Krila 4 1986 by Milan Korbar

*~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~*

* **;:

**~ * ~ * **

Predsedstvo Konference Letalske zveze Jugoslavije je na podlagi 67. člena Statuta L2 J, 9.člcna poslovnika in 10.členaSplošnega športnega pravilnika L2J odločilo, da se za dosežene športne uspeh e na letalskih športnih tekmovanjih v naši državi in tujini ter z a osvojeno OS1110 mesto v standardnem ra zredu na 19. ;: svetovnem prvenstvu v jadralnem letalstvu v Rietiju za

* * * ŠPORTNIKA LETA LETALSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE V LETU 1985 ;:*

~ ~* * ~~ ;:

*..

IVO ŠIMENC

član ALCL~sce Bled

**~

;:*

in mu podeljuje

~ ~

kipec ZtA TI OREL,

najvišje priznanje Letalske Zveze Jugoslavije za dosežene športne uspehe v teku leta, il)

** !* ~ diplomo SPORTNIKA Letalske zveze Jugoslavije za leto 1985 ! *~ Predsedstvo Konference LZJ je proglasilo tudi najboljše športnike po samez nih panog za 1985: ! * * ~* JADRALNO LETALSTVO: PADALSTVO: ;:* * Seniorji: Seniorji: . !* v

. ' .

1. Ivo ŠIMENC, ALC Lesce Bled

~ 3. .BoštjanPRISTAVEC, ALC Lesce Bled STAROVIČ. OLC Portorož 5. Stjepan PRIPELJAS, AK Zagreb

l4. Vojko

* * ~ * ~ *

*~ * ~ * ~ **~ * ~ *

Seniorke: 1. Svetlana SIMIC, AK Naša krila, Paračin 2. Slavica LUČIC, AK Sarajevo 3. Željka MILANOVIC, AK Heroj Pinki, Novi Sad 4. Ana JURICA, AK !feroj Pinki, Novi Sad 5. Gordana KOVAČIC, AK Zagreb

* ! * ! !

Darko SVETINA, ALC Lesce Bled 5. Slavko KLAJIC, AK Novi Sad

Seniorke: lo. Milena CESTNIK,. AK Ptuj 2. Marija LETIC, AK Ivan Sari':, Subotica 3. Jana JERAM, ALC ~esce Bled 4.. Svetlana MITROVIC"AK Leskovac 5 . Jasmina JOVANOVIC, AK Beograd

ZMAJARSTVO : 1. Brane KLEMENČiC , DP!. PosočJe, Toll11111 2. Borut PESTOTNIK, DPI. Kavka, Kamolik 3. Borut MLAKAR, DP!. Krib, Postojna

4. Matjaž BREZAR, DPI. Prepih, Kri;.e pri Trl.i':u 5. Viktor VREŠ, DPI. Prl'n ih, Kri že prt Trž i~' u t

MOTORNO LETENJE: 1. Mijo BAN , AK Osijek

2. Oto VERBANCIČ, AK Maribor 3. Nijaz DELIC, AK Borovo 4. Vinko PIŠEK, AK Ptuj ~ 5. Josip KLOBUČAR, AK Osijek

* ! ! *

1. Dušan INTIHAR, ALC Lesce Bled

2. Roman BOŽIČ, ALC LesLe Bled 3, Benjamin ŠMID, ALC Lesce Bled

2. Franc PEPERKO, AK Celje

Juniorji: 1. Siniša BRADIC, AK H eroj j)inki, Novi Sad 2. Aleksandar ZUBAN, AK H eroj Pinki, Novi Sad 3. Edi BUTOLEN, AK Ptuj 4. Dušan FRANK, ALC Lesce Bled 5. Saša SAŠIC, AK Heroj Pinki , Novi Sad Juniorke: 1. Snjcžana TRBONJ~, AK Sarajevo 2. Mira OBRADOVIC, AK Zdravko Smolej, Tuzb 3. Helija BALAŠA, AK ivan Saric, Subotica 4. Dijana KUPqENIK, AK Rudi Čajavcc, BanjJlulu 5. Mira GRČIC, AK Zadar

LETALSKO MODELARSTVO:

RAKETNO MODELARSTVO:

1. Zoran ADAMOV, AK 1:. Branko-Minja, Kovin ~ 2. Slobodan STANISOVIC, MK 13. Mišic Kamcnko, N . 3. Miodrag RAI?Ic' MK B. Mi ~ i,' Kamcnko, Ni š

~ 4. Mirko DUKIC, AJ.\. FranCla Branko-Minja, Kovin ~ S. Nikola BULJEVIC, AK Nov~ Pazova

Kurtali~, Visoko

1. Kcnan JUSUfBAŠiC, AK [:t.rt 2. Dušan VARDA, AK Utva, Pančevo 3. Oton VELUNŠEK, AK Ptuj

4. Branko LESKOŠEK-Peter BEZGOVŠEK, MK LMO CelJe , 5. Ivica KAJIC , AK VateŠ

~ Po trije prvouvrščeni na sezl'lamih l13jboljših· športnikov po panogah prejmejo DIPLOMO

~ ~

. '.

. '

.. ;:

* ! * ! ** ! * ! * ! *' !

! ;:

* ! * ! !

:»ZLA TI OREL«. ;: • Predsednik Predsedst \.1 1\.1 IJ: ;: ,.Zivko BLAGOJEV, generalpodpolkovnik ;:

*~~~~~.~~~:t<~~~.~~~~~~~~"'~~~~~i(~.~~~:+<~.~+i~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~#

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

* KelL4 .

LETO XVI ~ APRIL 86 ~ ST. 4

WITHOUT TRIP TRiP FITTED.

s r.

Kaže, da je pomlad ogrela tudi sodelavce Kril in zdaj nam izvirnih in dobrih prispevkov ne manjka! Najbolj prizadevni so zmajarji in modelarji, prvi že zaradi olimpijske časti, ki jo ogroža predvsem uradno nezanimanje za to čedalje bolj množično panogo, drugi pa so le spoznali, da njihov časopis brez njihove pomoči ne more kaj prida doprinašati k napredku modelarstva pri nas Zato smo tokrat naslovnico in nosilni prispevek na naslednji strani namenili najmlajši panogi - prostemu letenju . Pri slovenskih zmajarjih je najbolj zanimivo, da imajo dvakrat več letal kot pilotov! Uradno je naprimer zdaj v Sloveniji okrog 100 jadralnih letal in »neuradno« nekaj več kot 240 zmajev. Fantje so na svojih rjuhcah preleteli skoraj 43.000 kilometrov - kar sploh niso ve č nobene mačje solze! ln to vse v globoki ilegali. Upam, da jim bodo vs aj dvojn a leta p riznali? Za klasične jadralce je prav gotovo zanimiv p rispevek o bosa nskim opankam podobnih zavihkih na koncih kril (winglets), ki seveda niso sa mo folklorna modn a muha '!'.. Upravnike so na Surč inu šolali za lokalne kontrolorje, upamo pa, da bo celotna služba vodenja letal pod novim direktorjem dala kaj več zraka tudi našim najmlajšim : prostemu letenju , ultra lahkim in balonarjem. .. Ob aktualnem tržnem kat alo g u enosedih jadraln ih letal, ki ga povzemamo po nemški letalski reviji, se bo do morda komu slin e pocedile - nič zato, hitro se mu bodo posušile, ko bo pr e račun al cen o v našo mehko valuto in pribil še vse druge dajatve Zmaji so nekaj cenejši in kot že rečeno je naslovnica tokrat njihova: Matjaža Brezarja iz Tržiča je takoj po štartu na državn em prvenstvu na Kriški gori (1983) spretno posnel Boštjan Bernik iz $kofje Loke. Um arija, ejga' UREDNIK

str. 14

0 . str. 16

»lIegalci« na Olimpiado? Odmevi Wingletsi na DG-l00 ZUKL na naših letališčih

"e'L4

4 8 10 14

Termika za modelarje jadralnih letal Pilot, ki je bombardiral rajh Svetina - prvak v paraski

Tržišče

16 20 24

I zdaja Zveza letalskih organizaci j Slovenije v Ljubljan i, Lepi pot 6 ',' r Revi ja izhaja vsak mesec , razen julija i n avgusta .:: Gradivo za objavo v KRI LIH prispevajo Iju bi telji letastva br ezp lačno . D enarno nagrado 4000 d in prejme samo avtor barvnega posnetka, upo rabljen9ga za naslovno stra n. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Va bimo vsakogar, naj sodelu je v reviji s po r OČi li in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo. jad ralstvo, padalstvo . motorno letenje, raketa rstvo, prosto letenje, ba lonarstvo. maketarstvo in amatersko gradnjo, Uredn ištvo si pridružuje pravico skrajšati, dopo lniti ali pri lagodit i prispevke glede na prostorske in kak ovos tne zahteve v reviji ',: U redniški odbor: Gus tav Ajd i č, Mirko 8itenc, Stane Bizilj . Janez Brezar. Tone Cerin, Jože Cuden, Rok GolOb , D ominik Greg l. Be lizar K erš i č, Ivan Konavec, T aras Krivenko, Leon fv\esarič , Jure M ežnaršič, F ran če k Mordej , Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik) , Jože Perhavc, Jure Pestotnik, Srečo Petric in Giri l Trče k ~\. N aslov uredn iš tva: Marjan Moškon . poštni predal 33. 6800 1 Novo mesto ':: Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10 . dne v mesecu, pred mesecem. v kate rem iz ide naslednja številka ':: Rokopisov in slik ne v r ača m o, razen barvnih diapozi tivov in tujih knjig. če je pri ložena ovojni ca s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami '" Nas lov u prave: Z veza leta lsk i h o rgan izac ij Sloven ije. Lepi pot 6. poš t ni predal 496. 6100 1 LJUBLJAN A . telefon (0 61) 222-504, te k oči račun p ri ZL OS. štev. 501 0 1-678-5 1077. Spremembo nas lova sporočite upravi revije ter obvezno napi Šite stari in novi naslov, upravi revi je spo r oči t e tudi. če rev ije ne prejemate redno .' , Letna naročnina 1500 din. cena posamezne štev ilke 150 din .": Gra f ič n a pri prava D IG. tozd Grafika, N ovo mesto - tisk : T iskarna. N ovo mes to.

ZMAJARSTVO

Naročila

Airbus Evropski letalski konzorcij Airbus še naprej dobiva veliko naročil za letala in je vse uspešnejši v boju s tekmeci. Tako je indijska državna letalska družba India Airlines naročila 19 airbusov A-320. Tudi jordanska letalska družba Alia želi nadomestiti zastarele boe inge 107 in 727 z airbusi. Tako naj bi v letih 1987-90 kupila 6 airbusov A 310300 in v letih 1990-91 šest airbusov A-320.

Redna letalska zveza med Svlco ln Albanijo Švicarska letalska družba Swissair je minuli teden v Tirani sklenila sporazum, na podlagi katerega bodo do konca tega meseca odprli redno letalsko progo med Švico in Tirano, je sporočila agencija AFP, ki se sklicuje na uradne vire v Bernu. To bo prva letalska proga med Albanijo in kako zahodno državo. (AFP)

Na poetIčnem posnetku (levo) Hermana CaterJa Je Peter Soklič s svojim zmaJem nad Dra!goiaml

Končno smo tudi zmajarji doživeli zmagoslavje. Zmajarstvo je postalo olimpijska disciplina. Kaj je lepšega, kot občutek, da po dolgih ·dvanajstih letih nenehnega dokazovanja, sebi in okolici, ugotoviš, da le ni bilo vse zaman, da je končno potrjeno tisto, za kar si se tako vneto »boril« in vztrajal. Seveda, ne pomeni da bo zdaj steklo kot na filmskem traku in, da bomo že na naslednji olimpiadi gledali zmajarje. Marsikaj bo potrebno med tem rešiti, da se bo tudi ta šport vključil v olimpijska tekmovanja. Pa poglejmo katere so glavne ovire. Prvi problem je vsekakor ustreznost terenov za letenje. Težko si je predstavljati, kako bi potekalo tekmovanje, recimo v okolici Beograda, saj nam je vsem znano, da v radiju 150 km ni nobenega pametnega terena za letenje. Možno bi bilo uporabiti vitlo, ali motorne zmaje za vleko zmajev, toda v Jugoslaviji še nima nihče izkušenj na tem področju. Torej, kupimo vitlo in motorne zmaje in se poskušaj mo intenzivno pripravljati na to, toda v Jugoslaviji so trenutno motorni zmaji prepovedani, ker ni rešena regulativa in status letenja zmajev, rešena ni pa zaradi tega, ker odgovornim tovarišem v LZJ osnutki pravilnikov že dve leti gnijejo v predalih in čakajo na milost. Kot vidimo se zadeva vrti v krogu, ampak tudi to bi se dalo hitro urediti, saj smo kandidaturo za olimpijske igre znali hitro in učinkovito pripraviti. Naslednji problem ki se bo pojavil, bo problem udeležbe pilotov na tekmovanjih. Znano je namreč, da na sedanjih tekmovanjih sodelujejo v glavnem profesionalci in ti osvajajo prvih trideset mest. Potrebno bo, torej, rešiti pravico udeležbe in točno definirati pojem profesionalca. Velike probleme je moč pričakovati tudi pri odločitvi, s kakšnimi zmaji naj bi tekmovali. Vsem nam je znano, kakšni problemi so se pojavili pri izbiri jadralne deske na zadnji olimpijadi, saj je to v bistvu borba za tržišče in noben proizvajalec ne bo hotel zamuditi te izredne priložnosti. Ena izmed rešitev bi bila uporaba obstoječega tekmovalnega sistema, ki dovoljuje poljubno izbiro zmajev. Kako bi bilo z dovoljenji za letenje v letaliških cohah. Kako bi rešili problem nadzora letenja 100 zmajev, ki bi leteli na različnih višinah in v nenehni nevarnosti za ostale udeležence v zračnem prometu. O tem problemu bi verjetno znali kaj povedati tovariši, ki se s to problematiko redno ukvarjajo, zato se v to ne bom spuščal.

Torej, kot vidite še veliko bo potrebno narediti na tem področju in rešiti marsi-

kateri problem, ki se bo še pojavil, ampak pomembno je, da se je začelo premikati. Kaj pa mi Jugoslovani lahko predstavljamo v zmajarstvu? Ali smo sploh sposobni sodelovati v tej panogi? Poglejmo kakšno je stanje pri nas. Zakar v Sloveniji, kjer je ta šport najbolj razvit. Trenutno deluje v Sloveniji 11 društev s 319 člani, za tekmovanje jih je osposobljenih okrog 120, od tega okrog 20, ki bi bili sposobni nekaj predstavljati v svetovnem merilu. Na lanskem svetovnem prvenstvu v Avstriji se je Borut Pestotnik uvrstil v finale in osvojil 40. mesto, kar je več kot uspešno, saj je marsikateri profesionalec odpotoval predčasno domov. Doseči takšen uspeh pomeni naleteti na leto najmnj 100 ur ter biti sposoben ostati v zraku povprečno štiri ure, preleteti razdaljo 80-100 km. Za naše, slovenske razmere je to že težko dosegljiv cilj, vendar kot vidimo ga nekateri dosežejo. za primerjavo naj navedem, da je sedanji svetovni prvak uspel zmagati z enim od poletov v dolžini 186 km, za kar je potreboval 8 ur. V Sloveniji je zaradi slabših pogojev zelo težko dosegati takšne rezultate. Dolžinski rekord drži še zmeraj Viktor Vreš s 101 kilo metri. Glede kakovosti zmajev, lahko ugotovim, da se skoraj enakovredno kosamo z letalci iz tujine tako, da vsaj tega kompleksa nimamo. čnimo

V ostalih republikah je pa položaj takšen: na hrvaškem so zaenkrat še najbolj aktivni v Zagrebu. Nekaj njihovih članov lahko že pari ra slovenskim zmajarjem. Viden je napredek tudi zmajarjev z Reke. V Makedoniji so najbolj aktivni v Skopju. Na zadnjem državnem prvenstvu je Mendo Veljanovski zasedel 15. mesto, doma je celo preletel 90 km spovratkom. Tudi tereni v Makedoniji zelo ustrezajo za kvalitetno letenj.:. V ostalih krajih Jugoslavije je zmajarstvo slabo razvito, ali pa temelji na letenju nekaj zagnanih posameznikov. Mislim, da je največja ovira neorganiziran pristop k temu športu. Povsod posamezniki, zaradi finančnih problemov poskušajo s samogradnjo, kar ima za posledico izdelavo nekakovostnih zmajev. Če k temu dodamo še problem neustreznega šolanja, se ni čuditi, da se marsikdo ponesreči, oz. da izgubi voljo do letenja. Rešitev je torej v ustreznem financiranju te dejavnosti in pravilnem odnosu vseh dejavnikov, predvsem letalski'h zvez in aero klubov. Kako in kdo bo torej šel na olimpijado je še veliko vprašanje, naša želja pa je, da bi nam vsaj status ilegalcev do takrat ukinili. IVO KONAVEC

EA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL o VIA AE] Kategorije in rekordi Znamka za vesoljce LR

Madžarska je spomin ameriških vesoljcev, ki so umrli v eksploziji vesoljskega letala ChaIlenger, s posebno znamko. Tiskovna agencija MTI sporoča , da je 21. februarja izšla v nakladi 25.000 izvodov, z oznako .. In memoriam«. Vrednost znamke je 20 forintov. Na njej je Challenger, ki se dviga nad izstreliščem, zraven pa imena vseh sedmih vesoljcev. počastila

V »vojni zvezd« bo tudi Italija Italijanska vlada je tudi uradno potrdila, da se namerava vključiti v ameriški načrt za obrambo vesolja, ki je znan pod imenom »vojna zvezd«. Italija naj bi se vključila na znanstvenem in tehnološkem, ne pa na vojaškem področju tega programa. Skupni stroški, ki jih ZDA predvidevajo za ta projekt, znašajo šestindvajset milijard dolarjev. Italijanska različica vključitve v .. vojno zvezd« je enaka tisti, za katero se je pred kratkim odloči la ZRN. Dokončni odgovor italijanske vlade o pristopu k temu projektu pa mora potrditi še parlament. Vlada meni, da je zadeva že končana, saj imajo koalicijske stranke v parlamentu večino. Za sodelovanje se zavze~ majo Fiat, Aeritalia, Selenia, Breda, GaIileo in druge velike družbe. (Tanjug)

Spoštovani! Sem simpatizer športnega letalstva. zato sem se včlanil v aeroklub Koper. Prosim, če mi odgovorite na nekaj vprašanj: l. kako so razdeljena (po kategorijah) motorna letala? 2. kaj loči ultra lahka letala od ostalitI motornih letal? 3. rekordi, ki se registrirajo za razred malih letal? 4. kateri rekordi veljajo zdaj v Jugoslaviji in v svetu? Naročam se na revijo Krila in prosim, da mi s prvo številko pošljete tudi položnico za celoletno predplačilo. Prejmite tovariške pozdrave PINO KLAKJAN Dekani Kot veste,je uvoz tuje strokovne literature v SFR Jugoslavijo že nekaj let "prepovedan«, ali kot bi se lepše reklo - onemogočen: za dinarje namreč takih publikacij ni mogoče kupiti, posedovanje tuje valute pa je za navadne državljane naglavni smrtni greh. Enako velja tudi za tista sredstva javaega obveščanja, ki niso izvozniki. Našim Krilom je tako pipica do strokovnih in drugih letalskih informacij iz belega sveta neprikosnoveno zaprta. Morda kakšna takšna obvestila dobivajo na Letalsko zvezo Jugoslavije v Beogradu, toda to ni za navadno rajo, nad njimi se lahko naslajajo samo za to poklicani in plačani uradniki ... Morda gre celo za najstrožje najzaupnejšo vojaško tajnost? Nič se ne ve!

Juriš-na da koto! Sindikat delavcev ZLOS je na občnem zboru sklenil za tretji aprilski vikend prirediti udarniško akcijo v belokranjski vasi Otok, kjer je bilo med vojno partizansko letališče. Uredili bodo okolico spomenikaletala C-47 (dakota), postavili primerne napise s pojasnili in opravili najnujnejša vzdrževalna dela na letalu. Za okolje letala imajo že narejen načrt, popraviti pa je treba tudi poškodovane dele letala. Računajo, da se bo zbralo 30 članov naše sindikalne organizacije, ki bodo na hrani in stanovanju v hotelu Bela krajina. Metliško občinsko skupščino so že prosili za pomoč v prevozih, orodju, pesku in podobnem. Povabili so tudi vaščane, mladino in člane Zveze borcev.

To bi bilo nekakšno opravičilo, zakaj nimamo svežih podatkov o kategorijah in svetovnih rekordih malih letal. Ker hkrati nimamo podatkov niti za tovrstne jugoslovanske športne rekorde, boste pač morali priznati, da smo letalska velesila, ki bi ji objavljanje takih dejstev splošnega družbenega pomena prav gotovo škodilo. Razumljivo, da plačujemo tudi posebnega človeka, ki »brine o tome«! Sicer pa lahko postreže mo s poldrugo desetletje starimi zapisi iz Enciklopedije fizičke kulture, in celo to se sme napisati, daje gospod A.S.Dumont 14. septembra 1906 v Bagatelle na Francoskem postavil prvi svetovni rekord z malim letalom v trajanju leta - 8 sekund. Res grozljivo, mar ne? Poskusimo odgovoriti vsaj nekaj! Enciklopedija fizičke kulture (Jugoslovanski leksikografski zavod, Zagreb 1977) pravi takole: Motorna letala (aerodini), ki se dinamično premikajo zaradi reakcije zraka na gibljivih ali negibljivih površinah, spadajo v razred C (v razredih A in B so baloni, v D jadralna letala, v E žiro letala itd.). Razred C ima tri podrazrede: 1 - kopenska motorna letala, 2 - vodna letala in 3 - amfibije (dvoživke). Vsak podrazred ima 4kategorije - kopenska motorna letala: A (do teže 500 kg), B (od 500 do 1000 kg), C (od 1000 do 1750 kg) in D (od 1750 do 3000 kg), vodna letala in amfibije pa: A (do 600 kg teže), B (od 600 do 1200 kg), C (od 1200 do 2100 kg) in D (od 2100 do 3400 kg). Poglejmo primer: letalo razreda C, podrazreda 2 in kategorije C (se pravi C 2 c) je po zgornjem torej vodno letalo, težko od 1200 do 2100 kg. Letala pa se ločijo tudi po načinu pogona: I - propelerski, II - turbopropelerski, III turboreakcijski in IV - raketni. Primer: letalo »kategorije« C 3 D II je med 2100 in 3400 kg težka (D) amfibija (3) s turbopropelerskim pogonom (II). V razredu C se pri F Al registrirajo absolutni svetovni rekordi in rekordi glede na razrede, podrazrede, kategorije in način pogona v naslednjih disciplinah: prelet v ravni črti, prelet v zaprtem krogu, višina, višina v vodoravnem letu, višina letala lansiranega z letala nosilca, hitrost na ravni osnovnici in hitrost v zaprtem krogu. V vseh skupinah se priznavajo tudi rekordi za žene, ki pa so v absolutnih rekordih seveda enakopravne z možmi. Ker kot že rečeno svežih podatkov o rekordih nimamo, vam svetujem, da si stare ogledate v Enciklopediji fizičke kulture, knjiga PŽ, stran 508, kjer boste našli še marsikaj zanimivega o letalstvu. Za ultra lahka letala po svetu menda še vedno velja predpis ameriških letalskih oblasti (FAA) po FAR Part \03, ki pravi: ultra lahko letalo sme tehtati prazno največ 254 funtov (1I5 kg), sme imetl rezervoar z največ 5 galonov (20 litrov) goriva, sme doseči največjo hitrost (v vodoravnem letu) 55 vozlov (100 km/h) in najmanjšo hitrost (brez plina) 24 vozlov (43 km/h). Na letalih, usklajenih s temi omejitvami, sme leteti oseba brez licence,

tEA LETALSKA POŠTA PAR AVION AIR MAIL VIA AE o

oziroma pilotskega dovoljenja. Pri nas najbrž ta predpis ne velj a, drugega za loče vanje ultra lahkih in navadnih letal pa tudi nimamo. Vprašajte vedeževalko ! Če smo vsaj malce potešili vašo radovednost, nam bo to v največje zadovoljstvo. Lep pozdrav, urednik

Dviganja so bila 3 metrel v našem klubu Krila Krško smo sezono odprli fe januarja. Prvič so fantje pojadra/i 3.januarja na Lisci. Bilo je nenavadno termično. Dviganja so bila 2 do 3 mlsek do baz oblakov. ki so bile le 200 m nad štartom (1200 m absolutne višine). Takšna termika je v tem letnem času precej nenavadna. Omogočilo jo je zelo toplo vreme in kopna jufna pobOČja. tal pa so piloti ostali v zraku le dobro uro. ker niso pričakovali takšnih dviganj pa so bili preslabo oblečeni. HERMAN ČATER Celje

Primerjajte standardni in odprti razred Zelo me veseli. da ste objavili strokovni o modelarskih projilih. Ker je v aerodinamiki modela še mnogo nedoreče nega. bi morali Zupanekovo delo nadaljevati. Zupanek je to problematiko zelo dobro obvladal. Ferlanov članek iz BenalIe je zelo zanimiv in ilustrira stanje v standardnem razredu. z analizo rezultatov v obeh razredih pa bi videli. kaj zmore tekmovalec in kaj mašina. Iz dobre analize bi videli. da so naši fantje. posebno Šimenc in Peperko. napravili velik uspeh. kar velja tudi za DG 300. Lepo bi bilo. če bi Šimenc opisal svoje avstralske polete. Z veseljem spremljam vašo revijo. ki je edini strokovni in informativni letalski list pri nas. Prisrčn o vas pozdravljam. BORIS CIJA N Beograd članek

PONUDBA &POVPRASEVANJE V tej rubriki brezpla č no objavljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, te r sodijo po vsebin i v letalsko in modelarsko podrOČje . Oglase pošljite na naslov uredništva: M arj an Moškon , p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Prodam motorna modela SPEED COBRA in JODEL ROBIN in motorja ROSSI 61-FI-RC-ABc (10 cml) in WEBRA Speed 40 Rc (6,5 cml). MATJAŽ REMEC, Kra njska 15a, 64240 RADOVLJICA .

, 1 inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (061 ) 861 ·411

inovak okna kombivak okna okna S polkni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garaina vrata lamelirani profili lamelirane ploiče

ODMEVI

"efL4 8

Modelarski (KRILA, januar in februar 1986) Tov. urednik!

Potegavščina letališču

JON" TESTRAKE, kapitan boeinga ameriške letalske družbe TW A, ki so ga lani junija ugrabili muslimanski teroristi, je v Washingtonu izjavil, da je njegova posadka simulirala okvaro motorja, da bi letalo ostalo na stezi bejrutskega letališča. Med to ugrabitvijo, ki se je začela 14. junija 1985 in ki je trajala polnih sedemnajst dni, je bil ubit en ameriški marinec, drugih 144 potnikov in osem članov posadke pa so navsezadnje izpustili. Kapitan Testrake je povedal, da je po dveh poletih med Bejrutom in Alžirom postalo jasno, da je začelo teroristom zmanjkovati idej, kar je bilo po njegovi sodbi najbolj nevarno. Med zadnjim poletom se je posadka dogovorila, da bo letalo onespodobila. Zamisel, da se boeing ne bi ustavil na koncu steze, so zavrgli , zato pa je kopilot Benjamin Zimmermann ustvaril pravo mojstrovino nenadoma so začele v kabini mežikati vse luči in zvonilo je, da je šlo skozi ušesa. »Nevarnost« je bila tako huda, da so se ugrabitelji odločili ostati na bejrutskem letališču.

Zelo sem se razveselil, ko sem v januarski številki Kril, zagledal članek »Modelarski profili«, ki ga je napisal tov. Zuparrek. Ko pa sem že na začetku prišel do stavka V NACA šestštevilčnih profilih (verjetno so mišljeni profili serije 6) je že zajeta hitrost v mejni plasti in je že tudi kontrolirana«, je navdušenje takoj splahnelo. Naslednja pojasnila v članku: »U x je hitrost mejne plasti v točki x in V hitrosti s katero leti model«; »Upor turbulentnega dela profila je odvisen od Re števila (katerega?) in od razporeditve hitrosti mejne plasti«; »U o predstavlja hitrost mejne plasti v točki Xo«; »in da je mejna plast pravilno upočasnjena na koncu profila«, pokažejo, da pisec član ka nima razčiščenih osnovnih pojmov o razvoju mejne plasti vzdolž profila. Pisec sploh ne loči dveh najvažnejših pojmov, to je, porazdelitev hitrosti v mejni plasti in porazdelitev tako imenovane potencialne hitrosti vzdolž kon ture profila. Popolno neznanje pisca pa potrdi stavek: »S q smo označili brezdimenzijsko hitrost, ki pove, kolikšna je hitrost mejne plasti v primerjavi s hitrostjo izven mejne plasti.« Stavek je napisan kot komentar k enačbi za računanje količnika upora Cd po Helmboldovi metodi. Komentar bi se moral glasiti: S q smo označili brezdimenzijsko hitrost, ki pove, kolikšna je lokalna potencialna hitrost (lokalna hitrost na profilu zunaj mejne plasti) v primerjavi s hitrostjo modela. Opozoril bi bralce tudi na to, da Helmboldova enačba za Cd, kot jo je napisal pisec članka, velja samo za primer, ko imamo turbulentno mejno plast že od zajezne točke naprej in je xo/x = O. V praksi je to takrat, ko je turbulator na sprednjem robu krila. Izgleda, da uporablja pisec enačbi za količnik tlaka C p zelo »po domače«, ker je Xo venačbi za C p popolnoma nekaj drugega, kot '" enačbi za Cd. Višek vsega pa je stavek: »Večja kot je hitrost v mejni plasti, manjši je pritisk.«, iz katerega se vidi, da pisec ne razume niti zakona o ohranitvi energije, ki ga ponavadi imenujemo Bernoullijeva enačba. Zanimivaje izjava: »Na žalost pa v tem trenutku teorije turbulatorja še ne poznam dovolj« . Ce bi pisec razumel vso teorijo, ki jo tako veliko dušno naklada v članku, bi poznal tudi veliko teorije tur-

buiatorja. Izčlanka razumem, daje pisec na osnovi teorije modificiral kanadski profil in izdelal model A-2, »da bi mogel vzporedno testirati koncept kot tak«, na koncu pa pravi, da je uspel izračunati samo par točk profila. Tu nekaj ne gre skupaj. Tudi nekoč smo modelarji že uspešno modificirali profile »na oko«, vendar nismo bili tako predrzni, da bi se upali sklicevati na teorijo, ki je nismo razumeli. V poglavjih, optimalizacija (verjetno je mišljena optimizacija), izračun koordinat in zaključek, je vrsta trditev, o katerih bi se dalo razpravljati . V članku je uporaba oznak nedosledna, za isto stvar je več oznak , za nekatere oznake pa sploh ni pojasnila. Pisec tudi ne loči vzgonskega količnika krila in vzgonskega količnika profila, kar seveda ni isto. Pisec je ves nesrečen, ker nima večjega računalnika, vendar mislim, da mu tudi največji računalnik ne bo pomagal, če ne bo prej stvari naštudiral. Človek dobi občutek, da je članek nestrokoven prevod enega ali več član kov iz angleščine, in bi se spodobilo, da bi bili na koncu navedeni kot literatura. Na prvi strani Kril sicer piše, da za (s tem verjetno tudi pravilnost) vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. To pa ne pomeni, da lahko pisec napiše, kar se mu zljubi, in če nima nobene samokritičnosti, v Krilih objavi tudi nepravilne in netočne stvari. Žal mi je, da sem moral napisati to pismo, vendar mislim, da je to moja dolžnost, ker takšne »oglate besede« naredijo več škode kot koristi. Škoda, da nisem videl članka, preden je bil objavljen. DOMINIK GREGL Ljubljana točnost

Spoštovani kolega Zupanek, z veseljem sem prebral vaš članek v Krilih 1 in 2. Vložili ste veliko truda za razumevanje predmeta, ki ste ga obdelali, saj se le redki modelarji tudi znanstveno ukvarjajo s svojim konjič kom. Vseeno pa bi želel dati nekaj pripomb s področja aerodinamike majhnih hitrosti. Gre za položaj turbulatorja glede na tetivo krila. Svojčas je Smitz postavljal Turbulenzfaden (1 mm) na eno desetino dolžine tetive pred nosom profila. Rezultati so bili zadovoljivi. Novejše raziskave, ki so mi prišle v roke (F. H. Kel-

ODMEVI <>Ol

Stanetovih [in naših) trideset let 001 o +

WITHOVT

TRIR

TRlP FITTEO.

TAlP

~lO~• .,.:::,--------;::0-:C 'O;":;;;IO"·----;;o::;:."'~.;;;10:;i·----;;0::;;.60;::-.;;;IO"·---OO~ .701f 10' FttvNOLDS NlJM8ER .

lin~, .

Univ:rza Glasgow, 1968), potrJuJeJo vaso trditev stanjšim turbulatorjem, nekako 20 odst. debeline mejne plasti tik pred Xc> napravimo veliko več.« Kelling je to raziskoval na Nonweilerjevem profilu GU 25-5 (II) 8. Tunel-· ski model ima tetivo 30,S cm (preizkušan pri Re številu 0,4.106 do 0,7.10 6 v nizkoturbul entnem tunelu .

Večja

poslovnost Air Canade Kanadski letalski prevoznik Air Canada je vpeljal na domačih progah za svoje potnike enake standarde kot za tuje proge. Boljših storitev bodo deležni vsi potniki prvega razreda, še posebno poslovnega oddelka , kjer bodo povečali udobnost sedežev, na razpo lago bodo imeli telefon, večjo izbiro hrane, bolj udobno pa bo potovanje tudi v ekonomskem razredu. kjer bodo po novem točili pijače zas tonj . potniki bodo lahko gleda li filme in poslušali glasbo.

= 0,645

{

osnovni aeroprofi l pri Re = 0,39.10 6

Cx min = 0,0148 Cy = 0,088

s turbulatorjem

Cx min = 0,0127 Cy = 0,90

Na modelu je bil določen optimalni položaj pri 0,455 c, premer niti (cvirna) paje bil 0,13 mm. Vaša trditev se ujema s Kell ingovim poskusom. Kaže pa, da ima turbulator majhen učinek na karakteristike vzgona aeroprofi la, razen pri visokih Re številih, ko dobimo manjše vrednosti koeficienta vzgona kot brez njega. Druga pripomba velja za Stratfordovo enačbo (Krila 2, str. 19): po podatkih, s katerimi razpolagam. je nam esto 1/8 eksponent 1/5 (= 0,2.). Torej:

02 [( x.:-X)0.2 - ]}If.\

0.435 R,;

;

CI' ~ 0.5714

Čestitam vam za vaše delo in žel im obilo uspeha! S prisri':nimi pozdravi BORIS CIJAN Beograd

Priloga iz F. H. Kelling: Experimcntal Investigatio n of a high-lit't lo w-drag aero foil , University of Glasgow, 1986.

l . aprila 1956 je prišel na Lelalsko zl'ezo Slovenije prvi od slovilih Ireh Bmladi učilelj padalsIva S lane Bizilj. Najbrž ga nobenemu slovenskemu, nili jugoslovanskemu pravemu Ie/alcu ni Ireba posebej predSlav!jali. To ludi ni namen leh vrslic. ki hočejo samo skromno opozorili na življensko delo naši organizaciji iskreno predanega človeka. Več o njegovih vrlinah in zaslugah bomo lahko kmalu pisali. ko bo slavil še en jubilej. Če povemo samo lO, da j e začel modelarili lela 1937 v Kraljevem aeroklubu v Ljubljani, pOlem lahko izraču namo. da g re že::a če/rli križ njego l'('ga le Ials Iva. Seveda pa je bilIUdi lakoj po vojni zraven. še ko se je pri Komisiji za ,ehniko in ŠpOrl oblikol'alnaš prvi Lelalski odbor Slovenije. Najprej j e bil uČilelj modelarsIva. do lela 1948 pa je opravil še jadralski in padalski leča). V Lelalski zvezi S IOI'Cl/ije s(' je do lela 1964 ukvarjal s šolalljem padalcev. bil je član Glavnega odbora. ,ehnični sekrelar Zveze, ::ve::ni padalski sodllik je že od lela 1952, kmalu pOlem pa je pOSlal še z v(,zni sodnik ::0 mad('larS/vo, jadralsIvo in mOlol'l1O lel('nj('. Na I,,'sle lahko prdlcjell' lisl(, I'cčjc slo l'clIsk c Iclalskc prircdill'c. kj('/' S lan c Ili bil m ('d glavnimi OIxalli::alOrji ali glal'lIimi sodniki. BOSIC rekli. pOl('llllli ležko I'o dili še evidcIIcc šporlllih r('::ullaIO\' iII dosežkov ::a 1'.1'(' ~'1ovellsk(' I('falsk c dejavnoHi? Čc pa j(' bil ::rOl'cn šc računovodja iII ::adlljih 13 1('1 ludi upravnik r('vije Krila. pOI('m moral(' pri:: nali. da .1'(' lega dela vs('('no lIaha(' Čl':: gla vo. Pa v('ndarj(' bilo 1'.1'('. karj(' prišlo iz SIOII(' lovego pisalll('ga slroja 110lallčno. ::goNeno. pregledIlo iII hr(':: lIapak spomnil(' se .1'011:0 IIjegol'ih pregl(,dnic dll(,l'lIih lOčk :: jadralskih prvclIsl('V. ki jil1 ::a objal'o (,IIOSlm'IIO preslikama. ker so I('pš(' kOl hi jih Ill/r('diI kaU(,1I grafiki Pr('prič(/II .1'('11/. da lahko l' ill/('//u 1'.I'('1r slOl'(,ll.I'kih 1('lalc,.1' prisrčllo č('s lil(/II/() lIaš('II/U SIOII('/1I ob l('p('1I/ d(' /OI'II('1I/ pra::lliku :: 1'('/iko hvaležllO>'li ::a 1'.1'1'. kar 11(/11/ je J .n'ojill/ po žrll'ol'alllill/ iII lihill/ d(' lo'lI/ l ' ll:i1 1('lih dal. NlI::dr(/l'j('. Slmll,l Za IIr('dlliški odbor K."II: MARJAN MOŠKON '\,

POSKUS RAZISKAVE

Novi ukazi za vesoljsko sondo Voyager 2 In že nirji la bo ra torij a NASA v Pasadenji so posla li nove ukaze veso ljski so ndi Voyage r 2. zad nj e iz progra ma opazovanj a Ura na . So nd a je bila 2.9 milija rde ki lo metrovod Zemlje. Voyager 2. kij e že poslal na Zem ljo spekta kul a rne fo tog ra fij e in poda tk e o sedm e m pla netu so n č n ega sistema. bo nadaljeval po t pro t i Neptunu , ki naj bi se mu pr ibliža l leta 1989. Vses kozi mu b odo poš ilja li nove uk aze. do tre mIlka. ko naj bi se zače l o o pazova nj e Ne pt una maja leta 1989. Voyager 2 so izs trelili leta 1977 in je dos lej uspeš no ra zis ka l .Jupiter (19 79. let a ). Saturn (19 8 1. le ta) in Uran. (A P)

rcl!1L4 11 tih je leta lo z wingle tsi slab še, t a vredn os t znaša pri hitros t i 140 km / h 1,09%. Z a ilus tracij o si poglejmo me rj eno po laro AS W 19 z im viso kimi win g le tsi in brez. k i so ga o prav ili pri OFVLR v Bra un sch we ig u . Po izku šnj a h so d eč, ta po la ra le m a lo o ds to pa o d O G 100 G- E L A N z win g lets i in brez. Ko t r e č e n o im a OG 100 G - E LAN wingle tse viso ke 70 cm. Nj ihov pro fil je isti ko t na ko nc u kr ila: F x 60-126, posta vlj eni pa so po d v pad n im ko to m 2,5 0 (s ki ca ). T e hn o log ij a win g letsov je o blikovan i stir o po r. o krep ljen s ste kl enimi vla kni . pro poj e nimi z e po ksidn o s m o lo . Spoj win g ictsa s kril o m j e izved e n z o ko vj e m. ki ga sice r upo ra blj aj o za pr itrditev višin s kega sta bili za to ria. Ko t le ta ls ki st ro kov nj a k j e T o ne Ce rin ve lik o pris peva l h k o nčni ko nstruk cijs ki in teh no lošk i il.d elav i sa m ih wing letsov.

U po ra b a win g le ts na jadra lnih let a lih v s ve tu n i novos t. Njih ova up o r a bnos t tem e lji na z ma nj ša nju indu cira nega upo ra le ta la in s te m na p o v eča nju le ta ln ih sposo bn os ti . Novej še m e rit ve s posobnos ti ja dra lnih let a l z w ingl e ts i so poka za le, d a z im viso kimi w ingle ts i pridob imo za o krog 37r bo lj še las tn os ti p ri hi tros t ih minima lnega pro p ad a nja t er za e no e no to bo ljšo fin eso pri nj e ni najbo ljši h itros t i. Od to d za misel- z a m a t ers ko g radnj o d o d a ti w in glets na leta lo OG 100 GELA N , z na m eno m , da b i pr a k ti čn o raz is ka li predn os ti win g le ts na j adra lni h leta lih . Ures ničitev za m isli je izvedena ta ko , da p oseg ne v p liva na veljav nos t d ovo lj enj a za plov bo le tal a. Win g le ts tak o ko ns truk c ij s ko ni izved e n ko t integ ra lni de l le ta la, p ač pa na ses tav lji v n ač in . Ta ko j ad ra ln o le ta lo la h ko up o ra b ljamo tu di v o b liki . ki je nes prem e nj e na g led e na serijs ko g raj e no leta lo. Pri tem je pred v id e na m ožno st , d a se na kril o m o nti ra odreza n i de l o ri g in a lnega k ri la. Ae r o din a mi č ni i zrač un - le-ta je del o Rad a Kiklj a, je po kaza l, da j e let a lo pr i minim a lni hitros ti s 70 cm viso kimi win g le tsi bo lj še za 2.64% . pri h itros ti najbo lj še fin ese za 1. 12% . oz. najbo lj ša rin esa se iz bo ljša za 0.43 e no te. Pri hitros ti 125 km / h se se rij s ko in leta lo z win g letsi i ze n ač it a. V višji h hitros-

Vgradnj a nos ilnega o kova v kril o j e bila o t ež k oče n a zaradi tež kega pristo pa. J a nez Legat je tu d o ka za l, d a za nj ni nepristo pnih m es t v OG . P ri izdel av i je po m e mbn a ka kovos t in s tr o k ov nos t o prav ljenih d el. nad te m j e bd el Pa vel Potoč n i k in kd or ga puzna ve. da pri d elu nik o li ne dr ži k ri že m ro k . Win g lets i so bili izdel a ni v poz iti vu brez kal Up ov, to po m e ni , d a j e k o n č n a površina izdel a na r oč n o - s fini še m- kako pa ve naj bol je F ra n c Nova k.

I -

-~ V-~ /

)

GIS

"'" N

- - -ASW 19 25

- - ASW 19 Z WINGLETSI

I I

100

3 10 NI",'

120

·~

I I

. -

~ ~'"

._-

(km/ h)

POSKUS RAZISKAVE

rcl!1L412

14 O 95

cl N ~

CI:>

c"l

~ i

C C

E iii

)

3 OO 410

GEOMETRIJA

Skica wingletsov (zgoraj) in večji posnetek (desno) za tiste, ki jih zanima lastna gradnja (vse fotografije v tem prispevku: Edvard Šifrar)

Japonskoameriško letalo? .laponska letal s ka industr ij a namera va s kupaj z ame ri škim Boc ingo m do le ta 1992 ral.v iti no v tip letala . ki bo vrede n oko li] mili jarde dolarj ev. Gre za leta lo . ki ho porah il o za 40 od stotkov manj gor iva

kot

ohičaj n o,

Pri razvo ju hod o sod elova li v;'hun sk i strokovnjaki Mit su bi shij ;,. Ka wasak ija in F ujij a.

WINGLETS\

Tožba zaradi slabe varnosti v ponesrečenem

boeingu 747 Air India in generalna indijska zavarovalna družba na vrhovnem sodišču Ontarija tožita policijo Toronta in štiri kanadske specializirane agencije, ker niso po predpisih poskrbeli za varnost potnikov indijskega boeinga 747. Letalo, ki je letalo na liniji Montreal-London, je junija lani eksplodiralo blizu irske obale. V prijavi trdijo, da je eksplozijo v letalu povzročila bomba, ki so jo podtaknili na mednarodnem letališču v Torontu ali na letališču v Montrealu, čeprav je Air India letalski varnostni službi v Torontu pravočasno sporočila, naj poskrbijo za varnost potnikov. (PTI)

Ko so wingletsi dobili svojo dokončno obliko, se je začela papirnata vojna . Registrirani naj bi bili po pravilniku za amatersko gradnjo letal. Vse potrebne dokumentacije z risbami in izračunom je bil kar zajeten kup in , ko je zadeva odromala v Beograd, se je začelo napeto pričakovanje. Dolgo se ni nič zganilo, šele po nekaj telefonskih in osebnih urgencah, oz. tisti hip, ko je zadevo prevzel Milan Vukmirovic, je bila papirnata vojna z lahkoto dobljena. Ko prvič sedeš v letalo z zavihanimi krili, ti vsemogoče roji po glavi, predvsem je v ospredju vprašanje - je bilo vredno truda? Letalo se v vseh fazah leta vede povsem neproblematično, po smeri je stabilnejše, zaradi česar je potreben večji odklon smernega krmila. V zavoju se lepo uleže, pri višjih hitrostih pa ni zaznati nobenih nagnjenj h kakršnimkoli vibracijam . Po brzinomeru je zaznati, da se minimalna hitrost zmanjša za 2-3 km/h. Pri 'uporabi vodnega balasta so prednosti še nekoliko izrazitejše. Izvršenih je bilo več primerjalnih letov, vendar bi bili kakršnikoli objektivni zaključki zelo težki. Piloti, ki so leteli z letalom z wingletsi se v glavnem zelo pohvalno izražajo o pridobljenih lastnostih, očitkov je malo, izrečena pa je bila pripomba, da je letalo preveč opazno in zato tekmovalca ovira pri tekmovanju .

Trud z wingletsi se zdi smiseln ob novih spoznanjih, ki niso le teoretična, pač pa praktična potrditev le-teh. Ob tem ostaja optimizem za v bodoče, predvsem zaradi izredno dobrega prostovoljnega timskega sodelovanja. Na koncu bi se zahvalil kolektivu tovarne ELAN za izkazano zaupanje in pomoč . SREČO MOHAR

V Veliki Britaniji izdelali nov radar Britanska tvrdka Plessey je v sodelovanju z britansko mornarico izumila nov radar, ki lahko hkrati spremlja več objektov na območju, velikem kakih 400 kilometrov. Radar deluje na podlagi mikro čipov iz galijevega arzen ida, velik pa je kot polovica poštne razglednice. Za novi radar se zanimajo vse države pakta NATO. Izumili so ga točno petdeset let potem, ko so britanski znanstveniki preizkusili prvi radar. Radar bodo čez nekaj let uporabljali za spremljanje objektov v zraku, na zemlji in morju. Poleg tega, da lahko hkrati nadzorujejo območje veliko kakih 400 kilometrov, pa lahko novi radar ugotovi tudi položaj sovražnih topov spremlja namreč let izstreljene krogle . (Reuter)

Skupinski posnetek udeležencev seminarja ZUKL za upravnike jugoslovanskih letalskih Aol pred osrednjim poslopjem Letalskega muzeja na let~~AČu BEOGRAD (Foto: B. Miljkovič)

Za kontrolo letenja na športnih Mednarodno letališče v New Delhiju bodo izboljšali Mednarodno letaliv Delhiju bodo povsem prenovili , tako da bodo letala na njem lahko pristajala tudi v megli in med nevihtami . Uprava indijskega civilnega letalstva je s p o ročila, da bodo opremili l e tali šče s komunikacijskimi instrumenti in s sistemom osveimenovanim tlitve, šče

CAT-3

(INA)

Delokrog dela Letalske zveze Jugoslavije zajema aktiv nosti 59 letalskih šol v SFRJ, od Bitolja do Bleda . Ta športnoletalska organizacija s svojo dejavnostjo občutno zaseda z račni prostor SFRJ z okrog 50.000 urami letnega naleta svojih motornih in jadralnih letal, s približno 150.000 letalskimi operacijami omenjenih dveh kategorij in s 35.000 padalskimi skoki. Letalska zveza Jugoslavije zaradi materialnih stroškov ne vključuje v organizirani in varnostni sistem kontrole letenja . Zaradi tega se letenje letal Letalske zveze Jugoslavije omejuje (gledano s sta li šča zahtev sistema kontrole letenja) a li predstavlja v določenih primerih potencialno nevarnost za potek drugih zvrsti letenja v zračnem prostoru SFRJ , civilnega prometnega in aktivnega vojaškega letenja. Prisotno je dejstvo zdajšnjega časa, v katerem živimo, paradoksalnega razvoja

letališčih

športnega letenja vseh oblik v SFRJ , prisotnost tujih letal iste ka tego rije v zračnem prostoru in na letališčih naše države, kot tudi odpiranje novih l e t a li šč na atraktivni jadranski obali. Iz vseh prej navedenih razl ogov je Zvezna uprava za kontrolo letenja organizirala v dneh od 10.-14. marca 1986 v Centru za šolanje in izpopolnjevanje na letališču Beograd, strokovni seminar za vodje leta lskih šol Letalske zveze Jugoslavije. S tematiko iz svojih zakonitih pristojnosti je seminar zajemal izvajanja s področja »Organizacije zračnega prostora SFRJ« , »Organiza,cije službe kontrole letenja v Zvezni upravi za kontrolo letenja «, »Radio-navigacije«, •• Dovoljevanje poletov letal Letalske zveze Jugoslavije« in »Organizacije službe iskanja in reševanja «. S strani zveznega letalskega inšpektorata sta bili obdelani naslednji temi :

SEMINAR V ZUKL

Uspešna izstrelitev Sojuza T-15 13. marca ob 15.30 po moskovskem času so na kozmodrornu Bajkonur v Srednji Aziji izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz T-15 z dvema vesoljcema. To sta Leonid Kizim kot poveljnik in Vladimir Solovjov kot član posadke. Tokrat se je zgodilo prvič, da so izstrelitev nosilne rakete neposredno prenašale vse sovjetske radijske in televizijske postaje. Polet sodi med manifestacije, ki so tesno povezane s pravkar končanim 27. kongresom KPSZ, saj so predzadnji dan dela kongresa imeli iz kongresnega središča delegati možnost govoriti z obema vesoljcema, ki sta oba seveda tudi čla na partije. Do konca neposrednega prenosa so poročali, da poteka vse po predvidenem programu in da se oba vesoljca dobro pOčuti ta. A. R.

»Delo tehnične službe in vpliv pripravljenosti letal na opravljanje letalskih nalog« in »Organizacija in izvajanje letenja na športnem letališču". Na seminarju je sodelovalo 59 upravnikov letalskih šol Letalske zveže Jugoslavije, poleg prisotnih potencialnih vodij, ki so jih klubi delegirali pozneje. Skupno se je seminarja udeležilo 74 udeležencev. Poleg šole in obojestransko koristne razprave o vsaki posamezni obravnavani temi na seminarju, kjer so si prisotni izmenjali tudi koristne dolgoletne izkušnje, so udeleženci seminarja obiskali tudi operativno dvorano Oblastne kontrole letenja »Beograd" in Center za dovoljevanje poletov Zvezne uprave za kontrolo letenja in »V živo" spoznali delo obeh. Udeležence seminarja je v uvodu pozdravil direktor Zvezne uprave za kontrolo letenja Viktor Zupančič, polkovnik letalstva, v imenu komandanta vojnega letalstva Antona Tusa general podpolkovnika JVL pa letalski polkovnik Antun Šutalo. O izjemnem pomenu seminarja , glede na varnost letenja je spregovoril ob svojem pozdravu udeležencem seminarja generalni sekretar Letalske zveze Jugoslavije Bogoljub Jeremič, letalski polkovnik. Zvezna uprava za kontrolo letenja v okviru svojih zakonskih pristojnosti izvaja vse aktivnosti, ki so usmerjene v izboljšanje varnosti letenja v zračnem prostoru SFRJ. Z minimalnimi vlaganji, ki se v glavnem sestojilo v prenosu materialnih sredstev, ob predhodnem izpopolnjevanju vseh tehničnih sredstev, radionavigacijskih naprav, ki prihajajo iz aktivnega delovanja v Zvezni upravi za kontrolo letenja, kot tudi ob začetni pomoči. da

vsa ta sredstva pridejo v uporabo bodo ustvarjeni pogoji za šolanje osebja v Letalski zvezi Jugoslavije, skladno z zahtevami sistema kontrole letenja in potrebami ljudske obrambe. Načrt programa razvoja službe kontrole letenja v SFRJ v obdobju 1986-1990, vsebuje vse te težnje Zvezne uprave za kontrolo letenja. Pravkar organizirani seminar za vodje letalskih šol LZJ, je govoril o pripravljenosti Zvezne uprave za kontrolo letenja, da tudi na področju informiranosti o problematiki sistema kontrole letenja in ostalih spremljevalnih tematik da svoj prispevek k bodoči verifikaciji aktivnOsti upravnikov letalskih šol LZJ na športnih letališčih SFRJ. Tokrat v informativni obliki skozi seminar, ki je trajal 5 dni, a že prihodnje leto, verjetno kot zakonska obveznost Zvezne uprave za kontrolo letenja po zakonu o zračni plovbi, s čimer bi se vloga upravnikov letalskih šol verificirala s »Potrdilom" (»Dovoljenjem") za opravljanje dejavnosti na športnem letališču v imenu Zvezne uprave za kontrolo letenja. Ob koncu svojega bivanja v Beogradu, so udeleženci seminarja bili povabljeni tudi na ogled muzeja jugoslovanskega letalstva (v ustanavljanju) na letališču »Beograd", te edinstvene ustanove, ki se pripravlja na otvoritev za dan letalstva, da bo prikazala bogato izbira eksponatov in zgodovine našega letalstva. Prve neuradne obiskovalce Muzeja je kustos Biserka Isakovič vodila skozi vse oddelke, kjer so prikazana vsa, tudi najstarejša letala, na katerih so v svojih mladih letih leteli nekdanji asi našega neba. • M. M. SAVIC Zvezna uprava za kontrolo letenja

S proge v neznano

Udelefence seminarja je pozdravil direktor Zvezne uprave za kontrolo letenja polkovnik letalstva Viktor Zupančič (Foto: B. MIljkovic)

V zadnjih treh letih so letala japonsk~ letalske družbe JAL petkrat spremenila napovedano smer, včasih namerno, včasih pa po naključju . Uradni predstavnik družbe je povedal, da so člani posadke vselej sami prijavili »nezgodo«, tudi če se je zgodila po njihovi krivdi. Oktobra se je japonski jumbo jet po pomoti oddaljil s proge proti Parizu in se znašel v bližini sovjetskega Sahalina, vendar so ga sovjetske obrambne ~ile opozorile, naj se vrne na svojo progo. Se pred tem je kanadska kontrola letenja opozorila posadko japonskega letala. ki je letelo iz Tokia v Los Angeles, da leti zunaj proge nad Padfikom. Avstalska letalska služba pa je pred kratkim zahtevala od japonskega Ininist rstva za promet, naj razišče, kako da je 8. oktobra neko japonsko letalo vzletelo z avstralskega letališča, ne da bi dobilo dovoljenje kontrolorjev.

MITJA ZUPANEK:

Jarmika za modalarJa

Prisebnost pilota preprečila nesrečo Katastrofo na mednarodnem letališču v Cheing Maiu na severu Tajske je preprečila samo izjemna spretnost pilota tajske letalske družbe. Kapitan boeinga 737, ki leti na notranji liniji je dobil dovoljenje za vzlet. Letalo je vozilo že kakih 250 kilometrov na uro, ko je opazil, da na isto stezo pristaja velikansko transportno letalo hercules C 130 ameriških letalskih sil. Kapitan je divje zavrl: orjaški boeing mu je kot na avtomobilskih dirkah uspelo obrniti za 180 stopinj in se umakniti na rob pristajaine steze. Motorji so zatulili, pod kolesi so se pokazali ognji, zanesljivemu trčenju pa se je izognil. "Samo delček sekunde nas je še ločil od največje nesreče v zgodovini tajskega letalstva,« je po dogodku izjavil prisebni pilot. Zdaj so na vrsti preiskovalni organi. (Tanjug)

Pogosto se vprašujemo, zakaj model v terrniki ostreje kroži, kot sicer. Skušajmo najti odgovor skupaj. Predvsem mlajšim modelarjem, ki se še niso imeli časa poglabljati iz štarta v štart v to »skrivnost«, je namenjenih teh nekaj vrstic. Naša, »modelarska« term ika se v marsičem razlikuje od one »prave«, katere krona je navadno košat kumulus. Imenujmo ju tako, da ju bomo laže razlikovali; nastanek ene in druge pa je podoben . Sončna toplota ogreva vso zemljo. Teren pa ni povsod enak: nekjeje v zemlji vlage več, drugje manj, ponekod je sam asfalt, ali kamen itd. Zato se predeli zemlje različno ogrevajo. Manj ko je vlage v zemlji (ali pe je to celo beton, ali streha), hitreje se segreje. In seveda tudi zrak tik nad tem mestom. Toplejši zrak pa je lažji . Dvigne se in na njegovo mesto priteče nov, hladnejši zrak. Tudi ta se segreje in dvigne. Odvisno od temperaturne razlike in velikosti toplega predela dobimo močnejše, ali slabotnejše termične stebre, ali pa le rahle balone. Prava termika nastaja nad obširnejšimi deli, kot so mesta, vasi, velike tovarne, obširna polja itd. Modelarska pa je vezana na letališče, kije navadno travnik brez asfalta. Vendar pa tudi na teh travnikih najdemo zaplate bolj suhe (svetlejše), ali vlažnejše (temnejše) trave pa njive, grmičja, potoke in podobno. Dovolj razloga za različno segrevanje zraka in za termiko. Prav zato pa, ker so te zaplate manjših mer, so tudi stebri manjši, karakteristično »modelarski«. Višje v zraku je temperatura nižja kot pri tleh. Topel zrak v terrniki se med dvigovanjem tudi ohlaja, ko prehaja toplota iz toplega v mrzlejši okolišnji zrak. Tam, kjer se ohladi na temperaturo okolice, je vrh stebra . Pravi merijo v premeru od nekaj deset metrov naprej,

modelarski pa od nekaj metrov do mo rda 100 m. Seveda je taka ocena čisto osebna. Tudi višine, ki jih ti stebri dosegajo, so različne . Naše so od nekako 50 m pa tja do nekaj sto in čez (slika 1).

u::I'

15°

- ---

f -;--;,';'('.:':..-.;,:,

/"'" /'"/

SLIKA 1 Poglejmo si , kako v idealiziranih pogojih izgledata oba preseka , po višini in poče z .

6LII<A 2a

SLJI<A

Na sliki 2a je v diagram razporeditve hitrosti dviganja po višini stebra včrta na tudi hitrost propadanja modela v mir-

MODELARSTVO

Strokovno mnenje o nesreči Challengerja Posebna komisija, ki jo je ustanovil ameriški predsednik Reagan, je sporoči l a, da je bil sklep o izstrelitvi vesoljskega letala Challenger »verjetno napačen«. Komisija je raziskala vse podrobnosti procesa izstrelitve in v svojem sporoči lu poudarila, da je v večsto penjskem postopku odločanja o izstrelitvi »verjetno prišlo do napake«. V eksploziji Challengerja 28. januarja je umrlo sedem č lanov posadke. Zaradi nesreče bodo morali odložiti ameriške »vesoljske načrte« .

ICeft417 nem zraku. Steb~r dobi to hitrost dviganja na višini h . Ce že limo, da se bo pričel model dvigovati , mora biti model višje od h min .. Razlika med VI in Vo je kar hitrost dviganja. Na sliki 2b pa vidimo idealizirano razporeditev navpične hitrosti v vodoravnem preseku stebra. Največjo hitrost ima zrak v osi. ker se tam najpočasneje ohlaja. Na robovih, ali v mejni plasti, kot ji rečemo, je o hlajanje in te nzivnejše. Tam prihaja tudi do vrtinčenja, podobno kot v turbulentni mejni plasti. Hitrost je manjša . Vrisan model naj pokaže, da zadeva notranje krilo zrak, ki se dviga hitreje, zunanjega pa tisti, ki se dviga počasneje . Posledica je večji kot , pod katerim zadeva zračn i tok notranje krilo. Vrišimo s i to v polaro profila (slika 3).

an je povprečni kot notranje polovice, a z

pa zunanje. Upor notranje Cd n je večji . To pa pomeni, da bo model še bolj zakrožil. Nagib se mu sicer zmanjša tako , da model v termiki kroži bistveno drugače, kot v mirnem zraku . Ob opazovanju dobimo občutek, kot da modelu spodnaša rep ven iz kroga. Termični, smerno stabilen model, mora imeti zato faktor smerne stab ilnosti večji, da bi ob tej nesimetrjji v kotih v termiki ne padel v spiralo . Ce se nam to v praksi dogaja. najprej preverimo zvitje na uškah. Notranja naj bi ne imela večjega za več kot cca 2 stopinji. Sploh pa je bolje zvijati centropian. kot pa uške, razen v čisto posebnih reglažah, koder izkorjščamo »pump« za uvajanje v kroženje. Ce je z zvi tjem vse v redu, zmanjšajmo smerni rep. Previdno ga režimo, dokler ne bo model lepše sledil termiki in ne bo več padal v spiralo. Veter pa nikoli ne počiva' Zaradi njega se steber nagne. Za modelarske velja, da jim pri hitrosti vetra okrog 6 mis prične trgati vrhove (slika 4).

Združeni letalski družbi Eastern Airlines, za United Airlines in American Airlines tretja največja ameriška letalska družba, ki jo vodi nekdanji astronavt Frank Borman, je zašla v hude denarne težave. Zato se bo pridružila družbi Texas Air, ki jo vodi C KOE.FICIE.Ni VZI2C>NA _ uu~RA Frank Lorenzo in je Cb samo v nekaj leti h z o<:: .s7VARNI 1<0/ KQ{L'" GLEDE NA Zt<.AK. njo ustvaril ogromen letalski imperij. Operacija bo stala družbo SLIKA 3 Texas Air 600 milijonov dolarjev (190 milijard dinarjev).

Meritve kažejo, da se odtrga vrh pri konstantnih pogojih: vsakič v tisti viš ini , kjer je razmerje hitrosti vetra in navpične hitrosti stebra isto. Modelarji se jezimo, pogosto ko pademo v luknjo , model pa ki je bil na istem mestu le pol minute prej, mirno nabira višino. Eden izmed možnih vzrokov je tak odtrgan klobuk. ki smo ga zamudi li . Po odcepitvi se deb lo stebra malo izravna in se spet nagne, ko se zgradi nov vrh . To velja seveda za dovolj močno sonce, ki je ustvarilo ustrezne temperaturne razlike, da zmore površina tal dovolj hitro segrevati zrak . Tako se »zaloge« toplega zraka zaradi vetra ne zmanjšajo . Ce pa so te razlike manjše, se tvorijo takoimenovani baloni . V tem primeru se zrak sicer segreva, vendar počasi in se še ni p riče l dvigati. To so

.- """ ,

,.(

-"'\ J,

Li.)

b.) SLII.(A

MODELARSTVO

1 SLIKA

SLIKA

predvsem jutranje razmere. Če tak segret zrak vznemiri sunek vetra, ali pa da to storimo sam i z mahanjem , se odcep i od tal in dvigne v oblik o balona (slika 5). Zanj je značilno, da hitro ugasne, ker ima premajhno toplotno rezervo.

DRU2:BENA POMOt PRI RAZVOJU LETALSKEGA SPORTA V SLOVENIJI ZA LETO 1985

Slika 6 pa nam kak

zaključnih računov članic

PS ZLO S . AK AJDOVSCINA ALC LESCE AK CELJE AK LJUBLJANA LC MARIBOR AK MURSKA SOBOTA DLC NOVO MESTO AK POSTOJNA OLC PORTOROL: AK PTUJ AK SLOVENJ GRADEC AK VELENJE SKUPAJ :

Skupni prihodek 1985 40,525.349.9,966.490.43,004.300.16,577.170.21 ,710.796.24,265.516.10,606.880.8,078.810.8,245.635.10.220.594.22,486.190.12,557.092.4,971,620.-

Družbena pomoč

1985 6,500.000.1,087.308.4,475.450.2,750.000.90.000.5.238.471 .1,896.630.2,648.898.980.000.1,760.000.1,276.350.275.990.480.000.-

večerno

termiko

Čez dan se je že dovolj ogrela vsa zem lja

Na podlagi ZLO') smo izdelali kratko analizo družbene pomoči za posamezne letalske centre v Sloveniji za leto 1985 v primerjavi z njihovimi celotnimi dohodki : Organizacija

in z njo celotna spodnja plast zraka. Sonce je že slabotnejše. Nad to segreto plastjo pa temperatura hitro pade. Klobuk stebra se v tlJ go rnji plasti splošči in je nizek, navpične hitrosti v njem komajda dosegajo hitrost propadanja modela. Značilno za tako modelarsko termiko je, da je široka, da kot pravimo povsod drži, model pa dlje ostane na isti višini. Le nekaj metrov pod klobukom pa ni ničesar več .

16 % 10,9% 10,4% 16,5% 0,4% 21,5% 17,8% 32,7% 11,8% 17,2% 5,6% 2,1% 9,6%

233,216.442.- 29,459.097.- 12,63%

To so osnovne značilnosti in tipi modelarske termikc. Razen tega poznajo izkušeni modelarji še precej drugih stvari, ki p a so pogostokrat precej tvegane. Na primer štart nad tekmovalno linijo, če je Ic dovolj vetra. Zrak se ob avtomobilih in ljudeh odcep i od tal in veter nosi ta vrtinec podobno kot balon. Podobno je za nižjimi drevesi. ali grmovjem. Ali pa štart izza gozda. Tudi tam včasih mr ze l zrak, ki pride prek dreves. na si lo dvigne toplejšega nad travo s te strani gozda. V tako »termiko« štartamo sicer bolj iz obupa, kot pa iz. prepričanja , včasih pa Ic pomaga. Lepa stara navada je , da pred tekmovanjem pregledamo teren z modelom. Sprehodimo se po točkah. ki se nam zdijo ustrell1c in ugotavljamo. kje drži in kod ne. Mesta si zapomnimo in čez dan opazujemo modele, ki Ide prek njih. V kritičnih trenutkih seje na ta našin vel iko laže od ločiti za mesto štarta. Ceprav je sondaža še vedno zanes ljivejša, pa nudi ve lik o manj užitk i,!, kot samostojno poiskan steber. ln veliko uspelih termičnih štartov!

~tL419

BRALCI KRIL! Z objavljeno naročilnico predstavljamo publikacije, računalniške kasete in pripomočke, ki vam bodo popestrili prosti čas. Naročilo lahko pošljete na ZOTKS na dopisnici, želeno boste prejeli po pošti, plačali pa po povzetju.

NAROCILNICA Pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, p.p. 99, 61001 LjUbljana, nepreklicno naročamo : št. primerkov

oz.

št. izvodov

1. 2. 3. 4.

Piste u noči Te dni je pri založbi Tehnička knjiga v Beogradu izšla že druga letalska knjiga Zorana Modlija »Piste u noCi« . Na tržišču domače popularne literature imamo tako novo delo, namenjeno tako letalcem kot letalskim navdušencem. Drugače kot »Krilata katedra« (Modlijeva prva knjiga iz leta 1980), ki pripoveduje o osnovah letenja z motom »kako postati pilot«, obravnava knjiga »Piste u noCi« malce bolj zapletene probleme letenja lahkih letal v sodobnem letalskem prometu: argumente zagovornikov in nasprotnikov IFR letenja, ,e lektronske navigacijske sisteme v letalu in na tleh, načela ADF in VOR navigacije, uporabo letalski priročnikov JEPPESEN, nesreče v marginalnih meteoroloških pogojih ali zaradi neupoštevanja predpisanih procedur, delo službe kontrole letenja, pa tudi simulacije letenja na profesionalnih in hišnih računalnikih ter osnove IFR meteorologije. Zoran Modli je inštruktor v Letalskem šolskem centru JAT v Vršcu. Njegovo novo knjigo smo prejeli tik pred zaključkom redakcije, pa je o njej težko dati celovito strokovno oceno, vendar jo po izkušnjah s privlačno Modlijevo »Katedro«, še zlasti pri našem pomanjkanju letalske strokovne literature, lahko samo toplo priporočamo. V prodaji stane 1600 dinarjev, lahko pa jo naročite pri izdajatelju: TEHNIČKA KNJIGA, 7.jula 26, 11000 BEOGRAD. M. MOŠKON

5. 6. 7. 8. 9. 10. 11 .

12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27.

Kaseto Mavrični grafikoni 'Sp.48 k il 1.300.- din Kaseto Hldroenerget. osnove SFRJ za Spectr. 16 in 48 k - 1.200 din Kaseto Svetlobno pero-Joy pen za Spectr. 48k s priborom - v mesnik in svetlobno pero il 18.000.din ~ Igralno palico za Commodore C 64 in za vmesnik pod tč. 3 il 5.000.- din Kaseto Perfect base za Commodore C 64 il 1.300.- din Kaseto Cicibanova abeceda za Spectr. 48k il 800.din Kaseto Ciciban šteje za Spectrum 48 k il 800.- din Kaseto Ciciban računa za Spectrum 48 k il 800.din Kaseto Angleško-slovenski slovarček za Spectr. 48 k il 900.- din Zbi rko Razumljivo in preprosto z osebnim računal nikom il 3.200.Posamične knjige iz zbirke »Razumljivo in preprosto ... " a) Učenje z računalnikom il 1.100.- din b) Uvod v računalništvo il 1.100.- din c) Prvi koraki v Basicu il 1.100.- din d) Grafične in zvočne igre il 1.100.- din Računalništvo v 45 minutah il 300.- din Osnove letalskega modelarstva il 100.- din Raketno modelarstvo za mlade il 250.- din Pravo orodje za velike in male mojstre il 360.- din Radiotehnika in elektronika il 350.- din Zgradimo majhno hidroelektrarno - 3 del il 480.din Prosto letenje (zmajarstvo) il 500.- din Značilnosti plovbe ob jugoslovanski obali Jadrana in izbor sidrišč v lukah od Pirana do Kotorail650.din Za ekološko svetlejši jutri, il 950.- din Tehnika programiranja il 1.100.- din Programiranje M 68000 il 1.500.- din Matematika (izdali skupaj z DMFA, 2. natis) il 3.000.- din , celo platno il 3.500.- din Numerične metode il 1.600.- din Integralske transformacije, integralske enačbe il 1.000.- din Funkcije kompleksne spremenljvke, specialne funkcije il 1.000.Navadne in parcialne diferencialne enačbe, Variacijski račun il 2.000.- din

15 meterski razred FAl

standardni razred

! ~

Schempp-Hirth Ventus b

Rolladen-Schneider LS 6

Schleicher ASW 20 B

Že po prepričljivi zmagi Bruna Današnje letalo ASW 20 B ima s Gantenbrika 1. 1980 v Aalenu so prototipom iz leta 1977 skupen le se mnogi piloti na letalih Ventus b zunanji obris. Celotno pilotsko vpisali med zmagovalce . Zaslugo kabino in · profil so v teh letih za to ima nedvomno tudi uvedba izpolnili do današnje stopnje. O v serijsko proizvodnjo turbolator- 'nj egovih kakovostih se je doslej jev mejnih plasti. Zgradili so že prepričalo že 700 kupcev . skoraj 300 teh letal. Mere in teže: razpet ina 15,0 m, Mere in teže: razpet ina 15,0 m, dolžina 6,32 m, površina kril 10,5 Mere in teže: razpetina 15,0 m, dolžina 6,56 m, površina kril 9,51 m2, širina in višina kabine 0,64 in dolžina 6,60 m, višina 0,79 , pov- m2, širina in višina kabine 0,62/0,83 0,82 m, teža praznega letala 270 ršina kril 10,5 m 2, teža praznega m, teža praznega letala 225 kg, kg, teža v letu (s 150 kg vode) 525 letala 250 kg , teža v letu (s 160 kg teža v letu (s 170 kg vode) 525 kg. kg . vode) 525 kg . Zmogljivosti: največja dovoljena Zmogljivosti: največja dovoljena Sposobnosti: največja dovoljena hitrost 250 km/ h, kritična hitrost hitrost 280 km/ h, kritična hitrost hitrost 270 km/ h, kritična hitrost 66 km/ h, najmanjše propadanje 70 km/ h, najmanjše propadanje 0,59 mi s, drsno število 43. 65 ,ni , najmanjše propadanje 0,57 mi s, drsno število 43. 0,6 mi s, drsrti kot 40. Dobavitelj: Schempp-Hirth Flu- Dobavitelj: Alexander Schleicher Dobavitelj: Rollanden-Schneider gzeugbau GmbH , Krebenstr. 25, GmbH in Co., Segelflugzeugbau , Postfach 10, 0-6416, Pop penFlugzeugbau GmbH , Muhistr. 10, 0-7312 Kircheim/ Teck . hausen. 0-6073 Egelsbach. Cena: 54.200 OM in davek . Cena: 49.900 OM in davek. Cena: 56.300 OM in davek. Z zmago Douga Jacobsa (ZDA) na zadnjem svetovnem prvenstvu je uspel prodor tega novega jadrainega letala v razredu FAI-15 m. Nov, zelo tanek krilni profil , majhen trup in zelo dobro uglašeno krmilje temu letalu zagotavljajo odlične letaine sposobnosti .

Centrair Pegase D

Pegase O je najmlajša izpeljanka iz francoskega jadralnega letala standardnega razreda. Z debelino krila le 12,5% sodi v novejšo generacijo v svojem razredu . Od 1. 1981 so jih doslej, vštevši še trenažno letalo Centrair 101 s trdnim kolesom , izdelali že 250. Mere in teže: razpetina 15,0 m, dolžina 6,80 m, površina kril 10,50 m2, širina in višina kabine 0,64 in 0,80 m, teža praznega letala 250 kg, teža v letu 505 kg . Zmogljivosti: največja dovoljena hitrost 250 km/ h, kritična hitrost 72 km/ h, najnižje propadanje 0,65 mi s, drsno število 41 . Dobavitelj: Centrair Construction Aeronautique, B. P. 44, Aerodrome, F-36300 Le Blanc. Cena: po dogovoru .

::t> cc-

::t>

cl>

:Il

::t>

()

m Z

::t>

:Il

::t> cPO FLUG REVUE -

prihodnjič

DVOSEDI in MOTORNA JADRALNA LETALA

standardni razred

cc-

» »

:lJ

» rom PZL -

Bielsko Jantar

st. 3

Najmlajša izpeljan ka St. Jantar je prvi č vzletela 16. aprila 1982. Karakt e rističnost znamenitega letala je velika , enodelna kabina in zelo nazaj, iz trupa štrleče smerno krmilo. Na lanskem svetovnem prvenstvu v Rietiju v Italiji je sodelovala nadaljnja izpeljan ka "Bravo«, ki je precej lažja (prazna) .

Glaser -

Dirks, DG -

101

Letalo OG 101 velja kot zelo solidno klubsko letalo, z udobno pilotsko kabino zenodelnim pokrovom. Izpeljano iz letala 038 , prek OG-100, izdelujejo današnji tip OG 101 v 3 izvedbah : z nihalnim krmilom , tip "G« z zasenčenim (omejenim) višinskim krmilom in "G Club« s trdnim podvozjem .

Mere in teže: razpetina 15,0 m, dolžina 6,85 m, površina kril Mere in teže: razpetina 15,0 m, 10,66 m2, teža praznega letala dolžina 7,00 m, površina kri111 ,0 274 kg , teža v letu (s 150 kg vode) m2, širina in višina kabine 0,62 in 0,81 m, teža praznega letala 235 540 kg . kg , v letu (s 100 kg vode) 418 kg . Zmogljivosti: največja dovoljena Zmogljivosti: največja dovoljena hitrost 285 km/ h, kritična hitrost 68 km/ h, nafmanjše propadanje hitrost 260 km/ h, kritična hitrost 60 km/ h, najmanjše propadanje 0,6 mi s, drsno število 40. 0,59 mi s, drsno število 39. Dobavitelj: PZL-Bie lsko , ul. cie-I . . . szynska 325 , PL-43-300 Bielsko- Dobavitelj: Glaser - Olrks FlugzBiala, Poljska. eugbau GmbH , Im Schollengarten 19-20, 0-7520 Bruchsal. Cena: po dogovoru. Cena: 35.848 OM in davek .

Glaser Dirks DG-300 ELAN

Rolladen-Schneider LS 4a

Letalo OG-300 je tekmovalno jadralno letalo standardnega razred? iz družine OG ; s trupom OG 1,01, razvitim iz letala " Falcon «, je letalo OG-300 1. 1983 na svetovnem prvenstvu v Hobbsu vzbudilo veliko pozornost. Korektura težišča z vodo v krmilu.

Ko se je pilot Walter Schneider 1. 1980 s tem letalom pojavil na nemškem državnem prvenstvu v Aalenu ni nihče pričakoval, da bo v naslednjih petih letih zadovoljnim kupcem dobavljenih kar 500 teh letal, s katerimi so piloti osvajali najboljša mesta v standardnem razredu .

z »"u

:lJ

Mere in teže: razpetina 15,00 m, dolžina 6,80 m, površina kril 10,27 m2, širina in višina kabine 0,63 in 0,81 m, teža praznega letala 245 kg , teža v letu (s 190 kg vode) 525 kg.

Mere in teže: razpetina 15,0 m, dolžina 6,84 m, površina kril 10,5 m2, širina in višina kabine 0,64 in 0,85 m, teža praznega letala 240, teža v letu (z 240 kg vode) 525 kg .

Zmogljivosti: največja dovoljena hitrost 270 km/ h, kritična hitrost 65 km/ h, najmanjše propadanje 0,59 mi s, drsno število 42 .

Zmogljivosti: največja dovoljena hitrost 280 km/ h, kritična hitrost 68 km/h, najmanjše propadanje 0,6 mis, drsno število 40.

I Dobavitelj:

Glaser-Oirks Flugzeugbau GmbH , Im Schollgarten 19-20, 0-7520 , Bruchsal.

Dobavitelj: ROlladen-Schneider Flugzeugbau GmbH , Muhistr. 10, 0-6073 , Egelsberg.

Cena: 43.988 OM in davek .

Cena: 44.700 OM in davek.

o o » c....

1IJ

i=:

!:::i

klubski razred

standardni razred

"11»

N N

Schempp-Hirth Discus a

Schleicher ASW 19 B

Glede na svoja krila, nazaj pušči časta oblike se Oiscus arazlikuje od prav vseh današnjih jadralnih letal serijske proizvodnje. S spremembo nekdanjih aerodinamičnih spoznanj je firmi SchemmpHirth uspel veliki met. Kakovost tega letala je z zmago na svetovnem prvenstvu 1. 1985 dokazal in potrdil znani jadralec Brigliadori.

Dokler ne bo zgrajeno novo letalo standardnega razreda ASW 24 (v zimi 1986/ 87) bo letalo ASW 19 B še vedno veljalo za eno boljših letal tega razreda . Z njim si je Nizozemec Baer Selen priboril naslov svetovnega prvaka, izdelali pa so jih doslej skupno 420.

Mere in teže: razpeti na 15,0 m, Mere in teže: razpetina 15,0 m, dolžina 6,82 m, površina kril 11 .0 dolžina 6,35 m, površina kril m2, širina in višina kabine 0,64 in · 10,58 m2, širina in višina kabine 0,82 m, teža praznega letal~ 245 0,54 in 0,75 m, teža praznega leta- kg, teža v letu (s 100 kg vode) 454 la 228 kg , teža v letu (s 180 kg kg . vode) 525 kg . Zmogljivosti: največja dovoljena Zmogljivosti: največja dovoljena hitrost 255 km/ h, kritična hitrost hitrost 250 km/ h, kritična hitrost 67 km/ h, najnižje propadanje 66 km/ h, najmanjše propadanje 0,62 mi s, drsno število 38. 0,59 mi s, drsno število 42 . Dobavitelj: Alexander Schleicher Dobavitelj: Schempp-H irth Flu- GmbH in Co ., Segelflugzeugbau , gzungbau GmbH , Krebenstr. 25 , Postfach 10, 0-6416 Poppenhausen. 0-7312 Kirchheim/ Teck . Cena: 47 .800 OM in davek .

Cena: 39.400 OM in davek .

PZL -

Bielsko Junior

Tudi na Poljskem so prisiljeni graditi pričakovano kakovostna lesena jadralna letala. Junior je dosledno namenjen za šolanje v aeroklubih , kot njegova nemška tekmeca ASK 23 in G 102 Club III b, le da ima Junior trdno glavno kolo.

Mere in teže: razpetina 15 ,0 m, dolžina 6,69 m, površina kril 12,51 m2, širina in višina kabine 0 ,62 in 0,88 m, teža praznega letala 235 kg , teža v letu 380 kg . Zmogljivosti: največja dovoljena hitrost 220 km/ h, kritična hitrost 60 km/ h, najmanjše propadanje 0,60 mi s, drsno število 35. Dobavitelj: PZL-Bielsko, Ul. Cieszynska 325 , PL-43.300, BielskoBala, Poljska. Cena: po dogovoru .

Hanle H 101 Salto To je iz letala Hutters H-30 razvito letalo. Vsak primerek letala osebno dokonča mojstrica Ursula Hanle lastnoročno. Letalo Salto je edino serijsko enosedežno jadralno letalo, sposobno tudi neomejenega akrobatskega letenja. Za klubske potrebe ima tudi posebna natakljiva krila.

Mere in teže: razpetina 13,30 m, dolžina 5,70 m, površina kril 8,58 m2, širina in višina kabine 0,88 in 0,80 m, teža praznega letala 182 kg, teža v letu 280 kg . Zmogljivosti: največja dovoljena hitrost 280 km / h, kritična hitrost 70 km/ h, najnižje propadanje 0,70 mi s, drsno število 35 .

cc-

c}>

()

Dobavitelj: Ursula Hanle, doktor fiberglas, Postfach 11-12, 0-5438 Westerburg .

""u

Cena: 39.000 OM i,n davek.

odprti razred

klubski razred

» c.... c....

» c.... » O

:lJ

» r

()

Grob G 102 Club III b

Schleicher ASK 23

S klubskim letalom G 102 Club III b si je firma Grob ustvarila dobro ime. Udobje, oprema in zunanji videz so k temu prispevali svoj delež, kot prav tako dobre letaine sposobnosti . Ta sloves se je prijel tudi gradbene serije III z dvema kolesoma (tandem) in letal Standard z uvlačljivim kolesom .

Rudolf Kaiser je po letalu ASK 21 , nasledniku K-18 razvilletaloASK 23. Pri vseh teh letalih je tandem podvozje že kar obvezno. Pilotska kabina je podobna kot sprednji sedež pri ASK 21 . Serijska yradnja tega letala se je začela 1. 1984.

Schempp~Hirth

Nimbus 3

Schleicher ASW 22 B

» -u

:lJ

Mere in teže: razpetina 15,0 m, dolžina 6,70 m, površina kril 12,40 m2, širina in višina kab ine 0,65 in 0,90 m, teža praznega letala 248 kg , teža v letu 380 kg. Zmogljivosti: največja dovoljena hitrost 250 km / h, kritična hitrost 60 km/ h, najmanjše propadanje 0,65 mi s, drsno število 35.

Mere in teže: razpeti na 15,0 m, dolžina 7,05 m, površina kril 12,9 m 2, širina in višina kabine 0,65 in 0,92 m, teža praznega letala 240 kg, teža v letu 380 kg . Zmogljivosti: največja dovoljena hitrost 215 km / h, kritična hitrost 64 km/ h, najmanjše propadanje 0,66 mi s, drsno število 34.

Dobavitelj: Burkhart Grob Flugzeugbau , Am Flugplatz, 0-8939 Mattsils.

Dobavitelj: Alexander Schleicher GmbH in Co. Segelflugzeugbau , Postfach 10, 0-6416, Poppenhausen .

Cena: 40.100 OM in davek.

Cena: 39.800 OM in davek .

Letalo Nimbus 3 »gospodari « že od svojega prvega nastopa na svetovnem prvenstvu v odprten razredu . Z njim so bili doseženi trije naslovi svetovnih prvakov zapored, lani v Rietiju v Italiji pa se je med prvih deset najboljših uvrstilo kar 9 jadralcev z letali Nimbus 3. Letalo Nimbus3 je najbolj zaželeno letalo v svojem razredu , vključno letalo »Turbos«. Mere in teže: razpetina 24,5 m, dolžina 7,70 m, površina kril 16,74 m2, širina in višina kabine 0,62 in 0,82 m, teža praznega letala 380 kg, teža v letu (z 290 kg vode) 750 kg. Zmogljivosti: največja dovoljena hitrost 270 km/ h, kritična hitrost 61 km/ h, najmanjše propadanje 0,41 mi s, drsno število 57 . Dobavitelj: Schempp-Hirth Flugzeugbau Gmbh, Krebenstr. 25, 0-7312 , Kircheim/ Teck. Cena: 107.000 OM in davek .

Letalo ASW je Schleicherjeva nova »admiralska ladja«v odprtem razredu , ki pa kljub odličnim zmogljivostim doslej na tekmovanjih še ni okusilo zmagovalne sreče . Izkazalo pa se je v nekaterih rekordnih poletih.

O O

» c....

Mere in teže: razpetina 24,0 m, dolžina 8,10 m, površina kril 15,49 m2, širina kabine 0,64 in 0,76 m, teža praznega letala 410 kg , teža v letu (s 185 kg vode) 650 kg . Zmogljivosti: največja dovoljena hitrost 280 km/ h, kritična hitrost 64 km/ h, najnižje propadanje 0,41 mi s, drsno število 57. Dobavitelj: Alexander Schleicher Gmbh in Co. Segelflugzeugbau , Postfach 10, 0-6416 Poppenhausen . Cena: po dogovoru .

i::

N W

NASA ZGODOVINA

Kamera na sondi Giotto pokvarjena? Kaže, da je kamera na sondi Giotto, ki je v noči med 13. in 14. marcem letela približno 500 kilometrov daleč od glave Halleyevega kometa, resno poškodovana. Strokovnjaki Evropske vesoljske agencije (ESA) to sklepajo na podlagi dejstva, da snemanje Jupitra pon oči od 14. na 15. marec ni dalo nobenih rezultatov. V načrtu je namreč bilo, naj bi sonda po sreča nju z »zvezdo repatico« nadaljevala pot k Jupitru in tam posnela vrsto fotografij . Strokovnjaki še ne morejo ugotoviti, ali je sonda zaradi trčenja z delci, ki odletavajo od kometa, izgubila samo dvojno ogledalo ali pa je poškodovana cela kamera. Zemeljska postaja v Avstraliji, ki spremlja pot Giotta, pa še vedno sprejema njegove telemetrijske podatke. (AFP)

Britanska stoletja na Bližnjem vzhodu kupčija

Velika Britanija je sklenila na Bližnjem vzhodu kupčijo stoletja. Saudski Arabiji je prodala 132 vojaških letal in s tem zasl užila 7 milijard dolarjev. Saudska age ncija SPA je sporoči la, da sta saudski obrambni minister princ Sultan in Abdul Aziz in britanski predstavnik Collin Chandler podpisala sporazum o prodaji oziroma nakupu 72 ••tornadov« jn 60 drugih tipov letal.

V takem razmišljanju sem našel med množico tudi potrtega Slovenca narednika 1. kl.-pilota Dušana Vedernjaka . Iz oči sem mu bral, da si želi čimprej zapustiti nevarno zborovališče in sam namigje zadostoval, da je stopil za menoj . Oddaljevala sva se v smer, odkoder smo prišli. V nekaj besedah je bil narejen načrt potovanja in najina želja je bila, da se dokopliemo do kakšnega prevoznega sredstva. Ze nekaj sto metrov naprej sva naletela na tovornjak, na katerega so se vkrcavali orožniki in vojaki. V prerivanju se nama je posrečilo vkrcati se in že je tovornjak potegnil proti Travniku. Med potjo smo srečali še nekaj nemških avtomobilov. Nemci so nas zaustavili samo toliko, da so pregledali , če nimamo orožja, sicer pa so nam dovolili nadaljevati pot. Prevozili smo okoli 10 km , ko nas je naenkrat zaustavila posadka nemškega kamiona. Dva Nemca sta izskočila iz njihovega vozila, izgnala našega šoferja in vsem nam ukazala izstopiti. Obrnila sta vozilo v nasprotno smer in ga vključila v njihovo kolono. Od tega trenutka je naša skl!pina napredovala peš proti Travniku . Zeleli smo se dokopati do železnice in z vlakom nadaljevati potovanje. Toda železnica je bila še daleč pred nami . Vedernjak in jaz sva se kmalu ločila iz skupine, ker sva bila urnejša . Toda pešače nje je bilo težavno in polno nevarnosti. Ker sva bila oblečena v modre uniforne in usnjene suknjiče, sva bila ob vsakem srečanju z nemškim vozilom plen pogledov nemških vojakov . Ko je mimo pripeljal neki nemški mo torist, sem ostal brez usnjenih rokavic . Znaduto surovostjo mi jih je odvzel in odpeljal dalje. Kmalu zatem bi skoraj ostal brez usnjenega kovčka , ki sem ga vzel s seboj, ko sem za puščal letališče . Vanj sem spravil svojo dokumentacijo in neke malenkosti. Ko je mimo pripeljala tank ovska kolona, je z nekega tanka skočil vojak in mi hotel na silo odvzeti ta k ovček. Verjetno je računal s tem, da so v njem večje vrednosti. Ker mu ga nisem ho tel predati, voj aku pa se je mudilo zaradi napredovanja kolone , mi je ukaza l da se vkrcam na tank. Nerad sem moral ubogati, saj mi je vojak zagrozil, s kočil sem na tank, vojak paje pričel brskati po kovčku. Ker ni našel nič takega, kar bi mu koristilo, je vzel samo karto speciaiko in nekaj zavojčkov cigaret, ki so utešili njegovo pohlepnost. Olajšan skrbi se m skočil s tanka , vendar sem ostal zdaj sam na cesti . V prisilni vožnji na tanku sem se oddaljil od prijatelja in drugih iz skupine. Vsi , ki so videli, kaj se je dogodilo z menoj, so se tedaj umaknili s ceste in potovali po

rl:"425 po ljih in stranskih poteh . S pospešenim korakom sem se vrnil na kraj , kjer sem se moral vkrcati na tank in tukaj , skritega v grmovju ob cesti, našel svojega kolega Dušana. Srečna , da sva se spet našla, sva pospešeno nadaljevala pot. Pri Busovači sva zavila po poti proti Zenici . V neki vasi, odmaknjeni od glavne ceste, sva za hrano zamenjala suknjiča in letalske škornje (šasone) in nadaljevala pot proti Zenici. Računala sva, da bova pri nekem krojaču v mestu lahko dala prenarediti najini uniformi v civilni obleki, kajti nadaljnje potovanje z vojaškimi obeležji ali v vojaški uniformi , je bilo zelo nevarno . Ko sva prišla v Zenico, sva si najprej kupila klobuka , pri krojaču pa , dala preurediti uniformi. Tu sva se seznanila z nekim civilistom Srbom, ki naju je opozoril, naj ne odideva na železniško postajo, ker tam vse vojaške osebe legitimirajo in pošiljajo v ujetništvo. Svetoval nama je, da se šele naslednji dan vkrcava direktno na vlak, da pa noč prespiva pri njem . Naslednji da n naju je spremil na postajo , kjer sva se pomešala med civiliste in odpotovala z vlakom do Bosa nskega Broda. Ker je bil most na Savi miniran in zastražen , so ljudi prevažali na drugo stran s šlepom. Boječ se ujetništva, sva se prepeljala na drugo stran reke z zasebnim čolnom. Po stranskih ulica h sva prispela na postajo in se tam skrivaj vkrcala na odprt vagon tovornega vlaka, ki je bil postavljen v smeri proti Zagrebu. Stisnjena v kot vagona sva težko pričakoval a odhod vlaka . Na s r ečo se je vlak kmalu premaknil in po več kot peturni vožnji sva prispela do tovorn e postaj e v Zagrebu. Najino potova nje, polno zapletov, je traja lo do Zagreba skoraj tri dni. Na tej postaj i sva se razšla, kajti Duša n je ostal v Zagrebu, kjer je imel svoje dekle. Zaželel mi je sre ~f1 O pot in se ves sreče n, da je do ma, izgubil med množico. « Karel, katerega dom je bil še daleč na seve ru, v Mariboru, pa je tuhtal, kak o bi prišel čimprej do cilja. Odšel je na potniško postajo in počakal na prvi vlak, ki je odpeljal proti Sloveniji . V strahov iti gneči na vlaku §e Karlu ni posrečilo s kočiti v vagon. Ce ne bi s rečal bivšega svojega vojaka, ki je bil že o blečen v ustaško uniformo, se mu prav gotovo ne bi posrečilo priti na ta vlak. Ta ustaš, kij e menda delal nekakšen red , pa mu je omogočil potovanje. Toda ta vožnja ni bila puvsem varna, saj so ustašk i pripadniki odstranjevali z vlaka vsakega sumljivega človeka, še posebej tiste, ki so imeli na se bi ka kšen del vojaškega oblačila. Vožnja tudi ni bila dolga, kajti

~e'L426

Julija proti Fobosu V okviru mednarodnega programa za raziskovanje vesolja Vega bodo julija izstrelili dve vesoljski sondi. Njuna naloga bo raziskati Marsov naravni satelit Fobos. Istoimenski sondi bosta v presledku nekaj dni poleteli k Marsovi luni in seji približali na 50 metrov. Njeno površino bosta »otipali« z laserskimi in ionizirajočimi žarki. Tako bodo znanstveniki lahko določi li kemično sestavo zgornjih slojev te nenavadne lune. Seveda bosta poslali tudi fotografije Fobosove »pokrajine«. Namen tega programa je zbiranje podatkov o planetih, meteoritih, asteroidih, in drugih nebesnih telesih. Znanstveniki pričakuje jo, da bodo lahko na ta način kaj več izvedeli o nas tanku našega osončja. (DELO)

Milijardo za prevlado na nebu Največje a meriško letalsko podjetje United Airlines je za I milijardo 35 milij onov avstralskih dolarjev (715,5 milijona ameriških dolarjev) kupilo pravice za prevoze potnikov proti Avstraliji , Novi Zeland iji in Pacifiku. S tem naku pom je končana prevlada Pan Americana, ki je bil na tem področjll vodilni letal ski prevo znik več kot štiri desetletja. Poleg pravic za le tenje je United Airlines kupila od Pan Amer ican" tudi see1em leta l in okoli 2600 za poslenih .

NAŠA ZGODOVINA že v Savskem Marofu smo morali izstopiti, ker je bil na Sotli porušen most in se napotiti peš do železniške postaje Brežice. Od Savskega Marofa jt: sicer prevažal potnik e v Brežict: (v logor) nekakšen tovornjak, kjer so Nelm:i vse potnike legitimirali in jih odbirali ali za taborišče, ali pa za nadaljnjt: potovanje v Veliki Rajh . Ker je Karel šel peš v Brežice, ga je na cestnem mostu na Sotli skupaj s še drugimi ustavila straža. Vojak, videč, da nosi Karel kožni kovček, je zavpil nad ['jim: »Halt, JUdt: i « Karel je dejal, da ni Zid in je nadaljeval pot ter se tako izognillegitimiranju . Medtem ko je Karel pešačil, se je avto, ki je prevažal potnike, že nekajkrat vrnil do Brežic in vselej med potjo pobiral pešce. Na srečoje mimo Karla , kije hodil urnih korakov, prišel vedno že natovorjt:n , in se zaradi njega samega ni ustavljal. To noč se je Karlu posrečilo vkrcati se mimo vseh kontrol na postaji stoječi vlak, ki je zjutraj odpeljal proti Mariboru, kamor je prispel pozno popoldne. Pri Dolgi gori so morali potniki spet pešačiti na drugo stran porušenega tunela in se tam vkrcati na drugi vlak . Končna Murkova postaja je bilo Tezno. Ko je izstopil iz vagona, si je potegnil klobuk globoko na čelo , da bi bil čimmanj upadljiv in se hitrih nog odpravil na očetov dom. Cilj Murkovega prihoda v Maribor je bil, da bi obvestil svojo zaročenko, da je načrtovana poroka nesmiselna, saj je kot vojni pilot ostal brez dela in bodočnosti in kot tak je bil nezaželen v Rajhu . Zaročenka ni pristala na prekinitev njunega razmerja, češ da se bodo že nckako znašli, saj sta oba mlada in morata gledati z zaupanjem v bodočnost. Ohrabren s temi izjavami,je Karel ostal v Mariboru. Boječ se provokacij kulturbundovcev, ki so bili na vsakem kora ku , ni odhajal iz hiše . Iz dneva v danje razmišljal, kaj naj stori, vendar več kot da je ostal v stanovanju, ni mogel storiti. Vse bolj in vse več so nacisti izse ljevali Slovence iz M a ribora pa tudi iz ostale Štajerske, pose bno <.id takrat dalje , ko je Hitler obiskal M ari bor in za hteval , naj okupirani d el Slovenije sprem enijo v nemško pokrajin o. V tak i negotovos ti je nekega dne prišel na vrata Murk ovega sta nova nja gesta povec in ga odpeljal na zas li šanje. Pripeljali so ga pred gestapovskega ofic irja , ki mu je pričel ošabno zas tavljati vprašanja. Murko se ni izdal , da zna nemško in to mu je še kako pripomoglo, da je imel več časa za razmišljanje, medtem ko mu je tolmač prevajaloficirjeva vprašanja, oz. Murkove odgovore. Po Murkovem o dgovor u na prvo vprašanje; ki se je nanašalo na rojstne poda tke in na njegov poklic, se je

izpraševalec nekoliko zamislil. nato pa. v Murka , s povišanim glasom izustil: »Zakaj ste bombardirali Gradec'!« Ob docela nepričakovanem vprašanju je Karel skoraj okamenel, saj o takem vprašanju ni mogel pomisliti niti v sanjah. Do takrat, ko mu je tolmač prevedel vprašanje, je imel Murko že pripraVljen odgovor. »Bil sem vojni pilot in bombardiral sem po ukazih nadrejenih poveljnikov,« je izustil. Očitno izprašt:valec ni bil zadovoljen z Murkovim odgovorom, zato je vztrajal z vprašanjem: »A zakaj ste bombardirali Gradec?« Misli so se pletle Murku po glavi in ni in ni si mogel razložiti, od kje ima ta nacistični nadutež podatek, da je ravno on bombardiral Gradec, ko pa so za to vedeli le njegovi najbližji kolegi, med katerimi pa je le še nekaj živih . Predpostavljal je, da je imela najbrž nacistična obveščevalna služba kakšen obroben podatek, da je bombardiranje opravila letalska enota, kateri je pripadal tudi Murko, zagotovo pa niso razpolagali s podatkom, daje to opravil on. Pomislilje tudi na to, da je morda nemško poveljs!vo zahtevalo, da se razišče zanje neprijetna zadeva, kako je moglo jugoslovansko letalo nemoteno prileteti v njihov zračni prostor in opraviti bombardiranje. V takem razmišljanju se je Murko odločil, da bo vztrajno zanikal, da je bil izvrševalec te naloge pa je zasliševalcu odvrnil, da je sicer bombardiral , vendar ne Gradca, temveč železniško postajo v Segedinu . Hkrati je pristavil , da ve, kdo je bombardiral Gradec, ka r je izpraševaica umirilo. Dejal je, da je to bil zdaj že pokojni njegov kolega iz Mostarja in sicer poročnik-pilot Putica, katerega so sovražniki dejansko sestrelili nad Madžarsko. Predpostavljal je, da se bo tako izognil nadaljnjemu izpraševanju o bombardiranju Gradca. In res je zagrizeni zasliševalec prenehal zastavljati za Murka neprijetna vprašanja in mu dovolil, da je odšel domov. Tako se je Murk o seznanil z delom gestapa in postal bolj s pro ščen, kar je odločilno vplivalo, da se je poročil. Po poroki 15. junija 1941 je le tri dni užival zakonske ne žnos ti , kajti stari znanci iz gestapa so ga zopet ob iskali doma in mu sporočili, da se mora še isti dan zglas iti z najnujnejšimi osebnimi potrebščinami na železniški post;fji v Mariboru. Od tu so vsi poklicani odpo tova li s transportom v Avstrijo na prisilno delo. V transportu so bili učitelji, uradniki in drugi nezaželeni Slovenci, samo mlajši moški, ki so jih nacisti predvideli za delovno silo, potrebno »velikem u Rajhu «. sršeč

NAŠA ZGODOVINA

Indija kupuje britanske helikopterje Predsed nik now indijske družbe za h~ likopterje K. K. Sa nij~ skupaj s pr~dstavni kom brita n sk~ družb~ W~stland podpisal pogodbo o nakupu 2 1 helikopterjev. vredni h 65 milijonov funtov. potrebuje jih indijska državna komisija za naft o in ze meljski plin . in s ic~r za transport med obalo in naft nimi vrtinamI. (PTI)

Vojaška delegacija iz ZDA išče v Laosu sestreljeno letalo Am~r i ška vojaška delegac ija je odpotova la v Laos in se pridružila ko misiji . ki išče ameriško vojaško letalo. Leta 1972 so!(a s 14 č l an i posadke- na krovu sestrel ili nad džunglo. približno 130 kil ometrov vzhod no od tajske meje . posadk a velja za »izg inulo v akc iji «. vendar nc i zk lju č uj ejo možnos t i. da je kdo od njenih č l a n ov prežive l. (UP I)

Železniška ko mpo zicija se je prvič zaustavila v Gradcu, kjer so oddvoj ili večjo sk upino »obsojencev«, v ka teri je bil tudi Karel Murko. Kakšna ironija! Na težaško delo so v mesto, ki ga je nekaj mesecev pred tem gledal iz zra ka in ga tudi bombardiral, poslali predrznega Murka. Skupina je skupaj z nemškimi delavci dela la pri vzdrževanju železniških prog, med drugimi tudi tirov na postaji v Gradcu. In tako je imel Murko enkratno priložnost , da se je sam prepričal. kako učinkovite so bile odvržene bombe iz nj egovega leta la. Ugo tovil je. da je bila zadeta in porušena dvonadstropna zgradba, ki je bila sk l ad i šče živeža za potrebe bojišč, med tiri pa so bili še vedn o vidni g lo boki lijaki, ki so jih napravile bombe . Pri tamkajšnjih delavcih seje zan imal. od kje ti lij ak i. Ogorčeno so mu pripovedovali o nenad nem napadu jugoslovanskega z račnega pirata, ki je o dvrge l bo mbe tudi v mes tu in ta m o b mestni bolnišnici poškodova l nekaj o bjek tov. Z zadovoljstvom pa so ti delavc i zago tavljali. da so njihovi piloti-lovci sestrelili predrzneža še preden se je dokopal do avstrijs kojugoslovanske meje. Murko se je neopazno mu za l napl a hta nim delavcem in s i v spomin obuja l potek tedaj opravljenenega poleta, bombardiranja Gradca . V Gradcu pa Karel ni osta l dolgo. Kot skupin a progovnih delavcev so se selili od pos taj e do postaje in urejevali ze lo o breme nj ene železn iške proge. po katerih so nepresta no vozili vojaš ki trans porti. Delo na progi je bilo izred no težavno. poleg tega pa so Z »o bsojenci«. tako ime nova ni »part« vodje ravn a li ze lo surovo. »Obsoje nci« so bili p ač brez vsa kršnih pravic in la hk o sreč ni . da jih niso strpa li za zidove s mrto nosn ih ko ncent racijski h taborišč . Življenje 'je iz dneva v dan postaja lo neznosnejše, Murka pa je tudi vsa k dan

~refL427

bolj skrbelo. kaj je z njegovo ženo v Mariboru. V zače tku se ji ni upal niti pisati. boječ se reakcije gestapovcev, ki so stalno spremljali obnaša nj e vseh količkaj os umlj eni h Slovencev. Vse bolj je razmišljal o tem. kako bi se reši l iz tega neprijet nega. nevzd rže nega položaja. Spoznal je. d a bi se nada ljnjega trpljenja reši l lahko edi nole tako . če bi pobegnil. Za dobro organi ziran pobeg pa je bilo potrebno napraviti tudi dober n ač rt . Čas se je odmikal in Murko je jUlija 1944 delal kot postajni delavec na železniški postaji Haugsdorf. Zelo je shujšal in bil je psihično uničen. In ted aj Se je kljub predvideva nim nevarnostim odloči l za beg v Slovenijo k partizano m. O tem je pripovedova l naslednje : »Pri načrt ova nju pobega sem moral najprej ra zmišljati o te m. kako bom povsem prikril od hod v parti za ne in s tem zašč itil svojo družino pred sicer za neslji vi mi posledicami. Opredelil sem se za pobeg na podlagi takega sa momora. v katerega resničnosti ne bo mogoče dvom iti . To pa sem la h ko izpeljal predvsem ob ve liki reki . ki ponavadi pogoltne svoje žrtve. Za najustreznejšo reko sem štel Donavo. ki je bila odda lje na od Haugsdorfa oko li 80 km. Odpotova l sem v večje.mesto Krems , ob katerem t eče Donava. Cez njo je speljan most v mesto Mauntern . Natančn o sem si ogleda l most in oko li co . tudi niže od mos ta. kjer naj bi izplaval. Vrnil sem se v mesto sta nova nja .letzelsdorf in v nekaj dnevih temeljit o preš tudira l zam isel za la žni . nav ide zn i samo mor. Ker sem bil dober plavalec. sem se od l oči l za skok z mosta. nak ar bi sp lava l na breg. se preoblekel v železničarsko uniformo in se z železniško beli en-vozovnico odpelja l od Kremsa do Ce lj a . Nadrobno se m izdela l načrt potovanja i!l poteka navidanega sa mo mora in se pri tem spomnil tovariša. ki bi mi la hk o pomagal pri ure-

Pripadniki Hrvatskega bojnega zrakoplovstva (ustaši) paradirajo pred enim izmed preostalih jugoslovanskih Blenheimov z znamenji NDH (PO AIR ENTHUSIAST /SIXTEEN)

lCe"" 28

NASA ZGODOVINA

Kuvajt je ,.poceni« Kot poroča londonski Lloyd, so letališke storitve najcenejše na letališču v Kuvajtu. Pristanek, parkiranje in prevzem potnikov stane v tej državi desetkrat manj kot v nekaterih drugih. Pristanek boeinga 747 stane v Kuvajtu 462 dolarjev, medtem ko stane na primer v Tokiu, ki je najdražje letališče v svetu, kar 6643 dolarjev. Med najdražja letališča spadajo letališča v Alžiru, New Yorku in Frankfurtu, letališči v Los Angelesu in Dubaju pa imata podobne cene kot kuvajtsko. (DELO)

Pilotov jim manjka Britanskim letalskim družbam grozi hudo pomanjkanje pilotov. Danes nimajo niti enega mlajšega od 30 let. Britanske letalske družbe imajo zdaj 2000 pilotov, že leta 2000 pa jih bo manj od 1500. Po letu 1981 ni končal pilotske šole niti en kandidat.

Ameriška manevrirna raketa je strmoglavila v morje Neka ameriška manevrirna raketa, ki so jo izstrelili iz bombnika tipa B-52 ameriškega vojnega letalstva, je kmalu po izstrelitvi strmoglavila v Beaufortovo morje. Kot poroča France Press, je bil to šesti poskus z ameriškimi manevrirnimi raketami v Kanadi. (FP)

sničitvi pobega in, ki bi imel tudi voljo oditi k partizanom. To je bil rezervni poročnik-pilot Zupanc, doma z Laškega, ki je bil kot prometni uradnik zaposlen na železniški postaji Laa an der Taya. Bil je poročen z Nemko in se mu zato ni bilo bati posledic, ki bi jih bila deležna njegova družina pa čeprav bi se izvedelo, da je odšel k partizanom. Z njim sem se dogovarjal o svojem načrtu in določenega dne bi se morala sestati na železniškem križišču Zelltweg, od tu pa bi skupaj odpotovala v želeno svobodo. Na dogovorjeni dan je Zupanc sicer prišel, vendar je preložil svoj odhod, ker bi mu morala v kratkem roditi žena. Na sestanek sem prišel z dvema pištolama, ki sem ju nekoč nepazljivima nemškima vojakoma preprosto izmaknil. Eno od teh, tip »FN«, imam še danes in me je spremljala ves čas do upokojitve. Ker sem eno pištolo namenil spremljevalcu Zupancu, sem mu jo zdaj, ko sva se srečala, tudi izročil. Nekoliko razočaran sem se vrnil s prvim vlakom v mesto prebivališča. Pred pobegom pa sem napisal ženi v Mariboru poslovilno dopisnico. Obvestil sem jo o ubupnem koraku in jo zaprosil, da mi oprosti dejanje, katerega bo morda nekoč bolj odobravala. Tudi v sobi, kjer sem stanoval, sem pred odhodom pustil poslovilno pismo, v katerem sem navedel, da sem zelo težko prenašal ločenost od družine, kar vse me je nagnalo v obup, v samomor. Dva dni pred hlinjenim samomorom sem poslal na železniško postajo-križišče Herzogenburg zavoj, v katerem je bila predelana jugoslovanska letalska uniforma, nove gojzerice in pištola »FN«. Na dan zlaganega samomora sem se odpeljal v mesto Krems v delovni obleki . V zavitku, ki sem ga nosil s seboj,je bila železničarska uniforma. Odšel sem po železniški progi čez železniški most na Donavi na desni breg reke in si med železniškim in cestnim mostom izbral ob bregu dobro viden vrbov grm, pod katerega sem skril zavitek z uniformo. Skril sem se v bližini cestnega mosta v grmovje in čakal, da se bo zmračilo . Celoten načrt hlinjenega samomora sem še enkrat temeljito preštudiral, saj je bil od uspešne izpeljave »samomora" odvisen tudi uspešen pobeg. Nekoliko sem bil v skrbeh, kako se mi bo posrečil nočni skok s tako visokega mosta. Vseeno pa sem verjel v svoje plavalne sposobnosti in se odločil, da bom skočil v motno vodo pred kakšno »s lučajno.. pričo, ki bo pozneje v javnosti lahko potrdila resnič nost dogodka, torej o samomoru moškega.

Stemnilo se je že in postajal sem vse bolj nemiren in nestrpen. In čeprav je bila topla julijska noč, sem drgetal od negotovosti. Okoli polnoči sem se izvlekel iz svojega skrivališča in odšel na most ter pričakoval nekoga, ki bo šel čez most. Že od daleč sem zaslišal glasove prihajajočega moškega in ženske. Prihajala sta vse bliže. Torej - zdaj je trenutek odločitve, skoka. Nekaj metrov, preden sta prišla neznanca do mene, sem zavpil »Halt!·· in pričel v nemščini vpiti, kako mi je vsega dovolj. Ob tem sem si pričel urno slačiti zgornji del delovne obleke, v katerem sem imel osebno legitimacijo, ženino sliko, karto za kruh in cigarete in 27 mark. Odločno sem odvrgel oblačilo pred »priče •• in se povzpel na ograjo mosta. V tem trenutku je priskočil moški, me zgrabil za rokav srajce in me poskušal zadržati, da ne bi skočil v globino. Malce je manjkalo pa bi se mu posrečilo potegniti me z ograje. Kaj takega si seveda nisem smel privoščiti, zato sem v delčku sekunde zbral vse moči, se mu izvlekel iz rok in se vrgel v globino. Od čvrstega prijema »reševalca,•• je temu skoraj ostal rokav moje srajce v roki. Kratek zračni piš, ki ga je presekal obupni klic obeh »prič •• na mostu in že sem udaril z nogama ob gladino reke. Po kratkotrajni potopitvi sem se dvignil na površje pri kraju, kjer sem imel pod grmom skrit paket z železničarsko uniformo. Slekel sem ostanek mokre obleke, zavil vanjo kamenje in jo zalučal v Donavo. Malo sem se oSl,lšil, oblekel železničarsko uniformo in pod grmom sladko zadremal. Okoli četrte ure zjutraj sem se prebudil, olajšan skrbi z uresniče nim skokom, in odšel k železniški progi, da bi prišel do vstopne postaje. Med potjo pa sem izgubil orientacijo in tako nisem takoj našel železniške proge. Zgrabila me je panika, saj sem vedel, da je do odhoda vlaka proti Dunaju le še zelo malo časa, odhoda pa nisem smel zamuditi, sicer bi se verjetno izjalovil pobeg. S skrajnim naporom sem ves zasopel in precej blaten prispel na vstopno železniško postajo. Vstopil sem na prvi načrtovani vlak in se odpeljal do križišča Herzogenburga. Med vožnjo sem se komaj nekoliko očedil od blata in čakal na prihod vlaka za Dunaj. Med tem sem dvignil v garderobi na železniški postaji pred nekaj dnevi poslani zavoj z obleko. Prisopihal je vlak 1-a Dunaj in po okoli triurni vožnji obstal na dunajskem glavnem kolodvoru. S cestno železnico sem se odpeljal na dunajski južni kolodvor in se vkrcal v kompozicijo brzovlaka, ki je stala še na stranskem tiru . Kot železničar nisem imel težav, da

NASA ZGODOVINA

Svinje ne marajo balonov FRANZ BURBACH, vremenar z zahodnonemške televizije, bo drago plačal let ~ balonom čez travnik , po kat erem so se valjali prašiči. že nekaj let je tega, kar je Burbach z balonom plul nad bavarsko pokrajino in ko je bil nad posestvom kmeta Mielinga, se je njegova zračna ladja spustila precej nizko, zaradi česar so se plemenske svinje tako razburile, da je dve zadela kap. Burbach mora Mielingu plačati 945 mark odškodnine.

Air Mali likvidiran Malijska vlada je likvidirala državno letalsko družbo Air Mali, ki je poslovala s prevelikimi primanjkljaji. Za zračni promet bo poslej skrbelo mešano podjetje, v katerem bo imela država 51 odstotkov kapitala. Za članstvo se zanimajo Air Afrique, Sabena, Air Inter in UTA.

Prvi finski ATR Italijansko-francoski letalski konzorcij Aeritali a - Aerospatiale je izročil finski letalski družbi prvo od petih letal ATR-42, preostala letala pa bodo izdelali do marca prihodnjega leta.

Strmoglavil švedski lovec LoveG- tipa draken švedskega vojnega letalstva je 12. marca med rutinskim poletom strmoglavil v preliv med Svedsko in Dansko. Pilotu je uspelo pravočasno izskoči ti. Rešili so ga in s helikopterjem odpeljali v bolnišnico. A. P.

sem našel tir, kjer je bil vlak. Sedel sem v kupe, toda svoj zavoj s »sumljivo« vsebino, sem zaradi previdnosti položil na polico proč od mojega sedeža. Nestrpno sem pričakoval, kdo od potnikov bo vstopil v kupe, toda vsak, ki je prišel mimo, je šel naprej in iskal prosto mesto, najbrž misleč, da je to kupe, kjer sem sedel jaz, samo za železničarje. Pred odhodom vlaka pa se je v kupe zakadilo sedem uniformiranih in oboroženih policistov. Ko so polagali svojo prtljago na police, so me vprašali čigava je prtljaga, ki je že bila tam. Moral sem zatajiti svoj paket, pa sem jim odvrnil, da ga je tukaj pustil neki železničar, ki je nekje v vagonu. Izrinili so moj zavoj in ga založili med svojo prtljago. Odleglo mi je, ker ni bilo več pogovora o moji prtljagi na polici. Na njihovo vprašanje, kam potujem, sem jim odvrnil, da do Gradca. Pa mi je takoj bilo žal, da sem jim tako odgovoril kajti tile policisti bodo morda potovali tudi naprej od Gradca, to pa bi bilo lahko usodno zame, a tudi paketa ne bi mogel vzeti s seboj, saj bi se tako izdal, da je paket moj. Na srečo pa tudi ta moj nepremišljeni odgovor ni imel nobenih posledic, saj so policisti izstopili že v Gradcu, sam pa sem brez posebnih težav in skrbi nadaljeval pot proti Sloveniji. Čim bolj se je vlak približeval Mariboru, tem bolj se me je lotevalo zadovoljstvo. Bil sem trdno prepričan, da mi bo to potovanje končno zagotovilo tako pričakovano izgubtieno osvoboditev. Po kratki vožnji se je vlak ustavil v Mariboru . Mučila me je želja, da bi kar takoj izstopil in odšel domov. Pa je prevladal razum, ki mi je veleval, da bi zaradi takega koraka lahko spet izgubil prostost, najbrž pa bi se mi zgodilo še kaj hujšega. Težkega srca sem gledal skozi okno vagona delno razrušeno mesto, ki ga je medtem časom bombardiralo zavezniško letalstvo. Po enourni vožnji sem v Celju izstopil. S prvo zvezo sem z vlakom nadaljeval pot proti Šoštanju, zdaj že skoraj povsem brezskrben, saj je bila to končna postaja, preden se bom priključil partizanom. Po skopih informacijah, ki sem jih dobil pri znancu v Šoštanju, sem izvedel za področje, kjer bom lahko prišel v stik s partizani. Nisem si niti želel, da bi se dlje zadrževal pri znancu, zato sem se odpravil proti Savinji, ki semjo južno od Mozirja prebredel. Po uri in pol hoje sem pri prvih mogočnejših smrekah naletel na civilista, ki je sedel s puško med koleni in dremal. Imel sem občutek, daje partizan. Šel sem mimo njega, ni me opazil, zato sem stopil nazaj in ga s kašljanjem prebudil.

RtL429 Nekoliko presenečen je skočil na noge in prestrašeno izustil: ••Kam pa vi?« Kratko sem mu odvrnil, da grem obiskat znanca v LjUbno. Nejeverno me je premeril, od nog do glave, kajti jaz sem bil v železničarski uniformi. In zagrozil mi je da se zagotovo z obiska ne bom mogel več vrniti. Odpeljal me je do nekega sadovnjaka in mi ukazal, naj ga počakam . Odšel je nekam više, najbrž do svojega predpostavljenega. Čakal sem ga več kot dve uri, medtem pa sem se žt> preoblekel v prekrojeno uniformo, ki sem jo imel v zavoju, prepričan, da sem že med partizaI!i. oz., da sem že partizan. Končno je prišel s komandirjem straže, s katerim sem se sporazumel, da me je s kurirjem poslal v štab četrte operativne cone, ki je bil nekje nad LjUbnim. V novem okolju so prvi dnevi minevali počasi. Nihče se za mene niti zmenil ni, in kar malce razočaran sem se vdal v usodo. Šele četrti dan me je poklical partizanski oficir, ki me je pričel s precejšnjo mero nezaupanja izpraševati. Na vsakršna vprašanja sem brez nervoze in neobremenjen zelo mirno in odkrito odgovarjal. Kajti imel sem popolnoma čisto vest glede svoje preteklosti, nikjer in z ničemer se nisem pregrešil, k partizanom pa me je pripeljala zgolj iskrena želja, da bi se bojeval proti sovražniku in za osvoboditev domovine. Čeprav je bilo moje pripovedovanje o zapletenih dogodkih, ki sem jih doživljal v preteklih treh letih, iskreno in resnično, nisem imel vtisa, da mi je izpraševalec povsem verjel. To domnevo mi je potrdilo dejstvo, da so me zadržali pri štabu še nekaj časa, dokler verjetno rusov Mariboru preverili resničnosti mojih pripovedi. Po opravljenem preverjanju so me glede na to, ker sem bil vojaški starešina, ker sem znal nemško in ker partizanske enote koroških borcev niso imele dovolj potrebnega starešinskega kadra, napotili v štab vzhodno-koroškega odreda, ki se je zadrževal na ozemlju današnje Avstrije. Tu sem bil operativni oficir štaba in obiskoval sem bataljone odreda ter poučeval borce vojaških veščin. Sodeloval sem z minerskim vodom v akcijah, ko so rušili komuriika~' cije na Koroškem (rušenje cestnega mosta s.eve-rno od Železne Kaplje, postavljanje min na železniški progi Dravograd-Pii berg, skiciranje nemški: postojanke v Kotljah itd .) Ob koncu ok'tobra 1944 je prišel ukaz, da morajo štabi partizanskih enot izločiti iz svoje sestave vse bivše ..l~alce in letalsko tehnično osebje ter jih napotiti v glavni štab Slovenije, ki bo tozadevno ukrepal.

(; -1

...J

C W

::E

'1;7

€ Q.

Zgoraj levo: zmagovalno moštvo v kombinaciji in prvi trije posamezno - Intihar, Mirt, Svetina. Desno: drugouvršče no moštvo v kombinaciji - Frank, B. Jug in Šmid (Foto: D. Bunčič)

V nesreči zasebnega letala umrlo šest oseb V Schwarzwa ldu na jugu ZR Nemčije je 13 . marca strmoglavi lo zaseb no pos lov no letalo . V nesreči je umrl o šcst ljudi . Kot po r oča Associated Press. ki se sklicuj e na poroč i lo po li cij e. je leta lo strmoglavi lo na športn o igr i š če že nekaj minut po vz letu z l eta li šča v Donaueschingcl1l1.

Kru ševo, 17. 2. 1986. V maked o nsk em smuča rskem s r ed i šč u je bil o o d srede do ned elje držav no prvenstvo v Para-Sk iju . Sodelovalo je 30 tekmova lcev v 10 ek ipa h iz BiH . Hrvaške, Srbije, M a kedo nije in S love nij e . Slove nij o sta zas to pali 2 ekipi padalce v il ALC Lesce-B led. V A ek ipi so nastopali !,logd an Ju g, Dušan Fra nk in Be njami n Smid , v B ekipi pa Duša n Intihar, Darko Svetin a in Branko M ir t. V kombinaciji skokov in ve les la loma, sta na ši ekipi zased li 1. in 2. mest o . Med posa me zniki je Svetin a posta l novi držav ni prvak , pred tovariše m a v e kipi, Mirtom in Intih arje m . Tudi tok ra t smo pogreša li pad a lce iz Maribora in Ptuj a, ki soy tej disciplini na jugoslova nske m vrhu . Cc se tek mova nj ne bodo ud elcževa li , jih bodo dru gi k malu prehiteli. Tekmovanje je o rga ni zira la Leta lska zveza Makedo nije ob p o m oč i S K Mečkin Ka m en Kru ševo. Poicg dobre volje in do kaj visoke tek m ova ln e tak se - 20. 000.din. se je o rgan iza tor pre mal o potrudil oko li t e hni č n e priprave skokov na cilj. To se je poznal o predvse m pri pripravi ci ljn ega prostora. o/. na čbe na njem. vetrokal.U int raku za wter tako . daje bi l

Lazar POPU\ ski uliguvun: n za vse sam. tekm ova nj e so vzo rn o o r!,!ani zirali č l ani SK Kruševo. vsc slu žbc\o delova le v redu. Pripombo lahk o damo Ic na prem ehk o in prekratko stezo. Smuča rsko

Po dat ki Kru ševo: višinska raz lik a 77 m dol žina steze 600 m število vra t 20

Norma Pa ra-Sk i: 250 m 1000 - I 200 m 40 - 45

Pada lska ko mi s ij a mor a v b o d očc preveriti t eh ni čne m ožnosti orga ni 'l: iranj a pri kandidati h za izvedbo tekm ova nj a. Prvih 10tekmovaleev je bilo oškodovan ih s takš no progo , za m a nj za ht ev nc pa je bila več kot d o bra. Tokrat so imeli padalci skupin s ke skoke 7. višin o 1000 m na smučišče pri n . v. 1400111 . Prvi dan so bili pogoj i idea lni in po prvcm turnu su je imelo 5 padalcev po po ln o n ičlo. Zaradi izredn o slabega vre mena (sneg, dež in m eg la ). so bili ()sta li turnusi izvede ni ,v dolini pri n . v. 620 m . pri Pri le pu . Vse to pa ni m o til o Du šana In tiharja. k i je v 4 ser ij a h . kolikor jih je bilo prilIl a nih. dosegel 4 popo in c ni čle v 5 eni t očk i. Drugo mesto je dosegel Dark() Svetina z relllltatolll O.07m . tretji

~e'LR

PARASKI

VS I IZ ALC - B. čc trti Benjamin Šmid s 38.63 . peti Bogdan Jug s 40.23. oba ALC-A. sedmi Roman Pogačar vr s 54.71. in osmi Dušan Frank~ z 56.14. Kljub slabi m vrcmcnski m pogo jcm. so padalci d o segli nadpovprcčne re zultate I skok ih na cilj. V smučanju pa smo dobi li širši vr h z dvema odličnima veks lalomistoma iz Sarajeva. 1. zanimanjcm bomo sprcmlja li n:jun nadaljnji ra LV~)j. Padalcc ktos čakajo rcsne pripra ve. od 7. do 14 . marca 1987 je bil o namr eč v Sarajevu I. SP v Para-Skiju. Do takra t bodo " mor;i1i d()bri padalci napr edO\ ati l' smuča nj u . dobri s l1luča rj i pa v pada Is LI'IL. DRAGO BUNC IC

je bil Brani,,) Mirt z 0.11111 (vsi ALC-B). 'četr to ml'SjO Bngdan .Jug z 0. 14 111. peto

Iknjami n Smid 1. 0.22 m . šcsto pa Dušan Frailk z 0.24 m (ALC-A). Nadalje jc 14. mcstn doscgcl Rnl11an Pogačar z 0.44. ki pa jc scdaj I~a ods lu žcnju v~)jaškcga roka. siccr pa tudi č l an ALC Lcscc-Bkd. Na žalost sc mu pO/.na. da nima dosti mo žnosti za trcniranje. Pn :l serija h je imel :l popo lne ni č l e. I ' četrti seriji pa po grobi napaki 0.44 m. Tudi v skupi nski h sko kih na cilj . sta bi li obc ckipi ALC prcd drugimi ck ipami. ALC-B je v 12 sknki h zbrala samo O.I~ m. to je rezultat. ki je bil d nscžen v danih pog~)jih od l i čc n : i. mcsto so ns vnjili padalci ALC-A 1. rczultatom 0 .60 m. -'. pa AK Bihač I . 0.89m. V vckslalomujc 1. mes to osvojila ckipa Sarajcva II. prcd /\L C-B in ALC-A. Pri o mesto posamo.l1O pa Kaludžerčic iz ekipc Sarajcvo III. zaosta nk om O.OO. dru gijc bil Vukičc vic 1. 1.49. tretji Mirt ALC-B 1. 1.~4 . čet rti Svetina A_LC~B I. 2.41. pet.i P(lgačar s -'.02. šest i Smid Al.C-A s 4.92. dneti .Jug ALC-A s 7.76. dcseti Intihar ALC-Il s 7XI . cnajs ti pa F rank A LC-A 1. 9.5 1. V kombinaciji med VS in padalskimi s koki . jc bila najbolj ša ckip;\ ALC-B 1. rClultatom 58.~7. druga jc bi la e kipa ALC-A 1. rezultat om 1J5.00 in tretja e ki pa AK Bihač I . rczultatom 244.5 "Mcd posamel.lliki v kombinaciji . so iml' li največ uspeha pra v tako padalci il. ALe. No v i dr žavni prvak je postal Darko Svetina s 15. 15. drugi Branku Mirt s 17.25. tretji Dušan I ntil~; \r s 26.47.

I\ ml ll1 ~,\ C IJ A

1. ,\I .C

u .sel:.

I1U.D- U

Hakovič l1.EDVI/I: Redžepagič 12 . f'RAl\JO Tomič 13. ES ~ i II\ Dedič

cilj 2 3 1 5 4 6 14

6 12 2

~ : ujč inovič

20 .~}A " JAI\A ~ ; atij aš evič 21.ZAHI Alajbegovič :22 .1 ~A l j OV AN Lazi č

23 .DllAGAl\ Stanoe v ski 24 .D;.AGAN Haj či n 25 .IIA[US Zi š ko 2G . ZOHAN Ve se linov st. i 2 7.LJl!llmalt Ka1udžerčič 28 .~ tI Ll\'UJE [)ž okič Vuki če vi č

29 . 11i(.[1

l:.1: JlI\O

1 ( o . HI)

2 ( 0.60)

3 ( 22 .1 9)

3 ( 0 . 89 )

6 ( 46 . 01)

24 4. 50

4 ( 1. 6 1 )

330 . 31

8 (

(

1 ~ . o9)xt;

!:i ~ . 87

:2 . ALC L L:..::)(.: t.. Ull!.lJ-A

:!- mid J ug uog dun Frank

3 . A}\

U1 I JAČ

Smaj i č lledžcplIlI;ič To mič

<1 .AI\ " II. l: AJ I:. VLC" B,\i\'JA LUd

Dedič

5 . ,\\'; S,',.I' /\J EVQ 1

( Sl' . V9)

I:u pl j{'nik 1\1

~:, ~~~ ~~~~~ič

( 1. 94)

64 . 90)

Al ajbego vi,č

6 .VI' G9 1p I\iš

mode ni vič

6 ( 5 . 31)

4 ( :! .'i . 3 1 )

6H . GI)

7 ( 6.40)

5 ( 4 3 . 56)

787 . 33

8 (17.7 7 )

9 ( 7 t'1 . G4 )

9 (35.08)

1 (

~~~ ~ ~nr 7.V 5

~:AI\l:: l) O"' ]JE

1 van o y Slol\ojcv s kl Hajčin

H a k ov!č

B .AI.: VAL.JEVO

Lu zič Džok 1Č

Trbonjll

0 .1 3)

Vuk iče vi č

14 . SNJE~A/l:A Trbonja 15.S~lAIL

Vl:.Ll:.SLALOr-1

lh lP~ e

Kalud ž erčič

11 13 16 17

lG.Z UIHJIJA Smaj i č 17.1I";,i\ I(o Gli go rijevič 1H.V1KTOI1 Kupl je nik I 9 . EDIl\ Ali š a

Intihar Sv e tina

SKl P:-'O TOČ I:

CILJ

t-: irt

9 .AI\ S:\I\ AJLVO 1

1O . ZO~\ N

EKIPNO

Rezultati državnega prvenstva

POSAMEZNO Kombinacija 1.DARKO Sveti.na 2. U[0\/l:KO ~tirt 3.DUSAN Intihar 4 . BEI\J A~lIN i::mi d 5 . ROG DAN Jug 6.0Z0 I;D ~: I Ivanov 7.Hm:AI\ Pog a'čar 8 .D U~AN Frank 9 . nADI iiA ~ i l a d e novič

6 6 14

20 21 19 :2:2

23 24 25 :2 G :.!7 ~ ~.'

(0 . 00 (0.00 (0 . 00 (0 . 08 (0.03 (0 . 13 (0.00 (0 . 05 (o .11 (0 . 00 (0 . 00 (0 . 07 (o.oG (0.03 (0 . 03 (0 . 07 (0.06 (0.11 (0.49 (0.11 (0.11 (0.12 (0.66 (0 . 93 (2 .1 0 ('2. !JO ( ;; .0 0

(."') . :j ~

0.03 0.02 0.00 0.03 0.08 0 . 03 0 . 00 0 . 04 0.07 0.01 0 . 12

0 . 00 0.06 0.00 0 . 04 0.00 0.00 0.00 0 . 00 0.08 0.04 o . l::!

o.o G 0 . 24 0 . 31 0 . 01 0 . 0;) o.o G 0.14 0.00 0 . 04 o.oG 0.01 0 . 34 0 .7'2

0 . 01 0.05 0 . 0 ;,

o.o H 0.04 0.24 0 . 11 0.11 0.03 o . GO 0.1-1 o . o ~ 2 . 07 0 . 00 1. 39 o.li 1. 20 ::.! • •) ~: 1.1(i ~: . 00

~ . oo

(:; .0 . '}. 28

5 .00

0.04) VS 4(38 .12 37.30) s kupno 15 .1 5 3(38.28 36 . 58) 17. '2 5 0.03) 0 . 00) 10(41.14 39.70) 26.47 0 . 07) 6(39 . 46 3H . 47) 3R.63 . 9(41.2G 39 . 5 1) 0 . 03) 40.23 7(40 . 16 38 .30) 0.09) 4 2 .4 :! 0 . 44) 5 ( 38 . 59 37 .44) 54. 21 1 2 (4:2.31 40 . 21) 0 . 15 ) 56 . 14 0.09) 11(41.40 40.9 .! ) 66 .4 7 10 (47.25 44.35) 0.02) 69 . 83 17( 44 . 3:2 4:.! . 08) 71.26 0.05) 1 ;)(4;; . 23 41.39 ) 7 ~ , . 07 0 . 00) ,\ 9 . 21 o.U) H( 4 ;; . 20 'il.41) 91.8 2 0 . 51) 8(40 .9 2 39 .73) 01.99 o .1't) 20 (47 . 37 45 . 4G) 95 . 18 0.03) 23(4R . o~ '1 5 . ~~ .. :, 105.4!J .~ :; . Ro ·17 . 3~) 0.00) lJ3.1 9 0.0!J) :21(47. 29 4 (; .1 0 ) 12 7 . Vl l f« 4<; .1 1; 4'1.87) 0 . 00) 208.97 0 . 71) 24 «\9 . 8 '1 'Hi . 8:i ) ..2 '2 ( ': t',.o D 4G . ;·.9 ) :2 15 . 81 1 . 30) o.o t' ) :2f ( č 1.8(i ,\ ) :'!~G . 82 LI U) 3 03 . 8 1 15 ( 45 .7H ;)!: . 50) 0 . ,17) 441.0,) ~7(4 't . 2:.! 70 .l ~) 49G . Ol 1.03) 1 ~ ' (~ . . f\', .'1...: .1 ,~. Lo ;' ) G55 . 40 ) .: CI 1(.-\ ~ . lj 0 3G . 0C; ) ;' . 00) 165·1 . oo 1 74 6 .11 :2 . (it ' ) :2G (:> 1 • El'l 47.7!») 1793 .(:4 :: .Go) :2( 3 7 .4 :2 3", . 0, ' )

« !)

ALe-ll ALC-Il ALC-B ALC-A ALC-A ~ .KEI; VPl\i š ALC-A VPi\i š Valj e lliha č

ll iha č

Il.Luk SarIl Sar 1 Il ih ač

Sar 1 Il.Luk B.Luk Split Sar 1 Valje ~,a k (.d

~iaked

VPi\iš ~ Iaked

SarI 1 Valje SarII

. .- :- .' :. - . -

./ /

. - .---~

. .~

~~;> .

.. ~

.-. - _.,.

I .

'-4 ~

Dogodki z zaInetkoIn razyoja . .. Kratka krila. Sokolja kratka krila! To je odgovor. Potrebujem samo drobn9 majhno krilo, ni treba drugega, kot da zložim večino svojih kril in letim samo s konicami. Povzpel se je šesto metrov nad črno morje, ne da bi za trenutek pomislil na neuspeh in smrt, si je stisnil krila tesno k životu, da sta štrleti v veter samo ozko podaljšani bodali njihovih konic in navpično strmoglavil v globino. Veter mu je strahotno bučal ob glavi. Sto kilometrov na uro, sto štirideset, sto devetdeset in še hitreje. Pritisk vetra ni bil zdaj pri dvestodvajsetih kilometrih na uro niti zdaleč tako močan kot poprej pri stotih in z najrahlejšim zgibom konic svojih kril je izpeljal iz strmoglavega leta in šinil nad valovi, kot velika topovska krogla pod mesecem. zaradi vetra je priprl oči , dJ1 so bile kot špr,"je in se vesenl. Dvestodvajset kilometrov In obvladal je let. Ce bi se namestO >lesto metrov spustil I petsto metrov, kako

JADRALNO LETALSTVO Prvi slovenski jadralski priročnik in izčrpen učbenik za učenca, ki bi rad položil izpit za dovoljenje jadralnega pilota, je končno v tiskarni. Natančneje, v grafični pripravi, kar pomeni, da rokopise že predelujejo v knjižno obliko, preslikujejo risbe in druge ilustracije, skratka, še dober mesec - in začeli bodo tiskati!

Kdaj izide? Priročnik bo izšel do velike letalske prireditve v počastitev 100 letnice rojstva najpomembnejšega jugoslovanskega letalskega pionirja in prvega motornega letalca na Balkanu - Edvarda Rusjana. Izid tega tako potrebnega in težko pričakovanega dela torej ni več vprašljiv - več je ugibanj okoli pravšnje naklade, , ki naj bi zadovoljila vse domače potrebe za najmanj pet let vnaprej, in ki denarno ne bi preveč obremenila naše Zveze. ZLOS kot založnica priročnika namreč ne more sama nositi tveganja neprodane zaloge, saj ni komercialna firma, ta jadralski priročnik pa je hjen prvenec. In ZLOS smo pravzaprav vsi vanjo vključeni člani!

Koliko izvodov? Tako bo naklada naše knjige odvisna od števila prednaročil, se pravi od tega, koliko izvodov bodo naposamezni letalci in letalske šole vnaprej in si s tem dejansko razdelili breme vložka v razmeroma drag projekt. V slogi je moč in hkrati edina pot za strokovni napredek našega jadralstva, saj samo nekaj tisoč izvodov lahko jamči , da bo knjiga zdaj in v prihodnjih letih res prišla do vsakega uka željnega slovenskega letalskega navdušenca. ročili

Obseg in vsebina Jadralski priročnik v velikem formatu (17 x 24 cm) obsega več kot 500 strani z več kot 350 skrbno izdelanimi in nazornimi strokovnimi ilustracijami. V dvanajstih poglavjih so natančno obdelana vsa jadralska znanja in veščine, bolj izčrpno in temeljito kot v katerikoli poznani tuji knjigi, pa vendar tako poljudno in skoraj po domače, da si je težko misliti ljubitelja letalstva, kaj šele sedanjega ali bodočega jadralnega pilota, ki bi brez svojega izvoda lahko shajal,

Poglavja in priloge Avtorji prispevkov za priročnik so dolgolet:1i člani jadralskih izpitnih komisij in letalski u čU elji, ugledni letalsktšportniki, tekmovalci in sodniki, ali pa sicer priznani strokovnjaki s svojih področij. Posebno skrb so posvetili slovenskemu jadralskemu izrazoslovju, ki do zdaj še v nobenem delu ni inlelo priložnosti za uveljavitev. Pa poglejmo poglavja: O Zgodovina svetovnega in domačega jadralnega letalstva O Teorija letenja z aerodinamiko in mehaniko letenja O Gradnja in sestav jadralnega letala O Oprema jadralnega letala O Meteorologija za jadralce O Jadralska navigacija O Sporazumevanje po radiu za jadralne pilote O Zgradba in uporaba padala za jadralce O Tehnika pilotiranj a jadralnega letala O Organizacija jadralnega letenja O Tehnika jadranja O Taktika preletov V dodatkih k posameznim poglavjem so predstavljeni svetovni in domači jadralski rekordi, tu je pregled 'svetovnih in jugoslovanskih državnih jadralskih prvenstev, letalsko radijsko izrazoslovje (termini in fraze), mednarodni merski sistem z dovoljenimi enotami v letalstvu in še marsikaj drugega. Pisci so seveda upoštevali vsa najnovejša spoznanja in sodobno literaturo o gradnji letal, meteorologiji, navigaciji, tehniki jadranja in prav tako vse veljavne predpise s področja jadralstva in letalstva sploh. Nekatera poglavja so v celoti novost in do zdaj v Jugoslaviji še ni izšla nobena knjiga s takim gradivom. Priročnik je v prednaročilu dostopen tudi mlajšim ljudem, cena bo po izidu občutno višja - zato ne odlašajte in ročno izpolnite naročilnico na hrbtni strani tega sporočila. Pravočasno se pozanimajte tudi v svojem klubu, saj bo pri večjem naročilu izvod še nekaj stotakov cenejši. Če ste v zadregi za koristno darilo prijatelju, ki ga zanima letalstvo - naročite JADRALNO LETALSTVO!

Po izidu bo cena knjige 7.990 dinarjev. Ne pozabite, zadnji dan za naročilo jadralskega priročnika po izjemno ugodni ceni je 15. junij 1986! (Prosimo, obrnite!)

'NAROČILNICA ZA KNJIGO

»JADRALNO LETALSTVO«::· Podpisani (ime in priimek)

(točen

naslov)

(poštna številka in pošta)

(številka osebne izkaznice in kdo jo je izdal) naročam

............. izvod(ov) knjige

Jj\~DRALNO

LETALSTVO

Tu spodaj sem označil, kako bom knjigo plačal: O po prednaročniški ceni 4.700 din v enkratnem znesku do 30. junija 1986 O po prednaročniški ceni 4.700 din in poštne stroške pismonoši ob izidu knjige po povzetju SPODNJE VELJA SAMO ZA NAROČILA 10 IN VEČ IZVODOV: O po prednaročniški ceni 4.465 din za vsak izvod v skupnem znesku za vse naročene izvode do 30. junija 1986 O po prednaročniški ceni 4.465 din za vsak izvod in poštne stroške v skupnem znesku za vse naročene izvode pismonoši ob izidu knjige po povzetju

(podpis)

(kraj in datum)

Naročilnico

pošljite na naslov:

Zveza letalskih organizacij Slovenije Lepi pot 6, 61000 LJUBLJANA " Letalske šole, aeroklube, knjižnice, knjigarne, osnovne in srednje šole ter vse druge ustanove, ki bodo naročale več kot 10 izvodov priročnika JADRALNO LETALSTVO, prosimo, da nam pošljejo običajne naročilnice s svojim žigom. Za 50 in več hkrati naročenih izvodov dajemo 10% popusta na prednaročniško ceno (izvod torej po 4.230 din), za 100 in več izvodov pa 15% popusta na prednaročniško ceno (izvod po 3.995 din). Plačilni pogoji so enaki kot pri manjših naročilih.