Krila 4 1987

v

Solanje gojencev Gimnazije »Maršala Tita!! iz Mostarja in kandidatov za SROA v

Tako kot že mnoga leta nazaj je bilo konec junija in začetek julija v Murski Soboti na letališču zelo živahno.

Na selektivnem le tenju so bili gojenci letalske gimnazije iz Mostarja. Gojenci so se šolali na jadralnih letalih blanik L-13. Solanje je potekalo v dveh delih. Program je obsegal letenje v aerovleku in s pomočjo vi tla.

Na začetkujulija paje postalo še bolj kot običajno živahno tudi na Ptuju. Na letališču v Moškanjcih seje pričel internat motornega letenja za kandidate SROA. Bilo je sicer dokaj naporno, vendar pa je ob pomoči neutrudnega u č itelja motornega letenja Čučka in inšpektorja, tudi učitelja motornega letenja, Verbančiča , potekalo vse v splošno zadovoljstvo.

Na fotografijah vam predstavljamo dogajanj e v Murski Soboti (gornji dve sliki) in na Ptuju.

4

»Pokal Mariala Tita«

jul1J - av/lUllf

1987 rev1Ja 1e"talcev.in 1Jub1"te1Jev le"tals"tva Namesto da bi letošnjo poletno letalsko sezono ocenjevali kot dobro, varno, lepo in uspešno, že sedaj vemo, pa poletja še ni konec, da tako slabega leta slovensko športno letalstvo še ni imelo. Šest žrtev bovške katastrofe je cena, ki ne bo nikdar poravnana. Ponuja pa se priložnost, da ob tem tragičnem dogodku pregledamo naše delovanje, našo organizacijo in skrb za varnost.

Postavljam si vprašanje, na katero enostavno ne upam odgovoriti, pa me spremlja in sili k razmišljanju. Takole bi se glasilo: živimo v času, ko si očitamo zmanjšano ali razrahljano odgovornost na vseh področjih življenja in dela. Se je ta »rak« našega sedanjega trenutka'prenesel tudi v vrste športnih letalcev?

Pred očmi imam tabelo osebnih dohodkov upravnikov letalskih šol, aeroklubov in letalskih mehanikov. Tabela povzema lansko povprečje in prve tri mesece letošnjega leta. Poraja pa novo vprašanje: ali je res možno pričakovati, da sicer lahko pripadnost in veselje do letalskih športov nadomestita denar? Ali sploh v, resnici vemo, na kakšni ravni delujemo in kakšna bi morala biti?

Prijatelj, znani slovenski letalski strokovnjak, mi je v teh dneh dejal: »V tem trenutku je letalski park slovenskih letalskih šol razmeroma nov. Toda kaj bo, ko se bo postaral?« Urednik

Pariz 87:

Zmagovalec

~ljuček

rallyja

12

Padalsko prvenstvo '87

- na Ptuju je bilo živahno 16

40-letnica dela

- AK Murska Sobota

20

J{ritične

pilotove pripombe 'Krila JAT

24

za vse poldnevnike

25

Računalniška

simulacija zmaja Lojalna ali nelojalna konkurenca Predstavitev novega letalskega motorja Porsche PFM3200 na Brniku

- brez Jugoslavije

26 28

30

Slikovno gradivo so prispevali: Jure Pestotnik, Boris Knific, Ernest Pušenjak, Aleš Bedeljak, Janez Mataj, Jurij Franko, Drago Drmota

2

- Živa Frenc

6

KRILA Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani, Lepi pot 6 * Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplatno.

Denarno nagrado 4000 din prejme samo avtor barvnega posnetka, uporabljenega za naslovno stran. Za vsebine svojih prispevkov odgovarjajo točnost

pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo, prosto letenje, balonarstvo, maketarstvo in amatersko gradnjo. Uredni~vo si pridružuje pravico skrajAati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji Ur~ki odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tone Cerin, Jože Cuden, Rok Golob, Dominik Gregl, Belizar Kermč, Ivan Konavec, Taras Krivenko, Leon Mesarič, Jure MežnarAič , Franček Mordej, Marjan MoAkon, Tone Polenec (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, Jure Pestotnik, Ciril Trček, Milena Cestnik, Drago Drmota, Zlatko Dragovič Naslov uredni.§tva: ZLOS, Lepi pot 6, po~ preilei 496, 61001 Ljubljana Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredni~vu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem, v katerem izide naslednja Atevilka Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih kjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, poAtni predal 496, 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222 504, tekoči rarun pri ZLOS, At. 50101-616-51011. Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napiAite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno * Letna naročnina' znaša 3500 din, posamezni izvod pa 800 din Grafična priprava in tisk Tiskarna Tone TomAič. Ljubljana '

*

*

*

*

*

*

BORIS KNIFIC

Pariz 87: brez Jugoslavije Junijski 37. salon letalstva in astronavtike v Parizu se je začel, kot se spodobi. Odprl ga je namreč predsednik republike Fran~ois Mitterrand, na otvoritev pa se je pripeljal s helikopterjem in ne z avtomobilom kot pred dvema letoma, ko je bil zaradi tega pariški promet ohromljen kar za nekaj ur in je doživel pravi infarkt (promet). Takšna pozornost francoskega predsednika ni prav nič nenavadna, kajti francoska letalska industrija je eden najmočnejših izvoznikov v svetu. Tudi usmerjena je tako, saj izvozi približno 40 odstotkov proizvodnje. Letošnja pozornost je bila še toliko večja, ker lanski izvozni posli namreč niso bili uspešni. Kot vzrok navajajo omejene vojaške proračune v tradicionalnih uvoznicah njihovih vojaških letal in helikopterjev.

J '

Antonov AN 124 condor

General Dynamics F 16 C fighting falcon

Za Francoze, predvsem pa za firmo Avion Marcel Dassault-Breguet Aviation, pa je bila najpomembnejša obljuba Mitteranda, da bodo nadaljevali s programom razvoja večnamen­ skega bojnega letala rafale, kije v prikazih letalskih sposobnosti resda tudi največ pokazal (v primerjavi z britanskim poskusnim letalom EAP, pa tudi drugimi, npr. F 16. Ta projekt bo sicer izredno drag, saj pričakujejo, da bo razvoj veljal Francoze nič manj kot 6 milijard dolarjev.

Letošnji 37, salon letalstva in astronavtike so mnogi označili s pridevniki kot so ekstravaganten, hrupen, drag in podobno. Zbral je kar 1454

razstavljalcev iz 31 držav, Za tisto enko (za tridesetico) bi lahko označili našo udeležbo. Predstavila se je makedonska delovna organizacija Makpetrol z raketami proti toči in novim gorivom zanje, o katerem nismo izvedeli prav nobene podrobnosti, le da je res dobro, Razstavljalci so pripeljali več kot 200 letal in helikopterjev, 70 jih je sodelovalo v dnevnih prikazih letenja, skupaj pa so naleteli skoraj 1800 ur.

Nekaj premier je bilo tokrat povsem pariških. Najpomembnejša je bila vsekakor prva javna predstavitev potniškega letala evropske-

Dassault Breguet rafale

Suho,126

2

British Aerospace ATP ga konzorcija Airbus Industrie's A 320 z revolucionarno opremo v kabini. Drugi dogodek salona je bilo nadaljevanje lanske bitke (iz Farnborougha) dveh evropskih tekmecev, predprototipov evropskih bojnih letal za vstop v naslednje tisočletje, British Aerospacevega EAP (Experimental Aircraft Programe) in francoskega rafala ACE (Avion de Combat European).

Prav tako so bili gledalci prvič priče prihodu kitajske letalske industrije, ki je na salonu prika- · zala dve izpeljanki MIG-ov (A 5 - izpeljanka MIG 19 in FT 7 - trenažni dvosedi MIG 21) in pa 17 -sedežno turbopropelersko letalo. Bolj kot vse drugo je bila pri Kitajcih zanimiva cena, saj so ponujali FT 7 že za 1,5 milijona dolarjev! Leteli pa Kitajci nad Le Bourgetom niso. Njihov uradni predstavnik je to pojasnil z dejstvom, da piloti ne govorijo tako dobro niti angleškega niti francoskega jezika, da bi lahko· komunicirali z operaterji, ki so vodili letalski program.

Prvič sta se gledalcem predstavili tudi dve povsem novi, revolucionarno zasnovani letali, zgrajeni iz kompozitnih materialov; izdelek ameriškega Beech Aircraft's Starship in italijanski Piaggov Avanti.

Pričakovali so, da bo Sovjetska zveza prikazala svoj novi helikopter Mi 34. Res je bil v sovjetskem paviljonu ob maketah potniških letal

Antonov AN 28 TU 204, IL 114 in IL 96 ter sovjetski vesoljski postaji MIR, vendar pa ni poletel. Zato pa se je pod nebo prvič dvignil orjak AN 124. To je bila najbolj pričakovana predstava poleg odleta ameriškega strateškega bombnika B IB v ZDA. Se eno sovjetsko letalo je navdušilo gledalce, mali, iz kompozitnih materialov zgrajni SU 26, brez dvoma v tem hipu najboljše akrobatsko letalo na svetu.

Presenečenje je pripravila tudi ameriška firma Gulfstream Aerospace, kije s svojim poslovnim turboventilatorskim letalom Gulfstream IV, postavila svetovni rekord. Posadka letala, v njej je bil tudi predsednik te družbe, je med 12. in 14. junijem v 44 urah preletela 36 tisoč kilometrov, obkrožila naš planet, pri čemer so opravili štiri postanke za črpanje goriva. Ob pristanku sta jim čestitala tudi Jeanna Yeager in Dick Rutan, ki sta lani v decembru obkrožila svet v Voyagerju. Obstajali so celo upi, da bodo Voyagerja zložili v transportno letalo C 5A galaxy in pripeljali v Pariz, toda ameriške letalske sile, s katerimi brata Rutan vse bolj sodelujeta, tega niso naredile.

Pač pa so ZDA pripeljale na salon prenovljeni bombnik B IB, kije vzbujal že na statičnem delu razstave nemajhno pozornost. Vse oči obis-

-~ '-

Rockwell B 1B

---

Charcoal Windmaster

3

British Aerospace EAP

Valmet TP 80 redigo

kovalcev, poslovnežev in letalskih strokovnjakov pa so bile obrnjene v nebo, ko naj bi B IB po štirih dneh razstave vzletel in se vrnil v 2.DA. Polet so za en dan odpovedali. Pravijo, daje prišlo do okvare na pomožnem motorju, letalo pa je vzletelo dan kasneje, potem ko so iz ameriške letalske baze v ZR Nemčiji pripeljali rezervne dele iq bombnik usposobili za let. B IB je za prelet Atlantika potreboval Il ur, vmes pa so ga oskrbeli z gorivom iz leteče cisterne ameriških strateških sil.

Ob tem je bilo v Parizu še vrsto zanimivih stvari. Belgijci so predstavili novo šolsko letalo jet squalus (lani smo Farnboroughu lahko videli le mock-up) in se spustili v boj za ameriško tržišče, potem ko so v ZDA zavrnili projekt T 46 (Fairchildov).

Britancem je letos uspelo pripeljati na salon enosedo verzijo letala hawk za neposredno podporo kopenskim silam. Prikazati so ga nameravali že lani na domači razstavi, vendar ga je preizkusni pilot venem od preizkusnih letov preobremenil. konstrukcija ni vzdržala in v nesreči je izgubil življenje tudi pilot. Shorts je prikazal modificirano različico šolskega turbopropelerskega letala tucano, ki ga poganja Garrettov motor.

Nemški Dornier je predstavil pred produkcijski model hidroletala seastar z dvema vrstnima turbopropelerskima motorjema. Čeprav so številni pričakovali, da se bosta na salonu pojavili še dve novi bojni letali, izraelski lavi in švedski grippen, ju vseeno ni bilo. Izraelcem se projekt (finančno) zapleta, čeprav preizkušajo že dva protitipa, Švedi pa prelagajo prvi let svojega letala, ki naj bi bil dokončno konec leta. Izraelci pa so vseeno ponudili izpopolnjeno verzijo F 4 super phantom z novo elektroniko in motorjema. Vsem vojaškim letalstvom, ki imajo to staro letalo v uporabi, so ponujali modifikacijo in posodobitev v svoji režiji.

Sam salon, pravijo,je bil pravi cirkus s štirimi arenami. Prvo areno so odprli s prikazom sposobnosti francoskih helikopterjev in letal predsedniku republike Mitterrandu. Potem pa so jo v dvanajstih dneh salona nad letališčem Le Bourget prikazali 70 letal in helikopterjev. To je bil prav gotovo najzanimivejši in najatraktivnejši del celotnega cirkusa.

Druga arena je bila statični del salona ob letaliških poslopjih najstarejšega pariškega letališča. Razstavljenih je bilo več kot 200 helikopterjev in letal. razvrščenih vse od ultralahkih pa do največjega AN 124.

Antonov AN 74

4

Aeritalia G 222

Mc DonneIl Douglas harrier AV 8B

A.viasud Mistral

Tretjo areno je predstavljalo več kot 10.000 proizvodov, tako ali drugače povezanih z letali, v pokritih razstavnih prostorih. Tu je bilo moč videti vse od maket in zasnov letal prihodnosti, do motorjev, elektronike za letala, pravzaprav vse od zadnjega vijaka pa do zapletenih sklopov za l e te če stroje. Po tehnični in tehnološki plati je bila ta arena zanesljivo najbolj zanimiva. tetrto areno so predstavljali takoimenovani chaleti (paviIjoni) 340 jihje bilo, v katerih so potekala žolčna pregovarjanja in pogajanja o prodaji in nakupih . Zaradi tega je bil pač salon nasploh pripravljen. Poleg »biznisa« pa so v paviljonih ljudje še jedli, počivali, si z njihovih teras ogledovali letalski progtam.

He likopterji so imeli na salonu svoje prizorišče. Na heliodromu letališča so firme Aerospatiale, Agusta, WestIand, MBB, McDonnell Douglas in Sykorsky predstavljale svoje izdelke morebitnim kupcem z demonstrativnimi leti.

Kljub razkošju, zanimivosti in ekstravagantnosti paje pariški salon doživel tudi kritike. Zdi se, da povsem upravičene . Očitali so mu vsiljivost »bazarja«, okičenega z bombami, topovi, raketami, na katerem so se zadrževali kupci iz držav Tretjega sveta, torej najrevnejšega dela zemeljske oble. Kupci, ki so obhajali te prosto-

re, največkrat v svojih deželah nimajo denarja niti za kruh, sem pa so prišli sklepat pogodbe (za milijone dolarjev) za nakup krogel.

Velika znač ilnost letošnjega salona je bil tudi strahoten pritisk proizvajalcev letal na tržiš ča.

Konkurirajo si celo (proklamirano) prijateljske države iz vrst zveze NATO. Pa ne le na področj u proizvodnje in prodaje vojaških aparatov za le tenje, tudi na področju komercialnega letalstva je bilo teh nasprotij obilo. Letalsko tržišče se sicer silno hitro širi in razvija, še hitreje pa proizvajalci letalske tehnike in tehnologije, prizanešeno pa ni tudi raziskovanju in poseganju v vesolje. Kljub pomislekom, da predstavniki informativnih medijev niso tisti ključni ljudje, ki bi širili propagando in pomagali do kupčij, pa je bil odnos do predstavnikov medijskih sredstev obveščanja na več kot korektni ravni. Toda, tudi to je del ponudbe proizvajalcev letečih naprav, saj ti seštejejo vsako napisano ali izgovorjeno vrstico, najsi bo dobro ali slabonamerna, sebi in svoji prodaji ter prodoru v prid.

Motor Turbounion RB 199

Sikorsky S 70

Skratka, tako novic kot novosti je bilo dovolj, zahtevajo pa kar precej časa za širšo predstavi-' tev. Upamo, da bomo to v naslednjih številkah naše revije zmogli prikazati tudi vam.

5

BOJAN ŽMAUC

v

Zmagovalec: Ziva Frenc

Bilo je vroče. V več ozirih. Kot se pač spodobi za državno prvenstvo. Za 32. po vrsti. Že četrtič ga je organiziral Aeroklub Heroj Pinki iz Novega Sada na svojem letališču v Čeneju.

Od 4. 7. do 18.7. je tekmovalce »doletelo« Il tekmovalnih dni v skupni dolžini tekmovalnih nalog 3224 km. Vse naloge so bile hitrostni preleti, vreme pa še kar naklonjeno 38 tekmovalcem iz SFRJ (in meteorologom) ter dvema iz sosednje republike Madžarske, ki sta tekmovala kot gosta domačega aerokluba. Resnici na ljubo bi se dalo izpeljati še en dan več (čeprav se je nekaterim že to zdelo precej in celo preveč), namreč tisti prvi 5.7., ki so ga meteorologi proglasili za neuporabnega in mehaniki izkoristili za zakasneli tehnični pregled, Ljubljančani ter še nekateri pa za trenažni prelet v dolžini 202 km.

6. 7. - Prvi tekmovalni dan: uvodoma vojvo din ski standard, prelet v trikotniku Čenej-Eč. ka-Subotica-Borovo-Čenej v dolžini 303,4 km.

Za začetek od nikoder table in tako jo tekmovalci slikajo šele že pripeti za vle č no letalo. Nekaj domačih favoritov (Gatolin, Fi!ko, Frenc) je startalo dokaj zgodaj in pokazalo se je, da to najbrž ni bila najboljša možnost, saj je le Gatolin pristal na tretjem mestu, medtem ko sta Stariha in Simene šla na pot tričetrt ure za njimi ter zasedla 2. in 4. mesto, zmaga pa je pripadla domač inu StojkoviCu, ki je šel na pot še 15 minut za njima. Peto mesto pa sta si razdelila edina tekmovalka Cestnikova in njen klubski sotovariš Kolarič, ki sta šla na pot kot zadnja. Nalogo je opravilo 26 tekmovalcev, med njimi pa ni bilo reprezentanta Peperka in drugouvrš čenega s slovenskega RJP Mediča. Član leščanske ekipe Hudovernik pa je nameraval opraviti še daljši let od zadanega, toda nekolikanj iz smeri so ga ustavili hribi pri Banji Koviljači (BiH).

7. 7. - Drugi tekmovalni dan in najdaljša disciplina naših državnih prvenstev: 502,8 km.

Dvakrat je bilo potrebno obleteti trikotnik Če­ nej-Kikinda-Apatin-Čenej . Danes je tabla na startu pravočasno, toda ni človeka, ki bi jo nosil in tako smo pomočniki nekaj časa na lovu za njo. Ob pol enajstih pričnejo vlač iti jadralna le-

ZR Frenc Živa

6

NS

StojkoviČ

B.

tala v zrak in tako imamo priložnost opazovati tekmo vlačilcev v spuščanju s polnim plinom.

Po trije pristajajo takorekoč naenkrat in tako za č etrtega ponavadi ni prostora in tako biča z vrvjo dva metra nad ostalimi, ko podaljšuje za ponoven poskus pristanka. Vsi se odpravljajo okoli poldneva, ker vreme ne obeta najbolj in hitrost ne bo dosti vredna in res je tako. Samo sedem se jih je vrnilo. Zmagal je Stariha z 78,92 km / h pred Stojkovičem in Starovičem. Četrto mesto sta si razdelila Simene in Cestnikova, ki ji je to prvi prelet čez 500 km, kar pomeni, da je kot druga ženska v Jugoslaviji (za Marijo LetiC) preletela tolikšno razdaljo.

8. 7. - Tretji dan in modra termika za 260,6 km v poligonu Čenej-Zrenjanin-Kikin­ da-Subotica-Odžaci-Čenej . Danes sta na startu tabla in človek toda brez krede in tako vsi startajo pod isto številko. Vrnilo se je vsega enajst tekmovalcev, zmaga pa je pripadla Simencu, ki se je odpravil na pot zadnji. Na cilju so se za njim zvrstili Frenc, Blagojevič, Kolarič in Filko. Vlačilci so imeli obilo dela, le da so sedaj tekmovali z navezami po vsej Vojvodini. V skupnemseštevku je StojkoviC padel s prvega mesta, ki ga je prepustil Simencu, na četrto, drugega se je držal Gatolin in tretjega Frenc, peti in šesti sta bila Stari ha in Kolarič . Tekma se je šele pričela .. .

MT Thaler Miha

-

E2 Šimenc Ivo

89

Kolarič

Igor

S2 Starlha Janez

07 Pristavec B.

FI Filko Ivan

9. 7. - Četrtič je treba v zrak na do sedaj najkrajšo disciplino 228,4 km v poligonu Če­ nej-Bačko Petrovo selo-Su botica-Apatin-Če­ nej . Danes kreda je, ni pa table in človeka, ki gre z njo in tako je vodja letenja z radijsko postajo in šifro na njej najbolj fotografirana oseba. Spet modra termika, toda kot kaže, so se nekateri pričeli privajati nanjo in tako je zmagal Pristavec s 73,93 km / h za eno točko pred Filkom, sledijo StojkoviC, Starovič in Stariha. Nekateri tekmovalci so spet imeli težave okoli zadnje obratne točke, nad katero severni vetrovi prinašajo hladen zrak iz močvirja Kopački rit, kar je bila pravzaprav ena važnejših »cak« prvih štirih dni (in še nekaterih).

Il. 7. - Za peti tekmovalni dan je po dnevu premora najavljena disciplina Čenej-Vr­ šac-Subotica-Borovo-Čenej v dolžini

Maks

Berčič

ep Starovič Vojko 64 BlagojeviC B.

437,9 km. Tabla in njeni so nekako uredili svoje vrste, zato pa je zmanjkalo ljudi pri zemeljski uri, tako da Rok Cv vlogi sodnika in še česa) »nažica« Thalerjevega pomočnika, da mu jo »goni«. Tega dne je bil najhitrejši Starovič, ki pa je skupaj s tisoč točkami dobil še trideset kazenskih zaradi delno strganega barograma, tako da je pristal na četrtem mestu. Zmagal je Stojkovič pred Frencem in Thalerjem, ki sta si razdelila drugo mesto in šele sedaj prebujenim Peperkom na petem mestu. S šestim mestom v tej disciplini se je na prvo v skupni uvrstitvi povzpel Gatolin, v njej pa so nazadovali Kolarič, Simenc in še najbolj Stariha, ki jih tega dne ni bilo na cilj.

12. 7. - Zaradi tega sta slednja dva naslednji, šesti tekmovalni dan, ko je bil na sporedu trikotnik Čenej-Lazarevo-Subotica-Čenej v dol-

s sposojenim letalom po mnogih letih ponovno v igri za vrh.

7

Ol Rojnik Črtomir

P2 Berčič Maks

LX Peperko Franc

žini 225,9 km, taktično zavlačevala s startom do zadnjega in nato uspešno pritisnila. Ce odideš zadnji in se vrneš prvi, kot je to storil Stariha, potem o zmagi ne more biti dvoma. Šimenc je ob ugodnejšem faktorju zaostal za njim samo za dve točki in Pristavec osem, Thaler pa v istem času kot tretji in višjem faktorju že za trideset.

Prva tri mesta v skupni razvrstitvi so še naprej držali domačini Gatolin, Stojkovic in Frenc in v slovenski ekipi je bilo zaznati nekaj podaljšanih obrazov. Z rahlo nervozo pa je celotno tekmovalno srenjo obdaril tudi trk dveh jadralnih letal v zraku, ki pa se je dokaj srečno končal, če vemo, da je na kabini OG-ja Mariborčani Srše ostala za glavo velika luknja in na krilu cirrusa novosadskega tekmovalca CvetiCa razpoka.

13. 5. - Pod vplivom nekolikanj (verbalno) ostrejšega brifingaje sedmi tekmovalni dan doletela sumljiva čast najkrajše discipline 193,1 km v trikotniku Cenej-Senta-Aleksa ŠantiC-Cenej. Ob ugodnem vremenu so jo obleteli vsi tekmovalci razen enega (ter-Srše in Cvetica, ki sta bila diskvalificirana za nadaljnje tekmovanje), Thaler pa je postavil najboljšo hitrost tekmovanja 94,55 km/h in zanjo prejel 812 točk.

Na vrhu je prišlo samo do te spremembe, da se je za dve mesti spustil Gatolin, za po eno pa sta se povzpela Frenc in Stojkovic in nelagodje v slovenskem taboru se je nadaljevalo.

Se en dan po suhi termiki.

8

71 Milena Cestnik

14 Medič Marjan

14.7. - Za osmi dan pa fotografska disciplina, o tem ni dvoma: Cenej-Lazarevo-Senta-Aleksa Šantic-Bačka Palanka-Cenej in dvojna zmaga Stojkovicu in Mariborčanu Vršiču. StojkoviC je bil s 63,21 km/h sicer hitrejši, toda faktor ju je poravnal, medtem ko se je na tretje mesto uvrstil Starovič , peto mesto pa sta si razdelila Milakovic in Krišto. Do cilja so poleg teh prispeli še samo trije Leščani, Habibovic, Kolarič in Bernič pa so zadnji kilometer doleta opravili peš. V skupnem seštevku je Stojkovič povedel že za 250 točk pred Šimencem, ki je prispel že do drugega mesta, ker sta Frenc in Gatolin obtičala nekje na vojvodinskih poljih.

15.7. - Devetega dne je v trikotniku iz prvega dne dovolj prepričljivo zmagal Thaler s 77,11 km/h pred Pristaveem. Tudi StojkoviC in Frenc še nista nameravala popustiti in tako sta si razdelila tretje mesto, medtem ko se je na peto dal zapisati Peperko. Za njim so zvrstili Starovič, Šimenc, Kolarič in Cestnikova. Stojkovic je še vedno vzdrževal svojo prednost pred Šim encem, tega pa sta v skupnem razponu 70 točk zasledovala Frenc in Thaler, tekmovalca, ki sta prav tako kot on že dvakrat osvojila naslov dr·žavnega prvaka. Pa tudi peti, Starovič, ki mu je do drugega mesta manjkalo 30 točk manj kot Šime neu do prvega, še ni bil brez možnosti, medtem ko je Gatolin z dvema slabima uvrstit-

30 Gatolin Miodrag BL Krišto Stipe

18 Popovski N.

vama 8. in 9. dan že precej zaostal.

16. 7. - Tako je bila naloga v trikotniku Cenej-Kikinda-Apatin-Cenej v skupni dolžini 252 km najbrž kar prava. Seveda, kakor za koga.

In vrstni red prvih petih dokaj presenetljiv; zmagal je Filko, sledili pa so mu BlagojeviC, ernko, MediC in Sikic. Glede na ostale vodeče v skupni uvrstitvi si je najbolj opomogel Thaler s sedmim mestom tega dne. Vodstvo pa je kljub

Včasih

B5 Hudovernik B.

17. 7. - Relativno kratka disciplina (216 km med Cenejem-Subotico-Cenejem-Kulo-Cenejem) in odhod v modri terrniki sta napovedali boj izkušenosti in živcev. Taktiziranje na startu pa se je pokazalo rentabiIno kmalu potem, ko so se na določeni ruti pokazali prvi kumulusi in se pričeli primerno razraščati. Prva sta Cenej na poti iz Subotice v Kulo slikala Stariha in Starovič, pri čemer je slednji startal med zadnjimi,

zmanjka tudi samo 30 metrov do cilja.

slabi dnevni uvrstitvi (l3.) ob veliki napaki Stojkovica, ki je bil šele 22. prevzel Simenc in sicer za vsega eno točko pred Frencem, za katerim pa je Thaler zaostajal vsega 11 točk. Za četrtim mestom StojkoviCa se je ogledoval Starovič iz razdalje 28 točk, medtem ko že šesti, KolariČ , z zaostankom 450 točk, očitno ni več mogel poseči v boj za prva tri mesta.

IM Milakovic M.

72 Perše Boris

63 Crnko Predrag

80

Vršič

kakor tudi Peperko in Kolarič, ki sta se pripodila za njima. In kmalu za njima še Stojkovič in Frenc, medtem ko se je Simencu zataknilo že na začetku, ko je pred Srbobranom obvisel za dvajset minut. Skratka, preliminarni rezultati so govorili o dnevni zmagi Staroviča in skupni zmagi Frenca (lI. dan četrto mesto) pred Stojkovičem (zadnji dan drugo mesto) in Thaler-

Ivan

97 Vovk Boštjan

05

Kolaček

Dragan

9

o:.-ST Pripelja§ S.

AJ Špacapan A.

03 Rither Vlatko

jem, ki je tega dne prav tako imel težave (11. mesto). Po tej lestvici je Starkovič bil četrti s tem, da ga je kazen za že omenjeni strgani barogram stala drugega mesta! Toda končni vr-

OS Šikic Antun

13 Vranješ Milenko

ba dokazovati še s pestmi. Vojko Starovič pa bi si v okolju in atmosferi, ki je vedno in takoj pripravljeno kaznovati kakršenkoli izstop slovenskih tekmovalcev lahko prihranil težave (in

Tako je. če ostane šampion brez svojega letala - Šimenc z DG 101 stni red sta oblikovali diskvalifikaciji Gatolina in Staroviča za zadnji tekmovalni dan. Midrogradu Gatolinu se ob desetih uvrstitvah med prve tri na državnih prvenstvih verjetno res ni tre-

24 Habidovic Irfan 60 Mugerll Eugen

10

diskvalifikacijo) zaradi nekorektnega (?) posnetka pred tekmovalnim delom filma (kar seveda pomeni, daje ta del filma popolnoma v redu.) Tekmovanje z nekolikanj čudnim prioku-

77Cvetic Zoran

OS Kapunac Dušan M7 Srša Miran

19 Ivanovski Dragi UB Zemljic Zlatko 26 MedarevlC Ljubo 15 Gyongyosi Gyula 32 Lantos Gyoroy

som zaradi zadnjega dne. bi lahko rekli. To. da tekmovalci ob koncu niso dobili kompletov biltenov z rezultati in objavami pritožb in njihovih

(raz)rešitev pa daje končno podobo organizacije tekmovanja. ki bo sicer lahko šlo v anale kot eno najuspešnejših.

XXXII. prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju Novi Sad 4. 7.-18. 7. 1987 Končni

zbirni rezultati (brez

gostujočih

tekmovalcev po 11. tekmovalnem dnevu:

Št. TB Priimek in ime

Klub

Tip letala

Ind.

Točke

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Il. 12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

Zrenjanin Novi Sad ALC ALC Ptuj Ljubljana ALC Novi Sad Portorož Sarajevo Celje Ljubljana Celje Ptuj Ljubljana Zrenjanin B. Luka Bitolj SI. Gradec ALC B.Luka Zagreb Maribor Ljubljana Novi Sad Zagreb N. Gorica Novi Sad Osijek B . Luka Sarajevo N. Gorica Novi Sad Zrenjanin Maribor Skopje Zagreb Prijedor

DG 300 DG 300 DG 300 DG 101 DGIOO DG 300 DG 100 DG 101 DG 300 St. Cirus St. Ci rus DG-100 DG 101 St. Jantar DG 100 DGl00 DG300 DG 100 St. Jantar DG 101 St. Cirus St. Jantar St. Jantar St. Cirus St. Cirus St. Cirus DG 101 St. Cirus DG300 St. Cirus St. Cirus DG 101 St. Cirus St. Cirus DG 101 Vuk T Vuk T St. Cirus

104 104 104 102 102 104 102 102 104 102 102 102 102 102 102 102 104 102 102 102 102 102 102 102 102 102 102 102 104 102 102 102 102 102 102 100 100 102

9926 9843 9838 9776 9336 9119 9098 9073 8815 8656 8616 8570 8517 8506 8228 8175 7988 7739 7378 7213 7198 7121 7069 6975 6531 6519 5996 5741 5255 5193 5177 4594 4195 3748 3482 3187 2864 2546

ZR NS MT E2 89 S2 07 FI CP 64 Ol P2 LX 71 14 30 BL 18 72 B5 IM 63 80 97 05 8T AJ 03 OS 13 24 GO 77 08 M7 19 HB 26

Frenc Živa Stojkovic Branko Thaler Miha Simenc Ivo Kolarič Igor Stariha Janez Pristavec Boštjan Filko Ivan Starovic Vojko Blagojevic Branko Rojnik Črtomir Berčič Maks Peperko Franc Cestnik Milena Medič Marjan Gatolin Miodrag Krišto Stipe Popovski Nikolče Perše Boris Hudovernik Marko Milakovic Mirko Crnko Predrag Vršič Ivan Vovk Boštjan Kolaček Dragan Pripeljaš Stjepan Spacapan Aleksander Rihter Vlatko Sikič Antun Vranješ Milenko Habibovič Irfan Mugerli Eugen Cvetic Zoran Kapunac Dušan Srša Miran Ivanovski Dragi Zemljič Zlatko Mederevic Ljubo

Il

JANEZ MATAJ

»Pokal maršala Tita« Letošnje muhasto vreme ni prizaneslo tudi 29 letalcem - tekmovalcem, ki so 17. junija 1987 krenili iz Skopja na več kot 900 kilometrov dolgo pot. Prek Kraljeva in Banja Luke so se 20. junija le s težavo prebili pod nizko oblačnostjo do letališča v Murski Soboti, ki je bilo cilj 30. Jugoslovanskega tekmovanja motornih pilotov Jugoslavije za pokal Maršala Tita.

Marljivi soboški letalci so se skoraj leto dni pripravljali na ta dogodek, ki je sovpadal s 40le tnico obstoja Aerokluba Murska Sobota. Kot je navada ob takih priložnostih, je bil v nedeljo 21. junija velik letalski miting. Prebivalci so se zanj zelo zanimali, saj je bila zadnja tovrstna prireditev že več kot pred 12. leti. Že v četrtek so na letališču pristala re aktivna letala jastreb in helikopterji našega vojaškega letalstva. Vojaški letalci so že v petek prikazali letenje in navduševali gledalce, ki so ves dan prihajali na letališče. Nestabilno vreme tudi v soboto ni odvrnilo š tevilnih gledalcev, ki so si ogledali generalko za letalski miting. Deževno nedeljsko jutro ni izgledalo nič kaj obetavno. Organizatorji so bili v skrbeh, da se enoletne priprave sesujejo. V meteorološkem avtomobilu so nenehno deževala vprašanja. Toda dež je neusmiljeno močil. Za nekaj trenutkov je sonce pokukalo skozi oblake, toda to je bilo vse. Nizki oblaki so se zgrinjali nad letališčem in nič ni kazalo na izboljšanje. Hangar na letališču je bil premajhen za vse goste, ki so iskali zavetja. In teh ni bilo

Visoki gostje na zaključni prireditvi rallyja v Murski Soboti: tovariš Gojčič, generalpodpolkovnika Svetozar Višnjic, Edo Pavšič in polkovnik Stevo Kovačevic.

12

Srebrno plaketo RV in PVO je predsedniku AK Murska Sobota izročil generalmajor Bajčetic.

malo. Prišli so iz vse Jugoslavije - najvišji predstavniki našega vojaškega letalstva, predstavniki pokrovitelja tekmovanja, predstavniki Letalske zveze Jugoslavije in Slovenije, predstavniki delovnih in družbenopolitičnih organizacij ter drugi gostje. Casje neusmiljeno te kel. Slavnostna tribuna pred hangarjem je samevala, de ž je pral zastave, okrasitev in transparente. Ob 14. uri se je hangar spremenil v prizorišče zaključ­ ne slovesnosti. Na odru so čakali pokali za najuspešnejše tekmovalce . General major Miloš Bajčetic je predal prehodni pokalietalcu iz Ptuja, Tomu Verbančiču, ki ga je res zasluženo dobil. Drugo mesto je zasedel Leon Bauer iz Celja in tretje Nijaz Delic iz Borova. Pokale so prejeli še: za izvidništvo Milan Kralj iz Ptuja, za ča­ snovno točnost Josip Klobučar iz Osijeka in za natančno pristajanje Tomo Verbančič iz Ptuja.

Usoda napovedanega letalskega mitinga ob 15. uri je bila negotova. Organizatorji in vodja letalskega mitinga so se posve tovali, ali naj razočarajo množico ljudi, ki je kljub dežju prihaja-

xxX X '

X

Xx Prelet akrobatske skupine našega vojnega letalstva v formaciji delta.

Letalo jastreb vzleta s pomočjo pomožnih startnih raket z murskosoboškega letališča.

la in polnila prireditveni prostor. Nabralo se je toliko avtomobilov. da je bil organizator prisiljen zapreti glavno dovozno cesto. Tudi sodelujoči letalci programa so kljub manj prim ernemu vremenu želeli leteti. Okrog 16. ure je dež prenehal. Oblaki so se nekoliko dvignili. Miting se je začel. Program je bil sestavlj en iz civi ln ega in vojaškega dela. Lahko rečemo. d a so letalci in padalci v skoraj neugodnih vremenskih razmera h pokazali vse. kar zmorejo. Pr ikaz vojaških

rea ktivnih letal in helikopterjev pa je bil vrhunec za gledalce. ki so navdušeno spremljali vsako točko posebej. » Leteče zvezde«. skupina pogumnih a krobatov našega vojaškega letalstva. pa je dala mitingu dokončen pečat. Škoda. da tudi ba lonarji niso mogli prikazati vsega in motorni zmajarji. ki zaradi naših zaenkrat togih. neelastičnih predpisov niso smeli sode lovati. Kakorkoli že. kljub deževju. mokroti. ki je spremljala letalski miting v Murski So-

Zmagovalna ekipa XXX. jugoslovanskega aero rallyja: levo drugouvrščeni Leon Bauer (AK Celje), končni zmagovalec Tomi Verbančič (AK Ptuj) in desno tretjeuvrščeni Nijaz Delic (AK Borovo).

13

boti, so gledalci zadovoljni zapuščali prizorišče zaključka 30. tekmovanja motornih pilotov Jugoslavije za pokal Maršala Tita.

XXX. jugoslovanski AERO rally Zmagovalci discipline »izvidništvo« 1. Milan Kralj, AK Ptul690 2. Leon Bauer, AK Ce je 661 3. Tomi Verbančič, AK Ptuj 608

Zmagovalci discipline »časovna točnost«

1. Josip Klobučar, AK Osijek 624 2. Saša MitroviC, AK Leskovac 612 3. Tomi Verbančič, AK Ptuj 602

Zmagovalci discipline »točnost pristajanja« 1.

2.

3.

4.

Tomi Verbančič, AK Ptuj 480 Slavko Kos, AK Novo mesto 480 Oto Verbančič, AK Maribor 480 Časlav Spasovski, AK Kumanovo 480

Desetletja razlik so si takole stopila »iz

14

Končna

razvrstitev tekmovalcev

1. Tomi Verbančič 2. Leon Bauer 3. Nijaz Delič 4. Miodrag Ivanovič 5. Zdravko Lukič 6. Milan Kralj 7. Josip Klobučar 8. Jon Kadarjan 9. Saša Mitrovič 10. Slavko Kos Il. Mijo Ban 12. Jože Lukanc 13. Vuka Zeč e vič 14. Oto Verbančič 15. Časl av Spasovski 16. Vojč e Petkovski 17. Nikola Petkovski 18. Svetom ir Trifunovič 19. Jurica Katalinič 20. Zvonko Bu šič 21. Draško Božič 22. Slavko Lakovič 23. Branko Fridel 24. Tomislav 5aletič 25. Mato Bumbar 26. Miodrag Jovanovič 27. Miša Stojkovič 28. Darko Marjanovič 29. Željko Veselič

oči V oči"

DFI DEl DFR DFL DJB DFA DEF DKW DJM DTI DFM DHP DHK CDB DJV DFB DGX DGF DJF DKA DHT DDJ DGH DJS DIW DIV DJT DKS DKL

na murskosoboškem

PTI CE BR KV

TVZ PTI OS ZR LE NM OS TV IG MA

KV KV STP ZG

SV SA BL CE SP PAR BL PAR

SV BL NS

letališču.

1690 1661 1615 1578 1578 1572 1558 1540 1531 1437 1407 1407 1402 1389 1352 1348 1266 1260 1254 1253 1232 1225 1210 1195 1157 1133 1129 1089 842

Udeleženci tekmovanja so se takole postrojili na

zaključni

prireditvi v Murski Soboti.

PODJETJE ZA MEDNARODNO TRGOVINO INTERNATIONAL TRADE CORPORATION MOŠE PIJADEJEVA 29,61001 LJUBLJANA PHONE (061) 322-844 TELEX 31181

15

ALES DEBELJAK

Padalsko prvenstvo '87 Na ptujskem letališču v Moškanjcih se je od 16.7. do 19.7. odvijalo republiško članstvo in mladinsko prvenstvo ter državno mladinsko prvenstvo v padalskih skokih.

Lahko bi rekli, da je tekma potekala po pričakovanjih, vendar za spodoben članek ta ugotovitev ne bi zadostovala. Zato bom dogajanje v Moškanjcih malo globlje razčlenil.

,

12.

.

19.

Začelo se je s prihodom moštev, trenažnimi skoki in formalnostmi, ki so nujno zlo takih dirk. Nič pretresljivega, Tudi začetek uradnih skokov je bil normalen, potem pa se je zače­ lo " , Novi sistem točkovanja v figurah je pokazal zobe vsem starim mačkom, ki so hitri in »šlampasti «, nagradil pa čiste in ne prepočasne figuraše, Prvi večer je bilo tako kar precej bentenja in boganja, najglasnejši pa so bili renomirani Štajerci. Z ene strani je bilo moč slišati opozorila, da so se pač spremenila pravila, na drugi strani pa smo poslušali vse bolj zagrenjene (pri)tožbe v slogu: »Kak' bo te on mene f figurah rezo, če pa sn jih jas že takrat vrto, ko je on

16

f plenicah okoli hodo?!« Zmernejši so se sprijaznili s spremembami, bili pa so očitno poklapani. Še najbolj mirno so »revolucijo« sprejeli mlajši, saj so z njo le pridobili. tiste figure še niso postale del njihove polpretekle zgodovine.

Drugi šok je sledil zvečer - dve poškodbi (ALe in Maribor), ki jima je naslednji večer sledila še tretja (Ptuj), Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da se ptujski padalec ni poškodoval zgolj iz solidarnosti do preostalih slovenskih klubov, temveč tudi iz lastnih nagibov. Ti dogodki so seveda uveljavljeno mnenje, da se »najugu skače, kakor se komu zljubi«, postavili na zelo trhle noge, Morda so »podalpski Slovani« pred svojo »publiko« hoteli preveč .. ,

na cilj, v figurah pa je bila najboljša Helia Balašao Ekipno so zmagali tekmovalci iz ALC pred Mariborom in Banjo Luko.

Med članije bil skupni zmagovalec (po lastni izjavi zadnjič prvak) Branko Hrast. Ptuj je zanj sploh uspešen - tu je pridobil dovoljenje, postal republiški prvak in sklenil svojo kariero spet z naslovom.

Skupno: 1. Branko Hrast 2. Roman Pogačar 3. Bogdan Jug Zmagovalci discipline »cilj«: Svetina, Hrast, Jug. Dvignil se je tudi veter, ki je v kombinaciji s termiko na krogu dodobra pretresel tekmoval· ce. In vrstni red tudi. Nekateri med padalci so se šli »spoznavajmo svet in domovino« in navezovali prijateljske stike z ljudmi v okoliških vaseh. Po uradnem delu obiska (in kozarčku ali dveh) so naložili mare le na rame in pod pod noge na letališče. Dokaj redek prizor na padalskem tekmovanju v zadnjih nekaj letih.

Za pilote ne bi mogli reči, da so bili problematični, vendar so se vsi tekmovalci strinjali, da se da tudi hitreje priti na 1000 ali 2000 metrov.

Zadnji danje bil še zadnji skok na cilj in finale v figurah . S tem se je tekmovanje zaključilo.

Mladinski državni prvak je postal Bogdan Jug, kar je bilo pričakovati, vendar je bil Salkic presenetljivo hud tekmec.

Končni rezultati mladinskega državnega prvenstva: 1. Jug Bogdan 2. Šalkic Senad 3. Bradic Siniša Med dekleti je zmagala Mira Grčic pred Snježano Trbonjo in Helio Balaša. Naturalizirana Leščanka, ki skače za Zadar, je zmagala v skokih

»Ejga, a ti nisem rekel, da bom na stara leta zmagoval? ... «

Cilj: 1. Svetina Darko 2. Branko Hrast 3. Bogdan Jug Figure: 1. Roman Pogačar 2. Hrast Branko 3. SalkiC Senad

Spoznavajmo svet in domovino (Ben in Mira).

Vprašanje zase pa so okoliščine, ki so spremljale tekmovanje. te pometemo najprej pred svojim pragom: med tekmo so v neposredni bližini kroga obračali in odvažali seno, razen tega ni bilo nič narobe, ni pa se zgodilo tudi nič takega, da bi tekma prebila meje lokalne zabave.

Paradoksalno je, da prav padalstvo, ki je brez dvoma atraktiven šport in bi privabilo gledalce in sponzorje, životari v senci drugih dejavnosti aeroklubov. Padalske sekcije po Sloveniji izumirajo. Izjeme so Murska Sobota (kjer obstajata še dva para te vrste živali), Ptuj (kjer ni letala, ni dovolj padal . . .), malo boljše stanje je v Mariboru. ALC je seveda poglavje zase, čeprav tudi njim ni z rožicami postlano.

Obiskovalcev je bilo zelo malo, napačno obvestilo na plakatu je seveda opravilo svoje. Tekmovanje je bilo namreč napovedano za čas od

17

Dragi bralci!

Bogdan: »Kdo pravi, da na Štajerskem ni plemenitih kovin?« Senad: »Jaz ne!« 9.7. do 12. 7., ko pa so plakati že viseli po Stajerski,je prišlo do spremembe urnika. Tu seje treba vprašati, kakšen odnos imaLetalskazveza do slovenskega padalstva. Lani so nas pustili sploh brez letala, tako da smo skakali iz treh športnih letal, letos to; kaj naj pričakujemo za naslednje leto?

Tragikomičen je bil tudi naslednji dogodek: sredi vnetega pogovora, da obstaja le pet padal Kluz 3 v Jugoslaviji (te imajo leški padalci) se pojavi tretjina padalske sekcije Murska Sobota (J. Pojbič) s popolnoma novim padalom omenjenega tipa. Naslednji dan pride še druga tretjina iste ekipe (Jaka Petrovič) z enakim padalom . . .

Se en »mednarodni« utrinek, ki govori o »različnih padalstvih« v Jugoslaviji. Zaradi nevarnega pristanka je glavni sodnik Janez Petrovič okaral mladega tuzlanskega tekmovalca. Mladenič mu je pojasnil, da ima šele 70 skokov, poleg tega pa skače v glavnem relativ, pa ga zato cilj niti ne zanima preveč . . .

Sedaj imate priložnost, da z nakupom že natisnjenih publikacij omogoč ite nadaljnje delo Fonda za založništvo pri Letalski zvezi Jugoslavije. Kupite lahko: - strokovno literaturo: 1. Program za šolanje padalcev............... 1000 din 2. Program za šolanje jadralnih pilotov 1000 din 3. Program za šolanje motornih pilotov 1000 din 4. Psihologija ....................................................... 1000 din 5. Pedagoški zapleti ........................................ 1000 din 6. Zrakoplovna navigacija ............................ 3000 din 7. Instrumentalno letenje ............................ 2000 din - druge publikacije 1. Obrazec o šolanju padalcev, jadralnih in motor-

nih pilotov ............................................................. 50 din 2. Diploma športnega pilota LZJ - FAI (z značko

LZJ) ...................................................................... 1000 din 3. Značka LZJ ........................................................ 300 din 4. Znač ka pilota LZJ (srebrna) .................... 300 din Vse navedeno lahko naročite na naslovu: Vazduhoplovni savez Jugoslavije, Uzun Mirkova 4/1, 11000 Beograd, hkrati ob vplačilu na njihov žiro račun 60806-678-13565 z oznako »fond izdavačke delatnosti.« Vsa literatura je v srbohrvaškem jeziku.

'Založniški fond namerava izdati še: dnevnike lete nja, dnevnike padalskih skokov, knjižice jadralnih pilotov, knjižice motornih pilotov, delovne knjižice za učence, naloge za letenje, navigacijske plane, dnevne plane, pravilnike za tekmovanja itd.

Ponudbo je Zvezi le talskih organizacij Slovenije poslal sekretar PK LZJ polk. Valte r Kučera .

Obvestilo!

Na letališču v Ajdov ščini bo v nedeljo, 20. septembra 1987 tradicionalni mednarodni miting radijsko vodenih modelov, zmajarjev, ultralahkih letal in motornih zmajev. Pričetek mitinga bo ob 13. uri. Po mitingu bo poskrbljeno za jedač o in pijačo.

Modelarska sekcija AK »Josip Križaj« Ajdovščina

Glasno tihožitje Viktorja Kupljenika Zaključek: dirke je konec, živela dirka! Lešča­ ni so spet odnesli za celo samokolnico »pleha«, ostali še vedno capljamo za njimi.

Dekleta očitno bolje uspevajo najugu, tam pa tudi v večjih količinah rastejo letala, padala in bencinska repica.

Biti ali ne biti padalec - to nikoli ni bilo vprašanje ...

18

Val Brembo V kraju Val Brembo blizu Bergama (Italija) bo od 26. do. 27. septem bra letos mednarodna razsta- ' va športnih letal, jadralnih letal, ultralahkih letal, letalske opreme, modelov in vsega drugega, karje povezano s športnim letenjem . Razstava je tradicionalna, na njej bo videti mnogo zanimivega, zato priporočamo našim bralcem, da si jo ogledajo.

Lepe tapete - lepo stanovanje

vea tapete

vevče

PAPIRNICA VEVČE 61260 WUBLJANA-POLJE 19

JANEZ MATAJ ·

40·letnica dela AK Murska Sobota v letošnjem letu praznujejo soboški letalci 40-letni jubilej. Začetek organiziranosti letalskega društva je rezultat dela naprednih zanesenjakov pred drugo svetovno vojno in tudi posameznih letalcev , ki so sodelovali že v prvi svetovni vojni. Če se ozremo desetletja nazaj, lahko najdemo tudi letalce iz Prekmurja, ki so sodelovali kot piloti ali ostalo tehnično osebje v sestavu avstro-ogrskega letalstva.

Ivan Žitek, doma iz Rakičana, je končal pilot- pod policijskim nadzorstvom. Ceprav je bil izsko šolo v Dunajskem Novem mestu in prejel u čen ključavničar,je obvladal kar pet svetovnih pilotsko izkaznico 1961 . leta pod zaporedno šte- jezikov. Posebno pozornost so takratna sredvilko 41. Sodeloval je v vojni in bil enkrat sestre- stva obveščanja namenila do takrat anonimneljen. Bil je eden izmed prvih pilotov, o katerem mu letalcu Štefanu Hozjanu, rojenem v Brezoje bilo takrat v Prekmurju največ slišati. Po kon- vici pri Polani. Tudi izučen ključavničar je leta 1941 ravno tako končal pilotsko šolo v Dunajčani vojni je ostal na Madžarskem in si ustvaril družino. Kot zavedni Slovenec je bil večkrat skem Novem mestu. Hozjan je kot pilot kmalu zablestel. Sodeloval je v bojih na ruski fronti, Poljskem in pozneje na soški fronti. Ogrski večernik EST ga je prišteval med šest najuspešnejših ogrskih letalcev in ga je tudi nagradil z 2000 kronami. Hozjan je za svoja junaštva prejel: dve zlati, štiri srebrne in eno bronasto medaljo. Prejel je različna priznanja, med njimi tudi posebno priznanje generala Pf!anzer Baltina. Zanimivo, daje bil tudi Hozjan zelo napredno usmerjen letalec, ki je v tistem času s ponosom izjavljal, daje sin slove nskih staršev. Umrl je leta 1949 v Chicagu. Poleg omenjenih letalcev je iz Prekmurja sode loval kot pilot še Štefan Kuzmič, letalski mehanik Ludvik Žalig, orožar Imre Cervek in drugi, ki so bili v različnih tehničnih rodovih avstro-ogrskega letalstva.

Po prvi svetovni vojni v Pomurju ni bilo organiziranega letalstva. Toda ti posamezniki so vplivali na mnogo mladih, ki so se odločali slurioiRATION A.(RON.AUTiQ:Jf. IN rtflNATIOlfALE žiti vojaški rok predvsem kot mehaniki v staroMAGYARORSZA~I '1 ,<. jugoslovanskem vojnem letalstvu. Že 1930. leta pa so v Gornji Radgoni napredni mladinci s pomočjo Aerokluba Maribor ustanovili letalsko društvo. Izdelali so dve jadralni letali zogling in z njima uspešno letali z bližnjega griča. Mladi tistega časa so se za nagli razvoj letalstva zelo zanimali. Že leta 1938 se je v Murski Soboti sestal iniciativni odbor za ustanovitev Aerokluba, ki naj bi deloval pod okriljem mariborskega aerokluba. Tukaj najdemo imena Evgen Kardoš, Cvetko Štefan in druge napredne mladince, ki so se zelo zavzemali za razvoj letalstva. Izdelovali so letalske modele, priredili prvi aeroOriginalna izkaznica motornega pilota Zitka iz l. svetovne vojne. Kar v petih svetovnih miting v Murski Soboti (1939. leta) in tudi začeli jezikih je obrazložitev, kako postopati z le- konstruirati jadralno letalo. Toda vojna je prekrižala njihove nadaljnje načrt e. talcem, če rabi pomoč.

20

Radgonski letalci so že pred 2. svetovno vojno zgradili s pomočjo mariborskih letalcev jadralni letali zogling. Vzietali so z bližnjega griča pri Radgoni.

Takoj po drugi svetovni vojni so se v Pomurju najprej organizirali letalci v Radgoni, ki so ustanovili letalsko društvo Mejaš. Iznajdljivim čla­ nom je uspelo, da so z letališča Wildon v Avstriji prepeljali večje število jadralnih letal (ždraI, zogling, grunau baby) in tehnični material. Letala so bila porazdeljena tudi v druge takrat že ustanovljene aeroklube. Radgončani so tudi izdelali avtovitel ter pričeli z letenjem na travnikih v Tratah. Kmalu, že leta 1947, so se jim pridružili letalci iz Murske Sobote, ki so se imenovali Letalska grupa Murska Sobota. Vse do 1948. leta so složno delovali, leteli in pridobivali člane iz vsega Pomurja. Med drugim so prirejali letalske mitinge v Soboti, Lendavi, Ljutomeru.

Zelo se je okrepila tudi modelarska dejavnost, ki je bila osnova letalskega društva.

Toda različne organizacijske težave in nesoglasja s takratnimi predstavniki Letalske zv.eze so privedla do razpada letalskega društva v Gornji Radgoni. Leta 1948 so bila vsa tehnična sredstva prenešena v Mursko Soboto in dana v uporabo Letalski grupi Murska Sobota, iz katere je nastal današnji Aeroklub. Leteli so na improviziranem letališču pri Cernelavcih. Z jadralnim letenjem se je ukvarjalo mnogo mladih .

Takratna oblast je v danih možnostih zelo podpirala delovanje mladih entuziastov, toda kake večje finančne pomoči ni mogla nuditi. Sicer pa so bili deležni pomoči takrat maloštevilnih delovnih organizacij, obrtnikov in posameznih simpatizerjev ter tudi takrat najmnožičnejše tehnične organizacije Ljudske tehnike. Že leta 1950 se je v Aeroklubu formirala padalska sekcija, katere člani so istega leta že pričeli skakati.

Letališče oziroma travnik ni bil primeren za večjo dejavnost. Z letalskimi strokovnjaki Letalske zveze Slovenije so začeli v okolici iskati nov teren. Izmed večih možnosti je bila določena sedanja lokacija pri Rakičanu . Gradnja letališčaje zahtevala od članov Aerokluba veliko požrtvovalnosti in predvsem samoodrekanja pri letenju in skokih. Kljub temu so dosegali predvsem v padalskem področju dobre rezultate (Franc Mataj, Ernest Novak, Dane Žnidaršič in Stane Debeljak so bili prva ekipa padalcev soboškega kluba, kije dosegala rezultate na republiških in tudi državnem te kmovanju. ladralci so se morali zadovoljiti le z enim jadralnim letalom vrabec, pa še to ni bilo dovolj izkoriščeno, saj so člani več d elali za novo letali-

Jadralni piloti s čavko na novem letališču so pod vodstvom učitelja Križnarja pričeli z intenzivnim letenejem.

21

Jadralna letala, ki so jih Radgončani 1945. leta prepeljali z letališča Wildon v Avstriji. Le-ta so bila pozneje porazdeljena tudi v nekatere druge aeroklube v Sloveniji. šče kot pa bi lahko leteli. 1954. leta je lišče v grobem končano . Toda ni bilo

bilo letahangarja za spravilo letal. Sedaj so imeli v Aeroklubu novo dvosedežno jadralno letalo, nekaj padal ter upravnika Albina Novaka. Pričelo se je organizirano delo. Delovale so že tri sekcije - modelarska, padalska in jadralna. Tiha željaje bila, da bi ustanovili motorno sekcijo, kar pa je bilo pogojeno predvsem z izgradnjo hangarja. Kakor prej za letališče so člani z veliko optimizma pričeli organizirati delo za hangar. Največja težava je

Soboški hangar leta 1958. Zgrajen je bil s pomočjo delovnih ljudi organizacij Pomurja ter tež aš kim delom članov Aerokluba.

22

bil denar. Zopet so se odzvale delovne organizacije, privatniki in predvsem občina Murska Sobota. Največ težaškega dela so udarniško opravili člani sami pod vodstvom Mirka Bitenca, ki je mlade znal pritegniti in organizirati. Takratno vodstvo se je zavedalo, da bodo člani odšli, če se ne bodo vsaj malo letalsko udejstvovali. Najboljšim je bilo omogočeno izpopolnjevanje v letalskih centrih v Rumi, Vršcu in v novoustanovljenem društvu Ptuj, kjer so dobili jadralni letali rodo in čavka. Letalci Ptuja so z razumevanjem sprejeli soboške letalce, ki so lahko leteli in se izpopolnjevali pod vodstvom takratnega učitelja Viherja, nato Maleka in pozneje soboškega učitelja Emila Prešerna. Leta 1958 je bil hangar zgrajen. Ob tej priložnosti je bil organiziran veliki aeromiting. Soboški letalci so bili ponosni na novi dosežek. Na letalih AERO-2 in PO-2 so začeli leteti prvi motorni piloti, ki so si pridobili dovoljenje že v Ptuju, Rumi in Lescah (Srečko Gorjan, Ivan Prešeren, Emil Prešeren, Ernest Novak, Janez Mataj).

S prihodom učitelja letenja Cirila Križnarja leta 1960 je dejavnost Aerokluba zelo zaživela.

Predvsem so okrepili jadralno dejavnost, več pozornosti pa so namenili tudi kvalitetnemu letenju motornih pilotov. Prihajali so novi kadri, širil se je krog članstva. Aeroklub je obogatil tudi letalski park. 1961 . leta so imeli pet jadralnih in štiri motorna letala. To so bila velika sred-

stva, katerih vzdrževanje je zahtevalo veliko denarja ter tudi namestitev poklicnega letalskega me hanika. Kljub občasnim težjim situacijam se je aerok lub iz leta v leto razvijal. Bil je d e leže n širše družbe ne pomoči, razumevanja vseh občins kih struktur. Po odhodu Križnarja se je v klubu zvrstilo več upravnikov, ki so vsak po d anih možnostih vodili strokovno in organizacijs ko delo (Ivan Leskovšek, Maks Vaupotič , Miha Adam, Stanislav Pe trovi č). Neugodna gos podars ka gibanja v državi so vplivala tudi na d e lo v Aeroklubu. Najv ečji problem , financiranje, so č l ani z veliko razumevanja sami rešili. Leta 1979 uvede na gospodarska dejavnos t je vplivala, da se je l eteči park moderniziral. Kupili so nova jadralna le tala. Zgrajena je bila tudi nova vzletno-pristajalna steza sever-jug ta ko, da je soboško l etali šče sposobno sprejemati pristank e in polete kar na d veh stezah. Solanje uč encev Titove gimnazije pa je še dodatno priznanje soboškim letalcem.

Ob 40-letnici Aerokluba Murska Sobota lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da se je iz p eščice mladih zanesenjakov razvil aerok lub , ki predstavlja v Pomurju eno izmed najmo čnejš ih

Padalci so vsoboškem aero klubu bili od leta 1950 najmočnejša sekcija. Slika je iz 1954. leta. Padalci pod vodstvom učitelja padal. stva Franca Mataja čakajo na skok iz PO-2. in po svoji specifičnosti najpomembnejših društev. Na kraju pa še zahvala vsem aeroklubom v Sloven iji, ki so že od začet ka ustanovitve ze lo pomagali pri razvoju le talskega društva v pokrajini, kije dolga leta nosila pe čat nerazvitosti.

Rezultat dela gospodarske dejavnosti v Aeroklubu so med drugim tudi nova jadralna letala, ki so jih člani sami prislužili.

23

Kjer so letala obdelovala oblake? Ni bilo

toče ...

Kritične pilotove pripombe (ok) MARIBOR, 29. - Po katastrofi se vse bolj zaostruje vprašanje, kje je bila obramba proti toči? O raketah in Lisici je bilo že dovolj govorjenja, zato je prav, če slišimo še glas letalca, četudi je zelo kritičen! »Pri nas plačuje to obrambo družba in je zaradi tega odgovornosti bolj malo, pri Avstrijcih in ponekod pri Nemcih pa jo plačujejo kmetje, ki naredijo po vsaki akciji analizo rezultatov obrambe pred točo, zato bolj verjamem njihovim ugotovitvam, da je obramba z letali bolj uspešna, « trdi Stanko Kodrin, profesionalni pilot in učitelj letenja v mariborskem Letalskem centru, »mi pa kljub temu vztrajamo pri ruskem

Kjer so leteli, ni bilo toče v soboto so klicali mariborske letake

v obrambno akcijo prvič ob 14. uri. Poletel je Franc Kralj, radarski center na Lisci pa gaje usmeril nad Pesnico in Sentilj, vendar je iz oblaka že močno deževalo, zato ni bilo več pogojev za delo. Lisca ga je odpoklicala, ker je pripravljala raketno obrambo. »Avstrijci so nam povedali, da so ob 14.15 poslali štiri letala nad Gradec in eno nad Radgono«, pravi Stanko Kodrin, »nad Radgono pa je bilo eno letalo nemočno , saj je imel oblak ogromne dimenzije kakšnih 20 kvadratnih kilometrov.« Ob 16.12 so z Lisce znova poklicali Letalski center in usmerili Slavka Kodrina nad avstrijski Labod, od koder je spremljal oblak čez Dravograd, Rače do Lipnice in Trat.

Tam mu je radarist sporočil, da oblak ni več nevaren in je zato pristal ob 17.23.

Tretji klic je sledil ob 17.50, radarist pa je umeril letalo nad Radlje, od koder je letelo čez Kozjak do Sentilja. Tam je radarist napotil letalo domov (pristalo je ob 18.15).

Kodrin: »Obveščen sem, da povsod tam, kjer smo mi obdelovali oblake, ni padala toča ... « konceptu obrambe z raketami, četudi nimamo tako širokega neogroženega zračnega prostora.

Zato doživljamo do 20-minutno zamudo pri začetku streljanja, ker je treba čakati na dovoljenje kontrole letenja. Letalski promet pa se bo nad nami še bolj zgostil in bo obramba pred to-

24

čo,

ki temelji le na raketah, doživela še marsikateri neuspeh, kakršen je bil tudi minulo soboto.« Pri nas so vključena v to obrambo le letala iz mariborskega in celjskega letalskega centra. »Vendar so nas Maril:>orčani letos poklicali na pomoč le trikrat,« toži pilot, »ko sem pa pozneje prebiral, koliko raket so izstrelili, me je kar zmrazilo ob dejstvu, da stane ena raketa toliko, kot ura našega letenja skozi oblak. Reagent, ki ga izstrelijo z raketo v oblake, pa je isti kakor tisti, ki ga mi sipamo vanje.

Zato sem prepričan, da razmetavamo družbena sredstva, če se vztrajno oklepamo samo raketne obrambe.« Kodrin se ne zavzema za ukinitev raketne preventive, temveč meni, da bi moralo biti več kombinirane obrambe in bi morali zato v sistem obrambe vključiti vse naše letalske centre. ,>verjetno bi bili stroški in škoda zaradi toče manjši kot po streljanju v nebo. Zal pa je s takšnim predlogom težko prebiti monopolne bariere sedanjega sistema, ki se napaja z avtomatizmi zbiranja sredstev. Zato sem že lani napovedal, da bomo doživeli premik s trmastega vztrajanja pri sedanjem konceptu šele po kakšni večji katastrofi. Zal mi je, ker smo jo morali doživeti!« Ali bo sobotna katastrofa izboljšala obrambni sistem, bo verjetno pokazala že bližnja bodočnost.

Dnevnik, 29. julija 1987

Dodatno število reševalnih helikopterjev Vojnemu letalstvu Italije je končno uspelo dobiti dovoljenje za nabavo 15 dodatnih helikopterjev vrste augusta HH-3F pe likan, katere uporabljajo predvsem za reševanje na morju.

Dobavljati naj bi jih začeli prihodnje leto. Novi helikopterji bodo imeli novo elektronsko navigacijsko opremo (novi radar, posebni navigacijski sistem / LORAN FUR/, posebni navigacijski računalnik itd.).

Predvideno je, da bo ta oprema vgrajena tudi v 19 helikopterjev istega tipa, ki so že v uporabi pri naših sosedih. Nadaljnja dva helikopte rja te vrste bo dobila tudi civilna služba za reševanje.

Krila JAT za vse poldnevnike Prvega aprila je kolektiv Jugoslovanskega aerotransporta slovesno proslavil dva pomembna jubileja: 60. obletnico začetka vzpostavitve letalskega prometa na naših tleh in štiri desetletja razvoja JATa. Ta prevozna organizacija je vzniknila iz stroja vojaškega Prvega transportnega polka in ima pomembno mesto v našem »zračnem ešalonu«.

Ob tej priložnosti je JAT na slovesni seji delavskega sveta prejel od Izvršnega sveta SR Srbije posebno odlikovanje. Na slovesnosti je bila objavljena tudi odločitev delavskega sveta, da podelijo zlate plakete JATa najzaslužnejš im pri njihovem razvoju. Prej e mniki so: Poveljstvo VL in PZO, Zvezna uprava kontrole letenja in Letalska zveza Jugoslavij e.

V najkrajši obliki povze mamo nekaj podatkov in usmeritev za nadaljnji razvoj JATa, ki jih je na slovesnosti predstavil ge ne ralni direktor Miljenko Zre lac odgovornemu uredniku časo­ pisa Krila armije, majorju Radoljubu MatoviCu. JAT je pri če l po osvoboditvi s tremi trofejnimi le tali julka JU-52 in pe timi DC-3. Nas lednj e pre lomno obdobje v rasti JATa, je nas topilo 1963. leta, ko so uvedli v promet caravelIe. To je pomenilo pri če tek našega reaktivnega leta lstva. Ravno v tistem obdobju se je JAT priklju č il najpomembnejšim svetovnim letalskim prevoznikom. Zanimiva je primerjava, ki pokaže, da je celotno jugoslovansko gospodarstvo v svetovnem udeleženo le z eno promilo, JAT pa v svetovnem le talske m prevozu z okoli dve ma odstotkoma. Ose bna izkaznica prevoznika pove, da pre more njegova fiota dva DC-lO, sedem B-737-300, d evet B-727, enajst DC-9, e nega B-707 (našteta so samo najv ečja, niso pa omenje na poslovna, šolska in km e tijska le ta la op. p .) Trenutno se nahaja v floti še ena izposojena »dese tka«. De l dohodka jim prinaša tudi 118 mod e rnih avtobusov; zaključujejo objekte, v katerih bodo pripravili okoli dva milijon a obrokov hrane le tno za lastne potrebe in za potrebe številnih prevoznikov sveta. V tem času so pričeli upora bljati tudi novi hangar. Sedaj se ukvarjajo z gradnjo modernega elektronskega centra. Skupaj s Sn ecmo gradijo pre izkusno mizo za testiranje vseh tipov le talskilh motorjev. Trenutno zaposlujejo okoli 7500 d e lavcev na vseh poldnevnikih sveta. Njihov čisti d ev izni do hodek je v prejšnjem le tu znašal 60 milijonov dolarjev, pre pe ljali pa so približno 4 milijon e potnikov. Že letos nameravajo vključiti v lokalni prome t novo letalo, najverjetneje ATR-42, ki naj bi ga v prihodnosti zamenjali z ATR-72. Prva le tala naslednjega d ese tletja na črtujejo vključiti v

P. S. Bralci KRIL čest itamo JATu ob njihovem jubileju in jim želimo uresničitev vseh ciljev v upanju na večjo točnos t in s tem korektnejše odnose do uporabn ikov njihovih uslug! me d ce linski prome t, najverjetneje novi MD-II , vendar pa sta v »igri « še B-767 in A-320. pom e mbno je tudi to, da ravnokar odpirajo linijo za Los Ange les, New Delhi, Peking in Tokio. Ob vzpostavitvi linije z Južno Am eriko bodo resnič­ no ponosni, da so krila JAT povezala vse poldn ev nike sveta.

Za zaključek je dire ktor zatrdil, da ima njihov kole ktiv za »no vi le t v svet« vse, kar mu je potrebno.

Povzetek iz marčne številke Krila armije F.V.

Transportna letala za Indijo Dobava težk ih tran sport nih le tal vrste IL-76MD poteka počasneje, kot je pričakovalo indijsko vojno letalstvo. Prvotno naročilo je bilo po večano z 20 na 24.

,,,~N"'~

h .....".,~ Letala bodo v Indiji po čas i zamenjala na m do bro znana letala Antonov AN 12, kijih ima tudi naše vojno letalstvo. Čeprav so se pri upol-ab i sred njih transportn ih letal vrste AN 32 (podtip le tala AN 24 oziroma AN 26, tudi v upo ra bi pri nas) pojavile dolo če ne težave v eksploataciji (predvsem na tere nih z veliko nadmorsko

viš ino, velikimi temperaturami in prahom v zraku, pa tudi motorji pri tej različici rabijo preveč goriva), se je le talstvo Indije od l oč il o za dodatno naročilo 20 leta l. Tako bo Indija im e la vsega s kupaj kar 118 letal te vrste, ki jih tudi sama proizva ja.

25

JURIJ FRANKO

Računalniška simulacija zmaja Vsak zmajar hoče imeti najboljšega zmaja. Izbira najboljšega zmaja pa je zahtevna zadeva. Kaj in koliko vpliva na lastnosti zmaja je bilo vedno zahtevno vprašanje. Tudi mene je to vprašanje mučilo dolgo časa, zato sem začel študirati vso mogočo literaturo. Toda v vsaki knjigi o zmajih je bil razložen princip krmarjenja s težo. O vplivih tIorisa, zvitja in profilov je bilo povsod le malo, pa še to so bili opisani samo splošni principi. Knjige o aerodinamiki so se ukvarjale le s krili, ki imajo največ nekaj stopinj zvitja, povprečen zmaj pa se lahko pohvali z najmanj IS stopinjami zvitja. Zato sem se moral stvari lotiti čisto od začetka.

Prvo vprašanje je bilo, kako se zmajevo krilo v zraku sploh zvije. Oblika krila'je očitno odvisna od sil, ki delujejo najadro. Te sile so odvisne od tlorisa, zvitja in vpadnega kota, pod katerim zmaj leti. Obstaja cela vrsta metod za izračunavanje obremenitev krila, č'e poznamo geometrijo tega krila. Toda za zmaja nisem mogel na noben način dobiti natančn e razporeditve zvitja po krilu. Iz te zagate sem si pomagal tako, da sem privzel neko začetno obliko krila, izračunal porazdelitev vzgona po krilu in iz tega novo obliko krila.

To sem ponavljal, dokler se rezultati iz dveh zap'o rednih računov niso dovolj ujemali. Kdor je kadarkoli računal porazdelitev vzgona pa krilu, ve, kako zoprno delo je to. Računanje porazdelitve vzgona nekajkrat zapored ni delo za normalno živčnega človeka. Ker pa je tako ponavljajoče se računanje kakor nalašč za računalnik, sem napisal program, ki vse to računsko garanje opravi namesto mene.

Logično je, da se vsak, ki izumlja kakšno teorijo, na koncu vpraša, kako dobraje njegova teorija. No, splošen odgovor je, da je teorija vedno toliko boljša, kolikor bolj se njeni rezultati približujejo resničnosti .

Kar se tiče moje teorije, lepo opiše, kakšno obliko ima krilo zmaja pri različnih vpadnih kotih. Poleg tega natančno izračuna količnik vzgona in gradient vzgona krila ter inducirani upor. To pa skupaj pomeni, da znam izračunati polaro hitrosti zmaja in tako primerjati med seboj razli'čne tipe zmajev. Izračuni pokažejo naslednje:

FORCES ON WING ANC l E

or ....TTACI< ; A

- 20 O[C. B - 6 DEC.

".------------------------------------, 20

::" ~j 'o

H H

n~-~~-~-~"'__'t ",.;2,.. ur (-/.)

PEACENT

Slika 1

./

'0

SPAN [l;]

,

./ ' ,

/

or

"

Slika 2

""

-- -' .

Vpliv vpadnega kota na zvitje Ce hoče zmajar leteti z večjo hitrostjo, potegne triangel podse in zmanjša vpadni kot. Ce bi bilo krilo eliptična in brez zvitja, potem bi se vpadni kot na vsaki točki razpetine spremenil za isto vrednost. Ker pa krilo ni ne eliptične oblike, še manj pa brez zvitja, se vpad ni kot po razpetini različno spremeni. Najmanj se spremeni na sredini krila, največ pa na koncih. Toda ker ima vsak zmaj na ta ali oni način jadro napeto z neko silo, bo ta sila obenem z zmanjšanjem sile vzgona na zaključek krila zategnila jadro in s tem zmanjšala zvitje. Tako bo celo krilo še vedno letelo pod pozitivnimi vpadnimi koti (sI. 1 in 2). Iz tega sledi, da se

26

zmaj zaradi svoje prožnosti zelo dobro prilagodi letu pod različnimi vpadnimi koti.

Vpliv zoževanja krila na zvitje Zoževanje krila je razmerje med globino krila na sredini in globino na koncu krila. Na videz imajo zmaji z večjim zoženjem manjše zvitje, toda po skrbnem premisleku in seveda tudi po mojih izračunih lahko hitro ugotovimo, daje to predvsem posledica optične prevare. Ko gledamo zmaja v zraku od zadaj, vidimo večjo površino zaključkov na zmaju z manjšim zoženjem in manjšim zvitjem, kot pa na zmaju z večjim zoženjem in tudi večjim zvitjem, ker ima slednji zaradi večjega zoženja tudi mnogo manjšo površino zaključ-

FO RCES ON WIN G It _

1', 4 0

rAP ER RATIO 4; B - rAP ER RATIO 2.1

r::::;~~::=::::::::::::--'----------I A B

' .00 0.90

Vz 0. 50

0 •.30 0 . 20

0.00 +----~--__.---__._---~--__l

o

Slika 3

20 P( RC (NT

or

SPAH

[xl

kov. To nam daje vtis manjšega zvitja. Krilo z večjim zoženjem daje namreč relativno več vzgona na koncih krila ima zato tudi večje zvitje (sI. 3). Ker pa je tudi zaradi drugih vzrokov veliko zoženje za aerodinamič­ ne lastnosti neugodno, je najbolje, če ima zmaj zoženje blizu 2,5 : 1.

Vpliv puščice na zvitje in lastnosti zmaja Iz literature sledi, da večja puščica pomeni več vzgona na koncih krila. Bolje bi bilo rečeno, da puščica zmanjšuje vzg"OlN1a sredini krila (sI. 4). Zato se seFORCE S ON WING " - SW((P _ 2S d eQ .; B -

1.50

S\\'~( P

_ o deQ .

-c::::==::::=----~-----'-----I A

1. 20

B

1.10

o.eo

Slika 5 zmajev. Toda vse to je res samo za zmaje v vitkostjo okoli 7. Če namreč povečamo vitkost, obenem tudi povečamo gradient vzgona zmaja. To pomeni, da bo zmaj pri isti hitrosti letel pri manjšem vpad nem kotu, kar obenem tudi poveča vpliv zvitja. Iz tega sledi, da zmaj z večjo vitkostjo potrebuje manjše zvitje.

Vpliv vitkosti na lastnosti zmaja Splošno je znano, da krilo z večjo vitkostjo leti bolje. Vitkost lahko povečamo tako, da bodisi poveča­ mo razpetino bodisi zmanjšamo površino zmaja. Če zmanjšamo površino zmaja, bo le ta postal hitrejši na vzletu in pristanku, kar seveda nihče ne mara, če pa mu povečamo razpon, pa bo postal težji za krmarjenje. Poleg tega se s povečanjem vitkosti poveča tudi zvitje. Kot smo videli prej, pa zmaj (z ve čjo vitkostjo) potrebuje manjše zvitje. Seveda obstaja možnost, da jadro še bolj napnemo in s tem zmanjšamo zvitje, vendar pa to povzroči še težje krmarjenje zmaja. Skratka, pri povečevanju vitkosti zmaja mora biti konstruktor zmaja izredno previden.

0. 70

Vpliv upora na lastnosti zmaja

0.50 0 .40

0. 30 0. 20 0 , 10

0.00 +----~--~---__._---~--__l 20

Slika 4

P(fl: C( NT

or

SPA.N

[xl

veda zmanjša celotni vzgon in s tem tudi poslabšajo lastnosti zmaja. Zmaj brez puščice bi imel najboljšo fineso 13 in hitrost padanja 0,7 m i s. Ker pa vemo, daje prav puščica osnova za stabilnost zmaja, lahko vidimo, kako visoka je cena, ki jo plačujemo za enostavnost in stabilnost naših kril.

Polara zmaja je v bistvu samo razmerje med vzgonom in uporom za posamezne hitrosti, pri katerih zmaj leti. Upor je sestavljen iz čelnega upora, interferenčnih uporov in induciranega u pora. Inducirani upor je neposredno odvisen od vitkosti, ki smo jo obravnavali že prej. Interferenčni upori so na zmaju zanemarljivi. Ostanejo nam le še čelni upori. Kaj pome-

Vx

Vpliv zvitja na lastnosti zmaja Običajno mislimo, da ima zvitje zelo negativen vpliv na letaine lastnosti zmaja. To bi držalo, če bi današnji zmaji imeli zvitje 30 stopinj ali več. Toda danes imajo zmaji med 15 in 20 stopinjami zvitja, ki se, kot smo videli prej, prilagaja vpadnemu kotu. Zato zvitje le malo prinese k poslabšanju lastnosti zmaja (sI. 5).

Tako lahko tudi razložim, zakaj trda krila, kot na primer Fledge (Man ta), ne letijo nič bolje od današnjih

Vz

Slika 6

27

ni zmanjšanje če lnih uporov, lahko vidimo na sliki 6.

Mislim, da je naj večj i problem pri zmanjševanju če l ­ nega upora izbo ljšanje kvalitete površine krila. Res je, da nekateri zmaji uporabljajo na sprednjem robu mylar, da bi dosegli glad kost površine. Toda že po dveh ali treh vzletih se tudi sprednji rob tu a li tam zmečka . Upora pa ne povzroča rah lo hrapava površina da krona, ampak gub ice na sprednjem rob u krila, ki se pojavijo tudi na z mylarjem prevl eče n em krilu.

Moje mnenje je, da potrebuje zmaj na prvih 25 do 30 odstotkov glob ine krila trdno in gladko površino.

Razen kri la pa povzroča če lni upor tud i pilot, ž i č ne vrvi, trikotnik injambor. Gledano primerjalno ima pilot zmaja v modernem pasovju manj upora kot pa trup

jadralnega letala. Nesmise lno bi bilo tl ač iti pilota v krilo, ker bi s tem pridelali samo int erfere n č n e upore, če lni upor pa se ne bi m nogo zmanjšal. Drugi problem so žične vrvi in trikotn ik z jamborjem. S profili ranjem triangla in jamborja lahko nekaj pridobimo, toda žični h vrv i ne more mo profilirati. Najboljša bi bila samo nosna konstrukcija krila, toda to je problem, ki presega namen tega č l an k a.

Upam, da sem komu s tem član kom povedal kaj novega. Za podrobnejše informacije o programu se lahko obrnete name. Program je uporaben tudi za raču­ nanje si l na poljubn a toga krila (jadralna leta la, amaterski graditelji, ultralahka leta la) in s te m tud i za rač un anje mejni h obremenitev.

Regionalni letalski promet v Jugoslaviji

Lojalna ali nelojalna konkurenca?

V Jatovem časopisu smo prebrali, da se je JAT v jubilejnem letu 1987 odločil svojo bogato ponudbo dopolniti s tako imenovanim regionalnim prometom. V ta namen jemlje (zaenkrat) v zakup dve letali ATR 42, v prihodnjem letu načrtuje dopolnitev še z enim tovrstnim zakupljenim ali kupljenim letalom. S temi letali bodo v prihodnjih letih začeli vpeljavati to obliko dejavnosti. Da odločitev ni muha enodnevnica, pričajo napovedi o nakupu letal ATR-72 v letu 1989.

Med vzro ki za odločitve beremo, da pomeni uvajanje male flote povečanje obsega in kakovosti ce lotnega prometa, večjo konkurentsko sposobn ost na domač e m in mednarodnem tržišču, večjo možnost raziskovanja novih tržišč, kompatibilnost z ostalimi vrstami prometa, izboljšanje kakovosti usposabljanja osebja, izbolj šanje pogojev prevoza poš te ...

Letali ATR bosta v mrežo Jatovih letov povezali tudi Mostar, Banjaluko, Niš, Split, Tivat in Maribor. V le tošnjem letu b odo leteli 1.757 ur na 1.638 letih, s povprečnim časo m 1,04 ure na le t in šesturnim dnevnim letenjem.

Letali ne bosta leteli samo znotraj Jugoslavije, temv eč načrtujejo tudi mednarodn e povezave znotraj evromed iteranskega prostora (Beograd- Budimpešta, Zagreb- Dunaj, sezonska linija še z eno avstrijsko destinacijo in Dubrovnik- Be netke). Čeprav so h oteli začeti leteti že v začetku junija, imajo s pripravami še težave in na povedujejo od ložitev pričetka letenja v avgust. Marsikdo sije ob prebiranju Jatovih napovedi zastavi l vrsto vprašanj, med katerimi je prav gotovo osnovno - kako bomo ravnali v bodo če? Jatovi najvi šji predstavniki so že večkrat prek sredstev javnega obveščanja zagotavljali, da v Jugoslav iji ni prostora za dva prevoznika, da se JAT

28

in Adria morata izogibati potez nelojalne in zaostrene konk urence, da je za Adrio mesto le tam, kjer trž išče o bstaja.

Adrii je bila oč it ana nedavna hitra menjava poslovne orientacije, podvajanje nekaterih letov, prevažanje polpraznih letal.

Jatovi predstavniki so n ek aj krat javno ze lo jasno in odločno povedali, d a ne bodo dovolili , da bi mu drugi vdirali v njihova, z napori pridobljena trži šča.

Dva motorja, 50 sedežev, dolet 1700 km, potovalna hitrost do 495 km/h - so glavne značilnosti letala ATR 42.

Dragi bralci!

V okviru zbirke zabavnega branja, ki je vezana na program UTRIP, je v izdaji in založbi Delavske enotnosti izšla knjižica z naslovom »Veso ljske pasti«. Do sedaj sta izšli dve knjižici s tem naslovom. Avtor Vojko Ko gej, č lan raketarsko-modelarskega kluba »Vladimir Komarov« iz Ljubljane, v knjižicah na ze lo zanimiv, vsem dobro razumljiv način, opisuje razne kriti č ­ ne dogodke, ki so se dogajali v obdobju, ko je č l ovek pri če l osvajati vesolje. Predvsem govori o dogodkih ,

Kar štiri letad"e trajalo, da sta Dasha dobila konkurenco foto: K" Berkovič) Ob predstavitvi nove Jatove poslovne poteze se bo vsakdo vprašal, kdo komu »podira« oziroma vdira v poslovno področje?

Za komentar smo poprosili Toma Tadla, ki že nekaj mesecev vodi projekt Dasha. »Adria z veseljem ugotavlja, da JAT kot velika in r.azvita letalska družba štiri leta za nami prihaja do enakih ocen o kakovosti in vsebinskih prispevkih regionalnega prometa v Jugoslaviji.

Nji hova odločitev potrjuje našo, v katere uspešnost so mnogi, doma in v širšem prostoru, dvomili. Predlagani red letenja potrjuje zanimive povezave in pot~mni kopiranje naših potez, istočasno pa odpira prosto pot Jatu na tiste destinacije, na katere Adria doslej, kljub vztrajnim zahtevam, ni uspela pridobiti ustreznih designacij in prometnih pravic (predvsem na področju Avstrije in Italije).

Ob vprašanju vdiranja na sosedovo poslovno pa se Adria ne sprašuje, temveč ugotavlja, da »zaloga« prometnih pravic iz bilateralnih sporazumov očitno še naprej omogoča Jatu uporabo klasičnih monopolisti č nih potez za izrivanje vakršnega konkurenta iz katerega koli trga. podro čje,

Adria se, kot je pokazala že doslej, ne bo obnašala kot pastorek in se pred velikim bratom umaknila v kot. Poslovno politiko bo še naprej grad ila na svojih ocenah in presojah in energič­ no nadaljevala s svojimi upravičenimi zahtevami za ustreznejši delež v rednem mednarodnem prometu, pa naj bodo integralni a li pa širše zasnovani.«

NS Članek

iz

časopisa

je vzet »Adria«

v katerih so bi le prisotne posadke veso ljskih ladij.

Gradivo je zelo popolno, saj je napisa no na podlagi ose bnih pogovorov s konstruktorji, vodji poletov in astronavti, korišče nju tuje literature, in osebnem dopisovanju z osebami, ki sami sodelujejo pri vesoljskih programih. Zato priporočamo vsem, ki jih ta te matika zanima, da se odločijo za nakup knjižice »Vesoljske pasti«. Interesenti la hko dobijo knjižico na Zvezi letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, Ljubljana.

29

Predstavitev novega letalskega motorja Porsche PFM 3200 na Brniku Industrijaimport Titograd DE Ljubljana, je 16. in 17. julija pripravila na ljubljanskem Brnik predstavitev novega letalskega motorja Porsche PFM 3200. Prvi dan je bil namenjen aeroklubom in letalskim zvezam ter kmetijski aviaciji, drugi dan pa predvsem predstavnikom letalske industrije in oboroženim silam. Industriaimport začenja s tem prvim korakom z novim partnerjem, znano zahodnonemško tovarno Porsche, sodelovanje v Jugoslaviji. Namen tega sodelovanja je, da bi tudi naša država imela možnost spoznati in uporabljati izdelke te, predvsem v avtomobilskem svetu zelo poznane in cenjene tovarne.

Možnosti na našem tržišču je zelo veliko. Tako pri uporabi predstavljenega motorja v naših letalih, kakor tudi sodelovanje naše industrije s Porschejem. Seveda je potrebno »dati času čas«, a možnosti, ki se nam s tem sodelovanjem ponujajo, bi bilo škoda zapraviti. letališču

Motor PFM 3200 je bil narejen predvsem na zahtevo, željo tržišča. Sedanji letalski motorji so konstrukcijsko stari več kot štirideset let. Izkušnje, ki jih ima Porsche v izdelavi avtomobilskih motorjev, njegovo tehnologijo so nekateri želeli videti tudi v letalstvu. Osnova omenjenega motorja je avtomobilski motor iz modela 911. To je šestvaljni zračno hlajen bokser, pred elan in pripravljen za zahteve letalstva. Priznati je treba, da so si pri Porscheju v začetku predstavljali bolj e nostavno. Testiranja in preizkušanja pa so prinašala nove in nove probleme, ki so jih do letošnjega leta, ko gre motor v serijsko izdelavo, uspešno rešili. Glavne prednosti tega motorja v primerjavi s sedanjimi so: pilot upravlja motor le z eno ročico - nastavljanje zmesi, pred vžiga, hlajenja in koraka propelerja je samodejno. Možna je uporaba avtomobilskega goriva. Izkoristek je boljši kot pri sedanjih motorjih. V izpušni sistem je vgrajen glušnik, ki zagotavlja manjši hrup (o tem smo se lahko prepri čali na Brniku). Vpetje motorja v letalo je novo, elastično, kar je porok za dušenje skoraj vseh tresijajev v kabini, letenje je udobnejše.

Seveda so to le najosnovnejše prednosti, lastnosti tega motorja, v katerem se skriva še vrsta manjših zanimivosti, vse pa so namenjene kar se da enostavnemu vodenju letala in č im boljšemu izkoristku energije. Zaradi za letalske razmere visokega števila vrtljajev, 5200 v minuti, je potreb en poseben reduktor. Ta ima tudi svoje prednosti. Motor je lahko privit nižje v letalo, če se uporabita dva motorja pri dvomotornem letalu, je zaradi možnosti vrtenja vsakega propelerja v svojo smer, aerodinamični izkoristek letala boljši, hitrost je večja, poraba goriva pa manjša. Porsche ponuja tri vrste motorjev: na avtomobilski in letalski bencin in z močjo 217

30

KM, samo na letalski z močjo 225 KM (zaradi kompresijskega razmerja) in s turbokompresorjem z močjo 245 KM. Zanimanje za te motorje je v svetu veliko. Tu sta dve možnosti uporabe, za nova letala in zamenjava v nekaterih vrstah letal, kot sta cessna 172, 182 in drugih, za katere je ta motor že homologiran v Evropi in Ameriki. Porsche ponuja vse potrebne dele za tako zamenjavo, bistven del je pa nosilnik motorja. Zaradi posebnega hlajenja s posebnim ventilatorjem je sprednji del letala lahko zaprt, tako da je letalo bolj aerodinamično, termične obremenitve vseh šestih valjev so pa enakomerne. To se kaže v praksi na naslednji način: cessna s Porschejevim motorjem lahko v večjega

enakem času kot enako letalo s starim motorjem dvigne v zrak tri jadralna letala, staro pa dve. Ta rezultat je možen predvsem zaradi hitrejšega pristanka letala s Porschejevim motorjem zaradi boljšega hlajenja.

Industriaimport upa, Ja bo novi motor našel kupce v Jugoslaviji, saj bi se predvsem z uporabo avtomobilskega bencina začeli novi dnevi po klubih, pa tudi za sistem obrambe naše domovine bi ta motor pomenil veliko novih možnosti. Prvi korak je storjen, upamo pa, da se pri tem ne bo končalo . Vse informacije o tej novosti v letalstvu lahko dobite pri Industriaimportu, Gosposvetska 13, 61000 Ljubljana, tel.

061/314-752.

MARMOR HOTAVLJE

64224 Gorenja vas Tel.: 064 88210 - Tek. račun 5151 D-601-1 On1

PROIZVODNI PROGRAM 1. Izdelava vseh vrst tlakov in stenskih oblog IZ naravnega kamna (venecijanski tlak, obloge bunJa in rustika; vrste obdelave: polirano, brušeno , rezano, štokano , špičeno, praskano) ·2 . Izdelava stopnic. polic. balkonskih in stenskih obrob 3. Izdelava lehnjak plošč 4 Izdelava fasadnih oblog iz penobetona in naravnega kamna

5 . Izdelava tankih ploščic iz naravnega kamna 6. Izdelava zahtevnejših kamnoseških izdelkov: kamini mize barski pulti - vaze. cvetličnJaki nagrobni spomeniki 7. Montaža vseh zgoraj na~tetih izdel kov

31

zanimivosti

zanimivosti

zanimivosti

ATR42 za JAT

v zadnji številki smo pisali, da bo JAT uvedel v svojo fl oto novo letalo ATR42. Medtem smo izvedeli, da je JAT že vzel v najem dve letali tega tipa od družbe AIR Queensland. Letali bosta lete li na domačih progah namesto DC 9.

Nova naročila Konzorcij Airbus si lahko samo mane roke, saj veliki bum, ki gaje naredil z modelom A 320 ne poneha.

Zadnji kupec, družba Northwest Airlines iz ZDA, se je odločila za nabavo kar \OO letal tega tipa. Letala bodo oprem ljena z motorji CFM-56-5. Družba bo prva letala preje la leta 1990.

Slika prikazuje najnovejšo različico poslovnega letala beechcraft beech 1900 C- Letalo ima izboljšane sposobnosti in opremo.

Tupoljev vAfganistanu

Novo letalo

Nacionalna družba Bakhtar Afgan Airlinesje aprila zače l a uporabljati dve letali TU-154M. Letali sta nadomestili dve letali DC 10-30, ki ju jc uporabljala družba Ariana, preden je prešla v sk lop družbe Bakhtar.

Vojno letalstvo ZDA je sprej elo oznako VC 25 za dve letali boeing 747-200B, ki bosta zamenjali dosedanja dva VC 137 (letalo pripada tipu boeing 707 C, ki ju uporablja predsednik na potovanjih.

Na Švedskem so iz proizvodnih dvoran tovarne SAAB 26. aprila pripeljali in javnosti tudi predstavili novo letalo JAS 39 grippen. Letalo sodi v kategorijo letal, ki bodo v devetdesetih letih zamenjala dosedanje tipe lovskih letal. Sodi v isto kategorijo kot francoski rafale in britanski EAP. Letalo je enomotorno. Motor je turboventilatorski, vrste RM 12 s potisno močjo 80 KN in je švedska različica ameriškega motorja general electric F 404_ Osnovna razlika je predvsem v povečani potisni moči motorja in zmanjšani porabi goriva. LetaJo po obliki sodi v kategorijo letal s kanard konstrukcijo. S to vrsto konstrukcije so si Svedi pridobili že veliko izkušenj s predhodnikom JA 37 viggen, katerega bo novi lovec tudi nadomestil. Teža praznega letala je približno 8 ton, polno obremenjenega pa 15 ton. Letalo bo doseglo nadzvočno hitrost na vseh nivojih leta, maksimalna hitrost pa bo 2 macha.

Razpon krila je 8 metrov in dolžina 14,5 metra. Imel bo vgrajeno topovsko oborožitev. Na nosilcih pod trupom in krilih bo nosil rakete vrste zrak·zrak, zrak·zemlja in zrak·morje, razne kombinacije bomb, elektronske in izvidniške opreme ter dodatnih rezervoarjev.

Izdelovali ga bodo v različici lovca za prevlado v zraku, jurišnika, izvidnika in š.olskega letala, ki pa bo ohranil vse bojne sposobnosti ob le malo zmanjšanem doletu. Svedska predvideva nabavo 300 letal te vrste. Med potencialnimi kupci pa je sedaj tudi Norveška, kjer naj bi nadomestil letala F 16.

32

NAROOD.NlCA 1

~ 0RG!IN1ZACL1

ZA TEHNICNO ElJllURO SIDIIENJJE

ZOTKS - Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, p . p. 99, 61001 LJUBLJANA. nepreklicno naročam: pri

cena za

KNJIGE

~.

KNJIGE

it. izvod izv.

Cena za

izvod izv.

A. RaČUMJnIiIYO 1. Tehnika programiranja 2. Mikroprocesorji - delovanje

1.100 __

B.OsWo 1. za ekolo&ko svetlej!i jutri 2. Značiloosti plovbe in Izbor

5.000_

in uporaba

3. Basic - jezik i programiranje - v srbohrv. jeziku

4. Programslci jezik C 5. Knjiga orobotih

3.900 _ _ 3.000 _ _ 9.000 _ _

sictmč

3. zgradimo majhno hidroelektrarno - 1. in 2. del 4. Zgradimo majhno hidroelektrarno - 3. del 5. Zgradimo majhno hidroelelctrar-

naročite

1.200 _ _ 1.100 __

no - 6. del (gradb. izvedba)

4.000 _ _ 2.500 _ _ 1.200 _ _ 1.500 _ _

in 'male mojstre

nas lahICO

1.200 _ _

6. Zgradimo majhno hidroelektrarno - 4. del (električna oprema) 7. Navtil<a 8. Športni potapljač 9. Pravo orodje za velilce 10. Video pri nas doma pri

1.500 _ _

1.500 _ _ 2.400 _ _

tudi

učbenike, ki smo jih izdali v sodelovanju z Dru§tvom matematikov, fiziIcov in astronomov (DMFA) in sicer: 1. Rajko Jamnik Matematilca - broo.

4.000 _ _ Rajko Jamnik Matematilca 8. Jože Grasselli: Linearna algebra, 4.500 _ _ Alojzij Vadnal: Linearno platno 2. Janez Strnad, FiZiJCa, 2. del programiranje 2.750 _ _ (elelctriJca. optilca) 9. Rajko Jamnik Trigonometrijslce 3. Janez Strnad FiZiJCa, 4. del vrste, Stieltjesov integral.

2.750_ (molekule, Icristali, jedra, delci) Lebesguov integral 4. Zvonimir Bohte: Nwnerična 10. Bogdan Kruaič: Dvojni in 1.500_ mnogoterni integral. Ivan Vidav: metode

5. Anton Suhadolc: Integralslce

transfonnacije, integralslce enačbe 6. Bogdan KnSč: Funlccije komplelcsne spremenljivke, specialne funlc "e 7.

Navadne in parcialne diferenciaIne enačbe, Ivan Vidav: Variacijski račun

~ Križanič:

1.000 _ _ 1.000_ 2.000 _ _

DiferenciaIna geometrija v prostoru, Marija Vencelj: Velctorslca analiza 11. Rajko Jamnik Verjetnostni račun in statistiIca 12. Janez Strnad: Posebna teorija relativnosti

3.500 _ _ 2.500 _ _

2.500 _ _ 3.000 _ _ 2.000 _ _

Posredujemo lahICO tudi nekaj lcnjig v

v angleškem jeziku, in sicer: I. commodore C 64 ROM'alteYe.led, broAirano, 216 strani. cena 4.500 din 2. TIle AImOa Book ol a.m. (aa oric Nova 64), broAirano, 145 strani. cena 3.500 din 3. TIle AImOa programmer (aa oric Nova 64), brOOirano, 184 strani. cena 3.500 din 4. 40 - EdUCaIiamW a.m. tOl' the oric AImOa (aa oric Nova 64), brOOirano, 168 strani. cena 3.500 din 5. oric and AImOa MaChIne cede (aa oric Nova 64), broAirano, 150 strani. cena 3.500 din 6. TIle IBM per8cmal CompuIer, brOOirano, 188 strani. cena 4.000 din pri

nas 90 vam na voljo tudi

kasete z nbmaIniikImI progrunl in dOCWIr:I aa ..am.JnIk:

A.

za sinclair spectrum 48 IC:

1. Cicibanova abeceda 2. Ciciban §teje 3. Ciciban računa 4. Angle4ko slovenal:i slovarček 5. Kontrabant I (lO programov) 6. Yehtzee, Mastermind (igri) 7. Mavrični diagrami 8. Hidroenergetske osnove 9. Vmesnilc Datum

naročila:

B. 1.300_ 1.300 _ _ 1.300 _ _ 1.300_ 1.650 _ _ 1.300_ 1.200 _ _ 1.200_ 9.000 _ _

za commodore e 64:

'1. Perfect basa (podatkovna baza) 2. Video kabel ltasete za ORJe I. Oric kalk

e.

2. !'oker zid 3. Perfect basa 4. Oric cad

5. Avtor 6. Oric mon Naročnik natančen

naslov:

1.450 _ _ 9.000 _ _ 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000

__ __ __ __ __ __

$EST KNJIG O eLOVEKOVIH VRHUNSKIH DosEžKIH Prva knjiga BOJEVNIKI NEBA je že izila, sredi junija izide druga . knjiga PEKEL IZ ZRAKA.

KRILA NEBA NA NEBA Al ROKI CESTI V času, ko je letalo le le nujnost človekove vsakdanjosti v miru in vojni, 88 vse več ljudi z radovednostjo ozira v preteklost člo­ vekovih kril, ki 80 doživela silovItejii in slikovitejii razvoj kot katerikoli drug izum 20. stoletja. Takinim bralcem je namenjenih lest knjig izbranih poglavij ILUSTRIRANE ZGODOVINE LETALSTVA britanske zaloIbe ORBIS in nizozemske založbe LEKTURAMA. Pri založbi Mladinska knjiga bodo izhajale po naslednjem vrstnem redu: BOJEVNIKI NEBA, PEKEL IZ ZRAKA, KRILA VOJNE, tRNE PTICE, LOVCI RAZDAW, SODOBNIIKARI. Tako bo slovenski

bralec prvič dobil obsežno delo s skoraj tistranmi velikega formata, ilustrirano z kot 1200 dokumentarnimi fotografijami in iteviinimi izrednimi barvnimi tehnič­ nimi risbami letal; izvedeli boste neiteto zanimivostmi o razvoju vojnega in civilnega letalstva, seznanili p 88 boste tudi z najzanimivejilmi poglavji iz z odovine jugoslovanskega letalstva, napisanimi posebej za to zbirko. soč več