Krila 5 1983

MAJ *83

{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DEL) - AK Ljubljana nas ni obvestil glede v Radovljici o možnosti leteNajvažnejše s prve seje dogovora nja njihovih v letu 1983 v ALC predsedstva skupščine Lesce.

- Po sklepu PS ZLOS se je sekretar članov

DG-300 Elan uspelen pri . prvih poletih Prototip novega jadralnega letala standardnega razreda DG300 Elan, plod vztrajnih skupnih prizadevanj Elana in firme Glaser-Dirks, je opravil 27.. aprila uspešen krst ni polet na letališču Karlsruhe. Prvi preizkusni poleti potrjujejo pričakovanja v pogledu harmoničnih letal nih lastnosti, ki so vsaj primerljive z DGlOO(G) Elan. V Elanu izdelan prototip se je izkazal za brezhibnega, njegove načrtovane vrhunske sposobnosti pa se bodo pokazale v nadaljnjih preizkusih ter na letošnjem svetovnem prvenstvu v Hohbsu v ZDA, kjer bodo tekmovala 4 nova letala OG-300 Elan.

T. ČERIN

Sejo je vodil predsednik Predsedstva Alojz Gojčič . Predlog dnevnega reda je bil sprejet brez dodatnih točk . V nadaljevanju povzemamo najvažnejše iz zapisnika seje: I. Pregled in realizacija najvažnejših sklepov zadnje seje PS ZLO S od 10. dec.

1982.

- Sprejeti sklepi o delu društva DAGL še niso realizirani, odnosno nimamo informacije. Društva zmajev pa so bila seznanjena s sklepom PS preko strokovne komisije za prosto letenje, glede vključitve te dejavnosti v DAGL. - Sprejeti sklepi glede revije "KRILA " v letu 1983 so bili realizirani. Finančno stanje revije po 3. številki je v okvirih predračuna. Sofinanciranje revije iz naslova sporazuma mladinske periodike - nismo uspeli.

- Sklepi o varnosti, sprejeti na osnovi varnostne-ocene so delno realizirani, delno pa so še v teku. Varnost so obravnavale vse strokovne komisije in udeleženci seminarja v Celju. Komisija za varnost pa je omejena zaradi limita dnevnic in kilometrine.

- Glede servisiranja letal doma namesto v tujini nismo prejeli nobene nove informacije od JAT-a, IAA, DAGL in Portoroža.

- Na osnovi predloga ALC - Lesce je PS ZLOS sprejela sklep o ceni ure letenja na ZLlN-u za leto 1983, ki znaša 807,- din. Letala dodatno zavaruje za tekmovanja organizator tekmovanja. Stroški dodatnega zavarovanja se razdelijo na število udeležencev tekmovanja oz. število naletenih ur in bremenijo kotizacijo oz. jih klubi refundirajo organizatorju tekmovanja. Ta stališča naj delegat ZLOS-a zastopa tudi na ravni VSJ, da se ta problem z dogovorom reši tudi na zveznem nivoju za organizatorje državnih aktrobatskih prvenstev.

PS kot delegat udeležil skupščine ZTKOS. Skupščina TKS Slovenije naših predlogov ni sprejela.

- Glede potreb - naročil za letala DG - 101 ELAN za leta 1983, 1984 in 1985 so delegati posredovali sledeče podatke: Maribor 2, Murska Sobota 1, OLC Portorož 1, Slovenj Gradec 2, Ptuj 2, Novo mesto 3 - skupaj II. 2. Sklepe skupščine ZLOS z dne 26. febr. 1983 delegati potrdijo s tem, da se 3. sklep dopolni in se glasi: - za odobrene devize bomo prvenstveno uvažali gorivo, neobhodno potrebne rezervne dele in modelarski material. 3. Zaključni račun revije KRILA za leto 1982 PS sprejme in potrdi. V zvezi z izdajanjem revije glavni urednik opozori delegate na nekatere sprejete sklepe, ki pa niso bili realizirani s strani klubov : - povišanje števila naročnikov za 20% - povečanje dohodka iz naslova r.eklamnih oglasov na 200.000,- din, .· Revija v letošnjem letu (do 3. štev.) izhaja v dogovorjenem obsegu in vokvirih finančnega predračuna, vendar je zaradi povečanja tiskarskih stroškov nujen pristanek na 12-odstotno podražitev tiskarskih storitev. Predsedstvo da pristanek za navedeno podražitev s tem, da se po 5. številki revije sestane uredniški odbor revije, preg!eda finančno stanje in na osnovi tega določi nadaljnji načrt izdajanja revije.

4. in 8. Zaključni račun Fonda solidarnosti za leto 1982 delegati potrdijo in sprejmejo.

V zvezi s fondom solidarnosti so bili sprejeti naslednji sklepi: - obrestna mera za najeta posojila znaša 10% - za leto 1983 članarina znaša: a) za letalske šole 10.000,- din b) za ostale članice 600,- din 5. Sprejet je bil predlog rebalansa fiPS ZLOS za leto 1983.

Predlog, da se republiška tekmovanja v motorni dejavnosti sofinancirajo v okvirni višini ostalih panog iz rezervnih sredstev PS ZLOS, je bil sprejet in potrjen. . Prt točkah 6, 7 in 10 so delegati obravnavali nekatere vojaške zadeve, o drugih v~žnejših t9čkah dnevnega reda pa poroČlimo posebej. nančnega načrta

revtja letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XII

MAJ '83

naslovna

stran

8

stran 10

ST. 5

Maja je v Sloveniji vrhunec jadralske sezone, saj "padajo" kilometri in višine kot sicer skoraj v vsem letu ne. Celo obe republiški prvenstvi tokrat za člane v Lescah in za mladince v Novem mestu - se morata ujeti med prvi in zadnji dan tega meseca . - Maj pa je tudi sicer slavnostni mesec z Dnevom zmage nad fašizmom, Dnevom mladosti in našim Dnevom letalstva. Na žalost smo prav v tem najlepšem mesecu pred tremi leti izgubili našega dragega učitelja in predsednika Tita. - Ob Dnevu letalstva, ki ga slavimo v spomin na prvo akc.ijo partizanskih pilotov pred 41 leti, objavljamo v tej številki tri prispevke o vOjaškem letalstvu: uvodnik na 4. strani, razveseljivo poročilo o sodelovanju naše letalske industrije z Boeii1gom in zani{Tlive spomine partizanskega pilota Godca. - O varnosti motornega letenja pripoveduje Feliksova zgodba.

Posnetek na naslovnici je s štarta lanskega 1. mladinskega jadralskega republiškega prvenstva v Novem mestu (foto M. Moškon).

Bolj kritično o vOjaškem obveščanju POSTA Padalci na 10. svetovnem pokalu Para-ski Kooperacija Soko - Boeing Feliksov polet Vaški kovač naredil helikopter Smer Imotski ...

4

7 10 12 14

20 22

stran 20

mu

stran 22

Izdaja Zveza letalskih organizacije Slovenije v Ljubljani. Lepi pot 6 'it Revija Izhaja vaak mesec. razen julija in avgusla tr Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme samo avtor fOlografije, uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobelI pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar. naj sodeluje v reviji s poročili ln slikami, ki obravnavajo dejavnosti. kot: modelarstvo. jadralstvo. padalstvo, motorno letenje, raketarstvo. zmajarstvo ln balonarstvo. Uredniilvo si pridrfuje pravico skrajiati , dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske ln kakovostne zahleve v reviji 'it Uredniiki odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc. Stane Bizilj, Janez Brezar, Job Cu den, Jurij Franko, Dominik Gregl. Belizar Kertič. Leon Mesarič. Jure Melnariič , Franček Mordej , Marjan Moikon (glavni in odgovorni urednik), Jole Perhavc, Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček 'it Lektor: Marjan Bauer 'it Naslov uredqiitva: Marjan Moikon, poitni predal 33, 66001 Novo mesto tr Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredniitvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem v katerem izide naalednjaitevilka - Rokopisov ln slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je prilolena ovoj'nica 8 povratnim naslovom ln potrebnimi znamkami tr Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. Lepi pot 6, poitni predal 496. 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504, tekoč i račun pri ZLOS, Itev. 50101-678-51077. Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napiiite stari in novi naslov, upravi revije sporočite ludi, če revije ne prejemate redno tr Letna naročnina 300 din, cena posamezne Itevilke 25 din tr Lektoriranje rokopisoy, grafična priprava ln tisk: DolenjakiinformatIvni in tiskarski cenfer Novo mesto. .

kritičn Kadar pišemo o naših novih letalih in raketnih orožjih, slišimo marsikdaj tudi očitke, da smo v propagiranju tovrstne proizvodnje škodljivo preskromni. Še zlasti, ko imamo hkrati vedno na razpolago cele gore tujega letalskega tiska, v k.aterem je do poslednjega vijaka natančno obdelana tudi naša tehnika. Številni bralci teh profesionalnih publikacij so seveda nad našo amatersko vsebino razočarani in predlagajo naj vsaj prevajamo prispevke o tujih novostih, če že o naših nimamo priložnosti pisati. Za povzetke iz tujega tiska je že zaradi strokovne zahtevnosti vsebine težko koga prepričati, naj to naredi zastonj, še težji pa je ta posel zato, ker zahteva tudi dokajšnjo mero kritičnosti. Da bi naši bralci lažje razumeli, kaj s tem mislimo, povzemamo prispevek A. Bračuna iz Glasnika vojnega letalstva in protizračne obrambe o vseh plateh tovrstnega poročanja.

G-4 gre v Pariz Najmlajšega iz jate naših galebov G-4 bomo koncem maja predstavili tudi tujcem na tradicionalni razstavi svetovnih dosežkov letalske industrije, na znanem .. Pariškem salonu" na letališču La Bourget. Letalski program bodo opravili preizkusni piloti batajniškega VOc. Naša letala G-2, jastreb in G-3 smo dozdaj že petkrat predstavili v Parizu in Farnboroughu, zadnjič leta 1971.

Prepričani smo, da se bomo tudi tokrat dobro odrezali.

Vojaškopolitična situacija v svetu je zelo resna in zapletena in se izraža v najrazličnejših oblikah ter v vseh delih sveta. Tekma v oboroževanju je vse večja in brezumnejša. Vojaški proračuni (še posebej velesil) ne samo da nenehoma rastejo, ampak dosegajo vsote, s katerimi bi lahko razrešili številne pereče svetovne probleme, kot so lakota, prosvetljevanje, hitrejši gospodarski razvoj nerazvitih, zdravstvo in podobno. Spopadi blokov, še posebej pa obeh velesil v bQju za prevlado, razširitev vplivov, zavarovanje pozicij in podobno so postali zelo ostri in se nenehoma gibljejo po kritični črti.

Razumljivo je, da takšno stanje ne vznemirja samo miroljubnega .dela človeštva, ampak vsakega človeka posebej . Zato je naravno, da se v zadnjem času v vseh sredstvih javnega obveščanja pojavlja vse več informacij in analiz ravno v teh pro ble-

mih. Naravno je tudi, da je treba naše ljudi o vsem tem obveščati, saj je zanimanje za vojaškopolitično probJematiko veliko.

Vendar se v tej "poplavi" zapisov in informacij o vojaškopolitični problematiki, še posebej pa o vprašanjih orožja in oborožitve v svetu pojavljajo nekatere praznine, nedorečenosti, pretiravanja ali pa se najpogosteje zaradi nezadostnega poznavanja strokovne problematike prikazujejo določeni problemi enostransko, pretirano in včasih "obarvano" .

Seveda nikomur pri zdravi pameti ' ne pride na misel, da bi zanikal resnost problemov, ki so sad bitke v oboroževanju in blokovskih soočanj. Vendar pa je treba misliti na to, da ima lahko nekritično prenašanje 'tujih informacij tudi negativne posledice. Nestvarnost pelje v

KAKO PISATI pesimizem, ravnodušnost in tudi ~ dvome v svoje možnosti, še posebej ko gre za manjše oborožene sile in njihove kapacitete.

Kje torej tiče vzroki napak v obveščanju?

Prvič, v izvirih

podatkov in informacij , iz katerih je zgrajen ~apis.

Znano je, da bloki in še posebej vele-

Uradni podatki za Blanika Da bi kandidati, ki bodo v bodoče polagali izpite za dovoljenja jadralnih pilotov, pri reševanju testa iz eksploatacije jadralnega letala Blanik L-13, obrazec pravilno izpolnili, objavljamo eksploatacijske norme, ki so povzete iz tovarniških podatkov.

Do sedaj je morala izpitna komisija upoštevati tudi podatke, ki so jih kandidati povzeli iz nekaterih priročnikov, čeprav niso bili verodostojni.

Z objavo uradnih podatkov, bo kot pravilne odgovore, smatrala komisija samo te. Opozarjamo upravnike letalskih šol, ki bodo pošiljali svoje kandidate na izpite, da jih predhodno seznanijo z objavljenimi podatki.

EKSPLOATACIJSKE NORME ZA LETALO BLANIK L-13 Hitrost pri najboljAi finesi Minimalna hitrost Maksimalna dovoljena hitrost v mirni atmosferi· Maksimalna dovoljena hitrost v turbulentni atmosferi Maksimalna dovoljena hitrost v aero zapregi Maksimalna dovoljena hitrost na avto vitlu Maksimalna dovoljena hitrost pri izvlečenih zakrileih (fiapih) Hitrost v zavoju pri jadranju NajustreznejAi nagib v zavoju pri jadranju NajboljAa finesa .

Minimalna dovoljena teža enega pilota s padalom Maksimalna dovoljena teža dveh pilotov s padalom Minimalna višina za skakanje s padalom Minimalna višina vleta v Aolski krog Minimalna višina vleta v četrti zavoj v šolskem krogu

75 60

km/h km/h

253

km/h

145

km/h

140

km/h

120

km/h

110 70

km/h km/h

30 stopinj 28 68

kg

180

kg

150

m

150

m

50

m

sile dajejo v javnost informacije o orožju in vojaški moči, ki so podrobno "obdelane" tako za njihovo javnost kot za nasprotnike. Ciljje jasen, svoji javnosti je med drugim treba povedati, da je porabljeni denar kar najbolje izkoriščen, potencialnemu sovražniku je treba pokazati moč, vsem ostalim pa namigniti, za kako močno državo in silo gre, s tem pa jim posredno ponuditi svojo zaščito ali v nakup orožje, kije v "premoči".

Drugič, v načinu posredovanja takšnih informacij javnosti. Ob dobrih in strokovnih informacijah in analizah so tudi take, ki so v bistvu samo nekritično predelani tuji viri, v katerih po pravilu manjkajo temeljna pojasnila, da ne rečem resnejša analiza, iz katepe bi se videlo, kaj je kaj, oziroma kaj je realna stvarnost, kaj bodočnost in kaj propaganda. Če človek redno spremlja take informacije, dobi počasi vtis, da so veliki odločili vse in da imajo vse ne samo vse potrebno, ampak tudi presežek. Od tod do defetizma je samo korak. Pojavljajo se vprašanja, kaj bo majhna država z orožjem, moderno oborožitvijo, velikimi vojaškimi stroški in podobnim. V prikazih se pozablja, da je zgodovina demantirala takšne pristope in ocene o "strahotni sili in moči". Spomnimo se na primer samo naše revolucije in odnose sil in tehnike okupatorja in NOVJ, kitajske, vijetnamske in kubanske revolucije, uspešni borb za osvoboditev Angole, Zimbabvea in zdaj Nikarague. Poučen je tudi primer Afganistana.

Vsi ti primeri govore, da sama premoč ne glede na količino in kakovost tehnike in bojnih sredstev ni edini in vedno odločujoč faktor za končno zmago. Morafa, motiviranost, pripravljenost na žrtve, cilji, za katere se bojujemo, in drugi činitelji so vsekakor elementi, ki lahko bistveno zmanjšajo prednost, izraženo v količini in kakovosti tehnike.

V času so najpogostejše pomanjkljivosti prikazov vojaške moči blokov in velesil ali informacij o novi oborožitvi?

Osnovna slabost je v tem, da ni dovolj jasno povedano, kako masa

KAKO PISATI

Sest zlatih

za prvi ma; Prvi maj so novomeški jadraici uspešno proslavili.

Devet piloto"v je doseglo zlato višino, od t~h jih je šest imelo s seboj tudi barografe.

Junaka dneva, Nina Sojanc in Franci Stariha, ki sta z btanikom spet odkrila roški val, sta bila na žalost brez ,.čitabe" in brez dihalnih naprav, sicer bi lahko imela v žepu najmanj dva državna re)corda - če že drugega ne, za mešane dvojice prav gotovo!

M. MOŠKON

Nov znak Savez vazduhoplovnih udruženjaJugoslavije iz Beo grada, ki izdaja tudi AVIOREVIJO , je v 8. številki svojega časopisa objavil predlog novega znaka Saveza, ki simbolizira univerzalnost (globus) in štiri krila, ki pomenijo vsako od združenj.

XVIII. aeropiknik Na XVIII. Aeropikniku Jugoslavija, ki ga prireja varaždinski Aerocentar vVrsarjuse bo 24. junija zbralo okrog 50 letal iz večih evropskih držav. V štiridnevnem programu se bo več kot 200 udeležencev seznanilo tudi s turist ični­ mi možnostmi zahodne istrske riviere. Gostitelja sta poleg Varaždincev še Aeroklub Vrsar in gostinska delovna organizacija "Anita".

R. TOMAŠIC

javnih podatkov o velikanski moči n~m~ drugega cilja, kot da vsakega, kI nt pod "dežnikom " opozori, kaj ga čaka, če bo na "drugi strani" in na kakšne ugodonosti lahko rač~na, če se bo "prav" opredelil.

Druge Slabosti so: • Precenjevanje faktorjev tehnoloških možnosti ene strani. Recimo, vsak, ki ima tehnološko premoč, lahko napravi, kar hoče - bojda celo kvader iz naše zemeljske krogle.

• Jasno je, da je premoč v tehnologiji zelo važna, še posebej ko gre za možnosti razvoja novih, najsodobnejših bojnih sredstev, hitrejši razvoj proizvodnje in podobno. Vendar to ni .e dini činitelj apsolutne premoči.

• Poudarjanje faktorja mase, izražene v deset tisočih tankov, topov, letal in podobnega. Da masa, oziroma premoč v sredstvih ni odločuj­ oča, najbolje kažejo arabskoizraelske vojne v poslednjih 20 letih, kjer je bila številčna premoč praviloma na arabski strani.

• Pretiravanje v oceni pomena določenih bojnih sredstev. Vse vojne v zadnjem stoletju kažejo, da niti eno sredstvo ni samo po sebi odločilo vojne, ne glede na to, kako smrtonosno je bilo. Prav tako je povsem jasno, to so potrdile tudi vse vojne doslej, da se lahko vsakemu orožju najde protiorožje, ukrep ali ravnanje, ki zmanjša njegove učinke.

• Dajanje posebnega pomena finančnim možnostim in vsotam v vojaških proračunih. Zanesljivo je, da brez denarja danes ni močne in moderne oborožene sile. Vendar je učinek vsote, predvidene v proraču­ nu neke države za oborožene sile, lahko zelo različen v odnosu na strukturo porabe, cene orožja, ekonomske sisteme in podobno.

• Preskrbo razlikovanje glede tega, kaj je zdaj v oborožitvi, kaj se načrtuje, kaj je bodočnost in vizija, kar seveda ne pomeni, da bo tudi realnost. Zdi se nekako, da domala vsak dan prihajajo v oborožitev cele serije novih sredstev. S projektili MX, manevriranimi raketami, laseji in nevtronskimi bombami se ravna kot z dejstvi , čeprav gre za bodočnost 1983-1990 ali še dlje. Premalo se

poudarjajo primeri, ko narod, ki se bori za svobodo, dosega strateške cilje z orožjem iz druge svetovne vojne. In to proti sovražniku, ki je oborožen z najsodobnejši mi sredstvi.

Cilj tega razmišljanja seveda ni dokazati, da informacije, številke in trendi dirke v oboroževanju niso v osnovi točni, pisanje samo poudarja potrebo po bolj kritičnem prenašanju informacij, ki so na voljo . V nasprotnem primeru kaj lahko prevlada vtis, da vsak resnejši napor za krepitev oboroženih sil in obrambe izven "pokroviteljstva" velesil ni realen, da konec koncev tisti, ki ni velik, ali ni z velikim, nima kaj iskati v tej igri. Zato menim, da bi morali vojaške informacije vsaj s temeljnim komentiranjem uvrstiti v konkreten čas, geostrateško območje, oziroma določiti politični smisel informacije.

Menim, da bi morali biti naši vojaški komentarji in sredstva obvešča­ nja glede zunanjih virov informacij zelo kritični. Znano je na primer, da se v zahodnih sredstvih obveščanja ob razpravah o predlaganih vojaških proračunih precej pretirava z možnostmi tako enega kot drugega bloka. Zato, da bi nekaj mesecev kasneje, da je proračun sprejet, na široko lansirali informacije o tehnološki zaostalosti oborožitve in tehnike nasprotne strani. Podobno se dogaja na drugi strani.

Naš bralec, vojak ali občan je zelo politično izobražen, zato mu je treba nuditi tudi temu ustrezno informacijo. Sicer paje v konceptu SLO eden od odgovorov, kako bi bilo treba pisati o teh problemih, kako jim dati specifičen pomen za naše informiranje. Koncept SLO jasno pravi, da tehnična prednost ni in ne more biti odločujoča za potek vojne, še posebej ko gre za obrambno, pravično vojno. Torej ne gre za to, ali pisati ali ne pisati o vojaškopolitični problematiki, gre za to, da je treba pisati kritično in, če je mogoče, tudi analitično. Samo tako dobimo jasno, popolno in celostransko sliko zadeve .

General~ajor

ALEKSANDAR BRACUN (iz Glasnika RV PVO 5/82 prevedel Marjan BAUER)

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION AIR 11AIL oVIA AEI o

Spomenik E. Rusjanu Na pobudo Letalske zveze Jugoslavije se je' v Beogradu sestala pripravljalna skupina za postavitev spomenika. na kraju, kjer se je ponesrečil prvi jugoslo~ vanski letalec Edvard Rusjan . Delovna skupina, v kateri so tudi predstavniki letalskega muzeja, Beograjske kronike in beograjskega radijskega programa 202, bo objavila natečaj za zasnovo spomenika. zbirala potreben denar, h sodelovanju pa bo povabila tudi letalski zvezi Srbije in B'eograda, Zvezo združenj letalskih organizacij. Jugoslavije, Zavod za zaščito spomenikov in druge.

(A viorevija)

Nove

ZlOS

članice

Predsedstvo ZLOS je na prvi seji 15. aprila 1983 sprejelo v Zvezo naslednja nova drušIva;

-er Astronavtični raketni klub "Vega" Sevnica -er Astronavtsko- raketni klub "Hratstvoenotnost" LjubljanaMoste Polje Modei'arski klub Krško -er Astronavtičn:o in raketno, d'l'lIštvo Kranj

*

Vojvodina di:rl(3

za 1. mal

RepublišKo jadralsk(} prwnstvo v AP Vojvodini j,c razpisan o 7~ Novi. Sad od 29. aprila do S. maja. Pričakuje­ jo udeležbo okrog 10 tckmovakev il. aeroklubov v Subotici. Zre" njaninu in Novem Sadu.

NI.JAZ DELle

letna konferenca AK Slovenske I(onjice Aero klub Slov. Konjice je 4. februarja letos sklical redno letno konferenco. Kot vrsta slovenskih aero klubov smo se tudi mi člani AK Slov.

Konjice odločili. da si večino sredstev prislužimo v lastni delavnici. V letu 1982 smo preuredili delovni prostor in pridobili vse potrebne dokumente. S 1. januarjem letos smo začeli pogodbeno delati za" Comet" Zreče. To delo je lani delno zastalo zaradi zamenja ve dotrajane stiskalnice z novo. naroče­ na pa sta tudi 2 kompleta novega orodja. Boljše delovne pogoje nam omogoča tudi komplet novega orodja za popravila strojev. brusilni stroj. nova termoakumulacijska peč itd.

Načrtujemo popolno avtomatizacijo dela. za kar bomo potrebovali še prodajalno napravo in kompresor.

Poleg dela v delavnici smo opravili tudi nekaj del na stezi. Kupe peska smo s pomočjo grederja in lastnimi rokami preuredili v zemljišče. ki fe primerno za opravljanje naše primarne aktivnosti. Do sezone bomo popolnoma pripravili in usposobili stezo. razširili in utrdili pa smo tudi dovozna ceswin očistili kanal ob stezi. Vdji del zemljišča je last kmetijske zadruge. ki ji za uporabo plačujemo najemnino. ostali del zemljišea pa je v zasebni lasti. Imamo tudi ustrezno dokumentacijo in smo upoštevani' li prostorskem planu.

Na področju slrokovne dejavnosti smo te na začetku leta 1~82 organiziraHrnodefarskosekcijo. ki šteje preko 30 pionirjev. Pri svojem delu so pokazali zavzetost in resnost kar je dob~ ra osnova za napredovanje v vrste jadra/nih pilotov. M ode/arji so ob dnevu mladosti in dnevu letalstva organizirali letalsko razstavo na osnovni šoli Dušana Jereba. prikazano je bilo tudi jadralno letalo in letalski motor.

Letos želimo modelarsko sekcijo razširiti tudi na območje Zreč in Loč ter usposobiti nekaj novih inštruktorjev. Modelarska sekcija se bo v letošniem letu udeležila republiškega.

drtavnega in nekaj pokalnih tekmovanj.

Jadralna sekcija je v letu 1982 opravila teoretični tečaj.. ki ga je obiskovalo 6 kandidatov~ Začetnijad­ ralni pouk v drugih klubih obiskujejO' še 3 člani. ki imajo opravljena tudi nekaj praktičnega naleta. Praktični del naleta članov. ki so obiskovali teoretični tečaj doma, bomo v letu 1983 izvedli na drugih letališčih. zagotovila smo že ' dobili. Upravnik naše letalske šole Dušan ZORKO se je spomladi udeležil seminarja upravnikov v Portorožu. v letu 1982 pa seje izšolal tudi prvi učitelj jadralnega letenja Peter RA VNAK. V AK Slov.

Konjice deluje več motornih injadra/nih pilotov ter padalcev z ustreznimi športnimi dovpljenji. ki letijo v drugih klubih.

V letošnjem letu načrtujemo nabavo enega jadralnega letala (dvosed ali prehodno jadralno letalo) za opravljanje jadralnega naleta. Motorna dejavnost je najzahtevnejša in najdražja. zato novih kadrov v letu 1983 (za osnovno šolanje) ne bomo usposabljali. Glavni cilj je pridobitev lastnega letala. Z letalom UTVA-73 bomo omogočili letenje in obnovitev oziro~ ma podaljšanje dovoljenj starejših pilotov. Obenem nam bo to letalo v veliko pomoč pri izvedbi jadralne aktivnosti. V oktobru 1982 smo pripravljali letalski dan s srečolovom. Zaradi slabega vremena je odpadel. Prireditev bomo izvedli letos.

V AK Slov. Konjice je veliko mladih ljudi. zato smo lani organizirali OO ZSMS AK. To je pope sirilo dejavnost AK. saf so mladinci lani priredili izlet modelarjev v AK Celje in ogled miti'nga na Brniku. uredili so prostore AK v Grajski 4. za obveščanje pa pripravili oglasno desko. Opravili so tudi nekaj dela za GG Slov. Konjice~ Iz finančnega poročila in poročila nadzornega odbora je razvidno. daje AK Slov. Konjice deloval po začr­ tanem programu. kije bil v veliki meri uresničen. To pa si želimo tudi v letu 1983. ČLANI AEROKLUBA

Slovenske Konjice

BJA LETALSKA POŠTA PAR AVION o AIR 11AIL VIA AEI o

o

Na jesenskem so sodelovali modelarji Iz Lesc, Domial, Italijanske GradIAke ln AjdovAčine. srečanju

Ajdovski modelarji so delavni

Modelarstvo postaja v ajdovskem Aeroklubu "Josip Križaj" vse bolj pomembna panoga. Izvršni odbor se Evropski rally zaveda, da je modelarstvo osnova za tudi skozi pridobivanje mladih v vrste bodočih Jugoslavijo letalcev, zato zadnja leta posveča več Po sklepu Komisije pozornosti in daje več sredstev tej za splošno letalstvo dejavnosti.

(CIAG) pri F Al bo leZlasti po dograditvi asfaltne steze tošnji Evropski aeroza RC modele se je zanimanje mlarally tekel po maršruti Graz - Budimpešta dih povečalo. Tudi tisti , ki so skep- Brašov - Bukuretično gledali na izgradnjo tega objekšta - Osijek - Portota so danes prepričani, da so bila rož - Benetke od 9. sredstva dobro naložena. Mladi do 15. septe mbra. Glavni sodnik bo A vstriajdovski modelarji so na svojem mijec Anton Felbner, glani letališču vsako nedeljo če jim , ,'Imi sodnik za jugoslo-. vreme le dopušča . vanske etape pa naš Škoda le, da se pri nas sredstva znani športni letalec in strokovnjak Miroslav (balza, motorji in radijske naprave) Isakovic. za ta šport tako težko ali pa sploh ne (Aviorevija) dobijo.

Dokaz, da je modelarska sekcija aktivna, je tudi vse več prireditev, ki Se tri Utve jih organizirajo ajdovski modelarji.

Na predlog motorne Vsako leto pripravijo najmanj dve komisije je Predsedstvo modelarski prireditvi, lani celo tri.

ZLOS razdelilo še tri Letošnjo modelarsko sezono je letala Utva 75 po nasekcija odprla 27. marca in priredila slednjem vrstnem redu: 1. Aeroklub Murska že drugič tekmovanje za pokal Sobota, Primorske v kategoriji F3B. Da bi k 2. Aeroklub Celje in temu tekmovanju pritegnili vse več Aeroklub Slovenj mladih in tudi manj izkušenih RC Gradec 3. Dolenjski letalski pilotov je program obsegal le točko­ center Novo mesto za vanje trajanja in točnost pristajanja.

Aerokluba Bela krajiNa tekmovanju je nastopilo lO na in Trebnje.

o

modelarjev in sicer 5 iz Kluba mladih tehnikov Nova Gorica in 5 iz domačega aerokluba. Udeležencev iz drugih Primorskih in drugih klubov žal ni bilo. Verjetno je posredi pomanjkanje bonov za benzin: V tekmovanju je zasedel l. mesto Boris Grzej ml. iz AK Ajdovščina, ki je nabral v štirih starih 1481 točk, drugi je bil Iztok Gravnar iz KMT z 1154 točkami in 3. David Marc iz AK Ajdovščina z 1141 točkami.

Prvoplasirani je prejel prehodni pokal in zlato medaljo, drugi in tretji pa srebrno ter bronasto medaljo.

Tekmovanje je ob lepem vremenu uspelo in potekalo brez večjih modelarskih nezgod.

Modelarstvo v Ajdovščini je torej na dobri poti če bo le dobava balze bolj redna. ' BORIS GRZEJ st.

Ajdovščina

Novice iz AK Postojna Postojnski letalci so se zbrali na rednem občnem zboru in pregledali delo v preteklem obdobju. Kljub finančnim težavam so lani uspeli uresničiti nekaj važnih nalog. Tako so

Novi DG-100 Elan pred postonjskim hangerjem

BJA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL oVIA AEI China Airlines dobila 8-767 e h ina A irli nes je dobila svoj prvi B-767. upora blja ga na liniji za Hongkong. Manillo.

Ba ngko k in Seul. Dobavo drugega letala tega tipa pričakuje­ jo ob ko ncu I ~ ta .

Alfa Romeo razvil letalski motor It alijans ka avtomobils ka tova rna Alfa Ro me o je razvila lasten letalski turbomotor, Po desetlet nih raz · vojnj h priza devanjih so izdelali enajst prototipov. Qd ka terih jih devet preizkušajo na tleh. dva pa imata za seboj že kakih 150 ur letenja . Računajo. da bodo novi motor še letos patentirali v Italiji. zatem pa še v Veliki Britaniji in ZDA. Italija se bo tak o uvrstila med redke države. ki so sposobne samostojno izdelovati take letalske motorje.

(Po DELU)

YU reprezentanca za Norveško V naši reprezentanci za sve tovno prvenstvo v preci znem letenju od 8. do 13. avgusta na Norvcšk e m so piloti: Oto Verbančič (Maribor). Mijo Ban (Osijek). Karel Krepil (Ptuj).

Slobodan Pukanic (Zagreb). Nijaz Deli': (Borovo). in Svetomir Trifunovic (Zagreb). Trener repreze ntance je Petar Miškovic. sodnik Zvonko Antoljak.vodja CŠiIlona 7.a prelet iz PanČ\;:va čez Maribor. Avstrijo. Zah. Nemčijo.

Dansko in Švedsko do Skiena na Norveškem pa je Silvo Orožim.

med drugim nabavili novo jadralno letalo ELAN DG-JOO ter izšolali nekaj mladih jadralnih pilotov. Uresničili so dolgoletno željo in odprli gostinski lokal na letališču. Aeroklub Postojna je bil tudi organizator uspelega republiškega prvenstva akrobatskih pilotov. ki so se postcjnskemu občinstvu prvič predstavili. Clani kluba so sodelovali tudi na nekaterih tekmovanjih. ki so jih organizirali zveza letalskih organizacij Slovenije in sosednji aeroklubi.

bo ohranil svoj zagon in ljubezen do letenja ter tako pripomogel k napredku. ne samo postojanskega aerokluba. ampak slovenskega športnega letalstva nasploh.

Zatorej srečno. Jaka! Srečno v nove delovne naloge v novi službi.

Da bi z novo sezono pričeli pravso postojnski letalci organizirali strokovna predavanja in tehnične dneve. Priredili so tudi jadralni zače­ tniški tečaj. ki ga obiskuje 10 tečaj­ nikov iz Postojne. II. Bistrice in Vrhnike.

Letos bodo na postojnskem letališču pričeli leteti tudi člani KLUBA LETALCEV z Vrhnike. ki nimajo svojega letališča. Vrhničani so lani uspeli nabaviti novo jadralno letalo ELA N DG- 100.

V tej rubriki brezpiačno objavljamo oglase, ki niso daijIi od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelar.ko področje. Oglase poiiljajte na naslov uredniitva: Marjan Moikon, !I. p. 33, 68001 NOVO MESTO.

očasno.

V marcu so postojnski letalci vjamski restavraciji v Postojni spet priredili tradicionalen LETALSKI PLES. Bogat srečolov je pritegnil številne obiskovalce. med njimi so bili tudi srečni dobitniki letalskih brezplačnih kart. Z zabavnimi prireditvami si tako letalci zagotovijo dopolnilnaJinančna sredstva za osnovno dejavnost. • ANDREJ BRATOZ Postojna

Jakliču

na pot

V začetku aprila nasje vaeroklubu Edvard Rusjan v Novi Gorici presenetila novica. da je naš dolgoletni član Franc Jaklič prevzel mesto upravnika v Postojni. Veseli in ponosni smo nanj. saj bo tako svoje bogato letalsko znanje in izkušnje lažje prenašal na mlajše letalce. Kot učitelj letenja je pri nas izšolal generacije pilotov. še več. naučil jih je ljube zni do letenja in letal ter tovarištva. kar v našem športu veliko pomeni. Jakličev odhod pomeni za naš klub veliko izgubo. saj je s svojim požrtvovalnim delom in skromnostjo veliko pripomogel k razvoju našega kluba. Upamo pa. da

SREČKO STEGOVEC

AK Edvard Rusjan

PONUDBA & POVPRASEVANJE

PRODAM ali zamenjam epoxy trup jadralnega letala Cirrus 75 za servomotor Multiplex (Best. Nr. 5054 ali 7006), lahko pa tudi za kakšnega od servomotorjev Simprop, primernega za jadralne modele. Rudi Korber, Polzela 136,63313 Polzela, telfon: (063) 720-047 Kupim 4-kanalno napravo za daljinsko vodenje letalskih modelov (oddajnik, sprejemnik, 2 ali več servomotorjev, akumulatorje, polnilce). Naprava naj bo dobro ohranjena . Sovič Boris, Levstikova 11, 62380 Slovenj Gradec, telefon: (062) 841-768 (popoldne, ob koncu tedna) Prodam neuporabljan modelarski motor MVVS GR. Aleksander Radlovič, Aleja JNA 16, 78000 Banja Luka

Tajvan dobil novo pOŠiljko bojnih letal (UPI) - ZDA so pred kratkim poslale Tajvanu novo serijo bojnih letal F-104. Predstavnik Sta te Departmenta je poudaril. da sodi pošiljka teh letal . ki jih ameriško vojno letalstvo že nekaj let ne uporablja. k "programu vojaške pomoči " tajvanskemu režimu . Ne Pentagon ne State Department pa nista sporočila. koliko letal F-104 so poslali Tajvanu.

Tereni okrog Bad Hofgastelna, kjer se je odvijalo tekmovanje

Padalci na 10. svetovnem pokalu Para - ski

Paclflško ladjevje dobi rakete Združene države Amerike so obvestile Japonsko, da bodo svoje pacifJ§ko ladjevje opremile tudi z raketami s kratkim dosegom. Nosili jih bodo bombniki B-52, ki jih bodo leta 1986 sta cionirali na pacifiškem otoku Guam, kjer je veliko ameriško vojaško oporišče.

V avstrijskem turističnem kraju Bad Hofgasteinuje bilo od 19. do 23. marca letos padalsko tekmovanje za 10. svetovni pokal PARA - SKI. Sodelovala je tudi ekipa Alpskega letalskega centra iz Lesc (kot jugoslovanska reprezentanca), ker je to tekmovanje državnih reprezentanc.

Kot alpska dežela bi imeli pravico nastopati z dvema ekipama, žal jugoslovanska letalska zveza ni mogla financirati niti ene. Tako so padalci ALC sami prispevali potreben denar in se s štirimi člani udeležili tekmovanja.

V konkurenci svetovnega pokala je sodelovalo 13 držav s sedemnajstimi ekipami. Izvenevropske države so bile Avstralija, ZDA in Kanada.

Pet držav je sodelovalo z več ekipami, organizator jim je omogočil, da so tekmovale izven konkurence.

To tekmovanje postaja iz leta v leto bolj mikavno, kar kaže tudi

udeležba ameriških ekip in ekip socialističnih držav. Prav zato je nerazumljivo, da jugoslovanska zveza nima nikakršnega posluha za to tekmovanje. Do leta 1977 smo Jugoslovani vedno osvajali tudi kolajne. Med temi so bile štiri kolajn~ za posamično razvrstitev (zlato Stefana Pesjaka) in pet srebrnih kolajn v ekipnem tekmovanju.

Na 10. svetovnem pokalu so nas zastopali državni prvak v para skiju Branko Mirt, Darko Svetina, Dušan Intihar in Roman Pogačar. Veliko smo pričakovali od Svetine in Intiharja, ki sta izkušena skakalca za skoke na cilj, a sta odpovedala prav v svoji specialnosti. Cilj je bil postavljen na treh različnih mestih. V dolini ob hotelu in <;Jb dveh vrhnjih postojankah gondolskih žičnic na višini 2050 m. Zaradi precej vetrovnega in oblačnega vremena je bilo skakanje izredno zahtevno, tako da so morali imeti tekmovalci pri

PADALSTVO

YU rep'rezentanca akropl_lotov za 1983 V "A" skupini akro reprezentance so letos piloti: Jože Slana (Ljubljana). Benjamin Ličer (Portorož). Matija Škrlec (Ljubljana).

Zmago Jeršan (Ljubljana) in Vladislav Spasic (Sarajevo). V "B" skupini so MiladinSteyanovic (Smederevo).

Borivoj Bivic (Zadar).

Franc Lajovic (Lesce).

Zdravko Lukic(Tuzla) in Marjan Kencijan (Slovenjgradec). v "e" skupini pa mladinke Danijela Strmijen (Ljubljana). Jasminka Jovanovic (Beograd) in Mirjana Ivanovic (Novi Sad).

Nov boeing Družba Boeing je predstavila javnosti svojo novo letalo 747-X. ki bo najbrž v devetdesetih letih našega stoletja postalo "zvezda letalskega prometa". Novo letalo s širokim trupom bo lahko prepeljalo kar 800 potnikov. v poenostavljeni in mehanizirani pilotski kabini pa bosta sedela samo dva člana posadke. ki naj bi ju na daljših poletih zamenjala druga dva pilota. V petnajstih letih so naredili 603 boeingov 747 v raznih inačicah . a šele letos je izdelava postala rentabilna. Strokovnjaki menijo. da bodo dosedanje in nove modele boeinga delali še po letu 2000.

Najuspeinejii tekmovalec H. PedevIIla me skokom in vožnjo (zmagal je že v letih 1976, 1977,1979 in 1981)

odskok iz helikopterja zaradi rafalnega vetra tudi nekoliko sreče.

Pri skokih na cilj sta se Pogačar in Mirt najbolje znašla. Mirt je dosegel na vseh treh ciljih skupno samo sedem centimetrov (zmagovalec je vse 3koke skočil v ničlo) in zasedel odlično šesto mesto, Pogačar pa je bil s 26 centimetri 25. Intihar in Svetina sta imela vsak po en skok preko enega metra, kar jima je prineslo uvrstitev na 39. in 40. mesto.

Boljši so bili naši v smučanju.

Veleslalomska proga ni bila pretežka, zahtevala pa je drzno vožnjo, pri čemer so bili najboljši Francozi in Avstrijci. Naš najboljši je bil pogačar z uvrstitvijo na deveto mesto, Mirt je bil 20., Svetina 28. in Intihar 31. V skupni razvrstitvi skokov in smučanja sta Mirt in Pogačar zasedla 8. in 12. mesto. Ostala dva tekmovalca sta ostala pri štiridesetem mestu. Če bi se vsaj eden uvrstil med petnajsterico, bi lahko ekipa osvojila bronasto kolajno, tako pa je ostala na desetem mestu, kar je za naše moštvo precej skromno.

REZULTATI:

Skoki na cilj (51): 1. P. MENGYAN (Madžarska) 0,00 m, 2. M. HAFELI (Švica) 0,Dl m, 3. H. PEDEVILLA

(Avstrija) 0,03 m, ... 6. BRANKO MIRT 0,07 m, 25 . ROMAN POGAČAR 0,26 m, 39. DUŠAN INTIHAR 1,93 m, 40. DARKO SVETINA 2,03 m.

Veleslalom (51): l. J. YOUT (Francija) 116,37,2. R. KNEISSL (Avstrija) 0,98, 3. PLEDEVILLA (Francija) -2,44, 9. ROMAN POGAČAR 2,66, 20. B. MIRT -4, i9, 28. B. SVETINA -8,89, 31.

D. INTIHAR, -9,27.

Skupno -

posamezno:

l. PEDEVILLA, 2. KNEISSL, 3.

YOVT, ... 8. MIRT, 12. POGAČAR, 39. INTIHAR, 40. Svetina.

Ekipno: -

veleslalom:

1. Francija 1. 970 točk 9. Jugoslavija 42,19 točk

Ekipno. -

skoki:

1. Francija 1. 0,40 m 10. Jugoslavija 4,03 m

Ekipno: - kombinacija: 1. Francija: 66,19 točk 10. Jugoslavija 516,91 točk L.M.

Prevzem prvega Sokovega sklopa za Boeing

Kooperacija Soko-Boeing IZ Kru8evca tudi

letalske gume

(Tanjug) - Znani proizvajalec radialnih avtomobilskih gum, kruševska kemična in gumarska industrija Miloje Zakič, se pripravlja na proizvodnjo gum za letala. Do konca avgusta bodo dogradili bodočo tovarno letalskih gum, pa tudi halo za izdelovanje aktivnega oglja. V oboje bodo vložili 174 milijonov dinarjev.

Septembra 1~!W je bila podpisana prva pogodba med Sokovo DO "Vazduhoplovstvo" iz Mostarja in ameriško družbo Boeing - največjim proizvajalcem komercialnih letal v svetu. Šlo je za izdelavo 300 sklopov okenskih okvirov za letala tipa 727 in 737. Prvi sklop je bil izročen avgusta 1981, zadnji pa novembra 1982. Vrednost pogodbe je bila 161.000 dolarjev.

V decembru istega leta je bil podpisan tudi sporazum o izdelavi 100 sklopov vrat pilotskega prostora za letalo 737. Pogodba je predvidevala mesečno dobavo šestih sklopov, s

tem da bo prvi sklop poslan Boeingu do konca septembra 1981. Pogodba je bila "težka" 1700.000 dolarjev.

Za izdelke obeh pogodb je bilo dogovorjeno, da Boeing preskrbi konstrukcijsko dokumentacijo, surovine, standarde in potrošni material, tehnologija, izdelava orodij ter elementov in sklopov pa so obveznost tovarne "Soko". Določena je bila fiksna cena z Boeingovo pravico, da pogodbo prekine brez nadomestila stroškov, če "Soko" zakasni z dobavo več kot 3 mesece in tega ni kriva višja sila. Transportne stroške v obe smeri nosi Boeing.

NASA LETALSKA INDUSTRIJA

Dvakrat več telekomunikacijskih satelitov (Reuter) - Ameriška zvezna komisija za komunikacije je sporočila da bodo ZDA v prihodnjih štirih letih podvojile število telekomunikacijskih satelitov , ki krožijo okrog Zemlje. Do leta 1987 jih bodo izstrelili še 19, tako, da jih bo vsega skupaj 38. Ti sateliti so za prenos telefonskih pogovorov in televizijskega programa.Sklenjeno je bilo še, da bodo skušali satelite bolj "zgostiti", da bo več prostora za nove.

Letalo za 21. stoletje Ameriška' firma L6ckheed je predstavila projekt potniškega letala bodočnosti, ki naj bi letelo po letu 2000. Letalo bo imelo "prstanasto krilo" (ringwing) z.majhnim aerodinamičnim uporom in manjšo maso konstrukcije. Čeprav tako krilo ni popolnoma nova zamisel, so imeli konstruktorji do zdaj težave s postavitvijo motorjev in podvozja ter s krmiljenjem. Letalo bo lahko nosilo skoraj 60 ton tovora, saj bo krilo za pol lažje od konvencionalnega. Zato bo letalo cenejše, rabila bo manj goriva in imelo zato tudi manjše motorje.

D. M.

sklopa tvorijo izključno elementi, posel ni impresiven niti s proIzvodne niti s Komercialne točke gledanja. Pomembno pa je, da Boeing (in ne samo on) začne sodelovanje z novim partnerjem z majhnimi, manj zahtevnimi deli, ob katerih se družabnika spoznata in pridobita zaupanje. Boeing ni imel v prvih dveh letih niti ene pripombe glede kakovosti, vse pošiljke so prispele v roku, razen prvega sklopa okenskega okvira, pri katerem je bilo nekaj tehničnih problemov.

Oba

pločevinasti

Sad tako uspešnega sodelovanja je nova pogodba, podpisali so jo aprila lani. Gre za dobavo še 212 okenskih okvirov in Il sklopov vrat-skupna vrednost posla je 289.000 dolarjev.

Plan doba ve seže do konca leta 1984.

Obenem je bilo naši delovni organizaciji rečeno, naj izdela ponudbo za izdelavo 50 kompletov nosilcev krilc za letalo 737 in 50 kompletov nosilcev komad krilc za letalo 157 najnovejši Boeingov model. Tudi ta posel je bil (novembra 1982) uspešno sklenjen. Gre za 950.000 dolarjev, pri čemer je delež konstrukcije in izdelave orodij 330.000 dolarjev.

Lahko trdimo, da je to naročilo veliko resnejše kot prejšnje, predvsem s tehničnega, proizvodnega in organizacijskega gledališča. Poleg ključavničarskih del so zdaj zastopani tudi strojna obdelava, kemijsko rezkanje, izdelava delov iz plastike in sendvičev.

Čeprav so to v tovarni "Soko" dobro znane tehnologije, so širša in bolj zapletena opravila z večjim številom udeležencev realizacije in kratki roki terjali večjim številom udeležencev realizacije in kratki roki terjali večjo stopnjo organizacije in koordinacije.

Treba Je omeniti, da so se od podpisa prve pogodbe aktivnosti odvijale v dveh smereh. Po eni plati so definirali predmet pogodbe, na drugem tiru pa so tekle korektivne akcije na področju kakovosti in procesne tehnologije, da bi ustregli Boeingovim zahtevam. Ta del so zelo uspešno opravili delavci službe kakovosti in oddelka za mersko-

regulacijsko tehniko. Najpomembnejši popravki so bili na področju toplotne obdelave, treba je bilo nabaviti tudi dodatno opremo. DO "Vazduhoplovstvo" je ocenila, da je ta nabava upravičena, da predstavlja tehnološki napredek, zato je bila tudi nabavljena. Po besedah A. BataIija, zastopnika službe kvalitete Boinga je to ena najboljših oprem, kar jih je videl pri Boeingovih kooperantih v Evropi. In teh je več kot 100.

Za najnovejša naročila bo potrebna homologacija. Ni mogoče zanesljivo trditi, ali bo treba nabaviti novo opremo, vendar lahko na osnovi dosedanjih zapažanj pričakujemo zelo stroge zahteve glede prostorov, v katerih izdelujejo sendviče in dele iz plastike. l'reba bo tudi dosledno upoštevati predpisane postopke .

Naša opažanja o dosedanjem poslovnem sodelovanju s slovito ameriško družbo lahko združimo v oceno, da je Boeing v zahtevah dosleden in strog, v sodelovanju pa prožen in vedno pripravljen pomagati prebroditi tekoče probleme. Ne glede na skromen obseg dosedanjega sodelovanja so zanesljivi obeti tudi za bodočnost kooperacije.

Za Boeing je značilno, da so dogovorjeni roki "svetinja ", obenem pa so strokovnjaki te družbe vedno pripravljeni dati priznanje za toč­ nost in primerno kakovost izdelkov.

Zelo prijetno presenečenje je bilo, ko so predstavniki DO "Vazduhoplovstvo" januarja 1982 ob obisku v Ameriki izročili fotografijo, na kateri je bil ovekovečen sprejem prvega sklopa, izdelanega v naši delovni organizaciji v okviru poslovnega sodelovanja z Boeingom.

Poslovno sodelovanje med tovarno "Soko" in "Boeingom" , ki ima za našo delovno organizacijo ne samo ekonomske, ampak tudi širše okvire,. ima torej trdno bodočnost, če bo naša stran seveda izpolnjevala zahteve glede rokov in kakovosti.

LJUBOMIR NASTIC (Iz revije VIDICI št. 8 prevedel MARJAN BAUER)

Feliksov polet Indija izstrelila satelit (Tanjug) - Indijaje uspešno izstrelila umetni satelit v zemeljsko orbito. V New Delhiju trdijo, da so satelit izstrelili izključno v znanstveno-raziskoval ne namene. Satelit je iz serije "Ro hi ni" , težak je 41,5 kilograma, v orbito pa so ga izstrelili s štiristopenjsko raketo, težko 17 ton.

Uspeh indijskih znanstvenikov, ki ga je prva pozdravila predsednica vlade Indira Gandhi, je še toliko večji zato, ker so tudi raketo izdelali v Indiji.

Samo nekaj minut pred izstrelitvijo rakete je nastalo pravo razburjenje. Celo "odštevanje" so morali prekiniti, ker je eden od raračunalnikov opozoril na nenadno "pregrevanje". Pokazalo se je, da je kljub temu vse v redu in raketa je poletela proti vesolju. Prvi satelit iz serije "Ro hi ni" so uspešno izstrelili že julija 1980.

ZAC~T.~K

. KONCA

Ghana Airways kupuje DC-lO Chana Airways je dokončala

finančno

konstrukcijo za nakup letala Mc DonneIl Douglas DC-lO.

V tej pripovedi vam predstavljamo Feliksa, ki je čisto povpreč~n pilot. Povprečno j~ ~I?osobe~ In njegovi refleksi so p~lbhzno. taki k<;>t vaši. Vendar se ga Je skozI šolanje držalo več sreče kot pameti, čeprav se je pred vsakim letenjem po sv~j~ le zamislil v dano nalogo. Med taksmm razmišljanjem se je pogosto popraskal po glavi in si tudi "izpraskal" več ali manj pameten odgovor.

Ko je položil izpit za športno dovoljenje, je bil pr~p~ičan, da bo v svoji pilotski kanen kos vsem problemom. Najbolje je sev~da zn~~ leteti z občutkom po "SVOJI zadnji plati". Zaradi tega se gaje tudi vedno držala sreča, ko je pač letel v ugo~­ nih vremenskih pogojih ... Vendar Je bil ta občutek njegova velika napaka. Ta napaka je bila sestavljena iz 12 delov, od katerih je bil vsak posledica prejšnjega ter nezadostnega beljenja glave.... .

Tisto, kar ~e Je skuhalo IZ teh napak, je bila dobra lekcija, katere n~ bo tako lahko pozabil. ·Vsekakor bl moral to lekcijo upoštevati .tudi vs~k pilot, ki se zanaša na "svOJO zadnjo plat". Danes F~lik~ vsakemu to~lo priporoča, naj SI pred vsakim letenjem vzame čas, sede ter temeljito preštudira dano nalogo. . Če pred letenjem v neugodm~ meteoroloških pogojih ne razmišljate, potem vam. os~ane samo še upanje, da ste rOJem pod srečno zvezdo.

Feliks je dobil nalogo, da s športnim letalom preleti z letališča A na letališče B. To je bila zanj prava "medula", kajti že lep čas je na letališču samo malo poletaval, za kakšen "great flight" pa ni bilo nobe~e pra~e priložnosti. Ko mu)e .?ežur~l1letenJa dejal, da ga letalo ze ca~~, Je s~ve~~ takoj poskočil, da ne bl Izgubil mtl minute. Švignil je v sobo po opremo, pograbil padalo in obleko ter z vsem skupaj zdrvel v pisarno po plan leta.

Med vrati je skoraj podrl k.olega meteorologa, ki je ravno odhajal na malico.

Ko je že brskal po mizi za dokumenti, mu je padlo na pamet, da

-----:;::::; bi bilo dobro malo preučiti vremenske razmere. Svojo opremo je vrgel na tla poleg omare in_spet stekel ven.

"Hej, kolega, kakšno je kaj vreme proti letališču B? ~daj bo~ o~l~tel tja..!... kakšna je najugodnejša Višina za let?

Meteorolog je dobro vedel, da se vsem pilotom vedno mudi, ker ravno "v tem trenutku" vsi poletajo in da želijo v hipu zvedeti vse. Zave.dal p~ je tudi se dejstva, da se morajO I?r.eJ dobro seznaniti z meteo-podatkl In mu je zaklical: .

"Najbolje bo, da zavrt~š meteorološko in prosiš za zadnje podatke.

Zjutraj je bilo sicer vse v redu, vendar vse kaže, da se bo kmalu poslabšalo,". . " "To je vsega tn ure letenJa, reče Feliks. "Mislim, da bom tam, preden se bo pooblačilo." .

Strokovnjak za vrem~ na nakIJ~­ čna ugibanja ne da doSti, zato mUJe odvrnil: "Ne bo slabo, če pogledaš malo n.a današnjo sinoptično karto, preštudlrajta jo skupaj z upravnikom."

U~,

v

S'Nc)PTICNA ,,::::;;:;;;;;:::::;:~ KA RTA

I.

VARNOST LETENJA

linija do Adlaide Malaysian Airline Sistem preučuje možnosti prometa do Adaliade, katere letališče je avstralska vlada pred nedavnim proglasila za mednarodno.

PRED LETENJEM SI VZEMITE CAS

Zaključek

letalske razstave V Zagre bu se je 24. aprila končala deseta mednarodna letalska razstava, ki jo prirejajo v okviru zagrebškega spomladanskega vele" sejma. Poleg znanih proizvajalcev iz Bergije, Velike Britanije, Italije, ZRN, ZDA, Kanade, Danske in Švice so razstavljali tudi naše letalske tovarne Soko. Utva in Jastreb ter to varna padal Franjo Kluz. Veliko zanimanje je med obiskovalci zbudilo letalo utva 75. ki so ga naredili v Pančevu. Tovarna Utva je med najstarejšimi letalskimi tovarnami v Evropi -la ni je praznovala 45-letnico.

(Ta njug)

Feliks je ponovno zdivjal v pisarno, izpolnil plan leta ter z vsem skupaj stopil v drugo sobo na telefon. Zadnji meteorološki podatki so bili naslednji: 7/8 nizkih oblakov z bazo od 600 do 1000 metrov. Na maršruti bo sem in tja močna nestabilnost z nalivi. Do 1500 metrov veter iz smeri 150 stopinj, jakosti 30 - 40 m/sek, 'lad 1500 metrov se bo obračal v smer 270 stopinj in bo nekoliko močnejši .

"Nebesa, to bo kar šlo .. ." ,je pomislil Feliks. "Po takem vremenu grem lahko, kamor le hočel1T:"" V tem trenutku mu zakliče skozi vrata mehanik: "Feliks, malo lahko še počakaš, ker z desnim magnetom nekaj ni v redu. Pa še svečke moram pregleda ti."

Feliks je pogledal na uro: pregled svečic bo trajal 20 do 30 minut ravno je bilo poldne. Ker se vedno opozarja pilote, naj ne odhajajo lačni na letenje,je naš ptič pomislil, da bi bilo nek~j dobro "vreči vase".

Ravno na pO.l poti je že bil do restavracije, ko ga je od hangarja sem poklical mehanik: "Sem že našel napako: slab stik je bil na sveč ki štiri.

Letalo lahko poleti.

Feliks je za trenutek okleval. .. naj je ali ne... Nenadoma se spomni kolega, ki mu ie govorilo poslabšanju vremena . Ce želi, da ga prehiti, bo najbolje, da čimprej poleti. Med vračanjem po svoje stvari mimogrede zakliče dežurnemu letenja: "Se bo dalo vizuelno leteti?"

"Za enkrat je vse v redu", je zaslišal iz pisarne. "Razen enega dela

~ ... '" ~

~';~~"..~

.. .

(\ ' maršrute, ki je pod vplivom tople fronte. Oblaki se spuščajo in lahko imaš nekaj težav, če bo skozi fronto vizuelno letel. Vrhovi stratusov so na okoli 1500 metrih . Na 2000 metrih bi zašel med oblačne sloje, ki so na večjem delu poti in še kakšen pljusk bi dobil v čelo. Vse skupaj se neha šele dobrih 90 km južno od kraja e".

"Hvala", reče kratko Feliks, pograbi svoje papirje z opremo in steče pred hanbar.

"Preiskusil sem oba magneta. Vseje O. K.",je rekel mehanik Feliksu, ko se je ta v diru zaletel vanj . "Lahko pa še sam pregledaš.. . Boš še kaj dolil v rezervoarje?"

(NA~-;'\ (PO<AK4

,.-<

.2./'----'"

~ ~

"Ni treba", je odvrnil Feliks.

"Dovolj bo". In se povipne v letalo.

Med natikanjem rokavic je mimogrede s pogledom preletel instrumente in potipal komande . Potem je pritisnil na starter in motor je takoj poprijel. Dobro dela. Ko imaš toliko konjskih sil pred nosom, je težko verjeti, da kakšne stvari ne bi mogel obvladati - si je mislil z zanosom. Kaj takega rado zanese neizkušene pilote in Feliks se je ob mogočnem grmenju pri polnih obratih naslajal dobro minuto, dokler se

VARNOST LETENJA

mL~16

KAJ PA PREDPOLETNI PREGLED?

BAC 1-11 Iz Romunije Romunska letalska industrija je zadnje dni decembra 1982 predala državni letalski družbi TAROM letalo tipa BAC 1-11 domače izdelave z imenom ROM-BAC One-Eleven 560, ki je prvo letalo iz serije 22 letal, ki jih bodo v Romuniji izdelali do leta 1986 po licenci tovarne British Aerospace Comcpany.

Letalo ima 104 potniAke sedeže in bo v kratkem vzletelo na prvi koinercialni let.

(ADRIA)

KAM ZDAJ

temperatura na Instrumentu nt dVignila na zeleno.

"Tor~a s priboromje v letalu", mu še skozI hrup zavpije mehanik in že zdrvi naš zagnanec na stezo.

Nad krajem D, na 1200 metrih,je Feliks letel nad razvlečenimi kumulusi, visoko nad njim pa so visele krpe altostratusa. Letenje je bilo prijetno, brez močnega, žarečega sonca. Bil je točno na poti leta, pred sabo je imel radijsko postajo mesta D, po kateri bo moral ugotavljati svoj položaj. Še nekaj minut in že bo v dometu radiofara v kraju C. Vključil je radio, da bi ujel redna vremenska poročila in se istočasno stegnil nazaj, da bi vzel karte in seznam območnih radiofarov ... toda teh ni bilo nikjer.

Fantu je postalo vroče. Karte so verjetno ostale v pisarni ali pa poleg telefona - je pomislil - ali pa jih je mehanik zaprl v prtljažni prostor s priborom vred ... ?

To pot mu njegovo letenje "po občutku" ni moglo dati valovnih dolžin radijskih navigacijskih sredstev. Vendar je bil prepričan, da se vseeno bliža signalu nad krajem C, zato je tudi začel vrteti gumb, da bi ujel znak "CZ". Takoj zatem zasliši vremensko poročilo: vremenske razmere niso kaj dosti različne odjutranjih podatkov. Odločil se je, da ostane na višini 1200 metrov ter v smeri 190 stopinj. Do zdaj je pač bilo vse v redu. Tako bi se dalo še naprej ....

Po preletu območnega radiofera kraja C se je začelo pod Feliksom polagoma zapirati. Čisto po napovedi dežurnega se je znašel nad zbito stratusno oblačnostjo. Po preletu radijskega signala se je trudil, da bi še

naprej ostal v isti smeri, vendar je začel signal kmalu slabeti. Mrzlično je pričel obračati frekvence in iskati signal iz kraja E, toda brez seznama se je vsak poskus izjalovil. Svoj prvotni kurz je zadržal v rahlem dviganju, da bi vsaj ostal nad oblaki, ki so se pod njim vedno bolj gostili in grmadili v sive klade .

Medtem ko je Feliks še naprej obračal gumb in išče valovno dolžino naslednjega navigacijskega sredstva, se začno oblačni sloji po njim in nad njim polagoma zbliževati, dokler se prostor povsem ne zapre. Oblije ga ploha. Po tem prvem dežju ga zgrabi še močna turbolenca in po nekaj minutah premetavanja v močnih padajočih tokovih se znjade na slabih tisoč metrih. Vse; se je zgodilo tako hitro, da se je tega komaj zavedel.

Zatopil se je v instrumentalno letenje in ponovno nabiranje višine. Letalo je metalo sem in tja, vendar mu je uspelo, da ga je obržal približno v prvotni smeri. Upal je , da bo vsak čas preletel iz dežja, toda na 1800 metrih je bil dež vse močnejši .

Nekaj minut preteče brez kakršnegakoli izboljšanja in takrat je Feliks pomisli, da bi bilo morda bolje, če bi se vrnil. Ko se je že pripravil, da napravi pravilen instrumentalni zavoj, dež nenadoma preneha in znašel se je v ozkem oblačnem prostoru, ki se je pričel delo rahlo odpirati.

Prepričan, da je že preletel fronto, je pričel Feliks spet obračati gumb in iskati radiofar E. Odvija in privija od začetka do konca. Na 245 KH je v slušalkah zaslišal signal "N", zatem pa črlico in tri pike, kar je predstavljalo signal kraja E. Vidljivost je bila zelo slaba.

Temno sivi oblaki so bili vse naokrog. Rahlo udarjanje dežja po pleksiju mu je dalo slutiti, da slabo vreme morda le še ni povsem prebrodeno. Še dokaj samozavestno se loti instrumentalnega letenja, kajti ponovno se je povsem zaprlo.

Atmosferske motenj so začele slabeti že tako slab signal kraja E, kar na lepem ga je povsem izgubil. Čeprav je postajalo vreme vse bolj turobno, je Feliks vseeno tiščal naprej v upanju, da bo naletel na kakšno razpoko v oblakih. Toda

VARNOST LETENJA

\

.... ~ "

.. ....

.. '

~L1I17

------------------~, " ... .. .......; ,

Letala awacs preletavajo Karibe

Pentagon je s po ročil, da posebna letala a meriških letalskih sil, opremljena z najsodobnejšimi sistemi za nadzor iz zraka (awacs), preletavajo Karibsko morje.

Kot domnevajo, je njihova naloga nadzirati letalski promet v tem območju , zlasti z Nikaragvo.

AJ PA ZDAJ?

premetavanje se je ponovno pojavilo in pilot je imel polne roke dela, da je obdržal letalo vsaj v približni smeri.

Razjasnitve ni in ni hotelo biti.

Ponovno je naravnal žirodirekcional kakor je najbolje vedel in znal in napravil oster zavoj proti severu, kjer je pričakoval, da bo našel primerne pogoje za vizuelno letenje ali pa vsaj konec neprestane turbolence.

V trenutku, ko je izravnaval iz zavoja, je opazil, da motor izgublja moč . Ko je pritisk padel pod 30, je instriktivno potisnil gretje vplinjača na polno. Zakolne skozi zobe. Ker je bil preveč zaposlen z radionavigicijo, je pozabil na močno zaledenitev vplinjača .

Zagladln O postavitvi raket (Tanjug) - Če bodo v Evropi postavili rakete, ki lahko v treh minutah dosežejo madžarsko. v petih pa sovjetsko ozemlje, bo Sovjetska zveza odgovorila z enakim ukrepom . To je izjavil sovjetski partijski funkcionar Vladim Zagladin v intervjuju za madžarsko televizijo.

Omenjenih sovjetskih raket ne bi namestili na Kubi. je dejal Zagladin in dodal. da ima ZSSR za morebitno p0stavitev takih raket na voljo tudi druge tehnične možnosti.

Američani

No, zaenkrat je spet vse v redu.

Toda napaka mu je že načela njegovo .. neomajno" samozavest.

Zdaj se je nahajal v obratni smeri, vendar ni , kot je pričakoval, prodrl na svetlo med oblačnimi sloji nimbusov. Na 2000 metrih je ponovno naravnal radiokompas na kraj C. Sprejem je bil še naprej slab zaradi električne nabitosti ozračja. Nadaljeval je z dviganjem po kursu. Tedaj opazi, da leti v smeri 10 stopinj in da kljub 3000 metrom višine še ni prišel iz oblakov.

a

v

- --------- -

__

--_.-.. ..

. ..

Menil je, da se je zgornja altostratus na oblačnost pač nekoliko znižala. Razen tega je temperatura zraka padla skoraj na ničlo, oziroma točko zmrzovanja. Nastala je verjetnost zaledenitve. Za izhod iz zgornje meje oblakov očitno ni imel nobenih možnosti več, zato se je odločil, da se prične spuščati, da bi prišel iz oblakov nekje na primerni višni .

Na 1000 metrih je še vedno letel po instrumentih in v slabem dežju.

Pogleda na uro: instrumentalnega letenja je imel že okoli 30 minut. Svoj položaj je v tem trenutku lahko samo predvideval. Takšne vrste ugotaVljanja pa pri hitrosti letala skozi r~zb!-lrkano ozračje za našega letalca nI bila lahka zadeva. Ni se mogel z~rati, raje je za določanje orientaclJe.ponovno poskušal dobiti signal kraja C. Atmosferske motnje so oslabele in naposled je le zaslišal rahlo brenčanje signala C. S precejšnjim olajšanjem si je dejal, da je po vsem prestanim spet "na konju". Oddahnil si je in naenkrat dojel, kako je bil razburjen in preplašen v prepriča­ nju, da je izgubljen, ko je "slepo" taval po turbolentnem ozračju. Čeprav si ni želel priznati, je bil kar precej preplašen ...

FeliKS na grobo izračuna, da bo enkrat zdaj preletel mesto F, če bo držal smer 190 stopinj. Verjetno pa je napravil zavoj nekje v bližini mesta E in tako ne bi smel biti daleč od kraja C. Ob dolgem signalu "A" obrača letalo v smer 90 stopinj, da bi presekal južni krak območnega radiofara. Toda spet se je vlil močan dež, motnje v radiu so se povečale in zabrisale signal preden je mogel uloviti osnovni ton ali pa vsaj ugotoviti, ali se priblužuje ali oddaljuje.

Za hip je bil Feliks ptepričan, da se nahaja v jugozahodnem "A" kvadrantu, zato napravi zavoj za 90 stopinj v levo in izravnava spet proti severu v pr~pričanju, da bo le prišel iz dežja in morda presekal zahodni krak radiofara. Toda postalo je še temneje z močnim dežjem in poveča­ nimi motnjami v radiu. Od neprestane napetosti je imel potno čelo in večkrat se je moral zavestno sprostiti .... Pogledal je na uro: letel je že eno uro in 40 minut. Pri poletanjuje imel

VARNOST LETENJA

Brazilija dovolila Aeroflotu leteti prek njenega ozemlja (Tanjug) - Brazilska vlada je letalom sovjetske družbe Aeroflot dovolila, da na novi liniji Moskva-Buenos Aires lete prek brazilskega ozemlja in na ta način skrajšajo pot (čez Atlantik) za 15 minut. Aeroflotova letala bodo potovala enkrat na teden, nad brazilsko oze mlje pa bodo prišla pri Recifeju; brazilska vlada jim je tudi dovolila pristanek na kateremkoli brazilskem letališču, če bi bilo to potrebno.

za pribhžno 3 ure goriva, sodeč po tem bi ga moralo biti vsaj še za eno uro. Če ne bo kaj kmalu sprejel signala, potem bo letel dalje proti severu... Nenadna prekinitev motorja mu preseka planiranje leta. Hitro preklopi na rezervni rezervoar in nekajkrat krepko ročno vbrizga ...

Motor je takoj poprijel z ohrabrujočim zvokom. Vendar se Feliks ni počutil ravno prijetno - pred poletanjem pač ni do vrha napolnil rezervoarjev. Koliko sploh še ima goriva? Moral bo bliskovito ukrepati.

Nenadoma ga JI;! zgrabilo močno dviganje in v dveh minutah je bil za 600 metrov više. Na 2200 metrih je padel iz dviganja, takoj zatem ga je povleklo navzdol, variometer mu je pokazal kar 600 metrov spuščanja na minuto. Šele na 1200 metrih je začutil sedež pod sabo, vendar samo za hip, kajti ponovno ga zgrabi premetavanje. Edino, kar je lahko n ;>lavil, je bilo, da letalo drži v kolikor toliko normalnem položaju.

jo je slišal v zadnjem radijskem poročilu za kraj C, vendar mu ni nič padlo na pamet. Mrzlično je poskušal nekaj napraviti.

"Dobro," če domnevam, da imam še 300 metrov višine, morda še malo več, se lahko spustim še za 100 metrov pa bom morda le prišel iz oblakov. Morda tako najdem kakšen primeren pašnik ali kaj podobnega in primernega za tole škatlo. Sicer pa sem z gorivom že na koncu. Zato kar dol!

Brez obotavljanja je povesil nos proti zemlji. Na 500 metrih višine po višinomeru so postali oblaki pod njim še temnejši. Za hip Feliks preplašeno gleda naprej, potem pa skozi od dežja zabrisan pleksi spozna, da drvi proti temnemu pobočju. Besno potegne letalo navzgor in do konca pritisne na plin. Letalo je švignilo kot blisk kvišku. Na varni višini je Feliks izravnal ter se s pogledom zapičil v višinomer. Ali sploh lahko še verjame temu instrumentu, saj nad tem predelom drevje pač ne raste više od 300 metrov ...

Nenadoma je začutil, da krmila postajajo trda. Pogleda na brzino mer, ki je kazal nekaj čez 200 km/h. Najprej je pomislil, da so vsi instrumenti ponoreli, potem mu postane stvar jasna. Medtem ko se je ukvarjal z višinomerom, se je verjetno nagnil na desno krilo in tako prešel v strmo padajočo spiralo. Ves paničen potegne palico do konca v levo, toda letalo se je zelo počasi odzvalo.

Grobo potisne še levo nogo, da se vrne nazaj v ravnotežni položaj. Po vibracijah je začutil, da je bil že zelo blizu vrija. Višinomer pokaže 450 metrov.

Dlani v rokavicah so se mu potile, v ustih je imel občutek, kot da bi mu nekdo vanje nabasal polno vate.

Po zadnji izgubi višine mu je višinomer kazal 600 m. Bilo je preveč nizko, da bi lahko imel še vsaj malo mirnega duha, pa čeprav bi bilo to nad ravnim terenom. Nekako v upanju sejiU's;jlominjir\, da na tem območju naj;v.i~ji:. i:).EiQi- ne presegajo 350 · metrov. Če· naj zaupa višinomeru, potem bi moralo biti vse v redu.

Trudi se spomniti višine pritiska, ki

Počutil se je zelo slabo, vsak trenutek je pričakoval, da se bo nekam zaletel. Na vsak način se mora dvigniti više. Doda plin, komaj se nos nekoliko dvigne ... motor zakašlja in utihne. Nekajkrat sunkovito pritisne na ročno črpalko ... motor se še nekajkrat zavrti ... potem pa ustavi. Z gorivom je konec! Zdaj pa, fant, lepo po vrsti: spusti kolesa, prekini vžig, izvleci zakrilca, obdrži hitrost in naravnost naprej - kaj drugega ni mogel več napraviti ...

Letalska zveza OLR Koreja-SZ Vladi DLR Koreje in Sovjetske zveze sta podpisali protokol o vzpostavitvi redne civilne letalske proge med Pjongjangom in Moskvo. Prvo letaloje poletelo na novi progi 6. aprila.

KAKSNA JE ZADOSTNA VISINA

VARNOST LETENJA

. ~! napravil plana, ustreznega situacIJI, - ni. vključil gretja vplinjača preden Je zašel v vremenske razmere ' ki povzročajo zaledenitve - ni napravil a1ternati~nega plana leta, - ni pretehtal vpliva vetra in upošteval zanosa letala, ko se je vrtel po tisti "godlji", - za nastavitev višinomera ni upošteval zadnjega podanega zrač­ nega pritiska ..- .P?dcenjeval je nevarnost prebijanja Izpod oblakov nad neznanim terenom.

FELIKS SI IZPRASA VEST

Manj prtljage Kot poroča agencija AP, ki povzema pisanJe bntanskega tiska, so v zasebno letalo šejka AHAMEDA ZAKIJA JAMANIJA, saudskega ministra za nafto,pred nedavnim vgradili "vodno posteljo".

Sicer pa je bila vsa notranjost Jamanijevega osebnega "boeinga 727" povsem preurejena, poleg drugega so tla salona in spalnice pokrili z dragocenimi kitajskimi preprogami v modrikasti barvi smodnikovega dima. Čeprav bodo morali šejk Jamani in njegovo spremstvo zaradi "vodne postelje", ki tehta okrog pol tone, odslej potovati z manj prtljage, pa bo letalo prav gotovo še vedno zelo udobno prevozno sredstvo.

~o tem neuspelem letu, ko se je F ehks po čudežu "zlizal" , se je znašel sam s sebo) in s svojo vestjo. Imel je srečo, ~~ Je ostal živ. Ni se mogel spommtl vseg~, kar se je zgodilo potem, ko se Je spustil izpod sivih ~blakov . . Le tisto poletanje z letališča ~u ~e ostalo živo v spominu.

Najprej poskuša pozabiti - izbrisat} vse t? poniž~j.oče .. Kolikot bolj se Je trudil pozabiti, toliko bolj muje vs~ skupaj obsedalo pamet. Končno pnde do sklepa, da bo našel mir le, če bo podrobno razčlenil ves svoj let ter preštudiral napake.

Sist~matično. j.e začel proučevati vsa d~}stva. Kntlčno je ocenil svojo reakcIJo za vs~ko situacijo posebej.

Na koncu FelIksove globoke iztreznitve je bil mogoč samo en zaključek: za vse skupaj je bil kriv on sam. Za vse, ~ar se mu je zgodilo, je lahko obtožil le svojo osebno površnost. !'laš.tel je .n~p~ke, ki jih je napravil p'n pnpravI In Izvršitvi poleta. Bilo Jih Je 12. ~?češ nočeš, priznati je moral, da J~ Imel vražjo srečo, da je na k<?ncu I~vlekel celo glavo. Napake Je namzal lepo po vrsti: - pred poletom ni preučil maršrute, - s strokovnjakom ni preštudiral vremenskih razmer - ni napravil predp~letnega pregleda in kontrole osebne dokumentacije, - ni kontr~liral količine goriva, - s preveliko zagnanostjo je poletel z letališča, -. m letel pod oblaki, ko je napravil plan leta za vizuelno letenje,

.Feliks je končno z zdravo pametjo PrIšel do sklepa, da bi ga lahko vsaka ?d teh napak stala življenje. Rešil se Je pred k~mbinacij6 vseh teh na'p ak, za kar se Ima zahvaliti samo sreči niti najmanj pa svoji sposobnosti pilotiranja.

V knjižici je imel vpisanih več kot 300 ~r letenja in specialno dovoljenje za 1l1strumentalno letenje. Med ležanjem in "lizanjem ran" je po~ovno razčlenil vse svoje polete po 1l1strumentih in priznati si je moral, ~a)e ~ašel, k~r je iskal. Dovolj dolgo Je Izzival sVOJO srečo.

Zdravnik mu je rekel, da bo spet lahko letel. Trdno se je odločil, da ne bo šel na prelet, preden ne napravi dobre predpoletne priprave. Potem se bo t~di bolje usposobil za letenje ob sl~b~h met:o-pog?jih. Prej pač ni razn:ušIJal, da Je t~hmka pilotiranja v slabih vremenskih razmerah veliko zah.tevnejša. Zdaj si je bil glede tega na Jasnem.

Obnovil .. b? svoje znanje iz meteorologije In letalske navigacije dokl.er je še v bolnici. Ko bo spet za krmilom letala, bo tudi letel v slabših ~~emenskih r~zmerah - pod temeIJ~to ko~t~olo 1l1struktorja. Pred vsakim daljšim poletom se bo pogovoril z iz~u~enimi piloti in skupaj z njimi analiziral vso maršruto.

Navsezadnje se je našemu fantu le posvetilo, da je letenje z občutkom po ,,~adnji plati" daleč od pravega letenja.

Po Vazduhoplovnem glasniku . priredil J. ŽEROVC

IZ NASE ZGODOVINE

ntLII20

Vaški Ra~unalniki

na Heathrowu Veliko mednarodno Heathrow v Londonu so opremili z računalniškim sistemom za branje potnih listov. Tako bodo hitreje opravili carinske in obmejne formalnosti. poleg tega pa pravi čas prijeli zločince ali teroriste. namenjene v London. Sistem je namreč povezan s kartoteko .nezaželenihoseb· v Londonu in v trenutku opozori uslužbence. da se je ta in ta oseba pojavila na oddelku za pregledovanje potnih listov. Na črnem seznamu zločin­ cev in teroristov londonske policije je zdaj 18.000 imen. letališče

kovač

naredil helikopter

V vasi Otok pri Radovljici na Gorenjskem je živel kovaški mojster Vinko Kristan. Kovaštva se je izučil v Celovcu, potem ko ga je po konča­ ni osnovni šoli leta 1901 oče odpeljal v uk k tamkajšnjemu mojstru. Naravno nadaljen se je z velikim uspehom izučil obrti in se zaposlil v neki letalski tovarni v Dunajskem Novem mestu. V stalnem stiku s stroji, ki so krožili pod oblaki, je pričel sanjati o napravi, ki naj bi mu omogočila, da bi se tudi on dvignil v zrak.

Neprestano je razmišljal o neki novi letalski napravi, ki bi delovala drugače kot takrat znano letalo.

Z izbruhom 1. svetovne vojne je bil Vinko Kristan vpoklican pod orožje in se je kmalu znašel na ruski fronti.

Bil je v inženirski enoti, v kateri so njegovo znanje in izkušenost s pridom izkoriščali. Ko je leta 1915 "glavna komanda" avstroogrske vojskeobjavila, naj se vsi vojaki, ki so pred vojno delali v tovarni letal, prijavijo svojim poveljstvom, se je prijavil tudi Vinko Kristan. Zapustil

je osovraženo fronto in odšel v tovarno, kjer je že bil zaposlen. Tu je delal na odgovornih delih vse do leta 1919, ko se je vrnil v svoj rojstni kraj Kovor. Leta 1920 se je poročil in se priselil na domačijo svoje žene, katere oče je imel dobro vpeljano kovačijo. Zavzeto se je posvetil kovaštvu ter je postal znan po vsej Gorenjski kot izvrsten mojster. .

Ker muje šlo delo dobro od rok,je Kristana spet prevzela stara želja: izdelati letaino napravo. Zasnovo naprave je dopolnjeval in izpopol njeval Končno se je odločil, da bo zgradil stroj, ki bi lahko vzletel v zrak navpično z zemlje, zgolj s človeško močjo. Med leti 1920 in 1925 je sestavilletalno napravo s štirinožnim stojalom iz javorovega lesa, na katerega gornji del (v piramidi) je vgradil v posebnem ležaju vodoravno se vrteč vijak s premerom okoli šest metrov. Vijak je bil dvokrak s širino 1,5 m, profiliran s pomočjo na vzdolžnikih nanizanih reber. Kraki vijaka so imeli možnost

IZ NASE ZGODOVINE

Se ena vez Bangkok-Peking Thai Internatio nal. družba. ki je lan i ukinila tedenski let DC-8 med Bangko ko m in Kanto nom . je aprila z e nakim letalom odprla linijo med Bangkokom in Pekingom .

Medklubska tekma odpovedana Prvo majsko jadralsko pozivno medklubsko tekmovanje. ki bi moralo biti od 30. aprila do 5. maja v Zagrebu. je odpadlo zaradi pomanjkanja letalskega bencina. R ač unali so z o krog 15 udeleženci. Hrvaško republišk ojadra lsko prvenstvo bo od 28. maja do 5. junija v Osijeku.

N . TEPEŠ

spremembe nagibnega kota, s čimer naj bi se spreminjala vzgonska moč vijaka . Prek reber je bil vijak prekrit z dobro napetim in impregniranim platnom . Na prednjem delu stojala (gledajoč v smeri letenja) je bil vgrajen navpično se vrteč vijak s premerom 1,2 m, izdelan izjesenovega lesa. Napravi naj bi omogočil vodoravno pomikanje . Oba vijaka sta bila prek sistemov prenosa moči povezana z nožnima pedaloma, ki naj biju gonil letalec. Sistem prenosa moči je bil vgrajen tako, da je lahko deloval samo po en vijak. Če je torej deloval veliki rotor, ki naj bi napravo dvignil od tal, je bil mali vijak za vodoravno premikanje izključen iz pogona. Med ogrodjem naprave je bil pod glavnim vijakom sedež s pedali in nekoliko ročicami in vzvodi za upravljanje zvijaki.

Leta 1926 poleti je delal Vinko Kristan prve praktične poizkuse v letenju na travniku za domačim sadovnjakom . v vasi Otok. Vaščani in drugi radovedneži, ki so se redno zbrali ob vsakem proizkušanju, so s

Geodetski zavod SRS, p.o.

Ljubljana, Aaranovlčeva 12 Odbor za delovna razmerja vabi k sodelovanju

-

SAMOS.JOJNEGA OPERATIVNO VZDRZEVALCA LETALA - LETALSKEGA MEHANIKA

TEHNIČNEGA

Pogoji: srednja šolska izobrazba, dovoljenje za opravljanje del letalskega mehanika; najmanj dve leti delovn ih izkušenj na takih al i podobnih delih ; izpolnjevanje z Zakonom o zračni plovbi predpisanih določil v zvezi z opravljanjem del in nalog letalskega mehanika; pasivno znanje angleškega jezika; trimesečno poskusno delo.

Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o strokovni usposobljenosti na naslov: GEODETSKI ZAVOD SRS, p.o.

LJUBLJANA, Saranovičeva 12 - Splošni in kadrovski sektor, v 15 dneh po objavi oglasa O izbiri bomo' kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.

RfLIJ 21.

prezirom govoričili o neuspeli letallII napravi. Konstruktorju se res kljub najboljši volji in želji ni posrečilo dvigniti naprave od tal. Kljub temu pa zagrizenemu navdušencu ni zmanjkalo volje: zavzeto je vztrajal in izdeloval vedno nove vijake, sisteme za prenos moči in ostalo.

Leta 1928 je končno vendarle uspel, da se je naprava dvignila nekoliko centimetrov od tal in da je zalebdela v zraku. Toda prešibka, preslabotna je bila človekova moč, da bi se Vinko dvignil nekoliko više od tal in da bi se zadržal v zraku nekaj več časa . Po tem trenutnem uspehu je Vinko spoznal, da njegova naprava brez večje pogonske moči ne bo mogla leteti, zato je že razmišljal, da bi vgradil v napravo manjši pogonski motor. Ni znano, zakaj Vinko Kristan te zamisli ni uresničil, najverjetneje je, da ni dobil primernega majhnega motorja. Letaina naprava se je ohranila na domačiji konstruktorja v prvobitnem stanju še nekaj časa po končani zadnji vojni , vendar Vinko Kristan ni imel nobene želje več, da bi se še enkrat lotil dela In uresničil svojo davno zamisel: z napravo se navpično dvigniti s tal in tudi poleteti.

Po uspelem poizkusu so se v vasi polegle škodoželjne govorice o utopistični zamisli kovaškega .mojstra.

Ob uspehu so se navzoči vaščani slikali ob "leteči napravi mojstra Vinka Kristana". Fotograf Slavko Vengar iz Radovljice je imel polne roke posla, saj se je vsak želel ovekovečiti ob stroju. Vinko Kristan je večkrat omenil, potem ko se je helikopter v svetu že uveljavil, da je ta uspeh zasnovan na njegovi zamisli.

Po Vinkovi smrti je prevzel kovačijo njegov sin Jaki, ki je tudi nasledil iznajditeljsko žilico svojega očeta. Nekdanjo kovačijo je opremil l najrazličnejšimi stroji. Na dvorišču pred sodobno delavnico stoji velikanski pravljični zmaj . Dolgje okoli 4,5 m, sestavljen pa iz samih odpadnih koščkov železa, vijakov, matic in podobnega . Vse skupaj je zvarjeno v kip. Železna pošast dokazuje, da so tudi Vinkovi potomci polni iznai:iiteljskih zamisli.

GUSTAV AJDIČ (po osebni raziskavi)

SPOMINI Levo - čudovit posnetek jugoslovanskega hurricana iz knjige F. K. Masona THE HAWKER HUR RICANE (Macdonald, London), desno - partizanski pilot Franjo Godec

Nova vrsta

letala

Lani je prvič vzletelo nenavadno letalo WASP II (Williams Aerial Systems Platform) z majhnim turboventilatorskim potisnikom Williams International. Letalovzleta navpično, leti 30 minut s hitrostjo 97 krn/ha in nese enega potnika.

Brez kril in drugih štrlečih delov lahko leti med drevjem in zgradbami, kamor niti helikopter ali kakšno drugo letalo ne moreta .

Nihče od poskusnihpilotov z waspom ni imel nikakršnih prejšnjih izkušenj na kakršnemkoli letalu.

D. M.

Nenapovedan sem obiskal letalskega majorja v pokoju, pilota lovca Franja Godca, ki se je rodil leta 1910 na Dolenjskem.

Od vojnih dni spomladi leta 1945, ko sva v isti eskadrilji 422. jurišnega polka na letališču v madžarski ravnici delila enako usodo in skupaj uresničevala borbene naloge, svll se samo enkrat mimogrede srečala.

Zato je bil obisk toliko bolj prisrčen.

Razgovor je tekel o letalstvu, o Godčevi letalski karieri.

"Od leta 1927 do 1929 sem bil v Zagrebu v pehotni podoficirski šoli", je začel Godec. "Večkrat sem zrl v nebo ter radovedno opazoval letala, ki so krožila visoko pod oblaki. Porodila se je želja, da se tudi sam priključim hrabrim letalcem. Sreča se mije nasmehnila, leta 1930sem bil sprejet v pilotsko šolo, ki sem jo uspešno končal. Želel sem še več .

Leta 1937 sem končal lovsko pilotsko šolo, v kateri sem ostal kot učitelj letenja za visoko pilotažo. Tik pred razpadom bivše Jugoslavije sem bil tehnični oficir in učitelj letenja v II 1. pilotski šoli v Mostarju."

Krila: Torej si bil ob razpadu Jugoslavije v Mostarju? Kako je bilo tisti dan, ko je Nemčija napadla Jugosla vijo?

Godec: "Kot sem že rekel, sem bil v štabu III. pilotske šole v Mostarju, ki je bila podrejena komandi vojske. Šola je bila na pomožnem letališču Kosor pri Blagaju.

Neposredno pred mobilizacijo, ta je sledila znanim marčevskim dogodkom leta 1941, je imela šola tri oddelke, ki so bili v rangu eskadrilj.

V prvem oddelku so se učenci šolali v višji pilotaži (akrobacijah) za polete na lovskih letalih, v drugem na hitrih lovskih letalih Me-109, Hawker Hurrican in Hawker Fury, v tretjem pa so se šolali za instrumentalno letenje in na večmotornih letalih.

Tik pred izbruhom vojne so bili učenci v drugem oddelku pred koncem šolanja, torej smo imeli v naši sestavi dovolj pilotov lovcev".

Krila: Na kakšnih letalih ste šolali začetnike za pilote lovce?

Godec: "V našo šolo so prihajali diplomirani piloti, ki so, da bi postali piloti lovci, potrebovali znanje iz

višje pilotaže, ali pa so se osposobljali v instrumentalnem letenju in na večmotornih letalih. Prvi oddelek je imel letala PVT, R-l00, imeli pa smo tudi nekaj letal Sim X Sim XI, FP-2 in Bucker Bestman. Drugi oddelek je imel tri letala Me-109 in tri letala Avio BH-33. V tretjem oddelku pa so se šolali na linktrenerju, letalu Me-108 in na dvomotornem Caproniju. " V času mobilizacije je dobila šola še tri letala Hawker Hurricane. Tako smo ob izbruhu vojne imeli v glavnem letala Me-109, Hawker Hurricane, letala BH-33 in Capronija.

Krila: So bili 6. aprila 19M na vašem letališču kakšni posebni dogodki?

Godec: "Kako ne! Že okoli sedme ure je bilo bombardirano stalno letališče v Mostarju. Ves dan so sovražna letala preletavala ozemlje in ogledovala premike naših vojaških enot. Istega dne je sovražnik z letali napadel tudi Podgorico.

Naša obveščevalna služba je bila zelo slaba, često sprejetih sporočil sploh nismo mogli razumeti. Tudi naši piloti so poleteli proti sovražnim letalom, zato ni bilo nič nena-

SPOMINI

ICRfL424 vadnega, da so se vračali s pOškodovanimi' letali. Že prvi danje narednik - vodnik III. klase-pilot Grujic sestrelil nemški bombnik, to pa se je posrečilo tudi kapetanu-pilotu Stipčicu.

Nad letališčem

Domaee obloge za Vlperje V Vazduhoplovnem zavodu "Moma StanojloviC" so naredili poskusno serijo oblog za angleške potisnike "Viper", ki jih vgrajujemo v naša vojaška reakcijska letala. Obloge smo do zdaj uvažali, strokovnjaki pa pravijo, da so naše celo boljše. V istem zavodu pripravljajo tudi proizvodnjo hladilnikov za helikopterje, ki so bili do zdaj prav tako iz uvoza.

YU reprezentanca za Evropski aerorally Na Evropskem aerorallyju bo septembra nastopila naša reprezentanca: Mijo Ban, (Osijek), Nijaz Delič (Borovo), Ivo Čavar (Banjaluka), Mijat Jovanovič(K raljevo), Vuko Zei%viC (Ivangrad), Oto VerballČič (Maribor), Karel Krepil (Ptuj), Nikola Petkovski(Štip) Leon Bauer (Celje) in Dobrica Božič (Beograd). Rang teh desetih pilotov temelji na točkovanju lanskoletnih športnih uspehov.

Trener je Svetomir Trifunovič, sodnik pa Miroslav Isakovič.

v Podgorici (Titograd) pa je sovražnik sestrelil letalo BH-33, v katerem je zgorel podporočnik Milivojevic, narednik Cvetkovic pa je v borbi s sovražnim letalom z letalom BH-33 treščil v hrib in se smrtno ponesrečil.

Tudi 7. aprila je sovražnik ves dan napadal z lovskimi in bombnimi letali predvsem operativna' letališča.

Naša zemeljska PZO je v obrambi pred sovražnimi letali imela zelo malo uspehov, zato so naši lovci neprestano vzletali in se zunanj letališkega zračnega prostora spuščali v neenakomerno borbo z močnejšim sovražnikom. Tega dne je na sosednjem operativnem letališču sovražnik zažgal dve naši letali Savoia Marcetti.

Naša enota je izgubila poročnika Grbica, komandirja 1. oddelka, ki je sam napadel večjo sovražno bombno formacijo. Zadeli so ga, rešil se je s padalom, vendar je kasneje podlegel hudim poškodbam. Nad našim letališčem je bil zadet tudi narednik vodnik III. kI. Delic, ki je moral nasilno pristati, pred tem pa je bil huje ranjen.

Od vseh letal, ki so bila sposobna za boj, sta ob koncu dneva ostali samo dve letali: Me-109 in Hurricane.

8., 9. in 10. aprila je bilo zatišje .

Nad našim letališčem se niso več pojavljala sovražna letala. V šoli je zavladala zaskrbljenost, saj nismo imeli več nobene zveze z letalskim poveljstvom.

Desetega aprila je bila proglašena nezavisna država Hrvatska. Komandant armade v Mostarju je predal oblast "civilni Mačkovi zaščiti" , v ka~eri je bilo veliko ustaških privržencev. Odpirali in ropali so vojaška skladišča, orožje si je vzel, kdor je hotel. bilo je oravo razsulo.

Enajstega aprila nas je komandant armade prek komandanta šole odvezal vojaške prisege in razpustil šolo, menda po ukazu z vrha . Ko-

mandant šole Tihomirov je zjutraj s tem seznanil vse moštvo in nam svetoval, naj se razdelimo v skupine po narodnosti, ter odidemo domov.

Nekaj posameznikov si je prizadevalo , da šole ne bi razpustili , vendar se jim to ni posrečilo , zakaj Srbi, Makedonci in Črnogorci so se že dogovorili, da se bodo prek Nikšica vrnili vsak v svojo ožjo domovino, medtem ko so Hrvati sklenili ostati kar v Mostarju . Slovencem je ostala na voljo prosta odločitev .

Nastala je splošna zmešnjava, vsi so se nekam odpravljali. Tudi na sosednjem operativnem letališču je bilo živahno. V noči od Il. na 12. april so se pripravljali, da bi s tremi letali Savoia Marcyhetti poleteli v Sovjetsko zvezo. Zal je do cilja priletelo ysamo letalo s pilotom Hinkom Soicem, eno je pristalo na Madžarskem, eno pa je treščilo v planino Prenj."

Krila: Tebi je kot Slovencu torej preostala samostojna odločitev . Kakšna je bila?

Godec: "Ponoči med 11. in 12. aprilom okoli četrte ure je naše letališče zapustila skupina s komandantom na čelu. S tovornjaki so se odpeljali proti Nikšicu. Na letališču Kosor je z nekaj piloti, med njimi sem bil tudi jaz, s popolno tehnično bazo in z nekaj vojaki ostal pomočnik komandanta šole kapetan Stipčic .

Dvanajstega aprila okoli 9,30 je oficir za zvezo med armado in letalskimi enotami podpolkovnik Dragičevic, ki je bil še vedno na svojem položaju, po telefonu zaprosil, naj letala prele te ozemlje v smeri Mostar-Imotski, od koder, baje prihaja italijanska motorizirana enota. Stipčic in jaz sva odletela brez razmišljanja, on na Me-109,jaz na Hurricanu. Poletela sva proti Imotskemu in z višine okoli 3.000 metrov opazovala teren pod seboj. Bil sem na desni strani kot spremljevalec kapetana StiQčica, nisma imela radijske zveze. Že na pol poti do Imotskega sva bila, ko sem kakšen kilometer pred seboj z leve zagledal sovražna letala. bili so trije Me-IlO. ki so naju verjetno opazili, vendar kljub temu nadaljevali svoj let. Razburjen

SPOMINI

Hurrleane Mk 4 z oznakami nove Jugoslavije ln raketno oborožItvijo (posnetek Iz Muzeja jugoslovanskega letalstva)

ReAiIi

komunikacijski satelit (UPI) Strokovnj a ki v ko ntrol nem središč u v Ho usto nu znova nadziraj o komunikacijski satelit, ki so ga izstrelili z vesoljskega leta Challenger.

Eden izmed funkcionarjev N ASA je izjav il , d a vse na prave na sa telitu delujejo norma lno, le njegova krožnica je pre nizka in nenavadna .

V na d zornem s redi šč u na Zemlji so pre preč ili nj egov pa dec , po te m pa so ga posto poma le sprav ili v zaže leno krožnico . Ameriški ko munikac ijs ki satelit Satcom IR, bo omogočal 36.000 telefonski h p0govorov hkrati, kar je sedemkrat več , kot zmore satelit Satcom 1, ki so ga izstrelili leta 1975.

sem zamahnil s krilom, da bi svojega vodjo opozoril na letala, vendar se on za to ni zmenil. Ne vem, ali je letala opazil ali ne, tudi midva sva letela dalje. Ker še nekoliko kilometrovnaprej nisva pod seboj opazila nobenih vojaških premikov, sva obrnila in se ob zniževanju višine vračala proti našemu letališču. Bila sva že nad mostarsko kotlino, ko sem v daljavi opazil letalo, kije bombardiralo eno od letališč. Bil srem prepričan, da je sovražno. Kri mi je šinila v glavo in sklenil sem, da se bom maščeval. Vodja je nadaljeval polet in se usmeril na pristanek, jaz pa sem se usmeril proti sovražnemu letalu. Bil sem nekoliko više kot on, se nameril pod "rakursom" nanj in takoj sprožil prvi rafal. V mrtvem kotu za njegovim repom sem se mu približal na okoli 40 metrov in ga v presledkih obstreljeval z rafali iz strojnic. Prepričan sem bil, da v bližini ni nobenega drugega sovražnega letala, zato sem na letalo lahko streljal zelo zbrano. Vendar sovražno letalo ni in ni hotelo pasti, pač pa je letelo naprej. Z grozo sem ugotovil, da se m ostal brez nabojev v strojnicah. Takrat sem šele pomislil na to , da bi v takem položaju lahko postal sovražnikov plen. Nenadoma sem začutil top udarec, letalo se je močno streslo, v kabino je začel prodirati močan dim . Belkasta megla m'e je pričela dušiti, spoznal sem, da so me zadeli z zažigalnim nabojem in da letalo gori. Pričakoval sem, da bo

moje letalo vsak trenutek eksplodiralo .

Motor je še vedno deloval s polno močjo . Še nekaj trenutkov sem usmerjal svoje letalo proti repu sovražnega letala, da bi mu s propelerjem odsekal repne površine. žal se je razdalja med nama začela povečeva­ ti. Končno je tudi on pričel izgubljati višino. Seveda: že prej sem ga zadel, pa je le počasi drsel proti zemlji, verjetno je bil pilot mrtev.

V moji kabini je postajalo vse bolj vroče, skoraj nič več nisem videl.

Prešinila me je misel, da si le lahko rešim življenje. Komaj sem odprl kabino, pri tem pa sem pozabil odvzeti plin. Ko sem se hotel dvigniti s sedišča, mi je zračni pritisk to onemogočil. Zavedajoč se nevarnosti, v kateri sem bil, sem potegnil komandno palico na sebe, usmeril letalo v luping, ko je bilo letalo na hrbtu, se mi je končno posrečilo izskočiti iz kabine . Zračni tok me je skupaj z neaktiviranim padalom vrgel na repni stabilizator. Takoj po udarcu sem mislil, da sem si prelomil hrbtenico, zato sem hitro aktiviral padalo in v njihanju padal proti zemlji. Nisem gledal, kaj se je dogajalo z mojim letalom, mislil sem samo na to, kako bom s padalom pristal v burji, ki je silovito pihala v mostarsko kotlino.

Letalo sem zapustil na višini okoli 3000 metrov, burja me je odnesla daleč proti jugozahodu, čeprav sem poskušal z manevrom padala zma-

SPOMINI njšati vpliv vetra. Iz letala sem odskočil nekje severno od Neretve, s padalom pa pristal na kamnitem predelu nad vasjo Jasenice. Ob pristanku se mi je desna peta zagozdila v špranjo med skalami, ker me je močna burja zaradi še vedno napete kupole vlek~a naprej, sem si zlomil nogo. Padalo me je še vedno vleklo naprej, dokler se nisem končno z rameni zagozdil med dve skale ter ranjen in potolčen obležal. Nisem se mogel niti dvigniti. To se je zgodilo okoli desete ure dopoldne.

Na slikI na desni st·rani sta pilot Franlo Godec (desni) ln njegov strelec pred letalom IL-2 na operatlv nem letalliču Klenak leta 1945 (posnetek Iz Muzeja jugoslovanskega letalstva)

Dražba med poletom Peta letna "Galerija nad Atlantikom" je pripotovala iz Zagreba v New York z Jatovim I.etalom. Med poletom so ponudili naprodaj 33 del jugoslo.v anskih slikarj,ev in vsa do· zadnjega prodali. Del dohodka bodo jugoslovanskiumetnik~ med katerimi so Mersad Bebler, Milic od Mačve, Edo Munic,. Van-o gel Naumovski, Ivan Rabuzin, Vl:adirrnr Veličkovič, Ivan Večenaj. ion drugi, dali v· s.kfad za gradnjo zagre bškega kliničnega' centra.

ZdaJ so slike "Galerije Atlantikom 1.983" že razstavljene v jugoslovanskem kulturnem in informativnem centru v New Yorku, ki skupaj z Jatom organizira te prodajne razstave. Letos jo je odprl jugoslovanski veleposlanik v ZDA Budimir Lončar vpričo 200 newyorških ljubiteljev likovne umetnosti.

Kmalu po srečnem vendar nad vse težavnem pristanku je prišel k meni pastirček, ki je v bližini pasel ovce. K meni sta ga poslala dva naša majorja, ki sta bila v bližini. Kasneje sta prišla tudi ona dva do mene, vendar moji prošnji, da me prenesejo v kakšno hišo, nista ugodila. Oficirja sta me zapustila, prišli so neki kmetje, ki so me na moje stalne prošnje prenesli do nekega porušenega zida.

Tako sem do četrte ure popoldne v strašnih bolečinah in brez vsake pomoči ležal na tem mestu. Ljudje so se sicer zbirali okoli mene, vendar mi nihče ni hotel pomagati. Kočno se je pojavil mladenič v civilu, ki me je vprašal, zakaj sem šel izzi.vat i.n napada:ti Nemce, njihove zaveznike. Po teh besedah sodeč je bil privrženec ustaškega gibanja. Ko me je prenehal zmerjati, me je vprašal, kakšne narodnosti sem in kaj sem sploh.

Odvrnil sem mu, da sem Slovenec.

Ni mi hotel verjeti, zakaj govoril-sem ekavsko, zato je zahteval mojo osebno ligitimacijo. Po podatkih je le ugotovil, da sem govoril resnico ter da je moja soproga Hfvatica. Nato me je povprašal, če imam kaj denarja. Ko sem mu. pritrdil, je okoll zbranim začet razlagati, kako sem kot oficir moral izpolnjevati ukaze nadrejenih, zato sem tudi napadel nemško letalo. Ukazal je prisotnim, da me prenesejo v vas Jasenica, kije bita oddaljena en kilometer. Nekaj ljudi je našlo krajšo lestev, položili so me nanjo in prenesli v vas, pred neko gostilno so me zopet položili na tla. Padalo so mi, razumljivo, že prej odvzeli. Mladeniču, ki je skrbel za moj prenos, sem izročil 1.000 di-

narjev. Ko so ostali to videli, so vsi postali bolj človeški. V gostilni so takoj kupili žganje s katerim so mi začeli razkuževati in čistiti rane. Denar je vse navzoče na mah omehčal.

Kmalu sta se pred gostilno pojavila major Franjež in Faraponov, naložila sta me v avtomobil Praga in me odpeljala proti Mostarju. Na letališču smo srečali naš vojni sanitetski avtomobil, s katerim so me odpeljali v civilno bolnišnico, vojna bolnišnica ni več delovala. Moram omeniti, da so poslali sanitetsko vozilo proti Jasenici, ko sem pristal s padalom, vendar so ga med potjo simpatizerji ustašev napadli, morali so se vrniti po okrepitev. V bolnišnico so me, čeprav sem bil onemogel, sprejeli šele okoli devete ure zvečer. Od tedaj imam dokaj težav z nogo, vedno slabše je.

Po tem dogodku je ostalo v šoli samo še eno letalo Me-\09 . Kaj se je potem dogajalo v tej ustanovi, ne vem.

Krila: Tako si torej končal letalsko kariero v bivši Jugoslaviji. V letalstvu nove Jugoslavije sva se srečala v isti eskadrilji 422. jurišnega polka. Ti si kot izkušen letalec bil v tej enoti že prej. Bi nam posredoval kakšen doživljaj, ki ti je še posebno ostal v spominu?

Godec: .. Ko smo se na odziv vrhovnega štaba po osvoboditvi Beograda zbrali nekdanji letalci" ki smo bili v partizanskih enotah, v Pančevu, so nas zaradi dopolnitve znanja razporedili na jurišna letala IL-2 in lovska letala JAK-3. Štormoviški kurs, ki ga je pripravila sovjetska letalska enota, je bif na letališču v Zemynu, lovski pa na letali.Šču v Rumi. Se prej smo· s.e na ta letala pripravljali teoretično. P'raktično smo začeli leteti na teh letalih v razmerah surove zime v začetku l-eta 1945. Tečaj j.e trajal za bolj izkušene okoli 15 dni, takoj po opravljenih vajah v bombardiranju, izstreljevanju raket in sploh streljanju na zemeljske cilje so nas razporedili v letalske polke. Javil sem se v 422. jurišnem polku, kije bil na letališču v Novem Sadu.

Opravil sem 23 borbenih nalog, pomudil bi se kar na prvi.

SPOMINI Dobili smo nalogo, da s skupino sedmih IL-2 napademo in bombardiramo železniško križišče Striživojna-Vrpolje. V strjeni formaciji smo preleteli sremsko fronto in se približevali železniški postaji , katero so poprej obstreljevale in tudi bombardirale skupine naših drugih letalskih enot. Zaščita tega važnega železniškega križišča je bila dobro in skrbno organizirana. Že iz daljave so po naši formaciji udarili z vso močjo protiletalskega topništva. Skupina se je razmaknila, okoli nas je bilo vse več oblačkov dima iz eksplodiranih granat. Postalo mi je tesno pri srcu, saj so eksplozije vedno bolj po tresale letalo, s katerim sem manevriral v višino in v smeri. Takrat se je letalo močno streslo, začutil sem eksplozijo ob samem trupu letala, ki pa me je normalno ubogalo . Časa za razmišljanje ni bilo preveč, vodja skupine je prešel v napad, za njim pa drug za drugim tudi ostali. Vletel sem v močan ogenj protiletalskih topov.

Okoli mene je bilo kot v kotlu . Letalo je podrhtavalo, bliski in dim so mi zas tirali pogled . V strmem ko tu sem se pre vrgel prek krila in se usmeril na cilj . Pritisnil se m na sprožilce raket, ki so silovito zdrvele proti cilju , topovi pa so neusmiljeno tolkli po objek tih. Sa m ne vem, kako sem se potem, ko sem odpel bombe, v ostrem borbenem zavoju prebil skozi sovražno protiletalsko zaporo.

Pred seboj sem zagleda l sotovariša in se mu približal. Vsa naša letala so se zbrala, izoblikovala desni "izmik" in odletela proti letališču . Poveljnik borbene sk upine je po pristanku zadovo ljn o ugotavljal, da so se kljub hujšim poškodbam vrni la vsa letala.

Na mojem letalu so ugotovili resno poškodbo, saj je granata iz protiletal skega topa raztrgala polovico horizon tal nega stabilizatorja.

Krila: Mislim, da je doživetje z borbene naloge, ko smo bombardirali most pri Brčkem , tudi omembe vredno. Ali nam bi ga opisal?

Godec: "Bomena naloga, na katero smo se podali, je bila: uničiti most na Savi pri Brčkem, nato pa udariti tudi po sovražniku , ki je bil v mestu .

ntLII28

Zbor jugoslovanskih raketariev v Sevnici Letošnji, že četrti simpozij raketne tehnike Jugoslavije, ki ga vsakokrat organizira astronavtski raketni klub Vega iz Sevnice, so letos povezali s 30-letnico astronavtskih organizacij Jugoslavije, številne prireditve, predavanja in praktični prikazi pa so se zvrstili v Sevnici in na Lisci. Pod pokroviteljstvom republiškega sekretariata za ljudsko obrambo SRS je bila konferenca Zveze astronavtsko raketnih organizacij Jugoslavije, na posebni slovesnosti pa so zatem podelili tudi priznanja in plakete ob 30-letnici zveze. Raketarji so svoje znanje tudi praktično pokazali. Pri tem so sodelovale ekipe iz Ljubljane, Trbovelj, Skopja in Sevnice.

(Po DELU)

SPOMINI Most, kot sam veš, smo poškodovali, nismo pa ga tudi porušili, saj tedaj nismo imeli posebnih bomb za take naloge. Most so s sremske strani branili z dobro utrjenim bunkerjem in močno protiletalsko zaščito . Ko smo še zadnjič napadli neko točko v mestu, sem nenadoma začutil močan udarec v letalo. Iz rok mi je izbilo komandno palico, v kabini sem začutil smrad po bencinu. Levi ele ron ni več deloval. Z grozo sem ugotovil, da je letalo zadeto v bencinski rezervoar, razneslo ga je, sedaj pa podpritisk zaradi malce odprtega okna vleče ostanke bencina v notranjost kabine. In to se mije zgodilo komaj 30 metrov nad zemljo. Grozen smrad in bencinski hlapi so me začeli omamljati. Za skok s padalom sem bil prenizko. Ni mi preostalo nič drugega, kot da s polnim plinom in s potegom komande k sebi poskušam pridobiti višino še preden se bom onesvestil. Z nezanesljivim glasom sem po interfonu ukazal strelcu za menoj, naj se pripravi za odskok iz letala. Motor je deloval z vso močjo, pridobival sem višino in se oddaljeval od napadenega mesta. Bencinski hlapi so še kar naprej vdirali v kabino, vse bolj se mi je meglilo pred očmi . Bil sem prepričan, da za mene ni rešitve, saj je moral najprej, torej pred menoj izskočiti strelec. Letel sem že nad osvobojenim ozemljem.

Bil sem primerno visoko, zato sem energično zahteval od strelca, naj skoči iz letala. Povelje sem nekajkrat

ponovil, vendar nisem videl, kaj je potem storil strelec, nisem sprejel nobenega sporočila. Letalo je še vedno hitelo naprej, jaz pa sem polzavesten začel iskati območje, kjer naj bi bil odrešujoči travnik za pristanek. Zbral sem vse moči v upanju, da bom vzdržal še nekoliko tren~tkov, ki so me ločili do pristanka. Ze sem z odvzetim plinom prešel v oster zavoj, višina se je zmanjševala. Nagonsko sem opravil vse potrebno in pristal, vendar precej daleč. Ko pa sem hotel odpeljati letalo s steze, se je trikraki propeler nenadoma zaustavil. Motor je utihnil, zmanjkalo mi je goriva. Letališče sem torej dosegel s poslednjimi kapljami bencina!

Ko so pritekli do letala mehaniki in drugi tovariši iz eskadrilje, sem še vedno omaljen in brez moči sedel v kabini, roka je še vedno čvrsto držala rešiIno komandno palico.

Komaj sem bil še pri zavesti, ko so me izvlekli iz kabine. Strelec, ki malo prej v letalu ni slišal mojega povelja in zato tudi ni zapustil letala, se je začudil , zakaj ne izstopim iz kabine.

Zadovoljen, da ni slišal mojega ukaza, s čimer si je prihranil negotov odskok in verjetno tudi precej težavno vrnitev v enoto, me je prijel pod pazduho in odpeljal v naš bunker. A še vedno je moj kombinezon strašno smrdel po bencinskih hlapih . Svež zrak me je ospravil po konci. In spet sem se moral zahvaliti naključju, da sem se, čeprav je bilo letalo zelo poškodovano, srečno vrnil z zdravo kožo."

Krila: Ta dogodek je vsekakor nenavaden in omembe vreden. Moram pa te spomniti še na enega. Že zato, ker je bila to tvoja in moja zadnja borbena naloga .

Godec: "Gotovo misliš na dogodek, ki se nama je pripetil 7. maja 1945. ko smo bili na nekem letališču na Madžarskem. Naše eskadrilje so podpirale zmagovito napredovanje kopenskih enot, ki so gnalesovražnika proti zahodu. Zadnje dni maja smo namreč vsak dan preletavali frontne položaje in leteli proti Zagrebu. Tistega dne ni bilo množične akcije . Prišel je le ukaz, naj poleti samo "par" ter v prosti akciji odkrije sovražno baterijo, ki nekje v okolici Sv. Ivan Zelina blizu Zagreba onemogoča napredovanje naših enot.

Določen sem bil za vodjo, spremljal si me na moji desni strani.

Verjetno se še spominjaš, da polet do Ivan Zeline minil brez posebnosti.

Tu nekje naj bi bila sovražna ovira, ki jo je potrebno odstraniti. Letela sva na manjši višini kot navadno, menda je bilo med 500 in 600 metri , ko sva se bližala omenjenemu kraju na obronku blage vzpetine. Nenadoma sem zaslišal v slušalkah tvoj klic: Franjo, čuvaj se, z leve strani obstreljujejo! Tudi sam sem že opazil bliske skritih protiletalskih topov.

Hladnokrvno sem zavpil: vidim , za

SPOMINI

Pilot 3. eskadrilje 422. juriš nega polka pred letalom IL-2 na letališču na Madžarskem leta 1945. Prvi z leve stoj i Franjo Godec, četrti stoj i komandir eskadrile Smoli č, peti pa je avtor tega prispevka Gustav Ajdič

nfL.429 menoj! Nisem občutil niti nisem videl, ali so prenehali streljati na naju ali ne. Preletel sem vas, se prevrnil prek levega krila in iz nasprotne smeri usmeril letalo navzdol. V strmem kotu sem spustil rakete in streljal iz vseh orožij, nato pa odvrgel še vse bombe. Ti si mi sledil.

Ko sva napravila krog nad krajem napada, sva lahko ugotovila, da je izbruhnil ogromen podolgovat požar. Domnevam, da je ob najinem napadu eksplodirala bencinska cisterna, ki jo je imel sovražnik najbrž med svojimi vozili. Bencin se je ob eksploziji razlil na vse strani in povzročil požar v vsej avtomobilski koloni. Sovražniku se je posrečilo skriti vozila pod ozelenela drevesa, zato jih tudi nisva opazila iz zraka.

Toda najine bombe , ki so razgnale cisterno, so nepričakovano povzročile požar.

Veskadrilji pa smo še posebno praznično preživeli ta večer, saj je bila na obzorju zmaga nad fašizmom .

Krila: Tvoja letalska karieraje bila polna najrazličnejših doživetij, tudi takih, ki bi bile za tebe skoraj usodne . Pilotiral si vse mogoče tipe letal, od lovskih do jurišnih, sodeloval si na številnih letalskih mitingih, prikazoval gledalcem izvrstne akrobacije. Kljub temu si srečno dočakal jesen svojega življenja. Kakšen nasvet bi lahko dal mlajšim kolegom, da bi doživeli tolikšen letalski staž, kot si ga ti?

Godec: "Človek mora pri vsem tem imeti tudi nekoliko sreče .

Predvsem pa je treba · v letalstvu dosledno spoštovati napotila in predpise. Vse to pa je mogoče zagotoviti samo z osebno disciplino.

Pa še nekaj! Ko se človek opredeljuje za poklic letalca, ga pod nebo ne sme voditi želja za dobrim zaslužkom, ampak ljubezen do mogočnega prostranstva nad zemljo."

GUSTAV AJDIČ

Ugotovili vzroke nesreCe Jadralnega letala KRANJ, 28. aprila - Delavci javne varnosti Kranj so skupaj s komisijo zveznega komiteja za promet in zveze iz Beograda ugotovili vzroke nesreče jadralnega letala YU 4239, ki se je v soboto popoldne zrušilo na južnih pobočjih Storžiča.

.Pilota, Franca Štruklja, ki je umrl v razbitinah letala, je presenetil močan veter z zahodne smeri, ki je letalo potisnil proti pobočju Storžiča. Ker je bil pilot z letalom razmeroma nizko, lISO metrov, se je hotel rešiti z obrati ob steni gore, pri tem pa je prišlo do nesreče, nato pa se je letalo zrušilo,· ugotavljajo člani komisije.

(Po DELU)

Zlomila so se kriLa bele orhideje in z njimi tudi srca letalcev, ko so le stežka dojeli, da so ta krila tako boleče zarezala v sive stene Storžiča in ugasnila življenje našega najboljšega jadralnega letalca Franca "štruklja.

Sobotno jutro je bilo nad vse veselo.

Rosna trava v novi zeleni preoblekije navdihnila leškemu letališču pomladni čar. Srca leških le talce v pa so bila vznemirjena od poželenja po letenju.

Medjadralnimi letalci, ki so si to jutro P!ipravljali letala, je bil tudi France Strukelj. Vedno je bil najvestnejši pri takih opravilih. poln zbranosti in resnega obraza. pa naj je šlo za navaden let za vajo ali za resno tekmo na svetovnem prvenstvu. Tak je bil tudi vzor vsem. mlajšim in starejšim letalcem. Delil je nasvete in nas učil z največjo mero svojega odprtega letalskega srca.

Najmlajšim letalcem je vedno široko odpiral srce. če so potrebovali pomoči. Kot učiteljjadralnega in motornega letenja je znal pričarati vsakomur resnost in tudi vzvišeno lepoto letenja.

Tudi sam je šel skozi dobro šolo in se srečal s številnimi težavami začetni­ ka. Letetije pričel kot osemnajst letni fant pri izrednem učitelju Francu Mirniku-Hakelcu leta 1968. te leto dni pred tem pa je pričel spoznavati letalstvo kot padalec. Njegova ljubezen pa je bilo in ostalo do zadnjega utripa srca - jadralno letenje. Brez tega ni znal živeti. V štirinajstih letih je prefivel v jadralnih letalih nad 1500 ur in preletel z njimi nad 43 tisoč kilometrov. ki bi jih lahko ovil okrog naše zemel;ske oble.

France Štrukelj je dal jadralnemu letenju v Alpskem letalskem centru novo veliko vrednoto z odkrivanjem možnosti in prelesti letenja na velike razdalje. Iz gorate alpske Slo ven ije je prvi preletel z jadralnim letalom in v družbi s prijateljem Borisom. tja preko Donave in Vojvodinskih polj in z več kot petsto kilometrov dolgim preletom kot deveti Jugoslovan osvojil zlato značko s tremi diamanti. V na-

slednjem letu 1974 pa je prvič postal državni pravak v jadralnem letenju. kar je ponOVil še enkrat. Zanj pa je bila velika šola sodelovanje na svetovnih prvenstvih in drugih mednarodnih tekmovanjih. kjer se je prelevil v izrednega stratega. taktika in borbenega tekmovalca. Vse te vrednote so ga postavljale v sam vrh jadralnega letalstva Jugoslavije. saj je po zatišju skoraj dveh desetletij prvi pričel popravljati stare državne rekorde in njegov najvrednejši prelet je od Lesc do Titovega Drvarja in nazaj v izredno težkih vremenskih pogojih.

Franc je zmogel izredne napore.

Med letalci ni imel enakega. Saj je z uspehom sodeloval na najdaljših evropskih maratonih v teku na smučeh. zmogel je prekolesariti na stotine kilometrov in preveslal je vse najlepše bisere jugoslovanskih divjih rek. Vse to je znal združiti v poezijo lepote jadranja nad zasneženimi ali ozelenelimi vrhovi Karavank in Julijcev. Vsak letalec si je želel leteti v njegovi družbi. ker so bili ti leti za vsakogar nepozabno doživjetje. zaradi izredno izbiranih najlepših in najlažjih poti nad najvišje vrhove slovenskih gora. in ker je bi/a to za vsakogar visoka šola jadralnega letenja.

INMEMORIAM Motorno letenje mu je bilo tudi poklicno poslanstvo. Po končani letalski šoli za rezervne oficirje pilote, je postal tudi pilot na potniških letalih pri Inex-Adria avio prometu, na motornih letalih pa je naletel nad 3300 ur.

Vrzel v vrstah letalcev je po Francetu velika. Letalci v Lescah pa bomo čutili to izgubo še dolgo. Pogrešali bomo njegov mirni glas in nasvete pri majhnih človekovih tegobah, pogrešali ga bomo kot izrednega človeka in športnika, ki je bil vsakomur vzornik in prijatelj. Letalci mu ostajamo za vedno dolžni ljubiti in razvijati letalstvo tako kot je to znal France, s polnim srcem in za domovino tudi z življenjem, če bi bilo tako potrebno.

LEON MESARIČ FRANC ATRUKELJ: Rodil se je 23. 10. 1948 v Tr!leu.

Z letalstvom se je sreeal kot padalec leta 1967 ln opravil 10 skokov. Leteti je prleel leta 1968 na jadralnih letalih. Skupno je naletel na jadralnih letalih 1739 ur v 1656 poletih ln preletel 52.520 km.

Na motornih letalih je naletel nad 3300 ur v 3500 poletih. Bli je poklicni pilot pri INEX-ADRIJI ln ue Itelj jadralnega ln motornega letenja ter rezervni oficir pilot vojnega letalstva.

-

Kot deveti Jugoslovan je osvojil zlato "C" znaeko s tremi diamanti.

žuuC ZMAGAL PO

FLY-OFFU

Na tradicionalnem modelarskem za Pokal BETI seje 16. aprila pomerilo na letališču Otok v Beli krajini 29 modelarjev iz 6 slovenskih klubov: Mirne, Novega mesta, Ljubljane, Celja, Slov. Konjic in Bele krajine; V pionirski kategoriji je nastopilo 16 tekmovalcev, v FI A jih je bilo 10, v F1B trije in F1C eden.

Uvrstitve: Al: 1. Mateja Brudar, N. m., 255 točk, 2. Mitja Brudar, N. m., 251, 3. Marko Kolenc, Mirna, 247,4. Primož Moškon, N. m., 204, 5. Peter Hrastar , N. m., 6.-7. Miran Dežman, N.m., in Andrej Pelikan, Celje, 140.

F1A. 1. Damjan Žulič, N. m., 1260 + 240, 2. Andrej Gornik, Celje, 1260 + 221, 3. Tone Videnšek, .Lj., 1260 + 157,4. Darko Bauer, N. m., 1235, 5. Iztok Pere, Celje, 960, 6.

Adolf Šuštar, Bela krajina, 920.

F1B: 1. Martin Brudar, N. m., 1214,2. Božo Grešak, N. m., 1037 in 3. Dragan Stankovič, N. m., 751.

F1C: 1. Janez Grošelj, N. m., 1041.

Organizacijo tekmovanja so vzorno pripravili člani AK Bela krajina pod pokroviteljstvom delovne organizacije BETI iz Metlike. srečanju

Dr!avnl rekordi na jadralnih letalih: [>300 km: 99,4 km/h [>500 km: 93,6 km/h cIII-povratek: 566 km, Lesce - Titov Drvar Lesce cllj-povratek-dvosed (+Ivo Almene): 426 km, Rateče - Varaldin - kateee najdaijii prelet: 680 km vtrlkotu -

-

RepubIliki prvak v letih: 1972, 1973, 1978, 1980, 1981 Dr!avnl prvak v letih: 1974, 1978 Evropski pokal 1973 - Anger (Franclja) - 39. mesto Svetovno prvenstvo - Avstralija 1974 - 21. mesto Svetovno pred prvenstvo - Finska 1975 - 2. mesto Svetovno prvenstvo - Finska 1976 - 26. mesto Evropsko prvenstvo - ZR Nemelja 1982 -19. mesto

Izgubil !Ivljenje 23. 4. 1983, ko je strmoglavil z jadralnim letalom jantar standard YU 4239 na poboeju Stor!lea.

"British Airways" odšel iz Mehike - Zaradi velike izgube je britanska letalska družba "British Airways" ukinila polete v Mehiko, kamor so njena letala prevažala potnike in tovor dobrih 18 let. V zad'njih letih se je število potnikov, ki so potovali v tujino, zmanjšalo za 80 odstotkov, izgube "Britsh Airwaysa" na mednarodnih letalskih progah pa znašajo že 500 milijonov britanskih funtov.

Recesija na Zahodu in ekonomska kriza v Mehiki sta v ukinitev poletov prisilili tudi druge letalske družbe - letalske zveze s to državo je ukinilo že 9 letalskih družb. V Mehi ko in od tam ne letijo več letala družb: Sabena, Viasu, Quanta ,sCanadian Pacific, Braniff in El Al, pred kratkim je nadzvočno letalo "concord" zadnjikrat poletelo na progi Mexico City - Pariz.