Krila 5 1958

路.

SEPTEMBER路OKTOBER 1958

močjo 70 KM , brez sopotnika ostal v zraku 8 ur, 12 minut in 47 sekund.

Kljub l epim pilotskim uspehom j e

H enri Farman pozneje j ega

življ enja

večino

svo-

posvetil konstruira-

nju novih tipov l etal in tudi na t em p o dro čju

dosegel lepe rezultate .

Z uspehom se je Farma n lotil konstruiranja ra znih tipov vojaških l etal, s katerimi j e bilo opremlj eno vOj aško l etalstvo Francij e, n ekatere med njimi pa j e imelo za v zorec tudi tedanje nemško l etalstvo i n po njih gradilo svoja letala. Ustv aril j e vr sto odli čn ih l etal, ki so v letalskih bojih prve svetovne vo jne,

Henry Farman leti na dvokrilniku Voisin

odigra la pom embno v logo. Po voj ni

Letalski pionir Henri Farman umrl Letos 17. julija je v Parizu prenehalo biti srce Henrija Farmana, enega nav dušenih in plodnih letalskih pionirjev v Evropi. Prav je, d a se ga ob njegovi smrti in za zasluge, ki jih ima v prvih letih razvoja l etalstv a, spomnimo tudi v naši reviji .

Po poklicu slikar, se je H em'i Farman v mladih letih udej stvoval tudi kot kolesarski in avtomobilski dirkač, dokler l. 1907 ni našel poti k letalstvu, ki ga j e mo č no prikle-

nilo n ase. Naglo se j e naučil l eteti in 13. januarja 1908 je v 1 minuto in 28 sekund trajajočem p ol etu izvedel prvi prel et kilometrsk e razdalj e v zaprtem krogu . S tem svo jim poletom, bil .ie namr eč prvi, ki se mu j e to posrečilo , se je Henri Farrnan zapisal v zgodovino l etalskega razvo ja , kamor je pozneje dodal še vrsto drugih drznih dosež-

se j e lotil konstruiranja znanih in dokaj razširj enih vojaških , športnih in potniških l etal, ki so jih uporab ljali skoraj po vsem svetu.

Vs e do svo j ega zadnjega dne, ko je

kon-čal

v 84. letu

starosti

svoje,

za l etalstvo tako plodno ži v lj enje. se je še vedno rad ukvarjal z l etalskimi probl emi . Po svojih delih in zaslugah za l etalstvo , ne samo francosko, ga lahko u v rstimo med največje

Francoze kot Bleriota, Breg-

ueta in druge , ki so s svojim pionir-

GLASILO GLAVNEGA ODBORA LETAL SKE ZVEZE SLOVENIJE Izhaja

dvome sečn o

5

September - Oktober U r.ej.uje uredn iški odbor : Cedo Mokole, Ciril Trček , Tugomi r Tory, Zoran J e rin, i n g . Vita l Kovačič, M a rj an Sla n ovec Odgovorni urednik : Ja'nko Co lna ..

Naročnin a:

celoletna .polletna 'četrtletna

240 d in 1.20 d in 60 d in

posamez na številka 50 din

Tekoči račun: MHL _ ~~:11 _ 606-1-3-601 Naslov u redništv·a in upr.ave: Ljublj ana', L e'p i pot 6

Za krmi lom svoj ega l etala

kov v pionirski dobi l etalstv a. Konec oktobra istega leta je Farman izv edel tudi prvi prelet na progi Chaion-Reims, 18. de cem bra 1910 pa je med drugim dosegel tudi svetov ni r ekord v nepretrgan em pol etu, /C(;~ je z d vo krilcem lastne konstrukcij e i n z motorjem Gnome z

s ldm de lom u stvarili tako t rd ne temelje za razvo j sodobnega l etal stva.

Nje gov zgodovin ski, prvi polet "!; zaprte m krogu , l. 1908, je l epo opisa l v svoji reportaži, znani franco ski publicist Raymond Saladin, ed en izmed nestorjev francosk e l etalske žU1"1wlistike in publicistike.

Tis k in klišej i: Tiskarna » Jože Mo škri č~< v Ljublj ani K s liki n a naslovni stra ni: Z n as m e hom se je padal ec z le t a la vrgel v g lobino

Precej zanimivega, a malo izrednega Kakor v vsald od letošnjih številk revije »Krila«, tako smo tudi.v današnji posvetili osrednjo vs'ebino določenemu vprašanju sodobnega letalstva. Revija za septemiter in ol<tober prinaša namreč šest sestavkov o letalskih razstavah v Farnboroughu, Tušinu, Benetkah, Hanovru, Leipzigu ter o Svetovni razstavi v Bruxellesu.

Te razstave terjajo nekaj besed o njihovem namenu in vsebini, primerjava med njimi pa naj bi kar najbolj objel<tivno ocenila njihov tehnični ali komercialni uspeh, oz. uspehe letalske industrije in l etalske tehnike v teh državah. Že v začetku teh razmišljanj ugotavljamo, da so vse opisane razstave, razen one v Farnbol'oughu, ki je v pretežni meri prikazala novosti na polju vojaškega in potniškega letalstva, pril<azale uspehe tamkajšnje konstrul<cijske dejavnosti in letalske industrije v pogledu š portn ega, turisti č nega in gospodarskega letalstva. Dokazale naj bi torej to, da povsod na svetu, kakor tudi pri nas, splošni razvoj zahteva čim večje uveljavljenje letala v posameznih panog-ah j a vnega življ en ja.

Nadaljnja težnja, ki jo j e zaslediti pri razstavljenih letalih omenjenih zvrsti je želja konstrukterjev, da bi gradnjo svojih novih letal čim bolj izpopolnili, poenostavili in pocenili. Pri večini razstavljenih in v sestavkih opisanih letal, so konstrukterji v prvih dveh nalogah, več ali manj uspeli, niso pa uspeli pri tretji n a logi - svoje konstrukcije čim bolj poceniti. In prav to mnogim od razstavljenih tipov letal v precejšnji meri zmanjšuje sloves in zanimivost, saj so nekatera med njimi, č eprav lahka in v svoji prvotni izvedbi zelo skromna, dražja kot pet ali še več avtomobilov, l<ar zl asti velja za letala, ki so jih razstavili v Hannovru.

I{ončno pa tudi s tehnične plati večina teh letal ne pomeni kakih izrednih dosežlwv, zlasti ne, če še upoštevamo to, da imajo v teh državah že dolgol etno tradicijO, izkušnje in dokaj močno razvito konstrukterslw dejavnost ter letalsko industrijo.

Glede na to lahko ugotovimo, da se tudi mi v tem pogledu uspešno uveljavljamo in, čeprav z manjšimi izkušnjami, tehnič­ nimi sredstvi in s skromno tradicijo v konstruiranju in gradnji

Letalo KB-6 »Matajur « n a d za sneženimI Alpami nam potrebnih športnih in turističnih letal, doma gradimo letala, ki prav nič ne zao~tajajo za tujimi, le, da so pri tem še tudi občutno cenejša. Med ta letala mirno lahko štejemo tudi slovenski konstrukciji: športno letalo KB-6 »Matajur« in turistično letalo KB-ll. Turistični štirisedežnik KB-ll, ki je v zaključni fazi gradnje, obeta uspešno pomnožiti vrsto že znanih in v svetu čisla­ nih letal in verjetno po svojih lastnostih ne bo zadnje v tej zvrsti sodobnih civilnih letal.

Skratka menimo, da bo vsak bralec naših sestavkov o tujih letalskih razstavah soglašal z ugotovitvijo - precej zanimivega, malo izrednega in skoraj nič nam nedosegljivega!

Kmetijstvu letalo ali helikopter?

SLANOVEC MARJAN

Letalska zveza Slovenije teži v svojem strokovnem delu tudi za tem, da bi se pri nas letalo čim bolj uveljavilo tudi v vsakdanjem življenju. Vemo, da je to pomembno vprašanje pri nas žal še nezorana ledina, čeprav so bili pa prvi koraki V to smer že storjeni, s turističnim - taksi 1etalom KB-n, .k i je pravkar v gradnji. S tem letalom bo seveda pokrit le del dejanskih potreb, saj dandanes letalo lahko najde zelo široko polje za svoje delovanje tudi v g·o zdarstvu in zlasti še v kmetijstvu. Nekaj misli o tem pa prinaša spodnji članek.

Uporaba l etail. v kmetijske namene raste iz dneva v dan po. v sem sve tu. Z ato. bi bilo. .prav, če bi se tudi pri na·s temeljitej e in z večjo. naprednQstjQ lGtiil'i t ega prQblema.

Izkušnje drugih dežel na tem PQdrGčju kažejo., da nikakQr n e drži mnenje, da letaJlG na n aših razdrQbljenih DbldelQva:Ilnih 'P Qvršinah ni uporabnQ'. Gre l e za tD, kališnQ naj bo. letaIQ za delQvanje v kmetijstvu v naših terenskih in ekQnQmskih PQgQjih. Vpraša nj e, ali je letalo. umestno. uPQrabljati pri PQljedelskih delih ali ne. pustimo. zaenkrat Gb strani, ker pritrdilen QdgnvQr nanj že Qbstaja. Bliže pa bDmQ jedru prQblematike, če razčistimo. zaenkrat še deljena mnenja glede tipa letaine naprave, katero. naj bi uvedli v kmetiijstvO..

DQsilej so. v veČlini p rimerQv uporabljali v kmetijske namene Qbičajna le taJa, ki tako. glede tehnilke i zkQrilš'čanja kGt v ekc)llom.skem PQgledu PQvsod nisO' najbOil!j uspeJa, kar je razumljivo., s aj niso. bila grajena za kmetijska dela. Tudi z Qsebnim avtQmQbillQm n e mQremn uspešno vlalč iti pluga. Od tu tudi deljena mnenja glede uPQrabnos,t i letala pri agrokulturi. P·ovsrod tam pa, kjer so. kmetijski in letaJski strokO'vnjaki

delali rGkQ v roki, so uspehi že vidni. Zgradiili so. letaola pGsebej za kmetijstvo. in njihQv vpliv na narČin in 'hitrQst p oseganja v rast kulture je že dGbrQ viden.

V Gsnovri si mQramQ !biti na jasnem, katera kmetijska· dela letailo spJoh lahko. Qpravlja, nato. pa bomo. šele lah~o ugQtQvili" kakšna naj bodo. ta letala. Vrsto kmetijskih del, ki jih lahko QpraV1vja letaJo., zbeI'limQ v štiri Qsnovne skupine in sicer: škropljenje zasajenih površin, zapraševanje Z'asajenih površin, gnojoenje polj iJn sejanje.

Za opravljanje teh del imamo. na razPQlagQ dve vrsti letalnih naprav kGnvencliJonalna letaJa ter helikopterje. Ker pa je UJlQraba prvih cenejlš a od UlPorabe drugih, UPQrabIjamQ helikopter predvs,e m le tam, kjer nudi oč·itne prednQsti pred Qbiča:jnim letalQm. O tem pa predvsem Qdloča Qhil!ikovitQst terena. Velika prednQst helikopterja je zlasti v tem, da za sVQje delovanje ne potrebuje PQsebnega terena za pris tajanje in vzletanje. V tem PQgledu j<e zelo. PQdoben ostalim poljedelskim strQjem ter ga z lahkoto. vključno v PQljubno delQvno organizacijsko. shemo., ker lahko uspešno. deluje na PQljubno razOIenjenem terenu.

iKGnvenciQnaJno letalo je pri tem precej bO'lj okGrnQ, saj PQtrebuje najmanj zasilno. letališ'če, poleg t ega pa kUJltivirane površine na čirm:bQlj ravnem terenu brez prepl1ek (d:revesa, električne n apeljave, itd.).

Ang,1 eški podatki govore o. tem, da upora.blljajQ v dež·e lla h BDitanske skupnosti letala predvsem pri krompirju in žitih, ki rastejo. navadno. na nekaj v ečj ih povr,šdn ah t er so zelo. . Qb!čmllljiva za PQškod'be pri škrQPljenju s terens.krimi škrQPiUni,cami.

I srtJG v el ja tudi za sladkQrnQ repo..

Druge kulture, kQt stročni;ce, zelena, korenje, itd., SlO tu manj ude~€'žene.

Izredno dGbre rez uIt aJte so dQsegli pri škroplj enj u krQmpirj a proti krQmpirjevi plesni. Če Ib i razmerQma velikih površ.i n ne poškropili v kritičnem 'času, bi šla večina pridelka v izgubo.. Prav tu pa l etalo. lahko. igra odločilno vlogo., kajti deluje hitro. iill temeljito. Na vlažnem terenu, ki je premehak za zemeljske stroje, ali! pa na PQljih, kjer je kultura že tQl!iko napredovala v rasti, da bi jo. z zemeljskimi stroji poškodQvaJri, pa pomeni zap r aševanje iz Z'raka edino. ustrezen način. Tudi koloradski hrošč se !lii mQgel upreti uni·čenju iz zraka. S PQmQ'čjQ DDT praška, katerega je prašiiI helikopter, je !bil hrošč tako t em eljito. zatrt, da se že nekaj let ni PGjavil, čeprav je bilo. zapraševanje prekinj,e no. Praksa je PQkazala, da je kQristnQ DDT prašku primešati tudi s.r edstvQ proti krompirjevi plesni, ki naj prepreči okužbo.

Glavna nadilQga zdravih posevkov je plevel. Dokler je posevek še

113

Helikopter

uni čuje

mlad, je sicer možno zapraševati s talI, vendar pa je to počasen postopek. Ko je pa posevek že ma,lo porastel ter Qpazimo med nd'i m plevel, postane škroplj.enje s taa neuporabno zaradi tega, ker na ta n alč in poškodujemo posevek. Ni si težko predstavljati, kakšno škodo lahko povzroči traktor ali ostale terenske pripnwe n. pr. na polju mlade p šenice.

Iz vsega t ega sledi, da je stresanje kemikallij iz zraka na pos,e jane 1P0vrŠline učinkovito ter je videU, da 'bo ta nalčin de,l a s!časoma prevladaa. VSHka d ežela bo morail a poiskati svojim pogojem ustrezno letaino napravo za ta dela. Pri izbiri ho seveda treba upoštevati vse prednosti in pomanjldjivosti obeh te'krrneoev, t. j. kOlllvenJCionalneg'a Uetala in helikopterja, kj bi bHe nekako naslednje: 1. konvencionalno letalo je cenejše, tako pri nabavi, kot tudi pri eksploatacij i ; 2,. nosi lahko dokaj večja bremena kot helikopter, kar je pos.elbno ugodno pri gnojenju večj lih površin; 3. delo poteka hitreje, vendar samo n a velli kIih kompleksiih, brez

gozdne škodljiv ce

naravnih ali umetnih terenskih preprek.

Pozitivnim s,t ranem k onvencionalnega letala pa moramo takoj dodam še naslednije neg'a1mvne: 1. ilZredno veliko komplJeksov, posej.aruh z isto kulturo je razmeroma malo - posebno pri nas, zato je potrebno na razdrolYljenih površinah ravnati z vsako kulturo drugalČe, kar hitro poveča stroŠik:e, če to delo opravljamo s konvencionalnim letalom; 2. težko se ognemo nesrečam, kajti pri ekonomi'čni dell ovni VIS'lm letenja 1-1,'5 m nad zemlljo je že vsak g\rTI1 za letalo ovira; 3. 'letališče navadno ne leži blizu pOVTši~e, 'k atero zapraJŠ!Ujemo, zato spet narastejo stroš ki, postopek pa se časovno razvleče.

Kar zadeva helikopter, vsaj he~ikopter v današnji obliki, lahko rečemo, da je njegova največja napaka - precej visoka nabavna cena in sorazmerno draga eksploatacija. Z njdm opravimo delo za 8 do 10 % dražje kot s terenskimi stroji, vendar pa nima pri delu težav, s · kakršnlimli se bori konvenciona'lno le-

V Beograd je 25. avgusta prispel glavni urednik poljskega letalskega časopisa »Skrzydlata Polska« Jerzy Konečni, kot gost redakcije »Aerosvet«. V svojem dvajsetdnevnem bivanju v Jugoslaviji, si je dragi gost v sp1'e mstvu urednika »Aerosveta«, Danila Radosavljevica, ogledal Zvezni letalski center v Vršcu, nadalje letalski šoli Aeroklubov Zagreb in Split, Jadranski letalski center v Tivtu, v naši republiki pa Inštitut Letalske zveze Slovenije »Branko I v anuš« v Ljubljani ter Alpski letalski center Lesce-Bled. Zlasti Alpski letalski center je urednika Konečnega zelo navdušil in je dejal, da bo kot član uprave Aerokluba Poljske predlagal izmenjavo med našimi in p oljskimi jadra 1ci v prihodnjem letu, ker imajo poljski jadraIci manj možnosti za alpsko jadranje in za jadranje na valovih.

V času štiridnevnega obiska v Sloveniji, si je urednik J erzy Konečni med drugim ogledal tudi ljubljanske muzeje t er kulturne in zgodovinske spomenike, obiskal je Mladinsko knjigo, očarala pa ga je tudi lepota postojnske jame in okolica gradu Socerb na Primorskem.

114

talo. V praksi se je n a splošno izkazaJ izredno dobro. GI-avne prednosti helikopter ja so: 1. d elude lahko n a v eNkih in na majhnih površinah. Svojo nalogo opravi dobro tudi n a ·težko dostopnih terenih, saj la hko s pomočjo rotorjevega zralč n ega curka naravnost »bombardira « najma,nj še površine s kemika1ijami; 2, ker 'l ahko le ti na toč no določeni višinli z v sako hitrostjo in celo miruje v zr alku, lahko zelo točno dozi'r amo koh č ino kemikaJIi'j, kii naj pade/jo na n eko površino. Zapr1liŠi la hko vsak Is kr1t 'koUček, k i bi bil, n ezaprašen , ri'z vor nove okužbe; 3. letali.šča ne potrebuje, ker lahko pristane kjerkoli in to organiz'a cijo na tel'enu bistveno poenostavi; 4. rotarjev curek povrhu še dobro razprši kemikaUjo m ed rastlJne, medtem ko lahko konvenciona,Jno '!Jetal'o ustvari l e površ insko plast.

T o je poseb no· pomembno takrat, ko je okužba skrita ter je ne mor emo doseči samo s površinskim trosenjem.

S p ilotskega staHš'ča je h elikopter za l etenje nekaj zahtevne1lŠi kot konvenciona,l no l etalo, vendar pa ta predsodek v celoti odpade, če pomislimo, kako težavno j e šele iletenje na.vadnega letala nizko nad tlemi in med preprekami.

Po vsem tem lahko zaključimo, da h elikopter v veliki večini primerov za taka, dela edino u streza za uporabo v kmetijstvu. Ce bi mu znižalii še n abavno ceno in eksp~o ­ ataci jske stroške, bi se prav gotovo kmalu na. široko uveljavil. Rešitev tega vprašIa nja je sicer stvar l etalske 'i ndustrije, ki pa n ikakor ne poč iv a. Slej ko prej bodo kmetijci dobili ekonomi'čno in ,potrebam prirejeno letaino napra.vo, kajti o uve[javitv1 letala v kmetijstvu, danes ne moremo v eJč dvomiti,

V Alpskem letalskem centru so gostu iz letala »Mataju'r« razkazali Triglav in prelepo okolico v osrčju Gorenjske.

Ce prav dolgoletni letalski novinar in urednik, je tov.

Konečni diplomant umetnostne zgodovine, zato j e na svoji poti po naši državi tudi kulturnim in zgodovinskim zanimivostim posvetil vso pozornost in se po dvajsetdnevnem obisku vrnil v domovino poln najlepših vtisov.

Vz hičen nad tem kar je pri nas videl in spoznal, je pred odhodom iz Jugoslavije izjavil, da nikdar n e bo pozabil p1'isrčnega sprejema povsod, kamor ga je pot privedla po Jugoslaviji. Ugotovil je, da je L etalska zveza Jugoslavije med našim ljudstvom ze lo popularna in priljubljena in, da kot je lahko spoznal, uživa polno pomoč in razumevanje Zveze komunistov Jugoslavije.

Urednik Jerzy Konečni je iz Lesc z l eta lom odpotoval v Zagreb in naprej v Split, odtod pa z ladjo do Tivta. Navezal je tudi tesnejše stike z redakcijama »Aero svet« in revije »Krila«, ki bosta odslej v poglobIjenem sodelovanju z redakcijo "S krzydlata Polska« pisali o letalstvu v obeh državah in na svetu.

Ssvetovne razstave vBruxellesu SPOL AR IVO Stotisoči ljudi z VISega. sveta 15'0 si ogledali SvetovllIo goslp odar s'ko ralz stavo v Bruxellesu in danes lahko z gotovostjo trdimo, da. je hHa ogled alo sveta, ve1ilč.astna manifestacija stolJietJja in [l['egled uspehov, dosle že;nih na vseh področjih druž.benega udejstvIOvanja v zadnjih dveh desetle:tjJh. Na razstavi v Bruxellesu sodeluje 51 držav in Qrgan izacij, ki pripadajo

Raziskovalna r aketa firme North American ).,.ST-540 H , ki dos eže višino 20 km in

služi za raziskovanje visoke atmosfere

vsem rasam, z vseh kontinentov . Tu se s r ečuj ejo razne civilizacije z razJi,čno s tlOpnjo kulture, znanosIt i in gosp od arstva, vendar tako, da stoji v ospred,ju le č lovek: in narodi, ki to civilizacijo ustvarjajo vs ak po svojih možnostih. .

Posebno obširno raz5,t ava obravnava napredek: zn anosti in tehin.iJke, med njimi tudi letalstv,o in tra nsport.

L eta1s<tvo in letalska industr ija sicer nista prikazana v posebnem skupn em paviljoI1Ju , temveč so posamezne drž ave - V glavnem tis.t e, ki imajo močno l etalsko industrijo, pokazale napredek letalstva v svojih n acionalnih paviljonih. Medtem ko je Sovjetsk a zveza v svojem paviljonu pokazala le n a jbolj uspele m od ele potniških in ,t ransportnih letal za civilno s lužbo i n gospodarstvo, so FraJnCozi in Angleži )pOlkazali tudi n ekaj make<t svo,jih vojaŠlkih letal.

Tako je na posebni razstavi prometnih sreds~ev razstavljen angleški d Olbro znani reakcij ski ,l ovec Hawke r »Hunter «.

Močno je zast op ano letalstvo le v nacionalnih paviljonih Francije, Sov-

jetske zveze in Anglij e. Makete razstaiv ijenih letal in pOIgonski stroj.i 's icer vzbujajo zanimanje in občudo ­ van je obisk'o vakev r azstave, letalski strokovnjaki in poznavalci letalstva pa na raZ'sltav1J niso našH kdo ve koliko novega s tega področja .

Izr edno pozQrnost zasluži le model novega britanske:ga potniškega let ala Wickers VC-lO, !ki bo vzletel leta 1963. '110 bo potniško letalo s štir,i mi turboreakc Ljskimi motorj i znamke RoUs -Royce »Conway «, s PIO 7500 kg potisne s.ile. Motorji bodo prigrajeni n a zadnji d el <trupa skor<ljj pod repom, n a v sa,k i skani po dva,. Letalo bo grajeno v p osebni izvedbi za 152 potnikov, v standardni izvedbi za 135 potniikov in v izvedbi 1. ra,z reda za 108 potnikov. Naročila ga je na'jv ečja an gleška letalska dI"UlŽiba B . O. A. C. in bo let elo na njenih medna r odnih progah. Maket a tega letala je razst avljena v oddelku ZIIlanstvenih doseŽikov v angleškem pav.i1joill.u.

Sovjetska zveza razstavlja v sv·ojem .nacionalnem paviljonu m akete potniš.k ih in transportnih letal. Za večino obiskovalcev je bil ta del razs,t ave tol iIko b olj zanimiv .predvsem zaradi t ega, .ker sovjetska letala niso ;toliJkQzn.ana š i,r š.i javnosti.

Sov'j etski inženirji so znani graditelji v elik ih letal ·i n ima letalstvo SZ vrsto n ajmode[1nej š,i hl, večmotomih potni,š kih letal. R azstavlj ajo makete: AN-J.O »Uik:ralj,i na «, letalo zaekonomično in hi<tro prevažanje .potnikov in tovora s p.otovalno hitrostjo 650 :km/h in največj o hitrostjo 780 k m /h. Brez pristanka lahko prelet i

Stevilne makete prikazujejo

Atomium - simbol svetovne gospodarske razstave v Bruxellesu

2000-3500 Jilln, po,gaJn jajo' ga štir,j e turbinsko prOjpelerski motorji s po 4000 KM; IL-18 »Moskva«, let alo s štirimi tUl'binsko propelersik.imi moto·rji, ki \SI'k,upno ra zvijaijo 16000 KM i'n, 'k i l abIro no'sli 7'5 !potnikov s hitrosit jo 650 km/h na vi,š·i ni 8-10 km, na relaciji 5000 km. Isto le<ta,l o delajo v izvedbi za 100 potnikov, vendaT z doletom do 300() ikm; TU-I14 »,Riu'S'ij a«, veHko in udobno pouni'ško letalo s štirimi turbinslk o propelerskLmi motorj i, ki ga izdelujejo v treh verzijah : za 120, 170 in 220 potnikov in ima potovalno hitr,o st 850 km/h, najv ečjo h itrost pa 950 km/h. Sovjeiski r azstav1jaki soo pokazali ;tudi maketo helikopterja MI-4, ki se lahko dvigne 5500 m visoko, v 'Vodo-

moč

francoske letalske industrije

115

ravnem letu pa leti s hitrostjo 200 km/h in nosi 1200 kg tovlQra. Sovjetskemu /pavi1jonu bi rekli lahkoO tudi p.arvilj.o n spu tni korv, saj sta razstavljena v paviljonu na čas·tnem mestu prva dva slPutniika maketi v naravni rveliikosti. Medtem ko se SlPutni:k 1 Ibleš,či kot srebrna krogla, je Sputnik II ra!z stavljen v prerezu, pole,g njega ,pa vsi inštrumenti, ki jih nOls i s seboj in celica z aparati, v kateri je bila Lajka - prvi vsemirski potnik. Prav gotovo je Sov:jetska zveza dala pouda,rika razi.skova~ni'm raketam in umetnim satelitom prav zaradi tega, iker je žela na il;em področju nad·večje uspehe.

Francoska letalska industrija razstavl,j a v oddelku tiI'anport in pr·o met v svojem parv.iljOlD.u. Med mnogimi maketami ci.vilnih in vojaških letal je razstavljen t'u di Caravelle, dobro znano francosko potn.i ško letalo. Odveč ;b i bilo naštevati množico maket letal, ki so že vsa znana, vendar pa je treba poudariil;i, da se je Franc.ija uvrs,ti1a s sv·o jo letalsko industrijo med vodilne letalske sile.

Letalski motorji znamke Rolls Royce v angleškem paviljonu

VSE ZA MIR KO' so pred leti v Zen evi najvišji predstavniki držav ,prvi·č ,g Dvorili o' takO' imenDvani »zračni illi\pekcij!i«, ki naj bi DmDgDčila učinkDvitD kO'ntrO'ID r.azorožitvenih uk,repDv, ta boleči prO'blem na,šega Čoasa, sO' letalsk.i strDkDvnjaki O'dk,ritD izjavili, neglede na pDEti, čne možnosti uresničitve tega, tedaj še izključnO' Eisenhowerjevega načrta, da je izvedba takega načrta praktičnO' nemogoča.

Za glavni vzrok temu 'SD tedaj navajali predv·sem tehnične ll"azlO'ge.

Rekli sO', da bi bilO' pDtrebnD vsaj 34 najmodernejših jzvidni'š kih letal, k i bi mOTala leteti nad Dzemljem SZ in ZDA vse leto, da bi lahkO samO' enkrat .iz zraka pDsneli ozemlje O'beh držav. Seveda je bi,IO' takDj jasnO', da je izvedba takega načrta » zračne inšpekcije« dokaj neučinkDvito sredstvo .

V zadnjem ' času o ,,2Jra'Čoni inšpekcij.i« v zvezi s prD'g ram'Om ralzOIfO'žitve ·spet precej gO'vDrijo, pra,v takO' IP,a SO' pred nedavnim strO'kQvnjaki ameriiŠkega vojnega letalstva O'bjavili nekatere zanimi<ve tehnič­ ne pDdatke O' opremi sVO'jih izvidniš~ih letal, ki 'bi jih uPQcr-abiLi 'z a takO' »zračno inšpekcij-D« ;,n, za katere verjetnO' ni,sQ vedeli niti naljbolj'Ši strokO'vnjaki ameriške .industrije fO',t ografskih apa1ratov za snemanje iz zraka.

NDve naprave, s katerimi sO' O'premljena mQderna izvidniška letala ameriškega VDj nega letalstv,a, so vznemirile ,tehniJkO' letalskega jzvidništva,.

Iz kl~sičnih Qblik fotografiranja .i;Z zraka, pri kate,r ih foto-

116

grafska kamera, vgT.rujellla v 'trupu ali krilih letala, pO'snema ·s Uko v n8lvp.~čni smeri, v serijah a li pD,samezno, SO' r ·a zvili :nDve Im etO'de dOQtQ.g l'afiranj a j·z zr.ruka·. <Gre z·a tako im·e novano »tri.gonometri,čno me'todO'«, IP,r.i kater,i tri mDderne :IOotDgrafske kamecr-e·, vgrajene v trupu izvtdni.š ke,g a ~e­ tala, sne.majO' O'zemlje nad katerim l eti l etalO', hkrati s tr·eh ,različnih kOtDV in tO' v dO'IO'čenih medsebQjnih Tazmerj'ih. 'Z uporabO' tega sistema fotogra,f iranja LahkO' izvidniškO' letaJo na rea,kcijs~i pogO'n v treh urah pDleta IlO'sname Jz v.šine >l:! km PQdrDčje, ve'č­ je O'd vse FranCije!

Pri te·f i je zanimivO', da 'SD te slike pov,sem drugačne O'd 's lik, PQsnetih na dO'sedanji nručin.

Strokovnjaki, ki pregledujejO' in ana!1zirajO' fQtO'grafije, dQb.ljene PD »trigDnO'metrični metQ'di«, dDbIjQ slike, ki SO' bile pDsnete iz letala navpičnO' na zemljo, trid'imenzionrulne fO'tD,g rafije in tudi fotQg1rafij e ilz poševnega kota.

S sestavljanjem vseh teh treh vrst fQtO'grafij lahkO' zelo toč­ nO' ugQtovijo ne 'samD O"blike, ampaik najmanj,š e pO'drohnO'sti fDta.gr·afiranega pDdročJa, ki .g a je preletelO' izvidn;'ška. letalO'.

Ce n. pr. dobijO' PQsnetke kakega letahšča, lahkO' s pO'd'atki, ki j:ih dobijO' s takimi fQtografij,ami, skQ,raj IPDvsem tDčnO' ugO'tQv!ijO' dO'lžinQ ,i n širinO' vzletnih stez teT vebkD,st zgradb in ostalih naprav na leiaHšču, iz ,česar pa lahko precej tečnO' sklepajO', kakšna letala lahkO' vzleirujD in prista,jaja. na tem .Jetališču, tDrej

kO'Ukšna je zmDglji'VDSt letališča.

Za Tea~cijska izvidniška letala j,e se dO' nedarvnega nJihDva hitrQst pDme'n ila glavnO' ov,;,re za fO'tQgraf1ranje ,i z zrruka.

FotQgrafiranje IPO'sameznih O'bjektov iz zcr-aka z reakcijskimi :izvidru;,šk·imi letali je za'radi vehke hitrosti pDstalD zapletenO' in praktičnO' skoraj nemogoče. Zdaj kaže, da je tudi to vpraš anje že uspešno rešenO'. Nove fotQ gr.afske naprave ]zvidni:ških letal SO' baje takO' [zpoPDlnj-ene, da mO'rejo O'strO' posnet'i PQsamezni objekt tudi tedaj, kO' letijO' znadzvočnD hitrO'stJO'. Pri isti hitmsti pa, lahkO' ta azvidniška letala fotografirajo 'tudi zelO' obsežna pDdročja. PravijO', da so :pQsnetki teh naprav takO' O'stri , da svr.o kovnjaki lahkO' iz dobljenih slik u gO"\ovij-Q n. pr. zmogljivQst in namen kake tO'valrne li n ali ima kaka posamezna zgradba svoj · telefO'nski priključek aH ne. Kako ost ri SO' ti posnetki, je nedavnO' 'pO'kazala sUka, 'pO'sneta 'p ri hit1'Dsti 8~O km/h z r,eakc.i jskega letala, ki je v tem PQletu fotQ,g raf'ralo nekO' letaUišče.

Na povečavi tega pDsnetka ·s o lahk'D brez pDvečev'a,lnega stekla prešteli zakDvice na krilih posameznih letal! . ..

Razen Dmenjene »tridimenziQna.Jne metode«, so letalski strokovnjaki razvili še nekatere nO'vejše in bolj senzac.iO'nalne m ·etode in :napr·ave, s katerimi bQdQ v kratkem Dpremljena sodQbna jzvidniška letaLa. Ena teh je takO' imenO'vanD »mačje O'kQ«, IP,r i katerem gre za iZPD~O'lnjenO' vrstO'

l etalskega radrurja. ·» Ma čje oko «, v graj enO' v leta lu, vidi pra,v vse, 'š e c e lo v mraku .

Ker d e luj'e na o s novi elektrDm agnetnih v a lDv, je n e Ddv,i sno Qd vremen skih pogoj e v, to » mačje O'k o« pa j e baje tud i tisQčkrat bDlj Qb čutlj ivo od najbO'lj občutlj i v e t elevi'Z,ijske kam e r e ,i n reagi r a t udi ,p ri n ajmanj ših s p rem embah, na katere n a let ijo nje govi nev idni elektrO'magn etni valovi.

NDve n aprave za 'z r ačnO' fQto g ra.fiJranje je iz d elalO' tudi am eriš kO' podj e,tj e »,PhilicQ «.

PIri tej m e tQdi ,g r e z a televiz ij's kO' pr e n ~šall1 j e po sn etih O'bjektO'v iz z raka nepO'sr ednQ .iz izv:i dnišk ega l e t a la na dQ l oče. no leta lskO' QP D rišče . T a nQv a nap,r ava j e IpD i zj ava h strokO'vnjakov O'menjen ega podjetja takO' majhn a, ·d a .iD lahkoO vgradijO' v e no,sed ež nQ r e a kcij skO' lovsko leta lO'. V trupu letala s ta v g r a j e ni dve televizjj ,ski k ,a m e ri, ki PQsnetke 'PQd rO'čja, n ad kateTim l e ti letalo, aV'tom a ti č no prenašaIta na t ele vdzij skQ spr ejemno PQ s tajO' na ze mlJi, kjer te PQsnetke n epD s r e dnO' P rena,šaj'Q n a film 'in jih lahkO' že pO' eni m inuti .pr ikazujejO' na film skem pl a tnu.

Ce Ipa J.eti le t a lO' n ekO'liko pDčasneje, je mDgQČe pO' snetke Qbeh O'menj-enih t elevi zijsk ih kamer v letalu pre naša t'i na ze mlji nepo s r ednO' n a velika film ska platna, t akO' da L~hkO' o sebje na l e,t alskem oporiš ču m edtem. ko izvidniš ka letala d lr v ijQ PD n ebu, m irnO' z z emlje v dvorani dO'b esednO' Qpazuj e v se PQdrQčje , nad kateri m leti 'izvidniškO' letalo.

Hannover in Leipzig 1958 TUGOMIR TORY

V Hannovru Prvič letos je bila sočasno z industrij.l:1kim velesejmom v Halnn-o'v ru, na l etali šč u Langenhagen , tudi posebna razstava zahodnonemške letalske industrije, na kateri so sodelovale tudi n ekatere inozemske tvrdke. Namen razstave je bil prikazati delo, ki ga je opravila zahodrnonemšik'a letalska jrndlUstrija v treh letih, potem, ko je morala deset let počivati. Udeležba inozemskih tvrdk pa naj bi nudila možnosti za kvalitetno primerjavo sodobnih letal na mednarodni ravni. V našem registracijskem zapisku si bomo ogledali samo nekatere tipe novih n emških letal, 'ki so jih razstavili v Lange nhagenu.

Profesor ing. Walter Blume, šef konstrukcijskega duisburškega biroja je , skonstruiral štirisedežno ko-o vinsko turistično in športno letalo BI-520, spodnjekrilec, ki je izboljšanka: njegovega prvega povojnega letala Blume Bl-500. Opremljeno je z motorjem Lycoming z mocJo 150 KM in služi za šolanje, trenažo, akrobatsko letenje, turizem in PO" tovanje. Letalo Blume BI-520 ima razpetino 10,5 m, dolžino 8,15 m in višino 2,4 m , medtem ko znaša nosilna površina krila 15 m 2, vitkost krila pa 7, 5.

Ce Bl-520 leti kot akrobatski dvosedežnik, ima največjo dovoljeno vzletno težo 820 kg, kot turistični štirisedežnik pa 970 kg. Njegova maksimalna hitrost pri zemlji je 250 km /h, potovalna hitrost znaša 220 km/h, a hi,t rost V~peu1Jj .an:ja do 1000m 5,3m! se'k. Vl'hunec ima dolo-

Letalo RW-3 s skrajšanimi krili in čen s 5 000 m, doseg pa z normalno Zall-o.go .goriva, ki zadoš·ča za 4 ure in 10 minut letenj,a - 900 km. Za vzlet potl'ebuje 375 m. Tod.a Iklllj ub vsem odlikam, ki jih rn.avajajlO o tem leta,l u, :še vedl!1<o ni sIlišati o kakih večjdh nal'očj'lih tega letai1a, za ka terega tudi ndlkje,r ne mwaj.a!jo na-'b avne cene.

Med razstavlj enimi letali je vsekakor največjo pozornost vzbujalo zares vsestransko uporabno letalo Dornier Do 28, naslednik prvega povojnega Dornierjevega letala Do 25.

Na tej razstavi je pokazal svojo »ci-

Sportni dvosedežnik Scheibe SP-23 »Sperling«

aerodinamičnimi

telesi na lwncih kril

vilno« uporabnost, kajti v glavnem ga gradijo za potrebe vojaškega letalstva, sodi pa v razred takoimenovanih STOL letal, letal, ki za vzlet in pristanek potrebujejo izredno kratko stezo.

Nepodprti ramenokrilec z motorjem Lycoming 270 KM ustreza pa zahtevam najrazličnejših vojaških dejavnosti: za bližinsko ogledništvo, kurirsko službo, za zvezo med štabi, reševalne naloge, za oskrbovanje in sanitetno službo. V civilni izvedbi je Do 27 šestsedežnik z ustrezno notranjo ureditvijo in opremo, v skladu z zahtevami po udobnosti v potovanju in z zahtevami poslovnega letala današnjih dni. In tudi v tej izvedbi lahlko sll uži v 'š tevilne namen e kot letalo za turizem, komercialne polete, z·a !Šport, osikrb:ovanJje, zdravstveno službo, reševanje, aerofotogrametrij o in m erjenja, za šola nje pilotov in navigatorjev, za policij ske naloge, za zapraševanje go:?ldov, galšenje ,požarov, za za;š'č:i tno in konltrdlno 's lužbo, itd.

Kovinski Dornier Do 27 ima razpetino 12 m , dolžino 9,55 m , višino 3,5 m, medtem ko znaša nosilna površina nj egovih kril 19,4 m 2 • Kot štirisedežnik tehta prazen 985 kg. oz. s koristnim bremenom 1500 kg, enaka pa je nj egova teža pri vzletu kot petsedežnik, le da se na račun petega potnika zmanjša teža koristnega tovora. Do višine 1000 m doseže največjo hitrost 260 km/h , n a višini 4000 m pa 195 km /h. Za vzlet v brezvetrju potrebuje samo 89 m steze, pri vetru .s hitrostj o 5 m /sek pa celo

117

Turisti č ni

štirisedežnik Blume Bl 502

samo 53 m! Na višino 1000 m se dviga s hitrostjo 5,7 m /sek, na 2000 m se vzpne v 6, a na 4000 m v 18 minutah. Njegov operativni vrhunec je na 5500 m, a absolutni na 6000 m, medtem ko znaša njegov doseg -z normalno zalogo goriva 800 km. V brezvetrju lahko pristane n a 42 m dolgi stezi, v vetru do 5 m /sek pa celo na stezi, ki je dolga samo 33 m!

Iz znanih in uspešnih predvojnih letal. Klemm KI 25, KI 32 in KI 35 so po vojni razvili nov tip v dveh izvedbah KI107A in KI107B. Tudi to letalo se odlikuje po svoji uporabnosti za različne namene kot za turizem, šport, komercialna potovanja, za akrobatsko letenje, za šolanje pilotov, za aerovlek, zračno r eklamo, zdravstvene polete, itd. Standardni model KI107A je opremljen z motorjem Continental z 90 KM in ima razpetino 10,84 m dolžino 8,3 m , višino 2,15 m, nosilno površino kril pa 14,6 m 2 • Lahko leti kot dvosedežnik ali pa kot trisedežnik in tehta prazen 530 kg, polno obremenjen pa 860 kg. KI107A lahko doseže največjo hitrost 185 km /h, potuje pa s 165 km/h. Na 1000 m se vzpne v Il minutah, t. j. s hitrostjo 2,8 m /sek, medtem ko doseže 2000 m višine v 22 in pol minutah. Kot dvosedežnik s celotno težo 740 kg pa se dvigne na 1000 m v 6 in pol, a na 2000 m v 15 in pol minutah, s hitrostjo vzpenjanja 3,2 m/sek. Operativni vrhunec ima pri 3030 m, doseg pa 760 km. kot štirisedežnik, a kot dvos edežnik vrhunec 4180 m in doseg 760 km.

Cena letala Klemm KI107A je 36400 mark.

Model Klemm Kl107B je opremljen z motorjem Lycoming s 150 KM , medtem ko so razsežnosti letala ostale iste kot pri KI107A. Seveda so se spremenile teže in zmogljivosti letala z močnejšim motorjem.

118

Prazno tehta to letalo 570 kg, v letu pa 940 kg. Doseže maksimalno hitrost 215 km/h, potuje pa s h itrostjo 190 km/h. Kot trisedežnik se na 1000 m dvigne v slabih 6 minutah, torej se vzpenja s hitrostjo 3,2 m v sek. Njegov operativni vrhunec znaša 4400 m, doseg pa 750 km. Kot dvosedežnik porabi za dosego višine 1000 m 4 in pol minute, dviga se s hitrostjo 4,5 m /sek. Tehta v letu 830 '1~g in porabi 22,3ikg goriva na uro, Im edtem ko v lUlks u?IDJi izvedbj stane ·39 000' DM. Zanimiva povojna konstrukcija je tudi »Elster« (sraka) Alfonza Piitzerja in njegovih sodelavcev, letalo za »pohajkovanje po zraku«, kakor ga imenujejo in, ki se je razvijalo dve leti in pol iz znanega motornega jadralnega letala Motorraab. »Elster« je lesene, lupinaste gradnje in s preizkušenim Porschejevim motorjem s 55 KM ter svojimi ugodnimi aerodinamičnimi oblika-

mi lahko doseže maksimalno hitrost do 150 km/h. Omembe vredno je. da ima to letalo kljub, lupinasti gradnji dvojna vrata v zaprto kabino, kjer sta dva vzporedna sedeža.

Cez krila meri 13,2 m, dolgo je 7,2 m, prazno tehta 390, a v letu 625 kg. Vzleti s steze, dolge do 170 m in pristaja s hitrostjo 60-80 km/h.

V prtljažniku lahko potnika shranita do 25 kg prtljage. Opremljeno ~ vsemi inštrumenti stane letalo »Elster« 21 500, a opremljeno tudi z ra-di om okrog 23 000 mark.

Po svoje za nimivo je bilo v Hann ovru tudi, sicer že z nano, kovinsko dvosedežno motorno jadralno letalo RWF RW3 »Multoplane« konstrukterja Fischerja. Sprva je bilo opremljeno s 50 KM moč nim Porschejevim motorj e m, potem pa so ga opremili z motorjem isteznamke, le z močjo 65 KM, a naposled v serijski gradnji z motorjem 100 KM. Kadar ima to letalo razpe· tino 15 m , ga poznamo pod označbo RW-3A2, kadar pa 10 m, nosi označ­ bo RW-3A3. Poseb n ost konstrukcij e je v tem, da ima propeler v smernem repu in sicer v razi med stabilizatorjem in krmilom.

RW-3 lahko opravlja n aslednj e naloge: šolanje jadralnih letalce'/' (vklju čno akrobac ij e) in motornih pilotov, turizem, potovanje, mimo teh pa še razne meteorološke raziskave, boj zoper rastl inske škodljivce, aerofotogrametrija, itd. Graditelj se ukvarja tudi z mislij o opremiti to letalo s turboreakcij skim motorjem Turbomeca Palas (160 kg potiska) in v tem primeru pričakuje od letala največjo hitrost okrog 350 km /h . Tak razvoj tega tipa naj bi omogočil osnovno šolanj e bodočih reaktivnih letalcev na do·· mačem letalu. Toda v tem se mnenja močno razhajajo in večina dvomi v u spešnost izvedbe tega tip a leta la . Konstrukter ima nadalje v načrtu še štirisedežno potoval no letalo z velikim prtljažnim prostorom za dolge prelete in kurirsko izvedenko. Cena letala RW-3 glede na sedanjo opremo in izvedbo st' giblje m ed 20 in 25000 m ark.

Piitzerjevo športno letalo H"EIster«« - ,.,.Sraka««

Se nekaj podatkov za verzijo RW-3A2: razpetina 15 m, dolžina 7,4 m, višina 2,1 m, nosilna povrSIna kril 18 m 2 , teža praznega letala 445 kg, maksimalna teža v let1\.

650 kg. Opremljeno zmotorjen.

65 KM doseže maksimalno hitrost 209 km /h, a potuje s 198 km/h, medtem ko ima vrhunec nad 4000 m, doseg pa 900 km. Opremljeno z motorjem s 100 KM doseže lahko največjo htiro'S\t 242 km/h, ,potU!je pa z 230 km/h, vrhunec ima isti kot prejšnja verzija, doseg pa 550 km.

Verzija RW-3A3 ima razpetino 10 m ter nosilno povrsIno 14 m".

Z dopolnilnimi tanki na koncih krila nosi 1201 goriva, kar mu zadošča za doseg 1900 km. Teža praznega letala znaša 430 kg, zmogljivosti z motorjem 65 KM pa so naslednje: maksimalna hitrost 212 km/h, potovalna hitrost 200 km /h, vrhunec nekaj nad 4000 m, ahitrost vzpenjanja 7 in pol minut na 1000 m. Zmogljivosti z motorjem 100 KM: maksimalna hitrost 246 km /h, potovalna

l,uksuzna izvedba letala Klemm KI-107 B

Višino 1000 m doseže v 4 minutah.

Vzleti in pristane s steze, dol ge od 120-140 m , m edtem ko je nj egova največja dovol jena hitrost 315 km /h .

'Tvrdka Stark iz Mindena je r azstavila svoje enosedežno letalo Stark ·" Turbulent D", z motorj e m Stamo HOO z 42 KM. To sicer ni originalna nemška konstrukcija, te mveč licenč­ na gradnja malega francoskega letala »Turbulent,\ konstrukterja Rogerja Druinea . Vendar je Stark

Civilna šestsedežna izvedba letala Dornier Do 27

232 km/h, doseg 1430 km, hitrost vzpenjanja 3-4 minute na 1000 m.

Jeseni 1955 je po svojih različnih jadralnih leta lih tvrdka Scheibe v Dachauu pri Mlinchenu predstavila nemškim športnim letalcem prvo motorno d vosedežno zgornjekrilno letalo SF-23 »Sperling« (Vrabec), namenjeno za šola nj e, šport in

Lahko športno letalo Stark Turbulent D

turizem. Po skoraj 600 preizkuševalnih poletih so na letalu uvedli številne izboljšave in drugi prototip je vzletel lani v decembru, medtem ko so letos začeli s serijsko proizvodnjo. Trup tega letala je iz varjenih jeklenih cevi, prekrit s platnom. Sedeža v zaprti kabini sta vzporedna, za njima pa prtljažni prostor. »Sperling" je opremljen z motorjem Continental z 90 KM, ki na uro porabi okrog 20 Igoriva . Cez krila meri 9,87 m, dolg je 6,2 m, visok pa 2,18 m. Nosilna površina nj e·· govih kril znaša 12,16 m 2 , teža pra z·· n ega letala 240 kg, v letu pa 660 kg.

Maksimalno hitrost razvije 200 km na uro, potuje s 175 km /h, a pristaja s 75 km /h. Nj egov operativni vrhunec je 6500 m, z normalno zalogo goriva pa lahko ostane v zraku 4 ure in pri tem preleti razdaljo 700 km.

Letalo RW-3 ima propeler v reži smernega repa

119

»Turbulent D« doživel od svojega predhodnika v Franciji precejšnje spremembe, ki so v skladu s strožjimi nemškimi trdnostnimi in varnostnimi predpisi. Starkov »Turbulent D« ima za 12 ali 22 KM moč­ nejši bokserski motor in razvija potovalno hitrost 150 km/h, kar je spričo majhnih razsežnosti letala in moči njegovega motorja, prav lepa hitrost. Varno se odlepi že pri hitrosti 65 km/h .

. . . in Leipzig Na leipziškem velesejmu se je vzhodnonemška letalska industrija predstavila javnosti že drugič. Ce je lani vzbujal posebno pozornost v licenci grajeni sovjetski Iljušin IL-14P, se je zanimanje obiskovalcev letošnjega velesejma osredotočila predvsem na razstavlj eni model originalnega vzhodnonemškega reakcijskega potniškega letala BaadeBonin B-152 ter na reakcijski motor O 14. Prototip omenjenega potniškega letala B-152 je že v fazi temeljitega in vsestranskega preizkušanja in nosi imatrikulacijo DM-ZYA. Tridesetega aprila 1950, natanko ob 14. uri so se v dresdenski letalski tovarni odprla vrata velike montažne dvorane. Motorni vlačilec je izvlekel na plano prvi prototip doslej prvega nemškega reakcijskega potniškega letala B-152. Vzhodna Nemčija je prehitela Zahodno, kajti v Zahodni Nemčiji še nimajo nobenega lastnega potniškega letala, da o reakcijskem niti ne govorimo. Letalo B-152 je skonstruiral tehnični direktor vzhodnonemške letalske industrije, prof. Brunolf Baade, ob pomoči Bonina.

B-152, nedvomno zanimiva konstrukcija, se po svoji zunanji podobi kaže prej vojaško kot potniško letalo. Ta vtis je močnejši, če pogledamo krilo in sistem podvozja.

Za razliko od velike večine potniških letal pa ga loči od vseh potniških leJal sveta - enotračni kolesni

Maketa vzhodnonemškega potniškega letala Baade B-152

sistem, kakršnega srečamo n. pr.: pri ameriških bombnikih Boeing B-47, B-52 in potniškem B-707 ali pri Douglas DC-8, pa francoskem bombniku, lovcu in bojnem letalu S. O. 4050 »Vautour«. Razstavljeni

120

Potniško l etalo Baade B-152

vlečejo

model na leipziškem velesejmu pa je imel klasično podvozje, tricikl, s prvim kolesnim parom daleč za nosom letala, glavna vozna skupina !l koles pa razdeljena v dva uvlačlji­ va četvorčka na koncu vsakega od obeh motorskih kompleksov. B-152 je opremlj en s štirimi turboreakcijskimi motorji, ki visijo po dva in dva v paru na profiliranih konzolah kot, n. pr. : pri ameriškem letalu Boeing B-707. Motorji so tipa 014 s potisno močjo 3150 kgp vsak, t. j . skupaj 12.600 kgp. Poraba goriva je določena z okoli 0,85 kgp/h.

Razpetina kril znaša 26,8 m, dolžina potniške kabine 31,4 m, razpetina višinskega repa pa 24 m in 10,7 m.

Doseg letala se giblje med 2 in 3000 km in sodi torej v razred takoimenovanih »srednjeprogašev«.

iz hangarja na preizkus ni let

Pri potovalni hitrosti 800 km/h leži njegova potovalna višina med 10 000 in 12 000 m . Potniška kabina ima v luksuznem razredu 48 sedežev, v normalni izvedbi 57 sedežev, v turistični pa 72 . Posadka šteje 4 ljudi. V Leipzigu so zatrjevali, da zadoščajo B-152 betonske vzletne steze z dolžino 1300 do 1500 m , ker baje potrebuje za vzlet ali pristanek med 800 in 1000 m steze. Skupna teža tega vzhodnonemškega potniškega »srednjeprogaša« je določena s 46 260 kg.

Za konec še to, da se vzhodnonemška »Lufthansa« danes povezuje v svojem letalskem prome tu s 14 največjimi inozemskimi letalskimi družbami. V dogledni prihodnosti pa bo doslej v licenci grajene Iljušine IL-14P zamenjala vsaj na glavnih progah z novim Baade B-152.

Spored letošnje tušinske proslave Dneva sovjetskega letalstva PRVIC SO SODELOVALI TUDI LETALCI POLJSKE, CSR, MADZARSKE, ROMUNIJE IN BOLGARIJE Tradicionalna vsakoletna proslava Dneva sovjetskega letalstva, je letos 20. avgusta privabila na tušj,n!'lko let'ališ,če pri Moskvi neštevilne množice prebivalcev. Na tej veliki letalski prireditvi je sodelovalo blizu tisoč pilotov, jadralcev in padalcev, med k'·l.terimi so to pot prvič nastopili tuji letalci iz Poljske, Madžarske, Romunije, CSR in Bolgar;ilje.

Točno ob 12. uri so topovske salve naznanile začetek velike letalske prireditve, ki je obsegala dvanajst pestrih točk sporeda. Ob igranju državne himne se je sredi letališča jel počasi dvigati balon z veliko sovjetsko zastavo, nizko nad tlemi pa je nad tušinsko letališče priletela jata helikopterjev s transparenti in velikima slikama Marxa in Lenina. Prireditev se je torej pričela zelo slavnostno.

Prvi del programa so izvajali jadralni letalci. Najprej so poljski,

sovjetski, madžarski in romunski jadraIci na svojih letalih posamič izvajali akrobacije, kakršnih ni videti vsak dan. Za njimi so sovjetski in češki jadraIci prikazali skupinski let jadralnih letal, znani piloti Finescu (Romunija), Korsay( M a džarska), Bondare nko (SZ) in Sliwak (Poljska) pa so na letalih CT-2, »Beke«, »Jaskolka« in »Jastrzab« napletli vezan ke najtežjih letalskih akrobacij. Poljski jadralni as Adam Witek je navdušil gledalce z akrobacijami na letalu »Mucha Standard«, ki ga je v višino privlekel helikopter. Pred koncem nastopa jadralnih letalcev je mojster jadralnega letenja Anohin izvedel skalo najtežjih prvin na novem visokozmožnem jadralnem letalu znanega sovjetskega konstrukterja modernih potniških in vojaških letal Antonova. Sledile so nato skupinske akrobacije čeških jadralcev Tume, Cernya in Valašeka na jadral-

nih letalih »Lunak«, mojster športa, Marina Pulajeva pa je za konec tega dela programa s svojimi učenci in uč enka mi izvedla skupinski let na 12 leta lih tipa »P r imorec«. Nastop n aštetih jadralcev in jadralk je p okazal izredno kvaliteto n astopajoč i h , prav tako pa tudi letal, s katerimi so drzni jadraIci izvajali svoj pester program. Zlasti poljski in romunski jadraIci so izvajali akrobacije, ki jih ni la hko izvajati tudi z dobrim motornim letalom, nal ašč grajenim za akrobacije.

Spored so zdajci nadaljevali helikopterji. Gledalci so si lahko ogledali letenje in sposobnosti prav vseh tipov helikopterjev, ki jih danes gradi sovjetska letalska industrij a.

Dovršen a tehnika pilotaže in odlič­ ne sposobnosti teh helikopterjev, pa tudi njihovo število, so dodobra obogatili spored te, doslej največ je proslave sovjetskega leta lstva. Še posebno pozornost gledalcev pa je pritegnil tako imenovani »leteči stol« - »Turboljot«, leteči m plošča­ dim podobna letaIna naprava, opremljena z reakcijskim motorjem, s kakršnim so opremljena sovjetska lovska leta la »Mig-15«. Prototip t ega »letečega stola« je bil zgraj en že pred č aso m, zdaj pa pravkar preizkušajo njegove lastnosti in sposobnosti.

Tretji d el programa so izvedli športni motorni piloti SZ, Poljske, ČSR, Romunije ter Madžarske. posamične akrobacije visoke pilotaže sta pokazala Beluškin (SZ) na češ­ kem letalu Zlin Z-226 in Romun Manolake na letalu »Blicker-133«, nato pa so trije romunski piloti na letalih IAR-B13 izvajali skupinske akrobacije. Sledila je skupina ID sovjetskih športnih letal »Jak-IB «, ki so prikazala raznovrstne like skupinskega letenja. Za njimi je trojka čeških letal Zlin »Tra iner-6·'

Drzni telovade c na krogih pod helikopterjem, toda pos ekal ga je oni, ki je na krogih telovadil pod odprtim padalom

izvajala nizke skupinske akrobacije.

Njihovi piloti so pokazali izredno preciznost, saj so letala med programom letela tesno drug poleg drugega. Znana češka pilota František Novak in Jaroslav Hudec sta osupnila gledalce z akrobacijami, k i sta jih izva jala z jadralnim letalom v aerovleku. Ta del programa tušinske prireditve je zaključil nizek nalet najmodernejših sovjetskih potniških letal TU-I04A, TU-Il4, IL-18, An-lO in Mi-6.

Sledil je skupinski skok treh bolgarskih pada lcev, ki so med 30 sekundno zadržko izvajali razne akrobacije. Madžarski p a d alec je

skočil

in odprl tri p a d a la v barvah, ki tvorijo madžar sko zastavo. Nas lednja to'a ka - ~kupinski ~kok šes,t ih sovjetskih pada lcev. Najprej so prosto padali tesno drug poleg drugega, potem pa so se razdelili v dve skupini in padali v liku piramide in aktivirali pada la po 25 sekundah.

Nadalje je osem padalcev in padalk po 15 sekundni zadržki prikazalo skok na cilj , češki padalec Bofek Vej vara pa je, viseč na krogih pod padalom izvajal n ekatere t elovadne prvine. Te vaje je izvajal do višine 5 m nad zemljo. Nad l etališče je nato priletelo sedem letal AN-2, iz katerih so v istem času odskočile skupine po osem padalcev, ki so z višine 1200 m padali z zaprtimi padali 30 sekund, nato pa nizko n a d zemljo svoja padala aktivira li. Za zaključek te zanimive letalske prireditve, je iz letal IL-12 skoč ilo še 400 padalcev, p ripadnikov padalskih enot Rdeče armade.

Samo 93 cm od cilia

»Turboljot« visoko nad tušinskim

letališčem

Sovjetska športna padalka Flora Soldadze je na n edavn em padalskem p rvenstvu dosegla nov svetovni rekord v skoku z v išine 600 metrov na cilj. Doskočil a je samo 93 cm od cilja in s t em občutno izboljšala dosedanji svetovni ženski rekord v tej padalski disciplini. P a dalka Vera Subova pa je pri skoku n a cilj z višine 1500 m v dveh skokih dosegla nov državni rekord, s p ristankom 1l,03 m od cilja. Sovjetski padalci V etšora, Šajpov, Nalivajko in Podub ozki so pri skupinskem skoku s 1500 m na cilj dosegli nov svetovni rekord z doskokom 4,09 m , medtem ko je prejšnji rekord znašal 6,54 m od cilja.

121

Razstava športnih in turističnih letal v Benetkah Letos med 16. in 20. julijem je bila na letališču San Nicolo pri Benetkah VII. mednarodna razstava športnih in turističnih letal, na kateri so razstav ile vrsto svojih turističnih in športnih 'letal naslednje države: Italija, Zahodna Nemčija, Francija, Svica in ZDA. Tudi ta razstava v Benetkah je postala že tradicionalna v okviru raznih kulturnih in drugih prireditev, ki jih Italijani leto za letom prirejajo, da bi na Lido in druge

Hkrati je ta razstava povezana z vsakoletnim letalskim mitingom, na katerem izvajajo program navadno tudi z vsemi razstavljenimi letali, da bi tako občinstvu kar najbolj nazorno prikazali lastnosti oz. prednosti nekaterih letal, ki so si jih ljudje lahko ogledali na razstavi, pred drugimi. Letos so obogatili program letalskega mitinga sicer, baje »povsem slučajno« tudi štirje reakcijski lovci italijanskega vojnega letalstva, ki so v zelo strjeni

Vzlet helikopterja Lualdi L-57

svoje plaže privabili čimveč gostov iz inozemstva. Vendar ima vsakoletna letalska razstava prav gotovo z letalskega gledišča večjo zanimivost in vrednost, saj je tu vsako leto videti marsikaj novega in zanimivega na področju športnega in turističnega motornega letalstva in obiskovalcem res ni treba niti s strahom niti z vznemirjenost jo na razstavi občudovati najbolj neverjetnih,celo že fan·ta-stičnih do'S'e~kov letalske tehnike in industrije - žal namenjene predvsem v vojaške namene.

formaciji nizko nad letališčem San Nicolo izvedli nekaj drznih akrobacij.

Na letošnji razstavi v Benetkah so Italijani pokazali svoj ličen helikopter L-57 »Lualdi«, ki je vzbudil zlasti po svojih lepih oblikah, pa tudi po sposobnostih, med obiskovalci razstave precej zanimanja. »Lualdi« je nekaj svojih spretnosti pokazal tudi na letalskem mitingu.

Mimo helikopterrja L-57 in več aH manj že znanega športnega dvosedežnika za potovanje. in ' akrobacije F. 8 L »Falco«, predhodnika od-

ličnega

štirisedežnega turističnega leta,l a Pa·r tena"lia F-14 »Nibbio«, je največjo pozornost domačih in tujih obiskovalcev razstave vzbudil »Aeroscooter« Mar.i a diel Berna,r dij.a , znanega italijanskega pilota, ki je pred leti prvi letel hitreje od 500 km na uro in bil tudi preizkusni pilot prvega italijanskega reakcijskega letala Caproni-Campini.

Njegov »Aeroscooter« se odlikuje po svoji majhni teži in preprosti gradnji. Opremljen je s češkim bokserskim motorjem z 72 KM. To je športni dvosedežnik z vzporedni ma sedežema in zaprto kabino, ki nudi odličen razgled. Normalna zaloga goriva v dveh hramih - 471, zadostuje za 3 ure letenja, oz. za prelet 570 km. Trup ima kovinski in prekrit s platnom, krila pa lesena, prav tako prekrita s platnom.

Razpetina »Aeroscooterja« znaša 9,5 m , dolžina 5 m, teža praznega letala 270 kg. To letalo ima maksimalno hitrost 215 km/uro, potovalno pa 190 km/uro. Za vzlet mu zadošča že 40 m zaleta, za pristanek pa potrebuje 50 m pristajaine steze. Hitrost vzpenjanja pri zemlji znaša 7 m/sek. »Aeroscooter« ima dvojne komande in je kot nalašč po svoji nizki ceni, enostavni gmooji, ma,j hni porabi goriva incenenem 'V2ldrževanju, ustvarjen za športne potrebe, zato ni čudno, če se zanj močno zanima jo že v mnogih deželah. Serijska gradnja bi ceno lahko občutno znižala.

Nadalje so Italijani razstavili tudi svoje novo dvosedežno jadralno letalo CVV-8 »Bonaventura«.

Francozi so na letošnji beneški razstavi sodelovali le s svojim, že znanim športnim letalom Jodel DlI, medtem ko so Nemci razstavili dve svoji športni letali - dvosedežnik Scheibe SF 23 »Sperling« in majhni enosedežnik Stark »Turbulent«. Naj' več občudovalcev med nemškimi letali pa je pač imelo akrobatsko enosedežno letalo ing. Wolfa HirthaKlemm KI-150. To letalo je 58 letni, znani jadralni in motorni pilot ter konstrukter zlasti jadralnih letal, ,s am predelal iz starega letala Kiemm KI-35 in ga opremil z motorjem lastne konstrukcije in močjo 160 KM.

»Aeroscooter« konstrukterja Maria del Bernardija povsod vzbuja veliko pozornost ljubiteljev lahkih letal

122

Letalo Klemm KI-150 ima vse lastnosti odličnega akrobatskega enosedežnika, kar je na mitingu .po razstavi dokazal sa'm konstJ:lUJkter, pa tudi nekateri drugi piloti, ki so ga leteli. ZDA so letos v Benetkah razstavile naslednja svoja letala: Mooney Malik 20, Cessna 175, Cessna 195 in Cessna Skylane, Aero Commandel' 560 A ter Pip er Apache in Piper Comanche.

Zlasti zadnji je pritegnil veliko pozornost obiskovalcev, ljubiteljev športnega in turističnega letalstva, saj pomeni Piper Comanche, »zadnji krik« mode med turističnimi štirisedežniki. To letalo se je še posebno proslavilo s svojim čezocean-

skim preletom, ki ga je z njim opravil »stari maček« v preletih čez Atlantik s turističnimi letali, Max Conrad, Čigar enega izmed teh preletov opisujemo tudi v tej številki naše revije.

Letalska razstava v Benetkah iz leta v leto privablja več inozemskih razstavljalcev in kaže, da se bo uvrstila v tem pogledu m ed najpomembnejše tradicionalne letalske razstave.

Z goraj : Turisti č no 4-sedežno letalo Piper Apache; l evo : Klemm KI-ISO ing. Hirtba

Letala nad Farnboroughom ZORAN JERIN

Morda je povsem odveč vsak uvod o 19. razstavi britanske letalske industrij e, saj je Farnborough postal za ljubitelje letalstva že pojem, ki sam po sebi pove dovolj in še nikoli ni razočaral. In vendar moramo, preden prepustimo b esedo letalom, porabiti nekaj besed o posebnostih letošnje preizkušnje britanskega letalstva. Farnborough se 'je spremenil! Se pred petimi leti je tam mrgolelo na desetine novih prototipov, zdaj pa ne moremo reči skoraj za nobeno letalo, da so ga prvič javno pokazali večno strmečemu občinstvu . Več ali manj so bila »nova« letala le izboljšane in spremenjene izvedenke, že davno in dobro poznanih letal. »Zvezda« je bil še vedno ,}<ovec Ein~lish Electric P-1B, ki je, kot vse kaže res odlično letalo, ima pa to slabo lastnost, da je prvi prototip l etel že od 4. avgusta 1954, pa so do danes izdelali šele tri njegove prototipe in deset serijskih vrstnikov, je pa še globoko v fazi preizkusov ·in lahko le ugibamo, kdaj bo ta lovec z dvojno zvočno hitrostjo vsakdanji pojav na angleškem nebu.

Za razliko od starih časov se je nad Farnboroughom zdaj spreletavalo na ducate vojnih letal - enkrat celo po 45 »Hunterjev« in »Javelinov« - kot da bi hoteli prireditelji oporeči nekdanjo kritiko: »Da, da, .pro-totipe že imate, a kje so se:rije? « Zavrnitev kritike ni povsem vžgala - »Hunterji« in »Javelini« že nevarno zastarevajo.

Pustimo premišljevanje, naj spregovorijo letala!

Vickers se še ni mogel postaviti s svojim novim potniškim letalom »Vanguard«, ki bo gotovo šele konec leta, pokazal pa je, da: se močno l zanima za reakcijske motorje in je v , študijske namene opremil starega »Ambasadorja« z dvema propelerskima reakcijskima motorjema Rolls-Royce »Tyne«, kakršne štiri naj bi imel »Vanguard« - že sedaj mu pravijo: najekonomičnejše potniško letalo sveta.

Fairey »Gannet« AEW 3 je nova , izvedenka z velikim protipodmorniškim radarj em pod trebuhom. Prav prijetno je bilo opazovati igro z obema soosnima vijakorna. Letel je nizko nad zemljo z e nim samim, nato

je pa vključil še drugega in se hitro vzpel, tako hitro, da tega njegovi zajetnosti ne bi pripisovali. »Canberra« je letos za spremembo rohnela nad letališčem z dvema dodatnima raketnima motorj ema »Scorpion« v trupu.

Poglavje zase pa so bili helikopterji, ki so jim prejšnja leta posvetili le malo časa in prostora na veliki razstavi.

Navdušenje med gledalci je vzbudil zlasti Faireyev »Ultra light Helicopter« z reakcijskim motorjem »Palouste 500«, ki ga je pilot vodil tako vešče, da se je po daljšem padanju z avtorotacijo ustavil komaj nekaj decimetrov nad zemljo. PO nekaj strmih zavojih je pričel nato zasledovati kamion, ki je »bežal« pred njim po letališču. Seveda ga je brž ujel in pristal v polni vožnji na njegovo ploščad.

Sploh je bilo letos poskrbljeno, da so se obiskovalcem razstave letala pokazala čimbolj v zraku. in je statična rastava zato malce trpela, saj so razstavljena letala, vsak dan vlačili do vzletišča in niso bila nikoli vsa zbrana na tleh.

123

Blackburnov NA. 39 med strmim vzpenjanjem

Še en helikopter s francoskim reakcijskim motorjem je bil civilni Saunders - Roe P-531 (Motor Turbomeca »Turmo«), ki so ga pokazali ob boku starejših bratrancev, vojaških helikopterjev »Skeeter Mk-12« iII1»Skeeter Mk-i51« - zadnJega 8'0 namenili nemškemu letalstvu.

Bolj impozanten od teh pritlikavcev pa je bil veliki Bristol 192 z dvema reakcijskema motorjema Napier »Gazel~<, ki je nastal iz proslulega Bristol 173. Ta helikopter je razstavna reklama proglasila za največji vojaški helikopter v Evropi, kar pa pri izključitvi Sovjetske zveze, ni ne vem kakšna posebnost.

Bristol 192 pa je pokazal izredno okretnost - v zadnjih letih se je stabilnost helikopterjev neverjetno izboljšala, vendar pravijo, da je temu vzrok tudi nova tehnika pilotiranja in tradicija, ki je v prvih povojnih letih še ni bilo.

Najbolj pa so se odrezali Westlandovi helikopterji. O »Wessexu«, ...Whirlwindu« in »Widgeonu« ne bi niti pisali, ker so se predstavili že marsikdaj prej, pač pa se moramo ustaviti pri orjaškem »Westminstru«, ki so ga Francozi krstili za prevrnjeni Eiffelov stolp in ki mu orjaški kolesi (vsaj za 15-tonski kamion) dajeta že zunanji vtis moči.

Vendar se vse njegove lastnosti pokažejo, ko se na videz okorno, a vendar bliskovito dvigne v zrak, za kar se ima zahvaliti skupni moči 7000 KM obeh rea.l~cijskih motorjev Napier »Eland«. Izveden~a; ki so jo razstavili, je pravzaprav ')eteči žerjav za dviganje in prestavljanje do 6 ton težkih bremen. Ce mu pa mogočno jekleno 'Ogrodje zamenjajo s prostorno kabino, bo lahko prevažal 46 ,p otnikov. Westland je IS tem iheli-

124

kopterjem presegel vsa pričakova­ nja, saj je enodušno mnenje strokovnjakov, da je nenadkriljiv, če­ 'Pra~, tudi to so .pogrUlntalli ti preSiIleti strokovnjaki - se ima za marsikaj zahvaliti Sikorskijevemu S-56, ki so ga v ZDA do obisti preizkusili. Res, priznati moramo, da so pri Westlandu pobrali velike rotorje kar pri ameriškem bratu in jih le narahlo popravili.

Potniška letala se pa letos niso preveč izkazala. Handley-Page »Dart Herald« se je pri preletu v Farnborough tik pred razstavo razbil in so ostali na bojnem polju le Hunting Percival »President«, Vickers »Viscount 812«, De HavilUiandova »Comet 3 b« in »Comet 4« ter Prestwickov »Twin Pioneer«. Nič novega in precej nezanimivo spričo umetnij helikopterjev! Comet je veličastno preletel letališče, toda to je storil še vsako leto, le malo tišji je bil letos - kaže, da so mu vgradili dušilce pišča reakcijskih motorjev .

Kaj simpatično so se ljudem predstavila štiri lahka letala, dve angleški in dve kanadski. Prvi je bil; Austerjev »Aiglet Trainer 1 5 L«, ki je le izboljšana izveden ka starega »Aigleta« in poljedelski Auster »Alpha« - ta je navdušeno sejal »smrt mrčesu« iz štirih, pod krilom obešenih razpršilcev. Tudi Kanadčani so si omislili podobno letalo, namreč znani de Havillandov »Chipmunk«, ki pa so mu oba sedeža zamenjali z enim samim - vzvišenim prestolom - in mu pod krila pritrdili naprave za zapraševanje. Za zaključek te predstave je dobri de Havillandov »Beaver« vkrcal šest padalcev in nič drugega ... Že med helikopterji bi se morali pozabavati tudi s Faireyevim »Rotodynom«, ki je glasno ropotaje trušč je prvi sovražnik Faireyevih inženirjev - vzletel navpično v zrak, nato pa na vse načine - preletaval letališče s kakšnimi 290 kilometri na uro, kar je nekaj več kot svetovni rekord za helikopterje, namreč 260 kilometrov na uro. Hkrati s tem rekorderjem se je razkazoval tudi Faireyev deHastokrilni FD-2, nekoč najhitrejše letalo sveta, ko da bi hoteli strmečemu občinstvu povedati: »Vidite, ni se še razbil!« Za najbolj privlačni del razstave naj bi po stari navadi poskrbelo vojaško letalstvo. Ta del so prireditelji modro razdelili med RAF in mornarico - kdaj sta se ti dve ustanovi razumeli?

Zato je težko reči - če se noces nobenemu zameriti - kateri so se bolje izkazali. Cudno je to, da mornarica trenutno ima najhitrejša letala, ker »Hunterji« zaostajajo za »Scimitarji«, ki jim konstrukcijska razvojna nit teče tja daleč nazaj v zgodovino, ko je ista tovarna izdelovala sloviti »Spitfire«. Po množič­ nosti je seveda RAF prednjačil in je bil na primer pogled na skupinski prelet 22 »Hunterjev« zares ču­ dovit. »Scimitarji« ali bolje, njihovi piloti, so se le s težavo premagovali. da ne bi pokazali, kako je videti in slišati, če skupina šestih »Scimitarjev« hkrati prebije zvočni zid. To 1>0 namreč vsem prepovedo vali. Tudi brez nesreč ni šlo. Iz skupine sedmih

Lovsko letalo English Electric P. 1 B »Lightning«

lovcev Hawker »Seahawk« je eden med akrobacijami strmoglavil in se je pilot v zadnjem trenutku .rešil z zlomljeno nogo s padalom. Nato so se nad letališčem podile »Canberre«, »Vulcani«, »Victorji«, »Valianti«, »Javelini« in »Jet Provosti«.

Pri lovcih res kaže, da gredo h koncu ~ vsaj v AJnlg1i'j!i - im, da jih bodo kmalu zamenjali vodljivi izstrelki. Tehničnim strokovnjakom so se predstavili le štirje že znani tipi Hawker »Hunter«, Folland »Gnat«, Gloster »Javelin« in English Electric »Lightning« - vsi v že prej poznanih izvedenkah. Hawker je razstavil kar tri »Hunterje«. Prvi, Mk-6, jeanamenjen napadom na cilje na tleh in je nosil pod krili v dveh zajetnihkapljičasto pokritih nosilcih 24 raketnih izstrelkov. Razen njega je bilo videti še obe nadaljnji dvos·e dežni izvedenki T-7 in Mk-8. Obe letali - prvo je za RAF, drugo pa za mornarico - sta se lovili kot nevihta pod nebom in pilota, ki sicer nista smela prekoračiti zvočne hitrosti, sta bila kot pobesnela. Obe letali sta namenjeni v os-

DeltastokriIni bombnik Avro Vulcan B . l s skrivnostno bombo na spodnji strani trupa

gentlemena, zato pa je presenetil prav tolikšni Handley-Page »Victor«, že nekaj let stari štirimotorni bombnik, ki je med ljubitelji rekordov znan po tem, da je največje letalo, ki je do danes prebilo zvočni zid. Da je tega in še marSIcesa zmožen, je pokazal v Farnboroughu.

Beli orjak se je po prvem zavoju nad letališčem pognal z največjo hitrostjo nizko . nad zemljo, nato pa

Helikopter West1and Westminster z rešetkastim trupom

novi sicer za šolanje, vendar jih je uporabiti tudi za slabovremenske lovce. Za razliko od ostalih »Hunterjev« je na obeh opaziti, da so konstrukterji razširjenje trupa zaradi dveh vzporednih sedežev izkoristili za izboljšanje aerodinamič­ nih lastnosti pri zvočnih hitrostih (pravilo presekov).

Mali »Gnat« je bil prav zaradi malih dimenzij videti še hitrejši kot je v resnici. Pokazali so dve letali modela Mk-l, prvo izdatno oboroženo z raketami pod krili, drugo pa z radarskim nosom, ki usposablja to pritlikavo letalo tudi za nočni lov in za vsako vreme. . Tudi Glosterjev »Javelin Mk-8« je bil oborožen s štirimi raketami »Firestreak«, ki visijo na nosilcih pod krili. Na tem težkem lovcu počiva danes vsa obramba angleške dežele proti nočnim napadom je pa, med nami povedano, že rahlo zastarel in hiti nevzdržno tja kot vsa letala, na zbirališče za staro železo.

Skorajda bolj kot lovci so vžgali bombniki. Ne mogoče zaradi kakšnih posebnih novotarij kot zaradi tega, kar so počeli v zraku. Vickers ...Valiant« je pokazal sicer le uglajeno vedenje starejšega angleškega moč

je šinil popolnoma navpično v nebo ter se vzpenjal in vzpenjal. Takih prizorov nismo navajeni niti pri lovcih. Slednjič se je prevalil na hrbet in se vrtel v vse smeri, da je ljudem - tistim, ki vedo, kaj takšne stvari pomenijo - zastajal dih.

Tudi trikotni Avro »Vulcan « Mk-l je pokazal, da zmore natanko ViSe to kot »Victor«, ,pri ,» Vulcanu Mk-2 pa je bilo videti, da po okretnosti ne zaostaja niti za »Hunter-

jem« - mogoč e skoraj nič ne pretiravamo. SlednjiČ se je pokazal še tretji »Vulcan« in hitro prelet el letališče , da le ne bi kdo n epoklican videl silno skrivnostne orjaške bombe pod trupom - menda nekakšno tajno orožje!

S tem se je končal bombniški cirkus in prav na hitro so še pokazali dve mornariški letali, namreč Blackburnov NA-39 - zlobneži so ga zaradi preščipnjenega trupa brž; krstili za leteč o coca-colo, ~ ki je sicer še na tajni listi, in de Havillandov »Sea Vixen«, ki si je le priboril pot v mornariške enote in je oborožen s štirimi izstrelki »Firestreak« ter skoraj n adzvočen. Prvi je kaj nenavadno letalo in izdatno izkorišča vsa aerodinamična dognanja zadnjih le t. Zato zdr sne brez težav skozi zvočni zid in varno pristane tudi na tako majhnem letališču, kot je krov letalonosilke.

In za konec še o zvezdi, »zadnjem lovskem letalu« RAF: English Electric P-IB je njegovo suhoparno ime in »Lighting« njegovo popularno ime, ki je bilo nekoč že znano na nebesih sveta. Sicer pa ni pomenil letos nobene posebne novosti v Farnboroughu. Zdaj so mu zaradi. smerne stabilnosti pri nadzvočnih hitrostih rahlo povečali smerni rep - podobno kot pred leti Američani svojemu »Super Sabru«. Baje je prav tako hiter' kot Lockheedov šampion »Starfighter«, vendar nastop v Farnboroughu ni pokazal nič senzacionalnega.

NovO potniško letalo De Havilland .. Comet IV«

12S

IV. svetovno padalsko prvenstvo N.a letališču Vajnol'i p.ri BratislavIi v CSR je biloO od 4. do 10. avgusta IV. svetovno p~daJ.sko prvens,t vo, na katerem so se zbrali najboljši padalci in padalke na svetu. Našo državoO je zast'o pala samo :moška reprezen.tanca, ~f so jo sesrtavljaU naslednji padalci: Miličevic, Rončevic, DamjanovIic, D obrinie in Dedic. Najboljš i med našimi !padalci je bil Mladen Mihčevic , ki je. bil v končnem plasmanu tretji med !poOsamezniki, medtem ko si je Peter Dedie v skoku z zadržko s 1500 m pr1boril :oLato medaljo. Jugoslovanska ekipa, ki je bila s stra'n i prireditelja o'š kodovana, je zasedla v končnem v!l"stnem redu 5. mesto za -ekipami SZ, ČSR, Bolgarije in PDljske, kljub temu pa je njen rezultat doiber, saj je bila konkurenca na IV. svetovnem prvenstvu doslej najmočnej ša.

Prva disciplina: Skupinski sko~ na cilj s 1000 m Vreme je bilo ·oblačno in vetrovnD, kaj m a lo uspešno za tekmovanje.

Ekipe so skakale iz letaJ AN -2 in so bili pri prvem s kolk u, zlasti pri pwih petih ekipah, d osežen[ povprečno · precej slabi rezultati. NekDlikD bolje so skočili našli padalci, vendar slabše od sovjetskih, bolgarskih in pDljslk ih. Pirijetno so presenetili ,čl~ni madža'r ske ekipe. V drugi seriji so bili na splDšnD dDseženi boljršd rezultati, verjetno, ker ni več pihal tako močan veter, vendar pa so bili ti rezultati daleč pod povprečj , em za tekmovalce, ki so se tu borili za naslov svetDvnega prvaka.

Med po.samezniki je v prvi discipEni zmalg al Bolgar Vodeni.čarov z 292 to ckami , :pred MadžarDm Djulaijem, DimitrovDm (SZ), Jehličko

Najbolj uspešni naši padalci: Dedič in Dobrinič

126

Miličevič,

(ČSR) in Peklinom (SZ). Našli tekmovalci so se u~stili ;takole: MiličeviC 16. z 270 to&amli, Rončevie 17., DDbrinie 24., DamjanoOvie 34. lin Dedie 49. med 57 tekmovalci.

Ek!i!pno de zrnaig ala Madžamka pred Bolgarijo, SZ; Poljsko, Jugoslavijo, CSRitd.

Med ženskami je zmagala SkDpinova (SZ) pred Romunko Po:pescu, PrjahinoO (SZ) in AngeloOvo IDolgarija.), ekipni vrs't ni red :pa je ibil naslednji: SZ, Bolgarija, Poljska, Romunija itd.

Druga disC!ipJ:ina: Skoki z 2500 m z ocenjevanjem sloga, časa in zaddke Glede na kritirčne vremenske pogoje je tekmovalna komisija. v soglasju z vodji ekip, določBa tD disci!pHno za drugo, ,čeprav je bila pr,Y otno na S[>OIfOOU k'o t tretja. Najlepše so to !pot skakali češki in sovjetski tekmovaloi, medtem ko SD ostali skakali povprečno, prav tako kDt vsi naŠi tekmovalci, razen Mladena M.iJilčeviea, ki ni zaostajal za najbolj.širni. BiJo je Ifačunati na dober plasman naš e ekipe v tej disciplini, vendar je po.vsem odpovedal Damjanov;ie, ki je zaradi neizvedeneg.a zavoja dobil 150 kazenskih točk. Celo Miličevie, ki je ska,kal brezhibno, je kr:i;vi,čnD dobil nekaj kazen~ih točk, medtem ko so jih poleg Damjano,v iea le zaslužili tudi vsi (lIstaH naSI tekmovalci.

Vodstvo naše re:prezentance je zatoO vložilo protest in zahtevalo ponovno ocenD tekmovalcev MiUčevica, Dobrinica in Rončevica,.

Vrstni Ifed posameznikov v tej disciplini je bil naslednji: Koubek (ČSR), Krivan (ČSR) in Ostrovski .(SZ}. Jugoslovan JVliličevie je zasedel 9. mesto s 695 t!iočkami. Eki:pno je zma,gala CSR z 2r160 točkami pred SZ, Bolgarijo, PoljskoO, Romunijo dtd.

Naša ekipa IV sestavu: Miličevic, Dedie in Dobrime pa se je s 1840 točkami uvrrs:ti1a na 8. mesto.

NajboIjrš a med !posameznicami v tej disciplini je bila :mmunska :tekmovalka B1izaibeta Suciu, ekipno pa so zmra gale tekmova:Lke SZ pred Bolgarijo, PoljskoO itd.

Tretji disciplina: Skupinski skok na cilj s 1500 m V prvi serijd skokov so naši tek,m ovalci dosegli dober rezultat, venda,r je bilo opoldne tekmovanje zaradi premočnega vetr.a prekinjeno, oz. odloženo d o ve;čera, ko se je veter pDlegel. Ker pa zaradi mraka naša in angleška ekipa nista opraVlili drugega s koka, se je ta disci[llina nadaljevala šele čez dva dni, ker je bilo našim in angleškim tekmovalc€IIIl dovoljeno ,i:ZNesti drugi skok v dobrih v,r emenskih pogojih, kakršni so vladali prvi dan na večer,

Padalec v boju za pristanek čim bliže cilju

ko so skakali sovjetski, češki. 'in O'stali tekmovalci.

Vreme se je dejansko izboOljšalo šele 9. avgusta okrog poldne. Odmor zaradL sl.abih vremenskih rarZllner je večini tekmovalcev koristil, saj so bili razen mO!l"da sovjetskih tekmDvalcev , ki se odUkujej o !po. dobri kondiciji, od prejšnjih discip1in vsi temeljito utrujeni.

Zdaj so !prvi skakali naši in angleški tekmova'lci, SVDj d!"ug~, zaostali srkupdnskd skok naJ cilj s 1500 m, ,čeprav vreme še ni bilo t?kšno, v ~akI1šnem so svoj drugi skok izvedle ostale ekipe pred dnevi.

Venda,r pa je jugoslovanska ekipa pri tem sk~u dosegla 3. mestD, medtem ko je bil padalec DoObrinic v posam,ičnem plasmanu zma:g'o valec, ,p red PDlonyjem (Madžarska), Gibovim (Bolgarija), Pektinom (SZ), Tomkin son (ZDA), itd. .ostali naši tekmDvaici so s,e uvrstili takole: Miličevie 9., Damjanov'i c 22., Dedie 43. meSJto, medtem, kD je moral Rončevic skok pDnavljati, ker mu je odpovedalo glavno :padalO'. Ektpno je zmagala SZ p!l"ed B'Olga,r ijo, Jugoslavijo, ČSR, Bo'l jsko iM. Med ženskami je v tej disciplini zmagala Nadja Prjahina r(SZ), eki[lno rpa SZ pr,e d Poljsko, Bolgarijo Ltd. Cetrta discipJina: skoki na cilj s 1500 m z zadržko Pri prvem skQku v tej zadnj,i disc1p1ini IV. svetovnega padalskega prvenstva, so vsi naši tekmovalci pristali do 3:m .od cilja, zlasti 1€IP uspeh pa je dos.egel Dobrinic, ki je pristal 1,41 cm 'Od cilj.a. To je bil eden najrbol}šii h rezultatov na celotnem prvenstvu. Uspeh naše ekipe v Posamični

prvem skoku se je še povečal v drugi seniji skokov, ko so bili naši padalci spet izvrstni. Posebno. lep rezultat je dosegel Dedic, ki ' si je s povpreČ!IlO :razdaljo 2,31 m od cilja pdbori1 unago v tej disciplini in zlato medaljo, hkrati pa tudi izboljšal naš državni rekord v tej kategor'i ji. Tudi Miličevic se je dohro odrezal ins svojim rezultatom pustil za seboj nekatere kvalitetne tekmovalce kot: Peklina in Anikijeva (SZ), OzaJbaJa (CSR), Vodeničarova ID Zaharijeva (BoI:gadja) in Cer.njak.a (Poljsika,), kar ga je v generalnem plasmanu s 5. mesta dvi.g'n ilo na 3. mesto. V tej discilPlini je jugoslovanska ekilPa: Dedic, MHičevic in Dobrinie zavzela 2. mesto.

Ekipno je med mošklimi zmagala SZ pred JUlgoslavijo, Bolgarijo, CSR itd. Med ženskamli je zma.gala Nadja PTjahina, ekipno pa padalke CSR. KOil1Jooi vrstni red :

Posamezniki: 1. Ostrovski ,(SZ) 2. JehliČika ~ (CSR) 3. MiJ.i'čevae (FLRJ) 4. Pektin (SZ) 5. Anikin (SZ)

1865,48 točk, 1850,86 točk, 1831,83 to.čk, 1828,73 t'O&:, 1828,24 točk.

Ostali jugoslovanski tekmovalci: 21. Rončevic, 22. Dohrinic, 39. Damjanovie, 41. Dedic.

Posameznice: 1. Prr-jahina (SZ) 2. Frankova (Po.1j .)

3. Velčeva (Bolg.)

4. Oleiiierova (SZ) 5. PopeseiU (Rom.)

1774,30 1734,10 1722,63 1710,00 1602,19

točk, točk , točk, točk, točk .

Moške ekipe: 1. Sovjetska rz;vefZa Ceškoslovaška BoLgarija Poljska J ,u goslavija

2.

3.

4.

5.

5587,32 točk, 5482,55 točk, 5403,53 točk , 5245,00 to'čk, 5218,91 točk~

2enske ekipe: 1. Sovjetska zveza 2. Po1j,sika 3. Bolga,rija

3548,39 3443,03 3431 ,78

točk , točk, točk.

Sl{ok v slogu

btw• ..- "eMi V

VESOLJE

SLANOVEC MARJAN

5. K ' zvezdam Za potovanje k zv,e zdam, ki so bolj oddaljene od Zemlje kot vsi naši planeti, bi v čisto energijskem pog,l edu ne bHo nil~akih ovir. Raketa, namenjena na katerokoli zvezdo, bi za svojo pot potrebovala le nekaj več energije kot pri medplanetnih potovanjih. T,a ko bi raketa, ki bi ~alPustila !Zemljo s hitrostjo 24 km na sekundo:, zapustila naš sončni sistem še vedno s hitrostjo 17,6 km na sekundo. Ce bi bila pravilno usmerjena, bi ,l ahko dosegla katerokoli bUžnjo zvezdo. To velja

tako teo'retično kot prakti,č no. Vendrar pa se pri stelarnih potovanjih zelo neljubo vplete v dogaj an ja čas.

Zaradi ogrorimih razd;:tlj, ki nas l očijo od zvezd, bi vsako tako potovanje traj a lo veliko dlje, kot človeško življenje. Cetudi bi raketa dosegla cilj svojega potovanja, bi njeno potovanje v tem :primeru trajalo nekaj več kot 7000.0 let. Osnovni pI10blem medzve~dnih IP otovanj joe zato v d01gi dobi potov,a1nja.

Ze, če bi hoteli do seči najbližje zvezde v času č loveškega življ enja, bi morala raketa potovati s hitrostmi, ki bi bile blizu svetlobne hitrosti. T e oretično ni nobenih zadrž-

).,.žab~ ~"

kov glede tega . Potrebni pa bi bili seveda dovolj močni izvori energije za pospeševanje r aket. Ta cHj pa je danes z'a človeka nedosegljiv prav toliko kot so bile nedosegljive hitrosti današnjih raket, ustvarjalcem prvega p arnega stroja, Svetloba namreč premaga nekaj več kot eno mili;ja'rdo (1 0.00000000) kilometrov veni uri. Clovek pa zaenkrat ne more do seč i niti borih 40 00'0 km/h, potrebnih za medplanetne polete.

Preden bo mogoče resno misliti na potovanje k zvezdam, .bo potrebno ustvariti docela nove metode za p ogon raket ter nove izvore energije, ki bodo po svoji moči za današnje pojme, fanta stični.

Zelo možno je, da bo raketa za vse 'č ase ostala gospodar vesolja, kajti nj ene prednosti in razvojne možnosti so precejšnje.

127

Današnjim kemi;čnim raketam bodo sledile atomske, tem p.a elektri:čne ali ionske; Osnovne lastnosti zadnj,i h so znane že danes. Namesto vročih plinov, ki iztekajo iz današnjih raketnih motorjev s sorazmerno omejenimi hitrostmi, bodo iz ionSlkih raketnih motorjev iztekali naelektreni delci - ioni, pospeš eni v močnih magnetnih ali električnih poljih. Ker bo njihova hitrost iztekanja zelo bE zu svetlobne hitrosti, bo kljub njihovi majhni masi nas1JaJla potisna s ila.

Za delovanje takih raketnih motorjev pa bo poseben izredno učin­ kovit nukleH'r ni energijski izvor, veliko močnejši kot so današnji. Z današnjimi .postopki uslp e sprostiti le 0,1 odstotka materije v energijo, dočim bi omenj eni reaktor moral pretvarj a ti vso materijo v energijo.

Hitrost, katero bi taka ra,k eta ilahko dosegla, bi bila v osnovi odvisna od količine izkoriščenega atomskega gOl'iva. Vendar pa s·e pri teh hitrostih vmeš ajo novi elemen·· ti, katere predvtdeva relativnostna teorija. Ce bi nam u spelo zgraditi raketo, katere 90% teže bi se pretvoDilo v pogonsko energijo, bi ostaUh 1'0% teže lahko doseglo hitrost v iznosu 98% svetlobne hitrosti. Pri tej hitrosti bi dosegla raketa najbližje zvezde v 4,75 !leva.

Po relativnoSItni teoriji se namreč masa telesa, katero se giblje s hitrostjo, precej enako svetlobni, močno poveča ter postane teoretično pri svetilobni hitrosti neskončno velika. To pomen~, da se lahko svetlobni hitrosti pribli:žamo kolikor hočemo, dosegli pa je ne !bomo nikoli, kajti neskončno velliike mase ni mogoče še naprej pospeševati.

Poleg spremenjene mase prinesejo velike hitrosti gibanja s seboj še novo merilo časa. Zemeljska minuta bi na hitro leteči raketi iz-

Opazovalna in pomožna postaja na poti v vesolje, približno 1700 km od zemlje

gledala veliko daljša. Ko pa bi ra.meta dosegla svetlobno hitros,t, bi se čas zanjo us,t avil.

S stališ'ča potIJJikov na raketi je ta pojav ugoden, ker bo zmanjševa~ čas potovanja. Vendar pa moramo poudariti, da p ostane časovno merilo občutno drugačno kot na Zemlji ' š€!le pri hitrostih, ki so večje od polovice svetlobne hitrosti.

Ne da bi zahajaH pregloboko v teorijo, lahko rečemo, da bo, vsaj teoreti,čno, mo,ž no doseČi zvezde v oddaJjenosti 200 - 300 svetlobnih let v času Olovešik ega življenja. To pa l,e pod pogojem, če bo uspe[o vso

Model rakete dr. Von Brauna za polet na Luno

128

materijo goriva pretvoriti v energijo, o čemer pa danes ne vemo še ni,česar.

Kljub temu potovanje po vesolju, ki bo trajaro nekaj desetletij, gotovo ne bo poseben užiit ek, niti za najbolj navdušene astronavte.

Zato ~emišljujejo celo o tem, da bi posadko rakete za ta čas spravili v nekako »zimsko spanje«, s čimer bi olajšali, tako po fizi:ološki kot po psihološki strani, večdesetiletno brezdelno čakanje.

Dr:ug predlog se ukvarja z mislijo, da bi na tako dolga potovanja pošiljaJi večje rakete, ki bi bHe mali potujoči svetovi, sposobni potovanj, trajajočih tudi nekaj stoletij. V b.istvu smo tUdi ljudje z naše ilemlje tak potnik Raz1iJka je le v tem, da ne vemo odkod prihajamo, ni.ti ne vemo kam gremo. Umetnemu »svetu « pa bi lahko določili smer in eMj. Tak planetoid bi se lahIro gibal sorazmerno počasi. Po zaključku potovanja okrog najbližjih zvezd. pa bi se na e:emljo vrni:la peta ali deseta generacija posadke\ katera je prvotno zapusti-la Zemljo. K 'l jub temu pa si je težko pl'edstavljati, kako bi raziskali na ta način vsaj del ves'o lja, saj bi potovanje od enega do drugega konca Galaksije trajaJlo nekaj milijonov let. Svetlobna hitrost je zaenkrat .meja, ki nam neusmiljeno zapira pot v vesolje.

Tu nam tudi najmočnejsi izvori energije ne morejo pomagati. Omejena največja hitrost, brezmejne razdalje in kratko človeš ko življenje, nekako niso v pravem sorazmerju. Celo teoreti'čno so nam dosegljive le nekatere najbližje zvezde, katevih razdalja do nas pa je z ostaJ:itmi dimenzijami vesolja smešno majhna.

Na Avtocesti 2e dolge tedne pojo od Trebnjeproti Zag.rebu krampi in lopate, buldožerji ;in najmodernejoši stroji, ki režejo traso nove avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb. Na deset msoče mladincev in mladJnk jz vse države v potu svojega veselega obraza g·r adi to pomembno prometno žHo. Z veseljem in .ponosom gledajo na bogate uspehe svojega dela in vedno manj je dvomov, ali bo cesta dogra'j ena do Dneva republike, kot so bo'g adirji to obljubilIi. V šestnajstih, vzorno urej enih naseljih prebivajo marljiv,i graditelji Od tu odhajajoo na vsakodnevno delo in tja s e spet viTa'čajo IPO d elu, zadovoljni, saj jih tu čaka veliko zanimivega in poučnega. Naselja, bri,gad:ill'jev so pravcata mravljišča, kjer mladina preživlja svoj p.rosU čas ~n se hkralbi S[)cnnav.a s politič nimi, kulturnimi in tehničn:i md vprašanj i in taiko ko'['.i stno obUkuje in dviga splošno raven svoje izobrazbe.

Med o rganizacijami, kJ skrbijo za dVlig izobrazbe in razgledanos~i mladih graditeljev avtomobiLske ceste, d a je svoj viden delež tudi Leta~ska zveza Slovenije. V juliju in avgustu je poslala v deset brigad,i rskih naselij skupino predavateljev in letalskih modelarjev. Bredavatelji so brtigadirjem spregovoI"i1i 'o raz.voju in dosežkih sodobnega letalstva, jim vzbudili zanimanje za splošno letalsko tehndko in jih tudi opozorili na dejavnost letalske zveze, v orrganizadjah katere je dovolj možnosti, da se n aša mladina a:ktilvno vključuje in deluje v tej aId oni panogi. PO

p·r edavanjih so brigadirji vpraš·e vali, predavatelji pa so jim z veseljem pojasnjeva1i, kar jim s področja letals1Na ni hilo znanega ali jasnega.

Posebno zanimanje med brigadirji so vzbudili nastopi letalskih modelarjev, ki so v vsakem naselju po predavanjih brigadirjem prikazali letenje gumenjakov in vezanih hitrostnih alti a.krobatskih modelov.

Zlasti ak.robacije vezanih modelov so br.iJgadkje navdušile in med njimi jth je bilQ opaziti preeej, ki so si želeli, da bi znali tudi sami graditi in »Ietetti « take modele. Ob koncu

Edini up, ki nam tu ostaja, je v rahli možnosti, da Einsteinova relativnostna teorija ni absolutno točna, tako kot n. pr. ni bili absolutno točen Newtonov gravd:tacijski zakon.

Vsak poizkus, da bi odgovorili na te .p omisleke .pa bi nas zapeljal v globoko filozofijo o osnovni zgradbi prostora in časa. iNi verjetno, da bi danes kdOI"kold. ra~čistil to vprašanje. Zato ga .prepustimo bodoč­ nosil:i.

Z'a nimivejše je drugo, bolj zgodovinsko vp,r ašanje. Ce smo ugotovili, da S'O potovanja v vesolje možna in, da predpostavljamo, da drugje v vesolju tudi obstoja inteHgentno žiVIljenje, se popolnoma Ulpravičeno vprašamo, zak;aj prebivalci drugih planetov niso še prišli k nam?

Prv[ odgovor na t'O· dobimo s kratkim pogledom na M,lečno cesto.

Množica zvezd in ogromne razdalje, ki jih ločijO , nas hitro pouče, da bi vsakdo potTeboval za iskanje med njimi milijone let. Ce je do takih iskanj že prišil o, je zelo malo verjetno, da j-e bi[ obiska deležen tudi

naš sončni sistem. V najboljšem primeru se je to lahko zgodilo v z·e lo redkli'h i:ntervalih, ' saj naše sonce leži s koraj na Tobu Galaiksije in še to v sorazmerno redko naseljenem .prosvoru. Vendar pa nihče ne ve, kaj se je dogajalo pred mi~ijoni leti. Obiski so lahko priha}ali [in odhajali, medtem ko je razvoj na Zemlji .počasi ustvarjal človeka.

Vendar ne bodimo nestrpni. Tudi, če na.m v bodočih miuijonih let ne u spe doseči zvezd, !bodo zelo verjetno te prišle k nam. Seveda pa bi bila akti'Vna vloga človeku ajubšao Lepše bi bilo »odkrivati «, kot »biti odkrit«.

Go·t ovo bodo m a'r silkomu izgledala ta razm:iš,l j anj a fantastična.

Vendar pa, 'Če pogledamo vzgodovino znanosti, bomo videli, da so se človeku pri vseh novih zamislih vzbuja:li podobni .pomisleki. Problemi, o katerih smo razpravljali, gotovo še ne bodo r ešeni tako kmalu.

Nekateri !bodo č akaIi na realizacijo tudi stolet}a, vendar pa jih Ibo konec koncev človek J.e razrešili. Morda celo bolje in . bolj fantastično, kot si to danes lahko mislimo.

~a

Brigadirji z zanimanjem

pričakujejo

vzlet akrobatskega vezanega modela

obiska skupine z Letalske zveze Slovenije, so bdgadirji videli še kratke doku:mentalI'ne flilme s področja letalstva in raznih letalsk.ih prireditev, ki s·o j'i m prav tako pI1ibUžali letalsiv'O in vzbudi,!;i željo po aktivnem udejstvovanju v letalski zvez-i.

Kljub včasih slabemu vremenu aId pomanjkljivi organizaciji teh obiskov v naseljih, so te pro.pagandne akcije LetaJSlke zveze Slovenije na ·s plošno d obro uS[)eJe inogrele marsikaterega brigad.i.rja aH brig.adirko za letalstvQ, kamor bodo po vrru.1Ni z avtomobilske ceste našli pot za aktivno udejstvovanje v tej ali oni veji letalskega šp·orta.

Glavnemu štabu mladJnskih de10vJl1ih brigad je LetaJska ZlVeza Slovenije dala na razpolago moto·r no letalo KB-6 »Matajur« in pilota za službene in kurirske namene, na letališču Aerokluba NOVQ mesto v Prečni pa je 20. julija organizirala za g raditelje avtoceste veliko letalsko pJ"ireditev s pestrim in zanimivim sporedom, pri katerem ,s·o sodelovali tudi piloti Jn letala Letalske z,veze Hrvatske in Zveznega letalskega centra v Vršcu. Tu je bilo zbranih nad ducat motornih ter deset jadraln.i h letal, s katerimi so naš~ znani p.iloti in jadraICi Mihajlo Jelak, Juraj Sala j, Franc Mo·r dej, JQže Krumpak in drugi, prikazali zanimive polete in ak.robacije, padale,i kot Vera Cibr:ic in drugi pa svoje padalske »umetnije«. Tudi letalskd modelarj.i so sodelovali na tej priITeditvi in pomagali tisoče hvaležnih gledakev navdušiU s svojimi izvajanji. Toda jadralci, mQtorni piloti in padalci Letauske zveze SLolV'eru je so s skrčenim progra.m'Om sQd elovali tudi na festivalu mladinskih delovnih br,i gad 23. avgusta, v okv,i ru športnih in kulturnih prireditev !in

129

Dvojka »Matajurjcv« v naletu na festivalu mladinsldh brigad

tekmovanj brigadirjev z vse avtomobils1ke ceste Ljubljana-Zagreb.

Z neverjetnim uspehom so bili v avgustu v naseljih Št. Jurij , Karteljevo in Lukovk organi~irani modelarski tečaja za b:r;igadirje, ki. so jih vodili modelarski instruktorji LZS. Letalska ZlVeza Slovenije je za te tečaje os krbela p.ot·r ebno modelarsko o'rocije, .material in komplete jadralnah modelov. Resni in !požrtvovalni inštruktorj.i so zbrali okrog sebe na desetine bm1g add rjev , ki so se z vso vnemo, veseljem in navdušenjem lotili gradnje modelov ,i n se takQo spoznaJi z osnQovami let·a lske tehnike.

Priv·l1Ženos·t inJŠtI'U!k.torjev letalskemu modelarstvu in veselje, da imajo okrog sebe toLikanj hvaleŽIle učence v bri.g adirjih in hrdgadirkah, graditeljih avtomobilske ceste, vse to je biLo že ob za·četku zanesljivQo jamstvo, da bodo ti tečaji :dQobro uspeH in dosegli v celoti svoj namen. In res, korn.aj so za tečaje izvedeli tudi v drugJh naseljii h, so ,povsod z nekakšno ljubosumnostjo terjali, naj bi tudi v nj'i hova naseJja pl'išel modelarski inštruktor z vsem potrebnim

Skupina modelarjev in predavateljev v brigadirskem naselju

Visokosposobno jadralno S končad1Jim razvojem jadralnega letala »T.ri.glav 111« je bilo delo pri ra.z voju s.posobnega jadralnega letala s klasičnim profilom v glavnem končanOo. Clani konstrukcijskega biroja pa so stal.i p.red novim obdobjem l:aminarnih p.rofilov; že delo in preizkušnje na konstrukcij-ah 's kl asičnIimi profili so kazale, da je konec s kLasičnim profilom tudi pri jadralnih letalih. V Itujoi ni 'SOo ,pri,čeli ,s pQoizkusi. Kaj prida .o tem se tedaj

130

in organiziral modelarski tečaj kot v omenjenih treh naseljih. Seveda ba Letalska zveza Slovenije prav rada ustregIa tudi tej željJ graditeljev avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb, ko bi je pr:i tem ne ovirale objektivne težave. Skušala pa ho do· konca gradnje kljub vsemu nuditi brigadi.rjem vse v tem !pogledu, kar ji bodo razmere dopuščale. Udeleženci modelars'k ih tečajev v naseljih. so ob ikoncu tečajev imeli tudi ~n­ tema tekmovanja, da ·s o na njih pokazaH, kako so jim uspel:i nj,ihovi prvi leteči modeli in kolikšno znanje so jim inštruktorji LZS pos['edova1i v času teh tečajev.

Tudi naša revJja skuša med mladino na .a v·t oceshl širdti letaJsko mi-o selnost in ra~vijati zanimanje brigadirjev za letalSlk,i šport. V brigadirska naselja smo poslali po deset lanskih Jetnikov in !po deset izvodo'v letošnjli h števHk, da bi brigadirji iz revije »Krila« spoznali novostd iz domačega .in tujega letalstva in letals ke tehnike.

ni izvedelo, povsoOd so le tipali, poizkušali in računali.

Tudi v konstrukcijskem bi.r oju LZS je bilo tako-. Pričel·i so s študijem in <debatami. Na ža,l ost je bilo na ra.zpola,go zelo maLQo podatkov o lamina!I1Illih pwfilih, zelo malo dostopnih pa tudi samih pro.fHov. :Končno je padla. odločitev. Začeli SlO študi'r ati jn .i2jdelovati proračune za novo jadraJno letalo KB-8, ki naj bi imelo kombinirano :krilo z la~-

letalo'_~ _KB-9 narnim dn klasičnim proW'o m. V kIOrenu je bil :mišljen lamin arn i pr.of.H »Mustang «, na koncu krila pa tudi uv-it, v.e nda,r kla:sačen pmfiL Pri tem je bilQo QpravljenQo preced študija 'ok.oli v,s eh treh os.i. V zvezi s krilom pa obsežneš<1;udije in iI'aziskave za nove tehnološke postopke ro gradnjo laminarnega krHa v lesu.

Delo je teklo hitro napred, izdelani soO bili vsi proračuni in del načrtov.

Tedaj pa je zmanjkaJo denarja za

iooelavo letala <kljub temu, da so vse te načrte delali amatersko. Ni'č ni pomagalo, proračuni in načrti so romal,i v arhiv, kjer so še danes zgoV'orne prilče prVlih prizadevanj Konstrukcijskega biroja na področju laminarnih profilov.

Prešlo je dobro leto dni., preden se je pričelo počasi zopet ,s vetlikati na IObwrju. Med tem časom pa so prispeli k nam novi podatki ter nova literatura" na, podlag,j katere se ni več <izplačalo delati na KB-8.

Je pač tako, da ni nikoli dovolj denarja in to prav ,t akrat najmanj, Iro bi bil naljbolj potreben. Morda bo pri ·t em nekcdo upravIčeno pripomnil, d a je takle PI'Ojekt na papirju precejšnja izguba časa in denarja. Na srelČto ni ravno tako. Stu<:lij pri KB-8 se je namreč izpla,čal jn s e še danes v mar,sičem pozna.

Seveda bi v primeru, da bi bilo dovolj denarja, imeli eno letalo več in precej več .izkušenj.

Kot sem že !prej omenil, je po letu dni zopet pr:i,čel boj za den ar .

P, očasi se ga je nekaj nabralo, vendar ne toliko, da bi bilo možno izdelati celo letalo. Zato je bilo treba poiJskati kompromisno r ešitev. Pri iskanju te reši,t ve so se končno spomnili na stari trup »Udarnika« , ki je nekoliko pollo mljen stal nerabljen v k 'o tu skl adišč a. Tako. je vendar ilrasla doko[}Jčna rešitev. Na stari, n elmliko predelan »Udarnikov« trup naj 's e koJ.ikor je p ač možno najug,odneje prligradi nova laminarna krila. Tako so se <konstrukterji mo'r ali pač 'odpovedartii. nQvemu trupu, ki naj bi odgovoril, 2lgrajen po novih !Vidikih, na razna vpra'š anja o stabilnosti, posebno !Še spiraIni. Tako to vprašanje še do danes ni rešeno ne pr,i nas pa tudi po sve,t u ne.

Poleg trupa naj bi u.porabili še vi:š inski rep in smerni stabilizatQr. Prvotno so mislili, da bo osta1o še smerno krmi1o, pa ga je tik pred dograditV1i,joozamenjal d'z najdlj:ivd obratovodja v »Letovu« z rezervnim od »Weihe«. Kabina se je pos.ili raz'mer le nelwliko spremenila. Seveda pa je bi,l a kot pihana kapljica. Sicer lepa po ,i zgledu, pa se posebno pri majhnih hitrostih In i izkaza~a . Sicer so to tkonstrukterj,i sumili, kljub precejošn:ji hvali p.o svetu, pa če ni bilo druge možnosti, je morala biti tudi ta dobra.

Novo leta:Lo z oznako, »KB-9 « je imelo torej k ,o t glavni namen preizkusiti laminarno krilo, ilgrajeno v celoti iz lesa. Zato je .uprav,ičeno kot ozna'k o nos.iJo še napis »e~pe­ riment al«. V krilo naj se vgradi laminarni profil. lildelano naj bo po novem tehnološ!kem postopku, zr a,č ­ ne zavore naj s e pomaknej'O čim bold nazaj t ak'O, da hD ostalo krilo po globini čdmdaJj brez za rez. Pr,i razpetini 16 m naj bi imeLo letalo drsno razmerje 1: 32. Istočasno pa je t.ovarna »Letov » preiz.kusila nov način gradnje krila. Novi nač,in se je dobro izka zal in ' lahko se je pričelo z delom.

Delo je t eklo hit ro ,jn precizno.

Razume se, da je bilD posvečeno največ pozo,r nos ti krilu, p!Osebno izteik ,r eber je bil več kot precizno izdelan.

P'r .o ti koncu ris a rskih del je pričela tovarna »Letov « z i:odelavo letala. Posamezna rebra S'O bila izrezana iz ploš č vew.nega les,a. Z vso. skrbno:stjo s o bila nato točno 'Obdelana na -zahtevano obHlw rebra.

Tak'O je teklo 'Vse delo sk'rb.no in precizno. Do konca gra!Cl,nje so gra-

diitelji .i n konstrukterji tak,o t esno· sodelovali kot še nikdar do tedaj.

Uspeh ni iz osta,l , saj se je letalo tako bleščalo, ko je bilo got0V10, da se sami graditelji nis'O mogli nagle-, dart.i .svojega d ela.

LetaLo 's o prepeljali na Lesce, kjer je bil izveden prvi štart. Preizkusni pilot je bil glavni konstrukter Marjan Slanovec. Start je uspel, letalo je lepo 'kroždlo, toda nj egova finesa je prišla pr,a v do illraza š ele pri pristanku. P'r 1stanek je bil izveden namenoma brez zavor. Pil.ot je pripeljal letalo na začetek letali šoč a čistD nizko. Toda letalo je letelo niilko prek letališča kot da ne misli sesti. Res, da je imel pri tem tudi svoj delež talni efekt, vendar kar je preveč je preveč, letalo je pristalo šele tik pred koncem letališča .

Nadaljnji poizkusi so potrdili, da je laminarnost krila dosežena dn m erjeno drsno razmerje 1: 32,5. Krila ki so p.ri KB-9 mnogo manjša kot pri običajnih letalih, S'O delovala sij,ajn.o. Hitrnstna polara je kazala, da ho letalo zelo. prodorno. . Nadaljnji poizkusi pa so .pokazali tudi slabe strani. Za vore so bile pri pristanku neefektne, kar ,je bilo· r azumlj.iv,o, ko pa soo bile ,potisnjene tako daleč nazaj. Minimalna hitrost je bila precej velika. Največj o škodo je povzročila seveda kapljič a.srta kabin a , ki pri majhnih hitros,t ih stoji pod takšnim kotom, da se

131

lee. Ko1o je 'Odstranjeno in je nadomeseeno s široko smučko. Trup je lesen in prekrit z vezanim les'Om. Kabina je prostorna in svetla, kljub temu, da je stekleni pokr'Ov SOraZlffiernQ majhen. Le~ta je pihana kapljica,. Višinski rep je lesen, le krmilo je prekrit o z vezanim lesQm, enak.o tudi sme~ni rep. Pri sme~em stahilizatorju je 'Odstranjen .greben, ki ga je prej imel star,i trup. Trim e r je :na desni straru in zelOo občutljiv.

OBbELAltO

Vzdolžni presek skozi torzijsko škatlo

za njo trga ZlraCill tok. Ta zvrtinčeni tok pa povz.roča t~ganje v korenu ikrila. Zat,o so namestili na kor€!Ilu !krila omajevaLce vI1tinčenja.

Pa vse skupaj ni mnogo pomagaIQ. Poleg tega pa pri m inimalnih hitrostih samo laminarno krilo ni več stabilno. Reš;i tev teg;t vprašanja pa je drugo poglavje, na to b'O konstrukcijski biro lahko odg.ov'OrU ta:kiod , ko bo končal raz;skave, za kaltere je dobil potrebni denar.

Upajmo, da b'O kmalu priše[ čas, ko bomo v reviji lahk10 'Objav.ili rezultate.

KB-'9 ExperimentaJ je ramen'Olesene gradnje. Kriil a so ,l esena, v celoti pre!k.r i't a z vezanim lesom.

Ker je izredno va:ŽlIl.a gladkost in ravnost krHa, s'O !krila izdelana na nov načiJll. Rebra, kot smo že omenili, so izrezana iz ene plošče vezanega lesa.

Xontura rebra je bila točno izrezana in 'Obdelana. Na obeh straneh rebra sllla 4m.m pold: konturo :nalepljeni lelj;v:i: 7 X 7 mm. Rebra so naJepljena na nosHec mednji, na 'Omenjene kI~ilee

le tve

pa so naJepljene smrekove na gosto prevrtane. Deske so takJO debele, da gledalj'O dva milimetra prek konture trupa. Potem se ta povirŠina toliko časa posnema, . da je površina 'Obdelana točno do konture reber. Prek vsega tega !pa je na,l epljen vezan les, ki prenaša torzijske napetosti Podloga je pri tem le podlaga, s pomQčjo katere se doseže sijajna ravna ·i n gladka površina krHa. Med rebrJ na nosni klf.ivin<i pa je ·a nalogno vlepljena smreka in obdelana enako k'Ot ostala povr.š ina. Krilo se je tako dobro obnes·lo, da S'O takoj za >tem povsem sHčno i'z delali krila za jadralno letalo »Orao 2 C«. Zalk rilc :krilo nima.

Krilca pa so majhna ter so silno efektna, ker je krilo iZlredno t'Ogo. Prekrita so s pI a·t n om. Stik med krilom in kld kem je prelepljen s platnom. Zavore so izvedene tako, da se izsek krila zavrti za 90°.

T·ru!p, kot že omenjeno, je »Udarnikov«. Nekoliko so spremenjeni priključki krilal, taiko, da je letalo ramenokrilec aU sk.oraj visOiko krideš,čice

Na veliko škodD ni bHo denarja, da bi se dokončaJo veliIko deJo, ki je bilD srtem lertalDm začeto. Samega letaJa KB-9 se se~iljsko razumljivo ne izplača graditi. Pač pa osnDvna zamisel in rezultati, ki jih je ta uspeli ,,'e xlperim€!Ilta.I« dall, !pa nujno kličelj'O naj bi se delo nada.ldeval'O >dQ uspešnega konca, tQ je letala kot ga konsrtrukc.ijs'ki bicr:'O želi poklOlniti jugos lovanskim in verjetno tudi tujim jadraIcem.

Ce pregledamo v,i soikosPQsobna jadraJna letaJ.a, ki so bila zgrajena po KB-9 do sedaj, niti eno še ni tD, ika,r bi ,lahk'O im,e novali vrhunec.

MOl'da Hčil v teh besedah nekaj slOo-

Izdelava nosne letve krila

venske domišJjavosti, toda V1sak strasten jadralec bo to brez dvoma priZlnal.

Tehni 'čni

podatki:

razp'e tina, .

16,00m dolžina.

7,60m presek trupa ma·x 0,52m površina krila .

16,00 m 2 1,14 m ,2 povr.š ina k lri'lc .

2,64m> zoževanje krila vi'l lkost krHa .

16 "V« lem 4° prQii[ NACA 643 - C18 najboljše drsno ra~erje 1: 32,5 pr~ 83kmJh najmanjše propadanje 0,7 m pri 70k.mJh

Opozorilo naročnikom!

Način

132

izdelave rebra za krila

Poslužite se 4. številki revije »Krila« priloženih položnic in nam čimprej nakažite zaostalo naročnino za Iansko in letošnje leto! Sporočite upravi »Krila« ·d o 10. januarja 1959, da ostanete še nadalje naročnik!

Umetni horizont MARKO JERAS

Kadar razkazuje jadra lec svoje letalo in njegovo opremo, z nasmeškom pripomni: letalo je opremljeno tudi z umetnim h orizontom. In kaj tega ne bi bil vesel. Ta sicer nadvse koristni inštrument, ki ni prav nujno potreben, je namreč zelo drag.

Morda je tudi zaradi tega »ne prav nujno potreben.« Vsak aeroklub si pač pomaga kot le more.

Umetni horizont. Kot že ime samo pove, n a domešč a pravi horizont, kar je ugodno pri letenju v oblakih ali ponoči. Na inštrumentu je nasli kana črta, ki pomeni horizont in obris letala. Obris letala se nasproti horizontu dviga, spušča in nagiba skladno s položajem letala nasproti pravemu horizontu. Torej če še enkrat povemo, nam umetni horizont kaže, v kakšni legi leti letalo glede na naravni horizont, to je kaže nagib okoli vzdolžne in prečne osi.

Umetni hor izont so pričeli uvajati v letala 1929. leta. Razumljivo, da so bili prvi izdelki precej slabši od današnjih izpopolnjenih, bili pa so gnani pnevmatsko. Umetne horizonte delimo namreč glede na pogon na pnevmatske in električne, ki so se razširili šele po vojni. Slednji z električnim pogon om so veliko boljši, je pa njihova cena zelo visoka.

Vsak umetni horizont je v bistvu nihalo z zelo dolgo nihajno dobo, le-to pa dosežemo z nihalom z velikim vztrajnostniin momentom. Največjega dosežemo, če je nihalo kar vrtavka.

Tako pomeni sodobni

Zunanji izgled

električnega

umetnega horizonta, kombiniranega s kontrolnikom leta

umetni horizont vrtavko s tremi stol'tnjami prostosti, to se pravi možno je zavrteti vrtavko okoli treh osi.

Pričujoča slika nam kaže umetni horizont tipa Sperry. Sestavljen je iz kardanika, obešenega nihala vrtavke z zračnim izravnalcem. Vrtavka se vrti z veliko hitrostjo okoli vertikal ne osi, katere ležaja sta vgrajena v notranji pokončni obroč; 2. Vodoravni obroč 3 objema notranji obroč · 2 in se lahko vrti okoli vodoravne osi XX. Obroč je vgrajen v ohišje inštrumenta z ležajema 4 in 5, ki ležita v vzdolž ni osi letala.

Pri spremembi nagiba letala, obdrži vrtavka 1 svojo osnovno ravnino vrtenja. Zaradi tega obdržita os vrtavke in obroč 2 svojo lego v prostoru. Ker je zunanji obroč 3 vgrajen v ohišje v vzdolžni osi, sledi vzdolžne nagibe letala, vprečnem nagibu pa ostane ves sistem nepo-

Shematski prerez pnevmatlčnega Sperry umetnega horizonta: 1. vrtavka; 2. notranji obroč; 3. zunanji obroč; 4. in 5. ležaja vrtavkinega sistema; 6. komora izravnaica; 7. reže za iztok zraka; 8. nihalo; 9. ročica horizonta; 10. obris letala; 11. os ročice št. 9; 12. čep, ki poganja ročico št. 9

mičen in se ohišje vrti okoli njega v ležajih 4 in 5. .

Na spodnji strani obroča 2 je pritrjen zra č ni izrav nalec, ki je sestaVljen iz komore 6, iz katere z veliko hitrostjo izteka zrak skozi reže 7. Reže so delno pokrite znihali 8.

Nihala so postavljena tako, da so v navpični legi izravnaica zračni curki enaki v vseh štirih smereh. S tem pa so reakcije iz tekajočih se curkov enake.

Ce se vrtavkin sistem iz katerega koli vzroka nagne iz vodoravne lege, tedaj se poruši ravnotežni položaj reakcij iztekajočih curkov iz izravnaica. Nihala 8 obdrže svoj navpični položaj, medtem ko ohišje izravnaIca zavzame isti položaj, kot ves sistem, ker je trdno vezano Ina okvir 2. Zaradi tega se ena reža zapre, druga pa odpre. En curek postane zaradi tega močnejši od drugega in povzroči potrebni izravna ini moment.

Inštrument deluje takole: Ker vrtavka drži svojo ravnino vrtenja, se pokaže prečni nagib na prednji strani inštrumenta, v pravi velikosti. Ohišje inštrumenta se vrti okoli vrtavkinega sistema v ležajih 4 in 5. Ročica 9 je prigrajena na zunanji okvir 3 in · kaže dejanski kot.

Le-ta se pilotu pokaže kot k6t med ročico 9 in obrisom leta la 10, ki je vezan na ohišje inštrumenta.

Podobno deluje inštrument, kadar naj pokaže vzdolžni nagib.

Pnevmatski umetni horizont je lahko gnan s stisnjenim zrakom ali s srkanj em zraka iz ohišja. V resnici je inštrument izdelan zelo zamotano in tako, da isti curek, ki poganja vrtavko (ta je hkrati tudi zračna turbina) izteka tudi skozi izravnalec.

Vsak umetni horizont ima še gumb, s katerim po potrebi blokiramo inštrument pri izvajanju akrobacij ali v zračni borbi. Ko se letalo vrne v vodoravni let, lahko takoj vključimo horizont in le-ta takoj pravilno deluje.

Pnevmatski umetni horizonti so sila težki, veliki in nerodni. Poleg tega mora imeti letalo še veliko Venturijevo cev, ki povzroča precej

133

Zvezno finalno cup tekmovanje modelarjev Ljubljansko letališče je bilo v dn eh od 27. avgusta do 1. septembra prizorišče zveznega finalnega cup tekmovanja letalskih modelarjev Letalske zveze Jugoslavije, na katerem so se naši najboljši modelarji pomerili v kategoriji jadralnih A-2 modelov, diesel penjačev, gumenjakov Wakefield in v kategoriji hitrostnih vezanih modelov. Na tekmovanju so nastopile modelarske ekipe Hrvatske, Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine in Makedo . nije. Zlasti razveseljivo je bilo to, da so bili na letošnjih tekmovanjih v posameznih kategorijah doseženi prav dobri rezultati in, da so se še posebno dobro uveljavili v posameznih disciplinah nekateri mladi modelarji, katerih imena so se prvič pojavila na zveznem tekmovanju Slovenskim modelarjem, ki vse,kakor ne sodijo med najslabše v državi, In a letdšnjoem tekmovanju :ni šlo, kakor bi želeli. Težko je sicer reči, kje so vzroki za to, vsekakor pa je bilo pogrešati nekaterih dobro znanih imen ob vrhu plasmanov v

posamezni kategoriji. Najbolje sta se v tekmovanju v vezanih hitrostnih modelov in v kategoriji jadralnih A-2 modelov odrezala slovenska reprezentanta Verij Kolman z drugim in Sido Volčič s tretjim mestom.

Ostali predstavniki modelarstva v Sloveniji pa so se plasirali nekje sredi in proti koncu tabele, čeprav je bilo pričakovati , da bodo odloč­ neje posegli v boj za boljša mesta.

Organizacija tekmovanja je bila dobra, vreme pa tudi naklonjeno modelarjem, ki so na splošno dosegli na teh tekmovanjih prav dobre rezultate. Absolutni prvak je postal tudi letos in sicer že petič, ' odlični modelar Emil Fresi iz Letalske zveze Hrvatske, ki že nekaj let razpolaga s kvalitetnimi modelarji.

JADRALNI MODELI A-2 V kategoriji jadralnih modelov A /2 se je za naslov najboljšega v državi pomerilo skupno 20 modelarjev. Naslov zmagovalca za letošnje leto si je med posamezniki priboril modelar Stevo Pavlin iz Hrvatske,

ki je zbral 900 točk . Tudi na drugo mesto se je uvrstil tekmovalec iz hrvatske ekipe, Mladen Dujmic z 886 točkami, medtem ko je prvi Slovenec, Sido Volčič zasedel tretje mesto z 837 točkami pred zastopnikom LR Makedonije, Aleksandrom Cavlevskim s 781 točkami, itd. Zlasti lepa je zmaga mladega hrvatskega modelarja Pavlina, saj se redko primeri, da kak tekmovalec doseže vseh 900 možnih točk. Stevo Pavlin je prvič sodeloval na Zveznem tekmovanju in obeta v prihodnje dobro zastopati naše modelarstvo tudi na mednarodnih tekmovanjih DIESEL PENJACr Tudi v tej kategoriji je tekmovalo dvajset modelarjev, ki so si s svojimi modeli skušali priboriti najboljša mesta, svojim republiškim ekipam pa v skupnem plasmanu prispevati največ dragocenih točk.

Z 900 točkami si je zmago priboril znani modelarski reprezentant Slobodan Babic (Hrvatska), sledili P'i so mu Marko Vujic z 831, Aleksander Scepanovic (oba Srbija) z 808, Mirko Bjelajac (BiH) s 795 točkami, itd. V tej kategoriji je prijetno presenetil Mirko Bjelajac, ki je prekosil znane modelarje Emila Fresla, Jožeta Prhavca in druge ter se tako uvrstil na četrto mesto. To tekmovanje je hkrati služilo tudi kot izbirno tekmovanje za sestavo jugoslovanske reprezentance na letošnjem evropskem kriteriju v Romuniji, zaradi česar so tekmovalci izvedli po šest štartov svojih modelov.

GUMENJAKI WAKEFIELD Kategorija precejšnjih presenečenj. Skupno je nastopilo trinajst modelarjev, med katerimi tudi , modelarji, ki so na nedavnem svetovnem prvenstvu v Angliji zasedli odlično četrto mesto. To pot svojih kvalitet niso dokazali in so se slabo odrezali, saj sta se med prvih pet uvrstila le dva od omenjenih državnih reprezentantov. Zmago si je z 890 točkami priboril Emil Fresl (HrvatsIka) pred Ve ljo Maticem, ki je za2'!mwgovakem v tej kategori'j i, Emilom Freslom zaostal samo za pičle štiri točke.

Modermora komisija najprej stehtati

upora.

Zato jih danes vedno bolj Druga slaba lastnost pnevumetnih horizontov pa je, da se jim pri letenju v oblakih zelo rada zale deni Venturijeva cev ter tako preneha dotok zraka in inštrumeIl!t odpove. rl. ato so bolj !prikladni električni umetni horizonti, ki dandanes že v veliki meri izpodrivajo pnevmatične.

V načelu so električni horizonti enaki kot pnevmatski le, da je tu vrtavka kar rotor elektromotorja in,

opuščajo. matičnih

134

da iz ravnalec tvori tudi sistem dveh elektromotorjev. Vsekakor so električni horizonti bolj privlačni, ker so veliko manjši in lažji kot pnevmatični, s tem pa je lažja tudi montaža v že tako, z inštrumenti prenatrpa na letala. Prav tako v oblakih ni nikakršne nevarnosti za zaledenitev. Pogonski tok dobimo iz akumulatorjev z napetostjo 12 voltov.

Najbolj znani so izdelki tovarne Peravia, ki jih tudi pri nas največ uporabljajo.

VEZANI HITROSTNI MODELI V tej kategoriji, kot navadno, je nastopilo najmanj - samo deset tekmovalcev, med katerimi je zmagal s hitrostjo 141,73 km/h. Aleksander Scepanovic (Srbija). Na drugo mesto se je uvrstil!: Verij Kolman (Slovenija), čigar model je dosegel hitrost 131,35 km/h. Tretje mesto si je priboril modelar Husa Mičijevic (BiH) s hitrostjo 130,42 km na uro, sledil pa mu je Djure Grujic (Srbija) s 128,5 km/uro, itd.

Ekipni plasman po vseh štirih kategorijah je bil naslednji: 1. Hrvatska 7326 točk 2. Srbija 6739 točk 3. Slovenija 6501 točk 4. Bosna in Hercegovina 6112 točk 5. Makedonija 3983 točk

Udeleženci letošnjega modelarskega prvenstva pozdravljajo otvoritvene besede predsednika Letalske zveze Slovenije tov. Marka Peršiča

Zlet slovenskih modelarjev v Ljubljani Na republiškem zletu od 11. do 13. VII. je sodelovalo 122 modelarjev iz 11 aeroklubov. V kategoriji jadralnih modelov AJI je tekmovalo 63 pionirjev, najboljši pa so dosegli naslednje rezultate: 1.

2.

3.

4.

5.

Benedik Miha, Bled 443 Otrin Andrej, Ljubljana 435 Sever Zvone, Ljubljana 434 Rotovnik Boris, Ljubljana 347 Stular Bruno, Kranj 290 itd.

V kategoriji jadralnih modelov A/2 je sodelovalo 82 modelarjev, končni rezultati pa so bili naslednji: 1.

2.

3.

4.

5.

6.

Kavčič Franc, Dreher Vili, Kolman Verij, Rijavec Miloš, Volčič Sido, Trpin Dmitrij, itd.

Ljubljana Ljubljana Litija Ljubljana Maribor Ljublj.

788 774 708 689 659 616

V kategoriji penjačev do 2,5 ccm, se je pomerilo 15 modelarjev iz Ljubljane, Celja, Kranja in Litije.

Rezultati so bili naslednji: 1. Smole Janez, 2. Hudnik Dušan, 3. Rozman Stane,

Ljubljana 452 Ljubljana 378 Ljubljana 377

Kategorija gumenjakov: 17 tekmovalcev iz AK Ljubljana, Maribor, Bled, Litija in Kranj. Rezultati so bili naslednji: 1. Smole Janez,

Ljubljana 818 2. Kocjančič Vlado, Ljublj. 521 3. Burkelje Peter, Ljublj. 500 itd.

Brzinski modeli: 28 tekmovalcev iz AK Zagorje, Ljubljana, Litija Bled, Maribor, Novo mesto in Kranj. Vrstni red je bil naslednji: 1.

2.

3.

4.

Kolman Verij, Litija 118 km/h Lipnik Julijan, Maribor 109 km Benedik Japko, Bled 102 km/h Kolterer Ivan, Zagorje 99 km

Ekipni vrstni red: 1. Ljubljana, 2~ Litija, 3. Bled, 4. Maribor, 5. Kranj 6. Novo mesto, 7. Zagorje, 8. Celje, 9. Tržič, 10. M. Sobota, 11. Ptuj,

lanskega osmega mesta prebili letos na tretje mesto. Nekateri aeroklubi pa vkljub številčno močnim ekipam niso dosegli zaželenih uspehov, kar kaže, da je modelarstvo tam še nesolidno, čeprav šteVilčno visoko. Ljubljana je še vedno nepremagljiva in to predvsem v kategorijahgumenjakov in penjačev, kjer imajo ljubljanski modelarji v Sloveniji, lahko bi rekel - monopol.

Letošnje tekmovanje je pokazalo, da je najbolje v prihodnje omejiti število članov ekipe v posamezni kategoriji, podobno, kakor na zveznih tekmovanjih. Tako se bo izboljšala kvaliteta na zletu, ker bo konkurenca že v aeroklubih večja .

P. J. cz.

točk točk 26~5 točk 2394 točk 2274 točk 1965 toč\: 1422 točk 912 točk 911 točk 906 točk 255 točk

6491 3337

Na tem tekmovanju je najvidneJSl napredek pokazal AerokJ.ub Bled, saj so se njegovi modelarji

Četrti v V Cranfieldu v Angliji je bilo od 1. do 5. avgusta svetovno prvenstvo c.iiesel penjačev do 2,5 'ccm in gumenjakov Wakefield. Jugoslovansko reprezentanco, ki jo je vodil sekretar Glavnega odbora Letalske zveze Hrvatske, Čedomir Čurčic, so v kategoriji penjačev sestavljali Vujic, Fresl, Scepanovic in Novta, v kategoriji gumenjakov Wakefield pa Popovic, Tomkovic, Fresl in Radovan. V kategoriji penjačev se naši tekmovalci niso odrezali posebno dobro, največ zaradi tega, ker so imeli slabše motorje kot večina močnih konkurentov. Naša ekipa se je plasirala na 11. mesto z 2182 toč­ kami, najboljši Jugoslovan pa je bil Vujic, ki se je uvrstil na 24. mesto s 779 točkami. Ekipno zmago v tej kategoriji je 'Odnesla Madžarska z 2556 točkami, pa tudi med posamezniki je bil najboljši madžarski tekmovalec.

Doslej najboljši rezultat, odkar naši modelarji nastopajo na svetovnem prvenstvu v kategoriji gume·· njakov Wakefield, je bilo 4. mesto na letošnjem prvenstvu. Jugoslovanski modelarji so ekipno zasedli to mesto v izredno močni konkurenci,

€ondonu saj je nastopilo kar 73 odličnih tekmovalcev. Ekipno je tudi to pot zmagala Madžarska z 2304 točkami, medtem ko je bila Jugoslavija če­ trta z 2132 točkami. Med posamezniki je zmagal v kategoriji gumenjakov Wakefield avstralski modelar Backer z 860 točkami, naJšj tekmovalci pa so se uvrstili takole: 12.

Popovic 745, 19. Tomkovic s 714, 26.

Fresl s 673 in .59. Radovan s 454 toč­ kami.

Zlasti tekmovanje diesel penjačev je potekalo v zelo slabih vremenskih pogojih, saj je pihal močan veter, ki je v rafalih dosegal celo do 15 m /sek. Na račun tega se je razbilo lepo število solidnih modelov, med katerimi tudi model našega Vujica, kar je prav gotovo vplivalo na plasman naše ekipe.

Vkljub temu 11. mesto v diesel penjačih, upoštevajoč nezanesljive motorje SDS »Aero« in vetrovno vreme, ni slabo, lahko pa bi se naša ekipa z boljšimi motorji plasirala precej bliže vrhu tabele. Velja za prihodnje svetovno prvenstvo v tej kategoriji našim reprezentantom priskrbeti boljše motorje, pa se bodo 'Prav gotovo bolje odreza'li.

135

V kolikor se nam posreči drugi zmanjšati, toliko se nam poveča hitrost vzpenjanja w. Ker sta površina in teža modela določeni s predpisi F Al, lahko vplivamo le na raZlmerje CX 2 /CZ3. Ta člen naj bo čim manjši" kar pa lahko dosežemo z izbiro profila, ki ima majhen upor in velik vzgon.

Celoten drugi člen zelo malo vpliva, na samo vzpenjanje. iNjegov vpliv pa naraste pri prehodu v planiJranje, ko se motor ustavi. pri modelu z motorj em 2,5 ccm in mo'čjo 0,2' KM (kot nam jo daje AERO 250) dobimo pri TJ propelerja 0,4, teži modela G = 750 gr in hitrosti padanja 0,55 mis ek: člen

=

W · 0,, 4.0,,2101/0,75 -0,5'5 7,95 - 0',.5,5 7,4 m /sek

=

Gneča

tekmovalcev v kategoriji jadralnih modelov A-2 pred komisijo na zletu

Razmišljanja o motornih Z analizo obrazca Ila hitrost vZlPenjall(ja modela, ki je bi,l objavl:jen v zadnji š tevilki lanskega letnika vidimo, da je prvi člen sestavljen iz moči, koeficienta izkoris,t ka propelerja in teže modela.

Drug,i člen nam v bistvu pomeni hitrost padanja modela.

prostoletečih

modelih

V prvem členu torej zaradi pred~ pisane teže modela ne mo,r emo pridobiti ni/česar, ker je tudi moč motorja ostala nespremenjena. Edina možnost je še v izboljš anju iMoristka propelerja TJ. Torej moramo :posvetiti naj'večjo pozornoOst d~biri propelerja in njegovi izdelavi.

=

Po 14-sekundnem delu moto'r ja doseže model višino H 14 . 7,4 = 10'3 metre. Ce VZlamemo hitrost padanja .0,55 m /sek, je možno doseči let 188 sek torej maksimum.

Seveda je možno doseči tak let le v zelo dobrih vremenskih pogojih.

Vendar so ti rezultati na irzbirnem tekmovanju za svetovno prvenstvo v Vršcu pokarzali, da je možno tudi prakti'čno doseči višino 100 m dn v sorazmerno slabih vremenskih pogojih doseči zelo dobre rezultate: 1. Vu:j . ioč Marlko Hi4.'5 Selk, 2,. Sče­ panovioč A. 1501..7 sek, 3. Markež Z. 1,50.9 sek, 4. Fresel E. 150.1 sek.

=

=

SAM ČEZ ATLANTSKI OCEAN MAX CONRAD Odločil sem se, da bom z lahkim dvomotornim letalom Piper »Apache« pre,.. letel razdaljo od New Yorka do Pariza, to je 6000 kilometroOv, s hitrostjo 240 kilometrov na uro.

Let naj bi trajal 25 ur. ce bi porabil 6'8 litrov goriva na uro, bi ga za to pot potreboval 1700 litrov (102{) !kg), toliko pa ga letalo ne more nesti.

Toda vendarle sem se odločil. Z letom do Sacramenta v Kaliforniji in nazaj do New Yorka sem preizkusil letalo. Po podrobnih pripravah in zgraditvi dopolnilnih hramov za gorivoO sem bil pri.pravljeno Vzletel sem z newyorškega letiJ,lišča 6. novembra ob 11:25.

V začetku jebilo vse v redu. BU sem navdušen.

7. novembra, ko sem bil 2100 km oddalje n od kopnega, pa je prišla noč, dolga 13 ur, z vrsto . nepredvidenih nezgod.

136

. Najprej sem opazil, da letim počasneje in izgubljam višino. Pritisk zmesi je kazal samo 41 cm,če­ prav bi moral biti 4'6. ToO je pomenilo, da karburator zmrzuje. Vključil sem grelec, motoOrjema pa povečal število obratov z 2200 na 2000. Nato sem vključil grelec karburatorja na desnem motorju. Medtem ko je levi motor deloval, se je desni ustavil. Letalo se jegugajoče prebija,lo naprej. Urejeval sem boljšo zmes za desni motor, kar mi je končno uS!pe10.

Počasi je led . izginil. To \S,e m ponovil -š e na levem motorju. Pri tem sem se nehote spustil na 2750 metrov. V razburjenju sem si nadel rešilni pas in privlekel gumijasti čoln in prtIjagoO k vratom, da bi jih odvrgel, če bi moral zasilno pristati. Vendar sem se uspel dvigniti na 3,3'50. Naslednjih 7 ur sta mi karburatorj>a -s pet zmrzova1a in

skrivila45 stopinj na desem jih moral ves čas ogrevati. sno in se tako ustavila.

V tem 'času se je izpraznil Nad menoj so bili oblatudi prvi hram s 690 litri ki, iz katerih je snežilo, pod menoj pa še nov sloj goriva. oblakov.

Kmalu soo se za'čele očr­ Minila je polnoč in potava,t i okoli letan'a sence tekala je trinajsta ura leto so bili kraji, kjer je pretenja. Preletel sem več kot nehal sneženi metež. D'apol !poti do Pariza, ko se . - nilo se je, v pol ure je bilo je začelo doOgajati nekaj nebo modro. Sonce je grečudnega. Zrak je bil miren lo. Visoko na nebu me je in motorji so delovali praprehiteloštirimotorno levilno, a sem se moral netalo, ki je letelo v moji prenehoma gugati, da sem smeri. obdržal umetni horizont v Pod menoj se je skozi vodoravnempoložaju. Komraztrgane oblake videlo pas se je nenehno vrtel razburkano morje in nenalevo in desno. Tedaj sem doma, ko sem se tega naj :spremenil način letenja. manj nadejal, sem zagleSkušal sem obdržati smer dal temno obalo Irske. letenja z nožnimi komanLahkoO bi bil že pristal, a dami. imel sem goriva dovolj do Pariza, kjer sem pristal Nenadoma sem zaslišal ob 8,45 po uri na letalu ali tiho škriJpanje, zvok je priob 14,45 po lokalnem ča su hajal od umetnega horizonta: ležaji so bili suhi. - torej 22,20 ur po vzletu v Newyovku. in so zmrzovali. Bela 'črta Prevedel D. O. pravega horizonta se je

IZ LETALSKEGA SVETA Amerilš ko raketno oporišče Cap Canaveral . je 9. ,a k,t obra pretresla sHna eil:sploZlija 'vaikete »Jupiter«, ki je verj.etno terja~a precej življenj v opori'š ou, del rakete pa je padel v bWižin.o In aprav za izstreli:tev prve ameriške rakete na Luno. Vendlar poškodbe teh n.apra'v niso bile resne in tako je 11. oktobra d6pO'ldne Cap Canaveral zapustila tristopenjska raketa »Thor-Able«, Ik i ,nasli sa~elilt "Pionir« proti !Luni. Strokovnjaki menijo, da se je iZ!snreH:tev posrečila . Vsi trije deli so se sprožili pravilno, kljub temu pa je »Pionir« dosegel le tretjino poti do Lune.

V začetku -letošnjega julija so v Sovjetski zvezi' 'opravili z novim potniškim turbo propelerskim letalom Tu-l14 polet, ki je v celoti s tremi vmesnimi pristanki trajal 77 ur. Letalo Tu-Il4 je pri tem poletu opravilo v 48 urah in pol dejanskega letenja točno določeno pot v skupni dolžini 34400 kilometrov.

Kljub ponekod ' zelo slabim vremenskim razmeram je letelo s povpreč­ no hitrostjo 710 km/ h, na povprečni višini 10-12000 metrov. Na celotnem poletu, ki je bil daljši kot polet okrog zemlje po vzporedniku, na katerem leži Moskva, je letalo Tu-1l4 poleg posadke nosilo še 24 gostov.

Tu-l14 je vzletel z enega moskovskih letališč na naslednjo pot: 1. Moskva - Dicksonovi otok,i - T,i xi - Cap Taigonos - Habarovsk Vladivostok (9000 km); 2. Vladivostok - Komsomolsk ob Amurju Petropavlovsk na Kamčatki - Taškent (8753 km); 3. Taškent - Stalinabad - Frunze - Alma Ata Omsk - Diksonovi otoki - Arhangelsk - Minsk (8050 km); 4. Minsk - Leningrad - Talin - Riga - Vilnis - Kijev - Kišijonov - Tbilisi Erivan - Baku - Ašbad - Rostov - Moskva (8097 km). Letalo Tu-1l4 je na tem poletu preletelo glavna mesta 15 sovjetskih republik. Tako motorji kot tudi ostale naprave na letalu, so med letom ob različnih vremenskih pogojih delovale povsem brezhibno.

Hkrati s tem je drugo letalo Tu114, izvedenka D, opravilo z uspehom prelet brez vmesnega pristanka na progi Moskva - Bajkalsko jezero - Moskva v dolžini 9600 km, pri čemer je doseglo povprečn~ hitrost 740 km/h. Pred tem so z Jetalom Tu-114D opravili tudi polet iz Moskve v Irkutsk in nazaj (8600 km), pri katerem je doseglo povprečno hitrost 770 km/h in je pri pristanku v hramih ostalo goriva še za nadaljnjih 1500 km letenja.

V Madridu je bil od 8.-13. septembra 1. mednarodni kongres letalskih znanstvenikov, ki se ga je udeležilo blizu 40 vidnejših znanstvenikov iz 18 držav. Posamezni udeleženci so govorili o različnih problemih letalske tehnike, astronautike, o letalih za navpični vzlet, reakcijskih in raketnih motorjih, o toplotnem zidu, o letalskih gorivih in podobnem. ,Pred nedavnim so na moskovskem letališču preizkušali nov tip letaine naprave, imenovane diskoplan. To letalo ima krilo, čigar oblika je podobna krožniku, za pogon pa mu služi majhen reakcijski motor. Po vesteh iz sovjetskih letalskih krogov bo ta diskoplan sposoben za izvajanje vseh letalskih akrobacij. Pilotska kabina je pritrjena pod krilom, običajni trup pa povezuje rep s krilom.

Tudi za helikopterje Ir azdalja med in Evropo ne .pomeni več­ jega problema. To 'Sta ž'e leta 1952 dokazala dva voja!Šlka he1ikoptel'ja znamke Si'k orski, ki ,sna v 42 .illl poI urah p.reletela .AJtlarrtisiki 'Ocean. Dolžina 't ega poleta je 5456 km in sta jo helillmpter'j>a preletela s petimi ",mesnimi pristanki, da 5'0 ju IlJapojiU z gorivom. Letela sta s povpreč­ no hitrostjo 150 km/ h.

AmerH~o

Sovjetski znanstvenik prof. Jurij Pobedonosjev je dejal na nedavnem sestanku poljskega astronautičnega društva v Varšavi, da bodo sovjetski znanstveniki v najbližji prihodnosti že lahko izstrelili svojo prvo

Model vsemirske ladje po zamisli K. E. Ciolkovsl<ega

raketo proti Luni. Dejal je, da so v svojem delu uspeli odstraniti številne ovire, ki bi utegnile to raketo ovirati na njeni daljni poti in tako bo raketa vzletela temeljito pripravljena. Športna .p t10ta Bill Burkhart in J 'im Keth sta s svojim letalom Cessna postavlla nlOv rekord, sa,j slba nepre!trgoma 1etela 1200 'u r 'iln 16 minut, torej dobrih 50 dni. Z gorivom so njuno letailo napajaH v 'z raku, hraIlJo pa sta ilm ela s seboj.

Vodni helikopter znamke Sikorski bo vzletel. Vse helikopterje Sikorski nameravajo v kratkem opremiti z avtomatskimi piloti, da bi povečali varnost letenja z njimi

Konec letošnjega leta naj bi vzletel nov tip sovjetskega dvosedežnega reakcijskega trenažnega letala MIG-I05, ki je opremljeno z motorjem, ki razvija 500 kg potiska.

Po svojih oblikah je to letalo podobno zmanjšanim lovskim letalom in ga bodo v večjih 's erijah začeli graditi po končanih preizkusnih poletih že v letu 1959.

S te,kmovanja prostih balonov IVAN OGRIN

Med svojim službenim bivanjem v Svici sem si imel priložnost pobliže ogledati tekntovanje prostih balonov, ki je bilo na zuriškem športnem štadionu Letzigrund.

Sedemnajstega avgusta se je na zuriškem štadionu zbrala precejšnja množica gledalcev, ki je prisostvovala vzletu desetih prostih balonov iz Svice, Nemčije in Avstrije, medtem ko so ZDA in Nizozemska udeležbo na tekmovanju dan prej odpovedale. Kot navdušenega ljubitelja letalstva in jadralca, je seveda prireditev zamikala tudi mene in po lIlak~jučju 's em zašel. na stadion. . Na novem štadionu imajo zgrajene posebne naprave za polnjenje balonov z vodikom. Že kmalu po prihodu na štadion' so> se iz desetih kupov svile, vrvi in plete-nih gondol začeli napihovati 'tekmujoči baloni.

Stekle so priprave za njihov vzlet.

S plinom so napolnili vseh deset tekmujočih balonuv hkrati. Kmalu so sred~o - tadiona pokrile velikanske »~9ge-<~ balonov, na katere so hilteli : ž "'\rrv1ffii prj't rjevati gondole.

Vreme je bilo kot naročeno za tekmovanje balonov, veter pa je obetal lepe prel~te. Tekmovalcem so posredovali natančne meteorolo-~ 'š ke .podatke dn, ·IDo so .bili baloni' nared, so se na okrašenih voiičkih na štadion pripeljali .tekmovalci v spremstvu svojih žena. Kakor to zahtevajo neka.' neza pisana pravila, so bili tekmovalc~ .. in njihove spremljevalke kostumirani kot v časih našega Prešer.na . .Potem . so dali znak za vzlet, spremljevalke so izstopile iz gondol, vrvi popustile in za prvim balo110m Avstrijca Scheera je vzletelo vseh deset balonov. Tekmovanje se je začelo . Baloni so se naglo vzpenjali. v višino in kmalu smo vdaljavil videli le še neznatne pike, ki so se vse bolj odmikale v smeri vetra.

Najdlje je priplul balon tekmovalca Echerta (Nemčija), ki je pristal 210 km od Zuricha, medtem ko je drugi, Svicar Eberhard z balonom »Mungg" pristal po preletenih 65 km. Večina ostalih tekmovalcev je na račun muhavosti vetra pristala v bližnji okolici Zuricha. Švicarski tekmovalec Eberhard pa je s svojim balonom pristal na gladino Bodenskega jezera, tam mu je namreč pošla »sapa«.

Zgoraj: Prvi tekmovalei so že ' vzleteli; levil: sredi stadiona polnijo balone z vodikom