Krila 4 1975

JULIJ - AVGUST *75

NAMESTO UVODNIKA:

Pismo iz Slovenj Gradca 11. aprila letos smo imeli v KCL redni zbor, ki je bil hkrati tudi jubilejni, saj je preteklo že dvajset let od ustanovitve našega kluba. Med 70 prisotnimi so bili redni in podporni č lani, mladi modelarji, kakor tudi ča s tni člani iII gostje iz LjUbljane. Ptuja , Maribora iII Velenja.

občni

Iz poročil in kasnejših razprav smo slišali o razvoju našega kluba. Slišali smo , s kakšnimi težavami so se ubadali naši dolgoletni člani, da so ohranili klub pri življenju.

Mislim, da je bil zanimiv predvsem tisti del razprave tov. Kuheinika, upravnika KCL, ko je omenil, da je letalstvo sicer drag šport, vendar tudi tak, da privzgaja mladim ljudem visoke moralne kvalitete.

En sam mladoletni prestopnik ali gojenec vzgojno poboljševalnega zaveda stane dru žbo več kot 10 dobro izšolanih jadralnih pilotov. Nadalje je dejal, da je večina najboljših pilotov v letalskih podjetjih in v JLA pričela svojo letalsko pot prav na travnikih naših aeroklubov.

Mno ž ičnos t v našem športu trenutno ni mogoča brez pOm:J či odgo vomih družbenih dejavnikov, je poudaril tov. Kuhelnik. Smo namreč pred čudil o alternativo : ali bomo dele žni razumevanja v obliki finan čne pomot i za širši krog mladih, poletov željnih ljudi, ali pa bo naše športno letalstvo postalo skomercializirano in dostopno le ozkemu krogu premo žnejših, s čimer bodo tudi v letalskem športu prišle do izraza socialne razlike, kar pa se vsekakor ne sklada z na čeli naše socialistične samoupravne dru žbe, je sklenil ta del razprave to v. Kuhe/nik. Meli im, da so že sedaj navedeni problemi in vidiki dovolj tehtni, da se odgovorni nad Iljimi zamislijo in seveda temu primerno ukrepajo.

Ob ugotovitvi, da se problemi materialne narave pojavljajo vseskozi, se mi vsiljuje vprašanje, ali imamo v jugoslovanskem športnem letalstvu ljudi, ki bi znali potrebe tega športa prikazati tako prepri(:ljivo , da bi bilo tudi uspešno.

"~'l4

2

MILAN JANUŠKA Koroški letalski center

PETROL

I ~~g~~sp~DJ~~JrOIZ.

I ~~%~~A:tVA

,

2.

Ili~j~~~~~

lilillil:

OSKRBUJE Z LETALSKI· MI GORI VI IN MAZIVI 11111! LETALlSCI LJUBLJANA - BRNIK IN PULA TER VSA OSTALA SPORTNA LETALISCA V SLOVENI·

.JI.

:1",:'i '::.;~~~ ~~x~~:

,~

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

ST.4-LETO V.-JULlJ - AVGUST 1975

IZ VSEBINE: 4 Novi predsednik 8 V spomin 10 Novo letališče 12 Letališče Slovenj Gradec 14 Več prometa na Brniku 17 Pred Portorožem 21 Stukelj pred Finsko 22 Jadralna letala *75 25 Cessna 172 26 Club Libelle v Celju 28 Sport 34 Tečaj za modelarje 36 Iz klubov

,..

IC.efL,4

Sezona jadranja je v glavnem pri kraju - ostane še nekaj uric po· bočnega jadranja in seveda višinski dosežki na valovflih dviganjih. Vse kaže, da načrtovanih 82000 prele· tenih kilometrov letos v Sloveniji ne bomo dosegli - vendar tudi drugi uspehi naših jadralcev niso kar tako - zlasti glede zlatih in diamantnih pogojev in seveda na državnem prvenstvu. Na sliki: še mesec ali dva pa si bodo zaprege (jn njih piloti) lahko malce od· dahnili - zato je treba zdaj pohi· teti . . . (Foto: Tone Polenec) Prihodnja številka bo izšla oktobra - če iz vašega kluba ne bo ničesar v njej, pripišite to svoji pridnosti", Sedite raje hitro za mizo in napi.' šite nekaj vrstic, vedeli, če ste še živi. Pa kakšno dobro sli· ko priložite, lahko tudi kari katu ro.· Za oglase priznavamo provizijo!

df:.!Jor:tte

Slove~ije.

UredniŠk~

izdaja Izvršni odbor Zveze letalskih organizacij Ureja odbor. Glavni in odgovorni urednik - Tone Polenec. Tehnični urednik - Marjan Moškon. Lektor - Severin Šali. Rokopise in fotografije pošiljajte na naslov: Zveza letalskih organizacij Slovenije (revija Krila), 61001 Ljubljana, Lepi pot 6, poštni predal 496. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina 40 din, cena posamezne številke 7 din. Tekoči račun pri ZLOS Ljubljana štev.

50103-678·51077. Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list, of581 tisk KNJIGO· TISK Novo mesto. ~

Na letošnjem zboru delegatov je dolgoletnega predsednika 10 ZLOS Venceslava Jerasa zamenjal Stane Menegalija. Lahko bi govorili o nekakšnem presenečenju, saj se Stane ukvarja s športnim letalstvom šele dobri h deset let. ln zato so se mimogrede pojavila mnenja za in proti pred~edniku s tako "kratkim" letalskim stažem. Prvi so trdili: Ne pozna dovolj problematike, drugi pa: Potrebujemo predsednika, ki ni obremenjen z našimi standardnimi problemi. Drugače jih bo obravnaval, drugače reševal. Energično in brez kompromisov.

Je športni motorni pilot, leti na letalih tipa Aero 3, Citabria, Cesna 150 in Cesna 172, ki mu je najljubši, saj ima naletenih preko 250 ur. In je edini predsednik republiške Zveze letalskih organizacij v Jugoslaviji , da je tudi pilot.

Kakšen je Stane Menega1ija , kakšen je njegov načrt dela, čemu bo predvsem posvečal pozornost in s kakšnega zornega kota gleda na naše športno letalstvo, to je .!.ema razgovora, ki ga imate pred seboj .

Kate ri m problemom bo izvršni odbor Zveze letalskih organizacij Slovenije naj· prej posvetil svojo pozornost?

Vem , da imamo cel kup odgovornih nalog. Prva je vsekakor organiziranje na· ših aeroklubov in letalskih šol v duhu nove ustave in zakona o društvih . To bo imelo svoje posledice v učinkovitosti de· lovanja ter financiranja . Zainteresirati moramo vse družbeno politične samo· upravne skupnosti na ravni občin in re· publike, se vključiti v koncept osrednjega slovenskega civilnega letališča, se domeni· ti z našim letalskim prevoznikom, še naprej negovati sodelovanje z JLA in pred· vsem razgrniti naše programe pred organi SLO. Zahteven in nekako načelen načrt poln želja. Kako naj bi se to pokazalo v praksi?

Vem , da je to izredno zapletena problematika. Toda samoupravno dogovarjanje omogoča reševanje tudi najbolj žgočih problemov naše organizacije . Naša skupščina, točneje zbor delegatov, nam nudi vse možnosti trdnejše organizacije , v kateri naj bi v prihodnje sodelovali delegati vseh organizacij , ki jim je do razvoja našega športnega letalstva. Pa ne samo do razvoja . V novi organiziranosti morajo imeti svoje mesto tudi vSi , ki imajo od

našega dela neposredne in posredne koristi.

Kakšen bi naj torej bil zbor delegatov ZLOS? Vs~~akor. imajo tu svoje mesto predstavmk~ našIh osnovnih organizacij , torej

delegatI modelarskih klubov aeroklubov in letalskih centrov. Potem s~ tu še delegati Republiške konference SZDL ZTKOS, JLA, SLO, UJV, delegati aero~ ?roms~ega podjetja Ljubljana-Pulj , IAA In drugI .

Vemo, da so poskusi podobne organiziranosti že bili, vendar niso nikoli uspeli v celoti in trajno_ Kakšni argumenti zagotavljajo takšno organiziranost, ki naj v končni ·fazi tudi finančno uredi status športnega letalstva, kot dejavnosti posebnega družbenega pomena?

Ob izvršnem odboru ZLOS bo nosilka takšne organizacijske sheme Republiška konferenca SZDL. še kakšna novost?

Vsekakor naj bo samoupravno dogovarjanje obvezujoča podlaga sprejetih sklepov, kar bo imelo svoj jasen odraz v naši dejavnosti.

Financiranje naših osnovnih organizacij je med najbolj neurejenimi problemi in zato tudi neposreden vzrok zelo raznolike in po intenziteti razvejane dejavnosti.

Kakšen je tvoj načrt v zvezi s tem?

Prioritetni problem, ki ga moramo raz· rešiti. Vemo , da je naša dejavnost posebnega družbenega pomena. Zato je eden mojih poglavitnih ciljev urejevanje finansiranja naših osnovnih organizacij. Gre za dogovarjanje z občinskimi TKS, občin­ skimi in regionalnimi odbori SLO, JLA in drugimi. Tudi o tem smo že govorili na sestanku Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije.

"~'l4

5

Naj bi to pomenilo vrnitev starih ča­ sov, ko je članstvo gojilo letalske športe brez lastne udeležbe?

To prav gotovo ni več mogoče. Toda smo v položaju, ko naši člani dinarju družbe dodajo še pet svojih, da lahko letijo , skačejo in modelarijo. In če vemo, da so naši letalci in padalci kadri, ki so v stalni trenaži, če vemo da so to ljudje, ki s svojim znanjem lahko takoj delujejo v enotah SLO po letalski plati, potem postaja problem dosedanje neurejenosti preveč žgoč. Mimogrede - v naših organizacijah leti in skače mnogo pilotov in padalcev rezervnih starešin Jugoslovanskega vojnega letalstva. Torej moramo doseči stanje, ko bo naš član dodal družbenemu

dinarju samo dinar, kar pa ne sme pripeljati do stagnacije ali celo do nazadovanja.

Pa status vrhunskih športnikov-reprezentantov?

Tudi ta problematika terja dokončne ureditve po dveh plateh: eno so sistemska vprašanja, ki naj uredijo status vrhunskega športnika letalca, druga pa so organizacije združenega dela, kjer so naši vrhunski športniki v rednem delovnem razmerju.

Ahilova peta slovenskega športnega letalstva so perspektivni kadri, katerih v glavnem ni, če pa že so, hitro zapustijo našo organizacijO. Kakšna je tvoja vizija reševanja te problematike?

Mislim predvsem, da je odveč govoriti o viziji , saj je skrajni čas, da se dokončno dogovorimo. Mislim, da je razumljiVO, da naši najboljši in najbolje usposobljeni mladi letalci želijo postati profesionalni letalci v naših pre vozniških letalskih organizacijah. Toda mi vemo, da z vsakim letalcem , ki je odšel, izgubimo ali dobrega upravnika, dobrega učitelja letenja ali pa perspektivnega upravnika ter perspektivnega učitelja letenja. In če sledimo temu položaju brez ukrepanja, bomo v najkrajšem času kadrovsko na ničli. To pa pomeni ogrožanje varnosti letenja, ki jo določajo zvezni predpisi o civilnem zrač­ nem prometu . Rešitev je prepotrebna, zato ukrepamo. Naš predlog sledi konceptu samoupravnega dogovarjanja. Ob republiški izobraževalni skupnosti, Zvezi letalskih organizacij Slovenije je tu še letalski prevoznik IAA. Dogovor, upam da v bližnji prihodnosti, naj bi uredil tudi to vprašanje. Gre za ustanovitev osrednje letalske šole, v kateri bi perspektivnim kadrom v naših osnovnih organizacijah posredovali primerno, višjo letalsko izobrazbo. Za takšne kadre smo zainteresirani tako mi kot športna letalska organizacija in naš letalski prevoznik IAA. Lahko rečem , da smo na dobri poti. Če prav razumem, naj bi bila to rešitev dolgoletnega razhajanja med našo športno organizacijo in IAA? ,. Tako nekako. Ta nova šola, ki verjetno ne bi bila neka stacionarna organizacija, bi prevzemala skrb za mlade in perspektivne . Ob tem pa moramo zagotoviti primeren status socialne varnosti in nagrajevanja zaposlenih v aeroklubih in letalskih šolah. Boriti se moramo, da dobre letalske pedagoge in organizatorje zadržimo v svojih vrstah.

perspektivno, toda trenutno zelo utesnje· no.

Utesnjeno?

Turistična

dejavnost je tista, ki našim organizacijam prinese sredstva, da lahko potem širijo osnovno dejavnost : šolanje - šport. Utesnjlljejo ga predpisi o z račnih poteh in zakon o letenju zenomotornimi letali. Tudi predpisi o letenju tujcev pri nas niso v skladu z možnostmi naših letalskih centrov. Če prav razumem, govoriš o uhajanju sredstev?

Tudi. Dejstvo je, da so naše organizacije finančno v nemogočem položaju.

Predvsem sistemsko. Vsi letijO. Eni so aktivnejŠi, drugi manj. Toda vsi se morajo ukvaIjati z neko neletalsko dejavnostjo , ki prinaša sredstva za redno letalsko obratovanje. Mimogrede, slovenski letalci so v povsem neenakopravnem položaju med seboj, da ne govorim o primerjavi s športnimi letalci drugih republik. Letalski dinar bi lahko prislužili z letalsko turistič ­ no dejavnostjo.

Načrti so leče točke

S predlednllko doIfnOltjo 10 le po vodi tudi mnoge proste nedelje. Stane v drufbi z Mirkom Bitencem in Francetom Jere· tom, predsednikom občinske konference SZDL Radovljica ob zaključku republilkaga padalskega prvenstva Kako pa je z nelimi lportnimi letaliIči?

"~'l4

6

Te lahko obravnavamo na tri načine. Športna letališča so delovni centri naših osnovnih organizacij , kjer se naši letalci šolajo in dosegajo športne rezultate. Ob tem pa so naša letališča tudi perspektivna za potniški promet v naših lokalnih prilikah. In tu smo našli skupni jezik z aerodromskim podjetjem Ljubljana-Pulj , ki je pripravljen sodelovati pri ureditvi nekaterih letališč do stopnje, ko na njih varno lahko letijo večja STOL letala. Ta problem pa je povezan z mrežo lokalnih koridorjev, nadziranih mednarodnih zračnih poti tipa VFR. Mislim, da smo uglašeni in da bo enotna akcija prinesla že dolgo iskane rešitve. Tretji zainteresirani pa so seveda odbori SLO, ki imajo naša letališča z dovolj sodobno opremo razporejena enakomerno po vsej Sloveniji. Torej nas je več, ki imamo na skrbi urejenost letaliŠč. Ne bom govoril o turizmu , ki je posebno področje sodelovanja . Vsekakor

obsežni in zajemajo vse boslovenskega športnega letalItva. Si optimist?

Na vsak način. In f.e zato, ker bi po funkciji moral biti, pač pa zato, ker imamo dokajšnje možnosti . Bi rekel , da čedalje boljše. Kajti stari izvršni odbor, ki ga je vodil prizadevni in tenkočutni Venceslav Jeras, se je deset let spopadal s to problematiko in mnoge probleme pripeljal v izvršilno fazo . Naša naloga je, da v duhu samoupravnega dogovarjanja med seboj in navzven problematiko dokončno rešimo.

Naštela sva niz letalskih ,,žuljev". Kje boš začel?

Osnova vsega je dokončno samoupravno konstituiranje naših osnovnih organizacij. Vzporedno s tem bomo v vseh aeroklubih, ki še nimajo organiziranih aktivov Zveze komunistov, poskrbeli, da se organizirajo tudi idejno politično. Mislim, da je to posebna naloga, ki sodi med neodložljive.

Kakšno mesto dodeljuješ urejevanju financiranja?

Vsekakor je ta naloga najtežja in terja tudi daljši čas, saj moramo iz obdobja stihijskega financiranja preiti na trdna zago· tovila o sredstvih , ki odločajo o naši dejavnosti. Prepričan sem, da bomo po ob-

verigi dolžnosti ena pomembnejših sodelovanje z ZTKS, ki naj bi namensko financirala prireditve republiškega pomena.

Doslej je breme takšnih tekmovanj ležalo na aeroklubih , ki so se čutili sposobni organizacije.

Pred Stanetom Menegalijo so vsekakor štiri naporna leta letalskega udejstvovanja. Načrt, ki si ga je trdno zastavil, sega v najbolj neurejena področja, takšna, ki so jih sistemske rešitve doslej puščale ob strani. In če za konec ponovimo nekaj ključnih točk strategije novega 10, ki je Spregledala sva vlogo sekretariaobenem tudi Stanetova strategija, izhajata 10 ZLOS? Pripisuješ tej delovni skup- joče iz samoupravnega dogovaIjanja, ponosti drugačno vlogo, kot jo je imela dotem lahko naštejemo: ureditev financiraslej? nja osnovnih letalskih organizacij, bila Deloma novo vlogo bodo tej skupnosti teraino sodelovanje ZLOS z gospodarskiprinesla samoupravna dogovarjanja med mi letalskimi organizacijami v Sloveniji, nosilci slovenskega letalstva. Sekretariat razrešitev problematike šolanja strokovzveze bo moral odigrati pomembno nih kadrov in aktivnejše sodelovanje koordinacijsko in strokovno funkcijo .

ZLOS in njenih organizacij z odbori SW. Brez dvoma bi bil tako zastavljen in Kako pa bo $ koledarjem Iportnih pritako izpeljan načrt velika spodbuda sloreditev? venskim letalcem - športnikom, ki so v Imamo utečene strokovne športne nekaj letnem delu s svojimi odličnimi komisije za jadralstvo, padalstvo, mode- športnimi rezultati vseh panog dokazali , larstvo in motorno letenje. Te so organ da je .center jugoslovanskega letalskega izvršnega odbora, katerega izvršilno telo · športa naša republika.

T.P. je sekretariat 10 ZLOS. Mislim, da bo v

dobju štiriletne mandatne dobe, ki nam jo je poveril zbor delegatov, že lahko govorili o urejenosti tudi na tem področju. Če se hočemo baviti s športnim letalstvom , ki ni samo sebi namen , pač pa dejavnost posebnega družbenega pomena, potem je čas potekel. Najti moramo rešitve , moramo se sporazumeti, kdo bo koliko dal, da lahko delamo. V nasprotnem primeru je našea dejavnost obsojena na razsulo ter neorganizirano in nevarno stihijo .

Stane Menegalija, ki je doslej naletel nad 250 ur pravi, da Ima najraje cessno aero 3. Ob teh dveh letalih leti le na cessni 172 in citabriji

lb'-', Sicer

pa 1" prvn;

JlUI .......

Vesni in Slavku v spomin bi bila lahko srečna. Vesna nas je zapusti· la tam, med gorskim cvetjem, med cvetjem modrega encijana in cvetočega mahu.

Ni se vrnila med prijatelje, ki so jo priča­ kovali na letališkem travniku.

S tesnobo v srcu in pekočo bolečino smo morali verjeti resnici, da Vesne ne bo več med nami, verjeti resnici, ki nam je iztrgala iz src tisto najdražje, najčistejše, kar združuje prijatelje, kar nam daje moč in smisel življenja. Usoda nam je iztrgala naš najdražji cvet, ki smo ga vsi ljubili, a si tega nism:J hoteli priznati. Zdaj, ko Vesne ni več, vemo, koliko nam je pomenila, koliko Sm:J pričakovali od njene letalske prihodnosti, njenega mladostnega [XJleta in žara, s katerim je opravljala vse svoje obveznosti kot letalka in prizadevna študentka Visoke šole za računalništvo.

Le kako naj verjamemo vsi tisti, ki smo jo imeli radi, da ne bo več z nami, ko bomo leteli na krilih, ožarjenih od žarkov zahajajočega sonca, ko bomo našo ljubezen čutili v vetru in sinjini neba.

Vesna Žnidertič v svojem delfinu na Itartu prvega dne državnega jadralnega prvenstva v Celju. (Foto: M. Molkon)

"~'L4

8

Livada je dehtela in sonce je grelo njena smejoča se lica, ko je v nedeljo 15. junija vsa srečna pripravljala svojo belo ptico, da jo [XJnese v višave, v tišino sinjega neba. ln bela krila so jo nosila kot boginjo [XJmladi v nova doživetja, k novim srečnim trenutkom, tja nad vrhove, nad oblake, v nov svet, poln prelesti in pravljičnih sanj. To je bila njena ljubezen, prevelika za ta majhen svet, prevelika, da

Samo pet [XJmladi je bila naša Vesna, samo pet kratkih [XJmladi je bilo dovolj, da je postala naša največja nada, naš up in prihodnost mladega rodu letalcev.

Samo enaindvajset jih je imela, pa je že naletela 40 ur kot športni motorni pilot in 230 ur kot jadralni pilot. Ni skrivala radosti, da je postala nosilka zlatega "C" znaka. Verjela je v svojo prihodnost in mi z njo, da bodo dillmanti njen naslednji cilj, da je letenje za vedno njena svetla usoda. lal je bila usoda kruta. Njena bela krila, ki so jo nosila, so se zlomila in omahnila prav tam nad Beljščico, nad grebenom Karavank, kjer je delala družbo orlom in kozorogom, kjer je bila srečna, kjer je čutila, da je tudi sama ptica v očarljivem svetu, da je Alenčica v čudež­ ni deželi.

Kako kratka je bila naša radost. Samo dva tedna po velikem uspehu na državnem prvenstvu, kjer je bila 15. in 10. Ila republiškem tekmovanju, je Vesna prista-

jala s svojo orhidejo na domači, njeni livadi med travniškim cvetjem. Le nekaj dni je s svojim nežnim dekliškim, a odločnim korakom otresala jutranjo roso z belih marjetic in cvetoče deteljice. Nato je bilo vsega konec.

Ugasnila je naša jutranja zvezda, ki je žarela v žarkih vzhajajočega sonca, ko jo je čakal še ves svetel in srečen dan. Zdaj se čutimo ogoljufane za življenje in prijateljstvo. Zremo v prazno in iščemo rešitve, ki jih ni, iščemo nasmeh, iščemo žar, del nečesa lepega, svobodnega in enkratnega. Iščemo Vesno, pomlad naše letalske družine.

Ko bomo spet leteli, ko nam bodo ptice delale družbo in ko bomo hodili po poteh cvetočega letališča, nas bo njen spomin spremljal kot svetal vzor letalke in prijateljstva, v srcih pa bo ostala vedno naša nepozabna edinka, naša prehitro minula pomlad.

MESARIC LEON

in stopil med naS. Prišel je v času, ko mu nismo mogli nuditi vsega, kar si je njegova mladost zaželela, ko so se mu oči zazrle v nebo. In vendar ni nikoli omahoval, ves čas je pomagal graditi našo organizacijo, s svojim delom je ves čas dokazoval, da biti pilot ni le nedeljski šport temveč, da je to življenje. Njegovih osem let ga je prekalilo v pilota, ki je s svojim znanjem in izkušnjami postal temelj našega razvoja in vzgoje naših najmlajših, katerim je vedno govoril, da njim pripadajo vsa prostranstva našega neba.

Slavko za nas ni umr~ ker piloti ne umremo, le njihovo življenje je kratko.

Kratko, a tako polno, da bi ga navadni človek ne doživel v sto letih. Se vedno je naš član, del našega kluba, del, iz katerega se napajamo , del, ki nam daje moč, da ne klonemo, da ne popustimo v njegovi želji, postati osvajalec neba. In kot osvajalec neba je dal življenje, da bi z njim izpolnil novo stran knjige izkušenj in praVil, pisane s krvjo naših najdražjih prijateljev - pilotov. člani

SLOVO OD PRIJATELJA PILOTA

Aerokluba Ptuj.

28. junija 1975 je ob 09.57 uri tragič­ no preminil član Aerokluba Ptuj, jadralni in motorni pilot Slavko Bo to lin. Nekaj minut pred nesrečo se je z letalom Kurir YU CBS pognal v višino, ki pa je ni dosegel. Na višini 110 metrov se je letalo prevesilo in se v nagibu pognalo proti zemlji.

Zaradi drobne tehnične okvare človek ni več obvladal stroja. Tragična posledica je bila neizogibna.

Aeroklub in vojno letalstvo sta z njegovo smrtjo izgubila predanega tovariša in izvrstnega pilota - borca, njegovi pa svojega najdražjega.

Usoda mu ni naklonila, da bi med nami in v krogu svojih najdražjih dočakal tako lep in življenjsko bogat 30. rojstni dan, ko je želel svoje osrečiti in si splesti družinsko gnezdo, kot ~a spletajO ptice, ki svobodne letajo v Sin/inah med oblaki.

V teh Sinjinah je tudi on iskal nova spoznanja in nabiral novih moči, uživalopojnosti naše lepe dežele, katero je nemalokrat gledal globoko pod seboj, misli pa so mu tkale mrežo, sestavljeno iz odgovornosti do prevzetih nalog in iz prednosti do opravljanja svojih dolžnosti.

Se danes se spominjamo leta 1966, ko je bilo potrebno le malo, da se je odločil

Vaba . .. (Foto: Gorazd Žibern., Maribor)

DlSZeatl)

Štirideset let so ljubljanski letalci bili doma na "travniku" v Polju. Tam so se izšolale mnoge generacije in mnogi mladostni spomini so povezani spreživetimi meseci in leti na prostrani ravnini med Vevčami, Zeleno jamo, železnico in Šmartinsko cesto. Nikoli več ljubljanski letalci ne bodo imeli takšnega letališča, to je enotno prepričanje. Tla so gramoz in pesek, ki takoj prepuščata vodo, in prostora je bilo dovolj. Do nekaj let nazaj.

Potem so na vzhodni strani postavili dva daljnovoda, pa na zahodni enega, javna skladišča so se približala travniku, na severu pa je zrastel nebotičnik podjetja "Žito". Zatem je zrastla v neposredn!. b~i­ žini vzletne steze tovarna "Yuion ln njen toplovod je že prečkal travnik z zahodne strani.

Začele so se težave. Če se KURIR ni dobro vzpenjal pri vleki jadralnega letala, je postajalo njegovo plazenje med dimniki in daljnovodi že kar nevarno . . Ko je bil zgrajen Brnik, v Polje ni bilo več nekdanjih dobrih DC-3 , potem se je na Brnik odselila še trenažna eskadrila in začela je biti zadnja ura tudi športnim letalcem.

Prav glasno pa je postalo to "bitje", ko je podjetje Soseska prevzelo celotno zemljišče bivšega letališča in ga v skladu z urbanističnim načrtom začelo parcelirati za posamezna podjetja , ki se bodo naselila tam s svojimi obrati in skladišči. Načr­ tovana industrijska cona je začela postajati stvarnost tisti trenutek. ko so se vzletni stezi začeli približevati tudi buldožeIji. In nastal je spor. Celo sodišče je moralo odločati. Pa bi bilo vse skupaj nepotrebno. če bi načrtovalci industrijske cone nekoliko bolj poskrbeli za "podnajemnika" na travniku v Polju. Dvignilo se je staro in mlado , ker je letelo in leti in kar je bilo s simpatijami povezano z ljubljanskim športnim letalstvom v obrambo letališča. Misel, ki je bila tudi izrečena, naj bi se ljubljanski letalci pač preselili na Lesce ali kam drugam, je bila odločno odklonjena, saj bi to pomenilo konec letalskega športa med ljubljansko mladino in desetletja stara tradicija bi bila izbrisana .

Klubski piloti so iskali novo primerno

letališče od Šentjakoba do Medvod , se-

verno in južno od Save pa do Grosupljega in po vsem Barju . Na mnogih mestih so

kopali ze mljo in preiskovali teren. Kar dvanajst lokacij je bilo raziskanih, pa je bilo povsod dovolj ovir, bodisi zaradi brniškega letališča ali pa so drugi načrti ali objekti onemogočali gradnjo novega letališča .

V klubu je zavladalo malodušje, kar se je vse poznalo tudi pri športnih uspehih.

Bodočnost je bila negotova, pa so nekateri piloti odhajali v druge klube, najboljši so odšli za pilote potniških letal, investicije v nova športna letala so popustila, nekdaj najaktivnejši in najboljši klub v Jugoslaviji je močno zdrsnil na lestvici.

Ko je Civilna uprava za zračno plovbo zaščitila letališče, ko je sodišče odločilo v korist kluba, ko so se člani samoiniciativno zbirali na protestna zborovanja , na katerih je bilo zelo živahno, so prisluhnili tudi najodgovornejši forumi v Ljubljani.

Junija letos je bila pod večer v ljubljanski mestni hiši pomembna in odločilna seja. Bili so na njej najuglednejši predstavniki javnega življenja v Ljubljani, predsednik mestnega sveta Tone Kovič, predsednik ZK Vinko Hafner, predsednik SZDL Jože Smole , visoki predstavniki armade , občin Vič, Vrhnika in Moste ter poleg predstavnikov kluba še drugi.

Klub je dobil vso zaščito. Prevladovalo je enotno mnenje, da letalski šport v Ljubljani ne sme zamreti in da je treba storiti vse, da ta dejavnost ne bo prekinjena . Odločeno je še bilo, da bo obveljal predlog za lokacijo novega letališča na področju vasi Log-Dragomer, na BaIju, nekoliko dlje od Brezovice. In tudi o kritju stroškov je stekla beseda . Predvsem velja omeniti, da sta armada in splošni ljud!>ki odpor kar konkretno, z materialno pomočjo podprla novi načrt, saj bi v

Stari dobri kurir pristaja med ro!icami -

primeru vojne bilo to letališče zelo pomembno.

Medtem je bil že ustanovljen gradbeni o~bor , ki mu predseduje dipl. ing. Belec, dIrektor geodetskega zavoda, in v katerem je vrsta uglednih članov. Ljubljanski urbanistični načrt skupaj z urbanističnim institutom pospešeno pripravlja dokumentacijo, ki bo kmalu razgrnjena za javnost. Nova lokacija je že vnešena v generalni urbanistični načrt Ljubljane in okolice, izvršna sveta skupščin Vrhnike in Vič-Rudnik pa sta že izjavila, da se v načelu strinjata z lokacijo novega letališča, seveda pa bodo o tem odločilno besedo izrekle še krajevne skupnosti. Med mladino na Viču in Vrhniki - novo letališče bo namreč na območju obeh občin - je zavladalo veselje , da bo tam tako pomemben športni objekt. Tehniški muzej Slovenije se ukvarja z mislijo, da bi ob tem letališču odprl muzej letalstva, na Vrhniki pa se je porodila tudi misel o ureditvi rekreacijskega centra ob letališču , in morda tudi primernega gostinskega objekta. Skratka, novo športno letališče bi postalo prav zanimiva točka za Vrhničane in Ljubljančane .

Pot je zdaj začrtana. Če ne bo prehudih ovir in nepredvidenih težav, bodo ljubljanski letalci, z njimi pa tudi modelarji, za katere bo prav tako zgrajena vzletna steza, kmalu imeli svoj novi dom.

Pa še padalski šport bo zopet zaživel. V Polju je ta dejavnost zaradi mnogih ovir popolnoma prenehala že pred leti. če neposredna preselitev iz Polja na Barje ne bo mogoča, ker novo letališče še ne bo gotovo, se bo klub začasno preselil na brniško letališče - če ga bodo tam sprejeli.

MIHA RIGL

in trdimi stenami novih zgradb . ..

Športno letališče SLOVENJ GRADEC Letališče Koroškega aerokluba Slovenj Gradec leži v središču Mislinjske doline, obdano z bujnimi gozdovi. Kjer so še pred 22 . leti rastli debeli bo~ in smr~ke, se sedaj razprostira 42 ha velika.površma, namenjena izključno letalstvu ID rekreaciji. .

Takratni graditelji našega letališča so imeli res srečno roko pri izbiri lokacije.

Boljše in lepše lege bi ne bilo mogoče najti nikjer na področj~ celotne ~orošk~ regije . Letališče obdaJaJo . v s~oraJ en~ razdalji pobo~ja Uršlje gore m PohorJ~.

Veliko domačih in tujih letalcev Je mnenja, da je položaj in. ambient teg~ l~­ tališča enkrat~n. ČudOVit razgled, mir m sveži zrak, bogat azona, napravi na obiskovalca globok vtis in vsakdo se vedno rad vrača v ta svet lepot in opojnosti.

POL02AJ Letališče leži 6 km jugovzhodno od Slovenj Gradca, 1 km je oddaljeno od

SlOVE""l GRADEC

~~'lA

12

ceste Slovenj Gradec - Mi~linja. na 46 0 0 28' 20" N in 150 07' 20" E, na nadmor· ski višini SOO m .

Poletno-pristajalna steza, porasla pre· te žno z nizko detelj o in travo, je dolga 1000 m in 60 m široka . Steza je po dolžini nagnjena v smeri 321 za 12 promilov , kar znaša na celotni dolžini 12 m . Os ste0 ze je v smeri 141 - 321. Označena j~ z belimi oznakami iz emajlirane pločevme in zato je že od daleč opazna. Med stezo in letalsko lopo je postavljen stabilen znak T , ki označuje smer pristajanja . Celotna površina steze je gladka in dobro utrjena, le v deževnem času je sredina nekoliko mokra in zaradi tega priporočamo pilotom pristajanje v takšnih primerih bolj na začetku terena. V obeh poletnopristajalnih smereh ni nobenih preprek v neposredni bližini, tako, da je pristajanje in poletanje z SOO f na min . iz normalne višine popolnoma varno.

Ob pristajaini stezi je tudi padalski krog s 25 m premera.

PRIHOD NA LETALISCE Pilotom , ki prihajajo na naše letališče , le-tega ni težko najti. Da bi Činl laže poiskali dolino in letališče, služi za orientacijo Uršlja gora (1800 m) s TV oddajnikom in cerkvijo na vrhu. Na vzhodu doline pa se razprostira gmota Pohorja z Malo in Veliko kopo, zgradbe Partizanskega doma in sistemi smučarskih vleč ­ nic. Med temi gorami se razprostira Mislinjska dolina, sredi nje je pa letališče .

Treba je poiskati največjo ravnino sredi gozdov in to je - letališče .

Tudi radijski oddajnik Dobrna lahko koristijo pilot i, ki imajo potrebno radijsko opremo. Od oddajnika 0Dobrna je 5 minut letenja v smeri 320 s hitrostjo 150 km in že ste nad letališčem. Na letališču je od I. 3. do 30. II. ves dan vključena radijska postaja na valovni dolžini 123,50 MHz ; prko nje boste ob vsakem času lahko dobili potrebna navodila za varno vzletanje in pristajanje .

Tudi vsa jadralna in motorna letala Koroškega aerokluba imajo radijsko zvezo , ki lahko tujcu tudi iz zraka nudijO zaželene informacije .

Na letališču je velik letalski promet, zlasti ob sobotah in nedeljah, zato je nujno, da upoštevate navodila ter znamenja na zemlji.

0 Veter iz smeri 350 je vedno zmeren in skoraj v osi steze. Le veter iz smeri 210 jugozahodnik doseže tik pred prodorom fronte jakost, ki mlajše pilote spravlja v težave . Ta veter pa je Ic nekaj dni v letu in doseže 10- 20 m na sekundo od lIh - 16h.

METEOROLOSKI POGOJI Zaradi razgibanosti reliefa so meteorološki pogoji idealni predvsem za jadralno letenje. Nad UršIjo goro in Pohorjem so še ob tako slabih pogojih razvrščeni krepki kumulusi, pod katerimi so dviganja tudi do 5 in več metrov. Kadar pa piha katerikoli veter, jadranje ni nobena umetnost.

Ob močnem jugozahodnem vetru so tudi pogoji za doseganje višin na valovih.

Prednost je zlasti v tem, da je možno odpeti že na 200 m višine in se pozneje priključiti na valovne tokove, ki jih povzroča gorski greben Kozjaka. '

OPREMLJENOST LETALlŠCA Ob razvoju letalske dejavnosti, nabavi sodobnega letalskega parka ter ureditvi letališča, nismo pozabili na ostale obiskovalce. Z izgradnjo športno rekreacijskih objektov kot so kopaIni bazen, camping ter tenis igrišče, privablja letališče vedno več obiskovalcev. Vsakdo se lahko okrepča v lepi restavraciji in prenoči v vikend hišici ali v spalnih vozovih.

Te udobnosti našega letališča so visoko cenili tudi letalci iz skoraj cele Evrope, saj so kar množično prihajali na letni dopust, da je bila že kar gneča. Škoda je, da nam člen 91 Zakona o zračni plovbi te dejavnosti ne dovoljuje več.

AGROSERVIS MARIBOR TRZASKA CESTA 38 POSTNI PREDAL 55

r

,

Nudimo hitra, kvalitetna in strokovna popravila kmetijske, transportne in ostale mehanizacije v okviru pogodbenih servisov: IMV, INDOS, IMT, IMR, FAP, MERCEDES. Vršimo specialne usluge varenja in metaliziranje rezervnih delov in tehnične preglede vseh motornih vozil. Izde!ujemo opremo iz nerjavečih materialov za potrebe predelovalne prehrambne industrije.

l Se priporočamo!

"~'l4 14

Ko je na letališču izgrajen nek nov objekt, se običajno začne z rekonstrukcijo ali izgradnjo drugega, tako da lahko rečemo, da je letališče stalno v gradnji.

Vsak nov objekt predstavlja novo fazo v razvoju letališča. Iz tega razloga je treba pri konstituiranju objektov misliti na možnosti razvoja, kar pomeni, da je treba graditi fleksibilne objekte.

Trenutno so na letališču Ljubljana v zadnji fazi izgradnje: skladiščni terminal, gasilske garaže, aneks prostorov za carino, špediterje in prevoznike . Vzporedno z dokončanjem teh objektov se bo začela izgradnja podaljšanja vzletno-pristajalne steze za 300. m. V končni fazi so tudi analize, da bi se letališče opremilo z liS (instrumentallanding system) II. kategorije. S tem bi se zmanjšali vplivi meteoroloških pogojev pri pristajanju iz vzletanju.

SKLADISCE TERMINAL Najnovejši statistični podatki prikazujejo , da se v svetu zračni transport blaga vse bolj razvija. Trend razvoja bi bil še veČji, če bi bilo na razpolago dovolj kapaCitet (letal) in če bi letala bila prilagojena raznim vrstam blaga. Negativni vpliv na razvoj imajo poleg tega tudi visoke cene prevoza. Danes se za prevoz blaga izdelujejo posebna tovorna letala (cargo verzija), ali pa kombinirana, ki podnevi vozijo potnike, ponoči pa blago (quick change verzije). Da bi se stroški prevoza čim bolj znižali, je bil v zračnem prevoitl blaga uveden sistem palet in kontejnerjev .

Grupa strokovnjakov v podjetju je izračunala potrebe letališča Zil sk1adiščnim prostorom za nadaljnjih 5- 10 let. Tako bo v novembru letos odprto skladišče s 3168 m2 uporabne povrŠine 7. višino 6 m.

Skladiš če bo imelo posebne prostore za skladiščenje zahtevnejšega blaga (lahko

pokvarljivo blago , radioaktivni material, živali i.t.d). Po registraciji prihoda blaga v skladišče , bo blago šlo v boks palete , označene s črkami in številkami. Pri izvozu bo blago sortirano v igloo-palete, za katere bo narejena samohodna valjčna proga in tehtnica z nosilnostjo 10 ton .

PODALJSANJE VZLETNO -PRISTAJALNE STEZE

Dosedanji prostor za vozila in gasilsko službo ni zadoš čal. Zato bo v okviru zgradbe skladiščnega terminala rezervirano za to službo 489 m2. V prvi fazi bo v tem prostoru zaradi majhnega števila gasilcev tudi tehnična izmena , kasneje pa samo gasilska služba .

Z nastopom letal kategorije "jumbo" (B 747 , DC- lO , Lockheed - IOll) se je pokazala potreba po daljši stezi od 3 .000 m, ker drugače tako letalo ne more poleteti z maksimalno obremenitvijo. Tako mora v takih slučajih prevoznik zmanjšati število potnikov ali količino goriva, kar pa ekonomsko ni opravičljivo.

Analiza je pokazala, da je treba stezo podaljšati za 300 m. Predvidoma se bo gradnja začela v septembru 1975 . Podaljšek bo asfalten za razliko od obstoječe betonske steze. V podaljšku bodo postavljeni kabli za nov .sistem prist~jania.' .da bodo kasneje montuane še žarmce. Suma podaljška znaša 60 m.

ANEKS

IZGRADITEV ILS KATEGORIJE II

GASILSKE GARA2:E

V sklopu skladiščnega terminala je predviden tudi aneks za carino, špediterje in prevoznike v skupni površini 700 m2 .

Poleg tega bodo v novem terminalu še : garaže operativnega sektorja, skladišče duty free shop, centralno skladišče, skladišče gostinstva.

Bruto kvadratura skladiščnega terminala znaSa 5.800 m2.

Letališče Ljubljana ima pozicijo, kjer se zlasti v času september-januar rada zadržuje megla. Najkritičnejše je v času od 02-08 ure , lahko pa se zadržuje tudi cel dan . V takih okoliščinah je letališče zaprto za promet in letališče izgublja pri koeficientu izkoriščanja vzletno-pristajalne steze . Analiza podatkov o vidljivosti in !1izki oblačnosti v zadnjih 10 letih je pokazala, da bi se koeficient izkoriščanja povečal za 30 %, v kolikor bi se namesto sedanjega ILS kategorije 1, montiral nov ILS kategorije II, ki bi dovoljeval mnogo nižjo spodnjo bazo oblakov in manjšo vidljivost. ILS II. kategorije omogoča vodenje letala do "višine odločitve" 30 m pri horizontalni vidljivosti najmanj 400 metrov. Do sedaj so ti minimalni pogoji bili "višina odločitve" 70m pri horizontalni vidljivosti 600 m. S tem bi se sigurnost povečala za 100 %. Da bi letališče ·zadovoljilo kategorijo II, je treba izgraditi nov sistem pristajalnih svetilk, svetilk v območju dotika, svetilk na .začetku vzletno-pristajalne steze ter svetilk na centralni liniji vzletno-pristajalne steze .

Ekonomsko je ta izgradnja vsekakor upravičena, ker se bo število operacij zaradi možnosti pristajanja letal v slabih meteoroloških pogojih pove čalo . Večja varnost pristajanja zahteva preciznejše naprave , ki so re zultat spremljanja iz dneva v dan razvijajo č e se elektronike . Tukaj pa ne smemo gledati samo na ekonomski faktor , te mve č tudi na pov eč anje varnoKip Ikarusa, kakBnega je delovna skupnost aerodromskega sti, saj gre tukaj za človeška življenja in podjetja Ljubljana - Pula poklonila predsedniku Titu kot naj- visokovredna materialna sredstva .

Dipl. prometni ing. višje priznanje delovne skupnosti za dosežke v samoupravljanju M. Primo žič in dobrem gospodarjenju.

....

MONTAZNO PROIZVODNO PODJETJE 82000 MARIBOR, MELJSKI DOL 1

POSLOVNI PREDMET: projektiranje ter instaliranje vodovodov in sanitarnih naprav, centralnega gretja in klimatskih naprav, instalacije hladilnic, sušilnic, termotehničnih in namakalnih naprav, plinskih napeljav, cestnih vodovodov, proizvodnja izdelkov za instalacije vodovodnih in toplovodnih naprav, proizvodnja hlevske opreme ter izdelkov birotehnike; uvozno izvozna dejavnost in zastopanje inozemskih firm.

BANCNA ZVEZA: NB 51800-601-10680; BRZOJAV: "CEVOVOD" MARIBOR; TELEFON: (062) 22-741,22-744, 22-780, 22-788, DIREKTOR (062) 22-025. Finančno knjigovodstvo Partizanska cesta 22 , telefon (062) 22-891, 25-980. Vodstvo gradbišča Ljubljana, Prečna 8, telefon (061) 311-625, vodstvo gradbišča Varaždin, Prvomajska 55, telefon (042) 45-796. Poštni predal: 14.

Janez Brezar:

Pred • prvim evropskim ' padalskim prvenstvom

t~'L,4 17

Le še malo dni nas loči in zopet bodo zadonele fanfare na letališču Sečovlje pri Portorožu. Tokrat se bodo zbrali najboljši padalci evropskih držav pričelo se bo 1. Evropsko pada lsko prvenstvo v klasič­ nih disciplinah in rx. Jadranski padalski pokal. Kakšne so klasične discipline? To so discipline v katerih se tekmuje na svetovnih padalskih prvens tvih : skoki na cilj posamezniki, skoki z izvajanjem figur v prostem padu in ekipni skoki na cilj. Za rx. Jadranski paualski pokal pa se bodo tekmovaki pomerili v natančnih skokih na cilj v vodi .

'\

Jadranski padalski pokal je že tradicionalno tekmovanje, ki se že desetletje organizira vsako drugo leto v Portorožu.

Udeleženci teh tekmovanj so izrazili željo in predlagali, da se organizira evropsko prvenstvo. F Alje predlog sprejel, a organizacijo 1. Evropskega prvenstva zopet zaupal nam. 10 ZLOS je organizacijo sprejel, čeprav je organizacijski komite že v začetku vedel, da se bo treba spoprijeti s težavami, ki jih do sedaj pri podobnih tekmovanjih nismo imeli. Težave so predvsem finančne narave, tekmovanje ni več pokalno, ampak je prvenstvo, ki je po številu udeležencev enako svetovnemu prvenstvu. Razen ZDA in Kanade bo v Portorožu vsa padalska elita, vsekakor pa bodo na tem prvenstvu najboljše ekipe vseh udeleženk, saj je drugo leto svetovno prvenstvo v Italiji (Rimu).

Za prvenstvo moramo nabaviti novo elektronsko napravo za merjenje oddaljenosti doskoka od cilja. Samo ta naprava stane 1.000 US dolarjev, po novih predpisih FAI pa je obvezna. Letala AN - 2, ki jih bomo uporabljali, nam bo posodil AK CSSR, vse ostale probleme smo pa rešili tako, da bo vsak član vodstva in tehnič­ nega vodstva moral delati za dva.

Kaj pa naša padalska ekipa na tem prvenstvu? Jugoslavijo bo na tem tekmovanju tokrat zastopala samo moška reprezentanca. Vzrok je isti kakor pri organizaciji prvenstva. Osrednja zveza nima sredstev za priprave moške in ženske ekipe. Moška ekipa, ki jo tokrat. sestavljajo sami naši fantje , se v okviru možnosti zelo dobro pripravlja. V letošnjem letu so fantje že izvršili vsak po 300 skokov. Za seboj imajo dva tekmovanja in to "Kup mladosti" v Paračmu, kjer so se pomerili s Poljaki in osvojili prvo mesto in nastop na 1. Balkanij adi , ki je bila v Zagrebu, kjer so osvojili srebrno medaljo za ekipo Bolgarije. Oba tekmovanja sta sodila v priprave za 1. evropsko padalsko prvenstvo. Padalska reprezentanca Jugoslavije je bila sedaj sestavljena iz tekmovalcev:

1(r;::'l4 18

škem padalskem prvenstvu. Pred 1. evropskim padalskim prvenstvom bo naša ekipa na 20 dnevnih pripravah v Portorožu. To vsekakor za našo ekipo veliko pomeni, vendar je vprašanje, koliko bodo te priprave programsko lahko izvedene, ker še danes, mesec dni pred tekmovanjem ni rešeno vprašanje letala za trening ekipe. Vse to pa niso edine težave, ki tarejo našo ekipo, z njo pa jugoslovanski padalski šport. Jugoslovani smo bili pionirji padalskega športa v svetu in naša ekipa je bila desetletje v svetovnem vrhu.

Kje pa smo danes? Priznati moramo, na dnu. Zakaj je tako stanje ni težko najti odgovora. Neurejeno financiranje letalskega športa nasploh se mora nujno odražati tudi v vrhunskem športu.

V preteklem letu smo pomladili jugoslovansko padalsko vrsto . Ekipa je še v razvoju in normalno vrhunske rezultate lahko pričakUjemo šele drugo leto, v koli· kor bodo seveda dane možnosti za načrt­ ne priprave.

Prvo vprašanje , ki ga tu postavljamo, je nerešen status športnikov reprezentantov.

Vsi člani reprezentance so amaterji in veliko vprašanje je ali jim bodo podjetja, kjer so zaposleni, odobrila dopuste za priprave in nastop na 1. EPP (v kolikor posamezniki dobijo brezplačni dopust, se morajo za ves čas sprijazniti z žepnino 40.- dinarjev).

Drugo je vprašanje padal. Naša ekipa bo tekmovala s padali, ki so konstrukcij· sko že zelo zastarela. Padalo PS - 06-1 je bilo konstruirano leta 1969, razvoj tekmovalnih padal pa gre v svetu zelo hitro naprej. Naša tovarna "KLUZ" ne sledi razvoju, uvoz padal pa je prepovedan. . To je samo nekaj ključnih vprašanj, ki niso rešena in so ozko vezana za padalsko ekipo in njen uspeh na 1. Evropskem padalskem prvenstvu v Portorožu.

Kljub temu, pa lahko zagotovim, da se razultat lanskoletnega SPP na Madžarskem ne bo ponovil. Volja tekmovalcev je velika, čeprav so padala tipsko zastarela, Drago Bunčič, Maks Humar in Branko znajo fantje iz njih izvleči maksimum. V Hrast (vsi ALC Lesce), Janez Šafarič (M .. kolikor ni termike, kjer so z našimi padali Sobota) in Viktor Kupljenik (Banja Lu- nemočni (v septembru jo verjetno ne bo), ka)). so tudi oni skoraj v vsakem skoku v stroKončna vrsta bo določena po letošgem centru. V figurativnih skokih Bunčič njem državnem prvenstvu, ki bo od 15. in Pesjak lahko pričakujeta zelo dobro do 24. avgusta v Leskovcu, kjer si bo vse- uvrstitev. kakor skušal priboriti vstop v reprezenEkipo predvsem odlikuje velika izena· tanco tudi Štefan Pesjak, (ALC), ki še čenost in borbenost. Z malo športne srevedno sodi v vrh jugoslovanskega padal- če pa so možna tudi ugodna preseneče­ stva. To je dokazal na nedavnem repu bli- nja.

•

maja SESTAVLJI VO KOPALNISKO POHISTVO

- V VSAKO STANOVANJSKO ZGRADBO - V TRGOVINAH PO VSEJ DRZAVI KOPALNICA PO VASEM PRIZNANA ZNAMKA MARLES MARLES - lesna, stavbna in pohištvena industrija Maribor, tel.: 062-23551 telex: 33 143 Yu marles

F. Štrukelj - po in pred Finsko ...

Na Finskem, kjer bo drugo leto svetovno prvenstvo. je bilo junija letos mednarodno tekmovanje jadralnih letalcev , ki naj bi svetovni eliti jadralnih pilotov že letos predstavilo finsko nebo in seveda terene za izvenletališčne pristanke. Seznanili naj bi se organizatorji s tekmovalci in organizatorjem naj bi bilo tekmovanje generalka pred SP. Tekmovanja so se udeležili Angleži, Poljaki. Čehoslovaki. vzhodni Nemci, le-

talci SOVjetske zveze in še nekaterih dežel.

Barve Jugoslavije sta zastopala Štrukelj in Gatolin. Naš reprezentant Franci Štrukelj (cirrus standart) je na tem tekmovanju zasedel odlično 2. mesto za Poljakom Kapko, Gatolin pa je bil deveti. Ob upu, ki nam ga je vzbudila odlična uvrstitev leščanskega letalca, smo Francija Štruklja prosili za nekaj pojasnil in odgovorov.

Kako ocenjuješ svojo uvrstitev?

Res, da sem vodil do osme discipline in prvo mesto zapravil pri deveti. Lahko bi bilo slabše. Drugo mesto je sicer navidezno lep dosežek. Toda na tekmovanju ni bilo Američanov in reprezentance Zahodne Nemčije. Ti bi sodili med favorite.

Spoznal si letalske pogoje na Finskem.

Kako jih ocenjuješ?

Pogoji letenja so povsem drugačni od teh, v katerih treniram. Ravninski svet, suha termika. To me v mnogočem spominja na Avstralijo.

Letel si s standart cirrusom. Je to letalo še v rangu najboljših letal?

Ne več, čeprav je še vedno blizu vrba.

ASW - IS je boljše letalo. Če pa bi hoteli tekmovati v odprtem razredu, potem pa bi lahko trdil, da za to kategorijo nimamo letala.

Menda te čaka v drugem letu služenje vojaškega roka? Kaj pa trening in tekmovanje?

Težko rečem karkoli. Upam, da bodo na Letalski zvezi Jugoslavije uspeli urediti tudi ta problem. Prepričan sem, da 14 dni, kot bo trajalo tekmovanje ni ovira.

Hujši in odločilni problem je čas mojega treninga. Če tega ne bo, potem bi stavil pod vpw.j učinkovitost moje udeležbe na tem tekmovanju.

Mnogi tvoj uspeh na Finskem primerjajo z najboljšimi uvrstitvami naših jadralcev na svetovnih prvenstvih. Kaj porečeš ·? t 1.

To govorijo tisti, ki ne poznajo jadralskega športa in delčka njegove zgodovine.

Borišek, Arbajter, Komac in Rajn so dosegali odlične rezultate ob trdem delu, dolgotrajnih pripravah. Pogojev takšnega dela med pripravaoU ne dosegamo več.

Zato prihajamo v razkorak z ostalimi in na svetovna prvenstva prihajamo v zadnjem času kot amaterji med profesionalci.

T.P.

Jadralna letala *75 ASW 15 B

po anglelki jadralski reviji SAILPLANE AND GLIDING predstavljamo danes naj· priljubljenejia evropske enoseda jadralna letala letomjega leta. Prihodnjič so na vrsti le dvosedi in motoma jadralna letala (cene so veljale na dan 1. septembra 1974)

Proizvajalec Razpetina Povliina krila ,obtežba krila Vitkost krila Profil krila

Schleicher 15m 11 ,0 m2 37,1 kp/m2 20,45 Wortmann

Prazna polna teža 230/408 kp 90kp ,obtežba z vodo Min.lmaks. hitrost 63/220 km/h Min. prop. 0,6 mis pri 73 km/h Finese 38 pri 90 km/h cena 29000 .oM

Proizvajalec Razpetina Povliina krila Obtežba krila Vitkost krila Profil krila

Schleicher 20m 14,84m2 38,4 kp/m2 27 Wortrnann

Prazna/polna teža 405/570 kp ,obtežba z vodo 100 kp Min.lmaks. Hitrost 68/240 km/h Min. prop. 0,5 mis pri 75 km/h Finese 48 pri 95 km/h Cena 58800 .oM

Proizvajalec Razpetina Povliina krila Obtežba krila Vitkost PrOfil krila

SZD Poljska 15m 11,6 m2 33,2 kp/m2 19,4 Wortmann

Prazna/polna teža 257/385 kp ,obtežba z vodo nima Min.lmaks. hitrost 671250 km/h Min.prop. 0,6 mis pri 73 km/h Finese 38 pri 96 km/h Cena 3500 ang. f.

Proizvajalec Razpetina Površina krila ,obtežba krila Vitkost Profil krila

Schempp-Hirth 15m 10,Om2 39 kp/m2 22,5 Wortmann

202/390 kp Prazna/polna teža 60 kp Dbtežba z vodo Min.lmaks. Hitrost 621220 km/h Min. prop. 0,57 mis pri 71 km/h 38 pri 85 km/h Finese 28700 .oM Cena

Proizvajalec Razpetina Povliina krila Obtežba krila Vitkost Profil krila

Romunija 15m 10,4m2 30,8 kp/m2 21,5 Wortrnann

220/320 kp Prazna/polna teža nima Dbtežba z vodo Min.lmaks. hitrost 65/220 km/h Min. prop. 0,58 mis pri 78 km/h 37 pri 90 km/h Finese 4300 ang. f.

Cena

Proizvajalec Razpetina Pavliina krila ,obtežba kri la Vitkost Profil krila

SZD Poljska 19m 13,38 m2 38 kp/m2 27 Wortrnann

290/520 kp Prazna/polna teža 100 kp Dbtežba z vodo MinJmaks. Hitrost 65/250 km/h 0,5 mis pri 75 km/h Min. prop.

47 pri 97 km/h Finese 5700 angl. f.

Cena

Proizvajalec Razpetina Povliina krila ,obtežba krila Vitkost PrOfil krila

Slingsby 19m 12,8 m2 36,9 kp/m2 28 Wortmann

33/472 kp Prazna/polna teža 63,6 kp Dbtežba z vodo Min.lmaks. hitrost 61/250 km/h Min. prop. 0,52 M/s pri 74 km/h 44 pri 97 km/h Finese 5680 angl: f.

Cena

PrOizvajalec Razpetina Povliina krila Obtežbakrila Vitkost PrOfil krila

Slingsby 22m 15,6m2 36,53 kp/m2 30 Wortmann

445/570 kp Prazna/polna teža 63,6 ki> Dbtežba z vodo Min.lmaks. hitrost 61/250 km/h Min. prop. 0,48 mis pri 74 km/h 50 pri 97 km/h Finese 8250 angl. f.

Cena

STD LlBELLE 201 B

Proizvajalec Razpetina Povrti na krila Obteiba krila Vitkost Profil krila

CIRRUS

Proizvajalec Razpetina Povr搂ina krila Obteiba krila .

Vitkost krila Profil krila

K-8B

CLUB - LIBELLE

;:-;';.

PILATUS B - 4

SF - 30 CLUB "

".-

Glasfluegel 15m 9,8m2 35,7 kp/m2 23 Wortmann

Prazna/polna teta 185/35C) kp Obteiba z vodo 50kp Min.lmaks. hitrost 62/250 km/h Min. prop. 0,6 mis pri 75 km/~ Finesa 38 pri 85 km/h Cena 24000 OM

Schempp-Hirth 17,7m 12.6 m2 36,5 kg/m2 25 Wortmlnn

Prazna/polna teta 250/460 kg Obteiba z vodo 98 kg Mln.lmax. hitrost 62/220 km/h Min. prop. 0,5 mis pri 73 km/h 44 pri 85 km/h Finesa 29.125 OM Cena

Proizveja Iec Razpetina Povriina krila ObteIba krila Vitkost krila Profil krila

Schlelcher 15m 14,15 m2 19,5 kg/m2 15,9 Goettingen

190/310 kg Prazna/polna teb nima Obteiba z vodo Min.lmax. hitrost 54/200 km/h Min. prop. 路0,65 mIs pri 60 km/h 27 pri 73 km/h Finesa . - 18.640 OM Cena

Proizvajalec Razpetina Povriina krila Obteiba krila Vitkost krila Profil krila

Glasfluegel 15m 9,8m2 35,7 kg/m2 23 Wortmann

Prazna/polna teia 180/300 kg ObteIba z vodo nima Min.lmax. hitrost 60/200 km/h Min. prop. 0,65 mis pri 75 km/h Finesa 33 pri 85 km/h Cena 22.000 OM

Proizvajalec Razpetina .

Povliina krila Obtefba krila Vitkost krila Profil krila

Pilatus 15m 14m2 25 kg/m2 16

NACA

230/350 kg Prazna/polna tda nima Obtefba z vodo Min.lmax. hitrost 62/240 km/h Min. prop. 0,64 mis pri 72 km/h 35 pri 85 km/h Finesa 28.700SFr Cena

Proizvajalec Razpetina Povrti na krila Obte!ba krila -Vitkost krila Profil krila

SZO, Poljska 15m 13,8 m2 26,8 kg/m2 16,3 Wortmann

260/370 kg nima Min.lmax. hitrost 60/250 km/h Min. prop 0,7 mis pri 74 km/h Finasa 33 pri 83 km/h 2.982 angl. f.

Cena

Proizvajalec Razpetina Povlfina krila Obteiba krila Vitkost Profil krila

Schempp-Hirth 2O,3m 14,4 m2 32,6 kp/m2 28,6 Wortmann

Prazna/polna tela 340/530kp Obteiba z vodo 120kp Min.lmaks. hitrost 64/220 km/h Min. prop. 0,48 mis pri 75 km/h 49 pri 90 km/h _ Fin.a 55000 OM Cena

Proizvajalec Razpetina Povliina krila Obteiba krila Vitkost Profil krila

Start und Flug 13,6m 8,58m2 36,13kp/m2 21,6 Wortmann

Prazna/polna teh 180/310 kp Obteiba z vodo nima Min.lmaks. hitrost 65/250 km/h Min. prop. 0,6 mis pri 75 km/h Finesa 35 pri 90 km/h Cena 19800 OM

Proizvajalec Razpetina Povrti naa krila Obteiba krila Vitkost Profil krila

Scheibe 15m 9,3m2 30kp/m2 24 Wortmann

Prazna/polna teta

Obte!ba z vodo

190/300 kp Prazna/polna teh nima Obteiba z vodo Min.lmaks. hitrost. 65/211 km/h Min. prop. 0,59 mis pri 75 km/h Finesa 37 pri 91 km/h Cena 21300 OM

LETALA NAŠIH

AEROKLUBOV

CESSNA 172

Tehniški podatki: Razpetina krila 10,92 m Dolžina letala 8,21 m 2 68 m Višina letala 16,16 m2 Površina krila MotorLycoming 0-320 E2D, moč 150 KM Teža praznega letala 639 kp Največja vzletna teža 1043 kp Največja hitrost v vodoravnem letu 232 km/h Največja dovoljena hitrost 280 km/h Potovalna hitrost (na višini 2400 ml 222 km/h Največja hitrost dviganja 3,3 mIs Minimalna hitrost 79 km/h Praktični platon 3995m Dolžina vzleta do višine 15 m 465m Dol!ina pristanka z višine 15 m 381 m DoIet letala na višini 2400 m 1046m Cena letala s standardno opremo 16065 US dol.

Cessna je največja tovarna športnih in poslovnih letal na svetu. Izdelajo nad 6000 letal letno. Firma ima sedež v Wichiti (Kansas, ZDA), kjer je skoncentrirano 60 % celotne ameriške letalske industrije .. V Wichiti je v letalski industriji zaposleruh čez 30.000 ljudi, od tega 17.000 v Cessni. Začetki Cessne segajo nazaj v leto 1911.

Cessna 172 je najbolj popularno štirisedežno letalo. Do sedaj je bilo izdelanih blizu 20000 letal. Ameriška vojska jih uporablja za osnovno šolanje pilotov, preden jih dajo na reakcijsko šolsko letalo -378. ~ta 1965 jih je začela po licenci IZdelovati francoska firma Reims Aviation. Originalni motor je Lycorning z močno ISO KM. Francozi pa so nekaj časa vgrajevali motor Continental Rolls-Royce z močjo 145 KM. V Sloveniji imamo štiri letala Cessna 172. Vzdrževanje letala je enostavno in poceni. Letenje s tem letalom je enostavno, prenese tu~ manj nadarjene pilote. Pri nas jih največ uporabljajo kot aero-taxije, za panoramske lete za turiste in za šolanje.

!

D. GREGL

Ob jadralnem državnem prvenstvu, ki je bilo letos v Levcu pri Celju, je bilo tekmovalcem predstavljeno jadralno letalo CLUB LIBELLE iz Zahodne Nemčije.

Večje število pilotov ga je preizkusilo v zraku, med njimi tudi dva veterana slovenskega in jugoslovanskega jadralnega športa - Maks Arbajter in Franček Mordej. VSi, ki so letalo preizkusili so se o . njegovih le talnih sposobnostih ugodno izrazili. Pripombe so imeli le na pomanjkljivo učinkovitost krilc pri malih hitrostih (pri samem startu). Ta dan je pihal močan zahodnik, ki je bočno pihal na smer starta.

Letalo smo si ogledali tudi Jože Prhavc, Dominik Gregelj in jaz. Zanimalo nas je predvsem iz tehnične strani: kvaliteta izdelave, tehniške rešitve, kot montaža kril, pritrditev višinskega repa, oprema kabine in podobno.

V celoti nas je letalo prijetno presenetilo, tako glede kvalitete izdelave in predvsem zaradi zelo enostavnih in učinkovi­ tih izvedb pritrditve krila in višinskega repa na trup. Rešitve so, tehnično gledano, zelo čiste in omogočajo hitro montažo oz. demontažo. Zanimiva je tudi izvedba priključkov za pogon krilc in zakrilc. Okov na trupu je izveden v obliki Ogled krilnih priključkov na desnem kri- nekakega lij aka ter s tem, ko je krilo na lu. Gledajo inženirji: Perhavc, Polanc in svojem mestu zagotavlja avtomatsko spoj Gregl omenjenih komand. (Glej sliko 4!)

Jadralno letalo CLUB LlBELLE po pri-

stanku (slika v naslovu)

tru...

Centralni del Na sliki levo zgoraj se vidijo sorniki, ki prenalajo torzijsk4l.sile (zunanja dva) in upogibne momente pre· ko krilnih nosilcev (srednja dva). V notrenjosti trupa se vidi izvrtina na nosilcu, ki služi za vez med obema nosilcema kril, ko so krila pravilno namelčena na trupu Korenski del desnega krila (levo). Vidne so izvrtine za spoj z nosilcem levega krila, ki ima obliko vilic, za nosilcem sta vidna priključka za obe komandi Srednji del trupa s koncem desnega kril nega nosilca, torzijskimi somiki in "lijakoma" za spoj komand (levo) Pogled na pritrdiIni in pogonski okov vilinskega repa. V sredini pogon, na stranska sornika pa se natakne vilinski rep (desno zgoraj) Maks Arbajter in

Franček

Mordej po poskusnem letu (levo spo-

daj)

Letalo CLUB LlBELLE pred startom in "firbcev" ne manjka (spodaj)

xx. državno in XIII. republiško jadralno prvenstvo v Celju od 17. naja do 1. junija sta v Celju tekli XX. državno in XIII. republi~ko jadralno prvenstvo. Nedvomno je bilo to tekmo· vanje po ~tevilu posadk naj~tevilnej~ po kakovosti letal in lahko rečemo tudi pilotov pa najmočnej~e v vsej zgodovini tega ~rta v Jugoslaviji. Leteli so stari asi (Rain, Gatolin, Frenc, Cvetka Klančnik­ Belin), srednja generacija je pokazala, da 18 ~ ne da ugnati v kozji rog (Thaler, Peperko), ostro pa so se vmeyli zlasti mlaj~i Celjani in seveda Stari ha, ki morda le napovedujejo lep~ vreme v nalam jadralstvu. Prihodnjič si želimo le nekaj več tekmoitalnih dni ...

VRSTNI RED NA LETOSNJEM DR2AVNEM PRVENSTVU

~ Tekllloftleo

I. D1SQPLINA - 18. MAJ Prelet v trikotu Celje-Novo mesto-LesceCelje (228 km) !tartalo 32 tekmovalcev, obletelo 20 tekmovalcev, največji hitrost 73,886 km/h (F. Suukelj).

Il. DlSQPUNA - 19. maj Polet na cilj s POVlll tkom Celje-CakovecCelje (199,2 km) !tartalo 31 tekmovalcev, obletelo 13 tekm>valcev, največji hitrost 72,855 km/h (M. Klinar).

Aeroklub

Le.oe Beolrad Celj.

Leao.

Zrenjanin Ljubljana Celje Celje llOJNIK Črtomir Celje STADOVIČ Vojko Ljubljana BElIČIČ l!ak.

Le.ce PIlAPB01NIK Bori.

Z81rob RAIN ~nko llJK)1AN Tone Maribor Nno ••• to ŠmD Jakob Le ••• ŽNIDEIlŠIČ Vo.n.

KLANČNIK BELIN Cntka Nno ... to Oaijak BAUBAN Z""nko PET!lOVIČ Stanial....

Ftnj Beolrad BOŽIC Dobrica KLINAR Petor Celje Prijedor cmIALlC lmharom Kari1lor 8I.i Le.o.

JUKI Milan Ljubljana MEDIČ Harjan Celj.

PETELIN Niko Ftnj KOLARIČ lIor KOSOVAC Slo1lodan Saraje"" Velenje OCEPm: Jole Ljubljan.

PIPAN Jane.

S. Gradeo tp;TBANS A"f1IU.t Ljullljana BODE Bojan Sarajno SPASIC Vladiala...

!IL\LI!Il lIih. GATOLlN Hiodr", PEPE!U<O Pranc ŠTmJKELJ Pranc FllI!NC Ži ft STARIl!A Jan •• KLINAR Harko

HUllŠr

Letal' Ci .......

Cirra.a at.

Ci ........ t.

Cirra.a at.

Cir...... t.

PhlIbv..

Ci .......

Cir .....

Delfin Trener Cir.....

Pirat Pilatu.

Ci .......

Delfin Delfin Pirat Trener Cir.....

Delfin Ci ...... s Pilat...

Trener Trener !tlcha 100 Delfin Cir.....

Trener Trener Pilatu.

Trener Ci .......

1. d18c.

2. d180.

879 o 980 15 8 2 928 083 8 9815 9 8150 1 1000 4 988 3 926 li 984 8715 8 10 980 998 2 12 831 10 838 3 994 18 764 29-30 440 22 1501 1 1000 8 13 807 860 12 8215 14 810 937 19 871 11 22 1589 8315 11 879 10 634 19-20 26-27 7 977 419 115 792 7 866 1586 23-215 423 23 24 15815 4 909 440 115 801 29-30 21 626 803 14 679 18 680 19-20 774 686 17 18 749 23-2& 423 18-17 627 828 11 13 195 26-27 419 31 28 32& 27 4151 &158 29-30 1415 2li 749 23-215 423 16-17 12& 26 497 31 28 29-30 444 1415 32 111

.

III. DlSQPLlNA - 21. MAJ Polet na cilj spovratkom Celje-Ptuj-Celje 024,4 km) startalo 31 tekmovalcev, obletelo 13 tekmovalcev, največji hitrost 53,965 km/h (J. Stariha) , 2. tekmovalca nista tekmovala, 3 tekmovalci niso izpolnili kvalif. razdalje.

IV. D1SQPLINA - 29. MAJ Polet na cilj s povratkl)m Cclje-VaraždinCelje (176 km) startalo 31 tekmovalcev, obletell tekmovalec (D. Božič), hitrost 56,662 km/h. 2 tekmovalca nista izpolnila kvalif. razdalje.

V. D1SQPLlNA - 30. MAJ Prelet po lomljeni liniji na cilj z ocenjevanjem hitrosti Celje-Slovenj Gradec-Ptuj (97,8 km). Startalo 31 tekmovalcev, na cilj prispelo 25 tekmovalcev, največji hitrost 105,318 km/h (M. Gatolin), 2 tekmovalca nista tekmovala, 3 tekmovalci niso izpolnili kvalif. razdalje.

Razveljivljena disciplina 20. maji - prelet v trikotniku Celje-Slovenslca Bistrica-Slovenj Gradec-Celje (99,2 km). Disciplino izpolnila 2 tekmovalca (SUUkelj in BerčiČ) ostali tekmovalci niso izpolnili niti kvalifikacijske razdalje, da bi se tekm>valni dan lahko prizna\.

Tipi jadralnih letal: 9 Cirrus 17 Trener 7 4 Cirrus standard Delfin 5 3 Pilatus Pirat 2 I Phoebus 1 Mucha 100 3. di80.

11 15~

4 3 15~

2 7-8 7-8 1 22 10 115 215 16 23 18 14 9 27-31 19 21 13 27-31 26 17 24

12 27-31 27-31 20 27-31

774 910 918 923 910 932 8715 8715 1000 3415 794 632 237 1582 338 4156 669 867 O 423 3154 760 O 207 493 273 762 O O 308 O

4. d180.

15. d180.

2 980 21 1593 19-20 608 26-27 li19 26-27 li19 19-20 608 Ili 648 2li 1561 15 800 759 6-7 22-24 1584 29 483 652 10 22-24 584 4 804 642 16-17 3 844 11-14 6150 1 1000 751 8 28 1501 18 639 6150 11-14 11-14 650 9 695 16-17 642 22-24 584 6-7 7&9 11-14 650 30 O 31 O

4 8153 904 2 872 3 777 8 816 6 771 9 687 12- 13 12-13 687 115 680 1 1000 215 513 681 14 7 810 712 11 li 840 7159 10 26-30 O 17-20 621 653 16 21-22 616 23 &94 28-30 O 17-20 621 17-20 621 26-30 O 21-22 616

.

17-20 26-30 24 26-30

akupaj

444e 4318 4200 4207 41lili 4134 4037 391515 3684 36015 31558 3431 3307 3302 3295 32153 3171 3147 3147 3031 2878 27158 2731 26150 2641 21415 2122 621 2083 O 1822 15415 1&64 O 589 111

.

. . . . . . .

1 2 3 4 15 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18-19 18-19 20 21 22 23 24

215 26 27 28 29 30 31 32

Tekmovalna moštva poslu~jo nagovor predsednika ZLOS na slavnostni otvoritvi državnega in republiškega jadralnega prvenswa (na vrhu strani) - Med tekmovalci so bili tudi takšni stari (dobri!) asi kot Zvonko Rain iz Zagreba (v sredini levo) - Največ kišt na štartu - v vsej zgodovini jugoslovanskega jadralstva (v sredini zgoraj) - Najuspešnejše je bilo leščansko moštvo: Milan Jukič, Simenc (pomočnik), Miha Thaler, Vesna Žnideršič, Boris Praprotnik in France Štrukelj (zgoraj) - Najboljši trije v Sloveniji: Štrukelj, Thaler in Peperko (slika levo) (Foto: M. Moškon, L. Mesarič)

Letalsko modelarstvo ~

H

O . pi >U)

Ker je bila v mesecih april, maj in junij vrsta modelarskih tekmovanj, objavljamo samo najvažnej~ podatke, ker bi bila sicer, s podrobnejšim opisom tekmovanj, polna cela številka revije.

REPUBLISKO PRVENSTVO RC IF-3-B V organizaciji AK Kranj je bilo 12. 'aprila v Lescah repu bli ško prvenstvo kategorije F - 3 - B (jadralni modeli s klasično vleko ali motorizirani). Prvenstva se je udeležilo vsega 16 tekmovalcev iz Kranja, Maribora in Ka.mnika.

Rezultati: 1. Borut Perpar Kranj - 5234 točk 2. Franci Markun Kranj - 4997 točk 3. Brane Poličar Kranj - 4588 točk

9.DR2AVNOPRVENSTVO RC (F-3-A in F-3-B) Prvenstvo je bilo na letališču v Lescah 2. in 3. maja. V kategoriji F-3-A <akrobatski modeli) je nastopilo vsega 7 tekmo valcev ili AK Kranj, Ljubljana, Trešnjevka in Beograd. Moč­ nejša je bila udeležba z jadralnimi modeli, pomerilo se je 28 tekmovalcev iz Kranja, Maribora, Ljubljane, Trešnjevke, Reke in Subotice.

Rezultati F-3-A 1. Milan Mer~ Kranj - 11265 točk 2. Slavko Poličar Kranj - 10175 točk 3. Brane Poličar Kranj - 10040 točk Rezultati F -3-B 1. Borut Perpar Kranj - 4.722 točk 2. Julij Merory Trešnjevka - 4.655 točk 3. Josip Tomljinovič Trešnjevka - 4.339 točk

PRI MORSKI POKAL A-1 in A-2 Letošnjega tekmovanja za Primorski pokal, ki je najmočnejše uvodno tekmovanje v tekmovalno sezono z jadra1nimi modeli, se je udeležilo skupaj 95 tekmovalcev. Tekmovanje je bilo Il. maja v Ajdovščini in je potekalo v lepem sončnem vremenu. V kategoriji A-I za pionirKdo bo koga? je je nastopilo 44 tekmovalcev iz 11 klubov ter (Ekipna tekma F·2-C) gost iz Italije, ki je tudi zmagal. V kategoriji

A- 2 pa je tekmovalo 51 modelarjev iz 10 klubov ter 3 gost i iz Italije.

Rezultati A-I l. Cristiano Soave Monfalcone - 577 točk 2. Sandi Vrščaj Novo mesto - 513 točk 3. Miro Grahek Novo mesto - 487 točk 4. Ciril Kozole Mirna - 458 točk Rezultati A-2 l. Branko Leskošek EMO Celje 1.260+111 točk 2. Zdravko Lesjak Celje - 1.260+0 točk 3. Matej Jevšček Novo mesto - 1.245 točk

VI. POKAL BRATSTVA IN ENOTNOSTI Letošnji organizator tradicionalnega poka la je bila ZLO Vojvodine, ki jeto tekmovanje organizirala 24. maja v Somboru. Nastopilo je 6 kompletnih republiških reprezentanc. Slovenska reprezentanca ni bila tako uspešna kot lansko leto v Lescah, najmanj točk je o~vojila v F -I-C, kar je zelo vplivalo na konČni ekipni plasma.

Rezultati F-I-A 1. Tone Videnšek - 1.260+240 točk 5. Stanko Fartelj - .-.244 točk II. Branko Leskošek - 1.022 točk ekipno: 1. Hrvatska - 3.591 točk 2. Slovenija - 3.526 točk F-I-B 1. Nikša Alujevič Hrvatska - 1.260 točk 3. Dušan Peček - 1.232 točk 4. Dušan Zupanc - 1.204 točk 7. Marjan Klenovšek - 1.047 točk Ekipno: l. Hrvatska - 3.696 točk 2. Slovenija - 3.483 točk F-I-C 1. Oto Velunšek - 1.260 točk 17. Janez Grošelj - 180 točk 18. Konrad Janžekovič - 163 točk Ekipno: 1. BiH - 3.75S točk 6. Slovenija -"'1.603 točk KonČni ekipni plasma: 1. Hrvatska - 10.765 točk 2. BiH - 9.859 točk S. Slovenija - 8.612 točk

Rezultati F-I-A 1. Damjan Žulič Novo mesto - 957 točk 2. Borut Stari ha Maribor - 821 točk 3. !.ndrej terne MS Kranj - 710 točk

16. DR2AVNO PRVENSTVO VEZANIH MODELOV

Repubtilko prvenstvo prostoletečih modelov

REPUBLlSKO PRVENSTVO KATEGORIJ PROSTOLETECIH MODELOV Prven~tvo je bilo v org.lIlizaciji modelarske sckcije AK Celje, 7. in 8. junija. Prvi dan prvenstva je bilo na programu tekmovanje z jadralnimi modeli. Tekmovalo je 43 modelarjev iz lO klubov. Naslednji dan pa je bilo tekmovanje z gumenjaki, z 10 tckmovalci iz 5 klubov in vzpenjači s 6 tekmovalci iz 5 klubov. Kljub dežju je bilo izpeljano vsch 7 kol.

Rezu'l tati F -I-A l . Branko Leskošck EMO Celje - 1.224 točk

2. Matej Jevšček Novo mesto - 1.219 točk 3. Dušan Peček Ptuj - 1.153 točk 4. Stanko Fartelj Celje - 1.141 točk 5. Zdravko Lesjak Celje - 1.108 točk F-I - B 1. Dušan Peček Ptuj - 1.044 točk 2. Marjan Klenov~ek EMO Celje - 945 točk 3. Andrej Franč eškin Kranj - 882 točk F - I-C 1. Konrad Janžekovič Ptuj - 1.142 točk 2. Branko Leskošck EMO Celje - 1.081 točk

3. Jancz Grošelj Novo mesto - 1.021 točk V kategoriji F -I-A je kar 14 tekmovalcev izpolnilo normo za udeležbo na državnem prvenstvu, v F-l-B polovica, v F-I-Cpavsi tekmovalci.

REPUBLISKO PIONIRSKO PRVENSTVO A-1 in A-2

K~'L4 31

Tudi to prven~vo je bilo v organizaciji modelarjev AK Celje 15. junija . V kategoriji A-l je nastopilo 45 pionirjev iz 12 klubov, v katcgoriji F -1-A pa 17 iz -7 klubov. Tekmovanje je proti koncu oviral vedno močnejši veter, tako da je nekaj modelov pobegnilo, šc več pa je bilo razbit ih.

Rezultati A-l 1. Drago Gorjup Novo mesto - 527 točk 2. Mirko Grahek Novo mesto - 486 točk 3. Milan Mastnak EMO Celje - 433 točk 4 . Stanc Bukovec Mirna - 415 točk 5. Jure Zakojnšck Celje - 409 točk

Prvenstvo je bilo že drugo leto zapored v organizaciji modelarske sekcije AK Ptuj 21. in 22. junija v Markovcih. Udeležba je bila skromna, temu primerno tudi rezultati. Pri hitrostnih modelih ni noben tekmovalec vozil vsa tri kola.

Od skupno 18 voženj je bilo merjenih vsega 6.

Rezultati F-2-A (hitrostni modeli) - 6 tekmovalcev iz 5 klubov I. Oton Velunšek Ptuj - 240,000 km/h nov drž. rekord!

2. Marjan Ivanček Trešnjevka - 153,846 km/h 3. Tomislav Prukner Trešnjevka - 133,333 km/h F -2-D (akrobatski modeli) - 8 tekmovalcev iz 5 klubov I . Marjan Ivanček Trešnjevka - 6626 točk 2. Stane Rozman Ljubljana - 6491 točk 3. Mirko Savič Novi Sad - 6130 točk F -2-C (ekipna tekma) - 4 ekipe iz 3 klubov 1. Velunšek-Alič Ptuj - 10 min 33 sek 2. Prukner-Surina Trešnjevka - 12 min 21 sek 3. Ivanček-Spoljarič Trešnjevka - 191 kro,gov

Zmagovalec Oton Velunlek '

7. MEDNARODNO TEKMOVANJE PROSTOLETECI H MODELOV Tekmovanja, ki je bilo 5. in 6. julija v MuenchnU, se je udeležilo 7 tekmovalcev iz Slovenije z zadovoljivirni rezultati'.

F -1-A (71 tekmovalcev iz 6 držav) 1. Gino Stranieri (Italija) - 1260 + 240 + 107 3. Tone Videnšek - 1260 + 240 + 146 10. Branko Leskošek - 1227 23. Stanko Farte1j - 1148 F-I-B (22 tekmovalcev iz 6 držav) l . Amadeo Leonardo Otalija) - 1260 + 235 7. Dušan Peček - 1149 22. Marjan Klenovšek - 746 F-I-C(22 tekmovalcev iz 7 držav) 1. Horst Mi1dner (ZR Nemčija) - 1260 + 180 + 134 14. Konrad Janžekovič - 1052 15. Janez Grošelj - 1026

r ................. ...... - ..... - .

SKUPNA UVRSTITEV POSAMEZNIKOV

t:~tl4

32

l. Pesjak Štefan 2. Humar Maks 3. Bunčič Drago 4 . Šafarič Janez 5. Hrast Branko 6. Ješe Pavel 7. Kodela Franc 8 . Gajser Jože 9. Volarič. Ivan 10. Bizjak Milan 11. Medven Srečo 12. Zupan Miha 13. Godec Marjan 14. Hrast Alojz 15. Petrovič Janez 16. Persič Jožko 17. Glažar Zdenka 18. Valič Stanislav 19. Vidovič Janez 20. Stubelj Benjamin 21. Vidovič Jaka 22. Vindiš Miro 23 . Lotrič Milan 24. Mi1ek Drago

ALe Lesce ALe Lesce ALe Lesce PLe M. Sob ALe Lesce ALe Lesce AK Ptuj PLe M. Sob. ALe Lesce ALe Lesce ALe Lesce ALe Lesce ALe Lesce ALe Lesce AK Ptuj Le Ajd. AK Ptuj Le Ajd. AK Ptuj Le Ajd .

PLe M. Sob .

AK Ptuj ALe Lesce ALe Lesce

0 - 1

0 -2

0,780 0 ,510 0 ,627 0,633 1,333 0 ,875 0,160 0,773 0 ,718 1,087 0,687 2,427 0,988 1,612 2,750 1,725 1,653 3,088 1,635 2,995 '2,670 2 ,697 4.673 10,00

4 ,227 4 ,627 4.789 5,133 4,561 5,250 6,922 6,980 7,036 6,827 7,733 6,427 8,000 7,408 6,355 7 ,544 7,839 6,488 7,944 7,366 7,766 8,000 8,000 8,000

5,007 5,137 5,416 5,766 5,894 6,125 7,082 7,753 7,754 7 ,914 8 ,420 8,854 8,998 9,020 9,105 9 ,269 9 ,492 9,576 9,579 10,361 10,436 10,697 12,673 18,000

SKUPNA UVRSTITEV EKIP

l. ALe Lesce I 2. ALe Lesce II 3. AK Ptuj 4. PLe Murska Sobota 5. ALf Lesce IV 6. ALe Lesce III 7. Le Ajdowčina

0-1

0 - 2

0-3

2,470 4,082 5,607 ,4,075 3,328 11,774 7,808

13 ,977 15,904 21,277 19,879 22,444 22,560 21,398

0,933 7,716 1,133 7,430 10,453 6,410 24,090

17,380 27,702 28,017 31 ,384 36,225 40,744 53,296

PRIMORSKI PADALSKI POKAL

Najboljli trije v skupni uvntitvi: Humar, Pesjak in

Bunčič

Tekmovanje je organiziral Le Ajdovščina od 18. do 20. julija v skupinskih skokih na cilj, nočnih skokih na cilj in skokih v vodo. Tekmovanje ni uspelo edino v nočnih skokih zaradi slabega vremena, čeprav so bili skoki dve noči, vsi pa so od tega dobili organizacijske in tekmovalne izkušnje. Skoki v vodo pa so bili v Mo stu na Soči, v Sočo. Tekmovalo je 5 ekip, od teh I iz Zagreba, pa so bili v Mostu na Soči, v Sočo. Tekmovalo je 5 ekip, od teh I iz Zagreba in I iz Italije (Udine). Soboto (5,02) in Udine (16.41). V skokih v vodo je zmagal Maks Hurnar iz Lesc Soboto (5,02) in Udine (16,41).

V skokih v vodo je zmagal Maks Humar iz Lesc (5,85 točk) pred Antonom Rengeo, M. Sobota (6,90 točk) in Jakobom Vidovič (MS 8,95 točkami) . Bizjak (ALe). Ekipno so zmagali padalci M. Sobote (31,87 točk) pred ALe Lesce (32,18 točk) in Le Ajdovščina /80,33 točk).

PADALSTVO Tudi v pada Istvu je bilo že nekaj tekmovanj pred republiškim in državnim prvenstvom ter udeležbo državne reprezentance na 1. Balkanijadi v Zagrebu, ki je bila sestavljena iz pretežno slovenskih pada Icev.

ODPRTI STUDENTSKI POKAL JUGOSLAVIJE Tekmovanje je bilo v Beogradu od 4. do 6. aprila. Iz Slovenije so sodelovali ptujski padalci (Kodela Franc, Petrovič Janez in Glažar Zdenka) ki so v skupinskih skokih na cilj zascdli prvo mesto in osvojili prehodni pokal un.iverzitctncga odbora ZSM Beograda.

PTUJSKI PADALSKI POKAL .

Skok v Pod1ehnilko jezero pri Ptuju

Tekmovanjc jc bilo 27 . julija s skoki v PodIchniško jezero pri Ptuju. Tckmovalo je 17 padalcev iz Lesc, Maribora, M. Sobotc in Ptuja.

Zmagal jc Janez Vidovič (Ptuj) s 4,40 točkami pred Antonom Rcngco (M. Sobota) s 5,07 točkami in Iztokom V-odušck (Maribor) s 6,40 točkami.

MOTORNO LETENJE Motorni piloti ZLOS-a so letos tekmovali na dveh zveznih tekmovanjih. Prvo tekmovanje je bilo 17. maja v Gakovcu za "Fizir kup", na katerem je tekmovalo 23 ekip, iz ZWS-a kar 6 (4 AK Ptuj, 2 AK Ljubljana) .

1. Radič-Klobučar Osijek - 390 točk 4. Hojnik-Joha Ptuj - 347 točk 10. Cuček-Kodrman Ptuj - 262 točk II. Kcepf1-Kolarič Ptuj - 252 točk Drugo zvezno tekmovanje je bilo v Zagrebu 7. junija za 5. memorial zagrebških pilotov, na katerem je nastopilo 28 pilotov. Iz Slovenije je tckmovalo 6 pilotov pa iz Ptuja in Ajdovščine .

1. Sveto Trifunovič Zagreb - 635 točk 6. Milan Kralj Ptuj - 610 točk 7. Danilo Hojnik Ptuj - 601 točk 12. Jože Botolin Ptuj - 556 točk

Inž. Jože Perhavc

Tečaj

za

začetnike

Opomba: V poglavju " Vzdolžna stabilnost modela se je vrinila neljuba napaka v obeh enačbah : namesto (0,8+ 1,0) bi moralo biti napisano (0,8 - 1,0), kar pomeni : od 0 ,8 do 1,0 . Pravtako bi moralo biti v tretji vrstici od druge enačbe napisano (3 - S) in ne (3 + S) .

ni model na levo ali desno krilo drsi na stran, na katero je nagnjen , zaradi vpliva "V" oblike krila pa se na navzdol nagnjeni polovici krila vpadni kot poveča in na nasprotni zmanjša . Zaradi tega se vzgon na spodnji polovici krila pove ča, na zgornji pa zmanjša, model se za to zavrti v vodoravno lego . Slika A4 2 ka že, za koliko se poveča vpadni kot na spodnji po lovici krila in za koliko zmanjša na zgornji polovici krila in kako do te razlike pri demo na geometrijski na - pri dolo če­ nem kotu drsenjao . Razliko kotov , za katero se na eni strani vpad ni kot pove ča, na drugi strani pa pomanjša, lahko tudi i z računamo:

tetiva se pove ča na

b b' = cOsO

Dvig oziroma spust nosne toč ke profila zaradi vpliva " V" oblike je enak tJ.= b .tg 8 .tg e razliko tJ. a dobimo tJ. b . tg o . tg tgtJ.a='b'= b

$~II(A : A·~'

.

IZ

e

cos o sin li tg o = - - dobimo cos o A

-

1

sil1 -li <g o0 . cos li l cOsO b

t gua-o -

SMERNA IN PRECNA STABILNOST Že v letošnji drugi štev ilki Kril srno rekli , da je stabilnost okoli navpične osi srne ma , staqilnost okoli vzdol ž.ne osi pa pre č na stabilnost. Poizkusimo vsako od njih obravnavati posebej. Takoj je treba re či, da moramo zato marsikaj zanemariti . Pri smerni stabilnosti moramo zanemariti vpliv "V" oblike krila, pri pr eč ni stabilnosti pa moramo zanemariti vpliv navpičnega stabilizatorja. Na sliki A- 4l je narisan model v t1orisu , ki leti post rani .

V takem letu deluje na navpi čni stabilizator vzgon vstran , ki zavrti model okoli navpi č ne osi tako, da je trup zopet v smeri leta in na navpi čni stabilizator ne deluje več vzgon . Na sliki A-42 pa je podoben primer, gledan malo druga če: nagnje-

in skrajšanjem tgtJ. a = sin o. tg

e

Razlika med vpadnim kotom ene polovice krila in vpadnim kotom druge polovice krila pa je 2tJ.a.

Iz e na č b e za tgtJ.a vid imo, da je nas tala ra zlika v vpadnih kotih premosora zmern a kotu drsenja in kotu "V" oblik e krila .

Sedaj pa 'i.e lahko vidimo , da v praksi ne moremo obravnavati lo če no smerne in pre č n e stabilnosti , kasneje bomo vid eli . da ima celo vzdolžna stabilnost velik vpliv na kombinacijo smerne in prečne stabilnost i. Kombinacijo smerne in preč­ ne stabilnosti si najlaže ra zlo'i.imo s prakti č nim primero m , s spu šča nj e m mod ela in opazovanjem , kaj se z njim dogaja .

Y ta name n je najbolje s pu šča ti model z roke. Najprej si osvojimo s pu šča nj e 7.

r-'

roke in sicer naravnost tako , da bomo model vrgli ravno s pravilno hitrostjo in v pravilni smeri, da bo nadaljeval svoj drsni polet. Če model vržemo v prav taki smeri z enako hitrostjo, vendar nagnjen na eno ali drugo stran, bomo opazili, da se bo preusmeril, izgubil nekaj višine in se uravnal ter nadaljeval premočrtni let, vendar v drugi smeri, kot smo ga prvotno vrgli. Čim bolj model vržemo nagnjen , tem bolj bo spremenil smer. Model , ki se tako "u jame", je stabilen prečno in smemo.

Kdaj pa model ni prečno ali smemo stabilen? Takrat, kadar se ne "ujame" .

Model ima lahko premajhen smerni stabilizator. V tem primeru se ne ujame tako , da spremeni smer v tisto smer , v katero je bil nagnjen , pač pa v nasprotno .

Kako ugotovimo, ali ima model predviden dovolj velik smerni stabilizator, ali ne? Iz kartona izrežemo stranski ris modela in na stranski ris krila nalepimo še in stranski ris krila iz pravtakega kartona.

Sedaj ugotovimo težišče tega stranskega risa tako , da ga položimo nanoževo ostrino. Tako ugotovimo lego središča bočnih površin (S. B. P.) , kakor je narisan o na sliki A- 43 . Ta mora biti nekoliko za težiščem , vendar ne preveč , okoli 50 % srednje aerodinamične tetive krila za tež iščem . Ta vrednost naj bo manjša , čim manjša je "V" oblika krila in čim nižje je krilo postavljeno, lahko pa je večja , če je krilo postavljeno visoko (na pr. na baldahinu) in če ima veliko "V" obliko. Pri prevelikem smernem stabilizatorju lahko tudi dobimo smemo nestabilen model, tak model se ne "u jame" , pač pa v sp irali nagnjen drsi proti tlem . Ta spirala je lahko vseskozi enakomerna ali pa vedno bolj strma . Te nevšečnosti se znebimo s tem, da zmanjšamo smerni stabilizator, ali pa povečamo "V" obliko krila. Tu ravno vidimo povezanost med prečno in smemo stabilnostjo .

S.B.?,

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI IZ KLUBOV o

PORoeilO IZ NAJMLAJŠE lETALSKE ORGANIZACIJE Na slovenski obali je ust anov ljena nova letalska organizac ija : OBALNI LETALSKI CENTER - PORTOROŽ.

Simpatizerjev do tega najlepšega in vsestranskega zahtevnega športa je zelo veliko. Pro ti prič a kova nju je na občnem zbo ru bila dvorana polna .

Na občnem zboru smo potrdili statut in program dela. Organizacijskih težav je zelo veliko, toda kljub temu smo uspeli organizirati tri modelarske krožke, jadraIci imajo v teku svoj teo retični del pouka, za pada lce pa se pripravljaa t ečaj , na katerem se bodo sezna nili z vsemi veščinami padalskih skokov. Le ta lišč e, najosnovnej ši poligon, na ka terem se odvija vse življenje letalcev na zemlji , tudi priprav ljajo , da bo v jese ni sprejelo padalce na I . E PP. Ker je zelo težko za kader in da bomo laže zaživeli, so se osta li klubi in centri po svojih predstavnikih enoglasno strinja li s predlogom, da po najugodnejših pogojih za OLe izšolajo naš kader. OLe - Portorož se o b tej priliki zahvaljuje za razumevanj e letalskih šo l in za vsakršno pomoč , ki nam veliko pomaga na naši začetni pot i.

VOJKO LUSIN

IZ KLUBA lETAl CEV POSTOJNA V počastitev dneva mladosti in roj st nega dne maršala Tita je bila v Postojni parada športnikov, v kateri je sodeloval tudi klub letalcev s svojimi člani. Tako je na paradi sodelovalo nad 50 članov kluba, največ seveda modelarjev. Po zborovanju športnikov je bilo na letališču pri Postojni občinsko prvenstvo modelarjev, na ka-

Detajl iz parade v Postojni ob 25. maju

terem so sodelovali model arji iz Postojne, Pivke in Diva če.

Da bi bila oko lica letali šča ureje na, so člani kluba prej šnji mcsec o rganizirali akcijo za ureditev zem lj išča pred ha nga rjem. V ta namen so navozili prek 400 m3 tampona za utrdi tev plošča di pred ha nga rjem. S popravilom letališke stavbe bo tudi okolica .dobila lepši vid ez.

Postojnski modelarji so meseca maja sodelova li pri snemanj u teleVizijske oddaje 10RDA VAS ZANIMA LETALISČE , ki so jo snemali na le t a li šč u Brnik . Oddaja je bila na sporedu RTV Ljubljana v začetku meseca junija. Vsekakor priznanje za mlade pionirje iz Pos tojn e.

Kon č no lahko rečemo , da se je klub let aJcev izkopal iz finančnih težav, saj je situa cija v klubu zo pet pozitivna . V letošnjem letu je klub letaJcev prejel od teles ne kulturne skupno sti 10.000 din za inves ticijsko vzdrž eva nje in 20.000 din za dejavnost . Vsekako r zelo pičla sredstva za plan, ki pa so si ga zadali na začet ­ ku letošnje letalske sezone.

ANDREJ BRATOŽ

IZAlC Pohoda na B e l ščico (2 10 2 m) se je v soboto , 26. junija, udeležilo 55 č lanov ALe, ki so pomagali pri preiska vi nesreče jadralnega letala Cirrus YU 4204, s katerim se je ) 5. junija smrtno pon es rečila jadralka Vesna ŽniderŠič.

V spomin Ves ni smo odkrili spominsko plo ščo z besedilom: Ljubila je nebo , bela ožarjena kri la, ljubila je pomlad cv eto čo , rosno jutro, svet iz sa nj .

Na sestanku jadralne in mot orne sekcije, na katerem j e sodelovalo 67 letalcev, je bilo dogovorjeno , da b()i':lO nabavili šc dve letali BLANIK, ker bosta sedanji morali prihodnje leto na generalno revizijo na Češko in bi bilo nada ljnje šolanje in trenaža pre hodnega šolanja resno ogrožena. Blanike je možno nabaviti z dinarsko valuto. Eno letalo bo namenjeno za prelet e in za lete nje kot enosed, ker letal TRENER v prihodnje ne bomo pošiljali na revizije pod fin ančnimi in te hničnimi pogoji, kakršni so sedaj pri remo nt nem podjetju v Vršcu.

Vsi letalci so sprejeli obvezo , da bodo z delovnimi akcijami v Železarni Jesenice ustvarili sredstva za nabavo obeh letal. Akcije bodo vsak teden ob torkih in sredah popoldan, delo pa bo trajalo vse leto , kar je vsekakor velika obveza , ki pa jo bodo letalci prav got ovo izpeljali kot so vse doseda nje.

Da bi lahko vsaj eno letalo naroč i li takoj, so letalci predlaga li in sprejeli, da v ~i ki imajo fi-

IZ KLUBOV STE NArJ1

SPOROČILI o

na n č n o mož nost , dajo posojilo ce ntru v got ovini. Pri tcm je ede n od č lan o v t a koj pri speva l v fo nd za nabavo Bla nikov 500 Sfr kot sv oj delež names to delo vne akcije, ki se je ne bo mogel udeleževa ti .

Začet niški t eč aj

jadra lnih pilot o v se je

prič el

l. julij:!. V int erna tu je 18 u če n cev za četniko v ,

mcd temi tudi dv e dekieti - Marja na Dež na k in Jasna Ž md eršič . Po končanem prv em t e Č:1ju se bo nada ljeval drugi, v katerr m pa bo sa mo 5 ali 6 uč e n ce v . S tem bo to najv e čja skupina v A LC, ki je bi la kdajkoli izšo la na v eni sezoni .

Od 18 1eta lcev jih 16 že let i samo stojno.

Tudi pada Ici so pričel i Z začet ni škim pra kin je prve skoke že opravi lo 15 začetnikov , med njimi 5 deklet, ki so se padalstva lo tile zelo res no in upamo, da nam bo uspelo kma lu i zučiti t udi pri dekletih t ekmova lno ekipo . Zdaj je v A LC skup no 8 dek let padalk. tič n im t ečajem

SkJep odbora leta lske šole je, da se padalc i kljub visokim finanČnim st roškom ud eležijo državnega prven'1 va v Leskovcu z dvema komplctnima ekipama.

IZ KLJ30V ST

kega kluba. Vsak dan, seveda če ni deževno, se vzpenjajo pod nebo in si pridobivajo znanje, ki je potrebno za motornega pilota. Fantje se trudijo , da bi priŠli do nalet a, ki je potreben za izpit, toda nagaja jim vrcme in razmočena rulna st eza . AERO 3, ki ima nov motor, jim omogoča, da se šolanje normalno odvija. Ko bo zamenjan motor na drugem AERU, pa bo veliko lažje.

Na novomeškem letaliŠČU imamo goste iz Velike Gorice pri ZagrebU . To so tečajnik i iz tamkajšnjega aero kluba, ki nimajo svojega prostora za šolanje na Ples u. To je že druga skupina t ega kJuba, ki se šola pri nas s svojim blan.ikom. Sodelovanje s tem klubom je zelo prijateljsko in postaja že tradicionalno .

Na novomeškem let aliŠČU se moč no pozna dopust ov, kajti že dlje časa ni na spregled sekretarja ZLOS. Gob je sicer letos res manj, toda bilo je nekaj lep ih lisič k, ki bi bile tudi interesant ne za tovariša Mir ka ... čas

s. PETRIC

POSEBNO OPOZORILO LETALCEM Prek ustnega sporoči la je bil ALC opozorje n, da so nad Go lnikom do koče na Kri žki go ri zgradi li tovorno žični co in da so ž i čn e vrvi na nekaterih mes tih do 50 m nad pobočjem in neoznač e n e z barvnimi bOjami. Ker je to zelo nevarna pa st, opozarjamo vse pilot e, ki bodo leteli ob Križki gori, da to nevarnost upoštevajo.

Vpra šanje pa je, če je dopu 'l no, da se na odprtih pobočjih postav ljajo take ž i čn e prepreke, ne da bi se upo števa le po sebne zahteve za varnost letaleev. Saj je splo šno znano, aa je nad tem eo bočjem mnogo po letov z jadralnimi letali. Ce pa ji h že zgradijo , morajo o t em obv estiti letalske klube ali leta lsko zv ezo. Zakonsko do l očiJo bo moralo zahtevati , tla so ta ke žičn e o vire o z na če n e z barvnimi boja mi , kot to izvajajo·' vse h alpskih deželah.

NOVOMESKE NOVICE Pred dnevi se je v novomeškem aero klu bu konč a l jadralni teča j. Na njem je sod elovalo 7 t ečajnjkov. Vsi so t ečaj uspešno končali in se

sedaj izpopo lnjujejo v jad ralni tehniki. Tako bo kmalu nekaj fantov pripravljenih za opravljanje izpita jadralnega pilota .

Tudi motornjaki imajo tečaj , ki pa se še ni Na tečaj u je 6 fan t ov, Č l anov novomeŠo

končal.

4 _ julija je prišla s sorodniki na izlet v Prečno

prva jugoslovanska motorna letal ka Kristina Gorišek·- Novakovic. O njeni letalski karieri smo v naši reviji že pisali: doma je iz Stične na Dolenjskem in kot poštna uslužbenka je prvič samostojno poletela 9. novembra 1932. Zdaj živi z možem v Angliji in vsako leto obiskuje svoj domači kraj. "Nisem mislila, da je jadrati tako lepo! " je navdušeno vzkliknila po svojem prvem poletu z blanikom in dala poljubček Jožetu Golobu, upravniku letalske šole OLe, ki jo je spremljal na tem njenem prvem jadranju . (Foto: M .

Moškon)

- - - - - - -- -----

-_.._ - - - - ---;-- --

udobnost •

•

ln trajna

eleganca

VARTEK-S MEDNARODNA GARANCIJA KVALITETE

----------.."

I

INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE TOZD PMI Projekt, montaža, Inzemnng Maribor, Ljubljanska 9 Telefon 21-236 - Telex 33-102

V inženiringu in posamezno projektiramo in montiramo : centralno gretje, kotlarne, ventilacijske in klimatske naprave, vodovod in sanitarije, elektroinstalacije, telefonske naprave, trafo postaje, strelovode, avtomatiko

11:111111111111111

•. ~.