Krila 6 1984 by Milan Korbar

{AJ DELA ZVEZA EI7 KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELl Načrtujmo

V astronavtskoraketnih organizacijah je vse več mladih Na nedavni konferenci astronavtsko-raketn ih orga ni zac ij Jugoslavije v Sarajevu so ocenili svoje dosedanje delo, spreje li defovni progra m ter za novega sekretarja izvolili Marjana Zidariča iz Sevnice, sicer dolgoletnega predsednika A RK Vega iz Sevnice ter tajnika samo upravne interes ne skupnosti za obrambo pred t očo v osrednji Sloveniji. Po beseda h M arja na Z idariča, ki je medtem izdal knjigo o os novah raketne tehnik e, bo zveza poslej v še večji meri skrbe la za ra zmah astro navtsk o- raketne dejavnosti , za kar je zlasti mcd m ladino in v vrstah JLA veliko zan imanja .

stvarno

Leta lska sezona je že v drugi pol ovici leta, zato ni odveč, da vse samoupravne struk tu re č l anic ZLOS o pozorim o na pripravo n ačrta za leto 1985. Do konca septem bra mora ZLOS izdelati celo tni plan za leto 1985 in ga oddati T KS Slovenije . V mesecu .a vgustu b o PS ZLOS razpravljalo o te m p lanu in ga tudi sp reje lo. To pome ni , da moraj o tudi č l a nice sprejeti svoj pl a n strokovn e in športne akt ivn ost i za naslednje letodo tega roka. V tej zvezi sm o vam že pos la li dopis, k i se nanaša na more bitne vaše kandidature za rep Ub liška, zvezna in mednarodna tekmovanja, o k-ateri h bo razprava na 2. sej i PS ZLOS. Pri izdel av i in obravnavi plan ov pa vas o po za rjamo na rea ln o načrtovanje. Plani ne sm ejo vsebova ti samo želja, t e mveč moraj o temeljiti na vaš ih realnih prihodkih v letu 1985. Ekonomska situac ija je iz dneva v dan vse težja, kar vpliva tud i na č l a ni ce ZLOS. Družbena sredstva za to dejavnost bodo stvarno vse manjša . Cena gor iva bo znaša la preko 120.- din za kg. Tudi druge d a ja tve se bodo povečale. Se več bo treba ustvariti lastni h sredstev, če bomo ho teli u resničiti predviden n ač. rt iz leta 1984. Odgovornos t za realno pla niranje, ki mora b1iti finančn o p o krito , leži na upravnih odb o rih in ne na upravnikih kot je praksa v nekaterih letalskih šo lah. Tudi č l ans t vo mora sodelova ti pri izdelavi tega plana . Vsak akti ye n letalec a li

pada lec mora vedeti svoj p lan na leta a li skokov in kolik o to stane . Aktivno mo ra sodelova ti tudi pri reševa nju po kriva nj a te h stroš kov za njegov na let od nosno skoke. Le s takšnim prist opo m k izdelav i pla na, bo mo č zago toviti rea ln ost p la niranja , ki bo im elo mat eri a ln o osnovo. Vse os talo bodo le hi šne številke, ki lahko pripe ljejo o rgani zac ij o v težke finančne posledice. Zato apeliramo na vse predsednike in sekretarje č l a ni c ZLOS, d a se oseb no zavza mej o za tak šno in pra vočasno izdelavo n ačrta za leto 1985. MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS

AEROMITING IN JANJCKII Letošnja največja letalska prireditev pri nas bo proslava ob 40. obletnici partizanskih letališč v Beli krajini. V velikem aeromitingu na letališču Otok ob Kolpi bosta nastopila ZLOS ln VOjaško letalstvo s svojimi najučll'lko vitejšimi moštvi. Ker smo obširnejšo informacijo dobili šele med tiskom te številke, je nismo mogli objaviti, pač pa vabimo vse letalce na to enkratno srečanje . Letališče Otok bo urejeno za sprejem vse male avljacije, celo motornih zmajev. Belokranjci gostoljubno vabijo in pričakujejo močne delegacije iz vseh klubov. Več lahko zveste v pisarni ZLOS v Ljubljani (tel.: 061-222-504) ali pa pri sekretarju AK Bela krajina Franciju Starlhi (Iskra, Semič, tel.: 068-56-000 Int. 273)

Enega izmed najbolj ohranjenih veteranov - novomeŠkega polikarca YU-CJT je vojska prodala tujemu kupcu za 30.000 zelenih dolarjev (hm, to je s šticungo menda stara milijarda !). Domačini , ki so ga razstavili in vkrcali v železniški vagon, so se po dobrih petindvajsetih letih seveda z otožn imi srci in lepimi spomini takole poslovili od prijaznega garača pred njegovo dolgo potjo v Avstralijo. Edina in skromna tolaŽba jim je obljuba, da bo tam še dve leti letel z našimi oznakami... (Foto: Mirko Vesel)

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

LETO XIV

str. 26

da ga je celo preveč. Nekaj obljubljenih prispevkov smo morali celo odložiti za zadnji poletni snopič, ki bo tako menda lahko prej zunaj! Ceprav današnja dvojna številka kar poka od športnih rezultatov, smo le našli štiri strani tudi za najzanimivejšo letalsko kupčijo Slovencev od kralja Sama sem. Preberite na naslednji strani! - Druga eskadrilja NOVJ, ki ima domicil na Dolenjskem je slavila lep jubilej - o tem poroča Jure Pestotnik, vse drugo pa so prvenstva: od republiških do državnih, od mladinskih do članskih, od jadralnih , motornih in raketarskih do zmajarskih, modelarskih in padalskih. Prav, imamo vsaj zmagovalce in tabele! Pa vendar pogrešamo bolj soč ne in doživete prispevke, včasih celo skromne fotografije šampiona ne moremo dobiti. Ce se ne znamo ali pa nočemo predstaviti javnosti niti v lastnem glasilu, potem tudi od drugih ne moremo pričakovati kaj več pozornosti. Se bomo morali že sprijazniti s tem, da nismo fuzbalisti! Nekatere naše panoge (tudi temeljne, kot modelarstvo!) se po celo leto ne oglasijo v KRILIH, nekateri klubi o svojem delu strogo molčijo, kot da gre za največjo vojaško skrivnost, nekateri naši strokovnjaki samoljubno ti,ščijo svoje znanje in izkušnje zase, nekateri... kaj bi naštevali! - Da he bomo v teh brezskrbnih počitniških dneh čisto pozabili, da k letalstvu že dobro dvesto in eno leto sliŠijo tudi baloni, ponatiskujemo na današnji naslovnici čudovito ilustracijo iz knjige o balonarstvu, ki jo je letos v bogati zbirki letalskih knjig za holandskega založnika natisnila tiskarna Mladinske knjige v Ljubljani.

Kupili smo pet tristodvajsetk 4 Letalska pošta 8 40 let pozneje 10 po 32 letih spet prvak iz Celja 12 Trifunovič - zmagovalec 27. JAR 16 Oo zdaj najštevilnejše ... 18

7. mladincev v Ajdovščini 24 20. prvenstvo motornih pilotov 26 Za padalske kolajne v Bovcu 30 AIR 1984 34 4. pokal dneva mladosti 36 Lista letalskih strokovnjakov 39

k.1:'LIJ

Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani, Lepi pot 6 ~.~ Revija izhaja vsak mesec , razen julija in avgusta ~~. Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme . samo avtor fotografije, uporabljane za naslovno stran : 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za . točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami . Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo , jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo , zmajarstvo in balonarstvo. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji ~~. Uredniški odbor : Gustav Ajdič, Mirko Bitenc. Stane Bizilj, Janez Brezar. Jože Cuden , Jurij Franko. Dominik Gregl, Belizar Keršič , Leon Mesarič, Jure Mežnaršič , Franček Mordej, Marjan Moš~o!lJglavni in odgovorni urednik) , Jože Pe rhavc , Srečo Petri c (tehnični urednik) in Ciril Trček Lektor: Jože Mikec -tr Naslov uredništva: Marjan Moškon , poštni predal 33 , 68001 Novo mesto -to Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu na ~::>oz neje do 10. dne v mesecu . pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in, tujih knjig. če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami " Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenile. Lepi pot 6. poMni predal496. 61001 LJUBLJANA . telelon (061) 222-504. tekOČi račun pri ZLOS . štev. 50101-678-51077 . Spremembo naslova sporOČite upravi revije ter obvezno napiŠite stari in novi naslov. upravi revije sporOČite tudi , če revije ne .prejemate redno o(:; Letna naročnina 500 din. cena posamezne številke' 50~ din 1'; Lektoriranje rokopisov , grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto .

str. 30

ŠT. 6-7

tančno

..3

str. 12

JUNIJ-JULlJ

Za ta prvi poletni junijsko-julijski snopič se je gradivo natekalo nado 6. avgusta, ko smo lahko. "zaključili redakcijo" in ugotovili,

str. 4

str. 10

tl~

Kupili --------r----

POTNiŠKO LETALSTVO

Razgovori z Airbusom postajajo stvarnejši! Se kar precej časa nas loči od dne, ko naj bi naša delovna organizacija dobila Airbus 320, vendar so priprave že v polnem teku. Na sliki pod naslovom levo je v . krogu ena najve- ' 'čjih zanimivosti"mini stick" ali mini palica namesto običajnega potniškega krmila. MaIa palica je takore-' koč vgrajena v naslonjalo za levo (!) roko pilota, zdaj jo menda z uspe-hom preizkušajo na testnem A300, časo pisi pa že pišejo: Airbus leti v 2001 z , mini-stickom!

Od 10, do 13, aprila so bili pri na strokovnjaki iz Airbus Industrie. V tehniki in letalski operativi smo imeli z njimi precej dela, Pričeli smo določati specifikacijo letala. To je šele začetna faza in počasi bomo z 'usklajevanjem določili, kakšna naj bo končna oprema . Ustavimo se kar pri potniški :kabini. Naša komerciala posk uša iztržiti iz letala čim več in zato naj bi , imela čimveč sedežev , Za to letalo jih , proizvajalec priporoča 164, nas pa turistične agencije silijo k večjemu številu sedežev, zato je naša želja, da bi bilo letalo opremljeno s 179 sedeži. To pomeni veliko število potnikov, ki jih je treba nahraniti, hrana mora biti pri roki , torej v potniški kabini, zato so stevardese, ki bi želele čimveč delovnega prostora tudi povedale svoje mnenje . Iz tegaje zrasla potreba po štirih kuhinjah . Toaletni prostor kar nekako spada k dobri kuhinji, Upajmo, da bosta , dva dovolj, Sedaj pa je treba v preostalem prostoru razporediti sedeže. Z razmakom 30ali

~e'LI' 5 inčev količino

med sedeži bi jih spravili želeno v kabino. Treba pa bo izbrati primerne sedeže, da udobje potnikov ne bo trpelo. Novi sedeži dovoljujejo razmak samo 29 inčev, Na slabše opremljenih letali ,:·j~, je treba potnike peljati v kabino po sl'Jpnicah . DC-9 vozi stopnice s seboj .n je z njimi dobro opremljen, A kaj, ko ima A 320 tako dolge noge, zato morajo biti stopnice daljše, zato so tudi težje in mnogo dražje. Težo plačujemo na vsakem letalu tudi z gorivom, 250 kg, kolikor tehtajo stopnice, ni zanemarjati. Po nekaterih podatkih stane vsak kilogram, ki se vozi z letalom, letno blizu 60 dolarjev. Zato je treba dobro preudariti, kje bomo leteli in kolikokrat bomo uporabili stopnice. Morda je letališki servis cenejši') Izbor instrumentalne opreme je v letalskih družbah različen. Pri določanju te opreme so sodelovali tudi piloti . Novo letalo bo popolnoma novo tudi po tehnologiji, vendar je našo miselnost kar čez noč včasih težko spremeniti . V novo !loto posk ušamo morda kaj potegniti iz stare. Na stari !loti pa smo si nabrali precej izkušenj, ki nam pridejo prav v posebnostih našega letenja in jih ne kaže zavreči,

Tudi to, da imamo težave z vzdrževanjem. z rezervnimi deli in njihovim pošiljanjem, ne smemo zanemariti,

ADRIA, kot zanesljivi kupec A320, je med prvimi naročniki dobilatud'i maketo novega letala v svojih barvah (Foto: Andrej Sraka)

"DELITEV DELA" med proizvajalci A320

A 320 PRODUCTION SHARING 1. Aerospatiale 2. Deutsche Airbus 3. British Aerospace 4 . CASA 5. Belairbus 6. CFMI

PA SE TO Naš osrednji ktalski prevoznik kaže zadnje čase živo domišljijo . Pokg razreda adriatic je izumil tudi new time. Takok pa gre ta reč: danes k u piš letalsko vozovnico za jutrišnjo vrnitev iz Beograda v Ljubljano in napišejo ti po že lji polet ob 9.30 dopoldne. Takšen je pač v uradnem redu po letov. Ko pa se pojavi š na letališču, tega poleta seveda ni kjer ni, marveč se ponuja z opombo "promena vremena" oziroma po a ngleško kot "new time" naslednji let ob 11.20. Zmotno pa bi bilo mis liti , da bo letalo zares poletelo ob 11.20. Ko vstopiš skozi zadnja vrata izhoda številka 9, šele vidiš, da semaror kaže uradno uro odhoda 12.15. Ampak nikar ne misli, da boš ob tej uri poletel. JalOV new time je pač svoboden čas : leti, kadar leti. če sploh kti .. . (DELO. 25. 7. ~4)

Za primer naj navedem. če bi izbrali samo digitalni računalnik za vodenje leta, ki se pokvari, kako naj č imprej pošljemo re zervnega? Zato smo se odločili za dva. DC-9 super gO mora imeti dva. A 320 pa ima poleg tega šc dva loč ena računalnika za povečanje stabilnosti leta la v zraku. Ta računalnik je sploh nekaj posebnega . Za lažje razumevanje vam lahko povem zgodbico iz dobrih, starih časov, ko so se ljudje šc prevažali s ~onjsko vprego po svetu. Konj je sam vedel, po kateri strani ceste naj hodi in voznik gaje usmeril le tedaj, če je bilo treba zaviti v drugo ulico. Pa so prišli "nesrečni" avtomobili in letala, ki jih je treba stalno voditi in nadzorovati, da se izognejo ne- . sreči. A 320 pa je kot lepo vzgojen konj, ki ve, kako mora leteti, da bo prav . Pilot naj bi mu dajal le navodila, kam naj leti . To letalo ima še eno posebnost, ki pa ni zadnja. Ostale bomo že še spoznali. Na letalih, ki so sedaj v rabi, upravlja pilot s krmilnimi površinami mehansko. Te spajajo s komandami ali snopi žic. Pri avtomatiziranem letenju so nanje vezani elektromotorni pogoni . Na novemictalu pa so povezave električne, Ic dve komandi sta ostali mehanski, d a bi letalo lahko pristalo tudi, če bi e lektrično napajanje v

celoti odpoveda lo . T o pa je pra ktično skoraj nemogoče. Šc bi lahko našteval posebnosti novega letala . Upam, da se bodo tudi ostal i, ki imajo opravka z .;rojevanjem " naše nove llote . oglasili s svojimi prispevki . Tako bomo vedno bolj in bolj spo znavali novo letalo in mord a ga bomo dočakali bolj pripravljeni, kot smo bili doslej .

Cockpit A320 pisarna z mizo

prava

Cockpit letala A320 je najbrž največja prelomnica v Oblikovanju in opremljenosti potniških letal. Kontrolnih palic z volanom, nameščenih v sredini, ni več. Namesto njiju sta sedaj kontrolni palici, visoki kakih I S cm, vgrajeni ob stranch v ročne naslone sedcžev: levi sedež bo imel palico na levem naslonu, desni pa na desnem. Tak šna izvedba je mogoča , ker ni več mehanične povezave s krmilnimi površinami, ki so bilc sedaj vezane na kontrolno palico - to so bila krika in višinsko krmilo.

POTNiŠKO LETALSTVO

Iz Mostarja vrata za kanadska letala Oin.:kt\lr delovne

Of-

ganizacije Soko- Vazdulwplovstvo Milenko Peješčic in pod predsedni k za proizvodnjo pri kanadski druž.bi [)e HaviJland Robert M<:Col sta v Mostarju podpisala sporazum o poslovnem in tehniškem sodelovanju. Mostarski proizvajale<: letal bo izdelova l vra ta za zasi lni izhod v nowm kanadskem potniškem letalu dash X. Pr vi sporazumje .. vreden" skoraj mi lij on kanadskih dolarje v. (Tanjug)

Nižje cene Po pogodbi. k i sta jo podpisali britanska in ni zozemska vlada . so letalske družbe znižale CC Ile

vozovnic Ila pro-

gah med obema dr7.ava ma.

fClefL4 7

'Namcsto tcga pa so v letalu A320 tc površinc clektrično vodcnc. Pomožnc mchanskc zvezc pa so šc vedno med pedali za smcrno krmilo in smernim krmilom tcr kolesom za trimanje in višinskim trimerjem, ki omogočajo pristanek letala v slučaju, če na nj e m odpovc vsa elektrika . Mini kontrolna palica je že bila testi rana na Airbusu A300. letalu. prirejenemu za demonstriranje ln testiranje . Pet pilotov iz uprave za civi ln o letalstvo in tudi nckaj drugih iz letalskih družb n aročnic. jc žc Ictclo . s tak o oprem lj~ letalom. Njihove izjave so bile zclo pohvalnc . Kapitan Gucnzel. cden najbolj izkušcnih airbusovih pilotov pravi . da mu jc zelo všcč letcti z mini kontr'o lno palico. vcndar ta sistcm šc ni dovolj izpopolnjc n. Vprašanjc jc šc. kako bodo palici povezali mcd scbo.j . Tridcsetcga marca jc rcvija Intcrav ia o.bjavila. da sta palici šc ve dno. mcd scboj ncpo.vcza ni in da bo avtomatski sistcm za vodc njc letala reagiral na zadnjo. logi čno komando. katercgakoli pilota . Nekaj pomislekov jc bilo. ČC bo leva kapctanova roka .Iovo lj občutljiva za prccizn o vodcnjc letala. Vendar je po dobno tudi v klasičncm cockpit u : v najbolj kritičnih fa zah leta. mcd pristajanj.:m in vzletanjcm.

'~ Ch ••

,.r

~.'?; Bristol

• ,IUah A.r •• p.ce

•

"'---, ,

, I

---'

Posamezne sestavne dele airbusov vozijo kooperant je s posebnimi letali transporterji v Toulouse na montažo

ima levi pilot v kabini desno roko na ročki za m oč. levo pa na krmilu. Nckateri piloti so sc pritoževali, da pri stransko vgrajcni palici ne morcjo za menjati roke na krmilu. toda s kontr~lno palico pilot samo posrcdujc vhodnc podatke v avtomatski sistem za vodcnjc letala. in ko jc mancvcr opravljcn. pilot lahko odmaknc roko od palice. Uprav ljanjc s palico jc lahko. Da sc Ictal o zarotira za I~ '? na VR. jc potrcbnih 5 kg/ cm ' pritiska na palico. Pač pa .Ic odstranitcv ccntralno namcsccne kontrolne palice dopustila nov pristop k instrumentalni urcditvi Airbusa. Elck tronski instrumcnti. ki dajejo podatkc o letu. so s tcm lahko namcščclll hor izo ntalno . m otorski instrumcnti pa so razvrščclll vcrt ikalno na centralni instru mental ni plo§ . Šcst enakih zaslonov na katodni ža rek (CRT). vel ikosti 7.25 kvadratnih inčc v. dajejo pilotu vse potrebne podatke o letu . pilot pa jih lahko prcklaplja il. enega zaslona na drugcga . AJ20 bo lahko poletel z enim pokvarjcnim zaslonom . s tem . da bodo ostali zasloni delovali tako. da bosta oba pilota la hk o videla vse pa ra met rc. Šc ena novost je . Cockpit bo mogo čc oprcmiti z mizicami. ki se jih lahko preklopi pod instrumentalni pancl. Na njih bo dovo lj prostora za na vigacijske karte. Drugače pa je AJ20 popolnoma električno upravljivo letalo (lly-by-win:) . Kot jc že omc nj.:lw . mehanskih zvez med krmil'nimi vl.vodi ln krmili nI. Kontrolne napravc imajo vlože ne tak e zakone. da pilot nik o li nc more pn: lwra či ti dovoljenih omcji tev . določcnih za strukturo ali za motorski rcžim delovanja. Letalo nc bo imelo a\·top ilo \a. kot ga poznamo v današnjcm smislu. ampak bo ta funkcij;t le del delovanja avtom'a tskcga sis tcma za vodenje letala. Ta sistcm bo scstavljen iz dveh sctov podvo.jcnih ra č un a lnik ov. vsak od njiju bo nadzoroval določena področja in do skupne napake ne more priti. Kot vidimo. bo to res letal o prihodnosti in ČC ga bomo hoteli vzdrževati. se bomo mo rali na nj strokovno pripraviti. Morda .le že malo pozno, saj v tehniki kom aj pokrivamo dosedanjo 11 0 to s tem štcvilom ljudi . Pa nc sa mo to: treba bo nabavi ti tudi opremo za vzdrževa nj e tako moderne te hn o logij e. Tokrat samo i zv ijači ne bodo dovolj. Baklo

81A o LETALSKA POŠTA o PAR AvrON o AIR 11AIL oVIA AEI Inexova dasha dobro zasedena Letali das h- 7, k i ju ' je Incx Adria kupila in prej ela ti k pred zače tk o m XIV , ' zi mskr,h olimpijskih iger , sta d o ko nca j unija vzleteli 525-krat, 'bili v ,zraku 636 ur, pre lete(,i 170 tisoč kil ometrov in prepelja li 15.544 potnikov. IAA im a zd aj več kot 70 zračnih povezav (let z das ho m d o večjega l etali šča , kjer po tn iki presto pajo na mednarodne proge), ki pa jih bodo že to jesen še po pestrili . IAA se pogova rja z ust reznimi mednarodnimi letalskimi o rganizac ijami in bo z uveljav ljanjem zi mskega voznega red a odprla proge Sara, jevo-Ljubljana, z Brnikov pa d o Mun c hna, Ziricha in Mila na . Najbo lj zase dena sta ta čas dasha, ka da r vzletita iz Mostarja. Vozovnice proti Be ogradu in Zagrebu so tako re k oč razproda ne, na drugih progah (rednih in ča r terskih) pa števil o potnikov n arašča (zdaj so leta la na te h progah zasedena 58-odstotno ), ka r je bil o tudi prič a kovati. Po tniki se šele privajaj o na novo prevozniško po nudbo. Nakup te h dve h ka na dskih leta l je že dokazal, daje bil a d os lej po nudba naših leta ls kih prevoznik ov z ma nj šimi leta li pomanjk lji va. (Po DELU)

Varnost v zraku Severnoat lantske leta lske linij e so najvarnejše na svetu , je izjavil predsedn ik o rganizacije medn arod nega civilnega leta lstva Asad Kotaite. Po nj egovi h besedah je rada rski siste m na te m koncu sve ta brezh iben in da pri tem ni treba ni česar s premen iti .

Predlog za razmišljanje in ukrepanje Kol d~/egal Z LOS sem na skupščini V.')·.1 dne /26. 4. 1984 111 ed drugim razpravljaltudi10 šlevilu letaYskih šol v VS.I. kije vseka,k Cf1 predimenz, ionirano glede na šlevIlo akti nega čla ~sl va in jih je pOlrebno šlevi{čl1 zmanjš(/1! .'frenutno jih je preko _~O. Ce)ih ne bomo ~al;lli. nas bo v 10 prisililar:!r,dl;lOl1lska siluq~iija že v: lelu 1985 qd,,6.I!lp 1986. R ešireV'problema paje zelo (l"o.Hl/vna. ZK PZ nay;~redPiše nove nor/I qli v!' za regislracijo '; elalsk e šole. ki mor'ajppili oSlrejši od se Janjih in zajeli ludi uči!lijce s sodobnimi uč~ imi pripomočki za leorelJki pouk. Vse letalsk e šole. ki ne bodo izpolnjevale pogojev po novih normalivih pa naj se preregislrirajo v Irenažne cenIre za Irenažo pilolov in padalcev z veljavnimi športnimi dovoljenji. Ti cel1lri naj bi delovali na amalerski osnovi brez profesionalnega upravnika in mehanika, ki letno slanela cca 1.000.000 din. Vodili naj bi jih amalerji - u čil elji. Za ta denar bi li ('('Il Iri odnosno njihovi piIoli leleli celo lelo. Mislim, da je pOlrebno takoj ler učinkovito reševali la problem na ra vni f ederacije in ga ne prepušča li slihiji. ki bo naredila svoje s ležkimi ekonomskimi posledicami. Z L OSje v lelu 1983 pOlrebovala za OD z dajal vami za profesionalno zaposlene kadre 15. 106. 113 din. od TK S paje prejela le 10.927.857 din. V lelu 1984 bodo sredsI va TKS za lO dejavnosI .fe manj.iia. OD z dajal vami pa se bodo povečali za cca 40%. Mislim. da je vsak komentar odveč in da j e sk rajni čas. da ludi v LZ.I preidemo od besed k dejanjem. sicer bosla čas in slihija naredila svoje ludi na področju letalsk ega .fporta. MIRKO BITI:'NC Ljubljana

Moj krs tni let .le kaj lepšega. k Olleleli v pro.I' lranosli neba in ob čudova li svel pod seboj? Težko j e opisa li o b čulke. ki le prevzamejo ob jadranju z le l ečo plico. Kljub liso čim besedam. ne najdeš USl rezne. N d lelo je ljudi. ki bi ho leli videli ze mljo z vi.fav - jaz m ed njimi. A nekaj je le res - nikar ne dovolile. da bi vas lelenje prevzelo. kajli. ko se lo zgodi. ne najde,\' pOli za vrnil ev. Postali bosle-Ielalsk i ma čki. Morda sem jaz eden izmed njih. saj mi je po k rsln em lelu pOS lalo jasno. da so me lelala zasvojila. Bil je prvi april. Sonce se je vZlrajno skrivalo za sivo kopico oblakov. ki so se zb irali na nebu. Prijalelji so mi obljubili. da bom lahko poskusila leleli. Trdo sem bila

prepričana . čeprav so se

da ni prvoaprilska šala. že smejali na moj račun. Od.fli smo na "naše" le lališče v Ajdovščino. Med pOljo smo priliskali nosove na .fipe in se prepričeva li. daje oblakov vedno manj. Tiho sem upala. da bo pihal za hodnik in pregnal njihove črede. Res je začel pihali - lorej je ludi usoda rekla "da" mojemu letalskemu krslu. Odprli smo hangmje in pripravili letala. Bilo j e prvič, ko so me ob pripravah prev.zemali čudni občulki: začulila sem. da mi le l eče plice pomenijo več. kOl sem mislila in me z odprtimi rokami va bijo v kraljes Ivo neba iskali popolnOSli. ki j e na zemlji ne najdem. Ob pisanju lelo v me je prevzemala bojazen. da so lovariši pozabili na obljubo. Toda ve/jela sem v njihove besede. zakaj velik okral so mi pokazali. kaj pom eni "bili njihov"- in jaz sem bila. Opazovala sem zahodn o ok o neba. ko me j e predramilglas: "Pripravi se!" Nekdo mi je podal padalo. ki se je v Irenulku znašlo na mojih ram enih in Slekla sem k blaniku. Stal je na vzlelni slezi lel' ča kalna varne rok e jadralca. ki ga bodo zopel odvedIe k soncu. v njegov dom. Pred seboj sem videla le silhuelo uči l elja. lov. Slegovca. in zem ljo. ki se je vedno bolj oddaljevala. Nekje v m oji notranjOSli se je poj avil dvom: "ali res želiš leleli?" ln odgovorila mu je pridiga mame: "ostani na ze mlji. " Le kaj i.fče.f v vi.favah?" "Ne. lelela bom. "sem si odgovo rila in pobožala bIan ika. Zdelo se mije. daje letalo lo čUlilo in me sprejelo v za ve Ije. Pod seboj sem opazovala zemljo. Velik okral setl! si j o predstavljala z zra ka. loda tak o. kakr.fna j e bila sedaj pred menoj. ne . .')·II·njene hiše. razprosIrti lra vniki. njive. gozdovi. zasnežena drevesa .. .. Zavidala sem plicam, Ik arusu. Šele sedaj sem raumela vzdih I': "Rad bi lelel kOl plice!" Že/ela bi ostall-Iukaj - za zm eraj. V ,\'Vel "sanj" j e prodrl glas u čil e lja : "HoJ lelela?" "Da. " sem brez premisleka odgovorila in prijela za palico. Bilje IreIlul ek . da spoznam skrivnosli letal. Moja misel se je zlila z le l ečo plico injadrali sva skupaj nad Ajdov.včino. izvirom Hublja. Razkrila mi je ,ve zadnje lepOle vi.iia v. jadranja. "V redu, sedaj poskusi zavoj. " mi je dcjallov. Slegovec in razložil. kak o naj ra vnam. Upo.vlcvala SC I1/ navodila in naredila prvi zavoj. V lem IrenUlku sem pozabila na vrnilev in krulo resničnosllanejiopolnosl. s kaIcI'o se borim na zemlji. Z ivljenje je pOslalo neminljivo in nekje daleč so misli sonca vpa dalc v oblake la se zopel vračale.

"Vrnila se bova v u mo". mije povedal "K ol opora naj li ho hi.iiica na kuc-

u čil elj:

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AvrON o AIR 11AIL oVIA AEI Sporazum

med ZRN in NDR Letalski družbi ZR Nemšk e republike Lufthansa in Interf1ug sta se sporazumeli. da bosta v času leipzišk ega sejma. ki bo od 30. avgusta do II. se ptembra. organizirali skupne polet e med država ma. Po sporazumu. podpisanem v navzočnosti vzhodnonemškega ministra za transport dr. Otta Arndta. bo uvedla Lufthansa v tem času direktne zveze med Frankfurtom in Le ipzigom. Int erIlug pa bo organi ziral polete iz Leipziga v Dusseldorf. Hamburg in Stuttgart. Predstavnik Lufthanse je sporoči l . da nameravajo s kleniti podob en sporazum tudi v času leipziškega pomladnega sejma 1985. Po tem sporazumu bodo Lufthansine vozovnice veljale za InterIlugove polete in obratno. Kot je izjavil predstavnik za hodnonemške družbe. ta sporazum ponuja možnosti za uvedbo rednih poletov obeh družb mcd državama , česar doslej ni bilo. Zahodnonemški državljani so morali na primer potovati najprej z letal om do Zahodnega Berlina. od tod pa z vlakom ali avtobusom do Berlina o .istran meje. kjer so se lahko vkrcali na e no od Interllugovih letal. (UPI) N e m č ije in dem ok ratičn e

Iju ". Iz varnih rok neba me je ugrabila rein vrnila sem se na zemljo. v umazan vsakdanjik. JadraIci so me radovedna spraševali. kako j e bilo. Nisem vedela. kako naj jim opišem občutke. saj v.endar sami vedo. da ni ustreznih besed. Cudoviti trenutki ostanejo zaprti v duši pilota in nihče ne ve zanje. doklej- sam ne poskusi. Nekateri bodo pomislili. da je vse skupaj le še ena prvoaprilska šala. zame pa je le prelepa resnica. Pridite. nebo nas vabi! Še zapis v spominsko knjirto: ' KRSTNI LET - I. 4. 1984 Letalo: Blanik 5353 Učitelj: tov. Stegovec Srečko Kraj ja dra nja: Ajdovščina Stari: 15 h 13 min Pristanek: 16 h 27 min Trajanje: 1 h 14 min IRIS SILIČ Nova Gorica :mičnost

Osnuj mo letalsko meteorološko knjižnico V pogovoru z letalci, ki bi si radi poglobili znanje meteorologije, sem opazil, da je tovrstne liter:ature (še posebej na področju jadralstva) pri nas ze lo malo. Le redki so srečneži, ki posedujejo kakšno strokovno knjigo, pa še pri njih je skorajda pravilo, da jo redko vzamejo v roke. Ker v zadnjem času knjig s tega področja pri nas ni več mogoče dobiti, sem na zadnjem sem inarj u ZLOS v Portorožu dal idejo, da osnujemo centra lno letalsko meteorološko knjižnico za Slovenijo, ki naj bi imela sedež v Meteo centru l eta li šča Brnik. Z njo naj bi omilili pomanjkanje knjig in izkoristili vse knjige, ki danes marsikj e zaprašene leže na policah. Zato naprošamo vse, ki imajo doma kakršnokoli knjigo s področja meteoro-

Uradni list SFRJ št. 20120. 4. 1984) - za vse prošnje din 16,00, za rešitev prošnje din 60,00 (skupaj 76,00 din v državnih kolekih). . V veljavi ostane še vedno določi lo oprostitve taks za organizacije LZ.J, ki prijavljajo svoje športne manifestacije \.. (tekmovanja, mitingi) ZUKL. ~

logije - pri tem ni važno koiiko je stara in v kakšnemjezikuje napisana -najjo pošljejo ozr. prinesejo v Meteorološki center na l etališč u Krnik . Pri tem ni potrebno , da knjiga strogo obravnava samo področje meteorologije. Lahko je poljubna knjiga s področja leta lstva , v kateri je samo en del ali poglavje posvečeno meteorologiji - kot npr. knjiga Vazduhoplovno jedriličar stvo in podobne .

V~ i bo prispeval (pod a ril) kakšno knjigo bOI vpisa n v posebno knjigo kot ustanovni č l an knjižnice. Režim dela knjižnice bomo objavili naknadno, osnovno vodilo pa je, da bi bile. knjige na volje kar največ zai nteresira ntm . MIRAN FERLAN Meteo center letališča Brnik

PONUDBA & POVPRASEVANJE V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daijIi od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase politjajte ni naslov uredhištYa: Marjan Molkon, OO p. 33, 68001 NOVO MESTO. . V AK Celje smo se od l oči li , da izdelamo manjšo serijo računarjev doleta. Računarji so namenjeni tako tekmovalcem, kakor tudi tistim , ki se pripraVljajo na prve pn: lete. Z račiinarji smo hoteli doseči to, da bi vsakjadralni pilot imel kvalitete n pripom oče k za letenje in z njim dvignil raven svojega letenja in znania. Računar ima premer cca 12 cm, tako da ni prevelik, a vendar ima d os ti veliko in kvalitetn o ra zdeibo. Narejenje iz plastične mase. Tisk na plasti ki je kva li·teten , ta ko da ni bo jazni , da bi se brisal. Z račun a rj e m je mogoče i z računavati vrednosti za sledeča ja dralna letala : DG 100 Cirrus 75 CL. Libelle Janta r st. Pilatus B4 Ce na ko mplet a je 1.200 N din. Računarj e jc moč nar oč iti na naslovA K Celje, p. p. 16. 6300() Celj e

40 let • pozneje 28. in 29. junija 1984 je bila v letalski enoti polkovnika Zvonka Kramarja svečanost ob 40. letnici ustanovitve II. eskadrilje NOVJ. Ta letalska enota proslavlja ta dan kot svoj praznik. II. eskadri lja NOVJ je bila ustanovljena 1. julija 1944 v Beninu pri Benga/.iju v Libiji kot No .151 Yugoslav Squadron RAl · inje bila v sestav i 2XI britanskega winga balkanskega letalstva (Balkan Air hHl:e). II. eskadrilja je imela v svoji sestavi 16letalllurrican IV RP.lskadriljo so sestavl.ia li JugoshlVani: IX oricirj~v, (,.1 podorici rjev in 164 voja kov, od tegaje bilo 24 pilotov. Komandant squadrona je bil kapetan Cenic Aleksander , komandir A oddelka kapetan Marinovic Miloš, komandir B oddelka J61'ranjo, pozneje poročnik Majcen Branivoj.

Spomenik, ki ga je oblikoval sevniški kipar Rudi Stopar sta odkrila nekdanja komandirja oddelkov Miloš Marinovic in Borivoj Majcen - na sliki v naslovu: nekdanji pripadniki II. eksadrilje NOVJ v svečani vrsti

IX. jUlija 1944 je I. lctališča Kanc v italiji i/.vršen prvi bojni polct nad ozellll.iem .1 ugosla vij e, da bi kasneje eskadrilja do konca vojne izvrševala !)ojne naloge z letališč na otoku Visu in Skabrnjc pri Zadru. Eskadrilja je borbenodclovala na našem ozemlju pri čemerjc z uspehom podpirala operacije naših e n ot, II. korpusa NOV in POJ, kasneje od marca 1945 1. pa IV. Armado. .

JUBILEJI

rere,u,

16. maja 1945. 1. 1. inIl. eksadri lja NOV.J izs top ita iz sestava R AF. iz eskad rilj p'a je us ta nov ljen Prvi lovsk i po lk v ses tavi Jug . voj. letalst va . V J 19 vojni h d ne h jc II. eskad r ilja NOV.J doseg la pomc m b ne uspe he in t udi imela svojc Žl' t w. iz borbcnih poletov se niso vrni li pi int i: pomčnik Vnuk Sta ni s lav. I.astav ni k Pcšic .J ova. po d poroč n ik Venic Niko la . kapetan Ce n ic Aleksa nd cr.

Polkovnik Zvonko Kramar odpira razstavo v domu JLA v Brežicah, levo: znani poskusni pilot Tugomir Prebeg

Zlato plaketo VL in PZO je letalski enoti polkovnika Kramarja v imenu komandanta vojnega letalstva izročil generalmajor Ivan Hočevar

Priznanje in plaketo je med drugimi prejel tudi Marijan Božič iz Brežic, komisar prve pilotske šole II. eskadrilje NOVJ

2 1. maja 19X2 so Skupšč in e obč in Brcžice. Krško in Scv n ica v zn ak pozornosti ob 40. letn ici ustanov itve voj nega leta lstva in pm t izrač n e obra m bc in kot prizna nje enot i in borcem II. eksadril je NOV .J ugos lavijI! Ili njihovo ud eldbo in uspcšno vodenje bojev v narodnoosvobodi lni vojni pode li li skup ni domici l v obč in a h Brežicc. Krško in Scvnic i z namcnom. da se zago tovi in pospeš u je trajno sod elova n je m cd občina mi v !'osavju in V I' . 5X70 Ccrk lje. k i na d a l juj e uspcš n o delo II. eskadri l je NOV .J u goslavije . '

o bo jni poti II . eskadrilje NOVJ sta spregovori la genera l major Iva n H oče var in po lkovnik Zvon 'k o Kramar. V im enu do m ici ln ih obči n je eno t i čestita l za nje n praznik pre d se d nik SO Brežicc Kambič Mirko. a v ime nu borcev II. cskadrilje NOV.J se je za h vali l ko m a ndir A oddelka Mi l o~ Mar in ovic. Pr ipadn ik o m II. eskadri lje NOV.J so podeli li poseb na p ri zna nj a in p lake te in o dk r ili spomi nsko obeldje del o k iparja R ud ij a S topar ja iz Sev n ice. k i p rikazu je m nogo leta lsk ih kri l. k i se d viga jo v zrak. se širijo in na svoji h kr il ih nos ijo peterokrako zvezdo. I'osa mcznim vojako m in starešinam e no tc. pn:dse d n ikom občinski h skupšči n . ddovnim organizacija m Posavja so izroči li prizna nj a. Za na jbo ljšega' p il ota e no te je bil prog lašc n Marko Bukowc. a za najbo ljšega mc h aniča rja Mi livoje Vas ic. ki sta prej e- ' la prchod n o zas tavico. Ob tcm jUbilcj u jc b il a odprta v domu .JLA foto razs tava .. Ustanovitev II. eskad rilje in n jena borbe na pot", v brcžiške m gradu je bi la svečana akademija ob prazniku enote, ter tovar iško srečanje borcev II . eskadri lje NOVJ, pr ipad ni kov Ietal1>ki h e n o t in gos tov.

Končalo

se je s tovariškim srečanjem (zaradi dežja) kar v kaponirju in seveda z obveznim in slastnim vojaškim pasuljem

To srečalije- borcev I I. eskadri lje NOV.J in pripadnikov leta lski h enot postaja trad icio nill'no. _ Besedi lo in slik e: JU R E PESTOTNI K

JADRALSTVO

V Vietnamu novi predpisi ozračnem prometu Vietnam je sprejel sk lep, da bo svoje zakone o zračnem prostoru in prometu uskladil z mednarodnimi predpisi. Ko t je sporočila vietnamska časo pisna agencija, so se obla sti v Hanoiu odločile , da bo v prihodnje vietnamski zračn i prostor zajemal ves prostor nad območjem Vietnama, njegovimi morji in otoki. Kot poudarjajo, bodo vanj zajeli tudi prostor nad otoki Spratli in Paracel , ki so v Južnokitajsk em morju in za katere Hanoi ia trjuje, da so ses tavni del njegovega ozemlja. (Tanjug)

Organizacija 29. prvenstva v jadralnem letenju, je bila zaupana AK Rudi Čajevec iz Bimj"al uke v času od 6. - 16. junija 1984. Od desetih možnih dni,~ je bilo mogoče izpeljati samo 5 hitrostnih preletov. Letošnje državno prvenstvo je bilo zanimivo, saj je letos Banjaluka, kakor lani Slavonski Brod , organizirala tekmovanje prvič. Tako se je večina tekmovalcev seznanjala z novim okoljem šele prvi tekmovalni d a n. S tem je odpadla prednost " domačega terena" in so tako imeli tekmovalci enake pogoje za čim višje uvrstitve. Pred tekmovanjem je bilo vprašanje, ali se bo letelo tudi proti jugi v bosanske hribe, vendar seje kmalu izkazalo, da so vse discipline usmerjene bolj proti severu, saj je v teh smereh največ možnosti za zunaj letališke pristanke . Tekmovalci z navigacijo niso imeli pose bnih težav, saj je na območju kjer so leteli, nekaj markantnih točk. Nekaj km severno od letališča se začne viti v smeri zahoda mogočna Kozara. Severneje .ie Sava, avtocesta Zagreb-Beograd in še dlje na sever se vije Papuk , ki je večini tekmovalcev poznan že z lanskoletnega državnega prvenstva. Največ težav v letošnji sezoni imamo jadralei z vremenom . Organizatorji letošnjih jadralnih tekmovanj niso imeli sreče, saj niso realizirali niti polovico planiranih tekmovalnih dni. Druga težava je pa še vedno naše vojno letalstvo, s katerim še vedno ne najdemo skupne besede.

Dviganje državne zastave ob začetku prvenstva

Letošnjega državnega prvenstva se je udeležilo 34. tekmovalcev jz ' vseh republik in pokrajin , razen Crne gore in Kosova . Od favoritov, katerih je okoli 15, letos ni manjkal nihče . N ajveč se je pričakovalo od reprezentantov, ki so tekmovali na evropskem prvenstvu v klubskem razredu v Lesca h in še nekaterih drugih . Kerje krog favoritov velik, je znano pravilo, da ni potrebno imeti visoke dnevne uvrstitve za končno visoko mesto, ampak vsqkodnevna_ uvrstitev pri vrhu, s tem da se ne naredi bistvene napake. To pravilo se je izka za lo tudi leto s. Lanskoletni prvak Thaler, letošnji evrops~i prvak v klubskem razredu Simene, Starovic, Medič, Čerin so naredili le eno večjo napako in boja za najvišje mesto je bilo konec. Zato pa' so s sofidntmi dnevnimi uvrstitvami iz dneva v dan nap[edovali navzgor Stariha , , Peperko, Ziva Frenc, Kolarič, Primer za to je Stariha, ki se v dnevnih uvrstitvah ni plasiral nik o li med prve tri,

JADRALSTVO '0'

ICFefL.414

na koncu pa zasedel 3. mest(t . To je d o bro izbra na taktika, ki zah es l.ji \'o pripe lje do uspeha. Pose bnih prese netf nj ni bilo. Opozoriti velja na Marib o r ča n a Vršiča, ki je na koncu zasedel solidno 9. mesto. Nesrečen s lučaj je pra v gotovo Celjan Berginc, ki je zaradi zmede na cilju poza bil izvl eč i kolo, in se ta ko ust a vil slabi h 50 m do ci lj ne linije . Priznali so se mu samo kilometri .

Tudi Avstralec kmalu v vesolje Na naslovnih straneh in v najbolj pomembnih oddajah radia in televizije so objavili. da bo kmalu v vesolje poletel tudi prvi Avstralec. Pravzaprav gre za ameriškega znanstvenika Paula SculIyja Powerja. oceanografa. ki se je rodil v Sydneyu v Avs tra lij i in ki je kariero nadaljeval v Ameriki. kjer je lani dobil tudi državljanstvo. V veso lje bo po letel predvidoma oktobra. kot je sam izjavil . pa bo vze l s seboj tudi avstra lsko zastavo .lužnega križa. ki jo namerava po vrnitvi vrniti premieru Hawkeju in svoji ..~tari domovini". (Tanjug)

časo pisov

Na prvenstvu sta bili d a ni tudi dve daljši disciplini. Prelet v trikotniku 311S km, ki ga ni o pravil nihče . Mal o preko 320 km sta preletela le Staravič in M e di č. Druga disciplina je bila prelet v trikotniku 307 km . To disciplino so o prti-v iIi vsi t~kmova l c i , najboljši pa so bili Simenc, Cerin in Peperko, ki so imeli hitros t preko 112 km / h. Pogoj za zlaci .,C", pa je izpolnilo Il tekmovalcev. Ta dan je bil verjetno najboljši v tem letu za doseganje dobrih rezu ltatov v jadralnem šport u.

Prireditelji so tokrat poskrbeli tudi za prijetno presenečenje: Tomažu Bergincu iz Celja so namenili poseben pokal - za najmlajšega udeleženca

Nekaj besed o novem držav nem prvaku. Franc Pe perko sodi med jadraln e pilote , ki letijo že preko 20 let. Aktivno

Generalna uvrstitev tekmovalcev Medalje po disciplinah 1. DISCIPLINA trkotniku 1. Ivo Šimen 2. Tone Čerin 3. Miha Thaler

hitrostni prel et

ALC Bled ALC Bl ed ALC Bled

hitrostni prelet u 2. DISCIPLINA trikotniku 172 km Ce lje 1. Franc Peperk o ALC Bl ed 2. Ivo Šimen ALC Bled 3. Tone Če rin hitrostni prelet u 3.D ISCIPLlNA trik ot niku 311S km Portorož 1!2. Vojk o Starovic Ljubljana 1/2 . Marijan Medič Zrenjanin 3. Ziva Frenc v

4. DISCIPLINA - hitrostn i prelet u trikotniku 227 km M. So bota 1. Vladimir Pfeifer Novi Sad 2. Mi odrag Gatolin Ljubljana 3. M a rij a n M ed i č

5. D ISC IPLIN A trik otniku 307 km 1. Iv o Šim enc 2. Tone Čerin 3. F ranc Peperko

hitros tni prelet u ALC Bled ALC Bled Ce lje

1. 2. 3. 4.

5. 6. 7. Il, 9. 10. Il . 12. 13. 14.

15. 16. 17. lil . 19. 20. 21. 22. 23. 24.

25. 26. 27. 2ll. 29. 30.

09 30 SI

119 14 Il E2 LJ 73 LP 117 FI BS Ol TIl D6 93 ZS 13 2ll 24 RI llS OS 03 lil 29 M7 63 !lI

Fra nc Peperko Živa Frenc Janez Stariha Igor K o l arič Marijan Medič Vladimir Pfeifer Ivo Ši menc T o ne Čeri n Ivan Vršič Vojko Starovič Bogd a n Lelija Mi odra g Ga to lin Miha Tha ler Črtom ir Ro jnik Nenad Tepeš Brank o Brod nik Tomaž Berginc Goran Ilic Stipo Kri što Mita Vukovie Dušan Studen Ivan Č u bric Marija Letic Iva n Filko Vlatko Rihter Nikola Popovski Mil enk o Vranješ E rn es t Pušenjak Zlatko Zemlj ic Boris .l anevs ki

Ce lje Zrenjanin Ljubljana Ptuj Ljubljana M. Sobota ALC Bled ALC Bl ed Marib or Po rt orož Celje Novi Sad ALC Bled Celje V. Gorica ALC Bl ed Celje Zagreb Banjaluka Subotica Sarajevo Rijeka Subotica Novi Sad Novi Sad Bitola Banja luk a Ma rib or ?agreb St ip

4161 4043 4004 39711 3919 39111 31177 3772 3743 36S11

3590 3569 35 10 34011 3070 29111

2945 21127

254 1 2536 24!l9 2463 2391 22111 2224 2209 2161 2093 2060 1911S

Evropsko letalo ACA Obrambni ministri Velike Brita nije , Francije, ItaiD e, ZR Nem č ij e in Spa nije so se dogovari li , da bodo skupno razvili in začel i izdelovati bojn o letal o ACA (AgiJe Co mbat Airccraft). Za razvoj leta la bod o po dogovo ru pri spevale Velika Britanija. Francija in ZR Nemčija po 23-26 odstotkov, Italila 15-19 odstotkov in Spanija II odstotkov potrebnega dcnarja. Razvoj in izdelavo letala so prevzele tovarne MBB (Messersc hmitt-Bolk ow-Bl o hm) iz ZR Nemčije, British Aerospace iz Velike Brita nij e. Avions Marcel Dassauit iz Francije . Aeritalia iz Italije in CASA (Co nstrucci ones Aeronauticas) iz Španije, ki naj bi po letu 1995 izd elale 1.000 leta 1. 250 za za hod none mško. 200 za britans ko. 150 za francosko in po 100 letal za italijansko ter špansko voj no leta Ist vo , 200 pa jih nameravajo prodati drugim državam. Cena letala bo 70 do X4 milijonov mark . torej bo ev ropsko letalo za 20 do 40 odstotKOv dražje od podobnega ameriškega letala F IX Hornet. (Po DLl.LJ)

Naročilo

stoletja

American Airlines je namč'i1 pri McDonneli Douglasu 6 7 leta IM DX2 il; podpisal opcijo za nadaljnih )OO letal M D-X2. Ze od prej ima naročenih 33 let a l tega tipa. Vrednost prvih 67 letal je 1.35 milija rd dolarje v. če pa bodo potrdili naročili še nadaljnih 100 letal. bo skupna vrednost presegla .IJ milijarde dolarjev. Od naročenih 67letaljih bodo po 25 dobav ili v letih 19X5 in 19X6. ostalih 17 bodo doba vili leta 19X7. l.etala bodo o prc mljena z motorji JTXD-217A 111 b;)do imela 142 se dcž.ev. (A))){ lA)

Na zmagovalne stopničke so se povzpeli stari asi: Franc, Živa in Janez tekmuje že I~ kt. Udekžil se je vcč svetovnih prvenstev . Ima več uvrstitev med prve tri . Letos 'pa je doseg<:i vrh z mestom dr žavnega prvaka. Tak o smo Celjani dobili po J2 letih /Opet državnega prvaka . Organizacija v Banjaluki je bila solidna . Na začetku je bil o nekaj manjših napak , vendar se jc proti konc'lI vse lllTdilo. tako da ni bilo večjih pripomb. Naskdnje prvenstvo bo verjetno v Sloveniji. Zanj sta kandidata MlIrska Sobota in Ptuj . NI KO GROBLLNJK

Kali!'llrniji. Discll\'CI'y bo petKrat polctel iz Cap C<l11<I\'erala. s poml a di pa ga bodo preseli-

Vesoljska petletka

Poveljnik poljske protiletalske obrambe general Longin Lozowicki je izjavil, da ima Poljska sodobne naprave za odkrivanje morebitnega napada z raketami pershing in manevrirnimi raketami, ki jih bodo namestili v Zahodni Evropi . V intervjuju za agencijo PAP je general Lozowicki dejal, da se bodo morali "že v mirnem času naučiti odkrivati "zračne cilje" injim slediti, zlasti tistim, ki delujejo na majhnih višinah". Po njegovih besedah bodo pri tem sodelovali s sosednjimi državami čla nicami varšavskega pakta, tako bodo rakete odkrili, še preden bi prišle v poljski zračni prostor. General Lozowicki pa je poudaril, da noben sistem protiletalske obrambe vsvetu ni sposoben povsem uničiti sodobnih sredstev za napade iz zraka. (Tanjug)

Na.inllvl'jši program ameri ške upra vL' l a

raliskovanje wsolja in acronavtiKc (N ASA) l a na slednjih pet kt prcdv idc va <)X polet()\' I veso ljs Kimi raKctoplani . V tcm OKviru bo \'Cč sto '1Hlšk ih in },c.: l1sk ra znih poklice v soddllva lo pri izs trelit vah in popra vilih vcsoljsKih ladij. pa tudi v tajnih vojaških razis kava h. Po programu . sprejctem na za č etku junija. bodo ktos l)pravili pet poleto v z veso ljskim raKl·topl arh) m. Koncc meseea bo prvi č poletel Discovcry. tretji raKetoplan za Co lumbio in Chaliengerjem, če trti l imcnom Atlantida pa septembra prihodnj e leto. Drugo leto bodo dogradili tudi novo vesoljsko središče v vojaški bazi Vanderberg v

li \: Vandcrh..:rg. cellt e r.

kI ga grade.:

ameriške

letalske silc: lO. o Ktobra prihodnje let o ga boti" poslak na tajno misijo ameri škega obralllhl1 L'e.a ministrsl\'a .

NAS ,\ poleg omcnjenega načrtuje tudi več

i /s trdilt..'\ ' I: \Tnp skl:ga \'l'so l.iskl:ga laboratorija Spacdaba . Teh poletov s~ bo udelež il o več t ujih \~soljc~\. m~d dru!!im Francoz. Ka na-

d2;ln. Kita·. j,'c in Ta,jec. -

(Po 'DLLU)

Poljski sistem protiletalske obrambe

Trifunovic - zmagovalec 27. jugoslovanskega aerorallya Bil je nestrpen Iz zapora v Lompocu v Kaliforniji je pobegnil 32-letni John Rusel DiIIon. Ukradel je enomotorno cessno in verjetno odpotoval v Mehiko. Jetnik je po po klicu pilot in je bil obsojen na 5 let za pora, ker je prevažal ukradeni nakit. Kot trdijo letališke oblasti,je bilo v letalu goriva za okoli 900 kilometrov, torej dovolj, da bi letel do Mehike. Dillon je bil očitno neučakan , saj sodijo, da bi ga 9. maja verjetno pomilostili, To je že drugi pobeg iz zveznega zapora v Lompocu v lewšnjem letu.

Jugoslovanski rally motornih pilotov, ki so ga organizirali ob 40. obletnici prvega bojnega poleta tovariša Tita, je v konkurenci 33 posadk iz vseh naših republik in pokrajin, dobil Zagrebčan Svetimir Trifunovic. Ptujčan Karel Krepil se je uvrstil na drugo mesto, odločilnih d evet točk, ki ga ločujejo od zmagp valca, pa.ie Izgubil pri zadnjem pristanku. Najboljšim motornim pil9tomje priznanja i z ročil generalmajor Zivk o Blagojev, predsednik predsedstva LZJ , ve like za ključne slovesnosti, ki jo je spremljalo več ko 10.000 ljubitelj ev letalskega športa, pa se j.e udeležil tudi Branko Mikulic , član predsedstva SFRJ. Državno rally prvenstvo za prehodni pokal Maršala Tita je po tekalo v času od 31. maja do 3. j unija, udeležilo se ga je 63 pilotov iz 25 aeroklubov, iz vseh republik in pokrajin, ra ze n pilotov s Kosova. Iz Slovenije je tekmovalo 10 pilotov odn. 5 posadk.

Prvenstvo je bilo etapno, po programu su bile naslednje etape: 1. - Sremska Mitrovica - Borovo v dolžini 63 km (31.5.) Il. - Burovo. -Osijek- Banja Luka - Prijedor v dolžini 259 km (31.5.) Borovo - točnost pristaja nj a (1.6. )

~e,L,t'

MOTORNO LETENJE

Polet številka 244 Pred ka bi no boei nga 737, ki se je na dcnverskem letališču pripravljal na vzlet, so kar v vrsti stali reporterji in celo televizijske skupine, da bi videli nekaj kar je predstavnik letalske družbe Frontier Airlines označil za "golo naključj e". Prvič v zgodovini al11eriškega civilnega letalstva je bila pilotska posadka, v celoti ženska , pilotka je bila EMILY WARNER , kopilotka pa BARBARA COOK. Po raiporedu sta pač prišli "na vrsto", da vodita polet 244 od Denverja do Lexinb>tona, Emily Warner je bila leta 1973 prva pilotka, ki jo je vzela v službo ena od večjih al11eriških letalskih družb, da je dosegla svoj cilj, je trajalo polnih šest let. Zanil11ivo je, da jc bilo t ud i osebje v letalu prilagojeno novim raz-

l11era 111: za dobro popotnikov so skr'beli ena stevardesa in dva stevarda. (Po DELU)

čutje

Brencelj za kmete Strok(lInjaki aeroinštituta v Pckin>!u"so izdelali in preizk-usili nov tip zelo

navličncl!,a

la h kel!,a dvoscdc7.nCl!,<I Ietala~ priJlH:rnl'ga ;a

kl11etijska dela . V Ietalskl:1ll mini slrst\'lI so s poročili. da bo kl11alu stekla industrijska proizvodnje. (jn: /.a ..hrl'n-

clJe ··. d;,lge 6111etrol' in I isoke 2.6 l11etra. ki lahko 215 kilol11etro v daleč prepeljejo najl 'cč sto kilocrallHl\' tovo-

ra. Zanil;1anje za letalo ili :; jL' zdo ·"diko. saj ga jc 1l10g0L'c.: upora-

bljati

la škropljenje. 1'0tografira~,jL" Do Idaj so uspešno izvedli 7.t.: ICČ kot ()OO poskusnih poicl<lI'. Delavci v kl11ctijst vu in gOl.darstvu so jih naroč'ili i,e 79. priea k ujejo pa ŠLO 500 novih narol'iI il drl.avc in tujine. varst vo l!,o/.dov in

III. - Prijedor - Ključ - Bos. Petrovac Titov Drvar v dolžini 141 km (2.6.) IV. - Bos. Grahovo - Titov Drvar - Livno - Glamoč v dolžini IIH.5 km (2.6.) V. - Glamoč - Kupres v dolžini 32 km (2.6.) Skupaj so znašale vse maršrute 613,5 km V skupnem seštevku vseh rezultatov na maršrutah so bili najbolje plasirani po disciplinah: Navigacijske naloge: (maks. število 1430 točk) 1. Nijaz Delic. Borovo. 1234 2. Karel Krepil, Ptuj, 1177 5. Oto Verbančič. Maribor, 1154 9 , Danilo Hojnik. Ptuj 1070 13 . Slavko Kos. N. mesto, 969 14. Leon Bauer. Celje 967 Časovna točnost: (tnaks. število ~40 točk)

1. Svetomir Trifl'novic, Zagreb. 796 2. Karel Krepil, Ptuj, 764 3. Oto Verbančič, Maribor, 74~ 5. Leon Bauer, Celje, 734 6. Danilo Hojnik. Ptuj , 70H 9,/10. Slavko Kos. N. mesto. 64H Točnost pristajanja: (maks. število 600 točk) " 1. Ztlravko Lukic. Tuzla. 550 7. Karel Krepil. Ptuj, 520 12. Leon Bauer. Celje 490 17. Oto Verbančič. Maribor. 460 23. Slavko Kos . N. mesto. 420 29. DaniilI Hojnik. Ptuj. 370 Generalni Plasman: (maks. število 2~70 točk)

1. Svetomir Trifunovic -

Teodor Zagreb . 2470 , 2. Karel K;epll - Tomo Verbančič. Ptuj. 2461 3. Nijal Delič Stanko Nedič. Borovo. '2446 -l. Oto Verbanči~ - Darko Madžarac . Maribor. 2.162 9. Leon Bauer Duša'n Šemrov. Ccljc.2191 (1. Danilo Ilojnik - Vinko Pišek. Ptuj . 217~ , 1'2. Slavko Kos - Matej Jevšček. N. mesto. 2037 Goričanec,

•••

V Zimbabveju bodo zgradili satelitsko postajo Nedaleč od zimbabvejskega glavnega mesta bodo februarja začeli graditi telekomunikacijsko satelitsko postajo. Dokončana bo že aprila 1985, s čimer bo Zimbabve postal

telekomunikacijsko središče južnoafriških držav. Pogodbo o gradnji satelitske postaje sta podpisala Zimbabve in Japonska konec decembra . Japonska bo financirala načrt in prispevala 11,6 milijona dolarjev ter poskrbela tudi za ustrezno opremo. Zimbabve bo to vsoto odplačal v 25 letih s 4,5-odstotnimi obrestmi . Prek nove zemeljske postaje se bo vključil v satelitski sistem Intersat. Imel bo več zvez in možnost naglega komuniciranja s svetom, tako se bo znebil precejšnje odvisnosti od južnoafriŠkega telekomunikacijskega sistema. (Tanjug)

Štiridesetletna bomba Policijski strokolnjaki l' Berlinu (NDR) so angleško letalsko bombo. težKo 250 kilogramOl, ki je na Berlin padla mcd dnl>!o S\ 'ctO\"110 vlljl10. ~ .~ . so jo <..1t·lan:i mcd k~)w panjem nekega jarka. (lIi,ba ni eksplodirala uničili

laradi pok\ar.ll.'l1cga ti 'tonatorja .

Odločitev Indonclija

za Ariane rCSll11 proučuje

mu7.nost. da bi

za izstrelitel Slojega naslednjega satelita proti koncu stoletja uporabila nam,'sto ameriŠKega I'esoljs kega i'a ketopla na ka l' e\Tops KO ra Kel o Ariane. To ,je izjal'ilminister za komunikacije Achmat Tahir. Na I'abilo franCOSKe ministri~e 1.<1 zunanjo trgo\"ino Edith Crcsson si jc og kdal izstrelitel' Ariane il. leSl)ljshga središča Kouron l' I: rancoski (jl'ajani'. ŠI(~ ,je za pni popolnoma Komercialni polet l' zg<lllol'ini r,lIiskolanja lesol,ja . saj je bil l' raketi satelit neKe zasebne amcrišKe družbe. Sredi prejšnjega desetletja so 1. ameriškim Icsoljskim raKetoplanom uspešno spralili l' tirnico OKoli Zemlje dl'a indonezijska satelita. toda tretji, k iso g,i izstrelili !'cbru'a rja letos. ni prišel l' Slojo orbito. stal pa je 30 milijonov dolarjel'. ImionClijski minister Tahir je izjavil. da je SKupina francoskih strok",'njakol' že pom:,gala pri projeKtiranju 'wI'ega indonezijskega satelita - \"Cl'jega in 11ločlh:,išcga od dosedanjih - ki naj bi ga izstrelili \' naslednjem desetletju. . (Po DELU)

Pišite Marsovcemi Kdor ni zadovoljen s tcm. da si lahko dopisuje 1. Zemljani. bo lahko v kratkem za pičlih \o dolarjev poslal sporočilo na enega izmcd planetovali/vod. STAN KA PLANje v Massachusettsu ustanovil družbo Teleplanct Services, k i naj bi začela delati že 1. l11aja. Nova dru~, ba ima radijsko postajo s šest metrov dolgo anteno in računalnikom. ki določa lego planetov in zvezd. ..Mcdplanetarno sporočilo" bo stalo 9.98 dolarja. ne glede na to . ali naj bi ga poslali na Mesec . Venero ali kakšno drugo daljno zvezdo. Različen bo le čas potovanja sporoči la - od dveh sekund do Meseca do 15 milijard let do zvezdnega sistema na koncu vesolja. Kaplan upa. da bo družba poslovala uspešno. in napoveduje, da utegnejo čez čas v vesolje pošiljati tudi fotografije. (Po DELU)

Raje je odšel v zapor DENNIS MILNER, poklicni britanski pilot, nikakor ni hotel plača ti 270 funtov (52.000 dinarjev) denarne kazni, čeprav mu je sodišče v Newburyju ponudilo, da lahko globo odp l ačuje v majhnih obrok ih. Raje jc odšel za trideset d'ni sedet v ječo. Letos maja je Milner nad ameriškimi oporišči odvrgellctake s pozivi k jedrski razorožitvi .

XXII. republi~ko prvenstvo v jadralnem letenju Republiškega jadralnega prvenstva, let os v organizaciji aerok luba Celje, scje udeIcžilo največje števi lo tekmovalcev in sicer 34 iz 12 aerok I ub ov ZLOS. Odsotna je bila le leta lska šo la OLC Portorož. Ža l' vreme tudi v času tega prvenstva ni ' bilo naklonjeno tekmovalcem . To potrjujejo naslednji podatki: od ~ dni prvenstvoje bilo od 19. do 27. maja -je bilo le 5 tekmovalnih . Skupna dolžina tekmovalnih maršrut je znašala Ic 1079,4 km, preletenih paje bilo 23.123 ,8 tekmovalnih kilometrov. Da bi bila mera neugod nost i še večja , se je 21 . maja pojavilo za 5 dni na mariborskem letališču na šo lskem letenj u ktalo DC9Swissair-a in

zaprlo možnosti letenja mcd Mariborom in Ptujem prot i severovzhodu. Prvenstvo je organizira l in tudi izpe ljal zelo dobro aeroklub Celje . Za vsa potrebna dela v s lu žbah je bilo dovolj domačega č lan stva, ni bilo problemov z vlečnimi letali. Odlet tekmovalcev na maršruto je bil registriran z zemeljsko uro (posojilo ALe Lesce), vsi rezultati pa so se obde lova li računalniško in tudi razmnoževali kar na ktališču. Tekmovalc i so dobili na dnevnem posvetu nalogo, meteo podatke in izseke kart obratnih točk na razmnoženem obrazcu. Dobro in hitro je deloval tudi foto laboratorij . Meteo podatkeje vodstvo sprejemalo po telefonu z Brnika, razen prvi dan, ko jc bil na posvetu navzoč s podatki tov. I:erlan. Na delo vodstva in sod-

ICIefL419

JADRALSTVO

Franc Peperko

Tomaž Berginc

Igor

Kolarič

nikov ni bilo nobenih pritožb. tako da tekmovalna žirija ni imela dela. Na prvenstvu je bilo že 16 letal DG 100. skoraj polovica . 12 Cirrusov. 2 CI ub libelli. 2 .Jantarja in po en Ph6bus in B 4. Pripombe. ki sojih imeli sodniki pa so na tehnično opremljenost s fotoaparati. Večina tekmovalcevje imela podva aparata . vsaj tretjina aparatov pa je že za odpis. Velikokrat so morali tekmovalci dokazovati uspešnost opravljene naloge z drugim filmom zaradi slabih ali celo praznih posnetkov na enem od filmov. padale pa so tudi kazenske točke. Sedaj pa h kroniki tekmovanja:

19. maj -

svečani

Tone Čerin

Vladimir Pfeifer

Branko Brodnik

Janez Stariha

Janez Pintar

Darko Krašovec

Ernest Pušenjak

Žan Pižom

Bogdan Lilija

Herman Debevec

Viljem Ekar

Marjan

Medič

1. tekmov(lni dan

~dana

Po otvoritvi je prva tekmovalna naloga: hitrostni prelet na cilj spovratkom Celje- Vara ždin-Celje. dolžina IW km. Nalogo sta opravila le dva tekmovalca. ker pa je bil tekmovalec Lilija diskvalificiran za radi nedelovanja barografa - sicer bi bil zmagovalce discipline - se je ocenjevala samo razdalja. Večina tekmovalcev je pristala na povratku iz Varaždina. Skupaj je bilo pn:lctenih 2.977.4 km. Maksimaln o število točk 660. dnevni faktor 0.691. l km 2.533 točke. Iz zadnjega podatka je možno izračunati iz tabele za vsakega tekmovalca dolžino prelcta. ~

Vodja letenja je billikuieni Vlado Kočevar

rcefL,420

JADRALSTVO 20. maj -

Rudolf Boltežar

Jože

Keršič

Niko Slana

2 tekmovalni dan

Vodstvo.ie določilo nasledn.io nalogo: hitrostni prelet v trikotniku Cel.ie-Krvavec-Lesce- Krvavec-Maribor-CeIje. dolžina 252 km. Nalogo.ie opravilo 5 tekm ova lcev. ostali so pristali na poti proti Mariboru odn. že pro ti Ce l.iu . Dva tekmovalca sta pri tem poškodovala svoji letali. Maksimalno število točk 1000, tinevni faktor 0,800. 1 km 2.916 t oč k . Skupaj preleteno 5.224,4 km. Na.ihitre.iši je bil tekmovalec Lilija z 62.99 km / h. Po 'dveh disciplinah so hili v vodstvu Ber- : ginc s 1122 točkami. Krašovec 1117 in Pfeii'cr s 1088 točkami.

21. mal - netekmovalni dan zaradi dezja. Za udeležence tekmovanja or~anizirana "strokovna ekskurzija' v pivovarno Laško.

Leon Bauer

Silvo Bencik

Marjan Skalieki

po vzletanju vseh 22. maj tekmovalcev Je vodstvo tekmovanje prekinilo zaradi poslabšanja vremenskih pogojev. 23. maj - netekmovalni dan zaradi dežja. 24. maj -

Srečko

Stegovec

Ivan

Vršič

Sašo Petek

3. tekmovalni dan

Kljub obetavni vremenski progn oz i se je vodstvo moralo od l očiti za minimalno ·doI7.ino maršrute. Oblastna kontrola .ie · prepovedala športnemu letalstvu v Slovcniji za ta dah letenje. Po vseh telefonskih' urgencah .ie bila' prepovcd ukinjena po 14 uri. letelo pa.ie tudi letalo DC 9 v Mariboru. Zato je bila določ ena naloga : hitrostni prelet trikotu Celje-Slovenska Bistrica-Slovcnjgradec-Celje (100.2 km) oz. dvakraten oble!. 200,4 km. Vzleta nje se.ie pričelo šele ob I J.JO uri . preletanje lini.ie mileta ob 14. 15. Nalogo.ie opravilo IJ tekmovalcev . Maksimaln o števi lo točk 759. dnevni faktor 0. X27. I km 2.J7 točk. Skupaj preleteno 1 .6J 1.2 km . Zmagovalec discipline.ie bil Cerin z 7 1,95 km / h. Po treh tekmovalnih dnevih. so bili v vodst vu: Berginc s 1730 točkami . Peperko 1641 in C\:rili s 1604 točkami.

Srečo

Mohar

Janez Poglajen

Špacapan

25. maj -

Riko Vrane

Jože Verdev

Stefan Ružič

tekmov~lni

dan

Zaradi slabc vn:menske napovedi .le bila dana ša krajša disc!J>lina : hitrostni prelct vtrikotu Ce l.ie- Ziče-S l ovcn.ig radcc-CeI.ie. 79,4 km min. dvakrat s 15X.X k m. Nalogo.ie opravilo I X tekmovalcev. Zmagovalec discipline .ie bil Kolarič s 76.74 k m /h. Skupaj preleteno 4.IX9.2 km. Po štirih dneh so vodi li : Peperko s 190X točkami. Berginc IX9X in ('e rin I X96 točkami.

JADRALSTVO

"e'LIJ 21 26. maj -

5. tekmovalni dan

I zkoriščen

je bil rezervni dan, kerje bil že 21. maja soglasen dogovor tekmova lcev, da se ta dan tekmuje , četudi je prvenstvo že priznano. Vods~v o j e določilo na logo: hitrostni prelet Celje-Maribor-Krvavec-Lesce-Trebnje-Celj e, dolžina 290,2 km. Na logo so opravi li 4 tekmovalci , dva pa sta priletela na cilj, ko je bila ci ljna linija že zaprta (tud i o brazec za i z račun hitrosti ne bi dal re zult ata, ker sta lete la do cilja predolgo). Mak. sima in o število t očk 1000, dnevni faktor 0,7 84, I km 2,498 točk . Skupajpreleteno 6. 106,6 km. Zmagovalec discipline Peperko z 72,81 km/h . Da ni bila disciplina uspeš na je razlog v tem, da so se pričele lo kalne nevihte prej , kot so bile na povedane, saj je kar 18 tekmovalcev moral o pristati v bližini Lesc. S to disciplino je bilo končano republiško prvenstvo .

Anton Lipovšek

Naslednji dan , 27. maj a je bila še proglasitev rezu ltatov in podelit ev medalj in pokalov.

sveča na

Iztok Žagar

Janez Podbevšek

Martin Petkovšek

Zmagovalci prevzemajo Kolarič

odličja:

Franc

Peperko ~

Tomaž Berginc in Igor

Q:~ ~

~ ~ 3 ~ ~ ;A

~ rt. C. c.. 3 o 3:om~co O o-

3 ::. .

o· ~ ~~ a S

::r'

~ ~ ~

g- o 2.""8 g:;:; '"=3: ~ ~

c !lang

3' ~ ~

oo <

::10..::10."0..,-,0::1 ' - o ih ,,::1 ~ - . tJ::I (ti 2 f'tl o ~ ~ ("')c ~ ~ o. '" o ~ - : er "" ;!: "o _ :r ~ ,-. .. (ti ""o ~ N (")~ ..:: . (')c - =: o .., t"D

c» ca

-o :l rtl~~:~

o o o .... < o.. 3 h; '" g ~ b ~ <: ~ ~ ~ 3'; :2. o 3" ; 'c[;"O () ~< z <~ . ~ = 6~=g~o;=~<C~~ N ~ - ~~~~~3 9 ~~. ~ ~ §" r ~~~~: ~ 79 9~ ' 5 ~. ~~ ? i~ ~ .... O

iii

-t

0' . o"

; "'F

rtl"'o.::I~(1j ·N O<

~ o <: O<:r. ~ "'" rtl " ". (ti rtl c/) 6:ON = 2-~~ ~~n~~_~ ~.., <: <: ~ o 4- -:-' :::':r "" OO O tJ ~ (3 ~ OO "s:.; O OO c.. N "" " ~.~"O NtO t:: rtl ' " ~ Q; Q; (3 ~ ~ ~ O "o ~ . s" rtl ~ ~~ O '- o

rtl ' - o

rtl

~ _

s:.;

.c:::: ~

Aeroklub

t";

<: '"'OC"C ::1

3 ~"o ~~C C ...o -' Z e

O <

~8-; .'c

~ <

CO C

'- o

ro.

c Q ~~

1.- .

=-=

o'"

h f;;

rt rtl

;r.''''O ''= : ~'

Co:;

g c:

- . ~.

C <" ~

...

o:; CD

s:; ~ ~ ~ ~ 'ri .~ =-=.: . ~ 5 C~ ' ;'2 ~~ ~-o ~< 3 tr. ~ C ,-:" . 3 ,-:" . ~ S r;. < , ::'::::1 O < C oc ~ _ . r...: ro. _. C")e n'ti ·~ . ~; ~ c ~ ~ §- = ~ ~ ~'r.; · ~?~ · ;-+:-.gerr;' -· N ~-.=: ~ - ro. ~ C <E.. O c'= : ~ O "8 c - Ze C ul to; t:; c ~;;:tI •

C!!..oc

g-?

(J; <

r)<

~ ~ · ~~ . f &~; ~;"~2 ~e~C; ~~.~ c. ~~ C ~ ~~· ~< 36,.. ~ ~ =' 5-~ ..z O =: ~ fJ. C 9 ~ C ~ ~ g ~ c~ 9"? C 9~ 7 t:: 4::; 1 7 7" č. 9 'n . 719 9 7' ,. ..ta..

~ Cc;.:"(

TOČK

Ti p . jadro

C-

tr.

::1 _

Tekmovalec

§"~'r. ' ~~c :: ..; 3;-~ 2 ~· 2 . ~~3 [~""Q ~ ~~C3 < ~..=: ~ :r: 3~ o~~3 g~c: N :r ~ ~ : o ~ ~"O ~ o=-=-; ~,,~. 2 ",:; c c 5 ~ ~ 3 ~=..:2<:rt. zt.: -. ~ N n. N:J C v: ~ -.., C :r: ~ o C =.; rtl g c: "'o ~ ~ - ; "'- - O- c - . ""'o :.;;I:::z::II ~ ::1 E:~ . o ~ !:?~ 5. :3 5 " E- < ~ C o :J :::.~'- . 2.. c; n ~ c: ~ t: < ~.., ~ - . rr. ~ ~ ~ ,C < ~~~~ N n~3:o~ n N . - n~ ~~ cr"~~ c~_~~n = -

=- 5"o. n_ %

1. dan

4. dan

3. dan

2. dan

-ac

5. dan

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34.

Peperko Franc Berginc Tomaž ~olarič I gor Cerin Tone Pfeifer Vladimir Brodnik Branko Medič Harjan Stariha Janez Pintar Janez Krašovec Darko PnšenjaJs Ernest Pižorn Zan Lilija Bogdan Debevec Hennan Ekar Viljem Boltežar !hdolf Keršič Jože Slana Niko Bauer Leon Bencik Silvo Skalicki Marjan Stegovec Srečko Vrši č Ivan Petek Sašo Mohar Srečo f'ogla j en Janez Spacapan Aleksander Vranc Riko Verdev Jože !hž ič Štefan !Jpovš ek Anton Zagar , Iztok Podbevšek Janez Petkovš ek Martin

Cel j e Cel j e Ptuj Lesce M. Sobota Les ce Ljubljana r..iubljana Lesce Lesce Maribor Celje Celje L,iubl j ana Lesce Postojna Vrhnika Ljubljana Celje S. Gradec Celje N. Gorica Maribor Ljubljana Lesce Celje N. Gorica Maribor Velen j e M. Sobota Mari bor ,Ptuj Postojna N. mesto

OO 100 Ci rrus s t,. OO 100 OO 101 OO 100 OO 100 OO 100 ro 101 ro 100 OO 100 Cirrus 75 Cirrus 75 Cirrus 75 Cirrus 75 ro 100 DG 100 OO 101 Cirrus 75 C. Libelle Jantar st . C.Libelle OO 100 Cirrus 75 Phoebus OO 100 Cirrus 75 OO 100 Cirrus 75 Pilatus OO 100 Cirrus 75 Jantar st. Cirrus 75 Cirrus 17 ------ --

Preglednica: S. BIZILJ

2692 2670 2470 2264 2254 2231 2220 2209 2094 2092 2067 2066 2039 2021 1966 1908 1763 1575 1569 1535 1527 1511 1507 1487 1424 1374 1339 1279 1229 1228 984 690 589 140 -

12 3 7/ 10 2 7/ 10 5 16 / 20 15 6 1 16/20 24/ 25 32/ 34 26 /2 9 30 11 16 / 20 26/29 12/ 14 16/ 20 22 7/10 7/ 10 32/ 34 12/1 4 32/ 34 24/ 25 4 23 26/29 21 31 16/ 20 26/30

285 402 299 440 299 32 9 228 281 307 456 228 167 O

140 128 298 228 140 285 228 218 299 299 O

285 O

167 342 l RS 140 221 126 ' 228 140

2 5 18/22 12/14 4 18/22 3 15 12/ 14 7/ 8 9 6 1 7/8 12/ 14 18/22 17 26/29 18/22 18/ 22 11 26/ 29 32/ 34 10 23 16 26/29 25 26/ 29 30 32/ 34 31 24 32/34

795 72 0 467 536 789 467 791 524 536 661 636 679 799 661 536 467 507 323 467 467 563 323 O

564 387' 510 323 340 323 299 O

178 361 O

! I

I I i I

4 2 8 1 18 6/ 7 6/ 7 14/ 15 3 19/ 22 11 19/22 5 9 23 12 19/22 14/15 16 19/ 22 28 27 10 13 29/30 29/ 30 17 31 24 32 25 26

561 608

16 267 I 21 / 23 168 1 548 408 628 292 9 329 19 245 549 24/ 28 161 15 275 549 339 315 3 286 588 10 324 7 296 530 2 318 324 17/18 258 309 554 4 544 5 299 319 i 17/ 18 258 475 13 278 324 11 284 339 21 / 23 168 12 334 281 324 24/28 161 93 6 298 106 24/ 28 161 536 8 293 375 24/ 28 161 81 14 277 81 24/28 161 332 30 142 79 20 177 237 31 129 49 21 / 23 168 220 29 160 171 32 O

I I I

1 784 2 772 748 4 24 368 11 592 ' 5/6 725 19/22 377 3 750 19/ 22 377 25/28 355 25/28 355 7 638 19/22 377 19/22 377 725 5/6 15 390 420 13 10 605 32 202 25/28 355 25/28 355 622 8/9 379 18 16 387 14 394 622 8/9 23 375 30 341 29 354 12 572 17 383 31 215

-tJ) C'D_

~::;

oC'D

<:l

!!Ol» :l~

-'C'D :l"-a Q,C

:l!;! C'D _. < tJ)c -.~

:l"C'D

-. 3

1»

Q, ~

!!o :l C'D

3 -a

c...

< C'D :l

tJ)

:lJ ~

(J)

-i

Prvi kitajski letalec inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva pollma

Nekaj let po prvih poskusih letenja, trinajst let po poletu Lilienthala (1896), devetnajst let za Aderjevim prvim poletom z letalom s parnim motorjem in šest let po podvigu bratov Wright so se v ameriških časnikih pojavili članki z naslovi, kot je "Kitajci puščajo v letalstvu be lee za seboj." Vzrok je bil polet sedemindvajs,e tletnega Kitajca Fenga Ruja, ki je septembra 1909 v Oaklandu poletd z letalom, ki ga je sam izdelal. Uspeh je zasenčil podobne poskuse v Evropi in Ameriki in mednarodna družba za spodbujanje raziskav v aeronavtiki mu je podelila diplomo z odlično oceno, Feng Ru se je rodil leta 181D revnim k metom v Gua ngdongu. Že od malega se je rad učil. Pri dvanajstih se je moral pa odpraviti v San Francisco z enim od staršev s trebuhom za kruhom. Bil je strežaj, kasneje pa se je v neki newyorški tovarni priučil mehanike. Intenzivno se je ukvarjal s tehniko in po desetih letih trdega študija postal odločen tehnik . Leta 1904 je izbruhnila rusko-japonska vojna. Veliki sili sta tekmovali, da bi razkosali Kitajsko. Feng Ru je v letalih videl mogočno in nujno potrebno orožje, s katerim bi lahko njegova domovina varovala meje. Prav iz domoljubja je začel graditi letala . Finančno so ga podpirali kitajski somišljeniki in leta 1907 je guandgdonška družba za gradnjo strojev postavila v Oaklandu tovarno in imenovala Ruja za direktorja. Naslednje leto so zgradili prvo letalo, polet pa se ni posrečil in kasneje je požar uničil poslopja . Ru se je zaklel, da se ne vrne, prej, preden se ne posreči polet. To se je zgodilo septembra 1909, ko jt: pretel 32 kilometrov s hitrostjo približno lOS km na uro na višini 231 metrov . S sodelavci je delo nadaljeval, skupaj so zgr adili biplan, potem pa st: je kljub mamljivim ponudbam Američanov odpravil domov z dvema svojima letaloma, se pridru7.i1 revolucionarjem, a se že nask d njc leto (avgusta 1912) sm rtno ponesrečil med poletom v Jantangu.

notranja vrata vhodna vrata garaina vrata lamelirant profili lamelirane ploi&t

, i inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (061)861·411

RepUbllSkO mlaalnSkO prvenStvo v jadralnem letenju v Ajdovščini

Marko Dežman

Anton ~pacapan

Letošnje republiško mladinsko prvenstvo bi moralo biti po športnem koledarju in kandidaturi v Novem mestu. Zaradi odpovedi OLe Novo mesto le o~ga~ nizacijo prevzel aeroklub "JosIp Krlzal iz Ajdovščine v novem termll1u od 30. 5. do 3. 6., katerega pa je zarad i predvIdevanj slabega vremena preložil za ted:n dni , t. j. od 6. do 10. lulllla . Vendar srece z vremenam ni bilo tudi v tem čas u , tako, da je bilo že tretje letošnje jadr~lno tekmovanje bolj pod oblaki 111 v dezlu,

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

Marko Dežman 94,379 km/h Pavel Ahčin 65 ,97g km/h Aleksander Špacapan 56,350 km/h Valter Fagane l 35,3 km Martin Jančar 34,1 km Miran Plešnar .13.6 km Srečko Urh O

IO()O g06 741 26 1 252 203 O

Drugi tekmovalni dan je bil X. junija, ker je predhodni dan deževalo. I . disciplino: Ajdovščina-Nanos - Krombe rk-Renče-Nanos-Ajdovščina (11 1.7 km)

Prvenstva se je udele žilo vsega 7 tekmovalcev iz 4 klubov , ker so nekateri klubi že prej sklenili, da za radi nepoLIlavan ja terena ne bodo pos lali svoJIh mladincev na tekmovanje.

1. 2. 3. 4. 5. 6.

Prvi tekmovalni dan je bil 6. junija z disciplino Ajdovščina- Postoj na-K romberk (pri N. Gorici)-Ajdovščina, 91 ,6 km z re zultati:

Tekmovalce Urh Srečko ni tekmoval, ker je prvi dan poškodoval letalo. T'retji tekmovalni dan , 9. junija, je hil ral'velj'avljcn, ker se je vreme toliko po-

Aleksander Špacapan Marko De7.man Martin .Jančar Pavel Ahčin Valter Faganel Miran Plešnar

79,204 km / h 67.617klll / h 64,743 km / h 57.429 klll/h 55.X97 km/h 44 ,527 km / h

IO()O ni 7()() 5XX 559 337

KF:'L.425

JADRALSTVO

Pavel

Ahčin

Martin

Jančar

Valter Faganel

slabša lo, da bi tekmovalci, ki so imeli disciplino Ajdovščina-Kromberk -llirska Bistrica-Ajdovščina, morali pristati v oko lici Postojne in ne bi bila preletena kvalifikacijska razdalja. Zato .so se po odločitvi vodstva še vrni li z varne višine nazaj na letališče. Kmalu po vrnitvi pa je začelo deževati. Tako je bilo prvenstvo zaključeno 10. junija (po tradiciji v sončnem vremenu) z dvema tekmovalnima dnevoma in končnimi rezultati: 1. Marko DdmanALC Lesce 2. Anton ŠpacapanN . (jorica A LC Lesce J. Pavel Ahčin 4. Martin .Jančar Maribor 5. Valter faganel N. (jorica 6. Miran Pkšnar Ajdovščina 7. Srečko Urh Maribor

D(j I(X) 17XI D(j I(X) 1741 D(jltxl 1394 Cirrus 75 95X D(j I(X) X20 .Jantar 5.19 Cirrus O

Organizator AK Ajdovščina je prvenstvo pripravil dobro.

"Izziv

tisočletja"

Strokovnjaki amcriške nac.:ionalne uprave za aeronavtiko in vcsoljske ruziskave (NASA) skušajo ugotoviti. ali.k imel Albert Einstein prav. ko je trd il. da la hko gravitill:ija v vesolju .. skrči" čas . Projekt se imenuje gravitacijski poskus B. izvedli pa naj bi ga kta 19~H! v vesoljskem raketop lan u oziroma kta 1990 v krožečem satelitu. V tej fazi bodo preverjali samo del Einsteinovc splošne teorije. imenovane gravitomagnetizem. Ta del teorije govori o tem . da imajo ve lik a gibajoča se teksa . kakršna je Zemlja . gravitacijsko polje. ki lahko izmaliči gravitacijsko polje v kroždem vesoljskem objektu .

.. Menim. da gre za

največji

ra ziskovalni

iuiv našega tisočktja . " jc izjavil vodja znanstvenc ekipe NASA prof. frank McDonald. lui\'. o katerem govori prof. McDonald . je prcdvsem v tem. da bi lahko z morebitno praktično potrditvijo omcnjencga dela Einstcinovc teorije pojasnili nekatere uganke vesolja. po kg tega pa bi strokovnjaki zelo napredovali pri gradnji veso ljskih plovil. ki bi ktela s hitrostjo blizu svetlobne. Če bi bilo mogoče poto viiti s tolikšno hitrostjo. bi vesoljci v prihodnosti lahko obiska li druge planetne sis teme in se vrnili na Zemljo še v času svojega življenja. medtem ko bi na našcm planetu minilo več sto kt.

Vesoljska veteranka Miran Plešnar

Srečko

Urh

Zmagovalcem je podelil medalje glavni sodnik in predsednik športne komisije ZLOS Rok Golob

Pred čdrt stoktja so izvedli prvi ameriški veso ljski pokt z živim bitjem in s te m utrli pot člowškim posadkam. Prva .. vesoljska " opica Saker je obktniw dočakala živa in zdrava v vesoljskem središču v Alabami in je prav gotovo ena najstarejši h predstavnic svoje vrstc na svetu . Stara je 27 let, te opice pa običajno žive največ 9 do 13 let. Po izjavi čuvajev se kar dobro počuti. čeprav že kaže znamcnja staranja in j o muči revmatizem. Opica Bakcr je bila 28. maja 1959, ko je potovala v vesolje. stara komaj dve leti. Takrat so uporabili raketo Jupiter C , polet pa so izvedli dve leti pred prvim potovanjem ameriškega vesoljca. (PO DEL.U)

20. prvenstvo motornih pilotov Slovenije Laoška pilota pobegnila n,a Tajsko 25. jUlija sta dva laoška pilota z manjšim transportnim letalom pobegnila na Tajsko. Po izjavi tajskega vojaškega predstavnika sta z letalom sovjetske izdelave antonov 2 vzletela v mestu Vatrai v Laosu, letela nizko in čez trideset minut pristala v nekem vojaškem oporišču na sverovzhodu Tajske. Izjavila sta, da bosta skušala dobiti politični azil v ZDA. (AFP)

Na prvenstvu motornih pilotov se je na I~tališ~u aerokluba Velenje v Lajšah pri Soštanju 22. junija popoldne zbralo 16posadk (pilot in pomočnik-navigator), kt so morale že v prihodu na tekmovanje, da let ne bi šel v "prazno", opraviti nekaj nalog za točkoyanje. Ocenjevaini let Je bli Sicer kratek (Zalec - Mozirjeletališče, dolžina 26,S km), dal pa je že prve rezultate. Spet pa je, po tradiciji vseh letošnjih republiških tekmovanj, ponagajalo vreme, saj dve posadki iz Ajdovščine ta dan sploh nista mogli poleteti na prvenstvo.

Najboljši ta dan je bil jože Lukanc z 216 z 215 in

točkami, sledila sta Iztok Pekolj Verbančič Oto z 203 točkami.

\ Naslednji dan, 23. junija, je bil v dopoldanskem času že drugi tekmovalni let na poti: letališče - Velenje - (Gomilsko) - letališče Celj~ - Laško Grobeljno - (samostan Ziče) - Vojnik - Polzela - Mozirje - letališče (117,5 km) , V tekmovanje sta se vključili tudi obe posadki iz Ajdovščine . Tekmovalni let je vseboval vse tri discipline motornih tekmovanj: časovna točnost odi eta. navigacijske naloge z me-

Indonezijska letala za ZDA Indonezijska državna tovarna letal Nurtanio je poslala ameriškim kupcem prvo od treh naročenih dvomotornih letal CN 212, ki lah ko prepelje 12 potnikov. Septembra bo poslala v ZDA še dve letali tipa CN 212 S. ki jih v celoti izdelujejo v tovarni v 8al1dUl1gu.

Posnetka sta z prireditev

letališča

v Lajšah, ki je tako doživelo svojo prvo tovrstno

MOTORNO LETENJE ritvami razdalj in smeri, iskanje krajev in objektov, sk iciranje, časov n e točnosti v doletu in točnost pristajanja. Posebnost je bil let po krožnici od Velenja do neznanega kraja, ki so ga morali tekmovalci izračunati, da pa bi bilo letenje res precizno , se je na neznanem kraju merila še časovna točnost letenja. Na tekmovalnem letu je po žrebu prvim tekmovalcem na nekaterih delih maršrute nagajal še dež in onemogoči l boljše rezultate v izvidniških nalogah.

Udeležence prvenstva je pozdravil predsednik Aerokluba Velenja tovarli Volenčak

Najboljši v drugem tekmovalnem letu so bili: Slavko Lakovič s 534 t očkami, Leon Bauer s 493 in Iztok Pekolj s 481 točkami . Po dveh letih so vodili: Iztok Pekolj 696 točk, Leon Bauer 675 točk in Oto Verbančič 672 točk . Istega dne popoldne je bil izpeljan tudi tretji tekmoval.J1i let na nekaj krajši poti: letališče SoštanL Dobrna Slovenske Konjice - Sentjur - Prebold - JBraslovče ) - Mozirje - l eta li šče . Dolžina leta je znašala 95 km. Tekmovalne naloge so bile slične dopoldanskim , le pri navigaciji je bilo več štetja (podporniki viadukta, okna na tovarnah, mostovi). Najbo ljši v tem letu so bili Oto Verbančič s 5~4 točkami , Slavko Kos 517 in Karel Krepfl s 502 točkami. V

Letala je bilo treba vendarle napolniti, dežnikom ....

čeprav

zaičitnim

Razglasitev rezultatov Še en zmagovalski pokal več za vitrino Ota Verbančiča (desno) Vse fotografije Jure Pestotnik

Kuvajtske vojaške pilote bodo šolali ameriški strokovnjaki Pe ntago n je o bves til a meri ški ko ngres, d a na merava usposa blja ti ku vajts ke vojaške pilote in d a bo prod a l Egiptu in J o rd a niji d odatno o pre mo za protileta lske ra kete H a wk. Ko t p o roča Re ute r, b o Ku vajt pl ača l za usposa bljanje 150 pil o tov 78 milij o nov d olarjev, J o rd a nija bo da la za vojaško o pre mo 70, Eg ipt pa 63 m ilijonov do la rjev. (R e uter)

Brez strahu pred letenjem T A NGE LA T RI CO LI , triint ridesetl etn a a meriška pilo tka iz New Yor ka, je prva ženska na sve tu , ki je d o bila d ovo lj enje, d a vodi veli ka leta la tipa boeing 747. T reba je reč i , d a im a Ta nge la lete nj e v krvi , nje n oče je bil pil ot, pa tudi nj ena ses tra si je izbra la isti pokli c.

skupn em seštev ku vse h t oč k je prišel v vod st vo Oto Ve rb a n č i č s 1196 t oč k a mi , sledil a sta Leo n Ba uer 117 1 in Izto k Peko lj s 1141 t oč k a mi . Km a lu po pristaja nju za dnjih tekm ova lcev je zače l o zo pet d eževa ti , z uvodn o neviht o. Za dnji d a n prve nstva, 24. junija, bi mo ra lo biti na prog ra mu še te km ova nj e v t oč n os ti pristaja nj a z vi šine 300 metr ov brez plina , ka r bi la hk o p recej vpli va lo na rezulta te in vrstn i re d . M oč n o d eževje je to pr e preč il o, ta ko d a so o bvelja li rezult ati pr vih dve h tekm o va lnih dni . Celo razglas itev zmagova lce v s pod elitvij o meda lj in po ka lov je mo ra la biti v u č ilni c i ha nga rj a. Pred vide ni po po ld a nski leta lski mitin g s sod elova njem voj ne-

ga leta lstva (ge nera lka smo gled a li prejšnji d a n med o po lda nskim o dm o ro m ), so m ora li odpoved a ti . (V ta beli so prik aza ni rezulta ti tek mova lcev za vsa k te km ova lni let in d isciplin o, njih ovo uspeš nost pa d a pod ate k za ma ksima ln o možno števil o t očk). Aero klub Velenj e se je pri orga ni zaciji prve nst va po trudil in izp o lnil vse za ht eve za do b ro izpelj a vo . Pri tem so mu po ma. ga li leta lski sosedj e Ce lja ni (Mulej in Knez z izbiro ma ršrut in na log, L a k ov i č s t. pa z vodenje m lete nj a) . Ta ko sta ae roklub in l eta li šče pres ta la pr vo pre izkušnj o večj ega te km o va nj a. S. B.

Dosežki pilotov po disciplinah 1.

Verbančič

Bauer Leon Pekolj Iztok Mithans Avgust Lakovič Slavko illkane Jože Krepfl Karel Kos Slavko Čas Jože Florjane Andrej Jevšček Matej Kotnik Vilko Pi š ek Vinl(O Pede Hirko Vogrin Ivan Kodrič Matija Polenec Janez Fras ann

3. 4. 6.

6. 7. 8. 9.

10. 11. 12. 13. 14. 16. 16. 17. 18.

Oto

Haribor Celje N. mesto S. Gradec Celje T. Velenje Ptuj N. mesto S. Gradec Celje N. meRto T. Velen j e Ptuj S. Gradec M. Sobota N. Gorica Lesce Ajdovš čina

Robin utva 75. Utva 75 Pa 38 Pa 38 Utva 75 C 172 Utva 75 Pa 38 Utva 75 Pa 28 Utva 75 Utva 75 Utva 75 Utva 75 Pa 18 Utva 75 Utva 75

ČT

306 311 299 280 301 322 301 297 247 305 276 251 252 219 174 260 176 184

260 240 260 220 150 230 200 280 210 100 220 220 260 220 200 100 170 110

NAV 630 620 582 612

MO 544 687 501 696 634 477 489 429 308 371 383 353 248

SKUPAJ 1196 1171 1141 1112 11 01 1096 1088 1078 1052 1039 973 960 941 747 745 743 699 542

RfL429

MOTORNO LETENJ E

Denar za vesolje

Dosežki 'na republiškem prvenstvu po tekmovalnih dnevih

A mcrišk i kongres je odobril projekt stainc orbi talnc postaje s posadko. Nacionalna up-

rava zu acronavtiko in

~r--t--t---~i----------------------------------------------1 ~ ~ ~

...,.....

e= ~a~a~ ., .....,., ~

~)(1)

cl)

(,)

-+OJ

cl)

~.,...,t:D

>df>!ld

CI]

+l-+J+l(l) (..1 <IJ er. en ·l""I"::::

o o

o o o o o eMO oo ~

o c

o o

oce c ~ ~ M M

><:

CI]

~-+--t------------- .- --

o d

o M oo d

)()~

....., .~

c · o c +> (,) +>-+J+> rn<e o te • • • e: .,..j tr. :-. " >v > !'! c;" ~ o r: >c;,; >c..; x... +J o

~4-~----------------------------------'------H H

tIS

..-...-.------- -.- ---- .- - - - - . - --

t---+--+-------.--- ------.- - - - - - - - --- .... .-

vcsoljske raziskave (NASA) bo dobila 150 milijonov dolarjcv za prvo fazo dcl. G radnjo tc veso lj ske postajc. ki jo bodo izstrelili d o lela 1992.je v začetku tega lela prcdlagal prcdsed nik Reagan. Na seji kongresa jc bil sprejet tudi prcdlog proračunskega zakona . po katcrcm je predvidcnih sedem milijard dolarjev. Ta zncsek bo Nasa v naslednjcm fiskalncm Ictu porabila za projekt vcsoljske pOSlajc. v katncga bodo po seda nji h predračunih vloži li ok rog osc m milijard d ola rjev. Zdaj. ko so o predlogu zakona že odl oča li kongresniki. ga morajo sprejet i le še č lani ameriškega senata. - (Po DELU)

Pa še

to ...

~ g li~ ~ ~ ~ ~ E-

....t?"'l

...t

....

...t

§ '1"'"'4

~~~ ....t

....

'1""'4

g~ ,.....

~ ~ 2 ~ ~II I

o ......

.....IV

~.§ ..... ..... 1-< o ~, o

" >"C ..,.., GI GI

..,

..........

d d ..........

-1""'1.,..

.....

~o o~

Ja]

GI GI

+>+> r---+----------.~ .-------------------~

I I • H

Preglednic'!: S. Bizilj

Aus trian Airlines bo od marca 191:!4 do marca 191:!6 prodala a:neriški firmi Muse Air 5 letal z rezervnimi dcl i za ceno 50 m ilijon ov dolarjev. S tcm b'o a vstrijsk.i firma iz svojc flote izločila letala ' DC 9 serijc 51. Nji hovo fl oto scs tavljaj o štiri letala DC 9 -- 30 in oscm letal MD-I:!O. Prodana letala bodo nadomestili z novimi MD -I:!O . (ADRIA)

Tudi Belgija za A-320 Po s poročil u belgijske vlade se bodo v razvoj in.izd ela vo letala Airbus-320 v klju čila tudi tri belgijska podjetja Sonaca. NV Asco in NV Watteau. Belgija bo za projekt prispevala 1.1 milijarde belgijskih fran kov.

~'!.ef Za padalske kolajne v Bovcu / /~

\ li (:

Smrt s padalom

A meriški pa da lcc Car l Boen isch se je smrtn o p o n es reč i l ob pos kus u, d a bi d ose gel nov sve to vn i re ko rd v s ko ku s pa da lo m. Skoč i l je z vrh a 1800 m viso ke norveš ke go re. S pa da lo m je b il o vse v redu , lepo se mu je odpr lo, tod a t rešč il j e o b strm o ste no in tragi č n o k o n ča l.

Organizacijo letošnjega članskega in mladinskega padalskega prvenstva je marala prevzeti delovna skupnost PS ZLO S ali ,,3 e", s pomočjo ALC Lesce s tehnično opremo (za fiImanje figurativnih skokov) , letala AN 2 in posadke vojnega letalstva, VP 3363 Cerklje s cisterno ter sodniki iz klubov nastopajočih tekmovalcev. Prvenstva, ki je bilo od 1. do 4. julija, se je udeležilo v obeh tekmova njih 24 padalcev in 1 padalka iz treh letalskih šol. Program tekmovanja so prilagajali vremenskim pogojem in višini oblakov, saj tudi tokrat ni šlo brez dežja in

toče. Tekmovalci so opravili člansko konkurenco po 7 skokov

celo

za na cilj, 3 figurativne skoke in 4 skupinske skoke na cilj. Mladinci so tekmovali istočasno v članski konkurenci, doseženi rezultati so veljali tudi za mladinsko uvrstitev, dodatno pa so opravili še 4 skupinske skoke na cilj.

Na prvenstvu v likovnih skokih so nastopile 4 klubske ekipe in opravile po dva skoka. Rezultati tega tekmovanja so skromni , saj ni možnosti resnega in stalnega treninga, da bi mogli doseči kaj več .

Seznam tekmovalcev tekm.

Ekipe ALC, Maribora ln Ptuja na svečani otvoritvi

AL C Lesce 1. Du ša n In t ihar Ro m a n B ož i č Bra nk o Mirt Dark o Sve t ina

A LC Lesce II. Du šan F rank Be n jam in Š m id Iz to k .lu g Rom a n Po g a č a r

II 12 lj 14

š t.

7 X

(m lad ins k o )

(mlad in sk o ) (m ladi ns ko ) ( ml a di nsko)

rere",.. 31

PADALSTVO 22. REPUBLIŠKO CLANSKO PADALSKO PRVENSTVO generalna uvrstitev posamezno 1. Branko Mirt 2. Duša n Inti har J. Iztok .lug 4/5. Roman Božič Branko Hrast 6. Bogdan .1 u,g 7. B.e njamin Sm id 8. Roman Pogačar 9. Dušan Fra nk 10. ( ' uš Zlatko II. Darko Svetina 12. Matja ž.La zar IJ. Zoran Spaninger 14. Šafarič .Ianez 15. Vidovič Jane z Bojan Žmavc 17. Iztok Prcšert!n 18. .lože Korošec 19. Edi Butolen 20. Fajfar .Iant!z 21. J a ne z Verbančič 22 . .Jože .Jurša 23. Fanika Vrečko 24. Milan Štumberger 25 . .Janez Hal oža n

ALC ALC ALC ALC ALC ALC ALC ALC ALC Ptuj ALC ALC Maribor ALC Ptuj Ptuj M aribor Maribor Ptuj ALC Ptuj Maribor Maribor Ptuj Ptuj

DI 2 I 7 3 5 9 4 6 8 II 14 16 12 10 13 21 17 18 15 19 20 24 22 23 25

D2 3 5 I 6 4 2 8 7 12 13 II 10 15 18 17 9 14 16 21 19

22 20 23 23 23

skupaj 5 6 8 9 9 II 12 IJ 20 24 25 26 27 28 30 30 31 34 36 38 42 44 45 46 48

ALC Lesce III . H rast Branko Iva n Šafar i č Bogdan Jug Matjaž Lazar Janez Fajfar

15 16 17 18 19

LC Maribo r Korošec Jože I Zoran Španinger 2 Iztok Prešeren 3 Jože Jurša 4 Fanika Krajnc Vrečko 6 AK Ptuj Bojan Žmavc 20 Z latko Čuš 21 Butcilen Edi 22 Janez Vidovič 23 Janez Verbančič 24 M ila n Štumbergar 25 Janez H a ložan 26

(mladinsko) (mladinsko)

(mladinsko)

(mladinsko) (m ladinsko) (m ladi nsko)

SODNiŠK I KOLEGIJ Bunčič Drago, glavni sodnik ALC Lesce Lang us Srečo , sodnik ALC Lesce Ogrizek Milan , sodnik LC Maribor Č u š Stal1ko, sod nik AK Ptuj Vindiš Miro, sodnik AK Ptuj

22. REPUBLiŠKO CLANSKO PADALSKO PRVENSTVO GENERALNI

E KIPNI

PLASMA sku- fi-

pin- gu-

1. 2. 3. 4. 5.

ALC LESCE 1. ALC LESCE II. ALC LESCE III. AK PTUJ LC MARIBOR

ski

c ilj

I 2

3 3 3 4 5

4 5

3 6

9 12 15

9. REPUBLIŠKO MLADINSKO PADALSKO PRVENSTVO 1. ALC LESCE 1. 2. ALC L ESCE II. 3. AK PTUJ

I 2 I 4 2 I 2 5 3

4. REPUaLIŠKO PRVENSTVO V LIKOVNIH SKOKIH (2 skoka) 1. 2. 3. 4.

Zaslužna pilota AN-2 Zdenko Žbona in Jože Dušič

ALC LESCE ALC LESCE ALC LESCE AK PTUJ

Bovec. 4. julij

1. III. II.

426 I I 2

O o o o - o

In4 Tekmova lna

komisija

~e'L432

PADALSTVO

22. Rr.rlJl!LI :-'\oi O n ,\

DlSCIPI.I~.\

•.. IJ b\JjA1 51, O J'RVE"iSTH

1. --1. j ulij l f1R1

ROTe e .

: .'!I h.upin "ki skoki nn cilj z

10110 lIIet ro'r

\' i ~i lle

7, 1: I. TAT 1

l. ALC LFSCE

Intibar

I~h.n

0,00

0 , 00

0. 00 0,00 0, 0 0 0 . 03

0,03

o, on

0, 00

o,ot

n, OO

o,oH

0.00

0,02 0, 00

0,12 0,09 0, 08

0 , 00

0,00

O, nn

0 , "1)

0 , 00

0,00

n , oo

0 , 00

B.id Df'njUl 1n

(J,ol

han)( J)JIUl

0,04 0,0:1 0, 00

0,00 0,00 0,04 0,0l'

RoU ~

Roman

Mirt' nrftnko S·... tin. Dark o

2 . ALC

~CF.

o,ao

btok POI.lar no.an

.uc

0,08

2 ,71

LfSCE 111.

Kr.. t RrADko Sat.rič .Jann

Ju,

0. 00 0 .00 0,00

II.

Ju, 3•

0,0 0 0,01 0,10

Ro«dlU1

LAur Ka t j al

0, 00 0,00 0,10 0 ,60

G,17

0.02 0,06 0 ,20 2 ,13

0,01

0 ,0 5 0,00

o,oi

4. Al Pn.!J

T, RG

Č1I.J Zl atko Vtd"' i~

r...."e

0, 07 0,01

Janu

Jlo j &o

n,o o

Ru.tolen !di

1,1 ~

0,1 3 0,13 5,"1) 0, 27

0, ('\0 O,O!)

0,00 0,00

0,2 0 0,82

5,0 2 1,82

15. Le MAJlJ ROR

8,92

Jtar.hc .Joh Špaat ... r ZUh rt-.ler. . Iaw.k

...rt•

.r...

., A:! 0 , 0:1 .,00

o,o:! .,111 ",07

.,40

I. :!~

2, 72

1,39

.,..

0,00 .,00

0,4 5 o,lG

G.69,

I, M

0,.7 !i ,81

1,20

"Video Drago" bi lahko prenašal tudi z olimpiade ... 22. IlPUBLIŠKO ČlANSKO P.o\DAlSI\O PR'VEN'STVO 8 o' " • c

• l. - <I. Julij

19fj.4

DI8CIPLINA. : .koki p • • •OaDo

cilJ • • tUDe 1000 •• tro,",

REZULTATI

l. lDt1bar DlaJaa

Ale

. , 00

0,00

0,0.

.,00

0,.0

2. Mirt Braa.ka 3. BoI1~ a...n

ALe

.,.1

0,0.

0,.0

.,.0

0,.0

0,01

0,00

.uc

.,01

.,00

0,00

0,0.

G,OO

0 , 01

<I • .f.id Benjamin

ALe

0.03

0,01

0,00

0,02

0,00

S. Hr. . t Branko

ALe

0,04

0,00

G,Gl

o,Gl

0,02

0,00

ALe

0,09

0,00

0,G8

' '',oo

0,01

0,00

O,OG

1. Jq Iztok

ALe

0,10

0,.3

0.04

0,00

0,G2

0,00

o,Gl

0.00

8. P"r&n.k DQ§an

A.LC

0,13

0.04

0,00

O,GO

G,oR

G,OO

G,GO

0. ,,1

O. Jul Bo"dan

pOI~.r Ro.an

0,00

ALe

0,22

o,t.

0 ,10

0,00

0.00

0,00

lO. šah,ril Janu

ALe

0, 2 4

.,01

0,00

o,o~

0,00

0,02

'0 ,03

11. ČUI Zlatko

Ptuj

0,61

0,00

0,.1

0.13

0,00

0,02

0,3:1

0,02

1 2 . Šf\&Ilinger i Iran

Har-ibor

0,82

0,03

0,18

0,40

0,10

O.OG

ott :l

0,0 0

0,00

G,01

0,13

0 ,05

0,04

0,14

0,00

0,03

0,00

1,22

0,27

0,00

0.00

0,14

0, 0 0

o,l J

13. Vido...il JAnu

Ptuj •

1, OO

14 . S...eUna Darko

ALC

1,21S

Ptuj

1, ge

.,28

1.18

18. lAzar ~tjal

.u.c

2,11

.,17

0,80

0,01

l,~ O

0, 0.;

0,14

o,o~

11. PreloroD Iztok

Maribor

2,78

G,OO

0,01

0,00

0 , 00

0.0:1

0 .40

2,2A

15. Batoloa

18. Korolec Jot.

~Iarlbor

3,18

0,82

0,02

0,00

0, 16

1,20

o,:l6

0,33

1V. hjtar Ju..

ALe

3,11S

0,02

3,60

0,0 9

0,00

0,02

0,00

20 •• Vubaa.Ul Janez

Pt::u.j

4,26

.,81

0,.2

0,1\5

0,42

0,30

I,RS

0,1"[

21. 1Ane Bojaa.

ptuj

5,51

0,02

0,00

5,00

0,00

0,04

0,31

G,l :)

22. Vrelko Panika

MAribor

5,15

0,06

0,00

I,G3

1,12

0 .23

0,84

2,01

23. Štuaber,ar Milan

Ptuj

1,10

2,14

o,5a

2,28

0,4 1

2 ,24

0,06

0,10

8,20

1,2~

2,12

1,39

1,51

0,12

1,02

0,28

23,83

2,19

~,oo

5,00

3,3~

o, !l2

3,00

2,:)1

J.....

24. Juria Jot.

Maribor

26. Balolaa

ptuj

"čista

nula" in sporno padalo?

Disciplina: skoki posameznikov na cilj z višine 1000 metrov

21. _LIŠKO ČLAHSKO pAlllLSJ(O PlMMlfVO B • ~ • CI • 1. - 4. Jalij US.. DISCIPLIH.A : tiprat1.nl Roki .... UiA, 200' . . tro... RIZU]. TATI ALe

23,1

8,.

1,8

0,2

8,.

1,5

.ta

1,T

ALe

215,3

8,0

.,H

8,8

1,8

.,1

8,.

8,1

.,'

_,5

3. Mirt 8raDko

ALe

8,1

0,8

8,0

1,1

•• 8

8,15

T,l

.,8

8,5

<to Rrut Braako

ALe

ZG,3

8,.

0,4

8,8

8,8 , 0,4

0,2

8,1

.,2

8,3

ALe

28,8

8,2

1,0

9,2

8,6

0,4

0,0

8,0

o,,

8,a

ALe

2T ,4 2T.'

1,8 8,9

0,4 0,2

8,2 0,1

9,0 9,3

1,2 -

10,2 9,3

8,8 0,3

.,2 0,1

." 0,6

1. Jq Idok

Joe Bo.....

DIa'"

S. lD.t1b&r BoU!_

no.....

ALe

&'Dj_la.

ALe

20,7

0,5

1,. 10,6

8,.

2,4

10,4

1,8

1,.

8,8

p"'J

30."

0,4

o,e 1o,.

0,0

1,4

.0,4

lo,.

.,2

.0,2

lo. lazar "_tJ_1

ALe

31,4

10,4

0,4

.0,8

1o,.

.,2

10,2

11. S.,..UDa Darko,

ALe

31,6

9,0

0,2

1,8

11,.

9,.

1,2

11,2

.u.c

32,.

10,2

o,. .,2

9,4

12. P"rank Du'",

10,4

12,0

12,.

10,1

o,",

'0,5

13. ČU, Zlatko

Ptuj

32,.

",1

0,2 '0,3

11,2

o,e

11,8

'0,8

10,8

14. Prahr.D Istok

Maribor

34,2

11,0

0,4 11,4

10,2

1,.

11,2

.,4

11,1

15. Španiqar Zor&D.

Maribor

34,3

1o,S

2,D 13 ,~

!l,o

1,.

lo,.

10,2

.,ft

1.,8

10. KoroJae Jolr

fl.r i bor

3-',5

10, :'

12,0

0,2

12,2

11,2

o,G

11,8

17. VldnU Ju.a.

ptuJ

36,0

1l,~

0,4 11. 9

12,0

12,.

11,3

0,4

11,7

ALe

35,8

10 ,3

.,2

l0, ~

u,a

o ,S

13,1

12,2

T. h,&!ar 8.

8.1.

1at.Ye Dejan

18 . š&rAri6 Jan. .

u. raJf••

Jan. .

20. Jari. Jole

10,1

o,"

ALe

39,7

12,2

1,0 13,2

13,0

0,4

13,4

12,7

.,t

13,1

Maribor

40,1

12,0

1,7 13,7

12,0.1,6

13,0

12,2

.,0

12,8

13,7

10,0

21. Bu.tohD &ll

ptuj

41,0

11,1

0,811,9

11,!)

22. V.rbw16 Jan..

Ptuj

.... ,6

14.2

0,4 14,6

lG,o

15,. '1,0

13. RaI.tAII Jua.

Ptuj

48,0

115,0

18,0

16,0

18,.

16,.

Mar i bor

48,.

IG,.

16,0

lS,o

18,.

16,.

Ptuj

48,0

10,0

18,0

16,0

lO,. la,.

vr-.~k.

Pulu

Štllllbulu HHaa

1,8

10,0

I. 2. 3. 4. 5.

6. 7.

8. 9. 10.

Božič Roman Benjamin Šmid Iztok Jug Du šan Frank Bogdan Jug Edi Buto len Matjaž Lazar Iztok Prešeren Milan Štumberger Janez Haložan

ALe ALe ALe ALe ALe Ptuj ALe Maribor Ptuj Ptuj

0,01 0,03 0,10 0,13 0,22 1,96 2,67 2,78 7,79 23,83

DISCIPLINA: figuratlvni skoki z viiine 2000 metrov 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.

Iztok Jug Bogdan Jug Božič Roman Benjamin Šmid Matjaž Lazar Duša n Frank Iztok Preše ren Edi Butolen 9/10. Janez Haloža n Štumberger Milan

23,7 25,3 27,4 29,7 ALe ALe 31,4 ALe 32,9 Maribor 34,2 Ptuj 41,6 Ptuj 48 ,0 Ptuj 48,0 ALe ALe ALe

lO,.

..,.

18,. 18,.

9. REPU BLISKa MLADINSKO PADALSKO PRVENSTVO 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. !! . 9. 10.

Iztok Jug Ro man Božič Benjamin Šmid Bogdan Jug Dušan Frank Matjaž Lazar Edi Butolen Iztok Prešeren Milan Štumbereger Janez Haložan

ALe ALe ALe ALe , ALe ALe Ptuj Maribor Ptuj Ptuj

3 I

2 5 4 7 6 !! 9 10

1 3 4

6 5

10 12 14 15 18 19

8 7 9 9

4 4

Zmagala je ekipa ALe

Disciplina: skupinski skoki na cilj z viiine 1000 metrov 1. ALe 1. Iztok Jug Bogdan Jug Matjaž Lazar

0,03 0,00 0,11

0,00 0,00 0,52

0,Q2 0,00 0,92

0,00 0,00 0,05

0,05 0,00 1,60

2. ALe II. Benjamin Šmid Dušan Frank Roman Božič

0,00 0,06 0,02

0,05 0,00 0 ,00

0,00 0,02 5,00

0,00 0,00 0,03

0,05 0,08 5,05

3. A K PTUJ Edi Butolen 0,00 Milan Štumberger 0 ,00 J anez Haložan 0,!!3

0,20 0, 13 5,00

0,00 0,15 1,20

1,45 2,49 1,97

1,65 2,77 9,00

1.65

5,18

13,42

Mirko Bitenc obeša medaljo absolutnemu zmagovalcu (Vsi posnetki: Jure Pestotnik)

AlRI98'1

- mednarodni letalski miting .v Celovcu od 30. avgusta do 2. septembra 1984

Najdražja lepota letalske prevozniške zgodovine se imenuje CONCORDE

Je oditi mer "zadet"?

Avstrijci so za konec počitnic pripravili na celovškem letališču privlačno letalsko prireditev AIR 1984, na kateri ob ljubljajo udeležbo kar 15 držav, med njimi Velike Britanije, Francije, Združenih držav Amerike, Italije, Zvezne republike Nefllčij~, Avstralije, .Jugoslavije, Nizo ze mske, Svice, Finske in seveda gostiteljice Avstrije. Poleg razstave na tleh sta sobo ta I. in nedelja 2.septembra rezervirani tudi za nastope v zraku z mednarodno udelcžbo . Poslastica bodo prav gotovo mojstrovine italijanske akrobatske skupine "Frecce Tricolori", paleta tega airshowa pa zajema vse, od ultra lahki h preko jetov do priletnih veteranov ("oldtimerjev"). Več kot 60 mašin bo dva dni letelo, štiri dni pa na tleh razkazovalo svoje čare. To naj bi bili Mirage, Harrier, F-16, Aermachi, Saab, Boeing 737 City.Jet ali Airbus, celo Concorde - skratka letala , k i jih ni moč videti vsak dan. Prireditelj si močno prizadeva pokazati tudi sovjetskega miga - prvič na taki razstavi na Zahodu. Naj bo jet ali veteran , celovško letališče bo nudilo prihajajočim pilotom I.adnji krik tehnike: CAT 1. ILS Thomson CSF-381 , Vasis 3,5 stop. in vse drugo, kar je treba za zanesljivo pristajanje na 2720 metrov dolgi stezi . Razstava bo odpr ta vsak dan od čet rt ka do nedelje od 10. ure naprej , letenje "ai rshow" pa bo v soboto in nedeljo od IJ.OO do 16.30.

Medn a rodna jadra lska razsta va v Va lbremu v It a liji (The Va lbre mo Internati o na l gliding Ex hibiti o n) s lav i letos d ese to obletn ico. Spre dn ostnim ze mljepi snim po ložaj em v o bm očju , kjer je ita lija nska jad ra lska d ejav nos t n ajm oč n ej e razv ita, se je tuk aj na jprej razv il sejem ra bljen ih ja d"-./'

Na sliki v naslovu pogled iz zraka na letališče v Valbremu spodaj: za približno orientacijo naj služi podatek, da je Valbremo blizu Bergama, torej po avtocesti od Vidma, mimo Benetk proti Milanu - nekaj manj kot 600 kilometrov

ra ln ih leta l, ki je hitro prerasel v razstavo celotn e tov rstn e pro izvo dnj e. V primerjav i z ve likim i aero n a vti č nimi showi je zara di m ajhnos ti in specia li zacije nudil bo lj pristn e stik e med razs tav lja lci in o bisko va lci. Tako v Ita liji sko raj n i jad ra lnega pilota, o rga ni za to rj a a li pa lj wbitelja, k i ne bi o biska l te razs tave, z njim i pa prihaja t udi če d a lj e več gostov iz sosed nj ih držav. Seved a tud i ni pro izvajalca, k i ima kaj pokaza ti , d a ne bi tega razstav il v Va lbrem u. Mn ogo novih ja dra l nih leta l so prav tuk aj pr vič predstav ili svetov ni jad ra lsk i jav nos ti . Leto za leto m po kažej o poleg leta l tudi vse več jadra lskih inšt rume nt ov, opre me in o ble ke. Velik o bis k ljubiteljev leta lstva je razši ril tud i vrste razs tavlja lcev od la hkih špo rtn ih leta l, zmajev, ultra la hkih leta l, mod elo v in ma ket d o nav igacijske o pre me - ter ta ko pri tegnil spet nove tr um e za te vrste novosti zagretih o bis kova lcev. Letos b o razs tava odprta v sobo to 29. in nedeljo 30. se pte mbra. Ko t prejš nja leta bodo na s po redu tud i tes tni po leti , razli č n e ma nj še specia li zira ne razs tave, prikazova nje film ov, s reča nj a te hn ič nih strokov nja kov in seved a tudi tra di ciona ln o kos il o razs tav ljalcev.

Zmagovalci na IV. pokalu Dneva mladosti v Skopju

Tajska kupuje ameriška letala Tajski premier Prem Tinsulanunda je izjavi l, da tajsk o letalstvo potrebuje najsodobnejša a meriška letala F16. Kot je dejal, njihov nak up ne bo pose bno obre men il državnega p rorač un a . Tajska vztraja pri nak upu a merišk ih letal zaradi vietnamskih napadov oziro ma n avzoč n ost i vietnamskih čet v Kampučiji. Vietnamci imajo letala MI G 23, za trjuj ejo na Tajskem. (Tanjug)

Indijski helikopterji Zahodnonemško podjetje Messe rsc hmittBo lk ow-Blohm (MBB) bo po pogodbi, k i jo je podpisa lo z indijskim ministrstvo m za obra mb o. po maga lo indijskemu podjetju Hindustan Aerona utics pri razvoju in izdelavi helikopterja.

Z a na mi je prvo zvez no tekmova nje v letoš njem let,!l, IV. p okal Dneva mlad osti v Skopju. Z a l so fin a n č ne težave in vse dražji prevoz p os ta li za ne ka te re klub e reSna ovira. To j e prav gotovo ede n o d vzrokov, d a so bili to po t iz Sl ove nij e prisotni le mo d ela rji ARK Ko ma rov iz LjUbljan e. Ude le žba v Skopju j e bila kljub vsemu š t ev il č n ejša od la ns ke , kar pa gre pripisa ti večjemu številu ud eležencev iz ta mk ajš njih klub ov. Zimski prem o r so mn ogi iz k o ris tili za kvalitetnej še priprave na novo sezo n o in že na uvo dnem s reča nju d o kaza li , d a se bo za zm ago p ot re bn o o dslej še b o lj potrudit i. Izrede n nap redek je bil o o paziti predvse m pri ra ketoplanih, kj er sedaj odločno prevlad uj ej o m o deli z mehkim krilom. R edki so p osa mezniki, ki še vztrajajo pri m o d elih kla s i č n e konstrukcij e, čeprav j e oč itn o, da ne morejo enakopravn o konkurirati raz li č nim tipom rogalov . Ob vsem te m pa se samo po se bi p ostavlj a vprašanje kako o bdrža ti atraktivn o. pa nogo, ki na ta n ač in po čas i Iz umlr a. Mord a bi j o la hk o u ve dli kot na ci ona lno disciplino,eta ne bi kla s i č ni ra ketopla ni p ovse m uto nili v poza bo . Ko nkure nc a pri "strim e ricah " j e bila d oslej verjetno n ajm oč nej ša, saj so se nekateri klubi os krbeli z novimi mini motorji premera 10 mm romunske pr-

o izvo dnj e, s katerimi so na zad nj e m sve tovne m prvenstvu v Nowem Saczu nasto pili ro mun sk i reprezentanti. Od tod tudi lepo štev il o "ma ksov ". Kljub temu so le o dl oči l e izkuš nj e, m eda lj e pa so bile razd elj e ne še le po razburlji ve m "tl yo ffu" . V ek ipni ko nkurenci so č l an i A RK Ko marov s pet us peli izb o riti zm ago , kije še to lik o b o lj dragocena , če vemo, da so od š tirih najb o lj ših e kip edini "le teli " na ob i čajne min i m o t orje. Prava osvežiiev ~ed maketami višinkami so bile d vos to penjsk e makete ljublj a ns kih ra keta rj ev, ki so po daljšem času ponovno nas top ili tudi v S-S. Za to pril ož nost so izdelali povsem nove ma ke te sovj e tske meteorološke ra ketc M-IOO po d o kum enta ciji , ki so jo prav ta ko pripravili v A RK Koma rov. Ma rk o Žerja l j e navdušil z a traktivnim dv os t openjskim let o m v izve dbi s s ta ndardnimi motorji, ki mu je na koncu prinese l izvrstno 2. mes to, ekipa pa je že kar na pr vi preizk ušnji osvojila 3. m es to. O sa m em tek m ova nju la hk o z gotovos tjo zat rdim , da je o b p o kalu Ljublja ne eno od naj b o lj e o rga ni ziranih tek m ova nj pri nas, kljub manj ši o pazk i na račun časo m er ilc ev, ki bi vsekakor m ora li im eti sodni š ke izpite . Sicer pa vemo, d a so sod niki že od n e~ daj šibk a t oč k a večine te km ova nj v Jugos laviji .

.lOŽE ČUDE N

TEKMOVANJA

Boljle zveze Egiptovski predsednik Mubarak je v kairskem predmestju slovesno odprl prvo zemeljsko sa telitsko postajo v tej državi: Ima približno 300 kanalov, o mogočala pa bo zvezo z evropskimi in lalivskimi državami , prek indijskega satelita pa tudi v Azijo in Avstralijo. Gradnja je stala šest milijonov funtov šte rlingov.

Rezultati: F-l-A (jadr. modeli), 36 tekmovalcev

REZULTATI S-6-A posamezno: 1. Slobodan SlankovlčMK Kamenko Nil ARK Komeroy 2. Jot. Cuden 3. GOrlln S,..1č AK SmederllYo 4. Mie Krsllč MK Kamenko Nil 5. Zoran Adamoy AK Kovin 6. Miha Kozjek ARK Komeroy 7. Mlodrllg Radič MK Kamenko Nil 8. Stjepan Mu.llm ARD SpNI 9. Jordan Kovat.vlč AK Nova pazova 10. Miča Tica AK Nova Pazova 12. V_ja Urbanc ARK Komeroy (sodelovalo 38 tekmovalcev)

točk

380 380 360 352 342 319 303 295 280 278 264

Po informacijah iz uradni h krogov je Pakistan dobil šest ameriških vojaških letal "F-16". Pakistanski piloti so letala prevzeli v Dahranu (Saudska ' Arabija) in jih premestili v oporišče Sargoda, 150 km južno od Islammabada. Prevzeta letala so le del pošiljke 40 letal. Večino leta l bodo izroči l i prihodnje leto in sicer za skupno ceno 3,2 milijarde dolarjev. (AFP)

Carodej

letalu

Eden najbolj luksusn ih londonskih lokalov. restavracija Maxim. jc v prvi reklamni polct leta la nove družbe Virgin Atlantic "vložila " celo srebro. U prava restavracije je namreč potnikom prvega razreda za prvi polct dala na voljo dragocen srebrni jedilni pribor. Toda v prvem razredu se je vozil tudi znani "čarovnik" Uri Geller. ki je zna n po tem. da zlahka ukrivi vsako žlicO, vilice ali nož. (graje je zvi l tudi nekaj kosov pribora , ki so mu ga prinesli. inna ta način restavracijo Maxim oškodoval ZlI· več sto dolarjev. Potniki so njegov "nastop" spn.~ jeli z naVdušenjem, posadka na novi letalski liniji pa jc izjavila: "Še d ohro . da se ni lot il

1. ARK V. M . Komarov Ljublj a na943 MK B. M. Kamenko Ni š AK Smederevo AK Nova P azova ARD Split AK Kovin KRM Feniks Skopje AK J . Gagarin Skopje ARAK Dubrava Zagreb AK F. Kluz II. AK Mladost Strumica 12. AK Osijek 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

883 871 778 713 567 411 410 330 221 154 97

S-5-C posamezno: 1. Slobodan Stankov,č 2. Marko Žerjal J. Miodrag Radič 4. Georgi Georgievski 5. Mile Timov 6. Zoran Djukič 7. Darko Kovačevic X. Marjan Nikolovski 9. Stjepan Milardovič 10. Berislav Hofman

MK Kamenko Niš ARK Komarov MK Kamenko Niš KRM Feniks AK Mladost MK Kamenko Niš AK Osijek A K Gagarin ARD Split A K Osijek

967 929 X99 X6 1 X2X 760 741 592 66X 66.1

(sodelovalo 17 tekmovalcev)

S-5-C ekipno: 1. MK B. M. Kamenko Niš2626 2. ARD Split 1895 3 . ARK V . M . Komarov Ljub\.ianal751 4. AK Osijek . 1729 5 . KRM Feniks Skopje 1486 6. AK J. Gagarin Skopje 1240 7. AK Mladost Strumica 828

Modelarji v Moškanjcih Letošnje republiško prvenstvo s prostoletečimi modeli je bilo v organizaciji modelarjev aerokluba Ptuj na l etališču v

Moškanjcih 2 . junija 1984. Na tekmovanje je prišlo 45 modelarjev iz II klubov (Celje, EMO Celje, LjUbljana, Litija, Maribor, Mirna, Novo mesto, Nova Gorica, Ptuj, Slov. Konjice, Vrhnika)

L.jubljana Celje N. mesto Liti.ja · Ljubljana

900 835 790 788 740

F-I-B (gumenjaki), 5 tekmovalcev

1. Martin Brudar Novo mesto 2. Dragan Stankovič Novo mesto 3. Tomaž Hribar Ljubl.jana

F-l-C

S-6-A ekipno:

Amer iika leta la za Pak istan

1. Mitja Zupanek 2. Dušan Požun 3. Damjan Žulič 4. Bra ne Rozman 5. Jože Zrimšek

(penjači),

717 712 586

4 tekmovalci

1. Konrad Janžekovič Ptuj 2. Oton Velunšek Ptuj 3. Maks Žuran Ptuj

860 838 505

18. zvezno tekmovanje motornih pilotov Tekmovanje je bilo 19. maja na letališču v Čakovcu . Udeležba 28 pilotov iz 12 aerok lub ov BiH, Hrvaške in Slovenije . Iz Slovenije je sodelovalo 9 motornih pilotov, iz Maribora, M. Sobote in Ptuja pa trije. Tekmovanje je bilo v preciznem letenju. Rezultati: 1. Mijo Ban Osijek 124 2. Branko Strugar Zagreb 127 3 . Karel Krepil Ptuj 136 5 . Oto Verbančič Maribor 176 9 . Srečo Štrucl Maribor 277 . 10. Vinko Pišek Ptuj 283 it. (tekmovalci iz ZLOS 11.,23. ,24.,25. , 27. mesto)

Satelitski reflektor V moskovskem inštitutu za letalstvo se ukvarjajo - kot so objavilj v Pravdi - z načrti, da bi opremili satelit z reflektorjem (težkim okrog 200 kilogramov in z odbojno površino 110 kvadratnih metrov), ki bi lahko osvet lil na zemeljski obli površino v premeru 10 kilometrov. S takšnim reflektorjem bi lahko ponoči osvetlili zlasti večja gradbišča, kjer zaradi nuje ponoči ni mogoče prekiniti dela. S podobnimi načrli so se pred nekaj leti ukvarjali tudi ameriški znanstveniki, ki so želeli z vesoljskimi reflektorji doseči zlasti cenejšo nočno razsvetljavo velikih mesI. (Po DELU)

~e1L438

Rop s helikopterjem V ameriškem mestu LQnisvillu je pet neznancev sredi belega dne v manj kQt petih minutah QrQpalQ banko. in pred Qčmi QSUplih prič PQbegnilQ s helikQpterjem. Med "a kcijQ" , ki se je zače la s pristankQm helikQPterja pred banko. , ni bila izs treljena niti ena sama krQgla. VSI so. bili Qb l ečeni v PQlicijske unifQrme , v rQkah pa so. im eli brzostrel ke. VstQpili so. v banko., Qd prisQtnih za htevali , naj dvignejo. roke, PQtem pa hladn QkrvnQ izpraznili vse sefe. S plenQm so stek li k helikQpterju, ki mQtQrjev sp lQh ni ugasil, PQmahali gledalcem in mirno. Qdleteli .

Nov

naročnik

za A 320 Zanimanje za letalo. A 320 še vedno. raste. Med naročnike se je s štirimi naročili in štirimi QPcijami uvrsti l tudi Cyprus Airways. Letala bQdQ vključili v SVQjQ nQtQ leta In9. V začetku tega leta je Cyprus že vključi l v redni prQmet dve letali A 310, leta 1985 pa se jim bo. pridružilo. še tretje. (ADRIA)

Strmoglavila tri vojaška letala ZahQdnQnemška PQlicij a je 1. junija sPQrQči l a, da sta nad Qzemljem ZR Nemčije danes strmQglavi li dve ameriški vojašk i letali tipa pha ntQm F-4 in francQsk i mirage F-5. PilQti vseh treh letal so. se re šili s padali. FranCQski mirage je iz dQslej še neugQlOvljenih vzrokQV strmQglavi l v Brettenu, v obmQčju Karlsruhe na jugQzahQdu ZR Nem č ije. KQt je sporočila PQlicija, žrtev mcd civi lnim prebivalst\'llln ni bilo. (AFP)

TEKMOVANJA

Smeri s popravki Republiško prvenstvo Ameriška vesQljska sQnda ExplQrer 3 je radijsko vodenih modelov zadnje dni decembra letela 120 kilQmetrov Qd Organizacijo prvenstva radijsko vodenih jadral nih modelov so izpeljali modelarji aerokluba Ljubljana, 13.5 . 1984. Na prvenstvu je sodelova lo 15 modelarjev iz Celja EMO, Domžal, Kranja, Ljubljane in Velenja , t. j. vsi tisti, ki so izpolnili normo za udeležbo. točk

1. Martin

Klanči ša r E MO

2. Borut Perpar 3. 9tok a r Hluch y 4. Stefan Miholič 5. Milan Len a rt

Ce lj e

Kranj Ljubljana EMO Celje Kranj

9000 8350 8282 8031 7943

Republiško pionirsko prvenstvo hitrostnih modelov Prvenstvo je bilo po sklep u modelarske komisije istočasno z zvezn im tekmovanj e m vezanih modelov za " Kurentov pokal" 5. maja v Markovcih pri Ptuju . Prvenstva se je udeležilo 6 modelarjev. 1. Peter KQlman

2. 3. 4. 5. 6.

Sebastjan Dimec TQmaž Oblak RQman Simčič Grega Šteblaj Peter Eliaš

Litija 115.746 km! h Litija IOO.O()() km!h Vrhnika ~~,~~9 km!h Šempeter ~7 . ~05 km ! h Vrhnika 75,000 km!h EMO Ce lj e II krogQv

"Kurentov pokal" Tekmovanje vezanih modelov , šesto po vrst i v organ izaciji A K Ptuj , je bilo 5. in 6. maja v Markovcih pri Ptuju. Nekako tradicionalna je bila tudi udeležba modelarjev.

Kategorija F -2-A (hitrostni m.odeli), 7 tekmovalcev 1. Ivica Kajic

Vareš

26K,657 km! h

(n. drž. rek.) 2. Oton Velunšek 3. NikQla BQrQvac

PlUj Zemun

253. 169 km! h 244.9(X) km!h

Kategorija F-2-B (akrobatski m<ldeli), 4 tekmovalci t očk

1. Marijan I vanček

2. SinjQ Zarič 3. RQman RQbi č

Trešnjevka EMO Celje EMO Celje

596ll 57 17 4642

Kate gorij aF-2-C (hitrostna tekma), 4 ekipe 1. Be zgovšek-LcskovšekE MO Celjc 739" (finale) 2. Velun še k-Ali č Ptuj 940" (finale) J. Antic-Gn lu bovic Novi Sad 37 krogo vt:)

Lune in nadaljevala SVQjQ PQt, na kateri se bo - če bo. šlo. vse po. načrtu - srečala s kQmetQm, odda ljenim 70 milijQnQv kilometrovod Zemlje. Ameriško avtomatsko sondo je lunina gravitacija "porinila" v tir, ki vodi skozi rep kometa Giacobini Zinner, malo. znanega nebesnega telesa, ki je stokrat manjše od Halleyevega kometa. Treba paje povedati, da bo to prvo srečanje vesoljske sonde s kakim kometom. To naj bi se zgodilo Il. septembra 1985. Znanstveniki v kontrolnem centru na Zemlji bodo morali večkrat popravljati smer Explorerja 3, ker so so ndo izstrelili leta 1978 z namenom , da bi raziskala Sončevo sevanje. Tako je sonda, ki je bila takrat znana kot "med narodni raziskovalec Sonce-Zemlja", spremenila namembnost. Znanstveniki iz vesoljskega središča Goddard pri Washingtonu so jo preusmerili s tira med Soncem in Zemljo iri izvedli še nekatere dodatne manevre, katerih rezultat je včerajšnje "b ližnje srečanje" z Luno. Me sečeva gravitacija je sondino hitrost povečala za 3400 kilometrov na uro, jo s tem iztrgala iz zemeljskega gravitacijskega polja in usmeri la na pot v vesolje, že o menjenemu kometu nasproti. (PO DELU)

Sporočilo

Zemljanom?

Dr. BQris Fcsc nko, astrQnQ111 z Qddelka za astrQnQmijo pri pedagQškem in štitut u GQrki v Mosk vi, je iz javil, da je ra zžarjcna nebula NGC 6543, Qddaljena Qd Zem lj e več kQt tisQ Č sve tl Qbnih let , vel ik anski umetni "svetilnik" ali znamenje, ki ga je našemu svctu posredQvala kaka Qddaljena civi li zacija. Dr. fesenko je v tedniku M·Qskovs ke novQs ti izjavi l. da PQl ožaj neb ule NGC 6543, meglicc z ra zžarje n o. zvezdo v sredi, preve č ustrcza PQIQžaju Zemlje, da bi to mogl o. biti nara vno.. Po njegQve m mnenjujc ncbula znal11enje, k i gaje dala neka višja civilizacija, na jbrž jc prou čc vala razvQj Zem lj c in PQskrbela za to, da se je zna menje prikazalo v zdaj šnjcl11 po ložaju in času, ko člQvek stopa v tchnološko c rQ.

Astronomski stroški . Vlade nekatcrih cvropskihdržav, .lapons ke ln Kanadc sc zanil11ajo za projckt orhita ln e PQstaje, ki naj bi jo izdclali skupaj z ZDA, jc iz javil direktor amcriškc uprave i.a aeronavtiko in veso ljske ra ziskave (NASA) .Ial11es Beggs. . Mcd ncda vno turncjo po Evropi, .laponsk i ln Ka nadi sc .I c pogovarjal o deležu teh drl.av pri stroških za orhitaln ,; postajo, ki bo po P"datkih NASA sta la okoli OSC l11 l11 il ijard dQlarjcv. Po Be ggsovi iz javi utegnc .IapOl;s ka prIspcvati milijardo dolarjev. Vcsoljska postaJa naj bi kro žila na višini 320 do 4110 kik\l11etrov , izstrelili pa naj b i jo v zače tku prihodnjega leta. ..

Ljubezen brez meja Primer dvajsetletnega ANTONIA SIKlOTAKISA iz Herakliona potrjuje star prego ~ vor, da ljubezen ne pozna meja. Fan t je skuša l ugrabiti grško letalo, ki je letelo na notranji progi, in prisiliti posadko, da bi poletela proti Floridi, kjer živi .izvo ljenka njegovega srca. Pustolovščina je traj ala dve uri, ko pa je letalo pristalo v Atenah, da bi se oskrbelo z gorivom, se je zaljub ij enec predal policiji. Pokazalo se je, da v potovalkj sploh ni imel razstreliva , s katerim je gro zil. Vse kaže, da bo morala Sikiotakisova prijateljica na Floridi še precej časa čakati na snidenje z njim. (Po DELU)

Zahteva je

večja

Sorodniki 26 japonskih državljanov, ki so umrli v korejskem potniškem letalu, sestreljenem v bližini Sahalin a, so zahtevali od Sovjetske zveze odškodnino okrog 12 milij onov dolarjev. .J aponska je konec minulega leta zavrni la predlog , naj bi za vsakega umrlega izplačali po 1000 dolarjev.

Nakup lovcev provokacija za mirovno gibanje Predsednik avstrijske soc ial istične mladi ne (jusenbauer je izjavil, da pomeni načrtovani

na k up 24 lovcev-pres lraovalcev .. provokacijo za mirovno gi-

banje in da se bodo zalo odnosi med vlado in mirovnim gibanjem poslabšali. Poudaril je, da so prizadevanja za obrambo države v zadnjih letih čedalje bolj vojaške in čeda lj e manj politične narave .

(Tanjug)

lista letalskih strokovnjakov za 1984 leto ALC LESCE Brane Brodnik Drago Bunčič Tone Čerin Jože Fon Vojteh Hl adn i~ Bojan Kadunc Darko Kra šovec Srečo Medven Silvo Orožim Gabrijel Pesjak Pintar Janez Pavel Potočnik Jane z Šafarič Bruno Štular Janez Žerovc

A F A A M AB A F AD A AD A F B A

AJDOVŠČINA Boris Gerzej Avgust Greif Matija Kodrič Edvard Lorencon Alojz Rot

B AB A AB A

CELJE Maks Arbajter Franc Berginc Drago Glinšek Peter Karner Vlado K očevar Alojz Lakovič Maks Mulej Črtomir Rojnik Boris Blažič Franc Gajšek M LJUBLJANA Gustav Ajdič Maks Berčič Janez Brezar Anton Gašper Janči Goriup Rok Golob Ivan Kralj Marjan Medič .Janez Pipan Marjan Pirc Janez Stariha Miha Šorn Matija Škrlec Janez Turk NOVO MESTO Jože Golob Zmago Kastelic Franc Klemenčič Slavko Kos Ado lf Šuštar

AB teor. A AB A AB B A F ,

AM AB F D B AB D A A A AB B B B D A AB AB A

MARIBOR Rudi Erjavc Miha Kamplet Stanko Kodrin Oto Verbančič Edi Vrečko Zvonko Majcenovič Tone Cesnik Silvo Puhek MURSKA SOBOTA Stanislav Petrovič

A A D B AF M F F

PORTOROŽ Benjamin Ličer Boris Možina VIll.do Marjanovic

AB AB M

POSTOJNA Andrej Bratož Drago Drmota Franc Jaklič Jože Poljšak Fra nc Rupnik Nadja Slanovec

A A AB A D A

PTUJ Jože Botolin Ivan Čuček Milan Kralj Kost ja Kolarič Igor Kolarič Karel Krepil Milan Trop Milivoj Vl!,les Stanislav Cuš Janez Petrovič Miroslav Vindiš SLOVENJGRADEC Jože Černič Avgust Mithans VELENJE Jože Lukanc Marko Leskovšek ... jadralno letenje .. , motorno letenje ... motorno letnje-profes. ... padalstvo ... aviomehan iki (AMS) teor ... teor. predmeti Veljavnosti liste od 31. 5. 1984 ZKPZ št. 3145/1

A B D F

A B B B A B A D F

F F

AB A B A .