AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA Prve pilotske diplome v ccl rt ck, 5. a prila In 4, so na slro jni I"ak ull cli v Ljuhljani na kraj si slovcs nos li podclili dipl o111C dipl omanl 0111 lC I"akuitclc. Vcrj cln o nc bi lC111U dogodku pripisova li posc bnega pomena, CC nc bi mcd nj imi bila lUdi skupin a pr vih I"akuit cln o izso lanih profcsionarnih pilotov. Sc kirnik , Jure Rihl ar. Boris Plclcrski , .l a nez Jarm in Julij an Sosic so ic la ni dipl omirali, scda j pa so jim izrocili "ura dn o pOlrdil o 0 oprav ljcni diplomi ". Fanljc so zc pozabili dipl o111Sko lrCIll O, saj si ZC od .ja nu a rj a vncto vbijaj o v glavo Illod rosli 0 poscb nos lih "la pravega Iclala D C 9". IzpilCso dob ro oprav iIi in pri pravljajo sc na zo nsko IClcnjc. Tud i Illi ' sc pridruzujc1110 ccslil kam in jim zc li mo, da ka r na jhil rcjc vzlc lij o pod nc bo! (ADRIA)
HomolosaCija LBA za G-300 .l adra ln o Iclalo DG300 E LA N jc 6. a prila 1 9~4, lo rcj II 111CSCCCV po prvc m polclU prolOli pa , pr ido bil o homologacijo pri LBA (N cmskcm uradu za zrac n i pro mcl). S lcm jc izpolnjcn osn ovn I pogol za prodor novcga IClala na sveto vnclll lr zisc u. Izmcd 25 do zdaj in lobav ljcnih lc la ljih II Icli v ZDA, ~ v ZRN , 3 v Svici in cno na Finskc111. Proizvajalcc EL AN sc nadcja, da bo s skoraj snj o nosl riI"ikacijo h0111ologacijskc ga lisla LB A pri Zvcznc111 kOlllilcju za pro mcl in zvczc nOVC111U Iclalu kmalu odprl a pOl ludi na jugoslovansko ncbo. T. (' ERIN
Ka ksna resitev se ponuja Informacija za osnovo predloga druzbenega dogovora za krepilev malerialne baze LZJ od 1985 do 1990 Po drll zbe nem d ogovo rll na ra vni I"ede raeij e za o bnovo ma teri a lne baze LZ.J leta 1975 jc Slovc nij a p.a rti eipira la v petih letih 4,960.000 din ( RSTO) od skllpnih 120,000.000 d in zdrll ze nih sredstev po te m dogovo rll . II. tega nas lova je Slovc nij a (Z LOS ) prc jela d o 1984 leta 14 m oto rnih leta l UTV A - 75 v vredn os ti 98,000.000 din. Prejcla pa bo se eea 20 ja dralnih Icta l VlIk s pa rtieipaeij o 3YYcJin d ye jadralni leta li Kosa va brezpla eno v skllpni vredn os ti 24,000.000 din . Skllpaj bo Slovenij a iz tega drll zbenega dogovora prejcl a m ateri a ln o po moe v jadralnih in moto rnih leta lih v vredn os ti 122,000.000 din . Za ra di kas nit ve reali zaeij e prog ra ma te l' inIlae ij e din a rj a jc bil prvo tni prog ra m ma te ri a lne o bn ove LZJ rea li zira n Ie 50 od sto tn o. Za ra di tega so os ta la odprt a nerese na vpras anja sprejetega p rog ra ma in to : - pa dal a za po tre be spo rt a in rcscval na pada la mo to rn a ja dra ln a letala - jadra ln a leta la - dvo sedi - 'radi o pos ta jc Do leta 1990 bi LZ.J potrebova la: 50 mot o ro nih ja dra lnih Icta l v vrednosti 200,000 .000 din 50 jadra lnih Icta l d vosc d ov v vredn os ti 100,000.000 din 100 radijskih pos ta j v vredn os ti 15,000.000 din 60 spo rtn o tc km o valnih pad a l v vredn os ti 30,000.000 din 200 rc sevalnih pa dal v vrcdn os ti 60,000 .000 din Za.r cali za cij o te ga minimaln ega programa bi v petih Ictih potrebo va li 405 ,000.000 din ali letno eea 80,000.000 din po eenah iz let a 1984. ReSitcv tega pro hlem a je mo zna Ie z novim drll z bc nim d ogovo ro m 0 partieipacl.!1 vseh zainteres ira nih na ravni fcdera eije. Participa eija na j bi bila nas lednja: SSNO 65 (Yc, a li 263 ,250.000 din RSTO , TK S in A K 141, 750.000 din Sl o venija naj bi v pctih letih partieipirala 17,717.000 din a li Ictno 3,543.000 din in to : RSTO !ctn o 1,543.000 din (7,615.000 din skllpajr TKS Si o venij e !etno 1,000.000 din (5 ,000.000 din skllp aj)
EEl KAJ DELP
Lcta lske so le letn o 1,000.000 din iz nas lova 20% o d pogodbenih na log (5,000.000 din sk llpaj) T o jc edin a resitev o bnove ma tc ri a ln e haze L Z.J za o hstojeee dim e nzije nj ene d ejav nos ti. V nas pro tn c m prim c rll bo ta dcjav nost ze lo skreena in nj ene dim cnzij e zma nj sa ne 7a po lo vieo. Ae ro klllbi nimaj o d ovo lj las tnih sred, tev za razs irj eno r:e pro dllk eij o. Ze prosta re prod ukcij a zn a sa ktn o v Z LOS eea 90,000.000 din. Dru zbena po moe iz na slova TK S, S IS in NO pa zna sa Ictn o eea 40,000.000 d in. Sa mo str os ki gor iva zn asaj o !etn o 25, 000.000 din . To :je !c ne ka j po datk ov iz ka te r ih se d a videti , d a brez sirsc drll zhene pOlll oCi ni moe res iti ma te rialn e ba ze LZ.J . MIRK O BIT I:: NC, sckrctar PS Z LOS
Zakljucni racun ZLOS za leto 83 Na os nov i I.a klju enih rac lI nov I.a leto 19X3, ki s mo jih pre jcli od clani e Z LOS (d eve t cla ni e ni pos lal o pod a tk ov ) s mo im cli v lelU 1983 skllpni prih od ek vv isi ni 97,325 .002 din (v !etu 1982 Ie 87,040 .3 13 din) . No min a ln o vse ka kor vee to da rea ln o ma nj od pre jsnj ega leta. Struktllra prih o dk o v j e naslednja: - las tni prihodki 69 ,000.8 32.- din a li 70, 89% - TK S in ZTKO 10,927 .8 57.- din a li 11 ,22% - S IS za il.o brazevanje 2,270.7 15.din a li 2,3 % tc hni cna k ultura 3,207.5XO. - din a li T O, SLO, K VL in.J LA 11,65 , .(,7X. - din a li 11 ,97 % Me nim o, da .I e dcl d dru z!J cni li sred stcv za te lcsno in tehni cno kultur o v skupnih prih odkih prc majh en v p rim crjavi z las tnimi lI stvarJcnimi sredstvi i/. nasl ova d o polnilnega dela elanstv a. S temi sn.: dstvi ne pokrivamo niti osc hnili d o hodk ov str o kov no za pos lenih po za ko nu , ki masajo lc 15% skLrpnih prih odk ov . T udi iz na slova izo bra z.cva lnih s k upn os ti s mo prej eli Ie 2,3 % dc na rj a, ka r je abso lutn o pre ma lo gled c na po me n so lanja te h kad rov za sirso dru 7.bo. T o ncra zumc vanj e nave dcnih da ja leev se po nav lja ze vsa leta na/.a j. Vse ake ijc sa mo upra vnih ud e!eze neev na se I.VCZC od ba ze do fcd erac ij c g!ede tega ni so rodilc za z.eljcnih re/.ultato v. Zanirni va je tudi struktura odllOdko v v iclll 19 X3. (Nadaljcvanjc na 27 Sir,)
revija letalcev in Ijubiteljev letalstva
LETO XIV
MAJ 84
ST. 5
Koneno je tudi letosnja (I) majska stevilka KRIL v vasih rokah! Prevee prostora bi vzelo nastevanje vseh " objektivnih " in stJbjektivnih vzrokov za to grdo zamudo, pa se dolgoeasno bi bilo to dandanasnji, ko ie ne vemo vee, kateremu opravieilu je se kaj verjeti ... " Nie pardon, jajca so po kron !" je rekla branjevka nerodni gospodinji. Upajmo, da bodo pristojni tudi krivcem za ta nas zamik temeljito navili usesa! Zdaj pa k stvar i: najvee prostora n am enjamo tokrat do sedaj najveeje mu jadralskemu p rvenstvu v Sioveniji. Temu majskemu dogodku smo posvetili tudi naslovnico, na kateri nastopa Elanov novi OG-300. Na ialost niti tak fin ale ni zadostoval, da bi po svetovnem prvenstvu lahko nastopil tudi v Lescah ... No, pokal FAI in br onasta kolajna sta vseeno o stala za l ep spomin in spodbudo v prihodnje! - Za raketarje bo zanimivo nadaljevanje odlani 0 njihovih FAI kategorijah , za letalske fotograte p a p rvi del navodil za slikanje letal zrak-zrak. Prihodnjie se kaj ve e o p o trebni op remi. - Ko z uvodnikom na naslednji strani obujamo spomin e n a slavno zgodovino partizanskega letalstva, se v zadnjem delu s tevilke otoi no spominjamo tudi slovenske letalske p rojektive in njeneg a reak c ijskeg a prvenca . To pa je za danes ie skoraj vse, ker " vlagamo inte nzivne napore ", da bi vam junij- julijsko stevilko lahko poslali se pre d boiieem . Pa lepo pozdravljeni!
Ko SO se razrasle korenine Letalska posta Ivo Simenc - zmagovalec Fotografiranje zrak - zrak Kategorije v raketnem modelarstvu Reakcijsko letalo KBL-12 Lisca 84 re'LIJ
sir. 28
4 8 12 22 24
28
30
IzdaJa Zveza letalskih organizacij Siavenije II LJub ljani, Lep i pot 6 1:; Revija izhaja vsak mesee, "razen ju lija in avgusta t". Gradivo za objavo II KRI LI H prispevaj o IjubiteJji letalstva brezplacno. Oenarno nagrado prejme sarno a vtor fotografije. uporabljane za naslovno stran: 500 din za ba rvni diapozitiv, 300 din za crnobeli pozitiv. Za tocnost vseb ine svojih prispevkov o dgovarjajo pi sci sami. Vabimo Ysakoga r, naj sodeluje II reviji 5 poroeili in slikami . ki obra vna vajo de javnosti , kat: mod elarstvQ. JadralstvQ , padalst vo , mato rn a letenje, raketarstvQ , zmajarstvo in balo narst vo . Uredni stvo si pridrfuJ e pravie o skrajsati , d opo lnit i ali prilag odi ti prispevke g lede na prostorske in kakovostne zahteve v revi li ,,:; U red niski odbor: Gustav Ajdi t . M irko Bitene , S tane Bizi lj. Janez Brez ar , Jofe Cuden , Juri; Franko . D o minik Greg!. Be lizar Ke rsic. Leon Mesa ri t , Jure Meinarsit. Francek Mordej. Marjan Moskon (g lavni in odgovorni urednik) , Joie Perhave. Sreco Petrie (tehnicni urednik) in Giril Trcek -t,.. Lekto r: Joie Mik ee -:,.. Naslov u rednist va : Marjan M os kon . postn i predal 33.68001 N ovo mesto 0('; Prispevki za objavo v KRILI H morajo biti v ure dnistvu najp oz neje do 10 . dne v mesecu , pred mesec e m v katere m izid e naslednja stevilka - Rokopisov in slik ne vracamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig , ce je priloiena ovojniea s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami ,,:; N aslov uprave: Zv eza letalskih organizacij Siovenije, Lepi pot 6, postni predal 496 , 6 100 1 LJU BLJAN A, lelefon (061) 222 -504. lekoti ratun pri Z L OS. Slev. 50101-678-51077 . Spreme m bo nasi ova sporotile upravi revile ler obvezno napisite stari in novi naslov, upravi revile sporocite tudi , ce revije ne preje mate red no -::.. Letna na rotnina 500 din, cena posamezne stev ilke'So" din {... Lektorira(lj e ro kop i.sov. graficna priprava in t isk : Dol e njski informativni in tiskarski ce nte r N ovo mes to .
JUBI LEJ I Barvanje parlizanskih oznak na letala NOVJ (slika levo)
Lelos nj e IelO j e I.a pripadnik e Vo jn ega lela ls I \ a in pro l i/.ra c ne o bra Illb e \. pra ve lll pOlll cnu besc de ielO Illn og ih .i llbil e jn ·. Iz Igo d ov inskih d ok ulll CnlO\ 0 na sljanjll in ra zv ojll .illgoslova ns kega \'o ja s kega iela lsl \a jc l·a z\ idllO. d a so b ile \. V0.ill e lll lew 1944 o rga ni zil'<ln e slev iln c lelalske e nOle inli SlallO\c. kal e l'ih ill"oc ila closlo jn o neg uj c.i o Pllvo jni Iclal ski rodcl\i . T o pOlrjuj e llidi po dalek 0 akli vnos lih in pripI'a vah na ie tos nj o o beleLi le \ 40- le lni ce lISla nO\i l ve ;cl i kega sle vi la enOl in lI Slan o v. Po n jiho vih b o rb e nih i;rocilih zi\i jo in d elaj o Illn og i pripadn iki VL in PZO. Ke r Sl11 0 se odloc ili govo rili 0 lel os njih jllb ileji h Ietalc ev. naj zac ne lll o po ·vrsli . . Kolekl iv vojas kc lela lske akad e lmj e je svec a no pr os la vil 20.ja nllar - clan . ko se je pred 40 leli v Savel clri v Ilali.ii pri ce l pOllk kadr a. ki naj bi ses tavIjal pr ve letal ske e not e NOV.I. Posebno svec ano je bil o 22. aprila v e noti . ki slcdi bo rb enilll izrocil o m I. lovske es kadrilj e, I. jlllija pa llidi ve no li. ki 7.ivi in del a po izroCilih 2. lo vs ko bombard e rske es kadrilj e. 0 7.i ve li b odo s pomini na I ~. a vg ust - dan. ko j e bila na o l o kll Vi su uSlan ov Ij ena es kad rilj a la zve/.o I vrh ov nim slabom NOV.I. in 2 1. se pt e mb e r. ko je bila na lela li sc u Zalu zani pri Ba nj a Lu ki usta no vljen<l cs kadriIja. k i naj bi it lI"a ka pomagala S. lIdarn erTlll korpu s u.
Zbor Prve in Druge eskadrile NOVJ na letaliScu Benin v Libiji
(jled e Ila ra/po I07e nj evc no la h . k is ledi.i 0 inoi:" il o m \oj nih le la lskih po lko\·. a ludi med lisl illl i. k i so pred s li ri mi desc ll e lj i sla li \ lelal skih \T sla h. la hk o pr icak u·jc lll o. cia b o 40-le l ni ca uslano\il \ "C lela Isk ih enol NO V. I d os lo jno o bek zc na I ra/nimi priredil va illi v c'nola h . ki slcdijo voj ne ll1l1 iLroc illi 4 22. Iela lskega .jmi snega polka. ustan ov l.jc nega 4. d ecc illbra \ Novelli Sa du : 4 2l Ielal skegajuri snega polka.uSlan ov l.i e nega 9. d ecc illb ra \ Rlllll i: 11 2. lo\'s kega po lka. ll slano vlj c nega 15. d ecembra v Velikih Rad in c ill : 113. IO\'s kega po lk a. usla no\' lj enega iSlcga dn e v Rllllli : 4 2 1. Ielalskc:ga juri snega po lk a. ll stan ovije ncga 20. d ece illbra \' I.aca rkll , in III. lovs kega po lka. ll sla no\' lj enega 25. de ce illbra v N ()ve lll Sad ll. Ilkra li L ob elde nj cm jllbil e jn e o b lelni ce lI stan ov it ve le'tal sk'ih polk ov bo o belde n tllcii 29. d ecemb er . d a nll sta novit ve II. lovs ke divizij e v Rllllli , 42 . jllI'isnc di vizij e v No ve lll S adll, 9. o bill oc ne le tal s ke ba 7e pra y tako v Novelll S adll in petih balaIjono v (7~ .. 79 .. 9 10 .. 9 11. in 9 12. ) let a liskih Slll Zb za oskrb ova nje lela lskih e no t na lelali sc ih : Novi Sad', RuIlla . La eara k, Ve liki Radin c i, Bac ki Bres lovac . SO lllbo r. Kl enak . G os po dinjci. Kalin ovac. Na daIj . Saba c, Zeillun ild . Tudi ciani padal ske desa nln e e no te, ki slc dij o ill" ocilu I. pa dal s kega ba ta lj o na NOV in 1'0.1. lI stano vlj e nega 14. o kt o b-
Bombnik Oornier 00-17 Prve letalske baze NOVJ v Livnem novembra 1943
Povezava z Mostarjem V polelni sezo ni nasa Ictala Das h-7 direkln o povez uj cjo Mosla r z 12 leli ledensko. Tak a ga povc zuj cjo z Beogrado m ses lkra l ledensko, Zagreb pelkrat in enkra l Skopje. Kljub temu , da je lO sc lc zace lek rednejsih povezav, je odmcv velik in ugotJ e n, kar sc od ra za tudi v dobri zasedcnosli lelal. (ADR IA)
ra 1944 v It a liji , se priprav lj a jo na pr o s la vo tega p o membnega jubil eja. Jubil ejn o le ta pre d stav lja za okoli 500 ne kdanjih b o rc ev o bl etnic o u s tan ov itve 1. mladinskega le ta lsk ega bataljona maja 1944. leta v Bosa ns k em Petrovcu , za vee kot 3.000 pripadnik o v pa ob letnic o ustanovitve Ml a dinsk ega letalskega centra oktobra 1944 v Be li crkv i. Kadri , ki so se ta m so lali, so dese tl etj a bili v prvih vrstah ra zvoja in m o d ernizacije VL in PZO d o ma in v tujini . P o membn o m es to m ed letosnjimi jubileji ima tudi 25. maj - dan , ko j e pred 40 leti sovraznik izve d e l m oca n zracni desant n a vrhovni s tab NOV in POJ v Drvarju , kak o r tudi datum (4. na 5. junij) , ki j e poveza n s prvim let o m vrhovn ega p ove ljnik a NOV in POJ , to-
Mostvo Prve letalske baze NOVJ na solanju v Italiji februarja 1944
varisa Tita , s Kupres kega polja. Po lcg ze o m e nj e nih je le tos tudi jubil e jno leto o r" ga ni z ira nj a raznih s lu z b, kotje Il1 c teoroloska, stev ilnih le ta lsk ih zalednih e n o t in us tan ov, 66 leta ls kih te hni cnih d elav ni c in 29 .o kt o bra 1944 tudi s taba le ta lst va NOV J, k i je kas neje prcrase l v p ovc lj st vo VL in PZO . Tokrat se je pri ce l tudi pr vi radi o -tel eg rafsk i tecaj. Za raw Il1c va nje p o m e na o bel d i t vc o ll1 e njenih jubil ejev s m o up o rabili vecletn e izk usnj e 0 nacinu o b e ldeva nja p o m e mbnih d ogod kov s p od rocja na slank a in razvoja voja s kih let a ls kih <:not in us tan ov. Ugo t ov ili s m o, da se p ovoj ni rodov i le ta lc ev ze lo zavzc maj o za cimbo lj vsebinsko o beldeva nje najp o me mbnej s ih d ogo dk ov iz zgod ov in e n as tajanja vojaskega let a lstva nove Ju gos lav ij e. Za cim tem e ljitejse sp oz n a vallj e vpra sa nj 0 nas tanku In ra zvoju jugos lo vansk ega leta lstva m ed NOB se !ie p ose bno za nimajo mladi stardine iz ses tava VL in PZO, nekd a nji pripadn iki leta ls kih enot , o rga ni ziranih m e d NOB , pripa dniki eno t , ki.sJedijo izrocil o m vojnih e no t, ml itd in a in pre bi va lc i ti stih kra jev, kjer so bile m ed vojn o o rgani z ira n e ietalske e no te, a li kra jev, kj e r so bila bazna letali sca ali se d ez i dru g ih letal sk ih e n o l. P o leg o m e nj e nih se ze lo za nim a jo za vojna izroCila in zgodo vinska d ej s tva 0 n as ta nku leta lstva v NOB tudi mn og i ciani letalskih o rgani zac ij', Ictalski po d ml a d ck, so ls ka mladin :t po vsc j domovini , kak o r tudi le talsk i n av du se nci, ki sc
JUBILEJI
Najboljsim zlati I.etalski znak 2 1. ma ja jc bil a v donl ll voj n ~ga Ic ta lstva v Zcm llnu pr il oi.nos tn a slovcs nos t za dan Ietalstva, na ka tcr i je povdjni k vo jncga Ietalstva in pro ti le ta lske ob ra m b~ ge ncra lpodpo lkov nik Sioboda n Alagic izroCi"1 staresinam t ~ga rodu oboroze nih sil ~kl ov n a prizna nja. Cas tni naziv pil ota in zla ti Ict als ki znak vo jncga Ic ta lstva in prot iletalskc obrambc so podd ili trem stares路i nam. na ziv Ic ta lskega in strukto r ja in zlati Ic ta lski znak pa je dob il o 19 pil otov. (Ta nju g)
ba vij o s pr o ueeva nj e m zgod ov in e tega p od roej a , in u s lu z be nc i mu zeja PL in PZO . R es j e, d a so ti s tev ilni jubil e ji pray v cas u , ko ' v laga m o ve lik e na p o re, d a bi o bvl a dali eko n o m s k e tdave, ve nd a r n e s m e m o za ne ma riti 40- letnice u sta no vitve za VL in PZO p o m e mbnih leta lskih en o t tudi za ra di ml a dih ro d o v letalc e v in ti s tih , ki so pred stirimi dese tl etji p o nos no sta li v njih ov ih vrstah. Z a to so ne kd anji pripad lliki vo jask ih leta lskih e n o t priprav lj e ni , da se v Ci m veej e m stev ilu vk ljueij o v letos nj e a kti vn os ti te r p o m agaj o p ri o rga ni zaciji o bi sk a ti stih kr aj ev, kj e r so bil e pred 40 leti usta n ov lj e ne e no te, o bis k a b azn ih leta li se, pri o rga ni zac iji s ree anj z mla d in o in lju d mi , ki so z nj i mi m ed vojn o d eli Ii d o bro in z lo . Obis ka li n a j bi tudi enot e, ki s ledij o vo jnim iz roe il om, in o budili sp omi n e na o rg a ni zira nj e te h e not , spozn a li us p e h e pri p o uk u in vzgoji leta lcev t er si og le d a li leta ls k a s p o min s ka o b eld j a in zgo d ov in s k e so b e . Leta lsk i ve te ra ni bi ze le li videti tud i film e 0 n as ta ja nju in razvoju .jugos lo va n s k ega vojas k ega let a lst va ali ra zs ta ve z le ta lsko te m a ti ko, k o t so razs tava o pre m e in o rozj a, fo tog ra fij in d o-
k um e nt ov 0 na s taj anju in razvoju VL in PZO , le ta ls k ega m a keta rst va, fil a teli stiena razs t ava z le tal s k o te m a ti ko, razs tava lik ov nih d e l le ta ls kih navd use ncev, nova t ors t va in rac io n a li zato rs t va v VL in P ZO . Precej le tal s kih ud elde nce v vojn e j e pripra vlje nih p os red o va ti arm a dnim inj a vnim s red s tv o m o bveSea nja ste viln e p o d a tk e 0 nas ta nku in d elova nju n as ih le ta ls kih e no t v vo jni, p ose bn o v zak lju ce nih o p erac ij a h za k o n e n o osvob o dit ev n ase d o m ovin e.
LJ U BOMIR KR ST I C
Clovek liz SZ) na Marsu? Sovjetska zveza bi la hk o pos lala clove ka na Mars, jc izjav il d irekt or p rograma za_ ur jen je sov jctskih veso Ij cev ge nera l Vl ad imir Sa ta lov, ki:i c pr.ipotova l v Ne~ Delhi s prvim in el ijskim v ~ so Ij ce l11 Ra kese m Sarm ol11 . Ge ncra lj e iz:i av.i.!, da je mo rebi.t.ni sovjetski polel na Mars od vise n oel vzo rcev Marsov ih ta l, ki so jih vzcle sovjetske av to l11a tske so nele. Ko jih bodo raz iska li , bodo ugotovi li , a li je takse n pole t izved Ui v. (jenera l Sa ta lov se je v New De lhiju zavze l za usta novi tcv kluba vcso lj cev in as tronav tov, ka tercga ciIj naj bi bil pos pes iti raz iskave v vcso lju v mirolju b ne na mene. (Po DELU)
Priprava Spitfirejev za prvo bojno nalogo na letaliscu Kana v Juzni Italiji (18. avgusta 1944)
o
IJETALSKA POSTA PAR AVIaN AIR MAIL VIA A:E 0
Secoveljsko letalisce podaljsano Leta!ci prekDmDrci so. 20. maja na seeDveljskem letali seu PDeast ili dan letalstva in prDtiletalske Dbrambe JLA. Zbranim ' nekdanjim le talcem, prekDmDrcem in drugim bDrcern, druzbenDpDlitienim delavcem in krajanDm ,je spregDvDri l narodni heroj Stane BDbnar, ki je tudi Ddk ril spDm inskD plDseD trinajstim padlim pilDtDm prve in druge IDvske eskadrilje. Ob 4O-Ietnici ustanDvitve na sih leta lskih s il je kDmandant puljskega letalskega garnizona MiljenkD Bagar izrDei l zla tD plaketD kDmandata vojnega letal stva in prDtiletalske Dbrambe J LA Rafaelu Perhavcu , enemu najzaslu znejsih pil Dtov pri ustanDvitvi prvih leta lskih enD t JLA. SIDvesnDst so. iz kDristili delavci seeDve ljskega letalisea PDrtDroZ in uradnD Ddprli pDdaIj sanD leta lsk D stezoi200 metrDv dDlgD in pDvsem ,DpremljenD za sprejem pDtniskih le tal z do. 50 seddi. (Po. OELU)
Letalisce
V Nisu?
V Nisu so. spet predlagali, naj bi to. mestD pDvezali z letalskim prometDm. Razsirili bDdD vDjaskD letalisee, zgradi li 'dD tja cestD in pDstavili leta liskD, PDslDpje ter nakuplll ustreznD Dpr ~ mD , 0. tern so. ze sk lenile dDgDvDr vse za interesira ne ustanDve. JA T je uradnD pDtrdil, da je pripravIjen skrbeti za redni , sezonsk i in earterski prevDz pDtnikDv in blaga do. mnDgih mest v drZavi in turistienih centrov Db Jadranskem mDrju. (Tanjug)
Glavnemu uredniku revije Krila Prisrcno se yam zahvaljujem za pozornosl. ki sle mi jo poklonili z objavo Clanka v reviji Sl. 211984. kOI spom in na moj skromen doprinos jugoslovanskemu lelalSIVU. Breme nadaljnjega razvoja in uspehov nasega sporlnega lelalsl va lako doma kOI lUdi v lujini pripada mladim generacijam. reviji Krila pa Cimboljse in pesl/'o obvescanje Ijubileljev lelalslva 0 nacrlovanju dela v nasih lelalskih organizacijah. 0 uspehih posameznikov in 0 vseh zanimivih dogodkih in novoslih s podrocja lelalslva. Z velikim zanimanjem in zadovoljslvom Cilam clank e 0 izrednih uspehih nasih sp0rlnikov in organizacij. posebno pa se veselim delovnih uspehov in napredka odlicnih mojslrov gradileljev kakovoslnih lelal v lovarni Elan. kalerim ze/im. da Cimprej zaplo ve po modrem nebu Corenjske njihovo novo. se boljse lelalo. Vam in uredniskemu odboru zelim veliko uspeha pri nadaljnjem urejanju revije. v prepricanju. da ji bosle uspeli zagolOvili lUdi za naprej izhajanje in dosedanjo kakovosl. Tovarisu CUSlaVU Ajdicu hvala za njegol'o pozrlvovalnosl prof dr. inz. BORIS C !.IAN
Konferenca V AK Edvard Rusjan V pelek. dne 16. 3. 1984 smo CIani Aerokluba Edvard RUJjan imeli redno lelno konlerenco. na kaleri smo pregledali delo kluba v preleklem lelU. Prisolni so bili ludi cIani Aerokluba AjdovsCina in predslavniki Ijudske obrambe. OK ZSMS in SZDL. Obravnavali smo doseike in pomanjkljivosli v lelU 1983 ler si zadali smernice za delo v lelosnjem lelU. kajli vedno bolj inlenzivno bomo morali uSlvarjali. iskali nove moznosli za pridobivanje pOlrebnih sredSlev. i.e v preleklem lelU smo si z laslnim delom prisluzili velik del denarja in nabaviii novo. visoko sposobno jadralno lelalo DC 101 (C-I) . Poleg delovnih uspehov sma dosegli !udi dobre sporlne doseike. Nas Clan. lov. Spacapan Aleksander je na mladinskem republiskem sprvenslvu zasedel odlicno osmo meslo. na republiskem prvenslvu v mOlOrnem lelenju pa je lov. Kodric Malija zasedellrelje meslo v navigacijskih nalogah. Na lekmovanju za pokal Branka I va-
0
0
nusa v POrlorozu je posadka Kodric Slegovec osvojila prvo meslo v navigacijskih nalogah. v skupni razvrSlilvi pa Irelje meslo. V madralnem lelenju so sl ilje CIani osvojili srebrne C znacke. Tudi v lelOsnjem lelU bomo sodelovali na lekmovanjih. saj so nas dosezeni uspehi se bolj spodbudili k nadaljnjemu delu. Marsikalero sobolo in nedeljo bomo kOllani - zamenjali lelala za krampe. 10pale. mOlOrne zage in odsli na delovne akcije (za pridobivanje kondicijeseveda!). IRIS slue Nova Corica
Vesti iz AK Ajdovscina Ob koncu lanske lelalske sezone sma bili v klubu v dilemi kako popravili jadralno lelalo Blanik kaleremuje pOleke/ 1'1'SUI'S. Enosfavna racunica je pokazala. da se ga najbolj izplaca pregledali kar doma. Seveda so bili v zacelku problemi okrog urejanja vseh mogoCih soglasij in dovoljenj. Vse Ie problemI' je uspesno rde val 10V. {orencon. Socasno z urejanjem dok umenfacije sma lelalo ze IUdi rasfavljali. lako. da je bilo ob prejemu soglasij vse pripravljeno za ugolavljanje okvar. poskodb. oziroma merilev na posameznih zivljenjskill de/ill. Celoln o de/a je opravil nas mellanik SlOkelj SlOjan. Pri lem mu je s slrokovnimi nasveli pomagal Lorencon IeI' pri rnoslavnih delih lUdi oSfali CIani Aeroklub a. Nadzor nad opravljenim delom je izvajal IOV. Dominik Grrgl. Konrc maja je bil Blanik seslavljen. prrglrdan ad insprklolja lerje s lem dobil lUdi dovoljenje za polrlanje. Po grob ill oeenall sma fako v klubu prihranili vsaj polovico drnmja. ki je sicer prrdviden za lovrSlna popravila.
* * * V casl praznovanja dn eva mladosli j e modrlarska srkcija pripravila zanimi vo mednarodno sreCanje modelmjev z radijsko vodrnimi modrli. SreCanja so se poleg domaCiIl modelmjev ude/eiili IUdi gos lje iz Il alije in Avslrije. KOl najveeja alrakcija pa je bil naslOp 12 proslo leleCih zmajev IeI' 5 mOlOrnih zmajev. Modelalji so v svojem programu pokazali vrhunsko lehniko. posebej 51' goslje iz Avslrije. saj so po oceni zirije preje/i dva pokala. Ii avslrijski ekipi jr naslopillUdi slirikralni svelOvni prvak v akrobalskih 1110drlih.
oLETALSKA POSTA °PAR AVION °AIR MAIL °VIA A] Proslava Db dnevu letalstva Z Ictalski111 111itingo111. ki sc ga jc udelczi lo we lisoe dclovnih Ijudi in pripadnikov .J LA . so 20. ma ja v Ce rklj a h ob Krki sloves no poeas tili dan ju gos lovans kcga vojncga Ict a lstva in protilcta lskc obra mbe . Ob ob lc tni ci ustanovit ve na sih Icta lskih s il so na Ic ta li seu v Cc rklja h o dprli razs ta vo najso d ob ncj sc 1cta lskc oprc111c in orozja. ki sta na le ta li seu v C erkljah o dprli razstavo na jso d ob ncj se Icta lsk e opre111c in orozja. k i stu skoraj v c dot i sa d domaeega znanja in nasih izdd ova ice v to vrstnih ob ra111bn ih sredslCV. Pros lavc so sc udddi li visok i o fi c irji .J LA ter d ru zbe n opo i"iticni ddavei SR S lownijc in SR Hrvaske. n a lcia lskc 111 111it ingu pa so sc piloti Zvcze Ictalski h orga ni zae ij S lownije. pada Lei AIpskcga Ictalskcga ec ntra iz Lcse in pi lo ti nasega vojnega Ic ta ls t va prcdsta vili s prelcto111 spo rt ni h in jadralnih Ictal. akrobaisk i111 Ictenjc111. prika zo 111 manc v l:s kih sposob n os ti protitankovskcga hdik op tcrja gazda. so ls kih Icta l ga lcb in G-4 s upcr ~~alcb. lovskcga bombnik a
orci
in
10\l<.:a
1.-1 7. Miting sc jc konea l s figurativni111i skoki padaLec v. I'rircdit vc ob dn cv u Ictalstva so b ilc tudidrugml. braniicc111 nascga I; eba pa jc ecs tital IlIdi zvezni se kreta r za Ijudsko ob ramb o admir;1i Il o te Ihank o Mamul a. (Po DELU)
Kitajski balon K itajei so prci z k u sili svoj prvi lc pc lin. Kot
Zaradi slabih vrc/11 cnskih napovcdi sc sreeanja ni uddeiilo ludi nckaj nasih 1710de/mj(' v in zl11(!im j('v, k ar pa V\C('/10 111 ok milo zarcs Icpc l11a llijes tacijc in propagamIc m odclarsl va na IC/11 p odro cju.
* * * Se zadl~jc Ickcijc uccnos li zb irajo Ic/Osnji zacell1ik i jadralci. Re.l'nih kandidalov jc 0.1'1010 samo 5, ad Icll .1'10 d va zc plod polilikc kluba in sic('l' iz vrs{ /11 odclmjev. Prak licni leeaj .1'1' bo zacclprcdvidoma v pr vi polo vici julija. Osnovno so/anje bo 11'10.1' po dolg ill IClih spCI .I' p Ol11ocjo aVloviIla. I.ansko lela nom je namrec uspelo gs'neralll o popra vilo villa H erkules na Cdk el1l. Poleg Clanov ajdovskega kluba .l'C bodo so lali /lIdi CIani klub ov iz Novc Goricc in Toll77ina. L'MIL FRAS AjdovsCina
Zacetek sezone na ajdovskem letaliscu V nedeljo, dll c 18. J. 1984 j e bil 110 ajdOl'sk CI77 IClaliJ(u pra vi zi v-za v. Soncc je usliSalo zclje mladill pilolo v in odg nalo vc l('/' 1('1' oblake. CIani Aerokluba AjdovsCina in Aerokluba /:'dvard Rusjan - Nova Gorica so iz lIallga rjev pripcljali leta la, jih UI77i!i in pripravili najadranje. OCi.l'Iili so IClali.fce, saj .IC je v Jeslill /11e se('ill znaJl o IUkaj prccej lIepolreb//(' Ja re, pa ludi vzlcllla s leza je dobila okrask e: kal11 clljc in knin e. Ob odpnju 1I0ve se20 nc sojadralci tako k OI vsako 11'/0 opral'ili kOlllrolne lele z ueile /jem , slcdilo paje sa l11 oslOjno lelenjc. I.elala .\'o prislajala ill 20pel vzlela la , sa jje hilo pilUl Ol' vei' k OI I('{al. Vsakdo;e hOlel bili pr vi ill oiJcuciovali ze l11/)o z neha ler ,di vali ob pog lcdu ;1(1 mrav/je spodaj. Ure .1'0 bezale k OI millule in .fele veeemi I71ra z je jadralce spomnillla vmilev do 111 0 I'. Pospravili so le/(/Ia in zaprli hangmje, v.wkdo pa sije zelel, da bi le dell hilro minil ill bi hila IU lI ede/ja . k o bi .1'1' spel vmil na le/(fIiNe. Ob 20. uri je na le/illiScu lise 1'0lillllilo, jadra lci .1'0 odJli dO/1l oV - z nekaj lepimi obculki vee. IRI S S IU C Nova Gorica
jc sporo(i la agcncija
Spostovani urednik!
Xi nhua . so to storili \ obmocju Lin Il a y v vllwdnc111 d c lu dr7.a\·c. Njcg()v k o ns truktm jc Za ng C hu II () ng.
V lelosllji aprilski Jle vilki Kril j e ohjill'ljm Clalll' k " Kdaj se splaca ::avrleIi:)" V.I'ekllkor. Clllllek j e k oris{ell, Ie da .Ie jc prikradel liskarski .5kral ali pa napaka
aVIOlja ali prevajalca. K cr 111 en il11 , da napaka ni l11ajhna - kar na develih l11eslih- bi bila pOl rebna koreklura v sledcCel11: AVlUr ol11 enja Mc R eadyja - gre za priil11ek l1aJega osebnega dobrega znanca in slovilega jadralnega lelalco in k OI1.\·Irukl orja ::namenilih ultra lahkih lelalna Clovdk i pogon (0 cel11er .1'1110 pisali). Praviln o je: dr. Paul Mac Crea(~)', one M c R eady, kar IUdi/onelicno ni locn o. K er gre za ugled na.fe revije 111 i.l'lil11 , da bo popra vek korislen. S 10va riJkim p ozdra vom B. C I./AN Zemun
PONUDBA & POVPRASEVANJE V tej rubriki brezplatno objavljamo oglase, ki niso daljii od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko podrotje. Oglase poiiljajte na na,Iov uredniStva: Marjan Moikon, D. p. 33, 68001 NOVO MESTO.
PRODAM avtogir zgrajenega po " BENS E N" nac rtu z originalnim kovinskim Ro torje m , tudi po d elih , in Mo to r VW 160055 KW zg rajenega za av togi r a li leta lo in prikolico za tra nspo rt avtogira. Tda avtog ira 102 kg. Gr.Zinic Egidi o, Ka mpel 36,66000 Ko per, telefo n 066-2 1775, d o 15 ure.
PRODAM m oto r THUNDERTIGRE 2,5 cc m s svecico, 2 I goriva , kljuk o za vzig, po lnil ec za a kumulat o r ter ak umula to r 1,5 V 2 A ter kol esa. Vse nas tete stvari pa za me njam tudi za epoxy trup ja drilice C IR OS 75 a li NIMBUR . Raz po n naj bo najm a nj 3 m z na c rt o m. Mlaka r Bo jan, Dol. Kam ence 68, 68000 Novo mes to, telefo n (068) 25-487.
Proda m amer iskega letecega zma ja in nekaj mate rial a za izdelavo zma jev, tel. (064) 4 7-688 Ugodno prodam z maja tip "Sav ro n ". .I e avs tra lskega po rekl a. Povrsina 18 m I. Infor mac ijc na naslov: O stervuh Drago , F lo ri a n 135.6 3325 Sos ta ni.
AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVE-ZA ~ KAJ DELl Novo letalisce za Ijubljanske sportne letalce v zaeetku
iuniia so se prieela dela na nove m spartn em letaliseu acro kluba Ljubljana. 0 0kanena je osvDjena 10kacija na Ijublja nskem barju , med naVD Dbvaznica in naselj em Matena. Zaeetna priDriteto dajeja ureditvi steze, saj barj a nska tl a drugaee ni ,!!agoee dovo lj utrditi . Ciani aerDkluba upaja, da jim ne bo treba vee dDlgo gostovati pri prijaznih SDsedih in da bDdD kmalu imeli nared strehD in trdna tla za svaja letala, ee prav najraje vidija, da bi bila Ci m vee v zrak u. (ADRIA)
Drazje potovanje z letali Od 7. maja bado v jugas lava nskem leta lskem pra metu cene veeje za 20Ddstatkav. Taliksna padrazitev je adabrena vsem Jugaslova nskim letalskim prevaznikam v skladu z naertavanim gibanjem ce n v letasnjem letu. Po. a bvestilu infDrmacijskega centra JAT-a visje cene ne bo.da veIja le za karte, ki so. bile kupljene do. vklju ena 6. maja. (Tanjug)
Uresnicevanje vsebinske zasnove KRIL Predsedstvo ZLOS je V vlogi izdajateljskega sveta revije KRILA na seji 20. aprila 1984 razpravljalo 0 uresni~evanju vsebinske zasnove KRIL in sprejelo naslednjo oceno: Vsebinska zas nova rev ije Krila , organizacijskega in stro kov nega glasila Zveze leta lskih organizacij Siovenije, v d ese tih letih se od o kt o bra 1973, ni d ozivela formaine spre ine mbe. Vendar se je v te h dese tih letih izhaja nja in izkusenj izoblikovala ta ka uredni s ka politika, da smo revij o , ko lik o r je bilo vamaterskih pogojih dela Ie mogoce , priblizali bralcem in stvarnim p o trebam prosto ra , v kate rem izhaja. Izk aza lo se je namrec d voje: da so bila Kril a v vsem te rn cas u edini tovrstni reclni caso pis na oze mlju celotne Jugosl av ije in , da je za o rga ni zac ijsko obveScanje v ZLOS po trebn o pose bno glasilo - Letalski vestnik, ki j e zace l izhajati ko t priloga Kril ze pred 8 leti . Tako so Krila obravnavala zla sti sport no d ejav nost Zveze letalskih o rg ani zac ij Siovenije, pog la bljala letalsk otehnicn o znanje predvse m z razpravami s podrocij aerod inamike, m eteoro logije, zracnega pro m eta ter graclnje leta I in letal skih modelov, hkra ti pa siril a letal sko kulturo tudi z izvirni m o bravnava nj em stev ilnih te rn iz d o m ace leta lske zgodovine in predstavitvami vojaskega,gospodarskega in potniskega leta lstva ter spo r-
Yugotours Letosnja Mednarodna razstava aeronavtike v Farnboroughu v Veliki Brital)iji bo odprta od 3. do 9 . septembra. Potovalna agencija Yugotours iz Beograda nas je obvestila , da organizira vee izletov v London na .. obisk te prireditve . Sedemdnevni obisk Londona in razstave stane 53 .000 din za osebo, petdnevni pa 47 .000 din za osebo. Zadnji rok za prijavo je 15. avgust 1984. Prijavite se lahko na naslov: YUGOT0URS - Kongresna poslovalnica, ul. Djure Djakovi6a br. 31, 11000 BEOGRAD , telefon : 763-876 in 764-622/ Iok . 273 in 427 . Informacije pa lahko dobite tudi pri Yugotoursu v Ljubljani na Titovi 36/ 1X, telefon 321-794 in 321-795.
tnih in potniskih letali sc. Vse bina je torej najbo lj spo rtn o in izobrazeva ln o obarvana, cepra v je med prispev ki tucli nekaj takih, ki so cis to raz iskova ln ega znacaja . Izdaj a teljsk i sve t rev ije ugotav lj a, da rev ija v o kviru moznos ti v celo ti d osega zas tavlj e ne cilje: clviga stro kov no rave n m ed ciani ZLOS, razs irja leta lsko d ej av nos t in kulturo v javn os ti , izo braz uj e in sezna nj a z n apre dk o m leta lsk ih pa nog sir o k krog ml a dih bra lcev, krepi o brambne s poso bn os ti sp o rtn ega leta lstva ter spo cIbuja sp o rtn o Ijubite lj st vo in navcIuse nje . Bra lci K ril so pretd n o ml a di ljudj e, ka rj e pokaza la tudi anketa 0 ures ni cevanju vse bins ke zas nove v j eseni 1981. Najbo lj jih za nimata sport v leta lstvu nasploh in razvoj najml ajsih leta lskih panog (zmajarstvo, avtogiri, ultra la hka leta la, b a lon a rstvo. ra keta rstvo , m a ketars tv o ), ki te melji v velikem delu na Ijubiteljski gra cInji lastnih leta lnih nap rav. Tern pri za cIeva njem b o mo tudi v bodoce posvecali naj vec po zo rn os ti, saj za ht evaj o temeljit o poznava nj e teore ti cnih in tehnoloskih s pozna nj , hkra ti pa s pod buja jo in ven ti vnost in sa m ostoj nos t, kakrsni bi td ko nas li pri dru gih ud ejst vovanjih mladih . IZDAJAT E LJSKI SVET R E VU E KRILA
Zakljucni racun revije Krila za leto 1983 Zakljucni racun revije Kril a za leta 1983 je po trdil izdajateljsk i sve t 20. a prila 1984 Prihodki v letu 1983 din N a rocni na revije 757.883 Pogodbena narocnina OZD 230.000 Re kl am ni og las i 49 .000 PI S PZ za revijo, s ubvencija 40.000 TKS Siove nij c, sUbvcncija 80.000 Skupaj 1, 172.383 Od hadki v letu 1983 din Tisk 12 stcv ilk rev ij e 1,017.290.95 Ad re ma 16.062,70 Lckt o rira nj e 10.294 ,00 Vrecke za rev ij o 27.060.00 Bru lO honora rji gl. in te hn . ured nik a 86 .280,00 PTT strosk i 3.463,80 Osta li materialni stroski 14.362.00 Sk upa j 1, 174.8 13,45 Deficit iZdaj anje re vijc Kril a za Ie to In3 znasa 2.430,45 din in s moga pokrili iz prihodkov PS Z LOS.
Ob kapitualciji izdajalskega vojne~a povcljstva bivse Jugoslavije, ki .Ie ukazalo, da se morajo letala in drugi vojni materijal predati neposkodovani ok upatorju , je s se 26 somisljeniki sklenil , cia letal ne boclo preclali, pac pa boclo oclleteli k za veznikom. 16. aprila 1941 je 9 letal oclle telo eez Grcijo v Egipt. V blizini Aleksanclrije so bila nasa letala prikljucena angleskemu pomorskemu letalstvu , kjer je porocnik-pilot Leopo lcl Ankon v letih 1941-1942 opravil vee kot 100 borbenih poletov, ki so bili protipoclmornisko patroljiranje ali pa izviclovanje v obalne pasu od Port Saida clo Marsa Matruka.
Manj omejitev za luje letalce Predvidevajo, da bodo tuji turisti kmalu lallko "pristajali s svoji mi letali ludi na drugih , ne sa mo mcdnarodnih Iclali sCih v Si ove niji , Ie da bodo morali "najprej o pravili carinske i"onna lnosli na lreh slownskih mednarodnih ICl a li sCih. V ra zvilem svelu uporabljaj o za luri zcm vse vee majhnih IClal. Zalo, ker "i (prcd vse m lisla iz ,,(.1rugc rok c") WI ncjo Ic nc kaj sto dola rjc v vee kOl najsodobne jsi avtomobiIi. NjilH) vi laslniki se vse bo lj zanilllajo ludi za jugoslova nska 1elaIisca, kjcr so prislajanja od os1ej ovirali slrogi prcdpi si. V Slovcniji lahko ra zcn na Brniku in v Ma ribo ru prislajajo lurisli samo sc v Seeo vljah pri POl"loroz u. Ta mkaj je lela 1982 v mednarodnem promClu prislalo 1167 Ielal, s 3983 pOlniki,1ela 1983 ze 1657 Iclal s 5266 pOlniki. Najvee jill bo v Seeovljah prislalo srcdi poiclja. Sceovljc so primer, kako bi lahko pozivili najboljsi mcdnarodni lUrislicn i promcl. Zalo pri nas zc razmisljajo 0 vecji sproslilvi IClalise za lujcc. (Po DELU)
Trki
V
zraku
Lani jc bilo na vscm svelU priblizno 10.000 lrccnj mcd iclali in plici, skoda pa jc doscgla, 1.5 milijardc dolarjcv, so sporocili zaIlodnoncmski strokovnjaki. Po mncnju piloloy so v lcm pogicdu sc zlasli ncva rna iclal isca v Ncw Dc1hiju,' Nairobiju in Bangkoku, ccpray jc ptic vc1iko tudi v drugih mcstih in lirzavah. V ZR NcmCiji jc bilo lani priblizno 1000 takih "karambolov", skoda pa jc dosegla 20 milijonov mark . (Po DELU)
Pripaclal je skupini napreclnih letalcev 94. eskaclrilje RAF in bil je velik pobornik, cia se eim vee pripaclnikov jugoslovanskih kraljevskih enot prikljuCi NOVJ. Sam se je mecl prvimi javil v januarju
Odkritje spominske plosce pilotu Leopoldu Ankonu V Lavrici pri Ljubljani je bila na procelju rojstne hise LEOPOLDA ANKONA, kapetana, pilota-Iovca I. lovske eskaclrilje NOV J, oclkrita cine 31. marca tl. v pocastitev 40 letniee ustanovitve eskaclrilje , spominska plosca, ki sta jo posta viii organizaeija letalcev prekomoreev boreev NOVJ in zclruzenje boreev NOVJ iz Lavriee. Oclkritja se je ucleldilo veeje stevilo njegovih nekclanjih tovarisev-Ietalcev, preclstavniki borcevskih organizaeij, gasilei in pionirji s svojimi praporji. Navzoce je pozclravil preclseclnik ZB iz Lavrice tov. Viktor Oneilij. Poseben pozdrav je namenil prisotnima letalskemu veteranu Rafaelu Prhaveu in spanskemu boreu Stanetu Bobnarju, katerima se je zahvaIii za obisk. Nato je tov. Janko Peracl govoril 0 zivljenjski poti Leopolda Ankona in dejal: Ze kot mlacienicsejevbivsiJugoslaviji znasel med pomorskimi leta lei . Ko se je prieela va pril u 1941 druga svetovna vojna, je bil pilot na izvidniskih letalih "DO-H". Cepravje iznenaclni fasisticni napad na Jugoslavijo napravil v vojski splosno zmedo, je njegova letalska skupina uspesno opravila 13 izviclniskih akeij in 5 bombnih napadov na sovraznika.
1944 v novo jugoslovansko letalstvo, v katerem je imel velik prispevek pri oblikovanju I. lovske eskadrilje NOV J , ki je bila ustanovljena 22. aprila 1944 na letaliscu Benin. v Libiji. Eskadrilja je bila 18. a vgusta premeSeena na letalisee Canne v juzni Italiji, od ko~er je delovala na poclroeju Dalmaeije, Crne Gore in Hereegovine. Leopolcl Ankon je paclel kot voclja letalske skupine 25, septembra 1944 pri opravljanju osme bojne naloge ob napadu na enote 118 nemske divizije na prostoru Vrgoree-Ljubuski , Leopold An kon je posmrtno povisan v cin kapetana, obenem pa odlikovan z "redom partizanske zvezde s puskami". Docleljena mu je tudi diploma letalskega instruktorja z zlatim znakom. Govornik je se omeni\, da letalciprekomorei postavljajo spominske plosce vsem svojim padlim kolegom. Po koncanem govoru in odkritju plosee, so delegaeije polozile se svoje venee. Na koneu je kratko spregovoril se letalski veteran Rafael Perhavee, ki je z zadovoljstvom ugotavljal, da je odkrivanje spominskih plose, znak pozornosti <to pacllih letalcev, ki so zrtvovali svoje zivljenje za svobodo svoje domovine in napreclek letalske tehnike. GUSTAV AJDIC
Ivo Simenc - zmagovalec 3. evropskega prvenstva za u 路 azred.
Obalo bodo nadzorovali tudi iz zraka Po bese da h se kretarj a Leta lske zveze Hrvaske Dragutina Ma rc ulj osa bod o !et os ja dra ns ko o ba lo v o kviru zascite pred pozari na dzorova li tudi iz zra ka. Od 15. junija d o sred e se pte mbra bo s pctih jadra nskih letali sc 'vrsa rskega , res kega, zadrskega, splitskega in dubrov ni skega - vsakih pet ur vzletelo po eno spo rtno !etalo. To po meni , d a bo sta lno deZ ura lo stirin a jst Ictal s pribli zno 50 cia ni posadk e. k i bod o oprav ili 30.000 ur lete nj a. Cf a njug)
Na tretj e m e vro pskem prvenstvu v ja dra ln em lete nju za klub s ki ra z red , kij e bil o od 2. d o 13. m a ja na leta liscu v Lesca h, se je zbral o 29 te km o va lcev iz sed!)lih ev'roJlskih dr Za v: C SSR , Finske, Svedske, Svice, It a lij e, Z a hodn e Ne mcij e in Ju gos la vii e. Najsteviln ejsi so bili nasi z 10 te km ovalci , Za hodnih Nemcevj e bilo ose m in v na jm o cnejsi posta vi nem sk ega klubsk ega raz reda , z evrop skim prva ko m W ern erj em Mull erj em na celu . Po t ri te km o valc e sta imeli za sto pstvi Italij e z mladimi te kmova lci po d vo d stvo m iz~u s en e ga vet erana Smilj a na Cibica , in Svedske, z o dli cnim a Matso m Ol sson o m in Leifo m T ho rngreno m. Suomi - Finci so bili zastopa ni z Mikk o P. Bertlingo m in Veso Pajunen o m. Ob zbran'i eliti je bil o pricak o va ti d a bodo imeli po m e mbno vl ogo v b o rbi za kolajn e mo cn o sam ozaves tni Ne mci. Z a o ba 'Ceh os lo va ka se ni vedelo ka m po kvalite ti spa d a ta, prica ko va ti pa je bil o, da b o m edn a ro dni prva k socia listicnih dr.Za v iz la nskega leta , Jii'i Ste pan e k, rese n ko nkure nt fa vo ritom. Svi car IStva n Am o rt j e bil p o polna ne zna nka, Svicarji pa so sicer zna ni ko t odlicni tekm o valci. Km a lu pa se je izk aza lo , da po svo jih sp oso bn os tih ni spa da l v zbran o elitn o dru scin o.
Ju gos lova ni sm o bili nez na n ka ta ko za do mac i ta bo r ko t za tuj ce . Ker sm o sc v prete klih letih p re ma lo sreceva li s tuji mi te km o va lc i na naj vecjih te km ova njih , pa c ni bil o m oc ve d eti ka m s pa da m o. U pa nj e je bi I d o mac i teren in p oc u tj e na d o mace m d vo ri scu j c ve dn o prij et nejse ka ko r na ka ke m tuj em. Med d ese timi Jug os lova ni je bil o ka r se d cm d rZav nih pr va ko v, p rva k la nskcga leta Miha T hale r in Ivo Simenc, tud i bi vsi d ri av ni prvak iz leta 19 79, sta ko t d o mac in a na leta lisc u v Lesca h vli va la na jvcc u pa nj a. ena ko tudi J anez St a rih a, ki j e ze vec let sta lni gos t na leta li sc u A LC. Izk uscnos t os talih pa je bila t udi po me mbn a pri upanju , cia b o m o Ju gos lo va ni ko ncn o Ie prijaclrali tudi ka ko ko la jno . Prve nstv o j e bil o ura dn o in sloves no za klju ce n o v nedelj o 13 . m a ja o b le pc m son cne m vre me nu , k a krsnega so si vs i tekm ova lci in se b o lj o rga ni za t o rji ze lcli yes cas te km ova nj a . Bil o pa j e vec d devnih in o blacn ih dni ko t le pih in prim ernih zaja dra nj e, pa c ta ko ko t sm o ga vajeni ze vso letos nj o po ml a d . Pred stevilnimi gled a lci in gos ti , m ed ka terimi j e bil tudi preclsednik pred se clst va SR Siovenij e to var is F ra nce Po pit - bil j e tudi cas tni p re dsednik o rga ni zac ij skega komit e ja J. evro pskega pr ve nstv a v jadra lnem letenju za klubski raz red - j eslo-
~e't413
JADRALSTVO
Letalski prevozniki - po starem Lela ls ki prcvoz niki kljub vrsli pos ku sov in akcij , s ka le rimi na j bi jih pripra vili d o I11 cdsc bojnega sod elova nja, nada ljllj e jo po Slare m , Ce pnlv'jc b il pred kra lki m na po blldo svcta Zveze sindi ka lov Jugos lavije po hlldih lezava h uSla nov lje n a dbar za us kl a jeva nje pa lilik e razvoja in pa slav lela lsk ih prcvozni kov, pa la orga n za zd a j p ra kli cno se ni c nc d ela, To je bil o recc no na pl ena rni seji le la 1predsla vn ikov skega pro l11 cla v Gospad ars ki zb o rnici Jugos lav ije, Ka n k rel nejsega dogavara fa l ni so sp reje li , Na ses la nck ni p ri sC\ nili ed en ad pova blj e nih d irek lo rjev (iz Ja la in Av iogene ksa sla pri sla na mes lnika , iz In cx-Ad ri e pa ni bil o nik aga r ), (Ta njug )
sna razg las itev z magova lcev vzbudila ti sti prijetni o bcut e k, ki si ga vedn o ta ko srcn o zelim o na vse h medna rodn ih tekm ova nj ih, Videti vihra ti na ja mb o ru jugos lo va nsko tro b ojnico o b do mac i himni , je ti sto na jvec, ka r v sp o rtu lahko d osdes ko t sp o rtnik in d as s tem tudi svoj e mu na rodu in d o mo vini nekaj ti ste to pline, ki smo jo v spo rtu Ie po redk o ma d eld ni . T g po t je zav ihra la t ro bojnica v cas t Ivu Sime ncu, nove mu ev ro pskemu pr vaku in pr ve mll Ju gos lo va nu , kij e na ta ko ve likih te km ova njih p ozel zmago, in J a nez u Star ihi za osvojeno tretj e mesto. Vihra la pa je tudi ceS k os lo vas ka zas tava za drugo mesto in st'e brn o ko lajno Jifij a Ste pa ne ka, i z r ~ dn ega b o rca in se bo \j sega leta lca. Z a Sime nce m je zaosta l sa mo 45 toc k in ce bi zmaga l, bi lahko g o vo rili o zaslu ze ni zmagi. Z a to bi bila d o volj ze majhn a Sime nceva na pa ka , ' Ko la jne je po d elil po dpredsednik FAI tova ri s Sta ne M enegalija , preh odni p oka l zma go va lcu pa tova ri s F ra nce Po pit. SpQminsk e kri sta lne po ka le je prejelo pr vih pet uvrsce nih , o b prvih treh sc ce trti C la us Triebel in peti H elmut Kiffmeye r, o ba iz mos t va Za hodn e Ne mcij e, p od elil jih je predsednik Z LOS tova ri s A lojz Gojcic. De lov na o rga ni za cij a In ex Adri a Avi o pro met pa je pri speva la kri staln a po ka la za na juspes nejsega tuj ega in d o mace ga te km ova lca. T o sta bila Simen c in Stepa nek , ki jima ju je izroCiI J a nez Koc jancic v sp o min na Franca Struklj a in 'F ra nca Mirnika - Hakelca. Velik uspe h jugos lo va nskega m os t va so d o po lnili se Mih a Tha ler s ses tim in
Jugoslovansko mostvo v svecanem deflleju
C rt o mir Ro jnik z os mim mes to m , T ud i Ko la ri cevo 1I. m es to in 15. m es to Vl ada Pfeife rj a sta lepa d osd ka . Razoea ra l pa je predvse m Z iva F re nc . Z a ra di prema jhne bo rb enos ti. Staro vi c si je za pravii d ob ro u vrstite v s kik so m v 3. di sciplini , ko j l! veCina te km o va lcev pril etela d o c ilja, Ga to lin in Filk o bi la hk o po kaza la vee. O b p ri s rcne m in prija te\j skem sloves u gos tov so ti izraz ili zad ovo ljst vo, d a so bi va li d va tedn a med prij etnimi Ijudmi . Vsi tuj c i so bili prvic v nasi d de li , bili pa so t udi prijetn o prese nce ni o b spoznanjih , d a je Jugos lav ija in nj eni pre bi va lci nek o lik o drug ac na ko t so si jo pred stavlj a li . Pray o dprt ost in gos to ljubn os t nasih \judi sta jim po maga la, d a so spro ti poza blj a li tego be te km o va nj a za ra di sla bega vre mena. Stev ilni izve nl eta liski pri sta nki po vsej Si o ve niji so jim po maga li , d a so si vtise z leta lisca d o po lnili z nerd ira nimi srecanji s p od eze lskimi Ijudmi in z nepri ca ko va nimi prij etnimi d ozive tji . Z ato j e to ev ro psko pr ve nst vo o prav il o ve lik o vec k ot sa mo te km ova nj c. Bil o je sreca nj e ka krsnihj e d a nes v d a nas n je m za plete ne m sve tu ve lik o prema lo. Zato d elam o Jug oslova ni ve liko na pa k o, ke r ne pusca mo nasih sp o rtnik ov na velika mednaro dna sreca nj a, pri ce me r so pra y leta lski sp o rti ka r p recej pri za deti . In ka j la hk o rece m o 0 sa me m te km o va nju 'i V o rga ni zac iji ni bilo na pa k, ki bi la hk o p o vz roci'le pro tes te e kip. Z irija za to ni imela dela in se ni niti enkra t sesta la, Meteo ro los ka slu z ba je bil a doslej
Dostojen dokaz, da je bil pricetek III. EP zares presenetljiv - snega je bilo do gleznja, a ga je sOl'lce se isti dan do kraja obdelalo, vsaj na letaliscu
Mikrovalovni sistem vodenja tudi V praksi Letalisce Valdez na Aljaski je prvo opremljenoz MLS (Microwave landing system). Proizvajalec oaniranih letov in prepeljali 5.000 potnikov. Letaliska oprema MLS je cenejsa od standardne I LS in je leta 1982 stala 716,000 ameriskih dolarjev (vkljucno s 50lanjem). Sprejemnil<na letalu bo stal manj kot 1O.000dol!lrjev, ko bodo pricelj s serijsko proizvodnjo. (ADRIA)
tetenje z zmajem se je koncalo V bolnisnici KOBARID, 21. marca - Kobaridcan, 29letni Vladimir Koritnik, se je marca ' ucil letenja z zmajem. Ko se je spuscal,je s kovinskim trikotnikom zadel v zemljo in si zlomil nadlahtnico desne roke . Odpeljali so ga v sempetrsko' bolnisnico. (Po DELU)
najboljsa na tekmovanjih na domacih tleh. Mira n Ferlan, ki joje vodil,je opravii zares vse kar je bilo v nasih domacih pogojih mozno. Napovedi so bile dokaj realne, vcasih malo preoptimisticne ali malo prevec zaddane, vendar vedno v okvirih, ki so karakterizirali vreme tistega dne. Nekolil-..o tdav mu je naredila kaplja hladnega zraka nad severovzhodno Evropo, ki se je nepricakovano zakotalila proti jugu in to pray preko Siovenije in kot v posmeh se je pri nas nekoliko predolgo zaddala, na vzhodu in zahodu, pa tudi v sosednji Avstriji pa so v tern casu cudovito jadrali. Taki dnevi so bili izrabljeni za kegljanje, izlete do Postojne in morja, pa tudi drugam . Tekmovalno komisijo je dobro in odlocno vodil Gaber Pesjak, kije bil tudi vodilni rdiser tekmovalnih disciplin, ki jih tekmovalci niso uspevali zadovoljivo zakljucevati zaradi izredno muhastega vremena . V petih tekmovalnih dneh je bilo sarno 35 uspesnih letov s preletom ciljne linije, kar je ob devetindvajsetih tekmovalcih izredno malo. Tudi preletenih kilometrov ie bilo sarno 25 tisoc .. Pomemben uspeh v organizaciji tekmovanja je dosden pri izracunavanju rezultatov. Na dveh vzporednih racunalnikih sta prizadevna programerja loze Uhan in Andrej Mlakar vestno, hitro in natancno opravljala zahtevne naloge v zadovoljstvo vseh. Listo neuradnih rezultatov sta izdajala sarno nekaj minut za tern, ko je tekmovalna komisija dobila zadnji poziv po telefonu 0 mestu pristanka tekmovalca. Brez napak, hitro in kvalitetno je vodil fotqlaboratorijsko sluzbo laze Primozic. S svojo domiselnostjo je izdelal namizni povecevalnik za desifriranje filmov
in stem omogoCiI tekmovalni komisiji lahko delo in tudi tekmovalci so se lahko na njem prepricali 0 napakah, ki so jih napravili. France Primozic je kot sekretar prvenstva opravil veliko deja pri pripravah prvenstva in tudi med tekmovanjem. S Tonetom Polencem sta pripravila licno publikacijo, preko njegovih rok pa je sla celotna papirnata administracija, ki je za tako prvenstvo pray gotovo ni malo. V veliko zadovoljstvo vseh, organizatorjev in tekmovalcev, pa je Branko Perko opravil nalogo izrednega prevajalca in voditelja vseh ra zgovoroy v angleskem jeziku. Za tehnicno sluzbo in red na letaliscu so skrbeli Bojan Kaduc, Bruno Stular in Vojko Hladnik. Svoje naloge so opravili brez pripomb, saj so delovali kot dobro uigran orkests; r. Tudi zemeljska ura je delovala brezhibno. Kjer spleta in veze vrvice- Joze Fon drugace tudi ne more biti, Stane Bizilj pa je poskrbel za brezhibno delovanje ure. Nekaj malenkosti pa sem v celotnem organizacijskem timu opravil tudi jaz, tako kot stevilni drugi ciani ALe, brez katerih prvenstva ne bi izpeIjali tako dobro. Svoj deld k dobremu pocutju nasih gostov je prispevala tudi letaliska restavracija laneza Pristavca, ki je dobro skrbela za del nujnih zivljenjskih potreb vseh, ki so se mudili na letaliscu. Letalisce v Lescahje ob vzhodnem robu Alp, Maribor in Novo mesto pa ze segata v ravninsko podrocje. Zato je bilo pricakovati, da bo relief Siovenije zelo pogodu predvsem Nemcem, ceskoslovaskima tekmovalcema in Svicarju, pray tako slovenskim tekmovalcem vjugoslovans kern mostvu. Nasi so res pokazali da se nad domacimi hribi nekoliko bolje
JADRALSTVO
Tudi 8Z ima "vesoljsko letalo" Ne kdanji visok i fra ncosk i fun kcio na r a mcriskih o b oroze nih silje izjav il no vinarjem , da ima me nd a Sovjetska zvcza "vesolj sko Ie ta l0" , povscm :, id c nti cno Space S h uttlu ". "V ideIi smo to sov jelsko veso lj s ko Iet a lo: k i je na las podob no nas il11 Space S huttlu, Co lu lllbi i in C ha lie nge rju ," jc izjav il nekdanji sef obvesceva lne slu zbe Pe nlago na za na d zo r nad vcsoljel11, upoko jeni podpo lkovnik T homas Kre bs. Ko l je deja l, je Sov jct ska zve za do b ila v roke nac rtc a mcriskega plov il a Space Shutt le in na pod lagi nj ih izdci a la svoje vcso ljs ko Ie la lo. T o na j bi polelcio v ves o lj c eez kako le w a li d vc. (AP)
zna jdej o, Ste pa ne k pa je , ce pra v je bil pr vic pri nas, lete l e na ko d obro kot nasi najbo lj si. Z a to so bili spo drsljaji seve rnj a kov in Nemcev nek olik o prese netljivi . Slednji so neuspeh v cetrti di sciplini oce- ' nili ko t ka tas tro fo nemskega mostva, v res ni ci pa jih je skla til o v Savinjs ki do lini neprica ko va no pos labsa nj e vre mena z vetro m, ki ni d o pusca l la hk ega pre leta med Menin o pl a nin o in T roja na mi . Osnovni vzro k za sla bsi uspeh je bil o d ejstvo, d a nih ce med njimi ni imel izku se nj letenj a v hribih . Edini , ki je bil v tern izku se n, j e bil Kl a us O hlma nn , k i pa .ie nes rec no poskod ova l leta lo ze v d r ugi cli sciplin i in ni na d a lj eva l te km ova nj a. Vsi so pri zna li , cia so imeli pred hribi veliko spos to va nj e in ci a je po tre bno za lete nj e tik o b po bocju h ribov ve li ko izku se nj, oclli cne te hnik e in tudi hra bros ti . Pray za ra cli tega jih je ve lik o o bljubil o, ci a se bo de k na m se vrnili na trenaz no lete nj e, pa tudi na d obro in poce ni hra no in pij aco . T ipi leta l, k i so lete la na te rn p rve nstvu so se precl ne ka j let i preclstav lja la jeclro in vrh kva litete v sta nd a rcln e m raz redu tu cl i na sve tov nih pr ve nstvih . V pisa ni clruscini trin ajstih tipov jad ra lnih leta l, so se spet izkaza li Ela novi degej i, na jbo lj
Tekmovalce je pozdravil tovaris France Popit
b'lescece z zm ago Simenca in Stari he, med dese teri co pa jih je bilo ka r pet in ka r pet let so na jugos lova nskih te km ova njih in za dnjih clve h ev ro pskih prve nstvih zma go va li sa mo Ela no vi degeji. Zato je les ko ev ropsk o pr ve nstvo tudi prijetn a zmaga Ela no vih d elavcev v pro izvodnji leta I, pose bn o se, ker so prizn anj a tujih t ekm o va lcev d a na tudi pro izvodnji , ki so si jo ogled a li v e ne m od ddevnih dni . Naj vec za nim a nja je ve lja lo novi Ela no vi o rhid eji , leta lu D G - 300- E LA N. Leta lo smo la hk o videli tudi v prve m letu na d o ma cem nebu o b za kljucni slo vesnos ti evro pskega p rve nstva. Z a pro izvodnj o leta l se je za nim a l tudi tova ri s Po pit, ki je izre kel Ela novim strok ovnj a ko m prizna nj e za uspeS ni pro d o r na za pa dn o td isce z izjem no k va liteto izd elkov. Pa se nekaj za nimivos ti petih te km ova lnih dni:
1. TEKMOVALNI DAN - 2. ma;: hitrostni prelet V trikotniku LESCE-KRANJSKA GORA-NOVO MESTO-LESCE (256,2 km) Po kra tki slo ves ni o t vo rit vi evro pskega prve nstva je 29 te km ova lcev d obil o pr vo na logo. Kljub moc ne mu ve tr u so se ter mi cn i vzgo rnik i le po razv ija li in te km ova lci so v d viga njih z 2 d o 3 m/s b rez tda v dosega li na jvecj o d o vo lje no visin o 2000 m etrov. Na tej visini so tudi vs i sta rt a li v s meri pro ti Kra nj ski go ri . Zace te k je bil ze lo o betave n, saj so te km o va lci v vecini pre ko Kra njske go re p ril ete li v do bri uri do Kr va vca. Pro ti Nove mu mes tu pa so se pri ce le tdave. Baza obla kov se je moc no zn iza la in ce ln i juzni ve ter se je kre pk o po jaca l. Taje trga l termicn a dv iga nj a in vs i, ki so uspeli o ble teti tocko na leta liscu v Nove m mestu so na ni zki h visina h Ie s tdavo napredova li pro ti Ljublj a ni . Km a lu so bili vs i na tl e h mecl No vim mes to m in Ljublj a no. N ajdlje je uspelo pril eteti Sve du O lsso nu . Prista lje v Steg na h pri Ljubljani in ta d a n po bra l zm ago, F inec Be rtling se je s pri sta nk o m pri Velikih Lasca h uvrst il na dru go in Cehoslo va k Ste pa nek [l a tretj e mes to. J ugos lova na Tha ler in Simenc sta prista la pri G ros uplj e m na isti nji vi in se u vrstil a na os m o mes to z zaos ta nk o m sto toc k za prvim. Med d ese terico so se uvrstili tudi stirj e N emci: Kiffm eye r, T ri ebel, W orf in Ohlma nn. Zace lj e pa so po pr ve m dn ev u krojili pred vse m J ugos lova ni , na jsla bse pa se je o dreza l F ilk o, k i je za beld il nicl o za ra di prista nk a Ie d o ber kil o mete r o d leta lisca . v
Starovic poclva in razmislja 0 napaki, ki ga je veljala odlicne koncne uvrstitve
JADRALSTVO 2. TEKMOVALNI DAN - 4. maj: Hitrostni prelet na lomljeni liniji LESCE - KRVAVEC - PODKOREN - KRVAVEC - LESCE (175,2 km) Po dn evu, ko so organizatorji prehitro razpustili tekm ova lce zara di ni zk e oblaenosti, je sledil dan s kraj so discip lin o. Ker je bil a Cisto hrib ovska, je bil o prieak ova ti, d a bo veeina te km ova lcev priletela d o cilja. Ba za ob lakov se je dvignila pre ko tisoe petsto metrov in zaeetek je ka za l, da se bod o prieakovanj a ure snieil a.
Tekmovalna komisija (M. Ferlan, G. Pesjak, B. Perko in B. Kadunc) seznanja pilote z dnevno disciplino
Predsednik ALe In predsednlk org. komlteja III . EP tovariA Lado GorlAek pozorno sledi delovanju zemeljske ure, ki jo je vodil Stane Blzilj s pom<>tnlki
Veeina tek movalcev je brez tdav ob letela Kr vavec in Kra nj sk o goro in se preko D o bree ze spuseala proti Kr vavc u z rae un o m d o leta do cilja. Ob Kri zki gori, Storzieu in Zaplati so bila se vedno rahla dviganja , kar je dajal o vsem ve lik o sa mo za ves ti , d a dolet d o cilja ne b o vee tdave n. Pri o bra tu nad Kr vavce m so imeli po rae unih kar prevce reze rvn e visine. Ko so se s Kr vavca podali v izraeuna ni d o let p o p o ti , ki je se pred ne kaj minutami zago tavljala se d oda tn a dviganja ob poboejih, so se prieele tdave , s katerimi nih ee ni niti v sa nj a h rae un a l. Zaradi prod ora hl a dnega zraka preko Karavank in hitre ohladitve podroeja o b poboeju se je vali l hladni zrak s p o b oeij v doli no in p oziral neu smi lje no reze r vne visine tak o hitro , da so s Krvavca s tisoe metrov visine prilet eli sa m ose do TrZiea , kjer so tudi mn ozieno pristajali. Tisti , ki so lete li bo lj nad doli no so imeli ma njsa propadanj a in se sree n o privl ek li d o cilja . Med osmerico, ki je preletela ciljno ert o so bili ka r stirj e Jugoslo va ni , Janez Stariha je bil naj hitrejsi vendar je zma ga l Zahodni Nemec C laus Triebel na M ISTRALU zaradi ugodnejsega ize na ee va ln cga fakt o rj a ~er prevzel vods tvo v skupni razvrstitvi . Simenc se je s tretjim easo m prebil na ee trt o mes to, p eti in sesti pa , ta bila Gatolin in Starovie. Tha ler, Ko larie in Rojnik , so bili med ti stimi , ki so pristaIi pri TrZieu. V d o le tu je za ra di prepozne odloCitve za izve nl etaliski pristan e k pos kod ova l letal o Nemec Kl a us Ohlmann , ki se je na sreeo Ie lazje o praska l, pristal pa je Ie d va kil o metra od leta lisea. Tekmovanj a ni na d a lj eval.
3. TEKMOVALNI DAN - 6. maj: Hitrostni prelet V trikotniku LESCE MARIBOR NOVO MESTO - LESCE (307 km) Kontrolno tehtanje letal pred vzletom
Po preh odu hladne fro nt e, ki je prepreeila lete nj e 5. maja , se je za tretji da n
Stari -
Janez Stariha je svojo hladnokrvnost in vztrajnost poplacal z bronasto kolajno
skuhalo pravo vreme, kakrsnega smo vajeni nad Siovenijo v tern letnem casu. Vsi tekmovalci so dobro startali nad zemeljsko uro in tekma se je razvijala v prid fvu Simencu. Letel je najbolje med vsemi in zmagal pred 'Cehoslovakom Stepanekom za sarno 45 tock in tudi prevzel vodstvo pred Stepanekom za dvajset tock. Do cilja je priletelo kar 23 tekmovalcev in razen Starovica tudi ostalih devet ]ugoslovanov. Pet tekmovalcev med deseterico je bil kar lep uspeh domacinov, Stariha pa se je z desetim mestom prebil na cetrto v skupni razvrstitvi.
4. TEKMOVALNI DAN - 7. maj: Hitrostni prelet na lomljeni liniji LESCE-CELJE MARIBOR -CELJE-LESCE (259 km)
Dusan Dragojevic, novinar Radia Triglav z Jesenic je veliko posnel za televizijo, vendar, kot ponavadi, smo videli na malih zaslonih Ie malo tega. Letalstvo pac ni nogomet ali kosarka!
Zactek poletanja je bil dolocen za 11,30. uro in ob tern casu je bilo nebo se povsem pokrito z gostimi cirrusi, skozi katere je sonce Ie rahlo nakazovalo svoj zenit. Po dveh prestavitvah zacetka sta-
JADRALSTVO rtanja so tek movalci ob 13. uri Ie pol eteIi. Kmalu je bilo vidno, da je start zamujen najmanj za pol ure. Vrem e se .i e izredno hitro razvijalo v prid tekmovalcem . Po odprtju starta so se viS. minutah zvrstili nad zemeljsko uro vsi in poleteli proti Celju. Stariha je po tekmi pripovedoval, da je do Celja potreboval sarno 35 minut in da mu na tej poti sploh ni bilo trcba vrteti za pridobivanje visine.
Simenc Iva in Jana, ki mu je pomagala do prvega mesta
Proti Mariboru pa jim je slo nekoliko pocasncj e, a sc vedno dobro. Med tcm pa se jc prieelo Pohorje zapirati za radi obscZne kumulusne oblaenosti. Zato je povratek iz Maribora proti Celju zah teval izredno paz ljivost. Pojav il se je nenapovcdan jllgozahodni veter, ki je povzroeil v podroej 1I od Konjis ke gore do Vranskega moeno vrtineenje zraka nad Savinjsko dolino. Zato so dragoceno visino izgllbljali vsi tckmovalci. Kar po dye d o tri ure so se nckateri tekmovalci trlldili in poskllsali najti pot preko grebenov med Trojanami in'Mcnino planino. Zalje to lIspefo samo stirim, Starihi, Si menCll, Staroviell in odliencmll ter vztrajnemll Cehoslovakll Stcpanckll. Ti so tlldi edini prileteli do cilja v Lescah . Najhitrejsi j e bil Stariha s popreeno hitrostjo 64,39 km/h pred Sil11cnecl11 z 62,95 km/h, Stepanckol11 56,65 k m/h tel' Sta roviee m s 50,90 k m/h.
Vladu Pfeiferju je slo slabse kot je pricakoval
Mcd tistimi, ki so pristali v Savinjski dolini jc bil najdaljsi Miha Thaler z 202 kl11, v razdalji dcsctih kilom e trov pa je pristalo kar 0vajset Ictal. V skllpni razvrstitvi je Simene obdrzal vodilno mcsto prcd Stcpanekom, vendar jc povceal prcdnost samo na 25 toek . Z zmago sc jc prcbilna trctje mesto Stariha, a sc s 146 toekami zaostanka.
5. TEKMOVALNI DAN 9. maj: Hitrostni prelet na lomljeni liniji LESCE SKOFJA LOKA TREBNJE - SKOFJA LOKA LESCE (170,4 km) Po ddcvnclll d ncvlljc bilo priea kovati, da bodo do konca tckmovanja vsaj sc trijc dobri tckl110valni dncvi. z,il pa jc bil pcti tckl110valni dan tlldi za dnji, ker jc nato do kOllCa tckmovanja del.cvalo. Zato jc bila pcta diseiplina tlldi odloCilna I.a koncno razvrstitcv . ROJrilk nad clljno linilo v tretji disciplini
Mctcorologjc za ta dann apo vcdal,da vrcmc nc bo roznato in da jc malo
JADRALSTVO
JADRALSTVO
ekipe ZRN
verjetnosti za uspesno disciplino. Startje bil se dokaj dober in vsi , ki so imeli voljo do tekme so tudi odleteli s solidnimi vis inami proti Trebnjemu. Trije tekmovalci, Svicar Amort, Finec Bertling in Jugoslovan Frenc pa so se pri Sko(ji Loki obrnili in pristali na letaliscu v Lescah. To PJav gotovo ni bilo potrebno, posebno Zivi Frencu ne, ker je bil jugoslovanski re-
Na st~pnicah za zmagovalce so se torej zvrstili od zgoraj navzdol: 1. Simenc, 2. Stepanek, 3. Stariha, 4. Triebel in 5. Kiflmeyer (slika zgoraj) - sret:nemu sampionu III. EP izrot:a prehodni pokal FAI tovaris France Popit (slika spodaj)
pre ze ntant in ce bi od S路kofje Loke poletel proti Trebnjemu, bi se ob koncu uvrstil namesto na 22. na estnajsto mesto, s cimer bi prispeval lep delei k skupnemu uspehu celotne nase repreze ntance . Vsi ostali so se borili in vztrajali. Samo stirinajst jih je obletelo tocko v Trebnjem in se napotilo proti Lescam . Vreme pa se je slabsalo. Siaba termicna dviganja so izginila in vsi so bili prisiljeni pristati na njivah in travnikih . N a jdalj je priletellvo S路imenc s pristankom路 pr; 路Grosupljem, preletel jel07 kilometrov, drugi je bil ~iha Thaler, tretji in cetrti pa oba Cehoslovaka Stepanek in Matousek, peti pa je bil St;lrovic. Zaradi kratke disci- . pline in neizpolnjene naloge so bile tudi tocke za preletene razdalje nizke . Simenc je za najdaljsi prelet prejel samo 261 tock, tako, da do kakih pretresov v koncni razvrstitvi ni moglo priti. Kljub temu pa je mostveni uspeh Jugoslovanov v zadnji disciplini lep doseiek. Kar sest se jih je uvrstilo med desetorico in osem mecl petnajsterico. Za zakljucek lahko mirno recemo, cia je evropsko prvenstvo doseglo namen . Nasi letalci so doka zali, da niso za odmet in da se lahko kosajo tudi z najboljsi mi , ce je tehnicno in organizacijsko urejeno vse tisto , kar za uspeh ne sme manjk a ti . Doseien je tudi propaganclni namen in blejski okolis je spet cl obil nekaj po zitivnih turisticnih tock. Pray pa bi bilo tudi, da bi podobno tekmo cez nekaj let spet ponovili. Pripravil LEON M ESARIC
KONeNI rtEZULTATI 3 . EVHOP . PRVENSTVA V JADRALNEM LETENJU - KLUBSKI RAZRED
uva ::>TI TEKr,ov ALtC 'r tV
DR ZA VA
TIP JADRAL . LtTALA
IZENA 1. DAN - 256,2 K11 2. DAN - 175,2 K~13 . DAN - 397,0 KM 4. DAN - 259 , 2 KM 5. DAN - 170 ,4 KM Ci:,VAL. km/h TOC MES km/h roc MES km/h TOC MES km/h Toe MLS km/h TOC MES FAKTOR km x KE TO km x KE TO km x KE TO km x KE TO km x KE TO
1. 2. ' }. 4. 5.
SIMENC 1\00 STEPANEK JI~I STARIHA JANEZ TRIEBEL CLAUS KIFFMEYER HELMUT
6. 7. 8. 9. 10. 11. 12.
THALER MIRA: MATOUSEK FRANTIS. ROJNIK CRTOMIR MULLER 'WERNER GUAZZONI ROBERTO KOLARIC I GOR BREITENFELD ARNO
YU OK YU D D YU OK YU D
DG-l0l ASW-15B DC - l00 MISTRAL DC -l00 DC -l00 ASW-15B CIRR . 75 DC -l 0l
102 100 102 100 102 102 100 102 102
YU D I I YU SE
CIRR . 75 DC- l00 ASW - 19 ST .LIB . ASTIR ST. DC - l00 CIHlU;T .
D
CIRj{ . ~;T .
102 102 102 100 100 102 lll2 10 2
YU YU D D YU SE OH
DC - l0l DG- l01 CLUB LIB. DG-l0l DG-l00
13. FERGliANI MICHELE 14. 15. 16. 17. 18. 19.
20. 21. 22. "23. 24. 25.
26. 27. 28.
MERIZIOLA STEFANO PFEIFER VLADO OLSSON MATS STOI ECKHARD STAROVIC VOJKO GATOLIN MIODRAG 'WORF GoSTA WOLLSCHLaGER P. FRENC ZIVA BUCHT GoRAN BERTLING MIKKO-P. THORNGREN LEIF PAJUNEN VESA FILKO IVAN AMORT ISTVAN
29. OHLMANN KLAUS
BE OH YU
HE D
LS-lF'
ST.LIB. JANT.ST. ASW-19B CIRR.ST. LS-1D ASW-19
102 102 96 102 102 102 100 102 102 102 100 102
~ ~ §. -;: ~ ~ ."8 -<~ [g:'~. 3" ~ N" ~ ~ ~
174 ,2x 183 , 4x 154 ,8x 180 , 2x 184,2x 174 , 2x 164 , Ox
548 588 487 578 579 548 526
145,8x 160 , 8x 160,8x 160,8x 160,8x 160 , 8x 160,8x 137,4xP 217 ,6><1' 146 ,dx
458 506 506 506 506 516 516 398 650
~~<8~=~
;'
cc.g
.:3
~. _
,,::-.~'!!.~. ~ ~"O '~'::i
~ ~ ,- ,0 n ~
3~ ~~ ~~~no 3 0" ~ -. ~ '_. r: ~~.
~"O ~ ~~.('O o~_~· ~.2.o.~.e:.~ cr'S!! ~
Q ;. ~. a·f§ 3. ~ ~ 0~ N~~ ~ =0 n <: cr_
..
I
I
~
I
~
g~
~
I
£<~. ~~ f tJ ""1
_
3. 20.
5. 4.
8. 12 . 24 . 15 . 15 . 15 . 15 . 13 . 13 . 26 . 1.
L~6?
22 .
160 , 8xP 465 87 , Ox 2'74
2l. 28.
1'71 , 8x 160 , 8x 146 , 8x
574 506 462
182,8x 575 194 , Ox 622 160,8xP 458 168,2x 529 1,2xP 0 109,2x 173,4x
< ..-
...
22 . 6. 2. 24.
1l. 29. 27 . 10.
164 , 8 x 168 , 8x
425 435
15 . 1l.
74 , 39P 165 , 2x 87 , 6x 165 , 2x 141 , 6x 122 , 6 x 146 , Ox 87 ,6x 61 , 38 6'7,7'1 59 , Ox 59,Ox 89 , 8x 59 , Ox 57,75 32,8x O, Ox 122 , 6x 1 22 ,6x 173,6x
455 426 226 435 373 316 377 226 "68 489 162 152 232 152 466 85 0 316 323 448
8. 14 . 23 . 11 . 17 . 20 . 16 . 23 . 6. 5. 25 . 26 . 22 . 26 . 7. 28 29 . 20 . 18 . 9.
83 , 17 79 , 80 76 , 36 75 , 64 7 5,41 73 , 19 78 , 80 80 , 15
901 864 792 796 776 741 847 852
75 , 42 75 , 70 70 , 44 80,17 63 , 15 68,48 77,43 57 ,61 78 , 12 16? , 8x
777 781 697 853 592 679 809 491 820
3. 4. 2. 1. lll .
13 . 18 .
l. 2. 10 .
9. 13 . 14,.
5. 4. 12 .
11 . 15 .
3. 20 . 16 .
7. 23 . 6.
~4?
~16 .
19 ?O .
16? , 8x ?80,Ox 162 ,8x 62,86
644 592 656 800 678 ?47 417 242 576
77,4x onSTOP
117 0
28.
72 , 731' 61 , 71 67 , 87 76 ,91 69,24
i~i!;~llil!l~i;i ...
18 . 8. 17 . 25 . 24 . 26.
22 . 29.
en-
CD"C"C ~
CD"dc rn
enlCN:=o::"
I g- rOO
CD
~.
15 .
523 500 542 552 438 429 323
::::I IC
CD
"C
350 545
7.
78 , 57 68 , 39 84 , 35 84 , 24 169 , 8x 166 , 4x 122 ,6x
>::::ICD..~ :=0::" CD
... CD ::::1-
~sos~~~cl~~~o~90~.~~ -.~ ~,~ ~0?'(c ';3 "0 s~· cc;;.-~~~o <:~: 0 <: ~~.:. ~ a. =- CQ 8.. ~. (') a. Z ,,('0. ~ N'~·,,:-ac :; C en og~2~~~~oh~35~~~~~ - ? < ~:
8.
-'!:! S
""1.
d ~. ~ "2.
c.;
J.
,. ~);>
=-:::. ~~.~. c ~:J C C ,,::l _ ~ --"
_ ;l'"O
»
8..~.
n< '"7 ~
~~
t:
r:.
""1
,.;,
526 542 483
15 . 8.
lC)6 , 8x 189 , 4 x 189 ,4x 190 ,4x 197 ,6x 192 ,6x 50 ,90 191 ,8x 196 , 8x 192 ,6x 191 ,8x 191,8x
537 527 527 520 539 526 732 524 571 526 524 524
III •
189,4x 190 , 4x 190 , 4x
527 520 520
129,6x 176,8x ODSTOP
354 492 0
l. 25 . ' 10 .
6.
7. 21.
27 . 12 . 12 . 21.
9. 15 4. 18
5. 15 . 18. 18. 12 . 21. 2l. 28 . 25 .
29.
107,2x 97 , Ox 84,2x
261 240 205
90 , 8x 85,2x 99 , 4x
225 207 242
95 , 6x 86 , 2x
237 210
4.
75,8x 32,6x 85 , 2x 75,8x 85 , 2x 74 , 6x 86 , 2x
184 79 207 184 211 185 210
17 . 24 .
79 ,2x 56 , Ox 97 , Ox 86,2x
193 136 236 210
15. 20
90 , 8x 75,8x
234 184
O, Ox 35 , 2x o , Ox
86 0
6. 17 . 26 . 22. 26. 24 . 2l. 22 26 29.
32 ,6x 53 , 8x 35,2x O,Ox ODSTOP
°
79 131 86 0 0
l.
3002
3.
2957 2800 2643
14.
7. 12 .
2.
9.
12. 17. 8. 16.
9.
5.
9.
1. 2.
3. 4.
5.
2537 2 511 2481 2465 2428
6.
7. 8.
9.
2363 2319 2306 2281 2280
iLO.
2253 2250 ?170 2143 2141
15 . 16.
11.
12. 13 . 14 .
17 . 18. 19 . 20 .
2133 2024 2018
2l. 22 .
2015 1862
23 . 24.
1559 1422 1332 1282
25. 26 . 27 . 28 .
993
29.
~~~~_~~~~czz~~_z~~~z
g. 2.;1 ~ 9.~. ~: 2. ~<~ 3 ~ ~ g- g. ~ 3' =' ~ i i §.~. ~.g- ~ ~ ~~:~. ~ ~F 2. ~:. & g--g 2 .~
~-J ~( :::. 3
t.:
~ ; ~ ~ ~ - ~ 3g" ~ » ~ ~
_. ~ c
~~~~i~i~~i~1 :~~~Il~]~~ 0::: ::;-"c':::' C ~ ~ g £. ti ~ =. £. ~ l> 3
~•
N'
~~~e~~~<:~~~~~~~~~@C IQ S~2~f~~~~7~~~~~K9~§~tg
~~~~oc~-~cc~~~~~~ _ . ('0 < <: 0 ::l I , - . c.. r,. , ..., """ ,. {J:
_.
192,6x 198,4x 176,8x
3.
cr-
cc.. ~ ;;' c . "
769 765 774 492 537 551 548 520
MESTO
I ;:: :. ~ .,= en
§-.~ ~. ~
tl.: -
2.
62,95 56 , 65 64,39 176 ,8x 196,8x 202 ,Ox 196,8x 190 , 4 x
KONCNE TOCKE
~
7:"
C "0
mCcC.c
c; "0
-:-c:r.<uC;::::-~_'OC::lctl.::lZS
(I)
...
"C
-= -= CD
::::I
CD ~
Jumhovih petnajst let Ju mbo jet praznuje letos 15. rojs tn i dan. Na prvi polet se je podal v februarj u 1969 in od !akrat je tovama Boeing proda la letalsk im dru zba m ze 6 19 letal tipa B 747. (A DRIA)
Strmoglavilo vohunsko letalo V J. Koreji 22. ma ja je neda lec od Scu la strm oglav ilo ameri sko vo hun sko letalo U-2. Pilotu se je pos reCi lo resiti s padalo m. Ko t po roca a meri sko vojasko pove ljstvo, je leta lo trescil o na Ze mljo kma lu po vzlet u iz leta lskega opori sca. okoli 30 kilometrov juzno od juzno ko rejskega glavn ega mes ta. (Reuter)
Veekra t mi je ze kd o rekel: "R ad bi naredil iz zra ka kaks n o slik o j adra lnega leta la v zra ku , ta ko kotjih de la te vi. Ka te ri a pa ra t p a up ora blja te?" To j e pribli zn o ta ko, ko t ee bi jaz vprasal Geo rga Mo fTa ta: " Rad bi zm aga l na nas lednj e m sve tovne m pr ve nst vu. K ater o jadra lno leta lo rabi m za to?". Ce p rav . ne mo rem prim erj a ti m ojih fo togra fskih s poso bnos ti z Geo rgov imi ja dra lskimi izk usnja mi , se m ve nd a rl e ho tel s lik ovit o poved a ti, da je ka mera, ta ko k ot j adra ln o leta lo, sa rn o pripo m oee k, s ka terim se le up ora bnik ovo zna nj e la hk o nare di ka j vee. T o d a ta ko, ko t nek d o td k o kaj d osde na j a dra lnem te km ova nju z ne primernim leta 10 m , t udi ne m o re na rediti sa lo nskega pos netk a z ne ustrezn im apa ra to m in o bje kti vo m . Bo j za pres ti z na tdi se u ka m er pa je ved ar le pripo m ogel, da sk o raj vsa k 35 mm fo toa pa ra t la hk o da primern e nega ti ve. Zat o se ta pris peve k uk varj a p re d vse m s pos t o pki , ki la hk o p oveeaj o m ozn ost i, d a bi dobil i ka kse n res izje me n posne te k.
OSNOVNA PRAVILA Predn os t d aje m zo rn e mu ko tu 100 milimeterskega o bj ektiva (a li odgo va rj aj oee mu zoo mu), ker m o r ata p ri kra jsi za riseni razd a lji leta li leteti prevee dru go
bli zu dru gega, pri vee ko t 135 mm pa se ka me ra kaj la hk o pre mak ne. Da b i se izog nil tej neva rn os ti , tu di ve dn o snemam z na jm a nj sim mozni m easom osve tlit ve. M o je prvo p rav il o : pos neml Clill vee film a je m ogoee . Ne d a bi bi l prod a jni age nt r um e no-skat last ih Ijud i iz Roc hes t ra ( K odak, o p. prev. ). a mpak. ker d rzi, d a vee p os net kov d aje vee m oz n os t i za izje mn e pos net ke. Dr ugo prav il o: nik o li se ne odp ravi v zra k, d ok ler ne bo vsak sod e lujoCi nata ne no ved el. kaj se b o d efa lo in kako se b o d ela lo. Vse, k ar je ma nj ko t to , seje nesreeo. Za leta lo . iz ka te rega bos sli ka l, pos k usi naj t i pi lo ta, ki je ze kd aj letel v skupini, a li pa ima vsaj izku snje z ja d ra nj e m v ja t i. Us peh a li ne uspeh sta v ve li k i me ri od visna o d mo to rn ega pil o ta. M nogo bo lj po me m be n ko t uspe h je var nos tni vidik . Ka d a rk o li let ita d ye !eta li dru go b li zu (tr ugega , ve dn o la hk o p r id e d o t ree nj a. Ce ugo tovite , da ed en od pil o tov ne m o re drzat i pl ozaja v sk up ini , o dpovejte let - sicer ya m kra ksa la h ko po kva ri le p d a n ...
POSTAVITEV PREDMETA Ko t mo ram o pray p os ta viti elove ka, ee hoee m o na rediti po rtret, m o ra m o
LET ALSKA FOTOGRAFIJA
Prisilni pristanek na Brniku Jatovo potnisko Ictalo DC-9, ki icti na rcdni progi med Dubrovnikom in Luthonom v Veliki Britaniji, je moralo 27. maja ob 10.50 zasi ln o pristati na brniskem letaliscu. Posad ka leta la se jc za ta ksen ukrep odloCila potem, koje neki potnik med letom opozori l stevardeso, da na dcsni strani letala nckaj mocno ropoce, hkrati pa od casa do casa precej trese. Kopil ot in meha ni k sta na stcvardesino opozorilo takoj pregledala mesto v Ictalu in posumila, da jc z leta 10m najbri. res 'neka j na robe. Po nj unih ugotovitvah sc je posadka Jatovega potniskega letala ne mudoma odlocila, d a za vsak primer pristanejo na Brniku in letalo temeljito pregledajo. o prisilnem pristanku so, ko t to za htcvajo pravila, obvestili tudi pristojni tehnicni center v Beogra du, ki je posadki, ko so leta lo se enkrat pregledali, ob 14.03 dovolil polet proVeliki Britaniji. (Po DELU)
"posta viti" tudi jadralno letalo tako, da bo slika prikupna. Kot beremo z leve proti desni, bomo ugotovili, da mora tudi predmet "gledati" v levo, ee hoee mo narediti prikupen posnetek. Zato moramo snemati z desne strani leta la, v katerem letimo - Super Cub, Citabria ali Scout so najprimernejse "snemalne ploscadi ". Njihove hitrosti se kar dobro ujemajo z idealnimi hitrostmi povpreenega jadralnega letala. Za vzpostavitev snemalnih pogojev uporabljam posebno proceduro, ki vsakega postavi v pravi polozaj za slikanje in hkrati zagotavlja najbolj varne mozne o kolisCine. Potem, ko je jadralec dovolj visoko splezal a li pa odpel tako visoko, da bo mozno narediti vee dobrih fotografskih vozenj, mora leteti naravnost z udobno hitrostjo za jadralno letalo in omogociti snemalnemu letalu, da se mu pocasi pribliza z leve strani. Tako la hko pilot snemalnega letala prilagodi svojo hitrost in drsni ko t jadralnemu letalu in se postavi na primerno oddaljenost glede na zariscno razdaljo objektiva, ki ga uporablja snemalec. Med tem delom leta leti motorno letalo po jadralnem letalu, ki leti pasivno.
SNEMALNA VOZNJA Snemalno letalo se pomakne rahlo naprej, vzdduje visino, in ko je jadralec priblizn o 45 stopinj za njim , zacne blagi levi zavoj. V tej tocki postane snemalno letalo pasivno injadra lni pilot mora leteti po njem tako, da mu sledi v zavoj z istim pol merom in leti kot v zapregi, Ie da je na zunanji strani kroga . Tako pride
"e'ÂŁ423 Jadralno letalo v najboljsi polozaj za fotografa, ki lahko zacne pritiskati. Jadralni pilot lahko potem zacne spreminjati polmere zavoja, da. bi naredil snemalcu razlicne poglede . Ce bo zavoj sirsi kot pri motornem letalu, se bo zacel oddaljevati, ce bo delal ostrejsi zavoj, se bo priblizal. Na ta nacin bo lahko natancno prilagodil razdaljo in ddal nagib, dokler bo potrebno. Ker je jadralno letalo v zavoju mnogo sposobnejse od motornega, bo morda moral pilot uporabiti celo zavore, da ga ne bi prehitel ali ostal nad njim. Zavore bo izvlekel samo toliko, da bo nastavil svoj polozaj, in jih potem spet popolnoma zaprl, saj nic ne more slike bolj pokvariti, kot tista hlevska vrata, ce visijo odprta. Snemalec bo imel dovolj casa za pritiskanje med spremembami nagiba in stalno krozenje mu bo nudilo dovolj pestra ozadja za posnetke. Ugotovil sem, da postavitev jadralnega letala na zunanjo stran zavoja omogoca uspeSno snemanje pri najvecji stopnji varnosti. Ce naredi jadralno letalo preoster zavoj "v skarje" s snemalnim letalom, bo preletelo za njim. Ce pride preblizu za dober posnetek, mora samo zravnati nagib, in ze bdi strano Najbolj nevaren polozaj nastopi , kadar se jadralno letalo znajde na notra nji strani zavoja snemalnega leta la, saj se v tem primeru nima kam umakniti in skoraj vsaka napaka ga se bolj pribliza motornemu letalu. Poletite in uzivajte v zrak-zrak posnetkih jadralnih letal, toda - mislite na varnost. JIM M.FOREMAN v SOARINGU maja 1979 (prevod Marjan Moskon)
ree'LIJ 24
~
RAKET ARSTVO
Kategorije v raketnem modelarstvu (nadaljevanje iz stevilke 10, oktober 1983)
DEVETIDEL Kupil si ie letalo Kitajska casopisna agencija Xinhua poroca 0 k metu. k ije obogatel s tekstilnim obratom in si kupil letalo. Guo Juanjing iz province Henanje lani zasluzil 7500 dolarjev. Sklenil je. da bo stem denarjem kupil majhno letalo .. cebcla-3". Uporabljal ga bo za kmetijska opravila. Lokalne oblasti nameravajo poslati tri k mete v aeronavti cni institut v Pekingu. kjer naj bi se naucili kako jc treba leteti in vzdrieva ti Ictala. Doslej so skupine kitajskih kmetov 7.e kupile taksna Ictala. zdaj pa je to prvic storil posameznik. Rcforme na kitajskem pode7.elju so v zadnj ih petih Ictih omogocile kmetom. da so se speciali/irali. (epray so nekateri tako obogateli. Inasa po vprecni dohodek kitajskega k meta (sk upaj jih je HOO milijonov) okoli 300 juanov (150 dolarjev) na leto. (Po DELLJ)
Tekmovanje maket (kategorija 8-7) 9.1 Definicija Tckmovanje maket sc izvaja kot samostojna panoga in se omcjuje na lctece modele raket. ki so zvestc kopije v merilu ubstojecih ali zgodov inskih vodenih projcktilov. rakct a li vcsoljskih ladij.
9.2. Vecstopenjski prototip Ce jc model. ki tekmuje. maketa vecstopenjskcga plovila. je lahko konstruiran ta ko. da so ena ali vee zgornjih
stopenj izdelani kot nedelujoci sk lop mak ete. vendar pa se zgornji del vccstopenjskega plovila ne more prijaviti in izstre liti brez dclujocih spodnjih stopenj. razen ce se sodnikom predloze ustrczni podatki. ki dokazujejo. daje bil sklop zgo rnjih stopenj konstruiran ta ko. da bi letcl ali daje letelloceno. sam in kot samostojno plovilo. Npr., vse rakete Aerobee morajo im eti akt ivne busterje.
9.3. I zbira prototipa Tekmovalec mora modclirati ncki doloceni prototip s scrijsko stevilko. razcn v primcru, ko je prototip v tako mnozicni proizvodnji. da ni 11ckega do loccnega plovila. ki bi ga lahko izdvojili z namenom maketiranja. VendaI' pa mora tekm ovalcc skusati. ccje Ie mozno. izdc lati model dolocenega prototipa.
Vzletel ie B 737-300 24. februarja I~tosje prvic poletcl novi boeing 737-300. Serija Ictal tipa 30n je 2;64 metra daljsa ol,l letal 737-200. MOlorje .lTHD-15 so lamenjali s tisjimi in s,e ekonomicnejsimi CTM56-3. Po prvem : .Ictu. ki je trajal 2 uri in ;" 56 minut.je prci/kusni pilot izjavil . da se Iclalo obnasa skoraj tako kot njcgov prcdhmlnik . . , (ADRIA)
Maketa sovjetske rakete nosilke vesoljskih ladij Sojuz nedvomno sodi med najvisoki tezavnostni stopnji, zahtevni konfiguraciji in moznosli Medtem, ko pri nas modelarji izstreljujejo te makete Ie v enostopenjski varianli , pa naj v ilustracijo dodam, da sovjetski raketni modelarji suvereno ,obvladajo ze tristopenjske variante, z odpadanjem bocnih startnih blokov prve stopnje. S takim po!etom sku~ajo kar najbolj realislicnoposnemali izstrelitev pravega Sojuza s kozmodroma Bajkonur. Na sliki kratek predah pred odlocilnimi starti na drzavnem prvenstvu leta 1982. Levo od obeh Sojuzov kategorije S-7 je maketa za doseganje vi~ine ameri~ke sondazne rakete ASP - Redwing (foto: J. Cuden). zahtevnej~e. Odlikuje se po izvedbe ~tevilnih detajlov.
RAKETARSTVO niki la hk o zni zaj o tocke za radi netocnih podatk ov.
9.5. Kompleti Ko mplete leteCih ma ket ra ket se la hk o up o ra blja kot izvo r ko nstruk cije, ma teri a la in podobnega ter so sprejemlji vi za tekm o va nja sarno, ce imajo pril ozene pod a tk e 0 d okazu razm erj a, druge ko t te. ki jih vse buj e ko mplet a li ki se d obij o od pro izvaja lca kompleta. T ekm o va lec bo od govore n, da ug oto vi tocnos t raz merja ko mpleta te r mo ra predl oziti zad ovoljiv d okaz, daj e mod el iz ko mpleta v prav ilnem ra zmerju .
9.6. Stabilizatorji Ma keta rak ete, projektil a a li veso lj ske la dj e, ki ni sta bilizirana s po mocj o sta bili za to rj ev, se la hko opre mi s p rozo rnimi plas ticnimi sta bilizatorji, ki na pra vij o mod el sta bilen v letu, a da je pri te rn Cim ma nj o krnj eno ra zmerje mod ela.
9.7. Deli plasticnih modelov iz kompleta Deli plas ti cnih mod elov iz kompleta se la hk o up o ra bijo na maketa h ra ket, ce je up o ra ba te h del ov nazn ace na v pod a tkih , predl ozenih k mod elu v casu tockova nja ka ko vos ti ma kete.
9.8. Stanje modela za tockovanje
Nike Tomahawk ponuja tudi v modelarski izvedb moznost dvostopenjske variante. Modelar je merilo svojega modela kategorije 5-5 prilagodil standardnim premerom motorjev. kar mu omogoca namestitev mini motorja <'13 mm) v ozjodrugostopnjo. Motor se lahko vZiga pirotehnicno an pa z elektronskim tajmerjem. Seveda pa v primeru slabie vidljivosti model lahko leti tudi kot enostopenjska raketa (Ioto: J . tuden).
Ka ko vost ma kete se tockuj e v sta nju, ka krsna naj bi letel a, la hk o je Ie brez ra ketnih moto rjev. Za tock o va nj e moraj o biti vsi prozo rni plasti cni sta biliza to rji , vo dil a, ojacitve in druge stva ri po trebne za let , pritrjeni na mod elu . V cas u med toc kovanjem in leto m se na modelu ne sme nicesa r d od ati a li od vze ti, raze n mod ela rskih raketnih mo to rj ev in pri sta ja lnega sistema.
9.9. Maksimalna masa in impulz
Strateske raketne enote kitajske armade V kit ajsk ih obo rozenih s il ah so ustanov ili stra tdkc rake tn c e notc . To j e spo roCi I pomoc nik nacc ln ika genera lsta ba kitajs kc a rma de H a n H ua ic hi , ki jc sc doda l. d a gre za posodablja nj e kitajsk e ar m a dc glcd c na najnovcj sc vojasko te hn olos kc d osez.kc v s路vc tu . (X in hu a )
9.4. Dokaz razmerja T e km ova lec mo ra pres krb eti podatk e o razmerju , da d okaze verod ostojn os t raz me rj a, dim enzij . o blike, ba rv in she me ba rva nja. Minimum d ovo lj enih pod a tk ov tvo rij o d olzin a in premer proto tip a ter e na fo tog ra fij a. Osta li pod a tki so seveda v po moc . Pod a tk i 0 dim enzij a h mo rajo biti iz zanes lji vih virov, kot so revije, knji ge, pod ro ben o pis pro izvaja lca ali prospe kti in pod o bno . Fotog ra fij e so sprejemljive iz ka terega ko li vi ra . Vsi preds ta vlj eni pod a tki naj bi se nanasa li na do loce ni prototip, ki je modelira n in s ka te rim se te kmuj e. Sod-
Najvecj a dovo lj ena skupn a sta rtn a masa je o mejena na 500 g. Najvecji dovo lje n to ta lni impul z pa znasa 80.00 Ns.
9.10. Stevilo letov Vsa k sod eluj oci mod el mo ra o prav iti sta bi le n let, za ka r ima te km ova lec na vo lj o mozn os t d ve h posk usov, ce cas in vre mens ki pogoji to d opuscajo.
9. 11. Tockovanje m aket T oc ke za ka ko vost se d odelij o vsa kemu sod eluj oce mu modelu p o nas lednj em raz po redu :
RAKETAHSTVO YU-ANB
zopel v
9.11.1. Verodostojnost in zanesljivost bistvenih te:hnicnih pod'a tkov: najvec 50
I
barvahlAA
tock.
Ponoci 14. maja jc YU-ANB koncno do~·il zopCI .nasc barye. Zc 'V zacctk u maja s<' delavc:i iz tchnikc, pod vodslvom nascga :Iibrja oblcpili rcp in nasli.kali nas znak tcr rcgistrsko omako , scdaj pa ,jedobil se napis na obeh 's tranch trupa. Kljub lemu, da .nimam0 vsch potrebnih pripomoc.kov jc bilo dclo opra vljeno v rckordncm casu, I:a rcp so potrcbovali 4 upe, za napis na trupu pa pet UP.. Spet cn nov dokaz, ·da smo sposobni nar.ed iti marsikaj tUlLi sami in pray skoda je, da smo morali cakati na to ugotovitev d obro lclo. V) (ADRIA)
Ocenjujc naj se kakovost in ne .s tevi lo podatkov. Ker je ma:keta kopija nekega dolocenega plovila naj bi se tehnicni podatki nanasaIi na to plovilo. Slike, risbe, in fotografije naj bi prikazovale vse detajle na modelu. Sodnikilahko zniZajo tocke za netocne podatke ali ce se ra zme rj e, naznaceno v podatkih, ne ujema z razmerjem modela.
9.11.2. Ustreznost razmerja: najvec 350 tock Model .se steje za ma keto, cc dimenzijc ne odstopajo 'o d razmerja vee kot 10fYr,. Ta del to.c kova nj a 'naj obsega sliri podrocja: a) splosni VIis 0 razmerju IUodela. najveC 50 tock . b) telo in vrh, najvec ;100 lock. c) barye in oznake, najvec 100 tock d) stabilizatorji, najvec 100 lock. ;rci IUodC'lih brez stabilizalOrjevali s prozornimi plas.ticnimi stabilizatorji se 100 lock za stabili za torje doda tdesuin vrhu. kitera sc mora'v tem primeru tockovati z na;ivcc 200 tockami.
9.11.3. Izdelava: najvec 300 tock Tock:uje naj se ,cistost, skrbnostizdelave konstrukcij e in stopnja koncne obde lave. Dobra ·izd elava. ki odstopa od razmerja - kot n. pr. povrsinska obdelava z visokim sijajem na modelu, ki naj hi imel gladko ali mat povrsino - vpliva na odvzeman,je tock od maksimuma.
9.11.4. Tezavnostna stopnja: najvec 200 tock Tockuje naj se tez.avnostnastopnja. vezana na gradnjo modela. Faktorji 'katerc -se uposteva so simetrija modela. stev.ilo zunanjih komponent. za htevn ost barvne shcme. stopnja detajlnosti in s-lopnja tez.avnos ti prilagoditvc modela loa let.
9.11.5. Znacilnosti leta: najvec 100 lock Tockuje naj se izstrel.itev ,slabi:l.nost v Jetu. stopnjevanje {kol ikor je). prista,ianje :in poskodbe pri pristanku.
Strmoglavilo jadr.alno 1elalo 27. mafja ob 17. urije Kosnici pri CcI,i u slrmoglavilo jadr.alno leta.Io Cyr us 75, last :aewkluba Levee. Pi:lot , 27"let'ni Zan Pizorn, k i sc jc udclczil repnbliskc:ga p'rvellstva, je med pre'letom izg ubil visino ,in z ·desnim krilomlrCi'l v drevo ter strmoglaviI. Pri tem se je hudo ranil ·in so ga prepcljali .v celjsko bolnisnico. Gmot na skoda ,ie Dcenjena na milijon dvesto :tisoc dinarjcv. (po DELU) 'V
ZAA-320 TUDI
HAT Po .Ilapoved i francoskc Ic'talskc industrijc bo pri ral.vijanju 111;'torjcv I.a sk upno cvropsko leta 10 Airbus /\ 320, k i naj hi prvic polctch, 1·9XK. leta, sodel",valo tudi italijansko podjctjc Fiat t\Vial. lon~.
Preden gre tekmovalec na startno mesto, mora maketa na obvezno tehtanje. Pri maketah za tockovanje se teza modela cesto gibljeblizu najvisje dovoljenej meje, zato mora modelar ze pri gradnji posvetiti precejsnjopozo.rnost izbiri materialov, konstrukciji makete in merilu. Maketa poljske meteoroloske rakete Meteor 2K na sliki ne povzroca toliko tezav pri sami gradnjikotpri barvanju, saj .imaizredno zahtevno barvno shemo (Ioto: S. Lilik).
RAKETARSTVO 10.2. Pravila Vsi sodci uj oc i modeli morajo ustreza ti pravilom za tekm ova nj e mak et (del 9), in se to ck ujejo po istih prav il ih te r d obe ena ko najvecje ste vil o lOck za kak ovos t , kot pri tekmovanju m ake t (del 9).
10.3. Rangiranje Skupno st ev il o tock, ki jih dobi mo d el za kako vos t se pristeje k naj vec ji uradni vis ini , katno d osde.' Ce je t'irni ca pok ta 'izg ublj c na , sc visina ne pristeva. Mo d el, ki ima najvccj c sku pn o st cv il o tock , ki izhaj a iz stcvi la tock za kakovos t in tock za vis in o (v me trih) sc progl as i za te kmova lca. V primcru cnakega stc vi la lOck do loCa s tev il o lOck za ka kovost.
10.4. Diskvalifikacija Sodniki morajo di skva lificirati katcrikoli model , ki po nJih ove mmi s lj c njunc kaze zados tnc ustreznosti razme rj a ali ustrezn ega nivoja k va litete izd c lave , k i se za ht eva za make t o v pravi lih za tek m ovan ja make t (de l 9 ). Namen te ga pravila je.cia sc iz te kmovanja izloc i vsak model, ki ima kvalitete mak e te v vecj i meri podrejene v prid sposob nos tim doseganja visilll:.
10.5. Podkategorije Tek m ova n jc mak et v d osega nju visine se lahk o izva ja v na s lednjih ka tego rij a h:
podka tego rija to ta lni Razvoj makel " visink" se giblje v dveh smereh. Eno predslavljajo makele rakel nosilk vesoljskih ladij, ki lahko zaradi visoke lezavnoslne slopnje dosezejo precejsnje slevilo lock za kvalilelo izdelave, a obicajno niso najprimernejse za let. Drugo smer pa predslavljajo vilke sondazne rakele s slabo razclenjeno konfiguracijo in z malo delajli, ki na lockovanju sicer resda ne morejo konkurirali prvim, zalo pa imajo izvrslne aerodinamicne karaklerislike ler zlahk~ dosegajo rekordne visine. Rezullali zadnjih svelovnih prvenslev govore v prid slednjim, kalerih lipicna predslavnica je makela ceskoslovaske sondazne rakele Sonda S-5 na sliki (folo: S. Lilik)
DE5ETIDEL Kaditi prepovedano i\lllcirska \'Iada jc spn.:jcla zaca~l' ll pn:~ I 颅 pis. s katcrilll prCpll\'l'lIlije kajcnjc n'l letalill na " vS l: li d~lIlla l: ih p rog' lll. cc .i e P,)let kraj si <Ill d ve ll lIr . '1'<1 lIkrCp no /'.ljd pk I' (lg d c\ 'l'l t k Sl,t oli st{It k{l V VSf....' h d' >lll acill polet"'路.
Tekmovanje maket za doseganje visine (kategorija 5-5) 10.1. Definicija Ta ni z ka te go rij o bsega tekmovanja v t\oseganju v isin e z maketami raket in predstavlja kombinacijo tekm ova nj v vis ini leta (d el 5) in tckm ova nj a make t (del 9) . Ci lj tek m ova nj a je dosccina jvccjo visi no z maketo rake te .
S-5-A S-5-B S-5-C
S-5-0 S-5-r
naJveC.ja impul z (N s ) 0,00 2,50 2,51 5,00 5.01 10,00 10,01 40,00 40,0 I 80,00
masa (g) 60 90 120 240 500
JOZ E CU O EN (Na dalj cva nj c z 2 SIL) SkUplll o dh o dki so znasali 92,018.153. - din za 00 z daja t vami 15 , 106.113.- din za stro kov n o d eja v nost 37,099.0 18.- din za modelarstvo 1,758.073.- din za an uitete 4,386.050.- din za in ves ticij e 20,827.795.- din za os ta le stroske 13 ,429.093 .- din R ea ln a vred nos t prih odkov je v upada nju . Se pose bej to ve lja za le to 1984. Pray iz tega raz loga jc nujno po trebn o, cia so samou prav n e st rukture clanie ZLOS ze lo aktivne na tem po dr ocju , da iscejo nove vire prihodkov, s ice r b o ta zvrs t sporta v prevelikem up ada nju. MIRKO BITENC se kreta r PS ZLOS
All danes lahko verjamete, da smo 510venci pred skoraj trideset leti skonstruirail svoje prvo (in zadnje?) reakcijsko letalo? Tezko, pa vendar ... v majski Atevilki KRIL letnika 1958 smo lahko brali malce nostalgicen clanek 0 tem nerojenem lepotcu. To je zdaj ze zgodovinaclanek, ki ga v celoti ponatiskujemo, pa je sam dovolj zgovoren, da ne potrebuje komentarja ....
Ariane 3 v avgustu Iz vesoljskega centra Kourou v francoski Gvajani bodo 4. avgusta izstrelili nov model evropske rakete iz serije Ariane. Kot poroea AFP, bo Ariane 3 v vesolje ponesla dva telekomunikacijska satelita: francoski Telecom-I in evropski ECS-
2.
lares poskusni polet Z bombnika britanskih letalskih sil so odpadla vrata in pristala v parku v Aldershootu, mestu na jugu Anglije. Le za las so zgresila dYe zenski. ki sta se nie hudega slutee sprehajali po parku. Preiskava bo pokazala, kako se je to moglo zgoditi. Letalo je bilo na rednem posk usnem poletu.
Helikopter V mnozico: 5 mrtvih Pet Ijudi je izgubilo zivljenje , najmanj 24 pa je bilo ranjenih, med njimi dva tezje. ko je helikopter padel na gledalce motoristiene dirke v kraju Hameenlinna na juznell1 Finskell1. Veterje nenadoll1a zagrabil helikopter, ko je bil na vzletu. Zrtve so ljudje, ki so hoteli sprell1ljati tlirke iz zraka. (UPI)
Reakcijsko lelalo KBL-12 Takoj ob zacetku naj povem, da mi je pri tern, ko pisem te vrstice, priblizno tako, kot bi pisal nekaksno "sarabando". Zakaj, pa bomo spoznali na koncu tega clanka. Nemiren duh, vecne zelje po novem in bQljsem, vse to in prigovarjanje pokojnega tovarisa Branka Ivanusa, je privedlo konstrukcijski biro do misli, kako naj bi izgledalo lahko reakcijsko letalo, zgrajeno z material om in moznostmi, kijih imamo pri nas. Nekatera tuja in domaca letala te zvrsti, ki so imela vgrajene motorje Turbomeca "Palas", so vzpodbudila konstrukcijski biro, da je resno price I z del om. Za motor je bila odloCitev kratka. Edini dostopni motor je bil ze omenjeni Turbomeca "Palas". In glede na sposobnosti tega motorja, naj bi izdelali nacrte za zeleno letalo. Ze od vsega zacetka je bilo jasno, naj bo krilo laminarno. Izkusnje, pridobljene na jadralnem letalu "KB-9" so nudile siroke moznosti izdelave krila in trupa po novih tehnoloskih postopkih, ki bi omogoCili doseci resnicno laminarno krilo in trup. Osnovna zamisel se je po natancni analizi zahtev in moznosti dokoncno izcistila. Letalo naj bo dvoseddni nizkokrilec, s seddema drug za drugim. Namenjeno naj bi bilo solanju, trenazi ter sportu. Sposobno naj bi bilo za izvajanje vseh akrobacij, pri vsem tern pa naj bi letalo bilo sposobno vzletati in pristajati na travnatih letaliscih. Letalo naj bo cim hitrejse, dobro na; bi se dvigalo,
njegov dolet pa naj bi bil vsaj tako velik, kot je dolet turisticnih stiriseddnih Ictal. Upostevajoc vse te zahteve, so lahko zaceli s tocno raziskavo domacih tehnoloskih sposobnosti. Predvideli so tudi uvoz nekaterih lepil, tako, da so bile moznosti jasne in pogoji za uspeh zagotovljeni. Domace tovarne so od konca vojne pa do zacetka raziskav za "KBL-12" ze tudi toliko napredovale, da bi bilo mozno izdelati pray sodobno letalo. Potrebni podatki so bili tu in zaceli so z izdelavo predhodnih nacrtov in prve dispozicije. Tako se je izoblikovala prva tocna predstava . Letalo je nizkokrilec z razpetino 6,5 m. Krilo je izdelano iz enega kosa, s kovinskimi nosilci in rebri iz lesa, prevleceno pa z duralno plocevino. Plocevina ni kovicena na rebra, pac pa lepljena tako, da bi bila povrsina krila cim bolj gladka. Na splosno naj bi bilo na letalu cim vec lepljenega, izogibajoc se kovicenju. Krilo ima prigra;ena zakrilea. Glavni kolesi uvlacljivega podvozja se uvlacita proti sree!ini trupa in sta pritrjeni mee! glavnim in pomoznim nosilcem. Trup je sestavljen iz dveh delov in to iz prednjega, v katerem sta namescena pilotska sedda in zadnjega, v kateremje namescen motor. Prvotno je imelo letalo na vsaki strani trupa vstopnik za zrak, ker pa so v vstopniku precejsnje izgube, so racuni pokazali, da je bolje ize!elati en sam vstopnik in tako je imela dokoncna verzija en sam vstopnik za zrak na zgornji strani trupa, takoj za zadnjo kabino. Prvi del trupa naj bi bil sestavljen iz lese-
ZGODOVINA
n'L,429
Na Cipru gradijo amerisko letalisce Ko t po rocajo s C ipra , so na d el u o toka, ki ga na d zira jo ciprsk i Turki, v bli zini m es ta Lcfk o nik o zaccli grad iti vcli ko Ic ta li scc. List E left e ro ti pija , k i jc b liz u vla di , p isc , d a so g ra dnj o p odp rlc Zdru ze nc d rzavc Al11crike , ki so pri speva lc 5()() milij o no v d o la rjev. Le ta li sce naj b i b il o za (xlskoc na d es ka a l11 er iskc silc za hitrc poscgc na BI iznjcm vzho du . V prista ni sc u Thirc nia , ki je pray tako v ro k a h ciprs kih Turko v, pa so mend a zaccli g ra diti vc lik o pO l11 o rsko o por isee. ( f a nju g )
Nesreca pri letenju z zmajem Petindvajsctcga a p rila sc jc z zm aje m po nesrcc il Bo rut Pcsto tn ik . N esrcea se je zgocl ila na mcdn a ro clnc m tekmovanju v Ita liji p r i Vicenzi. Bor ut jc na prista nku prcpozno opazil cle ktri c ni d aljn ovod
n ih o kvirjev in prev lece n z veza nim leso m. Ve nd a I' naj bi b il ta de/tak o izd elan, d a se na trupu o bris i o kvirj ev ne bi po znali. Zadnji del naj bi bil zvarj e n iz jekl e nih ee vi tel' pre krit z dura ln o pl ocevin o. Pre hod kril a v trup j e od e blj en tako , da se skrij e ko ntura u vlece ne ga ko lesa, ki siee r gled a iz o brisa kril a, Iz o pisa nega je razv idno, d a je bila pos vece na po se bna pozo rn os t, po leg ze o m enj e nim aerodin a micnim za ht e vam , se pra y po se bno td i letal a. Ta ko so izved ene a m o rti zae ije no g o ljn o- pnev m a tsko in ne z je kl e nimi vzm etm i k o t j e bila d o ted a j nava da pri nas . Pri izd elav i nacr tov so bile vsa kemu na jma nj se mu d elu skrbn o izrac un a ne tde.
in sc mu z manev rira nj c l11 ni l11 0gcl izogniti. Na zica h je p r i kra tkc l11 stiku na sta la visoka tc m pe ra tu ra , k i jc p re tali la zm a jevo ogrodj e. Z os ta nk o l11 zl11 a ja je pa dcl ka kih d va.jsct mct roy g lo boko med gr movje, k i je nato p riecio gorc t i. Bo r u t je d o bil poskod be na kole nih , zlo l11 il si je roke v za pes tji h In po lol11i l cei.jUSI. Ob zaklju c ku red a kc ii e je ze z,ipus til bo lni s,i ic(). (ADR IA)
T a ko skrbn o in toc n o d o tl ej v k o nstruk eijs kem biro ju se ni so izd elova li nacrt ov. Kljub ne ne hni bo rbi za tdo in pros tor pa je aerodin a mik a k rila in trupa odli cn o us pela . Vsi pogo ni nog , za kril c in trimerj a so bil i pre d vid e ni v ele ktri cni izvedbi . Vsa k vzvo d , vsa k d elje bil sto kra t prete htan in p re mi sljen. " K BL 12" je tudi p rvo leta lo ko nstruke ijskega biro ja, za ka tero so na mak eti v ve t rov niku izvedli toc ne me rit ve. Pod a tk e 0 leta lu , p o trebne za me r itve, so posla li v ve tr ov nik v d r ug i po lo vi ci d el
pri izd ela vi nac rtov. Ted aj pa je iz ra zlog o v, ki ni so povsem zna ni , pa dl a odlocit ev na j se preneh a z d elo m pri nacrtih za " KBL-12 ". T ed a j j e ta noviea m ed sod ela ve i biro ja vzbudila za los t in po trtos \. Kma lu po pre kinit vi de l na te rn p rojektu pa je ko t nal asc prislo p o rocil o o rezulta tih m erj e nj a v vet ro vniku . Rez ultati merj enj so bili odli cni in so v cel o ti po trd ili pra viln os t aerodinam skih stabiln os tn ih p ro ra cun ov. T a ko je od sla v poza bo ze lj a in za mi sel - zgra diti nase mu leta lstvu sod o bno in m od ern o la hk o rea kti vn o leta lo. S k o raj go tovi n acrti in rezulta ti meritev v vetrovniku , pa se prase v a rhivu ko nstrukcij skega biro ja. Mi slim , d a b o zdaj slehern e mu bra leu jas no, za kaj se m na zace tku na pisa l, d a mi je pri pisa nju te h vrsti e ta ko, ko t bi pisa l "sa ra ba nd o". Ob za klju cku se nek a j mi sli in ugot ovitev. Pra y verjetno j e, d a bo cas poka zal , d a so bile id eje in nac rti ko nstrukeijskega bi roja prav ilni . Pray ta ko pa la hk o rac un a m o s tem , d a b o prisel cas, ko bo d e p otre be po nov no na re kova le zgra dit ev ta ksne ga ali pod o bnega letala . VendaI' pa bo od casa, k o so b ili v izd elavi nac rti "KBL-12", pa d o ta kra t , k o b o pri na s tem a 0 la hk e m rea kti vnem leta lu s pet a ktu a lna , prete kl a preeej snja d o ba. Ta kra t b od e n ac rti " KBL-I 2" ze v m a rsicem zasta reli in ce b o po tre bno, b o treba izdel ati nac rte za sod o bnejse in mo dern ejse leta lo , ve nd a I' pri te rn brez pre po tre bnih pra kticnih izku se nj . Racunski podatki razpetina dolzina viSina krilo: trapez vitkost 6,1
0
letalu "KBL-12": 6,5 m 7,32 m 2,65 m 7,00 m 2
Profil NA C A serije 65 Tefe: prazno letalo polno letalo obteiba
355 kg 700 kg 100 kg/m 2
Sposobnosti : maksimalna hitrost 510 km / h pri H = 0 m potovalna hitrost 450 kmlh dviganje na H = 0 m 10 m / sek z maksimalnim potiskom 6,5 m/sek s stalnim pritiskom 450 km dolet na vi sino 3000 m 900 km dolet na visino 9000 m prakticni doseg 11000 m motor Turbomeca "Palas " maksimalna postisna sila 150 kg pri 33800 obr I min
~re'ÂŁ430
SPORT
Lisca 84
REZULTATI
Prvi dan je .bda na spon:du diseiplina prelct na relael.ll Lisea - Radece - Sevniea ... Baze kumulusovsobilena 1900m in ob ugodnih dviganjih do 5 m/s so preleteli najdaljso razdaljo 20 km stirje tekmovalei: Krajnc , Svo1jsak, Pave In Mlakar. Drugi dan je bil na sporedu hitrostni prelet na relaeiji Lisea - Radece Kompolje (13 km). Ob suhi termiki in dviganjih tudi prcko 7 m/s je razdaljo na.lhltre.le preletel Mlakar s povprccno hitrostjo 39 km/h. Ciljno linijo je preletelo !ie 12 tekmovalcev. Domacini so izkoristili prednost domacega tcrena in zmagali v razvrstitvi drustev z minimalno prcdnostjo pred Prepihom. . Izvrsni odbor KRII.A KLUI3A
Posarnezno:
Ekipno:
Po dobrem letu dni so se zmajarji 14. in 15. aprila lOpet zbrali na dvodnevnem tekmovanju v prostem letenju na Lisei. Otvoritvene tekme letosnje tekmovalne sezone se je udelezilo 38 tekmovalcev iz devetih drustev v veeini iz Siovenije, saj sta se iz drugih republik tekmovanja udeldila samo dva tekmovalea z Reke. Tekmovalei kakor tudi organizatorji so bili tokrat lahko zadovlini z vremenom, saj so bili v obeh tekm'ovalnih dnevih !ie kar ugodni pogoji.
Start 1 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 7. 8. 9.
O. 1.
4. S. S. I. I.
Mlakar Borut Svoljsak Tone Krajne Stane Marcie Bojan Brovc Ivan Simer! Miran Pestotnik Borut Pave Franc Brovc Emil Pompe Stane Sotelsek Andrej Brezar Matjaz Meglic Mirko Fajfar Janko Konavee Ivo Klemencic Brane Sorli Mirko Kustrin Franc Yres Yiktor Grasic Du!ian Podpecan Jure Cater Herman Gruden Boris Sk ulj Brane Artinger Karel Yolaric Ivo Zagar Sreco Rems Lojze Smodej Stojan Racic Tine Bernik Bostjan Yetorae Franc Podbevsek Dusan Beline Marjan Svatovsek Klemen Musolin Nikola Elezovic Darko Hocevar Marko
Kri1a Let Prepih Comet Posocje Delta Kavka Krila Prepih Krila Krila Prepih Prepih Let Posocje Posocje Posocje Posocje Prepih Prepih Let Kri1a Let C. Gora Maribor Let Kavka Kavka Delta Krila Let Kavka Kavka Krila Let Rijeka Rijcka I'osocjc
2500 2500 2500 2313 2188 1813 1813 2500 1625 1625 1625 1250 1563 1000
o 1000 1625 1625 1625 1563 1500
o o 1250 o o o o o o o o o
Start 2
Skupaj tack
2500 2270 2235 2305 2325 2270 2225 1231 2100 1538 1231 1538 1154 1538 2345 2330 2310 2290 2260 1231
5000 4770 4735 4618 4513 4083 4038 3731 3725 3163 2856 2788 2717 2538 2345 2330 2310 2290 2260 2231 1625 1625 1625 1563 1500 1385 1385 1385 1250
o o o o o
1385 1385 1385
o o o o o o o o o o
o o o o o o o o o
I. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.
Krila Prepih Posocje Let Kavka Delta Comet Maribor Rijeka
16.375 16.225 13.788 11.943 6.808 5333 4.618 1.500
o
6. Kurentov pokal Aeroklub Ptuj je 5. in 6. rnaja organiziral zvezno tekrnovanje clanov in republisko pionirsko prvenstvo s hitrostnirni rnodeli za Kurentov pokal. Obljavljarno rezultate: KATEGORIJA F 2 - A (hitrostni rnodeli) 1. KAJIC Iviea - A. K. Franjo Kluz Yard - 268,657 km/h (novi rckord SFRJ) 2. YELUNSEK Oton - A. K . Ptuj253 , 169 km/h 3. BOROYAC Nikola A. K. Franjo Kluz Zemun - 244,900 km/h 4. '~IRUSTANOYIC Ahmed - A. K. Doboj - 241,600 km/h 5. PRAPROTNIK Maliaz - A. K. Ptuj - 233,769 km/h .
SPORT 6. ZARIC Sinjo - LT EMO Celje203,390 km/h 7. OBLAK Tomaz - A. K. Vrhnika - 0.000 km/h
KATEGORIJA F 2 8 (akrobatski modeli) 1. IVANCEK Marjan A. K. Tresnjevka - 5968 tock 2. ZARIC Sinjo - LT EMO Celje5717 tock 3. ROBIC Roman - L T EMO Celje - 4642 tock 4. ROZMAN Stane - A. K. Ljubljana - 4444 tock
,
1
inles , ,
industrija stavbnega pohistva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon: (061)861路411
KATEGORIJA F 2 C (ekipna dirka) 1. BREZGOVSEK - LESKOVSEK - LT EMO Celje 3'44" - 100 kr. 7'39" Finale 2. VELUNSEK - ALIC - A. K. Ptuj 4'09" - 100 kr. - 9'40" Finale ' 3'. ANTIC - GOLUBOVIC - Novi Sad 4'02" - 100 kr. - 37 krog. Finale 4. BOROVAC - STOJANOVICZemun 4'39" 100 kr.
KATEGORIJA 82 - pionirji - HITROSTNI MODEll (republisko prvenstvo) 1. KOLMAN PETER - A. K. Litija 115,756 km/h 2. DIMEC Sebastjan - A. K. L1TI.fA - 100,000 km/h 3. OBLAK Tomaz - A . K. Vrhnika - 88,889 km/h 4. SIMCIC Roman - KMTSempetcr - 87,805 km/h 5. STEBLA.f Grega - A. K. Vrhnika - 75,000 km/h 6. ELIAS Peter -.- LT EMO CeljeII krogov MAKS ZURAN vodja tckmovanja
-
Pilot ali pilotka? KAREN ULANE, dvainstiridesetletna ameriska pilotka, je bila do leta 1980 moski KENNETH ULANE, ki se je kot pilot vojaskega Ictala udelefil vietnamske vojne, nato je bil dvanajst let pilot pri letalski druzbi Eastern Airlines . Pred tremi leti pa se je odloeil za operacijo, s katero so mu spremenili spol. Vodstvo letalske druzbe je ugotovilo, da kot zenska ne more vee opravljati pilotskega poklica, in jo odpustilo iz sluzbe. Karen pa je menila, da je postala Zrtev spolne diskriminacije in je tozila delodajalca. Sodisee je nj~o pritozbo najprej zavrnilo, po ponovni obravna vi pa je sodnik zveznega sodisea v Chicagu John Grady razsodil v njeno korist. Letalska druzba jo mora ponovno zaposliti inji placati tudi za obdobje, ko ni delala.
inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polJma notranja vrata vhodna vrata garazna vrata lamelirani profili lamelirane plaice
Statisticni podatki o naletu v Jugoslaviji Na o.s no.vi po. ro.c il a, ki s mo. ga prcje li o.d LZJ za pa je iz nas lo.va lastnega d e la c la nst va za O ZD i'n ve, s kup sc in o. LZJ (26. 4 .8 4) la hk o. bra lce m rev ij e KRI tira la v te hn o. lo.g ij o. p re k o. 2 5 star ih milj a rd d inarj ev . LA po.s trde m o. s sta ti sti c nimi po.d a tki 0. na le tu j a dOd to.d tud i nj e na p red n o.st v tem sp o.r tu . ra lnih in m o.to. rnih leta I v p o.sa meznih re publikah in A P za o. bd o. bje d ese t ih le t. Po.d a tki so. za nimi vi za J a dra lni in mo. to. rni na let j e p re ni ze k g led e na steSlo. ve nij o., za to. jih prime rj a ln o. p o.glej te. Iz te h po.v ito. p il o. to.v. Iz tega tu d i izv ira nekva lit e ta. Za d o.vd a tk o.v la hk o. za kljucim o., d a edin o. Slo. ve nij a , H r vat o. ljiv jadra lni na let za 1. 529ja dra lnih pil o.t o.v bi m o.s ka, Bo.s na in H e rcego. vin a te r Vo jvo.din a, vo. dij o. r,,! ie tno znasat i na jma nj 4 5. 000 ur (se d a j 28. 000 ur ). ne ko. pe rsp e ktivn o. p o. litik o. razvoja jadraln ega s p o. r- ' S kupn I na let za 1.1 22 m o. to. rn ih p il o. to.v pa bi mo.ra l ta oSeved a j e pri te rn d a lec pre d o.sta limi S lo. ve nij a, ki z n asa ti n a jma nj 33 .000 ur (se d a j 2 0.000 ur). j e ta pro. ble m reSe va la pre ko. d o.p o. lniln ega d e la . Let no. bi mo. ra li izv rsiti najma nj 500.000 p re letec la nst va za OZ D te r iz tega nas lo.va fin a nc iral a nanih kll o. m et rov z ja dra lnimi leta li (se d a j 300. 000 km ). bavo. jadra lni h in mo. to. rnih le ta I, o. pre m o. in g o.rivo., Ko. bo. m o. do.segli ne k o. po.vprec no. kva ntite to na s tek<lr j e o.s no.va za dim e n zij e in rezulta te tega sp o. rta. vil o. p il o.t ov, k i je da nes ni , se bo. m o. se le la hk o p o.goTa p ra ksa bo. ve lj a la tudi v b o.d o.ce, s ice r b o. tudi va fJ a h tudl 0. kva lit eti . Ta ksna na j bi bil a tudi o.ce na Slo.ve nij a n azado.va la . T udi Sl o.ve nij a (Z LOS) ne bi sta nj a tega sp o. rt a v Ju go.s lav iji . . im e la ta ksn ih rezulta t o.v, ce b i vsa leta nazaj svoj MIRKO BIT E NC razvoj baz ira la izkljucn o. na dru z be ni p o. m o.Ci. Ta ko. se kreta r PS Z L OS
Jadralna dejavnost 1980
1981
1982
198~
3306
2054
2806
2839
3069
197
555
230
306
66~
3947
3463
3899
JIM
6416
1927
1092
699
1282
1176
816
9845
10.492
9332
2416
2330
2330
1978
1975
1976
1977
1520 1888
1293
1976
2292
566
401
193
240
1857
2053
2065
2464
3376
l1al1:edon1Ja
692
1824
564
652
SLOVENIJA
6772
9281
9635
lo.!S59
928
907
1614
15111>
Repub1ilta in AP Boane in aerQagov ~1'Ila
Gora
Hrvataka
Srb1Ja
19711-
Ina
3~7
1979
-
t---
AP )[OIlOTO
52
12.368 12.431 12.997 1771
79
156
68
107
1837
16.07
2978
3071
3031
17.336 20. 203
22 .644
24. 395 20. 570
1976
1978
1979
1980
1981
AP VojTod1ne
1781
Skupaj:
13.989 18.435
NP
2095
1487
226
456
326
253
263~
3292
2253
2781
26.430 24.701
28.483
-
Motorna dejavnost Republika in J.l>
1974
1975
1977
1982
1983
2704
3489
3012
3438
3747
3018
2992
3569
3031
2676
876
1206
1089
999
1013
679
1219
1134
688
1089
Hrvatllka
3408
3873
4198
5272
3998
3411
4184
4640
1964
3169
l1akedonij a
1225
1709
1311
1116
1119
1083
1423
1501
981
1031
SLOVENIJA
7407
7811
7648
8341
8578
9266
9276
8960
6939
7490
srb1ja
4805
3823
3956
3955
4305
4084
3808
4691
2978
2654
AP )[OIlOVO
NP
602
329
355
668
789
882
525
476
402
AP Vojvod1na
NP
2691
1760
2185
3129
20 58
3389
4714
1500
1943
BOline in Hereegov1 ~rna
Gora
SlI:upaj:
20.~5 25.204 23. 303 26.661 26. 557 24.338 27.174 29.724 16.833 20.457