Krila 4 1985

APRil

* 85

ffi KAJ Slovensko nacionalno tekmovanje

:AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA Tuje družbe bodo najemale naša letala D o m ač i

letalski pr evozniki bodo kmalu lahk o v sk ladu z zakonskimi d o l oč ili daja li svoja letala v najem tujim letal skim družbam. Ta ko možnos t predvideva predl og za sprejetj e za kona o spremembah in do po lnitvah za ko na o obligacijskih in materialn opravnih odn os ih v letals kem pro metu. Ta k pr edl og so po dprli delega ti odbo ra zveznega zbora sk up šč in e SF RJ za notranj o po litik o.

(Tanjug)

Več

potnikov na mednarodnih letalskih progah

v prvih dveh meseci h tega leta je J at prepelja l 360.500 potnikov ali za 0,4 odstotka manj kot v ist em čas u lani . Raz log za to zmanj ša nje je predvsem manj še štev il o domačih po tniko v, ki so jih prepeljali nekaj več kot 206.000 ali za 6 odstotkov manj kot januarja in febru arj a 1984. Opogumlj ajo pa dosežki na med narodnih progah.

Na evropsk ih progah je potova lo z Jatom za 6 odstotk ov več potnikov kot lani , na medcelinskih pa kar za 13 odstotkov - to razlagajo z uvedbo tretjega letala DC-tO. In ex - adria Aviopromet je I . apr il a ukinil progo Ma riborLjublj ana - Sarajevo - Skopje Za to so se odl oč ili za radi gospod arn os ti , saj je treba za gorivo za uro letenja odš teti 200.000 d in . Ta skl ep je v severovz hodni Slove niji p ovzroč il precej hude krvi. Tako bo im el Maribor poslej samo ja tovo progo v Beograd, letal a IAA pa bod o v Sarajevo in Skopje letela samo iz Ljublj ane..

(Tanju g)

Zapisnik komisije za jadralno letenje pri PS ZLOS, 13.4.1985, v Ljubljani Navzoči: M arj an M ed ič , preds ednik (Ljubljana), Miran Plešnar(Ajdovščina) , Drago Glinše k, Niko Gro beljnik (Celje) , Ernest Pušenjak (Maribo r), Boštjan Prista vec (ALC Lesce ), M a tej Jev šček (Nov o m esto), Jože Napotnik (Ve le nj e ), Be li za r Kerš i č (Vrh nik a), S ta ne Bi zilj (ZLOS).

Sejo je vodil pred sednik kom is ije po pred laga nem dnevn e m redu v va bilu, oz. točk a 3. je bil a obravnava na pred t očko 1.

Točka 3. re pub li ško nac io nalno te kmovanJ e Obravnavan j e b il predlog pravilnika tekmova nj a in spreje te s pre membe, o dn . dokončn a do l oč il a. Prav ilnik bo za objavo s s preme mb a mi izd e lal tov. Keršič B. v rok u 10 dni .

(Pravilnik objavljamo v tej številki na 12. str.) .

Komisija je im enova la oce nj eva in o komisijo te km ova nj a in to: Marjan Medič , Leo n M esar i č, Sta ne Bizilj . Kom isija im a pravico zaht evati o d kluba dodatn e pod a tk e o le tu. T e kmovalci morajo izbirati za obra tn e t očke markantne objek tenase lja, ka tere bo ko misij a iz filma lahko ugotavljal a.

Točka

1. -

republiško jadralno prvenstvo o org. pripravah za republ iško član s ko in ml a dinsk o prvenstvo P oroč il o

Mladinci, na štart v Novo mestol 9. maj a se zač n e v Novem mestu štiridnevno republiško mladinsko jadralno prv enstvo. Organizator Dolenjski letals ki center je zbral 20 pr elimin a rnih prijav, v konkurenci za medrep ubli ški Pokal Cvetke Klančnik-Belin pa bodo nastopili tudi jadralc i iz Zagreba, Čakovca in Rij eke. Discipline bodo cilj-povratek in hitrost ni trikotniki na območju med Zagrebo m in Ljubljano.

DELl

sta po dal a n avzoča dele ga ta. V zvczi z re p. prv e nstvi je komisija s prej ela naslednj e sk le pe: - za m lad ins ko prvenstvo ve lj a prav ilni k č l a nsk ega prvenst va 1985 - za č l a nsko prvenstvo velj a prav ilnik re p . prve nstva 1984, spreme mba j e v do loč i lih č l e n ov po g la vja 19 ka ze ns ke t očke . Za re p. prve nstv o ve lj ajo ka zenske t očke , predvidene v pravil niku d ržav nega prve nstva 19 85 - rezu lt at i se r ač un aj o s fa kt orje m hand icapa, ki so bili objav lj e ni v rev iji Kril a št. 1/85 , stran 21. Za jadraln o leta lo VUK T je komisija dol oč il a fa kt o r 100.

- g led e na geografske pogoj e Ajdov šč in e pred laga komisija vodstvu te km o va nja, da za dolet dol oč i kontroln o o bra tn o t oč ko - do l oča nj e disciplin naj bo v širše m ses tav u so d e luj oč ih v or8,.a ni zac ij i tekm ovanja (Lo re nco n, Greif, Stok elj , sodniki) - za rad i težav na m es tit ve tekm ova lcev naj AK Ajdovščina d o bi poda t ke - m ožnost i in cene v dij aš kem d o mu (o ri ent ac ijs ko štev il o v zapi s niku se min arj a uprav nik ov ) in to s por oč i klubom .

T oč ka

2. -

drža vno j a draln o prvenstvo

In fo rma cij o o o rgani za cijskih pripravah j e po dal tov. G lin še k. Ko mi s ij a je o bravnava la bistvena do l oč il a pred loga pravi lnika in se strinjal a, da se tak pravi lnik poš lj e v potrditev rep . zveza m .

Z a ude ležbo tekmova lcev ZLOS na držav ne m prvens tvu je ko mi s ij a s k lenil a , d a se predviden a participac ij a PS ZLOS razd e li d ese tim ude leže nce m iz ra n g lis te rep . prve ns tva, ki so d eluj ejo na državne m prve ns tvu.

To č ka

4. - infor macij a o SP v It a liji Info rm ac ij o j e poda l tov. M e d i č, na os nov i te le fons kega razgovora za LZJ (K o rd o ). Probl e m pred s tav lj a na ka zil o te km o va ln e t a kse (750 US $ - po prij aV lj e ni e kipi) , ker LZJ nim a dinars kih sreds tev za o dkup deviz, ta ksa pa mo ra b iti na ka za na do 30. 4.

Ko mi s ij a je ugo to vila , da bi bili vs i proble mi ma njši in hitrej e reš lji vi, če bi bila re preze nt a nca znana in ne bi ča k a li na za klju če k let oš nj ega prve nstva. k o bo d o l oče na repreze ntanca. Zat o je po trebn o po no vn o pokreniti vpraša nj e spre(Nadaljevanje na 30. s trani)

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

.~e'L,4 LETO XV

stran 4

stran 10

"f;:r

APRIL '85

"f;:r

ŠT. 4

Končno spet v zraku! Pomlad. Posnetek Boštjana Vovka na naslovnici za jadralce najbrž ne potrebuje nobenega komentarja. Pa vendar si ne morem kaj, da ne bi poskušal vsem drugim vsaj z enim stavkom opisati njegovih čarov: narejen je med rahlim kroženjem na višini 3400 m z dvema metroma gor pri 70 km/ h in »natrimani vzdolžni stabilnosti. Malo je tako lepih priložnosti za posnetek! 1;:{ Letalska zveza Jugoslavije nekako ne najde poti iz začaranega kroga administriranja, nesklepčnih sestankov, nepriznanih letalskih šol, neurejenega financiranja in drugih bolezni predstabilizacijskega obdobja.

Najhuje pa je, da se niti ne potrudi najti pravega stika z »bazo« na tleh, če je že tista v oblakih zanjo previsoka. Kdaj pa smo nazadnje lahko slišali ali samoupravno prebrali, da Letalska zveza Jugoslavije kaj dela ? Ceprav je zapisano, da morajo njeni voljeni (zlasti pa plačani!) funkcionarji redno obveščati tudi navzdol! Eno, toliko bolj dragoceno lastovko pa smo vendarle prestregli: intervju s predsednikom LZJ povzemamo po vojvodinski letalski reviji in ga objavljamo na naslednjih štirih straneh 1;:{ Pišemo tudi o ljudeh z orli v srcu, našimi najbližjimi sosedi te vrste, in njihovih prizadevanjih, da bi jih bolje spoznali in bolj pravično cenili 1;:{ Ambicioni slovenski jadralei se bodo zanesljivo najbolj zagrizeno spopadli z razpisom SPP (stran 12), amaterske graditelje letal pa bo še bolj zaskominalo po »racah « in drugih specialitetah njihove stroke, ko bodo prebrali svariini prispevek o UL 1;:{ V Beogradu je vzletela Avala, domqče ljudsko letalce izpred 27 let, v Zagrebu pa računalnik za prelet z jadralnim letalom - da ne bo kdo godrnjal, kako zaostajamo s tehnologijo 1;:{ V (letalski) kulturi smo že pred 47 leti pisali verze - boljše kot danes! - če ne verjamete . se prepričajte z izvirno dokumentacijo . od 24. strani naprej Pa srečne pristanke!

stran 16

stran 20

Priti iz anonimnosti Orel v srcu in na nebu Slovensko prvenstvo v preletih Kdaj je ultralahko letalo zares dovolj lahko Na obzorju: naše prvo ljudsko letalo Prelet z računalnikom Pesnik, skladatelj in jadralec Eksplozivna dekompresija K:e'L4

stran 24

4 10 12 16

20 22

24 28

Izdaja Zveza letalski~ o r ganizacij Slo~e nij e v Ljub.ljan,i. Le pi p o t 6 Rev ija iz haja vsa k mesec . ra .z en ju li ja in avgusta ,', Grad ivo za objavo v KR IUH prispevajo IJu,bllel]1 letal::,tva brezplačno, De nar!l0 nagrado p~e Jm e sa mo avtor fotografije, uporabljane za nasloyno stran : 2,0 00 din za barvni dlap~)zltIV. 500 din ~~ erno b~h . pOZltIV . Za tC?čnost vseb i.ne svo Jih pri,spevkDv odgovarjaJ.o pisci samI. Vabimo vsakogar , n('lJ s,o deluj€ v revIJI s porocI II ln ~llkaml , ki obravnavajo dejavnosti. kot: modelar stvo, Jad .ralst~o . padalstvo. motorno letenje. raketar stvo .yrosto letenje balonar stvo in a matersko gradnjo. Urednišlyo si pridrŽUje pravico skrajšat i, dop~lnltl all pril ago diti prisp ev ke glede n a prostorske in kakovostne zahteve v reviji ,Uredniški odbor: Gustav Ajdi č, Mirko Bitenc. Stane BI zil j. Jan ez Breza~.

Tone Čerin, Jože Čud e n . Rok Go lob. Domin ik Gregl. Beiizar K erš i č. Ivan Konavec. Taras Krlv e nko. Leon M esanc, JurE\M ež naršič-, Franček Mor~ej , Marjan Moškon (glavni, in odgovorni urednik ). JožePerhavc. Jure Pes totnik . Sreč o Petria. (tehničn i urednik) ln Ciril Trček Naslov uredništva: Mar jan Moškon . pošlnl predal 33.68001 N ovo me stoPrispevki za obJ~vo v KRILIH morajo biti v uredniš tvu najpozneje d <:> 10., dne v m esecu. p.red mes e~e m v kat ~ r em izide nasl ednja št ~v ltk a - RokopISOV in Slik. ne vračamo. raze n barvnih diapozitivoV ln tUJih knp g. ~e Je pr!lozena ovoJn ica s p ov ratnim naslovom ln potrebnimi znamkam i Naslov uprav e: Zveza letalskih o rgani zac IJ S lov enIJe . L epi pot 6. poštni pred al 496, 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222 - 504, ( ek ocl racun pri ZLOS. š tev. 50 101 -678-5 10n S premembo naslova sporočite upravI revij e ter obvezno napišite stari ln novI naslov . upravI revije sporoclte tu di. ce rev ije ne prejema te redno Letna n a ročnina 800 din. cena pos a mezn e š tev ilk e 80 din G r afična prip rava DIC tozd Grafi k a, N ovo mesto - tisk : Tiskarna . Novo mesto .

V vsebino dejavnosti Letalske zveze še ni vgrajeno informiranje, kot bistven element - Problem financiranja dejavnosti LZJ še naprej kamen spotike - Dostojno počastiti jubilej - 40 let delovanja

Našel letalsko bombo 46-letni Anton Perko z Mirne je prijavil mi l ičnikom, da je pri kopanju temeljev za gradnjo stanovanjske hiše našel manjšo letalsko bombo dolžine 60 centimetrov. Za uničenje nevarnega ostanka druge svetovne vojne je poskrbel pirotehnik.

(Dol. list)

Znano je, da ima Letalska zveza Jugoslavije velik in poseben družbeni pomen, predvsem z nalogo , da na široki osnovi vzgaja mlade in jih izobražuje v letalskošportni h panogah ter razvija smisel in nagnjenost za tehniko. V širši javnosti je manj znano, da se je ta dejavnost zaradi spleta oko l iščin , objektivnih in subjektivnih, znašla v težkem po ložaju.

Prav zaradi tega je redakcija p~osila predsednika LZJ general-majorja Zivka Blagojeva za razgovor o organizaciji v tem trenutku , nakar je pristal, čeprav je obremenjen z nalogami pokrajinskega sekretarja za ljudsko obrambo AP Vojvodina . General Blagojev je z ob ilico dobre volje privolil opraviti to »nalogo«.

Kljub pomembnim rezultatom tudi resn i problemi.

Na zače t k u nam povejte, kaj je ta čas najbo lj značil n o v Letalski zvez i J ugos lavije?

Smo v obdobju proslave 40-letnice de lovanja Leta lske zveze, katere pokrovitelj je bil tovariš Tito. Menim, da to včasih pozabljamo. V tem obdobju smo imeli pomembne uspehe. Zdaj ni trenutek, da bi delali analizo teh rezultatov , .vendar je res, da je Leta lska zveza s svojo dejavnostjo izučila na tisoče mladih v zahtevnih športnih panogah , katere terjajo vrhunsko izurjenost in znanje, stotisoče mladih pa je približala tehniki in letalstvu .

Zadnja leta je bilo več pomembnih rezultatov tudi na športnih tekmovanjih.

KAJ DELA LZJ

Splitsko letališče

obnavljajo Zarad i obn av lj a nj a pristaja ine st eze in svetlobne sig nali zac ij e j e bil o s plitsko letali šče za prto do konca m arca. V tem času je z račni promet med Sp lit o m in notranjost jo in tujino potekal prek zad rskega l e t a li šča . S celotno rekonstruk cijo. v ka t ero bodo v ložili oko li 290 milijon ov d inarjev. se bo split sko letališče v Resniku mcd l e tali šči svoje kategorije še višje uvrstilo . Dela. povezana s prenovo. k i sta jo prevze la Podje tj e za ces te Split in Tegrad iz Ljubljane . je tr eba do kraja op rav iti. hkr at i s tistimi. ki naj bi jih dokončali mcd normalnim ob ratovanj em letališča. do 15. junija oz iroma pr ed zače t­ kom glavn e turi s t ične sezone.

(Tanjug)

Arabsat I je začel poskusno delovati v vesolju Prvi arabsk i komunikacijski sateli t je že v krožni ci in je zače l poskusno delovati. Kot je sporočila francoska tvrllka Aerospatile. satelit Arabsat 1. ki so ga izstrelili z raketo tip a Ariana ev ropske vesoljske agencij e (ESA) . zdaj lebd i nad Zairom.

Gre za prvi iz med treh sa telitov . ki jih jc za arabsko li go izdela l konzorcij pod vodstvom Ac rospa t iala. Vs i trije sateli ti bodo sta li okoli 134 mi lijonov dolarjev. Prvi sa telit. ki bo apri la začel no rmalno d elovati. bodo nadzo ro va li iz post a je v Dirabu blizu Riada .

(R e uter)

Spomnil bi na najpo membn ejše: prvo mesto v Ev ropi v jadra ln em letenju , drugo mesto na svetov nem padalskem prvenstvu. drugo mes to v tekmovanju evropski h modelarjev in šesto mes to v motornem lete nju na svetov nem prvenstvu. To so samo nekateri izmed vrhunski h rezultatov v letu 1984. Po moji oceni je n ajvečj i uspeh organizacije v širini naše dejavnos ti . Letno vzgajamo okoli 200.000 otrok o rgan izirano, nadalje let no naletimo okoli 50.000 ur, opravimo 40.000 pada lskih skokov, izučimo 500 do 600 padalcev, 400 jadralnih pilotov, nekaj 100 motornih pilotqv, 1000 modelarj ev, precej zmaja rjev in tako dalje. To so samo nekate ri pokazat elji naše množične dejavnosti .

Kljub takem u razvoju je prav povedati, da v zad njem času stagn iramo, opažamo res ne težave, ki so de lno to tudi težave naše družbe, de ln o pa moramo poiskati nove reš itve v dejavnosti zveze, ki bodo ustreza le seda njim realnim zahtevam mlade generacije.

Zaostrilo se je vprašanje: kaj ima pred nost - ra zvoj vrh un sk ih tekm ova lcev , a li množičnost , kar je eno izmed bistvenih vprašanj v nadaljnem ra zvoj u LZ.I .

V luči teh podatkov, ki ste nam jih po veda li in ob množični dej av nosti LZJ čutimo pomanjkanje informiranja javnosti o delu LZJ, ka r je bilo že ugotovljeno, saj je zveza skoraj nepoznana v naši Družbi?

Naj povemo samo primer: o šestem mestu jugos lovanske reprezen tance na svetovnem prvenstvu motornih pilotov spl oh ni bilo objav lj eno v tisku.

Povsem se str inj am z vam i in menim , da je to resna pomanjkljivost v de lu zveze, posameznih sekcij in celotnega članstva. Nesp reje mljiv je položaj , ko primerjamo rezu lt ate naše dejavnosti ter kaj je o tej dejavnost i poznano naši javnos ti. Niste da l eč od resnice, da je dejavnost zveze v dobri m eri ano nimn a.

Nism o dovo lj naredili v tej smeri, nismo javnosti navad ili na svojo navzoč n ost, razv ijamo gospodarske, šport ne, vzgojn e, turist i čne in druge dejavnosti, venda r se o tem zelo malo ve. To se potem odraža na položaj Zveze v okviru o rgan izacij za fizično kulturo, ljudsko tehniko in drugi h. V vsebino naših dejavnost i nismo vgradili učinkovitega sistema informiranja.

Prav go tovo bi tudi naši rezultati bi li boljši, če bi že le-te, ki jih dosegamo. pravi ln o in sproti predstavili javnosti. Drugače bi bilo naše delo ovred noteno. kar bi se prav go tovo odražalo tudi v naši materialni osnovi. Ni samo to . da se hva-

limo z naš imi rezu ltati , prvo m esto v svetu , a li dru go v Evropi, malo javnost ve o resnično vloženem delu našega č l a n stva.

Letalska Zveza Slovenije 70% svojih stroškov pokriva s prostovoljnim delom č l anstva. Zakaj t ega javnost ne bi vedela?

To je afirmacija prav iln ega odnosa do leta lstva. Včasih so nogometaši, ko s mo imeli nogomet nič slabš i kot danes, šli na tekme brez hrane in potn ih stroškov, na desetine kil o metrov daleč , na kmečkem vozu, brez dnevnic, samo, da so igrali.

Danes smo mi na istem - to je v pretežni meri čisti a ma teri ze m.

Dve smeri pri reševanju materialne osnove Pred kratkim je predsedstv o SZQL.I ra zprav ljalo s predstavniki LZ.I o težavah. s katerimi se srečuje organizacija.

Zakaj je prav zap rav šlo? Stroški vzdrževanja in obnav ljanje opreme so taki, da jih ne pre nese nobena a materska organi zac ija. I šče m o iz hod v dveh smereh.

Najprej je treba sa nirati trenutno stanje in ustvariti pogoje za normalno dejavnost, po drugi strani pa je treba najti možnost za trajno in sistemsko rešit ev po ložaja LZ.I. V razgovoru, ki ste ga omeni li , je bila potrjena ocena, da LZ.I ne obravnavajo prav ilno v družbi, da ni rešeno vprašanje pogojev za nj eno dejavnost. Dogovorjeno je bi lo, da jo je tr eba obravnavati drugače, kot ostale organizacije za fi z i č n o kulturo. Kaj je tukaj sporno. Zveza organizacij za fi z ično kulturo upošt eva posamezne špo rtn e vejekošarko , odbojko itd. , medtem ko vse letalsk e športe opredeljuje kot enega. Ne govorijo o jadralnem letenju, kot posebnem športu pa o tem da se ono fin a ncira, t emveč vse zvrst i obravnavajo kot eno vejo, zarad i česar dobimo precej manj sredstev , kot jih dobi boks, a li skoki v vodo , a le-t i seveda nim ajo tak ih stro škov.

Poiskati je treba sistemsk e reši tve, da bi lahko reproducira li ma terialno osnovo . Obstaja napačno mnenje, da armada financira LZ.J . To je povsem n eres ničn o.

Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo financira tisti dcl dejavnosti. za katerega so oborožene si!e zai nt eresira ne. S tem je pokrito le 10% dejavnosti LZJ. Iskati je treba sistemske rešitve v dveh smereh, ali , da se s predpisi dol oč i , da se napr. od vs akega proda nega litra letalskega gor iva izloči d o l oče n del za financiranje dejavnosti LZ.J. kot je to reše no pri AvtoIlloto zvez i. drugi. Illanj dober način pa bi bi l, da bi dejavnos t LZ.I financirali direktno iz pr o računa.

t:e'L.4 6

KAJ DELA LZJ LZJ, v najboljšem primeru na stopnji, ki smo jo dosegli do danes. Ali bo pobuda, ki ste jo dali, imela odmev v javnosti?

..Vsaka igra z žogo, košarka, nogomet ali od~ojka, so za Zvezo organizacij za telesno kulturo samostojne panoge, medtem ko vse letalske športe opredeljujejo kot enega ... !«

Francozi bodo kupili naše raketne motorje Strokovnjaki francoskega centra za vesoljske raziskave eNES so v Titogradu pr eizkušali raketne motorje, ki jih za obrambo proti t oč i proizvaja tamkajšnja tovarna. Z gosti se je pogovarjal tudi Marjan Zidarič, generalni sek retar Zveze astronavtično-rak e­ tnih o rganizacij Jugoslavije. Testiranje raketnih motorjev je ze lo uspelo, tako da bo Francija pri nas že letos kupil a 50.000 t eh naprav.'Podpis pogodbe hkrati odp ira vra ta tudi za prodajo v druge evropske države. Predstavnika francoskega centra Lebaron in Preaux sta ob ljubil a, da se bosta konce aprila udeležil a 5. simpozija astronavtično-raketnih organizacij .Ju gos lavij e na Lisci pri Sevnici.

Glede materialne osnove, ki je za nas bistvena, je rešitev tudi v združevanju sredstev vseh tistih, ki so, ali bi morali biti zainteresirani, od .J LA do gospodarstva, letalskih družb, letalskega gospo darstva, industrije, turizma , Zveze organizacij za fizično kulturo , Ljudske tehnike in drugih. SamQ tako Vidimo izhod iz tega položaja. Zal pa moram povedati, da je zaskrbljujoča premajhna pripravljenost za tako združevanje sredstev, sicer pa bi le-to morali pričakovati, predvsem od letalskih družb in letalske industrije.

Bila je tudi beseda o fin a nciranju mednarodnih tekmovanj. Nimamo možnosti, da bi jih organizirali, čeprav imamo velik ugl ed v svetu. Viso ko nas cenijo v FAI (Mednarodna leta lska fed eracija).

Tam smo dobili nekaj funkci onars kih mes t kot priznanj e, posebn o pomembno mesto imamo med balkanskimi in neuvr ščen imi državami . .Jasno je, da že lim o, in da moram o sodelovati na svetovnih tekmovanjih, ker s tem posp• ešujemo selekcijo in kak ovost. Za vse to je potreb no financiranje, kar pa je problem.

Organiziramo nekaj m ed narod nih tekmovanj , a niti dinarja ne dobimo od Zveze organizacij za telesn o kulturo. Zarad i tega je dovo lj raz logov , da začnemo te zadeve v osnovi reševati za daljše obdobje.

Premostiti tehnično-tehnološko

krizo.

Iz vsega izjaja, da se LZJ nahaja na prelomnici, zdaj, ko pripravljamo srednjeročni načrt razvoja do 1990 leta. Po nekaterih ocenah, če financiranja ne bomo rešili zadovoljivo bo na koncu tega obdobja

To je eno izmed vključnih vprašanj.

Prišlo je do tega, da praktično nimamo dvosedežnih jadralnih leta l in nimamo možnosti za učenje jadralnih pilotov. Nimamo leta l za akrobatsko letenje motornih pilotov. Večina letal je pred iztekom resursa, obnova letalskega park a pa je zelo otežkočena. Ker se tega dobro zavedamo , smo pripravili posvet , ob tesn em sode lovanju aero-k lubov in napravili skupen program srednjeročnega obdobja in razvoja materialn e osnove, ki bi morala biti nosilec za premoščanje te tehnično-tehnološke krize , v katero smo zašli .

Omenili ste, da se v nekateri h sredinah večji del dejavnosti financirajo z lastnim delom. Na pr. Letalska zveza Hrvašje je s svojimi letali organizirala protipožarno opazovanje, s čimer pridobiva pomembna sredstva. Ali lahko poveste kaj o takih nalogah, družbeno koristnih, ki jih lahko opravlja LZJ? Brez takega dela ni možnosti za obstanek. LZ.J bo imela tako mesto v družbi, kakršno je tej družbi potrebno. Naša stvar pa je, da te potrebe č im bolj popolno družbi prikažemo. Enostavno. ljudje ne morejo ra z mišljati o tem , kaj mi moremo na področju zašč ite proti toči , če jim sami tega ne povemo in končno tudi dokažemo. La hko d amo za nimive programe pri protipožarni zašč iti. posebe j na gozdnih in obalnih področjih. V Sloveniji so pomembni dohodki o d turi zma. sem sodi tudi o pa zova nje v okviru kakršnih koli elementarnih ne s reč , lahko sode luj emo pri zelo nujnih intervencijah v zdravs tvu itd. Prav tako v gospodarstvu , kmetijskem letal stvu , gnojenju posevkov, vse do nujnih poštnih uslug in podobnih nalog. To so hkrati tudi možnosti za tr enažno letenje in za pridobitev ustreznega dohodka, prav na os novi lastn e dejavnosti. Na tak n ač in bi morali dobiti pomemben dcl s reds tev za svojo osnovo. da bi lahko opravljali vzgojn o delo v športni dejavnosti med mladimi.

Novi predpisi ne predvidevajo možnosti, da bi LZ.J sama šo lala svoje kadre pilo te. Zdaj la hk o profesionalno dovoljenje dobijo samo v rednih šo lah.

Ali tak položaj pogojuje dejstvo, da se starostn a meja mcd motornimi piloti v Zvezi vse bolj povečuje in. d a mladi tcžko dobijo priložnost za sodelovanje na tekmovanjih pa tudi za šo lanje.

KAJ DELA LZJ

1980 - najmanj letalskih nesreč Ameriška uprava za prometa je varnos t s poročila , da je bilo lansko leto med najvarnejšimi v letalsk em prometu. Bilo je 12 letalskih n es r eč s štirimi sm rtnimi žrtvami. Najboljše doslejje bilo leto 1980, ko ZDA niso imele nobene nesreče s sm rtnim iz idom. Letošnje leto pa se je že zače lo slabo: I. januarj a je v Boliviji strmoglavi lo leta lo družbe Eastern , umrlo je 29 ljudi.

Z balonom okoli sveta Šest inp etdes et letni JO E KITTINGER , prvi človek , ki je v balonu sam preletel Atlantik , se pripravlja na velik o pustolov ščino - z balo nom na m erava brez vmesn ih post an kov obkrožiti Zemljo. Kot poroča AP, se bo na nevarno pot odprav il ok tobra a li novembra letos. Nad ocea n i. puščavami in gorskim i veriga mi bo letel v pose bni kapsuli pod pritiskom. Domnevajo, da bo polet trajal skoraj dva tcdna in da bo Kittinger prel etel več kot 32.000 kilometrov.

Smer i pol eta okrog Zcmlje si še ni izb ral.

Rad bi Ictel s polarnimi z račnimi to ko v i čez Atlantik, Sovjetsko zvezo , J apo ns ko in Tihi ocea n v Kaliforn ijo. lahko pa se zgodi. da si bo izbral s ubtrops ke to kove in letel čez Mehik o, Atlantik , Afriko.

Kitajsko in Tihi ocea n.

Bivši poskusni pi lot ameri škega vojncga Ictal s ka je izjav il: "To bo izred na pustolovščina. tako bo , kot da bi letcl na Luno. « (Po DELU) Američan

Predpisi o šolanju nas postavljajo pred nova dejstva. Prava pot je, da zagotovimo verifikacijo naš ih centrov, da bi dobili status šole in, da na tak način zagotovimo njihovo delovanje. Želel sem povedati še to: težave, v katerih smo se znašli, so v pretežnem delu pogojile , da smo forsirali iste ljudi kot znane in strokovnjake in so le-ti postali osnova dejavn os ti v naših klubih. Potem je to privedlo do posameznih skupin, katere so si prisvojile odločanje in gejavnost v veliki meri sprivatizirale. Zal obstajajo tudi familijarni odnosi v posameznih klubih , ka r je povsem nesprejemljivo. Čudno je, daje do tega prišlo brez ustreznega reagiranja v širši letalskošportni javnosti, da se na letalskih tekmovanjih iz leta v leto pojavljajo isti ljudje iz ozkega kroga in to vedno starejši. Očitno smo konzervirali tako stanje, ki onemogoča mlade. Vendar je to šport mladih. Pravi odgovor na vse te negativn'osti je množično Vključ eva nje mladih in mi to moramo podpreti.

LZJ proslavlja letos pomemben jubilej - 40 let delovanja, če temu dodamo, da se, kot ste poudarili, nahaja pred pomembnim prelomom in afirmacijo mladih, bo to leto v polnem smislu jubilejno. Kakšne proslave predvidevate?

Načrta sicer v ce lo ti še ni. Gre za zelo pomemben jubilej in ga bomo ustrezno

proslavili. Načrtovali smo, da bi ga v klu bih in šolah obeležili z raznovrstnimi dejavnostmi. Predlagali smo tudi, da naj bi LZJ sodelovala v paradi ob dnevu zmage. Predvideli smo, da bi organizirali letošnji jugoslovanski aeroreli na drugačnih osnovah, kot je to bilo doslej . Pri tem bi pripravili maršruto tako, da bi reli tekel skozi vsako republiko in pokrajino.

Imeli bomo tudi nekaj pomembnih jugoslovanskih in mednarodnih tekmovanj. Proslave tega jubileja bodo manj slavnostne, zat4l pa bolj delovne.

Na koncu bi radi slišali še vaše mnenje o pobudi za izdajo časopisa v Letalski zvezi Vojvodine.

Vaša pobuda ni slučajna in je izraz potrebe po organiziranem pojavlj a nju v javnosti. Zdi se, da je zaprtost trajala predolgo in zato ·mislim, da bo vsak ljubitelj leta1st va in letalskih športov tako pobudo pozdravil. Realno bo revija veljala toliko, kolikor bo o dražala potrebe razvoja tega športa in žiVljenje in aktivnosti, ki potekajo v bazi. Pomembna bo, če bodo mladi ljudje našli v njej sebe in svoj interes. To delo brez entuziazma ne bo šlo, a vi ga imate dovolj . Zato raču­ .n ajte na mojo popolno podporo, a verjamem tudi vseh članov Zveze.

ARTUR DEMEK HILDA UGLEŠIC (po AEROSVETU)

"Prava pot je zagotoviti tako verifikacijo naših centrov, da bi dobili status šole in na tak način zagotovili lastno šolanje profesionalnih kadrov ... (VSi posnetki: Aleksandar Uglješic)

LETALSKA POŠTA oPAR AVION AIR MAIL oVIA P o

Fotografije Halleyjevega kometa Halleyjev komet se približuje Soncu, nasproti pa mu let it a dve sovjetski sondi. Po trditvah sovjetskih astronomov je komet že mogoče videti s teleskopi premera en meter. Ta komet se soncu, s tell) tudi Zemlji, približa lsamo enkrat v 76 letih. Sovjetski astronomi so ga iz svoje opazbvaln ice na višini 2300 metrov v Tadžikistanu le fotogralirali.

(Tanjug)

Arabske države bodo bojkotirale belgijsko letalsko družbo Arabske države bodo bojkotirale belgijsko leta lsko družbo Trans European Airways (TEA) , ki je prepelja!a več tisoč etiopskih Zidov v Izrael.

To so skleni li na izrednem sestanku veleposlanikov arabskih držav v Bruslju kot odgovor na zahtevo generalnega sekretariata arabske lige , naj proučijo to vprašanje. Družba TEA vozi tudi romarje v Meko.

(FAN)

Turške letalske sile dobijo 14 letal F-5 Turške letalske sile bodo dobile 14 letal tipa F-5, kijimjih bosta podarili Norveška in ZDA. se je zvedelo v krogih. blizu turškemu obrambnemu ministrstvu. To je prispevek članic N ATO k posodobitvi turških oboroženih sil. Isti viri navajajo. da bodo Združene države Amerike v kratkem poslale Turči­ ji tudi letala tipa F-4.

(INA)

Monografija ajdovskega letalskega kluba Ajdovski letalci so 24. marca na svojem zboru temeljito ocenili svoje minulo delo in predvsem kritično spregovoril o težavah. ki se zaradi nekaterih predpisov in pomanjkanja denarja pojavljajo pri njih. Poudarili so. da še ni pravega odziva modelmjev za nadaljnji razvoj v letaIJ'kem športu. čeprav je v klubu skoraj dve tretjini članov prav modelmjev. Modelarji so namreč »osnova" za bodoče jadralne in motorne pilote. Množičnosti pri tem ni. saj uspešno deluje le modelarski krožek v osnovni šoli Dobravlje. v Ajdov§Čin i in Vipavi pa zanimanja za to dejavnost ni. .ladraIna in motorna sekcija kluba sta zadovoljni s trenutnim položajem. saj se kaj več ne da napraviti zaradi visokih cen goriva. K ljub dokaj številn emu in sodobnemu letalskemu parku iz leta v leto upada število ur poletov. posebno pri motornem letanju.

Na padalstvo. pred leti tako rekoč paradno disciplino. so spomine obujali le starejši člani. Ta dejavnost. izredno pomembna tudi za obrambo in splo.fni ljudski odpor. ni ,'amo ajdovski problem, temveč v vsej državi. Zato so se dogovorili, da bi izvršni odbor kluba proučil. da padala. ki jih imajo kar precej. posodi ali proda še redkim klubom, ki se s padalstvom še ukvmjajo. To pa lahko pomeni tudi konec padalstva v naši regiji. Čez dober mesl'c bo v Ajdovščini republiško člansk o prvenstvo vjadralnl'm letenju. možnosti so tudi za organiziranje državnega akrobatskega letenja. toda težave so nastale z letali. Letala Zlin so namreč že precej stara. kar postavlja pod vprašaj varnost Il'tl'nja. občnem

Na zboru so podl'lili tudi priznanja. plakete za dolgoletno uspešno sodelovanje s klubom in sicer vojni pošti Ajdov,fčina.

Zavarovalni skupnosti Triglav. sekr('/(J/ju S/TK S !liji Blanuši in članu kluba. jadralnemu in motornemu pilotu Emilu ri·asu. Člani kluba so podprli tudi zamisel. staro že leto ali več. da bi začeli intenzivno zbirati podatke o dejavnosti kluba od njegovega začetka. To bi bila nekak.fna monografija. ki jo bo uredil dolgoletni sekretar kluba Boris Grzej. OpravIjenojI' že približno tri četrtine dela. Monografija pa naj bi iz.fla .fe letos.

Pri koncu so že tudi dela na drugi reviziji Blanika. tovariš Gregl zadevo redno nadzoruje. Zaradi slabega vremena še ne 11'timo. dela pa imamo trenutno dovolj s pri-

pravami na republiško jadralno prvenstvo.

V glavnem je vse urejeno. razen nekaterih malenkosti. tako da upamo. da bodo udeleženci tekmovanja zadovoljni zapušča li ta del S lovenije. ki je večinijadralcev sicer nepoznan.

EMIL fRAS Ajdovščina

Pokal Beti - Metlika 85 Da bo.do v soboto tekme. je slabo kazalo. Ze ves teden je deževalo. pa tudi napoved za vikend ni bila obetajoča. Ljubljanska ekipa za Metliko bo vseeno številna. vsaj tako je bilo smati po telefonu. ko smo se kljub slabemu vremenu odloali. da gremo. Stane in Emil sta s svojo garn ituro odpotovala posebej. Mitja pa je mene pobral v Ljubljani. Tomaž pa je v Trebnjem čakal na najin obetaven prevoz . .Iutro je bilo presenetljivo suho in megleno - karje torej kazalo. da bo vreme lepo. Okoli Novega f?1esta se je zjasnilo in začel se je ('udovitqan. Pot {ez Gorjance je bila enkratna. jasen pogled na zasnežene in odsonca osvetljene Alpe je nudil enkratne užitke.

Nekje pred prelazom na Vahti smo dosegli sneg. se prekobalili na drugo stran in zdrveli proti Metliki. Pogled na letam{e Otok nas je o{aral. Na vzpetini je kot orel {akal DC-3 in obujal spomine na vojna leta in polete po tem travniku. Prijetno se je srečati in pozdraviti s starimi kolegi modeImji in pokramljati. vsak pa je težko {akal. da sestavi model in opravi reglažni let. .lutranja rosa po travi nasje sicer malo zadržala in ovirala. toda vedeli smo, da bo sonce kmalu opravilo tudi s to nadlogo.

Pogled najasno in mirno jutroje dal {utiti da bo ro pravi dan za modelarje.

Otvoritev tekmovanja in pozdravni govor nas prepri{ata. da nasje le še nekaj modelmjev, pa tudi mladi so števil{no kar mo{ni. Potem smo se zapodili po travniku.

Sodnikom niti nismo dali dovolj {asa za poavanje. vsak je želel (im prej opraviti starI. Stane se je mu{i! s celo garnituro pioni/jev. tako da mu JI' ostalo bolj malo {asa za lastni model. Sam sem z zanimanjem gledal. kako mladež dobro vleče v zrak. Prizadevni organizator nasje po('astil med tekmovanjem še s {ajem in sendvi{em. ki nam je seveda dobro teknil.

Proti koncu se je vreme malo obrnilo. za{elje pihati veter in to ravno tja. kamor smo se najbolj bali. Nekaj modelov JI' letelo na hrva.fko stran. vendar je 1\011'gialnost naredila svoje: vse modele smo našli. Dare. kot vem. je imel največjo ~molo: model mu je padel v sredo Kolpe. Sele po večih kilometrih plovbe se je toliko pri-

,oLETALSKA POŠTA oPAR AVION oAIR MAILoVIA bližal bregu. daje skoc'il nag za njim in ga pot egnil ven. In komqjsejeobrisal. priplava mimo še uška. Se enkrat j e skoc'il v Kolpo, l n k o je spet rasno nag prilezel na obalo. sva bila z Damjanom z elo vese/a. kajti... Na k oncu se je vse srečno k o n čalo. svoja letala sm o vsi rdili.

Razdelitev pokalov. diplom in dru žabno tovarna Beti. Kaj na žalost ni bilo. kajti pred nami je bila še pot. Dosežena mesta so bila za Ljubljano kar v redu. m ed pion;,ji smo dosegli I .. J. in 5. mesto. Stara gan/aje bila sIaMa. Najbo/jšije bil peti - prehiteli so ga njego vi vzorniki. into je najbolj v redu. Upam. da bo organizator postal ali objavil rezultat e. Vsi tekm ovalci pa bomo Jpet radi prišli in se srdali na dirkah v prijetnem k o t ičku Bele krajin e. srečanje namje priredila dosti časa za kramljanje

TONE VIDENŠEK Kamnik

Poročilo Z r~gijskega

tekmovanja F3B ljubljana 1985

V nedeljo 7. aprila 1985 so se pr v ič v t ej sezon i zbrali t ek~l1 ovalci R C - jadralnih modelov kat egorije rJB. V prekrasn em termičnem dnevu so t ekmo valci iz Kranja.

Ve/enja. Ce/ja in Ljubljan e prikazali odlično formo za zače t ek s ez one. Pogrdali pa sm o predvsem novitet. novih modelov. za kar pa ni krivo samo .finančno stanje.

Zanim iv j e iz ra čun po vprd nih rez ultatov prvih 5 tekmovalcev. ki so bili nekako za raz red bolj.vi od os talih.

-

V disc /jllin i trajanje j e bil dos ežen ('a.l' 4' 44" in pristal/ ek v 5 m. kar znaša 79. 1J% max. možnih t očk

po vflr ečni

-

V

dis ciplini preleti so 1I10deli {lre/et eli 11.9 {Ir eletov. kar zna.fa 99.2% max imuma. p ovprečno

V disciplini hitrost. pa je bila hitrost modelov 71.2 kml h oz.

JO.J2 sek.

-

p ovpr ečna

Organizacija t ekmoval/ja je pot ekala skoraj brezhibno. Na koncu ,fe rez ultati pr vih getijl t ekmovalcev: I. MARTIN KLANCISAR (LT - EMO Celje) 599 1 toc'k, 2. J ANKO CAJHEN (A K UUBL.!ANA) 5668 točk. J. OTOKAR I-/L UCI-IY (A K UUBUANA) 5656 t o čk. 4. lJUP NOVAK (AK KRANJ) 55 14 toc'k. 5. BORUT PERPAR (AK KRANJ) 5 170 točk.

Poz dra v: SEK IR N IK BOR IS

, 1 inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribn ica partizanska 3 jugoslav ija t ele fon : (061 ) 861·411

inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane ploiče

Piloti Vinko Tuljak, Dino Vareško, Goran Bulut in Josip Maltaric med zadnjim dogovorom pred poletom

Orel v srcu in na nebu Urjenje-prva naloga. Velika ljubezen pilotov in tehnikov do novega letala in do svojega poklica. Najpomembnejši' uspeh varno letenje. Nove rešitve v taktiki in uporabi letala.

Eskadrilo .Jože ta Jeriča bi lahko primcrjali s katerokoli letalsko cnoto v našcm vojnem Ictalstvu in protiletalski obrambi, če ne bi im e la nek e posebne lastnosti - tu poklic pilota in tchnika poscbej spošt uj ejo, a novo leta lo, ki je šele pred kratkim prišlo v cnoto, jc še poscbej priljubljcno. Zato so vsi napori usmerjeni v to , da bi "O rla« č im bolje spoznal i, in bi njegove t ak tičnc in tehnične lastnosti čimbo lj e izkoristili v praksi. La h ko rečcmo, da so piloti in t ehniki v kratkem času spoznali vsc skrivnosti novega letala in zdaj vsc več pozornosti dajejo taktiki.

Lani in tudi letos so pripadniki cnotes trdim delom, marljivost jo , vztrajnostjo in zavestjo vsc nalogc bojnega urejanja iz polnili , upoštevajoč vsa pravila, metode in zahteve, za pisane v pravilih in navodi lih. Na ta način so bojno pripravljenost enote dvignili na višjo raven.

Nov delovni dan - nove naloge: tudi inženirji in tehniki Radivoje Jevic, Sabit Kalili, Slavka Maletic in Mladen Raletic si morajo razumno razdeliti delo

Piloti Marko Buko vec. Božid ar Živanov, Obren Bo škov ic in Marj iln Penov so prvi poleteli Ila "O rlu « in so veliko časa svoje znanje prenašali na svoje mlajše t(~­ varišc. Na ta način so tudi mladi piloti postali pravi mojstri svojega poklica in stali vštric svoj ih učitcI.jcv. Tako pi loti:

VOJAŠKO LETALSTVO Nesreča

ameriškega reševalnega helikopterja Helikopter ameriškega vojnega letalstva, ki naj bi s trgovske ladje Azijska lepot ica odpelj al bolnega britanskega mornarja, se je za lete l v taisto ladjo in zgorel. Nesreča se je zgod ila 540 morskih milj severo od Honoluluja, Terja la je šest življenj, pogrešajo pa še enega č l ana posadke, o katerem domnevajo, da je prav tako mrtev. Po s poročilu ameriškega vojaškega predstavnika so požar na palubi pogas ili .

Med tem se je zdravstve no stanje mornarja izbo lj šalo, za radi česar so nj egov prevoz v bo lnišnico op ustili .

(AP)

Pintarič, Iva n Baralič, Dragan VeIičk ovic, Zoran Tomic in Nikica Penzeš zdaj uresničujejo ze lo za ht evne naloge, ob upora bi ust rezn ih t a kti č nih postop-

Josip

kov v vsakem bojnem položaju in v vseh oblik a h bojnega delov a nja. Zato v eno ti poudarjajo, da brez visoke zavest i in ljube zni do leta la in poklica ne more biti dobrega ureja nj a. Piloti v tej e noti so t udi inovatorji , ker njih ove predloge up orabljajo v taktiki in tehniki pilotiranja.

Nove rešitve so na primer prispevali Vinko T uljak Marko Bukovec in Božidar Živanov, Josip Maltaric in Goran Bulu!.

O viso ki zavesti govore tudi rezultati, ki jih vsak dan dosegajo t ehn iki in mehaniki , katerim poveljuje starešina Cvetko Dančic . Visoka sto pnj a priprav lj enos ti leta l, njihova za nesljivost za varen in brezhiben po let je prava ocena njih ovega dela. Osnovni ton dobremu delu dajejo vodilni stareš in e venot i: Cvetko Daničic , Radivoje J ev ic, S lavko Maletic, Novica Milenkovic, Janez Sušnik , Zoran Savic, J ovo Žaric in dru gi. Zanje pravijo - ni skrivnosti na nov em letalu , ni takšn e okvare, ki je ne bi mogli popra viti .

VINKO ŠEBREK

Spasio orja *

Pi/ot Goran Bu/ut: pni put MIII se priprelIIlo d. Iskolllll kad ,ulil ..ee UrIIk.o st.lDI t,... _ J _ •

O Goranu Bulutu so poročala tudi KRILA ARMIJE, ko je v brezupnem položaju rešil dragoceno letalo

Tovariš Zvonko Kramar (desni) je pilotom najboljši svetovalec, saj je vedno tu.s sam eden izmed njih ... (Vse fotografije: V. Sebrek)

Ameriško vesoljsko plovilo s sateliti Ameriško veso lj sko leta lo D iscovery bo pon ovno poletelo v vesolje. Na loga sedem č l anske posadk e bo. d a opravi vrsto zn a nstveno-razis kovalnih poskusov in izstreli dvoj e telekomun ik acijskih satelito v. To bost a kanadskitelsat-I !A NIK in Syncom IV -3. ki bosta pošilj ala podatke za a meriško mornarico. Izs tr eli li ju bodo v geos t acionarni orbiti 36.000 kilom etrov nad Zem lj o. Posadka bo nadalj evala že prej za če t e posk use. pri katerih si prizadevajo. da bi e1ektro for ezo (gibanj e koloidnih delcev pod vpliv om e l ektrič­ nega polja) izkoristi li za izdelovanje zdravil v breztežnostnem stanju. Poleg tega bodo proučeva l i tudi vpliv breztežnostnega stanja na č l ovekov organizem .

(AFP)

Slovensko prvenstvo v preletih V letošnji januarski številki KRIL ste imeli priložnost prebrati vse o »svetovnem« pokalu (Baron Hilton Cup), za katerega tekmujejo evropski jadralei v petih razredih po FAI pravilniku. Jadralna komisija ZLOS je pripravila podobno tekmovanje tudi za slovenske jadralne pilote. Oo zdaj so se namreč razen pravih dirk merili jadralei na različne načine (Oolenjci na primer že od 1975 po načeloma enakem pravilniku kot je spodnji!), pričujoči razpis jadralne komisije ZLOS pa bo nedvomno lahko pripomogel tudi k enotni razvrstitvi pilotov po klubih - prav bi bilo, da najboljši tam dobijo tudi svoja področna priznanja in pokale.

PRAVILNIK 1. Jadralna komisija ZLOS določi tekmovalno komisijo SPP vsako leto

2. Potrdilo o startu in pristanku mora biti v originalu in na istem listu.

2.1. Potrdilo o startu mora vsebovati

sledeČe podatke :

- ime in naslov kluba - ime in priimek t ekmovalca ter rojstni datum - tip leta la in oznaka - vrsta starta in višina odpcnjanja - mesto starta - točne podatke o tem. v katero konkurenco glede na točko 3 tega pravilnika se let uvršča

- točn e podatk e o o brat nih točkah a li ci lju . o dno s no zače tni in končni točki leta - po dpi s upra v nik a kluba - pod pis ud e leženca 2.2. Potrdilo opr ista nk umora vsebo- , vat i sledeče podat ke: - tip leta la in oznako leta la - datum preleta s to č nim časom pristanka - točne podatke o kraju pri sta nk a. V kolikor g re za in ven letališk i pristanek .i e treba narisati skico kraja pristanka tako. da ga j e možn o najti na karti.

- potrdilo mora podpisati zanes lji va priča (sotekmovalec. miličnik . upravnik kluba) 2.3. Vsak prelet mora biti dokumentiran z barogramom. ki mora b iti po pravi-

JADRALSTVO: SLOVENSKO NACIONALNO TEKMOVANJE

vSZ so Z eno

raketo izstrelili šest satelitov Sovjetska zveza j e z eno sa mo rak eto izstrelil a šest sat elitov vrste kozmos naenkrat. Vsi sat eliti so opremlj eni z znanstvenimi aparaturami , n amenj enimi za razis kovanje vesolja. Na njih so instalirani radij s ki sistem i za merjenje element ov v orbiti, t er rac1iotclemet rični a parati in oddajniki za posredovanje zbra nih podatkov vesoljskemu centru v , Mos kvi. Sistem šes tih satelitov kroži povprečno 14.000 kilom etro v od Zemlje.

(Tanjug)

lih označen in podpisan s strani upravnika ter priložen drugi dokumentaciji.

3. Ocenjevanje letov 3.1. Na Slovensk em prvenstvu v preletih se ocenjujejo preleti le glede na preletene kilometre in sicer: 3. 1. I.prosti prelet z 1,00 točke/km 3.1.2. prelet s ciljem 1,50 točke/km 3.1.3. prelet na cilj s povra tk o m z 1,75 točk e/ km

3. 1.4. prel eti v trikotniku (tudi z večk­ ra tnim obkroženjem) z 1,75 točke na km 3.1.5. trik o tniki, pri katerih je najkrajši krak krajši od 28(/'0 celotne ra zdalje, z 1,75 točke / km 3.1.6. trikotniki , kjer je najkrajši krak daljši od 28 % celotne ra zdalj e, z 2,00 točk e/ km

3. 1.7. trikotniki daljši o d 500 km se ocenjujejo z 2,00 t o čke/km, če je najkrajši krak vsaj 25 % celotne ra zdalj e in najd a ljši 45% celotn e raz da lje.

3. 1.8. prosti preleti in preleti na cilj so lahko tudi po lomljeni liniji, vendar ne

REPUBLI$KO LETNO JADRALNO TEKMOVANJE

PRIJAVA

LETA

V DISCIPLINI; .

V

KONKURENCI (GLEDE NA TotKO J . PRAVILNIKA)' ,

@AIEAOKlU8 ........... ... .lETO ROJSTVA

PRUMEK IN IME TEKMOVALCA

..... REG . OZNAKA

TIP LETALA

YU- ... ..

.. ... . _. MESTO YZLETANJA : .• ...... ......•. • __ ...•.•. ___ _

OATUM LETA :

ČAS ODPENJANJA " . __

eAS VZLIETANJA '._ ...

.0 • •

eAS PRISTANKA ' ,.

® ZAČETNA

TotKA OOLETA :._ .•.......... .. ..... .... ....... .... _ ...

08RATNE TOČKE : .. ___

KONČNA TOČKA PRELETA-PfUSTAJANJA :

© POTRDILO

. . .... ... ...... ....... . . _ ................ .. _. .. .

OPRlsTAJANJU

POTRJUJE"MO PRISTANEl( JAORALNEGA LETALA

YU-o " .. " ....... ".. .... ..

Y I(RAJU-NA LETALIŠČU .. .• .. ....... _ •••.• ..

UPRAVNIl(

PRIt:;A tZA IZYENLETALIŠI(O PRISTAJANJE) :

lETALSI(E ŠOL E :

PRIIMEI( IN IME PRiČE : .. _...

NASLOY- TELE FON ·

o

(PODPIS

IN

ilO)

SI(ICA IZVENlETALIŠI(EGA PRISTAJANJA(PO I(ARTI 1 : 306 .000)

PRELUENO

I(M :

TRAJANJE LETA

PRILOŽENI BAROGRAM

IN FILM

POTRJUJE TOČNOST PODA TI(OV

PREGLEDAL IN

"e'L.413

smejo imeti več kot eno obratno točko , sprememba smeri pa mora biti vsaj 15°.

3.1.9. pri preletih v trikotniku je dovo ljeno večkratno obkrožanje, vendar največ trikrat. Dolžina posaameznega trikotnika 1,75 ne sme biti krajša o d 100 km in najkrajši krak ne krajši od 28% celotne dolžine trikotnika. Število qbkroženj je treba najaviti pred letenjem.

Ce cilja tekmovalec ne doseže , se razdalja med doseže nima obratnima točkama ocenjuje kot prelet na cilj (3.2.1). Če je posamezen trikotnik kri!,jši 0<;1 200 km , se ocenjuje z 1,50 točke na km , če je da ljši s 1,75 točke na km .

3.4. Pri vseh preletih v trikotniku lahko leži mesto poletanja med dvema obratnima točkam a. Pri obletenem trikotniku se točkuje razdalja med obratnimi točkami . Če pa cilj ni dos eže n, se ocenjuje po 3.6.

3.5. Če začetna točka pr eleta ni identična z m(}stom starta in končna točka ni ind e ntična z mestom prista nka, jih obravnavamo kot obratne točke.

3.6. V kolikor prelet na cilj, prelet na cilj s povratkom ali trikotnik niso zaključeni , obravnavamo prelet do potrjenih obratnih točk kot prelet na cilj v skladu s točko 3. 1.2. Vse ostale preletene razdalje se ocenjujejo v skladu s točko 3. 1.1.

3.7. Po opravljenem preletu na cilj s povratkom, trikotniku ni več dovoljeno dodajati kilometrov s prostim preletom .

3.8. Če prekinemo prelet v trikotniku in pristanemo na startnem mestu , šteje razdalja do dosežene obratne točke kot prelet na cilj, prelet nazaj pa kot prosti prelet.

3.9. Dokazila o pravilno obleteni obratni točki morajo vsebovati sledeče: 3.9.1. Fotografsko dokumentacijo po pravilniku F Al s tem, da je tudi pri pristanku izven mesta starta treba slikati oznako na letalu.

3. 10. Vse ciljne točke preleta (začetna in končna točka, obratne točke) mora tekmovalec pred poletom vnesti v potrdilo o startu in fotQgrafirati na startni tabli . Obletet jih mora v predvidenem vrstnem redu. Obratne točke, ki jih ni najavil, ne štejejo. Prelet z več alternativnimi cilji ni dopusten in pomeni diskvalifikacijo .

3.11. Vse obratnetočke, kot tudi zače­ tna in končna točka preleta, morajo biti izbrane tako, da jih lahko nedvoumno identificiramo na karti. Samo navedba imen krajev ne zadostuje, gre za obratno točko, ki jo moramo vpisati, v kolikor seveda ni splošna poznana.

rretL414

JADRALSTVO: SLOVENSKO NACIONALNO TEKMOVANJE

V Karačiju obesili ugrabitelja pakistanskega letala Reuter poroča, da so v osrednjem ,zaporu v Karačiju obesili Nasira Baluhija, kije bil obsojen na smrt zaradi sodelovanja pri ugrabitvi pakistanskega letala leta 1981. Smrtne kazni, ki so jih izrekli drugim trem ugrabiteljem,; so spremenili v dosmrtno ječo, peti ugrabitelj pa je obsojen na 14 let zapora.

3.12. Poleg filma je treba priložiti še obratnih točk , v kolikor te niso splošno poznane. povečave

4. Posebne

določbe

Preletov, ki ne ustrezajo določbam tega pravilnika se ne upošteva.

4.2. vsa dokazila o preletu je treba poslati tekmovalni komisiji na ZLOS najkasneje v 28 dneh po preletu.

4.3. Ugovore in proteste na rezultate obravnava jadralna komisija ZLOS , katere sklep je dokončen.

JADRALNA KOMISIJA ZLOS

RAZPIS 1. Namen slovenskega prvenstva v preletih

Veliko uho« v vesolju »

Po štiriindvajseturni zamudi zaradi hudega mraza in pod plaščem stroge vojaške skrivnosti so januarja s Floride izstrelili v vesolje raketoplan Discovery, ki je na krovu ponesel v vesolje vojaški vohunski satelit, ki mu pravijo »Veliko uho«.

Pentagon je za to storitev plačal ameriški agenciji za vesoljska raziskovanja 31 milijonov dolarjev. Satelit, ki bo krožil približno 33.000 kilometrov nad Zemljo, ima posebne naprave za lovljenje in snemanje signalov, ki jih uporabljajo sovjetske oborožene sile.

(Tanjug)

Strmoglavil helikopter španske vojske Helikopter španske mornarice je strmoglavil v močvirje blizu ameriško-španskega p0morskega op'orišča Rota na jugu Španije. V helikopterju, ki je zgorel, sta izgubila življenje dva pomorska oficirja.

(UPI)

1. 1. Pospeševanje kvalitetnejšega letenja in popularizacija preletov med slovenskimi j~dralnimi piloti.

1.2. Motiviranje mladih pilotov in tistih, ki se tekmovanj ne udeležujejo, za doseganje značk in rekordov in za kvalitetnejše letenje sploh

2. Slovensko prvenstvo v preletih razpisuje Zveza letalskih organizacij Slovenije, jadralna komisija.

3. Čas in mesto tekmovanja 3.1. Prvenstvo traja od I. marca ·do 15. septembra 1985 . Točkujejo se tisti preleti, ki so izvedeni v tem časovnem obdobju.

3.2. Prvenstvo je decentralno, se pravi, da velja start na prelet z vseh registriranih letališč v Jugoslaviji.

3. 3. Za prvenstvo ne štejejo preleti opravljeni na tekmovanjih .

4. Pravila 4.1 . Vso odgovornost, tako civilno kot pravno, nosi vsak udeleženec sam .

4.2. Za ocenjevanje rezultatov velja pravilnik FAI v kolikor ni s tem pravilnikom drugače določeno.

6. Prijava za prvenstvo 6.1. Prija vo preleta, ki ko nkurira v prvens tvu , je tr eba pos lati pisa rni ZLOS , kjer ga bo ocenila tekm o va lna komi s ija v skladu s pravilnikom in ga uvrstila na listo prvenstv enih preletov.

6.2. Prva prijava preletav konkurenci je hkrati tudi prijava aerokluba za prvenstvo.

6.3. Prijava se izpolnjuje na posebnem obrazcu.

7. Letala, konkurenca, ocenjevanje 7. 1. Na slovenskem prvenstvu v preletih lahko sodelujejo vsa enosedežna jadralna letala . Pri ocenjevanju rezultatov se upošteva izenačevalni faktor kot za republiška prvenstva. Dvosedi lahko z enim pilotom nastopajo v kategoriji enosedov.

7.2. Čl a nska konkurenca: udeleženci , ki so starejši od 25 let.

7.3. Juniors ka konkurenca : udeleženci , ki so rojeni po 15. septembru 1960 (mlajši od 25 let) .

7.4. Ženska konkurenca: vse udeleženke brez starostnih omejitev. Če je tekmovalk manj kot 5 se štejejo v juniorsko konkurenco.

7.5. Ocenjevanje posameznikov: vsak udeleženec lahko prijavi poljubno število preletov. Za končno uvrstitev se upoštevajo tisti trije poleti, ki dajo največje število točk .

7.6. Ekipno ocenjevanje: pri ekipnem ocenjevanju štejejo po trije preleti z največ točkami za vsakega od treh najbolje uvrščenih udeležencev. Vsak udeleženec lahko konkurira le veni ekipi. Ekipni prvak je tisti aeroklub, katerega ekipa zbere največ točk .

8. Splošne

določbe

8.1. ZLOS bo določil zmagovalca v skladu s točko 9. tega pravilnika 8.2. Eventuelne praktične ali denarne nagrade pripadajo aeroklubom .

5. Udeleženci

9. Zmagovalci Slovenskega prvenstva v preletih 1985

5.1. Udeleženci Slovenskega prvenstva v preletih so lahko vsi člani ZLOS in slovenskih aeroklubov.

5.2. Po trije najboljši udeleženci avtomatično sestavijo ekipo kluba . Klub ima lahko toliko ekip, kolikor ima udeležencev v prvenstvu. Rezultat ekipe je seštev.e k treh rezultatov najboljših udeležencev.

9. 1. članska konkurenca no 9.2. juniorska konkurenca mezno 9.3. ženska konkurenca no 9.4. ekipna kon~urenca 9.5. ekipna konkurenca -

posamez-

posa-

posamezmoški ženske

"tertIJ 15

Kdo bo letel v vesolje?

Na Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6, lahko naročite:

1. Osnove letalskega modelarstva 2. Prosto letenje 3. Raketno modelarstvo za mlade Imamo tudi sete:

računalniško

3100,00 din 3500,00 din

J a ponsk a agencija za razvija nj e veso lj a izbira posadk o za svojo prvo veso lj sko ladj o. Po dve h preizkušnja h je ostalo le 12 kandidatov, te pa zdaj čaka še zad nja in od l oč iln a. Med njimi so tudi ereds tanice nežnega spola. Osebje državn e age ncije za razvijanje vesolj a pr esku ša sposo bn os t kandidat ov za pril agajanj c na zunajzeme ljske razmere s p o m očjo petih nov ih medicinskih aparatov. Dekl e na prvem mora dokaza ti , da prenese izredne pos peš ke, pa bo med izbranci, ki bodo let eli v vesolj e.

(Po DELU)

3250,00 din

literaturo in ka-

1. Zbirka »Razumljivo in preprosto z osebnim računalnikom«, ki jo sestavljajo: Prvi koraki v Basicu 3 800,00 din Grafične in zvočne igre 3 800,00 din Uvod v računalništvo 3 800,00 din Učenje z računalnikom 3 800,00 din 2.

Računalništvo

v 45 minutah

3. Kasete za Spectrum 48 K: Kontrabant I - 3 1.300,00 din; .

Cicibanova abeceda - 3 800,00 din; Ciciban šteje - 3 800,00 din, Ciciban računa3 800,00 din; Angleško-slovenski slovarček - 3 900,00 din. Želeno lahko naročite in dobite po pošti, plačate pa po povzetju. Društvo in klubi dobijo za naročila, večja od 10 izvodov posameznega naslova 20% popusta, razen za knjige iz zbirke »Razumljivo .... «.

Dvojni propeler je

varčen

Ni še minil o dvajset let, odk a r je turborea kcijsk i mo tor izpodrinil klasični propelerski pogo n, ko se propelerji spet vranajo . Simbol preteklost i postaja up prihodn osti , kajti nove oblike propelerjev naj bi prihranil e pr ecej dragoce nega goriva. Zamisel u resničujeta NASA in General Electric. Dvojni pro peler ima krilca prav posebne oblik e: pros torsko zavite proti vrhu pa se ožijo, da se na ko ni cah krilc ne pojavijo vibracije in akustični poj av i blizu hitrosti zvočnega zidu . Prop eler je podo ben letalskemu krilu in njegove ae rodin amične lastnosti omej uj e zvoč ni zid. Nove turbopropelerske motorje pres ku šajo na Boeingovih letalih , leta 1992 pa naj bi z nj~mi že leteli .

(Po D ELU )

John Monnett leti na svojem novem moniju s triciklom nad zgradbo centra ameriškega Društva amaterskih graditeljev letal (EAA - ' Experlmental Aircraft Association) v Osko~hu (Foto: David Gustafson, po reviji SPORT AVIATION, glasilu EAA) , tnim izidom omejili to dejavnost in jo Pred dobrim letom sem napisal sesspravili pod nadzor regionalnih predstavek o ultralahkih letalih. Bil je to izziv tav ništev ministrstva za promet. Nemška za mnoge bralce in nekateri so se odločili, letalska oblast je zadolžila aeroklub za da na tak ali drugačen način pridejo do nadzor nad gradnjo in uporabo ultralahultralahkega letala in do letenja. kih. V obeh državah morajo biti ultralahBilo je tudi govora o predpisih za ultka letala registrirana in jih smejo leteti ralahka letala in kako jih obravnavajo v osebe z ustreznimi licencami. V Švici in posameznih državah. Prava zmeda! V Avstriji je letenje z ultralahkimi prepoZDA so ostali pri izvirni opredelitvi. V vedano.

Franciji so zaradi obilice nesreč s smrZmedo ustvarjajo tudi izdelovalci ultralahkih letal. Nekateri gradijo letala, ki imajo vse lastnosti klasičnih letal in jih predstavljajo v kategoriji ultralahkih .

Zakaj naj bi takšno neregistrirano letalo smele leteti osebe brez sleherne licence, ko pa ima potoval no hitrost, moč vzpenja nja in druge lastnosti le malo manj od naše utve 75, zmore pa še osnovne akrobacije. In če je kje zmeda, smo tudi mi zraven in povabimo na letalski miting neregistrirano ultralahko letalo s pilotom brez licence in kontrolnega leta! Kaj bi bilo v primeru nesreče? Očitno je atraktivnost premagala doslednost.

Naš zakon o zračni plovbi ne pozna kategorije ultralahkih letal. Imamo pa predpis za amatersko gradnjo letal, ki je izšel v Uradnem listu SFRJšt. 19/82 in je Monl s podaljšanimi krili (po teh. biltenu) bil v celoti objavljen v reviji Krila . Toplo

Ke.L417

KAKO BOMO LETELI? prip oročam vsem , ki gradipo kakršn o kol i letalo, naj se n a t a nčn o držij o dol oč il t ega predpis a. La hk o mi verjam ete, da ima m izku šnj e !

Odprta prikolica za- moni z »mini« krili (po tehno biltenu) skice letala moni (po tehno biltenu)

Kanada za obnovitev arktičnega

radarskega sistema Kanads ki senatni komite za obra mbo je pripo ročil obnovo arktičnega rad arskega sistema. ki naj bi stal 1.2 milijarde do larj ev. Sedanji sistem za zgodnj e opozarjanje so pos tavili že v petdesetih letih in je zelo »zastarel in ranljiv «; sovražnikovim »bombnikom o mogoča neopazen prodor v osrčje Severne Amerike«. Posodobitev in dopolnit ev »pomembnih praznin « v radarskem sistemu kanadskega polarnega območja vključuje komunikacijske satelite in ameriška bojn a letala F 18. Arktični sist em za zgodnj e opoza rj anje se razteza od Aljaske do G riinl a nd a. Omenj eno vsoto 1,2 milijarde dolarj ev bi bilo treba odšteti , če bo obvelj al sklep o nakupu boljnih letal in komuni kacijsk ih satelitov.

(Tanjug)

Zmeda nast a n e tudi t a kr a t , ko se o dlza ultra la hko letalo. Prav ij o naj bi bilo klasičn o krmarljivo. V ečina bi rada imel a delno ali popo lnoma zaprt kokpit. Po možn os ti dva sedeža. Fineso več kot 20 in hitrost takšno, da bi poleteli iz last nega dvorišča čez hribe in doline tja do mo rj a.

V tiste m sestav ku sem o m enil ultralahka leta la, ki imajo zarad i dobrih aerodin am ičnih las tn os ti in dovršene grad nje vse lastnost i dobrih in hitrih klasičnih letal.

Eno m ed njimi je letalo Moni , ki ga proizvaj a Monet Exper im ental v različnih inačicah. I ma sta nda rdn o a li skrajšano kri lo in podvozj e v obliki enega kolesa a li tricikel. Letalo je kovinske gradnje in ima vgrajen motor KFM 22 KS . Kit z m otorjem vred sta ne približno 6000 dolarjev in 600 do 1000 ur dela. In ač ic a tega let a la, Monik drži dva hitrostna sve tov na rekorda .

Quickie (canard a li r aca* j e zgraj en iz poliureta na in poliestra. Oblika je izviročamo

Graditelj letala star-lite Mark Brown med poletom s svojim ultra lahkim (Foto: Ted Koston, SPORT (TION) .

Star-lIte Je mogoÄ?e naroÄ?iti tudi v kitu (Foto: arhiv M. B.l

KAKO BOMO LETELI?

~e'LI'19

Eden Izmed ,doma zgrajenih qulckljev Iz Kalifornije, ki je samo lani v prvih treh mesecih »naletel .. 75 ur (Foto: SPORT AVIATION)

.~.

Vesoljska postaja Saljut 7 je že skoraj tri leta v vesolju Vesoljska postaja Saljut 7, domovanje treh sovjetskih posadk, ki so ga obiskale tudi ..gostujoče« skupine vesoljcev, je že skoraj tri leta v vesolju. Postajo so izstrelili 19. aprila 1982. Na Saljutu 7 so v tem času opravili celo vrsto raziskav in poskusov, oktobra lani pa so Leonid Kizim, Vla<iimir Solovjov in Oleg Atkov dosegli svetovni, rekord v prebivanju v vesolju 237 dni. Poleg gostujočih sovjetskih kozmonavtov so bili na Saljutu 7 tudi francoski, in indijski vesoljci.

(UPI)

na. Spredaj je nekoliko pOdaljšan canard z negativno V obliko. Na koncu canarda, v aerodinamičnem z~ključku so vgrajena pristajaina kolesa. Tudi to letalo drži en svetovni rekord.

Star Lite se je prvič pojavil leta 1983 v Oshkoshu. Osnovni konstrukcijski material je plastika in vezana plošča. Zaradi velikega zanimanja ga je pričel konstruktor proizvajati kot sestavljen ko.

Informacije o teh letalih lahko dobite pri firmi JLM Overiand v Miinchnu.

Kakor mi je znano ta firma posreduje uvoz teh sestavljenk v Evropo. Nekaj inflormacij lahko dobite tudi pri meni .

TARAS KRIVENKO

*Pri nas smo takim letalom že zdavnaj rekli »Ietalo-raca«, izraz canard (časopi­ sna raca) pa je udomačen po svetu. Dejansko s pojmom canard mislimo višinski rep, ki je vgrajen v trup, letala pred krilom.

PRIMERJAVA TEHNiČNIH PODATKOV: MONI Razpetina kril Dolžina Višina Površina kril Teža praznega Največja teža Koristni tovor Motor K FM 107 Največja hitrost Potovalna hitrost Najmanjša hitrost Gorivo Dolet Dolžina steze Hitrost vzpenjanja

8,4 m 4,6 m 1,0 m 7,0 m ~ 117,0 kg 225,0 kg 108,0 kg 16 kW (22 KS) 193 km/h 177 km/h 61 km/h 20 lit 515 km 120 m 2,5 m/sek

QUICKIE

STAR-LITE

5,1 m 5,3 m

6,55 m 5,0 m 1,2 m 5,3 m2 103,0 kg 216,0 kg ' 113,0 kg 29,5 kW (40 KS)

5,0 m 2 108,0 kg 234,0 kg 126,0 kg 16 kW (22 KS) 225 km/h 214 km/h 80 km/h 845 km 140 m 3,0 m/sek

193 km/h 68 km/h 40 I 480 km 100m 6,0 m/sek

Prototip V-55 po reviji KRILA 2/58 (podpis k takratni objavi na naslednji strani v okvirju!)

Strmoglavilo malijsko letalo Le eden od petdesetih potnikov in članov posadke je preživel nesrečo potniškega letala malijske let alske družbe Air Mali, ki je strmoglavilo takoj po vzletu z letališča v Tombuktuju.

Kot je spo ročil a družba, je vozilo let alo tipa antonov-24 na notranji progi Gao-Bamako z vmesnim postankom v Tombuktuju v notranjosti države.

Izvedelo se je le, da je edini, ki je nesrečo preživel, v kritičnem stanju. Obstaja verjetnost, da se je tragedija pripetil a zaradi okvare na motorju.

(UPI)

Pod pojmom amaterska gradnja letal razumemo to, kar je rečeno v Zakonu o zračni plovbi, oz. dorečeno v sprem lj evalnem Pravilniku . Beseda je torej o zveznih predpisih, ki so natanko, če ne celo strogo uredili to gradivo. Pomembno je, da je bila amaterska gradnja letal uzakonjena in , če vam ne manjkajo strokov nost, zanos in gradivo, lahko pridete do leta la, kot sta prišla dva navdušenca v beograjskem društvu Avala .

»Avala 1« pred preizkusnimi poleti Mnoga letala, katera so pozneje gradili tudi v več desettisočih, so gradili in zgradili ljubitelji . Lahko bi rekli, da so amatersk i graditelji dejansko strokovnjaki - profesionalci, ki imajo razen ustrezn ega znanja tudi zadostno navdušenje spoprijeti se z vsemi problemi, ki utegnejo spremlj ati gradnjo letala .

Uspešna predelava (rekonstrukcija) letala »V-55« Predvsem ne pozabimo, da pri nas ni kupiti , a li uvoziti novega letala za zasebne potrebe . Letala in druge vrste mogoče

z račnih plovil . ki zagotavljajo potrebno varnost v letenju pa so razen tega tudi ze lo draga . V kakem domače m po djetju ni mogoče izdelati dvosedežnega leta la za manj, kot 3 milijone din a rjev. A č l ani Društva za ljubiteljsko gradnjo letalskih konstru kcij Avala v Beogradu, so se loti li prav tega podviga .

Iz pozilbljenih delo! letal, katerih serijska gradnja je stek la pred 15 leti, so se loti li gradnje letala »Avala 1«, to je predelave letala » V-55« . V osvežitev spomina : Letalo .. V-55 « je v 1. 1955 skonstruiral dipl. ing. Bora Vajic iz Zagreba .

Prototip tega letala je vzletelI. 1958. Letalo »V-55 « je imelo razpetino kril 8,80 m , površino kril II m 2 , dolžino 6,90 m in višino 2,04 m. Prazno je tehtalo 343 kg, Rolno obteženo v letu pa do 590 kg.

Ce prav je bilo po svoji h izmerah majhno, je v preizkusnih poletih pokazalo , da je dobro opravilo tudi vlogo vlečnega letala za lažje vrste jadralnih letal. Po opravlj enih preizkusnih poletih so celo tek li razgovori o serijski proizvodnji tega letala za potrebe Letalske zveze Jugoslavije.

Vendar je pozneje prišlo do nesoglasja o načinu fInanciranja in končno tudi do uvoza tujih letal s podobnimi letalnimi sposobnostm i.

DOMACA LETALA

Odložili izstrelitev ameriške rakete Ameriška vesoljsk a in aer o n a vtična uprava (NASA) je od loži la Izstrelitev rakete Atlas - centaur. ker je prišlo do okvare sistema za računalni š ko vodenj e rakete. Raketa naj bi pones la v orbit o komunik ac ijski satelit Intelsa t 5A. ki je st al 41 milij o nov do larj ev. Samo štiri minut e in 38 se kund pred po letom ra kete so ugotov ili . da njen sistem za kontrolo letenja ne deluj e tako. ko t bi mora l. in da ni poveza n z zemeljskim sistemom. Novega datuma izstr elitv e še niso določi li . Prek ko munik ac ijskega satelita Int elsa t 5A naj bi opravi~ rekordno števi lo 1$.000 sočas nih tel ef'o nsk ih pogovorov in odd "jali televizijski progral~l na treh kanalih . preds tavniki Intelsala. o rga ni zac ij e za

tel ekom unik acijske satelit e 109držav so izjavili. da jc o rga ni zac ija pl ača l a NASA 61 milij onov dolarjev za raket o in storitv e v zvez i z izstrelit vij o.

(UPI)

Tako so leta lo »V-55 « in osnovni deli, ki so jih že izdelali za prvo serijo, utonili v pozabo. Toda medt e m so začeli veljati predpisi o ljubiteljsk i gradnji letal!

Danilo Stajni in Dušan Torbica iz Društva za ljubit eljsko gradnjo letalskih konstrukcij Avala v Beogradu, upoštevajoč veljavne predpise dokončujeta gradnjo novega let a la iz razpoložljivih osnovnih delov : motorja , kril, repa in rešetke trupa. Tako sta prešla prvo veliko težavo : osnovni h elementov bodočega letal a jima ni bilo treba preračunavati , niti pose bej preve rjati.

Po treh in pol le tih gradnje je njuno letalsko konstrukcij o pregledal a ustrezna državna komi sija , da bi si nato pridobila dovoljenj e za let e nje.

Po prvih prei z ku s nih poletih so odpravili nekatere slabost i, ki so se pokaza le v prvih poletih. Zdaj pa letalo »Ava la 1« prei zku šaj o še po d o l očenem prei z kuševalnem progr a mu. Preiz ku ša nje lahko oprav lj a pilot s športnim dovoljenjem , ki ima najmanj 100 ur samos tojnega naleta.

Letalo za 500.000 dinarjev Pričakuj ejo, da bo novo letalo ustrezalo za polete, katerim je nam enj eno.

V opisu letala »Avala 1« piše . da je to enomotorni dvosedežnik z m otorjem Walter minor 3/4 s 77 ,28 kW in s porabo do 25 I nizkooktanskega benci na na uro in je na m e nj eno osnovnemu šolanju motornih pilotov ter njih ovi vadbi. To let alo lahk o · v l eče tudi j adralno letalo , ali pa služi za izvaj a nje padals kih skokov. seveda po e nega. »Ava la 1« je oprem lj ena tudi za n oč n o viz ueln o letenje . njena potovalna hitros t je 180 km na uro , dolet o krog 1.800 km , najv ečja dosegljiva višina pa nekaj nad 5.000 m.l zračuni kažejo, daje ne računajoč vloženo delo obeh navdušenih gradite lj e v, gradnja let ala stala okrog 500.000 dinarjev.

Društvo Avala bo moralo zdaj prezainteresirane o tem, kako je takšne vrste letalo potrebno športnemu letalstvu in turizmu , saj ga bo mogoče serijsko izdelovati po glavnih delih, montirali pa naj bi ga potem na ljubiteljski osnovi. Razen tega bi , če bi osvojili koncept jugoslovans kega motorj a za to leta lo, ne s melo v maloprodaji stati več, kot 500.000 dinarjev. Obstaja pa vsekakor upanje , da bomo, ob še določenih nada ljnjih izboljšanjih, oz. dopolnitvah. ki jih bodo narekovala temeljita preizkušanja, dobili naše prvo ljudsko let a lo.

Po uspešnem preizkuša nju in dopolnjevanju letala ostaja pred Dru štvom Avala samo še težka naloga - pr e pričati odgovorne dejavnike, da bi se res no loti li izvajanj a tega programa . (po AVIOREVIJI, prevedel J. COL NAR) pričati

Novo domače motorno letalo Pod sliko na levi strani so Krila objavila rožnogled komentar, katerega dele ponatiskujemo: Naš dopisnik Tihomil Jerbic iz Zagreba nam je poslal fotografijo in kratek opis tehničnih podatkov za novo motorno letalo, ki so ga konec aprila dogradili člani zagrebškega aerokluba. Novo letalo V-55 je na zunaj precej podobno ameriškemu športnemu letalu »Piper«.

Doslej je V-55 uspešno opravil svoje prve preizkusne polete, vendar se bodo končne in natančne preizkušnje začele šele proti koncu junija. V letalski šoli zagrebškega aerokluba od novega letala veliko pričakujejo, saj je vprašanje vlečnih motornih letal po vseh naših letalskih šolah dokaj kritično. Žal trenutno razpolagamo samo s skromnimi tehničnimi podatki, ko pa bodo. končane preizkušnje V-55, se bomo o novem prototipu obširneje razpisali in naši m bralcem posredovali natančen opis in lastnosti novega letala. Mlademu konstruktorju in požtrvovalnim graditeljem od srca želimo, da bi letalo V-55 čimbolje uspelo in izpolnilo njihova pričakovanja.

AVALA 1 AVIOREVIJI)

pred

poskusnim

poletom

(Foto:

po

Prelet z računalnikom Zavzemanje za miroljubno izkoriščanje

vesolja Pravno ozadje tako imenovanega da ljinskega raziskovanja Zemlje iz vesolja in uporabljanje določil iz mednarodnega prava, ko gre za izkoriščanje jedrskih virov v vesolju - to so glavne teme pravkar končanega zasedanja pravnega pododbora OZN. Ta pododbor bo kot telo odbora za miroljubno izkorišča nje vesolja obravnaval še vprašanja ki zadevajo širše definicije vesolja in izkoriščanje geostacionarnih orbit, tudi način in sredstva, kako naj bi zagotovili smotrno uporabo vsega tega vsem državam.

(Tanjug)

Prelet je gotovo med zanimivejšimi panogam i jadraln ega letalstva. H itrost je odvisna od različnih metereoloških in aerodinamičnih zakonitosti. Optimalno i zkoriščanje le-teh je dokaj zamotan problem. Tu je grob opis narave, katera naj bi pilotu pomagala izbirati najprimernejše parametre med preletom .

Nekaj podatkov je vgrajenih v nezbrisljiv spomin (ROM) naprave, nekaj jih postavimo s stikali na armaturni plošči, preostale pa meri sama. Rezultati se zapisujejo na osem številčnem zas lonu.

Najprej je potrebno definirati problem in zgraditi matematični model. Potrebni vhodni parametri so: višil}3 odnosno hitrost dviganja hitrost letala teža letala smer in jakost vetra Z obdelavo teh podatkov dobimo kot rezultat (izpisano na zaslonu): - najprimern ejšo hitrost med termičnimi stolpi - fineso pri tej hitrost i - ter dolet s trenutne višine s to hitrostjo Do l oča nje viši ne: Glede na to, da je v preletu najpomembnejša relativna viši-

na, je tu formu la

u porabljena

Babinettova

h 2 -h l =16000(I+O,0036604)PI- P2 PI

+ P2

Koder je Tsr = TI = T

2 in so T temperature na višini M s pritiskom P. Hitrost dviganja dobim o zde ljenjem relativne višine s časovno konstanto, katero dobimo s pomočjo timerj a

Določanje hitrosti: hitrost določamo s pomočjo pitot ali Venturi-jeve cevi na ta način, da uporabimo razliko med statič­ nim in dinamičnim pritisko m kot nepo-

sredni kazalec adrese v tabeli hitrosti .

Tabela je zapisana v ROM spominu na odgovarjajočem mestu.

Teža letala: Glede na to ali so reze rvoarji z balastom polni ali ne, preklopi pilot stikalo na armaturni plošči. Teža letala je sicer z ostalimi karakteristikami že vpisana v spoH\ih.

IC.Je1L423

RACUNALNISTVO

Antene za sprejem šti ridesetih satelitskih TV kanalov Nad nacionalna družba za te lekomunikacije (l TT) je s poroči l a , da bo da la že v kratkem na trg televizijsko anteno, ki bo gledalcem po Evro pi omogoč il a, da bodo prek satelitov sprejema li kar štirideset kanalov. Sprejemna an tena je sest~ v ljena iz d iska, montira nega na st rehi , in nap rave, ki se jo mo ntira na telev izijsk i sprejemnik in poleg njega.

Ante no bo že pri hodnje leto zače l a pro izva jati in prodajaii podružn ica ITI - italijanska d ru žba Face Standard. S po m očjo te ant ene, ki nit i ne bo draga, bod o la hk o gledalc i po Evro pi spremljali programe v več jeziki h, in to prek satelitov, katerih izstrelitev je pred videna v zače tku pr ihodnjega leta. F unk cio na rji dru žbe ITI pri ča kujej o, da bodo samo v Italij i, Fra nciji in Z R N e m č iji prodali o krog 9 milijonov teh a nt en. ( Reut er )

S mer in j akost vetra: T udi za d O l oča nj e teh para metrov ima pilo t na vo ljo primern a stik ala, ki jih pril a~ja raz mera m.

S te m so definira ni vs i vhodn i para metri. Sa m i z r ač un upo ra blja še tiste podatk e, ki so nujni , se pa ne spre minj aj o; ta ko je v ROM spo minu za pisa na tudi hitrost na po lara le tala v t a b e l a ri č ni o bliki .

Progra m l oč i (glede na to, a li tr enut na višina ras te a li pada) fazo vz penjanja v t erm ik i od faze preleta med st ebli. Med dv iga nj em d o l oča m o že lj ene pa ra metr e na osnov i p ov pr eč n e vertikain e hitros ti in predpostavljen ih pogojev preleta, v preskoku pa doda mo še tr enu t no merjeno hit ros t in višin o ter jih prim erjamo s pola ro. Ogle jmo si primer, koder je med mesto ma A in B razda lja s: če se d vigamo nad t oč k o A s hit ros tj o VI' po tem bo mo po tr.ebovali za višino h čas TI

=

T2

=

h VI' ?dtod po tuj emo do toč k e B s I]itros tjo v2 lil pro pada mo s hit rostjo w. Ce bi to rej hotel priti nad B na ist o višin o, s ka tero smo sta rt a li na d A, bo to t raj a lo h

-

w.

Skupen čas Ts,k od sta rt a do B bo po temta kem Ts k = TI = T 2 o dn os no po to va lna hitros t Vpo t _ s _ Ts k.

A p ro ks imirajmo hitrost no po la ro s funk cijo dru gega reda (a v2 + bv + c = w) , pa d o bim o - ma ksimum po tova ln e hitrosti

Shema blokov Sabljarjevega

računalnika

- ma ksimun fi nese in iz tega o ptimaln e vrednosti višin e in hitros ti . , To ve lj a seveda za mirn o vre me. Ve ter pa stvari hit ro za ko mpl icira in r ač un a nj e se izredn o po tegn e. Avtor se je zrrašel na s imp a ti če n n ač in : glede na raz li č n e ja kosti in smeri vetr a je na prav il i z račun o ptima li zac ij e na ve li ke m raču n a lniku UN IVAC 11 00 v Fortra n, rezultate pa v o bli ki ta bele shrani l v ROM naprave. S p o m očjo primern e o rga ni zacije te tabele so prav i rezulta ti dosegljiv i na dire kt en n aČ In adresira nj a spo mina preko po trebnih parametrov (dviga nj e, hi trost, veter, teža itd).

To je bil zgošče n o pis mate m a tič n ega modela naprave. Drug problem je bil a nabava de lov. Po tr ebn i so meril ci n ee l e ktri č nih v e li č in , ki pretvarjajo merjene vredn osti neposredn o v a nalogno e l e ktri č n e. Pot em je tr eba te pretvoriti z AID ko nvertorj i ' v digita ln e (bin a rn e) vredn osti in ji h prenesti do procesorja.

Spremenljivega spo min a ( RA M ) je 128 bytov. Nes premenlji vega pa 8 k bytov.

Rezultat e vo dim o na zas lo n preko vhodn o i z h o dn ee n o t ~ Na prava še ni na red za vgrad it ev. Niso še k o n ča n a test ir a nj a glav nega programa. D oslej so stes tir a ni posamezni skl o pi ta ko v baro ko mo ri ko t s po m očj o testn ih progra mov, ta ko da s t e stra ni ni več o vir. Koga r bi stvar za nim ala, d o bi več po d a tk ov v prvi številki rev ije MR (ma la rač un a l a ) , po ka t eri je opis tu d i povzet in pr irejen. La hk o pa seveda piše nepos red no na redakcijo t e revije ( R a di čeva 27 I I , Z ag reb). A vto r č l a nk a in ta ko tudi na prave je Vl adimir Sa blj ar, jad ra lni leta lec in in že nir elektro t ehnik e.

Pripravil MITJ A Z U PAN E K

za prelet z jadralnim letalom (po reviji MR)

(

.

'J--

I

...,

"1' ~

Jo f

1•

,..

•

•

. '

.

.

",

,

:;..,

o.

..";

. ,", t.. . .s..; 41~ ,t. - ....,

;.,.'

v

~t ~_~.'~wr;"r-+u-~~;~~~-

)

Pesnik, skladatelj in jadralec V Belgiji so vgradili prvih 16 manevrirnih raket Bel gijs ki pr edsednik vlade Wilfried Ma rtens j e po trdil, d a so v Belg ij i vgradili prv e a meriš ke manevrirn e rakete. potem ko je bdgi.1sk a vlada ko nec teo na sprej ela o d loč it ev. da o menjene rakete lahk o nemudo ma mo ntir ajo.

Ka ko r je poveda l Ma rtens. so prvih .šestn ajst ra ket srednjeg,l dosega vgradil i v oporišč u Florenn es na ju gu d rža ve.

(Ra ut er)

Ko brskaš in listaš po do seglji vih a rhivih o letalstvu. a li pa se za pl eteš v pogo vo r z nekd a njimi letal ci. ma rs ikdaj odkriješ . o z. izveš kaj za nimiv ega s po dročja leta lstva, ka r ti je bil o do takr a t šc nez na no. Ned o lgo tega se m po zas lu gi ko lege Nin a Špaca pan a iz Nove G o rice pri šel d o pa rtitur e prve ju goslova ns ke pesmi jadralnih leta lcev, ki jo je a vt o r Anto n Berl o t spes nil in uglas bil oko li leta 1936, ted aj , ko se je v Slove niji pri če l o intenzivno razv ij ati brez mo torn o letal stvo . Ko se m dognal , d a je bil a vt o r te pes mi tudi jadr a lec, se m ga s kl enil o bis ka ti .

V So lk a nu stanuj oč 89-leth i Ant o n Berlo t me je prij a zn o sprejel in , ko se m mu poja snil na men svojega obi s ka, je najin kl epet ste kel ta ko s pr ošče n o ko t, d a se poznava še iz pred vojnih časov. Na proš nj o , naj mi na kr atk o spregovo ri o svojem življ enju in raz loži ka ko jc »zaše l« med pred vojn e leta lee, je ko t poživljen pri če l : »Ko se je pri če l a prva sve tov na vojn a, se m mora l za pustiti gim naz ijo in se pr eo bl eč i v unifo rmo a vstro-ogrs ke 501da tes ke. Po k o n čani h voj nih šola h se m se

po tlk a l po raz nih voj aš kih eno ta h in o b ra zpadu Avstro-Ogrske mo na rhij e sem se o dkre kel cesarj a v č inu p o r o čnik a. Po o klicu ge nera la Ma istra, ki je oce njuj oč ra zmere po ka pitul ac iji Avs trij e kli ca l, naj se zavedni Sloven ci pri glas ijo v narodn o o bra mbo , se m se priklju č il pros tovo ljee m . ki so se postav ili v b ra n za naše seve rn e mej e. T u sc m se ud eležil boj ev za s love nsko Ko roš ko. Leta 1921 so me d emo bili zira li in se m se zapos lil pri ca rini . Nc kaj ča sa se m s lu žbova l na mejn em preho du v G edero vcih , na to p a se m bil pre m ešče n na .J ese ni ce.« ~e k o lik o je zasta l, na to pa nada lj eva l: »Mis lim, da vas bo najbo lj za ni ma lo . kak o sem prišel m ed ja d ra ln e leta lee .

Mo ra m pri zna ti . d a scmi je že lj a za letenj em poraja la že na koroš ki fr o nti , ko se m im el večk r a t prilož nos t o pazova ti Icta lce iz Mais t rove eskad ri lje, ki so b udn o sprcmlj a li vse p remik e sovražnih eno t ons tra n demokracijs ke če t e in nas uspeš no podp ira li p ri o bvladova nju sov ražnih na pad ov. Ničko li kokrat se m opazova l. ka ko so se naši leta lci spo prij eli s štcvi lnejš imi nas pro tnik i, ki so ho teli p rod re ti nad naše pos tojanke in vedno so

IZ ZGODOVINE JADRALNEGA LETALSTVA jih naši letalci obvladali. Njihova hrabrost je vzbujala v meni posebno spoštovanje in zaželel sem si, da bi se tudi sam enkrat lahko dvignil pod nebo.

Ko sem služboval na Jesenicah, sem pazljivo spremljal uspešen razvoj jadralstva v Sloveniji in nekajkrat sem obiskal jadralni center na Blokah, ki me je navdihnil, da sem začel pes~~ti in komponirati pesem o jadralnih letalcih. Leta 1937 se mi je na Jesenicah ponudila priložnost, qa sem postal član modelarske sekcije.

Ceprav so bile namreč Jesenice majhno mesto, so imele izredno razvito športno življenje. To je pospeševalo društvo »Bratstvo", v katerem je delovalo nekaj športnih sekcij (lahka atletika, kolesarstvo, smučanje, drsanje, nogomet in rokomet). Na pobudo nekaterih letalskih zanesenjakov so kot zadnjo ustanovili tudi sekcijo letalskih modelarjev. JUlija 1937 so se na veliki prireditvi društva »Bratstvo« pojavili tudi modelarji s svojimi modeli, za katere je bilo med gledalci veliko zanimanja. Se isto leto je ta sekcija prerasla v jadralno sekcijo, katere člani smo pod vodstvom Izidorja Ručigaja pričeli graditi prvo šolsko brezmotorno letalo .

Z izredno voljo in navdušenjem sem se tudi sam vključil v to delo upajoč, da se bo moj davni san poleteti pod oblake uresničil. Gradnja letala je sicer napredovala, vendar ne tako, kot smo si želeli, kajti ubadali smo se s pomanjkanjem denarja, podobno kot jadraici v drugih skupinah.

Ko je bil februarja 1938 ustanovljen na Jesenicah aeroklub, je sekcija izstopila iz članstva »Bratstva« in prešla pod upravo aerokluba ter se preimenovala v jadralno skupino »Puleks«. Na ustanovni skupšči­ ni aerokluba so sprejeli program dela skupine za leto 1938, ki je načrtoval dograditev letala in pričetek šolanja članov skupine v brezmotornem letenju. Še preden je skopnel sneg leta 1938, je vodja skupine Izidor Ručigaj pričel iskati v bližini Jesenic ustrezen teren, na katerem bi se lahko šolali. Kot najprimernejši in hkrati najbližji mestu, je izbral teren na Poljanah ob cesti Jesenice-Gorje in o tem obvestil Oblastni odbor aerokluba v Ljubljani, ki je moral izdati dovoljenje za uporabo. Hkrati je zaprosil Ljubljančane, da bi skupini posodili začetniško letalo, s katerim bi lahko še pred dograditvijo svojega »planerja« začeli začetniške skoke, s čimer bi še bolj navdušili člane skupine za graditev svojega letala. Prošnja Jeseničanov je bila ugodno rešena in Liubljančani so nam odstopili že 'pre~ rezmajano začetniško letalo tipa »Zoegling«, poimenovano z »Domžalčan«.

Ko smo temeljito popravili odstopljeno

re'L426

IZ. ZGODOVINE JADRALNEGA LETALSTVA

VLondonu preprečili

ugrabitev

letala Britanska policija je aretirala nekega potnika Lufthansinega boeinga 737, kije poskušal ugrabiti letalo s 108 potniki in šestimi člani posadke. Neidentificirani moški, o katerem domneyajo, da je umsko prizadet, je poveljniku letala zagrozil, da bo letalo ugrabil. Toda boeing je varno pristal, pa tudi od potnikov ni bil nihče ranjen. Letel je na liniji HamburgLondon.

(OPA)

letalo, />mo že v prvih spoml~danskih dnevih pričeli začetniške skoke katerih r se je 1.deleževalo 16 članov ,s kupine.

Učitelj (etenja je bil Izidor Ručigaj, ki je leta 1937 na Blokah položili »A« in "B« jadralni izpit. Moram se pohvaliti , da sem prvi od nas začetnikov napravil skok, kajti šolanje se je začelo po abecednem redu. Prvi dnevi učenja skokov so povzročili precej manjših poškodb na letalu, toda le-te smo vedno v rekordnem času odpravljali. Zavzeto pa smo hkrati dograjevali tudi novo letalo, ki smo ga 3. jUlija 1938 na organiziranem prvem letalskem dnevu krstili z imenom "Puleks«. Krstni polet z njim je opravil Izidor Ručigaj, v programu prireditve pa sta sodelovali še jadralno in motorno letalo, ki sta prileteli IZ Ljobljane.

Po opravljenih začetniških skokih smo začeli izvajati krajše polete, ki pa zaradi omejenosti terena niso bili povsem varni.

Nekega dne, ko je Izidor Ručigaj nameraval izvesti nekoliko daljši polet, je prišlo do nesreče . Na letalu je namreč odpovedala neka žica in letalo je strmoglavilo in se močno poškodovalo .

~4?U..t'd ..;. i't4k. ;r~''W4W r~.2- ·~~~ ,-

. ~,;,r~h4 - /.H'7;r.n~a

~/

u.._

?J/u.hD-~ · ~~:n 1-- ~ h~ ~~ "' 2r1.M

r:H'

;k~~ .

/1t?~/~~U -;u2~c-'2 /fr~/",a-r"'e; ~k~"' V-""'~ ,~ 4'.4l. rn.a ~

1t:;'.Ah d'?t:..r p/,+!:'./ /~z ,..,.....~ . -;u

-zr I.M!I-!~C-

?

..t!. 4h.... 4a.:..z" / r)

Jt~; M~' S~~ 4L .~L"'U/ ~&Z ~tt; , ~..,.c,...e 41.-"'(:4.-...

I

.7~; ~~~ ~ ' .-;_..d....ute'~(~/

.1/1/-;:d;' 1,.. ~.fOUVJ ~pv.L

-h> '

~4~ ~ _

~"';:/- -.:.e-p'!f~ -_<1.14> _f..:1· ~.

/~i/-a.~ ~r~ ~,

~~~./ -11· ff.. -I1J.J . ~ ' !;fr..0~/ - -. - :..

J

Letenje smo nato tukaj končali, zato je Izidor Ručigaj z nekaj člani odšel na Bloke, kjer so nekateri položili že "A« izpite. Po poškodbi letala smo začeli graditi novo začetniško letalo in prehodno letalo "Inka«. Hkrati je stekla akcija za iskanje novega ustreznejšega terena za letenje. Odkrili smo ga v bližini vasi Poljče blizu Begunj, kjer so bili izredno ugodni tereni za pristajanje. ~ vgusta 1939 je bil na novem terenu že drJgi letalski dan aerokluba, z zanimivimi letalskimi točkami, ki so jih izvajali piloti nam naklonjenega aerokluba v LjUbljani.

Prireditev je imela velik propagandni učinek, saj je privabila v naše vrste precej novih članov. Našajadralna skupina seje močno povečala pa tudi v drugih mestih so začeli ustanavljati jadralne skupine. V letenju sami nismo mogli dosegati pomembnejših uspehov, saj nismo imeli prepotrebnega avto-vitla, ki bi nam omogočal visoke štarte. Zato smo bili vezani na usluge, ki jih je nudil jadralni center na Blokah, kamor so se odpravljali posamezniki, če so si le mogli pravočasno izposlovati dopus!. Moram poudariti, da smo vsi člani bili zaposleni, največ jih je delalo v železarni na Jesenicah.

Meni se je posrečilo dobiti dopust leta 1940, ko sem se z bratom Izidorja RuJigaja na motorju odpeljal na Bloke. Zal sva imela pri Višnji gori prometno nesrečo, v kateri sem si močno poškodoval gornjo čeljust in zobe tako, da nisem nič več letal. S tem se je nehala tudi moja letalska kariera, ki pa me ni pripeljala do popolnega uresničenja mladostniške želje. Čeprav sem z za nimanjem sl edil pripovedovanju mojega sogovornika , ki je bil najstarejši čl a n takratne skupine na Jesenica h, sem ga moral z nova opozoriti na to , da me zanima , kako je z ačel pesniti in komponirati pesem jadralnih letal cev.

Dejal je: . »S pesništvom sem se ukvarj a) že v mlajših letih , ko sem napis al dv e knji gi pesmi ra znega žarna. Nekaj letals kih pesmi sem sestavil pot em, ko sem postil i član jadralne skupin e in, ko sem spo znal slast leta lskega udejstvo va nja. Tudi s komponira njem nise m im el teža v, saj se m igral violino in kitaro. No imel sem le svoj notni sist em, po kat erem sem komp o niral. Seved a je besedilo uglas bene pesmi ustrezalo le za tiste č ase , ko smo se morali jadraici mn o go bo lj tru d iti in prizadevati, kot da naš nji let alci , ki imajo na ra zpolago vse m ogo č e prip o m o čk e, npr. avto-vitla, vl ečn a letala in še mars ikaj drugega . Kljub napo ro m, 1< 0 smo vl ekli in prevlačili težke šta rt ne gumijast e vrvi po terenu pa mislim , je bilo tedanj e jadralstvo mn o go bolj boga to zaradi

pristnega prijateljstva in tovarištva, ki je temeljilo na načelu: Vsi za enega, eden za vse!«.

Mojega sogovornika bi lahko še in še poslušal in vedno bi v njegovem pripovedovanju odkril še kaj neznanega.

Izredno zanimiv, zelo inteligenten in še vedno vitalen možakar obvlada kar devet jezikov. Poleg pesništva in glasbe se je ukvarjal tudi s slikarstvom in kiparstvom. Spozna se na fiziko in matematiko, ukvarjal pa se je tudi s področjem raziskave kulture starih »Etruščanov«, o čemer je poročalo nedavno tudi naše časopisje . Kot se je odzval klicu domovine leta 1918, ko je kot prostovoljec branil ogroženo severno mejo, tako tudi po razpadu bivše kraljevine ni ostal križem rok. Brez razmišljanja se je priključil narodnoosvobodilnemu boju. Po osvoboditvi je kot upokojeni oficir nadaljeval svoje vsestransko delo z razpravo o nekih filozofskih problemih, ki mu tudi \:: jesen i njegovega življenja krajšajo čas.

Zelim mu še naprej veliko uspeha pri delu, predvsem pa mnogo zdravja in zadovoljstva še mnogo let ter se mu zahvaljujem za pogovor.

Kolegom jadralcem, ki imajo pesniško žilico pa svetujem, da na napev prve pesmi jadralnih letalcev spesnijo novo besedilo, ki bo odraz najnovejših razmer in hotenj jadralcev. Morda bi to lahko postala nova pesem nas, jadralnih letalcev , s čimer soglaša tudi avtor prve pesmi tovariš Anton Berlot. Pa mnogo uspeha želim!

GUSTAV AJDIČ

Anton Berlot (levo) med pogovorom s članom našega uredniškega odbora G.

Ajdičem

"re",. 28

LETALSKA MEDICINA

Kako visoko?

Piie dr. VLADO SAVANOVIC sanitetni poročnik

EKSPLOZIVNA DEKOMPRESIJA Današnja letala zmorejo višin e, ki presegajo človekovo vzdržljivost na znižanem barometrskem tlaku . Z ato so zgraje na leta la s kabino z nadtlakom, v katerih je mogoČe 'Ietet"i v viŠina'h nad 13.000 m. Taka kabina vsbuje višji zračni tlak in zato šči ti pilota pred hipoksijo, dekompresivno bol eznijo in niz kimi temperatu ram i. Za višine nad 25 km pa je nujno potrebn a herm e tičn a ka bina . močno

Strmoglavil brazilski helikopter V no tra nj os ti brazilske države Amazonije je v n es reči helik o pt erj a nacion a ln e naftn e družbe Petrobras umrlo šes t ljudi.

(EF E)

Ka dar letimo na tako veliki višini lahk o pride do popušča nja zaprtosti ka~ bine. Posl edica tega je eksploz ivna dek o mpresija , ki se poka že s hrupo m , hitrim padcem temperature in pojavo m ~oste megle v ka bini.

Pojav eksplozivne de kompresije bo mo razde lili na dve komponenti : fi z ično komponent o (dekompresij a ka bin e ) in

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Mehanik po ameriško Veliko j e bil o že sli ša ti o tem, kakšne težave nastanejo , če pifo t ugotov i, d a vsem man evrom nav kljub leta lo ne mo re izpustiti ko l05 (podvozja), pa čeprav se je pristaj anj e že zače l o . Pred dnevi so imeli takš ne težave na Flori di v ZDA. Ko ntro ln emu stolpu na letali šč u St. Augustine so s p oroči li , da špo rtn o letal o ne mor e i zv l eč i tr etj ega ko lesa, nujn o potreb nega za varen prista nek . Slik a kaže, kak o so ukrepali . Pri hitrosti 150 km na uro je meha nik deblokira l ko lo in omogoč il , d aje letalo varno pristalo. Da tudi pilot ni »bil kar tako«, la hk o verja m emo na besedo.

bio loško

komponento

(dekompresija

pljuč).

Fizična ko mpo nenta , to je čas dekompresije ka bine, je odvi sna od pros tornin e kabin e, ve likosti o dprtine na k a bi ~ i in razlik e tla kov v in zun aj kabin e .

Biološ ka komponenta, to je čas d ekompr esij e pljuč, pa je odvisna o d a na tomsk ih zožitev na dih a lnih po teh, ki up očas nij o izdih ava nj e ter s kupn e ko ličine zraka v pljučih v trenutku! d ekompresije.

Posledi ce v času eksploziv ne d e ko mpresije si la hk o razlaga mo s temi dejavniki: posledica z račn ega udar ca, nizk e temperat ure , hipo ksij a, dekompresivne bolezn i. Posledi ca širj enja plin a v pljučih in v črevesju nasta ne za rad i zn iža nj a zuna nj ega zrač n ega tl a ka in la hk o privede do raznih okvar tkiva. Znižanje kr vnega tl a ka in upoč as nitev delovanja srca nasta net a zaradi eks pa nzije pljučnih tkiv in p oveča nj a tlaka v plju č ih . Pos ledica je zmanjša no po lnj enj e srca in nada ljnje zoževa nj e arterijskega krvn ega tl a ka.

V času dekompresije izd ihn emo več kisika in CO 2 • Ta podatek na m pove, da pride d o nasprot ne s meri v za m enj avi ki sika , to pom eni , d a izhaja iz c irkul acije v a lveo le. Ko je izhod notra nj ega p ljučne­ ga zrak a blok ira n, se v dekompresiji ra zvij e visok z rač ni tl ak, ki povzroči ra zne poškodbe plju čnih tki v. Širje nj e plinov v č re ve sju privede do b o l eč in, ki la hk o povzročijo ko laps, če plini v .č l ovek u ostanejo pa tudi do šoka. Ce v takem primeru ne upo rabimo kisikov e op reme, la hk o pride d o neposrednega nastanka hipoks ije.

K~tL429

LETALSKA MEDICINA

Uspešno letalo za letalske družbe Po pod atkih mednarod ne orga nizacije za civ.ilni letalski promet je bil o minulo leto za letal ske dru žbe uspešno: 134 letalskih dru žb, č l a nic te organi zac ije, je poslovn o leto končalo s približno 800 milijo ni dolarj ev d o bi čka. Skupno so prepeljale 832 milij o nov potnik ov (5 odstotk ov več kot leto prej) in za 158 milijard tons kih kilometrov blaga (8,5 odstotka več kot leta 1983).

(PO D ELU )

Deset tisoč ostankov raket kroži okoli Zemlje Oko li Zemlje še vedno kroži več kot 10.000 os ta nkov raket in sat elit ov, ki ' ogrožajo vesoljske ladje s človeško posa dko. Ti ostanki so ra z ličn o veliki , vsi pa lete s fantastično hitrostjo (v eč kilo metrov na sekundo) in kolikor je potov a nje vesoljcev da lj še, tolik o v ečja je možnost trčenj a. Tako v ZDA kot v ZSSR vodijo evidenco o predmetih ze melj skega izvora v vesolju, pri če mer si po magajo z velikanskimi radarji, ki so tak o n a tan č ni, da la hko na odd alj enosti več ti soč kilometrov odkrij ejo predmet , velik kot teni ška žoga.

V eč ina teh razbitin. ostank ov približno 3.500 sa telit ov in vesoljskih sond , izstreljenih v zadnjih 25 letih , je o b vračanju v gostejše pl asti a tmosfere za radi trenja zgorelo. Toda kosi, ki so od dalj eni o d 300 do 1000 kil o metrov. se giblj ejo prav na meji, kar po meni , da o bstaja precejšnj a možnost, da se bod o .. za rili « v atmos fero in zgoreli . Predmeti , ki lete nad to mejo, lahk o ostanejo v vesolju še desetletj a.

(DPA)

Hitrost in pospešek Hitrosti let a la so vsekakor bistveno večje, kot tiste, s katerimi se človek dnevno srečuje. Zaradi ta ke dinamik e leta pride do r az ličnih adaptac ijski h reakcij v organizmu. Do neke vrednosti se člov e kov orga ni zem lahko prilagodi na delovanju din a mičnih učinkov leta. Toda današnja letala znatno prehitijo naše kompenzacijske in adaptacijske mehanizme. Prav za radi tega mo ra mo poznati fiziološ ko delov a nje hitrosti in pospeškov ter njih ove meje. Zaved a ti se moramo , da večkrat ni le meha ns ka trdn os t meja man ev rs kih s poso bnosti letal a, t e mveč č lovek in nj egova vzdržljivost.

Gibanje je relativen pojem. Človek la hko pren aša ka tero ko li hitrost le po d pogoje m, da je enakomerna in premočr­ tna . Na zem ljini površini s mo v vsakem trenutku v enak o mern em gibanju okrog Sonca s hitrostjo 29 km /s . Toda, nahaja mo se v stanju relativnega mirovanja v odnosu na Zemljo , zato t ega ne občuti­ mo.

Hitrost je o pravlj ena pot v časovni eno ti , pospeše k pa je sprem emba hitrosti v časovni enoti . Spo mnimo se treh Newtonovih fizik alnih za konv. Prvi pravi , da se telo giblje enakomerno hitro in pr e močrtno , če nanj ne deluje nobena sila, ali je rezultanta si la enaka nič . Drugi nam pove, daje pospešek enak kvocientu si le, ki deluj e na telo in maso da nega telesa. Tretji pa, da pri vsaki akciji si le deluje tudi reakcija , ki je enak a in nas protna sili akcije.

Pr e močrtni

(linearni) pospeše k nastan e pri spremembi hitrosti v premočr­ tni s meri (v letu). Pojavi se pri pada lskem skoku, dodaja nju, a li o dvzemanju moči , za puščanju letala s pomočjo sedeža ...

Kadar de luje si la v s meri gibanja, ima mo pozitivne pos peš ke, kadar se hitrost telesa ma nj ša, imamo nega tivne pospeške.

Pospeše k:

a=

VI -

V2

Pri skoku s pada lo m d aje ze meljs ka gravit ac ijska sil a pos peše k 9,81 m /s 2 • Hitros t se veča, d o kl er ni s ila teže ena ka sili zrač ne ga up ora. Takrat hitrost postan e sta lna in znaša približno 58 mis.

Kadar pa se pada lo odpr e, nastanejo močni nega tivni pospeš ki , ki zmanjšajo hitrost padanja na okrog 6 mi s.

Pri kata pu1tira nju in up o rabi dod at nih pogonskih raket na kr a tke steze, dosegamo obremenitve 6 do 7 g. Med kata-

pUltira njem iz letala doseže pilot obremenitve 14 do 18 g, ki trajajo l i lO se k. Če pilot ni v pravilnem položaju na sedežu za katapultiranje, lahko pride do poškodbe hrbtenice, predvsem vratnega dela. T a ki pos peški zaradi kr atk ega trajanja ne vplivajo na srčno-oži lni sistem .

Krožni (radialni) pospešek Nastane pri gibanju tel esa po krožnici.

Spreminjanj e smeri povzroča radialni pos peše k, ki vleče v smeri pravoj<otno na smer giba nj a. To silo imenujei:no centripet a In o silo in v l eče telo pro ti s redi šč u .

T a pospeše k je enak kvoci entu kvadrat a hitrosti in polmeru krožnice, po kateri se giblje:

a=

r

Krožni pospeški se poj av lj ajo pri zavojih, evolucijah v letu in zanje je značilno, da, za razliko od predhodnih trajajo dlj e.

Ko tna hitrost je sprememba ko ta v časovni enoti in je važna pri bolezni zaradi kroženj a, kot sta višinska in mo rska bolezen (KINETOZE). prevedel: ROBERT LORENCON v prihodnji številki: FIZIOLOŠKI VPLIVI H-ITROS-T I IN POSPEŠKA

~.

Meteoriti s Sonca Tunguški meteorit , ki je leta 1908 trešč il na tla pri Bajkalskemjezeru,je morda priše l sSo n~ ca . Eksp lozija meteorita, katerega masaje bila verjetno 40.000 ton , je pov z ročila moča n udarni val, ki je pokosil gozd še 50 kilometrov od kraja udarca z zem ljo. Detonacijo so slišali 1000 kilometrov daleč, svetlobo pa so videli celo iz Evrope.

Sovjetska znanstvenika Viktor Žuravljev in Aleksej Dimitrijev sta zdaj na podlagi najnovejših analiz ugotovila , da so katastrofo povzroč ila tri nebesna telesa , ne paenosamo. Pritegnil o jih je m oč n o magnetno polje, ki o bstaja v tem delu Sibirije ... Ognjene krogle«, kot so telesa o pisa li oč ivid c i , bi lahko bile .. kepe Sončev~ plazme. Toda za potrditev teorije bo potrebn o nadro bn o a nali zirati preseže k ogljika v sredi šč u katastrofe. 1zo topi Sončevega ogljika se n a mreč razlikujejo od izoto pov, ki jih pozna mo na Zemlji. Po mnenju omenjenih sovjetskih znanstvenik ov bi teorija o so nčeve m izvoru treh nebesnih teles pojasnila , za kaj je po njih ove m padcu na Zemlji prišlo do magnetnega vih arja in sprememb rastlin stva tega dela Sibirije.

(PO DELU)

~AJ DELA ZVEZA Reorganizacija Pan Am Pri a meriš ki letals ki dru ži Pan American, ki je ime la lani 206 milij o nov dolarjev izgube, n ač rtujej o reorganizacijo, za radi kater e med drugim 300 pilo tom groz i, da bodo ost ali brez de la.

V letalu eksplodirala bomba V letalu t ipa boein g 727 bo li vijske družbe Ll oyd Aero Bo livi a na je p et minut po vz letu z l et a li šča Santa Cruz eksplodirala bo mba, ki je ubil a enega po tnik a.

Ceprav je bil o letalo z 200 po tniki , ki vozi med La Pazo m in Mi amijem (Fl orida), pr ecej poškodova no, je varno pri sta lo v Santa Cruzu.

Menda so pot nik a, ki ga je ubila bomba, pet minut pred eksp lozijo videli, kako je z maj hnim kovčkom odšel v s tr an i šče.

(AP)

ZR Nemčija kupuje ameriški raketni sistem Ameriški Pentagon je uradno sez nanil kongres, da namerava prodati Zvez ni r epubliki Nemčij i rak etni sistem patriot za 1,15 milij arde do larjev. O tem so se dogovorili že julij a lani, toda pred uradnim podpisom pogodbe mora biti am eriški ko ngres seznanjen z vsemi večjimi pošiljbmLm:oži.a tujim kupcem. Pentago n je pouda ril, da b0 sistem patriot okrepi'I protileta ls ko obra mbo držay čla n ic NATO . Kot so sporočili , gre za l ~ raketnih metal cev, 779 raket in drugo o premil.

(Reuter)

Ei'

KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELl

(Nadaljeva nj e z 2, strani) m embe pravilnika o določa nju jadra lne repreze ntance z veljavnostjo v 1986 let u .

Ko misija j e imenovala odbor, ki naj bi reševa l pro bleme glede ud eležbe na SP, v sestavu : Mira n Fe rl a n, Beli za r K e rš ič , . Mirko Bitenc, ki la hk o pritegnej o k sodelova nju tudi dru ge.

Točka

razno: a) a kcij a preletov v M . Soboti - Po info rm ac iji pred sed nik a vod i a kc ij o uprav nik šo le tov. Pe trov ič , pri večjih sk upina h iz klubov ter z mlaj šimi pil o ti pa vodi sk upin o u č it e lj lete nj a iz klub a . AK M . Sobota nudi aerov lek a li go ri vo , če klub pripelj e svoje let a lo. A K M . Sobota mora posla ti klubom obves til o o pogoji h bi va nj ? s cenam i. Klubi morajo pos la ti

Učbenik

N avzoči: J ože M ajhen, pred sed nik (L C Marib o r) , Avgust G reif, Stojan Stokelj ( -jido vščin a ) , Slavko Lakovič (Celje), T ore Kos, J a nez Po lenec, (ALC Lesce), M ~ t evž Cestnik (Ptuj), J ože Napotnik (Velenje) , Mirko Bitenc, Sta ne Bizilj (ZLOS).

Sejo je vodil predsednik ko mi sij e po predlagan em dnevn em redu v vab il u.

Toč k a 1.

P oroč il o in analiza mot o rn e dej av nosti 1984 - pism eno poročilo je preč it a l predsednik ko mi sije in bo o bjav ljeno v letnem por oč ilu o delu ZLOS . Iz a na li ze je ugotovljeno, da je p o prečni na let motornega pilota na m eji kritično s ti za va rno letenje. Večin a mo to rnih pilo tov sicer leti z ja dralnimi letali, ka r p o prečje izboljšuje, kritični p a so re kreativci z minimalnim na letom v motornem in prav tako jadralnem na letu. Za izbo lj ša nje sta nja za zagotovitev varn osti letenj a bi bila po tre bn a družbena pomoč , v šo la h pa bi morali pred sezo no izde lati individualne plan e in programe na leta .

2.

Poročil o

A kcija lete nj a v Bovcu je in d ividualn a stv a r za interesira nih klubov, ki se sa mi dogovarj ajo o pogojih s Posoškim aeroklubom v To lm in u. b) trener že nske repreze nt a nce - Komisij a ugotav lj a , d a tren erj a, ki bi bil pripravljen sodelova ti z žens~.o ekipo cca 2 meseca v ZLOS, ni . c) Pos tav ljeno je bilo vprašanje možnosti eno tn ega zava rovanja jadralnih leta l za čas tekmovanj, od n ., kaj je bil o že reše no po sk le pu seje PS . Prob lem zavarovanja poudari na sej i PS predsednik komisije .

Zapisnik ses tav il Stane Bi zi lj

tudi za motorne pilote

Zapisnik seje motorne komisije pri PS ZLOS, 5. 4.1985, v Ljubljani

Točka

termin ske prija ve, pri če t ek a kcij e j e predviden po 10. jU lij u .

o seji zvezne ko misij e LZ.I .

Seja je bila nesklepčn a (3 delega ti) , niti ni bilo č l ana PK VS.I, ki je za do lže n za m o torno letenj e in bi mora l voditi sejo .

Seja je vs ee no po tekal a po dn ev nem redu .

Glede izbiranja najbo lj ših športnik ov LZJ , je komisija ZLOS mnenja, da se zlati o rel izbira za vsako dejavnost posebej ter izd ela ustreze n pravi lnik izbira nj a športnik ov LZ.I .

Točka

3.

Progra m za leto 1985 - Ker so za polaga nj e izp ita za d ovo lj enj e m o t. pilota po trebne os nov ne ak ro bacij e. j e komisija skl enila , da se obe leta li Z lin uporablj a t a pred vse m za os nov no šo lanje . za ostale a kro bac ij e pa še le takra t. ko d o bimo iz Za<:ha-ugci tovitve .za kaj so letala Zlin še upo ra bna. A K Celje in Ptuj izdelata d ogovor o pokrivanju stroš kov upo ra be leta l Zlin (enotna cena). Zarad i nor maln ega vzdrževa nj a se leta li posojata iz Celja v Ajdovšč in o in iz Ptuja v Lesce. Ko mi sij a ZLOS se ne strinj a, d a bi se ak ro ba tsko lete nj e o prav ljalo z leta li Utva 75 , razen tega pa im a to še ve dn o začas n o na vodil o za eks ploatacij o .

Re p . rall y mo to rnih pilotov bo od 28. do 30. j unij a v Mariboru. Prav ilnik izda LC M ar ibor in j e enak lansko letnemu .

Kotizac ij a znaša 6.000 din . Tekmujeta pilot in nav igato r, dvojnih posadk na eno leta lo ni , ker j e m ožno, d a bo maršruta tekla tu di v Avstrijo za ra di udeležbe pilotov iz Avstrije. Prvenstvo se prijavi SUKL z m ed narodn o ud eležbo.

Zarad i naved enih raz logov rep. a kroba tske ga prve nstva v letu 1985 ne bo.

Ker datum 28 . .lAR po nov no ni znan in bo po rep. ra ll yj u , ve lj a za udeležbo na .1 A R rang lista rep . prvenstva 1985 .

KAJ DELA ZVEZA Novost na letališču Rimsko letališče Fiumicino se po naša z novostjo, ki jo im ajo le redka svetovna letali šča. S pom očjo novega računalnika lahk o potniki na l eta li šču v nekaj se kundah dobijo informac ije o prostih posteljah v vseh it a lijansk ih ho telih , ob t em pa še vrsto podat kov, denimo o kategoriji hotela, njegov i po nudbi .

Nesrečni Na

par

losangeleške m l e t a li šč u se j e na t e k oč i progi za prtlj ago ce le ure vrt el ogro men kovček , ne da bi prišel kdo ponj, in detektivi, ki so pogledali vanj, so os upnili: v njem je bil o že nsko truplo . Na kovčku ni bilo nobene oznake, ničesar, po če­ mer bi la hk o sk lepal i, od kod je trupl o . Skrivnost se je pojasnila čez nekaj ur, ko je po licij a izvede la za samomo r 31-letnega Ir anca .

Nj egovo žalostno zgodbo so po liciji povedali njegovi prij atelji .

Madžmud Ajazi je okto bra la ni zaseb no od potova l v Ir an in se tam ože nil. Ker je delal kot in ženir v ZDA , je želel vzeti s seboj svojo mlado že no, a na a m eriškem konzulatu v Frankfurtu so mu dejali, da bo morala soproga čakati na vizo mo rda tudi leto dni .

Ml adi par je skova l nač rt : m a la in krhk a že na naj bi se sk ril a v velikanski kovček. Po prihod u na let al i šče v Los Angelesu je ml ad i mož ugotovil , d a se j e že na zad ušil a. V o bupu je potrgal s kov čka oznake, da bi imel čas obvestiti svoje. Prijateljem je dejal. da zdaj nima no benega razloga več, za radi katerega bi še želel živeti.

(PO DELU)

ffi

KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DEl

Za medn aro dni ra lly B. Ivanuš naj letal s ke šole pis meno pot rdijo prijave za udel ež bo . Kotizacij a za org. stroške znaša 2.000 din , vsako letalo dobi brezplačn o 40 I goriva.

Po špo rtn em ko ledarju LZJ so v letu 1985 nasled'1ia zvezna tekmovanj a: 28. JAR"":'" datum ni določen drž. akro batsko prvenstvo, Zagreb, l.

- 8.9. ciklus tekmovanj v precizne m letenju za DP: - Fizir sup, Čakovec, 18. 5.

- m. 1. Sarie, Subotica , 25. 5.

- m. Partizanskih pilotov, Banjaluka, 22/23 . 6.

- m. zagre bških pilotov, Zagreb, 29/30. 6.

- pokal Kumanova, Kumanovo, 3/ 4.

7. m . 1. eksadrilje NOV, Sinj, 18. 8.

Kraljevački oktobar, Kraljevo, 12113.

10. m . E . Rusjan , Beograd , 19/20. 10.

Glede šolanja je ko misija sklenila , da se pristopi 'k izdelavi učbenika za motorne pilote. Na uvodni sestanek in razgo vore, na katerem bi poiskali avtorje

za posa mezn e predmete, iJredlag~ komisija , da se p o klIčeJO: Gustav Ajdič, Jan ez Brezar, Miran Ferlan, Ro k Golob, Avgust Greif, Danilo Hoj nik, Zmago J erša n, Boja n Kad unc, Kos tja K o l a ri č, Vlado K očevar, Stanko Kod rin, Oto V e rbančič .

Na sestanku sodelujeta tudi Bitenc in Bizilj , datum sklica tega sestanka dolo či ZLOS. Pogodbene naloge 1985.

Za leto 1985 je podpisa na pogodba za trenažno letenj e samo z VP 2050, P9dpisani pa še bosta pogodbi za RV in RSTO .

Letalske šole, v katerih bodo trenažisti, morajo do roka opraviti p ogodbeni nalet ter ZLOS do roka posla ti za ht eva na poročil a po pogo dbi .

Gorivo 100 LL. Prvo ma njšo količino goriva iz uvoza lahko pričakujemo v mesecu maju, gorivo za pogodbene na loge bo klubom dostavljeno, istočas no pa bo dostavljena tudi pogodbena količina goriva za obvezno reze rvo. O teh dostava h bodo klubi pravočas no obveščeni.

Zapisnik sestavil S. Bizilj

Koledar tekmovanj letalske zveze Vojvodine za 1985 April:

.

Deveto člansko prv enstvo pilotovjadralnih letal - od 24. aprila do 5. maja na leta lišu »Ča naj «.

Maj: Sestnajsto prvenstvo raketnih modelarjev v Kikindi od Il. do 12. maja .

Osemindvajseto prvenstvo modelarjev v krožn o vodenem let enju dne 12. maja na čanajskem letali šč u .

Enajsto prvenstvo radij sko yodenih modelov 19. maja na let ali šč u Canaj.

Okoli 21. maja razstava otroških izdelkov v domu JLA , kot zaključek natečaja in prikaz letenja na čanajskem letali šč u , najverjetneje 21. maja.

Deseto prvenstvo mot o rnih pilotov Vojvodine y preciznem letenju •• Memorial Ivana Sariča - 19. maj, Subotica.

Junij: Petindvajseto srečanje letalskega nar aščaja Vojvodine 2. junija na

letečih mod elov - 9. junija v Zrenjaninu.

Prven stvo Jugoslavije v krožno vodeJ!ih modelih od 28 . do 30. junija na Canajs kem l e tali šč u.

Evropsko jadralno prvenstvo za člani­ ce.

Julij: V začetku julija šolanje padalcev in pokrajins ko prvenstvo padalcev za mladince, člane in v skokih v vodo.

Prvenstvo Jugoslavije v prosto letečih modelih od 4. - 7. jUlija v Zrenjaninu .

Avgust: Sedmo mladinsko prvenstvo jadralnih pilotov od 16. do 25 . avgusta v Subotici.

September: Modela rs ko tekmovanje »Novosadski minikup« 1. septembra na čanajskem letališču .

čanajskem letali šč u .

D eveto s rečanje let alskega nara ščaja Jugoslavije konec junija na letališču VP - Sombor.

Osemindvajseto prvenstvo prosto

Oktober: Pokal Bečeja v krožno vodenih modelih - 8. oktobra v Bečeju.

(Po AEROSVETU)

·

gorenJe[p)u(Q)~®~[fi)@

(Q)[p)u®m@

Točne

in pravočasne informacije pogoj za racionalno poslovanje

Ekranski terminal PAKA .1000 Emulacije: Digital NT 521 Sistemi Iskra Delta Burroughs

NeR eDe

Honeywell

Informacije: Gorenje Procesna oprema, Partizanska 12, Titova Velenje , Prodajni inženiring Te lefon: (063) 853-321 , int. 772, 503 Te lex: 33547, 33616

,