Krila 5 1985

El? KAJ DELl Predsedstvo ZLOS podpira napore za izboljšanje sedanjega stanja v LZJ

AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA Martin Košir med jugoslovanskimi raketarji na Lisci Na S. si mpoziju astronavtike in raketne tehn ik e Jugoslavije je 19. aprila na Lisci ude ležence iz vseh naših republik in pokrajin pozdravil tudi Martin Košir, republiški sek terat za ljudsko obrambo . Udeležil se je tudi izstreljevanja raket, v Sevnici pa otvoritve prostorov, ki jih je do bil tamkajšnji ARK Vega ob svoji IS-letnici. Med gosti je bil tudi prof. dr.

Zlatko D ol ečar, predsednik zveze astro navtično raketn ih organizacij Jugos la vije, ki je sev ni ški o b čini za nj eno akt ivn ost podelil zlato plaketo zveze, udel eženci simpozija pa so ves dan poslu šali za nimiva pred avanj a.

Posebn o pozornost je pritegnilo razmišljanje dr. Zlatka Renduli ca o možnostih za nadaljnje osvajanje vesolja.

Zanimiv je bil tudi prispevek inž. A leksandra Kersteina iz Celj a o raketnih motorjih na tek oči vodik in sodelavcev delov ne organ izacije »19. december« iz Tit ograda o motorjih za protit oč ne rakete.

Novo šolsko.. borbeno letalo Sredi junija naj bi vzletelo naše novo batno šolsko-borbeno let alo, im enovano »LastaY2, ki ga bo izdelovala letals ka tovarna »UTVA«. To je letalo, namenjeno za šolanje zače tni kov in za partizanske letalske dejavnosti v okviru t eritorialne obrambe.

(A EROSV ET) prvič

Zapisnik 1. seje PS ZLO S ki je bila v Ljubljani dne 1 O. 5. 1985.

tniki leta la Z - 526.

AD. 2. Ta točka se obrav nava sk upn o s p is mo m PK LZJ pod točko II dn ev nega reda te seje.

AD 3. Na os novi podanih pred logov in razprave je PS sprejel nas lednja s t a l išča, oz. sk lepe za posamez ne strokov ne panoge ZLOS :

Navzoči: Alojz Gojč i č - pred sednik , Leon Mesarič -podpredsednik, Mirko Bitenc - sekre tar, Stane Menega lija, Bogo ljub J erem ic-ge n era lni sekretar letalske zveze JugOS lavije, Fra nc PriQ10žič in Drago Bun čič (ALC), Iva n Cuček Modelarstvo (Ptuj), Drago G lin šek (Ce lj e), Teo Belec - Na nas led nji seji PS bo problema ti(Ljubljana), Slavko K os (DLC), Veri ka te panoge os red nj a t oč k a dnevnega reKo lma n (Litija), J a nez Mili č (Pos toj na), da, a komisija mor a do seje pflpra Vltl: Jure Pestotnik (V. P. Cerk lj e), predsedni- celov it o a na li zo dejav\1 os ti s ki strokov nih kom is ij pri PS ZLOS: Tap rob lema tik o, . ra s Krivenk o (DAGL), Rok Golob - s r ed nj e r oč ni program razvoJa mo(šp o rtn ~), Marja n M ed ič Uadra ln e) delarske dejav nost i v ZLOS, Adolf" Sušhlr (t e hničn e), Fra nc Vet to - vs i centri morajo posredovati derazzi in Zla to Van i č (prosto lete nj e) in ja nsko, realno sta nj e te dejavnosti v Stane Biz ilj , J a nez Breza r - OS pri PS šo la h, a li klubih na svojem podrOČJU, do ZLOS . seje ZLOS, .

Sejo je vod il predsednik PS ZLOS po - sklenjeno je bilo, da se na to seJo PS predlaga nem dnevnem redu in d o p o lnipovabi predstavnika Zavoda za šolstvo tvah II . t očke dnev n ega red a.

SRS. AD. 1. Reali zacijo sk lepov zadnj e seje Padalstvo PS 7.LOS je po d a l sekretiI r 7LQ~ - šola nj e padalcev za J LA je i. In g. Igor Zupančič iz RSNZ je . potreb n o razšir iti tudi n a pod rOČja letalpreg leda l vse cen tr e ZLOS in bo izdela l skih šol, ki nim ajo t e dejavnost i (AJdon ačr t e za o premo varnostnih nap rav s vščina, DLC, Ljublj ana, Celje, Postojtekstom in pr edrač uni. na ). Ce ntri so do lžni o r ga ni z irati t .ečaj e, a 2.) Ko mis ij a za reševa nj e zavarovanja u č it e lj e bo d o l oč il a p ada lska kom iSIJ a pfl letal pri »Zavarovalni ci Triglav« še ni PS ZLOS. S tem pomo izpo lnj eva li im ela ses tanka s predstavniki zava rova lp ogod be ne na loge in z nova oživili to ni ce. panogo v centrih , k i jo zdaj nim ajo, oz. je 3.7 M eteo ro loš ka aparatu ra »Me teozam rl a. sat-2« je uvože na . Ce na znaša 465 .000,00 - na os novi odgovorov odde lk ov za din . Več o tem bo podano pod t očko II. LO SOB SRS v zvezi s šolanje m pada lcev d nev nega reda. naj se izdela poročilo in p osred uj e 4.) Pred priprave za 5. po ka l »Brank o RSLO , LZJ iri KVI..

Iv a n u~« s9» tek u.

5.) Novih proše nj za pomoč V. P. 2050 Jadralno letenje Lj u bljana za vp~ _<Jo rQka l:'i . 1. _1985 - vsi sk lepi komisije so bili rea li ziranismo prejeli. . . .' ni, ra ze n sk lep a o a na li z i n es r eč v letu 6.) Odobreni krediti fonda pom ocl so 1984. To ana lizo mo ra kom isija izde lati bili u rt~s niče ni . in pos red ovati na nas led nji seji PS 7. ) U r es ni če n je bil st rokov ni se min a r ZLOS . v Po rto rož u. In fo rmacij o s mo p os redovaTi z gradivom za to sejo.

Prosto letenje skupščina 8.) Rea li zirana je bila - NCff'<;e no vp rašanje iny roblemat iZLOS 2. 3. 1985. Zapisnike so prejele ka vključitve tega-Športa v'ZT KOS , kije vse č l anice ZLOS . veza na na kat~gori zac ij o športnik ov te Zapisnike so prejele v~e č l an i ce ZLOS. pa noge v določ ilih , oz. po no rmati vih 9.) Rez ult at tož be ALC za radi stro ZTK()S škov za leta lo Z LIN-5 26 . V kolikor s - vsa vpraša nj a na re laciji komisija tožbo niso uspeli , si te st roške delij o leza prosto letenj e - ZTKOS naj se v talske šole, ki so po sk lep u PS ZLOS bil e bodoče rešuj e prek šp ortn e ko misije koris tni ce tega letala.

ZLOS .

ALC s tožbo n i uspel in se rea li z ira (Nadaljevanje na 30. strani) sk lep PS ZLOS , da si str oške de lijo kori s-

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XV

"*

MAJ '85

"*

ŠT. 5

stran 4

stran 7

Z naslovnico smo tokrat počastili dan letalstva in dan zmage nad fašizmom: na posnetku Ivana Laznika je naša nova akrobatska četvorka Letalske vojaške akademije (VVA ) iz Zadra med letalskim mitingom v Beogradu. Piloti Borivoj Bivic, Mišo Menaen, Andrej Perc in Josip Njari so že naši stari znanci iz atraktivnih točk na številnih letalskih prireditvah. Zivahno pobarvani jastrebi v kombinaciji trobojnice in rumenega zgornjega dela trupa bodo dostojna in sodobna propaganda za naše vojaško letalstvo, prav gotovo jih bomo še letos imeli priložnost večkrat videti. {:{ Sicer pa vas v tem snopiču še naprej seznanjamo z dejavnostjo ultralahkih navdušencev, z razmišljanji pred modelarskim svetovnim prvenstvom v Livnem, z letališčem v Ločah pri Slovenskih Konjicah in novim dvosedim motornim jadralnim letalom Caproni C22J {:{ Ceprav so se tudi jadralska in zmajarska tekmovanja že začela, poročil z njih do zaključka redakcije nismo še dobili. Zato upamo, da bo junij-julijska številka Kril toliko bolj športna, zlasti jadralska - do takra t bodo za nami že vsa prvenstva {:{ Vsem pa iskrene čestitke za letalski maj!

Sherpa med Peklom in Paradižem Kaj bom letel na svetovnem prvenstvu Letalska pošta Letališče Loče

Jubilej letalske šole v Vršcu Spektrum na tekmovanjih Caproni C22J Kako lahko pomagamo če zagori Z računalnikom do navigacijskega plana Kako hitro?

Aeroklub »Josip Križaj« AjdovŠČina Concorde -- končno uspe sen "e'L,4

stran 16

4 7 10 12 14 16 18

20

22

24 26

28

Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubl jan i. Lepi pot 6 .;~. Revija izhaja vsak me sec, razen julija in avgusta . Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije . uporabljane za naslovno stran: 2000 din za barvni diapozitiv, 500 din za črno beli pozitiv. Za to čnos t vsebine svojih prispe vkov odgova rjajo pisci sami. Vabimo vsak'Jgar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami , ki obravnavajo dejavnosti . kot: mode larstvo. jadralstvo. padalst vo . motorno letenj e. raketar stvo. prosto leten je balo· narstvo in amatersko gradnjo. Uredništ\!o si pridržuje pravico skrajšati. dopolniti ali prilagoditi pri spevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji Uredniški odbor : Gus tav Ajdič. Mirko Bit enc. Stane Bizilj . Janez Brezar.

Ton e Cerin . Jože Cuden . Rok Golob. Dominik Greg l. Selizar K eršič . Ivan Konavec . Taras Kr ivenko. L eon Mesari č.

Jure Mežna~šič: Franček Mordej. Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik) . Jože Perhavc. Jure Pestotnik. Srečo Petric , (tehnični urednik) in Ciril Trček . ..- N.aslov ur~dništva : Marjan Moškon . poštni predal 33. 68001 Novo mesto· Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10, dne v mesecu. pred mesecem v katerem izid ~ naslednja štev ilk a - - Rokopisov in s, lik, ne vrača~o . razen barvnih diapozitivov in tuj ih knjig, ~e je priložena o~oJnlca s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami Na s lov uprave: ~veza letalskih organizacij Slovenije. LePI pot 6, poštni pr edat 496. 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222·504. t ekoči racun pri ZLOS,stev. 50101·678·5 1077 , Sp~emembo naslova sporoči t e upravi revije ter obvezno napišite stari in novi naslov. upravi revije sporoč i t e tudi. če revije ne prejemate redno Letn~ naročnina 800 din. cena posam ezn e š tevi lke 80 din Grafična priprava ole. tozd Gra fika . Novo mesto · ti sk : Trskarna . Novo mesto.

,..:; ::

Kaj jeiepiega kot takole, nekaj metrov nad zemljo, počasi in varno brenčati čez polje ln breg ...

(FotodokUmentacija COMCO AidIIngen, ZRN)

:...... Ko na kri~išču prijazneg~ mesteca

!i::rrebnjeo.9mr~t P9 ce~p n~x~gor, mimo Jepe \o vehk~sole LO se cesta že rahlo pre-

vesi na drugo ' Stran, te hišne številke opozorijo. da si v !?aradižu. Od tod je na levo stran lep pogled na majhno zaprto dolinico in naseUe - Pekel. Nekako na .:~::::::::

,...---'-.;;.:::;;;::.................;_"-'a;;.;;;::.."'--.......................w..........'"""'''''''''~~~......;~4

meji med Par~diž~.)1l in Peklom,)ko zaglena robu ' ~eno~eti osamljeno 1I0VO b6, nedalečnjepadrogs klobaso ter takoj nato z rdečim trakom obrobljen del doline se ti utrne misel. da tukaj nekdo leti. In res je tako!

N

.r.Na pOdro~jlt:~a hal)garjeO)y\! .PekJU št. pobudril!s, vsega tega8t- Tone <;)ašperšič. .. ,

,1J': ~ivj

\ Neke dne v lanskem septembru sta me ot>iskalaTone Gašperšič in njegov sosed Paradi?a. laneZ,Prosenik. V~tel i smo .t i:ttaloge. in PR/ r evijah iskil!i.{tiwezno dvosedežno ultralahko letalo .' OdJočitev Je padla ...SHERPA.

*

Po žicah so steKla vprašanja, informacije, odločitev in potrditev: 'točno čez i;·'tl9geri dni srnos.~ombijem in olimpijsko · n)i'lSkoto brzeli v'Aidllngtm priStuttgartu.\ Brez težav smo našli firmdCOMCO - IKARUS. Spoznavanje s prijaznimi , lastniki firme smo podkrepi li z domačim dolenjskim žganjem in nemško kavo.

S9~rpa namenj~ na' Jugos laviji je stala ··,.$tedi montažn ~ga 'prostorat Izbrali so · č u ctovito, barvno kombinacijo: Rdeča, bela in modra. Saj to je naša zastava!

Zadovoljni smo in se smejemo. Gledamo Sklca konstrukcije dvosedef ne Sherpe II (po prospektu)

Zgoraj: radovednih Trebanjcev je okrog Tonetovega ierpe vedno dovolj, spodaj: Tone Gaiperilč~ za prijatelje Federtonček, tik pred vzletom in tipamo prvega ultralahkega ptiča, ki bo kot zastava letel po našem nebu. Čas je bil omejen in vse je teklo kot na filmskem traku. Ta čas, ko so na Sherpi tekla zadnja montažna dela, smo mi v njihovem trenažnem centru opravili informativne lete. Organizirali so šolanje na njihovih letalih: dvosedežniku Sherpi in enosedežnem Foxu. Zadnji dan smo že leteli na jugoslovanski Sherpi, jo tudi »laširali« in nabirali potrebne ure letenja.

Po njihovih predpisih je Tone Gašperšič dosegel pogoj za samostojno letenje na Sherpi, jaz pa dovoljenje za inštruktorja na tem letalu. Med bivanjem v Aidlingenu so nas seznanili s procesom proizvodnje enosedežnih Foxov in dvosedežnih Sherp, s tehnično dokumentacijo in potrdili o homologaciji. Ugotovili smo, da kupci iz Evrope najrajši segajo po njihovem dvosedu in, da so jih nekaj prodali tudi v Avstralijo. Na dirkah in relijih dosegajo odlična mesta. Skupaj z inštitutom za poljedelstvo so razvili »zapraševaino Sherpo« in so z njo prav takrat opravljali zahtevne preizkuse škropljenja. Vse to je samo potrdilo pravilnosti odločitve o nakupu Sherpe. Ni treba posebej povedati, da so prvi poleti Sherpe na domačem terenu dvignili vse Trebanjce na noge. V trenutku je to postal center za vse, katere ultralahka letala privlačijo. Takoj so se pojavili tudi novi

Tonček

ima vedno dovolj sopotnikov (vse fotografije na tej strani: Vojko Groboviek}

Tajska bo v ZDA kupila 12 letal F-16 Po letu dni pogovorobo Tajska kupila v ZDA 12 najsodobnejši h letal F-16. Ker ameriški kongres ni imel pripomb na prodajo teh sodobnih večnamen sk ih letal, je Washington danes poslal uradno ponudbo tajskemu letalstvu. Tamkajšnja vlada mora zdaj še uradno potrditi pogodbo o nakupu letal, vrednih 318 milijonov dolarjev.

Američani so odobrili Tajski posojilo s petletnim vračilnim rokom.

Dvosedi šerpa je nadvse prijetno vozilce za nedeljske izlete

Serpa pa ni namenjen samo zabavi. Na slikah je videti, kako ga je mogoče uporabiti tudi v poljedeljstvu.O'prednostih takega načina škropljenja nasadov smoJzčrpno pisali v lanski januarski številki (Foto: COMCO) graditelji, ki zelo vneto gradijo svoja ultFOX SHERPA ralahka leta.la.

Motor Rotax 383 ccm Rotax 462 ccm Sherpa leti odlično . Z Gašperšičem sva 16 kW (22 KS) 30 kW (40 KS) Razpetina vzletela v turbulentnem vremenu in z bo10,0 m 10,50 m dolžina čnim ;vetrom do II misek . Pri 40 kmlh 4.95 m Površina kril leti še zelo stabilno. Po zrušitvi vzgona 13,20 m 2 15.70 m2 klone na nos, vendar že po 15 metrih proVitkost 7.6 7.0 Teža praznega letala padanja preide v normalni režim letenja .

100 kp 130 kp Največja vzletna teža Sherpa je čudovita za »kopanje« v zrak u, 215 kp 320 kp Potovalna hitrost za križarjenje med zidanicami in prista75 kmlh 60 kmlh Najmanjša hitrost janje pred last nim kozolcem. Tako 42 kmlh 45 kmlh Največja dopustna hitrost neposredno doživljanje narave lahko nu105 kmlh 80 kmlh Najboljše penjanje 50 kmlh dijo samo letal a, kakršno je Sherpa.

2 mis 1.8 mis Najmanjše propadanje 1.8 mis Informacij e o teh letalih la hk o dobite Hitrost od lcpitvc s tal 42 kmlh 45 kmlh pri firmi COMCO GMBH 7031 AidDolžina steze (trava) 30-40 m 50-60 m lingen, Tannenweg, DBR .

Dolet 200 km 200 km.

TARAS KRIVENKO

Jugoslovanska reprezentanca, ki je osvojila srebrno medaljo na zadnjem svetovnem prvenstvu v Avstraliji: Tone VidenAek (Ljubljana), Mirko Karanovic (Pančevo) in Darko Bauer (Novo mesto)Foto: Gradimir B. Rančin

Kaj bom letel na svetovnem prvenstvu Za las so ušli trčenju Italijansko potniško letalo DC-9 s 121 potniki je letalo blizu letali šča v Anconi , ko je le 60 metrov stran šini l mimo vojaški lovec tornado. Kapitan DC 9, ki je bil tudi sam nekoč vojaški pilot, je povedal, da so sli šali le zvok letala in videli njegovo senco, potem pa ga že ni bil o več.

Vojaške oblasti so potrdile, da je bil ob tistem času res v zraku vojaški tornado, da pa njegov pilot ni prijavil skorajšnjega trčenja .

V letošnjem avgustu bo Livno gosti lo modelarje vsega sveta na svetovnem prvenstvu v prostem letenju. Tu se je uspešno za Jugoslavijo in njene modelarje zaključilo tudi Evropsko prvenstvo, ki nam je prineslo dve medalji . Livno videti in doživeti - to je pravi paradiž za letalske modelarje. Neizmerni travnati tereni s čudovito mehko travo, kar 8 x 12 km veliko ozem lje brez preprek! Lepšega terena si modelarji pač ne moremo zamisliti , saj smo vajen i skromnih travnatih površin in se na livanjskem polju skoraj lahko izgubiš! in prav tu se bomo avgusta zbrali s svojim i skrbno varovan imi lepotci , z raznim skrivni m orožjem in orodji, za kar trepeta vsak modelar. Tu se bomo torej udarili zares!

Ra zvojna pot koncepcije in modela, s katerim nameravam sodelovati na letošnjem svetovnem prvenstvu, segata v leto 1982. Klasični model, s katerim sem tekmova l vsa ta leta mi ni še potešil modelarske žilice. Tako sem z n ač rti prvega modela prišel do zak ljučk ov: up-

orabiti moram protil z večjim vzgonskim količnikom, g lede na odnos vzgona krila proti repu zmanjšati repne površine na optimum, večje vzgonske količnike bodočih krilnih površin komponirati z večjo vzdolžno stabi ln ost jo.

Tako je nasfala nekam čudna dolga raca, smešna glede na majhen rep in dolgo ročico. Kot izhodi šče za izbor profila mi je bil t a belaričen pregled parametrov letalskih profilov . Odločil sem se za prvega Kazcanowskega GF-6. Kljub temu, da imajo nekateri drugi profili boljše lastnosti (teoretične), me je ta še najbolj privlačil glede na svojo sorazmerno prijetno vi tk os t 12.9 (n . pr.: Thomann F 4 jo ima 19.8 kot idealno). Pri vitkosti Thoma nn a pa človek pri izdelavi pade v drugo skrajnos t, to je v težko izdelavo take razpetine, ki bi hkrati dala tudi ustrezno trdnost.

Pri gradnji modela nisem imel posebnih težav. Največ sem se ubadal s problemom uvijanja tako dolgega trupa .

Novost, ki sem jo uporabil pri krilu je bil tudi nov način turbuliranja zraka, to je z

rcFe'L,4 8

MODELARSTVO 8-6456-f

x Osta li pa ra met ri Rst == 5'28 Rkr = 13'75 Eksr == 147 cm A = 0.87 Ac = 108 mm B = 110 cm Cf = O 53 CG = 52%

o

115 2.5

5

7.5

10

15

20

25

30

40

50

60

70

yi

0.752.5

3.6 4.95 6.00 6.9 8.008.708.959.00 8.908.307 .5 6.4

y2

0.75 O

0.200.5

~O

90

100 3.7 0.1

5.65

0.80 1.10 1.60 2.20 2.80 3.35 4.0

4.5

4.5 4.05 3.3

5

8

50

60

2.0

0.0

Kacza nowski G.F.611 .

x

O

yi

0.2

3

4.8

5.9

7.3

y2

0.2

O

0.4

0.8

1.5

I

3

10

15

20

25

7.9 9.0

9.9

10 .3 10.6 10.6 10. 1 9.3

2.0 3.0

3.8 4.4

30 4.9

40 5.5

5.6

5.2

80

90

95

8. 1 6.3

4.0

2.5

70 4.4

3.3 2.0

100 0.1 0.0

dovajanjem zračnih delcev s področja ve~ . kri lu že skrbela. Naprav il sem nekaj po tla kov. Ta model sem v tekmovalni skusov z Al fo lijo , ba lzo,japan papirjem. sezoni 1982/83 že letel. Kakšnih posebimpregniranem v našem tovarniškem ni h rezultatov z njim nisem dosegel, imel laboratorij u, i.t.d. pa sem hude težave pri odklopu modela.

Pri tem nov em modelu sem kor igira l Mode l mi je prav grdo k loni l, na višin i t udi zvitj e. Z rezultati sem bi l b istveno sem izgubil 5-6 metrov. Pa t u di planipolj zadovolje n, kot s predhodnikom. ranje m i ob teh težava h ni da lo vz podM odel se je obnašal dosti bolj zanesljivo. budnega rezultata . Tako me je tekmoTako sem z njim voz il do lansk ega let? , valne sezone rešila garn itura stari h dobkjer sem ga v Mostarju izgubil in to tik rih mode lov. Model sem spuščal na manj pred sam im evropskim prvenstv o m. S pomembnih tekmovanj ih, ga opazoval in fanti smo sicer prečesali vse tiste njih ove mozgal, kaj je z njim narobe. Spreletava li hr ibe, toda mode la nismo več naš li. so me raz li č n i občutki, češ , kaj s i se lotil Letošnjo zimo sem se znova lotil d ela nečesa posebnega, ko ti pa stare reš itve in izdelal model z metodo vpihovanja dobro služijo. In, glej ga z lomka, po dveh zraka. leti h sem ga preštudiral in ugotov il, kaj Če je resnično kaj v tem , težko r eče m , mu ne gre: pretirano zvitje kr il ter prevekajti pre malo imamo modelarji na vo ljo , lika površina smernega repa. Toda, ali si ne znamo naj t i ustreznih tehničnih preden sem si bil povsem na jasnem, se je pripomočkov. Z modelom sem sicer že zgodi lo še nekaj. opravil nekaj poskusni h poletov, toda Z ima 1983/84 je bila ustvarjalna . vedno zmanjkuje časa. Koncepcijo in na Dokončal sem novi mode l, dimenzijsko črt mode la pri lagam, mislim pa, d a ta enak prdgšnjemu. Profi l, ki sem ga upmode l ni za začetnike , kajti za . tekmoorabi l je bil še hujši-Kazcanowski Il. vanje mora mo delar imeti dober in Koncepcija mi je bila simpat i čna, zato zanes ljiv model, kije star vsaj dve tekmosem jo tudi obdrža l, spremembe so bi le v va lni sezoni .

TONE VIDENŠ E l< konstrukc ij i kri la in so mi dale prav gotovo nekaj siv ih las. mini leteče Zakaj torej gre? Kri lo, opremljeno z Benedekom, a li Kazcanowskim se Kopna vojska ZDAje naročila mini lebistveno razlikuj e po letalskih sposobta lce brez pilota tipa Skyeye R4E-40 pri nostih, prav tak o pa so tudi zračni tokovi firmi Lear Siegler. Za potrebe demon stpodvrženi razfiCmm tIakom,gfede na zelo'· racije tehno logije tega letalca so naročili raz lI Cno uk ri vljenost samega profila . dve letalei Skyeye, kon t ro lno postajo , Zračni tokovi se ~ ato ob ze lo ukr ivljenem vz letni katapu lt in štiri komp lete izv idprofilu odlepijo na zgornji strani dos t i niške opreme: TV kamero, TV kamero prej in močneje , kot n. pr.: pri mojem za ni zko svetlobno jakost, panorams ko Benedeku . Tako pride do močnih vrfoto kamero in IC senzor s TV prikazotinčenj, ki kvarijo finese profila. To je va lnikom . Letalee brez pi lota Skyeye je la h ko odpraviti s turbulatorji, al i, kot oprem ljeno z batnim motorj em z močj o sem m isli l in naredi l sam, z dovodom 29,44 kW in ima ob vz letu najv ečjo maso svežih zračn i h delcev na področja, kjer 24 1 kg. Z izvidniško opremo z maso 63 jih po domače povedano zmanjka. kg, spravljeno v nosu letalca, leti R4E-4 osem ur , lahko doseže višino največ Tako sem pričel graditi kri lo, ki je 4.600 metrov. Kontrolna postaja za ime lo po vsej razpetini , na spodnji in na vodenje Skyeyea je nameščena na uszgornji st rani kan a l za vpi hovanje zraka. treznem prostoru tipa S 280 v ok lepnem Na začetk u sem sicer p remiš ljal, kakšne t ransporterju. kanale vgrad iti, glede na težo, ki meje pri čjih

Naših v Rietiju ne bol Jugoslovanska moška jadraln a ekipa letos ne bo sodelovala na svetovnem jadralnem prvenstvu v italijaJ1skem Rietij u od 28. julija do II. avgusta, zato, ker so organizatorji pot rdi li sodelovanje jadralcev iz Južnoafriške republike. Naša ekipa bo prvenstvo bojkotirala zaradi rasistične politike, ki jo vodi JAR. Kandidati za udeležbo na letošnjem svetovnem prvenstvu so bili nas lednji jadra1ci: Živa Frenc, Ivo Šimenc, Miha Thaler in Ja nez Stariha s tremi letali Elan OG-300, ki se bodo morali zadovoljiti namesto Retija z državnim prvenstvom jadral cev v Celju od 29. maja do 9. junija.

(AROSVET)

Kitajska bo kupila ·21 letal Za posodobitev zastarele letalske flote (z lasti državne letalske družbe CAAC) bo Kitajska še letos kupila 21 novih potniških letal. Kot je povedal direktor družbe CAAC; bodo do novembta letos kupil i 9 boei ngov tipa 737, 9 sovjetskih letal TU 154 in 3 letala evropskega konzorcija Airbus A 310.

Novo

telo brez pilota

'''~'L'' 9

MODELARSTVO

Odprli so letalsko progo BeogradPortorož--Tivat

~2~~~?~:;~~=~=f~~::!I~... •:~~~:.:;=-·:~-i$r~ ~~ ZS=~.;I·-+9~=~: . ~~_--:: ~~ ~J~_~'~-_~ -~~~~ :~~.~'~~: :'~~L~~-,~~~~~t~~

.~;t~.4j Jadralni model kategorije F1 A

--

t"IiL

~o,«

3, It It J.mt..

*"~: ",Hi, ;;'C'l.(lII./IIf,t.· GF-~

O,~ «Wlz-

!'lOf' "'JfCl:

~. GF-G

L_ -Q {So

r-

r-~ '5

6"6-05 .

:1

I~IZ

ro

~,--~------------------------~--

680 $6'0

~4

Na sečoveljskem letališču za mednarodni potniški promet je 9. maja nekaj pred Il. uro pristalo SO-sedežno potniško letalo DASH-7, last Inex Adrie Avioprometa in tako odprlo novo progo slovenskega letalskega prevoznika med Beogrado m, Portorožem in Tivtom.

Let alo bo do konca oktobra vsak četrtek zj utraj ob 8.50 poletelo iz Beograda proti Portorožu, tu pristalo ob 10.40, nadaljevalo . pot pol ure kasneje proti Tivtu in se popoldne vrnilo (čez Portorož), tako bo v Beogradu spet ob 18. 15 . Približno 20 sedeže v so že vnaprej zakupile turistične agencije, preostali del bo na voljo turistom in poslovnežem. Pri Inex Adrii računajo , da bo ta razvita turistična regija (Kras, Obala, severna Istra in zamejstvo), s pridom izkoristila novo prometno povezavo. Kot je dejal glavni direktor Inex Adrie Avioprometa Janez Kocijančič, bo ta letalska zveza med Beogradom in severnim ter južnim Jadranom neke vrste tržni preskus, po katerem bodo že jeseni ali prihodnje leto prilagodili nadaljnje poslovanje. Če bi hoteli upravičiti posel, bi morale biti letalske zmogljivosti zasedene vsaj 70 ali 80-odstotno.

Za eno smer (Beograd -Portotož ali pa Portorož-Tivat) potrebuje letalo približno dve uri (leti približno 400 km na uro), za polet v eno smer pa je treba odšteti 4600 dinarjev.

(DELO)

LETALSKA POŠTA oPAR AVION oAIR MAILoVIA V Slovenskih Konjicah gre za res Na svoji redni skupščini, 16. 3. 1985 smo člani AK pregledali dosedanje delo ter si naložili nove naloge. Ugotovili smo, da je bilo v preteklem obdobju doseženih nekaj, za naš majhen klub izjemnih rezultatov, ki potrjujejo, da je naš dolgoročni program, ki smo ga sprejeli ob sami ustanovitvi, bil pravilen in , da je v tej smeri potrebno še nadaljevati. .

Tako smo v preteklem obdobJu: - organizirali letenje v Ločah in usposobili stezo - organizira li prva prvenstva modelarjev v Ločah - usposobili vrsto uspešnih mladih modelarjev, ki uspešno tekmujejo in se vključujejo v vrste instruktorjev - pridQbili prvo jadralno letal o VUK-T - izšo lali prvo generacijo 4 jadralnih pilotov - z udarniškim delom podrli staro letalsko lopo v Celju ter jo prepeljali v Konjice, kjer jo želimo spet postaviti.

Bili smo enotni v spoznanju, daje pred nami še ogromno nalog in trdega dela, da bi uresničili glavni cilj, to pa je: samostojno opravljati celotno dejavnost kluba na svojih tl eh. Tako si bomo v naslednjem obdobju pri zadevali izgraditi hangar, ker pa je tu precej težav za pridobitev dokumentacije. saj bi gradi li na kmetijsko zaš čit e nem področju. bomo formirali posebe n gradbeni odbor. Žel imo pa si tudi novih rezultatov na športnem letalskem področju, za vse to pa je potrebno ne le veliko finančnih sredstev, ampak tudi veliko novih , zagnanih, v leta lstvo zaljubij enih duš, kijih v Konjicah sicer ne primanjkuje. Že lijo pa tudi kakšen letalski užit ek , vsaj kot nagrado za dosedanje delo, za to nameravamo v poletnih mesecih večkrat organizirati letenje v Ločah. Na vrata trka perspektivna mlada generacija mode-

AERO KLUB

LETALSKA ŠOLA SLOI.KOIJICE grajika ulica 4 telefon "

Od zgoraj navzdol: Stari celjski hangar smo udarniško podrli in ga prepeljali v Konjice, zdaj pa si ga prizadevamo postaviti na domačem terenu - Na skupščini je o delu poročal predsednik kluba - Modelarji imajo letos izpolnjene vse pogoje za dobro delo - Do prvega jadralnega letala pa so prišli tudi jadralci: naš vuk zača$no domuje v Celju

oLETALSKA POŠTA oPAR AvrON oAIR MAILoVIA A la rjev, o bv ez uj e pa tudi j a draln o let a lo, za to bo mo posk uša li izšo lati 6 - 8 nov ih pilotov, ki s i bo d o pris lu žili .d e na r v mo d e rni z ira ni klubsk i d ela v ni ci. Z a vse to pa se m e ntuz ij aze m članov in podpo ra obča n ov ne bo d ovo lj, a mp a k račun a m o tudi na p o m oč sosednjih klubov, ki so nam že d os lej po magali in s m o jim na sk up šč ini izre kli javno za hv a lo (M a ribor, Velenje, Slo venj Gradec). AK Celje in A K Ptuj pa s m o po delili posebn o priznanje za p o m oč pri ra zvoju in šo la nju kadrov, za d o lgo letn o d e lo t er p o m oč pri izg radnji kluba pa so d o bili pri z na nj e še Ma rko F ink , Gv id o Hauptm a n , Janez Poz nič in DO Kon us.

Na koncu smo si ogled a li še kr a t ck film, k i ga je naš č lan p o~s n e ln a prv i leta lsk i prireditvi v Ko njica h t er z minut o mo lk a počast ili spomin na M a rj ana Ka ncijana, ki je bil m ed g la vnimi nas topajoč imi na t ej prireditvi ter velik prij a t elj na šega kluba.

Tako se je konča l uradni d e l skuživa hn e razprave pa so se na d a lj eva le še v n oč . S k up šč ino smo k o n ča li s keglj aški m dvobojem med s ta rimi in ml adimi v gos ti šč u Kralj. p šč in e,

ČLAN I A K SLOV. KONJI CE

PONUDBA & POVPRAŠEVANJE V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje . Oglase pošljite na naslov uredništva: Marjan Moškon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Prodam kn ji gl' Racing Plan L's Vol. 1-4, Co mmL' fun /.ionano g li AnL'i, us m L' rnik 0-30 V, trup jadralnega ktala Kes trl'l (mak L' ta) , RC mini sprejemnik , Ni -Cd a larm L' in miniaturni ekktronski v7.ig I.a prL'ddavo mo torja na bL'ne. m cša nico.

SL'ktroniko illklam tudi po naro či lu .

Kupim Ol.. I.a m L' njam posa m L'l. n L' kvarce v 40 MHI pasu in sk ice voj a šk ih ktal 1. prL'sl'k i trupov. Marjan H 'valič, Rož na do lin a . Partil an ske te hnik e I 6S000 Nova Gmica. td . 2.1 XII (ing. 24{)) PRODAM dva popoln o ma nova servomotorja Ro be SR- lO, m ož na tudi za m enj ava za serv o mot o rj e Multiple x a li Simprop. Informacije: Rude Ko rber, Po lzel a 136, p .p . 63313, tel. 063 /720-047

,

1

inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (061 ) 861 ·411

inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane ploiče

letališče loče

Start super cuba in pilat usa na

Prodaja airbusov Indijska letalska družba Air India bo kupila do konca prihodnjega leta 6 letal Airbus A-31O in A-300 v vrednosti 462 milijonov dolarjev.

Letalska družba Air France bo v naslednjih sedmih letih kupi la 25 letal evropskega konzorcija Airbus A-320.

letališču

v

Ločah

Letošnja letalska sezona seje že iačela, prvi preleti so opravljeni, z njimi pa tudi prvi pristanki izven matičnega letališča.

Kmalu bo državno prvenstvo jadralcev v Ce lju in vse bolj se postavlja vprašanje, kakšna je možnost za i zkorišča nj e letalske steze v Ločah, zlasti zato, ker so jadralei imeli na limskem republiškem prvenstvu glede tega velike težave, saj je . bila letalska steza, ki smo jo prej že uporablja li , neuporabna za letenje in je to pomenilo prej neugodnost, da ne rečemo celo nevarnost, kot pa prednost zlasti za tiste, ki so tam že pristajali. Ker sem letalec, čutim potrebo, da širšo javnost, predvsem pa jadralce seznanim s pogoji na l etališču AK Slov. Konjice, oz. zača­ snim l e ta li ščem, ker zaenkrat še ni stal nega dovo lj enja za uporabo, saj še ni izdelana vsa potrebna dokumentacija, oz. klub še ne opravlja redne dejavnosti v Ločah, čeprav je teren strokovno oce nj en, kot ustrezen za letenje in imamo tudi soglasje zveznega sekretariata za promet in zveze iz Beograda. letališča leži 6 km jugovzhodno od . Slov. Konjic, v neposredni bližini naselij

Pozicija

Letališče

Loče in Žiče. Steza, kije dolga 1200x 100

metrov leži vzporedno s staro železniško traso, ob katerije še vod telefonske napelj ave (PTT) in melioracijski jarek. Približno na sredini pelje k stezi urejena makadamska ceste, ki omogoča zvezo z magistralno cesto Loče-Žiče-Slov. Konjice.

Edina letališka oprema je klobasa za vder, ki je · postavlj ena na južni strani steze.

Smer steze je 160 - 340°, nadmorska višin a pa 275 m.

Trenutno

st~nje

G lavna letalska steza je utrjena, ravna in že povsem porasla s travo, vendar v času, ko AK SLov. Konjice ne izvaja letenja ni posebej označena, ker del steze leži na zasebnem zemljišč u in A K ne more zagotoviti, da bo teren čist tudi takrat, ko iz kluba ni nihče prisoten, oz. ko ne teče klubska dejavnost.

Označeno je le 400 x 30 m terena, ki naj bi bil v pomoč pi lotom, ki se od l očijo za pristanek. Ta del terena bo tudi v časll državnega prvenstva ustrezno pokošen , takrat pa bo tudi organiz irano dežurstvo (glej sliko 1).

Opozorilo

Med eno izmed udarniških akcij na

letališču

v

Ločah

Leta li šče AK Slov. Konjice se lahko uporablja in AK Konjice zagotavlj a varno letenje le, ko tam poteka dejavnost na stezi, to je takrat, ko ima svojo zemeljsko kontrolo, predpisano označeno stezo, postavljen štart z znakom T ter vse drugo predpisano za varno letenje na tem letališču. V vseh ostalih primerih pa piloti lahko izkoriščajo ta teren le po lastni presoji in odgovornosti, AK S lov. Konjice pa za to ne odgovarja, čeprav bodo člani po svoji strani pomagali za čimboljše počutje in delo, kolikor bo le mogoče.

P ETER RAVNAK

JA

(f)

~

-- -..... --- ...-

~

nI»

z

» CJ>< »

"0-o

r

Ne

1»

m

i'

» r

m-

~

!: ;;

CJ><

ne

o<

1»

»

<

r-

&

1»

-';3'

"

~

(f)

o-<

ID ::J II)

~

:;: ~

O

.a.

n-

I»

';3'

~-"~l steze ,Iq' Jf Iunaet/'J ~

izve/Jiti.

PfistOfJlce (~DOUOI7I)

M:

SLI fA ,f

~:25.ooo

AERO KlU!

Slov. ~onjic~

; f ...a

to)

V Vrlcu so se odvijala tudi ItevIlna driavna prvenstva v jadralnem !etenju

Jubilej letalske šole v Vršcu Te dni se izteKa pomembna obletnica Letalskega centra v Vršcu in šolanja letalskega kadra. Pred 40 leti , v času, ko so še trajali boji za končno osvoboditev naše domovine, je prišlo do odl9čitve o oblikovanju "Jadp"lnega centra Komande letalstva« v Vršcu. Priprave za ustanovitev tega centra segajo v začetek 1.

1945, ko je vojna še trajala tako, da ima center v Vršcu tako tudi svojo vojno tradicijo.

Razglednica z Internatom lole

Vhod v 1010, zdaj slovita vrlačka padina

Upoštevajoč pomembnost letalskega jadralstva z~ šolanje letalskega kadra na splošno, je Stab letalstva NOV J februarja 1945 sprejel od l očitev, da je treba ukreniti vse potrebno za ustanovitev jadralne šole v Vršcu. Letalska tradicija, ki jo je Vršac že i mel, razen tega ustrezajoče letališče, meteorološka postaja in obstoječi drugi objekti, vse to je upravičevalo odločitev o oblikovanju šole. S pomočjo lokalnih vojaških in civiln ih oblasti so pričeli z urejanjem letališča, kamor so najprej preselili dve leseni letalski lopi, ki sta na železniški postaji služili Nemcem za skladišča. 1n medtem, ko je vojna še trajala in so tekle priprave za ustanovitev letalske šole, je na predlog Komande letalstva generalni štab JLA 28 . apri la 1945 izdal ukaz o ustanovitvi »Jadralnega centra Komande letalstva« s sedežem v Vršcu z nalogo, naj bi vzgaja l učitelje jadralnega letenja in letalski kader za osnovanje jadralnih centrov v federalnih enotah. Po tem ukazu je bilo določeno , naj center začne delovati s I. junijem 1945.

Priprave za organizacijo šole v Vršcu so torej tekle od februarja do začetka junija. S komaj osvobojenih področij države so začeli zbirati obstoječa letala,

NAŠA ZGODOVINA

Britansko potniško letalo na ogled v Ljubljani Britanski proizvajalec letal British Aerospace je jugoslovanskim gospodarstvemkom na brniškem letališču predstavil na. jmanjšo od treh različic svojega novega letala BAC -146-100.

V tem štirimotorn iku je lahko (različno o d razporeditve sedežev) od 82 do 93 sedežev, v verziji serije 200 pa med 100 in III sedežev.

Letalo je dolgo 26,16 m, čez krila pa meri 26,34 metra. Poganjajo ga štirje zelo tihi (novi predpisi) motorji A vco Lycoming ALF 205.

Pri polni t eži (37 .308 kg) potrebuje za vzletenje in pristajanje samo 1200 metrov dolgo stezo. Potovalna hitrost letala BAC 146 je okoli 765 kilometrov na uro.

Letalo, ki so ga britanski proizvajalci predstavili v J ugoslaviji samo v Ljubljani in je iz London a pred tem prepeljalo britansko princeso Margareto v Budimpešto, stasi med drugimi gosti o$ledala tudi č l an a IS Zivorad Kovačevic in Mustafa Pljakic.

jadralna letala, avtovit Ie in. dr~g potreben leta lski material. Na)bolJse mladince, ki so želeli postatI letalcI, so od vsepovsod zače li pošiljati .v Vršac .Tu so . se jeli zbirat i že izkušeni JadraIcI Izpred vojne pa tudi taki, ki so na blizu šele tedaj grvič videli jadralno, ali motorno letalo .

Se ane kd ota iz tega obdobja: mladi Dalmat inec Ivo Andrijaševic se je prijavil, ker bi rad postal mornar-jadralec. Toda, namesto v šolo za mornarje je po daljši poti prispel v Vršac, kjer pa je namesto mornarja postal od li čen jadralni letalec . V pravkar osvobojen i državi je v začetku junija 1945 letalska šola v Vršcu tudi urad no zače l a delovati. Za komandanta so postavili Milana Hudnika, Ljubljančana, kapeta~ JLA, kI Je bil predvojni jadralni letalec in borec od 1942 in so ga na last no željo v zače t ku leI ta 1945 premestili v letalstvo . V prv em razredu šole v Vršcu je bilo sk upaj 60 gojencev,uniformiranih in zbranih iz vseh delov Jugoslavije. Med njimi je bila . tudi vrsta tistih, ki so se poineje razvili v znane športne letalee, kot n. pr. Maks Arbajter, Jože Krumpak, Anton Malek, Slavko Dimitrovski, Arsen Kukura Jn drugi. Najprej so orga ni zirali t eore ti č ni pouk, prvi praktični del šola nja pa se Je začel 4. julija na šolskem jadralnem letalu domače konstrukcije .. Vrabec«. Svoje letalske izkušnje so si gojenci na birali sami ob navodi lih u č it e lj ev. Še ni minil mesec dni, ko so gojenci že izpolnili prve pogoje za .. A«, .. B« in .. C« jadra lne izpite. V sept embru so zače li s šo lanjem v aerov leku na dvosedežnem letalu ..Cimbo ra «, madžarskega izvora.

Med tem ko je šolanje prve generacije jadralcev še trajalo, so v ok tobru 1945 že zače li z osnovnim šolanj em druge sk u-

pine gojencev . Letalskijadralni park je bil predvsem iz vojnega plena,. vsa takratna jadralna letala pa so nosIla oz nake jugoslovanskega vojnega letalstva. Razumljivo je bil izbor letal dokaj. pester. Letalski park so sestavlj ala eno Jn dvosedežna jadralna letala: .. Vrabec«, .. Tičok«, .. Sa lamander«, .. Čavka«, ..Grunau Baby«, .. Piliš«, .. Orljik«, .. Kevelji«, .. C imbo ra« in tudi zaplenje no nemško transportno jadralno letalo .. DFS«. V A.hbunaqu blizu Vršca so zaplen ili celo več trans portnih letal nemške vojske in z en im izmed njih so celo poskušali jadrati ob vršačkem pobočju.

Z dvosedežmkom ..Cimbora(. so opravi li tudi prve nočne pol ete, ia vleko pa so v VršCu imeli letala, ki JIm jih je dodelila Ko manda vojnega letalstva. Sprva so za aerov lek · l.iporabljali letalo EP-2 iz Es kadri lj e za zveze in štiri letala »Fiz ir FN«. i-:med katerih ie prvo .PIiletel o iz Zagreba. Ta letala so poleg voja ~kih oznak · in številk nosila še vzdevke zeleni , modri, beli, z njimi pa so opravljali razen aerovleka tudi druge letalske dejavnosti, kot vračanje zunaj Vršca pristalih jadralnih leta l, preizkušanje vzgornika za jadranje ob vršačkem pobočju, za prevoz kurirjev v Pančevo, Beograd, NOVI Sad, 1. t. d. Pred volitvami v Ustavodajno skupščino v novem bru 1945 pa so z njimi metali tudi propagandne letake.

Do konca leta 1945 je v Vršcu potekala bogata letalska dejavnost na en i stran i, na drugi pa so si z vsemi sredstvi prizadevali razpoložljivi trofejn i letalski park vzdrževati in usposablj a ti za varno uporabo. Ob koncu leta je bil delovni obračun zelo ugoden: z 22 jadralnimi letali so opravi li nad 5.300 vzletov v skupaj 300 naletenih urah, na motornih letalih pa prek 1.400 poletov, ki so sk upn o trajali približno 200 ur letenja.

Jadralna šola Komande letalstva je delova la tudi v letu 1946, oz. do 1. jUlija 1947, ko je prešla v pristojnost Zveznega odbora za športno letalstvo in od t eda~ naprej je delovala pod Imenom ZveznI jadralni center Vršac.

Razred uClteljev jadralnega letenja, med njimi spredaj v sredini Bojan Avsec in Janez Brezar - Buč (Vse fotografije last družine Avsec iz Novega mesta)

Čeprav je bila šola v Vršcu namertjena predvsem šolanju jadralnih letalcev, Je v nadaljnih letih dala številne športne letalce vseh profilov, ki so se pozneje usmerili v gospodarsko letalstvo, zlasti pa v JA T. Od leta 1972 je Zvezni letalsk i cen ter v Vršcu v celoti prešel v JAT, \(ot sa mostojna TOZD pod imenom .. Pilotska šo la J AT.(, Vršac.

Spectrum na tekmovanjih Prednosti računalniške obdelave rezultatov.

Program pripravili člani AK »Ivan Saricc<

Francosko letalo mirage-3 je

strmoglavilo v morje Poveljstvo franooskih oboroženih si l je potrdilo, da je v morje blizu Džibutija strmoglavilo vojaško letajo mirage3. Letalo je pripadalo francoskemu oporišču v Džibutiju. V sporoči­ lu je zapisano, da se je nesreča zgodi la med trenažnim letom, ni pa navedeno, zakaj se je to zgodilo in kaj je s pilotom. V džibutijskem oporišču je okoli 4000 francoskih vo;'!kov.

(MENA)

Ena iz~ed osnovnih težav, kijih morajo premagati športne komisije na raznih tekmov~nji~ ~ letalskih športih je obračun, stevllmh podatkov za izračun doseženih rezultatov in uvrstitve. Večina naših te~mova!nih pravilnikov je zelo zamotamh. Za Izračunavanje točk je treba upoštevati več različnih elementov za vsakeg~ tekmov~lca, ki se točkujejo in od!očaJo o uvrstlt.vi .. T~kmovanja potekaJo v ve~ kolih, disciplinah in trajajo tudi več dm, a vse te posamezne podatke je treba upoštevati za končno uvrstitev vsakega tekmovalca . Prav zaradi obsežnosti dela pri preračunavanju vseh teh podatkov se je pogostokrat dogajalo , da se dan po končanem tekmov a nju ni bilo mogoče. razglasiti zanesljivih rezultatov ln uvrstitve tekmovalcev.

Velike prednosti Sodo~ni ra~voj mikroelektronike je omogočIl, da.Je po sprejemljivih cenah mogoče kupiti prenosne računalnike

zadostnih zmogljivosti za obdelavo po-

datkov, kot n. pr:: »Sinclair Spectrum .« Co~modore 64, ltd. Čeprav so ti raču­ ~alm~1 predvsem namenjeni za osnovno solan).e v ~ačuna lni štvu, a li za mnoge Igr~, Jih Je ze mogoče uporabljati tudi za bolj re.sne programe .. Prvi uspel poskus praktlcne. uporabe mikroračunalnika za obdelavo podatkov v letalskem športu so opravili leta 1983 v Aeroklubu »Ivan Sarie« v Subotici"' na pokrajinskem tekmovanju radijskovodenih jadral nih modelov. Uporabili so mikroračunamike »Sinclair Spectrum,« za katerega so program za obdelavo podatkov pripravili sami člani te~a ae~<;>kluba . Ta program so še Izpopolnjevali ln ga uporabljali na vseh t~~movanjih , ki so jih potem imeli v SubOtiCI ln povsod so se pokazale velike prednosti pred starimi metodami dela s panoji.

Pri uporabi mikroračunalnika na tekmovanju motornih pilotov v preizkusnem letenju za Pokal »Iva na Sa riea « leta 1994 so v organizaciji stOrili še korak naprej V sodelovanju $ CB-sekcijo in RadIOklubom v Subotici so organizirali ~V Sloveniji so računalnik prvič upo rabili na Jadralnem prvenstvu v Nov em mestu maJ·a 1983.

RACUNALNIŠTVO

Sateliti pomagajo kmetijstvu V Vc<liki Britaniji so izpopolnili računalnik, ki s satelitskih posnetkov Zemlje lahko razbere številne dragocene podatke za kmetovanja~ Tako je z njegovo pomočjo moč ugotoviti celo stanje posevkov na posameznih njivah. Računal­ nik, ki je tako vsestransko uporaben, so izdelali za proučevanje mikrovalovnih šumov in pokazalo se je, da je z njim mogoče odkriti tudi drevo, ki ga je napadla bolezen ali je kako druga če poškodovano. Naprava je lahko dragocen pripomoček vsem, ki gospodarijo s prostorom, saj oddaja obvestila o eroziji zemlje, vegetaciji, vodnih izviri h in o spremembah pri izrabi prostora.

radijsko zvezo s sodnIki na obralllih toin časovni h kontrolah. Takšna organizacija je omogoč il a, da so podatke sproti in nenehno med tekmovanjem vnašali v računalnik. Udeleženci tekmovanja in gledalci so spr i čo tega lahko vsak trenutek spremljali dosežene rezultate posameznega tekmovalca in njegovo trenutn o uvrstitev. Le nekaj minut po končanem zad nj em poletu pa so že bili zbrani skupni podatki po posamezn i disciplini in natisnjena in razmnožena konč n a uvrstitev. čkah

Osnovni predpogoj program

dober

Opisani primeri kažejo, da je uporaba mikroračunalnika umestna . Osnovni predpogoj za računa lni ško obdelavo je

vsekakor dober program. Ta mora vsebovati vse elemente pravilnika za ustrezno tekmovanje, z v§emi formularji za izračunavanje točk . Se drug osnov ni predpogoj je tudi fleksibilnost programa in njegova neodvisnost od števila tekmovalcev.

Program mora omogoča ti vnos podat kov , rezultatov posameznega tekmovalca, neodvisno od vrstnega reda (štartne št evilke) tekmova lca. Po vnosu vsakega posameznega podatka mora računa lnik vse sprejete podatke shra niti

v pomnilniku, pripisujoč jih ustreznemu tekmovalcu in iz ra čun ati ustrezne točkovne vred nosti . S programom mora biti omogoče n izpis vrstnega reda z rezultati tekmovalcev, ki so do tega trenutka končali disciplino, torej trenutni vrstni red posameznika . Po končani tekmovalni disciplini računalnik takoj izračuna končne točke v disciplini in izpiše rezu ltate na ek ran . Prav tako mora imeti možnost, da i zračuna t očke vseh do tedaj končanih disciplin in, da izpiše vrstni red tekmovalca, upoštevajoč vse dosežene točke. Uporaba tiskalnika je takorekoč neizogibna , saj to omogoča, da vse rezultate in vrstn i red la hk o hitro odtisnejo in objavijo.

Ker ima vsak tekmovalec pravIco do pritožbe, ali pripombe k delu sodnikov, mora biti na računalniku dana možnost za zap is vseh rezultatov in števila točk vsakega posameznega tekmovalca (zapisnik). F leksibilnost programa prav tako omogoča poznejše popravke v vnešenih podatkih, če je to potrebno in seveda hiter ponovni preračun rezultatov in spremembo vrst nega reda .

Zadostujejo že skromna sredstva

Prednosti računalniške obdelave podatkov so torej vsekakor zelo velike.

Omogoča sprem lj anje trenutnega vrstnega reda na ekranu monitorja . Tekmovalec, ali pomožne ekipe lahko spremljajo trenutne dosežke, kar daje večjo LX 1000 OM 1459,20 dinamičnost samemu tekmovalnju, prav inkI. MwSt. tako omogoča taktiziranje in kalkulacije posameznega tekmovalca in njegove pomožne ek ipe. Napake »človeškega dejavnika so mogoče ed ino pri vnosu podatkov, medtem ko so pri preračunava ­ nju rezultatov v točke, pri seštevanju doseženih točk in izpisovaniu vrstnega reda docela izkjučene .

Technische Dalen : lisch bzw. manuell oder mil exlernem Vse mogoče podatke za vsakega posaKlappenschaller 3 Bereiche: 2,5 mis, 5 mis , 10 mis MC-Eingabe von O bis 4 mis meznega tekmovalca je mogoče shraniti Inlegralor auI LCD Variable Flachenbelaslung von 30 kpl na disku, ali kaseti in tako arhivirati. To Lufttemperalur- und Spannungsan- m' bis 50 kp/m' zeige aut LCD Speziallonaudio bei Solllahrtmode je zelo praktična stran uporabe računal­ 3 Zeilkonslanlen : 0,8 s, 1,5 s, 2,5 s einlache, selbslprogrammierbare nika, ker je po tekmovanju mogoče zelo I auloma- laren-Eingabe hitro in zla hka izdelat i razne analize . tekmovalnih rezultatov.

Prepričan sem, da so si s tem kratKim prikazom tudi tisti, ki ne vedo kaj prida o računalniški tehniki , lahko pridobili vsaj bežen vpog led v osnovna načela dela z raču n a lnik om in opraviče n ost i njegove uporahe na tem področju. Posebei je treba poudariti; da Je danes že s sorazmerno skromnim i sredstv i in opremo, pač pa z izdelavo dobrih programov mogoče na Reklamni oglasi za Dltllov elektronski variometer LX 1000, vseh sportno letalsk ih tekmovanjih raCllki je delo nalega letalca Inženirja trtomirja Rojnika Iz n.alnik s pridom uporabiti. , MARKO VUJIC Aerokluba Celje (v nemlkl reviji AEROKURIER)

Pogled v kokpit elegantnega C22J

Caproni C22J Skupni helikopter Pet podjetij iz Francije, Italije, Velike Britanije, Nizozemske in ZR Nemčije je podpisalo sporazUlII o skupnem razvoju in delitvi dela pri izdelavi sodobnega helikopterja za prevoz tovorov.

Italijanska letalska tovarna »CAPRONI« je pri nas manj znana, klju b temu, da že vrsto let izdeluje odlična letala. Njihova trgovina, je največ usmerjena proti zahodu. Tovarni so zasajene globoke korenine, saj so prvo letalo, to je bil dvokrilni jadralni avion, izdelan leta 1908. Leta 1910 je bila ustanovljena »CAPRONI COMPANY« in kmalu so prešli iz jadralnih, na motorna letala. Nekaj letal so izdelali tudi med 1. in II. svetovno vojno, za potrebe vojske. Poleg

Postavitev motorjev tudi od strani skoraj ni opaziti

letal ki jih izdelujejo samostojno, so Vključeni v nekatere mednarodne letalske programe. Od leta 1969 so izdelovali visoko- sposobna jadralna letala, konstruirala pa sta jih Livio Sozio in Carlo Ferrarin. Tako izdelujejo sedaj največ dvoseda jadralna letala, v dveh inačicah, to je jadralni Calif A2IS, ter motorno-jadralni A2ISJ, ki ima vgrajen micro turbo motor, s tem pa so odpraVljene nevšečnosti s propelerjem. Obe letali imata razpon kril 20,38 metra, značilnost obeh pa je, da sedita pilota drug poleg drugega in ne drug za drugim, kot pri večini dvosedih jadralnih letal.

Zadnja beseda na področju motornih letal, pa je reakcijski dvosed C 22 JJov;~r"ni-ga predstavlja na -trgu kot odlično, poceni, trenažno letalo ki zmore tudi veliko akrobacij. Sedeža sta prav tako postavljena vzporedno, komande, (palica, pedali) so dvojni, ostalo pa je skupno.

Kabina se odpira navzgor in nazaj , med poletom pa omogoča dober razgled . Notranjost zagotavlja udobnost tudi med da· ljšim poletom. Podvozje sestoji iz nosnega kolesa, ter dvodelnega podvozja pod trupom, ki je izdelano po sistemu listnatih vzmeti , kar zmanjša udarce pri pris. tankih in vožnji po neravni travnati stezi .

Sistem spuščanja in uvlačenja podvozja, je dobro proučen,enostaven in zagotavlja največjo varnost. Za pogon mu služita dva »micro turbo « motorja, vstavljena v trupu za krili. Vztopna šoba je na vrhu trupa , za kabino. Motorja sta zelo lahka in ju lahko vstavimo prostoročno. Vžig in delovanje motorjev, je elektronsko kontrolirano . Celoten sistem obeh mo-

JADRALNA LETALA

o

«>i

rc.e'1..1I19

o

torjev je ločen, prav tako pa imata motorja vsak svoj akumulator. Zaradi odlične aerodinamične oblike in majhne teže (738 kg) lahko leti z enim samim motorjem s hitrostjo 270 km/h. Največja dovoljena hitrost znaša kar 600 km/h, med manevriranjem pa 555 km/h. Minimalna hitrost je 135 km/h, pri pristajanju pa mu pomagajo zelo učinkovite zavore, ki se odpirajo navzdol in tudi navzgor. Dva rezervoarja v krilih : s skupno prostornino 272 I in dva v kaplji, na koncu krila, s prostornino 140 I (skupno 422 1), zagotavljajo akcijski radij 1080 km, pri potovalni hitrosti 360 km/h, časovno 3,0 ure. Največja višina leta je 9000 metrov, povprečno dviganje do 3000 I metrov znaša 6,4 mis. Pristajanje z višine 15 m je 550 m do ustavitve, za poletanje pa potrebuje 350 m. Največja pristajaina teža ne sme biti večja od 1255 kg.

Obremenitev je omejena na +7,6 g in -3,5 g. Obremenitev krila z dodatnimi rezervoarji znaša 148 kg/m2.

DIMENZIJE Razpon krila Dolžina Višina Površina Vitkost POGON Motor Micro turbo Max. potisk Potisk za dig

9,2 m 6,26 m 1,88 m 7,65 m 10,6 TRS 18 2 x 30 kg (260 kg) 4,82 kg

TEHNIČNI PODATKI

TEŽA IN TOVOR Teža praznega letala Max. pristajaina teža Obremenitev krila

738 kg 1255 kg 164 kg/m2

Max. hitrost 600 km/h Max. obremenitev +7G-3,5G Max. hitrost v manevriranju ·555 km/h Max. hitrost s spuščeni mi kolesi 264 km/h n5 kOlih Ml!h hitr~J Dolžina vzlet. steze (15 m) ovira 550 m Dolžina pristajaine steze 350 m 9,2m/s Max. dviganje 6,4 mis Dviganje do 3000 mvišine Max. višina leta 9000 m Dolet 1080 km Max. čas leta 3,0 h Potovalna hitrost 350 km/h

Od zgoraj navzaol: Skice pogleaov, vgradnja motorjev v prekatih za kabino, risba prereza pogonskega motorja (Vse ilustracije po tehničnem biltenu) .

OBRAMBA PRED POŽARI

retLIJ20

JAT uvaja novo progo 2enevaLjubljanaBeograd Jugoslovanski aerotransport se bo letos uspešno uveljavil na švicarskem trgu, kjer dosega iz leta v leto večje uspehe. Poleg sedanjih rednih poletov v Zurich-Zagreb Beograd (Vsak dan) in Zurich-Ljubljana (dvakrat na teden) bo JAT odprl novo progo Ženeva-LjubljanaBeograd z možnostjo nadaljevanja poleta iz Ljubljane v Split in Dubrovnik. Na tej progi bodo Jatova letala letela vsak torek in petek. Ne gre dvomiti , da bodo letal a na ženevski progi dobro zasedena.

Veliko je namreč jugoslovans ki h predst avnikov in strokovnjakov, ki potujejo na konference in sestanke različnih mednarodnih organizacij in agencij v Zen evi, kjer je evropski sedež ZN. Poleg tega je Ženeva osrednj e letališče v romanskem delu vice, nanjo pa je navezan tudi jugovzhodni del Francije, zato je mogoče pričakovati, da bo precej turistov in poslovnežev iz tega območja z Jatovimi letali potovalo iz Ženeve v Jugoslavijo. V konici sezone bo imel JAT 14 poletov iz Švice v Jugoslavijo na teden.

Gre za redne turistične in tako imenovane delavske polete.

Tanjug)

VeC poletov do 2(D) Letalski prevozniki v ZR Nemčiji načrtuje­ jo, da bodo v 15 letih povečali število poletov za 55 odstotkov in sicer od 18,1 milijona v minulem letu na 28 milijonov poletov v letu 2.000.

Kako lahko pomagamo Zapis o posvetovanju požarna ogroženost v človekovem naravnem okolju, kije bil 6. 2.1985 v Izoli V preteklem letu smo glede na leto prej znova priče povečanju števi l!! požarov s 1.620 (1983) na 1.684 (1984), neposredna škoda je porasla s 399 milijonov' (1983) na 966 milijonov lani. V človekovem naravnem oko lju se je število požarov dvignilo od 511 (1983 na 558 (1984). Kar 263 krat je gorelo na livadah, 128 krat v gozdovih, 54 krat na smetiščih, 45 krat grmičevje, 12 krat sadovnjak i in vinogradi , 7 krat žitarice, 49 primerov pa še ni razjasnjenih. Največkrat je gorelo na območju UNZ Koper (210) , sledijo UNZ Nova Gorica(72), UNZ Ljubljana-mesto{61}; UNZ Maribor (47) in tako naprej. Med o.bčinami izstopajo Koper (1l3) Piran (85), Nova Gorica (33), Sežana (32), Ilirska Bistrica (32, Celje (27), Ajdovščina (26)požarov, itd.

Ocenjena neposredna škoda med požari na odprtem prostoru je nad 24 milijonov dinarjev, od česar odpade 48.4% na območje UNZ Koper, 14,6% na območje UNZ. Postojna 12,3% na območje UNZ Nova Gorica, 9,5% na območju UNZ Kranj itd. Ob ugotovljenih vzrokih požarov v gozdovih na Obalno-kraškem območju odpade 49% požarov na nezavarovani ogenj , to se pravi na kurjenje na · prostem, 7,4% povzročenih požarov pripišimo ognjiščem in enako cigaretnim ogorkom, 5,5% požarov je povzročila železniška vleka, po 1,8% odpade na: kratek stik, strelo, eksp lozije in osta le vzroke, le 0,9% so krive poškodbe in okvare, enako samovžig. Žal je 21,3% požarov v gozdovih še n.eraziskanih . Nad 50 ha je pogorelo v treh požarih, do 50 ha v treh požarih , do lO ha pa v 57 požarih.

Ostali požari so obsegali manj kot I ha. Pri največjih pogorelih površinah je zanimivo, da je pihal veter s hitrostjo od 6 do 18 mis. Pri največjem požaru je pihal veter s hitrostjo 18 mis. Večina požarov je med 12. in 15. uro ter med 18. in 21. Relativno je pogorelo največ gozda v občini Piran 16,5%, sledijo občine: Koper 1,4%, Izola 1%, Sežana 0,4 %, v ostalih občinah pa je pogorelo manj kot 0,1 % gozdne površine.

Iz podanih poročil predstavnikov Samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom in predstavnika Zavoda za pogozdovanje in meliori zac ij o Krasa je bilo razvidno , da je bila v preteklem letu problematiki požarov v · človekovem naravnem okolju posvečena enaka sk rb kot prejšnja leta pa kljub temu beležimo porast števila požarov tudi v gozdovih . Na Kraško-primorskem območju vsi, ki tam delajo in živijo, prisp evajo veliko naporov v preprečevanju in gašenju požarov.

Na posvetovanju je bi la jasno izražena bojazen, l.a bo spremenjen i zakon o gozdovih, obstoječe financiranje ohra nj anja gozdov, predvsem na kraškem območju bistveno prizade\. Ob morebitnem usahnj enju dodatnih sredstev, ki jih samo združeno delo na

če

zagori

Primorskem-Koroškem območju nima dovolj , bo v osnovni prizadeto, tako preventivno delo pri preprečevanju požarov na tem območj u, kakor tudi samo gašenje. Zruženo delo trenutno zmore napajati komaj požarno varnost, načrtovano v okviru samoupravn ih interesnih skupnosti. Večino teh sredstev pa porabijo za preventivo in gašenje požarov v človekovem naravnem oko lju tako, daje postala že vprašljiva varnost proizvodnje, zgradb in prometnih sredstev. Posvet je izzvenel kot opozoril o predlagatelju sprememb za kona o gozdovih in za posledice, ki bodo nastale, če se bodo pojavile vrzeli pri ohranjanju sedanje ravni preventivnega preprečevanja in gašenja požarov v gozdovih.

Vsi, ki so razpravljali , so izrazili bojazen, da se bodo zma njša la namenska sredstva, za radi česar ne bo mogoče ohranjati, kaj še le razvijati preventivnega delovanja na področju preprečevanja požarov v gozdovih in njihovi bližini. Pojavljala se je ce lo bojazen, da lahko postan e celo vpr.ašljivo sa mo gašenje požarov.

Aktivnosti pri prepr ečeva nju požarov v človekovem naravnem okolju ne smej o oslabiti . Razvoj dogodkov v preteklem letu kaže, da mo ramo vsi, ki smo zadolženi za to problematiko, v letošnjem in v prihodnjih letih, storiti več tako, da bo pričelo število poža rov zanesljivo upadati in, da škode, ki jih požari povzročajo ne bodo več n a raščal e.

Posvetovanje je tudi jasno pokazalo , da je prem alo čutiti vpliv javnih obči l pri vključeva ­ nju v problematiko varovanja človekovega naravnega oko lj a pred požari . Č l ovek, v želji za urejanje svojih ze mljišč, še vedno zažiga odpadke rastlinja in s tem pogosto zaneti požar. Občani še vedno niso dovolj seznanjeni o škodlj ivostih in nevarnostih pri sežiganju rastlinskih odpadkov na prostem . Zato tudi ne storimo dovolj. To je predvsem naloga kmetijskih strokovnjakov kmetijskih pospeševalcev, Kmetijskega inštituta, Zadružne zveze in drugih , ki strokovno delujejo v kmetijstvu. Predvsem Kmečki glas stori premalo za to, da bi ljudje pričeli koristneje uporabljati ostanke odmrlega in posušenega rastlinja. Ugotovljeno je tudi bilo , da železn ica in ostali zainteresirani niso izpelj a li preventivnih ukr epov in tudi ne odškodnin, na kar znova opozarjajo števi ln i požari, ki jih povzroča železnica.

Na letošnjem posv~tovanju je bilo ugotovljeno da je potrebno še naprej izvajati sklepe prejšnjih posvetov, zraven tega pa so bili na posvetovanju sprejeti še naslednji

ZAKLJUCKI: I. Pri izdelavi ocen požarne ogro ženosti je potrebno upoštevati požarno ogroženost gozdov Ul analizirati ukrepe, stanje organiziranosti in priprav-

ljenosti.

NOSILCI: Go'zdno gospodarske organizacije. v sode lovanju z občinskimi štab i civ iln e zašči te. požarnimi in špektorji in gasi lskimi organi zacijami

re'L421'

OBRAMBA PRED POŽARI 2. Zagotovi tev o rganizacijs kih in drugih pogojev te r možnosti za n ač rtn o in organi ziran o op azovanje in obvešča nj e ter ugotavljanja poveča n e neva rn osti za nas tan ek požara v gozd ov ih .

NOSILCI : Gozdno gos poda rske o rga ni zac ij e v sod e lovanju z g as ilskimi organi zac ij a mi

Milena druga v Vojvodini Na l etališču Čenej pri Novem Sadu je bilo od 22. aprila do 5. maja 9. odprto prvenstvo AP Vojvodine v jadralnem letenj u, na katerem je sodelovalo skupno 18 jadralcev in sicer l3 iz Vojvodine, po ede n iz Slovenije in Srbije ter trije iz sosednje Madžarske . . Neugodne vremenske razmere so omogoč il e le štiri tekmovalne dneve, v katerih so v 290 urah letenj a preleteli 9.500 km. Zmagal je Živa Frene iz AK "Žarko Zrenj anin«.

Prvenstvo je poteka lo takole: 1. dan : prelet 144 km na progi: Čenej-Su- . botica-Čenej; zmagal je Živa Frene na letalu DG-300 s hitrostjo 72,8 km/h, čet rt a pa je bil a Milena Cestnik iz AK Ptuj na letalu DG-lOO s hitrostjo 69,6 km/h ; 2. dan: prelet 153,5 km na progi : Čenej ­ Senta-Bačka Topola -Čenej; zmagal je Ivan Filko iz AK Novi ad na letal u DG-300 s hitrostjo 47,5 km/h, peta pa je bila Milena Cestnik s hitrostjo 45 ,2 km/h , 3. dan: prelet 160 km na progi: Čenej-Bač­ ko Petrovo selo-Subotica-Čenej ; zmaga l je Živa Frene, Milena Cestnik pa je zased la 4. mesto s hitrostjo 50,7 km/ h, 4. dan: prelet 232 km na progi: Čenej-Su­ botiea-Borovo-Če­

nej; zmagal je Živa Frene s hitrostjo 72,7 km / h, ki je zmagal tudi v kon č ni uvrstitvi, medtem ko je bil a Milen a Cestnik iz AK Ptuj odl i čna druga.

(A EROSVET)

3. Nadaljevati je treba s procesom us posa b ljanja d el ovnih ljudi in o bčan ov za preprečeva nj e poža rov v č l ovekovem n a ravnem oko lju in jih usposab ljati za učinkov i to gaše nj e tovrst nih požarov. ob upoš tevanju d ejan s ke p oža rn e ogroženosti.

NOSILCI: Samoupravne interesne sk upn osti za varstvo pred poža ri in Gozdno-gospoda rske organizacije v sode lovanju z vzgojno-izobraževaln imi organizacajami. gasi igkimi o rgani zacijami in upravnimi organi za ljudsko obrambo 4. V o kviru akcije NNNP 85 izvajanje ak ti vnosti na požarno -varnostne m p o dr očju god nas lo v o m : VARUJMO GOZDOVE PRED POZAROM, ki bo potekalo v vse h občinah .

NOS ILCI na log v posam ez nih o bčinah: Samo upravne in teresne sk u pnosli za va rst vo pred požarom, v sode lova nju z Gozdn o-gos podarskim i organizacijami . gasils kinli o rga n izacijam i. organi požar ne in špekcije in obči n ski mi štabi CZ ter drugi dru žbeni dejav nik i v okviru koordi n ac ijsk ih o dborov za lj uds ko o bra mbo in dru žbe n o samozaščito.

5. V posa mezni h o bči n a h j e potrebno, o b upošteva nju geografsk ih vrem ens kih in urbani s tičnih pogojev pravno, z obč ins kimi o dloki urediti pogoje in način kurjenja na prostem .

NOS ILC I: Organi poža rne in gozdarske in š pekcije , k i pripravijo predlog ter prist oj ni upravni organi.

6. Sredstva javnega obvešča nja med povečano nevarnds tjo za nast a n r. k požara v č lovekovem nar avnem o kolju povečajo obseg sez nanjanja delovnih ljudi in občanov z nevar no stmi . ki j im prete.

NOS ILC I : Sredstva javnega obveščanja in glasi la delovn ih in drugi h o rgani zacij.

7. Hi drometeo ro loški zavod S lovenije s prem lja vremenska dogaja nj a in u gotav lja o bdo bja povečane nevar nosti za nas tan ek požara v človekovem naravnem okolju. O povečani nevarnosti za nastanek požara o bvešča upr avlja lce gozdov ter d elow ne Iju di in občane prek sreds tev javnega obveščanja.

NOS ILEC: Hidro meteoro loš ki zavod Sovenije 8. Za zago t av lj anje izvajanja preventivnih ukrepov za varstvo gozdov pred p oža ri na Kraškoo baln e m po dročju je potrebno urediti s istemski vir financir anja te dejavnosti .

NOS IL EC: predlog pripravi Re pu bli ški komite za km etijstv o in gradben ištvo. Č l ovekovo

naravno o ko lje , predvsem vloga gozdov v nj em. pred sta vlja enega iz med os nov nih pogoje v za zd r avo žiVljenje , hkrati pa n am je gozd nepr ece nlji vo dru žbe n o bogastvo, ki zago tavlja de lo mn ožic i d e lov nih ljudi . za rad i česar moramo st or iti vse. da bomo us peli zm anjša ti števi lo požarov in ško de. ki so njih ova posled ica .

REPUBLIŠKI SEKRETA RIAT ZA NOTRANJE ZADEVE Repu bliški in špektorat za požarno varnost LjUbljana, Kidriče,' a 2.

Zadeva :- Poročilo o odkrivanju gozdov požarov z letali ZLOS v letu 1984

Tudi v letu 1984 so letalci ZLOS uspešno sodelovali pri odkrivanju gozdnih požarov. Na osnovi pismenih ZLOS so odk rili naslednje požare in obvestili odgovorne organe: poročil č l anic

Novo mesto 8,4, 1984 gozdni požar večjih razsežnosti. Javili so PM , Odmetavali so tudi letake z vsebino "Varujmo gozdove pred požari "

Postojna 10. 4. 84 gozd ni požar v bližini avtoceste nad Pos tojno 19. 4. 84 gozdni požar v Nar inu 19.4. 84 gozdni požar n a pobočju Na nosa 20. 4. 84 gozdni požar n a Biljeh in v Počku 22. 4. 84 na smetišču v bližini Postojne 23. 4. 84 Pečna reber v bližini koče Mladika 8. 4. 84 n a s meti šču v bližini Postojne

Maribor 17, 4, 84 gozdni požar v

Račah

14. 10.84 gozdni požar pri Brestanici , Ta polet je bil izvršen na poziv o ddelka za CZ v Mariboru . Prek radijske zveze je pilot javil lokacijo požara in nj egov razvoj.

Leta lski centri so v te na mene leteli 89 ur v vrednosti 1, 335.000 din , Vsi piloti ZLOS imajo nalogo, da v času le tenj a opazujejo teren pod seboj in javljajo svoji letališki kont roli o vseh požarih. Letno let ijo prek 20.000 ur, kar je velik potenci al za prevent ivo, Letijo o b lepem vremenu, j adralni piloti pa tudi ob suhem vremenu, ko je termika in tudi nevar nost za gozdn e požare, Problem pa je še ved no v zveza h. Kljub naši večk r at ni pismeni pobudi naj bi določili frekvence, kom u naj pilot javi direktno iz let ala, še do danes ni ni česar reše no. Celo na mensko kuplj ene radijske post aje (l'rimorska)so nea ktivirane, O tem vas obvešča mo zaradi tega, ker v sklepih posvetovanja dne 6, februarja 1985 v Izoli ni bila izrečen a niti besedi ca o možnostih in aktivnosti ZLOS na tem p odročj u , pa čep r av se ga je udeležil podpredsednik PS ZLOS Janez Bauman in o tem tudi r azpra vlja l.

Sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC

~

SOC&AUSntHA AfPU8UKA SlO\ltH\JA

REPUBlISKI SEKRETARIAT ZA NOTRAN.E ZADEVE "00' WVBUAHA. )(IDAtCE'lA 2 T~ (Ol')

325 31'. pottnI S-CS-I I I 140. MZ

Republiški inšpektorat za požarno varnost .,.,.""

15-S- 22/00-b-27/76-AZ 18/3-1985

ZVEZA LETALSKII-I ORGANIZ.JC/J SLOVENI.IE PREDSEDSTVO S K UPŠČiNE 6 1001 UU8UANA Lepi POI 6. p. p. 496 ZADEVA: ODKRIVANJ E GOZDNII1 POiAROV S POMOČJO LETAL ZVEZA: voš dopis I t. 100 z dll e 6. J. 1985.

Tlldi ilO posvetovalIjII o problematiki potarov v človekovem lIaravllem okoljII dlle 6. 2. 1985 v I: oli. je bila posvečellodo lo čellopozortlOs t po m oči. kijo IIl1dijo /f!la/ske o rganizacije. katere m ed l el om svojih č/{lI1 oV skrbijo IIIdi za pregledovallje zemljišča iII javljimjr o Ilastolih p otarih.

Lela/sll1o s po m očjo svojih članov nUlOl:O prisPfVG za hitro odk ri vallje pot arol'. zato je zajeto tlldi med s klep dru ge iII če trt e točke. kjer p a res Ili poim ellsko navedeno.

Predlagamo vam. da se še tesneje poveiel e z nosilci ! očk in l ako dodaste. v duhu drutbene samozaščite, še večji prispevek k !Jl'eprečeva­ f~iu poiarov li človekovem n ara vn em okolju, kar je /ta Ja skupn a s krb in obveznost.

nalog iz navedenih

GLAVNI REPU8L1 Š KII NŠPEKTOR MIRAN ·IJAIJŠEK. dipl. 'lI t.

"<

V Inex Adrii že dalj časa proučujemo možnost računalniške izdelave navigacijskih planov z angleško oznako CFP. Za izdelavo teh planov je možnih več načinov.

Prvi je

izde lava

plana na naše m z last nim programom. Drugi je nakup progra ma pri s pec ia li z iranem »so ftw a re« proizvajalcu, ki ga nato upo rablj a m o v našem ra čun a l­ nik u. ln tretji - nak up že izdelanega CF P in posredovanje tega preko SITA mreže. V svetu že več družb la hk o p o nudi m ož nos t izdelave, mcd njimi tudi Lufth a nsa, Swissair, SAS, KLM , S. I.T.A . b odočem r ač un a lniku

Vesoljca proti militarizaciji vesolja Dva vesoljca, Ru s in sta ostro kritizirala Reaga nove načrte o gradnji veso ljskega obramb nega šč i­ ta. Trikratni udeleženec pol etov z vesoljsk imi ladj ami Sojuz, 52-letni Oleg Makarov, je na teh od pravah sode lova l med leto ma 1973 in 1980, 54-letni Edgar Mit chell pa je bil leta 1981 č l an posadke Apoll a 14, ki je pristala na Luni . daj sta oba v Rimu na zborovanju miru, ki so. ga organiz ir ale sred nj e šole rimske province.

Skupaj s še petimi kolegi st a lani ustan ovi la »zasebno« združe nj e katerega cilj je spodb uj ati dialog in sode lova nj e med vesolj ci o beh supersi l.

(Tanjug) A m er i ča n ,

Zaradi objek ti vnega p omanjkanja naših programerjev lahko prvi n ačin zanemari mo. Pač pa bi ve lj a lo pretehtati preost a la dva na č in a , ki bi bila najboljša g lede na naš bodoči razvoj in vrs t o pr o me ta . Za vsak CFP je treba pri sk rbeti vstopne podatke. in to iz več viro v, m cd kat er imi so meterološki in na v igacijski n ajvažnejš i.

Bracknell Meteorološko postajo Bracknel l blizu Londona sta svetovna meteorološka orga ni zacija (WMO) in mednarodna organi zac ija za c ivilno letalstvo ( ICAO) določ ili za svetovni met eoro lošk i cen t er. ki oskrbuje s potrebnimi p oda tki vse upo rabnik e v leta ls tvu . Bracknell se uk varj a pre d vsem z o perativno m eteoro logijo, ob li kuje vre m e nsk e a nali ze in napov edi ter jih prct va rja v poseh n e ra č unalniške kod e.

C enter je opremljen z najsodobnejšo opremo, s katero nj egovi strokovnjaki računalniško obde lajo vsa vremenska opazova nj a in jih ob likuj e v napovedi.

Da bi bi lc t e napovedi n ajhi tr eje dosegljive uporabnikom, v Bracknellu uporabljajo za to e n ega največjih računalnikov na svetu - sp lo h CYBER 205 (CDC), ki o prav i kar 400 milij onov operac ij v sekundi! R ač unalnik lahko v m a nj kot v petih minutah po da vre m ensko na poved za 24 ur vnaprej na 15 različnih v išina h leta za vse t očke na zemeljski ob li voddaljenosti treh kilometrov. Taka hitros t oddajan ja napoved i je za letalstvo zdo pomembna, saj zanes lji vost napovedi pa~ da z zam uj anjem v sprejemu. Napovedi oddajajo na 12 ur, od 5,00 in 17.00 po GMT. Najvažnejša podatka sta temperatura in veter, ki sta osnovna tudi pri na tan čnem izračunu CFP.

Jeppesen .lcppesena nit reba posebej predstavljati. Za i/.delavo CFP daje tri vrste pod;ltkov. Prvič - podatke o na vigac ij sk ih t očka h , ki so razporeje n e po v rsti (VOR. NDB, INT LRSECTI ON itd .) koordinata h, nazivih itd. Drugič - podatke o zračni h poteh (minimalne-maksimalne višine, predpisi in določila, prepovedana območja itd) in tr e tji č - podatke o vse h l eta li šči h po svetu in njihovih posehnostih.

Podatki se za pisujejo na ma g n etni trak v posehni računalniški kodi na t.im. !\RINC 424 forma tu (9 kanalov). Trak m enja vajo na 7 dni . kar l.ago\; lvlja a7.1I1:nos i podatko v.

POTNiŠKO LETALSTVO

Politika v zraku Velika Britanij a bo v kratk em pr epoveda la, da bi na njenih l et al i šč ih pristajala sovjetska !etala, ker povzročajo njihovi motorji preveč hrupa.

To bo pravza pr av pomenil o; da letala Aeroflota in naj brž tudi vseh vzhodnoevropskih letalsk ih pr evozn ik ov ne bodo mogla vzd rževati let alskega prometa z Britanijo. Domnevajo, da bodo ostrejši predpisi o dovoljen em hrupu zače li veljati na zače t­ ku prih odnjega leta.

Obj avili so tudi, da bodo sovjets kim proi zvajalcem dali ro k do januarja 1988, da bi »utiša li « glasne stroje. dru žbe pa naj bi dotlej uved le predelan e SQ Vjetske motorje .oziroma se odloči l e za nove.

Zahod ni strokovnjaki trdij o, da je ro k prekratek in da za ht eve dotl ej ni m ogoče izpolniti. S tem hkr at'i pritiskajo na vse letalske prevoznike , ki uporablj ajo sovjetska letala. in jim »svetuj ejjo, naj se pra vi čas od l oč ij o za »t išje« ameriške ali za hodnoevro pske modele. Sovjetski strok ov nj ak i pa zago tav ljaj o. da se s tem probl emo m že ukva rj ajo in da je v kratkem pričak o vati ma nj hrupn e motnj e.

Za zdaj sa mo en sovjetski mod el (J AK42) ustr eza novim mednarodnim predpiso m o glasnosti motorjev.

V letalu enajst mrtvih Enajst potnikov in posadke Je umrl o v nesreči tajskega letala, ki je strm oglavilo na pl anin skem de lu jugovzhodno od Tajvana.

Reševaln e ek ipe so naš le trupla štirih potnikov. č l a n ov

(po DELU)

Za izd e lavo CFP so po trebni tudi tehpo d a tki , ki se ra z likuj ejo po tipih letal. V eč in a izde lovalcev CFP program ov t e po d a tke že im a za vse tip e le ta l.

Letal s ki prevozn i~i pos r ed uj ejo po dat ke o svojih le ta lih , na po dla g i tega pa se d o loči »d egra d a ti o n fac to r« pri katerem so upoš t eva ni starost letala. slabosti t ehničn ega vzd rževanja a li druge posebn osti . Tako se n a tančn eje do l oč ijo perform a nse leta la. za ka t erega se CF P izd ela. nični

Zadnjo sk upin o po d a tkov pr ed s ta vlj ajo komercial no e ko no ms ke za ht eve samega let a ls kega prevoz nika. E kon o mske za ht eve se nan ašajo na vrsto »outpu ta «, ko mp a nijske in dru ge omej it ve al i pos ebn os ti (fu el po li cy).

Kontrola Večin a CFP ima enega a li več sistemov za odkrivanje nap a k , ki se la hko poj av ijo v sistemu, posebej za napak e pri vna šanju p o datkov (hum a n error) . Ko t prim e r: »so ft-war e« n ekega proizvajalca vsebuje kar 25 raz li čni h preizkusov na sedmih p od ročjih, kjer se primerja res ni čnost iz hodnih podatkov in tudi nadzoruje medse bojni odnos z vstopnimi pod a tki . Vsa k nerealni poda t ek a larmira notra nji s istem in pok aže na vrst o a li izvo r na pa ke.

Prednost uporabe CFP Od zače tka naftne krize (1973) pa d o dan es cen a goriva tak o vrtoglavo ras t e, da je njen poras t nes miseln o prika zova ti v o d st o tkih . Pri nas seje v za dnjih še tih letih go ri vo po dražil o za 35-kra t. D e lež stroškov go riva v s kupnih stro š kih pos lova nja pri mn ogih let a ls kih prevoznikih d osega 30% , d e lež o pe rativnih stroš kov pa ce lo pr esega 50% . Takšn e raz m ere s il ij o mn oge leta lsk e prevoznik e. d a razv ij ajo nove m et ode z manj šanja o pera ti v nih stroškov s poseb nim po ud a rk om na z manj ša nju stroš kov gori va. Upo raba rač un a lni ka j e v o ptim ali zac iji tega razvoj a nujn os t in prav i način, kako se izog niti na pa ka m pri » r oč ni « izde lav i nav igac ijs kih pl a nov.

Po leg n ata nčnih m et eo ro lošk ih in na v igacijski h podatkov CF P vsebuj e še m a t e m a ti č ni m odel, ki po n ače lu najma njših stroškov (minimum cos t) d o l oča najbo lj š i pro fil let a gled e na d ej ans ke pogoje odv ij a nj a prometa, poišče naj bo lj š i od nos med hitr ostjo let a la in viš in o leta. prim e rj a ce no go ri va na posa m ezn ih destinacijah in n a t a n č n o d o l oča po trebno go ri vo za vsak le t.

Na prim er - na letu Ljubljana-Bagdad m o ra m o za vsa ko tono go riva več od po tr e bnega pl ačeva ti 400 a m eri šk ih

rceIL1J23 dolarjev po to ni za prevoz tega goriva.

CFP bi za ta le t po dana šnjih cenah st a l o koli 50 d o la rj ev , kar po m eni , če bi s CFP prihra nili sa mo 100 kg go riva (ce na v Bagda du je 545 d o la rj ev) bi upr av i č il svojo upo ra bo.

CFP velik o prip o mor e tudi k varnejše mu letenju . Akt u a lni m eteo ro loš ki podatki pred samim let o m p a tudi n a po vedi 'j o prav gotovo zago tav lj ajo . R ač unal­ ni š ko pripraV lj en navi gac ijs ki plan daje več info rm ac ij o d » ročno« priprav ljen ega, z ma nj š uj e trud posadk e in mož nost na pa ke m ed sa mim letom. Prav tako je zmanjšana m ožnost napak že pri sami izdelavi . Kaj po menijo za varnost aktua lni met eo rolo š ki podatki in n a povedi , s premembe fr ekvenc, navigacijs kih sredst ev itd _, vedo najbo lj e pil o ti sa mi . Ker j e za izdelavo CFP po trebno le 15 se kund . obstaja tudi mož nos t izd e lave Lim . »Iast minute« CFP, ki omogoča , da se izognem o p o dr očju m oč n e turbulence a li nev ihte .

Hitra priprava CFP im a pr edn os t tudi za ko m erc ia ln e s lu žbe, saj hitro in učink ov it o sezna ni upQra bnik e z vsemi podatki rutnih analiz_ Ca rt ers ki prevoznik lahk o ta ko hitro dol oč i mož nos t let enja v do slej nez na n o o bm očje . R ač unal­ nik mu po leg m eteor o loš kih p oda t kov d a tudi dru ge info rmacij e o tem ob močj u. Učinkov it eje se dol oč ij o tudi t ehničn i pris tanki. ko ristni tov o r , ruta itd.

Z uporabo CFP uporabn ik laže nad- , zo ruj e redn ost let enja in vsa ods t o panj a o d reda lete nja . V B rackne \lu so na prime r izd e la li s t a ti s ti č n e a n a li ze o d st o pa nj od pr ed v id en ega časa lete nja pre ko At la ntik a z na povedj o vetra. P ovp r eč n a o d stopanj a so bila venem letu m a nj kot 5 minut.

Brez d vo m a pos taj a C F P pravilo za leta ls ke prevozn ik e. ki pr o u č uj ej o naju č in kovitejši n ačin pos lova nj a, v bližnji prihodnost i pa bo pos ta l pogoj za vse prevoznike.

Za dve toni lažji Beoing 767·300 Po tni ško le ta lo Boe in g 767-300 bo ime lo za okrog 2 to ni m a nj šo t ežo od prvotno predviden e na r ač un karbonskih v lake n , ki so j ih uporabili pri grad nji namesto jekla. Prvo tz pe lj anko t ega tipa leta la za j a po nsko let a lsko dru žbo naj bi naročniku d o bavi li d o konca letoš nj ega le ta.

LETALSKA MEDICINA Piše dr. VLADO SAVANOVIC sanitetni poročnjk

Kako hitro?

FIZIOLOŠKO DELOVANJE HITROSTI IN POSPEŠKA Avstrija bo kupila 24 švedskih vojaških letal Kancler Sinowatz je po večtedenskih ostrih javnih polemikah, ki so se vn ele med zvezno in pokrajinskimi vladami , in po pogajanjih med po litičnimi strankami in vojaškimi voditelji izjavil, da vlada o dl očno vztraja pri svC\ii o dločitvi pri na~upu 24 švedskih vojaških letal dr aken.

Več predsednikov pokrajinskih vlad , ki jih združuje opozicijska krŠČ3ns ko-demokratska ljudska strank a, med njimi še zlasti predsednik štajerskt; vlade Krainer, se je uprlo nak u pu teh Ietal za Avstrij o. Najprej so kot r azlog navajali »prevelik hrup«, ki ga švedska letala povzročajo pri vzletu.

(Tanjug)

Hitrost Hitros t sama po s ebi nima posebnega vpliva na fiziol oš ke procese v organizmu.

Hitrost j e indifer enten faktor, saj je življenje na Zemlji v st a lnem gibanju. V letu deluje hitros t samo p os redno , prek upora zraka. Z go rnja varn a meja trenutnega del ova nj a · vetra n a človeka je hitrost 430 km/ h. Prek t e meje pride lahk o do manj ših , ali te žjih poškodb. Pri dana š njih letalih , ki dosegajo velike hitros ti , mora bit i pilot v kabini docela za š čite n pred vetrom. Ve ndar lahko pride v primeru pris ilnega za puščanja letala v letu do sunk o vit ega udarca vetra , ki lahk o o dnese človek a v repn e po vršine, a li dru ge n evarne del e letala. V letih , ki d osegaj o p os ebno velike hitrosti , so m o rali za radi t ega vgraditi nov s istem za zapuščanje leta la -ka ta pultirani sedež.

Pospešek Vse č l o v e k ove reflek s ne rea kc ij e za r eg ul ac ijo posa m ez nih funk cij o rgan iz m a so pril agoj ene de lova nju no rmaln e sil e teže (Ig ). T o da v letu t e v redn os t la hk o ne ko lik o krat preseže mo , pri če m e r pride do raz ličnih sprem e m b v o rga ni z mu.

AmeriAka firma Lockheed je izjemno kreativna s skorajda vizionarnimi predlogi v letalstvu...Omega« so pri firmi imenovali to letalo, menda tovornjak za prihodnje stoletje, ki bo vozil s hitrostjo Mach 0,85. Letalo bo prazno tehtalo 43 ton, nal01ilo pa bo lahko 56 ton tovora. Za start bo naloženo potrebovalo 600 m dolgo vzletno stezo, pri pristajanju pa bo zaradi porabljenega goriva lat je, zato bo za pristanek dovolj samo 300 m dolga steza.

Pravijo, da skuAa Lockheed s takAnimi projekti nadomestiti svoje slabše rezultate v sodobnem letalskem prometu.

M oč pos p ešk a, 'ki d eluj e na č l o v e k ov o rga nize m , j e o d vis na o d : ~e lik os ti pos p eš ka g Casa traj a nja pos peš ka s meri delova nj a na č l ove k a g radi e nt a na r ašča nj a pos.p eška velik os ti pov ršin e tel esa , na ka t ero de luj e pos pešek - vzpo r edn o de lova nj e d r ugih fa kto rj ev, ko t sta hip o ksija in t e mp era tura - ind iv idu a ln e zm oglji vos ti .

Po leg velik os ti pos p eš ka j e ze lo važe n pri ras te k , ali g radi ent p osp eš ka . Če j e priras te k ze lo ve lik o rga nize m nim a . d o vo lj č a sa, da bi vklju č il ko mp enzacijs ke s is te m e. D o mo tnj e v teles u bo tako prišlo ne nadn o, brez pred z na kov. Pri ka ta pultira nju iz let a la se d osegaj o vredn os ti d o 14-1 8 g v pi č l i h 0, 1 se ~ .

Ve nd a r za ra di sa me kra tk o trajnos ti in in e rcij e t e k oč in v t eles u še n e prid e do velikih g iba nj m ase krvi. V t em prim eru se to lera nca o meji I}a sa m e poš ko dbe v kos tnem sis t emu . Ce na t elo deluj e zunanja sil a, se na nje m poj a vi d efo rm ac ij a, ki j e večj a pri večji s ili in pri s la bši zvezi m ed d elci z no traj telesa. Pri let e nju razv ij a mo to r leta la s il o, ki se na telo pre nese pre k sed eža . D efo rm acij a j e seved a manj ša, če j e pov rš ina , na ka t ero deluj e sil a . večj a. Iz t ega sledi , d a m o r aj o biti sed eži v let a lu ustr ez no o blik o va ni , d a us m erij o sil o na č im v ečj o po vršin o t elesa .

V le ta ls ki fi z io lo giji l oč im o d elova nj e pos peš ka na traja nj e in na s m e r delovanj a . Po trajanju je I'ahk o kr aj še, a li da lj še o d I se k, po sm eri pa j e poz itivno , negati v no, tr a nsv erza ln o , ali b o čno .

Delovanje

pozitivnih

obremenitev

na

človeka

na

pri 2 g o b čutim o m oč nej š i pritis k pov ršin e

s edi š čn e

LETALSKA MEDICINA

Japonci izbrali sedem kandidatov za pot v vesolje Japonci so izbrali 7 vesoljcev oziroma kandidatov, ki naj bi januarja 1988 z vesolj" skim plovilom Shutte poleteli v vesolje. Stari so med 29 in 37 leti; med njimi pa je tudi neka 33-letna zdravnica. Poleti jih bodo poslali v vesoUsko središče Johnson v Houstonu, kjer jih bodo izurili . Tu bodo nato izbrali tri najboljše, ki bodo nadaljevali priprave za polet s Shuttlom. V posadki plovila, ki ga bodo izstrelili v vesolje 27. januarja 1988, pa bo le eden izmed njih.

(AFP)

Profesorji v vesolju Za politiki so prišli na vrsto univerzitetni profesorji - za senatorjem ·Jakom Gamom bodo v vesolje poleteli FRANCIS GAFFNEY, sedemintridesetIetni profesor kardiologije z univerze v Dallasu, ROBERT PHILLIPS, šestinpetdesetletni profesor fiziologije z univerze Colorado v BouIderju, in MILLlE HUGHES-FULFORD, devetintridesetletna profesorica biokemije na univerzi v an Franciscu. NASA je sporoči­ la, da bosta afney in Phillips poletela z raketoplanom 15. maja 1986, Millie HughesFulford pa bo sodelovala v misiji februarja 1987. Iz Londona pa so sporočili, da bo prvi britanski vesoljec petintridesetletni poskusni pilot NIGEL WOOD, ki se bo udeležil poleta ameriškeg:l raketoplana, junija 1986, ko bodo lansirali britanski vojaški satelit Skynet 4.

- pri pospešku 2 do 4 gobčutimo, kako nam vleče lica, teže je zadržati glavo v normalnem položaju, zaradi spuščanja diafragme je dihanje oteženo, vsi organi v prsni in trebušni votlini se spustijo navzdol, gibanje je zelo oteženo - pri pospešku 4 do 5 g, ki traja dlje od 3 sek. se pojavijo motnje vida, v začet­ ku se pojavi siva koprena-predmeti postanejo nej31sni, brez ostrih mej, zastrti s sivo barvo. Ce se trajanje pospeška nadaljuje, lahko trenutno povsem izgubimo vid - Pri dolgotrajnem pospešku od 5 do 6 g nastopi izguba zavesti, pri kateri se predhodno pojavijo motnje vida - pri pospeških 7 do 10 g lahko do izgube zavesti pride nenadno, brez predhodnih znakov Simptomi, ki nastanejo pri pozitivnih pospeških, so neposredno povezani s kardiovaskularnim sistemom (srce in krvno ožilje). Krvno ožilje si lahko predstavljamo, kot zaprt sistem elastičnih cevi, ki so izpolnjene s tekočino.

Hidrostatični tlak, ki vlada v krvnem ožilju lahko napišemo kot:

P

= ~ gh

kjer je ., specifična teža tekočine, h pa višina tekočine.

Kadar na ka.rdiovaskularni sistem deluje R.0spešek, se poveča hidrostatični tlak. Ce bi ožilje sestavljale same trde cevi, ki se ne bi mogle razširiti, pospešek ne bi imel takih posledic na pretok krvi . Toda ker so arterije in vene elastične in raztegljive, pride pri povečanju hidrostatičnega tlaka do širjenja žil, do narašča­ nja tlaka v spodnjih delih telesa. Medtem hkrati upada tlak v zgornjih delih telesa.

To ima za posledico motnje vida, izguba vida in pri večjih pospeških izgubo zavesti, zaradi preslabe prekrvavitve možganov.

Padanje krvnega tlaka povzroči v organizmu vrsto refleksnih reakcij, kot sta povečanje števila impulzov srca in zoževanje žil (povečanje napetosti žil v spodnjem delu telesa). Te reakcije povzročajo vzdržljivost ob določenih vrednostih in trajanjih pospeškov.

Poleg tega pospešek lahko deluje na organe za ravnotežje v notranjem ušesu (vestibularni organ) in, da v pogojih slabe vidljivosti privede do pojave iluzij v letu .

Delovanje negativnega pospeška Z negativnim pospeškom se srečujemo pri določenih manevrih v letu, kadar potiskamo palico naprej (spuščanje, obrnjen

luping ... ). V primerjavi s pozitivnim je tu toleranca dosti nižja, saj znaša največ -3 g. Pri tem pride do zvišanja krvnega tlaka v lobanji. Občutimo pritisk v glavi in glavobol, občutek zbiranja krvi v licih in neprijeten občutek, ki je posledica dviganja organov prsne in trebušne votline. Pri porastu pospeška se glavobol poveča, občutimo utripanje krvi v glavi . Nato pride do rdeče zavese, ko povsod vidimo rdečo barvo .

Transverzaini in

bočni

pospeški

Le-te človek bolje prenese, kot pozitivne pospeške. Sila pospeška deluje pravokotno na steber ožilja v telesu, zato ne nastopijo resne motnje v ožilju . Na primer pri pospeških 7 g ni nikakršne resne motnje razen občutka pritiska na prsni koš in trebuh. To so sile, ki delujejo v smeri pravo kotno na vzdolžno os človeka (želodec-hrbet, ali prečno na boke).

Zaščita

pred pospeški

Učinku

pospeškov se zaenl<rat še ne moremo izogniti, kot smo to počeli s hipoksijo, ali znižano temperaturo . Izdelujejo obleke (anti-g), ki povečajo odpornost človeka za 2 do 3 g. S povečanjem pritiska na želodec je onemogočen prehod krvi v spodnji del trebušne votline. Stiskanje spodnjih delov telesa s pnevmatskimi obroči povzroča, da se kri ne giblje tako hitro. Na ta način so izdelani r a zlični tipi anti-g oblek.

Kinetoze Pod kinetozo razumemo vegetativne motnje živ_~neg~ sistema . ki ~ovzročajo mot-nje v želodcu in bruhanje. DolgotraJ~ ni kotni in linearni pospeški v letu, ki znatno presežejo mejo dražljaja, nadražijo periferni analizator vestibularnega organa, ki prek vegetativnega živčnega sistema (struktura živčnega sistema , ki deluje neodvisno od centralnega živčne­ ga sistema, a upravlja del notranjih organov) izzove vrsto motenj. Pri tem pa prevladajo želodčne težave, hladen znoj, slabost in bruhanje. Vestibularni organ se nahaja v srednjem ušesu. Sestavljen je iz treh polkrožnih kanalov in otolitskega sistema (statičnega organa), ki povezuje s tekočino vse tri kanale. Polkrožni kanali so odgovorni za registriranje kotnih pospeškov, otolitski sistem pa registrira linearne pospeške.

Kotni pospeški so izraženi z: stopinja/sekunda 2. Preizkusi so pokazali, da polkrožni kan"li ne rei!liir,!.io na kotne pospeške pod l O/sekT. Zaradi mhanja letala v slabih meteoroloških pogojih, ko-

rce'L426

Svedski instrumenti za sovjetska plovila Dve sovjetski vesoljskladji, ki bosta marca 19 88 krenili proti Marsu, bosta deloma opremljeni s švedskimi instrumenti. To so s poroč il i v švedski akademiji zn anosti v Stockholmu .

(Rent er)

Kam bežati?

V ZRN so preskusili bi ugo tovili, če vse dobro delujejo in bodo v primeru atoms kega napada lahko p ravočas­ no opozoril e ljudi na neva rn ost. Vse so zatulile hkrati in to je izzvalo oster protest bremenskih kated ral, ki so, kot so povedali ce rkveni-' dostojanstvenik i, z oglu š ujoč i m zvonjenjem opozo rile svet, da mu še ved no groz i atomska nevarnost. Po tem nenavadnem pos kusu je predstavni k za hod nonemškega obram bnega ministrstva povedal, da im ajo sice r dovolj siren, da pa je na vo ljo le malo ato mski h zak loni šč. V njih bi se lahko skrili le trij e odstotki Za hod nih Nemcev.

(PO DELU) 67.000 siren, da

Nova luna RI CHARD BINZEL, šestindvajsetI etni študent ameriš ke uni verze Texas v Austinu je do kaza l, da tudi okrog Plutona, devetega planeta v naše m oso n čju , kroži luna. Z devetdesetce ntimeterskim teleskopom se je po So n čeve m mrku razgledoval po pl anetu , ki je od Zemlj e oddaljen 4,5 milij arde kilometrov, in naše l tisto, kar je iskal. Plutonova lun a se bo imenovala Charo n.

ZGODOVINA AEROKLUBOV tni p os peš ki d osegajo vr edn os ti d o 30° /sek 2 • . Linea rne pospeš ke merimo s silo grav!t acaje (g), la hk o so p ozitivni, a li negatIVni glede na sr edi š če Zemlj e. Pri o to litskem siste mu so ugotovili , da n e zazna dra žlj ajev po d 0 ,0 I g/se k. Za radi m oč ne turbo lence v letu la hk o pos p eški . d os~gaj o vrednosti 5 in -3 g/se k, oz. prag o to hts kega sIstema smo pr e k o r ačili 300 . do 500 kr at.

Pri letenju v turbul entn e m vremenu , ali pri a kro bac ija h , prag o b č utlj i vos ti ves tibul a rnega o rga na več kr a t pr ekora čim o, ka r pri veget ativn o la bilnih ljudeh povzroči mo tnj o v smislu KINETOZE . Najtežja je ko mbin a cija med krož nim in linea rnim posp eš ko m, 'kj er dražimo hkra ti celo t en ves tibul a rni orga n,. ki p ovzroč i mo tnj e v telesu . Po leg ves tlbul a rn ega orga na , ki je najod govorn ejši za kin etozo, o bstaj ajo tudi . dru gi o rga ni , ki pos peš ujejo mo tnj e, ko t sta orga n vida in možga ns ka lupin a .

Zn a n o je , d a pilo ti , d o kl er upr avlj ajo leta lo , nim ajo t ežav, slab o se p o čutijo šele ko t potni ki. D ok ler upr av lj ajo leta lo st a njih ov vid in mi sel a ngažira na, toč n o pri čak uj ej o , kaj se bo v n;ls lednjem tr enutku zgo dil o ter z ak ti vno fun kc ij o vida in možga n ov zav irajo mo tnjo v smis lu kin etoze. ka d a r so v leta lu kot po uliki , aktI vnost teh o rga no v v raz merju z letenj em n e o bstaja več .

S imptomatologija M ed n ajpogos tejše štejemo : p ovečano i z l o ča nj e s lin e bledi ca hl ade n znoj n elagod nos t v že lodc u, sla b ost in bru ha nj e Zdravljenje Uč ink ov it ega zdravi la n i, velik po m en p a Ima p os to pn o p rilagaja nje na o bremenit ve . Ne prip o r oča m o u živa nj a a lko ho la in kajenj e zaradi nj u nega draženj a ves tibul a rn ega o rga na in veget ati vnega ž i vč n ega sistem a. Od po rn ost proti kin etozi prinese fi z ič n a a kti vnost in um erjeni o bro ki ko mpa ktn e in p rav iln o zač inje n e hra ne, ki p o v z ročajo ur ejeno o bremeni tev pre bav nega o rga n a .

Na trž i šč u o bstajajo zdrav ila, ki ubl ažijo a kti vnost vegega tivn ega ž iv č n e­ ga. sis tem a (M ov ibo n, Nav isa n, Dra mamm ... ). Vse to deluj e na možga ns ko lu pm o ta ko, da up očas ni nj eno d elova nj e, ta ko p ovzročaj o zas pa nos t , up očas n e l e rea kcije ... Z ato je pilo to m prepoved a no jema nj e zdr av il pro ti kin etoz i.

prevedel ROHEla LORENCON, V nas lednji štev il k i: ILUZIJE.

Aeroklub »Josip Križaj« Ajdovščina .Po p!.ipoved ova nju sta rejših ljudi iz Ajdovscme , kI so bIh v po vojnih letih še med ml a dimi , j e tu obstaja l aero klub že leta 1948, a li celo že 1947. Seved a pa ta ae: o klub forma lno ni bil tudi registrir an, saj tega ta kra t predpisi niso za ht eva li . T o ~e bila skupin a ml adih entu zias tov, ki jih je nefo rm a lno dru žila že lja po letenju .

Leta l seveda niso im eli, zato so se ukvarj a li predvsem z letalskim mode la rstvo m.

Nasto pili so tu d i na mo d ela rskem tekmova nju v Lj ublj a ni .

Leta 1958 so v Ajd ovšč in o pos la li s stra ni Letals ke zveze Jugos lav ije u č it e lj a jadraln ega letenj a Alda Bressa n a z nameno m , d a bi tuk aj o rga niz ira l šolo jadra lnega letenj a. Z Blok , a li iz Ribni ce n a Dolenjskem so pri pelj a li jadra lno leta lo "Sala ma nd er«. Zal je bil o to leta lo nekom plet no , za to je o bležalo v sta ri h ha ngarji h na l e t a li šču v Vipav i. Le to pozneje so ga od p eljali v Pos toj no .

J unija 1950 je bil di rekt o r v SGP " Primo rje« v Aj d ovšč ini pred voj[l i jadra lni letalec z Blok. mg. Mili voj Sirce lj .

Na nj ego vo po budo se je zbralo precej letenj a že ljnih ml a dih lju d i in znova, to krat tudI uradn o usta novilo Ae roklu b Ajd ovšč in a . Usta novni obč ni zbo r je bil JUnija 1950 v me nzi podjetja Pri morje.

D a je btl klu b r es ni č n o takrat usta no vlj en pri čajo neka teri pism eni do kumentI. Ae ro klub j e ta koj zače l delati in vse je kaza lo, da se bo razv il v d o bro špo rtn o letals ko o rga nizacijo. Leta li šče j e bilo tu kaj in do bili so jadra lno leta lo" Vra bec« s ka terim je Mili voj Širce lj o prav il nekaj pos ku snIh sko ko v. T o pa je bilo tudi vse. " Vra bca« so n ato o dp eljali nazaj v Lj ublja no in letenj a je bil o ko n ec.

Aero klub pa za rad i tega še ni preneha l dela tI. O rga nIZI ra l j e mo dela rsko d elavI] ico v u č ilni c i " Primorj a« in jo je vodi l Stefa n B avča r. Naj več č l a n o v ae ro kluba pa se je za nima lo za pad a lstv o. Med nji!JI I le hll o tudI nekaj dekl et. V zimskem cas u l ~ 5 0: j I je t eo r.e ti č ni pad a ls ki t ečaj .

Na pra ktlcn e sko ke IZ leta la p a so t ečajni ­ kI mo ra li ča k a t i vse do o kt o bra. Leta lo , IZ ka terega.so pada lci s ka ka li p aje bil stan dvo knlnl " PO-2«, kij e bil o za pada ls ke s ko ke vse ~ rej, ko t pr a ktičn o . Pilo t je sed el v zad nJem o dprt em sedežu, pad a lec

ZGODOVINA AEROKLUBOV

Francoski rekord v prodaji orožja Francija je lani izvozila za 61 ,8 milijarde frankov (6,7 milijarde dolarjev) orožja in vojaške opreme. onde piše, da je s tem za 20 milijard frankov presegla rekord, dosežen pred dvema letoma. V pismu francoskega obrambnega ministra C~a rl esa Hernuja parlamentarnemu komiteju je rečeno, da so to dosegli s prodajo sistemov protiletalske obrambe v vrednosti 3() milijard fr ankov (kupec je Saudska A rabija, pa tudi z zamenjavo 18 bojnih letal tipa mirage 2000 za saudsko nafto. Francija je tretja največja izvoznica orožja na svetu.

Prvi vesoljec iz Saudske Arabije SULTAN BEN SALMAN BEN ABDEL AZIZ, enaindvajsetletni sorodnik saudskega kralja Fahda in pilot po poklicu, bo prvi arabski vesoljec, takšna je od l očit ev Arabske organizacije za vesoljske telekomunikacije. Udeležil se bo misije ameriškega raketoplana Discovery 12. junij a letos, med katero bodo izstrelili drugi arabski telekomunikacijski satelit Arabsat 2. Prvi satelit te vrste so izstrelili februarja letos z evropsko raketo Araino.

EMB 120 za ZRN Zahodnonemška letalska družba bo kot prva evropska kupila v brazi lski tovarni Embraer 5 turbopropelerskih letal EMB 120 in nadomestnih de lov zanje v vrednosti 90 milijonov mark.

pa v sp rednjem, prav tako odprtem sedežu. Ko je letalo dobilo dovolj višine, je moral padalec zlesti iz svojega sedeža na krilo, se oprijet i roba zadnjega sedeža in se pognati nazaj, v globi no. To je bilo 13. oktobra 1951. Mislim, da so bili to prvi padalski skoki po vojni na Primorskem.

Po teh padalskih skok ih je aerok lub še nekaj let životaril. Letal ni bilo in po nekaj letih je njegovo delo povsem zamrlo.

Nekaj najbolj prizadevnih članov se je pozneje vk lju č ilo v nastajajoči aerok lub Edvard Rusja n . Ustanovni občni zbor letega je bil februarja 1952.

Leta 1963 se je Aeroklub Ed vard Rusjan preimenoval v Letalski ce nter Ajdoviščina, ustanovljeni pa so bili aeroklubi po občinah v Novi Gorici, v Bovcu in v

k.e'LI'27 Povedati je potrebno tudi to, da v klubu zad nj e čase oprav ljamo tudi revizije svojih letal, s čimer prihranimo tudi kakšen dinar za dejavnost.

Opisati bi bilo mogoče še marsikaj, toda vse to bo zajela monografija kluba iz katere je opaziti trm oglavost ajdovski h letalcev, ki so vztrajni, kot vipavska burja, ki razsaja na tem območju. Čeprav so č l ani iz razl ičnih generacij ni bojazni, da bi krila na ajdovskem l eta li šču spet omah nil a. V sodelovanju, kakršno obstaja zadnja leta, bomo lahko še priče novih prij ateljstev, porajajočih se ljubezni in novih izk ušenj, katere la hk o doživiš le na »trav niku «.

Pripravila : BORIS GRZEJ in EMIL F R AS

Ajdovščini .

Ponovno rojs tvo Aerok luba Ajdovšči­ na pod sedanjim imenom je bilo leta 1964. Občn i zbor smo imeli v takratnem klubu JLA na Titovem trgu. Takrat sem predlagal , da bi se klub imenoval po našem pokojnem ve lik em pilotu in španskem borcu Josipu Križaju.

Od tedaj dela Aeroklub v Ajdovščini neprekinjeno.

Eno izmed odloči lnih let je bilo spet leto 1972, ko sta se kluba le za nekaj mesecev znova združi la. Zaradi notranjih nesoglas ij je prišlo do registracije Letalskega centra kot d elovne organizacije.

V začetku je bila ta shema sicer v redu, vendar se je sčasoma pokazalo, da ni moč voditi dveh panog. Trije proizvodni delavci namreč niso bi li kos začetkom zaostrovanja gospodarstva v letu 1978 in pokrivati stroškov Letalskega centra. V tem letu so ogro mno dela vložili za ohranitev centra tudi nekateri člani, ki so opravili skupno z delavci cen tra nek aj sto ur de la v delavnici. Center so sicer pozneje likvidirali, njegovo vlogo vodstva Letalske šole pa je prevzel Aeroklub iz Ajdovščine. Odnosi med klubi so v tem času na visoki ravni , kajti v svet u šole so zastopani vsi predstav niki klubov.

V tem času je klub napravil veliko za razvoj leta lstva na tem območju. Zgradili smo nov hangar, nabavili nova letala ter opravlja li generaln a popravila letal.

Priredili smo nek aj prvenstev Slovenije in še več medklubskih . Po ak tivn osti so bile vse panoge v prireditvah približno enako zastopane. Zal pa je padalstvo v teh letih zaradi poma njkanja letala povse m za mrlo .

Tudi tekmovanj izven regije se č l a ni kluba pogosteje udeležujejo, uspehi pa so zaenkrat še bolj pičli, vendar izkušnje so tu in ni rečeno da sčasoma ne bo prišlo do boljših uvrstitev.

Ajdovščina

Colibriji so zlasti priljubljeni v Svlclln Franciji (po reviji Les Cahlers du

R.. A.)

Društvo "Bloke" odstopi po lastni ceni: Nosilec krila, višinski ln smerni rep ter druge dele organizaciji ln osebi, ki je pripravljena nadaljevati gradnjo enega COLIBRIJA, oziroma sodelovati pri skupni gradnji dveh letal.

Informacije: Krivenko 61293 Smarje Sap ali 061-772880 COLIBRI MB 2 Motor VW 1500-1600 cm 3 RazpetIna 6 m Dolžina 4,5 m Površina kril 8,3 m2 Teža praznega 190 kp Največja hitrost 180 km/h Potovalna hitrost 160 kmlh Hitrost penjanja 3 mis Plafon 4500 m Dolet 500 km.

Concorde -

končno

uspešen

PO devetih letih letenja v rednem potniškem prometu zbuja concorde še vedno zanimanje in občudovanje. British Airways in Air France, edini letalski družbi, ki uporabljata ta nadvzočna letala, sta si končno oddahnili, saj so po dolgoletni izgubah začela ustvarjati dobiček.

V nesreči umrla skupina sovjetskih generalov V Mos kvi so uradn o da je v maja med op rav lj a nj em uradni h dolžnosti » tragičn o izgubil a živ ljenje sk upina sovjetskih generalov in častnikov«.

G lasilo sovjetskih oboroženi h sil K rasnaja zvezda je danes objavilo fotografije in živ lj enjepise treh žrtev generalm ajorjev Evgenija Krapivina in VikDočenka ter torja polkovnika Sanis lava Volkova. Kot so sporoči l a, so umrli generali in čas tniki č l ani poveljstva vojaških letalskih sil prikarpatskega volaškega ob-

sporoč ili , nesreči 3.

močja.

(Tanjug)

Nad zvoč n o leta lo, ki so ga začrta li angleški Briti s h Airspace in Rolls Royce ter francosk i Aerospa ti a le in Sneema, se ie ur esn ičil o le v majhnem števi lu dr žav.

Letala so t em družbam iz leta v let o prinaša la izgub o, ki sta j o r ad i al i ner ad i plačevali a ng leš ka in fr a ncoska vlada.

Letos se je angleška vla d a odrek la odplačevanju t eh s tr oškov in vsa finančna odgovornost je padl a na ramena družbe Britis h Airwa ys. Ta pa s i ne be li g lave, temveč si ce lo mane roke, saj so nj en i concordi do konca letošnjega marca ustvarili dobiček več kot II milij o nov funt ov.

Povpraševanje po potovanju s concordi raste. Brit ish Airwaysjespet us posobila za letenje sedmi concorde, ki je do sedaj počival na l e t al i šču v H eathrowu . Lani so s temi leta li prepeljali več kot 750.000 potnik ov, ve liko prav v čarterskem promet u . Največ zanimanja so bili del ež ni leti v Cairo , S in gapur in Barbad os.

British Airways je v začetku s svoj im i concordi let el v Bahrain, New York, Wa shin gton in v sode lova nju s Singapur Airlines tudi v Singap ur. Zaradi izgub so obdržali Ic redne polete v New York in Wa shin g ton, katerega so letos povoali

še z Miamijem na F lorid i, če pr av dru ž ba nima pravice do prod aje vozovnic med Miamijem in Washingtonom, se je zasedenost v nada ljevanju po let a do Londona precej izboljša la. saj je Miami i z hodi šče juga ZDA in bližnjih latins koameriški h držav. Britis h A irways ce lo premiš lja o o bnovitvi prometa v za livske de že le ter pridobit v i dovoljenja za pristanke v Lagos u.

O s mo letalo za sedaj sto ji še skrbno zapakirano v Fi lt onu in čaka na uresničitev teh načrtov.

V novo tisočletje F rancoski let a ls ki prev07.nik A ir France im a sedem concordov, od ka t erih pa trije bo lj počivajo. Od prvotnih p ole tov v Rio dc Janeiro, Caracas, Wa shin gt o n, M ex ico City in New York je obdrža l Ic dn ev ni promet m ed Parizom in New Yorkom. Čeprav so franco sk i co nco rdi lani prepelja li pr eko poImilijona po tnikov in ustvarili 211 milijon ov francoskih frankov dobička (preko 2 mi lij o na funto v ) jih še vedno financira franco s ka vlada. Tudi Air France dela s co n cordi čarterske polete. Lani so na 150 prepeljali 14.000 potnikov, naj več il ZDA.

Vstop

POTNiŠKO LETALSTVO

Britanski concorde prisilno pristal v Bostonu Reaktivno letalo concorde britanske letalske družbe je 8. maja ponoči prisilno pristalo na bostonskem letališču Logan, ker mu je odpovedal eden izmed štirih motorjev.

Kot je sporočil predstavnik letaliških oblasti, je bilo v njem 57 potnikov in II članov posadke, letelo paje na progi med Londonom in New Yorkom. Okvaro so odkrili nad Atlantikom. Iz Bostona so potnike prepeljali v New York zdrugim letalom. Ranjen ni bil nihče , skupine tehnikov pa zdaj ugotavljajo, zakaj se je motor pokvaril.

Indonezijski astonavt Za prvega Indonezijca, ki bo poletel v vesolje, se poteguje 155 kandidatov, od tega 16 žensk. Približno polovica jihje starih med 25 do 50 let. Kot sporoča indonezijski inštitut za zračne in vesoljske raziskave (LAPAN), bo njihov prvi astronavt poletel v vesolje skupaj z Američani.

Vsi kandidati bodo morali opraviti zahtevne in stroge preskuse, potem pa bodo med njimi izbrali 8 do JO najboljših. Najboljšega med najboljšimi pa bo izbrala NASA in ga temeljito pripravila na potovanje v vesolje v svojem centru.

Razprodaja B. Aerospace Britanska vlada namerava maja prodati zasebnikom in družbam še preostalih 48,4 odstotka delnic koncerna British Aerospace PLe v vrednosti 380 milijonov funtov. (Z. S.)

Prednost . nadzvočnega prometa - najk rajši čas potovanja - zahteva veliko zanesljivost in točnost. Concorde ne more leteti nadzvočno, če »zakašlja« eden od motorjev. Vsaka napaka ali nesreča bi bila deležna velike publicitete.

Rezervni deli in vzdrževanje so izredno dragi. Obe družbi si prizadevata, da bi proizvajalci razumeli njihove težave in jima nudili kar najprimernejše cene delov in storitev.

Concordi letijo letno okoli 1000 ur in nobeden izmed njih še ni presegel 10.000 ur v zraku. Tako lahko obe letalski družbi upata, da bodo, če ne bo večjih tehničnih problemov, leteli še do konca stoletja.

TU-144 se je poslovil Medtem ko na zahodu z nadzvočnimi letali kujejo dobičke, so v Sovjetski zvezi sklenili dokončno umakniti tovrstna letala iz prometa. Tupoljev TU-144 ali »concordski«, kot so ga posmehljivo imenovali na Zahodu, je bil sovjetski odgovor na britansko francoski projekt concorde. Sovjeti letala niso nikoli poskušali prodajati, posebno pa so se podrli vsi komercialni načrti po nesreči TU-144 na letalski razstavi v Parizu leta 1973.

Poleg številnih poskusov izboljšati performanse letala ter ekonomičnost, je še vedno največji problem visoka poraba goriva. Namesto prvotnih 140 potnikov je TU-144 lahko zaradi omejitev pri teži prepeljaval le polovico teh in pošto med Moskvo in Alma Ato. (PO Flight Int. in Airline Executive priredila za ADRia NADA SERAJNIK) . . se,

f.

PLASTICNA KRILA

""

Tovarna letal in jadralnih letal »Jastreb« v Vršcu je v začetku letošnjega leta začela z izgradnjo prvega domačega plastičnega letala za potrebe poljedelstva . Zanimanje za tovrstna letala so že pokazale številne organizacije in poljedelsko-industrijski kombinati po Jugoslaviji, katerim je tovarna ,.jastreb« ponudila že tudi podpis samoupravnega sporazuma za združevanje sredstev.

"Na ta način smo doslej zagotovili okrog polovice potrebnih sredstev za izgradnjo nekaj prototipov letala iz plastične mase. Glavni konstruktor ing.

Branko Nikolic je ponudil originalno in relativno ceneno rešitev v primerjavi s tovrstnimi uvoženimi letali «, pravi v. d . direk torja tovarne »J astreb« Petar Galovic.

Ker imajo vršački graditelji letal že bogate izkušnje v proizvodnji plastičnih jadralnih letal z, ali brez pomožnega motorja, jim gradnja plastičnega motornega letala prav gotovo ne bo delala večjih preglavic. Letala naj bi gradili v dveh inačicah in sicer: z batnim motorjem in močjo 600 KM in s turbopropelerskim motorjem z močjo 783 KM, odvisno pač od potreb po nosilnosti letala. Motor tega letala ne bo tehtal več, kot 140 kilogramov, zato bo z njim mogoče vzleteti s travnate steze, dolge že 300 metrov. Čeprav bo letalo zgrajeno iz lahkih gradiv, je skonstruirano tako, da bo dovolj trdno in varno za zahtevno letenje nizko nad polji in gozdovi. Z razponom kril 14 metrov bo lahko doseglo največjo hitrost do 250 kilometrov na uro», pravi konstrukter ing. Branislav Nikolic.

Ker do leta 1992 načrtujejo v razvoju našega gospodars kega letalstva dopolnitev in obnovo »zelene eskadrilje« v skupnem številu 180 letal domače konstrukcije in izdelave, je pod tovarno »Jastreb« obsežna in odgovorna naloga , zlasti še, ker načrtujejo tudi izvoz plastičnih gospodarskih lezal na zahtevno ameriško tržišče.

JAT bo namreč prevzel skrb za plasma teh letal prek tujih partnerjev, ki so že izrazili možnosti za protiutežno dobavo večjih potniških letal za njegove potrebe .

Uspešno leto 1984 Firma McDonnell Douglas je pred kratkim objavila svoje lanske finančne rezultate, iz katerih je razvidno, da je njen lanski čisti dobiček znašal 325,3 milijonov dolarjev, medtem ko je vrednost celotne prodaje znašala 9,7 milijard dolarjev. Oba pokazatelja sta videti še precej bolj eod le-teh v letu 1983, ko so pri celotni prodaji v višini 8, I milijard dolarjev dosegli čisti dohodek 274,9 milijonov dolarj ev. Dobršne del dohodkaj e bil rezultat prevzema družbe Hughes Helicopter in Tymshare v začetku la·nskega leta . Rezultati Douglasove družbe za proizvodnjo komercialnih letal so izraženi skozi dobiček pred plačilom davčnih obveznosti in je lani znašal 56,7 milijonov dolarjev, medtem ko je ta d~užba v letu 1983 imela celo 51,9 milijonov dolarjev )zgube.

Še tri letala Boeing 757-200 Letalska družba British Airways bo sVOJO floto povečala še za tri letala Boeing 757-200, od katerih je prvo novo letalo že dobilo ustrezne oznake družbe ostali dve letali pa bosta sledili v tek~ letošnjega leta.

.AJ DELA ZVEZA Saudska Arabija želi ameriška letala Saudski kralj Fahd bo zahteval od Ameri ča n ov. naj pošljejo Saudski Arabij i 25 do 40 naj sodobnejših lovcev-bo mhnik ov F-15 .

Kot piše britansk i tednik Jan c. ki se uk varja i z klju č n o s problemi v zvezi z ohoroževa njem , bo kralj Fahd to pojasnil mcd svojim ur adnim ob iskom v Washingtonu .

(Reut er)

Onemel od

sreče

Enaintridesetletni Robert Dakich, pos lovnež iz !llino isa, je za več dni izgubil dar go vora od same sreče, ker je brez nezgode pripeljal malo cessn o 210 na l etališče v Preto riji . Robert je bil edini sopo tnik pilota, ki ga je med vožnjo zade la ka p. Ni mu preostalo drugega , kot da poskusi sa m vo diti letalo, čeprav je prvič sedel na pilotov sedež.

Ravna l se je natančn o po navodilih iz kontro lnega sto lp a na letali šč u , veliko pa mu je pomagal tudi piL! podobne cessne, ki se je po naključju znaše l v njegovi bližini.

Pri Nancyju sta trčili francoski vojaški letali Ob trče nju dveh mira geov fra ncos kega vojnega letalstva (med trenažnim poletom) pri Nancyj u se je ubil en pil ot. Predstav nik fr ancos kega obram bnega ministr stva je danes po n oč i s poročil , da je pilotu in in štruktorj u drugega ictala uspe lo rešcvaln o ak ti virat i napra vo in skočiti s padalom .

(Rauter)

ElY

KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA

(Nadaljevanje z 2. strani) Zapisnike osta lih strok ovni h komisij PS sprejme in p ot rdi.

AD.4 . Na os nov i poročil in razprave o p rob le matiki t e hni č ne s lu ž be j e bilo en o tn o mn e nj e d elega tov , da mor a mo t e j službi posvetiti več pozorn osti . Sprejeti so bili n as lednji s klepi , oz. p o bud e: - vsi UO A e roklubo v - centrov n aj n a svoj ih sejah reševanju problematike t e hni č n e s lu žb e in šo lanju no v ih ka drov posve t ijo več pozornosti.

- OD mehanikov r eševa ti s Pravilniki o na g raj evanju (kat erega os n ova naj bi bil Pra vilnik- os nut ek m eril , izd ela n v Po rt o ro ž u in p os r ed ova n vse m ce ntro m) .

- še nada lje je treba reševa ti vprašanje benifi cirane del ov n e d o be za mehanike naših let a lski h šo l. Za to nalogo je za d o lže n S tanc Bizi lj , d a to ureja v okviru zakonskih določil SP IZ, oz. da dobi uradne akte od osta lih ZLO republik , kj e r imajo t o v pra šanje reše no .

AD. S. Na os nov i s klepa s kup šč in e ZLOS je bil d elegatom pos r edovan r e balans predračuna ZLOS za leto 1985. Rebalans PS potrdi in s pr ejm es t em , d a se IZ rez erve PS ZLOS vzamejo s r ed stva za ud e lcž bo model a rj ev na pok a lu »Brat stva in enotnost i ' Pri š tin a« v v iš ini 8.000,00 din in za plačilo p et ega tekmovalca ZLOS n a 28 . .1 AR v v iš ini 2S .000,OO din .

AD. 6. PS potrdi pred log č l anar in e č l a­ nie ZLOS za let o 19X5 in s icer v predl agani viš ini : za letalske šo le 20.000 ,- din - za os tale č lanic e 1.000.- d in - za fond so lid arnosti iz gospodarsk e dej avnosti v letalskih šo lah 50 .000.- din AD .7 .8 Predloženi zak ljučni račun fo nda so lid arnos ti in revije KRILA d e lega ti sprejmejo in p o trdij o AD.9. Potrj en j e bil plan š portnih prir edit ev v ZLOS do le ta 1990 in s icer : Aeromitin~ na I3rniku 19X6 DJP ALC' Lesce 19X7 EJI' ALe L.:sc.: 19XX .l AR za klju če k Ajdovščina 19XX SPP ALC Lesce 1990 EP prost o letenj e - »zmaji« 1990 AD. 10. , PS se strinja s predlogo . naj bo aparatu ra .. M et.:o sa t« staciollirana v AK Ce lje, a da se upor a blja vsa kokra tn o v c.:n·t rih , ki organizirajo t .:k lll ovanj a v jadralne m let enju. V I.vCl.i s t el1l ZI.OS sklene z AK Ce lj e ustrez no pogo dbo.

AD . II . - poda ne so bile informac ij e o potek u pripr av I.a špor tn .: prir edit v.: v letoš nj .: m le tu . Vse pripra v.: teko \' red u . le v Ak Ce lj e imajo n ekaj t cžav pri organi zac iji D.lP na re laciji AK Ce lj e - PK LZ.I .

- na os n ov i za ht evkov č l a ni c ZLOS so n am bil e odobre n e dev iz ne pravice 1.<1 leto 1985 o d 19 . eno t e S ISEOT pri TKS Slove nij e v višini 2,320.000.- d in . De legati so bi li mnenja , da se iz te o d ob rene kvote 10% sreds t ev n ame ni za nabavo m ode lars kega mat er iala.

- po dana j e bi la info rma c ija o p ogo dbenih na loga h za leto 1985 . Vse p ogod b e so že podpisane . LOS Im a prip o mbe n a t eks tu a lni d c l p ogod be z VS.! (KRV). Pogodbe n a na loga šo la nj a padalcev za leto 19X5 j e že rea li zirana.

- po dana je bi la infor ma c ija , d a ude ležba na ših te kmovalcev na SJP v italiji o dpad e, ker j e o r gan iZa to r s prej el tekm ova lce Ju ž n e Afrik e.

- proš nj a za s pr eje m v č l anstvo ZLOS mode lars kega kluba .. Las tovk a« iz Pol ze le j e poz iti v no r cše na in MK .. Las tovka « Pol z ela je po ln o pra v ni č l a n ZLOS po sKle pu PS Z LOS z 10. S. 19X5.

- nabavlj e n o letal sko o lj e Sh e ll , kije bil o uvože no n a os nov i zahtevkov leta lsk ih šo l se di stribuira v le tals ke šo le LC Maribor, DLC No vo mest o in AjdovšČi n o. Vsaka let a ls ka šo la pr ej me e n sod (200 Il. a osta le leta ls ke šole ga prevza mej o v t eh ce ntrih po ra zd e lil niku ZLOS. - F ranc Primo ž i č je podal info rmacij o o urejevanju za d ev za prid ob it ev d ovolj e nja za leta lsk i turi ze m za tUJ e š po rti, e letalcc. Na t ej pro blematiki za prid ob itev t ega statu sa je doslej d elal sam o ALC Lesce, a e n emu letali šč u tak o dov o lj e nj e kaj malo ko ri s t i. A pciira se n a vse le ta ls ke šo le , da zadevo o t em v prašanju uredij o p o zap is nikU ko mi s ij e . k i j e v letu 19 84 preg leda la vsa letali šča, o izv rše nih d e lih o bves tijo SV !. da o pr av I preg led leta li šča in izda u strez no soglasje. Sk le njen o j e bilo . naj se na prihodnji seji PS poda poro či l o o r ea li zaciji t ega vpra šanla.

- Sprejet j e bi l predlo g za arhiv ZLOS in s ice r : - ZLOS naj ima o dl očbo (fo tokopijo) o re gi stra c iji letali šča, .

- ZLOS ima navodil o (duplikat) o eksp loataciji letališka, verific irano o d ZKPZ - vso os tal o d o kum e nt ac ijo , ki je na ZLOS j e treba v rniti č l a nicam kot traj e n arhiv - zgodovina.

- Sprejet .Ie bi l sklep, da s.: 9. Ilcta kt a l ske~a Ilodml adka. k i bo v č a s ll od 2 1. do 2(~. o. 19X5 v Somboru ud e ležij o mod e larji s Primors ke r eg ij e po s klepu seje PS kta 19X4 . V to ek ip o pa Il aj se Vk lju č ij o J modelarji tek m o va lci il AK I.ilija z vo dj e m , ki bodo so d e lov;ili v tek m ova ln e l1l d ciII pro g ra ma zlc ta. Vse v Ivel i s l em se do~ovorita AK Ajdov šč ina in AK I.itija m e~lseb()jn o. .

(AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA Rekord za carinike Britanski ca riniki so zap len ili n'l lo ndo nskem l e tali šč u H ea thmw za 2,5 milijon a fu ntov š t erlin gov (približno tri milijon e dola rj ev) k o kaina. Bilo ga je 14 kil og r a mov inje bi l s krit v dvojnem dnu nekega kovčka.

Last nika s t a bila dv a Brazilca, ki s ta v London pripo tovala iz vice. Predst av nik britan s ke carine je izjavil , da je to najv ečj a zaplenj e na količin a ko kaina , na m e njen a za pro daj o v Ve liki Britanij i. P o njegovih besedah je š lo pri dru gih večjih za pi enjenih količinah tega mamil a samo za " tranzi t« s koz i državo.

(PO DELU)

Letalo strmoglavilo na mesto Kot so uradn o objavili, j e m ed vajami 23. a prila strmoglavil o v naseljeni del mest eca Erda mad ža rs ko vojaš ko le t alo in usmrtilo dva prebivalca; dva sta bi la huje in dv a m anj nevarno poško dovana .

M es t~ce stoj i nedaleč od Budimp eš t e. Po škod ova n e so tudi tri hi še, d ve precej moč n o.

Zaklad v letalu V letalu u ga ndsk e letalske družbe so pred ne k aj dnevi našli torbo. Ke r m ed p o tniki v ki je bil o letalu, nam e nj eno v L o ndon , niso našli l astnika, so jo i zroč ili carinikom.

Na mo č so bili pr esen eče ni , ko so torbo odprli . V nj ej so naš li 100.000 d o larj ev in sed em kilogramov z lata v vrednosti 76.000 d o la rj ev.

D e n a r je zasegla vlada , z lat o pa so izroč ili držav ni banki .

- Izv ršena jc bila razde li t ev jadr a lnih letal "VU K-T « iz kvote po družbenem dogovoru o o bnovi mat eri a ln e osnove LZJ in sice r: 8. leta lo DLC Novo m es to 9. letalo AK Slovenj Gradec 10. leta lo A K Postojn a Il. letal" A K Murs ka Sobota 12. leta ln A K Celje 13. leta lo A LC Lesce 14.leta lo Lj Ubljana 15 .letal o AK Ptuj 16. letalo AK Ajdovšč in a 17. leta lo LC Maribor V kolikor bi bilo še kaj le ta l na razpo lago ga že lij o kupiti 18. AK Ve lenj e 19. AK Kope r - PS potrdi pred log ko misij e za prosto letenje, da se predl aga PK LZJ Zlatka Vani ča za delegata ko misij e za pros to letenj e pri FAI. - PS se strinja, da se ZLOS pogovarja z ZTKOS o prevze mu počitni š kega dom a v Seči pri Portorožu . Ko bodo znani vsi pogoji , bo PS o tem znova ra zpravljalo na eni iz med prihodnjih sej.

AD.2. in II ./a Delegat ZLOS Sta ne M enegalija poda poroči lo o seja h PK LZJ , problematiki na ravni federacije in dogovorih, pomembnih za nad a ljnji razvoj LZJ. · Nj ego vo poročilo dopolni ge nera lni sekretar LZJ in podrobno sezna ni d elegate o problemih , s ka terimi se srečuje pri reorga ni zaciji DS LZJ , financiranju, oz. zagotovitvi sredstev za delova nj e LZJ. PS ZLOS je enotno, da se vsestransko podpre pri zadevanje se kr etarja LZJ pri njegov ih napor ih za normali zacij o sedanjega stanja LZJ. Nadaljna raz prava je potekal a o pismu PK LZJ , naslovljenem na PS ZLOS po sk lepu seje PK LZJ 18.3. 1985. Vse navedbe v pismu PS ZLOS najostrej e zavrača kot n e t oč n e . sredstva in letn ega naleta v LZJ n egirajo navedbe pisma. Tudi priznanje SSNO let a 1984(p laketaJLA) naši orga ni za ciji za delo v prejšnj em obdobju na področju SLO izpodb ij a vsebino navede nega pisma . Vse kakor , pa se resno postavlja vprašanje politične naravnanosti ZLOS in v zvezi s tem je PS ZLOS s preje lo nas lednj e s kl epe: - pismo se vrne na PK LZJ z zaht evo , da ga Preds ed stvo LZJ verificira al i ovrže, oz. pis mo mo ra podpisati predsednik PK LZJ, - skupaj s pis mo m se Predsedstvu LZJ pošlj ejo tudi odgovo ri na vse točke nav edb »zam erki ZLOS«, - v primeru , da Predsed stvo LZ J verificira poslano pis mo, se takoj s kliče partijsk i ak tiv ZLOS, izred na skupšč in a ZLOS

ffi KAJ

DEL

na kateri se ugotov i o dgovQrnos t predsednika in Predsed stva ZLOS v o dnosu do nav edb v pismu , oz. s tali šč ih Pred sed stv a LZJ. Kljub navedb am v pismu PK VSJ dajo del ega ti PS ZLOS Predsedstvu in predsedniku ZLOS vso podporo in za upnico za nad a ljnj e delo .

Zapisnik sestav il JANEZ BR EZA R

V drugi š tev ilki vojvodin ske letalsk e rev ij e AEROSVET. ki je izš la koncem maja. je mcd drugim tudi i zčrpno poro č il o o pripravah na 4. evro psko prvenst vo v jadra ln e m let enju za že ns ke. ki bo v Subotici n a let a li šč u Bikovo o d JO. junija do 14. jUlija. V 15-meterskem in standardn em ra zred u je prija Vlj enih 40 tek m ovalk iz 16 držav. m ed nj imi naša d e kl eta: Milena Ces tnik iz Ptuja . Svetlana Mit rov ic il Les ko vca. Marija Let ic in Dva Gar i iz Subotice in .Ja s min a J ova no v ic iz Bcograda.

Rez ultat e tekmo van ja bodo obdelovali; raču­ nalnikom . po sta v ili 'pa bodo tudi int erno tclevizijo s pretcžno letal sk im pro gramom , Prve n s tvo bo imelo tudi svoj kulturno zabavni dcl: modno r ev ij o z nastopom es tr ad nih um e-

tnik ov na Palick c ll1 j ezeru.

HI10Č ča rno v nic «.

kjer bodo vse tckmo va lk e. ki prvič tekm ujejo. sp reje t e v »r ed Č< l rovn i c« (na pred log polj s kih tekmovalk je za šč itni z nak vsch evropsk ih ž.e nsk ih pr ve nstev - čarov nica n a m etli). jcžo pa s i bodo ude le že n ke la hko privoščile tudi na konji h Konjcni š kega k luba »Zobatica« injadranje na d eskah po Palick e mj elc ru. OB ot vor it vi prve ns t va bodo Subotičani odkri li spomenik sO l1lcšča nu 1va nu Sa ri c lI . enem iz m ed s la vnih p io nirj ev ju gos lovanskega letalst va. Ob za ključ ku prve nst va bodo prir edili acr() l1lltln g.

Nova jugoslovanska letalska rev ija AE ROSVET bo pred prven stvo m še en krat izšla, torej z izdajanjem mi s lijo r es no: r evijo s i lahko naročite pri uredništvu v ulici Narodnih heroja 19, 21000 NOV I SAD. Posamezna štev ilka s tanc 100 din, Idna naročnina za št iri š tev ilke pa je 400 din.

M , -MO'Š KO N