Krila 6 1981 by Milan Korbar

Kaj dela Zveza .

Pol sezone je za nami. To pomeni, uresničili, razen padalcev in to ne po da že lahko damo prvo oceno o krivdi ZLOS. uspešnosti sezone in o poteku uresniNa ZLOS pa že pripravljamo prečitve sprejetega programa za leto dlog programa PS Zl.OS za leto 1982, 1981. Program PS ZLOS, ki je bil ki bo dan v javno razpravo. Ta predlog verificiran na skupščini Zl.OS in se zajema vse republiške selekcije in udenanaša na republiške selekcije in ude- ležbo na vseh zveznih tekmovanjih po ležbo na zveznih tekmovanjih v vseh ustaljenem tekmovalnem sistemu. Na panogah letalskega športa,je bii tudi v tem področju nimamo predvidenih prvi polovici leta v celoti uresničen . nobenih sprememb . Predlog je stabiliOdpadlo je le tekmovanje za pokal B zacijski in je zasnovan na principu - 4, ki ga je odpovedal DLC Novo kontinuitete obstoječega stanja in dimesto. Zastoji pa so bili iz znanih . menzij. V program so vnesli le cenrazlogov tudi v padalskem športu. tralni letalski miting ob 40. obletnici Večina tekmovanj je za nami. Ostane vojnega letalstva na mednarodnem lele še JAR za pokal Maršala Tita, III. tališču Ljubljana Brnik, za kar smo že mednarodni pokal "Branko Ivanuš" prejeli pismeno soglasje od KVL Zeter republiško akrobatsko tekmova- mun. Ta program bodo obravnavale nje. Tudi z gorivom nismo imeli nobe- vse strokovne komisije, nato PS ZLOS nih teža:v. Goriva je dovolj, le cenaje v in končno skupščina ZLOS februarja razmerju s porastom tečaja dolarja 1982. previsoka. Tudi vse pogodbene naloge Sekretar PS ZLOS smo že ali pa jih bomo uspešno BITENC MIRKO

Največja modelarska prireditev je bila na Otoku pri Metliki: XXI. pokal Bratstva in enotnosti

- o njem piiemo na 36. strani

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

KefL,4

JUNLJ -JUW 81* LETO XI. ST 6 - 7

Str. 4

Za nami so letošnje največje letalske prireditve v Sloveniji - modelarski XXI. pokal Bratstva in enotnosti, V. zlet letalskega podmladka Jugoslavije in vsa republiška prvenstva. Tem srečanjem smo tokrat posvetili največ prostora. - Na naslovnici pa je posnetek s posebne letalske razstave v okviru zagrebškega velesejma, kjer smo srečali vse domače proizvajalce z njihovimi izdelki: videli smo vršačkega javierja in dvosedno plastično košavo, mostarsko enosedo jadralno-motorno letalo Lisko, prvič na taki prireditvi pa tudi vojaškega jastreba in helikopter gazelo, poleg številnih drugih zanimivih in koristnih izdelkov naše letalske industrije. S pestro ponudbo so se izkazali tujci - od romunskegajadralnega kovinskega dvoseda lark, preko francoskih helikopterjev, angleških in ameriških poslovnih jetov, do Pilatusovega porterja in druge priročne aviacije. Našim časnikarjem fotografiranje sicer ni bilo dovoljeno, pričujoči posnetek pa nam je poslal Vladimir Bunjac iz Zagreba.

Letalska pošta XIX. republiško jadralno prvenstvo

Str. JO

Str. 35

6 8

Analiza vremena za 19. jadralsko prvenstvo XVII. republiško motorno prvenstvo Dirka s časom Državno prvenstvo zmajarjev Prvi 50 km z zmajem Zleto in diamanti leških letalcev Analiza izpitov Letalski motorji Pratt & Whitney Leški padalci so se pripravili Modelarski rezultati

12 16 20 22 24 26 2a30 34 36

ICIe"" Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani. Lepi pot 6 • Revija ilhaja vsak mesec. ralen julija in avgusta • Gradivo za obiavo y KRILIH prispevajO ljubitelji letalstva

Str. 36

brezplačno.

Oenarno nagrado prejme samo avtor fotografije,

uporabljene za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. za točnost vsebine svojih prispevkov odgovlI'jajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letetie, raketarstvo, zmaiarstvo in balonarstvo. Urednitvo si pridr tuje pravico skrajiati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji· Ur.dnitki odbor. Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tine Brudar, Tone Čerin, Jurij Franko, Dominik Gregl, Lučka Hočevar, Belizar Kedič, Laon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Moikon (glavni in odgovorni urednik), Jote Perhavc, Srečo Petric in Ciril Trček· Naslov urednitva: Marjan Molkon, pohni predal 33, 68001 Novo mesto· Prispevki za nasledl'io Itevilko morajo biti v ur.dnitvu naipoznej, do 10. dne tekočega meseca - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je prilotena ovoinica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami· Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, paltni predal 496, 61001 LJUBLJANA, telefon (061)-21-918, tekoči račun pri ZLOS. Itev. 50101-678-51077. Spremembo naslova sporOČite upravi revije ter oblezno napilite stari in novi naslov, upravi r.vlje sporočite tudi, č. r,vij. ne prejemate r,dno ~ Letna naročnina 150 din, cena posamezne !tevilke 20 din· Lektorral'ie rokopisov, oblikovanje, g,.afična priprava in tisk: Doler1ski informativni in tiskarski center, Novo mesto

Mladi umetniki so

~_.:,~::!:mot;.

srečanje

podmladka

Kot vsako leto, je tudi letos Letal- Cerkljah ob Krki. Ta športno-politič ska zveza Jugoslavije organizirala V. na manifestacija nima namena samo, zlet letalskega podmladka Jugoslavije. da otroci iz cele Jugoslavije pomerijo Tokrat smo se srečali na Dolenjskem v moči v športnih dosežkih, temyeč pomeni izmenjavo izkušenj pri vzgoji mladih v šolah v duhu letalstva, kakšen je pristop in metoda poučevanja V celi Jugoslaviji je v razpisu za Selenitsko paleto" bodisi v pismeni obliki ali likovnem in Ikarovo pero" sodelovalo okrog 20.000 otrok z smislu, in kar je najvažnejše, da gojiveč\ot 1.000 šol. V. zleta v Cerkljah se je udeležilo mo in učvrščujemo bratstvo in enot300 otrok in njihovih mentorjev, ki so se v razpisu nost med narodi in narodnostmi Jugonajbolje odrezali. slaVije. V Sloveniji je sodelovalo 3.000 otrok iz 50 šOl Zleta so se udeležile ekipe iz vseh komisija je prejela 311 izbranih likovnih del ~ 300 bratskih republik in pokrajin. Od izbranih spisov. 20 najboljših je bilo določenih za prvega do zadnjega dne so imeli otroci zaključno prireditev tako, da se je zleta udeležilo 45 in drugi obiskovalci priložnost videti slovenskih učencev, mentorjev in tekmovalcev. Prevoz dosti lepega. Že sama otvoritev zleta z je bil organiziran z avtobusom. letalskim mitingom je pokazala, da imamo mladi rod, ki čvrsto stopa po Organizacijski odbor zleta, ki ga je vodil podpolkovpoti, ki nam jo je začrtala naša partija nik Franc Tomažin, je vzorno pripravil srečanje, v s predsednikom Titom na čelu. veliko pomoč pa so bile tudi brežiške družbenopolitične in strokovne organizacije. V tekmovalnem delu zleta smo lahko videli s kakšnim ponosom pio-

PODMLADEK nirji zastopajo svoje ekipe republik in pokrajin . Toda tekmovanje je tekmovanje - za nekatere je bilo bolj uspešno , za nekatere manj, tako da sta bila na tekmovalnem prostoru prisotna veselje in jeza, pa tudi solz ni manjkalo. Vse to pa je sestavni del športa. V drugem delu zleta so si udeleženci ogledali legendarno Bazo 20 v Kočevskem Rogu in z vso pozornostjo

Razglasitev rezultatov v brežiškem domu JLA

Slavnostni govor ob otvoritvi zleta

poslušali pripovedovanje enega od tovarišev, ki je neposredno doživljal takratne dogodke na Bazi 20. Na povratku z Roga so si ogledali še razstavo Forma viva v Kostanjevici ob Krki, od koder so tudi odnesli lepe spomine. Zadnji dan je kot običajno minil manj veselo, saj je bil to dan povratka na domove in marsikatera solza je zdrsnila iz otroških oči, saj so mnogi spoznali nove prijatelje. Nekateri so se do zdaj že večkrat srečali - toda prišel je čas slovesa, seveda samo za eno leto, kajti ob pozdravu smo si zaklicali: "Vidimo se prihodnje leto v Makedoniji!" JANEZ GROŠEU

Zbor vseh udeležencev ob otvoritvi (vse fotografije Jure Pestotnik)

81A o LETALSKA POŠTA o PAR AvrON AIR 11AIL oVIA AEI o

sneg, smo pričeli kolesariti in bili smo prepričani, da imamo dovolj kondicije

Jadralei začetniki iz Postojne in Portoroža

Novi jadralni piloti v Postojni Klub letalcev Postojna in obalni letalski center iz Portorota sta te drugo leto skupaj organizirala začetni šlei jadralni tečaj na letališču v Postojni. Tečaja se je udeletilo 12 tečajni kov iz obeh omenjenih letalskih klubov. Z uspehom so končali začetno šolanje in bodo lahko nadaljevali in utrjel'ali svoje znanje v svojih klubih. Tečaj je bil pod vodstvom upravni~ov tov. Ličerja in tov. Goloba ter učItel jev amaterjev iz Postojne in .P(:Jrt~rota .. . Skupaj nameravajo organIZirati tudI začetniški padalski tečaj. V načrtu skupnega dela je bil tudi obisk v Bovcu, ki pa je tal zaradi slabega vremena in pomanjkanja časa moral odpasti. Skratka, sodelovanje med klubom iz Postojne in centrom iz Portorota je zaživelo in telimo si še nadaljnje sodelovanje, saj to prinaša ne samo nova poznanstva med mladimi tečajniki ampak tudi sodelovanje na strokovnem in materialnem področju .

Ali smo res manj sposobni? Z optimizmom smo stopili v novo sezono. Vso zimo nas je večina športnih padalcev smučala. Ko je skopnel

za uspešni trening. V planu padalske sekcije smo za leto 1981 načrtovali največ figurativnih skokov za mladince in več likovnih skokov za starejše padalce. Zastavili smo si trden cilj, da moramo v tej sezoni nekaj doseči, saj je v zadnjih letih kvaliteta našega športnega padalstva stagnirala, cela nazadovala. Potem se je začelo! Bili so kar lepi pomladni dnevi. Zbrali smo se na letališču. Imeli smo opravljene ure v delavnici, imeli smo dovolj fizične kondicije in trdne volje, imeli smo našo dobro stavo Utvo. Vse, skoraj vse je bilo nared za začetek padalske sezone - ni pa bilo padal, s katerimi bi lahko skakali! Končno so z rednega letnega pregleda prišla padala, takoj za tem pa prepovedi (zaradi nesreč v Ptuju). Spoznali smo, da bo letos malo težje, kot smo predvidevali v začetku sezone, kljub temu pa smo upali, da bomo zamujeno lahko nadomestili v "internatu kvalitete", ki smo ga načrtovali ob koncu junija in v začetku julija. Za ta internat smo si rezervirali dopuste in pripravili vse potrebno. Že prvi dan pa je odpovedala Utva, naše edino letalo, ki smo ga imeli v Letalskem centru Maribor za dviganje padalcev. Res je, da smo že dolgo vsi vedeli, da bo letalo nekega dne odpovedalo, kljub temu pa se v klubu nismo mogli sporazumeti za nabavo novega in varnejšegfl padalskega aviona. Tako smo že prvi dan zaključili naš internat, hvaležni usodi, da je letalo odpovedalo na zemlji in ne v zraku. Po tem zadnjem, odločilnem dogodku v sekciji, se je nekako sesulo vse tisto optimistično razpoloženje med padalci, saj smo spoznali, da se je nu'?, sezona končala prej, predem smo jo sploh začeli. Nekateri so vse bolj poredko prihajali na letališče, najbolj vstrajdf pa smo iskali rešitve. Skušali smo dobiti dovoljenje za skakanje iz letala Cherokee- PA -32, na katerega smo čakali že dve leti. dogovorili pa smo se tudi z aeroklubom Ptuj, da bi pri njili opravili skoke za priprave na republiško prvenstvo. Oboje nam je nekako uspelo, vendar prepozno, saj

BJA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL oVIA AEI se je republiško prvenstvo te pričelo. Dva dni pred tekmovanjem smo se še pogovarjali, če je sploh smiselno, da se ga udeletima, saj nismo imeli osnovnih pogojev - naš tekmovalec, ki je imel v letošnji sezoni največ skokov, jih je opravil 2 7, drugi pa vsi manj. In kaj je pokazalo letošnje republiško prvenstvo! Mariborski padalci smo na repu slovenskega padalskega športa. Tetko je povedati, kako smo se počutili ob zaključku letošnjega prvenstva. Vsak izmed nas je imel v mislih svoj "zakaj", hkrati pa tudi svoj "zato". ,,Ali smo res manj sposobni kot tovariši iz drugih klubov? Zakaj ne moremo tudi mi stopiti na tiste stopničke, ki katejo, kje je kdo v slovenskem padalstvu? Kako uspe leškim padalcem pobrati vsa prva mesta? " Tukaj pa lahko zapišemo tudi naš "zato"! Dokler bomo imeli samo voljo in teljo, da bi skakali, pri tem pa samo hodili na letališče in gledali v nebo, tako dolgo bomo ostali tam, kjer trenutno smo. Brez intenzivnega skakanja ni mogoče doseči prav nobenih rezultatov. To je menda jasno prav vsakemu izmed nas. Da to razmišljanje ne bi ostalo moram omeniti, da se je po tekmovanju v našo sekcijo zopet vrnilo staro razpolotenje. Dobili smo namreč novo Utvo-60, ki je menda res zadnja v Jugoslaviji, ki še leti. Od naše stare Utve se razlikuje samo po tem, da je bolj pisana, saj je pobarvana s tremi barvami. Padalci smo na njej delali preko 70 ur, da smo jo spravili v "normalno stanje': Upamo, da bo letalo vzdrtala nekaj časa, saj ima še precej ur. Razen tega bomo skušali dobiti motor za staro Utva, tako bomo imeli dva aviona tega tipa.

Kratke novice iz Postojne Postojnski letalci so imeli v aprilu svoj redni občni zbor. Kljub skromnemu številu prisotnih so pregledali delo za pretekla leta ter zastavili načrte za letošnjo letalsko sezono. Nekaj dobrih predlogov, ki jih je dal predsednik predsedstva ZLOS, tov. Menegalije, bo za novi upravni odbor smernica za bodoče delo. Dosedanjemu predsedniku kluba tov. Bogataju so predali plaketo v zahvalo za dosedanje delo v letalskem klubu. Teoretični tečaj za nove jadralne in motorne pilote · ter padalce se je zaključil. Sedaj nestrpno pričakujemo začetek praktičnega dela tečaja. Če bo ugodno vreme bo začetek praktič nega dela tečaja v juliju na postojnskem letališču skupaj z OLC Portarot.

preveč pesimistično,

Upajmo, da se nam v Mariboru obetajo boljši časi, čeprav vemo, da se za dolgo, saj te postaja naše letališče "glavna evropska šolska baza Swissaira in A UA ", pri tem pa lahko čez nekaj let pričakujemo, da bo zračni prostor Letalskega centra Maribor popolnoma okrnjen. FANIKA KRAJNC Letalski center Maribor

Kljub skromnim finančnim sredstvom, ki jih prejme klub za svoje delovanje, je novi upravni odbor začrtal smernice dela za letalsko sezono. Od nalog, katere moramo izvesti v tem letu so najvatnejši predvsem začetniški tečaji in organizacija memorialnega tekmovanja motornih pilotov Primorske za pokal Darka Jankoviča, dolgoletnega člana našega kluba. Ker letos nismo sodelovali na republiškem jadralnem prvenstvu, smo se dogovorili, da bomo del naših jadralnih pilotov v avgustu preselili na akcijo v Subotico. S tem si bodo nabrali potrebne izkušnje za morebitno sodelovanje na prihodnjem jadralnem prvenstvu. Upajmo, da nam bo uspelo. AB

Na sliki v naslovu: jutranje priprave pomočnikov

Zapis bo le kronika poteka republiškega jadralnega prvenstva v Slovenj Gradcu. Planirano je bilo že pozimi 15. do 24. maja vendar dolgo se pravi brez soorganizatorja, aerokluba , ki bi dal svoje letališče in druge usluge za izvedbo dokaj zahtevne športne prireditve. Organizacijo je sprejel Koroški aeroklub, težave pa so bile tudi še pred samim prvenstvom - negotovost, kdo bo vodja tekmovanja, ali bodo zasedena vsa sodniška mesta, ker odzivov za ta dela iz klubov ni bilo. Kljub vsemu se je 15. maja prvenstvo priče lo . Petek, 15.5 . V popoldanskem času so pričela prihajati jadralna letala, letos več po zemlji, kot zraku (,,zrak" je postal zelo drag). Po tehničnem pregledu jadralnih letal, ki ga je opravil dr. Gregl, in pregledu vseh rešilnih padal,

pregled je opravil Janez Brezar, ki je moral nekaj padal ponovno zložiti, se je v listo udeležencev vpisalo 31 tekmovalec z naslednjimi jadralnimi letali: 11 DG 100, 8 Cirrus st., 5 Jantar st., 4 Pilatus B- 4 , 2 Cirrus 17 in 1 Astir. Sodelujoči so bili iz 10 letalskih šol. Na prvenstvu nista sodelovali letalski šoli Postojna (še nima usposobljenih kadrov za tekmovanja) in Ajdovščina (letalo Jantar je še na barvanju v Vršcu , odn. FAJ Vršac je po stari ta!<:tiki "farbal" Ajdovščino). Sestalo se je tudi vodstvo in postavilo vse ustrezne službe prvenstva. V vodstvu in službah so bili: Maks Berčič vodja prvenstva, Stane Bizilj - glavni sodnik, Gustav Ajdič, Zmago Kastelic, Mravljak Jože - sodniki, Gabrijel Pesjak - sodnik in meteorolog, Jože Cernič - vodja pilotov vlečnih l€;tal, Jože Primožič - foto laborant, Franc Volk - starter, Tatjana Novinšek hronometrist, Danica Štruc - pisanje

JADRALNO LETALSTVO

Pogled na floto XIX. republilkega jadralnega prvenstva

in razmnoževanje biltenov in Alojz Tretjak - aviomehanik. K tej druščini pa so se priključili še piloti vlečnih letal: Janez Žerovc in Janez Polenc (ALe), Drago Drmota (Postojna), Vojko Zornada (portorož), Lojze Rot (Ajdovščina), Kostja Kolarič (Ptuj), Zvonko Pučko (Maribor) in Jože Per· še (Slovenj Gradec). . Po žrebanju vrstnega reda vzletanja je za sodelujoče priredil gostitelj Ko· roški aeroklub in pokrovitelja železar· na Ravne in Tovarna usnja Slovenj Gradec sprejem (praktično je bila to za vse večerja - pečenica in kislo zelje). Sobota, 16. 6. Po otvoritvi prvenstva, katero je opravil sekretar PS ZLOS Mirko Bitenc, je sledil uvodni "briefmg" za

Med

razglasitvijo rezultatov

tekmovalce in dana prva tekmovalna disciplina: hitrostnt prelet v trikotu (za letališče Slovenj Gradec bo kar kratica SG) SG - Murska Sobota Celje - SG v dolžini 196 km. Na disciplino je poletelo vseh 31 tekmovalcev. Drugi vzlet je ponovili tekmovalec. Preletanj linije odleta je bilo 33. Nalogo je opravilo 19 tekmovalcev. Zmagovalec discipline je bil Franc Štrukelj s poprečno hitrostjo 66,422 km/h, najmanjša preletena razdalja 9,4 km (mesto pristajanja se "reducira" na linijo maršrute). Ker je v tabeli dano skupno število točk , ki jih dobi tekmovalec, bo za vsak dan podan podatek: Tv .. število točk za hitrost in Td .. število točk za preleteno razdaljO. Za prvi dan; Tv 460 in Td 540. Iz teh dve podatkov ter podatka hitrosti zmagovalca in dolžine discipline pa je iz tabele lahko izračunati rezultate tekmovalcev. Na izvenletališčnem pristanku je tekmovalec Tone Lipovšek poškodoval svoje letalo in moral končati prvenstvo. Na prvi tekmovalni dan je bilo preletenih 5.535,6 km. Nedelja, 17.5. Disciplina; hitrostni prelet v trikotu v dolžini 113 km. Na startu je bilo 30 tekmovalcev, pet vzletanj je bilo ponovljenih, linija odleta pa preletena samo 33 krat. Nalogo je opravilo 22 tekmovalcev. Najhitrejši je bil Janez Pintar z (82,398 km/h). Drugi tekmovalni dan so jadralCi preleteti 2.796,0 km. Tv .. 550 točk, Td .. 450 točk. SG-Hoče-Celje-SG

SPORT

"e'LIJ 10 Ponedeljek, 18.5 .

Torek, 19. 5.

Disciplina: hitrostni prelet v triko tu v dolžini 230 km. Ponovljeno je bilo le eno vzletenje in 38 krat preletena linija odleta. Na cilj se je vrnilo 24 tekmovalcev. Zmagovalec discipline ponovno Franc Štrukelj z 88,698 km/h. Preletenih 5.910,0 km; Tv .. 575 točk in Td .. 425 točk.

DisCiplina: hitrosti prelet SG-Krva· vec-Kranjska gora-Celje-SG v dolži· ni 252,8 km . Vzletanj je bilo ponov· ljenih lO, linija odleta preletena 39 krat. Ze pri vzletanju je prišlo do poškodbe dveh jadralnih letal. Tekmo· valcu Keršiču se je uvleklo kolo, tekmovalcu Brodniku pa odprl pokrov kabine, to pri ponovljenem vzletu. Na cilj se je vrnilo 14 tekmovalcev. Po· novno najhitrejši Štrukelj z 92,687 km/h. Preletenih je bilo 4.969,6 km; Tv . .350 točk, Td .. 650 točk.

SG-Hoče-Lesce-SG

Sreda, 20, 5 .. Po štirih uspešnih tekmovalnih dnevih bi bil po pravilniku peti dan lahko namenjen počitku tekmovalcev. Vodstvo se je odločilo za disCiplino in to najdaljšo na prvenstvu : hitrostni prelet SG-Hoče-Novo mesto-LesceKrvavec-SG, v dolžini 303,2 km. Na startu je bilo vseh 30 tekmovalcev. Ponovljena 3 vzletanja in 35 krat preletena linija odleta. Nalogo je opravilo 21 tekmovalcev, med njimi kar trije na B-4. Najhitrejši ta dan je bil ~ 1 2

•

• •

t'oll: • • T & 1 0 .

M"klu'

'rtp j ... l ..

!OČI:

Cirl"tll at •

!i121

1000

AU: teae.

Jantar

1i302

822

.u.c

teaoo

1)0100

.254

1142

ČIČ krol

AU: Ido.

1)0100

5231

KOLl.llJl:Jco:r

ptolj

1)0100

&222

•

• ....mČ Vojko

Celja

Cima •••

.ero

.......

ŠDIINC 1ft

.u.c

teae.

.t.

IlO<

8 e

821

P:orrAIl "....

AU: lAace

1)0100

4500

S!AJWIl Jaa,••

LJublj . . .

1)0100

•

4502

21/23

MI'!IWIS 4Ypat

Sl ......J Grad,c

J . .tar •••

431.

Celja

Cirrua at.

4115

PIŽO" žu ČlIIIDI ....

ALe

OO 101

4Un

./1

ČUŠ Aloj.

.....J

Jaaatar .t.

3740

B801II11< .......

AlJ; lAao.

" ,.

l.u ......J

SI.na.j Grwloc

IO'ftIU Srelo

Ne"

PB'I'BDVIČ S ....ial....

MIanka Sobota

HBIMID Aloja

Slonaj Grade.

_.to

130

314

PPmnR Vlado

Mll.reka Sobot.

68e

.8e

282

394

11/1.

3.2

168

21/22

•

108

823 8M

... 823

"03

.18

'09

43ft

19.

804

,.8

433

688

493

20/21

341

11.

813

2799

••

2768

1)0100

27~8

21/23

148

'68 .81

.48

•• 2

138

119

182

2./21

110

13.

184

'20

• 00

...

2100

J . .tar .'l.

2&M

J.jnblJ_ sl.... · j Gndeo J.jnblJ_

Cirra.e ....

19M

"''lir

1831

Cinu• • 'l.

,."

28 21/ 23

.,.

HariMr

Cirrae ....

148

118

lXi 100

LlPOYŠa _.

341

28/2e

Maribor

DOI.IIIW_Joa

20/21

8110

Portorol

2g/Jo

~J.I.

PMI:m. .&drtj. .

,.2

UI8A.VE Boj_

SIAlQ Niko

16T

080

18 28

21 le

...

"O .00

.00

00100

883

"OO

-J

141

24/2'

N9" ... to

11/15

29/30

24/2'

Hat.J

808

838

29M

.nrvšča

100

..,

2928

PI_

823

3/' 11

3111

3.,

11/ 1.

••

23/2'

11.

3191

2681

823

'80

e08

11/15

.22

' '"

11/1.

...

108

3/' 18

8et

,. ......

018

3/.

858

•

,. ,.,

eo.

Cirru.a at.

J . . tar .t.

8/e

810

820

868

890

T83

1000

Maribor

MO goo

1/8

lOT

81.

1000

./.. ....

"2 519

Celj.

8DBU BDrla Vlako

goo e2e

Vel. . jo

Cll'Ttl8 17

• •

8/e

1101

POGLUIN J....

Velu.je

808

182

.2e

No" .....0

•

000

•

,-:01Ša_.

821

3248

Dlli!IČ Joh

841

1000

.03

3203

"8 82.

3300

./. ./.

Cinu.

Cirra.. 17

802

.80

.oo

1000

./1

ftBIIBV Jo••

801

88e

.. - .....

301.

100

8Te

•

..-

3 ....

'lO 811

3383

1)0100

•• .t.

el'

Leao.

•

8 10

I. du.

1. du

191

2•

29/30

18/19

300

112

166

120

1/8

890

1. .

36e

183

21/22

3ga

832

281

.08

2./21

132

613

322

.2.

23/24

101

442

2••

18/1 e

100

23/24

11/1'

'Ol

...

.01

4..,..

25/21

110

111

248

.63

23/24

311

2./ 21

110

.11

20/21

132

204

100

.,2

21 28/29

2e/30

823

'''~fL''

JADRALNO LETALSTVO

Štrukelj , 209,8 km. Preletenih 3.934,6 km; Tv .. O, Td .. 1000. Pred

zaključkom

kronike prvenstva

še nekaj zbirnih podatkov: to je naj-

bolj uspelo republiško prvenstvo z 31.116 preletenimi kilometri in z majhno porabo zmogljivosti vlečnih letal za vzletanje - 37,18 ure za 207 vzletov, ali 10 minut vleke na 700 m višine ali vsega 26 ponovljenih vzletov. Tudi komisija na liniji ni bila prezaposlena - 219 preletanj. Tekmovalec Tone Čerin v novem OG 101

Ivo Šimenc z 79,915 km/h. Preletenih bilo 7.970,0 km; Tv . . 525 točk, Td .. 475 točk.

Četrtek, 21 . 5.

Disciplina : hitrostni prelet SG-Krvavec-Lesce-Novo mesto-SG v dolžini 248,2 km. Vzletanje ponovilo 6 tekmovalcev, linija odleta preletena 41 krat. Naloge ni opravil nihče, ker se je vreme prvič izneverilo tekmovalcem. Najdlje je preletel Franc

Ker bo vremenske pogoje obravnaval članek meteorologa prvenstva, samo še en podatek. Vodstvo kljub dobrim vremenskim pogojem in negodovanju nekaterih tekmovalcev, da so discipline prekratke, ni moglo dajati daljših preletov, ker je bilo že drugi tekmovalni dan in vse do zadnje discipline omejeno s prostorom za izbiranje discipline (prepoved za področje vzhodno od Maribora in južno od Save). Besedilo, tabela in fotografije -e - j

JADRALNO LETALSTVO

> ca ... Nel) C ca (1) C~

(l)a.

E (1)0 .... C

> ca· -

ca .... N -es .-

-cac

<c~

Po sorazmerno hladnem in labilnem vremenu v dneh pred tekmovanjem, v meteorološki statistiki poimenovanimi tudi "Ledeni možje in Zofka", se je nad srednjo Evropo vzspostavilo neizrazito, a široko polje visokega zrač nega pritiska z neizrazito višinsko cirkulacijo, ki pa je dovoljevala le dotok toplega zraka, zaradi česar se je ozračje stabiliziralo. Med 16. in 17. majem je naše kraje oplazila oslabljena hladna fronta, ki je dovedla le nekoliko hladnejši zrak pri tleh. Za njo sta se anticiklon in višinski greben okrepila, kar je povzročilo izredno ugodno vreme 18., 19. in 20. maja. Zaradi dotoka toplejšega zraka v višjih plasteh skoraj ni bilo neviht, kljub termično ugodnim razmeram. Hladna fronta, ki se je 21. maja približevala našim krajem, je rinila pred seboj v

v~ši~ah najtoplejši in najvlažnejši zrak, ki Je povzročil slojasto visoko in

srednjo oblačnost in predčasno prekinil termični dan. Odlični termični pogoji v dneh od 18. do 20. maja imajo isto zračno masno osnovo. Zato si oglejmo splo~no vremensko situacijo (slika 1), stanJe v prosti atmosferi na višini 500 mb ploskve (slika 2) in vertikalni presek atmosfere - Emagram iz Zagreba (slika 3) 20. maja ob 01 uri ter vertikalni presek Emagram 20. maja ob 13 uri (slika 4) in potegnimo kratke zaključke iz teh karakterističnih, lahko bi rekli šolskih slik dobrega termičnega vremena: - neizrazit a obsežen anticiklon nad srednjo Evropo in srednjim Sredozemljem;

, , ; S6:>

. ·-)lL.,

.>\'(

,, : ,

" . ,

•

• '

oo e:f:,,'; ( " \O 'j / '" •..• ~ "/ ' '

.,. ""

(- ~,m

At -

i .~:o,

\i JI ,

.'" ,~"'"

tol N.

Af _

... MI

, .J 20 .0S: 198t OO 0 09.Mt.

:::J' . " , '. ,:~'/ ' >$,,>~~r '. ""~,, ' .:'~;:.' .,~~?:' ." . ~,. . ' :~ l:.~~~; ~~I:~"" .,_ ... ,. ,.:1;

,... ... ,J.

;\?:..

,,1

"" ,,, I : .' ' '''_' • . _ .-(kO , oj

._- \ '

. . --, ''1~..; ' "1" '4

(

, \~

_<)<l0l00

-~,

.0' ;> "

l'~ ~ , ~ i~'"' '~~' ,.. •

L-..-,~-..J:...=L:..:I.:....::K:..:....A~

H '

·V'

,;t

"".

. ··f

\ .'

..,. ' ,

/.~ ' 0-

.. "

".. ... ',.. l.:!i'~"" J..~~<f~ : ......

----.-

.. t·

. - višinski greben nad istim podros severozahodno smerjo višinskih vetrov. Jačanje vetra v večjih višinah glede na predhodne dni že kaže na bližino fronte; - srednja in visoka oblačnost se je v teh dneh pojavljala le občasno in na termiko ni imela večjega vpliva; - vetra v najnižjih plasteh proste atmosfere skoraj ni bilo zaznati; - termični dan se je pričenjal po prognozi med 9 in 10 uro (posamezni ~u. pa so bili opaženi že okoli 7 ure) 10 Je trajal do priblizno 18 ure; - termično najugodnejši čas je bil med 12 in 16 uro, ko so bile dosežene maoksimalne temperature (18. 5. 20 C, 19. 5. - 23°C in 20. 5. 25°C); - Cu oblaki so se pojavili nad pobočji zgodaj, nad dolinami okoli 10 Lire, preko dneva so dosegli maksimalno količino do 4/8 in razvitost congestus. V Cb se niso razvili zaradi toplega, suhega zraka v viSjih plasteh; -. po prognozi so bile baze Cu oblakov na višini 1500 - 2200 m vendar so bile dejansko višje, do 2600 m: čJem

\X ......

.. ....

-o

'0 ,

. j - ' ;" - . \ _ . . ,

r--<;!:. .

.... _ .

- analiza emagrama Ol ure (slika 3) daje prognozirana poprečna dviganja od 1,5 do 3,Om/s v odvisnosti od prizemne temperature in sloja (termika dobra), maksimalno so 5m/s, kar se ujema s poprečnimi hitrostmi v posameznih disciplinah in z izjavami pilotov. - analizaemagrama 13 ure (slika 4) kaže izredno suho labilno prizemno plast - nastajanje vzgornika, suho indiferentno srednjo plast - vzgornik s suho - adiabatskim mešanjem in le slabo suho stabilno a vlažno labilno plast v sloju pod bazo Cu oblakov. Za konec lahko ugotovimo, da je bilo tokrat vreme na strani tekmovalcev, tekmovalna komisija pa se je obnašala preveč stabilizacijsko, saj bi lahko na vreme in vremenske napovedi do<':gli še boljše tekmovalne dosezke . Prognostiki z meteorološke službe na Brniku so odlično opravili nalogo, le 21. 5 . je bila napoved preoptimistična, glede na kasnejši razvoj vremena. Za pomoč se jim v imenu jadralnih pilotov zahvaljujem. GABER PESJAK

路路路_<r .... o

",,-4

" .....

-.~>

t路 j

I路

Motorno prvenstvo v rally tekmovaTekmovalci med svečano otvoritvijo nju je letos potekalo od 3. do 5. julija prvenstva (Vse fo- na novomeškem letališču v lepem, so~čn.em vremenu. Za prvenstvo se je to: Stane Bizilj) pnJavllo 26 tekmovalcev iz 12 klubov. Manjkali so samo piloti iz O Le Portorož . Ker je pravilnik prvenstva dovoljeval tekmovanje dveh pilotov z enim letalom, je bilo na štartu 18 letal. od teh samo še en veteran - Aero 3. . Za prv.i tekmovalni dan, 3. julij, je bil predViden samo prihod tekmovalcev z ocenjevanjem časovne točnosti prihoda in točnosti pristajanja. Uro in minuto prill0da je najavil vsak tekmovalec že v prijavi za tekmovanje. Tako je bil na prvi dan tekmovanja najboljši Boris Gerzej s 110 točkami. sledila sta mu Milan Kralj - 108 točk in Slavko Kos - 106 točk . Na drugi tekmovalni dan, po opravljeni otvoritvi prvenstva. so se piloti P?dali na prvo maršruto in izpolnjevanJe nalog. Maršruta v dolžini ln km je potekala med naslednjimi kraji: letališče-Kočevje-Ribnica-Videm -Xl-Dobova - X~ - Stična-

šentjanž-Dobrnič-Mirna peč-letali šče .

. Toč~i Xl in X2 sta bili navigacijski nalogi (Xl - Podpeč jezero in X2 -Lipoglav). . Razen teh nalog so morali piloti opraviti še 20 drugih nalog: meritev dolžin in smeri, iskati in šteti objekte ali znake , s 6 foto sov prepoznati kraje in jih imenovati, ter narisati dve skici (tloris zgradbe v Ribnici in samostana v Stični) . Dobili pa so tudi izsek karte 1:25000 z dela etape in ugotoviti na katerem delu etape je ta karta in vpisati kraj, ki je bil na karti brisan . Razen teh nalog so morali opraviti časovno točnost preleta linije v odletu in povratku. Zaradi nenadne spremembe smeri vetra tik pred prihodom prvega tekmovalca z maršrute. točnost pristajanja ni bila 0cenjevalna. Ta diSCiplina je bila opravljena šele proti večeru, v ugodnejših pogojih . Največ točk so zbrali na ta dan Uto Verbančič - 412 Iztok Pekolj - 408 in Miha Šorn - 384. Po dveh tekmovalnih dnevih je vodil Ver· bančič - 514 točk. sledili pa so Kralj - 490 ter Kos in Pekolj - 486 to'::k.

Od leve proti desni: Lakovič, Verbančič in Šorn (Vse foto: Mirko Vesel)

f 3

Čestitke

ob razglasitvi rezultatov

ŠPORT

ICeIL418 Za tretji oz. zadnji tekmovalni dan so imeli tekmovalci nekoliko krajšo maršruto. Dolžina je znašala 130 km in je potekala: letališče - Dol. Toplice - Xl (Črnomelj) - Gradac - X2 (letališče Otok) - Metlika - Ozalj Kostanjevica - Sevnica - letališče . Naloge so bile podobne nalogam prejšnjega dneva: meritve razdalj, smeri, iskanje znakov, ugotovitev krajev po fotosih in izseka karte dela etape. Kot .. risarsko nalogo" so morali skicirati tok reke Krke okoli naselja Kostanjevica, cestno mrežo skozi naselje in dohode v naselje (3 mostovi - samo 5 tekmovalcev je v skico vrisalo vse tri) in skico orientirati. Razen merjenja časovne točnosti pri odhodu in povratku na letališču. je komisija merila časovno točnost na etapi Kostanjevica - Sevnica. na za tekmovalce neznani točki na maršruti. Zato so morali ti leteti ta del etape zelo precizno (hitrost in smer!). Ocenjevala se je točnost do štirih minut in štirje tekmovalci niso dobili točk . Najboljši ta dan je bil Slavko Lakovič - 402

Oto s svojim robinom

točki, za niirn pa Peter Karner točk Miha Som 392 točk.

- 397

Za vse tekmovalce so v tabeli dani njihovi uspehi za vsak dan in disciplino. Koliko je kdo pogrešil je lahko izračunati. Največje možno število točk za vsako časovno točnost je 60, za pristajanje 50 in za navigacijske nagole 280 in 225. Skupaj za vse naloge 1015 točk. Razen nagrad OS ZLOS prvim , medalj in pokala zmagovalcu, so dobili pokale OLe tudi zmagovalci disciplin (navajamo prve tri) : časovna točnost :

l . Iztok Pekolj 2. Andrej Florjanc Danilo Hojnik točnost pristajanja l . Oto Verbančič 2. Milan Kralj 3. Zvonko Pučko navigacijske naloge 1. Miha Šorn 2. Slavko Lakovič 3. Oto Verbančič

352 342 342 150 150 135 432 428 424 S.B.

Čl

Č2

NAV

Čl

čx

Č2

NAV

TOČK

Robin Pa 38 Pa 38 C 172 Pe 28 U 75 U 75 Pe 38 Pe 18 C 152 Pe 38 Pe 38 Pa 18 C 172 AjdovŠč. Pe 38 Ptuj C 152 S.Gradec Pe 38 Ptuj OH 10 OH 10 Ptuj Meribor U 75 Postojne Aero 3 M.Sobota U 75 Lesce C 150 Velenje Pe 38 S.Gradec Pe 38 B. Krej. Pa 18

50 25 35 20 50 O 25 25 25 50 25 50 lo 20 50 25 25 O 20 35 O 25 O 20 25 O

56 56 56

60 52 52

52 52

O 52 56 52 56 58 52 18

54 56 54 52 54

60 60 60 60 O 60 60 40 60 20 60 60 60 60 O 60 20 60 20 60 20 40 40 O O 60

56 54 58

58 58

246 241 235 242 239 241 208 196 219 224 170 152 192 163 130 194 150 137 159 124 144155 113 ?l 145 132

42 52 56

58 58

50 35 35 50 25 20 50 50 50 50 35 35 20 10 50 25 50 35 20 50 50 50 35 O 50 20

50 35 35 35 50 50 35 50 20 50 35 25 lo lo O 20 35 25 O 50 35 50 50 35 O O

178 191 193 135 181 168 177 189 180 165 165 155 132 176 122 166 132 102 118 76 145

900 857 835 8;4825 821 817 808 780 777 764 729 706 653 630 614 606 569

l. VERBANČIČ Oto

Maribor Ljubljana Celje N. mesto N. lIIesto Ptuj Ptuj Celje Celje ptuj N. mesto Velenje Celje B. Kraj.

Čl Č2

•••

čas. točnost

•••

čes. točnost

Č2

ŠORN Miha LAKOVIČ Slavko PEKOLJ Iztok KOS Slavko HOJNIK Danilo KOLARIČ Kost je KARNER Peter BAUER Leon KRALJ Milen KOTNIK Srečo LUKANC Jože FLORJANC Andrej LOVŠIN Anton GERZEJ Boris CESTNIK Metevl ČAS Jože PETROVIČ Jenez VAUPOTIČ Meks PUČKO Zvonko Mn.IČ Jenez VOGRIN ITen ŽEROVC Jenez POTOČNIK Stenislev MEDVED Alojz OVNIČEK Jo!e

_-_ -

letelo

Tekmovalec 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26.

odhoda prihode

56 20

58 56 60 52 50 52

58 52 48

56 50 60 44

50 50 38 O 2 O 8 24 42 26

44 48

30 52 40 32 O

58 O O

54 lo O O 58 44

58 O O 46 48

Čx ••• čes. točnost-vmesne TP ••• točnost pr1.t8~8n~8

58 58 52 52

58 60 52 54 48

58 O

58 52 52 60

56 54 60 16

58 54 48

60 50 60 52 60 60 O 58 52 58

58 54 O 48

52 50 22 O 36 52 O O O

NAV ••• nevig. neloge

134119 160 167

569 567 554 501 490 471 468

445

Na !tartu letomjega republiikega motornega prvenstva v Novem mestu (Foto: Stane Bizilj)

Dirka s časom

Jutro je jasno in sveže, kar napoveduje lep poletni dan. Stlačimo se v preozek kombi, ki nas škripajoč odpelje na letališče. Prispem med zadnjimi. Pred hangarjem že čakajo skupine pilotov v medsebojnem pogovoru. Ujamem kakšen polglasen pomenek o prognozi vremena ali pa besedo, dve, o težavah preteklega tekmovalnega dne. Danes je na vrsti nova maršruta. Tiho - bolj vsak zase ugibamo , kaj so nam to pot "skuhali". Nestrpen sem v pričakovanju, kajti prvič sem v tako številni družbi dobrih in celo najbolj ših slovenskih pilotov. Minute se vlečejo . .. Končno prispe sodnijska ekipa, ki nas s šaljivo uradnim pozdravom zbaše v sobo za "boiefing". Nastane popolna tišina le za mano se skotali svinčnik, nekdo pa nervozno premetuje karto .. . ,,Danes moramo leteti v smeri . . ." zadoni monotono med stenami - in že mrzlično zapisujemo prvo etapo leta. Dobimo podano pot z . nekaj neznanimi odseki. Na hitro obkrožim znane kraje na karti. Težko bo! Nad temi področji nisem še nikoli letel pa tudi za moj sto-k.onjski motor je na poti dokaj Visoko hribo\je . Skrbita me

čas in hitrost: 150 so nam jo določili. Skupaj z letalom bova pošteno sopihala. Ko dobimo še zadnje podatke o vremenu in času poletanja, ostanemo sami. Zagnano računamo , rišemo, merimo . . . Ura je 8.00; prvi poleti ob 9.45. Ostane mi dokaj skopo odmerjeni čas za pripravo. Rešuje me vrstni red, ker sem po spisku v drugi polovici .. . Potegnem še zadnjO linijo do letališča , začrtam pozicijo za minutni odlet na časovno točnost in ... zmanjka mi časa . Pripraviti moram letalo. S kolegom ga pregledava ... OKo Včeraj je lepo delovalo - naj zdrži še danes! Žačel0 se je. Prvi že poleta. Za njim se postavljajo drugi, tretji .. . Vsake tri minute ponovno zagrmi stroj. Ko se postavim v vrsto , jih je dobra polovica že v zraku. Nadletajo. Še eden je pred menoj in tedaj dobim v roke nalogo. Odprem: zapleteno kot paragraf! Na hitro preberem celo stran nerešenih "problemov" ter si skušam vsaj malo zapomniti nekaj prvih navodil. Medtem kolega pred menoj poleti. Še dve minuti in tudi jaz sem na vrsti. 10.03 in "start!" S polnim plinom

JADRALNO LETALSTVO

, l'

KefL421

se dvigam po šolskem krogu na predpisano višino in že lovim pozicijo za odlet na časovno točnost odhoda. Danes mi mora uspeti! Vlahnem zavoju mi pod krilo prihaja določen orientir . . . Še nekaj sekund - in poravnam os letala proti stezi. Start preletim skoraj do sekunde natanko, potem pa dodam plin. Hiteti moram! V treh minutah sem nad prvo obratno

,,klobaso" ob robu travnika, izpišem prazno rubriko na papirju ter s polnim plinom spet lovim čas proti Metliki. Bel? mesto se kar samo odpre pod vznožjem razgibanega gričevja. Ne ostro zavijem ter se usmerim proti ~ostu na reki. Čeprav merjenje smeri nI točno zaradi turbolence in precej močnega bočnega vetra, poiskusa ne

točko.

ponovim - s časom sem zelo na Predno se pOženem v novo smer, pregledam kontrolo motorja. Vse je v redu. Medtem že preletim reko. Nova smer mi je kljub danemu kursu tuja s povsem neznanimi kraji ... Kolpa se izgubi nekam v desno, pred menoj pa je že Hrvaška s precej valovito pokrajinO. Za vsak slučaj ugotavljam točnost smeri še s pogledom nazaj preko repa proti medlim obrisom mesta .. ,. Dobro je - kompas se tudi pokriva! Nenadoma začutim nekaj v zraku poleg sebe. Dvignem krilo. Letalo -! Po oznaki sodeč bi moralo biti najmanj šest minut pred menoj - je tekmovalec, s katerim pa očitno nekaj ni v redu, ali pa sem se jaz krepko vračunal v času!? Ponovno računam čas, ki pa se s to etapo leta čisto pokriva. Torej se bo kolega proti koncu poti še pošteno potil! Posvetim se navigaciji ter s "prilimanim" kompasom hitim proti naslednji obratni točki. Preletim precej strmo padajoče skalnato pobočje, šinem preko v strmimo "vklesane" železnice in že se znajdem pred ostrim ovinkom Kolpe. Previsoko sem, da bi lahko preštel opornike na mostu, ki dobesedno leži na mirni reki. Spuščam se in izgubljam čas v zavoju, ki me pripelje v ugoden položaj malo proč ob mostu. Umirim se - štejem. .. Ko zravnam v novo smer slučajno opazim značilen objekt ob progi. Pregledam slike v nalogi in obkrožim novo rešitev. Do sem je šlo kar dobro. Vzamem si nekaj časa za ugotavljanje položaja po karti. Usmerim se skoraj točno p~oti severu. Pred menoj je vzpenjajoČl se Žumberak, za njim naprej pa najvišji vrhovi Gorjancev. Dvigniti se moram za dobrih osemsto metrov, kar znese približno deset minut sopihanja (Nadaljevanje na 29. strani)

Rešujem nalogo, vendar zaradi prevelike višine in turbolence slabo izmerim na tleh označeno razdaljo. Odči tam podatek nove smeri ter nad strmim gozdom ostro zavijem. S poln~i obrati in dokaj slabo hitrostjo se dVigam nad smrekami proti visokemu hribovju. Hitrost še malo zmanjšam ter razbremenim motor. Za direkten naskok je strmina prehuda. Izberem lažjo pot malo iz kursa nad sotesko in srčno upam na nekaj raztrganih kumulov pod vrhom. Zavedam se, da mi z 80 Mih čas neusmiljeno uhaja in, če termika ne prime, bom prisiljen zaokrožiti ter nabirati višino. Vseeno za malenkost pritisnem na plin in na račun motorja malo zamižim. Na srečo me sluteno dviganje zagrabi ter z olajšanim motorjem spravi preko sedla. Pogled na uro - po hitri oceni imam slabi dve minuti zaostanka. Poženem se po strmini navzdol v ravninski predel. Pot mi je že jasna, saj me podani čas in kurs pripeljeta točno nad Črnomelj. Ob 10.23 sem nad mestom. Točen sem! Izgubljeno minuto v vzpenjanju sem pridobil s strmim spustom v nižino. Mrzlično iščem želežniški viadukt - obrnem ostro nazaj proti železnici. Izravnam ter bolj od daleč preštejem oboke... in že obračam letalo v novo smer. Naloga mije vzela dve dragoceni minuti, zato se s polnim plinom poženem naprej. Mesto je že za menoj in z njim tudi prvi nerešeni ,,[otos" , kajti za nadaljnji pregled kraja mi je zmanjkalo časa. Držim se ceste, ki povezl.!,je oba največja kraja v Beli krajini. Se malo in sem nad Gradcem, od koder moram v razdalji štirih km vzhodno pOiskati za letalstvo pomemben objekt. Bolj slutim letališče, kot pa se ga da ugotoviti med vijugastimi zajedami Kolpe. V precej nizkem letu preletim

te~no!

ZMAJARSTVO

Državno prvenstvo • • zmajarjev Muhasto vreme, obilo osebnih rekordov, državni rekord in rekord po organizacijski plati, to so v grobem značilnosti letošnjega državnega prvenstva, ki se je kar "tri tedne" odvijalo na Kriški gori v organizaciji društva ,,PREPIH" iz Tržiča. V nedeljo, 14. 6. 1981, ob 16 - 18 ure, je 4S tekmovalcev iz 11 klubov še zadnjič poletelo iz Kriške gore v odločilen preizkus za naslov ervaka Jugoslavije. Tine Kos, doma iz Skofje Loke, je v tej disciplini (napovedan čas) še enkrat dokazal, da je mojster in osvojil naslov državnega prvaka, svoj delež pa je prispeval tudi k ekipnemu naslovu prvaka - matične mu društvu LET iz Skofje Loke. Slabo vreme je povzročilo, da je bilo prvenstvo enkrat odpovedano in enkrat prekinjeno. V tretje je sicer uspelo, toda vreme nam je prizaneslo le toliko, da smo realizirali tri od načrtovanih šestih disciplin. Prvenstvo se je namesto 17. maja uradno začelo 4. junija z disciplino PROSTI PRELET. Start je bil odprt od 10-17 ure . Domačin Viktor Bečan se je odločil, da starta prvi in je s svojim poletom že na samem začetku dal vedeti, da se obeta neobičajen razplet prvega dne tekmovanja. Zmajarji so se preko dneva zvrstili eden za drugim in v istem vrstnem redu tudi osebni rekordi. Namreč, med vsemi, ki so ta dan poleteli s Kriške gore ni enega, ki ni izboljšal dotedanjega osebnega sodežka v tej disciplini. Se celo starter Zlato VaniČ, ki sicer ni startal na prelet, je bil v zraku tako dolgo, kot še nikoli do tedaj. Za presenečenje med presenečenji pa sta poskrbela Tine Kos in Viktor Vreš, ki sta eden poleg drugega najprej preletela mejo najdaljše preletene razdalje pri nas (27 km - Tine Kos april 1981 na isti relaciji) in nato pristala; Viktor v Gozdu Martuljka - 41 km, Tine pa v Ratečah - 51 km. Pri tem

velja poudariti, da je Tine, glede na vremenske pogoje, relativno višino 900 m, konfJgaracije terena in seveda lastne sposobnosti, imel realne možnosti preleteli še najmanj 20 km, vendar mu je meja z Italijo preprečila nadaljevati polet. Veselje je bilo seveda nepopisno in neponovljiVO, kajati navajeni smo, da na tekmovanjih zmagujejo predvsem posamezniki. Tokrat so bili zmagovalci vsi, celo zadnji je premgal enega sebe. Najpomembnejše pri tem pa je, da je mik letenja prevladal tekmovalnega. Le nekaj ur je bilo dovojj, da se je vsa stvar obrnila na glavo. Cez noč je naše področje zajela hladna fronta. Zapihal je severni veter. Kriška gora se je po celotni širini odela v meglo, optimizem pa izjalovil. Sicer je zaradi vpliva prejšnjega večera prenekateri težki glavi prijal podaljšek spanja. Tudi dejstvo, da je vreme prav toliko vzelo, kot je prejšnji dan dala, nas je sililo, da smo strpno prenašali to nevšečnost. Upali smo na boljši jutrišnji dan, bil pa je na žalost enak prejšnjemu. Tudi vremenoslovci niso obetali izboljšanja in odločili smo se da prekinemo prvenstvo za teden dni. V petek smo se ponovno zbrali na Kriški gori, da bi naslednji dan ob 8 uri pričeli z izvedbo druge discipline. Pa ni bilo tako. Vse, kar je obetal sončni petek, je pokvarilo deževno in megleno sobotno jutro. Čakali smo do naslednjega dne popoldne, da se je razprostrl pogled s Kriške gore v dolino . Ob Il uri se je povsem razjasnilo in tako smo po dolgem času spet prišli na svoj račun, čeprav smo se zaradi časovne stiske morali odreči željeni disciplini- hitrostni prelet na dolžini 23 km . Za drugo disciplino smo tako izbrali polet z določenim časovnim limitom (20 min.), kot tretjo pa diSCiplino - tekmovalce sam napove svoj čas letenja. To disciplino

ZMAJARSTVO smo posvetili spominu lansko leto na Kriški gori preminulega Tomaža Koželja.

tega tipa se je kasneje razvilo novih tipov vse do današnjih.

večina

To prvo srečanje je izzvalo veliko zanimanje za to novo vrst športa širom po svetu. Tako se je zmajarstvo kmalu razširilo tudi na naša tla.

REZULTATI: Posamično:

1. mesto: KOS TINE LET Ško Loka 2. mesto: VIKTOR VREŠ LET. ŠkoLoka 3. mesto: MARUA MALEŽIČ DELTA Lj. Ekipno: 1. mesto: DRUŠTVO LET Ško Loka 2. mesto: AERO KLUB Posočje 3. mesto: DELTA Lj. Prehodni pokal TOMAŽA KOŽELJA: 1. mesto : KOS TINE LET ŠkoLoka 2. mesto: ANDREJ MRA\CLJE DELTA Lj. 3. mesto: MATUA MALEZIČ DELTA Lj.

3495 točk 3348 točk 2929 točk 13252 točk 12012 točk 9794 točk

Začetki so bili težki, ker ni bilo na voljo strokovne literature. Na osnovi fotografij so korajžni fantje napravili iz ne najbolj primernega materiala prve zmaje in z njimi bolj ali manj uspešno poskakovali po kucljih, ne meneč se za praske.

995 točk 976 točk 973 točk

Prva, ki sta napravila takega zmaja, sta bila LOTRIČ in GO UEVŠČEK iz Selške doline. Prvič sta poletela leta 1972.

Konec dober, vse dobro smo si dejali po razglasitvi rezultatov in si segli v roke . In res je bilo tako. Četudi nam vreme ni bilo naklonjeno, so tu rezultati, ki ponazarjajo trenutno sliko zmajarstva pri nas. Za nas pa je to navdih in nov impulz za posodobitev tega športa v Jugoslaviji. MARJAN JAZBEC

Najresneje pa se je s tem novim športom leta 1973 pričel ukvarjati ST ANE KRANJC IZ Škofje Loke.

10 - letnica zmajarstva Letos mineva 10 let odkar se je pojavilo sodobno zmajarstvo. Natančneje se je to zgodilo 23 . maja 1971 , ko je učitelj JACK LAMBlE iz južne Kalifornije organiziral srečanje za svoje prijatelje, ki so se ukvarjali z letalnimi napravami, ki so jih morali spraviti v zrak s pomočjo lastnih nog, se pravi tekom po hribu navzdol. To srečanje se je imenovalo LILIENTHALOVO SREČANJE, ki so ga organizirali v spomin na 123. rojstni dan velikega nemškega pionirja letalstva OTTA . Petnajst letalnih naprav je poletelo ta dan . Trinajst jih je bilo dvokrilcev, ki jih je skonstruiral ameriški pOlonir OCTAVE CHANUTE, dve pa sta bili rogalo krili, ki jih je razvil znanstvenik NASE dr . FRANCIS ROGALLO , skupaj z RICHARDOM MILLERJEM . Iz

Uspešno je razvijal in letel na mnogih svojih modelih. Med prvimi zmajarji so bili še NIKO ŽUMER, brata šdRN in KARL HERLEC. Danes ima ta šport vse več privržencev. Z razvojem novih modelov, materialov in seveda s precej izkušnjami je danes mogoče doseči odlične rezultate. Pred leti je bilo pomembno čim dlje ostati v zraku, danes pa je težnja preleteti čim dlje . Rekord v poletu je 112 milj, letos 10. aprila pa je bil dosežen nov evropski rekord 82,6 milj. Dosegel ga je Anglež JOHN STIRK Naš najboljši rezultat je dosežen na državnem prvenstvu junija, ko je TINE KOS iz Škofje Loke letel 51 km od Kriške gore do Rateč. Verjetno bi letel še dlje, če ne bi bilo tu državne meje. Nedvomno so se zmaji današnje V. generacije v kratkem času uspešno izkazali in z malo sreče pri vremenu bomo gotovo priče novim rekordom, kajti dober polet je želja vsakega zmaj arj a. TONE SVOLJŠAK

ZMAJARSTVO

ICe'UJ24

Prvi 50 km z zmajem Četrtek 4. junija zjutraj . Na Kriški gori nad Tržičem se pripravljamo na prvi polet na tretjem državnem prvenstvu v letenju z zmaji. Prva tekmovalna disciplina bo maksimalni čas in točnost pristanka. Štart je predviden ob osmi uri, vreme pa je slabo. Zato tekmovalna komisija sklene, da bo pričetek tekmovanja ob enajstih. Ker pa je napovedano tudi izboljšanje vremena, člani tekmovalne komisije spremenijo tekmovalno disciplinO. Tekmovali bomo v prosten preletu. Smer preleta je določena: zahod. Vreme ni obetalo kakšnih dolgih preletov, kajti do dvanajstih je sonce komaj kdaj pokukalo skozi oblake, metorologi pa so obetali popoldanske nevihte. Na srečo se njihova napoved ni uresničila. Kmalu po dvanajsti uri so se prvi tekmovalci odločili za start. Dviganja niso nič posebnega. Potem ko naberejo nekaj deset metrov višine nad startom, odplanirajo proti Dobrči. Sam grem raje na enolončnico v planinsko kočo. Bolje je, da se najem okusnega ričeta, kot pa da se mučim v slabih dviganjih. Po kosilu počasi odidem na štart in pripravim svojega zmaja. Pred startom še enkrat pregledam zmaja, pasove in padalo. Ura kaže 12 in 45 minut, ko se poženem po strmini navzdol. Takoj po vzletu zavijem proti vzhodu in ob grebenu Kriške gore počasi nabiram višino . Vrh bližnjega Tolstega vrha je že v oblaku, čeprav je samo dobrih dvesto metrov višji od Križke. Na Tolstem vrhu obrnem in se tik pod bazo, 230 m nad startom, odpeljem proti zahodu. Letim naravnost proti Dobrči, čez široko Tržiško dolino.

Nad dolino kar močno požira, tako da do Dobrče izgubim 460 mvišine. Kljub temu se z lahkoto priključim v steber, kjer dohitim klubskega tovariša Viktorja Vreša. Še slutim ne, da me bo Viktor spremljal dobršen kos poti. Z nekaj osmicami ob grebenu Dobrče sem ~ pod bazo. Hitim naprej. Čutim, da bo prelet dolg in naporen, jaz pa nisem dobro vleten, saj razen na tekmovanjih skoraj ne letim, ker mi za ta lepi šport zmanjkuje časa. No, Begunje so že pod mano. Zadaj za Sv. Petrom opazim leščanskega Pilatusa, ki se vrti nad 1139 m visokim vrhom Pleče. Poizkusim kakšnih sto metrov pod njim, vendar ne dobim nič . Sem na približno 600 leščanskih metrih , zato jo raje odkurim proti ~ebri. Opazim, da je na ravnino proti Zirovnici pričelo sijati sonce . Medtem ko sem kolovratil po Sv. Petru, me je prehitel tudi Viktor ,_ ki jo je usekal kar naravnost proti Zirovnici. Vidim ga, kako kroži v lepi termiki nad Mostami. Brez pomisleka se mu pridružim . V kroženju se pomikava proti Stolu. Ker nimam variometra, ki je v popravilu, ne vem kolikšno je dviganje, mislim pa, da je okoli 2 mis. V višini Valvazorjevega doma se dviganje okrepi in kot bi trenil sva nad vrhom Stola tik pod bazo . Na višinomeru kaže kazalec 2200 m. Prvič lahko gledam v Avstrijo . Še sanja se mi ne , da bom danes gledal tudi v italijo . Nad Beljščico še nekajkrat zavrtim in gledam pod seboj trope ovac, ki se mirno pasejo med skalami. Toda moral sem naprej . Do Golice sem izgubil nekaj višine, vendar imam sedaj dobro dviganje. Viktor jo je tukaj ubral bolj

ZMAJARSTVO levo proti dolini. Sedaj sem sam in vrtim nad Golico. Pod bazo sem 2300 m visoko in čeprav sem že rahlo utrujen, mi višina daje pogum in spet se zapodim med meni neznane grebene, dviganja in propadanja. Nad Golico prvič in zadnjič vidim v dolini del Jesenic. Od tu naprej ni več lepih grebenov in v višinah je pričel pihati zahodnik, tako da le s težavo napredujem. Počasi tonem in se umikam v dolino. Imam le še 350 mvišine nad tlemi ko končno nad vasjo Belca dobim dviganje. Vztrajno krožim in se pomikam ob grebenu nazaj proti severovzhodu. Drugič danes sem na 2300 m nad motjem. Zaradi čelnega vetra le po polževo napredujem. 1816 m visoka Mojstrovica je že previsoko in moram se umikati v dolino. Že vidim Kranjsko goro, vendar sem nizko, ne bomje dosegel. Reši me dviganje nad Gozd-Martuljkom, kjer se z 800 m dvignem na 2000 m nad motjem. Pomaknem se proti severu nad 1611 m visoke Borovje in mimo Vošca in Kranjske gore odplaniram proti italijanski meji. Ves čas po malem drži in tako imam nad Kranjsko goro še vedno 1100 m ali 2000 m nad motjem. Tu si prvič privoščim pogled proti hribom na južni strani

rcerLIJ25 Gornjesavske doline. Zamika me, da bi zavil po dolini proti Vršiču. Skoraj spregledal sem, da je za mano že prelepa Martuljkova skupina. Vrhovi Spika, Skrlatice, Triglava in ostalih so zaviti v goste kumuluse. Zadnje kilometre se grem "panoramski polet" in se razgledujem okrog. 300 m pod mano je vrh Vitranca, na severu vidim Beljak. Pod mano so že Rateče, imam pa še 900 m nad tlemi. V daljavi vidim Trbiž. Zavijem stran od grebena nad mejni prehod in povečam hitrost. Nad prehodom začnem krožiti in zbijam višino, vendar sem Rod kumulusom, ki me ne pusti dol. Ceprav sem že zelo utrujen, bi rad letel še naprej, vendar si zaradi meje ne upam. V skušnjavo me spravlja lep kumulus v smeri proti Trbižu. V zelo ostrih zavojih se spuščam proti mejnemu prehodu. Po nekaj minutah srečo pristanem. Pogledam na uro. Polet je trajal le tri sekunde manj kot dve uri. Preletena razdalja: 51 km - prvi srebrni prelet z zmajem v Jugoslaviji. Viktor Vreš je pristal v Gozd-Martuljku, potem, ko sva se na Golici ločila. Preletel je 40 km. Ostali tekmovalci pa so preleteli od 15 do 25 km. Res izreden dan. TINE KOS

JADRALNO LETALSTVO

ICefLlf26

•

Zlato in diamanti leških letalcev Izredno ugodni vremenski pogoji so v petek, 3. julija, omogočili leškim jadralnim letalcem doseči več izrednih pogojev za osvajanje ztatih in diamantnih športnih značk. Ze več kot pet let ni bilo tako ugodnega vremena. Ves dan je pred bližajočo se fronto pihal močan južni veter, kar je pogoj, da so ob pobočju Karavank zelo močna dviganja in da z..rak vzvalovi več tisoč metrov visoko. Ze na višinah tristo metrov v področju od Begunj do Žirovnice so bila ta dan dviganja 3 do 4m/sec, v veČjih višinah, nad grebeni Karavank, pa so se že pojavljali valovi z značilnimi podolgastimi oblaki lentikularisi. Na področju valov so bila dviganja od enega in tudi preko dveh metrov na sekundo . Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo dogovorjeno s kontrolo letenja na Brniku, da bodo pod šesttisoč metrov pustili letalski koridor prost, kar je za športne letalce dovolj za doseganje diamantnih višin brez tveganja, da bi srečali potniško letalo. Jutranje napovedi so se hitro uresničile in letalci so kar hitro našli sistem priključkov s pobočja Stola na val, ki se je raztezal od Žirovnice preko Jesenic do Mojstrane, področje dobrega dviganja pa je bilo tudi nad Bledom . Na višinah preko dva tisoč metrov je hitrost vetra hitro naraščala in dosegla vrednosti preko 120 km Ih. S tako hitrostjo se je gibala celotna masa zraka do višin preko ' sedem tisoč metrov, morda pa tudi več, kar pa letalci niso mogli več ugotoviti, ker so bile večje višine iz varnostnih razlogov zanje prepovedane. Zlat~ športne značke so za jadralne letalce visoka priznanja, zlat značka s tremi diamanti pa je najvišje športno priznanje, ki ga na osnovi dokumentov registrira mednarodna letalska organizacija FAI. ~den od pogojev za osvajanje značke je· tudi dosežena relativna višina po odpenjanju od vlečnega motornega letala. Za zlato značko je to 3000 m, za zlato z diamanti

pa predstavlja višina 5000 m enega od treh diamantov tega najvišjega priznanja. V Jugoslaviji je doslej osvojilo zlato značko s tremi diamanti samo dvajset športnih jadralnih letalcev. Ko so letalci v petek zvečer spravljali letala v hanger , je bil zbir dosežkov tak, da je bilo komaj verjeti. Dvanajst letalcev je doseglo pogoj za zlato značko . Dosegli so višine med 3500 m in 4800 m. Ta uspeh so dosegli: Viljem Ekar, Kranjc Boris, Tone Čerin, Vojtjeh Hladnik, Saška Gorjanc, Franc Lajovic, Karel Čeč, Matjaž Orožim in Mohar Srečo, vsi iz ALC, ter Volk Boštjan, Uroš Rumpret in Mitja Kovič, trije letalci aerokluba Ljubljana, ki gostuje na leškem letališču . Zlato višino sta dosegla tudi mlada Leščana Matjaž Rižmarič in Roman Majkič, vendar brez barografa in za dosežek nimata pisanega dokumenta, brez katerega pogoj ni priznan. Diamantno višino je doseglo devet letalcev, vendar je dvema zatajil barograf in veljavnost barograma bo morala preveriti še športna komisija. Dosežene višine so bile med 5400 in 6100 m in če prištejemo še petsto metrov nadmorske višine v Lescah, je bila najvišja dosežena absolutna, oziroma nadmorska višina 6600 metrov. Diamantno višino so dosegli: Milan Jukič, Bojan Kadunc, Karel Čeč, Srečo Mohor, Gabrijel Pesjak, Stane Vrečko, Pavel Potočnik in Franc Resman, vsi iz ALC, ter član AK Ljubljana Sašo Petek. Prav gotovo pa je najvišji dosežek ustvaril Karel Čeč, ki je z doseženo višino kompletiral zlato značko in kot četrti leški letalec tudi zlato značko s tremi diamanti. Pred njim so dosegli ta uspeh Franc Štrukelj, Boris Praprotnik in Janez Pintar. Z doseženo' višino pa so kompletirali zlato značko še trije Leščani: Viljem Ekar, Tone Čerin in Vojtjeh Hladnik. V zgodovini jugoslovanskega jadralnega letalstva se še ni zgodilo, da bi v

JADRALNO LETALSTVO

Ke'L427

enem dnevu dosegli toliko zlatih in diamantnih višin , verjetno pa celo v vsem letu ne . Zato je leški dosežek zares enkraten. LEON MESARIČ

Jadralni tečaj v Lescah v ALC Lesce-Bled se je v soboto, 27. 06. 1981, pričel začetniški tečaj v jadralnem letenju. Tečaj je obiskovalo 14 začetnikov, ki so v zimskem času uspešno opravili izpite iz predpisanih predmetov in zdravniški pregled. Teoretični del tečaja je sicer obiskovalo okrog trideset začetnikov, do konca pa jih je vztrajalo le dvajset izmed katerih je komisija izbrala 14 začetni kov. Vsi ti so s pogostimi obiski na letališču pokazali primeren interes za jadralni šport in tudi stroške šolanja so v celoti pokrili z delovnimi akcijami na Jesenicah. Zato je komisija povečala število začetnikov s prvotno planiranih osem na štirinajst. Kot ponavadi, je bilo tudi na letošnjem teoretičnem tečaju začetni kov nekaj "cvetk", ki jih navajam v premislek ostalim letalcem in bralcem revije "KRILA ": - Navigacijo delimo na 3 stopn/e: 1, II, III. 1= odlična vidljivost 11= malo slabša vidljivost 111= slepo letenje-letenje v megli - Orientacijo izgubimo takrat, če letimo dlje od 500 km. To pa se zgodi zato, ker se na taki razdalji premakne magnetno polje in kompas deluje drugače. Ponovno jo vzpostavimo z Loksodromo. - Zračna hitrost je hitrost s katero piha veter. Potovalna hitrost je hitrost s katero ljudje potujejo. Veter vpliva na hitrost z dobro in slabo lastnostjo. Naprimer: Ce piha veter v čelo, nas zadržuje. Ce piha v hrbet, nas poriva .. . - Magnetna deviacija so področja z malo bolj privlačnim poljem in z malo manj privlačnim poljem. - Kurz je letenje z zemljevidom, s kompasom. BOJAN KADUNC

ln memoriam Adolphe Gehriger "Pirat" Veliki prijatelj našega jadralnega letalstva, švicar Adolphe Gehriger, direktor "Svissaira" in predsednik svetovne letalske aeronavtične federacije FAI je preminul v 64-tem letu. Naš prvi stik s ,,Piratom", kakor so ga poimenovali njegovi prijatelji, smo vzpostavili leta 1950 v Oerebro na svetovnem jadralnem prvenstvu. Tedaj se je "Pirat" spoznal z našim Boriškom in Arbajterjem, ki sta bila na tem tekmovanju. Leta 1952 smo ga srečali na našem državnem jadralnem prvenstvu v Borovu, kjer je s svojim rojakom Guidom Schaefferjem tekmoval na naših" Vajah" izven konkurence. Leta 1955 je predsednik tehnične komisije OSTIV predložil svojo koncepcijo tehničnih pogojev za standardno jadralno letalo, bodoče standardne klase. Na svetovnem jadralnem prvenstvu v Lešnu na Poljskem leta 1958, ko je bil on predsednik jadralne komisije FAI, se je prvič pojavila standardna klasa jadralnega letala. "Pirat" je bil centralni tajnik švicarskega aerokluba v Orihu. Leta 1955 je nastopil službo pri "Swissair" kjer je bil direktor in delegat predsedništva vse do smrti. Na mednarodnem planu je bil izbran za predsednika FAl "Pirat" je bil osebnost, prežeta z duhom pravega letalca. Bil je skro men, enostaven in poln humorja. V njem smo imeli dobrega prijatelja. Slava mu! Dr. BORIS CIJAN

KAKO DELAJO

Analiza izpitov V času od 24.05 . do 28.05 . 1981 so bili v Mariboru izpiti za učitelje motornega in jadralnega letenja in učitelje padalstva. Organizacijo izpitov je prevzel in tudi uspešno opravil aeroklub Maribor, ki je v te namene dobil na uporabo potrebne učilnice v domu obrambne vzgoje v Pe krč ah. Tu so kandidati in komisija imeli preskrbljeno spanje in hrano po zmernih cenah. Brez dvoma lahko trdimo, da do sedaj še nobeni izpiti niso bili v tako prikladnem in prijetnem okolju kot tokrat. To je pomagalo tudi delu komisije, ki se s tem najlepše zahvaljuje organizatorju. Po prijavah, ki so jih letalski zvezi Jugoslavije posredovale republiške letalske zveze, se je na izpite za učitelje motornega letenja prijavilo 6 kandidatov iz SR Hrvatske, 3 kandidati iz SR BiH in 15 kandidatov iz SR Slovenije. Od tega se je 22 kandidatov prijavilo za kompletne, dva pa za popravne izpite. Dejansko je k izpitom prišlo samo 13 prijavljenih in to: 6 kandidatov iz SRH, od katerih so trije položili, trije pa imajo pravico do popravnega izpita, ter sedem kandidatov iz Slovenije, od katerih ni nihče opravil izpita. Pet kandidatov bo opravljalo popravne izpite, dva pa sta odstopila. Iz SR BiH kandidati niso prišli. Če analiziramo slab uspeh kandidatov, posebno naše garniture, moramo povedati, da nihče, razen enega, ni zadovoljivo odgovoril iz predmeta "psihologija" ali pa "metodika pouka". Z uspehom kandidatov ne moremo biti zadovoljni, saj so položili samo trije, pet jih ni zadovoljilo v dveh, trije pa v enem predmetu. KljUb temu pa komisija meni, daje na izpitih za UČitelje motornega letenja dosežen pozitivni premik , zlasti v odnosu na predhodne izpite, saj so kandidati prišli k izpitom s kvalitetnejšim znanjem in večjo mero odgovornosti.

Na izpite za učitelje jadralnega letenja je bilo prijavljenih 18 kandidatov in sicer 15 za kompletne in 3 za popravne izpite. Od tega so bili: iz SR Slovenije 10 kandidatov za kompletne in eden za popravni izpit, iz SR Makedonije eden in iz SRH 6, od tega 2 kandidata za popravne izpite. K izpitom je prišlo samo 8 kandidatov za kompletne in 3 za popravne izpite. Od tega jih je bilo iz SR Slovenije sedem - šest za kompletne in eden za popravni izpit, ter štirje iz SRH od tega dva za kompletne in dva za popravne izpite. Kandidat iz SR Makedonije se ni pojavil na izpitu. Od vseh prijavljenih kandidatov so kompletne izpite položili samo trije in to iz Slovenije, ter še trije ki so imeli popravne izpite . Izpitov nista opravila dva kandidata iz dveh in trije iz enega predmeta. Vsi pa lahko čez mesec dni opravijo popravne izpite. Zanimivo je, da vseh 5 kandidatov ni pokazalo potrebnega znanja iz predmeta ,,metodika pouka", ki je vsekakor važen faktor za uspešno šolanje letalcev. Pri praktičnem delu izpita je imelo nekoliko kandidatov težave zato, ker niso bili usposobljeni za letenje na avtovitlu. Razumevanju upravnika letalske šole AK Maribor se imamo zahvaliti, da so t i kandidati dobili potreben nalet na vitlu in tako lahko opravljali praktični del izpita. Bodočim kandidatom za učitelje jadralnega letenja komisija predlaga, da predhodno položijo izpit iz "letenja brez zunanje vidljivosti" in da si to pooblastilo vnesejo v svoja letalska dovoljenja. Komisija svetuje, da na izpite kandidati ne prihajajo brez potrebnih pogojev, torej tudi ne brez usposobljenoti v letenju na avtovitlu. Prav tako komiSija priporoča kandidatom, da se temeljiteje pripravijo iz teoretičnih predmetov, zlasti iz psihologije in metodike pOUka. Svetuje, da bi iz teh dveh predmetov predhodno organizirali kratka predavanja. ~~a izpite za učitelje padalstva je bil prijavljen samo en kandidat za kom-

KAKO DELAJO pleten izpit in 23 na popravne izpite: iz VS Srbije 5, iz ZWS 4, iz VS Vojvodine 4, iz VS Makedonije eden, iz VS BiH 2 in iz ZS Hrvatske 8. Za kompleten izpit se je prijavil kandidat iz SRH. Dejansko je k izpitom prišlo samo 16 kandidatov in to iz: VSS eden , ZWS 2, VSV 3, VSM eden, VS BiH eden in ZS H 8 kandidatov. Od tega je položilo iz: VSS eden, ZWS eden, VSV 2, VSM eden in ZSH 6 kandidatov. Tako je na popravnih izpitih "padlo" kar 5 kandidatov, kar dokazuje, da so se za ta "popravek" kandidati zavzeli premalo resno. Premalo znanja so pokazali iz predmetov "OTS", "prisilnih postopkov" in . "eksploatacije". Čeprav je bilo uspešnih samo 55 odstotkov kandidatov komisija ugotavlja, da so se to pot pripravili teoretično veliko bolje kot pa v jesenskem roku. Na izpite so prišli s predpisanimi pogoji in potrebno trenažo, pa tudi na njihovo osebno dokumentacijo ni bilo pripomb . GUSTAV AJDIČ

DIRKA S CASOM (Nadaljevanje z 21. strani)

za mojih sto konj. Odločim se, da motorja ne bom preobremenjeval ter zavestno podaljšam etapo Za kakšni dve minuti. Pogledam okoli sebe spet je dobri stari Aero pOleg mene. Od kod se je le vzel? Zdaj mi je tudi povsem jasno, da s točnostjo prihoda ne more računati - preveč je v zaostanku. Prehiti me. Kmalu mi izgine čez vrh Gorjancev. Jaz izberem malo lažjo pot dober kilometer desno od vrha. Cez sem . . . Z olajšanjem odvzamem plin ter se po vrhovih smrek poženem v dolino. S strmim spustom si želim nadoknaditi vsaj minuto, drugo pa imam možnost dobiti pri hitrejšem reševanju dane naloge. Že sem nad Krko . Mesto je tako značilno postavljeno v rečnem ovinku, da $a mimogrede prenesem na papir. Se enkrat ostro zaokrožim, primerjam objekt s fotosom ter s zadovoljstvom dopolnim nalogo.

Kako sem s časom'! Ura je 10.50. Zdaj sem na drugi polovici poti in se mi mora čas do minute ujemati. Vpišem dodatne čase iz naloge - potegnem črto : izšlo se bo. Do Sevnice imam še devet minut časa, kjer me čaka še zadnja obratna točka ter odlet na časovno točnost. Pohitim proti Savi, da si tako pridobim še kakšno minuto za končni naskok. Med potjo ugotavljam veter. Narahlo me tišči nazaj, zato hitrost za malenkost povečam. Nad Savo priletim točno eno minuto pred planom. To porabim za zadnjo kontrolo časa in pripravo za odlet na zadnji del poti. Sevnico obkrožim v precej širokem loku, da ulovim enajsto minuto za končni nalet. Pripravim se: obrnem v 217 0 • • • še malo počakam in ... hop! Zdaj pa po minutah naprej do nule! Višine imam dovolj, malo pa mi tudi pomaga hrbtno-bočni veter tako, da si pri zadnjih petih kilometrih pridobim nekaj sekund prednosti. Odvzamem plin in zmanjšam hitrost. Zavijugam v dveh velikih lokih ter se postavim točno na položaj za odlet še pet sekund... še dve, ena in gremo. Z normalno hitrostjo in nosom proti stezi lovim minute proti zadnji sekundi. Za malenkost sem prehiter; veter je le precej močan! Sicer je pa boljše imeti nekaj razerve, kot pa da mi tik pred koncem zmanjka sape ... Letališče je tu, pa tudi sekunde so se skoraj iztekle. Linijo preletim tri ali štiri sekunde prezgodaj. Vseeno sem zadovoljen. V spuščanju po šolskem krogu se sprostim ter zavijem v fmal za točnost pristajanja. Pri minimalnem plinu se z dokaj zoprnim vetrom vlečem nad grmO\jem proti belim črtam ob "teju" . . . Še malo ga zadržim - in že se mi poka di pod kolesi. Tokrat sem zadel v polno! Ko zapisujem zadnje rešitve v nalogi, se skoraj brez plina privleče preko linije moj znanec Aero, ki se mu resnično ni nikamor mudilo prav do konca maršrute . Pilot kasneje ugotovi ,,haklc" v nalogi, pa ga za tolažbo dva deci zvrne . .. Dirka s časom se je iztekla. Letala počivajo lepo poravnana ob robu letališča, rahel vzhodnik pa da slutiti lepo poletno popoldne. J. Ž.

Boeing 707, JZ3D

Motorji J57 so poganjali še letala: Chance Yought F-U-2 Crusader, Mc DonelI Douglas Locheed U-2 (proslulo izvidniško leDC-8, ZT3D talo), prototip letala Republic F-I05 Thunderchief (lovec bombnik iz sestava letalstava ZDA), Boeing 720 (tu se je isti motor imenoyal JT3~, k~?r tudi daljinsko vodem medcelmski lZstrelki Northrop Snark. V današnjem času brezsrčne konkurence si je težko zamisliti proizvajalce letal, ki čakajo na izdobavo motorjev. Vendar motor J57 je bil toliko pred svojimi tekmeci, da so ga vgrajevali skoraj vsi izdelovalci letal v ZDA v svoje modele. V petdesetih letih se je moč motorjev stalno ve č ala , tako da je J.57 že razvijal končno 8.890 kg potISka v verziji s komoro za naknadno zgorevanje. Za motorjem J57 je sledil turbinski reaktivni motor 175, ki je, opremljen z napravo za naknadno zgorevanje, razvijal 12.020 kg potiska . Sledijo ostali turbo-reaktivci. Motor J57 je poganjal serijske mo-

dele F - 105 in pravtako letalo Corvair F -106 Delta Dart v sestavu zračnih sil ZDA. Izpopolnjeno letalo U-2 je poganjal J57, medtem ko so izpop~l njene modele linijskih letal 707 m DC8 poganjali motorji verzije JT4. Na kraju iste dekade je P /WA uvedla manjši turbinski reaktivni motor J52, ki je imel v zaČeteku potisk 3.855 kg. v krajni fazi pa je zmogel celih 5.080 kg potiska. Ta motor je postal delovni motor mornarice in je poganjal letala iz serije Mc Donnell Douglas A-4 Skyhawk in Grumman A- 6 Intruder. Motor J52 je bil prvi, ki so ga vgrajevali v izstrelke North American Hound Dog. Zadnja dva turbinska reaktivna motorja, katere je izdelala P /W A, sta bila najmanjši JT12 (vojna verzija J60) s potiskom 1.361 kg in največji iz klase J58 spotiskom 13.608 kg. Motor JT12 je poganjal letala: Lockheed Jet Star in North American Sabraliner. Močnejši J58 je bil uporabljan za

MOTORJI Lockheed-ova letala SR-71 in YF-12A (iz klase Mach 3) za potrebe letalstva ZDA. Verzija motorja JT12 s turbinsko osjo z označbo JFTD-12 (vojna označba T73) so koristili za pogon helikopterjev Sikorsky S-64 Skycrane. Turbimki reaktivni motor je zamenjal turbo-fen motor. Ceprav je turbo-reaktivni motor dominiral v petdesetih letih je postalo na kraju te dekade jasno, da se ciklus teh motorjev s področja podzvočnega transporta končuje iz čisto praktičnih razlogov. Da bi se prenaAal večji koristen tovor na večje daljave, so zahtevali motorje z večjo potisno silo pri vzletanju in večjim prihrankom goriva. P JW A je razvila svoj prvi serijski turbo-fen motor JT3D na kraju petdesetih let, izkori§čujoč v praksi presku§eno plinsko turbino motorja JT3 (157), pred katero je bil postavljen dvostopenjski fen. Motor JT3D je prvič poletel 22. junija 1960 na letalu Boeing 707-120. Takoj na to je družba Mc Donnell Douglas izbrala motor JTrD za pogon ene verzije letal DC-8. Letalo B-52H Stratofortress (stratosfema trdnjava) iz sestava letalstva ZDA, gnano z motorji JT3D (voj . verzija TF33), je poletelo na prvi let 6. marca 1961. Letalstvo je izkoristilo TF33 tudi v transporterjih: Lockheed C-141 Star Lifeter je poletel 1963, Boeng C-13SB Stratolifter paje začel leteti 1964. V teku 1973 je bila izbrana modificirana verzija motorja

Mc DonelI Douglas DC-9, JT8D

TF33 za pogon E-3A - Boeingovega letala s sistemom za javljanje in vodenje med poletom (AWACS). Motor 1f8D za kratke in srednje proge Leta 1963 je P JWAnapravUa dobro kupčijo s turbo-fen motorjem, ki je bil projektiran za kratke in srednje relacije. To je bil motor JT -D, ki je prvič poletel na tri-motornem letalu Boeing 727 9. februarja istega leta. Komercialni poleti s tem letalom so se začeli 1964. Sledeče letalo z dvemi JT8D motorji je bilo Super Caravella od Aerospatiale, ki je začela s poleti na kraju 1964. Družba Mc Donnel1 Douglas je vgradila JT8D v svoj dvojni reaktivec DC-9, katerega poleti so se začeli krajem 1965. V začetku 1968 je sledil Boeing 737 z dvema motorjema JT8D. Konec 1970 je uvedla tudi Japonska motor JT8D v svoj transporter C-l. prvi preizkusni let letala Dassau1~-Breguet Mercure je bil opravljen 1971 leta. Nl!ipopularnejti turbo-fen motor v zgodovini JT8D je postal najbolj čislan in iskan motor v zgodovini, ker zadovoljuje stroge zahteve na kratkih in srednjih letalskih linijah, kjer se vrstijo pogosta poletanja . in pristajanja na uro . Cez 160 letalskih podjetij iz vsega sveta naroča te motorje; njih §tevilo je preno 10.000 primerkov tipa JT8D. Ta motor se je stalno pojačeval - od začetnih 6.350 kg potisne sile pri vzletanju do dana§njih 7.893 kg. Pove-

fCttL432

MOTORJI

Boeing 727, JT8D čan

potisk motorja JT8D je omogo-

čil : povečanje koristne teže v letalu, povečanje radiusa leta, skrajšanje

vzletne steze, kakor tudi strmejši vzpon na višino z nalogo, da se zmanjša zvočni ropot nad naselji. Takoj po nastanku motorja JT8D je kanadska podružnica P /W A, izdelala turbinski vijačni motor PT6 za uporabo v poslovnih in potniških letalih in helikopterjih . Motor se proizvaja še danes v enajst različnih verzijah, v obsegu 450 kW (610 KS) do 865 kW (1195 KS) . Vojni turbo-fen motorji znaknadnim zgorevanjem Za potrebe nadzvočnih letov je začelP /WA konec petdesetih in v začet~~ šestdesetih let razvijati vojno verz1JO turbo- fen motorjev z naknadnim zgorevanjem . Prvi tak motor je bil JTF .. .10A v c.ivilni in TF30 v vojni verz1JI. Motor Je prvič poletel 21 . dec. 196~ na letalu F- 11IA, katerega je razvila družba General Dynamics, za potrebe letalstva ZDA. Z napravo za n~dnadno .zgorevanje je motor dajal pn vzletanju 8.400 kg potiska. Ta motor TF30 so izpopolnjevali, da bi zadovoljil zahtevam sodobnih vojnih bojnih sistemov. Najnovejše verzije , ki se danes uporabljajo, so TF30 - P-41 2A/ - 414 in TF30- P- 100, da ustvarjajo 9.480 kg in 11.385 kg potiska. Motor P- 412A/- 414 poganja mornariški Grumman F--14A Tomcat, medtem ko P- 100 poganja F - 111 F " sestavu zračnih sil ZDA .

Turb:>-fen motor JT9D, za letala s širokim tru; om V sredini šestdesetih let je P /WA predvidela novo generacijo reaktivnih letal s širokim trupom za linijske polete , ki zahtevajo več kot dvakratni potisk običajnih tipov letal. Da zadovoljijo te zahteve, je bil uveden motor JT9D . Hkrati je ta motor potrdil popolnoma novo koncepcij o projektiranja. To je turbo- fen motor z velikim kvocientom obtoka: koristi enostopenjski fen s prečnikom , ki doseže skoraj dve tretjini dolžine motorja. Pri projektiranju so že od samega začetka upoštevali vpliv na okolni prostor, vzrževanje, snago, vzdržljivost in zanesljivost motorja. JT9D je projektiran· tako, da ne proizvaja dima pri znatno tišjem delovanju. S korišče njem moderne tehnike je zelo olajšano vzdrževanje . 21. dec . 1966 se je začel prvi preizkusni let eksperimentalnega motorja JT9D- 1, z zamenjavo dveh motorjev J57 ob trupu B- 52. Program testiranja motorja JT9D v letu se je začel sredi leta 1968 . Prvi let letala Boeing 747 je bil opravljen 9. feb. 1968. V januarju sledečega leta ~o se začeli komercialni poleti z motorji JT9D . To je bil dan, ko je Boeing 747 z označbo Pan American World Airways poletel v New- Yorku na svoj inauguralni polet v London. Najmočnejši

komercialni turbo- fen motor Motor JT9D je vseboval take tehnične novosti , da je omogočil razvoj cele generacije široko- trupnih transporterjev.

ICefL433

MOTORJI Poganjajoč' linijska letala Boeing 747 in Mc DonneIl Douglas DS-IO iz serije 40 , dalje Airbus A300 in preskusne lete DC- 9 Super 80 so prebili motorji JT9D v letu več ur kot vsi ostali motorji za široko-trupna letala. Čez 50 letalskih podjetij je naročilo motorje JT9D za operacije v svetovnem merilu. Zvezni urad za letalstvo (FAA) je potrdil nekoliko modelov JT9D, vključno najmočnejše komercialne motOIje, ki so bili potrjeni do sedaj kot n. pr. JT9D - 53B in 70B, ki so predvideni za 24.700 kg potiska, idealnega za vzletanje pri temperaturah do 30 °c.

P jWA je uvidel, da bi izpopolnjevanje komercialnih turbo-fen motorjev našlo uporabo tudi v civilni industriji letal . Kanadska podružnica P jWA je začela razvoj motorja JTI5D. Prvi preskusi motorja so bili opravljeni v sept. 1967. Motor JTI5D je bil odobren od kanadskega ministrstva za transport 4. maja 1971. Poganja letala Cessna Citation in Corvette od Aerospatiale. S pomočjo enosto-

Boeing 747, JT9D

·4

Mc DonelI Douglas DC-1 0- 40, JT9D

penjskega fe na je motor JT 15D proizvajal 1000 in 1135 kg potiska pri vzletanju in je bil znan po tihem in ekonomičnem delovanju . Motor F-IOO izbran za po;;on F-lS Letalstvo ZDA je 1965 ~prožilo študije o možnostih letala F-X, bojnega letala za premoč v zraku. Jan. 1970 je letalstvo ZDA sklenilo pogodbo z Mc DonneIl Douglas za letala F-15 . Povečani motor F 100 od P jWA je bil izbran v ostri konkurenci za pogon letala F-15 . - Kot turbo - fen znaknadnim zgorevanjem iz klase motorjev spotiskom 11.340 kg je proizvajal 25 % več potiska v odnosu na svojo težo, od obstoječih motorjev za bojne reaktivce. Prvi let motorja F 100 je bil opravljen 27. julija 1972 na dvomotornem letalu F - 15 Eagle. V teku testiranja je letalo F - 15 postavilo osem svetovnih rekordov v vzpenjanju. Prvi F- 15 je začel operacije v letalstvu ZDA v novembru 1974. (Nadaljevanje prihOdnjič)

PADALSTVO

leški padalci so se dobro pripravili Izredno lepo vreme v aprilu in maju je pripomoglo, da so leški padalci opravili do konca junija celoten program planiranih priprav za letošnja tekmovanja. Osnovni cilj jim je poseči po najvišjih mestih na državnih prvenstvih in uvrstitev kar največ članov v državno reprezentanco. Danes lahko že z gotovostjo trdimo, da je zamenjava generacije v ALC Lesce popolnoma uspela. Mladinska ekipa je povsem enakovredna sta~ej šim izku§enim padalcem in v disciplini skokov na cilj jih nekateri mladi (Iztok Jug, Benjamin Smid) celo prekašajo. Prav disciplina skokov na cilj doživlja letos bistveno spremembo pri ocenjevanju točnosti doskoka v "nulo". Dosedanja "nula" je imela premer deset centimetrov, po novem pa bo na mednarodnih tekmovanjih samo 5 cm. Merjenje ni več samo ročno, ampak elektronsko do premera pol metra,

* I

"Il

tako da pri najboljših ne bo več nesoglasij zaradi enega ali dveh centimetrov. Tudi Lešč3J1i so se opremili s tako elektronsko nulo in na njej tudi veliko trenirali. Kaže, da sta najbolje osvojila novo tehniko doskoka v tako majhen center mladinca Jug in Smid. To sta dokazala na nedavnem klubskem preglednem tekmovanju, ki je veljalo za sestavo ekip za republiško padalsko prvenstvo. Jug je v osmih skokih kar štirikrat zadel v "ničlo" in zmagal v tej disciplini s 16 cm. V disciplini flgurativnih skokov je zdaj najboljši Branko Hrast, ker Bunčič in Humar ne tekmujeta več . Prijetno sta presenetila mladinca Smid z drugim in Božič s tretjim mestom . Stalni državni reprezentant Janez Safarič je bil §ele četrti. Najboljši čas ~seh štirih serij skokov pa je dosegel Smid z 8,2 sekunde. V skupni oceni obeh disciplin je zasluženo zmagal Benjamin Smid E.red Brankom Hrastom in Janezom Safaričem . Safarič je bil do nedavnega član aerokluba Murska Sobota, a je letos zaradi boljših pogojev za vadbo prestopil v ALC Lesce . Skupno s klubskim je bilo tudi izbirno tekmovanje slovenskih mladincev za sestavo republiške reprezentan· ce za tekmovanje na državnem prvenstvu v Beogradu. Za petčlansko vrsto se je potegovalo deset mladincev, šest iz ALe Lesce, dva iz AK Maribor in po eden iz AK Ptuj in AK Murska Sobota. Leški mladinci so bili boljši od ostalih in so si razdelili prvih šest mest v skupni oceni dveh disciplin. V figunitivnih skokih z višine 2000 metrov je bil najboljši Smid, med peterico Leščanov pa se je vrinil na 4. mesto samo Ptujčan Zlatko Čuš . V skokih na cilj s 1000 metrov so bili Leščani še uspešnejši in so zasedli vseh §est prvih mest, kar je tudi odločilo

fCetLIJ35

PADJ\LSTVO

končno razvrstitev. Najboljši posameznik je bil spet Iztok Jug z vsega 19 negativnimi centimetri. Soliden je bil tudi Matjaž Lazar, ki je edini skočil kar kvakrat v pet centimetrski center, a je venem skoku naredil grobo napako in pristal 355 cm od cilja. Po enkrat sta skočila v ničlo tudi Šmid in Božič.

Na državnem prvenstvu bodo zastopali Slovenijo samo Leški padalci, ki imajo tudi velike možnosti za osvojitev več kolanj . REZULTATI: Izbirna tekma - mladinci (10): figurativni skoki - l. B. Šmid 17,1 sec., 2. R. Božič 19,5,3.1. Jug 21,2 (vsi ALC), 4 . Z. Čuš (AK Ptuj) 25,2, 5. D. Franko 26,1, 6. M. Lazar (oba ALC) 26,3, 7. Z. Španinger (AK Mrb .) 26,5 , 8. B. Jug (ALe) 28,6, 9 . J. Korošec (AK Mrb .), 10. J. POjbič (M. Sob.) 30,6. SKOKI NA elu s 1000 m - 4 skoki : 1. 1. Jug 0,19 m, 2. D. Franko 0,77,3. B. Jug 1,02,4. M. Lazar 3,59, 5. R. Božič 4,61, 6. B. Šmid (vsi ALe) 5,18, 7. J . Pojbič (AK M. Sob .) 7.92,8. J. Korošec (AK Mrb) 8,30, 9. Z. Španinger (Mrb) 9,87, 10. Z. Čuš (AK Pt.) 13,15. SKUPNA RAZVRSTITEV: 1. Iztok Jug, 2 - 3 Dušan Franko in R . Božič, 4. B. Šmid, 5. M. Lazar, 6. B. Jug (vsi ALe), Z. Čuš (Pt), 8. Z . Španinger, 9. S. Korošec (oba Mrb), 10. J . POjbič (M . Sob). KLUBSKA PREGLEDNA TEKMA ALe - figur . skoki - 4 serije: l. Hrast 34,5, 2. Šmid 36,0, 3. Božič 37,6,4. Šafarič 37,8, Intihar 47,1,6. 1. Jug 48,3, 7. - 8. Frank in Medven 49,9,9. Volarič 53,15, 10. Mirt 55,9, Il. B. Jug 56,8, 12. Pfajfar. SKOKI NA elu : 1. 1. Jug 0,16, 2. Šmid 0,56, 3. Hrast 2,92, 4. šafarič 3,29, 5. Mirt 4,78, 6. B. Jug 4,95,7. Božič 4,95, 8. Frank 6,05, 9. Volarič 7,90, 10. Pfajfar 9,02 , Il. Medven 11,11,12. Intihar 11,48. KONČNA RAZVRSTITEV : l . Šmid, 2. Hrast, 3. Šafarič, 4.1. Jug, 5. Božič, 6. Frank, 7. Mirt, 8 . Volarič, 9. B. Jug, 10. Intihar. 11. Medven, 12. L. M. Pfajfar .

MODELARSTVO

Posvet vodij republi§<ih in pokrajinskih reprezentanc z vodjo sodnikov na XXI. pokalu BiE

XXI. pokal "Bratstva in enotnosti" ZVEZNO TEKMOVANJE REPUBLISKIH REPREZENTANC V KATEGORIJAH PROSTOLE~ TECIH MODELOV

Tekmovanje sta 23 . maja na partizanskem letališču Otok pri Metliki organizirala ZWS in aeroklub Bela Krajina. Udeležilo se ga je 6 republiških reprezentanc. Odsotni sta bili Črna gora in Kosovo. Kategorija F-I-A, 18 tekmovalcev l. Radolje Blagojevič (Vojvodina) li 84 2. Iztok Žagar (Slov. Ptuj) 1174 3. Miloš Raletič (Vojvodina) 1140 6. Stanko Fartelj (Slov. - Celje) 1089

8. Tone Videnšek (Slov. - Ljubljana) 1078

Ekipno: l. Slovenija 2. Vojvodina 3. Hrvaška

3341 3265 3074

Kategorija F-I-B, 18 tekmovalcev l. Josip Franjič (Hrvaška) 1260 2. Slave Trajkovski (Makedonija) Zmagovalna reprezentanca Hrvatske je svoj uspeh 1245 primerno proslavila po razglasitvi v hotelu Bela krajina v Metliki 3. Nikša Alujevič (Hrvaška) 1239

MODELARSTVO

ICefL437

7. Martin Brudar (Slov. - N. mesto) 1123 13. Dragan Stankovič (Slov. - N. mesto) 1014 16. Marjan Varvoda (Slov. - Ptuj) 880 Ekipno : l . Hrvaška 2. BiH 3. Makedonija 5. Slovenija

3483 3271 3266 3117

Kategorija F- I-C, 18 tekmovalcev 1. Milan Glogovčan (Srbija) 1260

540

Ekipno skupni rezultati: l . Hrvaška 2. Slovenija 3. Vojvodina 4. Srbija S.BiH 6. Makedonija

10249 10214 9933 9388 8967 7165

Republiško pionirsko prvenstvo A- 1 F - 1 - A inB - 2 Republiško

pionirsko prvenstvo jadralnih modelov in vezanih hitrostnih modelov je 30. maja, na celjskem letališču organizirala modelarska sekcija aerokluba Celje. Na prvenstvu je tekmovalo 100 modelarjev pionirjev iz 10 aeroklubov (AK Celje, EMO Celje, Pt~j , Vrhnika, Nova Gorica, Slovenj Gradec, Novo mesto, Velenje, Maribor in Modelarska šola Kranj). prostoletečih

2. Živa Kovački (Vojvodina) 1260

+ 527

3. Milan Pavlov (Vovjvodina) 1260

+ 518

4. Oton Velunšek (Slov. - Ptuj) 1260 + 513 7. Maks Žuran (Slov. - Ptuj) 1260 + 200 10. Janez Grošelj (Slov. - N. mesto 1236 Ekipno: 1. Vojvodina 2. Slovenija 3. Hrvaška

3780 3756 3692

Kategorija A-l (pionirski model), 73 tekmovalcev - 3 turnusi 1. Dušan Požun (AK Celje) 270 +

43 2. Iztok Pere (AK Celje) 270 3. Robi Trnovšek (AK Celje) 250 4. Mirči Lugarič (AK Ptuj) 244 5. Peter Rupnik (EMO Celje) 222 Kategorija F - 1-A (članski model) , 23 tekmovalcev - 5 turnusov 1. Darko Bauer (Novo mesto) 900 2. Vinko Mazej (EMO Celje( 779 3. Edi Kovač (EMO Celje) 700 4 . Peter Schmidt (AK Celje) 659 S. Matej Kostanjevec (EMO Celje) 644 Kategorija B- 2 (vezani hitrostni modeli) 4 tekmovalci

Fly-off je prinesel Otu

četrto mesto

l . Edi Kovač (EMO Celje) 116 km/h 2. Martin Kostanjevec (EMO Celje) 112 km/h 3. Dušan Požun (AK Celje) 92 km/h 4. Samo Šalij (MŠ Kranj) 64 km/h

MODELARSTVO

Zvezno tekmovanje "Lenarški pokal" F- 3 - B Tega, že tradicionalnega modelarskega tekmovanja radijsko · vodenih jadralnih modelov, ki je bilo 10. maja v Lenartu, se je udeležilo 33 tekmovalcev, 25 iz Slovenije (aeroklubi Kranj, Ljubljana, Celje, RC in LC Maribor, Ptuj), ter 8 iz Hrvaške (aeroklubi Zagreb, Zaprešič in Reka). Rezultati: l. Martin Klančišar (EMO Celje) 4742 2. Rado Kikelj (Kranj) 4721 3. Marko Kralj (Zagreb) 4539 4. Anton Perčič (Kranj) 4408 5. Horut Perpar (Kranj) 4257 Ekipno: 1. AK Kranj 2. RC Maribor 3. LC Maribor

Bo jel dovolj visoko?

Republiško prvenstvo kategorije F- 3 - B Prvenstvo je v tej kategoriji jadralnih modelov (radijsko vodeni) 21. junija organiziral modelarski klub LT EMO iz Celja. Sodelovalo je 23 modelarjev iz 6 klubov (8 tekmovalcev iz Kranja, 5 iz LC Maribor, 3 RC Maribor, 3 lJubljana, 3 LT EMO Celje in 1 AK Celje). Rezultati: 1. Milan Lenart (AK Kranj) 5645 2. Anton Perčič (AK Kranj) 5467 3. Borut Perpar (AK Kranj) 5285 4. Roland Mejač (LC Maribor) 5210 5. Rado Kikelj (AK Kranj) 5148 Ekipno: l. AK Kranj 1 2. LC Maribor 3. AK Kranj II 4. AK lJubljana 5. RC Maribor 6. LT EMO Celje

16078 14309 12434 12108 10138 9(41)

13164 11031 8989 itd

Modelarsko tekmovanje v preletu Dražgoše - Rudno Aeroklub Kranj je 26. aprila v štiridesete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte v Dražgošah organiziral drugo medklubsko tek' movanje radijsko vodenih jadralnih modelov v preletu Dražgoše - Rudno za prehodni pokal Dražgoš. V ugodnem vremenu je startalo triindvajset tekmovalcev iz petih slovenskih aeroklubov. Tekmovanje je bilo letos moteno zaradi dveh prireditev, ki sta hkrati potekali v Dražgošah: rekreaCijskega kolesarskega maratona z nekaj sto udleženci in proslave na Bičkovi skali, Na srečo so se kolesarji (ki pač niso meteorologi) ustrašili temnih oblakov in jadrno zapustili kraj dogajanja. Dežja seveda ni bilo, mi pa smo uspeli izpeljati tekmo do konca. Razplet tekmovanja je razkril še eno presenečenje: da bo Andrej Šali, član naj počastitev

MODELARSTVO mlajše garniture AK Kranj, ugnal mnoge prekaljene tekmovalce, nismo pričakovali, zato je njegova zmaga toliko bolj dragocena. Tekmovanje v preletu je prav gotovo svojevrstno in zasluži nekaj besed. V klubu smo se lani odločili za organizacijo te tekme prav zato, da bi popestrili koledar tekmovanj RC jadralnih modelov, ki jih je sedaj zatrpan predvsem s tekmovanji F3B po F Al pravilniku. V našem primeru pa gre za jadranje na pobočju, združeno s preletom. Start modela je iz roke na višini 350 metrov nad ciljem. Čas, se meri od trenutka preleta startne črte nekaj deset metrov niže, tekmovalec pa mora na poti v dolino pravilno obleteti šest kontrolnih točk, katerih vsaka prinese določeno število točk, in slednjič pristati v dolini na točko. Najboljši čas trajanja leta je dvanajst minut (poudarek je torej na trajanju, ne na hitrosti), vsako odstopanje pa se kaznuje z odvzemom točk. Zmagovalec je tisti, ki zbere največje število točk iz trajanja leta, kontrolnih točk in pristanka. Atrakcija tekmovanja je v tem, da pilot vodi model iz avtomobila, z njim pa se pelje tudi sodnik. V ta namen smo v klubu izdelali sedeže, ki jih montiramo na zadek stoenke, možno pa je tudi pilotiranje iz vsakega avtomobila s pornič no streho, le da je razgled dober. Cesta iz Dražgoš v Rudno je ravno prav vijugasta, torej zelo primerna. Nevarnosti, da bi tekmovalec med vožnjo padel z avtomobila ni, tako da niti varuhi javne varnosti, ki jih je bilo zadnjič v Dražgošah precej, niso imeli pripomb. Pilotiranje iz avtomobila je navsezadnje privlačno celo za gledalce, ki imajo s spomenika enkraten pregled nad potekom tekmovanja. Največ vzklikov požanjejo modeli, ki po težavah v zraku, katerih vzroki ostanejo gledalcem vselej neznani, bolj ali manj nesrečno pristanejo na drevju, žicah ali med hišami. Predčasni pristanki niso zaželjeni, vendar so nujni, zlasti če piha po pobočju navzdol. Drugo leto bomo tekmovanje zopet priredili. Skušali bomo izdelali bolj zahteven program, da bodo prišli v poštev tudi modeli, ki so sicer prvenstveno namenjeni tekmovanjem v termičnem jadranju. Sedanji režim ustreza .

predvsem počasnim modelom. Na ta bo tekma privlačna za širši krog tekmovalcev. RADOKIKEU

način

REZULTATI 2. MEDKLUBSKEGA TE KMOVANJA JADRALNIH MODELOV V PRELETU DRA2GOSE-RUDNO ZA POKAL DRA2GOS 1. RAU Andrej (AK Kranj) 4972 točk

2. HORVAT Vlado (RC Maribor) 4943 točk 3. KLANČIŠAR Martin (LT EMO Celje) 4923 točk 4. OBERLAJT Stanko (RC Maribor) 4912 točk 5. ROPRET Ivo (AK Kranj) 4898 točk

6. GERLIČ Bojan (LC Maribor) 4892 točk 7. MAJER- Ferdo (RC Maribor) 4885 točk 8. AMBROŽIČ Andrej (AK Kranj) 4883 točk 9. KAUČIČ Franci (AK Ljubljana) 4882 točk 10. REMEC Jože (AK Kranj) 4876 točk

11. PERPAR Borut (AK Kranj) 4845 točk 12. HLUCHY Otokar (AK lJubljana) 4751 točk 13. VOVK Boštjan (AK Ljubljana) 4726 točk 14. PETRIČ DaIjan (LC Maribor) 4715 točk 15. MEJAČ Roland (LC Maribor) 4648 točk 16. ROBIČ Roman (LT EMO Celje) 2090 točk 17. VESENJAK Dani (LT EMO Celje) 1930 točk 18. PRISTAVEC Boštjan (Bled) 1921 točk 1'9. ŠPORN Branko (LC Maribor) 1828 točk 20. KIKEU Rado (AK Kranj) 1240 točk 21. TROBIŠ Tomaž (AK Ljubljana) 1103 točk 22. STOJKO Dušan (LC Maribor) 110 točk 23. STOJMANOVIČ Bogdan (LT EMO Celje) O točk

Kako delamo Šolske pionirske hranilnice so vse bolj aktivne po Sloveniji in tudi po drugih republikah, kar pričajo pisma, ki jih pokroviteljica Ljubljanska banka redno prejema z vseh strani domovine. Tokrat smo izbrali eno od pisem, vest iz osnovne šole »Dr. Ivan Ribar«, Zagreb - Retkovec. Ker je poročilo zelo obširno , bomo navedli le odlomke. V tem šolskem zavodu deluje pion irska in mladinska hran il nica , ki po samoupravnih načelih upravlja s sredstvi. Takole poročajo : »Na letn ih skupščinah vol imo vse samoupravne organe , ki se redno sestajajo zaradi načrtovanja dela in sklepanja razn ih odločitev . Letos smo imeli tr i sestanke sveta varčevalcev , štiri sestanke aktiva blagajnikov in letno skupšč i no p ionirske in mladinske hranilnice . Imel i smo tudi sem inar za blagajn ike razrednih skupnosti in delavce v hranilnic i - z namenom , da bi se učenci še bolj usposobi li za delo pri blagajniškem okencu , s hran ilniškim poslovanjem in da bi samoupravno usmerjali proces varčevanja , spodbujanja k varčevanju , skratka, da bi se prakt i čno izpopoln ili za delo s strankami in denarjem . Seminar je opravilo 39 razrednih blagajnikov in 27 blagajn iških delavcev, vod il pa je seminar predsedn ik sveta s pomočjo mentorja. « Gotovo ste že iz teh podatkov ugotovili , da je šolski zavod velik in hran ilniška dejavnost na tej šoli močna . To potrjujejo tudi naslednji podatki : na šoli je 1470 varčevalcev, čeprav ima šola le 1360 učencev. To pomeni seveda več kot 100 odstotkov varčevalcev, toda vedeti morate , da so .. varčevalci" tudi razredne skupnosti , razni krožki na šoli itd . Zato je varčevalcev več kot učencev , kar je seveda lep primer varčevalne zavzetosti. V nadaljevanju navaja poročilo tudi točne podatke o vlogah in dvigih , pa menimo , da

jih ni potrebno navajati tudi tukaj, saj sod ijo v »tajnost poslovanja «, kajne? Pač pa lahko dodamo še nekatere aktivnosti varčevalcev na šoli .. Dr. Ivan Ribar« Zagreb. Varčevalci

se radi udeležujejo natečajev za najboljša literarna in likovna dela, ki jih razpisuje Ljubljanska banka, in so prejeli že nekaj nagrad! Aktivno sodelujejo tudi v lastni založniški dejavnosti v šoli, pri šolskem glasilu »Retkovec« in vanj marljivo pišejo o svojem delu . Tudi za naprej so sklenili, da bodo svojo aktivnost še stopnjevali in zato po vsej pravici varčevalc i na tej šoli svoje delovno poročilo končajo takole : .. V celoti lahko trdimo , da je delovanje v pionirski in mladinski hranilnici sestavni del vseh delovnih ljudi naše šole, da je del celokupnega življenja in dela naših učencev« .

Priznajte, da je to poroč i lo lepo, lepo zato, ker izžareva izjemno zavzetost za kolektivno varčevanje na šol i in sploh za uspeh šole. Kako pa je pri vas na šoli?