Krila 3 1986 by Milan Korbar

El? KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DEl Črno piko - brišemo, tovariš delegat!

KAJ DELA ZVEZA

r~onsieur

Stane Menegalija, član Predsedstva Letalske zveze Jugoslavije ,i n podpredsednik FAI pravi, da ima res slabo vest, ker že toliko časa ni poročal naši letalski javnosti o tem, kako opravlja zaupane mu dolžnosti. Pa vendar, nikoli ni prepozno! Čeprav je sproti obveščal najvišje organe naše organizacije, kaj dosti ni pricurelo v bazo. Tudi na pravkaršnji skupščini ZLOS v Ljubljani, ko je bil z vsemi glasovi ponovno izvoljen za delegata v Predsedstvo konference LZJ, je postregel z zanimivimi obvestili, mi pa smo seveda izkoristili priložnost, da iz njegovega ekspozeja predstavljamo vsaj delček federalne in mednarodne letalske problematike:

8ertrand LARCHER

Di recteur G~ n~ra 1 Federation Aeronautique Intel"n'a tionale 6. rue Gali lee 75782 PARIS CEDEX 16 / France

laus anne. l e 14 jl1.n vier 1986 RtH.llo /86/jsb

•

303 Objet: ReconnaisS l1nce par l e C.1.0.

F. A. 1.

OOLl"'AI!R ARRIVl: u!:

j16JAN 1986 tt.ons1eur le Directeur General,

e'est avec plahir qlle je vous informe que, lors de la ri!cente reunion a lausanne de la COrMlission executive du Carnitl! ' Internat ion/1·1 Clyr,)pique, les 5 et 6 dec emb ;-e ~9a5. et sur recorr.mandation de la Comm1ssion pour le progri'mrne du C.I.O . , le Cornitl! International Olympique il dec1de d'/lccorder se. reconnaissance officielle a la Federation .A.eronautique Internation"ale pour les disciplines de paraM chutisme, vol a voi1e et vol lit;,;"e. Je profite de cette occasion pour souhaiter a votre la bienvenue au sein du />louvement olympique. Veu111ez croire, Monsieur 1 Oirecteu de ma constderation di st1 nguee:

f~deration

General. en l' assurance

CO Vice PRESIDENT F.A.1.

Stane MENEGALIJA

Končno

le razveseljiva novica z lausannskega gradu de Vidy: predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (C.I.O .) Juan A. Samaranch z zadovoljstvom sporoča gen. direktorju FAI B. Larcherju, da so letalce spet uvrstili med olimpijce (že leta 1936 smo bili v Berlinu »opazovalci .., 1940 in 1944 ni bilo olimpijad zaradi vojne - potem pa je medna FAI malo zaspala). Zgoraj posnetek Samaranchevega pisma, spodaj prevod '\././"./ /"./.r.r././"./"./" / ' / ' . / . / ./".././"./"./ / ' ./"./'4"./'/'./"..r./ ./"/'../"..r,/v"/'./"J",,/.,/"'o.JJ"/'.../"J"../'J">.~

Predmet: Priznavanic s str,mi C /.O.

~ ,

Cospod generalIIi direktor, . . ..' . z zadovolistvom vtls obvcščtlm, d'ljc MedIIdrodlIl olllllp"sk, kOlllltc na nedavni :"'ii !z.vršne komisiie M.O.K. 5. in 6. deccml"',1 1985, ' Lil/samic na priporočilo Progrdrriske komisiie M.O.K., odlo6/, d,1 odoln'i Mednurodni letalski z-,.'C/:i uradno uvrstitC"v za discipline: p,ul,zlstvo, iculr,dno letcnje in prosto letenic. ,. .. . 1zkorišč<lm priložnost, da zaželim vtlši zvezi dobrodošlico v dmž'nI Olimpiiskegtl gibtllli'l. Cospod gener<lini direktor, spreimite izraze nloiega odlible.~a spoštOVdllia. J UAN ANTONIO SAMARANCH

~~ ,

<, <,

~~(

' ;

~ <,

. v vednost podpredsedniku F.A. I. Stanetu Mcrll'galiii

..V FAI smo si močno prizadevali za odnose med člani - da bi imel vsak nacionalni aerok lub po en glas. Zdaj imajo nekateri celo po 13 glasov, kar je odvisno od višine kotizacije (člana rine), ki jo država-članica pri speva v FAI. Glasovi so torej plačani. Lahko si potem mislite, kaj more doseči 12 naciona lnih AK s po en im glasom, če glasuje proti njihovemu predlogu en sam č lan s 13 glasovi! Obstoj FAl je odvisen od dcnarja, jasno pa je tudi, kakšno breme bi padlo na nerazvite člane, če bi bila kotizacija za vse enaka. Nekatere države bi morale sploh odnehati. Po leg tega pa gre velikim tudi za prestiž in že zaradi tega nikakor ne pristanejo na enotno članari no. Prizadevamo si tudi, da tekmovalci iz držav, ki vztrajajo na rasnem razlikovanju (npr.: Južna Afrika), čeprav so njihovi nacio na lni AK člani FAI, ne bi mogli sodelo va ti na mednarodnih tekmovanjih , dokler njih ova država ne bi spremenila svoje politike. Tudi tu gre napredna misel zelo težko in počasi v žiVljenje. Sicer pa smo dejavni pri spremembah in dopolnitvah pravilnikov, izbiranju krajev, kjer bodo svetovna ali evropska prvenstva in v a kciji za ponovno sprejetje letalskih panog med olimpijske discipline. Skoraj v vseh komisijah imamo predstavnik e. Jugoslavija namreč uživa v FAI visok ugled, ker imamo razmeroma dobro razvit letalski šport in opažene us pehe na mednarodnih te km ova njih , ker smo v demokratične

- ~~~-~~~~~VV~~~VV~~~~

(Nadaljevanje na 22. strani

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XVI

* MAREC 86 * ST. 3

Za športne letal ce sveta zadnjih petdeset let morda največja veselica - kar tri naše panoge med olimpijskimi disciplinami! - je lahko za koga tudi tragedija. Recimo za ponosno modro-belo-rdečo trobojnico z zlato obrobljeno rdečo peterokrako. Recimo jadralstvo. V somraku nekdanje (resnične) graditeljske in tekmovalske slave naših jadralcev je nekomu ob krepki moralni in gmotni podpori Družbe vendarle uspelo sestaviti 53 komadov neuporabnih jadralnih letal (feni-ksov z volčjimi performansami), medtem ko mu približno toliko še bolj neuporabnih dvosedov, hvalabogu, zaradi silne košave ni uspelo sestaviti. Vsaka šola nekaj (ma lega ) stane. V športni areni smo se izgovarjali na naš južnoafriški sindrom in vse bi bilo v najlepšem redu, ko ne bi začeli nekakšni zaguljenci takorek'oč na svojo pest ses tavljati uporabna jadralna letala in potem hoditi " privatno« na evropska in predsvetovna prvenstva ... Recimo padalstvo. Povest je na las enaka jadralski... O zmajarstvu ne moremo nič reči, ker ga tu uradno sploh ni. Vemo pa, da je to olimpijsko disciplino v Jugoslaviji, v olimpijski deželi najbolj odprtih meja in neomejene fantazije, moč izvajati samo v globoki ilegali. $e malo, pa bomo lahko komu zagrozili magari s Sremsko Mitrovico, če bo poskušal narediti na domačem vrtu kakšen skok z zmajem. Morda že zato, ker bi hotel s tem proslaviti gnusno K.u.K . avstroogrsko sedeminsedemdest letnico prvega takega skoka na naših tleh ... To so dejstva. komentar ni potreben, ker je lahko tudi nevaren. Varnost letenja pa je vendarle prva stvar' Tako se vsebina današnje številke z Vestnikom vred kar precej suka okrog te jugokaše. pa priporočamo tozadevne prispevke gurmansko prežvečiti' PO možnosti pol ure pred jedjo N as lovn a tema je pri AEROSVETU izposojeni test o domačem motornem jadralnem letalu $OLE 77, posnetek pa je delo Dragana Milovanovi6a iz Novega Sada. $o le 77 s VW-porsche motorjem bi bil Jastrebov kandidat kontra OG 400 Iz Rotaxom 504) iz Elana , če bi po predlogu družbenega dogovora za obnovo gmotne. osnove LZJ prišlo do gradnje 59 tovrstnih letal za potrebe naših šol Dovolj razburjenj za danes, mar ne? UREDNIK

Olimpijsko pismo Zaostajamo v kakovosti Na vuka povika Stabilno in ubogljivo

2 4 8 10

Lahka letala pozimi 14 Fl C za najmlajše 16 Pilot. ki je bombardiral rajh 18 LETALSKI VESTNIK št. 3 (vložekl

"re,t4 Izdaja Zveza lelalskih organizacij Slovenije v Ljubljani. Lepi pot 6 " Revija izhaja vsak mesec . razen julija

in avgusta ~':z Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo Iju bitelji letastva br e zplačno . Denarno nagrado 4000 din prejme samo avtor barvnega posnetka, uporabljenega za naslovno stran. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sode luje v reviji s poročili in slikami. ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo, prosto letenje. balonarstvo, maketarstvo in amatersko gradnjo. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji f, Uredniški odbor: Gustav Ajdič , Mirko Bitenc, Stane Bizilj , Janez Brezar, Tone Cerin, Jože Cuden, Rok Golob, Dominik Gregl. Belizar Keršič, Ivan Konavec, Taras Krivenko, Leon Mesarič, Jure Mežnaršič, Franček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, Jure Pestotnik , Srečo Petrie in Giril Trček ~':t Naslov uredništva: Marjan Moškon. poštni predal 33 . 68001 Novo mesto " Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 1O. dne v mesecu , pred mesecem, v katerem izide naslednja štev ilk a /-,: Ro kopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena oV:'1!ni ca s po vratnim naslovom in potrebnimi z namkami 1< Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. Lepi pot6. postni predal 496. 61001 LJUBLJANA. telefon (061) 222-504. tekoči račun pri ZLOS. štev. 501 01-678-5t077 . Spremembo naslova sporoČIle upravi revije ter obvezno napišite stari in novi naslo v, upravi revije sporočite tudi , če revije ne prejemate redno ,-', Letna naročnina 1500 din, eena posamezne številke 150 din ~\: Grafična priprava DIG, tozd Grafika , Novo mesto - tisk: Tiskarna , Novo mesto.

Zaostajamo S kakovostjol V soboto, 1. marca so se zbrali naši delegati na volilni in programski skupščini v Ljubljani. Brez pripomb so sprejeli predlagani dnevni red, po podelitvi priznanj ln poročilih pa prizadeto ln živahno razpravljali o zadevah, ki jih teže. Zapisnik skupščine boste našli v Vestniku, na teh straneh pa objavljamo poročilo predsednika, ki ga je skupščina ponovno izvolila za krmarja naše Zveze: Tovarišice in tovariši, d rag i gostje

Predsednik GOjčič med poročilom skupičlnl

Adolf SuAtar je opozoril na pereče te!ave v tehnični službi

Osnovna oprede litev našega dela preteklih let je bila zadržati os novno narav nanost življenj a in ustva rj anja ZLOS . Trendi gospodarskih gibanj v ožji in širši domovini so bili v odnosu na ostale športne zveze v ZTKOJ precej ne naklonjeni prav naši zvezi . No in če se vpraša mo, kakšna je bila soodvisnost med strategijo naši h n ač rt ov in za teče nimi objekti vnimi možnostmi? Odgovor bi la hko bil tudi za leto 1985 poz itiven. Pa poglejmo , s katerimi dejstvi ga lahko podk rep imo: O obseg dela v vseh naši h panogah smo v glav nem zadržali pa tud i v posameznih dejavnostih presegli ; O gor iva nam tud i v letu 1985 ni prim anjk ovalo; O pogodbene obveznosti z JL A smo v celo ti ur es ni č ili ;

vsa nač r tova n a tekm ovanja in priredit ve zadovoljivo izpelja li; O fin a n č n a sredstva smo zbrali skladno z n ač r to m , ve nda r nas je inflacija prehitevala pa tako žal nismo povsod sledili niti obn avlj anju os novnih sredstev: zgradb, leta l, u č ilni c , padal in vse osta le o preme, ki jo potrebuj emo pri naši a ktivnosti . Da je levji delež uspehov v Z LOS plod dela in sposobnosti našega č l a n s tva v društvih , letalskih šolah , v vodstvih lete h in celo tne zveze, o tem ni dvo ma. Prav pa je tud i, da se na slehern i skupšč in i vpraša mo, ali smo bili dovolj do miselni , po nekod pa tud i dovolj uporni pri iskanj u in zbira nju sredstev za naše žiVljenje in defo v klu bih . Po leg za t eče nih virov zbi ra nja denarj a, ob sodelova nju v SlS za telesno kulturo, izo braževa nje, s sklad i za SLO in DS , organi zacij a mi združenega dela, se kaže na s mu ča rs k e m primeru .. PODARIM-DOBIM « tudi kaj n a u č iti . Sa m

General Višnjic se Je zahvalil za priznanJe in obljubil tvorno sodelovanje

Inženir Savic je pozdravil Skupščino v imenu ZUKL

menim, da nismo toliko popularni, da bi si lahko sposodili isto, ali podobno metodo zbiranja finančnih sredstev. Prepričan pa sem tudi, da smo toliko uspešni pa ne nazadnje družbeno pomembni, da nam nekatere družbene stTllkture ne bodo dale le moralno, ampak tudi materialno podporo. Kje naj bo strategija našega dela na tem področju: Prvič, je JLA naš naravni zaveznik. Soodvisnost je povsem naravna, tako na področju vzgoje in izobraževanja, trenažnega letenja in skakanja naših fantov in deklet, tja do zagotavljanja potrebmh osnovnih sredstev. Tudi večje , zanimivejše letalske prireditve doslej ni bilo brez vojnega letalstva. Za preteklo leto lahko pohvalimo prireditev ob zaključku 28. JAR v Ptuju in Aero-Show-miting v Portorožu . Razširjanje našega sodelovanja z JLA , tako z vojnim letalstvom, teritorialno obrambo, kot z ljubljanskim armadnim območjem, je naša prihodnost. Drugič, DD na ravni federacije, kljub letu dni naprezanj, da se poenotimo okrog vsebine - potreb letalskih zvez in načina zbiranja sredstev, ni pripravljen za podpis. V naši republiki trdim , da ni nasprotovanj, da bi dogovora ne podpisali TAKOJ. Pritrdilna so stališča, ne le v naši zvezi" ampak tudi v 1. S. Skupščine SRS in RSTO, ki je nosilec in podpisnik dogovora. Za nas je to zelo odgovorna naloga, da pride do podpisov DD. V njem vidim zadovoljevanje naših osnovnih potreb po motornih,jadralnih letalih in padalih.

Tretjič, sem prepričan, da je v republiki nekaj OZD, ki imajo poseben interes za naš obstoj in razvoj. Tu mislim na OZD, ki so s svojim poslovnim predmetom povezane z letalstvom . Morda je tu - zarodek letalskega - poola. Nekaj pionirskih korakov smo v PRZLOS na to zamisel že podvzeli . Predlagamo, da s posebnim sporazumom, med OZD, kot so: ELAN, IAA, JAT, Letališče BRNIK, MARIBOR, DO, ki imajo še lastna letala: Gorenje, Iskra, Geodetski zavod, Smelt itd., podpišemo SaS, s katerim bi OZD letno obogatile naš solidarnostni fond. Naša protiusluga je evidentna - mar kje letajo fantje , ki jih nismo mi izšolali v naših letalskih šolah? Četrtič , skupaj s Smučarsko zvezo Slovenije se trudimo, da bi se podaljšal zvezni predpis, ki oprošča trgo vino izdvajanja zveznega prometnega dvaka za potrebe federalnega proračuna v korist smučarske zveze. Po dogovoru med Smučarsko in Letalsko zvezo Slovenije, bi mi iz naslova prometnega davka, v kolikor bo zakon 6. marca letos v zvezni skupščini podaljšan, dobili 20 milijonov din. Petič, stalno pa moramo tesno sodelovati na temeljni ravni: s SlS, družbenopolitičnimi in gospodarskimi strukturami v občinah, kamor seže naš domet dela in uspehov društev in letalskih šol. Obča ocena strC1kovnega programa v preteklem letu je: po obsegu je bil program dosežen pa tudi presežen, po kakovosti pa spet zaostajamo za načrti. Če je ta razkorak posledica manj vestnega, slabšega strokovnega dela,

potem je vreden temeljite kritične analize. Poenostavljeno se mi ponuja zaključek, da bi lahko z nekoliko več napora skrčili razkorak med obsegom in kvaliteto dela. Za tem ciljem bi morali težiti.

Jadralno letenje: V uvodu je potrebno pohvaliti trojko: Šimenc, Peperko, Starovič za dosežene rezultate v Italiji na svetovnem in v Avstraliji na predsvetovnem jadralnem prvenstvu. Načrtovani nalet v panogi je bil presežen, obseg naleta na pilota se iz leta v leto izboljšuje. Lani so jadralni piloti naleteli po prek 23 ur. Šolali smo preteklo leto 95 učencev in tako smo imeli na šolanju več učencev jadralnega letenja, kot smo v začetku leta celo načrtovali. Svoje delo je z dovoljenjem jadralnega pilota kronala le polovica učencev. Najslabše smo načrt izpolnili le v doseganju višjih športnih značk. Smo pa lahko ponosni na učiteljski zbor, ki danes šteje 100 učiteljev, s 614 jadralnimi piloti in 100 jadralnimi letali . Motorno letenje: Preteklo leto smo tarnali nad nizkim povprečnim naletom motornih pilotov. Lani pa smo že presegli 25 ur. povpreč nega naleta na pilota. Plan je bil dosežen na področju šolanja, vleke, skakanja, poslovnega in turističnega letenja. V tej panogi naše zveze trenutno poučuje 52 učiteljev, imamo 360 pilotov, na 70 letalih. Letala niti v jadralni, niti v motorni dejavnosti niso zadovoljivo izko riščena . V jadralnem letenju smo nad ISO urno povprečnega naleta, pri motornem letenju pa pod ISO ur povprečnega naleta na letalo. Padalstvo: Lani na skupščini smo bili kritični do nekaterih klubov, za katere sodimo, da imajo pogoje za padals tvo. Nekaj malega se je premaknilo le v Murski Soboti in Portorožu, nič pa v Celju, Novem mestu, Ajdovščini , hrbtenica pa še ka r naprej o~tajajo Leščani , Mariborčani in Ptujča n! .

Predsednik ZLO S je izročil zlate plakete najzaslužnejšim za razvoj naše organizacije, najboljšim športnikom in najboljši letalski šoli v letu 1985 (od zgoraj navzdol): generalmajor letalstva Zvonko Jurjevič, zastavnik 1. razreda Miladin Stojanovski, naš najboljši jadralec Ivo $imenc, najboljša šola ALe Lesce - upra"nik Kadunc in najboljši zmajar Borut Pestotnik (pregled športnikov in šol smo objavili v februarskem Letalskem vestniku, druge zlate plakete pa na zadnji strani današnje številke)

JAT kupil še tri letala JAT bo letos posvojo potniško floto z nakupom treh letal znane ameriške družbe Boeing. Pogodba je že sklenjena, garancijo za nakup letal pri Boeingu pa je dala ameriška Eximbanka. Prvi Boeing - 737 300 bo prispel v Jugoslavijo novembra letos, ostala dva pa decembra. (Tanjug) večal

Polet Columbie SO preložili za 12 mesecev Polet ameriškega vesoljskega letala Columbia, v katerem naj bi - prvikrat 24. junija letos - sodelovala tudi indonezijska vesoljka, so preložili za 12 mesecev. To je izjavil indonezijski minister za pošto in telekomunikacije Ahmed Tamir, ki je še dodal, da gre za uradno sporočilo. Prejel ga je od ameriške nacionalne agencije za aeronavtiko in vesolje (NASAJ. Med 207 kandidati so za prvega indonezijskega vesoljca izbrali Prati vij o Sudormono, profesorico mikrobiologije, ki bo po Američankah in Rusinjah prva ženska v vesolju. (AFP)

Vnesreči zasebnega letala pri Bernu osem mrtvih Osem ljudi je izgubilo življenje, ko je takoj po vzletu z letališča v Bernu strmoglavilo dvomotorno zasebno letalo cessna. Švicarska policija je sporoči la, da se je nesreča zgodila zaradi snežnega viharja, ki je ta čas pustošil okoli letališča. (UPI)

Franček

Mordej je pozdravil Skupičino v Imenu ADRIE ln poudaril, da so nale letalske lole stalen vir kadrov za njihovo delovno organizacijo, ki bo iportnlm letalcem tudi vbodoče nudila vso pomoč (Fotografije s skupičine: Jure Pestotnik)

V padalstvu smo bili le v številu skokov na začrtanem planu, sicer pa pri šolanju, načrtovanih dovoljenjih in športnih značkah nismo dosegli zaželenega. Trenutno v zvezi skače 95 padalcev na 85 športnih padalih in so letos odskočili prek 5.900 krat. Modelarstvo: V tej zvrsti naše dejavnosti smo tradicionalno dobri, v vsakem primeru na vrhu uspehov državnih in zveznih tekmovanj . Ne povsem prepričan pa postavljam domnevo, da v slovenskem modelarstvu prihaja do menjave generacije, fantov, ki niso le v republiki držali modelarstva pokonci, želi zvezne uspehe pa tudi v svetovni areni niso ostali anonimni . Med to generacijo lahko nedvomno štejemo: Videmška, Velunška, Grošlja, Leskovška, Hluchya pa še koga! Do zamenjave generacije prej, ali slej mora priti. Ne smemo pa dovoliti, da bi bil prepad med sedanjo in novo generacijo slovenskih modelarskih uspehov prevelik. V uvodu ne želim posebej razmišljati o letnem in srednjeročnem planu ZLOS, program je objavljen v reviji KRILA Inje osrednji predmet razmišljanja današnje skupščine.

Izdvajam le eno misel, to je letošnjo jugoslovansko prireditev ob lOD-letnici rojstva Edvarda Rusjana . Po sklepu predsedstva ZLO Jugoslavije bo jeseni osrednja prireditev na Bmikih. Za to priložnost smo v republiki že imenovali organizacijski odbor, ki mu predseduje Štefan Korošec. Predsedstvo SRS Je sprejelo pokroviteljstvo nad prireditvijo.

V organizacijskem odboru pa še nismo potrdili programa . Nosilni elementi programa bi lahko bili: razstava sredstev protizračne obrambe in vojnega letalstva, letalski miting, razstava risarsko-slikarskih del osnovno in srednješolske mladine na temo letalstvo in osrednja - slavnostna, ki bi lahko bila povezana tudi z otvoritvijo naštetih prireditev na Brniku. Vsa letalska društva in klube pozivam, da se tvorno vključijo v oblikovanje in izvedbo programa ter ofenzivno propagando za letalstvo nasploh , še posebej za letošnje proslaVljanje 100. obletnice rojstva Edvarda Rusjana. dokončno

Mednarodno

•••

letaUšče

za turiste

Poseben konzorcij podjetnikov 1,1 tudi politikov iz Furlanije-Julijske krajina si prizadeva, da bi v Rimu priznali letališču v Ronkah mednarodni status. Načrtovane mednarodne proge naj bi s tega letališča povezale Furlanijo-Julijsko krajino predvsem z Jugoslavijo in drugimi podonavskimi državami. Vse to pa je povezano tudi z velikimi načrti , ki jih ima ta avtonomna italijanska dežela z zimskim in poletnim turizmom. Treba pa je priznati, da za zdaj konzorcij prehiteva rimsko odločitev, deloma pa tudi domačo resničnost. Na veliki razstavi turistične ponudbe vseh dežel delovne skupn9sti Alpe-Jadran so namreč že posredno predstavili letališče kot mednarodno, čeprav bo v Furlaniji-Julijski krajini treba zgraditi še marsikateri hotel, razne druge turi s tične objekte in infrastrukturo , preden bo turistična ponudba res taka, kakršno načrtujejo .

EA o LETALSKA POŠTA o PAR AvrON o AIR MAIL o VIA AE »Na vuka povika« Redakciji časopisa Krila! V prilogi vam pošiljam poročilo o letu Inga Rennerja. trikratnega svetovnega prvaka in večkratnega svetovnega rekorderja v jadralnem letanju. Ta let je napravil 7. julija 1985 v času IV evropskega prvenstva za tene na letališču v Subotici. Jadralno letalo je bilo vuk T YU-4360. let pa je trajal 3 ure in 27 minUl. Po končanem /elu smo I('lalo razstavili. cia bi ugorovili velike sile v krmilih. Istega dlle nam je Ingo Renner dostavil svoje pismeno poročilo in mišljenje lelalu vuk T.

S lovarišA:imi pozdravi.

MITA VUKOVIC za aeroklub ·.Ivan Saril(, Subotica

In kaj pravi avs tra/ski mojster Ingo: z .Vf/k-T CtJC,tPIT." -.JASIC b()~JI

VL,(t' F~,(

r~,-l.

/ i'<

JUST

rl,r,rEP

CAN()/,Y. /

S '/Y~

ELEl/AT#~ ~

T.f.t.I..

TN ANJ)

ANI

/NS'/PE

.c. t.,rE

.sV&(;ES'T

H//yd;f

S'/'J'I'fil.C

T#E TP

J>'

#'.I//,/ C Ar"tt,ys:

/T /S

#E,LV(JV~

w/rN

t?"f

"~AI'r/'-AT/(/N.

.P/L(lTJ

e lf,

/'1AN..fGEp

T~AINE,(

L.ArpvT

/N /'/~

,(1(;#/

/rJlt~~N 5': ;lF

.AIL~,(?iV -~K"'t: /

CP/'f~E.N''')ATEj) 41" A'/,.t.IClfr.lPN

S TIF,I: 'q,(

'.li.,r IVP(/~P Sl/'~r "

'EiIt'

&:."'.1 .E/f"I'~IJ"

Začetek

Rennerjeve ocene vuka T, kjer tudi s pomočjo skice predlaga najnujnejše spremembe

Japonci kupili Boeinge Japonska letalska . družba AN A je za 370 milijard' jenov (572 milijard dinarjev) kupila 25 letal Boeing 767-300 z 290 sedeži in prostorom za petdeset ton blaga. Za nakup Boeingovih letal so se Japonci odločili zato, ker so posadke na ta letala že navajene. Tudi 21 sedežev več in za pet ton blaga več prostora v podanem Airbusu, kljub pritiskom Evropejcev, ni spremenilo odločitve. (A.)

;-:;,....,;!

"t;f/s/#t;

oE()""Er.Rj'"

A QMo)'

TAF C'~",

r#~

h/i. I,yETEIt$

.' p'S/r,J#KJ' "/ dA'

A/LE~#N - ,f/f9G/N'G

IE'N

Tli'

/4'7~~

L4TTE'(

"'~'4'E""

A/... &~''Y -~A-f~

4IfV.rIf-#€.

FNT/Ar..

T/,fE,;

F~/G4'r. T4'L

HEC#.fN/CA'-

-'lIt. E""N[ "

7#~

A~E Aa"~

IE6/;Y-VE~ / SP THE

....

CNANtj;,I/tI'G THE

flArf

L pr

C;1A'AI"T

A.lIJ,.pE.e" TIf.:?

I!VIN6S .. T#L

W'I'L';

WAI«#

JE /'IIH/'/"/.JGP

WNE.FL.

TA.A/AlEA;.

C~LATc

TAlE}'"

II.!:

F/~.~

TtI'

Ndr

,,(E>I'PN.rE/ JRt'T

'PEA

"r .t?/

r",č

rt? ,H'~~ .-Plr/"'A

1JE'~~t:"r/',Nr ..

,RI/~~EK : IT ~.r A~r, A L/TTLE T;', 5TI.c-r ,,~ A ,1F&,/".yKEk'"J -IN'"" n HAI"E

T~/kGf'

W'ltr,,,

I'fY

TRENAŽNO LETALO VUK T Kabina: v osnovi v redu oblikovana z ze/o dobrim prezračevanjem. Za visoke pilote premajhna. Sem 182 cm visok in komaj sem se stlačil noter ter uspel zapreti pokrov. Predlagam nekaj manjših sprememb (glej skico): odrezati oster rob za glavo. narediti vdolbino za padalo. znižati sprednji del sedeža za bedra. Za trenažno letalo bi bilo neuvlačljivo kolo dovolj dobro. Višinsko krmilo: ni preveč občutljivo. ravno pravšnje za trenažno letalo. Krilca: povzročajo močno vlečenje v stran. česar s smernim krilom ni mogoče kompe nzirati. So tudi preveč trda za začetnika. pilot bi se utrudil že po kratk em letu. To je seveda samo mehanična napaka v krilih. Vpliv krilc na vlečenje v stran bi se dalo skoraj odpraViti. če bijih dvignili nekaj milimetrov nad nevtralni položaj. ali pa če bi zamenjali obliko okovov. da bi dosegli drugačne odklone. Smerno krmilo: je tudi malo pretrelo za začetnika. da je stvar šc slabša. po mojem. pa tudi ni dovolj učinkovito . Površina je

prejkone velika. vendar je slaba dovzetnost lahko tudi posledica premajhne globine krmila. Trenažna letala morajo biti zelo občutljiva po smeri zaradi vodenja med vožnjo po zemlji in za čisto. koordinirano kroženje pri termičnem jadranju. Predlagam povečanje smernega krmila po vzorcu oblike pri jantarju III. Mala plastična kolesea na koncu kril pa bi začetniku tudi pomagala držati smer pri vožnji po tleh. Kolebanje zaradi manjših hitrosti in koviti: ko/ebanja z vibracijami dobro opozaljajo pilota in reševanje je običajno. Začetek ko vita je klasičen. vendar ne sme biti podaljšan. ker teži v ploščati kovit. Reševanje iz kovita zahteva vcč časa kot običajno. morda spet zaradi neučinkovite ga smernega krmila. Predlagam. naj se v nos vgradi sta/na svinčena utež. ki bi premaknila težišče za trenažne lete dovolj naprej. Tudi bočno drsenje bi bi/o bolj učinkovito z večjim smernim krmilom. V do/elU kaže. da vsi sistemi običajno delujejo. vendar bi pri vožnji po zemlji spet imel rajši učinkovitejše krmilo. Zavora na ko/esu ni prijela. morda bi jo bilo treba malo urediti. V celoti bi bil lahko vuk T z nekaj spremembami kar dobro trenažno letalo za začetnike. kot tudi za začetniške pre/ete. Performance bi morale zadostovati za razdalje do 500 km. Rad bi se zahvalil acroklubu .. Ivan Saric« za prijeten let. INCO RENNER Izkoristimo še priložnost in prisluhnimo kaj o tej naši nacionalni sramoti povedo naši strokovnjaki. To zdaj, po dveh letih eksploatacije 38 letal v Jugoslaviji, niso več samo šušljanja iz Banjaluke, Zagreba, Subotice, Mostarja ... Pravijo, da vuk T po štirih obratih v kovitu zamuja za en in pol obrata vizvlačenju, da ne uboga niti krmila smeri niti globine. Kabina na beograjs kem vuku kaže tri horizonte tudi povsem treznemu pilotu , ker je slabo ulita. Pilot u bi morali odrezat i noge pod kolcni, ker ima pl ošča z instrumenti preni zek spodnji rob ... vse to in še kaj drugega smo lahko prebrali v januarski številki AEROSVETA v članku »Na vuka povika«. Seveda ne moremo tudi mimo tehtnega in izčrpnega prispevka, ki ga je o vuku T za decembe rska Krila 84 napisal naš znani letalski strokovnjak Peter Karner iz Celja ... .. Vuku T smo razve1javili homologacijski list,« je poročal Mitar Nikolič, predsednik Zveznega komit eja za promet in zveze, zbra nim pos lušalcem na decemberskem sestanku v Letalski zvezi J ugoslavii e, ko so ugibali , kaj storiti .

EA LETALSKA POŠTA PAR AVION AIR MAIL o

Letalo strmoglavilo Taj ski boe in g 737 s šestimi po tniki in sedmimi č l a ni posadk e je strmoglav il blizu o točj a Pe ngu. Letalo se je izgubil o o ko li po ldne, pozneje pa so povedali , da je prišlo d o n es r eče.

Reut er

Tovariš Aco se je s sestanka junakov Jungfraujocha 1. marca 1986 v Interlaknu oglasil s tole razgled nico. Prihodnjič se dobijo avgusta 1991!

Ka že tudi , d a niti d ve leta li ni sta po do bni (k aj šele ena ki! ), saj im aj o pilo ti na njih d o kaj r az li č n e izku šnj e. T a ko p o ro ča o reševa nju iz kovita Marj a n J e len (preizku sni pilo t V .O .c. ), ki je letel s proto tip o m , č i s t o.dru gače, ko t recimo znani tekm o va lec Z iva F renc, ki j e Ictel s se rijskim vuk o m. ln še to - Džo rd že Ste pa nov, prei zkusni pilo t tova rn e J as tre b v Vršcu , ki j e letcl vse vuk e,jc že po pr ve m šta rtu na štel vsc na pa ke, sa mo nih če se za nj egovo mn e nje ni m enil! Te h 38 vuk ov je sta lo 110milijo nov dina rj ev (II sta rih , d o brih milijard ), še 15 leta l pa je p r iprav ljenih za k o n č n o m o nt ažo. »J ast reb ne ve, kaj naj p oč n e z n ed o k o n ča ni m i vuki , klubi pa ne, kaj z d o bav lj cnimi leta li . Nih če ne bi da l ro ke v oge nj, da jih ne kaj nc bo k o nč a l o na s m e ti š ču .. . « ko m entira za d evo Iva n 8enaš it v AE ROS V ET. Minister G rego r pa ni č ... U R E D N IK

, 1 inles , ,

oVlA

AEJ

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija te lefon : (061 )861 ·4 11

inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lameUrani profili lamelirane plošče

Na letalih proti Parizu 64 odstotkov popusta Potniki na Jatovih linijah proti Franciji bodo po prvem aprilu med drugim deležni še ene olajšave. S francosko letalsko družbo Air France je namreč sk lenjen dogovor o uvedbi tako imenovane tarife super pex , kar pomeni za 64 odstotkov cenejšo letalsko vozovnico. Povratna vozovnica BeogradPari z bo stala 78.523 dinarjev, ob ičajn a cena pa je na tej relaciji precej višja: 221.548 dinarjev. Polet od Zagreba do francoskega glavnega mesta in nazaj bo za potnike 65.270, vozovnica Beograd Lyon 72.516. Zagreb - Lyon pa 59.630 dinarjev . V Jatu poudarjajo , da bodo tudi pri tej ugodni tarifi velja le določene omejitve glede dolžine bivanja, datumov od hoda in vrnitve pa ne bo mogoče naknadno spreminjati. Potovanja ne bodo smela biti daljša od enega meseca, najkrajše bivanje v tujini pa bo moralo trajati vsaj sedem dni . Tarifa »s uper pex« ne bo veljala v času glavne turistične sezone (med 15. julijem in 30. septembrom), vendar bodo v tem času veljale druge posebne cene prevoza , prav tako nižje od ob ičajnih .

(Tanjug)

Sovjetski satelit padel v Tihi ocean - Observatorij v Greenwichu je sporoč il , da je sovjetski satelit Kosmos 171427. februarja padel 'na Zemljo. Deset ton težki satelit, na katerem je prišlo do okvare, je preletel Avstralijo in bržkone tud i Novo Gvinejo, zato domnevajo, da je padel v Tihi ocea n. (Reuter)

Dogovorili smo se, da bomo le ta lo ,.Šole« testirali na preletu iz Vrsarja v Os ijek , ker smo menili, da je ta maršruta zaradi razl i čne kon figuracije terena zelo ugodna in terja zelo raz l ične režime poleta. Na poti je b ilo treba preleteti Istro z Učko, leteti nad morjem, preleteti Gorski Kotar, Slavonijo pa čez Psunj do Osijeka. Razen tegaje ta maršruta dovolj dolga za preverjanje porabe goriva, lahko pa smo tud i predvidevali, da bodo meteorološke razmere na poti spremenljive, kar bi še dodatno prispevalo k uspešnemu testiranj u. Prototip motornega jadra lnega leta la "Šo!e-77« z registrsko oznako YU-60 I I , s katerim smo leteli, je edini doslej izdelani primerek (serijska izgradnja naj bi se, kot je bilo napovedano , zače la v za četku letošnjega leta) , s konstruira l pa ga je naš ,?nani konstrukter jadralni h letal Ivan Soštarič , izdelala pa tova rna letal in jadralnih letal .,Jastreb« v Vršcu. Iz nerazum ljivih razlogov je to letalo, neregis tri rano več kot polnih sedem let ležalo po ra zličnih prostorih tovarne, dokler ga spomladi lanskega leta , kdo ve po čigavem razsvetljenju , končno nis o registrirali in od katratje že obšlo mnoga l e tališč a in aeroklube v Jugos lav iji. Brez konstruktorski h posebnosti

Motorno jadralno letal o je pri nas novost , ki je zelo praktična , saj je z njim mogoče poceni in učinkovito šolati, tako

Preizkusni pilot Jole Stepanov je presedel za krmili prototipa motornega jadralnega letala »Sole«, ki ga je izdelala tovarna "Jastreb« v Vršcu okrog 80 ur. Ker je za to novo letalo veliko zanimanja po jugoslovanskih aeroklubih, so pri reviji "Aerosvet« sklenili prek pilota Joleta Stepanova jadralno letalo "Sole« testirati. Razen opisa preleta iz Vrsarja do Osijeka je revija v 4. številki objavila tudi njegove podrobnejše kometarje in tabelo z ocenami za posamezne faze poleta in kakovost izdelave. jadra lne , kot tudi motorn e pilo te . V svetuje prav na področjujadra l nih leta l v zadnji h letih priš lo do ve li ke ekspanzije. Naše letalo .,Sole-77« se po svoj i koncepciji prav nič ne razlikuje od tujih motorVih jadral nih letal, saj se konstruktor Soštarič pri njegovem ustvarjanju ni spuščal v kakšne nove izvedbe. a li izjemnosti . Pri konstrukciji je zlas ti zasledoval edini cilj - zgraditi dovolj trdno, kompaktno konstrukcijo , zlasti aerodinamično stabilno letalo, brez pomanjkljivos ti in nenevarn o za pilo te v kateriko li fazi poleta. O temeljitih pripravah na prelet Vrsa r - Osijek - letalo je bil o v poletnih mesecih na tamkajšnjem l e tališču in je sodelovalo v izvajanju proti požarnega opa zovanja - sva sco na dogovorje ni dan »vkrcala« v letalo. Ze pri prvem stiku z leta lo m je bilo jasno, da kon st rukt o r notranjosti kabine, oz. 'nj ene mu videzu in praktičnosti ni pri konstruiranju posvečal posebne po zo rn os ti . To je d e ln o m ogoče razumeti, ker je letalo še proto tip in je bil s tem pri nj egove m ustva rjanju za nemarjen di zajnerski učinek , v

rce,tIJ

IZPOSOJ EN TEST

Nebo odprto zasebnikom It alijanska vlada se je da bo postopoma odprla italijansko nebo tudi zasebnim letalskim d ru žbam. Za zdaj velj a, da zaseb ne letalske proge ne smejo bi ti da ljše od 400 km,da ne smejo uporabljati mednarodnih l e tali šč v Rimu in Milanu, da zasebna potntška letala ne smejo im eti več kot 70 sedežev in da bodo zasebna podjetja izjemoma dobi la dovolj enje za redne po lete na progah, na katerih že leti Alitali a. Zanimivo je, da novi pred pis dovoljuje zasebn im družbam tudi mednarod ne proge, vend ar to velja le za proge iz obmej nih it alij anskih dežel in ob zago tovlj eni vzaje mn os ti držav. v ka tere bodo letela zaseb na let ala. od l očila,

(DELO)

Nova sovjetska orbitaina postaja Sovjetska zveza je v vesolj e izst relil a novo orbitaln o zna nstveno postajo .. Mir«. Po konstrukcij i in oprem lj enosti presega vs e dosedanje sovjetske o rbitalne pos taje , saj bo na njej la hk o živela in delala »vešč l anska posad ka«. Ze sa mo dejstvo , da se la hk o z nj o združi 6 vesoljskih ladij s č l oveš kimi posadkami, kaže. da gre, kot je to šalji vo dejal sovjetski strok ovnja k za vesolje, za »prvo vesoljsk o nas elj e«. (Tanjug)

Prodaja CN-235 Sa udsk a Arabija je kupila štiri, Jordanija pa dve letali CN-235 s 35 sedeži. Indonezijska drža vna tovarna letal IPTN prodaja letala tega tipa po o krog 5.7 milijona dolarjev (1 ,8 milijarde dinarjev).

kori s t čim hitrejše dograd itve in odp rem e le tala v Le ta lski prei zku s ni cen t er. V kabini je sicer pros t ora za d ve osebi, a za nju je najbolje , če s ta ve liki n ajveč d o 185 cm , ker sicer na sta ne pro ble m, ka m z njunimi noga mi za radi ni z ko postavljene inštrumenta ln e tab le. ~ !ožne ko m ande so p restavljive, sedeža pa sta fiksira na. Prostor v prtlj ažniku je majhen , d a pa prideš do njega , je treba spust iti nas lonj a lo sedeža. Instr um e nt a ln o tabl o bi kaza lo bo lje o blik ova ti , zlas ti pa n a nj o vgrad iti tudi ADF, k.aj ti od nav igac ijski h instrum en tov im a »So le-77« sa mo ko mpas in višinomer. Ventil ac ija v kabini je dobila najsla bšo oce no nad ins trume nt a ln o ta blo s ta namreč vgraje ni dve ven t ilacijski cevki, o b pil o t ov i g lavi na pok rov u ka bin e pa je m ajhno okence, vse troj e pa ne zagotav lj a zadovo ljivega pre zračeva nja ka bine. Razu mljivo m ed letom v ka binj ni za tohl o, vendar bi k ljub te mu pri ser ijs ki gradnji ka za lo vprašanje učink ov it e vent il acije b o lj e reš iti. Mo to r de luj e tih o , torej v kabini ni poseb nega hrupa in se je m ožno normaln o pogova rjati, vendar pa bi z boljšo izo lac ij o poža rne sten e m ed m otorje m in kabi no hrup v ka oLni še la hko z ma nj ša li . Nosiln os t letala .. Sole-77« je 250 kg, a prazno teh ta 495 kg, nosiva 10 kg prtlja ge, v hra mu paje 56 litrov, a li o krog 42 kg go ri va, kar p o me ni po p o ln o ob re m enit ev.

Brez zloma vzgona Preizku siva m o to r in in strum e nti po kažejo , da so te mp e ra ture m o torja nor ma ln e. I z[ul ava in se pos tavi va v s m er s teze. Se e nkra t kont ro la ins trum en tov in potem - greva! P oveč uj ev a hitros t in po 300.m za leta, pri hitros ti 83 km / h se je .. So le-77« o dl epil , brez kakrš nega ko li probl e m a in že sva nad Lim skim ka na lo m. Vrsar ima s po ložajem svoj e steze za nes ljivo najl e pši pogled izm ed vseh l e t a li šč v državi, ke r se le ose md eset me tr ov od ko nca pist e zače nj a približn o 50 m g lobo k pre pad , dno kat e rega pre kriva m orje. Treba je povedati , da je pri rul a nju vidlji vost z ma nj ša na, ker je nos ktal a .. Šo le-77«, kadar je na tre h koles ih , precej dv ignj e n, a pri za letu se repn o ko lo dvign e od ta l in se v idljivost m očno izbo lj ša . Vzle t ela sva ob 12.45. Nad Istro je leža la meg lica, vidljivost j ~ bi la komaj 1.500 m. Ldi va na viši ni 300 m p ro ti Labinu . Prav t d ko razpo zna vava t er~n pod sabo. K o ntrola kt~nja v Puli n a l11a j~ d ovol il a dv igniti se na 1.500 111 in naju usmerila na Rdw - M~tliko - Kostaj nico - Zagr~b - Osi.kk. "Šok-77« S~ .1c vzpenja lo po vs ~m normalno na do vo lj ~-

TEHNICNI PODATKI Krila: prostonoseča , profil Wortmann 18% Motor: 72 KS , Limbach SL-1700 EA pri 3600 o / min Propeler: Hoffman , dvokrak s spremenljivim korakom s tremi fiksnimi pol ožaji Posadka: dva člana DimenzIje: 16,40 m razpon krila 17,60 m2 površina kril dolžina trupa 7,67 m višina v letu 2,68 m Teže: 495 kg teža praznega letala 250 kg nosilnost 745 kg teža pri vzl e tu 42,6 kg obtežitev na m2 10,4 kg obtežitev na 1 KS Hitrosti: Največj a dovoljena 240 km/ h potovalna 160 km/ h vzletna hitrost 83 km/ h pristajal na hitrost 76 km/ h stoling 73 km /h vzpenjaina hitrost 2.5 mi s 56 litrov Rezervoar (hram): 650 km/ h Dolet Avtonomija 4.3 h 4.000 m maksimalna višina dolžina zaleta 200 m 420 m dolžina vzletanja (15 m) 470 m dolžina pristajanja (15 m) 240 m dolžina zaustavljanja Brez uporabe motorja: najboljša finesa 1:26 .5 hitrost planiranja 115 km/ h hitrost kroženja 97 km/ h najmanjše propadan je 1. 15 m/ sek 75 km/ h stoling maksimaln a hitros t z izvl e čenimi zavorami 180 km/ h

no viši n o 1.500 m , s pomočjo m o torja po 1,5 m v s~ kundi , čeprav je bilo po ln o o brem e nj e no. Vidljivost scše poslabšuj~ . Pri Labinu sva pri le tela nad mo rsko o ba lo , 950 m viso ko. Vidiva pod seboj vse za li ve. Učko sva zag leda la ;ek, ko s~ je pojavil a pred nama iz meglice . Pri bli ža la sva se ji, da bi prei zk usil a , ka ko S~ le talo vede v pobočnem vzgorniku. Term ik a naj u j e pograbil a in inštrumenti so po ka za li dv iga nje 4,5 m/se k. Nad Re ko sva znova skuša la dob iti zvezo z ktališko kontro lo v Puli , ve nd a r se je pyka 7.a lo, da Di telova radijska pos taja v .. Solctu-77« ni del ovala brezhibn o. V ko ntro li v Puli so naju slišali, mi.d va pa njih ne. Pomaga l je kapet a n po tni š kega leta la In exa Adr ie Avioprometa, ki je lete lo nekje nad nama in j e pr~n ese l sporoči l o. naj se poveže va s ko ntro lo v Zagr~ bu. Zah va li!a sva se ka peta ml za pomoč in sto rila , kot so nama uk aza li . L~ti va s potova ln o hi trostjo 150 km / h . bočni za ho dni veter nama j~ z manjš~val hitrost nasproti zem lji . Motor, ki poga-

IZPOSOJEN TEST

ICelt,4 12

Uspešen preizkus orožja za »vojno zvezd«

nja najino le ta lo je av to mob ilsk i 72 KS Volkswag nov m o to r s 1700 cc m pri 3600 vrt lj ajih v minuti . Pri križarjenju mu najbo lj us treza 2.850 vrtljajtev/min . Pro peler je dv o krak, s s pre m enljivim ko rak o m s tre mi fik s nimi po ložaji: mali korak za vzletanj e in vz pe nj a nj e, veliki korak za doseganj e po tova ln e hitros ti in položaj »na nož«, kada r letal o jadra bre z m o torj a .

ZDA so pres kusile eno od o rožij iz programa majhnih radarskih samovodljivih izstrelkov, izdelanih v okviru pobude za strateško obrambo (SOJ) zn a ne bolj po imenu »voj na zvezd«. To je s p oroč il o strateško poveljstvo ameriške vojske. Gre za četrti pos kus tega orožja in na programu jih im ajo še pet. Tokrat so 3,6 m etra dolgo raketo, o boroženo z več 100 majhnimi i zstrel~i v konici, izstrelili p'ro ti t a rči - aluminijastemu cilindru , ki je visel 915 metrov pod s helij em napolnjenim balo no m. Tarča je bila 4575 metrov visoko. (APS)

Mehke komande Glavna z n ač iln ost m o to rn ega jadralnega leta la j e ta , d a j e izred no la hk o za letenje. Ko mand e so m e hk e in leta lo po s m er i in g lobini hitr o reagira, bolj le no, s koraj na sk raj ni m eji g iblji vos ti je pri nag ibu . V zra ku paje ze lo stabi ln o v vseh oseh. Zaradi sla be vidljivosti sva prosila kontrol o v Zagrebu, naj nam a namesto na Metlik o, d o vo li za viti na Karlovec, nato proti Sisku in Osijeku. Na tej ruti sva la hk o bolje vodila nav igac ij o. Nad G o rskim Ko tarj em so naj u sprejeli turbule nce in vrtinci. Ka r precej premetava nja v vse s mer i je bilo , ve nd a r to ni vplivalo na hitrost in s m er letenja . Po dveh ura h in 45 minutah let enj a, nekj e nad Kutj evim j e nenad o ma m o tor zače l »kaš lj a ti « in št ev ilo .obra tov je z 2.850 padlo na 2.S00/min . Cez nekaj trenutk ov j e zače l delovati spet hitreje. Dotlej sva pre letela že o krog 400 km , brez vsa krš nih proble m ov in teža v, s ko raj že na cilju pa so se pojavile te težave z mot o rjem . Ke r »kaše lj « naj in ega mot orja ni p ov z roč il pa nik e , sva na dalj eva la polet pro ti š po rtn e mu l e t a li šč u pri O sijeku . Poz neje smo ugo tovili , d a so neke

4000 novih letal Med narod no združenje za letalski promet oce njuje, d a bo v nasled njih os mih letih potr eb no kupiti o ko li 4000 nov ih leta l v vred nos ti 150 do 200 milijard dolarjev , če že lij o letalske dru žbe ob novi ti svoj e fl o te.

REZULTATI TESTIRANJA

lufthansin center v Pekingu Zahodnonemška družba Luftha nsa bo prihodnje leto zače l a v Pekingu graditi trgovsko-poslovni center s 400 sobami in pisarnami, več ko nferenčnimi dvo ranami in centrom za adminis trativno in prevajals ko delo . Storitve bodo na menj ene predvsem za hodnonemškim pos lo vn ežem , v centru pa bodo tudi restavracij e z nemšk o in kitajsko hra no.

s m eti v gori vu pr e pr ečeva l e nj ego v norm a lni d o tok v v plinja č . Po treh ur a h in 10 minut a h lete nj a sva dosegla c ilj: nad letali šče m sva ugas nila m o to r in za g leda lce pa seveda tudi zase še m a lo pojadrala, na to p::t pri sta la. Treba je p o uda riti, d a bi mo ra l konstrukt er vprašanje z račnih zavor rešiti drugače, kajti ko ma nde z rač nih zavor in zavo r g lav nih koles so n a mr eč na isti r oč ki . Nujno pa bi jih bil o treba l oč iti in sice r zavo ri na glav nih ko les ih bi bil o treba pre m es titi na n ožne komande, kajti , kadar izv l ečeš z rač ll e zavo re, se pri m oč n ej še m po tegij aju prav la hk o za tegnejo ~udi zavo re gl3vnih koles in u če n cu (in »So le-77« je na m enjen za šola nj e) se prav la hk o pripeti , da bo ta ko pristal z zav rti ma g lav ni ma ko leso ma in leta lo bi se pri pristanku ut eg nil o pos tav iti na nos . Za celotni po le t o d Vrsa rj a do Osijeka sva po ra bila 41 I navadn ega avtomobils kega superbencina, ka r po m e ni povpreč n o po ra bo 13 li h. Za klju če k tes tiJa nja j e tak le: m o to rn o j adra ln o letal o »So le-77« im a ze lo d ob re le ta in e sposo bn os ti in je v zrak u ae rodin a mi č n o ze lo sta bilno in ko t tako je zel o dobro za ceneno šolanj e zače tnik ov mo to rn ega injad ra lnega lete:,j a. Kril a in trup so kvalit etno izd elani. ve ndar pa bi bila še po treb na finaln a obd elava, prav tako pa bi ustrez neje bilo treba obdela t i drugi sedež v leta lu. M e nim , da let a lo v celoti zadovo ljuje po t re be na ših aeroklubov, šc posebej , če upoš teva m o , da ima res urs 6. 0()0 ur let enj a, a li 2S le t vzdržljivosti! JOL E STEPANOV » Po Aerosvetu «. 4/ 85

1. Kakovost izdelave

2. Prvi pregled

I.I:I:I~I~I I r=-~ flla _

Tr up

Skupna kak ovos t

.- Ce k IIS1a

8:~~' ~,~,:~s, - odaik,oletalu -

3. Motor

_ Pns top -

4. Pristop 5. Kabina

Zunanja konlrola

MotnOst za pregled H kabtn ,

K prtl,ain,ku

RalpO IO!IJIVI pr os tor

ZUnan,3y,dll'YOS t Pftlaga,lIn,e notnoh kom and

mSedela ~lr~P h komandam

ns rumeni.

VenlllaCI)a -

r---s.Prlprava zaiet •

Gretj e

Hrupv kabin'

Zaht evnost pflprav

UgahnJe m o torja

-J r----t-

I j. Votnla po tleh (rulanje)

-----s.-Zalel 9 . Vzletanje 10. Krl!arJenje

Vl d IJIV05!

_ M anevman)e

"-rf:r

Zav iranje

Vidljivost

UprMlpvost pr. z alet u

Vidljivost

Vzdol!na-Slab,!nosl Precna s tabi lnost

•

lirost

•

• • • • • • • •

1.1 : l il~I~1

I -

Po<aba goriva

M inimalna hitrost M 02nO$IZ3 .zs ko k v s.1I

11 . Glb1JlvOII

_ po smer' -

12. Priprave

po globin. po naglbu

1ank e t a p .. prave

•

•I

prlst~nek

13. Pristanek

k ontrola sme.. p .. bo(;nemvetru VIdljIvost PII ravnanju

NEZADOSTNO• • ZADOSTNO • • • DOBRO • • • • ZELO DOBRO . . . . . . ODLlCNO

IJ Ocena 3,89

~e'L413

BRALCI KRIL! Adria Airways slavi 25 let Te dni , n a t a n č n ej e 14. ma rca . prazn uj e 25 . rojstni da n naša A DRIA AIRWA YS (t a ko se bo po referendumu od slej im enovala IAA). Ad ria se je od nekdanjih ča rt e rs kih preletov z D C- ·6 tudi čez ocea n razvil a v z relo in sa mostojn o prevo zni ško punco, na ka r kaže tudi l oč it ev od prvega so p roga In exa iz Beograd a. D a nes n a mreč raz po laga z II sod o bni mi leta li , v zadnjih 18 letih pa je štev il o potn ikov n enehno n a r ašča l o . V ečji j e bil tudi prevoz tovo ra. F lo to leta l DC-9 in MD-82 bod o letos o krep ili še z letal o ma BAC 1-11 , ki ju bodo naj eli pri ro muns kem T a ro mu . S tem bodo zmogli vse prevoze, ki so jih zavolj o jugos lova nskega turi zma podpi sa li d os lcj. Do ko nca let a 1990 bod o pri A A imeli vsaj 80 odsto tk ov d o ho dk a v tujih valut a h (7 5 o dsto tk ov v ko nvertibilnih va lut a h) , hkra ti pa bod o v tem o bdo bju z znak o m A A zače li leteti tud i a irbusi A- 320. Prv i bo, ta ko je d a nes poveda l J a nez K ocj a nči č, po let el že leta 1989 . .. Z uvozo m a irbusov se bo za če l tudi izvoz našega viso ko oce nj enega tehno loš kega bl aga. Vsa k jugos lova nski uvoznik leta l mora v svoji ko nstruk cij i uvoza im eti tudi svojo tehno loško izvozno ko mpo ne nto . V prim eru leta lst va s mo j o naš li . ta pa je na najvišji tchn o loš ki r a vni ~ ..

objavljeno naročilnico predstavljamo publikacije, računalniške kasete in pripomočke, ki vam bodo popestrili prosti čas. Naročilo lahko pošljete na ZOTKS na dopisnici, želeno boste prejeli po pošti, plačali pa po povzetju.

NAROČILNICA Pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, p.p. 99, 61001 LjUbljana, nepreklicno naročamo: št. primer kov oz. št . izvodov 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11 .

Uvožena letala z motorji z odpada Jugos lova nsko km etijs ko letalstvo. ki o bsta ja veČ ko t če trt sto letj a. v tem o bdobju ni le caplj a lo za razvojem v svetu. am pak se je spremenil o v svojev rstn o sej mi šče st a rih tipov teh leta l. V 12 orga ni zacijah km etij skega leta lstva je da nes 115letal najraz li č n ej š ih t ipov. od ka te rih j e sa mo eden jugos lova ns ki . Ka ko ma lo so mis lili na razvoj km etijs kega letal st va. ki je še vedno pos u'a ns ka d ejav nos t .J a ta in d rugi h prevoz nik ov. govori poda tek. da so u val.a li tudi letal a z mo to rj i iz leta 1938 . ki so priš li z odpa d a. Nov i voditelji J a tove o rgani zac ije .. Po ljapri vred na av ij ac ij a« so pr ikazali te in d ru ge po da tk e. ki prav zares zbujaja zas krblj enos t. in z njimi sezn a nil i pred stavnik e voj vodi ns kih ko mbin a tov. gos poda rske zbo rni ce in letals ke zveze po kraj in e in terit o ri a lne o brambe. ka t erim so pred stav il i svoj e n ač rt e o o bn ov it vi z račn e fl o te in o zdru ževa nju s km etij skimi o rgani zacijimi. (Ta nju g)

12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21 . 22 . 23 . 24. 25. 26. 27.

Kaseto Mavrični grafikoni Sp, 48 k 8 1.300.- din Kaseto Hldroenerget. osnove SFRJ za Spectr. 16 in 48 k -1 .200 din Kaseto Svetlobno pero-Joypen za Spectr. 48k s priborom - v mesnik in svetlobno pero 818 .000.din Igralno palico za Commodore C 64 in za vmesnik pod tč . 3 8 5.000.- din Kaseto Perfect ba se za Commodore C 64 8 1.300.- din Kaseto Cicibanova abeceda za Spec tr. 48k 8800. din Kaseto Ciciban šteje za Spectrum 48 k 8 800. - din Kaseto Ciciban računa za Sp ectrum 48 k 8800. din Kaseto Angleško-slovenski slovarček za Spectr . 48 k 8900.- din Zbirko Razumljivo in preprosto z osebnim računal nikom 8 3.200.Posamičn e knjig e iz zbirke .. Razumljivo in preprosto ... « a) Učenje z računalnikom 8 1.100.- din b) Uvod v računalništvo 8 1.100.- din c) Prvi koraki v Basicu 8 1.100.- din d) Grafične in zvočne igre 8 1.100.- din Računalništvo v 45 minutah 8 300.- din Osnove letalskega modelarstva 8 100.- din Raketno modelarstvo za mlade 8 2 50 .~ din Pravo orodje za velike in male mOjstre 8 360.- din Radiotehnika in elektronika 8 350.- din Zgradimo majhno hidroelektrarno - 3 del 8 480.din Prosto letenje (zm ajarstvo) 8 500. - din Značilnosti plovbe ob jugoslovanski obali Jadrana in izbor sidrišč v lukah od Pirana do Kotora 8 650. din Za ekološko svetlejši jutri, 8 950. - din Tehnika programiranja 81 .100.- din Programiranje M 68000 8 1.500.- din Matematika (izdali skupaj z DMFA, 2. natis) 8 3.000.- din , c elo platn o 8 3. 500.- din Numerične metode 8 1.600.- d in Integralske transformacije, integral~ke enačbe 8 1.000.- din FunkCije kompleksne spremenljvke, specialne funkcije 8 1.000.Navadne in parcialne diferencialne enačbe, Variacijski račun 82 .000. - din

Natanko pred 30 leti so naAI Matajurji KB-6 takole drseli po zasneženem vzletlAču. Pod posnetkom, ki je bli objavljen v Krilih 2 (marec-april 1956), je bilo zapisano, da so bila letala, navzlic takratni ostri zimi, .. ki je pri nas in v svetu povzročila hude nesreče in Atevilne človeAke žrtve, vsak trenutek pripravljena pomagati skupnosti«. Pred tridesetimi leti da, kaj pa danes?

Kako

izkoriščati

lahka letala pozimi

PRIPRAVA LETALA

Poslovni'rekordi Alitalie Italijanska državna letalska družba je lani prepeljala 13 milijono v potnikov (8 odstotkov več kot leta 1984), zasedenost v njenih potniških letalih paje bila 68,8-odstotna. Na letalskih progah v Evropi se je lani povečalo število potnikov Alitalic za 9,6, na seve rnoameriški h progah za 10, na letalskih zvezah z daljnim Vzhodom pa za 14,2 odstotka. Letala Alitalie so lani pripelj ala tudi za 9 odstotkov več tovora kot leto prej . Alitaliaje bila lani med najbolj uspešnimi letalskimi družbami, zato te dni nima prchudih težav pri najemanju nekaj velikih mednarodnih posojil za posodobitev flote in izboljšanje storitev.

Motor I. Za prav iln o , zenesljivo in nor maln o de lova nje mo torja pri ni z kih te mp e raturah je nei zogibno po leg ostalega vzdrževati tudi delovne te mperature, kijih predpi še tova rna in so skoraj vselej označene na TGC in in strumentu za temperature olja , z ze le nim polje m na prika zova lni s kali. To pri ekstremno ni zkih tempera tura h najv e čkra t ni m ogoče brez dod a tne opreme, zaradi tega je treba v bat nih motorjih vgraditi res trikto rje na dovode zraka v moto rjevi gondoli, oz. pri nek a terih m o torjih na dovode zraka za hl aje nje o lja. Zažele no je, da ugradite originalne restriktorje, ali le-te izdelate po risbah proizvajalca mot o rja , oz. leta la. Pri letenju z vgrajenimi restriktorji je treba pozornos t nam e niti na TGC in tempera turo o lja , zlas ti kadar se vreme otop li . Prepričati se je tudi treba, če je v moto rju olje ustrez ne gradacije . 2. V sistemu gretj a in razmegljevanjaje na skoraj vseh tipih letal vgrajen poseben grelec, a li je gretje izvedeno z uvajanjem

hla dn ega zra ka v og reva in o komoro prek iz pušnih ccvi. V obe h prim e rih. pred z ačl:tkom zim ske e ks ploa tac ijeje po t reb no preve rit i herm e ti čnost izgo revalnl: ko mo re v grelcu in izpuš nih ceveh. V ko lik o r je he rmetičn os t dvomljiva. jo je treba preizkusiti po d pritis kom . V vsake m primeru se jc tre ba pr e prič a ti . če je s is te m brezhibe n. N e brezhiben sist e m lahk o pov zroč i trag ične posled ice, ker je ogljik ov m o no ksid plin brez barve, o ku sa in duha , a s mrton os no strupen. 3. Preve riti , če so dren až ne odprt ine na ko mandah in nos ilnih pov ršinah č i s t e, torej o dprt e . Zmrzovanje vode v komandnih površin a h za radi raz te za nj a lahko pov z roči po ka nj e o pla te in izhod nih ro bov, ka kor tudi deba la ns ko mandnih površin. Temu je treba še zlasti posvetiti vso pozo rn os t , če je letal o parkira no na o dprtem pros toru . 4. Preveriti je treba , če v pito t statičnih in st a lac ijah ni vode. Prisotnos t vode bo pri zmrzovanju izzva la po po ln o blokado cevi, pri ' čemer brzino mer , višinomer in variometer ne bod o delovali. Drenira nje pitot s t a ti č ne ins talacije je la hka operacija , ker im ajo vsa letala ventile za izpuščanje vode iz sistem a.

PRIPORoeilA

Letalska vozovnica od Beograda do Ljubljane

ICe'l415 5. Preve riti , 'če je ak u mu lator (ki po zimi deluje v težj ih pogojih) praviln o na po lnj e n. kajti to je vse , ka r imat e od elektro ene rg ij e. če va m m ed p o le to m n a enomotornem leta lu slučajno o dpow alternator. 6. Opravi t i je tre b a pregl ed »goodrieh .. sistema za ra z redčevanje nos ilnih površ in in funkcion a ln os ti. Prav ta k o je treba preve riti funkcioniranje g re Ica ve tro branskega stekla, g rclca s t a ti č nih o dprtin in odzračeva l nik ov .

Domači let a lski prevozniki so s I. marcem p o veča li cene na vseh notranjih linijah . Po_o veča nj e je lin ea rn o in znaša 25 odstotk ov. Vozovnica od Beog rada do Za greba stan e PREGLED LETALA 7300 dinarjev. od BeoPOLETOM PRED do Ljubljane pa grada 8400 dinarjev. Najd alj ša razdalja v domaRa zen tega, da je tre ba o prav iti vse če m letalskem promeo p e rac ij e iz ček li ste. je treba pose bn o tu je razdalja od Ljubli ane do Skopja,cena po zo rn os t us m e riti še n a: za to vozovnico pa je 1. voda v leta lsk e m re ze rvo arju po me10.250 dinarjev. ni pozimi velik o neva rn os t , saj so z nani (Ta njug) primeri, ko se je m o to r m ed p o leto m p ovse m us tavil, ker je voda v iz hod nih ceve h iz reze rvoa rja zmrz ni la in za prl a po t go ri vu . Zato je nujn o tre ba dre nira ti gorivo na vseh dren ažnih ven tilih in sicer dokl e r je vsaj še kap ljica vode v reze rvoa rju. .

Generalni direktor NASA je postal William Graham

William Graham, dosedanji vršilec dolžnosti šefa NASA , je bil imenovan za generalnega direk torja uprave za veso ljska raziskova nja in ta ko na tem položaj u za menjal Philipa C ulberstona. Kot jc spo roč il predstavnik za tisk , je premestitev Cu lberstona uV zvez i s katastrofo veso lj skega plovil a Challenger.. . v kateri je umrl o vseh sedem as tronavtov. (AP)

Indija bo kupila 19 letal britanskofrancoske družbe Indijski letalsk i družb i so odo brili na kup deve tnajs tih letal francosko-britanskega proizvajal ca .. airbus A320... k i bodo stala 12.38 milijarde rup ij ( 1,03 milij arde dolarjev). V sporazu mu z britansko-fran cosko družbo je navedeno tudi preskrbovanje z rezervnimi deli in op remo. (AP)

2. Pre prič a ti se je treba d a sta blok m o to rj a in o dtok čista in ne za led enela. Zal eden e l in za m aše n o dt ok kart erja (m oto rj a) la hk o p ovz r oč i p o ras t n o tranjega pritis ka v m o to rju . zaradi česar se izbij ejo čepi in o lj e la hk o o dteč e. 3. Prep ri ča ti se je treba. če so vse nos iln e in koma ndn e pov rš in e č i ste, ne za led e ne le. ali zasncžene. To še zlasti velja za klil a in komandne površine (lopatice ro to rj a) . vetro bransk o s tekl u, s tatičn e o dprtin e, p ito t cevi. Snega ali ledu ni prip o r oč ljiv o strga ti s teh pov rš in s trdo lo pa ti co. a li s tr ga lom, ker s tem la hk o poš ko dujemo o pl ato in barvo. Prav tak o ni prip oroč lji vo to pl e nj e snega a li led u s to p lim zra kom, ker bod o v te m primeru p ov rš in e os ta le vlaž ne in pri vz le tu se kaj hitro z nova na b e re ledena pl as t. 4. Preizkusiti je treba , če grelec pit o t eevi deluj e in greje g lavo pil o t cevI. 5. Aerod in a mi čne šč itnik e nad kol es i je nujn o treba sn eti. ker se v njih nab irat a s neg in brozga, ki p o tem z rmr zne. Pri uvlačljivem p o d vozju je treba pregledati in se pr e pričati . da nikjer ni plas ti s ndn e brozge al i ledu. 6. M oke r z račni fi lt er v vsesovalcu lahko zmr zne in p ovse m b loki ra dovod z raka v moto r. zato je tre ba ugotov iti . če komanda a lt er nati vnega I.raka prav ilno del uje.

MED POLETOM Eden izmed najv ečjih sovražnikov va rn os ti le tenj a j e za led e nit ev karburat orja. Z a to se pri preiz kusu mo to rj a pred vz leto m prepri čajtc , d a komanda za g retj e ka rburat o rja pravil no d e luj e in sicer tak o, d a vključite ko ma!)d o gretja in s premljate pad vrt ljajev. Ce se m ed po let o m n a g rl o k a rburat o rj a zače nja n a birati led. b o p a d lo š tev il o vrtljajev m o to rj a (pri fiksnih elisah), ali bo pri e1isah s s pre m e nljivim ko rak o m pade l priti s k, ra ze n tega p a b o m o to r za čel del ovati bolj g rob o. Tedaj j e treba g retj e k a rbu ratorja V k ljučiti na m a ksimum in o pa zili b oste. da je mot o r zače l d elova ti še b o lj g ro b o in izgublj a ti m oč (to za ra di to pIj enj a ledu in , ker kapljic e vode prih ajajo v vsesova ini s ist em . To b o traja lo le ne kaj trenutk ov in mot or bo s pet zače l d e lova ti norma ln o. Dogaja pa sc, d a nei z kuše ni pi lo ti , ko o p az ij o, d a j e začela upa d a ti m oč motorj a, komando za g retj e karburatorja v tem prim eru tak oj vrn ejo na po ložaj hl a dn o, ne d a bi p očakal i . d a b i se led raztopil in končni I'l:zult a t je seveda prisilni pri s ta nek . Pra v ta ko m o rat e nekaj minut pred zače tk o m s pu šča nj a obvez no vk lju č iti g rdj e karburatorja. seveda p a pri te m nc poza bit e. d aje ob Vk lju če n em gre tju karbu[ato rja poraba go ri va večja' Ce se 7. najd et e v težava h , se pr epričajte. če imat e v k ljučen tra ns po nder . ker va m bo la hk o ko ntro la let e nja pomaga la z nasveti.

KO BOSTE PRISTALI 1. Če pa r k irat c letalo na odprtcm. bloki rajle k rmilj c. ktalo pra vi lno I:avcž it e in ne p()zabil e nataknili pokri vala pi to l ccvi. 2. S kok, in podvol:ja oči., til e bla lo in ., ncžno bro/go (/1,!'>ti il lI\ ' l ačljivega podvozja). kar b(),te tak oj po parkiranju laže s lorili. koL pOInejc. k() bo vse sku paj I.mrz n ilo.

II.U A BOŽlc-KOV IC' Inženir -

prok,ionaln i pi l()t

Novo japonsko letalo - Na Japo ns kem so uspeš no preskusili prototip Jlovega letala. ki sodi v Li . skupino leta l »stol«, ki potrebujejo za vzlet in pristanek krajše letalske steze kot druga letala. Novo letalo, ki ga bodo serijsko začeli izdelovati v začet ku prihodnjega desetle tja , je narejeno izključno z japonskim znanjem in tehnol ogijo , dolgo je 29 metrov, za vzlet in pristanek pa po trebuj e le 600 metrov dolgo stezo. (DELO)

Novo naročilo tajske družbe pri evropskem letalskem konzorciju Tajska letalsk a družba Thai International je pri evropskem letalskem konzo rciju naroč ila štiri pot ni ška letala airb us A-300-600 za sred nje dolge polete. To je s p oroč il predstavnik družbe Deutsche Airbus v Mun chnu . Tajska družba je doslej kupila 20 tovrstnih letal in je najv ečj i odjemalec evropskega ko nzorcija v Aziji in tretji na svetu. (AFP)

Evropa v vesolju Osem evropskih raket za komercialno izstreljevanje satelit ov bo poneslo letos v vesolje najmanj 12 satelitov. V naslednjih treh letih naj bi izstrelili vsega skupaj 22 raket tipa arianne. Dve njihovi »sestrici« sta II. in 12. januarja ponesli v orbito okrog Zemlje evropski satelit spot-I in švedskega Vikinga . Pri komercialnem izstreljevanju satelitov je najhujši tekmec arianne ameriški raketoplan (shuttie).

Mali in veliki penjač na državnem prvenstvu v Vipavi 1977

Fl Cza najmlajše Tekmovalna kategorija penjač e v je za radi svoje specifičnosti pri izdelav i, reglaži in tekmovanju zlasti domena s ta rejših , bolj izkušenih modelarjev . Da pa bi si tudi mlajši modelarji izborili pot m ed prave vel ik e penjače z delovno pros tornino 2,5 cm 3 , se morajo vsekakor začet i učiti s krivnosti katego rije F l C na malih začet niških modelih, ki so čimbolj podo bJli svojim velikim bra tom. Malček, ki ga vidimo na sliki se je zače l roj.e vati pred desetimi leti . Dimenzijsko izhodišče je bila zmanjšana verzija velikana . Ker .osnovo za izračun teže in površine tekmovalne kategorije določa delovna prostornina motorja in obremenitev na dm 2, izračunamo glede na naš majhen motorček 1,5 cm 2 ostale dimenzije: teža min 450 gr

površina skupaj 22,5 dm 2 • Ker tekmovalni model zahteva m oto r s čim večjo močjo (in seveda obra ti) si moramo izbrati tudi temu us trezen motor. Naš tekmovalni model je opremljen s solidnim motorj e m COX 1,5 TEE D EE, ki še danes zvesto služi. Krilo: j e zgoraj in s podaj plankirano z balso 1,5 mm 2. Nosilec v sredi kril a je po končen. Krilo je deljivo, stik je bajon eten , s ploščatim bajonetom. Krila nimaj o zvit ja, so prekrita z japonskim pa pirjem in zaščitena z lakom. Trup: je najbolj zahteven za izdel avo. je oglate oblike, spred.nj i del je okrepljen z vezanim leso m , zadnji pa je iz ba lse. Nosilec za mot o r je iz alumin ij a. na katerega je pritrjena tudi noga iz 3 mm jeklene žice zaradi varnejšega pristanka . Na trupu je izveden sistem reglaže s

MODELARSTVO

Vojna mornarica ZDA kupila 24 izraelskih letal Neka izraelska družba bo ameriški vojni mornarici prodala 24 majhnih letal brez pilota, vrednih 26 milijonov dolarjev. Letala z daljinskim vodenjem uporabljajo v obveščevalne namene, v zraku lahko ostanejo devet ur, fotografirajo pa lahko podnevi in ponoči. Izrael jih pogosto uporablja za zbiranje podatkov o oporiščih odporniškega gibanja v Libanonu. (Reuter)

Nova airbusa

sprembo kota, motor dela pod pritiskom, ima zavoro za eliso, torej vse lastnosti, kot moderno zasnovan penjač . Rezervoar ima cca 30 cml prostornine in je prilagojen na pritisk. Na trupu je še mehanizem za spremembo kota desnega krila zaradi lažje reglaže. Ves trup je dobro zaščiten s parket lči:':om. Profili za krilo in rep Na začetku smo uporabili profil Clark Y 8% (leto 1976 na državnem prvenstvu). Pozneje so bile izvršene modifikacije (1979 Perhavec, 1980 Gott . 417 mod. Reglaža modela. Prvo prosti let v fazi planiranja iz roke, nato višinsko krmilo dol za 6 mm, izravnati smer, kratek motor 2-3 sek in gor. Tukaj je zelo dobro, da je zraven kakšen starejši modelar! Največji uspehI: 1985 državno prvenstvo 1029 točk 14. mesto 1985 republiško prvenstvo 615 točk 2. mesto ANTON VIDENŠEK

Evropska družba Airbus napoveduje, da bo družino airbusov razširila z dvema novima modeloma. A-330 bo imel 400 potniških sedežev, A-34{} pa bo namenjen za daljše polete, saj bo lahko brez pristanka preletel kar 12 tisoč kilometrov. Nova modela bodo začeli izdelovati že ob koncu tega ali v začet ku prihodnjega leta.

Sredi leta bo angleška letalska družba British Airways prešla v zasebne roke. Največji britanski proizvajalec helikopterjev West1and namerava odpustiti 742 delavcev ali vsakega desetega delavca. V Veliki Britaniji je brez dela 4 milijone ljudi.

največ

Največ prometa na svetu so imeli lani v brezcarinski coni londonskega letališča Heathrow, že drugič zapored. V brezcarinskih prodajalnah tega najbolj prometnega letališča na svetu znaša promet 69,6 milijona funtov. Mednarodno letališče Changi v Singapuru je imelo za 11,9 milijona funtov manjši promet kot na Heathrowu, na tretjem mestu je amsterdamski Schiphol, kjer so prodali za 55,8 milijona funtov blaga. Temu sledijo po vrsti Kai Tak v Hong Kongu, Charles de Gaulle v Parizu, Anchorage na Aljaski itd. Med najuspešnejšimi je še eno londonsko letališče in sicer Gatwick, ki je s prometom za 31,8 milijona funtov na desetem mestu. - V vseh brezcarinskih conah na svetu so lani prodali za 1.979 milijonov funtov blaga, kar je za 9,1 odstotka več kot leta 1983. Največ prodajo blaga široke potrošnje (za 518 milijonov funtov), cigaret (401), parfumov (291), škotskega viskija (214) in konjaka (141). Za kozmetiko so potniki zapravili 52,6 milijona funtov, za ročne ure 51,8 milijona funtov, za cigare 51,2 milijona funtov itd.

436() 'Ix 5

___Af."- ... ._.. ......

Spremembe_ Kanadska vlada se je odločila, da bo za 155 milijonov kanadskih dolarjev prodala Boeingu državno letalsko družbo De Havilland . .

Heathrow proda

.230

;)0 ' ..\~ Tehnični

podatki:

6J.o

F1 C 1,5 cm3 .~-llJ.---~~=-=-==:::::!:.z.n. minimalna teža 450 9 krilo Gotl 417 17,95 dm2 rep Clark Y 8% 4,50 dm2 22,45 dm2

kar je manj kot 22,50 dm2

tiho ·..l .-- -

NASA ZGODOVINA

Zamenjali bodo TU-l54 V Sovjetski zvezi pripravljajo vse potrebno, da bi letalo TU-154, ki leti na številnih mednarodnih in notranjih progah, zamenjali z novim, sodobnejšim TU-204. Kot piše Izvestja, je TU-204 narejen iz lahkih materialov in porabi manj goriva kot njegov prednik, številne dolžnosti posadke pa bodo prevzeli računalniki . Letalo bodo lahko vodili trije ljudje , morda celo samo dva. Poleg tega bo lahko potovalo z njim več ljudi (214) kot s TU-154 (169) in bo udobnejše od svojega prednika. Po načrtih bi ga naj začeli izdelovati čez pet let. (DELO)

Kitajsko letalo

pristalo v Južni Koreji V južnokorejskem letalskem oporišču Suvon, 50 kilometrov južno od Seula, je pristal mig 19 kitajskega vojnega letalstva. Bombnik je vdrl v južnokorejs ki z račni prostor in pristal v spremstvu lovcev južnokorejskega letalstva. V spo roči lu notranjega ministrstva v Seulu ni rečeno, koliko članov šteje posadka, ki je menda zaprosila za azil. (Kjodo)

Naslednji dan, 8. aprila, je bilo nebo Okrog devete ure me je komandant poklical v štab. Polkovnik Diklič mije ukazal, naj vzletim na opazovanje terena in ciljev v Zadru, ki je bil takrat pod italijansko upravo. Načrtovan je bil namreč naš napad na letališče v Zadru , s katerega so vzletala njihova letala pri napadih na naše objekte. Nalogo bi moral opraviti z lahkim dvokrilnim letalom tipa »Biicker Jungmann« , ki je zelo ustrezalo za nizko letenje. Brž sem bil na štartu, da bi vzletel, a tedaj se je v brisanem poletu nad letališčem pojavil, sovražni bombnik heinkel-l11«, ki je spuščal bombe malega kalibra. Po prele-' tu letališča je v strmem dviganju vletel v precej nizko oblačno gmoto, da bi kmalu zatem, izhajajoč iz oblakov na nasprotni strani, vnovič preletel letali šče in ga bombardiral. Napad je nekajkrat ponovil in vedno je točno nadletel daljšo os vzletnopristajaine steze, kar je do kazovalo, da je bil cilj napada poškodovanje vzletne steze . Med dvema naletoma sovražnega letala se mi je posrečilo vzleteti na določeno nalogo . Zal mi je nizka oblačnost že ob prvem višjem gorskem grebenu onemogočila nadaljnji polet. Moral se m se vrniti na letališče, ne da bi nalogo o pravil. Ko smo letalci razpravljali o akciji nemškega bombnika, ki je, prebijajoč se skozi oblake, vedno točno nadletel naše letališče , si nismo mogli razložiti, kako opravlja to nalogo tako natančno . Toda kmalu je bila rešena ta uganka. Naši obveščevalni organi so n a mreč ugotovili in pozneje tudi našli v bližnjem samos tamočno oblačno.

nu goniometer, s katerim so tajni nemški agenti usmerjali nemškega letalca na cilj. Vsekakor je temu botrovala nesmotrnost pristojnih organov, ki so dobro vedeli, da živi v okolici našega operativnega letališča precej nemškega prebivalstva, le-ti pa zagotovo niso sedeli prekrižanih rok . Deveti april se je začel še bolj tu robno kot prejšnji dan . Gosti sivi oblaki so zastr1i pogled tudi na najnižje obronke okoliških planin. Moštvo je brez načrto vanega dela tavalo med maloštevilnimi in onesposobljenimi letali in stanovanjskimi objekti. Opazil sem , da je med vojaki srbske in hrvaške narodnosti prišlo do nekakšnega grupiranja in do opreznih političnih razprav, česar do takrat ni bilo nikoli opaziti. Nenormalen pojav so verjetno narekovale neresnične in pa pretirane vesti o uspešnem napredovanju nemškega Wermachta na ozemlju Jugoslavije, ki so se vse bolj širile med vojaštvom . Nadalj nje delovanje našega polka v takih okoliščinah in z bomimi letali je bilo zelo vprašljivo. Zato ni bilo nič čudnega , da je vznikla misel, da bomo morali zapustiti letališče in se nasloniti na Angleže, kar pa je zahtevalo neposreden stik z njimi.« Kratek zastoj v Karlovem pripovedovanju sem izkoristil za naslednje vprašanje: Mislim, da boš soglašal s tem, daje iz tvojega dosedanjega pripovedovanja lahko ugotoviti , da je vaš 8. bombarderski polk že po nekaj poletih v prvih dneh vojne izgubil toliko svojih letalcev in letal, da sploh ni več predstavljal resne borbene formacije. Ta okoliščina in pa vrinjene vesti o Ilspehih nemške sol-

Izguba TWA Ameriška letalska družba Trans World Air Lines (TWA)je zaključi l a poslovno leto 1985 s 193 milijoni dolarjev (59,5 milijarde dinarjev) izgube. (T. G.)

Skupinski let Blenhelmoy Franci Kobal 1979)

pogled Iz kabine pilota Feranta (posnetek Je podaril

"~'L.420

VVeliki Britaniji pripravljajo svoj tip vesoljskega letala V prihodnjih dveh letih bo vložila britanska vlada tri milijone funtov v razvoj svojega vesoljskega letala, ki ga bo imenovala Hotel, kar v prevodu pomeni vodoravno vzletanje in pristajanje. Po uradnem sporočil u so izvedbo projekta, ki so ga že krstili za »britansko vesoljsko letalo«, zaupali družbama British Aerospace in Rolls Royce. Kot napovedujejo, bo potrebovalo letalo v prihodnosti za pot od Londona do Sydneya samo eno uro. (Tanjug)

Novo

letališče

Zvezna avstralska vlada se je odločila v Sydneyu zgraditi še drugo letališče. Vlada namerava za 34 milijonov dolarjev (7,5 milijarde din) odkupiti 1770 hektarjev zemlje, najmanj 75 milijonov avstralskih dolarjev (16,5 milijarde din) pa bodo plačali odškodnine prebivalcem, ki jih bodo morali preseliti . (DELO)

Nizozemska vlada bi prodala del delnic KLM Nizozemska vlada je objavila, da namerava prodati določen del svojih delnic nacionalne letalske družbe KLM . Ministrstvo za transport je sporočilo, da ima vlada 55 odstotkov teh delnic, če bo parlament soglašal, jih bodo del prodali na mednarodni dražbi. Sklep vlade je v skladu z njeno politiko, katere cilj je zmanjšati delež države v nizozemski industriji. ~ (AP)

NAŠA ZGODOVINA dateske na ozemlju Jugoslavije so brez dvoma prispevali , da so nastale razlike v političnem razmišljanju in grupiranju pripadnikov različnih narodov. Kako pa so se zadeve razvijale naprej in k.a jje bilo načrtovanega?

»Moram priznati, da je bilo kljub kristanju v enoti med nami letalci, še vedno precej borbeno razpoloženih, ki pa smo z zaskrbljenostjo zasledovali nenavadne dogodke v enoti . V medsebojnih pogovorih smo bili enotni, da se bomo morali prebiti do obale Jadranskega morja , kjer bi s pomočjo Angležev lahko nadaljevali boj proti zavojeva1cem . Ta načrt se je pričel uresničevati že 10. aprila, ko je dejansko prenehalo organizirano delovanje in poveljevanje štaba našega polka . Pred tem je bilo izdano skromno navodilo o umiku naših enot z letališča proti morju , kjer naj bi nas dozdevno prevzela angleška vojska. Vodstvo štaba polka je med prvimi zapustilo letališče in odpotovalo v omenjeno smer v noči med 9. in 10. aprilom, pripadniki enot polka in baze za preskrbo pa so pričeli zapuščati letališče v skupinah, vsaka po svoje, v odvisnosti od razpoložljivih tovornjakov. Pri vsem tem je bilo očitno, da so tudi tovornjake polnili ljudje po narodni pripadnosti, pač odvisno od narodnosti šoferja, ki je vozil avtomobil. Nenavaden in mučen položaj pa je zadržal nekaj nas leta1cev, ki smo bili enakega mišljenja kot jaz, do konca na letališču . Sam se nisem mogel odločiti za odhod z letališča pa čeprav sem bil že nekajkrat vstopil na kamion. Gojil sem namreč željo, da bi letališče zapustil z enim izmed preostalih letal 69. grupe, ali pa z letalom »Breguet Hispano 650«, ali malim »Biicker Bestmannom«, ki sta edina ostala še uporabna v naši grupi. Ker pa je bilo vreme izredno slabo in tvegano za polet, sem zavlačeval uresničitev svoje namere, po kateri sem mislil odleteti, ali .proti jugu, ali pa v SZ, pa tudi če bi moral zaradi slabega vremena odskočiti z letala s padalom. Da bi se izognil negotovemu potovanju s tovornjakom, sem se končno odločil za tvegani polet. Odhitel sem v svojo sobo, kjer sem prenočeval, se v naglici preoblekel v najboljšo uniformo, spravil v mali kovček nekaj najpotrebnejših stvari in se vrnil na letališče . Napotil sem se k trenutno naibližniima letaloma naše skupine, ki sta bili v družbi mojega poškodovanega »Blenheima« v upanju, da bom med potjo srečal nekoga iz tehnične službe, ki mi bo pomagal pri pripravi letala za polet in se mi morda celo pridružil. V tem meje prekinil zvok letalskih motorjev. Nad letališčem se je natičnemu

mreč spet nepričakovano pojavilo nemško letalo »He-lll «, ki je nizko preletelo vzlet no stezo in se oddaljilo. Brez razmišljanja sem stekel proti najbližjemu objektu, v katerem je bila zložena manjša količina letalskih bomb, da bi se tu skril ob morebitnem napadu. V naglici nisem doumel , da ta objekt ni bil za kaj takega in šele, ko sem ga zapustil, sem se zdrznil zaradi svoje nepremišljenosti . Nadaljeval sem pot proti letalom, toda pogled mi je obstal na nepričakovanem prizoru : zamaskirane »Blenheime« 69. grupe«, kot tudi preostala naša letala so požirali ognjeni zublji . Po nalogu nad rejenih je letala zažgala skupina , ki ji je poveljeval kapetan-pilot Arsovic . Skrušen nad dejstvom , da mi je splavalo po vodi moje zadnje upanje, sem se moral priključiti skupini, ki se je zadržala na letališču do zadnjega tovornjaka, ki ga je šofiral vojak hrvaške narodnosti. Naš cilj je bil dospeti do Splita, kjer naj bi bili deležni predvidene zavezniške pomoči , s katero bi lahko nadaljevali boj . Nič kaj prijetno potovanje po slabi cesti mimo Ključa smo nadaljevali do Bosanskega Petrovca, kjer smo se prvič ustavili . Potrebovali smo kratek premor, dobiti pa smo morali tudi obvestilo o položaju na cestah proti Splitu. Presenečeni in začudeni smo v tem kraju sprejeli novico, da ne moremo nadaljevati potovanja proti Bihaču, ker je le-ta že v nemških rokah. Novica, katere res ničnosti nismo mogli preverjati, nam je v hipu spremenila naše načrte . V takem položaju je bilo potovanje do Splita resnično težavno, zato smo se morali odločiti za novo možnost. Nekdo je predlagal s mer proti Beogradu. Kako slabo smo bili obveščeni o vojnem položaju v državi , smo lahko spoznali kmalu za tem , ko smo se znašli v obroču sovražnih vojakov.

In medtem , ko smo se pogovarjali o nadaljnjih ukrepih , je naše prepričeva nje očitno vzbudilo pozornost orga nQv komande mesta Bosanski Petrovac. Se preden smo sklenili, v katero smer naj nadaljujemo naš pohod, je pristopil poveljnik z vodom oboroženih vojakov in zahteval, da z njimi odidemo v komando garnizona. Nismo se upirali nenavadni zahtevi, odšli s mo v spremstvu voda v komando mesta . Tu so nas razorožili z obrazložitvijo, da smo dezerterji ter nas zadržali v zgradbi komande . Nič niso pom aga li naši ugovori, pretnje in trditve, da smo del letalske enote, ki je iz objektivnih razlogov zapustila letališče in , ki se seli proti jadranski obali. Ostali smo v priporu, čakajoč na nadaljnji razplet. ln

Maroko namerava kupiti francoske mirage Član izvršnega komiteja Polisaria, odgovoren za zunanje zadeve, Mahfud Ali 8eibaje izjavil, da namerava Maroko od Francije kupiti letala tipa mirage in da je cilj tega nakupa stopnjevanje vojne v Zahodni Sahari in magrebski regiji. Izrazilje obžalovanje, ker Francija še vedno podpira bojevite namene Maroka. Dejal je tudi, da Libija kljub nasprotnim govoricam ni obnovila pomoči fronti Polisario, ne v denarju ne v vojaškem materialu, da pa stiki Saharcev s Tripolijem niso prekinjeni. (Tanjug)

Teeaj za padalce Aeroklub Ljubljana je obvestil vse ljubitelje padalskega športa, da bo v letošnjem letu organiziral tečaj za zače tnike. Vsi, ki bi se radi udeležili tečaja, bodo podrobnejše informacije dobili v avli Strojne fakultete na Aškerčevi ulici v LjUbljani .

Zanimanje za vesolje Dve švicarski turistiagenciji sta ponudili aranžmaje za potovanje v vesolje. Do sedaj se je prijavilo kakih 40 ljudi. Potovanja, ki bodo v najboljšem primeru okoli le~a 1992, bodo stala med 50.000 in 500.000 dolarji. Potovanja bodo trajala od nekaj ur do treh dni . Potniki bodo morali biti popolnoma zdravi, pred tem pa bodo morali na obvezne vaje, s katerimi jih bodo pripravili na breztežnost. Švicarski agenciji za ta turistična potovanja v vesolje sodelujeta ,skupaj z čni

Američani .

(Delo)

..Zadnje upanje za pobeg z Blenhelml je splavalo po vodilce Na pilotskem sedežu Blenhelma je Karel Murko - seveda je to samo posnetek za spomin ...

kdove, kak šen bi bil epilog našega iajetja, če se pred komando mesta ne bi zaustavil kurir na motorju, ki je predal v komandi zaupno pošto . Kmalu za tem je namreč stopil v našo sobo komandant mesta, plečat podpolkovnik, ki nas je nelagodno In z zas krbljenim tonom obvestil , da smo prosti in, da lahko odpotujemo . Vrnili so nam našo osebno oborožitev in preden smo se pripravili na odhod, je podpolkovnik zastavil še vprašanje, kdo je med nami po činu najvišji. Javil se je kapetan-pilot Božo Lazarevič , od katerega je želel izvedeti o nadaljnjih načrtih naše skupine. Kapetan Lazarevič je predvsem poudaril potrebo, da bi čimprej prišli do kakšnega urejenega l e tališča ter da bi se priključili enoti, ki bo sposobna nadaljevati zračne operacije, kajti želja nas vseh je bila , da nadaljujemo boj proti sovražniku. Na to izjavo kapetana Lazareviča podpolkovnik ni niče sa r odgovoril. Zamišljeno je samo skomignil z rameni. Najverjetneje je bil pod vtisom sprejetega pisma, ki je razkrilo trenutni vojno-politični položaj v državi. Toda tudi kapetan Lazarevič je iz obnašanja komandanta lahko sklepal, da je postal vojni položaj precej resen , saj je Lazarevič ta koj za tem zaskrbljen vprašal komandanta, če bi nam komanda mesta la hk o zagotovila varen prevoz do Jajca. Ker ni dobil zanesljivega odgovora,je med na mi dozorel sklep, da kljub vsemu nadaljujemo potovanje proti Sarajevu . Upali smo, da bomo še med potjo naleteli na kakšno skupino naše enote, morda pa celo na poveljstvo polka . Tovornjak je venoličnem ritmu motorja grabil kilometre in se bližal Jajcu. Tu nam je kori stil kratek premor. Čas je hitro mineval na delu poti ob reki Bosni, od Jajca do Donj ega Vakufa, zato pa se

je zelo razvlekel , ko smo se pričeli vzpenjati na prevoj Komar na obronku planine Vlašič . Tudi v Travniku smo se ustavili, da bi zadovoljili fiziloškim potrebam , nato pa smo nekoliko bolj ra zpoloženi hiteli prot i Sarajevu . Ko t smo predvidevali, smo že v Ki seljaku , oddaljenem okoli 30 km od Sarajeva , dohiteli eno izmed naših s kupin in celo komandanta polkovnika Dikliča , ki so se zaustavili, ne vedoč, kaj bi ukrenili . Nihče nam ni zna l ničesar povedati o nadaljnji poti, ker so bili tudi sami povse m zmedeni. Ko pa so mimo v avtokoloni, prišli nemški vojaki ne da bi se zmenili za nas, je \'~em postalo jasno, kaj se dogaja. Z bolečino v srcu smo se pričeli sprijaznjevati z dejstvom, da je za nas vojna končana. Zaskrbljen sem stopil h komandantu Dikliču z vprašanjem : " Kaj bomo sedaj?« Očitn o tudi sa m preseneč e n, je odgovoril: " Bomo videli, kaj bo ukazal o nemško poveljstvo .« "Torej nisem več dolžan ubogat vas,« sem še odgovoril in se izguL.l med moštvom naše enote. Iskal sem svojega dobrega prijatelja Dušana Vedernjaka, da bi se dogovorila za skupen načrt, ki naj bi nama omogočil, da se čimprej in čim varneje izmuzneva iz neprijetnega položaja. Vse iluzije o rešitvi na jadranski obali so se razblini le, in sanjarjenje o tem, da bomo boju naklonjeni leta lci la hko nadaljevali boj s pomočjo zaveznikov, je zamenjala skrb za čimprejšnjo vrnitev v domači kraj . Vse borbene akcije naših hrabrih letalcev, ki so izgubili svoja mlada življenja nad prostranimi polji Madžarske in drugod, predvsem zaradi nesposo bnost: in nepripravljenosti poveljujočega kadra, so bile zaman. Prihodnjič:

BEG

Č(AJ DELA ZVEZA

ElY KAJ DELA ZVEZA ffi KAJ DELl

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~.~~~.~~~~~~~~.~~~~~

** **t ** *t ** ** * t t

* t *t * t *t

t *

* * ** **"* ** * : ** ** *t * *** **t *** ** t** * :

Mednarod,," letalska o rga ni zacija - FAI (franc. Fčdčrati o n Aeronautiquc Internationa le) je bila LI S· tanovljena 14. oktobra 1905 v Pari z u na po budo aeroklubov Francije. Belgije in Nemčije na prip0foči lo Mednarodnega o li mpijskega komiteja. Sedd organizacije je v Parizu na rue Ga lilee št. 6 (75782 PARIS CEDEX 16. Francija). Glavna nalo!!a FAI jl' bilo ses!<I vljanje pravi lnik ov za prirej anje špo rtnih tekmovanj in osvajanje rek or dov. v vse h katego rijah letalskih š portov. Nameni FA I pa so:

O širjenje letalske kulture v svetu, O razvijanje solidarnosti med letalci vseh dežel, O opredeljevanje in obramba načel, ki pomagajo pri razvoju letalstva, O premagovanje ovir za razvoj šport nega letalstva, O spodb uj anje letalstva nasploh , posebno tkim. male aviacije, letalskega športa in turizma v vseh vejah letalske dejavnosti, O zavarovanje letenja z mednarodnimi pravilniki , O nadzor in primerjanje doseženih uspehov v športnem letalstvu , O preučevanje razvoja astronavti ke in kozmičnih letov, kadar so v okviru dejavnosti F Al, zlasti zaradi prizna nj rekordov. FAI ima aktivne in pridru žC l1 l' č lane. Akti vni čla ni pO!'olancjo nacion a lni aer o klubi (nacionalni aeroklub jc l't.'\otna ktalska orga ni zacija v nek i drža vi ), ki uspeš no Hll.v ijajo več panog 1t:laJskcga špo rta Nacil)na ln i aerokluhi ki se ukvarjajo samo z L'no panogo in lis ti . ki šele.: začenjajo z letalstvom . lahko postanejo pridruženi č lani rAl. Najvišji o r ga n rA l jc (jl,.'!1l'ralna konfl'fcl1ca. ki !'oL' ses tane vs ako leto v drugi državi. Uprav ni orga n I1h.:d d VI,: ma gL'llL'ral nim:t konfen.:ncama je Svet (Conseii) FAI. \' katerL'11l Ml prcusta v niki VS L'il aktivnih č l ano v. S VCl sc mora ses tati vsaj enkrat ktno. I zvrš ni organ 'r A I jc Birn. v katcl\: Il1 !'oo pn..:d sc lillik. prv i podpredsf,.'dnik (Vit:c Prcseucnt). gCI1L'r:llni direk tor (Din.'clt:ur G~ncral). blagajnik in prLds ta vn ik osrnih naci onal nih <Icroklubov . ki jih s tajnim g lasov anjem izvo li GL'ncra lna !'o kupščina . Dejavnost rAl SL' o d vij a v komisijah, ki !'oo pristojne za posa mezne panogc . Stalne komi sijL' FA I so: 14' Mednarodna š portna· komi !'o ija (CA S I) Y'{ Mednarodna komi sija la ' lahko a v iacijo in letalski turi l.L'm

(CIALTA) Ml'dnarod"a jadralska komi sija (CVSM) -t:"

,)~.",

** * ** * *t :

Med"arodna modelars ka komis:ja (elAM)

-ti Mednarodna padalska kOll1i,ija (CI P) 'lA... Mcdnar o dn:t hclikoptcr:-.ka komi sija (C IG) ML'dnar o dna komisija 1. :1 letabko Vi'goj o (C1EA) i:f Meunarllc...lna akrobatska ko mi s ij ii (CIVA) in Mcdnarodna astronavtska kOI11i's ija (CIASTR). V teh organih imda .Jugos la v ija ŽL' mnogo predstavnikov. mL'li drugimi st a bila tudi potiprL'd:-.eonika FA I B ranko Ivanu š in Božo L ll.a revic ler član akr o bal SkL' ko m i!'oijc Srcč k o Pukl.

* *

li/ič k,

I'rir,.I'"'' P" bKikl op,diji k"h " ". I .. vod. Zagn:h 19 75 1. I W/ ck. :-.11". 2.1 .1. a\I\)r pri:-, pl'vb M . Mi ; ljl·I H)\i ~. polkn\' nik JLA. lk \)gr;ld

. 11I ~o:-. lo\ \,: n :-.l..i khik.lI~r:lr:-.ki

* :

Mclinarot.i na balonars ka komisija (C IA) Mninarot.ina l11L'liicin !'o ka komi :-. ija «(,IMP)

Minilo jc dohrih lO ,('/ od i:ida l e .5pOr/IIC' !'lI cik lopcdUl' iu 1'('1110, da .H'jC med 1('111 IIl(1r.\·ik(~j spn'I11('lIilo. :hlJli l' .5/(,l'illl komisij rAl (111'1', : komi·'iUa:a 1'1'0.\'10 ICI ('lije C l VI .• komi.\·UlI:lI .'ip/o .\"uo l('tal.H\'O - C IIHi, komi·'Ua :a mikro/cwla - CIA1!1 iII morda .Vc J..uk ,vl1lJ druga?), 1'(,l1dar lIaJi predslm'niki s\'(~j(' .wddOl'aI' ':'' l' Ich komi."Ua/t :a l'ijajo li Ia/..:O go.o c tal/čice, /..:l{jflll/lic '(' plalll l' sklir'l/ oSl i, tla lIili llt{jdr()lwe/1(i'~lI "('sI IlC' prodrl' l ' IcwJ.,·ko jill'llO.\'I. t aslllu ;:jcma jc hil li·lIuče/..: ,\foulcj. ki j(' pred .feslimi /el; i:čJjJ/lo poro{u/ o :u.H·dalJjll jadra/s ke /..:omi.\'fjc l A I ]X. in ]9. lIIarClI Ic)XO. Po/ clJlpa ".\'(' li/wje

hilo..

M. MOŠA'ON

*** *t *** **t ** *

t t

* t *t * t *t

t * t

* :

*** **'* ** ** ** * ** ** t* ** ** ** *t * ** ** * :

;

**. * :.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

erno piko - brišemo... (Nadaljevanje z 2. strani) vseh organ ih F Al dokaj prizadevni , čeprav imamo težave s potovanji , ker smo v Jugoslaviji dobro organizirali številne F Al prireditve kot so svetovni padalski prvenstvi na Bledu, evropsko jadralsko prvenstvo v Lescah, svetovno prvenstvo v relativu na Lošinju , evropsko žensko jadralsko prvenstvo v Subotici, svetovno modelarsk o prvenstvo v Livnem in podobna, pa ne nazadnje tudi zaradi naše neuvrščene po litike in prizadevanj za enakopravnost vseh športov in vseh držav. « Za potovanja res ni denarja in sodelovanje se odvija predvsem s pismi. Jugoslavija komaj zbere za članstvo v FAI in za tista potovanja na seje komisij. kjer je prisotnost neizogibna. Kako pa je v Beogradu? .. Clanstvo v Predsedstvu LZJ je seveda mnogo bolj naporno in nehvaležno. Najprej večni boj za denar pri Zvezi organizacij za telesno kulturo Jugos lavije (SOFKJ ali jugosofka). Za delit ev denarja imaj o kriterije . ki temelje na mednarodnih uspehih. Letalci ne izpolnjujemo teh kriterijev. da bi prišli v višji plačilni razred za financiranje mednarod nega programa LZJ. Ker nim a mo dovolj denarja , ne moremo ven, in ker zunaj premalo dosegamo, ne dobimo denarja! Začarani krogje tako sk lenjen. mi pa doma. čepr av imamo vrhunske športnike v vseh panogah . Pri tem pa niti sta tus letalstva še ni razčiščen: smo šport in spadamo k jugosofki. a li Sl110 ljudska tehnika in slišimo pod klobuk Ljudske tehnik e Jugoslavije" Torej spet večni ping-pong. Tako je jugosofka pred časom postavila na cesto modelarstvo. jadralno letenjI;! in akrobatiko. Šport je' osta lo samo p.Jldalstvo. Zdaj so nas spet vzeli nazaj. Ce nas sofka ne mara. se bomo poskusili priključiti naravnos t na pipico zveznega proračuna. Zaradi tega smo bili že pri Predsedstvu Zvezne konference SZDLJ. pri podpredsedniku ZIS Borisavu Srebricu . pri sekretarju za ljudsko obrambo adm iralu Branku Mamuli in kaj ve m kje še vse. Pri admiralu Mamuli smo se pogovarjali tudi. kako bi Letalsko zvezo .Jugoslavije lahk o vzdrže\!ala Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo in Poveljstvo vojaškega letalstva . Skleniti bi morali dolgoročni sporazum zdaj se vsako leto posebej cufamo za količino in ce no pogodbenih nalog. Predlagali smo tudi. naj bi letalske šport ne organizacije kupo-

ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ~ KAJ

Podpredsednik FAI Stane MenegalIjIi na zadnji Ljubljani (foto: Jure Pestotnik)

Zvezdni katalog Sovjetski astronomi so sestavili katalog zvezd, ki imajo verjetno svoje planet ne sisteme in na katerih morda obstaja življenje. Agencija Tass je sporočila, da obsega ka-o talog petdeset zvezd, ki so vse bli zu sončnega sistema. Astronomi iz observatorija v Harkovu so te zvezde odkrili v dobro raziskanem delu naše galaksije, ko so iskali zvezde, katerih masa in temperatura je podobna masi in temperaturi našega Sonca.

Slcibie za JAL Japonska letalska družba J AL letno prepelje okoli 15 milijonov ljudi na domačih in zunanjih linijah. posklepujaponske vlade pa je izgubila iz~Ijučno ; pravico za prevoz vtujini.

skupIčini

ZLOS v

vale gorivo pri JLA, ki bi ga uvažala za potrebe celotne LZJ. S Sekretariatom za ljudsko obrambo pripravljamo tudi predlog družbenega dogovora za obnovo gmotne osnove Letalske zveze Jugoslavije - svoj delež naj bi prispevali Sekretariat, štabi za teritorialno obrambo in letalske delovne organizacije . Največ sivih las pa nam povzročajo neurejene razmere v delovni skupnosti LZJ. Tu bomo morali marsikaj korenito spremeniti: izbrati drugačno organiziranost, postaviti "prave ljudi k pravim delom«, urediti medsebojne odnose, prebuditi strokovne komisije - skratka izoblikovati popolnoma drugačno moštvo, nekatere ljudi pa tudi zamenjati! Glede na take razmere v DS smo se člani Predsedstva dogovo rili, naj bo vsak izmed nas odgovoren za delo ene strokovne komisije. Komisije sicer vodijo predsedniki , ki pa jih tako rekoč ni~ saj na sestanke prihajajo vedno drugi delegati, ali pa še ti ne. ZLOS zdaj predlaga, naj obnovimo stare komisije, ker so delegatske ne samo neuspešne, ampak celo zavirajo kakršenkoli napredek panoge. Seveda so zdaj vse komisije samo študijski organi Predsedstva, ki po statutu LZJ, kot odgovorno telo med dvema skupščinama, lahko njihove

strokovne predloge sprejme ali pa zavrne.« Govorila sva o težavah Letalske zveze nasploh, s čim pa se ti še posebej ubadaš? "Neposredno sem zadolžen za zastopanje Jugoslavije v Svetu F Al in za spremljanje dela jadralske komisije LZ.I . V FAI sem sodeloval zlasti pri prizadevanjih za sprejem letalstva med olimpijske discipline na mednarodnih sreča njih FAI v tujini in Jugoslaviji, v F Al komiteju balka nskih držav in seveda tudi v Beogradu. Sofka nas bo namreč morala vključiti v svoj olimpijski progra m in zagotoviti potreben denar, sicer spet ne bomo mogli sodelovati. V LZJ pa se osebno precej vtikam. morda že kar preveč, v urejanje ra zmer v delovni skupnosti. Po tem dobim od tam kakšno poleno pod noge, po drugi strani pa še iz ZLOS kakšno - samo za kompenzacijo in boljšo koordinacijo, seveda. Sicer pa me je Predsedstvo zadolžilo za pripravo predloga že omenjenega družbenega dogovora za obnovo gmotne osnove LZJ do leta 1990. G rc za potrebno opremo za 59 letalskih šol v Jugoslaviji . Vsaka naj bi dobila po en jadralni enosed, en dvosed , eno motorno jadralno letalo in eno vitlo . Dobili bi tudi 20 letal za padalee in 12 za akrobate, 400 reševalnih padal za jadralee in 200 ~por tnih padal. Povrhu pa še 28 UL letal, oZiroma potrebno gradiVO za lastno gradnjo. Domača letala lahko naredita Elan in Jastreb, motorna pa Utva , uvoziti bi mo rali le motorje. Za akrobate in za opraVljanje izpitov za motorne pilote naj bi uvozili zli ne. Vitla in padala pa tudi lahko naredimo doma . Gre za dobrih 2,835 milijarde novih dinarjev v 5 letih. od tega bi bil delež Slovenije razmeroma velik - 541 milijonovali 108 milijonov na leto - po cenah iz leta 1985. Za ta vložek pa bi seveda tudi sorazmerno dosti dobili. O tem mojem predlog u bo še ta mesec razpravljalo in sklepalo Predsedstvo LZJ, po tem pa lahko začnemo nadaljnja prizadevanja . Če ne uspemo, bo jugoslovansko športno letalstvo za dolgo ostalo na tleh! Zadovoljen pa sem z izidom svojih prizadevanj za to, da bo proslava ob 100letnici rojstva E. Rusjana na Brniku vsejugoslovanska, se pravi prireditev Letalske zveze Jugoslavije. Organizacijo jc Predsedstvo LZJ zaupalo Zvezi letalskih organizacij Slovenije in upam tudi, da jo bomo dostojno izvedli!« Eno "č rno pi~o«, da se toliko časa ni oglasil, lahko Stanetu že zbrišemo. kako bi se na njegovem mestu znašli vi. pa tudi lažje presodite. Do slušanja - Monsieur Vice President! MARJAN MOŠKON

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

** i** : :

** *t * * ***

Po sklepu Predsedstva Skupščine ZLOS z dne 20. decembra 1985 se za dolgoletno delo in uspešno sodelovanje pri razvoju športnega letalstva v Sloveniji na Skupščini ZLOS 1. marca 1986 dodeli priznanje

** ** ** ** ** i* i* ** ** ** **t i* t

t t *t

t t t

ZLATA PLAKETA Zveze letalskih organizacij Slovenije naslednjim tovarišem

generalpodpolkovnik JLA Svetozar VIŠNjlC VP 2050 Ljubljana generalmajor JLA Zvonko jURjEVIC VP 5551 Zagreb podpolkovnik JLA Žarko TICA VP 4067 Zadar podpolkovnik JLA Bruno GOLOB RŠTO Hrvatske zastavnik 1. razr. JLA Miladin STOJANOVSKI VP 3363 Cerklje Marko REPOV Ž ' Aeroinženiring Brnik Miran FERLAN vodja jugosl. reprezentance v Italiji in Avstriji Janko BEZJAK AK Ptuj jože GRAH AK Slovenj gradec Avgust GREIF Ajdovščina Ludvik MAUČIČ AK Ptuj Danijel NARDIN AK Ajdovščina

*** i* : :

** ** 'JI: ** * :** ** * *** ** *

i !*

*** ** * **t !* t

! : :

t ! t

*t *t * ** t* ustanovi t **t * *t VOJNA VAZDUHOPLOVNA AKADEMIJA ZADAR ** ***t *t in delov ni organi~a('~ii i** JADRANSKA SLOBODNAPLOVIDBA SPLIT i** *~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ . *

~. LETALSKI

VESTNIK

Organizacijsko glasilo PS ZLOS

Icto XI., st 3

rncHC;C

Težave t~hnične : službe, spremembe i

st~t~ta,

in še kaj ...

Zapisnik volilne skupičine Zveze letalskih organizacij Slovenije, ki je bila v Ljubljani, dne 1. marca 1986. -

Prisotni: predsednik PS Alojz Gojčič, podpredsednika PS - Leon Mesarič in Janez Bauman, sekretar PS - Mirko Bitenc, predsednik padalske komisije Drago Bunčič, predsednik tehnične komisije Adolf Šuštar, predsednik športne komisije Rok Golob, predsednik propagandne komisije - Gustav Ajdič, urednik KRIL - Marjan Moškon, Stane Bizilj in Janez Brezar iz DS 'pri PS ZLOS. Prisotni delegati: AK Ajdovščina , ALC Lesce, AK Celje, AK Ljubljana, LC Maribor, AK Murska Sobota, DLC Novo mesto, AK Postojna, OLC Portorož, AK Ptuj, AK Slovenj Gradec, AK Velenje, AK Bela Krajina, AK Brežice, Balonarski klub Ljubljana, MK Velenje, DAGL Velenje, ~MO Celje, AK Novo mesto, MK Šempeter" AK Nova Gorica, MK Domžale, MMK Logatec, AK Koper, ARK »Komarov« Lj ., ARK V.P. 1478, AK Vrhnika . Gostje: Generalpodpolkovnik Svetozar Višnjič - V;P.2050 Lju~

SkupIčIna

bljana, generalmajor letalstva kandidacijsko in volilno komisijo - Marka Leskovška, Gustava Zvonko Jurjevič - V.P. 5551 Ajdiča in Antona Mirnika, Zagreb, generalmajor Edo Pavšič - RŠTO Ljubljana, polko'.(nik zapisnikarja - Janeza Brezarja letalstva Franc Carl, polkovnik in letalstva Janez Turk, Milan Pri" overovatelja zapisnika - Franmožič - ZKPZ, Miroslav Savič ca Primožiča in Franca Jakliča . - Zvezna uprava za kontrolo Delegati so potrdili organe letenja, Stane Menegalija - PK skupščine. . VSJ (F Al), Marko Rapovž - AP ' Predlog dnevnega reda dela Brnik, Vojko Starovič - AP Portorož, dobitniki' plaket ZLOS skupščine je bil s strani delegatov potrjen in sprejet brez pripomb, in športniki leta posameznih oz. dodatnih predlogov. (Objavpanog letalstva. Predsednik PS Alojz Gojčič je ljen je bil na 16. strani Letalskega vestnika 2/86). odprl skupščino, pozdravil delegate in goste ter podal predlog. za delovno predsedstvo organov sku- "i\d. 3 Izvršena je bila proglasitev najpščine. Podani, predlog je bil boljših športnikov in organizacij soglasno sprejet in sicer: za ZLO S za leto 1985 ter podeljena . predsednika Marjjl na Moškona, priznanja za športne dosežke v za člana Mileno Cestnik in Toneta Videmška. tem letu: Za dolgoletno organizacijsko Delovni predsedni/< je nadaljedelo in pomoč pri napredku, razvval z delom skupščine in predlagal oju Zveze letalskih organizacij člane ostalih organov. in sicer: verifikacijsko komisi.i.9 - Zlat- Slovenije so bila podeljena priznanja »Zlate plakete ZLOS., 14 ka Dragoviča, Adolfa Suštarja in članom, oz. organizacijam. . Janeza Grošelja"

ZLOS med

poročilom

predsednika

~Iojza Gojčlča

l '

Ad. 4

• delegatov. Razprava je tekla o okv!ru svojih možnosti, pri vzgoji ~roble~ih, ki niso novi in za katenOVih letalskih kadrov. nh. re.šltev se borimo že vrsto let. , Franc Mordej je pozdravil skuVSI ti. I?roble1Jli pa imajo nekje pščino v i,menu AA. Že to, da so pnsotmh 27 delegacij - s tem je skupn~ Im~novalec, t.j. vprašanje ~ilše letalske šole .nenadomestljiv po .20. členu Statuta ZLOS sku- , finanCiranja naše dejavnosti. Izvor kadrov tudi za prometno pščma sklepčna in lahko nadaljuje leta,lstv?, jih, 'obvezuje in je AA delo. Predsednik tehnične komisije tudi pnpravlJena v bodoče nuditi PS: problematika te službe in vso P?moč p~i reševanju naših ve z rezervnimi deli za letala in teža Ad. 5' , \ težav m matenalnih problemov. s tem vzdrževanje letal ne bo Predsednik PS ZLOS je izčr'pno Delegat PK LZJ je informiral, razr~š.ljiva, dokler ne bomo spre~ poročal Q delif naše organizacije v kako poteka postopek za realizamemh odnosa do te službe. Nizko letu 1985, s smernicami za delo v vrednotenje dela mehanikov v cijo podpisa novega družbenega letošnjem letu. V globalu je bilo dogovora za obnovo materialne odno~u na odgovornost in pogoje delo v letu 1985 ocenjeno "kot osnove LZJ ' in da je bilo na dela Je vzrok, da strokovnjaki na uspešno. , Obseg dela smo v zadnjem zasedanju Mednarodnetem področju zapuščajo naše gl~vnem .zadržali v posameznih ga oli~pij~,ke~a kQmiteja sprejeto letals.ke šole. Kaj lahko se nam deJavnostih , pa tudi p,resegli" V zgodi, da bomo ' sredi letalske ~ot ,ohmpIJski šport tudi le~alstvo bodočem delu pa moramo več m sicer pan,oge: jadralno letenje, s\!zone morali zapirati šole ker ne _ poz,?rnosti posvetiti dvigu kako, pad~!stvo m prosto letenje z bomo imeli mehanikov za ~zdrže VOstl našega - d~la, tako na športzmaJI. . vanje letal. nem, kot tudi- na strokovnem ' . ~redstavnik ZUKL, inž, Savič: Delegat AK SI. Gradec: neure- Je ll~for~iral delegate o bližnjem področju, ' je!lo fi~a~ciranje letalskih šol je semmarJu za upravnike letalskih poglavltm vzrok, da dela poklicno , Ad.6 šol v Beogradu, ki bodo v bodoče zaposlenih pogostokrat ne moreRealizacijo strokovnega progtudi pooblaščeni kontrolorji 'na ~o p.ravilno vrednotiti. Predlagal rama za leto 1985 in zaključni svojih letališčih. ZUKL se bo tudi Je rešitev, da naj bi sredstva za OD račun ~S Z~O~ za to obdobje so v bod<;>če priza~evala za boljšo teh ljudi poskušali zbrati z združedelegati preJeh v , materialih za opremljenost naših letališč. V kratvanjem in dogovorom o namenskupščino. Na poročilo o realizakem bod.,? d~li na razpolago LZJ skem, financiranju s TTKS, štabi ciji in zaključnem računu PS 180 radijskih postaj za letala ZLOS delegati niso imeli pripomb TO, oz. posameznimi SlS. Tak nekaj transponderjev in sekundar: in skupščina jih je potrdila. način namenskega financiranja nih radarjev, Vsa ta oprema je kadrov v nekaterih šolah žeJeče. / name.njena izključno za opremo Ad. 7 letal m letališč LZJ . , Sekretar PS: je podal informaPre~sednik samoupravne konTo so kratki povzetki iz razcijo o osnutku novega družbenega trole Je poročal, da je bila na prave, na osnovi vprašanj in dogovora za obnovo materialne osnovi 34. člena statuta ZLOS predl~gov za, r~ši,tev le-teh, naj se LZJ. Osnutek je izdelan osnove izvršena samoupravna kontrola ' načelno sprejet, vendar strokovn~ IzdelajO zaklJuckl skupščine. fi~ančrlo-materialnega poslovaslužbe LZJ ne delajo dovolj intenJa PS ZLOS ter DS pri PS ZLOS. nzivno za realizacijo tega DD s Ad. 10 Celot~~ . poslo~~nj~ poteka po podpisniki, oz. financerji dogovoPodana sta b~~ predloga spreobstoJecIh pozltIvmh predpisih. ra. memb 27. člena m dopolnitve 12 Na osnovi ugotovitev je predlaPredlagal je, da naj se na ravni in 23. člena Statuta ZLOS.' gala skupščini razrešnico za doseLZJ izdela kritična analiza finanPredlog sprememb in dopolnitev danje vodstvo ZLOS. Delegati so ciranja letalskih šol. \ je naslednji: sprejeli poročilo in potrdili razre27,. člen: ,»Mandat voljenih . ~rav, t~.k? se postavlja vprašašnico vodstvu ZLOS. nje revIzIJ m rezervnih delov za funkcionarjev traja štiri leta« ' ' 12. ,člen: 10. alinea - skrbi za uvoženo tehnologijo _ letala in Ad. 9 vprašanje deviz za ta dela, oz. vzgoj,o in pogoje delovanja stro, Na predlog delovnega predsedd~l,e. To vprašanje je treba postak~)vnIh amaterskih in profesionalnIka skupščine je bil , pred razViti na LZJ, da sebo pričelo takoj ~Ih kadrov, ki delajo za potrebe pravo o poročilih podan še reševati z odgovornimi instituci-' IzobraŽevanja, športa, ljudske obpredlog srednjeročnega programa jami, kajti v nasprotnem primeru rambe in združenega dela , ter ZLOS do leta 1990, strokovnega bodo ta letala ostala neuporabna. izdaja za to 'potrebno literat~ro " ~ programa ZLOS ter finahčnega . Na ,ravni , LZJ )e treba takoj 23. člen: lOa. alinea - imenuje plana PS ZLOS za leto 1986, Vse !zdela~t,an~lizo dejanskega stanja delovne skupine za izdelavo strote pre,dl?ge so delegati prejeli v ' m deVIznIh potreb organizacij kovne literature. matenalih za skupščino in na leLZJ. ' , . ' Delegati SQ predlog sprememb te, ni bilo pripomb. General Višnjic je pozdravil , !n .d?~ol'nite~,Statuta ZL()S spreskupšč.ino v'imenu pripadl)ikbv ' J~li m potrdili brez pripomb. Ad, 8 LAO m zagotovil , da bo LAO Ad. II i ' V razf>ravi o poročilih in tudi y. b0doče poglabljala sodelo.P,~ed.sednik kan,didacijske konačrtovanih pianih dela v nasledmisIJe Je predlagal PS ZLOS kan-o vanje z nami in nam pomagala v njem obdobju je sodelovalo več Verifik~cijska komisija je poaala, p~r()č~l.o. Od 39 včlanjenih or~am~cIJ ZLOS je na skupščini

didate za vodilne funkcije v ZLOS in sicer: • za predsednika PS ZLOS Aloj za Gojč'iča • za podpredsednika PS ZLOS Leona Mesariča in Daneta Nardina • za sekretarja PS ZLOS Mirka Bitenca - imenovanje od skupščine za naslednje mandatno obdobje Za člane samoupravne kontrole: • za predsednika: Glinška Draga - Celje • za člana: 'I,-:ana Vogrina - M. Sobota, Viktorja Porento ALC, Ivana Cučka Ptuj, ~ntona ŠpacaQana - Nova Gorica. Delegati so se soglasno odloči li za javne volitve . Izvedene so bile volitve za posamezne kandidate. Vsi kandidati so bili izvoljeni soglasno, brez vzdržanih glasov. -Ad. 12. Podan je bil predlog, da, se za dele gata PS ZLOS pri PK LZJ imenuje Staneta Menegalijo podpredsednika F Al : Isti predlog je za delegata 10 ZOTKS. Podani predlog je bil soglasno sprejet in potrjen od strani skupščine. Za skupščino LZJ, ki bo Il. aprila 1986 so bili izvoljeni naslednji delegati ZLOS: O Alojz Gojčič, predsednik PS ZLOS O Leon Mesarič, podpredsednik PS ZLOS . O Dane Nardin, podpredsednik PS ZLOS O Stane Menegalija, delegat ZLO S pri LZJ O Bitenc Mirko, sekretar PS ZLOS

Ad . 13. Delegatska vprašanja in odgovori Delegat komisije za prosto letenje - vprašanje: zakaj je bila izdana prepoved letenja z motornimi zmaji in UL letali in kO'liko časa bo v veljavi? Odgovor: prepoved letenja je bila dana zaradi nesreč s temi letalnimi napravami. Koliko časa bo v veljavi se ne ve, ker je to področje letalstva pravno še povsem neurejeno. Komisija za prosto letenje mora prek RKPZ zahtevati ureditev tega vprašarija pri ZKPZ in zakonodajalcu. Hkrati je bila podana pripomba na delo ZKPZ v zvezi s pripravo novega Zakona o zračni plovbi. Osnutkov določil novega Zakona ne pošljajo na vpogled letalskim organizaciJam in s tem nam je onemogočeno, da bi vplivali na posamezna določila, ki se bodo nanašala na nas - tu je tangirano tudi letenje z zmaji in UL letali . Delegat ALC je podal pripombo na delo PK LZJ'v zvezi z njihovimi odločitvami, ki pogostokrat niso v skladu s sklepi strokovne komisije na ravni LZJ. Predlagal je, da naj bi bil v bodoče član PK LZJ tudi predsednik strokovne komisije posamezne panoge na ravni (ZJ. Delegati so se strinjali s tem predlogo!11 in so menili , da naj ZLOS da pobudo za spremembo Statuta LZJ, določila o članstvu PK LZJ. Delegat" EM O .. Celje je sprožil vprašanje rangiranja modelarskih klubov v letu 1985. To vprašanje bo rešeno na l.- seji PS ZLOS.

ZAKLJUČKI SKUPŠČINE: 1. Problematika tehnične /službe naj bo osrednja tema naslednje seje PS ZLOS. Strokovna komisija te službe naj do tedaj pripravi podrobno analizo stanja in predloge za razreševanje nastale problematike.

2. Na ravni Letalske zveze Jugoslavije je treba izdelati strukturo prihodkov letalskih šol v Jugoslaviji, za posredovanje teh podatkov zveznim organom. 3. Takoj moramo pričeti reševati vprašanje revizij in rezervnih delov za uvožena letala. LZJ mora s to problematiko takoj seznaniti odgovorne zvezne institucije.

Na ravni Letalske zveze Jugoslavije je treba takoj izdelati analizo deviznih potreb za letošnje leto. Poleg potreb za vzdrževanje letalskega parka mora biti upoštevan tudi mednarodni športni program na ravni LZJ.

5. ZLOS Naj da pobudo za spremembo Statuta LZJ in za določilo, da je član PK LZJ tudi predsednik strokovne komisije posamezne panoge pri PK LZJ. Predsednik skupščine: MARJAN MOSKON Zapisnik sestavil: JANEZ BREZAR Overovatelja : FRANC PRIMOŽiČ FRANC JAKLIČ

Visoki vojalki gostje so na nall skupičini sedeli med podpredsednikoma ....",nnlrn proti desni): generalmajor letalstva Zvonko Jurjevlc, generalpodpolkovnik Svetozar Vlinjlc ln generalmajor Edo Pavlič (Foto: J. Pestotnik)

Sestav reprezentanc, državno prvenstvo, nakup 15 dvosedov . IZVOD IZ ZAPISNIKA / / - da sekretar komisije ode u sa sastanka komisije za v. jedriObjavljamo .. tetak .. zaplBitolj i da izvrši dogovor 5a AK ličarstvo PKVSJ održanog dana sni k z zadnje seje jadralske Bitolj o poslovi ma koje treba oba21. 02. 1986 . .g .. u pr05torijama komisije Letalske zveze Juviti, i izvršiti koordinaciju sa druVSJ sa početkom u 10.00 časova goslavlje, ki je za naie jadgim klubov/ma radi pomoci u Sastanku so prisustvovali : Staralce prav gotovo posebno organizaciji. . ne Menegalija (PKVSJ), Živa zanimiv. Moramo se najprej - da se pravl!rik takmičenja Frenc (VSV), Zdravko Gabrijel večkratno opravičiti: zaplprečisti i da se. član 1817 menja (VSS), Miran Ferlan (ZLOS), snika ie ni potrdilo Predtako da se indeks ne računa na Zlatko Vukičevic (ZSH), Ilija sedstvo konference LZJ (se- . rastojanje ako takmičar ima brziTrajkov (VSM), Djemo Lekic stalo se bo iele ta mesec), nu. (VSCG), Radovan Korda (VSJ), _ zaradi nekaterih pomanj- da se pravilnik dostavi 30 Zorica Boljanovic (SVI) i Miha klJlvostl celo podpisan ie ni, dana pre početka takmičenja Thaler, Ivo Simenc, Vojko Staroobjavljamo ga neprevedeUvezi održavanja 1. Prvenstva vič, Franc Peperko, Petar Bugarnega ln v celoti, delno zato, Jugoslavije u vazd. jedriličars tvu ker nam ga je uspelo tako ski, Miodrag Bugarčic, Ivan Filko, za žene komisija je zaključila: Dragoljub Savin, Miodrag Gatpozno dobiti, da celo za - da se ne održi 1. PJ u VJ za olin, lIčo Panovski . kak rien koli prevod ni bilo žene u Subotici Prihvačen je s l edeči dnevni red: več časa, delno pa tudi zato, - da se u okviru juniorskog 1. Usvajanje zapisnika sa predda ne bl v prevodu kakine prvenstva Vojvodine održi medjuhodnog sastanka, 2. 1zveš taj o misli popačlllj .In tretjiČ republičko otvoreno takmičenje uče!!cu na takmičenju Austraglide zapisnik je Izplsan z račuza žene . '86, 3. Tok pripre ma za 31 ~ nainika brez iumnlkov, pa Komisija je zaključila da VSJ Prvenstvo Jugoslavije i I. Prvenmorda kakien mehki all trdi prikupi podatke o republičkim i stvoza žene, 4. Odredjivanje ni čisto na svojem mestu ... pokrajinskim takmičenjima ida u reprezentacije za nastup na EvNamen opravičuje sredstva, vidu kalendara obavesti sve VSRropskem prvenstvu F.A .I. klase pravijo, pa naj bol VSP. - Mengen, SR. Nemačka , 9. 6. UREDNIATVO 4. Nakon diskusije i obavešte29. 6. 1986. g. i Evropskom nja o mogučnosti uključenja šesprvenstvu kluba klasa - Rieti 1ta- . tog takmičara na 3. Evropskom \ija 9. 7. - 19. 7. · 1986. g., 5. 2. Ferlan je podneo pismeni prvenstvu F.A.1. klase komisijaje Predlog ZLOS-a o osnivanju izveš-taj za A USTRAGLI DE 86 usvojila s ledeči predlog za sastav reprezentacije, 6. PravilnikI. o koji je usmet.o obrazložio. Posebreprezentacije: " izboru članova reprezentacije, 7. no je istakao veliku pomoč JATa Razno: obveštenje o pozivi ma na Jadranske slobodne plovidbe kod Za 3. Evropsko prvenstvo F.Amedj o takmičenja, obavešte~je o i odlaska ekipe na .ovo takmičenje. .1. klase - Mengen , SR . Nemačka statusu VUK-T, obaveštenjeo Podvukao ie veliki uspeh naših 9. do 29. i!Jna 1986. g. p.r?gramu na~av.ke dvose~ih jed- · takmičara: Simenc 7, Peperko 9, a Ih tvo Šimenc nhca, predstoječi društveni dogo- ' Starovič 19 od 33 takmičara iz 12 . ,ALC 3562,6 .bodova vor o obnavljanju materijaine zema lja u standard klasi . 2. Franc Peperko, Celje 3519,8 baze VSJ, komisija za V. jed." Troškovi su u Australiji bili 3. V'ojko Starovič, OLC 3509.1 I· 11.500 $ F.A.I. 4. Miodrag Gatolin, Zaključci po tačkama Dnevnog , Pripreme za' odlazak ' na SP N. Sad 3402,2 reda: treba otpočeti 6 meseci ranije. 5. Igor Kolarič, Ptuj 3375.8 l .. Zapisnik sa prošlog sastanka . Ko misija je za ključila da se rad6. Miha Thaler, ALC 3364.9 nim organizacijama koje su poje prihvacen sa sledečim primedZa 4. Evropsko prvenstvo bama: , mogle ovaj nastup uputi pismo sa klub klasa - Rieti, Italija 5. do - ad 3. predposlednji stav . izveštajem i zahvalnošcu . Poseb19. avg,ust 1986. g. da komisija traži da predsedništvo no treba uputiti članak za J ATov 1. Ivo Simenc, ALC 3562,6 list. raspravlja o uzrocima promene 2. Janez Stariha, LjUbljana 2948 - Komisija je zaključila da.se VSJ vodje reprezentacije za nastup na (brani bronzu) 19. SP. zahvali i organizacijama koje su 5. Miodrag Gatolin, N. Sad 3402 2 - takodje je upučena genepomogle odlazak na 19. SP. 6. Igor Kolarič, Ptuj 3375,8 ' r~lna . primed?a ?a nije rešeno 3. Komisija ·je zak ljučil a da se pitanje finanSIranja pa su reprcpreduzmu sledeči koraci radi Rezerve . zentativci za 19. SP morali sami uspešnog organizovanja 31. PJ u 1. Miha Thaiei , ALC 3364,6 , da , traže sponzore. (briše se VJ. 2. Marjan Medič, Ljubljana ' 3309 »privatna«~.. - ' - da sekretar komisije pri,3. Vladimir Pfeifer, Don~t. je ~. klj~čak .da se premi potsetnik o organizaciji M .•Sobota 3137,9 pod~osl.lzveštaj štaje uradjeno po - da sekretar PKVSJ uputi 4. Ziva Frenc, Zrenjanin, . 3 112,9 zaključclma predhodnog sastanpismo AK Bitolj da je organizator 5. Črtomir Rojnik, Celje 3065,6 ka . 31. PJ ' U VJ.

van Beograda odnosno van VSJ . što Elan ne može da isporuči da se . Potrebno je otvoriti poseban žiro uzmu Blanici . Košava se ne preporačun . Za izradu novog predloga ručuje zbog nepouzdanog statusa Stručna ekipa ~oja če voditi ineizvesnih rokova izrade (primer su zaJužt:ni: Vojko Starovič, VUK-T). pripreme i nastup je: Miran FerMiran Ferlan i Radovan Korda. lan, Radovan Korda. Zdravko Za naredni Društveni dogovor 6. Odredjen je Miha Thaler da Gabrijel, Jusuf Midjic. do sledeceg sastanka pripremi tražiti od, Elana da razvije verziju Za vodju reprezentacije je prt:dnovi pravilnik o izboru članova za OG-500 Trener za obuku. ložen Miran Ferlan. Od Elana zatražiti konkretnu reprezentacije. 7. Razno: pon udu - cene irokove isporuKomisija je konst atovala da ke. - Komisija ' je obaveštena o nemarno trenutno pogodnu lič priznavanju F.A.I od strane M.O.K. - Komisija je upoznata sa nost za trenera, ali da treba nastai to sportova, padobranstva, jedri- . . pozivom na akrobatsko takrniče viti pot~agu za pogodnom lično ličarstva i zmajarstva i da ce u nje na jedrilicama uPoIjskoj i za šcu , usaradnji sa VSR- VSP. kod buducnosti ta odluka imati velijedriličarsko takrničenje Socijalisnas ili u inostranstvu. Takodje tičkih država u Rumuniji. Odlutreneru treba stvoriti uslove za rad ' kog uticaja na razvoj jedriličar stva. čeno da se ni na jedno takrničenje sa reprezentativcima. - Komisija je obaveštena šta ne ide. Pošto je potrebno na Komisiji se preduzima da se skine zabrana I Stane Menegalija je izvestio F.A.I za jedriličarstvo izboriti sa VUKa. Bice izvršene odredjene komisiju o izradi, novog Društveučešce 4 takrničara u stabnard nog dogovora o obnovi materimodifikacije na jednoj jedrilici a krasi kao i podneti izveštaj o 4. EP kada se usvoje bice modifikovane jaine baze VSJ, i o zauzetim za žene u Subotici potrebno je opredeljenjima. sve jedrilice . obavez[lo prisustvovati komisiji. Dat je niz primera~nesolidn_o.g - Gatolin je obavestio da JAT Po~to Ziva Frenc ne može zbog poslovanja F AJ Vršac. radi na otvaranju svog aero kluba. službene s prečenos ti komisija predPredsedavao: - Komisija je obaveštena o laže da ide Zdravko Gabrijel a u nameri SSNO da finansira nabavSTANE MENEGALIJA slučaju njego e sprečenosti da ide Član predsedništva KVSJ ' ku 15 jedrilica. Mogucnosti su Radovan Koroa . nabavka Košava, OG-500 ili Bla5. Komisija je zaključila da se Zapisnik vodio: nika. Nakon razrnatranja svih na . osnovu predloga ZLOS-a opcija komisija predlaže: da se RADOV AN KORDA izrad i novi kompl etniji predlog. uzme maksimalan broj OG-500 a Sekretar Komisije Sedište reprezentacije ne može biti 6. Ivan Filko. N. Sad 7. Bogdan Lilija, Celje.

2735.3 2735,2

Poročilo tehnične Tehnična komisijaje v letu 1985 svojo dejavnost opravljala na naslednjih 'področjih: 1) dvig strokovnega znanja letalsko-tehničnega osebja 2) sodelovala pri pridobivanju kadrov za dela in naloge letalskih mehanikov , 3) urejevala delovne in življenjske pogoje tehničnega osebja 4) nadaljevala s prizadevanjem . za reditev problematik e ,nabave rezervnih delov in generalnih popravil letal . . 5) aktivno sodelovala pri spreminjanju letalsko tehničnih predpisov .. Posamezne naštete dejavnosti je komisija opravila v pretežni meri na seminarju v Portorožu, kjer se je letalsko-t~hnično osebje seznanilo z letalsko-tehničnimi predpisi in opravilo teoretične in praktične izpite iz požarne varnosti in s tem zadostilo zakonskim predpisom. Posebnih uspehov pri pridobivanju novih kadrov za dela in

komisije ZLOS o delu v letu -1985 naloge letalskih mehanikov ne beležimo tako, da ima vrsta letalskih šol probleme s tovrstnimi kadri. Ob zaključku leta 1985 je imelo le 5 le't alskih šol urejeno vprašanje tehnične službe. Vse ostale šole (skupaj 7) pa imajo probleme nedošolanih kadrov, ali pa jih sploh nimajo. Problem je obravnavalo tudi predsedstvo ZLOS, ki je sprejelo tudi ustrezne ukrepe, vendar se stanje ni _izboljšalo. Problem so osebni dohodki in delovni pogoji. Življenjski in delovni pogoji še vedno niso urejeni, enako tudi ne bonificirana doba, katera je v drugih republikah že urejena. Zadeve niso urejene predvsem za to. ker uprave letalskih organizacij šc vedno niso doumele porreqnosti teh ~Iužb in njihovega ustreznt:ga nagrajevanja. Vzdrževanje letalskega parka je še vedno problematično zaradi pomanjkanja rezervnih delov, kar . je čutiti, tako pri ~oženih. kot tudi pri domačih letalih. Pre-

dvidena je bila vrsta rešitev, žal pa se zadeve niso razrešile zaradi znanih problemov pri uvozu . S strani predstavnika tehnične komisije Slovenije je bilo na seminarju tehničnih služb Jugoslavije p~dano vrsto predlogov za nekaterro konkretne rešitve v zvezi z go~vom, rezerynimi deli,generalnimi popravili, žal pa je ,,-e ostalo samo v za pisnikih. Komisija se je aktivno vključe vala v spreminjanje letalskotehničnih predpisov, ki se POSIOPno spreminjajo in dopolnjujejo, predvsem se je ukvarjala s pripombami, da predpisi ne morejo biti enaki za gospodarstvo in športno letalstvo in, da mora priti do določenih korektur s podza'kanskimi akti. . . Poročilo 'pripravil : • ADOLF SUST AR, predsednik komisije Puroči!o tehnične

je bilo sprejeto na seji komisije 5. 2. 1986 v Portorožu .

sprejela

Zaključni račun

porOČilO .

samoupravne kontrole ln vse . ~

zaključne račune

prihodkov in qdhodkov ZLOS za leto 1985

PRIHODKI: ZTKOS ZOTKS . TKS Slovenije PIS PZ SZPZ SlS za letališko dejavnost LZJ pogodba za ZSNO LZJ pogodba LZJ pogodba . RŠTO pogodba RŠTO prevoz goriva V.p. 2050 Ljubljana -pogodba 5. pokal Branko Ivanuš gorivo 100 LL - akontacije jadralna reprezentanca Rieti jadralna reprezentanca Av.stralija prodaja goriva prodaja goriva prodaja goriva Ajdovščina za RIS Ditel vračilo za nerealizirano gorivo Krila - pogodbe, naročnina , reklame . prodaja deviz prodaja mod. materiala prodaja olja Shell ., Skupaj

din 5,061.000 210.000 200.000 1,577.000 50.000 150.000 3;927.015 213.800 470.835 1.635.000 300.000 1,927:478 1,063.319 ,15,700.558 1,842.316 330.000/ 131.280 1,294.840 340.000 30.000 1,129.879 2,136.330 418.317 38.351 348.030 40,525.349

ODHODKI: din OD z dajatvami zaposlenih pri PS ZLOS OD za pogodbeno delo najemnina, ogrevanje pisarniški material zavarovanje uradni list, revije PTT usluge fotokopiranje in tisk seje PS ZLOS - dvorana . vzdrževanje strojev reprezentanca

2,745.550 910.754 275.388 32.733 1.299 7.600 72.223 183.849 6.800 13.540 2.520

potni stroški: - seje na VSJ - organizacijski - ogled letališč RSNZ Otok DC-3 miting 1986 provizija SDJ( . SISEOT - članarine družbena prehrana prevozi na delo plakete in medalje ZLOS seminar upravnikov in mehanikov I jadralni šport: • - državno prvenstvo ~ potni stroški - reprez. SP Rieti - organizacijski stroški - reprezentanca - Avstralija - republiško jadra. prvenstvo padalski šport: ' - državno prvenstvo - trener Bunčič Drago motorni šport: - 28 . JAR modelarstvo - material . meteosat - razlika pogodbe: - i'nternat v M. Soboti - internat za ŠROA 'v Ptuju - trenaža pilotov - šolanje padalcev RŠTO pogodbe V.p. 2050 LjUbljana - pogodbe kontrola pogodbenih nalog radijske postaje Ditel 5. pokal Branko Ivanuš nakup olja Shell gorivo 100 LL avans Petrolu • stroški revije Krila 'za leto 1985 prenos na' sklad solidarnosti prenos na sklad skupne porabe razni izdatki Skupaj

din 62.889 92.313 24.445 18.837 19.380 41.965 2.088 79.620 54.342 129.685 256.302 200.000 30.670 1,708.229 79.453 2,325.745 5.110 300.000 120.000 270.000 317.664 136.881 2,089.obo 678.000 748.000 228.000 2,550.000 1 ~449 . 000

44.387 97.636 975.441 348.029 1~.439 . 079

'3.192.921 173. 102 50.000 85.605 38.674.077

Preselek mah 1,851.272 din ter prenos iz let~ 1984 v višini 1,731.017 din, kar znaša skupaj 3,582.289 din. . Od tega so naslednje obveznosti: 261.479 din za gorivo 120.000 din za modelarstvo 100.000 din za sklad skupne porabe 300.000 din za poračun OD Čisti dohodek znaša 2,800. lO din' i·n se prenese v prihodke za leto 1986. Pripominjamo, da smo od skupnih prihodkov pokrivali deficit revije Krila za leto 1985 v višini 616.591 din . MIRKO BITENC, sekretar P~ ZLOS

Zaključni račun

sklada solidarnosti

PRIHQDKI: SlS za letališko dejavnost . letna članarina članic Meteosat - participacija PS ZLOS prenos po zaklj. Ajdovščina za Ditel

računu

li-

vračilo

anuitet obresti na kredite članarina klubov prenos iz leta 1984 Skupaj

din 250.000 600.000 200.000 173.102 100.000 1,323.102 877.000 L86.090

284.000 2,50i160 5,277.352

ODHODKI: din 3,600.000 10.709 3,610.709 1,666.643 5,277.352

Krediti klubom provizija SDK .. Skupaj Prenos ·v leto 1986 Skupaj ,

Zaključni račun

revije KRILA za 1985

PRIHODKI: TKS Slovenije PIS PZ SZPZ SlS za letališko dejav nost Naročnin a, reklame, pogodbe Skupaj:

180.000.60.000.50.000.150.000.2.136.330.2,576.330.-

din din din din din din

ODHODKI: 2,891.307.- din Tisk revije in od pošiljanje 97.934- din Adrema in vrečke Pot ni stroš ki 8.583.- din PTT st roški 5.283.- din Honorarji 179. 160.- din 10.653.- din Mat erialni st rošb Skupaj:' 3,192,921.- din Izguba znaša 616.591.- diIi, ki smojo pokri va li iz I . prihodkov PS ZLOS. Sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC

, Predračun ZLOS za 1986 PRIHODKI: din ZTKOS za delo PSZLOS 5,000.000 .ZOTKS za program PSZLOS 300.000 3,276.000 RŠTO pogodbe za trenažo pilotov VSJ pogodbe za KVL 4,200.000 V.p,2050 Ljubljana pogodbe za trendo 2,000,000 Naročnina revije Krila 1986 3,000,000 .P ogodbeno sofinanciranje revije Krila 1,500,000 in reklame TKS Slovenije za Krila 300.000 _ PIS PZ sofinanciranje programa ZLOS 1,600.000 200,000 RŠTO dolg iz leta 1985 150.000 ZTKOS za seminar Ostali prihodki 300.000 Skupaj 21 ,826.000 din ODHODKI: din OD z dajatvami OS pri PSZLOS 5,064.000 Režijski stroški PSZLOS 1,433.000 Seminar v Portorožu 300.000 Priznanja ZLOS 200.000 Revija Krila, celotni stroški 1986 5,000.000 VSJ pogodbene naloge 3,800.000 3,000.000 RŠTO pogodbene naloge 1,800.000 V.p.2050 LjUbljana pogodbe Modelarstvo 200.000 Jadralni šport 100.000 Motorni šport 100.000 Padalski šport 100.000 Rep. padalski trener (Drago Bunčič) 120.000 Rezerva PS ZLOS 609.00q Skupaj 21,826.000 din Ker niso znani še vsi prihodki, predlagamo skuda pooblasti PS ZLOS za rebalans predPS ZLOS za leto 1986, ko bodo ti podatki znani. . MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS

pščini , računa

frogram del;a,tehnične komisije ZLOS za leto 19~6 Tehnična komisija bo v letu. Poročilo o seminarju za letal1986 usmerila dejavnost na naslesko tehnično osebje od 3. do 6. . dnja pOdročja: februarja 1986 v Portoro!u . . b. 1) nadaljnje dopolnilno -IZO . Na seminarju so bili navz~čl: raževanje kadrov Milan Jukič iz ALC Lesce, VOjteh 2) izboljšanje delovnih in živ- Hladnik iz ~K Ljubljana,. Iztok ljenjskih pogojev tehničnih delav- Kompara iz AK Ajdovščina, cev in njihovih OD Janez Podbevšek iz AK Postojna, 3), rešitev problema uvoza reVilko Tomašič iz AK Ptuj in zervnih delov in generalnih po- predsednik tehnične komisije Adolf Suštar. Kot strokovna delavca sta pravil letal 4) nadaljnja akcija za spremi- . na seminarju sodelovala: inšpeknjanje letalsko-tehničnih predpi- tor Ljubiša Džordževic in Jože . sov Hladnik iz AA Ljubljana. . 1. Izobraževanje: . . Na seminarju je letalsko-tehnlčno osebje obravnavalo letalske a) spoznavaje vodenja d<;>kumentacije o letalskem matenalu, nesre~ in izvedbo plana 1985, lasti JLA. skupno z upravniki letals~ihšol. Rok: februar 1986 V nadaljevanju seminarja I?a so letalski mehaniki obravnavah poNosilec. Komisija /' ročilo o poteku seminarja tehnib) vzdrževanje sitema IRE. čnih služb Jugoslavije, ki je bil od. Rok: februar 1986 22. do 24. aprila 1985 v Vršcu. Nosilec: Komisija Na seminarju so obravnavali c) tečaj za vzdrževanje plastičnih jadralnih letal. tudi problematiko Vodenja doRok: marec 1986 kumentacije za materialna sredsNosilec: komisija, proizvajalec tva ki so last JLA in razdolževaELAN nje' dotrajanega materi~la in r~d) priprava za polaganje izpitov zervnih delov. Ker gre tu za za .pridobitev dovoljen) ~ delo, vodenje posebnih dokumentov, je bi Id sklenjeno, da mora sleherna obnovo in za delo na tIpIh. Role celoletna naloga letalska organizacija, ki ima v ( Nosilec: komisija, komisija za uporabi_ material last JLA. obizpite vezno nabaviti predpisane ob2. nadaljevanje akcije za izbrazce in dosledno voditi dokuoljšanje življenjskih in delovnih mentacijo, kot to zahteva ustrezpogojev ter kadrovska problemana služba JLA. tika. Tehnično osebje je bilo tudi Rok: celo letna .naloga obveščeno. da se morajo' vse Nosilec: komisija. predsedstvo letalske organizacije takoj r~zd ZLOS, izvršni odbori letalskih olžiti vsega neuporabnega v~Jne: orpnlzacij I ga materiala (letala. r~~ervnl . d!:1i 3. Akcija za pridobitev uvoznih in padala) po navodilih: ki J~h rezervne dele in iskanje pravic bodo prejele na osnovI danih najboljših ponudnikov.,za genepredlogov za odpis. . ralna popravila uvoženih letal. . Udeleženci seminarja so na Večletna akcija ni rodila uspeosnovi programa dela poslušali hov, zato je nujn~. da se.p'roblem predavanje o vzdrževanju. ele~tri razreši takoj. kajti na senJI uvožečnih. radijskih naprav ln instnih letal bo treba v treh letih opFarumentov in s tem pridobili nekaj viti generalna popravila. Zato je osnovnih strokovnih znanj za nujno, da se \ reševanje tega delo. S strani tehnične službe AA problema i>re~ese , v Letalsko pa je bila ponujena vsa podpora zvezo JugoslavIJe. za razrešitev tehničnih probleRok: stalna naloga moV, ki bi nastali pri delu in. ~i b~ Nosilec: predsedstvo ZLOS jih lahko razreševali v tehnični 4. Spremijanje in dopolnjevanje bazi AA. . letalsko te/tničnih predpisov. Tehnična kOll1isija je na semiRok: stalna naloga narju opravila tudi letošnjo prvo Nosilec: komisija

sejo, kjer je spr~jela poročilo o . delu za l~t~8~985 ln progralf!1ldela , za blet.oh' dOhoJ~~h r~:r~=~ih ~e~ ose ni hani kov. \ Zapisnik seje tehnične komisije ZLOS 5. februarja 1986 y Portoro!u v hotelu Lucija Navzoči: Džorževič.

inšpektor Ljubiša Milan Jukič iz ALe Lesce, Vilko Tomašič iz AK Ptuj, Iztok Kompara iz AK: Ajdovščina, Janez Podbevšek iz AK Postojna. Vojko Hla~nik iz ~~ LjUbljana in predsednik komiSIJe Adolf Šu~tar. 1) Pregled zapisnika zadnje sl!je 2) Pregled dela in s~stava poročila za leto. 1985 Pod tb točko dnevnega reda so obravnavali vsa prizadevanja komisije za izvedbo zastavljenega programa. vendar je bilo ugo~ov ljeno, da nekaterih zadev. ki s~ vitalnega pomena za delo tehničnih služb in kljub obravnavi na predsedstvu ZLOS. ni bilo mogoče razrešiti. Posledice so vidne. saj v več kot polovici letalskih šol primanjkujejo letalsko-tehnični kadri. Sprejet je bil sklep: da je treba ~ vsemi akcijami. ki ~o bile sprejete v letu 1985 nadalJevati tudi v letu 1986. predvsem v smislu urejanja osebnih dohodkov ter življenjskih in ~elovnih pogojev tehničnega osebja. Nadaljuje naj se tudi akcija za pr.dobitev rezervnih delov. . 3) Predlog programa dela za leto 1986 4) Razno . " . tZdelan Je bil nepopoln pregle~ neUo osebnih dohodkov mehanikov: AK Ptuj 46.000.00 d~n AK Ljubljana 7~:OOO.00 d!!,! za izvršenih 7 letalskih dni v mesecu dodate,k 30.000.00 din .+ za vsak l000-urni pregled 50.000.00 din AK AjdovšČina ' 41.000.00 din ALC Lesce • 65.000.00 din AK Maribor 1 (Majcenovič) 64.000.00 din II (Sunderla) 58.000.00 din

Zabeležil: ADOLF .ŠUŠTAR