS ZLOS Jan ez Bauman - po dpred sednik PS ZLOS Leol~ M esa rič - podpredsednik PS ZLOS Mirko Bit enc ' sek reta r PS ZLOS

Stane Menegalija d elegat ZLOS pri PK VSJ Drago Kr epil - AK Ptuj .

Ad. 1 l. Delegatska vp rašanja.

- de lega t ALC Lesce je seznanil sk up šč in o z namero ALC, da

bi ka ndiLiira l za organizacijo III. evro pskega prvenstva v jadral nem letenju leta 1986 v FAI razredih.

Zaradi kra tkih ter minov o d sprejete pon udbe za orga ni zacij o (od nacionalnega AK ZRN)do roka za odgovor je bil A LC

Naši mehaniki na seminarju v Portorožu (Foto: J. Pestotnik)

Zapisnik tehnične komisije Navzoči: Franc Brodar. AK Murska Sobota. Branko Bunderla Le Marib o r. F ran c Gajšek. AK Celje. A lojz Tretjak AVt Slo venj Gradec. Ferdo K očeva r AK Celje.

Vilko Tomaš i č AK Ptuj , Zlatko Homjak ' OLC Po rtorož. Iztok Kampara AK Ajdovšč ina, Božidar Nahtil?al DLC Novo mesto.

Janez Poabevšek AK Postoj'na.

Vojteh Hladl1ik ALCLesce, Uroš Ganza Cas in o Portoro ž, Adolf Šuštar predsednik komisije DNEVNI RED: ' 1. Sprej e m poročila o dcl u tehnične komis ije ZLOS v letu 1984 2. Spreje ni programa de la tehničile komisije za leto 1985 J. Ral.no

Ad l . o delu t e hničn e komisij e ZLOS za leto 19X4 je bilo sprejeto tako . kot je bilo podano na seji (poročilo v prilogi).

Sklep: poročil» o delu t e hni čne komisije je bilo soglasno sp reje to.

Poročilo

Ad2.

V progra mu dela I.a leto 1985 so čla ni menili , da je potrebno predvsem opraviti nal oges področja :

-

d viga strokovnega znanja osebja .

letalsko-tehni č ne ga

- PI i pridobivanju nov ih kadrov za dela in n<llo1!.e kt a lsk ot e hnične ga osebja ~ - ureditev d elovnih pogojev in OD - pri:i!adevanja za ureditev problematike nabave rezervnih d elov in l?encralne ob nove uvoženih letal ~ .

- vp liv na spremembe letalsko t e hni č nih predpisov.

V ra zpra vi o t e j problematiki je bila dana v rsta pobud.

S kl ep : Program dela tehnične komi s ije za leto 1985 (priloga zapisnika) je bil soglasno sprejet.

Ad J. Navzoči člani t e hnične

komi sij e so ra zpravljali o problematiki benificira ne del ovne d obe letal skotehničn<;ga osebja v AL~S in menili , da kljub različnim mnenjem in že določenemu predlogu, da te benifikacije ne bi pri z nali, moramo nada ljevat i z akcijo . da bi te probfcme rešili enako. kot jih rcšujejo v nekaterih republikah. kjer je bcnificirana doba za Ietalsko - tchnično os'cbje že sprcjcta. Komisija zahtcva od prcdscdstva ZLOS. da znova pričnc akcijo za pt'idobitcv benificiranc d obe Ietalsko-tchničnega oscbja.

Zapisa l preds,.c,.nik Adolf SUštal'

onemogočen

dogovorjeni postopek za -pridobitev soglasja. Skupščina soglaša, da ALC kandidira za organizacij o tega tekmovanja leta ,1986 v Lescah s tem da: ' - v celoti sppštuj e določila družbenega dogovor a na ravni federacije o o rgani zaciji medna rodnih tekmovanj , - po določilih tega dogovora pošlje elaborat mat erialnih stroškov s finančno kon s trukcijo prek ZTKOS na IS SRS za pridobitev soglasja za organizacijo.

Ad. 12. Skupščina soglaša, d a so od predsednika PS ZLOS podane osnovne usmerit ve za del o v letu 1985 za ključki s)<upščine ZLOS in to so:

1. Dograjevati mo ramo spodbudne odnose pa tudi dosežke z JLA, še posebej s Teritorialno obrambo, Ljubljanskim aqnadnim območje m in vojnim letalstvom.

Zadovoljiv je uspeh v trenažnem letenju , manj zadovoljni pa smo lahko s šolanjem bodočih rezervnih letalskih starešin inregrutira njem mladincev za vojno let alstvo.

2. Po števi lnih srečanjih smo preteklo leto le podpisali sporazum o medsebojn em sodelovanju s Hidrometeorološki m zavodom Slovenije na področju obrambe pred točo . Poizkusno se vk ljučuj eta v obrambo pred t očo dva kluba - mariborski jn celjski, v opredeljenih kvadrant ih S in SV Slovenij~. Mi smo se zavze mali za kombinirano obrambo raketnega in leta lsk ega sistema , žal s mo mora li popustiti, da je splo h do sporazuma prišlo.

3. Dve let i pri zad eva nj, skupaj .z republiškim komitejem .za promet, turizem , sekretariatom za notranje zadeve, Ljublj a nskim armadnim območjem, ob sodelovanju nekaterih družbeno-političnih del'!vcev Franceta Popita, Dušana Sinigoja, Janeza Zcmljariča in drugih pa nam ni uspelo Slovenij e, oz. n e kateri~ njenih predelov vključiti v mednarodno turistično letenj e v prav9kotniku Jugoslavija ; Avstrija , Svica, Ita lij a. Puške ne kaže vreči v koruzo. Potrebno je sode lovati z zveznim sek retariatom za ljudsko obrambo in dokazovati, da zaradi preletov jadralcev v določenem predelu J ugo~ lavij e ni ogrožena nj ena varnost.

4. Strateško vprašanje ZLOS je nedv o umno zediniti sile n ajpr ej v LZJ in poz neje pr e pričati K VL, da se za srednjeročno obdobje 1986-"-19ge znova podpiše DO o obnavljanju mat erialn e os nove na ših društ ev in klubov .

Usoda našega obstoja bo iz red no nego tova , če n e bo prišlo / do podp'isa DO .

5. Deliti nauke, kako se še ves tnej e in gospodarneje obnašati v društvih in klubih, se na m zdi včasih kar smešno, moramo pa vendar opozoriti , da so težnj e po organiziranju raznih mednaro d, nih sre~anj ali Jdeležbe na njih rahlo I?retirane. / • Že nekajkra! smo na predsedstvu, pa tudi n'a skupščini sklenili, da se zavzemamo za racionali zacijo notranjega :- jugoslovanskega tekmovalnega sistema, v mednarodni .pl'o$tor pa ne širimo naše prisotn os ti, v kolikor le-ta ni posledica t ekmovalnih usp ehov v domovini.

Predsednik PS ZLOS se'je vs em 7" tovariško sodelovanj e iskreno zahvalfl in vsem želel še mnogo uspehov-v nadaljnjem delu .

Zapisnik sestavil Jan ez Breza r Overovatelja: Rok Golob l.r.

Janez Grošelj l.r.

Plan raketnega m-odel,arstva VQbdobju o d leta 1985-90 naj bi razvoj raketn ega modelarstva te me lj il na naslednjih os novn ih' ciljih in realizaciji zas tavljenih nalog, ki jih mll~ e k ujejo tre nutn e pot rebe.

- Kr epiti raketno m ode la rsko os novo na os nov nih šo la h (v KMT) ter zago tav lj a ti ko ntinuira no vk lju čeva nj e pe rs pe ktivnih modelarjev v društva . Temeljna naloga dru št.ev naj bD zago tavlJanJe maks i,m a ln e strokovne pomoči m ent o rj e m KMT v njih o vi regiji.

- Izdelati eno tni vzgojno-i zobraževa lni na č rt za ra ketno mod ela rstvo na rav ni KMT , ki naj bo č asov no in materi a lno opredeljen g led e na predvideni fond ur za inte resn e d ~j av no s ti v os nov ni šo li na predm etni stopnji.

- Organizir.ati redn e. se minarje za mentorje ra ke tno mod e la rskih k rožkov v ~od e l ova nju z ZOTKS, občinskimi zveza mi ZOTK , PeJagoš,kima a ka de mijama v LjUbljani in Mariboru ter Zavodom za šolstvo SRS. .

- Začeti s pripravo gradiva za strokov ni priročnik o rak etn em model arstvu (skupina avtorjev).

Zagotoviti iz id v letu 1986.

- Animirati širši krog avtor, jev za dopisovanj e v revijo Krila te r os tale -strokovne list e (Koz moplov, M o d elar, TIM ... ) - Zagotoviti redno preskrbo društ ev z deficitarF1i m mod e larskim materia lo m (kvalitetni motorji dom ače proiz vodnj e, bal sa, um et ne s m o le, laki .. . )

Od PIS PZsmo dobili reklamaciio za objavo v Krilih 2/85, da j e pri prihodkih ZLOS , na veden znesek participacije za učila v zn esku samo 20.000 din . .

Primerjava z originalom za skupščino kaže, daje v Krilih napak a, ker je točen znesek din 250.000.

Napaka je strojepisna in sicer je pri PIS PZ za učil a napi sa n nas lednji znesek ZOTKS za m o dela rstvo 20.000 din .

,

- Uvajati sodobno tehnol ogijo ter napr edn ejše konst ru kcije m o d e lov ter na ta način o bdrža ti stik z vrhunskim rak etnim mod elars t vom v sve tu.

- Sodn išk i ka d er: posebno skrb j e tr eba posvctiti tudi v p rihodnje uspos abljanju novih sodniko v vsc h ka t cgor ij ter v ta nam l' n orga ni zirati t ečaje in opravljanj e izpitov.

Te k mo va nja: zagotov iti redno izvaj an jc mla c din sk ih ih č lan sk ih rcpLibli šk ih prvcnstcv , zvcz ncga t ekmovail ja, Pokari L jublj a n e in m edk lubsk ih tek movanj (vsako dru š tvo naj bi let no o rgiln iz iral o vsaj e no tovrstno priredit ev ).

Zavze mati se za izvcdb o dr žavnega prvcn s tva (kandidatura v \etu 1986 , ali 1987 ).

- Žev te km ova lni sezo ni 1986 bo potrebn o v nes ti v 'pr o~ r a m republi škega prven s tva k<;tegorijo S-5, za kar j e nujn o že v letošnjc'ln Ict u na baviti vsaj dva binokLilarna teod o lita te r usposo biti najmanJ eno t e hničn o ckipo mcrilccv ,v išin e, oprc mljeno z ra č unalni ­ ko m za Qbdc la vo podatkov in -až urn o i zrač unavanjc r cz ultat ov.

- Inten z ivir a ti razvoj nove tckm ovalnc di s ciplin c S-!\ : šc zlas'ti S-8-E in F, ki prcdvidcvata upo rab o napra v za radijsko vo d c nj c.

Od to d s ledi po-tr eba po 40 Ns rak etnih mb to rjih, ki naj bi lih v za d os tnih količinah za,go toviii d oma č i pro izvajalci (Kcmijska indu strija Killnnik) ob 'j ams t vu maksIInain e za nesljivos t i de lovanj a mot o rjev . .

-:- Zagotoviti srcdstva za uvoz š tcv ila mini a turnih RC napra v za vodcnjc raketoplanov . _- Na rela ciji ZLOS - VS.J vztraj,lti na oblik()vanju jas nih kfltcfl.le v za iz bor repr cz entance SFRJ v I:(Iketnem m o delarstvu. dol o čcncga

- Propagandna de ja v nost : vlagati maksimalne napor e v propaga ndn o deja Vllost (raket nega m o d e lars tv<i ) prek vseh ra z po ložljivih sred stev javnega obvcšča­ nja (TV, radi o, tisk ... ).

- Z dcmonstracijskimi na stopi, ra zstava mi in predavanji popularizirati deja ~nost povsod po Slovcniji, predvs cm pa tam , kjerje . s labše ra 7.v it a, po leg tega pa nuditi vso s trokov no in mora lno podporo pri fo rmira nju nov ih dru štl;v.

Prcdl og načrta pril?ra vil : .Jo že 'Cu deli