Krila 6 1977

ER *77

ŠT. 6

!•

Vsem bralcem naročnikom

. "in sodelavcem • voščimo

• •• •tit •• •• ....

.. SREeNO 1978 MODELARJEM

Uredništvo "

veeeliiikoo balze za svoje razbite modele

\

MOTORNJAKOM

PADALCEM

UREDNiŠTVU

veliko benzina

čimveč

manj

(na)skokov z novimi padali katera jim več let obljubljajo

finančnih

težav

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

kelL,4

ST. 6. LETO VII. - NOV. - DEC. 1977

Želje, želje in upanje. Upamo, da se bomo skoz 1978. leto prebili bolje, kot smo se skoz leto 1977. To je naš problem in naša volja.

Letalcem in ljubiteljem pa želimo dobro, uspešno in predvsem varno leto. ln če bo leto uspešno ter varno, bo dobra tudi naša revija!

Torej srečno v 1978!

Uredništvo.

Predstavljamo: prof. Anton Kuhelj Kljub velikim težavam Elan in DG - 100 Malo počez Vezani brezmotorni model Padalo "KLUZ" Liberator "Od elise" Pisma bralcev Zanimivosti Zgodba Vestnik

IICerL4

TISK OVITKA: SITOTISK - OFSET KOŠIR KRANJ

*

4 8 11 13 16 18

20 22

25 28 31

izdaja Izvršni odbor Zveze letalskih oruanizacij Slovenije.

Ureja uredniški odbor : Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Dominik Gregl, Belizar Keršič, Leon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Moškon, Jože Prhave, Srečo Petric (tehnični urednik), Tone Polenec (glavni in odgovorni urednikI in Ciril Trček _ - Lektor: Iva Krže - Rokopise in fotografije pošiljajte na naslov: Zveza letalskih organizacij Slovenije (revija Krila), 61001 Ljubljana Lepi pot 6, poštni predal 496. Rokopise in fotografije ne vračamo. Letna naročnina 50 din, cena posamezne številke 10 din- Tekoči račun pri ZLOS Ljubljana štev.

601 01-678-51077•.Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list, ofset tisk KNJIGOTISK Novo mesto.

Prof. Anton Kuhelj, slovenski letalski konstruktor in letalski entuziast, je v novembru dopolnil 75 let. Naša dolžnost je, da ga ob tem visokem jubileju predstavimo slovenskim letalcem, posebej še mlajšemu rodu.

R()dil se je na Opčinah pri Trstu. Prvič je videl letalo, ko je leta 1911 letalec Pegout v Trstu prikazoval letenje. Za ogled je bila visoka vstopnina 1 krono, za kar pa njegov oče ni pokazal posebnega razumevanja in je zato vse skupaj opazoval samo od daleč. Od blizu je prvič videl letalo leta 1914, ko so Avstrijci pripeljali v Trst enosedežne leteče čolne Hansa Brandenburga in jih privezal v pristanišču. Tistega dne je prišel domov iz šole šele ob pol osmih zvečer s polnim zvezkom podrobnih skic letala, ki si ga je celo popoldne ogledoval. Takrat je že toliko znal nemško, da je s pomočjo nemških knjig začel delati letalske modele. Največ je naredil jadralnih modelov, ki jih je spuščal z zvonika. Naredil je tudi gumenj aka , toda gumo je bilo takrat zelo težko dobiti. Blizu Opčin je bila kasneje stacionirana avstrijska bombardersko· izvidniška enota in tu je mladi navdušenec preživljal proste ure in opazoval letala. Ko so italijanski zrakoplovi in letala bombardirali skladišča bencina na Opči­ nah, pa je spoznal tudi drugo, manj simpatično plat letalske tehnike.

Do diplome leta 1927 se z letalstvom ni ukvarjal, zaradi gmotni!} razmer je moral čimprej diplomirati. Ze leta 1925 je zvedel, da ing. Stanko Bloudek gradi letalo Sraka, vendar takrat še ni prišlo do sodelovanja. Z ing. Bloudkom sta se bolje spoznala in začela sodelovati po letu 1927, ko je ing. Bloudek začel graditi dvosedežno motorno letalo Lojze. Veliko sta razpravljala o problemih, ki so se pojavljali, in to je dalo vrsto novih konstrukcijskih rešitev in izboljšav. Ing. Stanko Bloudek je sicer imel celotno dokumentacijo za letalo Lojze, vendar je uradni aerodinamski in statični izračun, ki je bil potreben, da je letalo dobilo dovoljenje za letenje, izdelal prof. Kuhelj.

Profil za krilo LOjzeta je ing. Bloudek narisal prostoročno po občutku, prof.

Kuhelj pa je potem s primerjanjem z drugimi profili računsko dokazal, da je profil v redu in z interpoliranjem dobil potrebne aerodinamske podatke.

Prvo letalo prof. Kuhlja je bilo zgrajeno leta 1934. To je bilo nizkokrilno enQsedežno letalo Tonček. Pri konstruk-

ciji tega letala je prof. Kuhelj študiral vpliv lege težišča na vzdolŽllo stabilnost in krmarljivost letala. Kasneje, leta 1936, je ~ilo zgrajeno še eno tako letalo.

Ze jeseni 1934 je bilo zgrajeno dvokrilno enosedeŽllo akrobatsko letalo Janez.

Najprej je imal motor z močjo 45 KS, kar pa je bilo premalo in so kasneje vgradili motor z močjo 75 KS. Dr. Aleš Strojnik je za to letalo napisal, da je bilo enakovredno takrat najbolj znanemu akrobatskemu letalu Buecker-Jungmeister, katerega motor je imel 150 KS. Vsega skupaj so bili zgrajeni trije Janezi. Zadnji je bil zgrajen po vojni v tovarni Letov v Ljubljani.

Po naročilu tovarnarja Hribarja je skonstruiral enose de Ž110 letalo Svep Minirna, ki je bilo zgrajeno leta 1940. Pri tem letalu je prof. Kuhelj zmanjšal upore vseh delov letala na minimum. Trup je bil zelo ozek, kabina pa je bila deloma tudi v korenu krila. Kabina je bila zaprta, kolesa pa so imela "copate' • Eno letalo Minima

Prvenec je bil "Tonček"

Akrobatsko letalo "Janez" z motorjem 75 KS

je zazidano v Hribarjevi delavnici dočaka ­ lo konec vojne. Po vojni je letelo z novim imenom Pionir. Zanimivo je tudi to, da so model tega letala merili v aerodinamskem laboratOriju v Milanu.

Za letalsko tovarno Albatros v Sremski Mitrovici je prof. Kuhelj skonstruiral dvosedeŽ11o šolsko in trenažno letalo Alka, ki je poletelo leta 1940. Za krilo tega letala je uporabil takrat moderne NACA profile serije 24, ki so ugodni za majhne hitrosti letala. Takratna koman da vojnega letalstva je prof. Kuhlju dovolila, da si je lahko ogledal razna podjetja, ki so delala za vojno letalstvo in tudi vojaška letališča. Ko je obiskal letališče v Kraljevu, je tam našel letalo Alka in se tudi prvič peljal s svojim letalom. Prišlo je skoraj do nesreče, ker je kmalu po vzletu odpovedal motor, vendar je letalo skoraj nepoškodovano pristalo na njivi, posajeni s koruzo.

Poleg motornih letal je prof. Kuhelj skonstruiral tudi jadralno letalo Inka, ki je poletelo leta ·1936 in je imelo za tiste čase zelo dobre lastnosti. S tem jadralnim letalom, ki je bilo namenjeno za jadranje na pobočju, so na Blokah leteli do začetka druge svetovne vojne. Eno letalo so kasneje zgradili na Gorenjskem in tik pred vojno še eno v CeljU. Po vojni je prof. Kuhelj v sodelovanju s tovarno Letov skonstruiral štirisedežno turistično letalo LK - 1, ki so ga zgradili v manjši seriji. Sama struktura letala je imela predvideno težo, vendar je bila na koncu celotna teža letala prevelika. Poleg tega tudi motor ni dajal moči, ki je bila navedena v prospektih in letalo ni uspelo, kot bi lahko.

Prof. Kuhelj je bil tudi aktiven letalec in je bil član ljubljll1!skega aerokluba od ustanovitve naprej. Ze leta 1934 je na Blokah izpolnil pogoje za A diplomo jadralca. Z motornim letalom Fizir pa je prvič sam poletel v petek, 13. septembra 1940, čeprav so ga vraževerneži prepriče­ vali, naj polet preloži na naslednji dan.

Po vOjni je bil prof. Kuhelj znanstveni sodelavec _ Vazduhoplovno-tehničnega instituta v Zarkovu pri Beogradu. Kmalu po vojni je začel predavati na takratni Tehniški visoki šoli, oddelku za strojništvo, predmet letalstvo. Na teh predavanjih je veliko število študentov strojništva dobilo solidne teoretične osnove s tega področja. Pod njegovim mentorstvom je bilo izdelano tudi večje število odličn-h diplomskih nalog s področja letalstva. Letalstvo je predaval do leta 1969, ko so predmet na hitro ukinili, ker

"Inka", ki je letela na Blokah

"Inka", ki so jo zgradili na gorenjskem

Letalo ,,Minima"-motor z močjo 45 KS - in njen konstruktor

,,Alka", delo prof. Kuhlja

LK -1

so ugotovili, da je nepotreben, čeprav je bilo med študenti zanj zelo veliko zani· manje.

Prof. Kuhelj pa se ni ukvarjal samo z letalstvom. On je vodilni slovenski znan· stvenik in pedagog na področju mehani· ke. Leta 1936 je bil promoviran za doktorja tehniških ved in je od leta 1949 član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zadnjih šestnajst let pa tudi njen podpredsednik. Od leta 1933 je visokošolski učitelj in je najbolj znan kot izreden predavatelj, učitelj in pedagog, ki zna z izrednim občutkom razumljivo prikazati flzikalni pomen tudi najbolj zapletenih matematičnih formulacij.

Kot znanstvenik uživa prof. Kuhelj zelo velik mednarodni ugled in je že vrsto let stalni sodelavec tujih in domačih znanstvenih revij. Kot znanstveni sodelavec Inštituta za turbinske stroje v Ljubljani, je znanje , pridobljeno pri raziskavah aerodinamskih problemov, učinko­ vito prenašal na področje vodnih turbin in črpalk. Ukvarjal se je tudi s statičnimi preračuni in konstrukcijami lupin ter raziskoval vibracije raznih naprav.

Na ljubljanski univerzi so mu bili zaupani visoki položaji. Bil je predstojnik in dekan nekdanjega oddelka za splošne predmete in dvakrat rektor univerze. Za svoje neumorno delo je dobil več visokih odlikovanj in leta 1972 Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Letos pa je bil izvoljen za častnega člana Jugoslovanskega aerokozmonavtičnega društva.

Moja dolžnost je, da na koncu povem nekaj besed o prof. Kuhlju - človeku. To je zelo težko izraziti z besedami, kajti to je treba doživeti in občutiti v osebnem kontaktu z njim. V njem sta združena velik miselc in strokovnjak ter preprost, pošten in vsakomur dostopen človek, ki je vedno pripravljen pomagati, če je le v njegovi moči. To pa je dano samo velikim ljudem. Vsi, ki smo kdajkoli z njim sodelovali, ga spoštujemo kot strokovnjaka, učitelja in posebno še kot človeka, ter s]1lo mu hvaležni za vse, kar nam je dal.

Zelimo, da bi v njegovi družbi še velikokrat stekel navdušen pogovor o letalstvu, kajti takrat se zelo pomladi.

Vsi letalci in vsi tisti, ki nas je navdušil za to lepo panogo tehnike, mu čestitamo in mu želimo še veliko zdravih in uspešnih let.

D.GREGL

Zapustil nas • Je BOŽO PETEK

~e'l4

7

Predvsem so ga poznali modelarji. Vsa povojna leta je Boio, kot spreten organizator, predvsem pa velik ljubitelj letalstva v okvirih Letalske zveze skrbel za to, da modelarstvo ohranja svoj poseben poloiaj tistega dela letalske dejavnosti, ki j(! najprimernejša za izobratevanje bodočih letalcev, kajti tudi Boio je bil pilot.

Resda je letal na Blokah, pred pričetkom vojne, toda pričel je leteti v najteijih pogojih, v pogojih, kjer je vzljubil modelarstvo in se natančno zavedal njegove izredne pomembnosti.

Kot dolgoletni predsednik modelarske komisije je stremel za tem, da na športnem področju slovenski modelarji ohranijo tesno zvezo s svetovnim nivojem modelarstva. Spomnimo se evropskih kriterijev, neuradnih odprtih evropskih prvenstev v kategoriji motornih vzpenjalcev in potem njegovo dosledno zavzemanje za kategorije radijsko vodenih mode/oli. Tu je bl1 njegolI trud prepotreben in rezulta ti bodo še do/go kazali na njegovo prepotrebno prizadevanje.

Morda manj znano, toda plemenito njegovega nenehno vztrajnega dela pa je bil naš letalski jezik. Kot dober poznavalec letalstva in človek s prefinjenim občutkom za slovenščino je ie pred dveme desetletjema energično presekal z našo letalsko latovščino in slovenskim letalcem ter našemu jeziku odkril, da je naš jezik bogatejši, kot to mislimo vsak dan. To svoje delo je nadaljeval . ..

Zato bo Boio Petek kot moi, ki je aktivno sodeloval v našem letalstvu, ostal zapisan kot človek, velik in plemenit, ki je soustvarjal naše povojno športno letalstvo. področje

SKUPŠCINA LJU8LJANCANOV

Kljub velikim težavam - optimizem Zo.pet se je izkazalo., da je letališče in ko.nec klubske dejavno.sti. In je za ljubljanski aero.klub o.d takrat o.srednje vprašanje, ko. je zemljišče v PDIju o.dkupila mo.ščanska So.seska in ga začela urejati za ljubljansko. industrijsko. eDno., neke vplivne o.sebno.sti pa so. takrat za špo.rtne letalce izjavile : ,'pa naj gredo. letet v Lesce". Od takrat aero.klub "Stanko. Blo.udek" ni več na vrhu jugo.slo.vanskih letalskih klubDV. Ste bili v PDIju? Ni kluba v Slo.veniji, ki bi zapuščal vtis takšne revščine, naspro.tno., kar po. vrsti si klubi, ki zdaleč nimajo. takšnega zaledja ko.t je ljubljanska regija, urejajo. svo.ja letališča, da jih je veselje o.biskati.

KakDr je bilo. pričako.vati, je nad Po.slednjo. skupščino. kluba 10. no.vembra viselo. to. vprašanje ko.t Damo.klejev meč.

Sicer rezultat~v jadralnih in špo.rtnih pilo.to.v ter mDdelarjev ne gre po.dcenjevati; jadralni pilDti so. naleteli lani kar 1633 ur in preleteli 17.350 kilo.metro.v, mo.to.rni pa 576 ur. Vsako. leto. se izšo.la deset začetnikDv in lepi so. rezultati v prido.bivanju srebrnih, zlatih in diamantnih C-jev, pa udeležba na vrsti tekmDvanj z do.seženimi lepimi uspehi, kar pri vrhu zmago.valcev. Tudi mDdelarji so. prizadevni in zelo. uspešni. Vendar, če bi bila rast kluba no.rmalna, v po.go.jih, ki bi ustrezali, bi bili rezultati še precej ugo.dnejši. Je pač. tako., da če gre "za biti ali ne biti", to. nikako.r ni vzdušje, ki bi ugo.dno. vplivalo. na rast kluba.

Klub šteje 201 člana. To. je zelo. malo. za takšno. zaledje. Zaradi tega so. na skupščini ko.t eno. prvih nalo.g sklenili, da je treba pDvečati število. članstva. Kar zadeva število. lete čega članstva - 72 jadralnih in 46 mo.to.rnih pilo.to.v - je sicer vprašanje, če je še kakšen klub v državi, ki bi imel tDliko. pilo.to.v. Pa bi jih bilo. lahko. še precej več, saj se vsako. leto. prijavi v začetniški tečaj do. sto. mladincev in mladink. Klub pa lahko. nato. šo.la le o.kro.g 10 začetnikDv - ker ni do.vo.lj letal, trenutno. pa je splo.h vsako. šo.lanje v PDIju prepo.vedano. in mDrajo. začetniki vsako. leto. na kakšno. drugo. slo.vensko. začetek letališče

letališče.

Pri vprašanju članstva pa gre za to., da bi klub pritegnil v svo.je vrste vse tiste, ki simpatizirajo. z letalstvo.m in so pripravljeni klubu kako.rko.li pDmagati.

Teh pa je na ljubljanskem o.bmo.čju prav go.to.vo. zelo. veliko..

- Na skupščini je kljub zelo. težavnemu po.lo.žaju, v katerem je ljubljansko. športno. letalstvo., prevlado.val o.ptimizem. To pa zaradi tega, ker sto.je vo.jaške o.blasti in SLO ter ljubljanske pDlitične o.rganizacije, pa predsednik izvršnega sveta mestne skupščine špo.rtnim letalcem o.b strani.

Po. do.lgo.trajnem pretehtavanju mno.gih lo.kacij za no.vo. letališče je bilo. pred dvema leto.ma rečeno., da bo. no.vi letalski center na BrezDvici. Ko. so. bile raziskave go.to.ve, pa se je izkazalo., da bo. letališče tam zelo. drago.. In zo.pet je klub iskal naprej : po.d Krimo.m, na Sorškem polju, pri Kamniku, v Št. Jako.bu itd. Na vseh teh lo.kacijah so. se pDjavile nepremagljive prepreke . Gradnja industrijskih ko.mplekSDV v PDIju pa je letališče vedno. bo.lj o.žila. So.seska je zgradila leto.s - brez gradbenega dDvDljenja - celo. o.b ro.bu vzletne steze to.plo.tno. centralo. z viso.kim dimniko.m, nakar je sledila splo.šna prepoved letenja. Kljub vsemu upamo., da bo prepDved ublažena z o.mejeno. upo.rabo letališča. Vseeno. pa je po.lo.žaj vedno hujŠi in se zao.struje. V takšni stiski se je izvršni svet mestne skupščine zavzel za po.no.vno. usmeritev na BreZDvico.. Čeprav bo. gradnja draga, so. izkušnje z avto.mobilsko. cesto. Ljubljana-Vrhnika - letališče bo. vzpo.redno. s cesto. - pDkazale mo.žno.sti cenejše in smo.trnejše gradnje.

To. pa je tisto., kar vzbuja o.ptimizem, saj bo. na BrezDvici do.vo.lj prostDra za hangarje in delavnice, za go.stinske in internatske o.bjekte, za stezo. za modelarje in špo.rtna igrišča, pa še Tehniški muzej Slo.venije se ukvarja z mislijo., da bi bil tam letalski muzej, skratka center, ki bi privabljal številne za letalstvo. zainteresirane o.bisko.valce, kar vse bi dalo. klubu no.v polet.

Na skupščini je bil sprejet no.v statut, ki bi med drugim predvideval pDleg sedanjih še no.ve dejavno.sti. Na Brezo.vici

bo lahko zopet oživela padalska sekcija, skupina navdušencev je predlagala ustanovitev balonarske sekcije; so tako daleč, da se bodo že prihodnje leto dvignili pod oblake, v statutu je bila predvidena sekcija zmajarjev, ki so zdaj "na divje" zelo aktivni, nadalje sekcija raketarjev in pa še sekcija za eksperimentalno gradnjo letal. Skratka, na vse strani se odpirajo vrata za mnogovrstno dejavnost letalskih navdušencev ljubljanske regije.

Značilno za sedanjo situacijo kluba je morda, da o sodelovanju z zamejskimi klubi ni bila izrečena niti beseda, čeprav

Ideja o postavitvi Libelle v avio iskrine stolpnice je bila sprejeta dokaj zadržano. Takoj naslednji dan pa smo bili nad enkratn!m okrasom navdušeni vsi, tako klubovci kot gostoljubni ISKRASI.

Ing. TEO BELEC predsednik gradbenega odbora podaja svoj referat Najzanimivejša tema skupščine je bilo poročilo o naporih za pridobitev novega letališča

je klub pred mnogimi leti tudi na tem področju začel razvijati koristne stike.

To je razumljivo, saj v sedanjo revščino ni moč nikogar povabiti. Na sedanjem letališču ni nikjer urejeno, da bi obiskovalec lahko kam sedel, razen na tla, hangar se bo vsak čas zrušil, razen nekoliko jadralnih letalo motornem letalstvu ni vredno govoriti, saj bosta aerca vsak čas izdihnila zadnje bencinske sape, cesna in dvomotorci na Brniku pa služijo za fmančno okrepitev in niso za amatersko klubsko letenje zaradi visokih cen. Zaradi vsega tega je trenutno motorno letenje na tleh in klub skoraj ni več v stanju "dobaviti" potniškim letalskim organizacijam nove pilote, kakor jih je doslej v velikem številu in so se kar najbolje izkazali, saj jih je že kar cela vrsta kapitanov. Sicer pa tudi to področje čaka na samoupravni sporazum med vsemi zainteresiranimi, ki bi na ustrezni ravni in dokončno uredili kritje stroškov za šolanje pilotov, ki iz klubov preidejo v letalske organizacije.

Sicer pa je za ljubljanski športni letalski center najbolj pomembno, da je na vseh ravneh prevladalo prepričanje , da ljubljanska regija ne more biti brez športnega letališča, saj bi odhod iz Ljubljane pomenil konec letalskega športa. Leteli bi lahko samo še tisti z avtomobili in debelimi denarnicami, študentovska in delavska mladina, ki prihaja zdaj na letališče s kolesi, avtobusi ali peš, pa bi bila odrezana od letalske dejavnosti. V zvezi s tem pa je še boleče odprto vprašanje financiranja s strani temeljnih telesnih kulturnih skupnosti, oziroma tehnične vzgoje.

Neverjetno je, da je le ljubljanski mestni svet doslej prispeval k letalski dejavnosti, vse ostale občine ljubljanske regije pa letalsko dejavnost popolnoma ignorirajo.

Ljubljansko športno letalstvo se lahko ozira nazaj v bogato tradicijo, še predvojno. To je bilo za vse navzoče ponovno prisotno, ko sta bila na skupščini z vsestranskim odobravanjem imenovana za častna člana ljubljanskega kluba profesor doktor inženir Anton Kuhelj in pa "Leteči Kranjec" - Ludvik Starič. Prvi za ugledne dosežke pri konstrukciji novih letal (pred vojno letala Minirna in Janez ter jadralno Inka, s katerim so jadrali na Blokah, po vojni pa LK 1), marsikdaj s pokojnim Stankom Bloudkom in za njegovo življenjsko povezanost z letalstvom, drugi pa za pionirstvo v slovenskem jadralnem letalstvu, za požrtvovalno dejavnost v ljubljanskem klubu takorekoč od ustanovitve naprej in nato še v

Vsakomur znana Ludvik Starič in Janez Nedog. Predsednik čestita slavljencu ob podelitvi naziva "častni član" aerokluba Ljubljana

vzgojo kadrov tako v jadranju, motornem letalstvu, modelarstvu in padalstvu ter dr.

Zdravku Černetu za njegov vzoren idealizem in aktivnost v letalstvu.

Klub naj združuje ljudi od rosnih do poznih let. Ta simbolika se je odrazila ob podelitvi zlatih DC-9 značk (drugih ni bilo) najstarejšemu in najmlajšemu članu aerokluba. Delovni predsednik Miha RIGL - PETER PODJUNSKI (part. ime) in najmlajši član Aerokluba TONE MAGISTER

motornem letalstvu; bil je najboljši pilot za vleko jadralnih letal.

Na skupščini so bila podeljena še posebna priznanja tovarišem Tonetu Videnšku kot najuspešnejšemu modelarskemu tekmovalcu, Milošu Rijavcu za njegovo vsestransko letalsko dejavnost in

Nadalje pa so bila izrečena priznanja in podeljene praktične nagrade za športne dosežke v preteklih dveh letih: Matiji Škrlecu, Tonetu Videnšku, Albinu Luinu, Maksu Berčiču, Igorju Tratniku, Andreju Vidmarju, Mihi Sornu, Janezu Starihi, Milošu Jančarju, Marjanu Mediču, Bojanu Rodetu, Vladu Otoničarju, Otokarju Hluchyju, Nadji Slanovčevi, Zmagu Jeršanu, Lojz~tu Hauptmanu, Jožetu Slani in Matiji Znidaršiču. Pa še vrsti drugih mladih in starejših pilotov in letalskih aktivistov, med njimi tudi predsedniku kluba Janezu Nedogu in inženirju Teobaldu Beku, predsedniku gradbenega odbora za novo letališče so bila izrečena priznanja in zahvale.

Za skupščino je dala na razpolago lepo dvorano Iskra na Trgu revolucije, v prostrani avli pa je bilo ob tem dogodku razstavljeno belo plasti čno jadralno letalo Libela. Skratka, vse je bilo tako, kot je ob takšnem pomembnem dogodku, ko se začrtuje nadaljnja pot dejavnosti, ki združuje in usmerja toliko mladih športnih navdušencev, treba.

M.R.

AKTUALNO

Elan in DG - 100

\

~e'L4

"

V tem letu je ozračje v begunjskem podjetju športne opreme in orodja, vsemu svetu dobro znanem ELANU, vzvalovilo. Po nekaj neuspelih poskusih v preteklih letih, da bi Elan pričel s proizvodnjo jadralnih letal, se je pokazala nova možnost za ta proizvod. Firma GLASER - DIRKS je ponudila licenčno sodelovanje za jadralno letalo - DG - 100.

Za delovno organizacijo ELAN je tak proizvod prav gotovo reprezentančnega značaja in bi za delavce Elana predstavljal novo afirmacij o v borbi za svetovno tržišče. Tega se prav gotovo vsi dobro zavedajo in zato so se poslovodni delavci podjetja lotili neznanke mnogo odločneje kot v preteklih letih.

V Elanu je bilo v tem letu že več posvetov, ki naj bi osvetlili problematiko proizvodnje jadralnih letal, preden bi se dokončno odločili za da ali ne. Na zadnjem razgovoru v začetku novembra, ki ga je vodil glavni direktor Dolfe Vojsk, so sodelovali direktorji sektorjev in vodje nekaterih služb v Elanu, predsednik SOB Radovljica tov. Leopold Pernuš, predstavniki ZLOS : Stane Menegalija, Mirko Bitenc, Dominik Gregel, Leon Mesarič ter Ivan Cvek (Slovenija-avto).

11

V štiriurni razpravi je bilo nakazanih nekaj novih problemov v zvezi s proizvodnjo jadralnih letal in plasmaja na domačem tržišču. Zastopniki ZLOS smo potrdili, da je letalo OO - 100 takšno, ki zaradi svojih lastnosti zagotavlja masovno proizvodnjo, ker ima lastnost dobrega prehodnega letala, kakršnih v Jugoslaviji najbolj primanjkuje. Razprava je tudi ocenila, da je ELAN podjetje, ki lahko zagotovi najvišjo kvaliteto proizvoda, kar je prav gotovo eden od glavnih pogojev za proizvodnjo.

Ob analizi potrebne dokumentacije in soglasij za pričetek proizvodnje se je pokazalo, da je to ena od največjih zavor za začetek proizvodnje. Enako so problematični prostori, kjer bi to proizvodnjo vpeljali, predvsem zaradi zaščite okolja.

Zaključek posveta je bil , da se bo podjetje Elan odločilo za to proizvodnjo, če bo dobilo vse potrebne dokumente občinskih, republiških in zveznih organov v dovolj kratkem roku, v roku, v katerem bo fIrma Glaser - Dirks še pripravljena odstopiti licenco za proizvodnjo letala OO - 100. Rok je kratek in vse bo moralo biti razjasnjeno še v tem letu.

MESARIČ LEON

trebanjska industrija montažnih objektov

trima

trebnje

Projektira mo, razvijamo ln izvajamo montažno gradnjo objektov za potrebe industrije, kmetijstva, trgovine, za splošno družbene potrebe in druge gospodarske panoge.

Proizvajamo ln montiramo serijske gradbene elemente: • • •

JEKLENO KONSTRUKCIJO SENDViČ STRElNE ELEMENTE .ENDVIČ FASADNE ELEMENTE

• • •

PO

naročilu

.

Iz.delujemo le:

IZVENTIPSKE KONSTRUKCIJE MOSTNE !ERJAVE CISTERNE VSEBINE OD 3000 DO

200.0001

SE PRIPOROČAMO ZA SODELOVANJE I

SAMOGRADNJA

Malo

počez

Pismo samograditelja - bodočim samograditeljem v stilu - malo počez Čeprav malo nepripravljenega so me večini znano, koliko denarja je šlo za postavili pred dejstvo, naj kaj napišem o draga uvožena letala. Denar pa se je že samogradnji letal pri nas. Ker ne vem, iz nekako izvrtal. Ni mi vseeno, ko pomikaterega konca bi začel, jo bom usekal slim, s kakšnimi dejavnostmi se ukvarjajo kar po čez, kot je pri meni v navadi. Če posamezni centri in klubi, ki v končni pa se bo ob tem članku kdo čutil priza- fazi nimajo prav nobene zveze z letalstvom. Lepo je, da smo lahko ponosni na detega, sem že nekaj dosegel.

Pri zgodovini amaterske gradnje pri nas nekatere letalske centre, samo sprašujem nimam kaj povedati, pa ne, da s tem se, če to ni samemu sebi namen. Piloti pa nisem na tekočem, ampak ker se prak- ne znajo zakrpati krila ali trupa. Če pa že tično ni dosti zgodilo. Sam se dostikrat znajo, pa se to dela kar v hangarju.

Poudarjam, da je velika napaka politisprašujem, zakaj je tako. Ali so res krivi predpisi zvezne uprave, razmere v klubih, ke klubov, da na tem področju niso storinestrokovnost, problemi z nabavo mate- li prav ničesar. riala, finančna sredstva?

Strokovnost - nestrokovnost Če gremo kar po vrsti: Živim v prepričanju, da imamo na Predpisi? pretek pravih strokovnjakov na teoretič­ Poudarjam da nisem najbolj na teko- nem in praktičnem področju. In povrh so čem s predpisi, povedal pa bi rad tole. ti ljudje prav navdušeni pomagati.

Hote ali nehote se vrtim v krogu ljudi, ki razmišljajo o samogradnji in na razne Problemi z materialom: načine kontaktirajo z zvezno upravo v Res je, v Jugoslaviji skoraj ni mogoče Beogradu. Prav vsi mi zatrjujejo približno dobiti letalskega materiala. So pa možtakole: že med samimi inšpektorji je za to nosti, dobiti ga v inozemstvu. No, pri tem problematiko veliko zanimanja. Pripra- bo pomagala carinska služba v negativvljeni so celo na razne načine pomagati, nem smislu. Ampak tu se da pomagati. dajejo napotke, kako se je treba zadeve Spomnim se, da je ZLOS že večkrat lotiti in celo spodbujajo posameznike. Na pomagal pri uvozu modelarskega matepodlagi navedenega sem prepričan, da tu riala (balza, naprave za radijsko vodene resnih ovir ne bi bilo. Seveda, če bi se modele, letalsko modelarski motorji). sarnograditelji gradnje lotili dovolj stroDenar: kovno. Če se ne motim, stane revizija jadralnega letala tipa trener ali delfm cca 6 starih Razmere v klubih?

Jasno je, da ni kluba v Sloveniji (razen milijonov, material za novo lesenjačo pa enega primera), ki bi v razdobju 20 let polovico manj. nazaj karkoli poskušal na tem področju.

Eden od glavnih problemov pa je, da Klubi delajo po ustaljenih receptih. Na smo postali izrazito potrošniška družba v sestankih so vedno na programih finančni gonji za potrebnimi in nepotrebnimi problemi okoli nabave novih letal ali dobrinami. Škoda je letalskih modelarjev. drugih revizij pa morda še organizaciji Saj jih imamo nekaj prav v svetovnem kakega piknika. Govora o kakšni gradnji vrhu. Ostanejo pa samo modelarji. Samo letala pa ni. Sam menim, da bi morala nekaj je pa res, modelarji delajo modele biti ena od osnovnih in glavnih dejavnosti sami. Jih ne kupujejo, tudi popravljajo jih kluba ravno popravila in delo novih letal sami. pa vam povem, da ni dosti razlike v opremljenih delavnicah. Verjetno bo med pravim avion om in dobrim jadralnim marsikdo dejal, da so za to potrebna modelom ali radijsko vodenim modelom. velika finančna sredstva - za opremo in KajJ'e trenutno storjenega? pa strokovni kader. Naj poudarim, da je Pre dvema letoma se je formiralo

Zagnan i in združeni. Praviloma to vodi k uspehu

Sedež in krmilni vzvod

društvo za amatersko gradnjo letal "Bloke" s sedežem v Velenju. Dela v republiških okvirih. Osnovna naloga društva je, da podpira amatersko dejavnost, da strokovno usmerja posameznike, da kontaktira z Zvezno upravo za zračno plovbo, formira sekcije na področju Slovenije , informira člane o dogajanjih na tem področju v drugih državah in vzpostavlja stike s podobnimi združenji po svetu. Seveda skuša pomagati tudi pri nabavi materiala. Društvo za letalstvo in kozmonavtiko ima tudi skupino, ki dela na realizaciji lahkega jadralnega leta~.

Ne smem pa pozabiti, da leti v Sloveniji približno 50 zmajarjev. Vse te zmaje, razen nekaj izjem, so zgradili zmajarji sami. Zmaj je letalo! Leti in nosi pilota, in to dokaj varno. Res pa je, da je precej teh zmajev vprašljive kvalitete.

Začelo se je!

V vseh razvitih državah amaterska gradnja cvete. Mislim, da ni potrebno poudarjati koristi te dejavnosti.

Naj zaključim. Prepričan sem, da precej ljudi razmišlja o samogradnji.

Fantje, korajžno! V kratkem se bodo pojavile prve le talne konstrukcije, preproste, toda narejene brez naštetih predsodkov in z veliko zagnanostjo. Upam, da se bo potem začelo. Dajmo, pokažimo, da smo zmožni sami ustvariti letalno napravo, ki nas bo varno ponesla v zračne višave.

LUCO

PORoeILO

Poševno krilo Po srečanju znanstvenikov v Kopenhagenu

Že v lanski številki naše revije je na iniciativo našega znanega konstruktorja in znanstvenika dr. inž. Borisa Cijana sprožen problem poševnih kril z željo, da bi v nekem našem aeroklubu pristopili k eksperimentom z modelom, ki bi imel poševna krila. Pri tem je bilo omenjeno, da se v ZDA raziskuje poševno krilo za supersonično operacijo pri meji 1,05 do 1,25 Ma, medtem ko se je tov. Cijan zavzemal za eksperimente pri majhnih Re številih, česar drugi do sedaj še niso delali. Najzanimiveji del problema naj bi bil v tem, da se ugotovi vpliv kota poševnosti na drsno razmerje in hitrost pri drsnem razmerju. S povečano poševnostjo krila hitrost modela namreč raste.

Predlagal je, da bi mogli v slučaju uspešnih eksperimentov, ki naj bi se tudi f1lmali, vse to efektno predstaviti na kongresu GAMM (Gesellschaft ftier angewandte Mathematik und Mechanics) v Danski.

S podatki doseženih rezultatov in kratkim fIlmom se je inž. Cijan udeležil od 31. maja do 3. junija letos kongresa GAMM, ki je bil v Lyngby-ju pri Kopenhagenu. V okviru "Fluidna mehanika" je v področju "Laminarne mejne plasti" podal poročilo na temo: "Poševno krilo pri letečem modelu" (Yawed-wing of f1ying model").

Kratek izvleček iz njegovega poročila: "Fizikalna podobnost v mehaniki leta pojasnjuje interesantne fenomene, ki veljajo kot za leteči model, tako tudi za letalo v naravni velikosti. Pri letečih modelih, ki imajo obliko ptic in letečih živali, gre za bilateralno ali ogledalno simetrijo. R. T. Jones (ZDA) je že pred dvajsetimi leti razjasnil aerodinamične prednosti poševnega krila. V teoriji, antisimetrična rešitev krila ima lahko manjši valovni upor kot ustrezna ogledalno-simetrična rešitev. Kot puščice se a za pri poševnem krilu lahko menja od vzletanje in pristajanje, do potrebnega kota za transsonično področje leta, pa je na ta način dosežena prednost pred konvencionalno puščičastim krilom v

°

istem področju leta. Pri malih hitrostih leta se lahko demonstrira stabilnost in upravljivost poševnega krila na letečem modelu. Omenjene eksperimente sta v okviru ljubljanskega aerokluba opravila inž. Franc Mordej in inž. Jože Perhavc, na letečem modelu, ki ga je izdelal znani modelar tov. Peter Kovačič.

Za razliko od motoriziranega modela z radijskim vodenjem R. T. Jonesa, ki je preizkuse opravljal na odprtem prostoru, so eksperimenti z našim modelom izvedeni v zaprtem hangarju, pa je na ta način vpliv vetra popolnoma eliminiran.

Tak način preizkušanja se uporablja tudi s sobnimi modeli. V vsakem slučaju je "meteorologija hangarja" , ki je dobro znana modelarjem, veliko prispevala k uspehu našega letečega modela s poševnim krilom."

Ob poročilu tov. Cijana je na kongresu prikazan tudi film, s čimer je znanstveni prispevek timskega dela znanstvenikaraziskovalca, preizkusnih inženirjev in modelarja še pomembnejši.

Rezultate preizkusov na modelu s poševnim krilom bomo objavili v eni naslednjih številk naše revije!

GUSTAV AJDIČ

MODELARSTVO

Vezani brezmotorni model ?0

~

~

(

~

r!j./"

o

g

K,milnl meh.nl'em model. ~ Kontrolirani prenos gibov roke na krmilo modela je brez tega mehanizma Je pa zelo preprost in njegovo delovanje samo po sebi razumljivo. Na sliki 13 (4. številka Kril) pa so razloženi premiki mehanizma v odvisnosti od lege kontrolne ročice v roki.

00-,,)

nemogoč.

"Vaga" krmilnega mehanizma

Ta vzvod je za prenos gibov kontrolne ročice v roki na premikanje pogonske ročice na višinskem krmilu in s tem višin-

skega krmila. Vaga je narisana na sliki 20 v naravni velikosti in z merami, potrebnimi za izdelavo. Napravimo jo iz 2 mm debele aluminij eve pločevine. Najenostavneje je, če jo iz pločevine izrezljamo s fmo žagico za rez1anje, pred tem pa jo moramo izvrtati. Vaga je v vrtišču nataknjena na 3 mm vijak, pritrjen v krilo, kot kaže slika 21.

M 3 vijak vdenemo od spodaj skozi izvrtino v krilu. Področje, kjer izvrtamo luknjo v krilu ojačamo na obeh straneh z 2 mm debelo vezano ploščo. Vijak v izvrtini pritrdimo z matico, s katero stisnemo vijak v krilu. Pred vstavitvijo vijaka z lepilom namažemo tisti del stebla vij aka, ki bo vizvrtini. Dvokomponentna lepila so za tako rabo najboljša, lahko pa si pomagate tudi s celuloznim lepilom, s katerim lepimo tudi ostale dele modela. Vago nataknemo na vijak in preko privijemo matico. Matica vage ne sme stisniti. Ko je vaga v položaju, da brez opletanja gladko teče, matico prispajkamo na vijak, da jo tako zavarujemo pred odvij anjem.

ga lahko pnvIJemo z dvema vijakoma (3 mm). Pri ročici iz vezane plošče zadnji del tako ojačamo, da ročica objame krmilno površino, kot to vidimo na sliki 24 in jo zalepirno.

Pogonski drog

Ta veže vago in ročico na višinskem krmilu. Običajno ga izdelamo iz 1,5 mm debele jeklene žice. V vagi in ročici ga pritrdimo tako, da ne izpade. To najbolje naredimo sprispajkano varovalko. Okoli jeklene žice navijemo bakreno in jo s kositrom zalijemo (slika 24).

Vodilna ploščica

Na koncu krila, pravokotno na površino prilepimo ploščico iz vezane plošče, ki ima dve luknji, skozi katere tečeta žici, ki sta vezani na vodilni žici ali vrvici iz krmilne ročice v roki modelarja (slika 25). Žici s prostih koncev vage napravimo iz jeklene 0,8 debele jeklene žice (slika 26).

Krmiina ročica

Ta je element krmilnega mehanizma, ki ga drži modelar v roki in z njim krmari motorni model, brezrnotornega pa model še vleče. Približne mere in obliko take ročice vidimo na sliki 27. Tu je narisana najenostavnejša izvedba, ki jo napravimo iz 5 do 100 mm debele vezane plošče .

Vodilne žice

Iz krmilne ročice sta na model napeljani dve 0,3 mm debeli jekleni žici. Zici lahko nadomestimo tudi s 0,5 ali 0,6 mm debelim laksom, za začetek pa je dober Ročica na višinskem krmilu tudi laneni sukanec. Laks je za začetnika Izdelamo jo iz vezane plošče, ali pa še posebej primeren zato, ker ga prepro1 mm debele aluminij eve pločevine. V sto navijemo okoli ročice. Za jeklene žice obeh primerih mora biti geometrija pogo- pa potrebujemo navojni kolut, kajti sicer na enaka. Na sliki 22 je narisana ročica se ob ostrih pregibih jeklena žica lomi. brez stopala za pritrditev, ki je drugačen V vsakem primeru pa moramo na v izvedbi iz vezane plošče ali aluminija. koncu vodilne vrvice ali žice napraviti Pri pločevinasti izvedbi spodnji del po- zanki, ki ju ze ene strani zataknemo v daljšamo in ga zavihamo za 90° in pre- ročico, z druge pa povežemo s koncem vrtamo s 5 luknjicami, da ga potem lahko žice, pritrjene na vago. Na ročico pritrdiprišijemo z lanenim sukancem. Na krmilo mo lahko žico tudi s sponko za papir

(slika 28). Za brezmotomi model naj bodo vodilne vrvice dolge 6 do 8 metrov.

Za. začetnike in tiste s krajšimi rokami naj bodo tudi vrvice ali žice krajše.

Ing. Jože Prhave SP4.JKANO . . VAqA'

VEZA-Al'"

Jl3x-1~

;> LOSČA

51.. IKA 21

SLIKA

2S

=F~...-..wtfE=:::» SUKA

26 "CIN.

I

BAk:~eNA ~...

ŽiCA

__"VAq4"

'-..:::_~.~~/OG SLIKA VRVICA

~O

k:~'L4 17

30 SLIKA

27

24

OPIS

Padalo "KLUZ" PS - 11 Padalo PS - 11, kot "padalo - krilo" predstavlja aerodinamični profil, ki je tovarniško ojačan in omogoča letenje skozi zrak. Kot prekrivanja materiala omogoča z relativno dolžino nosečih vrvic tak položaj kupole v zraku, da je prednji rob kupole nekoliko nižji od zadnjega. Na ta način oblikovana površina kupole drsi skozi zrak, kakor jadralno letalo v drsnem letu.

Kupola padala PS - 11 ima določen vzgon, zahvaljujoč pritisku zračnih tokov na poviti sprednji del kupole padala.

Sprednji rob kupole je praktično odse'kan, na ta način so formirana zoženja, ki se polnijo s pritiskajočim zrakom.

Notranji zračni pritisk povzroča poti skanje manjše količine zaostalega zraka izpred površine platna in na ta način se ustvarja umetni sprednji napadni rob profIla kupole padala. Srednji del tega zaostalega zraka igra vlogo pravega napadnega roba profIla, s tem, da usmerja relativni tok zraka iznad in izpod kupole padala.

Upor je sila, ki deluje v isti smeri kot relativni tok zraka, oz. ki zavira premikanje kupole padala naprej. Sila teže z rezultantama navedenih sil daje kot rezultat zelo blagi kot planiranja naprej. (SI. 1.) Zaustavljanje progresivnega drsenja kupole ali "zaviranje" dosežemo s povijanjem izhodnega roba kupole padala. S tem obrnemo zračne tokove, oz. napraviupor------------------,

}'UPOL A

Vzgon Sprednji rob ,

·Zbiti zrak Teža padalca

Nosilne vrvice

1,..

Zanka za blokira nje vrvi c za upravl j c,nje

Vrvice zn 11pravljanje

S I. :;

13STflf:J

~'

mo toku zraka dodatno prepreko in s tem zmanjšamo hitrost planiranja kupole padala. To hkrati povzroči sorazmerno izgubo vzgona, kar se rezultira s strmim kotom drsenja padala.

Pri polnem zaviranju pride do popolne izgube vzgona in s tem do popolnoma vertikalnega spuščanja.

Z različnim zaviranjem, s potegom samo ene vrvice za upravljanje oz. ene bolj od druge, povzročimo neizenačenost

Tehnični

-

sil na izhodnem robu kupole padala, s tem povzročimo neizenačenost sil na izhodnem robu kupole padala, s tem povzročimo obračanje kupole v stran, kjer je večji upor zraka. Ker ima pri zavoju "počasnejša" stran kupole manjši vzgon, se ta stran spusti niže in zaostaja (podobno kakor pri jadralnem letalu).

Nagib kupole padala v zavoju je vedno bolj strm, v kolikor vrvico za upravljanje padala potegnemo močneje (sI. 2.).

podatki: 6,096 m 3,658m 21.37 m2 55 - 114 kg Karo naylon kalan dri ran za propustnost 0- 5CFM

Razpon kupole padala Dolžina tetive profila Površina kupole padala Nosilnost Material kupole

Manevrske sposobnosti: -

Vertikalna hitrost 3,7 - 4,9 m/sec 3,1 - 4,3 m/sec 3,1 - 4,3 m/sec 3,7 - 4,9 m/sec Prevlačenje 6,1 - 8,0 ml sec "Ptičje prizemljenje" O 0,6 -1,5 m/sec 0 Zavoj 360 pri max. horizontalni hitrosti Planiranje Zaviranje 50 % Zaviranje 75 % Zaviranje 100 %

( ~~'L,4

19

Horizontaina hitrost 9,0 - 13,4 m/sec 4,5 - 7,2 m/sec 2,2 - 4,5 m/sec 0- 2,2 m/sec

O 4-6sec

Ja:cvec 2643 SIena' 2501

rf',

'TI

Razo! ?601 m

LIBERATOR lII.akcija: JELOVICA Zadnje leto vojne so se začeli napadi lovskih letal tudi na naše ozemlje. Zavezniki so koordinirali akcije z našim partizanskim poveljstvom in tako je marsikateri zračni napad prispeval k hitrejšemu propadu nemške moči. Tako so se poleg znanih "Titovcev" začela pojavljati na nebu tudi druga do tedaj neznana letala. Cilj napadov je bila predvsem gorenjska železnica, ki je bila za okuptorje še kako pomembna. V spominu marsikaterega Gorenjca so zapisani številni dogodki, ki v zgodovino letalstva pri nas vnesejo precej novih pomembnosti.

V zvezi z bombardiranjem jeseniške železniške postaje je potekala tudi naša akcija, ki nas je preko Kupljenika nad Bledom popeljala na vrh jelovške planote.

Sama vas Kupljenik stoji prislonjena tik ob strmem jelovškem pobočju, skoraj na koncu gozdnatega masiva, tam, kjer se Jelovica zaključi v znanem Babjem zobu.

Vaščani so spomladi, na cvetno nedeljo 1945, opazovali samotno letalo, ki se je z dimno sledjo pokazalo iznad Jesenic ter se preko Bleda usmerilo proti Bohinju.

Očitno je bilo hudo zadeto od flaka vzdolž železnice, kajti pilot je ugotovil, da se z gorečim letalom ne bo mogel pre-

biti čez bohinjske hribe na Primorsko.

Zato je zavil nazaj proti radovljiški kot· li ni. Toda pri preletu jelovškega roba mu je zmanjkalo borih 50 m višine, da bi se preko strmega pobočja spustil na blejsko polje. Treščilo je komaj 100 m za robom med goste smreke na vrhu planote.

Tov. Bernard, starejši vaščan, se tega dogodka še tako živo spominja, da nam je do podrobnosti opisal kraj strmoglavljenja, saj smo ga po dobri uri strmega vzpona skoraj brez težav našli. Res, čisto tik ob robu gorovja smo v rahlo valovitem gozdu našli sledi pogorišča, okoli pa nekaj razmetanih zarjavelih ostankov.

Po pripovedobanju očividcev smo sklepali, da ostanki pripadajo thunderboltu.

Za pilotovo truplo so poskrbeli partizani, za letalske ostanke pa spet razni kovinarji in nekovinarji. Še tisto leto je Thunderbolt popolnoma .. razpadel" v rokah raznih lovcev na materiale. Domačin nam je povedal, da so vse sobote in nedelje pele .. korete" in razni vozički gor in dol po kolovozu, dokler se je še kaj srebrnega svetilo ... Potem je spet vse utihnilo. Pogorišče, okleščeno drevje in nekaj rjavečega železja bo beležilo še en kraj, kjer se je končal polet zavezniškega letala.

JOŽE ŽEROVC

Vaščan

nam je bil takoj pripravljen pokazati smer in kraj na Jelovici, kjer se je zrušil thunderbolt. Takrat je tudi sam pohitel "gor" ter se iz radovednosti celo zavlekel v obsežen trup za pilotovim sedežem, kot nam je povedal.

Na samem cilju smo šli "v strelce" ter poskušali izbrskati vsaj malenkost, ki bi nam omogočila vsaj delno predstaviti letala.

Čisto skupaj sta ležala oba hladilnika. Očitno sta

Edini krak propelerja smo našli čisto po naključju kakšen km južno proti Bohinju. lepo je bil odvit iz osi propelerja, potem pa verjetno odvržen med potjo v dolino zaradi prevelike teže. No, mi smo bili mnenja, da tisto bore malo, kar najdemo, spada skupaj.

~ila za "mrhovinarje"

neuporabna in pretežka.

Crpalko, ki je bila pritrjena na zgornjem koncu, kjer so tri odprtine, pa smo našli pri samotni gozdni kočici, kake 4 km proč, povsem na drugem koncu pobočja.

Napor se je izplačal. Vse najdeno smo znosili na svetel prostor ter z zanimanjem "proučevali" tehniko izpred treh desetletij.

Takšen pa je bil na koncu pogled na za nas dragoceno zbirko železja. Spredaj je zverižen okvir kabine, zraven pa 180 cm dolg krak propelerja. se slikali smo in odšli - za eno zanimivost bogatejši, kraj sam pa nas bo spominjal na spomenik nekemu zavezniškemu letalcu. .

KAKO SMO SE TRUDI LI V PTUJU

"Od elise ..."

Bil je topel dan, ko smo se pred hangaIjem ptujskega aerokluba začeli zbirati A o l0~ udeleženci internata VSJ za osnovno mo( , CJ tomo šolanje. Tečaj motornega letenja, kI 00...1 ki ga finančno omogočita vojno letalstvo "'" in protiletalska ob ramba pri JLA za šolame bodočih letalcev, kandidatov za SROA, se je začel.

Vsi udeleženci, zbrani z vseh koncev naše ožje domovine, smo se hitro spoprijateljili. Kako tudi ne, saj smo se že vsi dobro poznali. Priprave na internat so se začele že zgodaj spomladi, ko smo morali najprej opraviti zdravniški pregled v Zemunu. Temu so sledili teoretični izpiti iz aerodinamike, meteorologije, poznavanja letala in motorja, letalske navigacije, instrumentov ter pravil in predpisov, ki veljajo v letalstvu. Na začetku internata v .Ptuju pa SJI,lo morali opraviti še izpite iz eksploatacije letala AERO-3, izrednih postopkoV, uporabe in poznavanja padala in eksploatacije letališča Ptuj.

Tako smo prve dni kar malo žalostno gledali na skupino naših "aerovcev", ki so nas čakali pred hangarjem.

Po dveh dneh učenja in izpitov smo začeli z letenjem. Vseh devet udeležencev internata je vodja Danilo razdelil v tri skupine, saj so učenje vodili trije inštruktorji.

Najprej informativni let, naslednji dan pa že zares. Hitro smo se navadili na ustaljeni red, zgodnje vstajanje, obilne zajtrke in ostale obroke, vsakodnevno ponavljanje teorije pa še na mnogo malenkosti, ki so omogočale, da je internat tekel kot dobro namazan stroj. Kdor ni bil v zraku, je imel delo na zemlji. Zvečer pa kritika in priprava na naslednji dan.

Rubrika "opombe učitelja" je bila z vsakim dnem bolj zastrašujoče izpolnjena. Trimanje, razbremenitev motorja, zavore po vzletu, smer, nagib, hitrost, pravi zavoj, pristajanje na tri kolesa in še bi lahko našteval naše pomanjkljivosti. Več kot so nam učitelji pustili "svobode" pri letenju, več je bilo pripomb.

Začeli smo spoznavati letalo, njegove lastnosti ID naše samozaupanje je počasi ~~'l422 začelo rasti. Sčasoma smo opazili že naj,,\ -=-

~

bolj malenkostne napake in jih poskušali tudi popravljati. Z vsakim dnem je bilo bolje, dnevi pa so kar prehitro minevali. Četrtek, 14. julija:

Dopoldne smo vadili izredne postopke (delna ali popolna odPQved motorja v različnih fazah leta), saj moramo biti pri letenju vedno pripravljeni na vse. Nato se je začelo - na pripravi M popoldansko letenje se Danilo nekam sumljivo nasmi· ha, še bolj sumljive pa so njegove besede: "Glejte, mladi čuki so že "zlaširali", štorklja že vodi svoje mlade na prelete, samo še vi ne letite samostojno." Po tem uvodu nam pa na kratko pove, da bo vsak, ki bo dovolj dobro odletel kontrolni let, lahko potem opravil samostojnega.

Kot vedno, smo bili tudi danes kolegiaini drug do drugega, vsi smo se potru· dili in - vsi smo začeli samostojno letati.

Za nagrado smo potem dobili dva dni do· pusta. V ponedeljek, ko smo nadaljevali s šolanjem, pa se je vse zarotilo proti nam.

Najprej smo v nedeljo zvečer izvedeli za tragično smrt naše najboljše jadralke Cvetke in bili smo precej pod vtisom te novice, ko smo začeli naslednji dan leteti.

Leteli pa smo tako, kot bi bili prvič v letalu - porazno. Napaka se je vrstila za napako in da bi res veljal slovenski pregovor, da nesreča nikoli ne pride sama, smo dobili v torek še obisk. Pogledat nas je prišla tov. Nada Novak, ki je pri VSI zadolžena za vzgojo mladih pilotov. Z nami je opravila kontrolne lete in s precejšnjim strahom smo pričakovali njeno kritiko, ki pa na srečo ni bila tako strašna in to nas je spravilo v dobro voljo. Tako sta bila dva dneva krize za nami in spet smo leteli tako kot je treba.

Vse več smo leteli samostojno, bolj in bolj smo spoznavali letalo in letenje nam je postajalo vse večji užitek. Skratka, začeli smo nabirati ure, s tem pa tudi izkušnje, kijih dobi pilot le v zraku.

Delo v zoni smo dopolnili s koviti in borbenimi zavoji, ob tem pa smo še naprej pilili tehniko pilotiranja. Pristanek na T ali v prvi pas ni bil več srečna okoliščina, temveč že plod naših prizadevanj

~

in tistega znanja, ki smo ga dobili od prizadevnih učiteljev.

Privajali smo se na slabe vremenske pogoje, tako da smo bili kar presenečeni, ko ni bilo potrebno skoraj nobenega dela, če je bilo vreme zares lepo.

Internat se je počasi bližal koncu in čakala nas je samo še ena preizkušnja maršrute. Na prvi smo leteli od Ptuja proti Murski Soboti, nato do Koprivnice, od tu do Zaboka in nazaj v Ptuj. Vreme je bilo več kot idealno, saj je bila Vidljivost odlična. Videlo se je tako daleč, kot je neslo oko. Naslednji dan je bila maršruta v obratni smeri, vreme pa že malo slabše in začeli smo spoznavati, da maršrute niso samo čudovite, ampak tudi zelo naporne. Toda najhujše nas je šele čakalo.

Zadnjo maršruto Ptuj - Čakovec Lučko - Slovenska Bistrica - Ptuj smo leteli v precej zahtevnih pogojih. Vidljivost je bila tako slaba, da si kraje pod seboj bolj slutil kot pa videl. Na tej maršruti smo imeli tudi dva pristanka - v Čakovcu in na Lučkem.

Prišel je zadnji dan internata. Dopoldne smo opravili izpitni let, uredili letala in dokumentacijo, popoldne pa so štirje člani internata izvedli še svoj prvi skok s padalom. Temu je sledil padalski krst, na· slednje jutro podelitev diplom, slavnost-

no kosilo in - konec.

Na srečo je bilo konec samo internata, vse drugo pa nam je ostalo. Vsa čudovita doživetja, ki jih v več kot mesecu dni ni bilo malo, tovarištvo in prijateljstvo, ki se je utrjevalo in poglabljalo z vsakim dnem, ki smo ga preživeli skupaj. Nemogoče je namreč pozabiti občutke, ki jih doživiš, ko se dvigneš nad megleno pokrajino in te pozdravita žareče sonce in kristalno jasno nebo ali ko ti krila drse le malo nad vrhovi smrek Strahinščice, pa še in še bi lahko našteval V imenu udeležencev letošnjega internata bi se želel zahvaliti vsem, ki so nam ta doživetja omogočili, vsem, ki so kakorkoli 2ripomogli k uspešni izvedbi šolanja: tov. Cučku, ki je znal vedno prisluhniti našim željam, obema mehanikoma, ki sta neumorno skrbela za našo "zračno floto" , vsem prijateljem letalstva, ki smo jih spoznali na letališču v Moškanjcih, prijaznemu Tinetu, ki je skrbel za našo (odlično) prehrano. Še posebej pa našim trem učiteljem Danilu Hojniku, Milanu Kralju in Dragu Krepflu, ki so nesebično prenašali na nas svoje bogate izkušnje in nam z vsemi močmi pomagali in nas vodili pri naših prvih korakih po sinjem nebu.

MATJAŽ SONe

Učenci in UČitelji internata motornega letenja v Ptuju (Foto: Karel Čeč)

PIPER PA 38 TOMAHAWK

hitrost vzpenjanja največja višina vzletna dolžina pristajaina dolžina

3,5 m/sec.

3900m 427 m 288m 419 m 196 m

čez

čez

15 m prepreko 15 m prepreko

Vsi podatki veljajo za maksimalno težo letala.

Tehnični

motor

Znana ameriška tovarna letal PIPER AIRCRAFT CORPORATION je s svojim novim tipom popestrila zelo obsežen program letal. Najmlajši in tudi najlažji izmed PipeIjev je novi Tomahawk, ki je namenjen predvsem za šolanje in trenažo.

Letenje z letalom, ki ima 112 KS in 2000 urami resursa je zelo ekonomično. Poleg tega pa je malček z indijanskim imenom tudi zelo hiter, celo hitrejši od nam dobro znanega Super Cuba.

podatki: Lycoming

0-235-L 2 C 112 Ps pri 2600 ob/min.

Letalske lastnosti: potovalna hitrost 202 km na uro pri 75 % moči 189 km na uro pri 60 % moči

65 kg/m 2 45 kg

minimalna hitrost 85 km na uro pri zakrilcih 30° 88,7 km na uro brez zakrilc dolet (rezerva 45 min.)

745 pri 75 % moči 807 pri 65 % moči

največja

teža 757 kg najmanjša teža 483 kg površina kril 11,6 m 2 obremenitev nosilnih površin prtljažni prostor 0,57 m 3 razpon kril 10,3 m dolžina letala 7,04 m kabina širina 107 cm podvozje širina 3,05 m prostornina rezervoarja 121 I

višina 128 cm med osna razdalja 1,34 m

JAK-50/Sovjetsko akrobatsko letalo številka 1, ki ne skriva navidezne enakosti z od prej znanim akrobatom JAK-18 P Motor: M-14 P 360 KM Vzletna teža 900 kg Dolžina 7,67 m Razpetina 9,5 m Površina kril 15 m 2 Specifična obtežitev krila 60 kg/m 2 Specifična

obtežitev motorja Maksimalna hitrost Hitrost vzpenjanja (pri zemlji) Dolžina vzleta Dolžina pristanka

Kabina letala JAK - 50

2,5 kg/KM 320 km/h 16 m/sek 200 m 250 m

(Po ponudbi zastopnika Intersevis Beograd je informativna cena tega letala 70.0000br. dolarjev)

81A o LETALSKA POŠTA o PAR AvrON o AIR 11AIL oVIA AEI JOvariš urednik Poziv pilotom Jugoslovanskega vojnega klo ./." dn ., letalstva!

Prebral sem vaš" IC V SI I V za JI številki Kril in tudi meni ni vseeno, če bi revija prenehala izhajati. Imam nekaj predlogov, in če vam bodo koristili, bom posebno veseL Verjetno bi bilo dobro, če bi ceno posamezne številke povišali na 1 O din.

Morda bi bila dobrodošla tudi posebna solidarnostna pomoč naročnikov, recimo 1OO din. Cena revije bi se zmanjšala tudi z večjo naklado, to pa bi dosegli, če bi revijo ponUdili tudi našim vojaškim letališčem, letalskim šolam, kjer so zbrani ljubitelji letalstva in jih gotovo zanima tudi naše - športno oziroma nevojaško letalstvo.

Morda bi se v tej zvezi našel tudi kakšen dopisnik iz vrst pripadnikov vojnega letalstva. Prav gotovo bi z zanimanjem prebirali razburljive dogodke iz življenja naših vojaških pilotov.

To so bili moji predlogi, verjetno boste dobili še druge in zato upam, da bomo solidarno premagali težave in revijo Krila še bolj razširili.

S tovariškimi pozdravi!

JOZE PETERMAN Lesce, Alpska cesta 1 7

Seveda želimo, pa šekako! Odkar obstojamo, bolj ali manj glasno modelujemo za sestav ki z vseh letalskih področij in dogodkov, ki so pomembni za nas.

Seveda, pisanje ne sme biti preveč odmaknjeno od dogodka, ki je vreden naše pozornosti.

Najbolj pogrešamo kratkih sestavkov vesti (10 do 15 tipkanih vrstic) o delu naših letalskih klubov. Včasih so pomembne za takšno vrsto poročanja zelo običajne stvari, kot priprave za šolanja, organizacije tečajev, predavanj, šolanj, priprav v zimskem času sezone, vsakodnevnih dogodkov z letališča, uspehov članov, družbenopolitična aktivnost članov in klubov, da ne govorimo o večjih stvareh, kot so nova letala ali tekmovanja. Drugi del naše vsebinske problematike so strokovni sestavki z naših področij, torej športne . narave in poljudno. ~trok0vn! sestavki na teme zahtevnejših zvrsti letenja ali obdelave pomembnih tehnič­ nih detajlov, nove opreme, prometnega letalstva, navigacije, letalske meteorologije, znanja o sodobnih letalskih motorjih, naše zgodovine in še bi lahko naštevali.

Zato tudi to pismo objavljamo kot poziv vsem, ki lahko obogatijo našo revijo. Roko smo ponudili, in veseli smo vseh sestavkov, ki pomenijo boljše informiJože, hvala lepa za predloge. Prepričan ranje in večjo strokovnost. sem, da jih bodo prebrali vsi, ki jih Vemo, da je mnogo strokovnjakov, ki zanima usoda revije , pa o njej premalo delajo v Ineks adrijiavioprometu izšlo iz razmišljajo. Predvsem se nam zdi dober naših vrst in odšli so kot vrhunski strotisti del predloga, ko pišeš o sodelovanju kovnjaki v jadralnem letenju, akrobas piloti našega vojnega letalstva. Tvoj cijah, navigaciji, meteorologiji, znanju o poziv prenašamo predvsem njim in upa- letalskih motorjih, skratka skoraj vsem, o mo, da bo konkreten predlog naletel na čemer bi naša revija z veseljem pisala. dober odZiv. Zato tokrat naravnost pozivamo te naše Urednik bivše ali pa tudi še današnje člane, da nas skušajo razumeti in vsaj del manja, ki so Ponujeno sodelovanje ga odnesli iz naše organizacije, skušajo Ze dve leti sem naročen na revijo Krila našim mladim letalcem vrniti na straneh in zelo bi mi bilo žal, da bi edina jugoslo- naše revije.

UREDNIK vanska športna letalska revija propadla.

Mislim, da bi se morali za njeno rešitev zavzeti vsi slovenski letalci. Zato se vam javljam tudi jaz, ker sem vam pripravljen poslati potopisno reportažo iz Balkaniade v Bolgariji s posnetki, ki sem jih tam naredil.

Prav tako vam lahko pošljem posnetke z državnega prvenstva v Zrenjaninu. Ce želite, da vam omenjeno pošljem, me obvestite.

DUSAN DULIKRA VIC Maribor, Kamniška 6

Tovariš urednik Pravkar sem z zadovoljstvom prejel revijo "Krila", kjer je G. Ajdič prikazal v kratkih obrisih rezultate mojega dela v našem letalstvu. To je bilo vedno skupno delo - tako da je v vsaki skupini vsakdo imel svoj delet, svojo odgovornost in tudi veselje. Danes je še malo ustvarjanja in mladina hoče priti na latji način do cilja.

Ker bi telel vsaj svojim najblitjim podariti revijo "Krila" št: 4, bi Vas prosil,. da mi pošljete 1 O pnmerkov na mOJ gornji naslov s polotnico za vse stroš~.

Kadar Vas pot pripelje v Beograd zn boste imeli malo časa, me bo zelo veselilo če me obiščete. Na talost nimam d~ma telefona, pa se boste te znašli.

Prav prisrčno Vas pozdravlja B. CIJAN

osvežujoča

Hvala! še naprej želimo sodelovati z vami in imamo konkreten predlog. Vaše konst· rukcije bi v celoti želeli predstaviti svojim bralcem, tako da bi vaše delo in delo vaših sodelavcev zaživelo v pravi luči.

Nam lahko pripravite takšen pregled z osnovnimi tehničnimi podatki, opisi, skicami in fotografijo za vsako letalo, ki je zapustilo vašo risalno mizo in potem poletelo?

Vemo, da je predlog zahteven in da terja svoj čas. Zato predlagamo, da razmislite in nam sporočite mnenje. Na podoben način bi potem predstavili tudi ostale slovenske konstruktorje.

UREDNIK

sprostitev &----

."-l!Id. HP Kolinska Kolinska Ljubljana

SPEARMINT

Natečaj

lahko dostavi ZLOS po 5 najboljših pismenih in po 10 risarskih del, ki jih izbere žirija šole. Žirija ZLOS bo 15 najboljših pismenih in 30 risarskih del iz naše republike dostavila žiriji LZJ v Beogradu in ta dela bodo tekmovala z deli iz ostalih socialističnih republik in pokrajin za najvišjo nagrado.

1978 Letalska zveza Jugoslavije, Komanda vojnega letalstva in protiletalske zaščite, ter Konferenca Ljudske tehnike Jugoslavije in JAT, v okviru proslave 30-letnice obstoja in dela IZJ, razpisujejo za šolsko leto 1977/78 tradicionalna

I

MLADINSKA NATECAJA PERO" za pismene sestavke na temo letalstva in kozmonavtike ter 2. "SELEINITSKA PALETA" za likovna dela iz področja letalstva in astronavtike.

1. "IKAROVO

NAMEN NATEČAJEV:

Namen natečajev je, da mladini približata letalstvo, astronavtiko in kozmonavtiko, da jih spodbudijo, da bi razmišljali o pomenu teh za sodobno civilizacijo, posebno pa še o razvoju našega letalstva, njegovi vlogi v splošni ljudski obrambi in družbenoekonomskem · življenju naše samoupravne socialistične Jugoslavije.

SODELOVANJE: Natečaja

"IKAROVO PERO" in "SELENITSKA PALETA" sta namenjena učencem osnovnih in srednjih šol v okviru niže navedenih tem. V natečaju "IKAROVO PERO" sodelujejo učenci 7. in 8. razreda osemletk ter prvega razreda srednjih šol, v' natečaju "SELENITSKA PALETA" pa lahko sodelujejo učenci osemletk do 7. razreda in tudi predšolski otroci v okviru navedenih tem, all"pa-po' svobodni izbiri.

ORGANIZAT9RJI NATEČAJEV: Natečaja

objavlja 10 ZLOS, organizirajo jih pa odbori za propagandno dejavnost pri upravnih odborih Aeroklubov oziroma letalskih centrov, ki se fuorajo s tem v zvezi povezati z odgovornimi prosvetnimi organi in vodstvi v šolah in predšolskih ustanovah.

TERMINI NATEČAJEV: Natečaja se pričneta 1. 12. 1977 in trajata do 1. 3. 1978. Do tega datuma morajo vodstva šol in predšolskih ustanov . dostaviti najboljša izbrana dela na naslov: Zveza letalskih organizacij Slo.venije, 61001 Ljubljana p.p. 496. Vsaka šola

PRIZNANJA IN NAGRADE:

Najboljša pismena in risarska dela bodo primerno nagrajena, tako od ZLOS kot tudi od LZJ, obenem pa bodo avtorji teh del in njihovi učitelji sodelovali tudi na končni svečanosti "Zvezni zlet letalskega podmladka Jugoslavije", ki ga bo organizirala ena od naših socialističnih republik.

Teme za

-

natečaj

Teme za LETA":

-

"IKAROVO PERO":

Ko bom velik bom postal Titov letalec Če bi imel letalo ...

Na letalskem mitingu Kako si predstavljam sebe kot pilota, ki brani svojo domovino pred napadalcem Ptica srebrnih kril - moje sanje Letalstvo zbližuje vse otroke sveta Letalstvo kot del obrambnih sil naše armade Neuvrščene dežele pod kupolo modrega neba V letalstvu se mladi pripravljajo za varuhe našega svobodnega neba Letalstvo je most tovarištva in prijateljstva med narodi Letalstvo je varuh modrega neba in tvoje brezskrbne mladosti V sinjih višavah spoznavam lepote svoje socialistične domovine LetiiStvok ot tehnična-stvarnost -iii fantazija natečaj

"SELENITSKA PA-

Letalski miting Letalo v službi človeka Kako sem spoznal športne letal ce Obisk na letališču Neuvrščene dežele pod kupolo modrega neba Letalski promet - hitrost in varnost letenja Skok padalca Kako si zamišljam letala prihodnosti Delo letalskih modelarjev Astronavti na novih planetih Propagandna komisija pri 10 ZLOS

ZANI1~IVOSTI V Saudski Arabiji so se v zadnjih letih lotili temeljite prenove dežele. Zaradi ogromnih količin uvoženega materiala pristanišča ne zmorejo pretovoriti vsega tovora. V največjem pristanišču v Džedi čaka na sidrišču včasih tudi po 250 ladij . Da bi pospešili iztovarjanje pomembnejšega tovora, predvsem cementa, so uporabili 12 helikopteIjev Sikorsky S-58. Venem dnevu lahko iztovorijo 3000 - 4000 ton cementa, vsak helikopter pa dnevno tudi 200 krat prepelje tovor z ladje. Vsa vzdrževalna dela na helikopterjih opravljajo ponoči .

•

Kraljevo letalsko društvo v Londonu (Royal Aeronautical Society) je 30. septembra 1977 potrdilo, da je Kremerjevo nagrado v višini 50.000 ! dobil dr. Paul MacCready. Njegovo letalo na pogon z močjo človeških mišic je 23. avgusta v kraju Shafter v Kaliforniji preletelo zahtevano osmico okoli dveh točk, oddaljenih druga od druge 0,5 milje. Pilot je bil Bryan Allen. Prazno letalo tehta 34 kg .

•

7. septembra 1977 je opravilo svoj krstni polet švicarsko ultra lahko jadralno letalo AviaCiber Canard-2FL. Letalo vzleti podobno kot zmaj-pilot teče po klancu navzdol, dokler ne doseže potrebne hitrosti. Ko vzleti, pilot uvleče noge in zapre loputo na spodnji strani trupa.

Pilot, ki leži na trebuhu, uravnava hitrost med 38 in 100 km/h s položajem telesa. Prazno letalo tehta 43 kg.

•

Rockwell International je 26. avgusta pokazala javnosti prototip raziskovalnega letala XFV-12A, ki lahko vzleta in pristaja navpič­ no. Iz njega bodo kasneje razvili lovsko letalo za ameriško mornarico, ki je tudi sicer naroČ­ nik tega projekta. Načrtovana največja hitrost se giblje okoli 2 macha. Opremljen je z motorjem P & W F-401, ki daje 30.000 lb potiska (enake motorje ima tudi F-14). Zanimivost so reže po celotni razpetini zakrilc glavnih in pomožnih kril, skozi katere pri navpičnem vzletu in pristanku pihajo izpušni plini. Da bi zmanjšali ceno letala, so uporabili celoten sprednji del trupa od A-4 Skyhawk-a in vstopnike za zrak ter krilne rezervoarje od F -4 Phantoma, kar skupaj predstavlja 35 % strukture.

~

* Novost letošnjega leta na ameriškem nebu je akrobatsko letalo Christen Eagle II. Dosedaj je poletela šele dvosedežna verzija z motorjem z močjo 200 KM. Načrtujejo pa še eno dvosedo in dve eno sedi verziji z motorjem Lycoming AEIO-540 z 260 KM (enak motor ima tudi Zlin Z-50L). Izdelovali bodo tudi komplete za samograditelje po ceni 14.750 dolarjev brez motorja in propelerja. Podatki: dolžina 5,4 m; razpetina 6 m; višina 2 m; dovoljene obremenitve: + 99. - 69.

Letala NA TO pakta pogosto prestrezajo sovjetska izvidniška letala, ki se pojavljajo v bližini območij manevrov NA TO pakta. Ta Tu-95 je bil posnet letos nad Severnim morjem. Povečava repnega dela je pokazala člana posadke sovjetskega izvidniškega letala, ki kaže steklenico Pepsi-Cole posadki angleškega Phantoma, ki je posnela to fotograiJ.jo.

*

9. avgusta je BOEING izročil naročniku svoje 3000. potniško reakcijsko letalo. To je bil 727-200 za ameriško družboo Northwest Orient. Pred manj kot 19 leti, 18. avgusta 1958, je BOEING izročil prvi 707-120 družbi Pan American. Vrednost vseh letal je 24,7 milijarde ameriških dolarjev, od tega so za 11,6 milijarde izvozili v 77 držav.

*

*

*

Vsakoletno srečanje samograditeljev v Oshkoshu (Wisconsin, ZDA), ki ga organizira Experimental Aireraft Association, postaja že legenda. Letos je bilo že 25. po vrsti. Glede na število sodelujočih letal je največji letalski meting na svetu. Po ocenah EAA se je letošnjega udeležilo približno 8000 letal, veni uri pa so imeli največ 492 pristankov. Kljub vsemu cirkusu sta v zraku trčili samo dve letali. EAA je letala razdelil v štiri kategorije: amatersko zgrajena letala (teh je bilo 450), bivša vojaška letala (153), starinska iz obdobja pred 1946 (182) in klasična iz obdobja 1946 - 1953 (539).

Na področju eksperimentalne gradnje je bila največja novost pomanjšana kopija reakcijskega lovca iz petdesetih let F-80, Windston YF-80 (sI. 1). Motor letala navajajo kot Davis Cdd-Jet, to je turbina, ki jo žene Chevroletov V -8 avtomobilski motor_ Pri 75 % moči da 100 kp potiska. Vendar pa žal ni letala, da bi lahko pokazalo tudi letaine sposobnosti.

Nasploh so v ZDA v zadnjem času popularne zmanjšane kopije lovskih letal iz 2. svetovne vojne. Na sliki 2 lahko vidimo vrsto pomanjšanih FW-190, na sliki 3 pa je West1and Whirlwind v 2/3 naravne velikosti. Poleg teh dveh letijo še kopije Mustangov, za bližnjo prihodnost pa napovedujejo še repk1ike Spitfire, Tempest, Me-109, Štuka itd.

Da samograditelji niso od muh, je dokazal Don Taylor, ki je s svojim Thorpe T-18 (sI. 4) obletel zemeljsko kroglo. Uspešnejše amaterske konstrukcije zgrade tudi po nekaj sto primerkov, kot npr. DA VIS DA-2A (sI. 5). Teh popularnih V -repcev leti ali pa so v gradnji blizu 100 primerkov.

PIERRE CLOSTERMANN

Ognjena strela Knjiga je pravzaprav nekakšna antologija druge svetovne vojne v zraku, avtorja, francoskega pilota Pierra Clostermanna pa poznamo že po njegovem delu Veliki cirkus, ki je tudi idlo v tej zbirki_ V svoji drugi knjigi OGNJENA STRELA poskuša z devetimi zanimivimi dogodki z bojišč po vsem svetu pokazati predvsem človeški pogum kot gibalo te vojne, hkrati pa s posebnimi vložki bralca seznanja tudi z letali, ki tem tragičnim junakom pripomorejo zavoljo svojih kakovosti do uspehov in do - smrti_ instrumentni plošči se vrti. se pet posnetkov ... še tri •..

Se en posnetek.

Nad velikanskim, zapuščenim langenhagenKonec. skim letališčem se trga sajasta zavesea hanovrNenadoma pa z nagonskim gibom roke na skih požarov .. .

- Podrti hangerji, moleči v zrak svoje skrikomandni palici stisne spiralo spuščajočega se letala. Med ruševinami dveh hangerjev se privenčene jeklene skelete .".

- Lijaki, ki so jih izkopale bombe, stisnjeni kaže volkswagen, in se v cikcaku pomika med kot celice satja. bombnimi lijaki.

- Razbiti betonski bloki velike vzletne steze Trenutek negotovosti. Spitfire je tristo za reaktivna letala. Apokaliptična pokrajina metrov visoko in bo vsak hip napadel, tedaj pa uničenja in ruševin . .. navalijo granatni izstrelki, .

Zaman se betonske steze plazijo do zaklonov Sprva je le niz petih, nato obrambni oddelek v smrekovem gozdu - drevesa so v plameflaka okrog letališča silovito napade in v nebo nih ,.. švigne snop mnogobarvnih izstrelkov.

Zdaj pa zdaj se razleže strahovita eksplozija Kanadčan se s polnim plinom vzpenja proti rezervoarjev junkersa 88 ali focke wulfa 190 in zavetju oblakov in nenadoma opazi na vrhu znova dokazuje, kako obupano nekoristna je lesenega stolpa, obdanega z goreČimi smrevsa ta kamuflaža po;takšnim plazom ognja in kami, lafeto 20-milimetrskega štiricevnega železa. topa, ki strelja skozi dim ... Tale švabski flak Na zemlji, na morju in v zraku se čeljusti pa že kar predobro meri! Le zakaj neki bi nosil klešč neusmiljeno stiskajo. Tam zgoraj nenehkožo naprodaj za nekakšen bedast avto, zgubno letajo strnje ne falange letečih trdnjav. Sherljen v tej mesečevi pokrajini? mani in tanki-rušilci vozijo proti vzhodu in Ko se pilot vrne v Twente, oporišče 4. polka taktično izvidniških letal poroča: grmijo po razmajanih kamnitih kockah avto ceste Osnabrucka.

"Nobenega letala ni več na tleh. Letališke naprave so popolnoma uničene. za vsak primer Typhooni sejejo smrtne salve raketnih izsem napravil posnetke. Ampak zakaj je tam še strelkov in preboj nih granat in preganjajo od ene žične ovire do druge zadnje -samohodne " flak? .. . topove in zadnje panterje.

Popoldne je, nekaj minut č ez peto. Alarm, ki tlači Langenhagen že od sončnega vzhoda, je Lancastri razbijajo s svojimi dvanajstkončan. tonskimi bombami zadnje podmornice, ki so se Spitfire je pravkar izginil med oblake in flak iz Bremena in Baltika umaknile v svoja oklopje prenehal z ognjem. Topničarji, obkroženi z ljena zatoč išča. Tempesti in mustangi krožijo ognji, ki jih je zanetil zadnji napad, hitijo rešetik nad strehami in raziskujejo nebo rajha. Nevat topove in municijo .... prenehoma nastavljajo zasede, v katero padajo Volkswagen, ki se je za hip skril v senco pozadnji eskadrilje "dolgonosih" focke wulfov in drtega zidu, se znova pomakne, za njim pa odmesserschmittov ... Nad Luftwaffe se je zgrnil pelje še drug avtomobil in kamion . . . krvavi aprilski somrak 1945.

Med ruševinami se prikaže gruča moških in Spitfire XIV kanadskega izvidniškega oddelka strmoglavi iz zavetja sivih kumulusov in žensk. V rokah nosijo s peskom napolnjene koopiše širok krog okoli lengenhagenskega letašare in lopate , esesovci pa jih z brzostrelkami lišča. ob boku divje priganjajo.

Pilot poravna letalo tako, da se ruševine letaNesrečneži s shujšanimi in omahujoč imi teli šča pokrivajo z orientacijskimi znamenji, zalesi v črtastih capah internirancev začno pod črtanimi na krilih, in sg loti poševnega snemaudarci svojih mučiteljev zasipati lijake na vzlet0 0 0 nja .... 40 • • • •• 45 ... 70 •• • 90 klik ni stezi .•. . . .,. klik . ,. klik ....

Film v kameri se odvija in kazalec števca na

SOMRAK BOGOV

~~'L4 31

Na vseh štirih koncih letališča je videti nekakšne s travo porasle hribčke, pred vsakim od njih pa skrbno kamuflirano cementno ploščad.

To so podzemski hangarji.

Od dvanajstih takih, globoko v zemljo izkopanih zaklonišč, sta se dve pogreznili, štiri so močno poškodovana in neuporabna, toda šest jih je ostalo nedotaknjenih.

Z lahkoto drsijo oklepna vrata po namazanih tirih, razen enih, ki jih je puh bombe težkega kalibra zvil in so jih morali s silo odpreti.

Pred vsakim od teh zaklonišč odložijo vozovi in kamioni štiri može in zelo previdno postavijo na tla težak lesen zaboj. Na teh podolgovatih zabojih je napisano: Deutsche Waffen und fabriken - 5mm. SR 4M- 50

Nekje se oglasi dieselski generator, žarnice, vdelane v stenah bunkerjev, se prižgo in zarišejo čudovit obris reaktivnega lovskega letala messerschmitta 262.

Medtem ko razmeščajo mehaniki vitie in škripce, s katerimi vlečejo letala po nagnjenem terenu do ploščadi na površini, se letalci tiho prieravljajo.

Cez unifomre Luftwaffe - eden od pilotov je general-major, še mlad, celo zelo mlad - si oblačijo kombinezone iz mehkega črnega usnja ... tStiri kilometre od tod stoji globoko v gozdu Osterwalda, na griču, od koder je videti langenhagensko letališče, lovska koča, zaradi kamuflaže prekrita z mrežo in smrekovimi vejami.

To je kontrolni center Lehr Geschwader n

Ol. Okrog telefona in zemljevidov je zbrano obiFlugmeldediensta - častniki in

čajno osebje podčastniki.

ICe'L432

V kotu kaj nenavaden prizor, trije civilisti ženska in dva moška ...

Na steni zvočnik.

Vsi v tej sobi, s stenami iz slabo obtesanih brun, ki zaudarjajo po smoli, se nagonsko ozrejo proti zvočniku, iz katerega hrešči ... Achtung, Achtung. Sto štirideset letečih trdnjav, odkrili so jih borkumski radarji, smer nič devet pet, višina sedem tisoč pet sto metrov, ura sedemnajst šestintrideset. Lovsko spremstvo. Splošni protiletalski alarm na področju Bremena, Hamburga, Kiela, Lubecka ...

Trije civilisti se spogledajo in malce prebledijo.

Stiri leta so se naprezali, da bi izdelali sestavne dele najbolj grozljivega orožja zračne vojne, in usoda hoče, naj bi bila odločilna preizkušnja tudi zadnja preizkušnja, zadnja kriza umirajoče Luftwaffe.

Profesor Willy Messerschmitt je skonstruiral Me 262 - "blisk" - reaktivni kampfzerstoerer z devetsto pedeset kilometri na uro, hitrejši od najhitrejšega od zavezniških lovcev.

Profesor Fuchs je izdelal kolimator-vizir EZ 42 z avtomatičnim popravkom; z njim je pilot z matematično gotovostjo zadel cilj. Dr. E. Schwartzeva iz laboratorija D. M. W. v Luebecku je proučila raketni izstrelek R 4 M. Stiristo gramov težak eksplozivni naboj tega izstrelka in njegove balistične lastnosti so lahko v

dosegu osemsto metrov zmlele v prah najbolj mogočno od vseh zavezniških letal.

Zdaj je vse na svojem mestu.

V Langenhagen so iz delavnice prototipov v Oberammergau poslali dvanajst Me 262 - nekaj letal sploh niso utegnili pobarvati - in šest se jih bo tako opremljenih prvič pognalo v spo· pad. Vodili jih bodo general lovskega letalstva Luftwaffe Gorgon Gollob - imetnik železnega križa z meči, hrastovimi listi in diamanti - in pet izbranih pilotov ...

V prvem od podzemskih hangerjev je zazvo· in dal znak za odhod. Neki podna· rednik, ki si je v naglici zapisal obvestila o vdoru ameriških letal, zdirja z listom papirja h Gollobu, ki sedi pod krilom svojega letala.

Dvesto metrov od tu že čaka v kabini svoje· ga Me 262 oberiajtnant Hans in slabe volje opazuje svojega vodjo. Ovira ga specialno pada· lo iz jermenov in njegova ploščata stek1enica iz duraluminija s pomožnim kisikom ga drgne ob meča, toda prepozno je, da bi jo premaknil.

Ko Hans vidi Golloba, ki na hitro prebere obvestilo in brž nato skoči v letalo, začuti, da so se vse njegove bojazni razblinile. Prvič od sinočnjega večera se mu živci sprostijo ...

Prav tedaj ko je pristajal v oporišču Lechfelda, so ga sestrelili in po čudežu se je rešil nepoškodovan iz razbitin svojega messerschrnitta 262. ves omamljen od udarca, se je šele pogreznil v težak, morast spanec, ko ga je opolnoči njegov oberst iztrgal iz toplega in varnega objema postelje ... General ga je nujno klical. Doletela ga je čast, da so ga izbrali za posebno bojno nalogo. Ostanek noči je prevozil z avtom in prišel slednjič v Lengenhagen sredi peklenskega napada letečih trdnjav. V nekem zaklonu, ki so ga pretresale eksplozije in kamor je ob vsakem novem tresku vdrl oblak po razstrelivu smrdečega prahu, mu je vodja skupine obrazložil, kaj pričakuje od njega.

Ves dan je s svojimi tovariši v trušču podirajočega se zidovja čakal, da bo prenehal flak in predirljivo žvižganje bomb ... Lačen je - bolj od vsega pa je žejen. Se kapljice vode ni več v oporišču, kajti vodovodne cevi pod trpinčeno zemljo so popokale. Zdaj gre v boj, to je pravo olajšanje.

Okrog letala se vneto vrtijo mehaniki. Kontakti malih, dvotaktnih Riedlovih zagonskih motorjev turbin so vključeni. Mehanik vtakne v vstopnik za krak, dolgo železno palico, nato pa jo sunkoma izvleče .. _ Nepravilno pokanje v .zagonskih motorjih opozori Hansa, da se bliža kočljivi trenutek. Komaj doseže motor štiri tisoč vrtljajev, že se začne počasi vrteti težki rotor. Tuljenje sirene turbinskih lopatic, ki se zmeraj hitreje vrte, se vpredirljivem crescendu vzdiguje v nebo ... Pilot odpre dovod goriva in pri priči vdre v kabino ogaben duh po izhlapevajočem paraf"lnu. Startni magnet prasketa in tUljenje sirene se spremeni v votlo bobnenje, ki stresa pilota do najbolj skritih vlaken njegovega telesa.

Hans se oddahne - plamen ni udaril nazaj in nil telefon

se

D

P?d repoJ? se vl~če ~as ožgane zemlje in trave, ki rumem pod zgočun puhom turboreaktorja JUM0004 B. Mirno ponovi operacijo z levo turbino.

Pritis~ zraka, ki doteka na vbrizgaJne šobe, se začenja ustaljevati. Nežno uravna stožca izpušn~ šob ~ se na hitro ozre po letalih svojih to~ansev, ki se zdi, da so startali takoj, brez tezav ...

"Ka~šen .čude~,. pomisli Hans z mlace grenkobe, ce bl dobili v eskadrilji tako imenitna letala, kot so tistale tam!"

re'L1J33

V Lechfeldu se redkokdaj več kot dvema Me 262 posreči, da startajo berz nezgode.

Gollobovo letalo se premakne. Začenja se težaven manevar vzletenja ... Treba se je voziti skoraj kilometer daleč po stezi, ki so jo razruvaje bombe. Na to, da bi kot ponavadi letalo vlekel traktor do začetka vzletne steze, očitno ni bilo niti pomisliti, kajti vsak hip bi ga lahko presenetili ali mitraljirali zavezniški lovci ...

Hansa vodijo mehaniki. Da bi mu pomagali pri manevriranju, drži eden od njih vilico, ki je pritrjena na gibljivem nosnem kolescu vrtljivega kolesa podvozja. Z rahlimi sunki ročice za plin in ne da bi presegel 5000 vrtljajev na minuto, kolikor jih je predpisanih za vožnjo na zemlji, se previdno pomika med zoglenelimi smrekami, iz katerih se še zmeraj kadi. Od časa do časa se ustavi, medtem pa mehaniki odstranjujejo vejevje in žareče ostanke. Kljub zaprti kabini in kisikovi maski prihaja do njegovih nosnic duh po tleč em lesu, pomešan z vonjem po vročem parafinu.

0 Tgmperatura raste 450 pri izpušni šobi, 550 pri izstopu iz kompresorja. Hans je nemiren. Gre za to, da ne pregreje motorjev, saj bo le tako lahko vzletel s polno močjo, ne da bi tvegal, da se stopijo ležaji rotorjev .. ,.

Sam vrag vedi, koliko kilopondov potisne sile je potrebnih, da odtrga od tal ta težko otovorjeni stroj.

- Schnell, schnell, Jaguar.

Golobov glas priganja.

Slednjič se skupina zvrsti na koncu vzletne steze.

Hans je toliko zaposlen s svojimi instrumenti, da ne vidi odleteti prvih dveh parov.

Zniža sedež, preveri polhermetična vrata kabine ...

Mehaniki se obesijo na konca kril in mu po, magajo, da se postavi v smer vzleta.

Zdaj se je približal odhod in z njim samotnost.

S stisnjenimi zavorami požene turbine na - brž, brž, kajti temperaosem tisoč vrtljajev 0 !~a je že 600 - nato spusti vse. Stroj pospesUJe, medtem pa ponehuje predirijivo žvižganje, ki mu boleče vrta bobniče ...

Sto . .. dvesto... dvesto petdeset . . . dvesto osemdeset kilometrov na uro! Prevozi že več kot kilometer in pol steze, ne da bi občutil da letalo uboga. Vsakič ko zapeljejo kolesa čez lijak, ki so ga šele dobro zasuli, stresejo kabino siloviti sunki. za hip se mu zazdi, da je vse to manevriranje z oseminštiridesetimi nosilci in oseniinštiri-

desetimi pogubnimi, pod krili pritrjenimi raketami, ki zavirajo zalet, brez vsakega upanja ...

Konec steze se približuje z noro hitrostjo. Števec kaže skoraj tristo kilometrov na uro, letalo pa ~e zm~raj, ko pritiska palico, da bi ga spodbudil, vzdIgne prednje kolo potem pa tako kot hidro avion , ki se nerodno dvigne nad vodo ' z vso težo spet pade na zemljo.

Brez upanja na uspeh dregne nazadnje s palcem . v vzvod trimerja višinskega krmila, in sunki nenadoma prenehajo ...

O~lepil se je, zdaj leti tik nad krošnjami dreves In se brezupno bori s krilci, da bi obdržal letalo v vodoravni legi. ~ očmi, uprtimi v štiri letala pred njim, vzdigne podvozje in zakri1ca.

Hitrost se v hipu poveča - petsto petdeset, seststo .. ,. sedemsto kilometrov na uro ... začenja se vzpenjati.

So v višini deset tisoč metrov, Hans pa kljub ledenemu mrazu čuti znoj, ki se mu lepi na perilo. . V vzporednem bojnem razporedu - oddaljem drug od drugega dvesto metrov - drsi šest reaktivnih lovcev, ki jih vodi kontrola v Bremnu, z osemsto kilo metri na uro proti ameriškim bombnikom. pri tej hitrosti ni bojazni - 'niče­ sar ne tvegajo, niti tega ne, da bi jih sovražnik prestregel ali presenetil.

Hans se sprosti in občuduje letalo. Celo messerschmiti 262, kamuflirani z gosto posejanimi okrastimi in olivno zelenimi marogami na sivi podlagi, ohranjajo čistost svojih linij ...

- tanka, ravna krila, sedeča na dveh turbinah; - trup strikotnim prerezorn in visokim smernim stabilizatorjem, podoba brezhibnega trupa morskega psa, ki ga plavuti drže v ravnotežju ...

- Noch schneller, Jaguar!

Dvanajst belih vlečk s perjanico komaj zaznavnega dima. Horizont prečka v vetrobransko steklo nad vizirjem in kazalec brzinomera se ustavi na 870.

Hans začuti v dlani sunke krmil. Iz previdnosti pogleda na hitra inštrumente - približuje se kritični hitrosti, treba je krmariti zelo natančno ...

- Jaguar! Caruso 240 - alle nach links!

Ob zvoku vodjinega glasu, ki zadoni v slušalkah, se zdrzne. Hitro začne zavijati v levo, medtem pa se Gollob in njegov katschmark spustijo podenj. Šele sedaj opazi Hans nasprotnika.

Formacija letečih trdnjav ni več videti kot velika ploskev svetlečih se pik v stisnjeni vrsti.

Zdaj je to velikanska množica letal, ki se drugo za drugim, lahno se zibaje z leve na desno med zamolklimi eksplozijami flaka vzdigujejo v nebo.

Vse naokrog pa je pravcati valčkov ples spremljajočih lovcev.

Hans vključi EZ42 in giroskop začne v odbojnem steklu brneče poplesavati. Nato pripravi naboj v mehanizmu katapultnega sedeža - za vsak primer. v

D

Hans sključi ramena, s palcem boža sprožilec ,raket na ročice za plin kazalec drži na sprožilcu za to.pove, preklopljenem na "ogenj" , in opazuje Gollobovo menevriranje.

Ker je messerschmit 262 zelo natančno in hitro letalo, klasičen frontalni napad s polsodčkom ni mogoč in se s strmoglavljanjem ni moč izvleči. Me 262 opišejo široko spiralo in se kot vihra vzpno skozi oddelek nemočnega lovskega spremstva nad sovražno formacijo. Jata se zdaj spusti na spodnje oddelke skupin štiriinšestdesetih letečih trdnjav.

Hans, ki le s težavo sledi svojemu vodji, švigne, ne da bi utegnil ustreliti, mimo eskadrilje mustangov 51, ki brž odvržejo svoje dodatne bencinske rezervo arje in se razprše. Umakne se v močno drsečem zavoju, in ko dobfspet oblast na letalom, se znajde sredi letal B 17 ...

Ogromni štirirnotorniki z dimno perjanico ognjemeta, ki bruha iz njihovih težkih strojnic, poplesujejo v njegovem vetrobranu in zdi se, ko da mu drvijo nasproti ... Znašel se je v tunelu bombnikov in svinčenih izstrelkov ...

Na slepo nameri na enega od bombnikov in izstreli hkrati vse štiri topove in salvo dvajsetih raket. .. Kot žareče puščice zdrsnejo gladko po tirih in dohitijo ognjemet izstrelkov, ki so usmerjeni proti pisano pobarvanemu krmilu leteče trdnjave.

Nenadoma se znajde v oblaku aluminijevih o~tankov ... goreče krilo z dvema motorjema, ki se še zmerom vrtita ... človeško telo in kot bakla plameneče padalo ... razparan trup letala, bruhajoč gosto belo paro ...

Hans požene turbine do konca, kajti prav pred njegovimi očmi, pod velikimi od olja ~packanirni krili, bljuvata dva mitraljeza ogenj IZ trebušne kupole ... Z bliskovit im zasukom se izogne trčenju, zdrsne med dvema bombnikoma, se za las izogne tretjemu, ki počasi pada v svedm in vleče za seboj ogromno perjanico črnega dima, nato pa se znova navpično vzdigne skozi vrtinec spremljevalnih lovcev, ki ga ne morejo dohiteti.

Sredi tega vrtiljaka letal izgubi izpred oči svoje tovariše. Za hip prepozna dobro mu znan obris messerschmita 262, ki vžiga od blizu po leteči trdnjavi, da e{csplodira in povleče za seboj v globino še drugo.

Brezhibni box je razbit. Od nekega štirirnotornika v plamenih, ki strmoglavlja na hrbtu, se odtrga zapored kakih šest padal, medtem ko se bližnja letala oddaljujejo, da ne bi odpihnila belih cvetnih vencev ...

Ker mu še ostaja municija, se Hans - malce nerad - v drugo požene v napad. Tokrat vzame na piko zgornji del prve skupine, sestavljene iz liberatorjev B-24 •.. Skrbno nameri na bombnik na skrajni desni, naravna letalo, tako, da se točka in osvetljeni križ giroskopskega kolimatorja na bleščečem trupu ujemata, in se z dolgo salvo znebi preostale municije.

Ni mogoče zgrešiti z EZ 42 - liberator, zadet od vee raketnih izstrelkov, se raztrešči na nebu.

Ves očaran opazuje Hans bitko in se oddaljuje iz dosega ognja, švigajočega iz stotine strojnic, ne vidi pa štirih mustangov, ki s polnim plinom navpično strmoglavljajo nadenj.

Messerschmitt 262 se pod zadetki 12,S-milimetrskih izstrelkov strese v istem hipu, ko švigne pod njegovim nosom srebrnkast P.SI z· belo zvezdo na krilih ...

Hans se umakne tako grobo, da stiki na vpadnem robu kril pokajo, ker lovijo zrak, ki se ob silovitem manevru trga in beži v tisočerih ledenih kristalih ...

Zaman se je tako bliskovito dvignil, kazalec brzinomera je že prekoračil rdečo črtico, ki kaže hitrost devetsto pedeset kilometrov na uro. Messerschmit 262 začne valoviti v kratkih valovih in vrže pilota naprej navzlic dobro zategnjenim vezem ...

Hans se posreči uravnati let svojega letala šele kakih sto kilometrov od bojišča. Že ves izčrpan od napora pogleda na merilce goriva - nekaj več kot štiristo litrov ga je, komaj za pet minut letenja ...

Skuša poklicati svojega vodjo, toda zaman, njegov radio so uničili rafali mustanga.

Zdaj pa hitro nazaj, da se ogne pristajanju ponoči, kajti sonce je že nizko nad Dansko.

Hans se orientira po Weseri, kmalu opazi jezero Steinhuder - čez tri minute bo že v oporišču.

Blago se spušča, zmanjša število vrtljajev na šest tisoč petsto, kajti ena turbina pregreva. Žejen je, vendar pa ga ta občutek žeje prav tako kot obe zmagi, ki ju je izbojeval, ne rešijo tesnobe. Njegovi zmagi mu puščata v ustih grenak okus poraza ... morda sta to zadnji dve vsa stavba, na kateri je gradil svoje življenje, se podira ...

Nad Steinhuderom začne v višini osemsto metrov leteti vodoravno in odvzame plin do tri tisoč vrtljajev. Letališče se bliža, po njegovem mora biti na desni od hanovrskih požarov ...

Petsto pedeset kilometrov na uro. Spusti krilca za deset stopinj, da bi še zmanjšal hitrost, in izvlekel kolesa.

Langenhagenska vzletna steza se vleče sredi ruševin in zoglenelih smrek. Nobenega znaka življenja. Kako obupno se je vse spremenilo od njegovih prvih bojnih poletov v Libiji. Ne bo več veselih tovarišev, ki bi mu pomagali izstopiti iz letala in mu čestitali. Ne bo več sodov piva, ki bi jih zve.čer v kantini odprli, da bi proslavili. .. Bo našel vsaj kakšno luknjo, kjer bo lahko spal brez strahu, da ne ostane pokopan pod točo bomb?

Premakne ročico podvozja in čaka na tri ločene udarce, ki pomenijo zaporedno zaporo treh koles. . . klang - prvi - klang drugi ...

Tedaj pa pod njegovim obrazom nenadoma eksplodira - bleščeč blisk izstrelka, ki raztrešči instrumentno ploščo, strahovita bolečina v mečih, ki so jih razmesarili drobci ...

Drobec sekunde popolne tišine, nato eksplodira turbina, ki odtrga krilo in izgine v globino • .• messerschmitt težko omahne in se

obrne. Le kratek hipec tipa Hans za stikalom katapultnega sedeža, toda že mu centrifugaJna SiJa prilepi ranjeno roko ob steno .. . nov udarec in še drugo krilo se odtrga ...

Hansu je bilo jasno. Niti zgane se ne več, da bi se uprl.

V lovski koči so spremljali potek drame in

maat1 so nagonSKO SUSlllll ritIl1t"'.. , 1I.U J" messerscJunitt treščil na zemljo. Sele takrat so zagledaJi dva tempesta, ki sta se z vso naglico vzpenjala v nizke oblake.

Flak ni spro žil niti strela .

Na pobočja gričev se začenja spuščati noč ...

VSI

Naši padalci v Chambery CHAMBERY 30, 31. oktobra in l. novembra. Da, prav imate, to je v Franciji. V teh dneh je bilo padalsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 24 ekip ali 138 tekmovalcev. Kar precej veliko tekmovanje , ali ne? ln zakaj to piše!11, se boste vprašali. Zato ker malokdo ve, da so se tega tekmovanja udeležili tudi naši fantje.

Ptujčani in Celjani. V lastni režiji, prosim da ne bo pomote. Naj jih naštejem: Stanislav Čuš, Janez Vidovič, Boris Blažič, Franc Kodela, Miroslav Vindiš in Bojan Bohnec so se strpali v spo sojeni kombi in odhiteli v FrancijO. Tekmovalce je popeljalo v višave letalo Twin Otter, v katero so se vkrcale po 4 ekipe. Vsaka ekipa je napravila po 6 skokov, disciplina pa je bila skupinski skok na cilj z višine 1200 m. Naši fantje so dosegli zelo lep uspeh, čeprav niso posegli po kakšnem odličju. Ekipno so zasedli 14. mesto. Rekli boste, to pa ja ni nič posebnega. Toda 14. mesto je bilo doseženo s padali PS-06 (za katere lahko mirno trdim da so zastarela), medtem ko so se razne klubske in vojaŠke ekipe vozile po Francoskem nebu s Strato stari in Strato c1oudi.

Posamezna mesta so zasedli: Miroslav VINDIŠ, 67 mesto Franc KODELA, 83 mesto Stanislav ČUŠ, 87 mesto Janez VIDOVIČ, 90 mesto Boris BLAŽIČ, 92 mesto Bojan BOHNEC, 112 mesto.

Zanimivo je tudi da je imel Francoz Lubbe (vojaška ekipa), ki je zasedel 1. mesto v vseh skokih nule. Razlika med prvim in našimi fanti pa je samo 3,67 m.

Torej tako. Uspeh je tukaj in fantje so (kakor vedno doslej) ostali skromni.

Kaj pa mi, ostali? Verjetno se bomo začeli tolči po prsih in rekli: "A ste videli?

To smo naredili s starimi PS-06."

Nič pa nismo storili, da bi tem fantom kakorkoli pomagali. Vse bo ostalo po starem. Zopet se bo skupina entuzijastov lotila ,,fehtanja", če bo hotela na kakšno tekmovanje, seveda s sposojenim kombijem, s padali PS-06, ker pač druga padala ne rabijo ker imajo krasne posterje na katerih so "Strato stari" in "Strato c1oudi" .

To naj bo skromen zapis o skromnih fantih in o njihovih neskromnih uspehih, ki se bodo verjetno na isti način ponavljali.

SREČO PETRIC

tiNEXIadrIa aviopromet

< ...r,

..-

'-

~

lEJAlSKl ,VESJNIK I

#

-

---

,il'"

Organizacijsko glasilo 10 ZLOS* stevilka 5* leto II. dec. 1977 , r

SEJA 10 ZLOS

"-

,

.

, Dne 22. 10. 1<977 je bila seja 10 ZLOS SlS in to z realnimi predračuni. , To prov Ljubljani. Na dnevnem redu seje so bila ble:Qlatiko bo spremljala posebna .komisisledeča vprašanja: ., ja tov. Avbar,. Robida, Primožič, Malek, l.-pregled ~klepov zadnje seje JO ZLOS Bitenc. z 'dne 9. 4. 77; Globalni plan strokovnih dejavnosti , ~~mr~ 1eto.1978 s fmančno kvantifika2. proračun 10 ZLO S za leto 1~77; 3. i,nformacija o realizaciji srednjeročne- CIJO, ki so ga Izdelale <Stro~9vne službe 10 ga p~ograma razvoja ma~erialne ba~ ~ ZL?S, bo dostav!jen .. vsem ( aeroklubom ZLOS; _ . kot osnova za planlranJ(: za leto 1978. .Realizacija srednjeročnega programa 4. informacija o društvu amaterskih gra( poteka zadovoljivo pd 'nabavi jadralnih diteljev letal "Bloke~'; 5. mednarQdni program VSJ s finačno letal, me~tem ko smo pri nabavi motor\.. kvantif1kacijo za leto 1978; . . nih letal in padal iz objektivnih razlogov 6.-poročilo'in stališča tK P CK ZKJ o v zaostanku. Na osnovi analize je bil.spre- . varnosti v letalskem pronietu; ' jet plan uvoza za letp 1978 in-to: 7. realizacija zakona o družbeni samo- ' 5 Pa - 18,' zaščiti v ZLOS; 3 Cessne - 172, 8. 'predlog dopolnila samoupravnega 2 Cessni - 150, 10 Zlin 42, ( sporazuma., oformiranjU ZLOS; 9. ~trokQvni kadri v ZLPS;, C: 2 motorja M 332, 3 motorje Lycoming 150 KS, 10. ramo. ( Seje se niso udeležili delegati: Ak ' 5 elis, / .

Postojne, OLC Portorož, LC Ajdovščina 20 padl!l T 4, in AK Ljubljane.

20 paillil Strato cloud, , Predložen dnevni red je bil dopolnjen 5 ja.dralnih letal Pilatus, , s sledečimi točkami: ' 10 Jadralnih letal Jantar, XN. SPI' leta -1978 v Portorožu' 8d·adr . letal Blanik, progmsi'tev športnikov 1977; "'" : 4 radiopostaj Dittel, tekmovalni sistem v modelarstvu in 20 RC aparatur.

L. ljubljansko športno letališče.

Za ta pro~a~ uvoza~ mor~o dO?iti Na osnovi obširne razprave) o vseh uv.oz~a ~ovolJenJ~ !er oprostItev carrne. tdčkah dnevnega reda je 10 ZLOS sprejel _~13.!l Je bil dostavljen VSJ. .. ' __ . sledeČe sklepe: Društvo amaterskih graditeljev letal Proračun 10 ZLOS v višini "Bloke" se bori z začetniškimi težavami.

2).?'9.320.- din za leto 1977 je bil Kajub temu že delajo letala. Problem so soglasno sprejet. elede deficita r:evijeI\ri- fmančna sredstva in premajna aktivnost la pa je bil sprejet sklep, da je nujno članstva in nekaterili kluqov. Sprejet je _ potrebno to vprašanje ponovno aktivirati bil sklep, da je treba amatersko gradnjo pri' RK SZDL za sofinanciranje revije iz podpreti vsestransko v vseh klubili in jim združenih sredstev za' periodični mladin- !luditi fudi materialno pomoč. V letu ski tisk. Za realizacijO .tega sklepa so 1978 pa bo v Velenju že prvo srečanje zadolženi: tov. .Avbar, Polenec in Bitenc. amaterskih graditeljev letal z mednaGlede sistemske rešitve financiranja rodno udeležbo.

ZLOS, ki ni zadovoljivo rešeno, pa se je Mednarodni program s fmačno kvantitreba tudi v bazi orientirati na ustreme ,.fikacjo SO VSY je bil sprejet s pripomb.o, {

.. .

"

1 LETALSKI VESTNIK

)

da se v ta plan vnese se Al v . SPP v višini V letu 1978 lahko dobimo samo eno participacije 3oo.000.~ din ter udeležbo letalo Zlin 42 (za Velenje, ki že ima na evropskem prvenstvu F-1-C s partici- , dovoljenje). V letu 1979 bi lahko dobavi· pacijo 60.000.- din. 10 ZLOS je tudi li tri do štiri, v letu 1980 pa več. O dinasoglasno sprejel kandidaturo ALC za miki dobav 'so se pripravljeni pogovorjati svetovni Para-sky pokal leta 1980 ter v mesecu decembru tega leta.

Zlin' 5 26 je razprodan in ni več v proizkandidaturo za organizacijo XIV. SPP leta 1978 v Portorožu. vodnem programu.

V zvezi s stališči IK P CK ZKJ glede Zlin 43 ni več v proizvodnem progra· varnosti letenja je treba v vseh klubih mu. podrobno . analizirati stanje in . sprejeti Zlin , 726 ne bodo več proizvajati. ustrezne ukrepe:-Za izvedbo te akcije so Imajo enega znaletom 55 Ur, za katerega odgovorni aktivi ZK. bodo poslali ponudbo.

Glede izvajanja zakona o družbeni Letalo Zlin 50 lahko dobimo takoj po ' Samozaščiti v naših organizacijah, morajo ceni prib!. 850.000.- din. To letalo je vsi aeroklubi poslati pismeno PQročilo opremljeno ,z motorjem Lycorning in ZLOS do 15. 11. 77, ker mora ZLOS do Hoffman spremenljivo eliSo. , konca novembra izdelati globalno poroči­ lo za ZLOS in ga posredovati RK SZDL. Predlog dopolnitve samoupravnega · PREDLOG PLANA ZA sporazuma o formiranju ZLOS je treba JADRALNI SPORT poslati v javno razpravo vsem včlanjenim organizacijam. Strokovni kadri, konkretno republiški trenerji v ZLOS so nujno potrebni v odnosu na kvantiteto, zato je Če upoštevamo dejstvo, da bo ZWS treba poslati zahtevek za financiranje teh . imela v letu 1978 kadrov ZTKOS. .

15 vlečnih letal (5 novih Pa-18), Naslednja seja 10 ZLOS ob predvi- 25 Blanikov, ~ dvosedov (7 tJ.ovih), doma 15. 12. 77 s sledečim dnevnim . 8 Jantarjev (novih), , redom: 12 Pilatusov (7 povih), - fmanciranje ZLOS na osnovi analize za 1 Astir, leto 1977; 3 Libelle in - realizacija programa za leto 1977; 6 Cirrusov - program za leto 1978; ter prib!. 10 tekmovalnih jadralnih letal - koledar športne dejavnosti 1978; lesene konstrukcije, potem je to vsekakor - proglasitev športnikov za leto 1977. velik napredek in tudi solidna materialna Sekretar 10 ZLOS , baza za šolanje, trenažo ip šport za prib!.

520 jadralnih pilov. Na osnovi tega lahko predlagamo sledeči plan za leto 1978: 100 novih izšolanih pilotov, RAZGOVORI V PRAGI 10.000 ur naleta, I 100.000 preletenih km, akcija preletov v ALC 78 za zlate "C" značke,

2 LETALSKI VESTNIK

akcija preletov v Subotici za. diamantne Razgovori s predstavniki Omnipol-a in "C" značke, zveznega ministrstva za letalstvo v Pragi republiško jadralno prvenstvo, dne 25. 10. 1977. zvezno jadralno prven_stvo, Vodili so jih ing. Peter Robida, šolanje pilotov za SROA po pogodbi ing. Peter Klinar ter Marko Leskošek o KRV, vprašanju nakupajetal Blanik ter Zlin 42. šolanje učencev gimnazije "MaršalTito" Trenutno so nCdobavljena tri letala Mostar.

Stroški realizacije navedenega pr.ograBlanik. Imajo pa možnost dobaviti še 6 Blanikov iz kontingenta za Španijo. Leta- ma bodo znašali: ta scy dodatno opremljena, zato bodo 1. Šolanje 100 učencev po 10.000.- din ·dra,žja. Vsa ta letala je ing. Peter Klinar ' 1,000.000.- din \ re~rviral za dobavo Kovinotehni. Prejeli 2. 10.000 ur naleta za trenažo - tudi akcije prel~tov po 300.- din ura so tudi informacijo, da bo tovarna LET v letu 1978 prenehala proizvajati letala 3,000.000.- din Blanik, generalna popravila Blanikov za 3. Rep. jadralno prvenstvo -;" 30 tekmoJugoslavijo pa bo delal VTC Vršac. valcev 300.000.- din

4. Zvezno jadralno tekmov.)

5. Republiški trener Skupaj .

prvenstvo (10 100.000.- din 180.000.- din 4,580.000.- din

Od navedene vsote naj bi baza, t. j. aeroklubi, p_okrivali 4,030.000.- din, ZLOS pa 55(J.000.- din iz naslova združeJ1ih sredstev preko TTKS za vrhunski šport. Iz teh sredstev n\lj bi ZLOS sofinancirali: .

300.000.- din za rep. prvenstvo, ki je priprava športnikov za zvezno tekmovanje; 100.000.- din Zil udeležbo na zveznem tekmovanju; 50.000.-- din za rep. trenerja; 100.000.- din za akcije prele tov.

To je predlog, ki je sestavljen in predla, gan na osnovi pokazateljev trenda razvoja te panoge športa v ZLOS. ProsImo, da predlog obravnavate z aktivnimi člani vaše sekcije ter verificirana stališča od samoupravnega organa kluba posredujete prek Svojega delegata ali delegacije komisije pri 10 ZLOS.

PREDLOG PLANA ZA PADALSKI SPORT

3 LETALSKI VESTNIK

Plan je napravljen na osnovi obstoječe materialne bazeL perspektivnega srednjeročnega načrta razvoja te dejavnosti in programskega plana šolanja in trenaže za 300 padalcev, ki so člani ' organizacij ZLOS. Če upoštevamo, da bo ZLOS imela v letu 1978 220 padal za šolanje in šport (od tega cca 40 novih) in da ima Letalska zveza Jugosalavije svoja letala AN-2, ki so namenjen'a izključno za to dejavnost, . lahko predlagamo sledeči plan dela za leto 1978: r - 70 novo izšolanih padalcev" - 8.000 izvršenih padalskih skokov, - republiško padalsko prvenstvo, - priprav~ rep. reprezentance za zvezna tekmovanja, - državno padalsko prvenstvo, - šolanje padalcev po pogodbi KRV. Stroški realizacije navedenega programa bodo znašali: . I 1. šolanje učencev - 10 -začetnikov po 8.000., din znaša 560.000.- din.

2.8.000 padalskih skokov za trenažo, šport'in nadaljevalno,kvalitetno šolanje padalcev po 250.- din2,000.000.- din

3. republiško padalsko prvenstvo .J 50' tekmovalcev 155.000.- din 4. priprava rep. padalske reprezentance za zvezno tekmovanje - 15 padalcev (članska, ženska in mladinska ekipa) 7 dni 79.000.- din 5. državno padalsko prvenstvo (15 tekmovalcev, trener, vodja) 90.000.- din 6. republiški trener za padalstvo 180.000.- din Skupaj 3,064.000.- din Od navedenih vsot, baza oz. aeroklubi pokrivajo okoli 80 % stroškov t. j.

2,560.000.- din, ZLOS pa naj bi ostalih 20 % ali 504.000.- din iz naslova združenih sredstev preko TTKS za vrhunski šport.

Iz teh sredstev bi ZLOS sofinanciral: 155.000.- din za republiško padalsko prven~tvo;

79.000.- din za skupne priprave republiške padalske reprezentance; 90.000.- din za,udeležbo na državnem padalskem prvenstvu; 180.000.- din za republiŠkega padalskega trenerja.

Predlog plana za leto 1978 je napravljen na osnovi prej navedenih pokazateljevoz. po programu razvoja te dejavn osti v ZLOS. Prosimo, da ta predlog obravnavate s člani vaše padalske ~kcije ter stališča in pripombe sporočite padalski komisiji pri 10ZLOS.

PREDLOG PLANA ZA MOTORNO LETENJE ZLOS bo v letu 1978 predvidoma razpolagala z naslednjim parkom motornih leta! za šolsko-športno dejavnost (ni upoštevana gospodarska dejavnost): ves Tip letala ' št. letal ostanek resursa letal ur Aero- 3 15 6.000 14 Kurir 3.600 4 Citabria 2.000 5 (+ 5) 4.800 (+ 10.000' Piper Pa-18 Cessna 150 1 700 Cessna 170 1 1.000 Utva 55 1 200 AL60 1 970 Za. leto 1978 predlagamo naslednji

plin:

200 ur šolanje za ŠROA - 5 učencev; 400 ur šolanja z.a AK - 10 učencev; 500 ur došolanje za športna dovoljenja Za 50 pilotov;

2.000 ur trenažno in športno letenje za 200 pilotov; ~ , 3.500 ur za usl~ge jadralstvu in padalJ •. \ • stvu; . 200 ur akrobatsko letenje -na kupljenem resursu ZLIN za šolanje . 10 novih pilotov akrobatov in trenamo letenje 20 pilotov. Skupaj:' 6.800 ~r. Športne akcije: , " ,; 1. Klubska tekmovanja'motornih pilotov . I , _ rally v Qkviru trenažnega let~nja; 2. rep. aerorally; " 3. rep. akrobatsko prvenstvo; , 4. udeležba na drž. prvenstvu - JAR; . 5. udeležb~ na drž. akrobatskem prvenstvu.

-, Stroški planiranega naleta in org. ! _ 'stroški tekmovanj 1. ŠROA $olanje (200 ur) --150.000.- din 2. osnovno šolanje za AK (400 ur)I " 300.000.- din 3. Trenažno letenje (2.000 lU) _' 1.200.000.- <lin 4./Usluge jadralstvu - , padalstvu o-ačuna­ ni že pri vsaki navedeni dejavnosti).

5. Akrobatskor šolanje + trenaža -(I70 ur po-900 .din. 153.000.- din 6. Rep. aerorally - . 25 pilotov (IOO.ur) 70.000.- din 7. Rep. akrobatsk.o - 25 pilotov (2'5 ur ' pQ. 900 din) 32.000.- din 8. JAR '''''' udeležba 5 tekmoval~ev,..n 25.00Q.- din 9. Drž.c\akrobajsko prvenstvo - udeležba 5, tekmovalcev - , > 25.000.- din Skupaj , , 1.955.000.- din Prosimo, da ta predlog o~ravnavajo člani vaše motorne sekcije te! stališča in pripombe- o tem predlogu -postavite motorni komisiji pri 10 Z~OS. r

l'

o·

0/

,

FINANeNI PLAN VSJ

'"

4

1

LETALSKI

/ VE~TN~K

-

I

Od VSJ smo prejeli predlog plana dejavnostj s fmančn'o kvantifI.kacijo za leto 1978. 10 ZLOS predlagamo, da ga obravnava in tudi verificira z vsemi sprejetimi pripombami in dopolnili, ,da bi ga lahko preko delegatov' ZLOS sprejel SO VSJ. Ker smo predlog sprejeli le venem izvodu, vam ga predstavljamo v skrajšani obliki.

Program in plan izdatkov VSJ: Obaveze VSJ u medjunarodnim orgartiza: , cijam (FAI): . ' ,

-Kotizacija FAI 70.000.- din - ' Kotizacija OST IV 3.000.- din - Sastanci komiSija F Al 78.000.~ din - :Sastanak gen. sekr. NAK '60.000.- din - Savet EAI ' , 9.700.--' din - Generalna konferenca F Al , 29.000.- din Svega 249.700.- din .1

-

<

Program multilateralne saradnje : ,- Sastanci stalnog komite1;a 17.000.- din - ~astanci stručnih komisija I 30.000.- din Sve ga ' 47.000.- din Bilateralna saradnja: - Poseta delegacije NAK Poljske .

34.000.- din - Pose ta de~egacije VSJ NAK-u Madjatske . > 14.000.- din - Poseta tlelegacije VSJ NAK.-U Rumu' ) 22.~00.- din nije / ~ Poseta delegacije OOSA:F VSJ-u 17.000.- din \ '- : Poseta delegacije VSJ NAK-u CSSR .

18,000.- din Svega 103.000.- din Svetska prvenstva: - Svetsko prvenstvo za klasu F-I-D , 56.880.- din - Svetsko prvenstvo za .F2A;F2B in F2C . l 108.090.'- din '- Svets.\co prvenstvo za S3A, S4D, S5D, i S7 .

80.000.- din - _XVI. svetsko jedrilič. prvenstvo i ,.;' I 570.000.- din - XVI. svetsko padobranško prvenstvo 480.000.- din - VI. svetski para-ski cup 89.000.- din - Svetsko prvenstvo u motornom letenju -} 80.000.- din - Svetsk6 prvenstvo u akrobatskom letenju 280.000.- din , Evropska prvenstva.: - Evrop~o prvenstvo za klase FIA, FIB 165.000.- din - lII. prvenstvo žena vaz duh. jedri1ičČ.

60.000.- din - Evropski aerorally 180.000.- din Medjunarodna takrruČeIlja: - Me'dj. padobransko takrničenje 130.000.- din Svega ... 2,378.970.- din ,

Funkcionalni razhodi: - Razhodi stručfli!1 komisija '\ , 100.000.- din - Troškovi izrade trofeja 100.000.- din - MaterHtlni razhodi VSJ 200.000.- din

7

;;r --

Učni

Svega

razhodhadnika ci

955.427.- dm.

-<

1,355.427.-<lin

.

-

Str?kovn~ službe pri 10 ZLOS nimajo nob~nih PrIpomb na ta predlog, ki je

povsem v skladu z družbenim dogovorom na ravni federacije, ki točno predvideva, Robni plan: kaj se lahko fmancira,jiz tega naslova - Oprema 'za reprezentacije: mOdelari / 160.000.-;- din ,(samo mednarodni program). Mnenja pa padobranci , 150.000.~ din smo, da je treba glede udeležbe padalcev " /.iedriličari " \ 600.000.-din na svetovnem in mednarodnem tekmoSvega .

910.000.- din- vanju ·resno prediskutirati z ozirom na . ,17 to 197?-;:t. j. na Rim. r:-Uk:upni 'predračun razhoda VSJ za 5,044.097.- din 1978 gQdinu iznosj ,1

18. DR2AVNO P!lVENSTVb

><:III.-POJ<AL REPUBLIKE

,., .

Prvenstvo je bilo ponovpo V organizaNa letališču , Lučko pri ~agrebu je bilo 29. 10:" tradicionalno tekmovanje letal- ciji aerolQ..uba Ptuj mf športnem igrišču v skih modelarjev v kategorijah -'pr~stole­ Markovcih pri Ptuju" Prvenstvo je bilo 24. , tečih modelov, na kater~m je sodelovalo in 25. septembra. Udeležba tekmovalcev, tudi 23 tujcev iz Italije, Svice, Mad~rske , je bHa po kategorijah naslednja: 9 tekmo\ in ZR NemČije. Za Slovenijo je bila pri- valcev :iz 4 klubov v hitrostnih modelih (v j~vljena organizatorju selek~ija, katero pa zadbjih letih največja udeležba), 6 je organizator pri rangiranju razstavil na tekmovalcev iz 4 klubov v akrobatskih modelih (udeležba ~ slaba Ijn poprečni klube iz: katerih so posamezni tekmovalprehodni pokal republike seštel rezultati), 9 tekmovalcev oziroma ekip iz -' ci, ter rezultate iz vsake kategorije samo enega 5 kl,ubov v ekipni tekmi (team racing), najbolje .uvrščenega tekmovalca istega dobra udeležba in tudi rezultati. , kluba (če ga je v kategoriji .imel), kar je R(lzultati: _ , šlo V prid tUjcem,'ki so 'zopet odnesli preF-2-A (hitro~tni ~odelif!z' ZLOS - 2: , hodni pokaL ' 1. Velunšek Oto,Ptuj - 230,44 krpih I.' Rezultati: ' , '\ 2. Hrustanovi6 Ahmed, 'Vareš F:f':A (43.-tekmovalcev): 229,29 km/h " _ , l. Lensi Valde mar o, ' Firence 3. Kaji6, Vareš - 223,602 km/h ~260 + 227 2. Videmšek Tone" Ljubljaila ' ~ F-2-8 (akrobatski modeli) iz- ZLOS - 3: • 1260 +224 _ 1. Ivanček Marijan, ,Trešnjevka - 6433 \ 3. Karner Peter, Celje - 1195 v' točk / , 13: Zarič ~injo, Celje - 1108_ 2. Sindjeli6 Svetomir, AA.K Beograd 6056 točk ", F-I-8 (26 tekmovalcev): 3. Pezgovšek Peter, 'EMO ' Celje - 5800 1. Sonavio A., Monfalcone - 1260 + 208 točk 5. Peček Dušan, Ptuj - 1201 F-2-C (ekipna tekma) iz ZLOS:- ' 1 ekipa: 12. Dajčman Miro, Ptuj - 1007 ,1. Veluošek - Alič, Ptuj - 9,05 min 22. Hostni~ Janko, Ptuj - 731 2. Prukner - Šurina, Trešnjevka - 9,18

za

min'

F-J-C (28 tekmovalcev): 1. Seelig H., Muenchen - 1260 f 486 -3. Velunšek Oto, Ptuj - 1260+ 211, 12. !anžekovič Konrad, Ptuj - 1217 ' 17! Zuran Ma,ks, Ptuj - 1182

krogov

5 LETALSKI VESTNIK

I ?

I

'1

DOLENJSKI POKAL

Gene-ralni ekipni plasma: (27 "ekip"+: -l. Monfalc6ne - 3657 > '

2. Muenchen - ,351,6 3. Ptuj - 3428 8. Celje -2372 Il. N ovo' mesto ;-' 2230 19. Ljubljana - 1260

l

3. Pažin - Pažin, AAK Beograd - 135

,

?,

\. ?

',

v

V organizacijL aerpkluba Novo mesto je bilo 10. in 11. 'septembra tradicionalno modelarsko tekmovanje za ,,Dolenjski pokal" v kategorijah prostoletečih modelov. Skupaj je tekmovalo 63 modelarjev _i~: 8 slovenskih klubov.

ostanejo. Še sreča, da ostajajo, ker drugače ne vem, na katerem mestu bi pristali slovenski modelarji v zveznem merilu: Za Štajerski pokal se je prijavilo čez 90 tekmovalcev, od tega jili je tekmovalo sa~o ,že prej omenjenih 61. AK Visoko je prIjavIl kompletno ekipo v A2 in ~menjakih. Na tekmovanje pa ni bjlo člani F·1·A (31 tekmovalcev): ' 1. Videmšek Tone, Ljubljana 1237 n~.og~. AK Brežice že n~kaj let zapored prIjavlja te~ovalc~ za tekmovanja, ki jih točk unamo v CelJU, na samo tekmovanje jih 2. Brodar Martin; N. mesto - 1197 pa ni. Ravno tako je bilo za Štajerski 3. Peček Dušan, Ptuj ::- 1187 točk pok!!l, ko so prijavili kompletno ekipo za ~1~. ' člani F·1·B (7 tekmovalcev): Ta,~ne prij~~e so za organizatorja zelo 1..Peček Dušan, Ptuj - 137 točk neprIJetne, saj Je tekmovanje pripravljeno 2. Dajčman Miro, Ptuj - 1074 točk 3. Brudar Martin, N. mesto -1030 točk že V?~prej. s?dn!ški kartoni napisani, sodniki rezerVIram, kosila naročena, itd.

To ni pošteno in se v prihodnje obračam člani F·1-C (6 tekmovalcev): / 1. Grošelj Janez, N. mesto - 1195 točk "na ~odelarski svet, s prošnjo, da td vprašanJe, kako, kdo fi kdaj se prijavlja na 2. Velunšek Oto, Ptuj - 1093 točk tekmovanje, postavite v dnevni red.

3. Žuran Maks, Ptuj - 965 točk Sodniških parov je bilo 16" tako da . tekmovalci niso imeli nobene gneče za ' Ekipna uvrstitev: 18 ekip): vrsto pri sodnikih in so lahko mirno 1. Ptuj - 9331 vodili taktiko tekmovanja. 'tudi veter ni 2. Novo mesto I - 7448 pretirano nagajal, saj ni presegel vrednosti \ 3. Ljubljana - 4246 ' 6 mis. V povprečju je pihal 3 - 4 mis iz smeri SW, torej diagonalno čez letališče, SlAJERSKI POKAL tako da so tekmovalci imeli precej ugoden teren, Na žalost je kljub temu 8. o~tobra je bilo v Celju tekmovanje padlo precej modelov na drevesa. letals~ih ?Iodelarjev ,za Štajerski pokal.

Reklamacije oz. pritožbe na delo Zaradi njegove dolgoletne tradicije in ~odnikov ni bilo nobene. Da je bilo tako, kvalitete je to 'pot bilo prvič v zveznem Je zasluga na precej visok1 ravni sodnikov merilu. Tekmovalo se je v kategorijah od katerih so poleg domačih bili zasto: F·1·A, F·1·B in F·1·C. Vseh tekmovalcev je bilo 61, od tega 38 v F·1·A (A2), 12 ~ pani tudi iz Ljubljane, Novega mesta in F·1·B (gumenjaki) in 11 v F-l·C Ptuja.

Na koncu naj pohvalim še Videnška in (penjači).

Lesjaka ter kompletno ekipo EMO Celje 1 Kljub temu da je . bilo vreme dobro, v r~r~du F·1-A, F-1·B komple,t no ekipo rezultati niso bili najboljši. Nihče izmed Ptuja ,m v F·I-C zopet Ptujsko ekipo. Vse te~ovalcev ni doseg~l maksimalne ga števila točk. Npr.: prvI v F;l·A Georgi te ekipe so obdržale prehodne ekipne pokale v Sloveniji, kar je lep uspeh doma· ZOIČEVSKI (AK Trešnjevka) je zbral čih klubov.

93,2 % od maksimalnega števila v F-1·B Drugo leto je tekmovanje ,za Štajerski je Miro DAJČMAN <;losegel kom~j 79,6 % pokal v Ptuju in upamo, da se tam fi V penjačih je bil najboljši Oto VELUNŠEK, ki: se je z 99,5 % še najbolj približal dobimo še v večjem števjh.i kot v CeljU. NIKO PETELIN 1260 pikam. Da so bili doseženi takšni ~ezultati, je odraz tega, na kakšni stopnji / Je vrhunsk? modelarstvo pri nas in pred. vsem v našI republiki. Res da ni bil priso· Rezultati: ~en ~ranko Leskošek, pa tudi to je res, da Je DjUro Masari odstopil od tekmovanja, F·1·A: češ da ga čaka mnogo pomembnejše tekmovanje v Zagrebu in da je škoda 1. ZOjčevski GeoJ.' gi, Trešnjevke - 1175 modelov. Toda zavedati se moramo, da točk že leta in leta vidimo v modelarski areni 2. ' Videmšek Tone, Ljubljana - 167 \. vedno ista imena, iste tekmovalce. Le tu točk 3.

Lesjak Zdravko, EMO Celje - 1165 ~ ~am kap~e kakšno novo ime, ki zopet IZgrne, starI tekmovalci , pa še vedno točk Rezultati: , Pionirji A-1 (20 tekmovalcev): 1. Praprotnik Matjaž, Ptuj - 256 točk 2._Sitar Marjan, Mirna - 245 točk 3. Golobič Gre~or, N. mesto - 204 točke '

/

/'

/

6 LETALSKI VESTNIK

.1

F-1-B: 1. Dajčman Miro, Ptuj - 1004 točk 2. Hostnik Janko, Ptuj'- 1001 točk 3. VeČei Geza, Novi sad - 909 točk ~

"-

F-1-C: '-.l 1. Ve1unšek Oto, Ptuj - 125~ točk 2. Nikič Slavko, Banja Luka - 1241 točk 3. Varda Dušan, Utva Pančevo - 1171

Rezultati: 1. Oto Verbančič, Maribor - 1120 točk 4. Danilo Hojnik~ Ptuj - 1070 točk 8. Karel Krepfl, Ptuj - 1011 točk 9. Maks Berčič, Ljubljana - 998 točk Il. Miha Šorn, Ljubljana - 974 točk 15. Vlado Otoničar, Ljubljana - 883 točke.

V končnem plasmaju v diSCiplinah pa so bili zmagovalci: izvidniške naloge: Danilo Hojnik; XX. JUGOSLOVANSKI I točnost pristajanja: Oto Verbančič; AERO RALLY " časovna točnost: Mijat Jovanovič (Kraljevo). ' Na XX. jubilejnem jugoslovanskem . aerorallyju motornih pilotov je sodelovalo 25 pilotov iz 15 aeroklubov vseh X. PRVENSTVO V republik in pokrajin, razen LZ Make- AKROBATSKEM LETENJU / donije. Prvenstvo se je pričelo 11. 9. v Vršcu in se je 18.9. zaključilo s proglasitvijo najboljših v Mariboru, kamor pa Prvenstvo je bilo v organizaciji Zveze tekmovalci z.aradi dežja niso mogli prile- beograjskih ae1'oyJubov 1. in 2. oktobra, teti. Tekmovalni del rallyja, od.. Vršca tekmovalno letenje pa je bilo iznad preko Banja Luke, Zagreba in Kumrovca, .,Ratnog ostrva", (izliv Save v Donavo). ~ je zaključil v Zagrebu.

Na trenaŽl1em letenju je bilo 17 pilotov, tekmovalo je samo 12 pilotov (Slovenija , 5, Srbija 5, Hrvaška 1 in BiH 1) ker ostalih 5, tudi 2 iz Slovenije, niso imeli izpolnjen pogoj naleta. Prvi tekmovalni dan sta bili izpeljani disciplini v znanem in neznanem obveznem programu. S tem pa je cilo tekmovanje tudi zaključeno, ker je bilo naslednji dan slabo vreme in je odpadlo tekmovanje v prostem programu. točk

Rezultati: Letala čakajo na štart jubilarnega 20. Jugoslovanskega aerorallyja na letališču Vršac.

~

obvezni znani program: 1. Jože Slana, Ljubljana - 3903 ' 2. Danilo Hojnik, Ptuj - 3877 3. Marjan Kencijan. SI. Gradec '- 3814' 6. Matija Škrlec, Ljubljana - 3473 8. Peter {(arner, Celje - 3362 - obvezni neznani program: 1. Matija Škrlec' 3. Danilo Hojnik 4. Jože Slana 6. Marjan Kencijan 9. Peter Kamer -

koncni plasman: Stalna tekmeca, drugače dobra prijatelja VERBANČiČ OTO 1. Danilo Hojnik -7167 LC Maribor, državni prvak v aerorallyju, HOJNIK DANILO AP 2. Jože Sl~na -: . ' Ptuj, državni prvak v akrobacijah, pred letalom ROBIN, posneta 3. Sve~omlI Tn~~novlč v Bolgariji 1977, kjer sta skupaj (Verbančič-pilot, Hojnik- _ 4. MaIJ~n KenglJan navigator) zastopala barve Jugoslavije na drugem "balkanskem 5. MatIja Škrlec - _prvenstvu' 8. Peter Kamer- ·

3441 3290 3182 3161 3018

7085 7020 6975 6914 6380

" - SRECAN~E VETER{\NOV'

\

~

repr~zenta~ca Jugo~lavije v aeror~.I.lyju za leto 1~77 (od leve proti deSni): DELlC NIJAZ - OSIJek. VERBANCIČ OTO - Maribor. KORPA ZVONKO - Beograd, ČAVAR IVO - Banjaluka.

- \ (Kazanlik ;- Bolgarija) \ . ,,)

:-

.

(. )

."

\ ZVEZNI .POKAL FRANCIJF

8 LETALSKI VESTNIK

l

Že ' nekaj let smo objavljali _ podatke o letnem tekmovanju francoskih jadralcev za "zvezni pokal". Po podatkih .do 15. -lO. je 948\jadralnih Pilotov iz 71 .klubov preletelo 2,306.206 km. Najboljši '-. klub je zopet CVVE Bailleau z - 117;636 preletenin1.i-kilometri:

"

\

Na iniciativo pripravljalnega o<;lbora, ki ga t vodi tov. Ivan-Igor Javor~ upokojeni 'polkovQ.ik-pilot, je bil 1. 1975 sklican ustanovni posvet vseh bivših letalcevl živečih v Sloveniji z namenom, da se ustanovi klub letalcev-veteranov in prijate lje V. letalstva Slovenije. , . , V glavnem so se tega posveta udeležili upokojep.i piloti, mehaniki ter veterani iz ostalih strok letalstv,a. Predložen in spre- , - jet je bil pravilnik bodočega kluba in sprejeti so bili predlogi za bodoče delo kluba. želja vseh prisotnih je, bila, da se zi , ustanovifvijo društva še naprej vzdržujeje nekdanje prijateljske vezi in ohrani tradi· cijo bivših pripadnikov letalstva.

Klub na žalost še ni registrjran, vendar , vidi iniciativni odbor rešitev v tein, da se v pravilnik kluba( vnese, dodatek, da je tudi ta klub, kot vsi ostali, po letalski dejavnosti, pridruteni· član ZLOS. S tem v zve~i bodo še ta mesec opravljeni razgo- , ' vori v naši letalski organizaciji, nato pa bo klub tudi uradno registriran.

-k Na zadnjem sreČanju, ki so ga priredili \ v počastitev jubilejev tov. Tita in 35-1etnice NL dne 28. oktob.ra letos v hotelu Svoboda na Bledu, je bilo navzočih več kot 250 članov in prijateljev letalstva. Po pozdravu yseh prisotnih in po kratkem nagovoru, ki ga je imel tov. Javor, so pr~dvajali tri kratke filme iz življenja in dela aktivnih vojnihjetalcev. .Zanimiv je bil tudi govor.t;li prispevek tov~ Petra Jenka, ki je' kot pripadI).ik bivšega vojnega letalstva 1. 1941 ob razpadu Jugoslaviie bežal s Franjom Kluzom, kasnejšim partizanskim pilotom iz garniz~na , Rajlovac. Nekateri tovariši so bili -globokO' ginjeni, ko so se po 20 in več letih na tem srečanju zopet našli z nekdanjimi sodelavci in prijatelji. Obujanje spominov na nekdanje delo jebilo posvečeno njihovemu idealu-letalstvu in se je , zavleklo v jutranje ure, želja vseh pa je bila, da se še naprej sestajajo ter tako krepijo tovariške vezi, ki so jim nekoč tako veliko pomenile. ' GUSTAV AJDIČ