Krila 5 1978

ZA VECJOPOPULARNOST"KRIL" Kot edina letalska revija v Jugoslaviji, so "Krila" iskana tudi v drugih republikah, o čemer sem se prepričal kot dolgoletni član VSS. Zanimanje bi bilo veliko večje, če bi se tiskala tudi v srbohrvaščini in če bi jih prodajali tudi v kioskih. Marsikaj bi se dalo narediti za večjo popularnost te revije in tudi komercialni uspeh.

Za primer navajam revijo "Sam-svoj majstor" ki je presegla vsa pričakovanja založnika, čeprav predvsem zato ker že dolgo sama "kraljuje na tem področju.

Zakaj "Krila" ne bi postala nekakšen letalski "Sam"? Krog ljubiteljev in aktivnih članov raste iz dneva v dan. Področje dejstvovanja se širi na nove panoge kot: zmajarstvo, balonstvo itd. Zanimivosti je vedno več a tudi možnosti se večajo. Zakaj "Krila" ne bi usmerjala in pomagala prebroditi začetne težave, ki niso majhne, z raznimi nasveti, načrti, informacijami, navodili za gradnjo itd. Ce že vemo, da pri nas ni revije ki bi obravnavala to tematiko a zunaj meja obstojajo že cele eskadrile žirokopterjev, balonov, celo motornih zmajev in kdo ve še kakšnih letečih naprav.

Mislim da rubrika: iščem-kupim-pro­ dam nebi pokvarila osnovni smisel in namen revije, imela pa bi velike koristi

V spomin sodelavki Cvetki

predvsem za letalce v drugih republikah, katerim nabava potrebnega materijala iz inozemstva predstavlja veliko večje denarne in druge težave, kot pa je to pri nas, kjer je "skok" v Trst ali Avstrijo vprašanje enega popoldneva. Na vidiku so nova letala z novo opremo in z njimi tudi večje zahteve ki pogojujejo znanje radio navigacije, radio postaj, angleške [razeologije itd. Zakaj nebi iz teh in d1Ugih področij strokovnega znanja objavljali skrajšane tečaje v nadaljevanjih ?

Ne nazadnje bi tudi o rastoči vlogi letalstva v SLO že lahko kaj več povedali.

Vsaj tisto malo, kar je že znanega in v praksi potrjenega.

Velja poskusiti. Reagiranje bralcev bo najboljši dokaz za nadaljne izpopolnjevanje vsebine, pozneje pa tudi oblike revije.

Ljubljana, Tržaška c. 35. tovariški pozdrav TOMAŽ BARAGA HVALA! TUDI NAŠE ŽELJE SO USMERJENE V ŠIRINO. KUUČNI PROBLEM PA SO SODELAVCI, STROKOVNJAKI. ZATO VABIMO VSE, TUDI VAS, DA SODELUJETE IN TAKO POMAGATE, DA BODO KRILA ŠE BOLJŠA. UREDNIK

Klančnik -

Belin

Dobro leto je minilo, odkar je v letalski preminila naša sodelavka, članica uredniškega odbora revije Krila, državna reprezentantka in rekorderka Cvetka Klančnik Belin.

Cvetka je s svojimi zamislimi in delom kot letalska strokovnjakinja na področju jadralnega letalstva odločilno pomagala uredništvu revije in tako vsem letalcem, ki jim je naša revija blizu, v jadralnem športu pa je letalkam v naših in mednarodnih okvirih z rezultati letenja dokazala enakopravno mesto.

Vrzel za njo je ostala in ostaja trajna, ostale pa so njene zapisane izkušnje in volja, ki nam bodo še vnaprej pomagale kar se le da uspešni popularizaciji letalskih športov.

Uredništvo nesreči

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

KelL,4

ST. 5. LETO VIII. - JULIJ - AVGUST 1978 Upamo, da bo ta, malo obsežnejša številka Kril ublažila časovno in vsebinsko vrzel, ki je nastala zaradi ne izida prejšnje številke. še vedno se pač srečujemo s težavami, ki jih nenehno pojasnjujemo. vedno želimo, da klubi sodelujejo s svojimi prispevki, saj so edino uspehi naših osnovnih organizacij uspehi naše celotne organizacije.

se

.,

ELAN

Korak naprej v jadralnem letalstvu 4 OG - 100 - ELAN na poti 11 Mednarodno letališče Ljubljana 13 Izgradnja letališča Portorož 19 20 Rekonstrukcija letališča Slovenj Gradec Še enkrat "Letališki hrup" 21 Obisk pri pilotu helikopterja 22 27 Amaterska gradnja in predpisi Elektronski variometer 29 Zračni vijaki - propelerj i za motorne modele 30 Koliko časa še tako?

32 Šport 34 Iz naših aeroklubov 46 Vestnik

lC.efL4

izdaja Izvršni odbor Zveze letalskih orqanizacij Slovenije , Ureja uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Dominik Gregl, Belizar Keršič, Leon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Moškon, Jože Prhavc, Srečo Petric (tehnični urednik), Tone Polenec (glavni in odgovorni uredni k) in Cjril Trček - Lektor : I va Krže - Rokopise in fotografije pošiljajte na naslov: Zveza letalskih organizacij Slovenije (revija Krila), 61001 Ljubljana , Lepi pot 6, poštni predal 496 , Rokopise in fotografije ne vračamo , Letna naročnina 60 din. cena posamezne številke 10 din - Tekoči račun pri ZLOS Ljubljana štev , 50101-678-51077. Stavek. filmi in prelom ČZP Dolenjski list , ofset tisk KNJIGOTISK Novo mesto,

DRŽA VNO PRVENSTVO

Korak naprej v jadralnem letalstvu Na predlog republiške jadralne komisije, so murskosoboški letalci prevzeli organizacijo republiškega prvenstva v jadralnem letenju, čeprav v tem niso imeli nobenih izkušenj. Ko pa je bilo na dlani, da letos ne bo državnega prvenstva, si nobena od republik ali pokrajin za to ni prizadevala, je bilo predloženo AK Murska Sobota naj ob republiškem, prevzame tudi organizacijo državnega prvenstva.

Pristali so da ugriznejo v ta trdi oreh, lahko bi rekli, da rešijo čast državnih prvenstev. Prav žalostno bi bilo, da bi ob velikih željah za napredek jadralnega letenja, ostali brez državnega prvenstva kot pred dvema letoma, ko so zrenjaninski organizatoIji odpovedali prvenstvo. Prav zato zaslužijo murskosoboški organizatoIji vse priznanje, pa čeprav je bilo izreqene precej kritike za spodrsljaje v organizaciji.

Tako so se zbrali na murSkosoboškem vsi najboljši jugoslovanski jadralni piloti, da bi se pomerili v plemeniti borbi za naslove prvakov na 16. republiškem in 23. državnem prvenstvu. V času od 26. maja do 4. junija se je podilo pod oblaki nad prekmurskimi polji štirideset jadralnih letal. Iz slovenskih klubov jihje bilo trideset, iz AP Vojvodine tri, SR Srbije dve, SR Hrvatske dve in iz SR BiH tri letala. Samo pet letal je bilo še lesenih, ostala pa iz plastike ali kovine. Še pred petimi leti je bilo to razme Ije obratno. Po tipih je bil najštevilneje zastopan CIRRUS 17 (9), sledi ST. JANTAR (7), CIRRUS 75 (5), PILATUS B4 (5), TRENER (4), CLUB LIBELE (3), ST. CIRRUS (3), nato pa en DELFIN, ASTIR, MOSKITO kot najkvalitetnejše letalo prvenstva ter DG-100, kakršnega bo pričel izdelovati še v tem letu ELAN v Begunjah. letališču

Ob vsem tem smo upravičeno pričako. vali eno najostrejših borb za jugoslovan-

ski vrh v tem plemenitem športu. Nič ni bilo možno vnaprej prerokovati. Še večja neznanka za vse sodelujoče pa je bil nov sistem ugotavljanja pravilnega preleta obratnih točk. Predvideno je bilo fotograftranje, kar je bilo do letos celo prepovedano. Pravilnik tekmovanja je bil zato v nekaterih določilih premalo natan· čen, kar je povzročilo tekmovalni komi· siji, razsodišču in tudi organizatoIjem nekaj zapletov in tudi nekoliko vroče krvi nekaterih posameznikov. Težav pa so imeli tudi tekmovalci na pretek. Tako zaradi zatajitve tehnike in tovarniško ne· kvalitetnega fotomateriala, pa tudi zaradi neizkušenosti pri fotografiranju iz zraka določenih točk na zemlji. Posledice nove· ga sistema so bile za nekatere favorite precej težke.

Najbolj sta čutila te posledice Janez Pintar iz ALC Lesce in Miodrag Gatolin iz Beograda kot najresnejša kandidata v borbi za kolajne. Pintarju razsodišče prvenstva ni priznalo pravilno preletene točke v Celju, ker je imel fIlm v kameri tovarniško napako in s fIlmom ni mogel dokazati pravilno preletene točke, čeprav je nekaj tekmovalcev to potrdilo. Zahteva tekmovalcev iz Srbije in Hrvatske, pred. vsem Gatolina, da se Pintarju ne sme pri· znati rezultata, je nekoliko skalila že ~stvaIjeno prijetno tekmovalno vzdušje.

Zal pa se je usoda poigrala tudi z Gata· linom, ko v peti disciplini ni mogel doka· zati, da je tekmovalni let pravilno prele. tel. Njegov barograf je zatajil po lastni krivdi in izgubljenih je bilo nad osemsto točk, podobno kot pri Pintarju v drugi tekmovalni diSCiplini. Oba sta bila s temi odločitvami razsodišča (tekmovalna ko· misija je namreč obema priznala dose· žena rezultata) ob kolajni.

Kljub vsem zapletom pa je treba reči, da je prvenstvo s tekmovalnega stališča zelo lepo uspelo. V osmih razpoložljivih dneh je bilo izvedenih sedem veljavnih tekmovalnih disciplin, kar na preteklih

prvenstvih še ni uspelo v tako kratkem času. V začetku so bile velike težave z vremenom. Zaradi ciklonskega področja z visoko relativnoviaŽDostjo zraka, so se vsak dan,že v zgodnjem popoldnevu, tvorili nevarni ku.mulunibuSi, ki sopreprečevali tekmovalcem vrnitev na cilj v Murski SOboti. Ob vsem tem paje pet dni pihal zelo močan severno vzhodni veter, ki je mnoga letala prisilil k pristanku na njivah. Zate, v drugi in tretji disciplfui ni uspelo nob'~nemu tekmovalcu prileteti do cilja, tehnične ekipe pa so imele zato težko delo vse do jutranjih ur, ko je bilo treba letala ponovno postaviti na štart.

Za slovensko jadralno letalstvo lahko rečemo, da napreduje, tako po kvaliteti kot po množičnosti. Glavno besedo pa so še vedno imeli starejši, že izkušeni tekmovalci,med katere sta se uspela vriniti samo Petrovič (AK Ptuj) in Lilija (AK Celje). Nesporno pa je dejstvo, da je Franc Štrukelj iz ALC Lesce, naš najboljši jadralni letalec. V prvih treh dneh je imel težave z vremenQm kot vsi ostali in so se v ospredje prebijala lesena letala, ,,Plastikarji" so namreč pristajali na iste_ njive kot ,)esenjače". Od četrte do sedme discipline pa je pokazal svojo kvaliteto in kar trikrat zapored zmagal ter vsakič osvojil po tisoč točk. V zadnji disciplini pa je bil drugi, ker ni želel ničesar več tvegati, saj · mu je bilo prvo mesto zagotovljeno že s tem, da smo prileteli do cilja. Štrukelj je tako postal po letu 1974 drugič državni prvak. Lanski in predlanski državni prvak Živa Frenc (AK Zrenjanin) se je moral zadovoljiti s šestim mestom, kar je verjetno posledica velike psihične obremenjenosti, ker si je preveč

želel v tretje zapored osvojiti ta naslov.

Junak tekmovanja je bil clruRo uvrščeni Janez Stariha (AK Ljubljana),1d je z letalom najslabše konstrukcije kar dvakrat zmagal. Če je bila prva zmaga v tretji disciplini bolj rezultat slabega vremena in izenačevalnega faktorja med letali, je bil v zadnji, sedmi discipllil.i izreden tako v taktiki kot v borbenosti. Bil je c:,lo hi4ejši od mnogih plastičnih letal in je za najboljšim časom, ki ga je dosegel Ptujčan Petrovič, zaostal samo trideSet minut na razdalji 172 km (M. SobotaCelje-Mo Sobota), zaradi izenačevalnega faktOrja pa je premočno zmagal. .

Celjan Miloš Pešec je bil tretji, kar Dl prav nič presenetljivo, saj že več let spada med najboljše slovenske jadralce. S četrtim mestom Berčič verjetno ni povsem zadovoljen, ker je zmožen več in j~ bil do pete discipline tudi še resen kandidat za prvo mesto, nato je napravil večjo napako in tako izgubil celo tretje mesto.

Petrovič je s petim mestom prijetno presenetil uspeh pa mu je om~očil tudi dobro' vieten JANTAR. Šesti Ziva Frenc je preveč želel in zato manj dobil. Na sedmo mesto se je kljub izgubljenim toč­ kam v drugi disciplini, uvrstil Janez Pintar. Brez pomisleka mu lahko damo nazi v moralnega zmagovalca, saj je brez lastne krivde izgubil srebrno kolajno. Thaler bi prav gotovo dosegel več, če bi bil bolj vleten na JANTATJU in če bi letel bolj taktično. Novomeščan Jože Keršič je letel vso tekmo povprečno dobro, kar mu je dalo lep uspeh z uvrstitvijo na deveto mesto~ Mladi Celjan Bogdan Lilija je prijetno presenetil tudi sebe in z~šal štreno tudi najboljšim. Leščan Ivo ŠImenc pa je pokopal vse možnosti za uvrstitev na vrh, že v prvi disciplini, ko se je popeljal samo nekaj kilometrov od letališča in je prejel samo simbolične točke. Dvanajsto mesto Črtomira Rojoika je verjetno celjsko razočaranje, še ve čje pa trinajsto 'za Miodraga Gotolina, ki je z najkvalitetnejšim jadralnim letalom štartal celo na prvo mesto. Bolj kot z uvrstitvijo, pa je Gatolin razočaral s slabo taktiko preleta ob velikih možnostih z MOSKlTOM, še posebno v zadnji disciplini, ko je v izredno dobrem vremenu dosegel šele šesti čas brez upoštevanja izenačeva1nega faktorja.

Da ni med prvo deseterico Boruta Benčiča, je vzrok njegova neizkušenost in prevelika želja po kolajni, ki si jo bo v prihodnje lažje priboril, če bo bolj sproščen in če ga okolje ne bo preveč obremenjevalo. Prav gotovo pa spada med naše najobetavnejše inlade tekmovalce.

Razveseljivo je, da lahko v prihodnje tudi iz BiH pričakujemo več dobrih tekmovalcev, še posebno je bil zapazen Stipe Krišto iz Banja Luke. Je borben in zagrizen, vendar mu manjka še. veliko izkušenj in tudi teoretičnega znanja.

Zastopstvo Letalske zveze SR Hrvatske ' na tem državnem prvenstvu ni imelo uspeha in tudi v prihodnjih letih ne morejo pričakovati mnogo več, če ne bodo posvetili več pozornosti vzgoji mladih letalcev z množično osnovo. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da iz AP Kosova, S~ Makedonije in SR Črne gore že več let ru nobenega zastopnika na prvenstvu. ~~­ ljuje se občutek, da na teh področjih športno letalstvo ni aktivno, kar za kvaliteten razvoj jugoslovanskega jadralnega športa prav gotovo ni pozitivno.

Na prvenstvu je bilo tudi nekaj nesreč.

Pri pristajanju na njivah so se poškodovala tri letala. Dve plastični (JANTAR) in eno leseno ( TRENER), pri tem pa noben pilot ni bil poškodovan. . .

Pa še nekaj posebnosti o posameznih tekmovalnih dnevih: 1. DISCIPLINA: PRELET V TRIKOTNIKU MURSKA SOBOTA-MARI BORVARAŽDIN-MURSKA SOBOTA (136,2 km)

je bila najkrajša disciplina na prvenstvu, vendar kljub temu težka zaradi močnega severovzhodnega vetra, kije pihal s hitrostjo 40 km/h in so se tekmovalci z njim borili na tretji kateti trikotnika od Varaždina do Murske Sobote. Na cilj jih je pri-

13SI~ -#1

letelo samo deset. Zmagal pa je Maks Berčič pred Borutom Benčičem.

II. DISCIPLINA: CILJ-POVRATEK: M. SOBOTA-CELJE-M. SOBOTA (172

km) Vreme je bilo enako kot prvi dan z moč· nim severovzhodnim vetrom. Tekmoval· cem je proti Celju pihal veter v ~ep i~ so bili najboljši nad Celjem v dobr~ tn~e. setih minutah. Nazaj grede pa Je bila borba z vetrom neizprosna. Ker so napre· dovali proti cilju počasi, jih je nad Slo· venskimi goricami ustavil nevihtni cumu· lunimbus. Kar trideset letal je sedlo na blatne njive vzhodno od Maribora. No· benemu tekmovalcu ni uspelo prileteti do cilja. V izredno težkih pogojih je te~~. nim ekipam uspelo, da so preko n~čl p~l· peljale po cesti vsa let~a na let~šč~ I~ jih pripravile za poletanje za tretjo discI· plino.

Vreme je omogočilo lesenim letal0!'l, da so pristala na istih njivah kot plastl~. na zato so zaradi izenačevalnega faktor]a za~ela prva tri mesta. Prvi je bil Tratnik (AK Ljub.) s tisoč točkami, drugi Stariha (Lj.), oba sta letela na Tren~rju. T~etJij~ bil z Delfmom Kolarič (ptuJ). V tej dlscl· plini je Pintar izgubil točke zaradi defekt· nega fIlma.

III. DISCIPLINA: PRELET V TRIKOT. NIKU: M. SOBOTA-KRAPINAKOPRIVNICA-M. SOBOTA (205 km)

Severovzhodni veter s hitrostjo 30 km/h je opravil z vsemi tekmovalci. Nevihta

Udeleženci prvenstva na razglasitvi rezultatov

pred Koprivnico, ko so se že vračali proti vedovali ravno obratno. Na cilj je prileM. Soboti, je tudi najbolj vztrajne v vetru telo enaindvajset tekmovalcev. Zmagal je sklati1a na njive. Nihče ni prispel do cilja Štrukelj pred Starihom in Pešcem. To je in tehnične ekipe so spet garale vso noč. .bila prva zares dirkalna disciplina, polna Utrujeni so tekmovalci do devete ure taktike in zvijač. prvih petnajst mest so si zjutraj spet pripravili vsa letala in ob razdelili zaras nl!iboljši z majhnimi razlienajsti uri že spet poleteli za četrto disci- kami v točkah, Strukelj pa je napovedal, plino. Vendar je tekmovalna komisija, ko da njegov čas prihaja. Prevzel je vodstvo v je bila že večina tekmovalcev v zraku, skupni razvrstitvi, ki ga ni izpustil do preklicala tekmovalni dan, ker so napo- konca tekmovanja. vedane nevihte za popoldanski čas prehitele naPoved in se je prva kazala že ko so V. DISCIPLINA: PRELET V TRIKOT· tekmovalci poleteli. Ko se je ulilo, so bila NIKU: MURSKA SOBOTA-VA RAŽ· že vsa letala na tleh in zavarovana. Poči­ DIN-KOPRIVN ICA-MURSKA SOBOtek je prišel vsem prav, Moravske Toplice TA (150 km) pa so dobile ta dan nepredvidene goste. Končno so dočakali tako organizatorji V tretji disciplini pa je zmagal St ariha kot tekmovalci pravo termično vreme z na Trenerju, drugi je bil Medič s Pila- lepimi kumulusi in obeti za ostro borbo tusom, tretji pa Pešec. se niso skaziti. Na cilj je priletelo devet· indvajset tekmovalcev. Drugič zaporedje IV. DISCIPLINA: PRELET CILJ- zmagal Štrukelj s poprečno hitrostjo 82,1 POVRATEK: MURSKA SOBOTA-KO- km/h, drugi je bil Pintar, tretji pa Pešec PRIVNICA-MURSKA SOBOTA (144 pred Starihom. V tej disciplini je dokm) končno izpadel iz borbe za prvo mesto Meteorologi so napovedali že za zgodnje lanski državni prvak Živa Frenc, ker je popoldanske ure nevihte, tako kot vse dose.Bel hitrost samo 57 km/h in zaostal predhodne dni. Zato je bila izbrana za Strukljem za 350 točk, v skupnem kratka disciplina, da bi imeli tekmovalci seštevku pa že za 400 točk. Odlikoval pa kar največ možnosti za vrnitev do cilja. se je tudi Stariha s svojo lesenjačo, doTermični dan se je pričel šele ob enajsti segel fakturirano hitrost 75 km/h in uri in štartati se je pričelo ob dvanajstih. četrto mesto. Beograjčan Gatolin je ostal Vremenarji so se na srečo zmotili in v tej disciplini po sklepu razsodišča brez neviht ni bilo. Tudi vreme v zahodni Slo- točk zaradi zatajitve barografa, vendar veniji je bilo mnogo boljše kot proti Ko- zaradi lastne nepazljivosti pri vlaganjU privnici, čeprav so meteorologi napo· registrirnega traku.

Ajdič

opazuje letala pri preletanju linije

VI. DISCIPLINA: PRELET V TRIKOTU: MURSKA SOBOTA-CELJEVIRJE (Podravina) MURSKA SOBOTA (313,4 km)

Najdaljša disciplina prvenstva je prišla prav favoritom za medsebojni obračun .

Ko se je ura nagibala že preko sedemnajste popoldan, iz radijskega sprejemnika na cilju ni bilo možno slišati, kaj se dogaja v :iraku, ker so posamezne ekipe vodile razgovore na tajnih frekvencah. Ze dobri dve uri ni bilo videti v smeri doleta nobenega kumulusa. Ker je bilo še močno toplo , je to pomenilo, da je možno jadrati samo še na suhi termiki. Za tako letenje pa je potrebno dobro sodelovanje večih tekmovalcev z letenjem v skupini in širokem pasu.V takem letenju so se odlično izkazali Leščani. Pridružila sta se jim Celjan Pešec in Banjalučan Krišto in vsem je uspelo prileteti do cilja brez večjih težav. Na cilj je priletelo osem letal, zmagal pa je ponovno Strukelj, Pintar je bil drugi z zaostankom samo 1,6 točke, Pešec tretji z zaostankom 4 ,2 točk in Simenc četrti z zaostankom deset točk.

VII. DISCIPLINA: PRELET CIL~ POVRATEK: MURSKA SOBOTA-CELJE-MURSKA SOBOTA (172 km)

"Briti"," je bil v velikem iotoftl

Bila je to najkvalitetnejša disciplina prvenstva. Vreme je bilo zares odlično.

Termična dviganja so bila od dva do osem metrov v sekundi. Zato je odločala o plasmanu boljša taktika in znanje meteorologije. Kdor je znal bolje izkoriščati najmočnejša dviganj~, je bil pač hitrejši.

Vse je presenetil Stariha; ki s svojim lesenim trenerjem ni vrtel v dvigailjih, ki so bila slabša od štirih metrov. Zato je prehitel vse in Zmagal s korigirano poprečno hitrostjo 93,6 km/h, pred Strukljem (83,1 km/h), kije zaostal za prvim kar za 156 točk.

Na cilj je priletelo 34 letal in samo tri se niso vrnila na cilj.

Zaključek prvenstva s podelitvijo pokalov, medalj in nagrad, je bil v nedeljo.

Prehodni pokal je predal zmagovalcu general major tovariš TUS kot poslanik zveznega sekretarja za narodno obrambo SFRJ, odličja za slovensko prvenstvo pa je podelil predsednik IO-ZLOS tovariš Stane Menegalija.

Piloti si pripravljajo fotografske aparate

LEON MESARIC

Prvi trije na zmagovalnih stopnicah. Z leve: Stariha, Strokelj in P~

Po opravljenem delu te skupen posnetek vodstva tekmovanja

13~1~1(.J

NOVOSTI

OG -100 - ELAN na poti ru~i.

:~ug~:: _ _:'"~~~~~~~=s_ bouGmbH 7520 Bruchsal 4, Im SchoUengarten 19-20 Teleton (07257) ;«)71 West G8fmany

~,

00 -100 fOr den AnfAnger wie - - fOr den Wettbewerbspiloten 00 -200

hOchste LelstungsfAhigkeit ln der Rennklasse

vO-lM.~tl . r· . r

l

jO

\ ·"

'"

':s

'• . .

~LA-N~/"'- I.l!.....r"'- U:"--,,,. ~z. M €..u<. I!.~y ,/) <.:, i;~ ~t & ~ . h Q7~v-<:.~

/ (-

I

:::>

1,./. rl,. .

V&'-\"'- ., ~ rut<.

;{.;>~:-0: ?;~ "~~·· .- Md?'. . ·.Jr

f~~~tg(;.ttL, C~

'«

t/ ,,:c-,~

'-

. ~ ~2A l lTA l.C,\~ IH U~GA\-)IZI\C/~ ~, L C L ' t ""': IlE ,'. - c: IC" .

\ -\- ( ,)(.. ..

\>C.;~ \,\ ~, \· ec\c.J 1+% Ci C t '. ' . ll'liL.lA NA J !J\ G,j O SLA k i \ t:=:- hi

Od skupine ki je bila Č 1 š" . št vi1ki KRIL na specializaciji smo e smo v . eto nJI prVI e dobili pozdrave lahko p'~ebrah, da vse ~e, da. b.o~o V

~e'L4

11

SlOVenIjI po več desetletru prekinitvi zo· pet pričeli graditi jadralna letala, lahko danes zapišemo, da je ta trenutek že tik pred vrati. Potem, ko je v marcu ELAN, tovarna športnega orodja iz Begunj, pod· pisala pogodbo z zahodno nemško fIrmo GLASERI-DIRKS FLUGZEUGBAU o medsebojnem sodelovanju v gradnji jad. ra1nih letal, se je pričela realizacija.

Gre za proizvodnjo visoko sposobnih jadra1nih letal standardnega razreda DG-I00 in DG - 1OOG. Razlika med obema inačicama je v višinskem krmilu.

Medtem ko ima DG-l00 pendel višinsko krmilo s t1ettnertrimerjem in po lastno. stih ne zaostaja za vrhunskimi tekmo· valnimi letali standardnega razreda, ima DG-I0OG klasično "T" višinsko krmilo, kar mu daje zelo širok spekter uporab· nosti, od prehodnega do tekmovalnega letala. Kot tak bo DG-l00 izredno pri. meren za hiter prehod manj izkušenih jadralcev spilatusa B-4 na plastična le· tala. Številni naši letalci so lani poleti le~ teli DG-l00 na demonstraciji v Lescah in ocene so bile izredno laskave. DG-l00 in seveda tudi njegov pilot, sta pokazala

sposobnosti tudi na letošnjem državnem prvenstvu v Murski Soboti.

V tem trenutku pa je prav gotovo naj· bolj zanimivo· vprašanje, kdaj bomo lahko poleteli z DG-l OO(G)-ELAN. V maju je skupina Elanovih delavcev odšla na uva· janje v proizvodnjo k fumi GLASER· DIRKS v Nemčijo. Po planu uvajanja bodo Elanovci v Nemčiji iZdelali dve kompletni letali, en DG-l- in en DG-l OOG, potem pa se bo proizvodnja pričela doma. Delo v Nemčiji poteka zelo zadovoljivo, tako, da bosta prvi letali z elanovimi oznakami poleteli predvidoma v začetku septembra.

Vzporedno z uvajanjem v proizvodnjo v Nemčiji, teče tudi realizacija vsega potrebnega, da se bo proizvodnja doma lahko pričela kar se da hitro po vrnitvi skupine iz Nemčije. Na Zvezni komite za promet in zveze in na Zvezni letalski inšpektorat, so vložene zahteve in po. trebna dokumentacija za proizvodno dovoljenje in za homologacijo obeh ina· čic letal. V urejanju so proizvodni pro· stori bivše prototipne delavnice za čolne v Gorjah pri Bledu. V izdelavi so že pri· prave in drugi pripomočki za potrebe nove proizvodnje in v reševanju so zadeve

Nala delo je fe vidno

glede uvoza kalupov in reprodukcijskega materiala. Če bo vse teklo tudi naprej kot je zastavljeno in načrtovano, lahko realno pričakujemo, da bodo prva letala DG-I00(G}-ELAN izdelana doma še pred koncem letošnjega leta.

Kot kaže bo najtrši oreh nabava materiala, ki bo v začetku pretežno iz uvoza, za tako kratek čas pa bo tudi zahtevna preudreditev proizvodnih prostorov, ki morajo ustrezati požarnovarnostnim predpisom.

Pričakujemo, da bo prihodnje leto že tekla serijska proizvodnja v planiranem obsegu dve letali na mesec in da bo dose· žena željena kvaliteta izdelkov. Porok za to so Elanovi kvalificirani kadri, ki imajo že dovolj izkušenj pri delu s plastiko in za sabo uspešno uvajanje v proizvodnjo jadra1nih letal v Nemčiji in skrbna kontrola, ki jo bo v začetku' pomagal vpeljevati Elanov poslovni partner.

Z zadovoljstvom lahko torej pričaku­ jemo že v naslednji Sezoni letalo DG-I00(G}-ELAN na našem nebu.

TONE ČERIN - ELAN

OG -100 ELAN

ICe'l412

LETAL/seA

Mednarodno letališče Ljubljana: kategorija II. Izgradnja letališča Ljubljana je bila v decembru 1963. Zgrajeno je bilo po vseh tehničnih zahtevah ter takrat po kvaliteti v samem vrhu letališč v Jugoslaviji. Pripravljeno je bilo za sprejem letal, uporabi letal DC-3, Convair, DC-6 in kasneje Caravell. Vzletno-pristajalna steza je bila dolga 300 m, široka 45 m z nosilnostjo LCN 45 (LCN = zmogljivost vzletno-pristajalne steze v funkciji obremenitve letal po kolesu in pogostosti pristankov). Glede na vrsto letal, ki so tedaj letela pri nas, so stanju odgovarjale tudi zaščitne ravnine in pred polja vzletno-pristajalne steze (poseki gozdov na obeh straneh in v pre dp oljih vzletno-pristajalne steze).

Za takratno rabo je bila zgrajena tudi pristaniška ploščad kapacitete za 8 letal tipa Convair in spojnica za povezavo z vzletno-pristajalno stezo. Iz predvidenih prostorov za garaže je bila adaptirana pristaniška stavba za asprejem potnikov enega Convaira in dveh DC-3. Istočasno so bili zgrajeni kontrolni stolp z upravno stavbo, ki je v uporabi še danes, stari hangar Adrie Avioprometa in Izvršnega sveta ter prva baza Petrola za letalsko gorivo.

Komunalna opremljenost letališča (voda, kanalizacija, PTT, elektrika) je zadovoljila minimalne potrebe obratovanja.

Od navigacijskih in svetlobnih sistemov so bile za tisti čas montirane najsodobnejše naprave, to je osvetlitev vzletno-pristajalne steze z robnimi svetilkami, sistem pristajalnih svetilk pred pisto v smeri pristajanja, Vassis sistem z dvema prečkama in robna osvetlitev spojnice ter pristaniške ploščadi. Od radionavigacijskih sredstev so bile montirane in so obratovale naslednje naprave: radiozveza zemlj a zrak, magnetofon, kratkovalovna telegrafska radiozveza z Zagrebom (danes se uporabljajo teleprinterske zveze), radijski usmernik Dolsko - Mengeš, usmerjevalni radijski oddajnik na lokacijah Mengeš končana

Dolsko, radar Decca, ki ga je v drugi svetovni vojni uporabljala moranarica, ILS, ki je bil v tistem času vrhunec radionavigacijske tehnike, za današnje čase pa ima muzejsko vrednost in goniometer, ki še danes obratuje kot pomožno pomagalo in je njegova zamenj ava predvidena v letu 1989.

Vsa omenjena infrastruktura in radionavigacijska oprema je v takratnem obdobju uvrščala letališče Ljubljana v sam vrh jugoslovanskih letališč, kot aerodrom razreda "A" in kategorije I. Ne smemo pa pozabiti, da je bila ta infrastruktura in oprema prilagojena takratnim letalom, to je, manjšim letalom z malimi hitrostmi ter je odgovarjala takratni stopnji letalskega prometa.

V obdobju od leta 1965 do 1977 so se bistveno spreminjali tipi letal, ki so pristajali na letališču Brnik. V tem obdobju zasledimo revolucionarni skok tehnolOgije letal, to je, prehod z batnih na letala z re aktivnimi motorji, notranjosti letal pod pritiskom, višina poti letenja se je dvignila od 4000 na 12000 m, velikost in kapaciteta se je večkratno povečala, hitrosti pristajanja in vzletanja so se podvojile. To je pomenilo prehod od letala Convair preko Caravelle na letala DC-9, DC-8, Boeing 727, Boeing 707 in tudi DC-lO, ki je že pristalo na našem letališču. Vzporedno s tem pa se je povečeval interes po letalskem prevozu, povečalo se je število potnikov, tovora in pristankov letal na letališču Ljubljana. Istočasno s tem hitrim razvojem mu je letališče Ljubljana poskušalo po SVOjih fmančnih sposobnostih slediti in je kontinuirano s tem razvojem dograjevalo infrastrukturne objekte in dopolnjevalo navigacijsko opremo. Tako so bili v tem obdobju dograjeni naslednji objekti: rekonstruirana in povečana je bila pristaniška stavba od 1000 na 4000 m2 s kapaCiteto do max. milijon potnikov na leto, zgrajen je bil nov hangar za letala IAA, zgrajen nov skladiščni terminal, ki

omogoča

sprejem paletiziranih kontejnerskih pošiljk, novo skladišče Petrola za kerozin, mehanične delavnice in več manjših objektov, kot so: "Soko" hangar, šotori itd. Razširjena je bila pristaniška ploščad, ki omogoča sprejem 8 letal srednjega tipa reaktivnih letal (DC-9, Boeing 727), zgrajena je bila ruIna steza za vožnjo letal po zemlji širine 23 m med pristaniško ploščadjo in severnim koncem steze, v 1. fazi je bila podaljšana steza za 300 m in zgrajen parkirni prostor za 320 osebnih avtomobilov. V istem obdobju so bila modernizirana radionavigacijska sredstva. Tako je bil montiran nov ILS kategorije I., zamenj an radar z novim sodobnim nadzornim in pristajalnim radarjem, montirana modernejša radio sredstva in magnetofon, postavljen nov VOR na lokaciji Dolsko.

Vsi trije sistemi se medsebojno dopolnjujejo in imajo osnovno nalogo, pomagati pilotu, da vzpostavi viden kontakt z vz1etno-pristajalno stezo in istočasno omogočajo pravočasno sumerjanje v os pristajalne steze.

Za svetlobno označevanje pravilnega 3° kota pri pristajanju smo montirali še en ' sistem, to je sistem Vasi. Svetilke izžarevajo belo ali rdečo svetlobo, odvisno od kota, pod katerim jih vidi pilot. Na osnovi različnih barv svetilk se pilot orientira, če je na pravilni višini pri pristaj anju.

Nanovo smo vgradili svetilke v central~ no linijo, stezo za vožnjo letal po zemlji ter hitro spojnico, te v slabih vremenskih pogojih omogočajo pilotu, da varno zapušča vzletno-pristajalno stezo po sredini hitre spojnice in stezi za vožnjo letal po zemlji.

13.41fl~1

Z robnimi svetilkami in reflektorji je osvetljena tudi ploščad za parkiranje, svetilke označujejo robove ploščadi in omogočajo varno gibanje letal.

Za izvedbo vse omenjene osvetlitve je bilo potrebno, da smo po vsej dolžini, na obeh straneh vzletno-pristajalne steze in ob stezah za vožnjo letal po zemlji položili plastične cevi za električne in signalne kable. V to plastično kanalizacijo je položeno cca 200 km kablov. V trasi te kanalizacije je na razdaljah cca. 60 m vgrajenih 101 montažnih jaškov, iz katerih je izvedeno napajanje vseh svetilk na vzletno-pristajalni stezi in stezi za vožnjo letal po zemlji. Ker so jaški vgrajeni ob vzletno-pristajalni stezi, so dimenzionirani tako, da lahko preko njih brez nevarnosti vozijo tudi najtežja letala.

Vse svetilke na maneverskih površinah se napajajo preko transfonnatorjev, ki so nameščeni v jaških. Vsaka svetilka ima svoj transfonnator. Montiranih in vgrajenih je bilo preko 1100 svetilk in transformatorjev . 650 svetilk je bilo potrebno vgraditi v asfaltne površine v sklopu manevrskih površin. To so svetilke centralne linije vzletno-pristajalne steze in za vožnjo letal po zemlji ter zone dotika letal_ Da bi lahko vgradili te svetilke, je bilo predhodno potrebno v betonske površine steze vgraditi alkaten cevi, preko katerih je bila položena asfaltna prevleka. Po zaključku teh del smo s specialnimi vrtalnimi stroji izvrtali 1480 vrtin, preko katerih smo vgradili svetilke v asfaltno površino in jih priključili na električno napajanje.

V predpolju vzletno-pristajalne steze je za vsako od pristajalnih svetilk zgrajen poseben betonski temelj, na katerega je preko nosilne aluminijaste konstrukcije montirana pristajalna svetilka. Alominijasti nosilci so opremljeni s specialnimi lomnimi deli tako, da ne predstavljajo oviro za letala pri pristanku.

Kompleten omenjeni svetlobno-navigacijski sistem se napaja iz transformatorske postaje TP-6, ki je na novo zgrajena ob začetku vzletno-pristajalne steze. Ista transformatorska postaja služi kot osnovni izvor napajanja vseh radionavigacijskih naprav na letališču Ljubljana.

Ob prekinitvah električnega napajanja iz omrežja, sta v transformatorski postaji montirana. 2 agregata za rezervno napajanje, ki oskrbujeta vse svetlobne in radionavigacijske naprave ob prekinitvah iz omrežja. Agregat s kratko prekinitvijo, ki napaja kompleten svetlobni sistem, reagira na izpad električne energije iz omrežja že v 3 desetinkah sekunde. Preklopni čas pa znaša 1 sekundo. Omeniti velja, da ima ta agregat precejšnjo moč (346 KVA) in predstavlja zanimiv tehničen dosežek tovarne Uljanik. Drugi agregat je manjše moči (30 KVA), napaja potrošnike radonavigacijskega sistema in deluje brez prekinitve.

Kompleten novi energetski sistem v TP-6 je povezan z glavno razdelilno transformatorsko postajo TP-l, ki je bila zgrajena letos spomladi in spada v sklop rekonstrukcije letališča. Ta transformatorska postaja je osnoven energetski vir električnega napajanja. Vanjo se bo vključil tudi nov energetski dovodni vir s Kranja, ki bo zagotovil neodvisno dvostransko napajanje. Predvidoma bo drugi vir priključen do konca tega leta, s tem

Prve plasti novih asfaltnih povnin so poiDiene ... pa bo letališče pridobilo vse pogoje m kvalitete, ki so potrebne za moderno, so· dobno letališče, s čemer bodo izpolnjeni vsi energetski pogoji za varno letenje v kategoriji II. Vsa dela rekonstrukcije in modernizacije letališča Ljubljana so izvajali: - gradbena dela na maneverskih površinah - SGP Slovenija ceste Ljubljana - elektro dela - podjetje Tegrad Ljubljana s kooperantom Elektroobnova Ljubljana - visokonapetostni del - Elektro Gorenjska Kranj in - gradbeni del na transformatorski postaji TP-6 - SGP Gradbinec Kranj.

V si ti napori in vlaganja, ki jih je izvajalo letališče Ljubljana v tem obdobju, pa niso zadovoljevali hitrega razvoja letalskega prometa, varnosti in kvalitete uslug. Zato je letališče Ljubljana že v letu 1975 pristopilo k izdelavi koncepta razvoja, to je, rekonstrukcije in modernizacije letališča kot celote.

Koncept razvoja letališča smo izdelali na osnovi detajlnih analiz dosedanjega razvoja prometa potnikov, letal in blaga na našem letaliŠČU, kot tudi na osnovi razVOjnih programov jugoslovanskih avioprevoznikov. Upoštevali smo tudi trend razvoja letalskega prometa v Evropi in na svetu.

Vse to nam je služilo za izdelavo makro programa razvoja letališča do leta 2000. Sam razvoj smo razdelili v dve etapi, skladno z današnjimi in bodočimi potrebami. Prvo fazo, ki zajema rekonstrukcijo in modernizacijo, smo v glavnem do danes že končali, zajema pa sledeča dela:

2. Rekonstrukcija in modernizacija vzletno-pristajalne steze in pristaniške ploščadi. V sklopu teh del je bil na vse betonske površine položen sloj asfalta debel od 21 do 24 cm na skupni površini 272.000 m 2 • Zato smo porabili 142.000 ton asfaltne mase. Pred polaganjem asfalta smo morali razrezati 15.000 m betonskih fug in predhodno izrezati 18.000 m kanalov za polaganje alkaten cevi, po katerih so položeni kabli za napajanje luči vzletno-pristajalne steze. Rezanje fug na betonskih površinah smo morali izvesti, da bi preprečili kasnejše refleksije betonske podloge na površino asfalta in s tem preprečili možnost pojavov razpok na asfaltni površini.

Poleg prevleke smo vzletno-pristajalno stezo tudi razširili po celotni dolžini z obeh strani po 7,5 m in s tem dobili zahtevano varno širino za pristajanje širokotrupnih letal. Tako je sedaj naša vzletno-pristajalna steza dolga 3300 m in široka 60 m ter sposobna, da na njej pristajajo in vzletajo vsa letala, ki se danes v svetu uporabljajo in to brez omejitev in brez vmesnih pristankov na medkontinentalnih letih. Nosilnost steze maša sedaj LeN 100, njena ravnost pa je v tolerancah do 3 mm.

Na startnih delih steze in pristaniški ploščadi, kjer obstajajo nevarnosti poškodb asfalta od kerozina, aviobenzina in olj letal, smo položili asfalt s specialnim vezivom "Stavojet", ki preprečuje razjedanje asfalta.

Potrebno je bilo urediti tudi vse travnate varnostne pasove v širini 150 m levo in desno od osi steze kot tudi 1000 m pred vzletno-pristajalno stezo. Opravljena je bila korekcija nagibov terena, dosežena predpisana nosilnost in posejana trava.

Posebno moramo poudariti, da je bila v sklopu rekonstrukcije razŠirjena in ojačana vstopna spojnica v takozvano ,,hitro spojnico", ki bo omogočala izstop letal s steze s hitrostjo do 100 km na uro. S tem je istočasno povečana operativna sposobnost vzletno-pristajalne steze, to je povečano število letal, ki lahko pristanejo v časovni enoti.

Modernizacija svetlobno-navigacijskega sistema Po programu, ki predvideva prehod letališča · Ljubljane v kategorijo II., smo morali tudi modernizirati sistem osvetlitve vzletno-pristajalne steze. V tem sklopu smo montirali robne svetilke in svetilke praga ter konca steze, ki so izven nivoja steze. Te svetilke svetlobno omačujejo

robove vzletno-pristajalne steze ter njen in konec.

Po vsej dolžini steze so v osi vgrajene v asfaltno površino svetilke, ki omačujejo sredino oziroma os steze. Vg~ajenih je 220 svetilk v medsebojni razdalji 15 m.

Svetilke so dvosmerne tako, da se uporabljajo za pristajanje in vzletanje. Na zadnjih 900 m obeh strani steze so rdeče in opozarjajo pilote, da se približujejo koncu steze.

V smeri instrumentalnega pristajanja so na dolžini 900 m vgrajene v asfaltno stezo svetilke zone dotika letal, ki označujejo dolžino steze na kateri morajo letala pristati. V zoni dotika je vgrajenih 180 svetilk, ki so usmerjene proti letalu, ki pristaja. Vgrajene so na vsakih 30 m po dolžini in simetrično po tri levo in desno od osi.

V snieri pristajanja pred asfaltno stezo so vgrajeni trije sistemi pristajalnih svetilk. Prvi je standardni pristajalni sistem na dolžini 900 m s svetilkami v podaljšani osi steze in svetlobnimi prečkami na medsebojnih razdaljah 150 m. Ta sistem .omogoča letalu usmerjanje v os steze.

Drugi sistem je tako imenovani notranji pristajalni sistem na dolžini 300 m pred začetkom steze, ki omogoča letalu pristajanje tudi pri zmanjšani vidljivosti. Razporeditev svetilk je enaka kot v zoni dotika letal s tem, da ima montiranih v osi pet svetilk ter da so stranske rdeče in opozarjajo pilota, da je na razdalji manjŠi začetek

od 300 m pred začetkom vzletno-prista· jalne steze. Tretji sistem je sistem "blitz sve tilk", ki so vgrajene v podaljšani osi na dolžini 900 m pred stezo. Te svetilke impulzivno izžarevajo zelo močno svetlobo, ki prebija tudi meglo in oblake ter pomagajo pilotu usmerjati letalo proti stezi.

Projektivno-tehniČno dokumentacijo za našteta dela so izdelale projektivne organizacije Slovenija ceste Ljubljana, Tegrad Ljubljana in Projektivni biro Elektro Kranj, na podlagi idejnih projek. tov, analiz in investicijsko-tehnične doku· mentacije, ki jo je v celoti izdelal Aeroinženiring aerodroma Ljubljana - Pula.

Modernizacija radionavigacijskih in meteoroloških naprav Istočasno z rekonstrukCijo in modemi· zacijo maneverskih površin, osvetlitvijo in novim elektroenergetskim sistemom na· pajanja, je bila na letališču Ljubljana iz· vršena tudi modernizacija in dopolnitev celotnega radionavigacijskega sistema in meteoroloških naprav. Zavedati se mora· mo, da je tudi ta modernizacija bila ne· obhodno potrebna, saj skupaj z vsemi opravljenimi deli tvori harmonično celoto, ki omogoča prehod letališča na eksploatacijo kategorije II. Zato je Zvezna uprava za kontrolo letenja montirala nov ILS kategorije II. (naprava za instrumen· talno pristajanje), ki bo skupaj s svetlob· nim sistemom omogočal pristajanje letal

Strojni park in asfaltna baza nekaj ur pred začetkom rekonstrukcijskih del

Ne čaka na začetek del le 32.000 KS, temveč so pripravljeni tudi že materiali za vgraditev

KefL417

pri slabih meteoroloških pogojih. V sodelovanju z Zveznim hidrometeorološkim zavodom smo vgradili naprave za avtomatsko merjenje vertikalne in horizontalne vidljivosti (telemeter in visibilimeter).

To so tudi prve tovrstne aparature montirane na jugoslovanskih letališčih. Tako ima meteorološka služba našega letališča z ostalimi že vgrajenimi inštrumenti vso potrebno meteorološko opremo za sodobno, mooerno letališče II. kategorije.

Vsa rekonstrukcija in modernizacija, to je od izgradnje manevrskih površin, osvetlitve, montaže navigacijskih sredstev in meteoroloških naprav, nam šele omogoča, da naš aerodrom prehaja v višjo kategorijo. To pomeni, da bo letalo sedaj lahko pristalo normalno in varno pod mnogo težjimi meteorološkimi pogoji.

Dosedaj letalo ni moglo pristati, če pilot pri pristajanju ni videl vzletno-pristajalne steze, ko je bil od nje oddaljen 800 m z višine 70 m, sedaj pa bo lahko pristal, če bo videl vzeltno-pristajalno stezo na razdalji 400 m in višino nad 30 m. Poleg varnosti to pomeni tudi možnost pristajanja letal na letališču Ljubljana pri običajnih slabih meteoroloških pogojih, ki so se pojavljali jeseni in spomladi, ko je bila Vidljivost zelo slaba in je bilo letališče zaprto.

Mnogo manj bo primerov, ko bodo morali potniki zaradi slabega vremena dolge ure čakati na odhod ali pa v večernih urah, ko letala niso mogla pristati doma ter so morala iskati alternativno letališče za pristanek. Zračni promet se bo odvijal redno, brez zamud in čakanja ter bo s tem izpolnjena osnovna karakteristika zračnega prometa, to je, varnost, točnost in hitrost.

Letališče Ljubljana bo (tisto) letališče v Jugoslaviji, ki ima največ možnosti, da prvo doseže to kvaliteto, poleg aerodroma Zagreb, ki se na to pripravlja že nekaj let. Za varno letenje in pravilno delovanje redionavigacijskih naprav v kategoriji II. smo morali posekati približno 90 ha gozdnih površin na predpoliih vzletno-pristajalne steze v smereh Senčurja in Lahovč, kot tudi 80 m v globino vzdolž celotne vzletno-pristajalne steze na južni strani.

Istočasno z omenjeno rekonstrukcijo smo na letališču adaptirali pristaniško stavbo, to je, razširili smo mednarodno in domačo sortimico prtljage, ker sta bili premajhni in sta predstavljali ozko grlo v tehnologiji prometa. Posebej je bilo potrebno izvesti to adaptacijo zaradi letala DC-lO, ki bo letelo preko letališča Ljubljana in prevažalo prtljago v konterjnerjih. Zato smo morali prilagoditi tehnologijo v sortirnicah tej zahtevi. Že dolgo časa je bil pereč problem na letališču Ljubljana kanalizacija fekalnih in meteornih vod, kot tudi velike količi­ ne odpadkov, ki jih je bilo potrebno zakopavati. Zato sta sedaj zgrajeni nova kanalizacija s čistilno napravo in peč za sežiganje smeti, za kar je bil že skrajni čas, da smo izpolnili osnovne higienske pogoje in preprečili možne okužbe ter onesnaževanje podtalne vode.

Projektno dokumentacijo za čistilno napravo je izdelal Hidroinženiring Ljubljana, dela je opravilo SGP Slovenija ceste - TOZD Visoke gradnje Ljubljana. Projekt za sežig smeti je bil izdelan v Aeroinženiringu.

Z montažno razklopišča v glavni transformatorski postaji in priključitvijo novega glavnega energetskega dovoda iz smeri Kranja, kar bo predvidoma dokončano do konca letošnjega leta, bo zaključena program irana prva faza rekonstrukcije in modernizacije letališča. Sledilo ji bo uvajanje in prehod letališča Ljubljana v eksploatacijo iz kategorije I. v kategOrijo II., za kar je običajno predvideno pol leta.

Naslednja faza modernizacije, katero .bomo pričeli pripravljati takoj po konča­ nih delih, bo zajemala izgradnja novega južnega terminala in dodatnih maneverskih površin, povezanih z novim potniškim terminalom.

Ta faza modernizacije je povezana z zgraditvijo hitre gorenjske ceste in direktnega priključka letališkega terminala na njo.

Že v sedanji fazi izgradnje smo predvideli vse bodoče povezave komunalnih in elektro naprav med sedanjim in bodočim terminalom, zato je bil že sedaj zgrajen prehodni kolektor pod vzletno-pristajalno stezo.

Tako naše letališče sledi toku razvoja letalskega prometa v svetu in pri nas ter ima že začrtan svoj nadaljnji razvojni program.

Aeroinženiring

Dela na vzletno pristajaini stezi so v polnem teku, hitra spojnica in steza za vožnjo letal po zemlji pa le čakata razrezani nov asfalt

Obrisi novih dimenzij vzletno pristajal ne steze so že vidni, drugi sloj asfaltne mase je položen

LETAL/seA

Izgradnja

letališča

Portorož

Vsa omenjena dela so v izvajanju in izvajalec SGP "Slovenija ceste"~go~ tavlja, da bodo končana do otvontve letališča, t.j. do 1. 10. 1978.

Pod strokovnim vodstvom ZLOS bo takrat mednarodna prireditev, ki ima namen seznaniti javnost in letalske strokovnjake z možnostjo uporabe letališča ,,Portorož" v javnem zračnem prometu.

v Portorožu je sedaj v uporabi asfaltna steza dolžine 850 m in širine 28 m. V kompleks letališča spadajo k tem površinam še plattorrna za parkiranje letal velikosti 120 ~{ 40m, ustrezna spojnica in travnata osnovna steza za uporabo športnih jadralnih letal.

V fazi, ki bo končana v oktobru 1978, se predvideva izgradnja letališke stavbe za sprejem in odpravo potnikov z delom za tehnične službe in restavracijo, hangar za športna letala, ureditev komunalij in ustreznih parkirnih prostorov za letala in avtomobilski promet.

Vsi pogovori in ugotovitve sstrokovnjalQ SUKL dajejo temu pozitivno vrednost, odprta vprašanja so prayilniki za potrebne aerodromske službe m pa potrebna kontrola letenja.

Predstavniki investitorja THP Portorož, TOZD Igralnica "Casino" so v raZgovorih s predstavniki SUKL obravnavali možnost vključitve v mednarodni zračni promet, tako da bi bil možen dostop tujcem neposredno na slovensko obalo, tako s privatno ~ aviacijo kot v javnem zračnem prometu s potniškimi letali.

Obalni letalski center s sedežem v Piranu se aktivno vključuje v izgradnjo letališča, ker vidijo · v tem rešitev vseh programov in želja, tako ~i se d?se~n~e delovno mrtvilo spremenilo v 1ZvaJanJe programov, ki jih ima OLC v ok~u svojih dejavnosti, seveda pa je v okvrru teh programov nujna nabava minimalnega letalskega parka v okviru raznih kvot, ki se pojavljajo na naših organih.

Tako smo poizkusili prikazati razvoj "Portorož" v srednjeročnem programu do leta 1980.

letališča

Ob priliki otvoritve in tekmovalnega programa, pa vabimo vse letalce k sodelovanju in aktivni prisotnosti pri programu.

Nasvidenje torej v oktobru. za letali~če ING. KARL KOKOTEC 1. r.

Dela na objektu gredo h koncu

LETAL/ŠeA

Rekonstrukcija letališča Slovenj Gradec Na pobudo sveta občin koroške regije so se junija 1975 sestali predstavniki gospodarstva in družbenopolitičnih organizacij koroške regije in občine Velenje.

Na posvetu so soglašali z osnovnimi cilji razvoja litališč in ugotovili, da je letališče Slovenj Gradec izrednega pomena za celotno gospodarstvo tega območja. Glede na ugotovljen splošni gospodarski in družbeni pomen letališča za regijo je bil na sestanku sprejet predlog skupnega fmanciranja na osnovi dogovorjenega programa in samoupravnega sporazuma o sofmanciranju, v katerem sodelujejo gospodarske organizacije koroške regije in občine Velenje.

Brez strojev seveda ni

~Io

Na podlagi dogovora so bili v sodelovanju z matičnim letališčem Ljubljana Brnik izdelani idejni načrti, na tej osnovi pa glavni projekti za rekonstrukcijo vzletno pristajalne steze dolžine 900 m in širine 23 m, za osvetlitev steze in za kontrolni stolp. Pridobljena so vsa soglasja Komande vojnega letalstva, Zvezne uprave za civilno zračno plovbo in vsa soglasja za lokacijsko in gradbeno dovoljenje.

Oprema letališča Slovenj Gradec, ki je potrebna za pridobitev statusa letališča za javni zračni promet je v programu investicij Zvezne uprave za civilno zračno plov1;>o. Na osnovi razgovorov med predstavniki našega letališča, direktOrja letališča Ljubljana - Pula tov. Franca SEVERJA in direktorja Zvezne uprave za civilno zračno plovbo so za nas že rezervirane vse potrebne radionavigacijske naprave, potrebne za slovenjgraško letališče. Naprave se bodo postopoma dograjevale in po skupnih ocenah v nekaj letih znatno presegle vrednost letališke steze.

Predsednik Koroškega let. centra HUBERT DOLINŠEK, dipl. inž.

Steza že nastaja. S stroji seveda hitreje

KOMENTARJI

Se enkrat "letališki hrup"

Clanka ne komentiram. Priporočam pa članom aeroklubov, da si ga kot zanimivo čtivo preberejo v sobotni prilogi DELA z

dne 27. 5. 1978. Izvedeli bodo nekaj o terorizmu tetalcev, tudi o motokrosu in gozdarstvu, pa o · prismuknjeni logiki, praznih glavah z gluhimi ušesi. Tudi možnosti razvojne smeri letalstva sonakazane. Skratka zanimivo.

Tudi nekaj filozofije je v njem, ki karakterizira ljudi brez razumevanja do hrupa. Pravi namreč, da je sposobnost prenašanja hrupa v obratnem sorazmerju z inteligenco. Prazne glave ga baje tudi največ prenesejo.

Zares poučno!

LEON MESARIC

PREDSTA VLJAMO

Obisk pri pilotu helikopterja V poletnih dnevih, ko se večina ljudi poda na dopust in ko se v strnjenih kolonah z avtomobili prerivajo proti morju ali planinam, lahko večkrat opazimo v zraku helikopterje, s katerimi naši miličniki kontrolirajo in urejujejo promet. To je le ena izmed nalog, ki jo naši fantje opravljajo s helikopterji RSNZ Slovenije. Poleg kontrole prometa, ki je še kako potrebna in s pomočjo helikopterjev zelo učinko­ vita, sodelujejo helikopterji še pri pregledih daljnovodov, pomagajo pri prevozu ljudi in materijala pri elementarnih nesrečah, prevažajo ponesrečence v težjih prometnih nesrečah, sodelujejo pri reševanju v gorah in še in še. Če vremenski pogoji dopuščajo, je ni naloge, ki ji tifantje ne bi bili kos. Kar četrtino njihove dejavnosti obsega reševanje v gorah, saj vemo, da se s helikopterj.e m lahko najhitreje pride do ponesrečenih, katerih življenje je odvisno od čim hitrejše zdravniške pomoči. V dnevnem tisku lahko večkrat zasledimo vest o uspešno izvedenih akcijah reševanja v gorah. Seveda pa je treba biti za vsako tako akcijo pripravljen, treba je usposobiti vse, ki v njej sodelujejo, saj je cilj vseh, varno in čim hitreje opravljena naloga. Da bi bili reševalci v gorah, ki rešujejo s pomočjo helikopterja čim bolj pripravljeni in za delo usposobljeni, je bil v okviru RSNZ Slovenije in šolskega centra pri Inex Adria Avioprometu iz Ljubljane, ter goskih reševalnih postaj organiziran tečaj za reševalce letalce.

Letošnji tečaj je bil sklepna faza vseh do sedaj organiziranih tečajev, tako da so reševalci letalci usposobljeni za varno reševanje tako v letnem kot zimskem času. Teoretični del tečaja je potekal v Lescah, praktični - specifične vaje s helikopterjem - pa na Velem polju pri Vodnikovi koči in na bližnjem snežnem plazu.

To je bil prvi tako vsestransko organiziran tečaj v Jugoslaviji. Šele v zadnjem času, ko je bil naziv reševalcev letalcev

uradno priznan, so gorski reševalci, ki so uspešno opravili tečaj, dobili tudi ta naziv, čeprav pri nas nimamo poklicnih reševalcev letalcev, kot je to primer v ostalih alpskih deželah. Slej ko prej bo treba misliti tudi na to, saj je reševalnih akcij iz leta v leto več. Ker je naša država članica mednarodne organizacije za reševanje ,)KAR" že od samega formiranja, so se prve akcije reševanja začele že pred dobrimi desetimi leti.

Kako taka reševalna akcija poteka, nam je povedal poklicni pilot helikopterja, tovariš Andrej Andolšek, ki ima pri nas največ izkušenj in te kot instruktor posreduje mlajšim pilotom pripravnikom, ki so pa vsi člani gorske reševalne službe.

Vest o nesreči v obveščevalnih postaj

gorah pride preko - mimogrede na Kredarici je celo radijski oddajnik - do stalne službe Uprave javne varnosti. Ta takoj organizira akcijo. Na Brniku je baza štirih helikopterjev, kjer imajo tudi vso opremo, ki jo za reševanje v gorah rabi helikopter in ves sanitetni materijal. Tudi mehaniki in piloti so v stalni pripravlje. nosti. Imajo seznam 1S. stalno pripravljenih zdravnikov, za katere imajo poseb. na mesta pobiranja kar s helikopterji iri to v Ljubljani, Kranju, Tržiču , Mojstrani in še kje. Zelo važno je, da zdravnik pride med prvimi do ponesrečenca. Ostalo opremo gorskih reševalcev pa največkrat poberejo v Kranju, ker s Planinskim društvom iz Kranja največ in najdalj časa sodelujejo. Reševalci letalci in zdravnik se z vso opremo spustijo čim bližje ponesrečenca, nato se pa največkrat začne klasično reševanje v steni. To je res teamsko delo, v katerem ima vsak svojo nalogo, kljub temu pa je zmeraj en reševalec vod· ja reševanja. V končni fazi reševanja pa nastopi svojo vlogo helikopter s tem, da pripelje ponesrečenca čim prej do bolnice. Seveda se v akcijo vključijo tudi vse ostale službe (postaje milice , bolnice,

meteorologi itd.), ki niso neposredno v gorah.

Našega sogovornika smo vprašali, kako je z opremo helikopterjev za reševanje v gorah?

Oprema je vsa uvožena iz Švice. Tam imajo tudi največjo izbiro opreme in najbolj organizirano profesionaIno reševalno služo, ki irila helikopterje in letala samo za reševanje pri vseh vrstah nesreč in Zato popolnoma opremljene z reševalno in sanitetno opremo. Imajo celo dva "Learjet" -a, ki sta aktivna v reševanju tudi zu-

naj meja Švice. pri nas računamo v kratkem z nabavo večjega in primernejšega helikopterja, za kar bo pa spet potrebno dodatno šolanje reševalcev leta1cev za specifične pogoje dela.

Marsikdaj se je že pokazala potreba, predvsem zaradi meteoroloških pogojev, po reševalnem sanitetsko opremljenem letalu tudi pri nas, a žal v Jugoslaviji do sedaj takega letala še nimamo. V prihodnje bo treba misliti tudi nil to.

A.S.

MORDA BO KOGA ZANIMALO

Boeing - Douglas Že povsod se sliši ime BOEING in DOUGLAS. To sta imeni tovarn, kjer so izdelali največ potniških letal na svetu.

Posebno BOEING prednjači v tem, posebej v obdobju reakcijskih letal. Do konca letošnjega januarja sta ti dve družbi izdelali po tipih sledeče število letal: DOUGLAS DC-9 DOUGLAS DC-8 DOUGLAS DC-lO SKUPAJ DOUGLAS

8731etal 556 letal 246 letal 1675 letal

BOEING 737 BOEING 727 BOEING 707/720 BOEING 747 SKUPAJ BOEING

507 letal 1312 letal 934 letal 315 letal 3051 letal

SKUPAJ DOUGLAS IN BOEING 4.727 letal Vsa letala so prepeljala skupaj 3.867.010.000 potnikov.

Po tipib je prispevek tak: DC-9 945.750.000 DC-8 542.750.000 DC-lO 162.530.000 DOUGLAS 1.650.510.000 B 737 727 707/720 747

440.050.000 1.021.620.000 563.930.000 191.400.000 2.217.000.000

Samo v januarju letos so ta letala pre-

13itlfJ!JC) peljala 38.34~:000 P?tnikov (skoro za _ ' dve JugoslaViji prebivalcev), od tega

DOUGLASOVA 1etala 15.310.000 in BOEINGOVA 23.030.000.

Za prevoz toliko potnikov so ta letala letela skupaj 108.670.000 ur, ali popreč­ no je vsako od teh letal letelo 23.000 ur.

Starejši štirimotorniki so že naleteli blizu 60.000 ur in mnogi DC-9, ki so pričeli leteti pred 11 leti so že prekoračili število 30.000.

Vse druge letalske tovarne zapadnega sveta niso izdelale toliko reakcijskih potniških letal od začetka tega obdobja kot DOUGLAS sam.

Iz navedenih številk si lahko zamislimo, kakšen obseg zavzema letalski \>romet v svetu in da mu nobeden drugi ne more več konkurirati.

D.J.

RAZSTAVA

Mednarodna razstava letalske in vesoljske tehnike "Hanover 78"

Pogled na razstavljena letala je bil veličasten

Vsako drugo leto prireja združenje nemške letalske industrije BLDI razstavo svojih dosežkov. Zadnja leta je razstava dobila mednarodno obeležje s sodelovanjem razstavljalcev z obeh strani Atlantika. Svoje novo ime je razstava pošteno zaslužila, saj evropska letalska industrija Še nikoli po vojni ni bila bolj zaposlena na področju mendarodne kooperacije.

Na letošnji razstavi, ki je bila od 26. aprila do 4. maja je sodelovalo 323 razstavljalcev iz 17 držav od tega kar 138 iz Nemčije na 12400 m 2 pokrite površine.

Prikazanih je bilo okoli 150 letal, od katerih jih je 30 do 50 pokazalo svoje zmogljivosti tudi v zraku.

Posebnost te razstave je ravno v tem, da potekajo demonstracije letal ves dan in ima vsako letalo na razpolago več časa,

program pa tako ni tako natrpan kot na primer v Famboroughu. Namen takega razporeda je, da lahko proizvajalec vsak čas nudi zainteresiranemu kupcu demonstracijo letala v zraku, brez daljše prejšnje prijave. Organizatorji radi poudarjajo, da je Hannovrska razstava dejansko prodajna razstava in ne samo izložba.

Poudarek razstave je bil na lahkih in poslovnih letalih, ki so bila tudi naj števil· neje zastopana, manj pa na potniških in vojaških letalih.

Glede na to, da se razstavni prostor nahaja v območju mednarodnega zračnega pristanišča Hannover, so odpadle demon· stracije jadralnih letal, ker, tako so rekli, zavzame aerozaprega preveč časa, ravno tako pa so bile omejene demonstracije re aktivnih letal na čas od 1200 do 1300

in od 1430 do 1530. Najsodobnejšim lovskim letalom pa so odrekli možnost prikaza v zraku, ker povzročajo preveč hrupa. Izjema je bil le angleško-nemško-italijanski lovec s spremenjljivo geometrijo krila PANAVlA TORNADO, ker je bil pač domačin, ki paje v nizkem poletu ob polni moči motorjev Turbo-Union RB. 199-34R-4 Mk 101 povzročal tak hrušč, da se ni dalo pogovarjati, mlajši otroci pa so od strahu jokali.

Na sejmu so bili zastopani praktično skoraj vsi tipi lahkih letal in helikoptrjev., ki so trenunto v proizvodnji po svetu, zato bi opisal le zanimivejše.

Nemška tovarna Rheinflugzeugbau je pokazala dve letali, ki koristita novo vrsto pogona, ki se v zadnjem času vse več uporablja in sicer tako imenovani kanalizirani ali oplaščeni propeler ali ventilator (angleško: ducted ali shrouded propeBer, rotor ali fan). Tovarna je nov način pogona razvila v sodelovanju z angleško ftrmo Dowty-Rotol, ki tudi dobavlja ventilatorje za ta letala. Prvo letalo Fanliner je civilni dvosed, kjer sedita pilota drug poleg drugega (side-by-side) in je zanimiv konglomerat. Krila in rep sta od športnega letala Grumman American Cheetah, trup pa je stilno predelal in polepšal Italijan Luigi Corlani. Ventilator poganja 150 KS močan Wankel motor AUDI/NSU preko menjalnika, kar vse pomaga zmanjšati hrup pogonske grupe na 70 dbA. Ta vrednost ustreza novim strogim nemškim normam za letala te kategorije, zato ima letalo v bodočnosti lepe možnosti za prodajo.

Drugo letalo Fantrainer AWI-2 je vojaški šolski dvosed, kjer sedita pilota drug za drugim (tandem) in ga poganjata dva enaka Wanklova motorja kot civilno verzijo, preko skupnega reduktorja. Po osnovni zamisli je Fantrainer batno šolsko letalo za osnovno in nadaljevalno šolanje pilotov reaktivnih letal. Kanalizirani ventilator daje letalu podobne le talne karakteristike kot reaktivni motor, vendar za znatno nižjo ceno. Naslednjo verzijO z oznako ATI-2 bo poganjala plinska turbina Allison C 20 400 KS, podobna kot je vgrajena v lahkih helikopterjih in letalih za zvezo.

Preden so se lotili proizvodnje teh dveh letal so novi pogon najprej preizkusili na dveh jadralnih letalih, ki so ju ustrezno predelali in sicer kovinskega VFW FK-3 v SIRIUS-I, ter plastičnega Caproni CA-21 v SIRIUS-II. Na ta način so dobili dve odlični motorizirani jadralni letali, ker modiftkacija ne

povzroča velikega dodatnega zračnega upora. Tovarna proizvaja tudi kompletne pogonske gondole s katerimi se da naknadno motorizirati obstoječa jadralna letala npr. Blanika.

Firma Airconcept je pokazala najmanjše in najcenejše letalo na razstavi VoWi 10 ultralahki dvosed, ki mu sicer pravijo tudi zračni motocikel. Letalo poganja motor Limbach 60 KS in izgleda kot nekoliko izpopolnjeni ultralahki drsalec Hipie.

Posebno pozornost občinstva so vzbujale vsakodnevne demonstracije letalnih zmogljivosti letala posebneža Vari Eze, ki je samogradnja Američana Burta Rutana.

Letalo tandem dvosed je posebnež v tem, da ima horizontalne krmilne površine na nosu, krilo pa na koncu izredno kratke trupne gondole dolžine 3,70 m (konftguracija canard - "raca", kot npr. švedski lovec Saab AJ 37 Viggen). Letalo potiska 100 KS močan motor Continental 0-200, razvije potovalno hitrost 323 km/h in leti 1770 km daleč. ·Francozi so pokazali gibčno dvosedežno akrobatsko letalo CAP-lO, ki ga francosko vojno letalstvo uporablja za šolanje svojih pilotov. Italijani so demonstrirali zadnjo verzijo nadvse uspešnega lahkega šolskega in borbenega letala SIAI- Marchetti SF-260 Sea Warrior in nov helikopter z uvlačljivim podvozjem Agusta A 109 Hirundo, kakršnega je pred kratkim dobila tudi helikopterska enota RSNZ na Brniku.

Poljaki so letos pokazali predvsem svoja poljedelska letala: PZL Wilga, Kruk in Dromader, ne pa tudi svojih odličnih jadralnih letal. Zato pa so to storili Romuni z serijo svojih novih kovinskih jadralnih letal, ki jih že nekaj časa uspešno prodajajo po vsem svetu. Industria Aeronautica Romana iz Brasova je razstavila novo dvosedežno kovinsko jadralno letalo IS 32 z razpetino 20 m, ki ima povezavo med krilci in zakrilci in se torej odklanja celoten izstopni rob. Letalo ima najboljše drsno razmerje 1:46 pri 98 km/h.

Novo je bilo tudi motorizirano jadralno letalo IS-28 MI, ki je v bistvu izboljšana tandem izvedba starejšega IS-28 M2, kjer pilota sedita drug poleg drugega.

Letalo ima razpetino 18 m in ga poganja motor Limbach SL 170068 KS. Najboljše drsno razmerje znaša 1:32. Firma Grob iz nemškega mesta Mattsies je zavzela precejšen del pokrite dvorane, da je lahko pokazala svoj proizvodni program,

Na razstavi je sodeloval tudi Pilatus

Sodelovale 10 tudi trl akrobatska skupine

~

serijo enosedežnih in dvosedežnih plastič­ nih jadralnih letal ASTIR. Tudi sicer je bilo na razstavi čutiti prisotnost organizacij, ki se ukvarjajo z jadralstvom, od obilne literature in modelov do jadralnega muzeja.

Med številnimi razstavljalci opreme v pokritih dvoranah bi omenil francosko ftrmo Microturbo iz Tolousea, ki se je specializirala na izdelavo majhnih '.Plin-' skih turbin, ki se uporabljajo kot pomožni agregati na veČjih re aktivnih letalih, ali pa kot samostojen pogon lahkih letal. Ena takih turbin TRS 18 poganja italijansko , jadralno letalo Caproni A-21J in pa razvpiti Bede BD5J. Nadaljnje področje uporabe za te turbine so daljinsko vodena letala brez pilota za izvidništvo in kot tarče za vaje protiletalske obrambe. Za ultralahka letala je poskrbela fmna Winter, ki je začela izdelovati letalske instrumente za to kategorijo letal.

Na področju, kije od ultralahkega najbolj oddaljen - to je vesoljski program, je devet evropskih držav združilo svoje napore v ESA (European Space Agency).

Najpomembnejši prqekt deve te rice je vesoljski laboratorij Spacelab v sodelovanju z NASA, katerega prvi polet pričakujejo v aprilu 1980. Projekt izvajata dve evropski grupaciji, obe pod nemškim vodstvom, MBB (Messerschmidt-Boelkov-Blohm) in ERNO/VFW-Fokker, ki združujeta kooperante iz drugih držav. , Tudi kadar v zraku slučajno ni bilo nobe-

7r~~~~I~~i:""'~I'-';''''''~

Tudi dobri ltarl Bueckar ni menjkal

Pri demonstraciji letal je bil tudi velik hrup

tov vrednih pozornosti. nega letala, je bilo na zemlj i dovolj objekAngleška firma Martin-Baker je demonstrirala delovanje njihovih znanih katapultnih sedežev na posebej za to izdelani napravi. Nemška Luftwaffe je pripeljala na ogled letala, ki so že dalj časa v oborožitvi, da so si obiskovalci lahko ogledali vse, kar jih je zanimalo, tako npr. transportno letalo TRANSALL, lovska letala FIAT G. 91, F-I04 S tarftghter , F-4F Phantom itd.

Posebno senzacijo je predstavljalo ameriško transportno letalo C-5 Galaxy, ki po razsežnostih že bolj spominja na ladjo, kot pa na letalo. Ob njem je celo francosko-nemško potniško reaktivno letalo za 350 potnikov AIRBUS A 300 izgledalo majhno.

Zadnji dan sejma so za slovesen zaključek poskrbele tri akrobatske skupine; angleška Red Arrows na letalih F olland Gnat, avstrijska Karo As na Saab 105 in francoska Patrouille de France na Fouga Magister.

MITJA KOVIČ

SAMOGRADNJA

Amaterska gradnja in predpisi interese na samoupravni osnovi, potem je taka oblika prilagojena našim pogojem.

Poglejmo, kaj gradimo amatersko v Jugoslaviji: Zmaje vseh treh generacij, 98. člen Amatersko je dovoljeno graditi le leta- motorizirane zmaje, pobočne drsalce (klila določene kategorije in le za določen zače), jadralna letala tudi z vgrajenimi motorji, motorna letala, žirokopteIje (tunamen.

Kategorijo in namen letal ter tehnične di brez motorja) in prosto leteče balone. in druge pogoje za amatersko gradnjo iz Zanesljivo se bo poj avil še kakšen hidroprvega odstavka tega člena ureja predpis, plan ali amfibija. izdan na podlagi tega zakona.

Hvalevredna je tako široka (do sedaj črna) ustvarjalnost naših ljudi, pa bi z ozirom na obstOjeČi interes in pričete 329. člen gradnje predlagali, da smemo graditi letaZvezni komite za promet in zveze je la (in vse sestavne dele) vseh vrst iz 84. pooblaščen, da izda natančnejše predpise člena Zakona o zračni plovbi. V zvezi z o amaterski gradnji.

86. členom predlagam o, da smemo gradiNaše večletno vztrajno prizadevanje za ti letala za športno dejavnost (tudi dirke legaliziranje amaterske gradnje so zvezni in rekorde) ter v študijske namene in za in republiški organi sprejeli z razume- prikazovanja in demonstracije. Razumljivanjem. Povabljeni smo, da predlagamo vo je, da amatersko ne moremo graditi in sodelujemo pri sestavljanju predloga letal za prevoz potnikov, tovora in pošte, predpisa, s katerim bodo urejeni pogoji za turizem, delo v kmetijstvu itd. Priča­ za amatersko gradnjo letal. kovati je tudi omejitve v kategoriji Predpis bo nedvomno moral določiti, splošnih letal. Mogoče po številu sedežev, kaj je amaterska gradnja in kje prične seoziroma posadki, ali vgrajeni moči agrerijska proizvodnja letal, za katero veljajo gatov, ali velikosti. druga zakonska določila. Ali bomo vzeli Zakon pravi, da bo Predpis določil tehkot klasičen primer amaterske gradnje, nične in druge pogoje za amatersko gradko recimo nek čevljar, ki nima prav nobe- njo. Določanje teh pogojev bi znalo biti zelo obsežno in zamotano delo, če naj bi nega stika z letalstvom, gradi letalo? Bolj letalsko in bolj naše je gradnja letal v bili pogoji podrobno obdelani. Naš predaeroklubih in tudi tako, da si pri gradnji log je: Amatersko gradnjo ločiti od serijsko-komercialne prav z BISTVENIMI med seboj klubi pomagajo. Resimo trije klubi se dogovorijo za skupno gradnjo spremembami pogojev za gradnjo. To je treh enakih letal. Venem klubu zgradijO razumeti tudi iz samega zakona, ker s krila, v drugem trupe, v tretjem pa rene tem, da dovoljuje amatersko gradnjo površine (v praksi bi ta delitev izgledala predvideva spremembo osnovnih pogojev malo drugače) in potem vsak klub sestavi za serijsko-komercialno gradnjo. To so svoje letalo. Temu nikakor ne bi rekli se- verificirani strokovni kadri, homologirane rijska gradnja letal. To je samo višja obli- delavnice, homologirana letala (konstrukka organiziranosti. Le ta omogoča boljši cijski materiali in komponente) in sistem izkoristek številnih šablon in pripo- kontrole. močkov, zagotavlja boljšo kvaliteto in V predlogu tehničnega predpisa za omogoča hitrejšo in cenejšo gradnjo. In amatersko gradnjo letal je inšpektor če so klubi osnovne družbene celice, preDjordjevič dal zelo dobro rešitev, katera v ko katerih širša skupnost uveljavlja svoje · sproščeni obliki izgleda tako : Iz vrste leUradni list št. 23 od 28. aprila 1978 prinaša Zakon o zračni plovbi.

Burt Rutan je skonstruiral in zgradil VARlEZE. Nežno nosilno konstrukcijo je "ojačal" s trdo po· liuretansko peno in enim slojem dynela (po naše ra· jon) ter ustvaril iz. redno lahko in a ero din ami čno dvosedežno letalo - Raco.

talskih strokovnjakov lahko graditelj sam predlaga strokovno komisijo, katera bo pregledala projekt in dala (ali tudi ne) priporočilo letalskim oblastem za dovoljenje za gradnjo. Ta strokovna komisija spremlja potek gradnje, da priporočilo za preizkusno letenje in nato tudi predlog za dodelitev plovidbenosti. Le to lahko dobijo samo letala sposobna za varno zračno plovbo. To oceno bo tako ali drugače nekdo moral dati. Treba je le poskrbeti, da bodo različne komisije imele približno enake kriterije za ocenjeva-

nje. V delikatnem položaju se nahaja kontrolor gradnje. On ni navzoč vselej, pri vsaki fazi dela tako kakor v industriji in bo pogostoma odnos med njim in graditelji predmet medsebojnega zaupanja, zaupanje v graditelja in v vgrajene materiale. Zaradi tega predlagamo, da se ob zaključku gradnje opravi trdnostni preizkus in preveri funkcionalnost posameznih agregatov, komponent in letala na zemlji. Tako bomo imeli vsi čisto vest in letalo bo dobro pripravljeno za prvi polet.

Po opravljenih probnih letih in peturnim nale10m pridobi letalo dovoljenje za plovbo. Sele po sedemdeseturnem naletu in s priporočilom strokovne komisije lahko podelijo letalske oblasti drugim graditeljem dovoljenje za gradnjo enakega tipa letala.

Kako bodo dejansko izgledali predpisi, s katerimi bo urejena amaterska gradnja, bomo bralce obvestili, ko bodo le ti stoI?ili v. veljavo. Prav zaradi predpisov je Izvršru odbor društva Bloke preložil napovedani Zlet na drugo leto.

ZA DRUŠTVO "BLOKE" TARAS KRlVENKO

Varieze junaško nosi predvideno breme.

Zaradi nenavadnih konstrukcijskih materialov in tehnologije priporočajo trdnostni preizkus. V tem primeru je bila to zahteva nemških letalskih oblasti.

VARlEZE Conti 100 KM Teža praznega 222 444 Največja vzletna teža 335 Km/h Potovalna hitrost (75 % močil Hitrost pristajanja 96 Km/h 9,1 m/sek Hitrost dviganja 228m Dolžina vzletne steze 1126 km Dolet pri 75 % moči Dopustna obremenitev ± 6G. Rutan poučuje na organiziranih tečajih gradnjo Varieze. Drugače je to "delo za stare mačke". Pravijo, da je med našimi in njihovimi materijali nekaj razlike.

65 KM VW 1800 cm 208 199.5 397 385 289 281 91 89 4.5 4.5 298 320 m 1365 1400 km

CRTOMIR ROJNIK

Elektronski variometer Začetki segajo v leto 1972, ko smo dobili prva Cirrusa, opremljena s PIROL-i 17. Tedaj sta instrumenta predstavljala pravo senzacijo, kajti to je bil prvi stik s tehniko, ki je po svetu že nekaj let nezadržno prodirala v jadralna letala. V množici gumb9v in stikal smo se sprva kar izgubljali. Ze v tistem času me je začela mučiti misel, da bi tudi doma bilo mogoče narediti kaj podobnega. Tako sem se leta 1975 lotil izdelave električne­ ga variometra in to za diplomsko nalogo.

Moram reči, da sem sprva taval v temi in mi je bilo nekajkrat pošteno žal, da sem se lotil tako neznane teme. Literature praktično ni bilo in sem ves material iskal po člankih, ki so izhajali po časopisih in revijah.

Najpomembnejši del električnega variometra je gotovo sonda, ki pretvarja mehanske veličine v električne (glej Krila 1,2 1977). Po nekaj spodletel ih poizkusih je bilo jasno, da take sonde doma ni mogoče izdelati, ampak jo je treba nabaviti pri zato specializiranih proizvaj alcih. Ker je bil ravno zimski čas, sem lahko uporabil eno od sond iz PIROLA, kajti dobavni rok pri proizvajalcih je bil občutno daljši od časa, ki sem ga imel na razpolago. Po nekaj mesecih je bil instrument gotov; to je bil variometer, ki je poleg analognega kazanja dajal tudi akustično informacijO o tem ali se dvigamo ali spuščamo. Kompenzacije ni imel vgrajene, nakazana je bila le tehnična reŠitev. Poseben problem je predstavljalo umerj anje instrumenta, ki ga doma nisem mogel izvesti, ker nisem imel naprave za simuliranje atmosfere.

Umeril sem ga lahko šele v Cerkljah, ko smo peljali instrumente na vsakoletno kontrolo. Sam instrument je dokaj dobro deloval, vendar, ker je bil sestavljen iz precejšnjega dela diskretnih komponent, je bil temperaturno nestabilen. Tako ta instrument ni doživel, da bi ga praktično uporabljali in je služil le za nekaj poskusnih poletov.

'Takoj za tem sem se lotil novega prototipa. Pri njem sem uporabil kot sonde integrirana vezja, ki pretvarjajo tlak v električni signal. S tem sem odpravil izravnalne posode, ki nas običajno spremljajo pri variometrih. Nov je bil tudi tonski del. Ravno, ko sem zbral ves potreben material.) sem odšel v JLA in delo je zaostalo. Sele proti koncu služenja vojaškega roka, sem imel možnost za nekaj poskusov. Letos zgodaj spomladi, je bil instrument tako daleč, da je bil sposoben za vgraditev.

Instrument je variometer total ne energije, stopnjo kompenzacije pa je mogoče v določenih mejah nastavlj ati. Ker je izveden s pomočjo integriranih sond, ima le tri priključke in to dva za statiko in enega za celotni pritisk. Glasnost si lahko nastavljamo s posebnim.zumbom in to v dovolj velikem obsegu. Casovna konstanta celotnega sistema je 2 - 3 sekunde in je fIksno nastavljena. Ker gresta kompenzacijski in variometerski signal praktično po istih vezjfu, ni problemov z različnimi časovnimi konstantami enega in drugega sistema, kar je pogost slučaj. Instrument ima zelo veliko konstantnost ničelnega položaja indikatorja in jo zato tudi nikoli ni potrebno nastavljati. Stremel sem za tem, da napravim instrument, ki bo enostaven za uporabo, namenjen široki uporabi. Med tem sem si napravil tudi napravo simuliziranj a atmosfere in umeIj anje lahko opravljam sam, pa tudi poizkusi z letalom niso več problem. Sistem ne postavlja tudi nobenih zahtev glede pnevmatskih priključkov. Instrument ima dimenzije 80 x 150 mm, prednja plošča je okrogle oblike in ga je zato mogoče pritrditi v vsako odprtino za standardne instrumente. Trenutno je vgrajen v Libeli 37 in do danesje dobro delal.

Tako smo se v Celju odločili, da bomo poslej take instrumen te izdelovali sami.

(NADALJEVANJE NA 33. STRANI)

MODELARSTVO - ING. JOŽE PRHA

ve

Zračni

vijaki - propelerji za motorne modele NEKAJ IZ TEORIJE PROPELERJA

Potem ko smo izdelali vezani začet­ niški model, moramo narediti še zračni vijak ali kot to kratko imenujemo propeler. Ta del je tisti, brez katerega model ne bo mogel leteti, z njim motor vleče model. Motor propeler vrti, ta pa se med poletom uvija v zrak, zato tudi ime zrač­ ni vijak. Na sliki 1 sta narisani dve točki propelerja, kako potujeta med poletom, pri tem ko se ta enkrat zavrti. Ena točka je na vrhu kraka, na konici propelerja, druga točka pa je na sredi med osjo vrtenja in konico, na polovici polmera R. Vsaka od obeh točk potuje po svoji spirali. Prva je oddaljena od osi R, druga pa je oddaljena od osi 1/2 R. Dvig obeh spiral je enak poti modela v letu pri enem obratu propelerja, ta pa je enak V/MS. Tu je V enak hitrosti modela v mis in število vrtljajev propelerja v sekundi. Naredimo si primer za začetniški vezani model, ki pri hitrosti 120 km/h in 10.000 vrtljajev motorja v minuti. Tako bo premik propelerja ali modela pri enem vrtljaju: 120.000 3600

=

10000 60

60.120.000 3600 x 10000 = 0.2m/o

Model se premakne Qri ene~ vrtljaju za O 2 m ali za 20 cm. Ce raZVIjemO obe spirati, tem pa mora!110 upoštevati velikost R propelerja, dobuno dva pravokotna trikotnika s skupno višino, kateto, ki je enaka poti propelerja pri. enem vrtljaju V /ns, druga kateta, osnOVIllca, pa je enaka obsegu kroga, osnovn~ ~loskv~ valja, po kateri potuje točka, ki n~e Splralo, ta pa je 2m, kjer je roddaljenost točke od osi vrtenja . Hipotenuza vsakega takega trikotnika pa je razvita spir~a, ~o~ točke propelerja (sl. 2) . Na te] sliki

pri

vidimo, da naklon spirale poti točke pro· pelerja pada z oddaljevanjem točke od osi vrtenja. Do sedaj smo opazovali poti točk propelerja, sedaj pa narišimo še preseke krakov, ki jih naredijo valji spiral na krakih. Na koncu kraka je ta presek enak točki, na sredini (R/2) pa je ta presek podoben preseku krila, profIlu krila.

Na tretji četrtini po1mera propelerja, na 3/4 R, lahko ugotovimo spiralo poti točke, da iz točke O odmerimo 211' 3/4R in iz tako dobljene točke potegnemo hipotenuzo v točko A. Presek na 3/4 Rje tudi podoben profIlu krila. ProfIli krakov propelerjev so skoraj vedno z ravnim trebuh om , posebej od polovice kraka navzven. Podaljšane tetive teh profIlov se navadno sekajo v eni točki nad točko A. Tako pot bi opravil propeler, če bi se pri vrtenju premikal v smeri tetiv profIlov.

Tak primer je narisan na sliki 1 za presek na 1/2 R in propeler se v takem slučaju premakne pri enem vtr1jaju za H, ta premik ima tudi posebno ime, korak propelerja. Na sliki 2 je korak H tudi viden, to je kate ta O-Co Razlika Koraka in resničnega pomika pri enem vrtljaju (H - V /ns) je ZDRS propelerja in ta je tem večji, čim večji upor ima model, ki ga propeler vleče.

Malo si poglejmo aerodinamiko prol?e~ le rja in si za to iz slike 2 narišimo na sliki 3 presek (profIl) z resnično potjo (spiralo, po kateri potuje med poletom modela). Profil potuje s hitrostjo W, ki je rezultanta dveh hitrosti : obodne na mestu propelerja, kjer vzamemo profIl in hitrosti modela: Obodna hitrost je enaka: u = 2 1I'.r.ns .. . kjer je: u .. . obodna hitrost v mis r ... oddaljenost profila od osi vrtenja propelerja v m ns . . . število vrtljajev propelerja v s.

Hitrost modela "V" je dana v mis.

Kot med hitrostjo W in tetivo profIla pa

je tako kot pri krilu vpadni kot in ta je odvisen od zdrsa propelerja.

Kot <.p med tetivo profila na določe­ nem mestu in med obodno hitrostjo (ali ravnino vrtenja propelerja) je konstrukcijski kot na določenem mestu kraka, ta kot pada od 90° pri vrtilni osi proti koncu kraka . Na koncu kraka je konstruktivni kot najmanjši, zavisi pa od koraka propelerja.

Kot pri krilu se pojavi na kraku tudi aerodinamična sila R, ki je usmerjena, tako kot pri krilu , tako da se lahko raz-

13f1I~JCil

stavi na smer pravokotno na smer W in v smeri W. Ti smeri pri obravnavanju propeleIja nista pomembni, pomembni pa sta komponenti v smeri "V" in v smeri "U". Komponenta s smeri "V" je N in je vlečna komponenta, komponenta v smeri "U" pa je T' in je sila, ki zavira vrtenje propelerja. Po sliki 3 lahko sklepamo, da vlečna komponenta ,,N" pada, čim večji je konstruktivni kot <.p, to je, čim bliže je profil osi vrtenja. Del kraka propelerja blizu osi sploh ne vleče več, ampak zavira, komponenta N je usmerjena nazaj.

Na sliki 2 je narisan slučaj propelerja, pri katerem je za vse preseke korak propelerja vzdolž cele razpetine kraka konstanten in je enak ,,H". Pri nekaterih propelerjih ta korak vzdolž kraka ni stalen, ampak se lahko tudi spreminja . Mi bomo obravnavali le propelerje s stalnim korakom vzdolž kraka.

Korak H je podan v dolžinskih enotah (m ali cm). To pa je nepraktično, ker podobne propelerje lahko izdelujemo v različnih velikostih in jih ne bi mogli primerjati med seboj, če bi velikost koraka H podajali v dolžinskih enotah . Veliko boljši način je podajanje koraka s premerom propelerja D=2R. Tako dobimo relativni korak, ali kar korak propelerja in je : h =H/D =H/2R To je relativna vrednost, neimenovano število in nam pove, koliko preme rov propelerja je korak propelerja ,,H", ki ga za razliko od ,,h" imenujemo tudi absolutni korak propelerja.

Do sedaj smo spoznali nekaj važnih elementov iz teorije propelerja, iz aerodinamike in geometrije, sledi pa še, kako propeler skonstruiramo in potem še izdelamo.

OB ROBU PADALSKEGA PRVENSTVA

Koliko časa še tako?

Vsako tekmovanje ima tudi svoje strani. Na koncu so nekateri zadovoljni, drugi razočarani. Za slabe rezultate so krivi običajno sodniki ali organizator, ker so bili zrezki za kosilo običajno premajhni. Ne gre zato! To so obrobne zadeve, ki se kaj kmalu hitro pozabijO in ostanejo samo lepi vtisi.

Gre za veliko večja - resnejša dogajanja, ki se vlečejo že vrsto let, kakor rdeča nit, na državnih padalskih prvenstvih in so na letošnjem prvenstvu dosegla svoj višek. Besedaje o športno tekmovalni komisiji prvenstva. Padalska komisija že vrsto let delegira na naše največje tekmovanje sodnike, ki so izgubili stik s padalstvom (resda sobili to včasih reprezentanti) in kot taki, kljub najboljši volji ne morejo objektivno soditi, če gledajo n. pr. figure vsakih nekaj let samo na državnem prven~tvu. Nad delom športne komiSije bedi ZIRI, ki> pazi da se pravilnik tekmovanja in športni pravilnik striktno spOŠ!ujeta - to je edina naloga tega organa. Zal pri nas ni tako, vsaj letos ni bilo. Ta organ je iz navijaških nagibov za svojega tekmovalca (sodelavca) pričel krojiti rezultate ali hotel določiti prvaka "za zeleno mizo". Za kaj gre? V figurativnih skokih se je bil ogorčen boj med našim tekmovalcem Bunčičem in Naurnovičem iz Srbije. V tretjem skoku je Naurnovic napravil napako in dobil maksimalno število kazenskih točk. Po skoku je vodja ekipe vložil ustni protest pri sodnikih, češ da se je tekmovalcu odpel zatezao rezervnega padala. Sodniki so ugovor zavrnili kot ne osnovan. Vodja ekipe Srbije je nato vložil pritožbo žiriji in le ta jo je na začudenje vseh tekmovalcev pozitivno rešila in dovolila ponavljanje skoka (za rešitev žirije zvedo tekmovalci šele po 24 urah po zasedanju). Žiri je s svojo odločitvijo grobo prekršil pravilnik o padalstvu F Al, ki ravno ta primer skoka posebno obravnava v svojem členu 2.4/6, ki se glasi: "Problemi z opremo, ki nastanejo v prostem padu in so taki. da otežkočaio senčne

~U

\...\.~}})J \ tJ..

.\...

'V,J G

tekmovalcu izvršitev skoka, niso osnova za ponavljanje istega".

Nadaljevanje - Naurnovic je ponavljal tretji figurativni skok. Predsednik žirije je istočasno vodja računske službe. Od petih sodniških lističev se najboljši in najslabši rezultat črta, od srednjih časov se izračuna povprečje, prištejejo se kazni za netočno izveden komplet in to je rezultat skoka (to ve vsak padalec - začetnik).

Vodja računske službe ali predsednik žirija kakor hočete,~ črta dva najslabša rezultata s kaznimi. Sele na intervencijo glavnega in ostalih sodnikov se to popravi.

Zmotil se je pač, slučajno!

Za rezultat ponovljenega skoka nismo izvedeli, čeprav je običa{in pravilo, da so rezultati takoj objavljeni. Rezultat bo ostal neznanka.

Upravičeno lahko dvomimo v vse rezultate discipline figurativni skok oz. v njihov pravilen izračun.

Druga " cvetka"; na prvenstvu je sodelovalo 17 tekmovalk od tega 2 članici in 15 mladink. Vse tekmovalke - mladinke morajo tekmovati v članski konkurenci, da si resnični članici lahko razdelita 1. in 2. mesto in si s tem opravičita mesto v državni reprezentanci. Ali re~ično potrebujemo take šamr..ionke?

Mislim, da ne. Se huje v mladinski konkurenci se ocenjuje delo figur do 20 sekunde, a vse mladinke so se ocenjevale do 16 sekunde, ker to predvideva pravilnik za člansko konkurenco.

Vse to in še marsikaj drugega otežuje delo organizatOIju tekmovanja, ki kljub vsej svoj i vnemi in delu, da bi vse potekalo najbolje, ostaja nemočen. O vseh teh nepravilnostih, kršenju pravilnika in ostalih problemih bo morala Padalska komisija pri VSJ najresneje razpravljati in analizirati dosedanje delo, ravno tako pa bo moral 10 VSJ zavzeti svoja stališča, da se to v bodoče ne bo ponavljalo.

Vse to je za nas slaba afirmaCija pred družbo, ki nas financira in meče senco na vse napore in rezultate, ki jih dosegamo.

IZ DELA JAT

V petih mesecih 1.200.000 potnikov Obdobje prvih petih mescev je potrdilo pozitivna gibanja poslovnih rezultatov Jugoslovanskega aero transporta. Od januarja pa do konca maja so tako prepeljali 1.200.000 potnikov ali 165.000 več, kot v istem obdobju lani.

Letala JAT, kot kažejo podatki službe poslovnih informacij, so izvršila 23.000 ur naleta in 13.2 milijona preletenih kilometrov, kar je za 7 odstotkov več kot lani. V porastu je tudi prevoz tovora in pošte. V maju so pri JAT prepeljali 320.717 potnikov ali 16 odstotkov več kot maja 1977. Povečali so tudi ponudbo (8 %) v sedežih in 3 % v ponujenih tonskih kilometrih. Posebne pozornosti so deležni tudi rezultati o izkoriščenosti potniške kabine (66 %), celega letala pa 58,9 %.

VEC POTNIKOV, MANJ TOVO;{A Charter JAT - Air Jugoslavia je prepeljala 35.463 potnikov ali 84 % več kot v maju lani. Prepelj ali pa so le 183 ton tovora, kar je samo četrtina količine blaga, ki so ga prepeljali lani. Nalet letal je za 50 % boljŠi od lanskega {v istem obdobju)

PCVP~ECNINALETLETAL

Letala JAT so v maju naletela povpreč­ no vsak dan 9.05 ure. Tudi ta podatek kaže na Il % zvišanje naleta. Letala tipa DC- 9 so naletela povprečno 9.05 ure, Boeingi 7279.14 ure in Boeingi 707 8.54 na dan.

USPESNA PREMOSTITEV Medtem, ko je bilo mednarodno letališče Ljubljana zaprto, je JAT re Olg aniziral svoje delo tako, da je večino svojih letov preusmeril v Maribor, deloma pa še v Pulo, linijo Ljubljana- New York pa v Zagreb. Direktor ljubljanske poslovalnice JA T Tone Remic je zreorganiziranim delom zadovoljen, saj se izpad mednarodnega letališča Ljubljana ne odraža v zapletenejši organizaciji poletov. Vse linij~, vez.ane v Ljubljano je pomagalo olajšati tudI pet avtobusov, ki so vzdrževali v okviru prometne gneče zvezo med Mariborom in Ljubljano. Zasedenost letal na linijah JAT iz Maribora je bila takšna, kot v preteklem letu iz Ljubljane.

(NADALJEVANJE S 29. STRANI) Načrtujemo,

JAT

da bo do spomladi gotova manjša serija instrumentov, s katerimi bomo opremili naša letala, če pa bo zanimanje zanje dovolj veliko, pajih bo tudi nekaj na prodaj. Serijski instrument bo po karakteristikah enak temu, ki je vgrajen v Libeli, le da bo doživel nekaj izboljšav, pa tudi nekaj manjŠi bo. Dobavljiv bo v treh variantah in to kot nekompenziran variometer, elektronsko kompenziran variometer in elektronsko kompenziran variometer z dajanjem optimalne hitrosti preskoka. Instrument prve varian te je seveda mogoče kompenzirati s pomočjo pneumatskih kompenzato~ev.

CRTOMIR ROJNIK

26.padalsko prvenstvo Jugoslavije 11. mladinsko padalsko prvenstvo Jugoslavije Prilep - tipično makedonsko mestece, polno kontrastov, kjer se prepletata še ne tako dolga preteklost in sedanjost. Mesto, ki hoče prehiteti čas, kjer se minareti in

l'

šafarič Janez, 0,00 vedno kadar io .. hoče".

stare hišice, turških trgovčičev in obrtnikov le nerade umikajo sodobnim stolpnicam iz jekla in betona. Prilep, mesto "Kraljeviča Marka" je bilo gostitelj najboljših jugoslovanskih padalcev in organizator državnega padalskega prvenstva, ki je bilo v času od 1. do 8. avgusta 1978.

Slovenci smo se tokrat udeležili tekmovanja v doslej najštevilnejši zasedbi.

Petčlanski ekipi članov in mladincev, z dvema dekletoma v posamezni konkurenci, trenerjem ekip Janezem Breza~em in vodjo Danico Lakovič. Res številna zasedba, ki je dodobra napolnila letalo INEX-Adrie, ki nasje za polOVično ceno prepeljala do Skopja. Odhajali smo z dokaj mešanimi občutki. Ali bomo uspeli obdržati naslove najboljših, ki so že 8 let v naših rokah? Z novimi pada1ije kvaliteta tudi v drugih republikah zelo napredovala, a mi smo dobili nova padala zadnji.

Vse ostale ekipe so imele neposredno pred prvenstvom skupne priprave. Mi smo šele končali republiško prvenstvo, kjer si je vsak član ekipe moral priboriti mesto v njej. Ali se bo to poznalo na padcu forme? Takšne in drugačne misli so. se porajale vso dolgo pot do Prilepa.

Prilep - gostoljuben sprejem, udobna namestitev v sodobnem hotelu in strahotna vročina, na katero mi slovenski "jetiji" sploh nismo navajeni. Popoldan ogled letališča, ki je dokaj oddaljeno od mesta, popolnoma ožgana ravnina sredi kotline,

Ljubiša Naumovič, mojster skokov na cilj, v 8. skokih samo 5 cm.

kjer ni niti sapice vetra. Vse je vrelo, padalski krog je kvaliteten, le da je od vročine pesek razbeljen in bo zaradi tennike nad njim zelo težko izvesti natančen skok. Padalski tabor je urejen, vsaka ekipa ima svoj šotor in senčnik iz rezervnega padala "PD". To padalo še nikoli ni služilo tako, kot v dneh tekmovanja, ko je dajalo edino senco na letališču.

Takje bil začetek in prvi vtisi. Ustaljen otvoritveni ceremonijal, ki je nekoliko "škripal" (zelo tudi zvočniki) in atraktivni program za številne gledalce. Naši padalci z mojstrsko izvedeno "zvezdo" petih članov postanejo junaki popoldneva.

Tekmovanje Slab začetek, dober konec - star slovenski pregovor. Tekmovati smo pričeli s prvo disciplino t. j. precizni skoki na cilj posamezno z 800 m. Rezultati so neverjetni, 0,00 je najbolj pogost rezultat , a ostali, ki niso dobro zadeli točke par cm.

Naši - Bunčič se je po prvem turnusu znašel na koncu liste zI, 14 m, Hrast 0,04, Šafarič 0,09, Humar 0,06, slabo zeto slabo, e.dino najmlajši član ekipe Spaninger Zarko je z 0,00 "osvetlil obraz" (kot pravijo Črnogorci) naši ekipi prvi tekmovalni dan. En slab skok še ni katastrofa, lahko pa je usoden za marsikoga, ker mora vse nadaljne skoke izvrše-

vati obremenjen z mislijo, da še enkrat ne sme pogrešiti. Mi smo vedeli, da bo krenilo na bolje. Fantje so na prvenstvo prišli s tekmovanja v Postojni, kjer so bili vsi skoki izvedeni pri vetru , ki je bil na meji dovoljenega (7 m/sec), a tu se je skakalo v popolnem brezvetrju. Pač tudi aklimatizacija zahteva svoj čas. Nismo se prevarali, vsi nadaljni skoki naših tekm ovalcev , v tej diSCiplini so bili odlični, tako da so ostali v glavnem pri rezultatih oz. kazenskih točkah doseženih prvi dan. Zmagovalec te diSCipline je bil Ljubiša Naumovic, tovarniški padalec "Kluza" z rezultatom 0,06 m, a drugi Maks Humar s 0,09m.

Tu moramo še omeniti junaka te discipline - "stari" Milan Dimič se je edini boril in meril moči z mlajšimi tekmovalci s klasičnim padalom PS - 06. Od osmih skokov v tej disciplini se je do predzadnjega boril z 0,04 m za prvo mesto, nenaden sunek termike, pri katerem je bil s starim padalom nemočen, doskok v travo in 8. skok za Dimiča se je končal z maksimalnim številom kazenskih točk 10,00 m.

Mladinci so v tej disciplini skakali s spremenljivo srečo , dobremu skoku je sledil slab. Velika trema in pomanjkanje tekmovalnih iskušenj (to jim je bilo prvo zvezno tekmovanje) sta opravila svoje.

No, vseeno lahko rečemo, da so njihovi rezultati dobri, v okvirih njihovih sposobnosti.

Druga disciplina - figurativni skoki z višine 2000 m, diSCiplina v kateri so naši tekmovalci dominirali. To je najtežja tekmovalna disciplina, ki prinaša največje število pozitivnih točk in prav v tej disciplini so naši tekmovalci pravi mojstri in jih ostali tekmovalci še dolgo ne bodo mogli resno ogroziti. Ne samo v članski, tudi v mladinski konkurenci naši tekmovalci tvorijo vrh v tej disciplini in ni slučajno, da jo že imenujejo - slovenska.

Naša mladinska ekipa je bila edina, v kateri so vsi tekmovalci izvajali cel komplet in prav tu se vidi pravilna usmeIjenost tega športa v Sloveniji. Rezultati mladinske ekipe v tej disciplini so rezultati internata kvalitete v Lescah, ki smo ga po dolgih letih v letošnjem letu zopet organizirali.

Zmagovalec v članski konkurenci je bil Drago Bunčič s 7,71 kazenske točke , sledi Ljubiša Naurnovic z 8,29 , 3. Maks Humar 8,58 in 4. Branko Hrast z 9, 22 kaz. točke, kljub grobi napaki venem skoku. _O dliče.n je bil tudi najmlajši član ekipe Zarko Spaninger, ki je lansko leto tekmoval še v mladinski konkurenci in je

Najboljši, že druUspelo je!

Drago Bunčič pred I zadnjim skokom. ~ \

gič.

z 11,19 točke zasedel 14 mesto in pustil za seboj mnoge znane - iskušnejše padalce. V mladinski konkurenci je bil zmagovalec Bojan Žmavc (AK Ptuj) z 12,54 točke, a v ženski konkurenci se je zelo dobro plasirala Mojca Legat z 1S, 18 na 4. mesto.

Najbolj atraktivna disciplina - skupinski skoki na cilj s 1000 m. Tekmovalci so izvedli štiri skoke. V šampionskem stilu - s pol moči si je naša ekipa zagotovila mesto na najvišji stopnici. Pri izvajanju teh skokov je pihal dokaj močan veter, ki je s silnimi termičnimi stebri delal prave pasti za tekmovalce. Samo mojstrsko obvladanje padala, poznavanje njegovih sposobnosti do najmanjših fines in resnič­ no uigrana in homogena ekipa je imela uspeh. Tu lahko rečemo - fantje čestita­ mo.

Tudi mladinska ekipa je že krepko zakoračila proti vrhu. Tretji skok, naši mladinci v lepi - najlepši stopničasti razporeditvi na poti proti cilju, samo brez rezerve višine in na robu korita vetra.

Kratko obdobje slabega termičnega vetra in mladina v sončnicah.

Vsi člani ekipe so dosegli maksimalno število točk in bili v konči razvrstitvi četrti. To ni bil slab skok - to je bila dragocena šola in izkušnje za bodoča tekmovanja. Vsaka pot do lovo~aje težka in često grenka, a s svojo borbenostjo in disciplino so pokazali, da niso več daleč od cilja.

Konec tekmovanja - ekipni prvaki, prvaki v posameznih disciplinah, šampionski naslov. Ubranili smo naslove -

dosegli celo več ,_ veliko več , poj avila so se nova imena: Zarko Španinger , Bojan Žmavc, Darko Svetina in Mojca Legat.

Ali bodo to tisti, ki bodo zamenjali Bunčiča, Hrasta, Šafariča in Huma~a, naš sedanji vrh, ki ga včasih tako kritiziramo, a nam že skoro desetletje prinaša najvišje naslove in odličja. Upajmo da!

Skromen - preskromen ceremonijal na letališču in že hitimo v Skopje na naše letalo. Povratek je bolj vesel. Prvič vrača­ mo lanskoletne naslove, drugič vračasmo se na ,,zeleni kontinent". Še več, kapetan letala nam je rekel, da je zju traj v Mariboru deževalo - čudovito! Med poletom je posadka kapetana Radmana tudi pogostila naše tekmovalce s sendviči in pivom, kajti uspehi so le uspehi in letalci smo pač letalci. Odhajali smo z mislijO. Ali bomo uspeli? Vračamo se in razmišljamo. Kako naprej?

Vloga prvakov je nehvaležna. Lažje je naslov osvojiti, kakor pa ga braniti. Programsko delo moramo nadaljevati, a padalska komisija mora resno analizirati letošnje rezultate dela in dati še večji poudarek vzgoji mladih tekmovalcev, hkrati pa zagotoviti uspešne in kvalitetne priprave sedanjim tekmovalcem.

Obnoviti bo potrebno športno-tekmovalne rekvizite PADALA. Tu je tudi vprašanje letala, vse to pa je povezano z velikimi finančnimi sredstvi. Za udeležbo na letošnjem (zelo uspešnem) državnem prvenstvu smo prejeli od ZTKOS samo SO % potrebnih sredstev. Kaj pa ostalo? Čaramo! Ne, delamo in vsaka medalja je odtehtana s tonami opeke v "martinovkah", KM očiščene kanalizacije, nešteto ključavnicami itd.

Koliko časa bomo še tako branili barve Slovenije? To je vprašanje ki zahteva temeljit premislek.

REZULTATI: Generalni plasman - posamezniki, člani 1. DRAGO BUNČIČ; Slov. 4,05 točke 2. LJUBIŠA NAUMOVIČ; Srb_ 4,09 točke

3. MAKS HUMAR; Slov. 4,30 točke 4. VIKTOR KUPLJENIK; BiH 4,77 točke

S. BRANKO HRAST; Slov. 4,820 točke 6. JANEZ ŠAFARIČ; Slov. 4,82 točke 10_ ŽARKO ŠPANINGER; Slov. 5,75 točke

Skupno je tekmovalo 34 tekmovalcev Posamezni skoki na cilj - člani 1. LJUBIŠA NAUMOVIČ; Srb. O,QlO točke

Velika gurah, Hrast med

napaka v fi· a Branko še vedno najboljšimi.

LJUBIŠA NAUMOVIC; Srb. 8,29 točke 2. MAKS HUMAR; Slov. 0,011 točke 3. ZDRAVKO PIRC; Hrvats. 0,04 točke 3. MAKS HUMAR ; Slov. 8,58 4. BRANKO HRAST 9,22 5. JANEZ ŠAFARIČ 0,06 točke 6. JANEZ ŠAFARIČ 9,51 6. ŽARKO ŠPANINGER 0,15 točke 14. ŽARKO ŠPANINGER 11,19 9. BRANKO HRAST 0,19 točke 10. DRAGO BUNČIČ 0,20 točke Skupinski skoki na cilj 1. SLOVEN UA 0,73 točke Figurativni skoki 2. HRVATSKA 2,35 točke 1. DRAGO BUNČIČ ; Slov. 7,71 točke 3. MAKEDONIJA 4,64 točke 4. VOJVODINA 4,66 točke 5. BiH 5,05 točke 6. SRB UA 6,07 točke 7. KOSOVO 13,36 točke Generalni ekipni plasman - člani 1. SLOVENIJA 18,65 točke 2. SRBIJA 27,19 točke 3. BiH28,65 točke 4. HRVATSKA 30,34 točke 5. VOJVODINA 33,19 točke 6. MAKEDONIJA 34,52 točke 7. KOSOVO 49,21 točke GENERALNI PLASMAN POSAMEZ· NIKI - MLADINCI 1. MUHAREM HADŽIC; BiH 7,19 točke 2. ŠANDOR BAČA; Vojv. 8,06 točke 3. BOJAN ŽMAVC; Slov. 8,09 točke 5. BOJAN BOHNEC 9,30 točke 6. DARKO SVETINA 10,00 točke 16. JOŽE OLAJ 12,32 točke 21. JOŽE KOROŠEC 13,85 točke Skup o je tekmovalo 26 tekmovalcev Posamezni skoki na cilj - mladinci 1. VELJKO BAČEVSKI; Maked. 0,52

Humar Maks, raz· mišlja o 9 cm po prvem skoku, ki so mu ostali do konca tekmovanja.

točke

2. MILORAD DRAŽiC; Vojv. 0,67 točke

3. MUHAREM HADŽIČ; BiHO,75 9. BOJAN ŽMAVC 1,82 točke 13. BOJAN BOHNEC 1,94 točke 16. JOŽE OLAJ 2,96 točke 18. DARKO SVETINA 3, Il točke 20. JOŽE KOROŠEC 4,02 točke Figurativni skoki - mladinci 1. BOJAN ŽMAVC ; Slov. 12,54 točke 2. MUHAREM HADŽIČ; BiH 12,79 točke

3. ŠANDOR BAČA ; Vojv. 13,3 1 točke 4. DARKO SVETINA 13,79 točke 5. BOJAN BOHNEC 14,73 točke 13. JOŽE OLAJ 18,73 točke 15. JOŽE KOROŠEC 19,66 točke Skupni skoki na cilj - mladinci 1. BiH 5,31 točke 2. MAKEDONIJA 7,63 točke 3. VOJVODINA 14,89 točke

2. MAKEDONIJA 53,38 točke 3. SLOVENIJA 5,08 točke 4. VONODINA 5,71 točke 5. HRVATSKA 73,61 točke 6. KOSOVO 77,81 točke Generalni plasman 20sameznice - ženske 1. SLAVICA LUČIC; BiH 5,56 točke 2. DRAG1CA JOVANOVIČ; Srb. 7,59 točke

3. RADMILA DIMIČ; BiH 8,76 točke 5. MOJCA LEGAT 9,16 točke 15. SONJA VRŠIČ 14,61 točke Skupno je tekmovalo 17 tekmovalk Posamezni skoki na cilj - ženske 1. SLAVICA LUČIČ; BiH 0,04 točke 2. RADMILA DIMIČ; BiH 0,83 točke 3. DRAGICA JOVANOVIČ; Srbija 1,03 točke

5. MOJCA LEGAT 1,57 točke 16. SONJA VRŠIČ 6,61 točke Figurativni skoki - ženske 1. SLAVICA LUČIČ; BiH 11,05 točke 2. DRAGICA JOVANOVIČ; Srbija 13,13 točke

Španinger Žarko na Prilepskem nebu. Velika borbenost in plasman med prvo desetorico ni slučajnost.

4. SLOVENIJA 14,90 točke 5. KOSOVO 15,67 točke 6. HRVATSKA 17,86 točke GENERALNIEKWNIPLASMAN;MLADINCI 1. BiH 45,67 točke

3. ŽEUKA MILANOVIČ; Vojvod.

15,16 točke 4. MOJCA LEGAT; Slov. 15,18 točke 7 - 17 SONJA VRŠIČ 16,00 točke Ekipni skoki na cilj - ženske 1. BiH 11,09 točke 2. SRBIJA 11,46 točke 3. VOJVODINA 13,20 točke Generalni ekipni plasman - ženske 1. BiH 37,75 točke 2. SRBIJA 43,44 točke 3. VOJVODINA 43,67 točke

Vroča

temaRepubliško prvenstvo F-l-A, F-1-8 in F-l-C v Cakovcu Republiško prvenstvo modelarjev Slovenije za prostoleteče modele kategorij je bilo 3. in 4. junija na športnem letališču v Čakovcu. Na prvenstvu je nastopilo oba dni 49 modelarjev iz 8 aeroklubov. Udeležba je zaskrbljujoča saj nam je poznano, da imajo naši aeroklubi veliko več modelarjev tekmovalcev. Predvsem veliko razo čaranje v udeležbi nam je letos pripravil AK Litija, ki že leta nazaj obljublja in najavlja prihod svojih tekmovalcev v vseh kategorijah, na žalost je vse ostalo le pri besedah. Smatram, da so pravi tekmovalci le tisti, ki se udeležujejo tekmovanj pa čeprav niso uvrščeni na prva mesta, ne pa tisti, ki poizkušajo doseči zmage in rezultate z besedami in obljubami.

Veliko kritike je bilo na ročun tega, zakaj je republiško prvenstvo v drugi republiki. Spomniti se moramo seje modelarskega sveta ZLOS, na kateri smo določili kraje in termine tekmovanj in kako so nastopili prav tisti, ki danes kritizirajo takšno odločitev, za organizacijo tega ali podobnih tekmovanj pa sploh niso pokazali niti kanček zainteresiranosti. Strinjam se, da je potrebno organizirati republiška prvenstva doma, še prej se bo potrebno dogovoriti z vsemi tistimi, ki ne mislijo s svojimi dejanji in besedami prispevati k izboljšanju odnosov in organiziranju. Kje je njihovo mesto - prav gotovo ne med nami.

Samo tekmovanje je pokazalo, da Slovenija še vedno razpolaga s kvalitetnimi tekmovalci, ki bodo še naprej krojili vrh v jugoslovanskem modelarstvu.

V kategoriji jadralnih modelov so imeli po 7 štartih po 1260 točk tekmovalci Karner, Videmšek in Leskošek, mesta so si razdelili šele po ,,fly off'. V kategoriji gurnenjakov je Dajčman preko sil samega sebe, saj je dosegel 1260 točk in srebrno C modelarsko značko . Drugi je bil Peček in tretji novi up v tej kategorji - Brudar .

V kategoriji penjačev je na veliko presenečenje zmagal Janžekovič.

Rezultati: F - 1- A

1. Peter Karner; ,,EMO" Celje - 1260 2. Tone Videnšek; AK Ljubljana - 1260 3. Branko Leskošek; ,,EMO" Celje 1260 4. Stanko Fartelj ; ,,EMO" Celje - 1254 5. Milan Mastnak; ,,EMO" Celje - 1204 F-1-B

1. Miro Dajčman; AK Ptuj - 1260 2. Dušan Peček; AK Ptuj - 1109 3. Tine Brudar; AK Novo mesto - 1098 4. Zdravko Lesjak; "EMO" Celje - 1067 5. Janko Hostnik; AK Ptuj - 996 F-1-C

1. Konrad Janžekovič; AK Ptuj - 1143 2. Oto Velunšek; AK Ptuj - 1086 3. Branko Leskošek; ,,EMO" Celje 1068 4. Janez Grošelj; AK Novo mesto - 1035 5. Tone Videmšek; AK Ljubljana - 991 Janez Grošelj

Višje šolanje padalcev Po dolgem, resnično predolgem premoru je bil v Lescah zopet organiziran tečaj višjega šolanja padalcev ali kakor ga radi imenujemo internat "kvalitete'~.

Internat je bil v organizaciji Alpskega letalskega centra v času od 14. do 30. junija na letališču v Lescah in se ga je udeležilo 37 padalcev s športnimi dovoljenji iz LC Ajdovščine, AK Celja, Ptuja, Velenja, Murske Sobote in seveda najštevilnejši iz Alpskega letalskega centra.

Internata višjega šolanja, pa se žal niso udeležili padalci iz LC Maribora zaradi vzrokov, katere bomo navedli kasneje, a res žal, ker bi v kvalitetnem smislu marsikaj pridobili in odpravili nekatere napake, kar se je pokazalo v odnosu s padalci iz ostalih aeroklubov na nedavnem republiškem prvenstvu.

Vsi udeleženci in tem ata so bili razdeljeni v kvalitativne skupine, od katerih je vsaka imela svojega vodjo - trenetja, tako da je bil program dela vsaj do nekje prilagojen stopnji izšolanosti padalcev. Za trenerje posameznih skupin smo izbrali najboljše učitelje za posamezna področja, a žal so vsi ti tudi aktivni tekmovalci-športniki, ki so se ves čas internata tudi sami aktivno pripravljali na tekmovanja, tako da se niso mogli 100 % posvetiti delu z mlajŠimi tekmovalci. No kljub vsemu, pa je bilo šolanje mlajših uspešno in napredek po 14 dnevnem šolanju očiten, kar so pokazale pregledne tekme za IV. Pokal Primorske v Ajdovščini. V internatu samem je bilo izvršenih 1.094 skokov od tega 50 % figurativnih kljub slabemu in nestalnemu vremenu ves čas trajanja interna ta. V kvalitetnem smislu, pa bi bili vsi skoki na dosti višji ravni, če bi udeleženci internata imeli minimalen fond trenažnih skokov v letošnjem letu, a ker je bila prepoved skakanja jz letala "Kurir" - edinega letala v aeroklubih, so prve letošnje skoke mnogi vršili v Lescah. Vse to so bile težave v organizacijskem smislu in pripravi programa dela posamezne skupine, ki pa skupaj s fmančno nejasnostjo in velikimi stroški automatsko zmanjšujejo in onemogočajo programsko delo s tem končni rezultat.

Pred pričetkom internata je bil v ALC Lesce sestanek padalske komisije pri 10 ZLOS. Na sestanku so bili potrjeni dogovorjeni kriteriji za udeležbo v internatu

in prezentirani predvideni stroški internata. Od strani ZLOS J·e bilo zagotovljeno 1,5 t goriva B - 100 130 za letalo AN-2 (ostanek goriva od akcije preletov v Lescah) vse ostalo je bilo nejasno in komisija je na osnovi stanja napravila izračun, da bo skok bremenil posameznika cca 180.- .dinarjev s tem, da se v času interna ta napravi 1.000 skokov. To je marsikoga odvrnilo od internata oz. so posamezni AK omejili število skokov za svoje člane. Nepopravljiva škoda.

Na koncu internata je ZLOS Plačal 65 % stroškov in s tem je skok premenil posamezno letalsko šolo, katere član je bil v internatu, samo 32.- dinarjev.

Zakaj to navajamo? Preveliki stroški so odvrnili padalce LC Maribora, da se udeleže internata, organizirali so svoj internat z letalom Piper, ker po prvotni ceni je bilo to bolj ekonomično. In rezultati. Vsi slovenski klubi so v pričetku letošnje sezone dobili nova padala PS - 11 "krilo". Kratko prešolanje, pazljivo študiranje navodil za uporabo in skakanje vse O.K •. Ta tip padala, pa je zelo zahteven in zahteva vrhunskega mojstra z ogromnimi izkušnjami, ker ima nešteto fines, katere mora padalec obvladati, da z njim dosega vrhunske rezultate.

V Lescah so bili zbrani vsi padalci reprezentanti, ki imajo že dovolj izkušenj s temi padali in v času internata so te svoje dragocene izkušnje uspešno prenesli na mlajše tekmovalce. Nedavno republiško prvenstvo je pokazalo kako manjka tekmovalcem LC Maribora udeležba v intematu, ker bi z boljšim poznavanjem fines padala in tehnike oz. taktike skoka s tem padalom posegli v boj za najvišji naslov v disciplini skokov na cilj.

No časa za podrobne analize dela bomo imeli še dovolj, razveseljivo pa je dejstvo, da smo s tečaji višjega šolanja in pripravo tekmovalcev zopet pričeli. Rezultati so opazni, mladi tekmovalci mladinci so že v letošnjem letu prišli iz anonimnosti in nekateri že s svojimi rezultati opozarjajo na sebe in to nam mora biti spodbuda za nadalnje delo. Iluzorno je misliti, da bomo nekajletno vrzel zapolnili venem letu, a težiti moramo za tem dajo bomo čim hitreje.

PREGLEDNE TEKME UDELEŽENCEVINTERNATA IN TEKMOVANJE ZA IV. POKAL PRIMORSKE

Gostoljubna Primorska in Letalski center Ajdovščina sta zopet sprejela najboljše slovenske padalce, da svoje moči pomerijo med seboj.

1. in 2. julija je bilo v Ajdovščini že tradicionalno tekmovanje padalcev za Pokal Primorske. Kljub vsem mogočim težavam, ki so se pojavljale v toku priprav na tekmovanje od financiranja, letala, goriva in drugih problemov, ki so se nakopičili tik pred tekmovanjem se LC Ajdovščina ni hotela odreči tega srečanja naših padalcev. Tekmovanje je bilo nekoliko spremenjeno - odpadla je diSciplina nočni skok in skok v vodo, a zato je bilo na letališču tekmovanje bolj pestro in za padalce bolj privlačno in zanimivo.

Tekmovanje smo združili s pregiednimi tekmami intemata, a Ajdovci so pripravili čudovita odličja in pokale za zmagovalce in družaben zaključek s piknikom v novem hangarju.

Tekmovanja se je udeležilo 15 tekmovalcev v članski konkurenci in 7 tekmovalcev v mladinski konkurenci. Tekmovalo se je v klasičnih diSCiplinah in sicer: skoki na cilj posamezno, figurativni skok in skupinski skok na cilj.

Ob zaključku tekmovanja, pa je bil izveden skok padalcev pred Skupščino občine Nova Gorica, kjer je bila podelitev priznanj zmagovalcem.

Rezultati: Generalni plasman - člani 1. Maks Humar; ALC 4,280 točke 2. Drago Bunčič; ALC 4,490 točke 3. Janez Šafarič; M. Sobota 4,750 točke 4. Pavel Ješe; ALC 4,790 točke 5. Branko Hrast; ALC 5,830 točke Generalni plasman - mladinci 1. Marjan Rogina; Ptuj 11,170 točke 2. Bojan ~ohnec; Celje 12,080 točke 3. Bojan Zmavc; Ptuj 12,400 točke 4. Darko Svetina; ALC 13,170 točke 5. Andrej Lavrenčič, Ajdovščina 13,600 točke

Generalni ekipni plasman 1. ALC; 1. 17,855 točke 2. ALC; II. 28,260 točke 3. ALC; III. 35,490 točke Skoki na cilj posamezniki - člani 1. Janez Šafarič; M. Sobota 00,00 točke 2. Maks Humar; ALC 00,13 točke 3. Pavel Ješe; ALC 00,19 točke

mladinci 1. Marjan Rogina; Ptuj 03,17 točke 2. Bojan ~ohnec; Celje 04,08 točke 3. Bojan Zmavc; Ptuj 05,10 točke Figurativni skoki -

člani

1. Branko Hrast; ALC 3,950 točke 2. Maks Humar; ALC 4,150 točke 3. Drago Bunčič; ALC 4,250 točke mladinci 1. Darko Svetina; ALC 7,150 točke 2. Bojan Žmavc; Ptuj 7,300 točke 3. Bojan Bohnec; Celje 8,750 točke XVI. REPUBLIŠKO PADALSKO PRVENSTVO IN III. MLADINSKO PRVENSTVO SLOVENIJE

Tekmovanje je bilo v času od 18. do 23. julija 1978 v Postojni. Odlična organizacija Kluba letalcev v Postojni, slabo vreme in dobri rezultati, to bi bilo kratko poročilo preteklega prvenstva. Š,e pred kratkim zapuščeno letališče v Postojni, za katerega je bilo karakteristično vedno zaprt hangar - se je v preteklem mesecu popolnoma spremenilo. Kako, koliko dela je bilo potrebnega? To ne vprašajte. Nova asfaltna platforma, kjer je še do nedavnega bilo blato, nov padalski krog in vse ostalo daje temu letališču popolnoma drugačen videz. Novo letališče!

Za to tekmovanje je peščica najbolj "zagnanih" članov Kluba letalcev iz Postojne pripravila in opremila letališče tako, da bi bilo lahko v tem času v Postojni ne le republiško prvenstvo, ampak tudi največje mednarodno tekmovanje.

Vse dneve so tekmovalci bili ogorčen bqj za naslov najboljšega. Zakaj ogorčen? Skoro ves čas tekmovanja so morali tekmovati pri hitrosti vetra, ki je bil na meji dovoljenega za izvajanje padalskih skokov in lahko trdimo, da je zmagal res najboljši. Zelo dobre rezultate so pokazali tekmovalci v mladinski konkurenci in lahko trdimo, da imajo naši sedanj i vrhunski tekmovalci dostOjno zamenjavo in se nam ni potrebno bati stagnacije naše tekmovalne vrste v bodočnosti.

Z rezultati vseh tekmovalcev smo lahko zadovoljni, ker kaže, da so v kvaliteti napredovali. Pri skokih na cilj so odigrala veliko vlogo nova padala tipa "krilo", a opaziti je tudi rast kvalitete pri figurativnih skokih.

REZULTATI: Generalni plasma - posamezniki Člani :

l.

2.

3.

4.

5.

Drago Bunčič Maks Hlmar Branko Hrast Žarko Španinger Janez Šafarič

ALCI ALCI ALCI MB I MS

D-1 0,041 0,174 0,960 0,306 0,354

D-2 4,267 4,216 4,266 5,639 5,844

4,308 4,390 5,226 5,945 6,198

Ptuj ALC MB Celje MB II

3,023 4,684 2,927 6,564 3,958

6,461 7,437 9,839 7,339 10,000

9,484 12,121 12,766 13,903 13,958

D-1 + D- 2 21,875 33,874 37,047 44,535 45,244

D-3 2,942 5,185 5,830 2,927 9,845

24,817 39,059 42,877 47,462 55,089

46,990

8,782

55,772

Mladinci: 1.

2.

3.

4.

5.

Bojan Žmavc Darko Svetina Jože Olaj Bojan Bohnec J ože Korošec

Generalni ekipni plasma: 1.

2.

3.

4.

5.

Alpski letalski center I Letalski center Maribor I Aeroklub Ptuj Alpski letalski center II Letalski center Maribor II

Mladinci: 1.

Alpski letalski center

DISCIPLINA: SKOKI POSAMEZNIKOV NA CILJ Z ViŠiNE 1000 m Člani: Bunčič

1.

Drago

2.

Maks Hlmar

ALC I

3.

Žarko Španinger

MBI

ALCI

Mladinci: 1.

Jože Olaj

MB

2.

Bojan Žmavc

Ptuj

3.

J ože Korošec

MB II

0,00 0,00 0,19 0,70 0,10 0,00

0,00 0,29 0,24 0,09 0,32 0,80

0,00 0,00 0,00 0,00 0,30 0,55

1,59 1,17 6,64 6,35 5,18 0,24

10,00 4,36 3,70 2,21 3,52 4,40

1,89 1,34 0,05 0,45 7,10 3,91

0,00 0,041 0,00 0,174 0,07 0,306 0,14 2,927 1,76 3,023 3,36 3,958

DISCIPLINA: FIGURATIVNI SKOKI Z VIŠiNE 2000 m Člani:

1.

2.

3.

Maks Humar Branko Hrast Drago Bunčič

ALC I ALC I ALC I

8,300 8,267 9,367

8,567 8,933 7,167

8,433 8,400 9,067

4,216 4,266 4,267

Mladinci: Bojan Žmavc 1.

Bojan Bohnec 2.

3.

Darko Sve tina

Ptuj Celj e ALC

14,833 14,900 15,500

12,400 14,567 15,167

11,533 14,567 13,967

6,46 1 7,339 7,43 7

1.

0.02 0. 10 0.00 0.36 0.48

2.

0.00 0.00 0.00 0.56 0.56

3.

0.11 0.15 0.00 0.00 0.26

4. skok 0.37 0.04 0.00 10.00 10.41

0.00 0.00 0.00 0.34 0.34

0.00 0.00 0.00 0.70 0.70

0.11 0.00 0.93 0.20 1.24

0.00 9.3 8 0.04 0.0'/ 9.49

2.10 0.13 0.53 1.09.

3.85

4.55 0.50 0.22 0.13 5.40

1.07 0.29 0.81 0.09 2.26

8.82 0.04 0.04 0.33 9.23

DISCIPLINA: SKUPINSKI SKOKI NA CILJ Z ViŠiNE 1.000 metrov

1. ALC Lesce II Milan Bizjak 9.

8.

Mihael Zupan Marjan Godec Il. Drago Milek 10.

- 2.927

2. ALC 4.

5.

6.

7.

- 2.942

Lesce I Drago Bunčič Maks Humar Branko Hrast Pavel Ješe

3. LC Maribor I 15.

Iztok Vodušek 16. Žarko Španinger 17.

Tone Česnik 18.

Silvo Puhek

- 5. 185

Po zaključni slovesnosti na letališču in podelitvi priznanj in nagrad najboljšim je bilo na letališču tudi tekmovanje ekip v atraktivnih skokih, za nagrado ,,POSTOJNSKE JAME".

Vse sodelujoče ekipe so pokazale vse lepote in mojstrovine padalskega športa z zvrhano mero atraktivnosti in se žirija delavcev JAME ni mogla odločiti za najboljšo.

Vse ekipe so prejele Zlato plaketo " JAME" in si podelile prvo mesto.

Ob koncu tekmovanja se je sestala padalska komisija pri 10 ZLOS in določila reprezentanco za državno padalsko prvenstvo. Ekipo Slovenije sestavlj a prvih pet plasiranih v generalnem plasmanu v članski in mladinski konkurenci tega republiškega tekmovanja in Mojca Legat iz ALC in Sonja Vršič iz Ptuja, ki sta s sv~i­ mi rezultati izpolnili pogoje, da tekmujeta na zveznem mladinskem prvenstvu v konkurenci mladink.

Vodja ekip ZLOS bo tov. general Stevo Mirkovič, trener ekip pa Janez Brezar.

Na sestanku komisije je bila potrjena predkandidatura Dolenjskega letalskega centra iz Novega mesta, da je organizator xvn. republiškega prvenstva leta 1979.

I

I

,1

li

,~

~

~

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Il. 12.

13.

14.

15.

16.

17.

4 155,2 133,6 139,4 133,5 153,3 122,0 153,3 137,2 109,7 132,3 161 ,5 92,1 114,3 136,7 91,0 13,2 109,6

1 56 56 60 56 52 50 46 50 54 54 44 38 44 52 40 50 50

2 50 50 O 15 30 O O O O 30 O 50 50 O 50 50 O

4 39,5 35,6 39,1 38,9 39,6 39,1 39,8 35,6 38,4 32,0 39,1 37,3 39,1 34,7 31,1 33,8 36,4

Skupaj 570,7 547,2 494,4 477,4 451,9 446,1 435,1 406,8 392,1 372,3 369,6 354,4 351 ,4 345,4 282,1 243,0 238,0

143.2 113:1

56 50

50 50

37,3 39,1

498,5 415,2

Tradicionalno sodelovanje med IMV in Dolenjskim letalskim centrom je veliko pripomoglo k uspehu letošnjega slovenskega prvenstva motornih pilotov. Z letališča v Prečni so tri dni poletala na različne zahtevne naloge motorna letala devetnajstih pilotov, med njimi tudi francoski ,,robin", izredno sposobno sodobno letalo, ki je svojemu "gospodatju" precej olajšalo zmago. Zbrane tekmovalce in ~oste je na svečani otvoritvi pozdravil Branko vaj ger, predsednik delavskega sveta tozd Com· merce, zvečer pa jim je IMV priredil sprejem na Otočcu. Piloti so se pomerili v časovni točnosti - preletanje točke na zemlji na sekundo (!) natančno, v orientaciji, izvidniških nalogah in točnosti pristajanja v komaj 25 metrov širok pas. Zmagovalcem, Verbančiču iz Maribora, Hojniku iz Ptuja in Jeršanu iz Ljubljane je v imenu IMV čestital in izročil pokale Čedo Negovanovic, predsednik sindikalne organizacije v tozd Commerce.

Gostje in tekmovalci na otvoritvi tekmovanja katerega pokrovitelj je bil IMV

TehniÄ?na

ekipa je imela polne roke

dela

Dogovor pred tekmovanjem

Tov. Ĺ vajger, predsednik delavskega sveta TOZD Com merce, govori na otvoritvi

Postrojena letala na "stajanki"

Predstavniki pokrovitelja in gostje si ogledujejo pristaja nja na toÄ?ko

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI IZ KLUBOV o

so v akcijah teritorialnih štabov in ob stadiona v Postojni.

OmemtI velja, da Postojnčani nimajo u~trezneg~ .modernejšega letala katerega bl ~porabill tako za šolanje, kakor za vleko Jadralnih letal . . Ostala ~ktivnost padalcev in pilotov je bIla v okvuu delovanja in politike upravnega odb~r~. Tako so sodelovali pri akciji ob z~ad.ltvl športnega parka v Postojni z udarmškun delom, kakor tudi z metom padalcev ob otvoritvi tega parka. Opravili so 'pr~ko 300 delovnih ur pri ureditvi letalIških naprav na letališču pri PostOjni.

Zel.o dobro tudi sodelujejo z JLA iz PostoJne. Ker je pomoč TKS Postojna zelo skro~!l~' so člani prisiljeni preostali del zaSI~Zltl z dodatnim delom kot kooper~tI t~varne LIV iz Postojne. Tako si pndoblJo del določenih finančnih sredstev, katere lahko uporabijo izključno samo za padalsk~ sk?ke oziroma letenje.

Nedvomno Je bila za postojnske letalce v tem letu zelo odgovorna naloga izvedba X~I. ~epubliškega padalskega prvenstva, ki Je bilo na letališču od 20. do 23 VII 1978. . .

Po_u~a~iti je treba, da je razprava v skUpS.ČIDI pokazala, da imajo postojnski letalCI vse I?ožnosti za nadaljnji razvoj, s tem p.a ~dl I?esto, ki jim med športniki v ~ostoJm tudI pripada. Ne smemo pozabitI, da praznujejo v tem letu 30 letnico aktivnega. delovanja na področju le talstv~, ~zg~J~, t~ko športnih pilotov kakor tudI plOnuJev ID ostale mladine.

ANDREJ BRATOŽ otvori~~ šp~rtnega

POSTOJNA Iz

poročil

je razvidno, da se letalski v Postojni ponovno razvija in pridobIva vse več privržencev tega lepega športa.

Tako je klub v preteklem letu zelo dobro gospodaril. Uspešno je bila izvedena sanacija kluba. Na športnem področju so postoj~ski letalci dosegli tudi nekaj pomembnih rezultatov. Najbolj aktivni so vsekakor bili modelatji ki so v pretekli sezoni sodelovali na več klubskih medklubskih in republiških tekmo~anjih.

Poleg t~ga S? izvedli modelarske tečaje v osnovru šoh v Postojni in tehnični gozdarski šoli. Da bi bili rezultati še večji potrebujejo v Postojni svojo modelarsko tehnično delavnico, v kateri bi vzgajali modelaIje. Aktivna je jadralna sekcija, ki se lahko }!ohvali z 62 urami jadralnega letenja.

Clani sekcije jadralni piloti so izvedli svoj program na letališču letalskega centra v Ajd~vščini. Kljub težavam so uspeli izš~latI v lanskem letu pet novih jadralnih pilotov. Nedvomno je največja pridobitev za postOjnske jadralce novo jadralno letalo BLANIK, ki so ga s pomočjo TKS Postojna dobili v decembru lanskega leta.

Tudi motorni piloti niso mirovali in so naleteli v lanskem letu 36 ur. Sodelovali špo~t

Blanik je doma. Nedvomno je ena največjih Pridobitev Kluba

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI IZ KLUBOV o

LJUBLJANA SUBOTICA 78 Ljubljančani smo letos že četrtič (morda bi lahko rekli že tradicionalno) organizirali akcijo preletov v Subotici.

Prvič leta 1975 smo šli tja bolj z željo, da vendar enkrat letimo v tej (od starejših jadralcev) tako opevani Vojvodini, kot pa s ciljem da preletimo čimveč kilometrov - uresničili smo željo in dosegli cilj.

Naslednje leto je akcija prerastla v republiško, rezultati pa so bili kljub muhastemu vremenu kar dobri. Tudi lansko leto je jadralna komisija ZLOS planirala akcijo v Subotici, vendar je zaradi neso1idarnosti klubov po nekaj dneh improviziranja propadla. Sami smo vztrajali naprej. Od 2.7. do 30. 7., v devetnajstih letalnih dn vih in tremi jadralnimi letali (Libelle, Phoebus, Trener) smo naleteli 203 ure in preleteli 6900 kilometrov, dosegli pa tudi dva pogoja za diamantnapovedan cilj 300 km in en zlati prelet -300 km .

Kaj pa letos?

Najprej smo se (spet) dokopali do spoznanja, da lahko poleti več naletimo v Subotici kot doma, kjer smo omejeni pri letenju na vse mogočne in nemogoče načine. Skrbno in predvsem dolgo smo se pripravljali. Za cilj akcije si nismo določili samo poskuse na preletih 300 in 500 km kot nekoč, temveč prelet v okviru (letalskih, meteoroloških in pilotskih) možnosti. Letala na akciji Std. Cirrus in dva Trenerja . Odhod smo planirali sredi V Subotici je bilo junija, pridružili so se nam še Celjani, zelo veselo potem smo pa "odhajali" do drugega

julija. Ali niso bila pripravljena letala, kombi in transportni voz, ali pa je bilo vmes kaj drugega, pa še vreme je bilo slabo - tudi v Vojvodini. Temperatura pri pilo tih , ki naj bi sodelovali je zaradi "taktiziranja" naraščala bilo je tudi nekaj sporov in hude krvi.

Končana je prva polovica akcije, sodelovalo je trinajst pilotov, predvsem manj izkušenih (čeprav se sami morda cenijo drugače), trije so imeli "zlasti C" (še v Beogradu). Kaj smo dosegli? Preleteli smo 4500 km, naleteli 195 ur, petkrat preleteli več kot 300 km . V dvajsetih dneh je bilo osemnajst letalnih dni, nekajkrat smo sicer samo jadrali ali pa poskušali obleteti trikotnik 50 km, a vendarle smo leteli. V povprečju pa je bilo vreme vendarle dobro, v Sloveniji ni vsak peti dan primeren za 300 km prelet, v Subotici pa je kar bil.

Ker je akcija medtem prerasla v republiško in ko to pišem še traja, resnejša analiza uspehov ali neuspehov prihodnjič.

MAKS BERČIČ LJUBLJANA Ljubljanski jadraIci so letos še posebej uspešno zaključili svojo jadralno ekspedicijo v Subotici. Končna bera enomeseč­ nega letanja nad Vojvodino je bila bogata kot še nikoli doslej, čeprav je treba poudariti, da se ljubljanski piloti pravzaprav nikoli niso vračali praznih rok, pa če je bilo še tako slabo vreme.

Akcijo, ki naj bi bila celo republiška, so Ljubljančani organizirali v štirih skupinah po deSet dni. Na letališče v Bikovo so pripeljali dva Trenerja in st. Cirrusa, kombi s transportnim vozom ter Kurirja.

V vsaki izmeni pa se je na letalih menjavalo po šest pilotov. Če bi se prvi dve skupini pritoževali, da nista obču tili pravega vojvodinskega vremena, pa se lahko piloti, ki so leteli v tretji skupini pohvalijo, da vseh deset dni niso imeli nič drugega kot samo tipično vojvodinsko vreme - enkrat boljše drugič malo slabše, vedno pa tako, da je bilo moč tudi s Trenerji na vsaj 200 kilometrski prelet. ladralci, ki so se menjavali na st. Cirrusu in Celjan Oskar Šmid na Club Libelli pa so tudi v teh dneh redno leteli po 300 km. Še preden bi nanizali številčni rezime akcije, bi bilo prav, ko bi opisali še druge dejavnike v zvezi z letenjem slovenskih pilotov v Subotici.

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI IZ KLUBOV o

Dejstvo je, da je bila akcija, predvsem "republiški" del, čista improvizacija. Nekaj časa celo en sam Kurir, predvsem pa en sam kombi in transportni voz, je za kopico letal - še iz Nove Gorice in Celja, najavljali pa so se še Novomeščani, veliko premalo. Treba je kar naravnost reči, da je bila to napaka jadralne komisije , katere člani niso bili preveč zainteresirani, da bi se o letenju v Subotici sploh pogovarjali, čeprav je ljubljanski aeroklub že februarja naznanil odhod v Vojvodino. Seveda ne more biti izgovor, da se takrat ni vedelo, ali bodo sredstva ali ne. Načelno bi se lahko dogovorili, če pa sredstev [es ne bi bilo, bi akcijo pač odpovedali. Skoda je namreč, da je glavnina boljših jadralnih letal in pilotov zehala v bližini svojih letališč, ko pa bi lahko z organiziranim pristopom naredili veliko več.

Zavedati se je namreč treba, da letos disciplin niso "nategovali" po vsej sili.

Mnogokrat, ko bi se dalo štartati v 300 km trikotniku tega niso niti poskušali, saj bi ob morebitnem neuspehu lahko z enim samim transportnim vozom vrača­ li letala tri dni domov.

Velika zahvala za uspešno akcijo gre seveda domačinom in njihovemu upravniku Mitu Vukoviču. Ne samo, da so nam prijazno odstopili bivalni prostor in hangar, kadar koli je bilo potrebno so pomagali potegniti s svojim Piper Ponijem, pa tudi sicer so sodelovali po svojih močeh. Subotič ani so letos začeli graditi nov hangar in vse kaže, da se bo Subotica prej ali slej razvila v močan jadralni center, za kar imajo s svojim geografskim položajem tudi izredne možnosti Slovenski jadralci so doslej izkoriščali dobre vremenske razmere le del julija in avgusta. To paje le majhen del možnosti.

Rezultati domačinov, še bolj pa nekateri

13j:šlfZ(:)

MOZETIC

KIKELJ

boljši preleti kažejo na to, da je prav tako dobro ali še precej boljše vreme spomladi in tudi jeseni. Možnosti, ki se odpirajo z morebitno razširitvijo Subotice kot letalskega centra so torej še velike.

In sedaj nekaj številk o Subotici 1978: ljubljanski jadralci so 225 urah preleteli 12550 km. Preletov, ki so bili daljši od 300 km je bilo 15, daljših od 200 je bilo 9, daljših od 100 km 37; preletov, ki so bili krajši kot 100 km pa 14. Povprečen prelet je bil dolg 167 km. K tem rezultatom pa je treba dodati še 3 x 300 km, 1 x 200 in 2 ~ 100 km, ki jih je preletel Celjan Oskar Srn id z Libello ter Mozetičevih (NG) 304 km. Celjani in Novogoričani so naleteli še nekaj več kilometrov.

Ljubljančan Hmnan Debevc (Trener) ter Novogoričan Egon Mozetič (Pilatus) sta prvič v 300-kilometrskem trikotniku Bikovo - Borovo - Ečka - Bikovo dosegla pogoj za zlato in diamantno priznanje, Ljubljančan Marjan Kikelj pa je prav tako s Trenerjem na isti trasi obletel 300 km.

Med piloti, ki so se menjavali na st.

Cirrusu je prvič obletel trikotnik tudi Drago Drmota. Igor Tratnik in Zmago Jeršan sta trikotnik oble tela dvakrat, Albin Luin pa enkrat, drugič pa je v poskusu na 500 km pristal na 410 km. Piloti, ki so leteli v 3. skupini od 23. julija do 2. avgusta, so sami naleteli 6150 km.

Ljubljančan i so s st. Cirrusom poskušali izboljšati hitrostni rekord v 100 km trikotniku. Nadja Slanovec je letela s hitrostjo 86 km/h, Maks Berčič pa je s 110 km/h le malo zaostal za rekordno znamko. To so bili seveda prvi pOizkuSi, prav gotovo pa bodo jadralci, ki bodo leteli v Subotici, začeli resneje razmišljati tudi o teh nalogah.

NIKO SLANA

DEBEVC

Na slikah sta predstavnika štirimotornih letal flote Inex Adria Aviopromet in še prej Adria Aviopromet.

Propelerski štirimotornik je DOUGLASOV DC 6-B in na sliki je prvi YU-APC, ki ga je Adria Aviopromet kupila od KLM leta 1961 in, ki je prišel v Jugoslavijo še z enim YU-APD meseca julija 1961. Neslednje leto, meseca maja in junija sta se jima pridružila še YU- AFE in YU-AFF. S temi letali je AA in potem IAA vozila charterske polete po Evropi, Afriki, v Južno Ameriko, v USA in Canado in na Daljni vzhod tja do Tokia. Zadnji let za IAA je opravilo letalo YU- AJF v začetku aprila 1972. Vsa ta letala so pri novem jugoslovanskem lastniku letela okoli 46.000 ur in prepeljala približno milijon potnikov. Popreč­ na dolžina poleta teh letal je bila nekaj manj kot 4 ure. Ko jih je dobila Adria od KLM-a, so ta letala imela za seboj vsako že skoraj 25.000 ur letenja. Iz tovarne DOUGLAS v Santa Monici v Californiji pa so jih predali prvemu lastniku KLM leta 1952 enega za drugim.

Drugo štirimotorno letalo, ki ga je imela Inex Adria Aviopromet v svoji floti pa je bilo štirimotorno reakcijsko letalo tudi Douglasove izdelave, DC8- 53 . To letalo si je IAA izposodila za 6 mesecev, maja 1972, in je letelo največ na relacijah Jugoslavija-USA in Canada. Na sliki vidimo to letalo na letališču v Los Angelosu .

•

Evropsko jadralno ervenstvo klubskega razreda bo v Orebru tla Svedskem od 14. do 24. junija 1979. Klubski razred bo pravzaprav standardni razred, samo, da se ne bo smela uporabljati dodatna obtežitev z vodo. To se pravi, da pridejo v poštev vsa jadralna letala razpetine 15 m, ki so brez zakrilc. Pri tekmovanju bodo upoštevali hitrostni količ nik, ali pa bodo jadralna letala razdelili po sposobnostih v dve skupini.

V gorovju Arpone blizu Torina je februarja letos orel napadeljadraica Antonia Boozzija na višini 1350 m. Orel se je v strmoglavem letu kot puščica zaletel v kabino, jo razbil in treščil v pilota. Antonio računa, da se je približno tri minute boril s ptico, ko je slučajno dobil desno roko okoli orlovega vratu in ga zadavil. ,,Bilo je res strašno, vendar ne bom nehal leteti," pravi.

Antonio .

•

Angleški jadralec Humphry Vlmock je v svojega Mosquita vgradil sončne celice, s katerimi polni 14 voltni akumulator na suho polnjenje s kapaciteto 9 amperskih ur . Sončne celice dajejo 0,46 ampera, kar je nekaj več kot polovica porabe radio opreme. Z miliampermetrom kontrolira napolnjenost akumulatorja in polnjenje prekine, da ne pride do prevelikega polnjenja, ki škoduje akumulatorju . Plošča s celicami je montirana horizontalno v kabini tako, da po izjavah pilotov sploh ne ovira razgleda.

Ko bo dobil jadralno letalo Vega , namerava namestiti sončne celice v zgornjo površino trupa . Celotni stroški za to napravo so v primerjavi s ceno letala malenkostni.

Pri NASA so naredili model letala s poševnimi krili, ki naj bi jih imela nadzvočna potniška letala prihodnosti. Letala za velike hitrosti imajo puščičasta krila, da se poveča kritič­ no Machovo število in s tem zmanjša upor, pri tem pa ni važno, če je puščica naprej ali pa nazaj. Pri majhnih hitrostih - vzlet in pristanek - pa so bolj ugodna ravna krila z večjo vitkostjo. Tako so nastala letala, ki lahko med letom spreminjajo obliko krila in to od delta krila do ravnega krila, za kar pa je potreben zelo kompliciran mehanizem. S poševnim krilom naj bi dosegli enak rezultat, samo da bi bil mehanizem za spreminjanje položaja krila enostavnejši. Pri vzletu in pristanku bi bilo krilo v normalnem položaju pravokotno na vzdolžno os trupa, pri večjih hitrostih pa bi bilo postavljeno poševno na trup .

•

Burt Rutan je amatersko s prijatelji zgradil ultra lahko letalo Quickie tipa "racman", ki ga poganja motor z močjo 18 KS. Letalo je primerno tudi za pilote začetnike, kajti z njim je letenje zelo enostavno. Prazno letalo tehta 115 kp, ima potovalno hitrost 160 km/h in največ­ jo horizontalno hitrost 200 km/ h. Razpetina sprednjega krila je 4,6 m.

• Akrobatska skupina ameriške mornarice Blue Angels prisno vadi na letalih McDonnell Douglas A-4. Za fotografijo pravijo, da ni fotomontaža.

• . Mini reakcijsko trimotorno letalo Foxjet-3, kI lahko sprejme pilota in štiri potnike. Vsak od reakcijskih motorjev z ventilatorjem ima 270 kp potiska. Potovalna hitrost bo nad 800 km/h in pristajaina 137 km/ h. Dolet naj bi bil 1600 km. Predvidena cena je 750000 US dolarjev.

Cessna iz leta 1912, ki so jo imenovali "Srebrna krila". Letalo je na ogled v Cessninem m1l7P;11

..: wwffi~ ~速~ffi .. st ranbabic ..

TRADE MARK

/' /

/'

If ( (

(

\

\.

MARIBOR.

ODO

'-

TI VRAZJI FANTJE V LETEČiH ŠKATLAH

=

ri

založba ml~dinska

knjiga

3 dognano oblikovane knjige - blizu 1200 strani vabljivega branja 140 slikovnih prilog - napete dogodivščine - spomini - bogata fantazi"a - dokumentarno gradivo - dragocene izkušnje

• LETALSKI VESTNIK Organizacijsko glasilo 10 ZLOS *stevilka 3* leto III. avgust .1978 DRUGI ZLET LETALSKEGA PODMLADKA JUGOSLAVIJE V času od 30.6. do 3. 7. 1978je bil v Mostarju Drugi zlet letalskega podmladka Jugoslavije. Okoli 300 sodelujočih pionirjev, najmlajših modelarjev iz vseh naših republik in obeh pokrajin, ki so sodelovali v akciji ,,Ikarovo pero" in "Selenitska paleta", je pokazalo veliko voljo in nadarjenost za letalstvo.

Ta zlet je predstavljal pregled dela in rezultatov dela na področju družbenega dela in letalske vzgoje najmlajših v modelarskih klubih in krožkih v šolah. Pokazalo se je, da sta letalska vzgoja in družbeno delo med mladimi razvita in da mlade letalstvo zelb zanima. To nalaga naši družbi in letalskim klubom, da se bolj zavzamejo za delo z mladino, da bi mladi lahko svoje znanje izpopolnili in da bi se nj$ovo število povečalo.

Najmlajši modelarji Slovenije v kategoriji prostolečih jadralnih modelov so bili prvi. Dosegli bi še večji uspeh, če bi tekmovali v ostalih kategorijah, katerih se na tekmovanju niso udeležili. Ob. tej priložnosti se v imenu ekip iz Slovenije najtopleje zahvaljujem organizatorju in pokrovitelju zleta - Komandi RV i PVO, Letalski zvezi Jugoslavije in ostalim, ki so nam omogočili prijetno bivanje v Mostarju, kar nam bo ostalo v lepem spominu.

Otokar ffiuchy

1 LETALSKI VESTNIK "

SPREJETI SKLE~I SKUPSCINE ZTKOS o , \

"

Dne 29. 6. 78 je bila v Ljubljani skup-

. ,

ščina ZTKOS, ki je sprejela sledeče skle-

pe, ki so obvezni za vse, športne organizacije in tudi za ZLOS. Sprejeti sklepi so naslednji:' - še bolj kot doslej p'og1ohiti vsakodnevno delo pri idejni vzgoji članstva - dosledno uveljavljati sprejete sklepe yIII. kongresa ZKS in XI. kongresa ZKJ - dosledno izpeljati samoupravne odnose v telesnokulturnih organizacijah na načelih delegatskega sistema in razvijati naš demokratični politični sistem - sistem socialističnega S31l)oupravljanja ' - zagotoviti vpliv združenega dela na oblikovanje in uresničevanje politike razvoja telesne kulture ter vlogo človeka kot subjekta in nosilca pravic, dolžnosti in odgQvornosti ter samoupravnega odločanja o vseh vprašanjih telesnokulturnega I življenja :- posvetiti največjo skrb okrepitvi zvez te~esnokultti.rnih organizacij občin in prevzemu realizacije yseh tistih nalog,

'

I

Posnetek letal na"jadralnem tekmovanju '

,

,

2 LETALSKI VESTNIK .\

ki snadajo v področje družbene sfere telesne kulture ' - doseči večjo povezavo republiških strokovnih organizacij z zvezami telesnokulturnih organizacij občin in večjo vključitev obojih v realizacijo dogovorjenih skupnih nalog na področju množič­ nosti v šolskem športu in športne rekreacije, pii uveljavitvi tekmo~nih sistemov in pri prizadevanjih za načrtno rast vrhunskega športa - oživeti aktivnost telesnokulturnih organizaCij v krajevriih skupnostih in ustanoviti vsaj eno telesnokulturno organizacijo v vsaki krajevni skupnosti in v razvitejših 'organizacijah združenega dela ter ustvarjanje materialnih, kadrovskih in organizaCijskih pogojev za množično telesnokulturno dejaV110st delovnih ljudi in občanov skladno z njihovimi potrebami in interesi .- v sodelovanju z Zvezo za telesno kulturo JugQslavije in Jugoslovanskim olimpijskim komitejem si prizadevati za

čim večjo udeležbo kvalitetnih športnikov iz SR Slovenije na sredozemskih igrah 1979. leta in zimskih olimpijskih igrah leta 1984 ter tako prispevati delež naše republike' k dvema velik.ima mednarodnima prireditvama v SFRJ " - doseči tudi v bodoče kar najbolj tesno sodelovanje sTelesnokulturno skupnostjo SR Slovenije pri sprejemanju in izvajanju skupno dogovorjenega programa in iz njega izvirajočih konkretnih nalog na področju telesne kulture il naši republiki - odločno se spopasti z vsemi negativnimi pojavi v telesnokulturnem življenju.

Program s finančno kvantif1kacijo lO ZLOS-a za leto 1978 je znašal 1,751.700.- din. Ta program je bil poslan ZTKOS. Dne 19. 6. 78 pa smo sprejeli telefonično obvestilo, da je ZLOS-u za leto 1978 odobreno skupaj 1,115.000.- din ali 63,6 % od predloženega zahtevka. Ker nismo prejeli dovolj namenskih sredstev za režijo ZLOS-a ter za pokrivanje stroškov revije Krila, predlagamo, .da ti dve deficitarni postavki pokrivamo solidarno iz namenskih sredstev, kot je izdelan predlog. , Strokovna služba 10ZLOS-a ,

Predlog predračuna prihodkov ter odhodkov 10 ZLOS-a za leto 1978

Prihodki:

t

Pogodbene naloge za RŠTO Pogodbene naloge za KRV Namenska sredstva ZTKOS: za jadralni šport za padalski šport za motorni šport za modelarski šport za pokal "Branko Ivanuš" za revijo "Krila" za OD in režijo ZLOS-a: za trenerja Janeza Brezarja za ostale delavce plus režijo ZLOS-a Skupaj

220.000.- din 772.500.- din 150.000.- din 120.000.- din 100.000.- din 90.000.- diQ 30.000.- din 35.000.- din 150.000.- din-440.000.- din 2,107.500.- din

Cisti dohodek po zaključnem računu za leto 1977 nismo vnesli v ta predlog "kot prihodek" ker je po sklepu 10 ZLOS z dne 15. 4. 78 rezervni sklad 10 ZLOS-a.

3 LETALSKI VESTNIK

\

Predlog odhodkov: za pogodbene naloge RŠTO za pogodbene naloge KRV zajadralni šport za padalski šport za motorni šport za modelarski šport za pokal "Branko Ivanuš" za revijo "Krila" za OD in režijo ZLOS-a rezerva 10 ZLOS-a Skupaj

200.000.- din 700.000.- din 130.000.- din 100.000.- din 80.000.- din 80.000.- din 30.000.- din 60.000.- din , 700.000.- din 27.500.- din 2,107.500.- din

PREDLOG PROGRAMA ZLOS ZA LETO 1979

Strokovne službe pri 10 ZLOS so izdelale predlog strokovnega in športnega programa ZLOS za leto 1979 in ga dajejo v javno razpravo članstvu včlanjenih organizacij. Sprejeti program ZLOS-a za leto 79 mora bazirati na realnosti stvarnih možnosti in hotenj članstva. Vse pismene pripombe bodo obravnavale strokovne komisije pri 10 ZLOS, nato 10 ZLOS in le nazadnje občni zbor ZLOS, ki ga bo dokončno verificiral. Verifikacija tega programa mora biti izvršena do meseca oktobra, ko ga moramo dostaviti ZTKOS s predlogom financiranja tistega dela programa, ki se nanaša na kriterije o sofmanciranju iz združenih sredstev. To je globalni plan ZLOS-a. Parcialne plane na oSIJ.ovi globalnega morate izdelati vi in jih posredovati odgovarjajočim samoupravnim strukturam vaše regije ali občine. Toliko za uvod.

Predlog plana Jadralni šport: Začetno šolanje 100 jadralnih pilotov

4 LETALSKI VESTNIK

Na šolanju in trenaži 520 pilotov Skupni nalet 11.000 ur Preletni kilometri 110.000 km Tekmovanja in kvaliteta: Akcija preletov 79 v ALC za 50 pilotov Rep. jadralno prvenstvo za 40 pilotov Tekmovanje B-4 za 15 pilotov Drž. jadralno prvenstvo za 10 pilotov

Motorni šport: Začetno šolanje 10 - 1 motornih pilotov iz vrst jadralnih pilotov Trenaža za 230 pilotov Trenaža za pilote po pogodbi za KRV in RŠTO Rep. rally 30 pilotov Drž. rally 5 pilotov Rep. akrobatsko tekmovanje 20 pilotov Drž. akrobatsko tekmovanje 5 pilotov Memorial Edvarda Rusjana v LC Ajdovščina

Skupni nalet 9.000 ur

Padalski šport: Začetno šolanje 50 padalcev 100 padalcev Trenaža Trenaza za kvaliteto 20 padalce, Rep. pIVenstvo (junior, seni ori) 50 padal. cev \

Drž. pIVenstvo (junior, seniori, ženske) 13 padalcev Število skokov 8.000 Na osnovi kriterijev TKS in ZTKOS se iz republiških sredstev lallko sofinancira samo priprave rep. reprezentanc in reprezentantov ter kotizacija ekip ali posameznikov za udeležbo na državnih pIVenstvih in to na osnovi sprejetih tekmovalnih sistemov. Športne manifestacije niso zajete v tem programu. Zato prosimo, da iste planirate in sporočite ZLOS·u. Prav tako sporoči­ te, če ste kandidati za organizacijo repub'liškega odnosno državnega pIVenstva (padalsko, jadralno, motorno). To moramo vedeti do oktobra letos, da bi lahko pravočasno informirali družbeno poli, tične faktorje dotične občine glede dogovora in sofinanciranja.

Štrukelj s svojo ekipo na jadralnem prvenstvu Jadralna letala pripravljena na

startu

5 LETALSKI VESTNIK

,

IZQBRAZEVALNA SKU'PNOST PROMETA IN . ZVEZ, -

V mesecu februarju tega leta je bila ustanovljena posebna izobraževalna skupnost prometa in zvez. Ustanovitveno sejo skupŠČine je pripravil inid::ltivni odbor ob , sodelovanju gospodarske zbornice in republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez. skupnost zajema vse dejavnosti s tega področja: - PTT p'Fomet ' - železniški in cestni promet - skladiščno-pretovorno dejavnost - leta!.išča in zračni promet - pomorski promet To je zelo h~terogena struktura s kopico nerešenih vprašanj glede usmerje· nega izobraževanja. PIS PZ sestavljajo poleg uporabnikov tudi izvajalci t.j. izobraževalni centri in šole, ki usposabljajo kadre za posamezne panoge te dejavnosti V to skupino izvajalcev spada tudi ZLOS. Glede na tehnologijo, sredstva za proizvodnjo in tehnološki proces dela, zahtevajo posamezne panoge, a še posebej letalstvo, dokaj različne proftle kadrov in različnih stopenj strokovne usposobljenosti V dosedanjem delu in povezovanju paje ne glede na to, bila dosežena velika stopnja enotnosti pri razreševanju skupnih nalog.

Skupščina PIS PZ je na svoji prvi seji sprejela samoupravni sporazum o ustanovitvi PIS PZ ter staturarni sklep, ki opredeljuje določila · o sestavi skupščine. , Zbor uporabnikov se'Stavljajo: - železniško gospodarstvo 12 delegatov 10 delegatov - cestni transport - PTT promet 5 delegatov .

- cestno gospodarstvo 5 delegatov - pretovorno skladiščna dejavnost 2 delegata 2 delegata - zračni promet

Ta

I

,

Zbor izvajalcev sestavljajo:

6 LETALSKI VESTNIK

-

železniško gospodarstvo 5 delegatov · I .4 delegate cestni transport PTT promet 4 delegate cestno gospodarstvo 3 delegate pretovorno skladiščna dejavnost f 2 dele gata - zračni promet 1 delegata

Skupščina je imenovala tudi Il članski izvršni odbor. Član 10 PIS PZ je tudi delegat ZLOS-a.

Na drugi seji skupščine PIS PZ pa je bil sprejet naslednji program dela te skupnosti: . l.) Za uspešno nadaljnje delo organov skupščine, pripravo gradiva, ter medsebojno povezovanje in sodelovanje TOZD in DO PZ je potrebno ustanoviti ustrezno strokovno službo. Strokovna služba je lahko v sestavi delovne skupnosti RIS, oziroma delovne skupnosti, kjer bo njen sedež. Delo strokovne službe vodi tajnik PIS, sestavlja pa jo še administrativnotehnični in strokovni sodelavec.

2.) Za dokončno konstituiranje organov skupŠČine je potrebno v skladu z določili SS in statutarnega sklepa· pripraviti akte za ustanovitev organov skupšči­ ne in predlog kandidatov za njene organe.

Glede na organiziranje skupščine RIS predlagamo, da se pri skupščini PIS PZ ustanovijo: - odbor za programiranje in razvoj sistema izobraževanj a - odbor, za medsebojne dohodkovne odnose - odbor za razvoj samoupravnih razmerij vPIS - samoupravno delavsko kontrolo.

3.) V skladu z dosed,a njo aktivnostjo je treba nadaljevati delo pri pripravah za ustaI10vitev TIS znotJ:.aj PIS PZ. V skladu s tem je potrebno izoblikovati izhodišča za medsebojna razmerja med TIS in PIS, opredeliti delitev nalog, medsebojna dohodkovna razmerja, delegatske odnose in \ druga vprašanja, ki pogojujejo normalno delovanje v okviru take samoupravne organiziranosti. V tem okviru je potrebno pripraviti tudi spremembe in dopolnitve vseh samoupravnih aktov.

4:) Intenzivno je treba nadaljevati akcijo zbiranja podatkov o potrebah po kadrih v vseh pano~ah prometa in zvez ter programih izobraževanja za leto 1978 kot izhodišče za načrtovanje programa izobraževanja in izdelavo metodologije planiranja potreb po kadrih.

Prvi trije na padalskem prvenstvu v Postojni

r

I~

,7 LETALSKI VESTNIK

f

5.) Izdelati je potrebno pregled profi· lov poklicev v 'prometu in zvezah in pregled manjkaj oč ih profilov za poklice, ki jih zahteva tehnologija in organizacija dela v posameznih panogah ter se na tej podlagi vključevati v oblikovanje sistema in programa usmeIjenega izobraževanja.

6.) Pripraviti je potrebno pregled dela centra za izobraževanje kadrov v prometu in zvezah, pregled poklicev, za katere jih le-ti izobražujejo ;ter oceniti, kolikšeh obseg potreb po kadrih s svojo dejavnostjo zadovoljujejo. , 7.) Na istih osnovah je potrebno pristopiti k pripravam za načrtovanje plana izobraževanja za Jeto 1979. Pravočasni pregled pot,eb po kadrih in plan izobraževanja bo izobraževalni skupnosti omogočil tudi pripravo vseh drugih osnov za prevzem vzgoje in izobraže,vanja kadrov v PZ v prihodnjem letu.

8.) Navedeni materiali ter aktivnost TOZD in DO v PZ, kot nosilcev vzgojno izobraževalne dejavnosti, planiranja potreb po kadrih in pridobivanje kadrov omogoča sestavo najboljše metodologije za pripravo o snu tka SS temeljih srednjeročnega plana vzgoje in izobraževanja ter drugih aktivnosti, ki pogojujejo zagotavljanje materialne baze za razvoj vzgojno ' izobraževalnega procesa v PZ. 9.) Sestavni del izobraževalnih pro' gramov: je tudi financiranje te dejavnosti na osnovah svobodne menjave dela. Pri tem je treba upoštevati še izoblikov~e normative za, posamezne ' poklice in merila, ki so v rabi. Pri tem je posebno pomembno opredeliti sistem fmancfranja v skladu s potrebami posameznih dej av• nosti in v skladu s splošnimi družbenimi potrebami. ' ,lO.) Pri nadaljnjem utrjevanju dela PIS PZ je potrebno povečati napore in obnoviti postopek za obravnavo SS' o ustanovitvi PIS PZ v tistih TOZD in DO/prometa in zvez, ki tega ,sporazuma še' niso sprejele. V sistemu usmerjenega izobraže-

,'1

\

vanja je nujno, da si tudi TOZD in OO prometa in zvez preko ene od PIS, oziroma PIS PZ zagotavlja izobraževanje in pridobivanje kadrov za svoje potrebe. PIS PZ bo lahko opravljala te naloge ter v skladu s sistem<>9l družbenega upravljanja zagotavljala uresničevanje kadrovskih potreb le za ti~te TOZD in DO, ki so njen ustanOVitelj, oziroma, ki so nosilci izobra' ževanj il PIS. 11.) Z uresničevanjem navedenih nalog ter z uresničevanjem fPrašanj in problemov, ki se postavljajo pred PIS PZ 'v TOZD in DO PZ, se bodo delavci v njih tudi najboljše vključevali v javno razpravo o tezah zakona o usmeIjenem izobraževanju pa tudi h koncipiranju takšnih rešitev, ki najbolj ustrezajo njihovim dolgoročnim inter~som. Prav s tega vidika je to naša samoupravna dolžnost.

Tretja točka tega programa obvezuje vse članice, da čimprej formirajo za svoja področja temeljne izobraževalne skupnosti (TIS~). Temeljne delegacije za vzgojo in izobraževanje TOZD v letalstvu so že formirale konferenco delegacij ter iniciativni odbor, ki ima nalogo, da pripravi SS in statutarni sklep za javno razpravo ter skliče ustanovno skupščino TIS-a. Vse to mora biti končano še v tem letu. Novi 10 TI~a pa bo imel nalogo, da takq pripravi program šolanja na osnovi potreb s finančno kvantiflkacijo za leto 1979 in ga posreduje v veriflkacijo skupščine PIS PZ. Izdelan je že tudi koncept za šolanje kadrov za potrebe letalstva v Sloveniji.

Predlog vsebuje samo dva izvajalca in to: Zveza letalskih organizacij Slovenije z letalsko šolo za šolanje motornih pilotov do profesionalnega dovoljenja (200 ur naleta po pilotu) ter šolski center pri !AA za nadaljevalno šolanje teh kadrov za IFR pogoje. ZLOS bi letno šolal iz vrst najboljših jadralnih pilotov 10 - 20 kan4idatov na internatski bazi v določenem centru do športnega dovoljenja. Nadaljnje šolanje kandidatov, bi pogodbeno prevze) le matične letalske šole. Skupni stroški tega šolanja bi letno znašali cca 4.500.000.- din. To je predlog, ki bo preko delegatov ZLO~a prezentiran TIS in PIS PZ kot zahtevek za sofinanciranje tega programa iz združenih sredstev družbenega dogovora. To naj bi bil delež združenega dela uporabnikov ZLOS-u za sistemsko rešitev fmanciranja tega dela programa ZLOS, ki je namenjen za potrebe razvoj a letalstva v Sloveniji.

Sekretar 10 ZLOS Mirko Bitenc

ZDRUŽENJE STEWARDESS IN STEWARDOV CIVILNEGA LETALSTVA JUGOSLA VIJE 20. maja 1978 je bila v prostorih Zveze letalskih organizacij Jugoslavije v Beogradu ustanovna konferenca Združenja stewardess in stewardov civilnega letalstva Jugoslavije. Potrebe po takem združenju so se kazale že v preteklosti, ker je cela vrsta problemov ostajala nerešenih in bi bilo iluzorno čakati, da jih rešujejo drugi, ne pa stw. in stwd. sami. V Jugoslaviji je trenutno skoraj 1000 stewardess in stewardov, ki poklicno opravljajo to dejavnost, čeprav kot poklic to delo še ni priznano. Priznanje tega dela kot poklica je ena najvažnejših nalog novo ustanovljenega združenja. Že v referatih na osnovni konferenci je bilo slišati podporo z vseh strani od Sindikata do Sekretariata za promet in zveze ter vseh organizacij, ki sodelujejo v sklopu Zveze letalskih organizacij. Na konferenci je bil nakazan primer velike fluktuacije pri opravljanju tega posla, kar se bo pa precej zavrlo, ko bo Združenje začelo aktivno delati, saj je namen Združenja prikazati pravilno vrednotenje tega dela, brez katerega si v današnjem času ne moremo in ne smemo I

predstavljati varnega potniškega prometa.

V ta namen je Združenje ustanovilo: - Komisijo za varstvo letenja - Komisijo za vprašanje šolstva - Komisijo za pravna vprašanja - Komisijo za medicinska vprašanja - Komisijo za družbena in socialna vprašanja - Komisijo za mednarodne zveze - Delovna skupina za status (poklic) in benificirano delovno dobo .

S tem Združenjem se bodo prvič pri nas povezale stewardesse in stewardi vseh naših . potniških letalskih organizacij Jugoslovanskega aerotransporta, Avoge, nexa, Inex Adrie Avioprometa in Pan Adrije.

A.S.

*****************************************************•••••••••••••••••••••• Če se zanimate za letalstvo, padalstvo, letalsko modelarstvo, če ste ljubitelj letalskih športov, ali če hočete vsaj podpreti edino jugoslovansko strokovno revijo s tega področja, potem ne odlašajte: še danes se naročite na revijo KRILAl V letu 1978 bodo KRILA izšla osemkrat, z večjim številom naročnikov, pa bi lahko že prihodnje leto postala mesečnik. Letna naročnina znaša 60 din. Revijo boste prejemali po pošti na svoj domači naslov.

_............................................................................................................~..

NAROČILNICA Nal'oč~m

revijo KRILA na naslov:

priimek in ime

naslov stanovanja -' Naročnino

poštna številka in pošta bom poravnal s položnico, ki mi jo boste poslali ria gornji naslovi

kraj in datum

podpis

naročnika