Krila 7 1992 by Milan Korbar

Farnboroughški letalski salon je sicer venem pogledu razočaral. Vsi smo namreč pričakovali

svetovno premiero evropskega lovskega letala EFA, vendar je ni bilo. Tega ni odtehtal niti poseben British Aerospaceov pokriti prostor, v katerem so predstavili kokpit letala realnega, takšnega, kot bo v letalu. Za vstop v ta prostor si moral v vrsto, vse so nekoliko dramatizirali. Pozornost in zanimanje za EFA pač ne more kar tako splahneti. Za preložitev premiere je vzrokov kar nekaj. Vse bolj je prisotno vprašanje, če bo projekt sploh zaključen, še bolj pa, če bo kdajkoli v operativni uporabi kljub milijardnim (dolarskim) vlaganjem vanj. Med novostmi v »tej kategoriji« pa smo lahko vseeno videli dve: prvo in edino premiero so pripravili Švedi z večnamenskim lovcem JAS39 gripen, drugo, »angleško premiero«, pa Francozi z rafaleom C01. Omenjenim lovcem prihajajoče dobe bi prišteli lahko še Lockheedovega F-22 in tako bi sklenili krog novosti med lovskimi letali Zahoda. V tem prispevku bomo podrobneje spregovorili pravo teh novih, čeprav že dokaj znanih projektih. Pomagali si bomo z nekaj novimi podatki in pogledi strokovnjakov in konstruktorjev, ki smo jih zbrali na Farnboroughu '92. Lockheedov F-22 med navpičnim vzpenjanjem pri veliki hitrosti, ki jo zmore kar z motorjem brez delovanja dodatnega zgorevanja.

2 KRILA

Edina prava premiera: švedski JAS39 gripen. (Foto : B. Knific)

Farnborough '92

Pri lovcih kot pred 50 leti Skupna značilnost vseh omenjenih projektov je, da bodo (če bodo) operativni konec desetletja, torej ob prelomu tisočletja, njihova uporaba pa bo verjetno segala vsaj še v dve naslednji desetletji, nekatere tehnologije pa morda še dlje. Prav tako je za vse značilno, da korenine njihovih zasnov segajo v sredino osemdesetih let. Takrat sta tudi prvič vzletela (1. 1986) demonstratorja novih tehnologij: EAP za tehnologijo evropskega lovskega letala in rafale A kot predhodnik rafaleaC01 in mornariške verzije M. Značilnost tega obdobja, ki pa bo še najbolj vplivala na njihovo usodo, pa je precejšnje in naglo spreminjanje političnih raZmer v svetu in predvsem odnosov med Zahodom in Vzhodom. Razvoj teh letal se je že začel v ozračju popušča nja napetosti, toda spremembe so bile tako hitre in presenetljive, da so zaradi posledic novonastalih razmer nekateri od projektov praktično že odstopili. Tega se po 40-letnem obdobju po 2. svetovni vojni nihče ni nadejal, tudi armade in letalstva, ki so te projekte naročile, ne. Razvoj novih tehnologij za bojna letala je od sredine osemdesetih naredil velik skok na vseh področjih : od aerodinamike do avionike, pogona, materialov in sistemov upravljanja. Za zametke teh novih tehnologij bojnih letal bi lahko šteli ameriškega F-16 in francoskega miragea2000. Oba sta umetno stabilna, torej je njuno težišče pomakMaketa EFA iz časov, ko so v najmanj štirih evropskih državah še resno računali nanj. (Foto: N.Mihalek)

KRILA

Rafale leti že nekaj let, to pa je že prva produkcijska verzija C01 , ki se ji bo pridružila še palubna M. (Foto: B. Knific)

7-8 : 1 pri motorjih prelsnle generacije. Vse te izboljšave so hkrati zmanjšale porabo goriva, vplivale na boljše manevrske sposobnosti letal, skrajšale vzletno pristajaine steze, zmanjšale pristajaine hitrosti ipd. Integracija sodobnih tehnoloških spoznanj v avioniko letala bo bistveno razbremenila pilotovo delo pri upravljanju letala in nadzoru delovanja motorjev, pridobljeni čas pa bo lahko izkoristil za nadzor delovanja oboroženih sistemov celo pri psiholoških obremenitvah, ki jih povzročajo manevri letala pri 9 g ob, naprimer, kontinuiranih obratih in zavojih za 20 do 30 stopinj. Ob tem bo lažje tudi vzdrževanje vseh sklopov letala, kajti računalnik letala nenehno spremlja delovanje vseh sklopov in zazna vse napake in okvare ter tako vzdrževalcem močno skrajša iskanje in odpravljanje okvar. njeno od dejanskega, to pa kompenzira računal nik, ki avtomatično odklanja krmilne površine. To daje letaloma veliko boljše manevrske zmogljivosti v primerjavi s prejšnjimi generacijami lovcev. Oba sta opremljena s sistemom fly-by-wive, ki pilotom močno olajšuje upravljanje letala. Sistem ima v programskem delu »vgrajene « omejitve, prek katerih pilot ne more, saj je krmiina palica za komande , ki so »proti volji računalnika, preprosto gluha«. Obe omenjeni letali dosežeta naklonski kot (t. i. angle of attack) okoli 25%. Torej letita npr. vodoravno z dvignjenim nosom za 25%, kar je precej več v primerjavi s prejšnjimi generacijami. Zanimivo je tudi, da temu na Zahodu niso posvečali veliko pozornosti. Opravili so nekaj preizkusov v smeri letenja pod večjimi naklonskimi koti z letalom F-16. Rezultate raziskav so zabeležili, jih skrbno zapisali, ker pa so nadaljnje raziskave v tej smeri opustili, so jih celo publicirali . Tako so do njih prišli v bivši SZ in z njihovo pomočjo prišli do aerodinamičnih rešitev, ki so omogočile njihovi letalski industriji po tej plati doseči in celo preseči Zahod. Najboljša primera sta Mig-29 in Su-27, prav slednje letalo pa se celo že zdaj ponaša z lastnostmi, ki jih bodo na Zahodu dosegli šele z novo generacijo lovcev (F-22 npr.). Uporaba kompozitnih materialov in aluminij-litijevih zlitin zmanjšuje maso letalom tudi do 30% in več . Nov material, ki ga vgrajujejo na najbolj kritična mesta, je titan SPF. Vgrajujejo ga na prednje robove kril in kanarde (EFA, rafale) . Velik korak je bil storjen tudi na področju razvoja radarjev. Simultano spremljajo tudi deset in več ciljev, lahko celo zelo nizko letečih, na osnovi njihove slike raču(1alnik te cilje klasificira glede na nevarnost, ki jo predstavljajo, in vanje usmerja (ter zanje izbira) orožje. Naslednje področje, kjer so bili doseženi pomembni premiki , predstavlja pogon. Letala prejšnjih generacij so opremljali z motorji z dodatnim zgorevanjem in jim tako povečevali hitrost. Zdajšnji motorji (EurojetEJ200 na EFA, P&W F-119 na

F-22 in SNECMA M88 na rafalu) pa dajejo že takšen potisk, da letalo doseže zahtevano visoko hitrost tudi pri režimu delovanja motorjev brez dodatnega zgorevanja. Tako se močno zmanjša poraba goriva, hkrati pa je manjši tudi toplotni odsev, ki ga sledijo protiletalske rakete s toplotnim usmerjanjem . Izboljšave na motorjih so dosegli z izboljšanimi aerodinamičnimi lastnostmi lopatic kompresorja in možnostjo vstopa zraka s precej višjo temperaturo v turbino, kar omogočajo novi materiali in proizvodne tehnologije turbinskih diskov in lopatic. Te povečane zmogljivosti omogoča tudi popolnoma digitaliziran elektronski kontrolni sistem. Tako znašajo razmerja med potiskom in maso (T/W) okoli 9-10 : 1 v primerjavi s

Razlike med evropskimi na eni strani in ameriškimi ter ruskimi lovci na drugi Zasnova novih evropskih lovskih letal na eni strani in ameriških ter ruskih na drugi strani se skoraj povsem ujema z zasnovo lovskih letal teh držav med drugo svetovno vojno, gledano seveda z vidika operativne uporabe. Poglejmo si na primer samo primer nemškega Me-109 in angleškega lovca spitfire. Oba sta bila namenjena predvsem za obrambo lastnega neba in zaščito bombnikov. Torej sta bila izvrstna obrambna lovca. Takšna so evropska letala tudi danes: takšen je EFA, rafale in gripen . Po drugi strani pa je bil North Americanov P-51 D mustang, eno najzna-

Su-27 je po nekaterih zmogljivostih že v razredu omenjenih štirih novih zahodnih lovcev, je pa že kar nekaj let v operativni uporabi. (Foto: B. Knific)

PRIMERJALNA TABELA Dimenzije

TIP Dolžina (m)

Masa (t)

Viš. Razp. (m) Površ. kril m

Gorivo (t)

Potisk/Masa

Notr. rezerv.

EFA

14,5

4,8

10,5

10,1

0,82/1,23

Rafale C

15,3

5,34

10,35

9,4

4,3

0 ,78/1,21

JAS39

4,3

5,8

0,65/0,96

F-22

18,9

4,1

13,5

1,6

0 ,83/1,33

4 KRILA

menitejših letal druge svetovne vojne, zasnovan kot lovec z izrednim doletom. Njegov d.olet je bil, samo z gorivom v notranjih rezervoarjih , več kot dvakrat večji kot pri Me-109. Takšno razmerje pa je danes tudi med EFA in F-22 ter Su-27, ob precej večji hitrosti križarjenja. Ta zasnova izvira že iz doktrine uporabe letalstva: ameriška je zasnovana na dosegu premOČi v zraku daleč od svojih meja in ozemlja, evropska pa na obrambi neba nad lastnim ozemljem in le malo dlje od tega.

revija letalcev

Namesto uvodnika, žalo . . - umrl je Maks Arbajter

Ljubljansko oživlja

letališče

(ponovno)

Chicaška konvencija

KRili 7 17

Balonarji nad Ptujskim poljem

Priloga.: F-16 fighting falcon

Oshkosh

OREL - visokosposobno jadralno letalo - predlog modelarjem

Zanimivosti

Največja

HM 1000 balerit - nebeška uš

letalska predstava na svetu -

Na naslovnici Med številnimi novostmi na naši ultralahki letalski sceni je bilo letos tudi letalo HM 1000 bale rit, znana konstrukcija iz predvojnih let, ki so jo imenovali nebeška uš. Letalo se upravlja pravzaprav kot zmaj, prav ta lastnost pa je hkrati njegova določena prednost. Pred časom je z njim prvič samostojno poletel paraplegik Marjan T((jina, znani gorenjski športnik in reprezentant. Nebeško uš je v objektiv ujel Tone Polenec.

Izdajatelj: Letalska zveza Slovenije Založnik: Revija Obramba Za založniški program: Darko Petelin Izdajateljski svet: PS LZ Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6 Uredniški odbor: Mirko Bitenc, Milena C. Zupančič , Drago Dermota (tehn. urednik), Miran Ferlan, Jelko Kacin , Rado Kikelj, Zvonko Knaflič, Boris

in ljubiteljev letalstva

Knific (pom. gI. in odg. urednika), Franček Mordej, Danijel Nardin, Darko Petelin, Tone Polenec, Sandi Sitar, Ciril Trček Glavni in odgovorni urednik: Tone Polenec Oblikovalka: Jelka Štefančič Lektor: Miroslav Ulčar Risbe: Zlatko Dragovič

2 PRI LOVCIH KOT PRED 50 LETI - Farnborough '92

Naslov uredništva: KRILA (Revija Obramba) , Rimska 8, 61000 Ljubljana tel. (061) 223-332 fax: 061/216-114 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo! Naslov uprave: KRILA (Revija Obramba) , Rimska 8,61000 Ljubljana, tel. (061) 223·329

tiro račun : 50100-678-46241 (zaKRILA). Oglasno trženje : tel. (061) 223-332 Cena posamezne številke 320 SIT (za tujino 5 US dolarjev), polletna naročnina 1.200 SIT (za tujino 30 US dolarjev) Grafična priprava in tisk: Tiskarna Mladinska knjiga

KRILA 5

Namesto uvodnika, žal ...

MAKS AR8AJTER 1924-1992 Slovenci smo v jadralnem športu dosegli marsikaj, tudi zavidljive rezultate. Osnove slovenskega jadralnega športa so v tem trenutku opredeljene do te mere, da je prelet 1000 kilometrske razdalje samo vprašanje ča sa. Vrsta dejanj in imen stoji za to trdiNeoporečno tvijo. na prvem mestu pa stoji ime .Celjana Maksa Arbajterja, športnika, letalskega pedagoga in pilota, ki je in bo še dolgo stal za vsem, kar se je in bo dogajalo v slovenskem letalsko jadralnem športu. Razmišljam o njegovi bogati življenjski poti, v kateri je sam veliko, veliko več dal, kot pa dobil. Temelj njegovega razmišljanja je bila resnica, da je jadralno letenje šport, ki mu ga ni para. Tako ga je postavil in uveljavljal na prvem mestu med letalskimi športi. Več kot 5000 ur letenja, pol jadralnega, pol motornega, o Maksu ne pove dosti. Veliko več pa dejstvo, da je bil med prvimi učitelji jadralnega letenja nekdanje Jugoslavije. Pa

mu ni bilo lahko, saj so Maksu v prejšnjem jugo sistemu številni zamerili, da je prej letel zoglinga kot pa vrabca. Z učiteljskim delom v Vršcu je postavil temelje jadralnemu šolstvu in vrhunskim rezultatom. Če se je pojavil na mednarodnih ali svetovnih tekmovanjih, potem je vedno stal najviše. Pa vendar - bolj skromnega vrhunskega letalca, kot je bil Maks Arbajter, ne poznam. Zato imamo vsi, ki smo ga pobliže poznali, ali imeli privilegij, da smo z njim leteli, v sebi spoznanje, da je bil Maks naš prijatelj. Razcvet in veliki uspehi celjske jadralne šole so bili Maksovo veliko delo. To pa je bil način, ki so ga v svojih najboljših časih povzeli v Ljubljani, Ptuju. Murski Soboti, Lescah ... , skratka v slovenskem letalstvu. Če govorimo o Maksu, potem to pomeni tudi stnfillo pilotov, ki jih je Maks naučil letenja in desetine letal, ki jih je preizkusil. Nikoli seveda o tem ni govoril, kot ni nikoli omenjal svojih vrhunskih letov. Še en podatek govori o Maksovi veličini. Imel je nešteto možnosti, da si ob svojih letalskih izkušnjah, prijateljih in imenu odreže večji kos kruha v letalskem prometu, kot so to storili njegovi kolegi, prijatelji. Maks pa je ostal zvest travniku, celjski letalski šoli in letalskemu športu. Dokler je bil med nami, smo ga gledali takorekoč kot sebi enakega, pa je bil mnogo višje. Dobro se spominjam, ko je pred dobrim desetletjem in pol poletel s prvim Elanovim DC 100. To je bil uvod v bodočo pomembno letalsko proizvodnjo. Letos mu je Letalska zveza Slovenije podelila svoje najvišje, Rusjanovo priznanje. Odšel je veliki človek, ki je s svojim delom v dobrem zaznamoval in usmeril slovenski jadralni šport. To je njegov neizbrisni spomenik. Urednik TJ!!;.E PO . f ! NEC ~4~~

Spoštovan;!

TONE POLENEC, glavni in odgovorni urednik 6 KRILA

Letališče Ljubljana-Airport LJUBLJANA - LJLJ - APLJU - LJUAPXH

LJUBLJANSKO LETALISCE (POCASI) OZIVLJA v'

Letališče

je bilo ponovno odprto za javni promet 31. januarja letos, potem ko je posebno avstrijsko letalo fairchid izvedlo uspešno kalibražo ILS in ostalih navigacijskih naprav. Promet je bil do aprila dokaj skromen, v glavnem je letela samo Adria Airways na rednih linijah proti Frankfurtu, Miinchenu, Londonu, Parizu, Dunaju in Moskvi, ostalega letenja skoraj ni bilo. Swissair, kot prvi tuji prevoznik, je pričel z letenjem konec februarja med Ziirichom in Ljubljano z letalom foker F100 in občasno z MD81. KRILA 7

V poletnih mesecih se je promet nekaj popravil predvsem na račun avstrijskih gostov, ki so leteli na znane turistične destinacije, kot so Palma, Tyira, Rhodos, Monastir, Gerona, Antaliya (vse z letali Adrie Airways). Za krajši čas smo uspešno sodelovali tudi z nemško Lufthanso,

feb

Mesec Operacije letal

mar

apr

maj

jun

jul

avg

skupaj

229

482

679

961

1044

901

1040

898

7155

Potniki

6260

11050

17182

15253

25210

33962

32071

31930

30032

203617

Tovor (ton)

241

311

380

376

398

460

440

522

531

3848

letališče

ponovno odprli.

Promet na

letališču

Ljubljana v letošnjih prvih devetih mesecih, potem ko so v februarju

T-

predvsem s poslovnimi letali na 3,5t MTOW, najpogostejši tipi letal so Da10, Da20, 890, 8200, LR25 in LR35 iz vseh delov Evrope, kar le kaže na neko pospešeno poslovno dejavnost Slovenije.

PREGLED INVESTICIJSKIH VLAGANJ V LETU 1991: 1. Letališka ploščad - razširitev ............ ....... .. ........ .................. ........ .. .... 1,4 mio SIT 2. Novi potniški terminal - pripravljalna dela .................. .. ...... ...... ............ .... 2,5 mio SIT 3. Obstoječi terminal - adaptacija ........ ....... .. ........ .......................... ........ 34,8 mio SIT 4. Obstoječi terminal - razširitev ...... .. ........... ..... ... ...... ......... ........... ........ 7,4 mio SIT 5. Optični PTT kabel .. ..... ......... ....... .. ......... ......... ........ 2,2 mio SIT 6. Vodovodni priključek ... ......... .......... ................. ....... 1,4 mio SIT 7. Oprema za zagotavljanje varnosti prometa ........ ........ ........ ................... ......... 13,0 mio SIT 8. Tehnični prostori za mobilno opremo za S/O letal. ......... .......... ....... ... 5,4 mio SIT 9. Svetlobni pristajaini sistem PAPI ....... ....................................... .. ........... .. ........ .. 1,4 mio SIT 10. Rekonstrukcija manevrskih površin ...... ................... ........ ........... ........ .......... ..... 66,0 mio SIT 11 . Rekonstrukcija, dogradnja pragov VPS .. .. .. .. ............ ....................... 9,1 mio SIT 12. Kategorija 111-8 VPS ... ............ ................................ 2,4 mio SIT

8 KRILA

okt

I·

ki je letela dnevno z letali 8737-300/400/500, žal pa so po slabih dveh mesecih odšli nazaj v Zagreb. Splošno letalstvo (t. i. generalno letalstvo) je kar dobro zastopano,

sep

Večje investicije na letališču letos so bile: prevleka celotne vzletne steze s posebno zaščitno plastjo asfalta (povečanje zavornega koeficienta), kar se je dogajalo v maju. Promet smo takrat preusmerili na letališče Maribor.

OPERACIJE 11 ,805 10,870 9,743 10,050 11,624 12,518 14,038 13,716 14,296 16,129 8,794

LETO 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 Promet

·V

letallsča

Tudjman, Genscher in drugi, vsak seveda s svojimi zahtevami , ki jim je treba ugoditi). Prometno tehnični sektor, izvajalec celotnega servisa letal in potnikov, je zmanjšal število zaposlenih z 270 pred vojno na zdajšnjih 170. Vendar s kadrovsko prenovo še nismo končali, veliko pa je bilo tudi prerazporeditev in delavcev na čakanju . Vse to je posledica drastičnega zmanjšanja prometa. V letošnjem letu ocenjujemo, da bomo sprejeli 250000 potnikov in opravili 8000 operacij, kar je približno trikrat manj kot leta 1987, ko smo sprejeli 886248 potnikov in 14038 operacij letal. V jesenskem obdobju se je dodobra uveljavil promet z Makedonijo. Adria Airways leti tja 6-krat v tednu z dokaj dobro zasedenimi letali. Pojavila pa sta se tudi nova makedonska prevoznika, Palair in Avioimpex, oba letita z ruskimi Tu154. V tehnološkem smislu se letališče pripravlja na CAT 38, kar bi izboljšalo pristajanje v pogojih megle. Pripravljamo pa tudi popolnoma nov informacijski sistem, ki bo namenjen vsem uporabnikom. Pogrešamo večje zanimanje tujih prevoznikov, predvsem sosedov, ki nekako zelo obotavljujoče zrejo preko naše meje, letijo pa v POTNIKI 659,465 627,931 595,260 623,588 668,285 785,281 886,248 835,206 725,064 753,617 347,583

TOVOR (t) 5,877 5,642 5,912 6,134 6,751 7,507 7,450 7,261 6,752 5,879 4,662

v zadnjem desetletJu.

Potniški terminal letališča je v celoti obnovljen, najnovejša pridobitev je posodobljen Duty Free shop in povečan prostor v mednarodni čakalnici , kar smo resnično rabili. ' Letališče se tudi vedno bolj uveljavlja s protokolarnim prometom, kar je pomemben del uveljavljanja našega okna v svet (tu so z letali pristali gostje države Vranitzky,

naši neposredni bližini - mislim na avstrijske, madžarske in italijanske prevoznike. Vsi ti letijo dnevno med Trstom, Gradcem in Milanom, Slovenija pa izgleda le ni tako široko okno v svet, kot se nam zdi. Na tem področju bomo morali narediti več , predvsem v turizmu, ter predstavitvi naše države in njenih gospodarskih zmogljivosti. JANEZ P.

KONVENCIJA O

CIVILNEM MEDNARODNEM LETALSTVU Globalni vsebinski okvir za pravno ureditev zračnega prometa v posamezni državi

smo v Republiški upravi za zračno plovbo takoj, ko je bilo mogoče, to pa je bilo z dnem, ko so nas priznale ZDA, predlagali pristop k Chicaški konvenciji. To se je tudi relativno hitro zgodilo in Slovenija je 12. junija 1992 postala polnopravna članica ICAO.

Že v času priprav na mednarodno priznanje so

»Mi smo skupnost držav. Mi smo skupnost ljudi, zainteresiranih ljudi, predanih ljudi, ljudi, ki delajo skupaj v različnih forumih dejavnosti ICAO, ljudi, ki predstavljajo mnoštvo držav in mednarodnih organizacij. Mi smo svetovna skupnost, ki se vse bolj zaveda vedno večje medsebojne odvisnosti tistih, ki naseljujejo ta mali planet, imenovan Zemlja.«

nas predstavniki različnih držav in mednarodnih organizacij spraševali, ali pri urejanju zračnega prometa ravnamo v skladu z določili Chicaške konvencije in na njej temelječih standardov. Še preden je Slovenija postala članica Mednarodne organizacije civilnega letalstva (International Civil Aviation Organization -ICAO), je morala Republiška uprava za zračno plovbo podati pisno izjavo posamezni državi, da se v Sloveniji uporabljajo standardi ICAO. Za izdajo takih izjav smo imeli pravno podlago v celotni zakonodaji bivše SFRJ na področju zračnega prometa, ki jo je Slovenija začela uporabljati kot svojo s prvim dnem osamosvojitve in za katero je znano, da je v vseh bistvenih postavkah usklajena s standardi, ki jih občasno sprejema ICAO. Je pa ta zakonodaja polna različnih »specifičnosti« bivše države, tako da pred Republiško upravo stoji ogromno delo, predvsem čiščenje Zakona o zračni plovbi in podzakonskih predpisov. Proces mednarodnega priznavanja Slovenije na področju letalskega prometa ni bil popoln, dokler Slovenija ni postala članica ICAO. Zato

Vstopila je v skupnost, za katero je dr. Assad Kotaite na zasedanju Skupščine 25. septembra letos dejal:

Prepričan

sem, da je ne samo prav, ampak da je tudi potrebno, da vemo, kakšna pravila obnašanja in delovanja veljajo v tej skupnosti. Zato smo se v Republiški upravi za zračno plovbo odločili prevesti Chicaško konvencijo v slovenski jezik in jo s tem približati slovenskim letalkam in letalcem.

Težaško delo pri prevodu sta opravila Ivan Šarlah in Jernej Kosmač. Pri postavitvi teksta v strokovni jezik pa sta nam aktivno pomagala profesorja Pravne fakultete v Ljubljani dr. Mirjam Škrk in dr. Marko Ilešič. Obema se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem. Mag. PETER MARN direktor RUZP Op. ur. : Pričujoči tekst je v bistvu še gradivo in brez jezikovnih popravkov!

KRILA 9

UVOD Glede na to, da prihodnji razvoj mednarodnega civilnega letalstva lahko v veliki meri prispeva k ustvarjanju in ohranjanju prijateljstva in razumevanja med državami in ljudstvi sveta, vsaka njegova zloraba pa lahko postane nevarna za splošno varnost, in glede na to, da je zaželeno, da se prepreči vsak nesporazum med državami in ljudstvi in da se med njimi spodbuja sodelovanje, od katerega je odvisen mir v svetu,

so podpisane vlade, potem ko so se dogovorile o določenih načelih in ureditvi z namenom, da bi se mednarodno civilno letalstvo lahko razvijalo varno in redno in da bi se mednarodni zračni promet lahko vzpostavil na podlagi enakih možnosti in se odvijal pošteno in gospodarno, sprejele to

Konvencijo.

PRVI DEL

c) Noben državni zrakoplov države pogodbenice ne sme preleteti ozemlja druge države oziroma pristati na njem brez dovoljenja na podlagi posebnega sporazuma ali na kakšen drug način in v skladu s pogoji iz tega dovoljenja.

ZRAČNA PLOVBA

d) Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo pri izdajanju predpisov, ki se bodo nanašali na njihove državne zrakoplove, upoštevale varnost plovbe civilnih zrakoplovov.

I. POGLAVJE SPLOŠNA NAČELA IN UPORABA KONVENCIJE

člen

Zloraba civilnega letalstva 1.

Vsaka država pogodbenica se strinja, da ne bo uporabljala civilnega letalstva v kakršenkoli namen, ki ni v skladu s cilji te Konvencije.

člen

Suverenost Države pogodbenice priznavajo vsaki državi popolno in izključno suverenost v zračnem prostoru nad njenim ozemljem. 2.

II. POGLAVJE

člen

POLET NAD OZEMLJEM DRŽAV POGODBENIC

Ozemlje V tej konvenciji pomeni ozemlje neke države kopno območje in pripadajoče teritorialne vode, ki spadajo pod suverenost, suzereniteto, zaščito ali mandat posamezne države. 3.

člen

Civilni in državni zrakoplovi a) Ta Konvencija se uporablja samo za civilne zrakoplove, ne uporablja pa se za državne zrakoplove. b) Zrakoplovi, ki jih uporabljajo vojaške, carinske in policijske službe, se štejejo za državna letala.

10 KRILA

člen

Pravica do poletov izven rednega prometa

zračnega

Vsaka država pogodbenica se strinja, da imajo vsi zrakoplovi drugih držav pogodbenic, ki ne letijo v rednem mednarodnem zračnem prometu, pravico prileteti v državo oziroma preleteti njeno ozemlje oziroma pristati v nekomercialne namene, ne da bi bilo treba za to dobiti predhodno dovoljenje. Pogoj za to je, da spoštujejo določila te Konvencije in pravico države, ki

jo preletajo, da lahko zahteva pristanek. Vendar pa si vsaka država pogodbenica pridržuje pravico, da zaradi varnosti letenja zahteva, da zrakoplovi ki želijo leteti nad nedostopni mi območji oziroma območji, kjer ni ustreznih naprav za zračno plovbo, letijo po predpisanih zračnih poteh oziroma da dobijo za take polete posebno dovoljenje.

zračnem prometu države, za katere ozemlje gre, in zrakoplovi drugih držav pogodbenic, ki opravljajo podobne polete. Prepovedana območja morajo biti primernih razsežnosti in na primernih krajih, da ne bi po nepotrebnem ovirala zračne plovbe. Opis prepovedanih območij in vse kasnejše spremembe na ozemlju posamezne države pogodbenice se v najkrajšem možnem času sporoče drugim državam pogodbenicam in Mednarodni organizaciji civilnega letalstva.

Če taki zrakoplovi prevažajo potnike, tovor ali pošto za plačilo ali najemnino in ne lete v rednem zračnem prometu, imajo tudi, ob upoštevanju določil 7. člena, pravico vkrcati ali izkrcati potnike, tovor ali pošto. Pri tem ima vsaka država pogodbenica, na katere ozemlju se opravlja tako vkrcanje ali izkrcanje, pravico določiti takšne predpise, pogoje ali omejitve, za katere meni, da so primerni.

člen

Redni

zračni

c) Vsaka država pogodbenica lahko v skladu s predpisi, ki jih izda, od zrakoplova, ki vstopi v območje, na katera se nanašata odstavka a) in b) tega člena, zahteva, da čimprej pristane na letališču, ki ga odredi na svojem ozemlju.

promet

Redni mednarodni zračni promet se sme izvajati nad ozemljem države pogodbenice ali v njeno ozemlje le, če je ta država izdala posebno dovoljenje ali na drug način to odobrila. Ta promet se lahko odvija le v skladu s pogoji, navedenimi v dovoljenju ali odobritvi. 7.

b) Vsaka država pogodbenica si tudi pridržuje pravico v izjemnih okoliščinah ali v času izrednega stanja ali v interesu javne varnosti in s takojšnjim učin kom začasno omejiti ali prepovedati letenje nad delom ali vsem svojim ozemljem. Omejitev ali prepoved mora ne glede na državno pripadnost brez razlike veljati za vse zrakoplove vseh drugih držav.

10.

Pristanek na carinskem

člen

letališču

Vsi zrakoplovi, ki vstopijo na ozemlje države pogodbenice, morajo, če predpisi te države to zahtevajo, pristati na letališču, ki ga država določi zaradi opravljanja carinskih in drugih pregledov. Izvzeti so zrakoplovi, ki v skladu s to Konvencijo ali na podlagi posebnega dovoljenja lahko preletijo ozemlje države pogodbenice brez pristanka. Pri odhodu z ozemlja države pogodbenice morajo letala vzletati iz podobno določenega carinskega letališča . Podatke o vseh določenih carinskih letališčih je država dolžna objaviti in dostaviti Mednarodni organizaciji civilnega letalstva, ki je ustanovljena na podlagi drugega dela te Konvencije; le-ta jih bo posredovala vsem drugim državam pogodbenicam.

Kabotaža

Vsaka država pogodbenica ima pravico odkloniti izdajo dovoljenja, da bi zrakoplovi drugih držav pogodbenic na njenem ozemlju za plačilo ali najemnino vkrcali potnike, pošto in tovor in jih prepeljali v kakšen drug kraj na njenem ozemlju. Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da ne bo sklenila nobenega sporazuma, ki bi izrecno dajal tak privilegij le posamezni državi ali eni letalski družbi iz druge države. Prav tako država pogodbenica ne bo skušala pridobiti takega izključnega privilegija od kakšne druge države. 8.

člen

11.

člen

Zrakoplov brez pilota Uporaba zrakoplovnih predpisov

Noben zrakoplov, ki lahko leti brez pilota ne sme, brez posebnega dovoljenja druge države pogodbenice in v skladu s pogoji iz tega dovoljenja, brez pilota preleteti ozemlja te države. Vsaka država pogodbenica se obvezuje zagotavljati, da bodo v predelih, kjer se odvija civilni zračni promet, poleti zrakoplovov brez pilota tako nadzorovani, da se prepreči nevarnosti za civilne zrakoplove. 9.

Kolikor niso v nasprotju z določi li te Konvencije, se zakoni in drugi predpisi države pogodbenice, ki urejajo prihode na njeno ozemlje ali odhode z ozemlja zrakoplovov, ki opravljajo mednarodni zračni promet oziroma predpisi, ki se nanašajo na upravljanje in plovbo teh zrakoplovov, dokler so na njenem ozemlju, uporabljajo za vse zrakoplove držav pogodbenic ne glede na državno pripadnost. Vsi zrakoplovi jih morajo spoštovati pri vstopu, odhodu in v času, ko se mudijo na ozemlju te države.

člen

Prepovedana

območja

a) Vsaka država pogodbenica lahko zaradi vojaških potreb ali javne varnosti enotno omeji ali prepove polete zrakoplovov drugih držav nad določenim delom svojega ozemlja. Pri tem ne sme biti razlike med zrakoplovi, ki letijo v rednem mednarodnem

12.

člen

Zrakoplovni predpisi

Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bo sprejela ukrepe, ki bodo zagotavljali, da bo vsak zrakoKRILA 11

domači

plov, ki bo letel ali izvajal manever na njenem ozemlju, in vsak zrakoplov, ki bo nosil njeno državno oznako, ne glede na to kje bo, spoštoval pravila in predpise, ki za letenje in manevriranje tam veljajo. Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bodo njeni predpisi v tem pogledu, v največji možni meri skladni s predpisi, ki bodo občasno pripravljeni v skladu s to Konvencijo. Na odprtem morju bodo veljala pravila, sprejeta na podlagi te Konvencije. Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bo preganjala vsako osebo, ki bi prekršila predpise, ki se uporabljajo v teh primerih. 13.

zrakoplovi istega razreda, ki opravljajo podobne polete, in

(b) za zrakoplove, ki opravljajo redni mednarodni promet - od dajatev, ki jih plačujejo domači zrakoplovi, ki opravljajo podoben mednarodni zračni promet. zračni

Vse te takse morajo biti objavljene in sporočene Mednarodni organizaciji civilnega letalstva. Na zahtevo zainteresirane države pogodbenice bo predpisane takse za uporabo letališč in drugih naprav obravnaval Svet, ki bo pripravil poročilo in priporočila, ki naj jih obravnavajo zainteresirane države. Nobena država pogodbenica ne sme na svojem ozemlju predpisati nobene pristojbine, takse ali druge dajatve za pravico preleta svojega ozemlja oziroma vstopa in izstopa, niti za zrakoplove druge države pogodbenice niti za osebe in premoženje na teh zrakoplovih.

člen

Predpisi o prihodu in odhodu

Zakoni in predpisi države pogodbenice, ki urejajo prihod ali odhod potnikov, posadke ali tovora z zrakoplovom, kot so predpisi, ki se nanašajo na prihod, odhod, priseljevanje, potne liste, carino ali karanteno, morajo biti spoštovani s strani oziroma v imenu potnikov, posadke ali blaga pri prihodu, odhodu in medtem ko so na ozemlju te države. 14.

Pristojne oblasti vsake države pogodbenice imajo pravico, da po pristanku in pred odhodom pregledajo zrakoplove druge države pogodbenice, ter preverijo potrdila in druge dokumente, ki jih predpisuje ta Konvencija. Pri tem ne smejo povzročati neupravičene zamude.

širjenja bolezni

Vsaka država pogodbenica se zavezuje, da bo uvedla učinkovite ukrepe za preprečitev, da bi se preko zračne plovbe širili kolera, epidemični tifus, koze, rumena mrzlica, kuga in druge nalezljive bolezni, ki se jih bodo občasno odločile določiti države pogodbenice. S tem ciljem bodo države pogodbenice tesno sodelovale z mednarodnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s sanitarnimi predpisi, ki se nanašajo na zrakoplove. Takšna posvetovanja ne morejo vplivati na izvajanje katerekoli obstoječe mednarodne konvencije s tega področja, če so države pogodbenice njene članice.

III. POGLAVJE DRŽAVNA PRIPADNOST ZRAKOPLOVOV 17.

Vsako letališče države pogodbenice, odprto za javno uporabo zrakoplovov njene državne pripadnosti, mora biti prav tako, razen če je na podlagi 68. člena drugače določeno, pod enakimi pogoji odprto za zrakoplove vseh drugih držav pogodbenic. Za zrakoplove vseh držav pogodbenic veljajo za uporabo vseh naprav za zračno plovbo, vključno z radijskimi in meteorološkimi službami, ki se zagotavljajo za javno uporabo zaradi varnosti in učinkovitosti zračne plovbe, enaki pogoji. Katerakoli taksa, ki jo država pogodbenica uvede ali dovoli da se uvede, za uporabo teh letališč ali priprav za zračno plovbo za zrakoplove katerekoli druge države pogodbenice, ne sme biti višja: (a) za zrakoplove, ki ne opravljajo rednega mednarodnega zračnega prometa - od taks, ki jih plačujejo 12 KRILA

člen

Državna pripadnost zrakoplovov

Zrakoplovi imajo državno pripadnost države, v kateri so registrirani.

člen

Letališke in podobne dajatve

člen

Pregled zrakoplova

člen

Preprečevanje

15.

16.

18.

člen

Dvojna registracija

Zrakoplov ne sme biti veljavno registriran v več kot eni državi, lahko pa registracijo ene države zamenja registracija druge. 19.

člen

Notranji predpisi o registraciji

Registracija ali prenos registracije zrakoplovov v katerokoli državo pogodbenico se opravi v skladu z njenimi zakoni in predpisi. 20.

člen

Oznaka zrakoplovov

Vsi zrakoplovi, ki se uporabljajo v mednarodni

zračni

nanaša na katerekoli količine ali predmete, ki so bili izkrcani, razen če so bili izkrcani v skladu s carinskimi predpisi te države, ki lahko določajo, da morajo biti pod carinskim nadzorom.

plovbi, morajo nositi oznake ustrezne državne pripadnosti in registracije. 21.

člen

b) Za rezervne dele in opremo, ki se uvozijo v državo pogodbenico zaradi vgraditve ali uporabe na zrakoplovu druge države pogodbenice, ki se uporablja v mednarodni zračni plovbi, se ne plača carina, pod pogojem, da je to v skladu s carinskimi predpisi prizadete države, ki pa lahko določi, da morajo biti ti predmeti pod carinskim nadzorom in kontrolo.

Dostavljanje podatkov o registraciji

Vsaka država pogodbenica se obvezuje na zahtevo dostaviti katerikoli drugi državi pogodbenici ali Mednarodni organizaciji civilnega letalstva podatke o registraciji in lastništvu kateregakoli zrakoplova, registriranega v tej državi. Poleg tega vsaka država pogodbenica dostavlja Mednarodni organizaciji civilnega letalstva, v skladu s predpisi, ki jih ta sprejme, poročila, v katerih bodo primerni podatki o lastništvu in nadzoru nad tistimi zrakoplovi, registriranimi v tej državi, ki se običajno uporablja jo v mednarodni zračni plovbi. Tako zbrane podatke bo Mednarodna organizacija civilnega letalstva na zahtevo dostavila vsaki drugi državi pogodbenici.

25.

člen

Zrakoplovi v nevarnosti

Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bo v skladu s svojimi možnostmi pomagala zrakoplovom v nevarnosti na svojem ozemlju. Dovolila bo, da bodo lastniki zrakoplova ali pristojni organi države, v kateri je zrakoplov registriran, upoštevaje nadzor njenih organov, nudili okoliščinam primerno pomoč. Pri iskanju pogrešanega zrakoplova bo vsaka država pogodbenica sodelovala pri usklajenih ukrepih, ki se občasno lahko priporočijo v skladu s to Konvencijo.

IV. POGLAVJE UKREPI ZA OLAJŠANJE ZRAČNE PLOVBE 26. 22.

člen

Preiskovanje Poenostavitev formalnosti

V primeru nesreče zrakoplova ene države pogodbenice na ozemlju druge države pogodbenice, v kateri je bila povzročena smrt ali težka telesna poškodba ali ki kaže na večjo tehnično pomanjkljivost na zrakoplovu oziroma na napravah za zračno plovbo, bo država, v kateri se je nesreča zgodila, sprožila preiskavo o okoliščinah nesreče. Preiskava bo potekala, v tisti meri v kateri to njeni zakoni dovoljujejo, po postopkih, ki jih priporoča Mednarodna organizacija civilnega letalstva. Država, v kateri je zrakoplov registriran, ima možnost določiti opazovalce, ki bodo prisostvovali preiskavi; država, ki preiskavo vodi bo poročilo ugotovitve o nesreči posredovala prizadeti državi.

Vsaka država pogodbenica soglaša s tem, da bo sprejela vse praktične ukrepe ali drugače poenostavila in pospešila zračno plovbo med ozemlji držav pogodbenic in tudi preprečevala nepotrebne zamude za zrakoplove, posadke, potnike in tovor. Še posebej to velja za predpise, ki urejajo formalnosti pri prihodu, karanteno, carinske postopke in formalnosti pri odhodu. 23.

člen

Carinski in vseljen iški postopki

Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bo sprejela take carinske in vseljeniške postopke, ki vplivajo na mednarodno zračno plovbo, da bodo v skladu s postopki, ki se občasno določajo ali priporočajo v skladu s to Konvencijo, do tiste mere, ki jo smatra za primerno. 24.

člen

Carinske dajatve

a) Zrakoplov, ki leti v ozemlje druge države pogodbenice, iz ali preko njega, je začasno oproščen carinskih dajatev, upoštevaje carinske predpise te države. Gorivo, maziva, rezervni deli, običajna oprema ter druge zaloge v zrakoplovu države pogodbenice ob prihodu na ozemlje druge države pogodbenice, ki ostanejo v zrakoplovu ob njegovem odhodu, so oproščeni carinskih dajatev, inšpekcijskih taks ali drugih domačih taks in dajatev. Ta oprostitev se ne

nesreč

27.

člen

Izvzetje od zaplembe zaradi patentnih zahtevkov

a) Kadar se zrakoplov neke države pogodbenice uporablja v mednarodni zračni plovbi, ne more biti katerikoli odobreni vstop na ozemlje neke druge države pogodbenice ali odobreni tranzit preko omenjenega ozemlja povod za zaplembo ali za zadrževanje tega zrakoplova niti za tožbo proti njegovemu lastniku ali koristniku niti za kakšen drug poseg s strani ali v imenu te države ali katerekoli osebe, na podlagi tega, da je konstrukcija, mehanizem, deli, pomožne naprave ali način delovanja zrakoplova kršitev kateregakoli patenta, načrta ali modela, ki je po predpisih odobren ali registriran v državi, na katere ozemlje je zrakoplov priletel. Pri tem se razume tudi, da država na katere ozemlje je zrakoKRILA 13

(f) če prevaža potnike, poimenski spisek z navedbo odhodnega in namembnega kraja, (g) če prevaža tovor, manifest in podrobne sezname tovora.

plov priletel, ne bo v nobenem primeru zahtevala položitve varščine za izvzetje od zaplembe ali zadržanja zrakoplova. b) Določila odstavka a) tega člena se uporabljajo tudi za zaloge rezervnih delov in rezervne opreme za zrakoplov in pravico njihove uporabe in vgradnje pri popravilu zrakoplova države pogodbenice na ozemlju katerekoli druge države pogodbenice, pod pogojem, da se ne sme noben vskladiščeni patentirani del ali oprema prodati ali drugače odtujiti v državi, v katero je zrakoplov prišel, niti se iz te države ne sme izvoziti v komercialne namene.

30.

Radijska oprema zrakoplovov

a) Zrakoplovi vsake države pogodbenice smejo imeti, kadar so nad ozemljem ali na ozemlju druge države pogodbenice, radiooddajne postaje le, če so pristojni organi države, v kateri je zrakoplov registriran, izdali dovoljenje za vgradnjo in uporabo take postaje. Uporaba radiooddajne postaje na ozemlju države pogodbenice, nad katero zrakoplov leti, mora biti v skladu s predpisi te države.

c) Določila tega člena veljajo za tiste države pogodbenice te Konvencije, ki so (1) pogodbenice Mednarodne konvencije za varstvo industrijske lastnine in njenih sprememb ali ki so (2) sprejele patentno zakonodajo, ki priznava in ustrezno varuje izume državljanov drugih držav pogodbenic te Konvencije. 28.

b) Radiooddajne postaje lahko uporabljajo le člani posadke, ki imajo ustrezno dovoljenje v ta namen, ki so ga izdali pristojni organi države, v kateri je zrakoplov registriran.

člen

Naprave in standardni sistemi za

zračno

plovbo

31 .

Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bo v obsegu, ki ga oceni za primernega: (a) zagotovila na svojem ozemlju letališča, radijske in meteorološke službe in druge navigacijske naprave, za olajšanje mednarodne zračne plovbe v skladu s standardi in priporočili, ki bodo občasno sprejeti v skladu s to Konvencijo;

Vsak zrakoplov, ki se uporablja v mednarodni zračni plovbi, mora imeti potrdilo o plovnosti, ki ga je izdala ali mu podaljšala veljavnost država, v kateri je zrakoplov registriran. 32.

a) Pilot vsakega zrakoplova in drugi člani posadke, ki upravlja zrakoplov v mednarodni zračni plovbi, morajo imeti potrdila o usposobljenosti in dovoljenja, ki jih izda ali jim podaljša veljavnost država, v kateri je zrakoplov registriran. b) Vsaka država pogodbenica si pridržuje pravico, da za plovbo nad svojim ozemljem ne prizna veljavnosti tistih potrdil o usposobljenosti in dovoljenj, ki jih je njenim državljanom izdala neka druga država pogodbenica.

V. POGLAVJE 33.

IZPOLNJEVATI ZRAKOPLOVI

Potrdila o plovnosti, potrdila o usposobljenosti in dovoljen ja, ki jih je izdala ali jim podaljšala veljavnost država pogodbenica v kateri je zrakoplov registriran, bodo kot veljavna priznale tudi druge države pogodbenice, če so pogoji za njihovo izdajo oziroma podaljšanje veljavnosti najmanj enaki minimalnim standardom, ki se lahko občasno določijo v skladu s to Konvencijo.

Dokumenti na zrakoplovu

Vsak zrakoplov države pogodbenice, ki se uporablja v mednarodni zračni plovbi mora imeti v skladu s pogoji, predpisanimi v tej Konvenciji naslednje dokumente:

14 KRILA

člen

Priznavanje potrdil in dovoljenj

člen

(a) potrdilo o registraciji, (b) potrdilo o plovnosti, (c) ustrezna dovoljenja za vsakega člana posadke, (d) potno knjigo, (e) dovoljenje za delovanje radijske postaje, če jo zrakoplov ima,

člen

Dovoljenja osebja

(c) sodelovala pri mednarodnih ukrepih za zagotovitev izdajanja zrakoplovnih zemljevidov in kart v skladu s standardi, ki se občasno priporočijo ali predpišejo v skladu s to Konvencijo.

29.

člen

Potrdila o plovnosti

(b) sprejela in vzpostavila ustrezne standardne sisteme v postopkih komuniciranja, kode, oznake, signale, osvetlitev in druge operativne postopke in pravila, ki se v skladu s to Konvencijo občasno pri poročijo ali predpišejo;

POGOJI, KI JIH MORAJO

člen

34.

člen

Potne knjige

Za vsak zrakoplov, ki se uporablja v mednarodni zračni plovbi, se mora voditi potna knjiga, v katero se

(b) značilnosti letališč in pristajalnih površin; (c) pravila letenja in postopke kontrole letenja; (d) izdajo dovoljenj operativnemu in vzdrževalnemu osebju; (e) plovnost zrakoplovov; (f) registracijo in oznake zrakoplovov; (g) zbiranje in izmenjavo meteoroloških informacij; (h) potne knjige; (i) zrakoplovne zemljevide in karte; o) carinske in vseljeniške postopke; (k) zrakoplove v nevarnosti in preiskovanje nesreč;

vpisujejo podatki o zrakoplovu, posadki in o vsakem poletu na način, ki se občasno predpiše v skladu s to Konvencijo. 35.

člen

Omejitve glede tovora

a) Zrakoplovi, ki se uporabljajo v mednarodni zračni plovbi, ne smejo prevažati streliva ali vojaške opreme na ozemlje ali nad ozemljem druge države, razen z dovoljenjem te države. Glede uporabe tega člena vsaka država v svojih predpisih določi, kaj ima za kot vojaško strelivo in vojaško opremo, pri čemer bo zaradi enotnosti upoštevala priporočila, ki jih lahko občasno daje Mednarodna organizacija civilnega letalstva.

kot tudi na vse druge zadeve, ki se občasno pojavijo in se nanašajo na varnost, rednost in učinkovitost zračne plovbe. 38.

b) Vsaka država pogodbenica si pridržuje pravico, zaradi vzdrževanja javnega reda in varnosti predpisati ali prepovedati poleg predmetov, navedenih v odstavku al, tudi prevoz drugih predmetov znotraj svojega ozemlja ali nad njim. Pri tem ne sme delati nobene razlike med domačimi in tujimi zrakoplovi, ki se uporabljajo v mednarodni zračni plovbi. Prav tako ne bo predpisala nobenih omejitev, ki bi lahko ovirale prevoz in uporabo naprav, potrebnih za vodenje ali plovbo zrakoplova ali varnost posadke ali potnikov. 36.

člen

Odstopanja od mednarodnih standardov in postopkov

Vsaka država, ki ne more v celoti spoštovati mednarodnih standardov in postopkov ali ne more popolnoma uskladiti svojih predpisov ali postopkov z mednarodnimi standardi, potem ko so le-ti spremenjeni, ali ki meni,da mora sprejeti predpise in postopke,ki se v nekaterih pogledih razlikujejo od tistih, ki so predpisani v mednarodnih standardih, mora Mednarodno organizacijo civilnega letalstva nemudoma obvestiti o razlikah med svojo prakso in tisto, določeno z mednarodnim standardom. V primeru sprememb mednarodnih standardov bo vsaka država, ki ne uvaja ustreznih sprememb v svojih predpisih in postopkih, o tem v šestdesetih dneh od sprejema spremembe mednarodnega standarda obvestila Svet ali objavila, kakšne ukrepe namerava sprejeti. V vsakem takem primeru bo Svet takoj obvestil vse druge države o razlikah med mednarodnim standardom in ustrezno prakso v tej državi.

člen

Fotografski aparati

Vsaka država pogodbenica lahko prepove ali predpiše način uporabe fotoaparatov v letalu nad svojim ozemljem.

VI. POGLAVJE 39.

MEDNARODNI STANDARDI IN PRIPOROČENA PRAKSA 37.

Zaznamki na potrdilih in dovoljenjih

a) Za vsak zrakoplov ali del zrakoplova, za katerega obstaja mednarodni standard o plovnosti ali obratovanju in ki ob izdaji potrdila o plovnosti v nečem ne ustreza temu standardu, se vsa odstopanja zaznamujejo na potrdilu o plovnosti ali se mu priložijo.

člen

Sprejemanje mednarodnih standardov in postopkov

Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bo sodelovala pri tem, da se doseže najvišja možna stopnja enotnosti predpisov, standardov, postopkov in organizacije, ki se nanašajo na zrakoplove, osebje, zračne poti in pomožne službe na vseh področjih, na katerih bo tako poenotenje poenostavilo in izboljšalo zračno plovbo. S tem ciljem bo Mednarodna organizacija civilnega letalstva sprejela in od časa do časa spreminjala mednarodne standarde, priporočeno prakso in postopke, ki se nanašajo na : (a) komunikacijske sisteme in naprave za plovbo, vključno z zemeljskimi oznakami;

člen

zračno

b) Vsakemu imetniku dovoljenja, ki ne izpolnjuje v celoti pogojev, določenih v mednarodnem standardu, glede na razred dovoljenja ali potrdila, ki ga ima, se vsa odstopanja zaznamujejo na dovoljenju ali se mu priložijo. 40.

člen

Veljavnost dovoljenj in potrdil z zaznamkom

Noben zrakoplov ali osebje, ki ima potrdilo ali dovoljenje z zaznamkom, ne sme sodelovati v mednarodni zračni plovbi, razen z dovoljenjem države ali držav, v katerih ozemlja bo vstopil. Registracija ali uporaba takega zrakop10va ali kateregakoli dela zraKRILA

(c) spodbuja razvoj zračnih poti, letališč in naprav za plovbo za mednarodno civilno letalstvo; (d) zadovoljuje potrebe ljudi vsega sveta po varnem, rednem, učinkovitem in ekonomičnem zračnem prevozu; (e) preprečuje ekonomske izgube, ki bi jih povzročila nerazumna konkurenca; (f) zagotavlja,da se pravice držav pogodbenic spoštujejo v celoti in da ima vsaka država pogodbenica pravično možnost za delovanje mednarodnih letalskih družb; (g) preprečuje diskriminacija med državami pogodbenicami; (h) spodbuja varnost letenja v mednarodni zračni plovbi ; (i) na splošno in v vseh pogledih razvija mednarodno civilno zrakoplovstvo.

koplova v drugi državi, razen v tisti, v kateri je bil zrakoplov izvorno homologiran, bo prepuščena odločitvi države, v katero je zrakoplov ali njegov del uvožen. 41 .

zračno

člen

Priznanje

obstoječih

standardov glede plovnosti

Določila tega poglavja se ne uporabljajo za zrakoplove in opremo zrakoplovov tistega tipa , katerega prototip je bil predložen v odobritev pristojnim notranjim organom pred potekom treh let po sprejemu mednarodnega standarda plovnosti za tako opremo.

42.

člen

Priznanje obstoječih standardov o usposobljenosti osebja Določila tega poglavja se ne uporabljajo za osebje, katerega dovoljenja so bila prvič izdana pred potekom enega leta po prvotnem sprejemu mednarodnega standarda o strokovni usposobljenosti takega osebja. Uporabljajo pa se v vsakem primeru za osebje, katerega dovoljenja ostanejo veljavna še pet let po uveljavitvi takega standarda.

45.

Stalni sedež

Stalni sedež organizacije bo v kraju, določenem na sklepnem sestanku Začasne skupščine Začasne mednarodne organizacije civilnega letalstva, ki je bila ustanovljena z Začasnim sporazumom o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisanim v Chicagu 7. decembra 1944. Sedež se lahko začasno premesti drugam s sklepom Sveta, za stalno pa s sklepom Skupščine. Taka odločitev se sprejme s številom glasov, ki ga določi Skupščina . To število ne bo manjše od treh petin vseh držav pogodbenic.

DRUGI DEL MEDNARODNA ORGANIZACIJA CIVILNEGA LETALSTVA

46.

47. člen

Organizacija bo imela na ozemlju vsake države pogodbenice pravno sposobnost potrebno za opravljanje svojih funkcij. Polno pravno sposobnost, bo uživala povsod, kjer je to v skladu z ustavo in zakoni prizadetih držav.

S to Konvencijo se ustanavlja organizacija, ki se bo imenovala Mednarodna organizacija civilnega letalstva. Sestavljajo jo Skupščina, Svet in taki drugi organi, ki bodo potrebni. člen

VIII. POGLAVJE SKUPŠČiNA

Cilji

(a) zagotovi varna in redna rast civilnega letalstva po vsem svetu; (b) spodbuja razvoj gradnje in uporabe zrakoplovov v miroljubne namene; 16 KRILA

člen

Pravna sposobnost

Ime in sestava

Nameni in cilji Organizacije so razvijati načela in tehnike mednarodne zračne plovbe in pospeševati načr tovanje in razvoj mednarodnega zračnega prevoza, tako da se :

Skupščine

Prvo zasedanje Skupščine bo sklical Začasni svet zgoraj navedene Začasne organizacije,kakor hitro bo Konvencija začela veljati. Čas in kraj zasedanja bo določil Začasni svet.

ORGANIZACIJA

44.

člen

Prvo zasedanje

VII. POGLAVJE

43.

člen

48.

člen

Zasedanje

Skupščine

in glasovanje

a) Skupščina se mora sestati najmanj enkrat vsaka tri leta. Svet skliče zasedanje ob primernem času in v Nadaljevanje na str. 33

Balonarji nad Ptujskim poljem vplivnih ljudi iz balonarskega sveta, njihovih priimkov se spomnimo iz list organizatorjev svetovnih in evropskih prvenstev. Kot vedno so se tudi tokrat organizatorji letenja (AK Ptuj) izkazali kot dobri gostitelji in si zaslužili vse pohvale. (Avi Šorn)

V začetku oktobra se je med povratkom iz Albanije za nekaj dni ustavilo na Ptuju šest balonarskih posadk iz Anglije in Španije. V Albaniji so namreč kot prvi balonarji na svetu dvakrat poleteli s svojimi baloni. PO njihovem pripovedovanju so bili to tudi njihovi zadnji poleti v tej Balkanski državi, saj si tja kratko malo ne želijo več . Pripeljali so sedem toplozračnih balonov in skupaj s tremi slovenskimi baloni popestrili nebo nad Ptujem. Tiste dni je bila vremenska napoved slaba, v Ptuju pa se je dalo leteti vse dni zjutraj in zvečer.

Lepo urejeno mesto, z mnogo

primernimi prostori za pristanek v okolici, jih je zelo navdušilo. PO njihovem mnenju je področje med Slovenskimi Konjicami , Mariborom, Gornjo Radgono, Mursko Soboto in Ormožem izredno primerno za letenje s toplozračnimi balo-

ni. Trdijo, da je ta prostor primeren za organizacijo največjih tekmovanj, celo svetovnega prvenstva. Med njimi je bilo nekaj znanih in

Od zadnje letne konference Aerokluba Ptuj, ko je bila ustanovljena Balonarska sekcija, ni minilo niti leto, pa so že »V Evropi« . Skozi vse leto so bili zelo aktivni, saj so popestrili več dogodkov v Ptuju

in okolici. Izšolali so tudi že štiri pilote balonov. Ti bodo izpite opravili že na svojem balonu še letos. Krst balona z izpiti bo prav gotovo velik praznik zanje. V Evropo pa so zakorakali predvsem z zadnjo prireditvijo, evropskim srečanjem balonarjev. Tako so od 5. do 7. oktobra gostili Angleže, Špance, Italijane in vse domače balonarje. Starosta slovenskih mest je te dni dobil zanimivo dekoracijo. In ne samo to : ker so gostje iz Španije in Anglije med vodilnimi v tej panogi, so si z velikimi zanimanjem ogledali teren za katerega ni manjkalo komplimentov. Tako so Španci posneli veliko video gradiva za njihovo osrednjo TV hišo, Angleži pa so pripravili reportažo za njihovo balonarsko revijo. PO njihovih besedah sodeč se nam obeta še kakšno podobno srečanje na tem koncu. Tako si ptujski balonarji prizadevajo svetu na svoj način predstaviti turistične možnosti tega področ ja, hkrati pa področje, kjer se balonarstvo razvija in po svoje soustvarjajo predstavo bodočega Ptuja. Da pa jim je to uspelo, so pripomogli naslednji sponzorji: Plinarna Maribor, KK Ptuj, Slov. gorice - HALOZE, Kovinostrugarstvo Gomilšek, Gostišče Pri Tonetu, Terme Ptuj, Slovin Ljubljana, Cesta Ptuj in Jeruzalem Ormož. (Muc)

KRILA

VRHUNSKA LETALA SVETA

F-1G

liuhtinu lalcon (bojeviti sokol) General Dynamicsov F-16 fighting falcon se je že dodobra uveljavil v operativni uporabi v različnih enotah, podrejenih Poveljstvu ameriški letalskih sil, prav tako pa tudi v vojnih letalstvih številnih držav po svetu. Tako je postal eden najpomembnejših lovcev sedanjega obdobja.

a sedemdeseta leta je bil projekt tega lahkega in cenenega, toda zmogljivega lovskega letala kar presenečenje, saj je v tistem obdobju vojaški proračun ZDA nenehno in vrtoglavo naraščal iz leta v leto. Odločitev zanj so zato lahko samo toplo pozdravili. Prvi vzlet General Dynamicsovega prototipa YF-16 dne 20. januarja 1974 je bil prav nenavaden. Preizkusni pilot Phil Oestricher je preizkušal, kako se vede letalo med zelo hitro vožnjo po vzletni stezi, F-16 pa je med preizkušanjem vzletel, se zadržal v zraku šest minut in pristal. Tako je prvič uradno in načrtovano vzletel 2.

18 KRILA

februarja in se zadržal v zraku 90 minut. Drugi prototip YF-16 je potem prvič vzletel 9. maja 1974, medtem ko je tekmec, Northropov YF-17, prvič vzletel šele v juniju istega leta. YF-16 je v vseh pogledih pokazal dosti več kot omenjeni YF-17 in tako so povsem logično sredi januarja 1975 to letalo razglasili za zmagovalca natečaja za lahko enomotorno nadzvočno letalo za potrebe Ameriških letalskih sil. Čakala ga je velika in obetajoča prihodnost tako v ameriškem vojnem letalstvu kot v letalskih silah drugih držav. Samo ameriške letalske sile - USAF - so naroči le kar 650 letal F-16 fighting falcon.

General Dynamicsovi F-16A v barvah Ameriških letalskih sil sestavljajo akrobatsko letalsko skupino Thunderbirds. Skupina s pridom izkorišča velike manevrske sposobnosti tega letala, še posebej pri velikih g obremenitvah. Značilnost skupine je izredno natančno letenje pri izvajanju skupinskih akrobatskih likov.

RAZVOJ LETALA

Preden so F-16 uvedli v operativno uporabo, so v začetku leta 1975 naročili le manjše število letal : 11 enosedov F-16A in štiri dvosede F-16B. Prav kmalu pa so to naročilo skrčili na vsega osem letal, dva dvoseda F-16B in šest enosedov F-16A. Vsa omenjena letala so začeli preizkušati pred koncem leta 1976, večinoma v bazi ameriških letalskih sil Edwards v Kaliforniji, pa tudi v drugih preizkusnih centrih. Kmalu pa so se štiri Izpuh pri polnem plinu z dodatnim zgorevanjem pri vzletu F-16A. Kapljičasti pokrov kabine omogoča pilotu izredno dober razgled na vse strani - to pa je eden najpomembnejših dejavnikov v neposrednih zračnih . dvobojih.

evropske članice NATO odločile za F-16A, da bi z njimi nadomestili stare lovce F-104 starfighter, in preizkušanje tega letala se je razširilo še na Evropo. Vse to je vzpodbudilo Poveljstvo taktičnega letalstva, da je začelo razmišljati o naročilu in uporabi tega letala. Prvega lovca F-16 so tako dobili v bazo Hill v Utahu dne 6. januarja 1979, prišel pa je v 388. taktični lovski polk. Popolno operativno sposobnost so F-16 tega polka dosegli v oktobru 1980, od takrat naprej pa je še veliko fighting falconov prešlo v različne enote Poveljstva taktičnega letalstva in tudi v druge enote in poveljstva letalskih sil ZDA. Čeprav je bil F-16 sprva namenjen ešalon om prve bojne črte, so kasneje ta letala prešla tudi v enote drugotnega pomena, kot sta Nacionalna garda in Rezerva letalskih sil. Čeprav je bil fighting falcon v začetku zasnovan kot lahki lovec za dosego prevlade v zraku, so mu z nadaljnjim razvojem namenili še druge vloge. Tako je bila izvedenka F-16A, ki so jo dali v uporabo leta 1979, zasnovana predvsem za naloge zrak-zemlja, kot so neposredna podpora kopenskim silam in taktični prodori. V tej verziji ga niso mogli oborožiti z njegovim najmočnejšim protizračnim orožjem, to je z radarsko vodljivimi raketami zrak-zrak srednjega dosega AIM-7F sparrow, vendar so za lastno protizračno obrambo obdržali v oborožitvi rakete zrak-zrak AIM-9 sidewinder, ki jim omogočajo zadostno obrambo. Kasneje so nekaj verzij teh letal dodelili Nacionalni letalski gardi in jih ponovno preuredili za uporabo raket AIM-7F.

polprosojnim elektrooptičnim zaslonom v višini pogleda pilota - HUD. Krmiina palica je na desni strani, na njej pa so tudi gumbi za sprožanje orožja. Sam kokpit je zasnovan izredno pregledno, pokrov pilotske kabine pa je iz enega kosa in omogoča pilotu zelo dober razgled na vse strani. V operativno uporabo sta verziji F-16C in F-16D prišli poleti 1984. Prve primerke so dobavili Taktičnemu letalskemu poveljstvu - TAC, sledile pa so dobave enotam Pacifiških letalskih sil - PACAF in Letalskih sil ZDA v Evropi USA FE, prvega pa so s temi letali opremili 86. taktični letalski polk v Ramsteinu.

IZBOLJŠAVE

NOVE RAKETE

Najštevilnejši izveden ki fighting falcona za Ameriške letalske sile sta verziji F-16C (enosed) in dvosedi F-16D. Obe izvedenki sta rezultat večstopenjskega programa izboljšav, ki so zelo povečale zmogljivosti fighting falcona. Srce vseh izboljšav je zelo zmogljiv radar APG-68, ki je letalu povečal razdaljo odkrivanja in omogoča spremljanje več ciljev hkrati. Letalo je opremljeno še z dvema katodnima zasIonoma, ki sta večnamenska, pa tudi s širokokotnim

Naslednji izboljšavi, ki ju je F-16 doživel v okviru večstopenjskega programa izboljšav, sta bili obesnik s sistemom LANTIRN z napravami za nočno navigacijo in napade ter nove izpopolnjene rakete srednjega dosega zrak-zrak AMRAAM AIM-120. Sistem LANTIRN so načr tovali za delovanje v spregi z infrardeče vodljivimi protioklepnimi raketami AGM-65D, izpopolnjeno verzijo zelo uspešnega mavericka. Vendar pa niso načrtovali širšega opremljanja fight-

Prevlada v zračnih bojih je ena tistih prednosti, ki jo Ameriško vojno letalstvo s pridom izkorišča, dobilo pa jo je predvsem z uporabo lovcev F-16. Na posnetku je formacija F-16 med hitrim nizkim letenjem nad egiptovskimi piramidami med vojaškimi manevri, s katerimi dokazujejo tako Evropi in svetu, da bodo branili interese Zahoda, kjerkoli bo to potrebno.

ing falconov s tem orožjem . Zato pa bo dosti F-16 opremljenih z izpopolnjenimi raketami zrak-zrak srednjega dosega AMRAAM, s katerimi deluje F-16 tudi prek vidnega horizonta. To bo lovcu povečalo bojne zmogljivosti v nalogah protizračne obrambe. Ameriško letalstvo sicer opremlja svoje enote z najnovejšima verzijama F-16C/D, vendar proizvajalec še vedno izvaža tudi prvotni verziji F-16A in F-16B. Toda že izkušnje z izvozno verzijo F-16/79 (opremili so jo z motorjem GEJ79 in manj zapleteno elektroniko) so pokazale, da večina tujih kupcev želi prav najnovejši izvedenki fighting falcona. več

Posnetek F-16A 8. taktičnega lovskega polka" Wolf Pack« jasno odkriva značilne razpoznavne linije tega lahkega lovca . Katapultni sedež je nagnjen za 30 stopinj, kar pilotu omogoča lažje premagovanje obremenitev g. To je potrebno predvsem zaradi odličnih manevrskih sposobnosti letala.

KRILA 19

F-16 fighting falcon

Lovci F-16 so najštevilnejši med vsemi letali Ameriških letalskih sil v Evropi. Z njimi so opremljeni trije polki v Nemčiji in eden v Italiji (ki se je preselil iz Španije). Večina je najsodobnejše izvedenke F-16e s kokpitom v zlatem odtenku (kar naj bi zmanjševalo radarski odsev) in z značilno lopatasto anteno na podaljšanem vstopnIku. V nasprotju z lovci F-16 iz baze Spangdahlem, namenjenih predvsem obrambnim nalogam, imajo ostali ameriški tighting talconi, bazirani v Evropi, dvojne naloge in jih je moč videti oborožene tako s sistemi zrak-zemlja kot zrak-zrak. F-16 na posnetku pripada 50. taktičnemu lovskemu polku v bazi Hahn v Nemčiji.

pogodbo o dobavah. Kljub temu proizvajalec General Dynamics še vedno upa, da bo tudi izvedenka F-16XL nekoč prišla v arzenal Ameriških letalskih sil. DOBAVE AMERISKI VOJNI MORNARICI

F-16C sodijo s svojo najsodobnejšo elektronsko opremo ln močno oborotitvIjo med pomembne sklope Ameriških letalskih sli. Enote prve bojne črte še vedno opremljajo s temi letali, v njih pa bodo zaradi sposobnosti ostala še vrsto let.

Verzija F-16 za neposredno podporo kopenskim silam se je izkazala kot zelo učinkovita in zmogljiva. Na devet obesnih točk namreč lahko obesijo kar 6895 kg različnega orožja. Bolj pa je učinkovita kombinacija z dodatnimi rezervoarji za gorivo, ki letalu močno povečajo dolet, hkrati pa nanj še vedno lahko naložijo zavidljivih 4627 kg bojnega tovora. Oborožijo ga s klasič nimi prostopadajočimi bombami Mk 83 (454 kg), vendar lahko nosi tudi elektrooptično vodljivo orožje (kot je npr. raketa zrak-zemlja maverick) in lasersko vodljivo orožje. Toda namesto orožja lahko na kakega od devetih obesnikov obesijo zabojnik z opremo za protielektronske ukrepe. Prav tako lahko nosi pomožne rezervoarje za gorivo, če mu želijo povečati bojni radij. V vseh primerih pa ima na koncih kril za svojo obrambo pritrjeni raketi zrak-zrak AIM-9L, ki se usmerjata proti toplotnemu viru . Že dolgo je F-16 fighting falcon najmnožič nejši lovec v ameriškem letalstvu, z njim pa so opremljene še številne države v svetu . Do sredine leta 1990 so jih kupcem dobavili kar 2729, po optimističnih napovedih proizvajalca General Dynamicsa pa naj bi končno število doseglo kar okoli 4200 dobavljenih letal. Proizvajalec General Dynamics pa fighting falcona še naprej izpopolnjuje. Že pred leti so zasnovali verzijo F-16XL s krilom v obliki dvojne delte. Upajo, da bi morda prav takšno letalo lahko prišlo v oborožitev Ameriških letalskih sil, namenili pa bi mu vlogo neposredne podpore kopenskim silam. NEUSPESNIXL Čeprav se na prvi pogled zdi, da je bilo vse, karkoli je bilo v zvezi z F-16, zelo uspešno, to ne velja za izvedenko XL, za katero niso uspeli najti kupca. Izpod ri nila jo je izveden ka F-15E strike eagle, ki je zadovoljila vse zahteve Ameriških letalskih sil. Naročili so kar 392 stri ke eaglov, namenili pa so jim nalogo globokih prodorov in prestrezanja v vseh vremenskih razmerah, podnevi in ponoči. Razvoj te izveden ke

Leti več verzij F-16, na nobeni pa niso naredili toliko radikalnih posegov kot na verziji F-16XL s futuristIčno zasnovanimi krili v obllkllomljene delte ln s podaljšanim trupom. Čeprav je ta verzija brez dvoma bolj Izpopolnjena ln Ima Izboljšan bojni radlj ter večjo nosilnost, pa zanjo proizvajalec še vedno Išče kupce.

fighting falcona je bil v celoti projekt samega proizvajalca General Dynamicsa. Letalo F-16XL (v Ameriških letalskih silah so ga označevali z F-16E) je poleg povsem novo zasnovanega dvojnega delta krila dobil še vrsto izpopolnjenih instrumentov. Nekaj zamisli o ponovnem razvoju se je pojavilo, ko so po preizkusih novega fighting falcona prišli do presenetljivo dobrih rezultatov. Izveden ka XL (ali E) naj bi imela kar za 45 odstotkov povečan bojni radij, nosila pa bi dvojni bojni tovor prvotnega F-16A. Prav tako so bile boljše manevrske sposobnosti, vzletno-pristajalna steza pa za tretjino krajša kot prvi prvotni izvedenki F-16A. Prav tako ima verzija XL izboljšane zmogljivosti za zračni boj, prenese večje obremenitve, predvsem pa je njegova prednost v hitrih prodorih na zelo majhnih višinah. Izvedenka F-16XL je prvič vzletela kot enosed julija 1982, drugi prototip pa v oktobru istega leta. To je bil že dvosed, ki ga je poganjal General Electricov turboventilatorski motor F110, s kakršnimi so opremili tudi večino izvedenk F-16C in F-16D. Vendar so se v ZDA potem v obračunskem letu 1985 odločili za financiranje programa F-15E strike eagle in sklenili

Naslednji pomemben novi kupec fighting falconov je ameriška mornarica, ki je že kupila nekaj izvedenk (označili so jih z F-16N), uporabljajo pa jih za ponazarjanje letal morebitnih nasprotnikov v posebni enoti za izpopolnjevalno urjenje. Čeprav v mornarici to niso lovci prve frontne črte in niso na krovu letalonosilk, so za mornarico vseeno izredno pomembni. Piloti letal, ki jih uporablja mornarica, so v F-16 dobili "prave tekmece« v urjenju zračnih dvobojev. Ameriški mornarici so dobavili 26 fighting falconov, vključno s štirimi dvosedi TF-16N. Tudi če bo F-16E s krili v obliki dvojne delte ostal samo kot prototipno letalo in ne bo šel v serijsko proizvodnjo, pa General Dynamicsov fighting falcon ostaja v proizvodnji in bo verjetno še nekaj časa . To zagotavljajo tudi številna naročila iz tujine, skupaj pa je naročenih in izdelanih že okoli 4000 FG-16. Čeprav kljubuje številnim tekmecem že vrsto let, ostaja fighting falcon med piloti še vedno eno najpriljubljenejših letal, hkrati je ne zahtevno in predvsem sorazmerno poceni glede na sposobnosti in zmogljivosti, predvsem pa seveda zaradi množične proizvodnje. Še vedno ostaja tudi eno najsposobnejših lovskih letal za uporabo podnevi.

Priloga VRHUNSKA LETALA SVETA © Aerospace Publishing Ltd © Pilot Press Ltd © Orbis Publishing Ltd © Za Republiko Slovenijo in druge države nekdanje Jugoslavije: REVIJA OBRAMBA, Ljubljana koordinacija Mladinska knjiga, Ljubljana

Stroboskopska tu č Vrteča se opozoriina stroboskopska proti trčenju y zraku.

luč

_____ ________

Komunikacijska antena Radijska antena VHF (zelo visoka Irekvenca) je v sprednjem delu vrha smernega stabilizalOrja.

Spred nji rob smernega stabilizatorja V sprednjem robu smernega stab ilizatorja sla anteni UHF (ultra visoka frekvenca) in IFF (iden1ifikacija prijateljnasprotnik) .

Komunikacijska antena Navzgor usmerjena antena UHFl!acan (taktičn a letalska navigacija). Prečrpavanje

Prostor v korenu smerneg8 stabilizatorja Konec korena smernega stabi1izatorja je nekoliko podaljšan, Yendar je to odvisno od izyedenke F-16 in od želja ter potreb naročnika . Na fighting falconih Ameriških letalskih sil so v ta prostorček namestili samo zadnjo nayigacijsko l uč in pasivni radarski opozor ilnik. V neka terih iZPOPolnjenih yerzijah pa so v ta prostor namestili zaviraino padalo.

Metalec vab Na obeh straneh zadnjega dela trupa sta pritrjena metalca vab Iraco r AlE-40. V vsakem je 15 ali 30 nabojev s svetlečimi vabami ali aluminijastimi folijam i za motenje radarjev (odvisno od velikosti), ki jih izslrelila na signal računa ln ika .

Sprednji rob kri la Sprednji rob krila je ukrivljen in premičen, tako da se s spreminjanjem kota dosežejO boljše manevrske zmogljivosti. Kot sprednjega roba uravnaya pilot in je pred yzletom minus dve stopinji (po vzletu pa se avtomatsko pomakne na 15 stopinj), med približevanjem je l a kot 15 stopinj. ed bojnimi manevri pa se spred nji rob pomika aylomalsko za minus ali plus 25 stopinj.

goriva v zraku Odprtina za napravo - cev in lijak - za oskrbovanje z gorivom v zraku je običaj no prekrita z navznoter uvlačljiyimi yrati. Naprava za oskrbo z gorivom je univerzalna in omogoča prečrpavanje goriva iz vseh letal za oskrbo z gorivom v zraku, ki jih uporabljajo Ameriške letalske sile.

Zaobljeni prehod krila v trup Zaobljeni podaljšani ko ren krila je oblikovan tako, da je spred nji rob krila spojna površina s trupom, kar ni zgolj dobra strukturaina re~il ev, pač pa ima la zaobljeni rob tudi močan učinek na nadzor tako imenoyanega pojava yorteks - strujanje zračnih tokovnic, kar precej izbolj~uje stabilnost letala. sploh pri manevrih pri velikih naklonskih kotih.

Katapultni sedež Vgrajeni katapultni sedež McDonnell Douglas ACES-II (sistem za katapultiranje članov posadke) omogoča pilotu, da se katapultira tudi pri nič-n ič, torej pri hi1roSli nič na tleh. Sedež je nagnjen za 30 stopinj zaradi boljšega prilagajanja pilota na obremenitve g.

Pokrov pilotske kabine Zelo velik kapljičast pokrov pilotske kabine iz polikarbonata sega precej nizko, tako da so dobili piloti tako dober razgled na vse strani in navzdol, kot so ga imeli samo še v starih loycih z odprto pilotsko kabino. Koyinski okvir omogoča odpreti pokrov pilotske kabine nazaj.

Oramba HRILR Elektrooptični zaslon - HUD Firma GEC AYionics je razvila zelo izpopo lnjen širokokotni rasterski elektrooplični zaslon v višini pog leda pilotoy.h oči , ki zajame tako široko polje kot noben podoben zaslon doslej. Pilota oskrbuje z vsemi podatki, potrebnimi za letenje, in z inlormacijami o orožju , ki jih posreduje računalnik prek kolimatorja na zaslon.

Oddaj nik podatkov o naklonskem kotu Senzor fir me Teledyne Avionics neprekinjeno oskrbuje računalnik za nadzor letenja s podatki o naklonskem kotu letala (ADA), hkrati pa te podatke posreduje še namerilnemu sistemu orožja.

Formacijska lu č Povsem na koncu zadnjega dela trupa je na zgornji strani luč, ki olajšuje letenje v formaciji.

Zrač ni zavori Hidravlično gnani plOŠČi

- zračni zavori se dvigneta za 60 stopinj in zaustavljala tok zraka z vodoravnega stabilizatorja. Med letom je dvig zračnil1 zavor omejen na 4 stopinj. kolesa pa so spuščena , da se pri pristajanju lelalo ne bi prevrnilo. Pitotov8 cev Pitotova cey je pritrjena na konico radarske kupole. Vodila raket Na koncih kril so Yodila za izstreljevanje raket zrak-zrak kratkega dosega AIM·9l ~ sideWinder .(na sliki). Na vrhu obeh kril nih vodil za izstreljevanje raket sta navigacijskllučki (zelena na desni in rdeča na leYi).

Avionika Spiraine pasivne sprejemne antene za radarski opozorilni sistem ALA-69 (AlR-46A in nizkovalovni sprejemnik compass sail). Zdaj so jih na verzijah F· 16C začeli nadomeščati s sistemom AlR-74.

Odvodniki statične elektrike Odvodniki statične elektrike imajo obliko ~ cevk, ki so napolnjene s tamponom z zelo ~ finim kovinskim prevodnikom. Statično elektriko odvajajo brez vsakih posledic.

Vodoravna stabil izatorja ZgodnejŠi F-16 imajo lo krmilno površino prekrita zgoraj in spodaj iz z epoksijem armiranih ogljikovih vlaken , notranja struktura pa je iz valov itega aluminija. KasnejŠim verzijam so lo povrŠino precej peyečali.

Navigacijska l uč Zeleno-modra navigacijska luč za desno stran letala.

ZaviraIna kljuka ZaviraIna kljuka je pod trupom med podtrupnima stabilizatorjema. S kljuko zapne zaviraino vrv, nastayljeno prečno na pristajaini sl ezi.

POdtrupna stabilizatorja Fiksna pod lrupna stabilizatorja sta pritrjena pod ustreznim kotom na obeh straneh trupa, letalu povečujeta stabilnost (posebno v zavojih) pri ekstremnih pogojih letenja.

/ Gorivn l rezervoarji Odvrgljiva dodatna rezervoarja upOrabljajo samo za akcije z velikim radijem, v dolgo trajaj OČ i h letih in dolgih preletih . V rezervoar gre 1.700 I goriva.

POdvozje - glavni kolesi Glavni kolesi se uvlačita naprej, obe pa imata l u či za vožnjo po stezi. Sirita se odvisno od mase (obremenjenosti) letala. Vsako kolo je neodyisno.

Pritrditev zabojnika s senzorji Pod letalo namestite senzorski zabojnik, v katerem je sistem lantirn (navigacija za nizko letenjelinf r ardeči senzor za pridobivanje podatkov po moč i ) , poleg tega pa še senzor FU R (za i nfrardeče opazovanje sprednje sfere) in laserski označevalec ciljev/daljinomer. Ustrezen zabojnik z navigacijskimi napravami je pritrjen na levi strani.

Vstopnik Preprost nespremenljiv, nameščen pod trupom, razdvaja ga oklepna plošča. Za dodatno trdnost vstopnika so v notranjosti vgradili !ie opornico.

Nosno pristajalnO kolo Nosno pristajalno kolo za krmiljenje lelala po pristajaini ploščadi se uv l ači nazaj in je nameščeno v prosloru pod vstopnikom zraka za motor. Obrača se za 90 slopinj. lega kolesa tudi izboljšuje varovanje pred vstopom tujkov y vstopnik in s tem motor. To kolo krmili pilol s pomočjo krmiinih pedal, gibanje kolesa paje omejeno na 32 stopinj na vsako stran.

Radarska kupOla Sivo modro obarvana radarska kupola pokriva radarski sistem Westinghouse APG-66 , v8Čvrstni pulzni Dopplerjev radar. Za glavnim radarjem so name~eni ~tevilni elektronski sistemi.

\ ~:~nzorsl~ glava Glava vseh senzorjev za pridobivanje podalkov med letenjem (samo desna stran)

Lopataste antene l etalo ima več kombiniranil1 anten y obliki lopatice za komunikacije na obm OČjU UHF, komunikacijski radijski sprejemnik in za sistem IFF (identifikacija priJatelj-nasprotnik).

General Dynamics F-1 GA .ighting .alcon G14. taktiCna lovska eskadrilja 401 . taktiCni lovski polk Ameri8ke letalske sile v Evropi Letalska baza Torrejon, Španija

F-16 fighting falcon v uporabi Taktično letalsko poveljstvo 56. taktični trenažni polk Baza: MacOiII , Florida Kodna oznaka : 'MC' Eskadrilje: 61. TLTE (F-16A/B) 62 . TLTE (F-1 6A/B) 63. TLTE (F- 16A/B) 72. TLTE (F-16A/8)

58.

taktični

trenažni polk

Baza : Luke , Arizona Kodna oznaka : 'LF' Eskadrilje : 310. TLTE (F- 16C/O) 311. TLTE (F-16A/8) 312. TLTE (F-16C/O) 314. TLTE (F- 16C/O)

Ameriške letalske sile v Evropi 388.

taktični

lovski polk

Baza: Hill , Utah Kodna oznaka: 'HL' Eskadrilje : 4. TLE (F-16A/8) 34. TLE (F-16A/8) 42. TLE (F-16A/8)

31.

taktični

lovski polk

Baza : Homestead, Florida Kodna oznaka : 'HS' Eskadrilje : 308. TLE (F-16A/8 ) 309. TLE (F-1 6A/8 )

347.

taktični

lovski polk

Baza: Shaw, Južna Karolina Kodna oznaka : 'SW' Eskad rilje : 17. TLE (F-16C/O) 19. TLE (F-16C/O) 33. TLE (F-16C/O)

taktični

lovski polk

__"~~~L~-d~~~

Baza : Nell is, Nevada Kodna oznaka : 'WA' Enote : F-1 6 FWS (F-16A/C/O) 64. agresorska eskadrilja (F-16C) , akrobatska letalska sku pina Thunderbirds (F-16A/8)

V sorazmerno kratkem

časovn em

taktični lovski Baza : Torrejon, Španija (pre m eščen v Italijo) Kodna oznaka : 'TJ' Eskadrilje: 612. TLE (F-16C/O) 613. TLE (F-16C/O) 614. TLE (F-160C/O)

401.

57. lovski oboroženi polk taktični

86.

polk

Baza : Ramstein, N e m č ija Kodna oznaka : 'RS ' Eskadrilje : 512. TLE (F-16C/O) 526. TLE (F-16C/O)

Baza : Moody, Georgia Kodna oznaka : 'MY' Eskadrilje: 68. TLE (F-16A/8 ) 69. TLE (F-16A/8) 70. TLE (F-16A/8)

363.

taktični lovski Baza : Hahn, Ne m čija Kodna oznaka : 'HR' Eskadrilje : 10. TLE (F-16C/O) 313. TLE (F-16C/O) 496. TLE (F-160C/O)

50.

obdobju so lovci F-16

postali letala prve bojne črte v Ameriških letalskih silah . Devet polkov. opremljenih z F-16. je popolnoma operativnih, poleg tega pa so v operativni uporabi še v

enotah Rezerve letalskih sil in v enotah Letalske nacionalne garde ter v preizkusnih enotah. V letih

1986- 1987 so v 86_taktični lovski polk v letalski bazi Ramstein v Nemčiji začele prihajati prve najsodobnejše verzije lovcev F-16CID kot nadomestilo za ostarele F-4D

taktični

polk

letalski polk

Baza: Ku nsan,Južna Koreja Kodna oznaka : 'WP ' Eskadrilje : 35. TLE (F-16C/O) 80. TLE (F- 1 6C/~)

phantom II, kasneje pa še za verzije F-16A .

51.

taktični

lovski polk

Baza : Osan , Južna Koreja Kodna oznaka : 'OS' Eskadrilje : 25. TLE (F-16C/O) 36. TLE (F-16C/O)

432.

taktični

lovski polk

Baza : Misawa, Japonska Kodna oznaka: 'MJ' Eskadrilja : 13. TLE (F-1 6C/O)

General Dynamics f-16 fighting falcon

F-16 fighting falcon

Neoperativne enote

Mornarica ZDA

Nekaj F-16 uporabljajo v preizkusnih enotah: 3246. preizkusni polk - (oznaka 'ET') - Eglin, Florida 4485. preizkusna eskadrilja - ('OT') - Eglin , Florida 6512. preizkusna eskadrilja - ('ED') - Edwards, Kalifornija Letalski logistični center Ogden-HiII , Utah Tri eskadrilje Ameriških letalskih sil so bile opremljene z letali F-16CID za urjenje zračnih dvobojev z »agresorjem«; zdaj je od njih le še 64. agresorska eskadrilja 57. lovskega oboroženega polka v bazi Nellis v Nevadi, prej pa sta bili še 26. agresorska eskadrilja 18. taktičnega lovskega polka v bazi Kadena na Japonskem in 527. agresorska eskadrilja 81. taktičnega lovskega polka RAF v Bentwatersku. ki pa so ju v marcu 1990 ukinili zaradi varčevanja;

Za urjenje zračnih dvobojev uporablja ameriška mornarica 22 le F-16N in štiri TF-16N v naslednjih enotah: Mornariška letalska oborožena šola - NAS Miramar, Kalifornija VF-126 - NAS Miramar, Kalifornija

VF-45 - NAS Key West, Florida

Letalska nacionalna garda V enote Letalske nacionalne garde je prišlo precejšnje število F·16A1B, potem enote prve !rontne črte preopremili z najnovejšimi izvedenkami F·16CID. V nel državah ZDA imajo enote Nacionalne garde lighting falcone za sploone taktičn naloge. medtem ko so v drugih spet namenjeni nalogam zračne obrambe. Z F zamenjali starejše lovce F-l06 delta dart in starejše verzije F·4 phantom. LNG Alabame (187. taktična lovska skupina) - Montgomery·Dannelly Field LNG Arizone (162. TLS) - mednarodno letališče Tucson LNG Arkansas (188. TLS) - mestno letališče Fort Smith LNG Kalifornije (144. lovski prestrezniški polk) -letalski terminal Fresno LNG D.C. (113. taktični lovski polk) - baza Andrews, Maryland LNG Floride (125. taktična prestrezniška skupina) - mednarodno letališče Jacksonvi11e LNG Illinoisa (183. taktična lovska skupina) - letališče Springfiield-Capital LNG Kanzasa (184. taktična lovska skupina) -letalska baza McConnell LNG Montane (120. lovska prestrezniška skupina) - mednarodno letal i šče Gre LNG New Jerseya (177. lovska postrezniška skupina) - mednarodno letal i Ače City LNG New Yoo:a (174. taktični lovski polk) - Syracuse·Hancock Field LNG Oregona (142. lovska prestrezniška skupina) - mednarodno letališče Portland LNG Južne Karoline (169. taktična lovska skupina) -letalska baza Nacionalne garde McEntire LNG Texasa (147. lovska prestrezniška skupina) - letalska baza Nacionalne garde Ellinton Field (149. taktična lovska skupina) - letalska baza Kelly LNG Vermonta (158. lovska prestrezniška skupina) - mednarodno letali šče Burlington

enaka usoda verjetno čaka tudi 64. eskadriijo.

Rezerva letalskih sil Rezerva letalskih sil ima na splošno štiri enote (naštete spodaj) z lovci F-16, vključno eno, opremljeno z novimi letali. Preopremiti nameravajo še nadaljnje tri eskadrilje, zdaj opremljene z F-4, brž ko bodo na voljo F-16.

466. TLE, 419. TLP (F-16NB) - (kodna oznaka 'HI') - Hill, Utah 465. TLE, 507. TLS (taktična lovska skupina) (F-16NB) - (kodna oznaka 'SH ') - Tinker, Oklahoma

89. TLE, 906. TLS (F-16A1B) - (kodna oznaka 'DO') - WrightPatterson, Ohio

302. TLE, 994. TLS (F-16C/D) - (kodna oznaka 'LR ') - Luke AFB, Arizona

Verzije F-16 YF-16: dva prototipa Northrop YF-17, ki ju je na zahtevo Ameriških letalskih sil izdelal Northrop, po preizkušanjih so ta model opustili; obe letali sta imeli manjši nosni radar, krila in vodoravne površine repa. PO preizkušnjah so se odločili za

nadaljnji razvoj modela YF-16, ki je bil uspešnejši. YF-16A: izdelali so skupaj šest razvojnih enosedov za preizkušanje; malo večji (npr. samo vodoravne repne površine večje za 15 odstotkov), povečana radarska kupola, podaljšan trup, možnost namestitve dodatnih zunanjih rezervoarjev za gorivo.

FSD Y-16B: Dve dvosedi verziji YF-16A, ki so ju prav tako uporabili za preizkušanje programa F-16, tudi z orožjem. F-16A: prvi proizvodni model je vzletel 7. avgusta 1978; poganjal ga je Pratt&Whitneyev turboventilatorski motor F110; status operativne uporabnosti je dosegel oktobra 1980; letala s proizvodnih linij 15 in 20 so že opremili v skladu s programom

General Dynamics F-16: delni presek 1 2 3 4 5 6 7 8 9

10 11 12

izboljšav z novimi sistemi , orožjem in senzorji, lažjo konstrukcijo

repa in podobno. F-16B: dvoseda trenažna izpeljan ka F-16A, dimenzije so ostale enake, le prostor za gorivo so zmanjšali na 2.620kg. F-16n9: projekt, ki ga je financiral proizvajalec sam. To n

13 14 15 16 17

:L _

18 19 20 21

bil cenen lovec za izvoz, poganjal naj bi ga General Electricov

22 23

turboreakcijski motor J79-GE-17X (kasneje 119) z dodatnim zgorevanjem , dosegel pa bi hitrost okoli 2,1 macha. Trup so podaljšali za 45,7 cm in spremenili izpušne šobe za namestitev motorja J79, v vstopnik zraka v motor pa so namestili fiksen

24 25 26 27

kompresor.

F-161101: prvi FSDYF-16A, opremljen z motorjem Ge101 DFE (izvedenka motorja za lovce). Motor so povsem prilagodili sedanjemu trupu F-16, ki so mu skrajšali izpušne šobe. Po uspešnih preizkusih je motor F101 zdaj v proizvodnji kot

alternativa turboventilatorskim motorjem F-16. YF-16/CCV: za raziskave na področju optimalnega upravljanja letala za nadaljnji razvoj lovca so prvi prototip YF-16 predelali v CCV (Control Configured Vehicle) - opremili so ga z nosnimi račjimi krili - kanardi. Največja sprememba v notranjosti pa je bila vključitev računalnikov sistema fly-by-wire za optimalni nadzor pri upravljanju letala. F-16/AFTI: za preizkuse v okviru programa vključevanja izpopolnjene tehnologije za lovska letala so sedmo letalo YF-16 opremili s kanardi kot pri YF-16CCV, pod hrbtno aerodinamično oplato so mu namestili opremo za meritve pri preizkusih letenja ; med novostmi pri notranji opremi so najpomembnejše izboljšave za nadzor upravljanja letala.

Ameriška mornarica uporablja F-16 Izključno za ponazarjanje letalskih bojev_ TI lovci so brez notranjega vgrajenega topa. Mornariške fightlng falcone uporablja enota VF-126, bazirajo pa v letalski bazi mornarice v Mlramaru_ Prav tako uporabljajo ta letala v letalski akademiji Top Gun_

28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44

Pitotova cev radarska kupola antena radarja antena IlS pogon radarske antene pregradna stena za pritrditev radarja antenaADF sprednji elektronski oddelek elektronika Westinghousovega digitalnega pulznega Dopplerjevega radarja AN/APG-66 sprednje identifikacijske luči (samo na norveških in danskih lovcih F-16) radarska opozoriina antena sprednja tlačna pregradna stena pilotske kabine pokrov instrumentalne plošče elektronika sistemov za upravljanje orOŽij sprednji del hibridnega krila širokokotni rastrski video elektrooptič ni zaslon v višini pifotovih oči (WAAHUD) pilotska palica ob strani (fly-bywire) tla pilotske kabine kaplj ičasti pokrov pilotske kabine brez okvirov obroba pokrova katapultni sedež nič-nič McDonnell Douglas ACES pilotske varnostne vezi ročica za uravnavanje potiska motorja panel na stranski konzoli okviri pilotske kabine zadnja Ilačna pregradna stena naslon za glavo katapultnega sedeža varnostna ročica za pripravo na aktiviranje okvir tesnenja pilotske kabine tečaj i pokrova pilotske kabine vodila katapultnega sedeža zadnji prostor za elektroniko (prostor za razširitev) plošča za delitev mejne piasli nepremični vstopnik zraka v motor spodnja atena VHFII FF nosno kolo, ki se uvlači nazaj torzijske škarje teleskopske noge mehanizem za uvlačenje vrata nosne noge sprednja pozicijska luč vod vstopnika zraka hladiIne škrge blažilnik topovskih plinov cevi prezračevalnega sistema

45 rezervoar goriva v sprednjem delu trupa s prostornino 4 .060 I 46 zadnje steklo pilotske kabine 47 levi zunanji rezervoar goriva 1.4001 48 koren hibridnega krila 49 zgornja pozicijska luč in žaromet za oskrbovanje z gorivom v zraku 50 panel za dostop do gorivnega rezervoarja 51 cevi vrtljivega topa 52 okviri hibridnega krila 53 vrtljivi top M-61 vulcan 20 mm 54 žleb za podajanje streliva

64 65 66 67 68 69 70

gred za pogon predkrilc notranji podkrilni nosilec pritrditev nosilca osrednji podkrilni nosilec trojni ejektor (metalec) bomb bombe Mk82 (227 kg) zabojnik z izvidniško opremo Oldelft Orpheus (samo na nizozemskih F-16) 71 infrardeča naprava za prednje opazovanje 72 vrata za kamero 73 adapter za namestitev izvidniškega zabojnika na srednji podkrilni nosilec

74 metalec svetlobnih vab 75 naprava za oddajanje podatkov AN/ASa 76 zunanji krilni nosilec 77 vodilo za izstrelitev rakete

Odličen razgled omogoča pilotu pokrov iz enega kosa, to pa dopolnjuje je pregleden kokpit z dobro razporeditvijo Instrumentov, Tako se pilot lahko povsem posveti ln osredotoči na vidne cilje na nebu. te na prvi pogled je vidna značilna pregledna razporeditev Instrumentov, pilotska palica pa je namesto v sredini na desni strani. To pilotu omogoča natančnejje upravljanje z manj pot/skanja. V sredini zgoraj je elektrooptični zaslon (HUD), kamor dobiva pilot podatke o letenju, podatke Iz različnih senzorjev, kot je Infrardeči senzor za opazovanje sprednje sfere, ln podatke o orožju, Kvadratna zaslona na levi ln desni sta večnamenska pokazalnika, ki kažeta, kaj je z orožjem letala. V spodnjem delu so instrumenti, ki prikazujejo podatke o naklonskem kotu letala, o hitrosti ln vWnl. Kokpit tega letala so nenehno Izpopolnjevali, ne da bl pri tem spreminjali njegovo obliko.

78 raketa zrak-zrak AIM-9l sidewinder 79 izpopolnjena raketa zrak-zrak srednje'ga dosega (AMRAAM)

80 satasta konstrukcija predkriIc iz aluminija 81 desna navigacijska luč 82 odvodniki statične elektrike 83 nepremični zadnji rob krila 84 konstrukcija krila z več opornicami 85 notranji rezervoar goriva 86 desno zakrilce 87 napeljava cevi sistema za dovod goriva 88 odprtine za dostop 89 oplata nad zamaškom notranjega rezervoarja za gorivo 90 vod vstopnega zraka 91 okvir za pritrditev krila 92 univerzalna odprtina za dovod goriva (UAASSI)

93 kompresor motorja 94 turboventilatorski motor z dodatnim zgorevanjem Pratt&Whitney FI 00-PW-1 00(3) 95 starter za gorivo 96 reduktor za pogon motorja, pritrjen na strukturo trupa 97 pogonska gred reduktorja 98 odprtina za dovod goriva pod pritiskom na tleh 99 naprava za pogon zakrilc 100 konstrukcija zadnjega dela trupa 101 zadnji notranji rezervoar za gorivo 102 glavna obesa motorja 103 zgornja antena VHF/ IFF 104 oplate trupa 105 desna stranska aerodinamitna oplata 106 koren smernega stabilizatorja, prehod stabilizatorja v trup 107 hidravlični akumulatorji sistema za upravljanje letala 108 vir energije za luč proti trčenj u v zraku 109 desni repni horizontalni stabilizator 110 repni horizontalni površini, medsebojno zamenljivi 111 oplate iz ogljikovih vlaken, armiranih z epoksijem 112 konstrukcija smernega stabilizatorja - rebra 113 sprednjirobsmernega stabilizatorja iz aluminijastega satovja 114 jekleni sprednji rob smernega stabilizatorja 115 komunikacijska antena VHF 116 luč proti trčenju v zraku 117 antena za opozarjanje pred radarskim sevanjem 118 satasta aluminijasta konstrukcija smernega krmila 119 servo naprave za pogon smernega krmila 120 vir moči za anteno za opozarjanje pred radarskim sevanjem 121 prostor za zaviraino padalo (samo na norveških F-16) 122 repna navigacijska tuč

123 anteni za elektronske protiukrepe (ECM) , leva in desna 124 izpušna šoba povsem spremenljivega preseka 125 škrge izpušne šobe 126 zračna zavora v odprtem položaju 127 hidravlični valj za premikanje zrač ne zavore 128 desni horizontalni stabilizator 129 odvodnik statične elektrike 130 oplate horizontalnega stabilizatorja iz ogljikovih vlaken, armiranih z epoksijem 131 struktura horizontalnega stabilizatorja iz valovitega aluminija 132 ležaj vrtišča repa 133 servo naprava za pogon horizontalnega stabilizatorja 134 zlivnik izpušne šobe 135 brizgalke za gorivo komore za dodatno zgorevanje 136 komora za dodatno zgorevanje 137 ztldnjtl progrtldtllrupo 138 pritrditev motorja v zadnjem delu trupa 139 zadnja pozicijska luč 140 leva aerodi namična oplata trupa 141 kljuka za zaviranje na pristajaini stezi 142 podtrupni vertikalni stabilizator, levi in desni 143 levo zakrilce 144 tečaj zakrilca 145 konstrukcija zakrilca iz aluminijastega satovja 146 odvodnik statične elektrike 147 zadnji, fiksni rob krila 148 leva raketa zrak-zrak AIM-9l sidewinder

149 vodilo za izstrelitev rakete 150 pritrditev krilnega nosilca za raketo 151 leva navigacijska luč 152 nosilec rebraste konstrukcije krila 153 konstrukcija krila z več opornicami 154 osrednji nosilec konstrukcije krila 155 srednji levi podkrilni nosilec 156 bomba Mk 84 (908 kg) z majhnim čelnim uporom 157 predkrilce 158 tečaji predkrilca 159 rezervoar goriva v krilu 160 pritrditev notranjega podkrilnega nosilca 161 spona za pritrditev krila k trupu 162 luč za vožnjo po stezi in pristajanje 163 amortizer noge glavnega kolesa 164 prečni opornik noge glavnega kolesa 165 prečnik za uvlačenje glavnega kolesa 100 Y,ala ...,v<>lv,a 'o l::IloY"v I\vlv

167 glavno kolo, ki se uvlači naprej 168 levi dodatni podkrilni rezervoar za gorivo (1 .400 1)

55 boben s strelivom-S1S kosov 56 prilagodljiva gred za pogon bobna s strelivom 57 hidravlični motor za pogon topa 58 gred za pogon pred krilc 59 prostor za hidravliko

60 rezervoar primarnega hidravličnega sistema 61 motor za pogon pred krilc 62 antena TACAN (vojaška taktična navigacija) 63 rezervoar sekundarnega hidravličnega sistema

169 dodatni rezervoar za gorivo pod trupom (1.1361) 170 zabojnik z infrardečo elektrooptično napravo za opazovanje sprednje sfere 171 zabojnik z lasersko napravo za označevanj e ciljev 172 lanser nevodljivih raket LAU·3/A (9 x 6,98cm)

F-16C: to je najpomembnejši rezultat druge in tretje stopnje večstopenjskega programa izboljšave letala. Na zunaj se verzija

C ločuje predvsem po podaljšanem sprednjem robu repnega stabilizatorja, da so lahko namestili motiini sistem ASJP. F-16D: dvoseda verzija F-16C z dvojnimi komandami, ki se po zunanjosti razlikuje od F-16B prav tako po podaljšanem sprednjem robu repnega stabilizatorja. F-16XL: projekt, ki ga je financiral proizvajalec General Dynamics. Značilno je krilo v obliki dvojne delte (50 stopinjnO stopinj) , kar je podvojilo površino kril v primerjavi z modelom F-16A. Trup so podaljšali za 1,42 m, razpetino kril pa zmanjšali na 9,88 m; prav tako so povečali zmogljivost notranjih gorivnih rezervoarjev za 82 odstotkov. Prvič je to letalo vzletelo 3. julija 1982 (enosedi prototip) predvsem v raziskovalne namene v okviru nadaljevanja razvojnega programa.

173 zabojnik z Westinghousovim elektronskim radarskim motilnikom AlQ119-1 174 bomba z napravo za upočasnjevanje snakeye (227kg) 175 lasersko Vodljiva bomba GBU·' OC (908 kg)

F-16: bojni tovor

2 x AIM-9L sidewinder na nosilcih na koncih kril 1 x vgrajen lop M61 vulcan s 515 naboji 2 x rakete zrak-zrak srednjega dosega A IM-7 sparrow ali izpopolnjene rakete srednjega dosega

raketa zrak-zrak AIM-9L

L..J za bližinske zračne dvoboje

na lanserjih na koncih kril 1 x vgrajeni top M6l 20 mm s 515 naboji

2 x bomba Mk83 (907 kg) na srednjem pod kril nem nosilcu (nanju lahko obesijo tudi jederski bombi) 2 x raketi zrak-zrak AIM-9L sidewinder kratkega dosega na nosilcih na koncih kril 1 x vgrajen top M61 s 515 naboji

AMR AAMAIM-120 •

Dogfighter (lovec za neposredne zračne dvoboje) Večina

F-16 Ameri~kjh letalskih sil nosi le majhen bojni tovor z raketama na nosilcih na koncih kril, ki letala prav nič ne ovirala pri manevrih z obremenitvami do 9 g. Rakete lahko jzstrejuje v kakršnem koli režimu letenja, poleg pa ima F-16 še vgrajen vrtlj iv top za povsem bližinske zračne dvoboje.

Tehnični

1 x dodatni rezervoar za 1. 1361 goriva pod trupom 2 x odvrglj iv rezervoar sargent fletcher 1 A DD I na notranjih podkrilnih nosilcih

•

Prestrezanje na velike razdalje

Prodori

Čeprav je F-16 Ameriški h letalskih sil najpogosteje moč videti oborožene samo z raketama sidewinder, jih pogosto oborožijo še z raketami zrak-zrak srednjega dosega. Najpogosteje so to rakete sparrow , v zadnjem času pa jih nadomeščajo s sodobnejšimi

F-16 je zares močan jurišnik, saj lahko nanj naložijo precejšen bojni tovor. Na prvi pog led pravzaprav ni moč oceniti, da je bojni tovor tega letala tako velik, ob tem pa letalo obdrži vse svoje manevrske sposobnosti. Obesijo mu lahko tudi jedrski bombi , običajno tipa

AM RAAM AIM-120.

8-43.

podatki in zmogljivosti

4 x upočasnjene bombe snakeye 227 kg na dvojnih srednji h podkrilnih nosilcih 2 x raketi zrak-zrak A IM-9L sidewinder na nosilcih na koncih kril 1 x vgrajen top M61 s 515 naboji 2 x dodatni rezervoar za gorivo sargent fle~che r 1.400 I na notranjIh podkrilnih nosilcih.

Proti radarske naloge

Jurišnik V mirnem času F-16 sicer redko nastopajo v vlogi jurišnikov, vendar so že tudi v teh nalogah pokazali zavidljive rezultate pri bombardiranju in streljanju s topom na kopenske cilje. Posebej učinkovito orožje so upočasnjene bombe snakeye.

Krila 9,45m

Razpetina

10,01 m 27,87m 2

raket na koncih kril Površina

Trup in repni del

Maihen , trikOlenre/ =I'-'

Gelotna dolžina Gelotna viši na

15,09m 5,09m 5,64m

Razpetina repa

~~~

Vgrajen top na levem korenu krila , kjer se spaja vtrup

1:1

15,47 kg/cm2 15,82 kg/c m2

glavni kolesi nosno kolo

Navznoter uvlač l j ivo podvozje

Mase 7.070 kg

Prazno N aj večja vzletna z bojnim

tovorom brez dodatnih rezervoarjev N aj večja vzletna z vsem zu nanj im tovorom N ajvečja količi n a goriva v notranjih rezervoarji h

Fighting falcon ima dovolj neobičajno obliko, vendar se ga vseeno lahko zamenja s katerim od drugih letal, v prvi vrsti z izraelskim lavijem in z britanskim

10.800 kg 16. 057 kg 3. 162kg

Zmogljivosti

demonstratorjem sodobnih tehnologij za lovce EAP, vendar so lavija opustili, britanski demonstrator pa je dvomotorec in ima dvojni vstopnik za zrak, ki je bolj oglat.

Bojni tovor

N aj večja hitrost brez oborožitve

2,O macha ali več kot 2. 124 km/h več kot 15.240 m P rakt ična n ajvečja višina več kot 925 km Takt ičn i radij več kot 3.887 km N ajvečj i dolet z dodatnim i rezervoarji

+ o o o <6

o> o>

o o

Mig-23 »flogger- 8 « 2,35 macha E

o o o <6

+ ~ co

"'to:;

o o o

ci, ~

o> o>

'"~

.o ro ro

(IJ

.,;

N ()

-7

'o Q)

.o ~

o o

li..--

w E o o o

o o ro

o N

N &. ~

o o

Dolži na vzletne steze "-= '--..... ~ 400 m

Mirage 2000G-1 1,2 macha E

Mirage 2000G-1

Saab JA37 viggen 2,1 macha

Kfir-G2 1,1 macha E

Mig-21 »fishbed -J« 850 m

Mig-2 1 »fishbed-J « 2,02 macha

Mig-2 1 »fishbed-J« 1,06 macha

1M 111U1Qh

<----~-----'

Northrop F-20 1 mach E

(IJ

Saab JA37

Northrop F-20 2 macha

Saab JA37 viggen 1,2 macha

.o ro ro

'"&.

o o o

U o

o> .;;

Mig-23 »flogger- 8 « 1,2 macha E

Mirage 2000G-1 2,3 macha

~ '" N

o o

o> o>

"-"-

435 m 500 m

Mig-23 »flogger-8 « 975 m Northrop F-20 (z Kfir-G2 (z

višina

ci, o>

"""t-

Hitrost na majhni višini (»č i s1 «)

Praktična največja

o o

U o

Hitrost na veliki višini

w ~

30 KRILA

to čke

4,00m 2,36m

Razdalja m ed kolesi - po širini

Tlak v pnevma1ikah pri skupni vzletni masi pod 11 .340 kg

Kfir-G2 2,3 macha

,_ ,

prepoznavne

-~~adarskakuPola, rahloP ~~---'-~==-"'~~~~~i l '~ b-AJ,~ i·"'/ spuščenanavzdol

Podvozje Razdalja med kolesi - vzdolžna

zna č ilne

napadi

Lasersko vodljivi bombi paveway lahko nadomestijo tudi z drugačnim natančnim orožjem , na primer s TV ali lasersko vodljivim izstrelkom AGM-65 maverick. Vendar pa je za takšne naloge potreben natan č en radar za opazovanje zemlji šč a ali pa navigacijsko ofenzivni radar, sicer ima letalo v protiradarskih nalogah precejšnje omejitve .

Velik smerni stabi. hzator z m. ajhnim zlivnlkom v pre~ dU trupa v smerni stablliztor

Velik pokrov pilotske kaibne venem kosu

vključno z lanserjema

Na tan čni

F-16 lahko uporabijo tudi za klas ične napade na radarje v nalogah, imenovan ih »wild weasel« (divja pod lasica). Opremijo ga lahko s proti radarskimi raketami ARM standard, shrike ali HARM. Za svojo obrambo pred raketami nasprotnikovih letal lahko standarnega fighting falcona oborožijo še z eno ali dvema raketama zrak-zrak ob normalnem bojnem tovoru za jurišne naloge.

General Dynamics F-16 fight ing falcon:

General Dynamics F-16A fighting falcon

2 x lasersko vodljivi bombi paveway na srednjih podkrilnih nosilcih ~! x raketi zrak-zrak AIM-9L ra nosilcih na koncih kril 1 x vgrajen top M61 s 515 naboji

2 x proti radarski raketi ARM-78 standard na srednjih podkri lnih nosilcih 2 x raketi zrak-zrak AIM-9L sidewinder na nosilcih na koncih kril 1 x vgrajen top M61 s 515 naboji

n ajvečj o

največjo

maso) 1.175 m

maso) 1. 550 m

"'t-<xi o

"-"e ~

+ E

i:2 i

-7

'o Q)

.o ~

~ N &. ~

Kdorkoli se vsaj malo zani-

ma ali spozna na letala in letalske prireditve, je zagotovo že slišal za pojem OSHKOSH, drugi ga bodo pač spoznali v tem zapisu. Zgodovina Oshkosha se začenja z nastankom Združenja graditeljev

eksperimentalnih

letal (EAA), ki ga je leta 1953 ustanovil Američan Paul H. Poberezny s prijatelji. Združenje je imelo sedež kar 11 let v kleti hiše ustanovitelja. te v septembru 1953 so imeli tudi prvo predstavitev dosežkov na letališču Curtiss Wright Field v državi Milwaukee, udeležilo pa se ga je 40 družinskih članov ustanoviteljev in njihovih prijateljev. Takrat so leteli s t.i. antique letali, torej s predvojnimi konstrukcijami. Prav duh družinskih in prijateljskih srečanj pa je med člani EAA in pa obiskovalci Oshkosha prisoten še danes. Naslednja prelomnica za EAA je sledila članku Paula Pobereznyja v reviji Mechanix Illustrated z naslovom Kako zgraditi letalo - z motorjem za manj kot 800 dolarjev. To je sprožilo neverjetno zanimanje za Združenje graditeljev eksperimentalnih letal. Pravzaprav je članek sprožil v ljudeh otroške sanje: zgraditi si letalo in z njim tudi leteti.

Na letališču Wittman Airfield v Oshkoshu je »še eno letališče «, to je Pioneer Airport, kjer je EAA uredilo letalski muzej, vsa letala pa vzdržujejo v letaini kondiciji, čeprav segajo razstavljeni primerki tudi v leto 1920 ...

Največja

letalska predstava na svetu

Oshkosh'92

Srečanja graditeljev eksperimentalnih letal so se potem na prvotnem letališču vrstila vse do leta 1960, ko so se preselila v Rockford v državi Illinois. Kmalu pa to niso bila več širša družinska srečanja ob koncu tedna, pač pa kar tedenska sreča nja članov Združenja in ljubiteljev letalstva. Prireditev se je širila in tako so morali pOiskati prostornejše letališče . Našli so ga v Franklinu v državi Wisconsin , hkrati pa pripravili tudi že prvi teoretično praktič ni seminar o gradnji letal. Zdajšnje mesto največje letalske prireditve na svetu so poiskali v letu 1970, ko so se dokončno preselili v Oshkosh v državi Wisconsin , ki je predvsem kmetijska država, brez velemest. Sam Oshkosh je mesto z okoli 35.000 prebivalci , srečanje letalcev EAA pa je postalo za mesto eden pomembnejših gospodarskih dejavnikov, saj prinese okoli 80 milijonov dolarjev letno. Samo Združenje ima trenutno nad 130.000 članov , izdaja pa mesečno glasilo Sport Aviation. EM ima tri sekcije : antika, vojna letala in akrobatska letala, vsaka od teh treh pa tudi izdaja svoje posebne publikacije. Po 40 letih delovanja je EAA postala zelo vplivna tudi v mednarodni letalski organizaciji FAI.

40. jubilej

Vznemirljiv trenutek nad Oshkoshem: pod nebo so se dvignili »sprehajalci na krilih«.

Letošnja letalska predstava v Oshkoshu je bila jubilejna, stopila je v .. zdrava« štirideseta leta. Obisk je bil običajno izjemen: 860.000 gledalcev je lahko videlo nad 16.000 letal, od teh pa je bilo kar 2.300 razstavljenih. Značilnost predstav v

KRILA

ln na koncu bistveno: v Krilih se že trudimo in se bomo še naprej, da za svoje bralce in vse slovenske ljubitelje letalstva pripravimo »mini odpravo« v Oshkosh '93 zadnje dni julija in prve dni avgusta prihodnje leto. Takrat je tam predstava, skupina pa bo odpotovala nekaj prej in obisk v Oshkoshu povezala še s kakšnim ogledom. Potovanje naj bi trajalo od 10 do 12 dni, pripravili pa ga bomo v sodelovanju s katero od pooblaščenih agencij. Ker bo pot sorazmerno draga, po prvih preračunavanjih okoli 2.500 DEM, se dogovarjamo, da bi bilo potovanje plačljivo v šestih obrokih. Torej bi zanj začeli varčevati takoj po novem letu. te v prihodnjih Krilih pa bomo objavili še več podrobnosti v zvezi s potovanjem, predvsem s cenami in konkretnejšimi podatki.

Bolj nenavaden je ptič, večje je

zanimanje zanj. Takšnih paje v Oshkoshu vsako leto na tisoče! (zgoraj)

Nastop akrobatske skupine Eagles.

Prostor, kjer se zbirajo graditelji letal,

32 KRILA

člani

združenja EAA.

Oshkoshu je silna različnost ljudi, tako graditeljev in razstavljalcev letal kot obiskovalcev. Tu je največje zbirališče letalskih idej na svetu, cel teden srečanja je poln navdušenja letalcev in obiskovalcev, ki lahko vidijo tu vse od najmanjše letaine naprave pa do največjega orjaka med letali na svetu, kot je ruski An-225. Obiskovalci izmenjujejo znanje in izkušnje, pa naj gre za pilote, konstruktorje, znanstvenike in običajne gledalce. Kot pravi predsednik EAA Tom Poberezny, ki je po 37 letih na tej funkciji nasledil očeta, nastajajo tukaj nove ideje in nove rešitve. Zvezda letošnje prireditve je bil vsekakor dvosedi reaktivec BO-10, prvo takšno letalo v amaterski gradnji. Podatki o njegovih zmogljivostih so prav osupljivi. Ta dvosed, ki je precej podoben F-15 - vendar je veliko manjši, ima dva sedeža v tandemu, opremijo pa ga z različnimi motorji s potiski od 8,45 kN do celih 22,2 kN (približno 2.250 kg) ob dodatnem zgorevanju. Vzpenja se kar 152 mis in doseže hitrost 1,4 macha (1500 km/h) na višini 13.700 m. Pri letenju s hitrostjo 0,91 macha (965 km/h) na 13.000 m je njegov dolet zavidljivih 4.500 km. Prvič je ta eksperimentalni dvosedi reaktivec vzletel 8. julija 1992 v Mojavi v Kaliforniji, na trg pa naj bi prišel prihodnje leto. V kitu (brez motorja) bo veljal 197.000 dolarjev, povsem izdelanega in opremljenega pa vam lahko dostavijo za približno 420.000 dolarjev.

b) Pri volitvah članov Sveta mora Skupščina zagotoviti, da bodo ustrezno zastopane (1) države, ki so najpomembnejše v zračnem prevozu, (2) države, ki sicer niso drugače zajete, vendar največ prispevajo za zagotovitev naprav za mednarodno civilno zračno plovbo, in (3) države, ki drugače ne bi bile vključene, vendar se s tem zagotovi, da bodo zastopana v Svetu vsa glavna svetovna zemljepisna območja. Vsako izpraznjeno mesto v Svetu bo Skupščina zapolnila v najkrajšem možnem času. Država pogodbenica, ki bo tako izvoljena v Svet, opravlja to funkcijo do izteka mandata svoje predhodnice.

Nadaljevanje s str. 16

primernem kraju. Izredno zasedanje Skupščine se lahko skliče kadarkoli na poziv Sveta oziroma na zahtevo najmanj ene petine vseh držav pogodbenic, naslovljeno na Generalnega tajnika. b) Vse države pogodbenice imajo enako pravico biti zastopane na sejah Skupščine in imajo po en glas. Delegatom, ki predstavljajo države pogodbenice, lahko pomagajo tehnični svetovalci, ki lahko sodelujejo na zasedanjih, vendar nimajo pravice glasovanja.

c) Noben predstavnik države pogodbenice v Svetu ne sme aktivno sodelovati ali imeti finančnega interesa pri opravljanju mednarodnega zračnega prometa.

lahko veljavno odloča, če je prisotna večina držav članic. Razen če je v Konvenciji drugače določeno, se odločitve sprejemajo z večino oddanih glasov. c)

49.

Skupščina

51.

člen

Pravice in dolžnosti

Predsednik Sveta

Skupščine

SkupŠČine

Svet voli predsednika za dobo treh let. Lahko je ponovno izvoljen. Predsednik nima pravice glasovanja. Svet izvoli izmed svojih članov enega ali več podpredsednikov, ki obdržijo pravico glasovanja tudi kadar nadomeščajo predsednika. Ni nujno, da se predsednika izbere izmed članov Sveta. Če pa je izvoljen izmed članov Sveta, je njegov sedež izpraznjen in ga zasede država pogodbenica, ki jo je zastopal. Dolžnosti predsednika so da:

so da:

(a) na vsakem zasedanju izvoli predsednika in drugo vodilno osebje; (b) v skladu z določili IX. poglavja voli države članice, ki so zastopane v Svetu; (c) proučuje in ustrezno ukrepa glede poročil Sveta in odloča o vsaki zadevi, ki jo Svet predlaga; (d) določi svoj poslovnik in ustanovi pomožne komisije, za katere meni, da so potrebne ali zaželene; (e) glasuje o letnih proračunih in določa finančne aranžmaje Organizacije v skladu z določili XII. poglavja; (f) pregleduje izdatke in odobrava račune Organizacije; (g) po lastni presoji Svetu, pomožnim komisijam ali drugim organom prepušča v obravnavo vprašanja iz svojega delovnega področja; (h) prenese na Svet pravice in potrebna pooblastila za opravljanje nalog Organizacije ter lahko ta pooblastila v vsakem trenutku prekliče ali spremeni; (i) izvaja ustrezna določila XIII. poglavja; (j) proučuje predloge dopolnitev in sprememb Konvencije in jih, če se z njimi strinja, priporoči državam pogodbenicam v skladu z določili XXI. poglavja; (k) obravnava vsa vprašanja iz področja dejavnosti Organizacije, ki niso posebej dodeljena Svetu.

člen

(a) sklicuje seje Sveta, Odbora za zračni prevoz in Komisije za zračno plovbo; (b) dela kot predstavnik Sveta; (c) v imenu Sveta izpolnjuje vse dolžnosti, ki mu jih ta naloži. 52.

člen

Glasovanje v Svetu

Svet sprejema odločitve z večino svojih članov. V zvezi s posameznimi vprašanji lahko Svet prenese pooblastila na odbore, ki jih sestavljajo njegovi člani. Vsaka zainteresirana država pogodbenica se lahko glede odločitve kateregakoli odbora pritoži Svetu. 53.

člen

Sodelovanje brez pravice glasovanja

Vsaka država pogodbenica lahko glede vprašanj, ki jo neposredno zadevajo, sodeluje pri obravanju v Svetu, njegovih odborih ali komisijah. Pri tem nima pravice glasovanja. Noben član Sveta ne sme glasovati, kadar Svet obravnava spor, v katerem je stranka.

IX. POGLAVJE SVET 50.

člen

Sestava in volitev Sveta

a) Svet je stalen organ odgovoren Skupščini. Sestavlja ga triintrideset držav pogodbenic, ki jih izvoli Skupščina. Volitve se izvedejo na prvem zasedanju SkupŠČine in potem vsaka tri leta. Tako izvoljeni člani Sveta opravljajo svojo funkcijo do naslednjih volitev.

54.

člen

Obvezne naloge sveta

Svet mora: (a) predložiti

Skupščini

letna

poročila;

KRILA 33

(b) izvrševati navodila Skupščine in opravljati naloge in obveznosti, ki mu jih nalaga ta Konvencija; (c) določiti svojo organizacijo in poslovnik; (d) imenovati in določiti naloge Odbora za zračni prevoz, katerega člani so izbrani izmed članov Sveta in so mu odgovorni; (e) ustanoviti Komisijo za zračno plovbo v skladu z določbami X. poglavja; (f) upravljati finance Organizacije v skladu z določ bami XII. in XV.poglavja; (g) določiti dohodke predsednika Sveta; (h) imenovati vodilnega izvršnega uslužbenca, ki se imenuje Generalni tajnik, in zagotoviti imenovanje drugega potrebnega osebja v skladu z določili XI. poglavja; (i) zahtevati, zbirati, proučevati in objavljati informacije, ki se nanašajo na razvoj zračne plovbe in delovanje mednarodnega zračnega prometa, vključno s podatki o stroških te dejavnosti in podrobnostih o subvencijah, ki jih letalske družbe dobijo iz javnih skladov; o) javiti državam pogodbenicam vsako kršitev te Konvencije, kakor tudi vsako neizvajanje priporočil ali odločitev Sveta; (k) javiti Skupščini vsako kršitev te Konvencije, če država pogodbenica v razumnem času po sporočilu o prekršku ni ustrezno ukrepala; (1) sprejemati v skladu z določbami VI. poglavja te Konvencije mednarodne standarde in priporočila, ki se imenujejo Aneksi k Konvenciji, in obveščati vse države pogodbenice o sprejetih ukrepih; (m) proučevati priporočila Komisije za zračno plovbo za dopolnitev Aneksov in sprejemati ukrepe v skladu z določili XX. poglavja; (n) proučiti vsako zadevo, ki jo v zvezi s Konvencijo nanj naslovi katerakoli država pogodbenica.

55.

mednarodnim lastništvom in opravljanjem mednarodnega zračnega prometa na glavnih zračnih poteh, in predlaga Skupščini ustrezne načrte v zvezi s tem; e) na zahtevo katerekoli države pogodbenice razišče vsako situacijo, ki se pokaže kot ovira, kateri se je pri razvoju mednarodnega zračnega prometa mogoče izogniti. Po takšni preiskavi izda poročilo, ki se mu zdi primerno.

X. POGLAVJE KOMISIJA ZA ZRAČNO PLOVBO 56.

člen

Imenovanje Komisije

Komisijo za zračno plovbo sestavlja petnajst članov, ki jih imenuje Svet izmed oseb, ki so jih predlagale države pogodbenice.Te osebe morajo imeti ustrezne kvalifikacije ter izkušnje iz znanosti in prakse iz področja zrakoplovstva. Svet od vseh držav pogodbenic zahteva, da predložijo svoje kandidate. Svet imenuje predsednika Komisije za zračno plovbo. 57.

člen

Dolžnosti Komisije

Komsija za

zračno

plovbo:

(a) proučuje in priporoča Svetu sprejemanje dopolnitev Aneksov Konvencije; (b) ustanavlja tehnične podkomisije, v katerih je lahko zastopana katerakoli država pogodbenica, če tako želi; (c) obvešča Svet o zbiranju in posredovanju državam pogodbenicam vseh informacij, za katere meni, da so potrebne in koristne za razvoj zračne plovbe.

člen

Fakultativne naloge Sveta

XI. POGLAVJE Svet lahko: (a) če je to primerno in če izkušnje pokažejo, da je to zaželeno, ustanovi pomožne komisije za zračni promet na regionalni ali drugačni podlagi in določi skupine držav ali letalskih družb, s katerimi oziroma prek katerih si bo prizadeval za lažje uresničevanje ciljev te Konvencije; b) na Komisijo za zračno plovbo poleg nalog navedenih v Konvenciji prenese druge naloge in ta dodatna pooblastila v vsakem trenutku prekliče ali spremeni; (c) vodi raziskave o vseh vidikih zračnega prometa ali zračne plovbe mednarodnega pomena in posreduje rezultate svojih raziskav državam pogodbenicam ter olajšuje izmenjavo informacij med državami pogodbenicami o zadevah zračnega prevoza in zračne plovbe; (d) proučuje vse zadeve glede organizacije in delovanja mednarodnega zračnega prevoza, vključno z 34

KRILA

OSEBJE 58.

člen

Imenovanje osebja

V skladu s pravilnikom, ki ga sprejme Skupščina in te Konvencije, Svet določi način imenovanja in prenehanje imenovanja, usposabljanje, plače, prejemke in pogoje za delo Generalnega tajnika in drugega osebja Organizacije, ter lahko zaposli ali uporablja storitve državljanov katerekoli države pogodbenice. določili

59.

člen

Mednarodni status osebja

Predsednik Sveta, Generalni tajnik in drugo osebje ne sme prositi za navodila ali sprejemati navodil za

izpolnjevanje svojih obveznosti od kateregakoli organa zunaj Organizacije. Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bo v celoti spoštovala mednarodni status nalog osebja in ne bo poskušala vplivati na svoje državljane pri opravljanju njihovih dolžnosti. 60.

nost, če Skupščina tako odloči, sklene ustrezne dogovore s katerokoli organizacijo, ki jo ustanovijo države sveta za ohranitev miru. 65.

člen

Dogovori z drugimi mednarodnimi telesi Imunitete in privilegiji osebja

Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bo v okviru svojih ustavnih določil priznala predsedniku Sveta, Generalnemu tajniku in drugemu osebju Organizacije imunitete in privilegije, ki jih priznava ustreznemu osebju drugih mednarodnih javnih organizacij. Če bo sklenjen splošni sporazum o imunitetah in privilegijih mednarodnih uslužbencev, bodo imunitete in privilegiji predsednika, Generalnega tajnika in drugega osebja Organizacije enaki imunitetam in privilegijem, i bodo priznani s tem splošnim mednarodnim sporazumom.

Svet lahko sklene v imenu Organizacije sporazume z drugimi mednarodnimi organizacijami za vzdrževanje skupnih storitev in za skupne sporazume, ki se nanašajo na osebje. S soglasjem Skupščine lahko Svet sklene druge dogovore, ki lahko olajšajo delo Organizacije. 66.

Naloge, ki se nanašajo na druge sporazume

a) Organizacija izvaja tudi naloge, katere ji nalagata Mednarodni sporazum o zračnem tranzitu in Mednarodni sporazum o zračnem prevozu, sklenjena v Chicagu 7. decembra 1944, v skladu z določili in pogoji ki jih vsebujeta.

XII. POGLAVJE

b) Člani Skupščine in Sveta, ki niso sprejeli Mednarodnega sporazuma o zračnem tranzitu ali Mednarodnega sporazuma o zračnem prevozu, sklenjenih v Chicagu 7. decembra 1944, nimajo v Skupščini ali Svetu pravice glasovanja o kateremkoli vprašanju v zvezi s tema sporazumoma.

FINANCE 61 .

člen Proračun

člen

in razporeditev izdatkov

Svet predloži Skupščini letne proračune, letna poroo računih in ocene vseh prejemkov in izdatkov. Skupščina sprejema proračune in vse spremembe proračunov, za katere meni, da so potrebne, ter določi razdelitev stroškov organizacije med državami pogodbenicami po ključu, ki ga občasno določa . To ne velja za stroške iz XV. poglavja, na katere države izrecno pristanejo. čila

62.

TRETJ. DEL MEDNARODNI ZRAČNI PREVOZ

člen

Začasni

XIV. POGLAVJE odvzem pravice glasovanja

lahko začasno odvzame pravico glasovanja v Skupščini in v Svetu vsaki državi pogodbenici, ki v razumnem času ne izpolni svojih finančnih obveznosti do Organizacije.

INFORMACIJE IN POROČILA

Skupščina

63.

67.

Dostavljanje poročil Svetu

člen

Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bodo njene mednarodne letalske družbe v skladu z zahtevami, ki jih bo predpisal Svet, dostavljale Svetu poročila o prometu, statistiko stroškov in finančna poročila, v katerih bodo med drugim prikazani vsi njihovi prihodki in viri.

Stroški delegacij in drugih predstavnikov

Vsaka država pogodbenica krije stroške svoje delegacije na Skupščini ter osebne dohodke, potne stroške in druge stroške za katerokoli osebo, ki jo je imenovala v Svet oziroma predlagala ali določila za predstavnika v katerikoli pomožni odbor ali komisijo.

XV. POGLAVJE LETALIŠČA IN DRUGE NAPRAVE

XIII. POGLAVJE

ZA ZRAČNO PLOVBO

DRUGI MEDNARODNI DOGOVORI 64.

e'en

člen

68.

člen

Dogovori glede varnosti

Določitev zračnih

Organizacija lahko o zrakoplovnih zadevah iz svoje pristojnosti, ki neposredno vplivajo na svetovno var-

Vsaka država pogodbenica lahko, v skladu z določ bami te Konvencije določi poti, katere je treba upo-

poti in letališč

KRILA 35

uresničevanje nalog iz tega poglavja plačuje tekoče stroške iz proračuna Organizacije. Svet oceni višino potrebnih sredstev za namene iz tega poglavja. Po predhodnem pristanku držav, katerih letalske družbe uporabljajo te naprave, razdeli po vnaprej sprejetem ključu in za dogovorjeni čas obveznost med te države. Med države, ki na to pristanejo, lahko tudi razdeli obveznost za zagotovitev potrebnih obratnih sredstev.

rabljati v mednarodnem zračnem prometu na njenem ozemlju, in letališča, ki se lahko uporabljajo v tem prometu.

69.

člen

Izboljšanje naprav za zračno plovbo Če po mnenju Sveta letališča, naprave za zračno plovbo, vključujoč radijsko in meteorološko službo države pogodbenice, niso primerni za varen, reden, učinkovit in ekonomičen potek trenutnega ali načrto vanega mednarodnega zračnega prometa, se bo Svet posvetoval z neposredno prizadeto državo in drugimi zainteresiranimi državami s ciljem najti načine za izboljšanje stanja in pripraviti ustrezna priporočila. Če država pogodbenica ne izvaja teh priporočil, to ne pomeni kršitve te Konvencije.

70.

74.

Tehnična pomoč

75.

V primeru nastanka okoliščin iz 69. člena lahko država pogodbenica sklene s Svetom dogovor za uresničevanje takih priporočil. Država se lahko odloči, da bo sama krila vse stroške v zvezi s takim dogovorom. V nasprotnem primeru lahko Svet na zahtevo države odloči, da on zagotovi sredstva za kritje dela ali vseh stroškov.

71.

Država pogodbenica se lahko v vsakem trenutku reši obveznosti, ki jih je sprejela po 70. členu, in prevzame letališče ali druge naprave, ki jih je Svet zgradil na njenem ozemlju v skladu z določbami 71. in 72. člena, tako da plača znesek, ki je po mnenju Sveta razumen v danih okoliščinah. Če država pogodbenica meni, da znesek, ki ga je določil Svet, ni ustrezen, se lahko pritoži Skupščini. Skupščina lahko potrdi ali spremeni odločitev Sveta.

Nabava in vzdrževanje naprav s strani Sveta

72.

76.

Sredstva, ki se po določilih 75. člena vrnejo Svetu, ter sredstva od obresti in amortizacije po 74. členu, se lahko vrnejo državam, ki so prvotno zagotovile financiranje, in po določilih 73. člena v skladu z njihovimi deleži, določenimi s strani Sveta.

člen

XVI. POGLAVJE ORGANIZACIJA ZA SKUPNO

Država mora zagotoviti zemljišče, če je le to potrebno za vgraditev naprav, ki jih je na njeno zahtevo v celoti ali delno zagotovil Svet. Pri tem lahko država pogodbenica obdrži lastništvo oziroma zagotovi Svetu uporabo zemljišča pod pravičnimi in razumnimi pogoji, v skladu s svojo zakonodajo.

DELOVANJE IN ZDRUŽENE STORITVE 77.

člen

V mejah

finančnih

Skupščina

KRILA

člen

Dovoljena organizacija skupnega delovanja

Stroški in razporeditev finančnih sredstev

člen

Vrnitev denarnih sredstev

Pridobitev in uporaba zemljišča

73.

člen

Prevzem naprav od Sveta

člen

Na zahtevo države pogodbenice lahko Svet privoli, da bo zgradil oziroma nabavil, zagotovil osebje, vzdrževal in upravljal posamezno ali vsa letališča in druge naprave za zračno plovbo, vključujoč radijske in meteorološke službe, potrebne na njenem ozemlju za varno, redno, učinkovito in ekonomično delovanje mednarodnega zračnega prometa drugih držav pogodbenic. Svet lahko določi pravične in razumne takse za uporabo zagotovljenih naprav.

in uporaba prihodkov

Če Svet na prošnjo države pogodbenice zagotovi sredstva ali delno ali v celoti zgradi letališča ali nabavi drugo opremo, se lahko v pogodbi z drugo državo zagotovi tehnična pomoč za nadzor in delovanje letališč in drugih naprav. Po drugi strani pa se iz prihodkov, dobljenih z uporabo letališč in drugih naprav, krijejo tekoči stroški ter stroški za obresti in amortizacijo.

člen

Financiranje naprav za zračno plovbo

člen

sredstev, ki mu jih lahko dodeli XII. poglavja, lahko Svet za

določilih

Nič v tej Konvenciji ne preprečuje, da dve ali več držav pogodbenic ne bi ustanovile skupnih organizacij za zračni prevoz ali mednarodnih agencij in združevanja njihovih prevoznih storitev na katerihkoli lini-

jah ali regijah. Vendar pa morajo vse te organizacije oziroma agencije in tako združene storitve spoštovati vsa določila te Konvencije, vključno s tistimi, ki se nanašajo na registracijo sporazumov pri Svetu. Svet določi, na kakšen način se določbe te Konvencije glede državne pripadnosti zrakoplovov uporabljajo za zrakoplove, ki jih uporabljajo agencije za mednarodno delovanje. 78.

82.

Razveljavitev neustreznih sporazumov

Države pogodbenice se strinjajo da ta Konvencija razveljavlja vse njihove medsebojne obveznosti in sporazume, ki niso v skladu z določili Konvencije, in se obvezujejo, da ne bodo sprejele take obveznosti ali sporazuma. Država pogodbenica, ki je, preden je postala članica Organizacije, sprejela obveznost do države nečlanice ali državljana države članice ali države nečlanice, ki ni v skladu z določbami te Konvencije, mora takoj ukrepati, da odpravi take obveznosti. Če je takšne nesprejemljive obveznosti prevzela letalska družba države pogodbenice mora država, kateri ta družba pripada, storiti vse za njihovo takojšnje prenehanje. V vsakem primeru pa mora zakonsko določiti njihovo prenehanje Čimprej po uveljavitvi Konvencije.

člen

Naloge Sveta

Svet lahko priporoča državam pogodbenicam, da ustanovijo skupne organizacije za opravljanje zrač nega prometa na katerihkoli linijah ali v katerihkoli regijah. 79.

člen

Sodelovanje pri delovanju organizacij

83.

Država lahko sodeluje v organizacijah za skupno delovanje ali v dogovoru o združenih storitvah bodisi preko vlade ali pa preko letalske družbe ali družb, ki jih določi vlada. Družba je lahko glede na odločitev države v državni, delno državni ali zasebni lasti.

ČETRTI

člen

Registracija novih dogovorov

Ob upoštevanju določil prejšnjega člena lahko vsaka država pogodbenica sprejema dogovore, ki niso v nasprotju z določili te Konvencije. Vsak tak dogovor se mora takoj registrirati pri Svetu, ki ga čimprej objavi.

DEL

KONČNE DOLOČBE

XVIII. POGLAVJE XVII. POGLAVJE

SPORI IN NEIZPOLNJEVANJE

DRUGI ZRAKOPLOVNI

OBVEZNOSTI

SPORAZUMI IN DOGOVORI 80.

84.

člen

Reševanje sporov Če dve ali več držav pogodbenic kakšnega spora glede razlage ali uporabe te Konvencije ali njenih aneksov ne more rešiti s pogajanji, bo na zahtevo države, ki je v spor vpletena, o tem odločil Svet. Noben član Sveta ne sme glasovati, kadar Svet obravnava spor, v katerem je stranka. Upoštevaje 85. člen se lahko vsaka država pogodbenica pritoži na odločitev Sveta ad hoc arbitraži, za katero se je sporazumela z drugimi državami, strankami v sporu, ali Stalnemu meddržavnemu sodišču. O vsaki taki pritožbi je treba obvestiti Svet v šestdesetih dneh po prejemu obvestila o odločitvi Sveta.

Pariška in Havanska Konvencija

Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bo takoj po uveljavitvi te Konvencije odpovedala Konvencijo o urejanju zračne plovbe, podpisano v Parizu 13. oktobra 1919, ter Konvencijo o komercialnem letalstvu, podpisano v Havani 20. februarja 1928, če je podpisnica ene ali druge konvencije. Ta Konvencija, med državami pogodbenicami, nadomešča zgoraj navedeni Pariško in Havansko konvencijo. 81 .

člen

Registracija

člen

obstoječih

sporazumov

Vsi sporazumi o zračnem prometu, ki so na dan uveljavitve te Konvencije sklenjeni med državo pogodbenico in katerokoli drugo državo ali pa med letalsko družbo države pogodbenice in katerokoli drugo državo ali letalsko družbo katerekoli druge države, se morajo takoj registrirati pri Svetu.

85.

člen

Arbitražni postopek Če država pogodbenica, ki je stranka v sporu, glede

katerega je vložena pritožba na odločitev Sveta, ni sprejela Statuta Stalnega meddržavnega sodišča in če se državi pogodbenici ne moreta dogovoriti o izbiri KRILA 37

arbitraže, mora vsaka država pogodbenica, stranka v sporu imenovati po enega arbitra, ki imenujeta predsednika arbitraže. Če ena od držav pogodbenic, strank v sporu, ne imenuje arbitra v treh mesecih od dneva pritožbe, ga bo v imenu te države iz seznama strokovno usposobljenih in razpoložljivih oseb, ki ga ima Svet, imenoval predsednik Sveta. Če se arbitra v tridesetih dneh ne moreta dogovoriti o predsedniku arbitraže, ga imenuje predsednik Sveta izmed strokovnjakov, ki so na navedenem seznamu. Arbitra in predsednik arbitraže tako skupaj sestavljajo arbitražo. Arbitraža, imenovana v skladu z določili tega ali prejšnjega člena, določi svoj postopek in sprejema odločitve z večino glasov, pri čemer lahko Svet odloča o procesnih vprašanjih, kadar meni, da prihaja do pretiranega zavlačevanja postopka. 86.

XX POGLAVJE ANEKSI 90.

Sprejem in spremembe Aneksov a) Svet sprejema Anekse, ki so predvideni v 54. členu, točka (1), z dvotretjinsko večino članov Sveta na sestanku, ki se posebej skliče v ta namen, in jih nato predloži vsaki državi pogodbenici. Aneks ali njegova sprememba začne veljati tri mesece po predložitvi državam pogodbenicam ali po preteku daljšega roka, ki ga Svet posebej določi, razen če v tem roku večina držav pogodbenic prijavi Svetu svoje nesoglasje.

člen

b) Svet mora takoj obvestiti vse države pogodbenice o začetku veljavnosti vsakega Aneksa ali njegove spremembe.

Pritožbe Če ne Svet odloči drugače, je vsaka odločitev Sveta glede tega, ali določena mednarodna letalska družba deluje v skladu z določili te Konvencije veljavna, dokler ni drugače odločeno v pritožbenem postopku. V vseh drugih primerih se izvršitve odločitev Sveta, proti katerim je vložena pritožba, odlože, dokler o pritožbi ni odločeno. Odločitve Stalnega meddržavnega sodišča in arbitraže so dokončne in obvezujoče.

87.

člen

XXI. POGLAVJE RATIFIKACIJA, PRISTOPITVE, SPREMEMBE IN ODPOVEDI 91.

a) To Konvencijo morajo države podpisnice ratificirati. Ratifikacijske listine se deponirajo v arhivih Vlade Združenih držav Amerike, ki bo o datumu deponiranja obvestila vse države, ki so Konvencijo podpisale in k njej pristopile.

Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da ne bo dovolila letenja v zračnem prostoru nad svojim ozemljem letalski družbi države pogodbenice, če bo Svet odločil, da ta letalska družba ne spoštuje dokončne odločitve sprejete v skladu s prejšnjim členom.

b) Potem, ko bo to Konvencijo ratificiralo ali k njej pristopilo šestindvajset držav, bo le-ta med njimi začela veljati trideseti dan po deponiranju šestindvajsete ratifikacijske listine. Za vsako državo, ki jo bo ratificirala kasneje, bo začela veljati trideseti dan po dnevu deponiranja njene ratifikacijske listine.

člen

Sankcije proti državi, ki ne spoštuje sprejetih odločitev Skupščina začasno

odvzame pravico glasovanja v in v Svetu katerikoli državi pogodbenici, za katero se ugotovi, da ne izpolnjuje določil tega poglavja.

c) Dolžnost Vlade Združenih držav Amerike je, da obvesti vlado vsake od držav, ki so Konvencijo podpisale in k njej pristopile, o datumu začetka veljavnosti te Konvencije.

Skupščini

92.

XIX. POGLAVJE VOJNA 89.

člen

Ratifikacija Konvencije

Sankcije proti letalski družbi, ki ne spoštuje sprejetih odločitev

88.

člen

Pristopitev k Konvenciji

Vojna ln Izredno stanje

a) K tej Konvenciji lahko pristopijo države članice Združenih narodov, k njim pridružene države in države, ki so ostale nevtralne med sedanjo svetovno vojno.

V primeru vojne določbe te Konvencije ne omejujejo svobode delovanja katerekoli prizadete države pogodbenice, bodisi da je vojskujoča ali nevtralna. Isto načelo velja v primeru države pogodbenice, ki objavi izredno stanje v državi in to prijavi Svetu.

b) Pristopitev se izvrši s sporočilom, naslovljenim Vladi Združenih držav Amerike, in začne veljati trideseti dan po prejemu sporočila s strani Vlade Združenih držav Amerike , ki o tem obvesti vse države pogodbenice.

člen

KRILA

93.

95.

člen

Sprejem drugih držav

Odpoved Konvencije

Kolikor na to pristane katerakoli splošna mednarodna organizacija, ki so jo države sveta ustanovile za ohranitev miru, se dovoli tudi drugim državam, ki niso navedene v 91 . členu in a) odstavku 92. člena, da pristopijo k tej Konvenciji, o čemer odloča Skupščina s štiripetinsko večino in pod pogoji, ki jih Skupščina lahko določi. V vsakem primeru je potrebno soglasje vsake države, na katero je bila med sedanjo vojno izvršena invazija ali je bila napadena s strani države, ki se želi včlaniti.

a) Katerakoli država pogodbenica lahko odpove to Konvencijo tri leta po začetku veljavnosti s sporoči lom naslovljen im na Vlado Združenih držav Amerike, ki mora o tem takoj obvestiti vsake države pogodbenice. b) Odpoved začne veljati eno leto po prejemu sporoin velja le za državo, ki je odpoved vložila.

čila

XXII. POGLAVJE 93.

bis

člen

a) Ne glede na

POMEN IZRAZOV določila

91., 92. in 93.

člena

zgoraj:

(1). vsaki državi, za katere Vlado je Generalna Skupščina Združenih narodov priporočila, da se jo izključi iz članstva v mednarodnih organizacijah, ki jih je ustanovila ali so povezane z Organizacijo Združenih narodov, avtomatično preneha članstvo v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva; (2). vsaki državi, ki je izključena iz Organizacije Združenih narodov, avtomatično preneha tudi članstvo v Mednarodno organizaciji civilnega letalstva, razen če da Generalna skupščina Združenih narodov drugačno priporočilo k aktu o izključitvi. b) Vsaka država, kateri preneha članstvo v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva v skladu z določili odstavka a) zgoraj, lahko na svojo prošnjo in pod pogojem, da pridobi soglasje Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov in da za to glasuje večina članov Sveta, ponovno postane članica Mednarodne organizacije civilnega letalstva. c) Članice Organizacije, katerim so začasno odvzete pravice in privilegiji članic Organizacije Združenih narodov, se na zahtevo slednje začasno odvzamejo tudi pravice in privilegiji članstva v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva. 94.

člen

Spremembe Konvencije

a) Vsako predlagano spremembo te Konvencije mora odobriti Skupščina z dvetretjinsko večino glasov in začne veljati za tiste države, ki so ratificirale takšno spremembo, ko jo ratificira toliko držav pogodbenic, kot to določi Skupščina. Tako določeno število držav pogodbenic ne more biti manjše od dveh tretjin vseh držav pogodbenic. b) Kadar Skupščina oceni, da je sprememba tako pomembna, da opravičuje tak ukrep, lahko v sklepu, s katerim priporoča sprejem spremembe, določi da država, ki spremembe v določenem času po začetku veljavnosti ne ratificira, preneha biti članica Mednarodne organizacije civilnega letalstva in pogodbenica te Konvencije.

96.

člen

Posamezni izrazi v tej Konvenciji imajo naslednji pomen : (a) »zračni promet« pomeni redni zračni promet, ki ga opravljajo zrakoplovi namenjeni za javni prevoz potnikov, pošte in tovora; (b) »mednarodni zračni promet« pomeni zračni promet, ki poteka skozi zračni prostor nad ozemljem več kot ene države; (c) »Ietalska družba« pomeni katerokoli letalsko prevozno podjetje, ki nudi ali opravlja mednarodni zračni promet; (d) »pristanek v nekomercialne namene« pomeni pristanek za katerikoli drug namen, razen izkrcavanja in vkrcavanja potnikov, tovora in pošte.

PODPISOVANJE

KONVENCIJE V potrditev zgoraj navedenega so podpisani opolnomočeni predstavniki, ki so imeli pravilna pooblastila, podpisali v imenu svojih vlad to Konvencijo tistega dne, ki je naveden poleg njihovega podpisa. Sestavljeno v Chicagu sedmega decembra 1944 v angleškem jeziku. Besedila sestavljeno v angleškem, francoskem in španskem jeziku, ki bodo enako avtentična, bodo odprta za podpis v Washingtonu D.C. Obe besedili bosta deponirani v arhivih Vlade Združenih držav Amerike in Vlada Združenih držav Amerike bo poslala overjene prepise vladam vseh držav, ki lahko podpišejo ali pristopijO k tej Konvenciji. KRILA 39

Mednarodna organizacija civilnega letalstva - leAO Mednarodna organizacija civilnega letalstva je bila ustanovljena 4. aprila 1947, potem ko je postala veljavna Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je njen konstitutivni dokument. Konvencija je nastala kot rezultat Konference o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je zasedala v Ghicagu od 1. novembra do 7. decembra 1944. Na tej konferenci je sodelovalo več kot petdeset držav, ki so se odločile po koncu druge svetovne vojne postaviti pravni okvir za mednarodno civilno letalstvo. Ghicaška konvencija ni samo konstitutivni akt IGAO, ampak tudi mednarodni dogovor, ki vzpodbuja redni, varni in učinko viti razvoj mednarodnega letalstva. S tem namenom konvencija določa pravice in obveznosti držav pogodbenic in jih usmerja v sodelovanje pri programih za vzpodbujanje mednarodnega zračnega transporta in za izboljšanje storitev ter naprav za zračno navigacijo. Naloge, ki jih konvencija določa IGA O, so navedene v 44. členu. Določila tega člena govore, da so smotri in cilji mednarodne organizacije razvijati načela in postopke v mednarodnem zračnem prometu in vzpodbujati načrtovanje ter razvoj mednarodnega zračnega transporta s ciljem, da se med ostalim zagotovi varna in normalna rast mednarodnega civilnega letalstva. Organizacija naj vzpodbuja razvoj zračnih poti, letališč, navigacijskih sredstev in opreme s ciljem razvijati vse vidike mednarodne zračne plovbe. Vse navedeno pa je namenjeno zadovoljevanju potreb narodov Sveta za varen, reden, učinkovit in ekonomičen zračni transport. Organizacija, ki danes šteje 173 članic, ima svojo Skuščino, ki se sestaja vsaka 3 leta, Svet mednarodne organizacije in različne organe, oz. delovna telesa. Poleg izvolitve Sveta mednarodne organizacije in sprejema programa ter proračuna, Skupščina lahko razpravlja o kateremkoli vprašanju, katerega obravnavo predlaga posamezna članica. Večino sklepov sprejme Skupščina z običajno večino vseh članic, nekatere pa z 213 večino, pri čemer je sklepanje o dopolnitvah konvencije najpomembnejše. Za uspešno delo Skupščina določi različne komiteje in komisije, tako, da so posamezna vprašanja predmet poglobljene razprave v delovnih telesih predno pridejo na plenarno zasedanje. V času med dvema zasedanjema Skupščine vodi delo mednarodne organizacije njen Svet, katerega sestavlja 33 članov. Clani v Svetu so razdeljeni v tri skupine, tako da predstavljajo: 1. najpomembnejše države v zračnem transportu, 2. države, ki največ prispevajo k razvoju mednarodne civilne zračne plovbe in 3. zastopanost držav po geografskem principu. Letošnjega zasedanja Skupščine se je prvič udeležila tudi delegacija Republike Slovenije, ki sta jo predstavljala mag. Peter Marn, direktor Republiške uprave za zračno plovbo in g. Ivan Šarlah, svetovalec direktorja Republiške uprave za zračno plovbo. Devetindvajseto zasedanje Skupščine Mednarodne organizacije civilnega letalstva (IGAO), se je končalo s sprejemom 31 resolucij, pri sprejemu katerih je sodelovalo 878 udeležencev iz 153 držav pogodbenic in 25 delegacij opazovalcev. Resolucije se nanašajo na proračun za leta 1993-1994-1995, program dela ter strateški plan aktivnosti, varovanje okolja, načrt za sklic Konference o zračnem prevozu, vpeljavo sistema GNSIATM, to je sistema za komunikacije, navigacijo in nadzor ter urejanje zračnega prometa z uporabo satelitske tehnike ter na omejevanje kajenja na mednarodnih poletih. Skupščina je sprejela tudi triletni naslednjih zneskih:

KRILA

proračun

Organizacije v

1993 - US$ 47,958,000 1994 - US$ 51,317,000 1995 - US$ 52,204,000 Delež Slovenije za leto 1993 je 0,09 odstotka ali 43, 163 US$. Skuščina je sprejela strateški načrt aktivnosti kot temelj za delo Organizacije v začetku prihodnjega stoletja, vključno z določitvijo strateških ciljev, določitvijo glavnih izzivov s katerimi se trenutno srečuje civilno letalstvo in specifikacijo potrebnih ukrepov, ki jih mora sprejeti IGAO. V tem okviru je Skupščina sprejela Resolucijo, katere cilj je promovirati usklajevanje pravil posameznih držav v celem svetu, da bi olajšali uporabo IGAO standardov.

Z ozirom na naraščajočo skrb za probleme okolja v zgornji atmosferi (splošno zviševanje temperature in tanjšanje ozonskega plašča), je Skupščina poudarila pomen, ki ga mora dati IGAO pri določanju obsega v katerem je mednarodno civilno letalstvo povzročitelj tega problema in poiskati primerne rešitve. Skupščina je sprejela programe študij novih dogovorov, ki bi urejali mednarodni zračni promet, da bi izkoristili pobudo, ki je bila sprejeta na Svetovnem kolokviju o zračnem prevozu v aprilu 1992 in predlagala sklic Konference o zračnem prevozu proti koncu leta 1994, da bi ocenili rezultate tega dela.

Skupščina je priznala pomembnost zasnove GNSIATM (Gontrol Navigation SurveillancelAir Traffic Management) za bodočnost mednarodnega letalstva in poudarila veliko prioriteto, ki jo mora imeti ta koncept in njegovo financiranje. S tem v zvezi je Skupščina sprejela dve Resoluciji, ki se nanašata na pravni, ekonomski, tehnični in institucionalni vidik koncepta GNSIATM koncepta v deželah v razvoju in nujnost primerne pomoči.

Združene države Amerike so dale pojasnila glede njihove zagotovitve GPS (Global Pozitioning System) sistema za mednarodno civilno letalstvo. To je sistem, ki omogoča določanje položaja letala v svetovnem zračnem prostoru. Ruska federacija je ponovno potrdila svojo ponudbo za brezuporabo njihovega svetovnega satelitskega navigacijskega sistema (GLONASS) za obdobje 15 let.

plačno

Skupščina je zahtevala od Sveta IGAO, da pospeši študije glede varnostnih vidikov prepovedi kajenja na letalih in sprejme ustrezne ukrepe v sodelovanju z Mednarodno zdravstveno organizacijo, da bi promovirali nekadilske polete na vseh mednarodnih progah. Vse države pogodbenice naj bi čimprej sprejele potrebne ukrepe za postopno zmanjševanje kajenja na vseh mednarodnih potniških letih s ciljem, da bi uvedli popolno prepoved kajenja 1. junija 1996.

Resolucija OZN, s katero je bila iz dela te organizacije izkljut.i. Jugoslavija, je bila povod, da je tudi Skupščina IGAO razpravljala o upravičenosti članstva ZRJ v tej organizaciji. Predlog Resolucije, na podlagi katere naj bi prenehalo član stvo ZRJ v IGAO, je predlagala delegacija vlade ZDA. Predlog so podprle tudi vse članice Evropske skupnosti. V razpravi, ki je sledila temu predlogu, je slovenska delegacija aktivno sodelovala in, po oceni nekaterih prisotnih, tudi bistveno prispevala k razjasnitvi dileme ali naj ZRJ avtomatično nadaljuje s član stvom bivše SFRJ v IGAO ali ne. Rezultat dolge in dokaj težke razprave, v kateri je sodelovala ali se je za, oz. proti izključitvi izrekla več kot polovica prisotnih predstavnikov držav, je bila sprejeta Resolucija, ki je celo odločnejša od tiste, ki so jo sprejeli v OZN. Resolucija Skupščine IGAO namreč določa, da ZRJ ni avtomatična naslednica SFRJ in torej članica IGA O, ampak naj enako, kot druge novonastale države, pristopi k Ghicaški konvenciji. Le na podlagi pristopa h konvenciji, bo ZRJ lahko postala članica IGAO. čena

Predlog modelarjem

~t OREL - visokosposobno jadralno letalo To je bilo eno najlepših slovenskih jadralnih letal.

Vsakoletno modelarsko srečanje v kategoriji F-4-C v Lescah je postalo že tako tradicionalno, da so prireditelji, s katerimi sodeluje tudi naša revija, za vsa naslednja srečanja pripravili posebno nagrado za modele naših, slovenskih letal. Vsa naslednja

Begunjska 10, 64248 - Lesce ali pa na znanega gorenjskega modelarja: Marjan Mencinger, Na Vrtači 3, 64248 Lesce. V ta namen modelarjem predlagam gradnjo jadralnega letala, ki ga je že leta 1948 konstruiral Mariborčan inž. Boris Cijan. Elegantno 19 metrsko jadralno letalo so izdelali v tovarni LETOV v Ljubljani in v zraku ga je preizkusil jadralni pilot Milan Borišek. Tako on, kot tudi pilot Maks Arbajter, sta z orlam uspešno sodelovala in tudi zmagovala na svetovnih prvenstvih.

Skico, objavljeno v revIJI, Je možno v merilu 1 : 25 nabaviti v modelarski trgovini Weis, Ljubljana, Ciril Metodov trg 4. ANTON PAVLOVČiČ

fv I

8~~

~88DOU

tekmovanja-srečanja

bodo na zadnjo soboto v septembru in za prijave in pojasnila se lahko obrnete neposredno na: Letališče Lesce - Bled,

•

I'I/~fI. K/IIt.

/. (CIa,

/'OODCL

J,' 51

, U U ., OP 'G 10 XI oo

so e.o

~.~

o .. x o ~

".9

~.o

,&, •

rlO' lf

J.' 1;> IJ

(ul

o ,

JADRAL ND LETALO - DRn-

KRILA 41

ZANIMIVOSTI

BMW in R-R dobila polmilijardno dolarsko

naročilo

Pričetek preizkušenj. Kawasaki Heavy Industries je sredi leta pričela preizkušati helikopter BK-117, opremljen s sistemom fly-by-wire. Gre za razvoj sistema, ki ga nameravajo vgraditi v bodoči helikopter OH-X. To bo lahki helikopter z motorjem z močjo 800 KS in bo namenjen za opazovanje in zveze.

Reševalni sistem. Konstrukcijski biro Antonov skupaj z Aleksejevim centralnim birojem (ki se ukvarja s hidrodinamičnimi raziskavami) , sodeluje pri razvoju iskalno-reševalnega sistema, ki bi bil operativen tudi na oceanih . Sistem vključuje letalo Antonov An-225, ki bi na hrbtu nosilo letalo orlenok. Letalo orlenok ni povsem klasične konstrukcije, saj lahko leti samo na zelo majhnih višinah, saj za vzgon izkorišča talni efekt. Med iskanjem naj bi letalo An-225 križarilo s hitrostjo 650-700 km/h. Letalo orlenok bo lahko pristalo na vodni gladini in pobralo ponesrečence ter nato letelo s hitrostjo 400 km/h . Celoten hibridni sistem nameravajo razviti v štirih do petih letih . Novi motorji. SAS (Scandinavian Airlines System) bo prvi prevoznik, ki bo pričel uporabljati letala McDonnell Douglas MD90-30, opremljena z motorji International Aero Engines V2500 z manj stupenimi plini v izpuhu. Izboljšanje naj bi bilo kar 40 odstotno. Z razvojem novega zgoreval nega sistema se ukvarja firma Prat1 and Whitney. Vsa potrebna dovoljenja bodo dobili leta 1994, sistem pa bo uporaben tudi na drugih motorjih, ki jih izdeluje ta firma.

Nemški BMW in britanski Rolls-Royce že dve leti sodelujeta pri razvoju turboventilatorskega motorja BR700. Motor je primeren za pogon 60 do 140 sedežnih letal za regionalni promet. potisk teh motorjev je v razponu od približno 5.000 do 10.000 kg . S tem motorjem neposredno konkurirajo Allisonovim motorjem GMA3014, General Electric/Snemcminemu CFM88 in P&W/MTU RTF180. Letos se jim je uresničil velik sen , ameriškemu proizvajalcu Gulfstream Aerospace so prodali 200 motorjev BR710, ki jih bodo vgradili na letala Gulfstream GV. Prve dobave motorjev naj bi stekle v letu 1994, prvi polet bi potem sledil leto kasneje, v letu 1996 pa računajo na pridobi-

tev certifikatov in tega leta naj bi letala s temi motorji tudi prišla v promet. RB710 ima okoli 8.000 kg potiska, v verziji za GV pa bo imel enostopenjski ventilator, desetstopenjski visokotlačni kompresor, NOx zgorevaino komoro ter dvostopenjsko visokotlačno in nizkotlačno turbino. NOx komora omogoča izhajanje 30 odstotkov manj nevarnih plinov, kot to predvideva regulativa, prav tako pa je hrup za 3 stopnje pod dovoljenim . Serijo motorjev RB700 naj bi v prihodnje vgrajevali tudi na letala B737, MD-95, A319, Tu-134II in morda na fokkerja 130. Sicer pa je Golfstream že tradicionalni kupec R-R turboventilatorskih motorjev spev in tav ter turbopropelerskega dart.

Romunske pume

Prva letala. Airbus Industries je letos poleti predal ruskemu Aeroflotu prvo letalo A310-300. Dobavljeno je bilo z zamudo zaradi velikih finančnih težav s katerimi se država bori v zadnjih letih . Firma Airbus bo tudi pomagala pri dobavi preostalih naročenih letal. Airbus A-31 0-300 je eno prvih zahodnih letal, ki je dobilo vsa potrebna dovoljenja za uporabo v rednem prometu v Rusiji. Opremljeno je z motorjema General Electric CF6-80C2, v treh razredih lahko prevaža 183 potnikov. Do sedaj je že večje število ruskih posadk končalo šolanje za tip letala in se sedaj izpopolnjujejo v šolskem centru Airbus Industries Aeroformation v Toulouseu. Del šolanja pa bodo ruske posadke opravile pri nemški Lufthansi s katero ima Aeroflot sklenjen tudi dogovor o servisiranju Airbusov. Kmalu potrebna dovoljenja. Zaradi prevelikega hrupa in onesnaževanja zraka starejšim letalom grozi nevarnost, da jih bodo firme morale izločiti iz prometa. Med take sodijo tudi Boeingi 727 starejših izvedenk. Zato so dve letali 727-200 opremili z angleškimi motorji Rolls-Royce tav 651-54. Preizkuse opravlja firma Dee Howard Company v San Antoniu (ZDA). Potrebna dovoljenja naj bi letala dobila konec letošnjega leta. Firma UPS (United Parcel Service) pa namerava tako predelati 40 svojih letal Boeing 727.

KRILA

Romuni so v proizvodnih obratih lAR v Brašovu doslej izdelali okoli 360 helikopterjev po Aerospatialovi licenci. Gre predvsem za tipa alouette III in puma, okoli 100 so jih celo izvozili. Zdaj trgu ponujajo pumo 2000 sprenovljenim kokpitom, da bi tako ohranili proizvodno linijo. Puma 2000 bo opremljena z nočnogledi, piloti pa bodo na vizirju čelade imeli polprosojni elektrooptični zaslon - HUD. lAR ponuja tudi civilno izvedenko tega helikopterja, opremljeno z 8 do 10 sedeži. Poleg tega pa je bilo v maketi kokpita moč opaziti napravo za lasersko vodenje raket z dosegom do 5000 m. Primerne naj bi bile tako za kopenske, pomorske kot protiletalske operacije. Na rakete naj bi pritrdili različne tipe bojnih konic.

Pri Sikorskyju optimisti

ZANIMIVOSTI

Predsednik družbe Sikorsky Aireraft je zatrdil, da je optimističen glede programa razvoja in proizvodnje srednjega transportnega helikopterja S-92. Naročila naj bi ga namreč mornariška pehota ZDA za katero so sprva razvijali znani Bell/Boeingov projekt letala/helikopterja V-22 osprey. V začetku je Sikorsky dobil zahtevo po srednjem transportnem helikopterju za desantne enote. Firma je takoj odgovorila in ponudila projekt S-92. Seveda pa je ta hip v tem razredu v svetu kar nekaj konkurenčnih projektov. Tako omenjajo Eurocopterjev model srednjega helikopterja NH90, potem Agustin in Westlandov projekt EH-101, pa tudi izboljšani verziji Boeingovih modelov 360 in CH-47.

Jubilejno letalo. Firma Southwest je kupila 34 letal Boeing 737-300. S tem je firma Boeing postala prva, ki ji je uspelo prodati več kot 3000 reakcijskih potniških letal enega tipa. Poleg tega pa bo kupec spremenil sedanjo rezervacijo v končni nakup za 30 dodatnih letal tega tipa. Firma Southwest ima v svoji floti skupno 193 letal, od česar je 144 Boeingov737 v izvedenkah -300 in -500, ki so opremljena z motorji CFM-56. Vrednost nakupa 34 letal je 1,2 milijarde dolarjev.

Črni nevidni ... motorni zmaj

Nakup simulatorjev. Boeing je za 6,5 milijona dolarjev pri firmi Evans and Sutherland kupil dva simulatorja za svoje letalo Boeing 777, ki bo v redno uporabo prišlo v drugi polovici tega desetletja. Sprememba »obleke «. Latvijski letalski prevoznik Latvian Airlines, ki je imel do nedavnega svoja letala pobarvana v klasičnem stilu Aeroflota, je spremenil zunanji videz, tako da imajo letala napis Latavio in so pobarvana v sodobnejšem stilu. Posel je opravila firma GPA Expressair na letališču Shannon na Irskem. Dogovarjanje. Med madžarskim nacionalnim letalskim prevoznikom Malev in italijansko Alitalio že dlje časa potekajo dogovarjanja glede udeležbe pri privatizaciji Maleva. Po zadnjih vesteh bodo Italijani odkupili 35 odstotkov deleža madžarskega prevoznika, vendar pa ni znana finančna konstrukcija. Dejstvo pa je, da so pogajanja v zaključni fazi. Sporazum. Francija in Italija sta pristopili k programu razvoja in izdelave helikopterja NH 90. V programu tako sodelujejo štiri države: Italija (26,9%), Francija (42,4%), Nemčija (24%) in Nizozemska (6,7%). Italija in Francija sta s svojo privolitvijo dlje časa odlašali zaradi ekonomskih težav. Helikopter naj bi prišel v uporabo leta 2000.

Je črno, nevidno, oblikovano za prikrite operacije in leti, vendar pa ni kot F-117. Za 42,6 milijona dolarjev, kolikor velja F-117, se dobi kar 2.500 podobnih letalskih naprav. Gre za motornega zmaja, ki ga je projektiral pilot Kraljevskih letalskih sil Philip Parsons. To je posebno oblikovan motorni zmaj pri katerem je Parsons uporabil dosežke zadnjih tehnologij, konstruktor je namreč izjemno izkušen zmjar. Poganja ga dvovaljni motor s 100ccm, propeler pa je potisni iz ogljikovih vlaken. Kot pravijo, je zlasti primeren za posebne operacije, ki zahtevajo visoko stopnjo tveganja in posege v nasprotnikovem zaledju . Celotna naprava tehta skupaj z motorjem 60 kg, nosi jo lahko postaven možakar, za letenje

pa se jo pripravi v 20 minutah. Celotno stvar lahko zložijo v zaboj, ki ga je moč metati s padalom. Ta zabojnik lahko spravijo tudi v odvrgljivi podkrilni rezervoar letala tornado. Pilot uporablja kar zavidljivo inštrumentalno opremo: tri višinomere, dva variometra, radijsko postajo VHFNOR s 720 kanali, lahko pa mu dodajo še GPS napravo in celo nočnogied . Vse to lahko integrirajo v pilotovo čelado . Količina goriva zadostuje za prelet do 250 milj, hitrost pa je med 50 in 90 km/h. Pri dobrem čel nem vetru se naprava dvigne v zrak že po dveh metrih. In kolikšna je cena: proizvajalec jih ponuja po šest v paketu za 50.000 funtov vključno z opremo za vzdrževanje.

Kritika. Mednarodno združenje letalskih prevoznikov je ostro protestiralo pri pristojnih grških oblasteh, ki so zelo poveča le letališke takse na vseh grških letališčih . Tako želijo pridobiti potrebna sredstva za izgradnjo novega letališča v Atenah. Letališka taksa v Grčiji je od 1. novembra 28 dolarjev za relacije, daljše od 750 kilometrov in polovična za manjše relacije . Novo atensko letališče bo predvidoma stalo 2,28 milijarde dolarjev. Dogovorjeno sodelovanje. Na ameriškem shuttleu STS60, ki bo poletel v prihodnjem novembru, bo tudi ruski astronavt. To je rezultat nedavno doseženega ameriško-ruskega dogovora o sodelovanju pri raziskovanju vesolja. Po tem dogovoru naj bi tudi ameriški astronavti poleteli na rusko vesoljsko postajo Mir, dogovorili pa so se še o skupni uporabi ruskega transportnega sistema Sojuz TM (za potrebe reševanja).

KRILA 43

ZANIMIVOSTI

Kamov

RAF?

Ponovno v proizvodnji. Japonska načr tuje, da bodo v začetku leta 2000 ponovno odprli proizvodno linijo za šolsko reakcijsko letalo Kawasaki T-4, izdelovali pa bodo izboljšano izvedenko. Za razvoj bodo uporabili sedanje letalo T-4, ga do leta 1997 predelali in opremili z novimi sistemi. Preizkušanje v zraku bodo pričeli leta 1998 in ga nadaljevali do leta 2000. Serijska proizvodnja pa je načrtovana za leto 2001. Nova izvedenka T-4 bo predvidoma lahko kos skoraj vsem nalogam, ki jih zdaj opravlja nadzvočno šolsko letalo T-2. Španec. Korejsko vojno letalstvo je izbralo novo transportno letalo, ki je bilo načrtovano s programom CX. Gre za letalo špansko-indonezijskega proizvajalca CASA-Nurtanio CN-235M. Kupili bodo dvanajst letal za prevoz vojakov, lahko pa bodo prevažali tudi druge tovore in tudi padalce. V konkurenci je bilo tudi italijansko transportno letalo Alenia G.222. Vrednost posla je 200 milijonov dolarjev, letala bodo dobavljena v letih od 1993 do 1995. Za rezervne dele in drugo spremljajočo opremo so Korejci odšteli še 14 milijonov dolarjev. Nesreča . V avgustu je strmoglavilo četr to letalo F-117 A. Gre za znano lovsko-bombniško letalo s STEALTH karakteristikami, ki je svojo vrednost pokazalo šele med zalivsko vojno. Letalo je strmoglavilo v bližini letalskega oporišča Holloman, pilot je varno izskočil. Prvo letalo je strmoglavilo med preizkušanjem v času razvoja, dve pa sta bili uničeni med bojnim poletom. Skupno je bilo izdelanih 59 letal.

V Kamovem znanstvenem in tehnološkem oddelku v Moskvi so naredili prve korake, da bi postali partner pri izdelavi britanskih jurišnih helikopterjev v prihodnjem obdobju. Stikov pravzaprav še ni bilo, tako zatrjuje ruska stran, toda pri Kamovu so se odločili sodelovati v natečaju za prihodnji britanski helikopter. Ponujajo kar konkreten helikopter: Ka-50 s kompletno opremo in sistemi. Popolnoma opremljen helikopter cenijo na 12 milijonov ameriških dolarjev, kar je v rangu cene ameriškega helikopterja AH64A apache iz leta 1991. V morebitno britansko ver-

zijo pa bi vgrajevali britanske motorje, opremo in orožje. Rusi so se že tudi dogovarjali z ameriško grupacijo Vector o vgradnji zahodnih sistemov in orožja na helikopterje Ka-50. V prvi vrsti želijo doseči visoko stopnjo avtomatičnega upravljanja - pilotiranja, saj ga pilotira le en človek. Helikopterju naj bi tudi nekoliko popravili zmogljivosti, vendar bi bil to šele naslednji korak. Oprema kokpita Ka-50, ki so ga pokazali v helikopterju na razstavi v Farnboroughu, je bila vseeno nekoliko zastarela.

Zahod se zanima za avtomatski katapultni sistem Jakovljeva

Težave . Bolgarsko vojno letalstvo se bolj in bolj srečuje tako s finančnimi , kot materialnimi težavami. Piloti lovskih letal so leta 1991 naleteli povprečno 50 ur. Najmanjši nalet lovskega pilota je bil 30 ur, odvisen je bil od izurjenosti posameznika. Verjetno predstavlja največji problem veliko pomanjkanje goriva, saj ga imajo običajno samo za dan, dva na teden. Pesti jih tudi pomanjkanje rezervnih delov, saj ima Bolgarija samo ruska letala. Med drugim piloti niso več sposobni leteti nad morjem, saj nimajo več nobenega helikopterja za reševanje . Plača dobro izurjenega lovskega pilota je 200 dolarjev mesečno. Evropski helikopter. Brazilska vojska je kupila 20 helikopterjev Eurocopter AS.550 fen nec. Helikopter je večnamenski in ga lahko uporabljajo za izvidovanje, reševanje, usmerjanje ognja in za boj proti tankom. Brazilska vojska je že do sedaj imela 24 enomotornih helikopterjev tega tipa. Vključeni v sistem. Britansko kraljevsko letalstvo je objavilo, da je sedem njihovih letal Boeing E-3D sentry že povsem vključenih v obrambni sistem pakta NATO. Letala pripadajo mešani skupini za zgodnje opozarjanje in usmerjanje, sestavljajo pa jo letala in posadke iz 13 držav.

44 KRILA

British Aerospace je pokazal veliko zanimanja za avtomatski pilotski katapultni Sistem, kakršen je vgrajen v rusko V/STOL letalo Jak-141 . Namestili naj bi ga v harrierje. Rusi so sistem začeli razvijati za V/STOL letalo Jak-38, na katerem so ga tudi uspešno preizkusili. S tem letalom so imeli namreč že kar 40 nesreč, »največji uspeh« pa je katapultni pilotski sistem doživel med nesrečo letala Jak-38 na moskovski mednarodni letalski prireditvi v avgustu

letos, »uspešno« pa so sistem preizkusili tudi že z letalom Jak-141 freestyle, ki se je močno poškodovalo med pristajanjem na letalonosilki v oktobru 1991 . Za ta sistem se prav tako zanima ameriški McDonnell Douglas, ki bi ga vgradil na svoje verzije harrierjev AV -88. Sicer pa v konstrukcijskem biroju Jakovljeva še naprej čakajo na partnerja iz tujine, ki bi sofinanciral nadaljnji razvoj prvega nadzvočnega V/STOL lovca na svetu Jak-141 .

Kitajska ima prvo letalonosilko

ZANIMIVOSTI Veliki stroški. Načrtovanje , razvoj in uvedba lovsko-bombniških letal F/A-18E/F bodo ameriške davkoplačevalce stali v desetletnem obdobju 94,58 milijarde dolarjev. V to ceno je vračunan tudi nakup 1000 teh letal izveden ke El F. To pomeni, da bodo stroški večji za 722,7 milijona dolarjev kot je bilo prvotno načrtovano, če bo seveda do uresničitve celotnega programa sploh prišlo.

Med redke države, ki imajo v vojni mornarici tudi letalonosilko, sodi sedaj tudi LR Kitajska, ki je od SND (bivše SZ), kupila letalonosilko Varyag, ki sodi v kategorijo Admiral Kuznetsov, položene so bile štiri kobilice za te prve, prave ruske "klasične« letalonosilke. Gre za ladjo s tonažo 65.000 ton, od katerih, tudi prva, še ni povsem operativna. Kupljena letalonosilka je izdelana oziroma opremljena samo BO-odstotno (nima bojne in elektronske opreme). Letalonosilka lahko vkrca do 60 letal ali helikopterjev. Osnovna letala, ki bodo vkrcana so letala Suhoj Su-27 in Mig-29 v mornariški izvedenki (predstavljeni na sliki zgoraj). Kitajska je do sedaj kupila več kot 70 letal Su-27, katerih izvedenke pa še ni objavila. Nakup letalonosilke je izzval precejšnjo nejevoljo tako Tajvana (Formoze) kot nekaterih drugih držav Daljnega vzhoda, ki trdijo, da je s tem porušen "status quo« na tem področju.

»Super flanker« predstavljen

Nov proti/adijski izstrelek. Na razstavi MosAeroshow '92 so prikazali nov protiladijski izstrelek. Gre za izstrelek dolžine 9,7 metra, razpon razprtih kril je 2,1 m, debelina samega izstrelka je 0,76 metra. Teža celega projektila je 4500, teža glave pa 320 kilogramov. Največja hitrost na veliki višini je 3 mache, na manjših viŠinah pa 2,1 macha. Pri letu na majhnih višinah znaša dolet 150, na velikih pa 250 kilometrov. Usmerja ga polaktivni radar. Izstrelek je namenjen oborožitvi letal Suhoj Su-27K. (mornariška izvedenka) . Izstrelek poganja raketno-propulzivni motor (rocket-ramjet).

Nove okrepitve. Zaradi zapletenega položaja v Perzijskem zalivu bodo ZDA na to področje poslale dodatno oborožitev Načrtovano je, da bodo poslale štiri do šest lovskih letal F-15, poleg teh pa tudi letala EF-111, KC-135 in E-3.

Iščejo

sodelavce. Indija je pričela iskati pri razvoju njenega lahkega bojnega letala z oznako LCA (Light Combat Aircraft). Indijska vlada je že navezala stike s pristojnimi organi v Veliki Britaniji in Franciji. Načrtujejo izdelavo dveh prototipov, prvega naj bi predstavili leta 1995, serijska izdelava pa naj bi se pričela leta 1997. Prototipa bosta opremljena z ameriškim motorjem General Electric F-404F2J3, serijska letala pa bodo opremili z domačimi motorji GTX-35VS kaveri. Hkrati Indija išče možnost nakupa šolskih letal, namenjenih zahtevnejšemu programu šolanja. V konkurenci so letala Northrop F-5, OassaultlBreguet alpha jet in BAe hawk. pomoč

...

Na letalski razstavi Farnborough '92 so Rusi predstavili tudi najnovejšo izvedenko, po mišljenju nekaterih, trenutno najboljšega lovskega letala na svetu, Suhoj Su-27 flanker. Najnovejši ruski lovec ima oznako Su-35. Letalo je opremljeno z dvema motorjema Ljulka AI-31 SM namesto dosedanjih AL-31F. Razlika je v glavnem v tem, da ima nova izvedenka motorjev večji potisk in daljšo življenjsko dobo med posameznimi pregledi v primerjavi z motorji AL-31 F. Drugi podatki o novem motorju za sedaj še niso znani. Prazno letalo ima maso 18.400 kilogramov, dimenzije letala pa so enake kot pri letalu Su-27. Bistveno spremembo zunanjosti predstavljajo kanardi, ki so gibljivi s celotno površino. Letalo je opremljeno z digitalno opremo za vodenje, kokpit letala pa je opremljen

z večnamenskimi ekrani, ki so zamenjali dosedanje klasične letalske instrumente. Poleg tega je letalo opremljeno z novim radarjem, ki lahko "snema« površino tal nad katerimi leti in novim računalnikom za upravljanje z borbenimi sredstvi, istočasno lahko spremlja osem ciljev, poleg tega pa ima tudi izboljšani sistem za iskanje ciljev s pomočjo infrardečega sevanja. Povečano ima tudi število nosilcev zunanje oborožitve, katero sedaj lahko namestijo na koncu kril, pod krili, na ohišju motorjev in med motorjema. Pod krili je skupno šest nosilcev (do sedaj samo štiri) . Poleg oborožitve pa del teh nosilcev lahko uporabijo za namestitev dodatnih rezervoarjev za gorivo. poleg zunanje oborožitve, pa je letalo ohranilo tudi 30-milimetrski top GSh-30.

Odpoved naročila . Afriška država Zimbabwe je odpovedala nakup letal Mig-29 v vrednosti 400 milijonov dolarjev. Do odpovedi je prišlo zaradi zmanjševanja napetosti na tem področju in velikih finančnih težav te države. S tem sporočilom je bilo tudi prviČ uradno povedano, da se je ta država zanimala za letala Mig-29.

Ponudba. lAl iz Izraela je ponudila vzhodnim državam Evrope program modifikacije in modernizacije lovcev Mig-21 fishbed . Prva se je leta 1991 za tak posel začela zanimati Madžarska. Modernizacija prediveda predelavo pilotske kabine in novo opremo.

KRILA 45

HM 1000 balerit

DRUGO ZIVLJENJE LETALNE ZASNOVE, STARE 60 LET Nenavadno dvokriIno letalo sta slovenski letalski javnosti na letalski prireditvi v Ajdovščini predstavila Viktor Bečan;n Silvo Orožim.

Prvo UL letalo, ki ga brez težav letijo tudi paraplegiki. (Foto: M. Garbajs)

Lahkih letal smo se kar navadilL Različ nost tipologije v glavnem ne preseneča več. Konstrukcije lahkih letal dokazujejo kar primerno varnost, zelo izenačene letalne lastnosti, ki v svoji enostavnosti

Kokpit: preprosto, brez pedal.

46 KRILA

Po opravljenih petih urah letenja je Marjan Trdina laširal nebeško uš (2. 10. 1992).

V zraku je nebeška uš dokaj nenavadna na pogled.

letalstvo delajo dosegljivo takorekoč vsem, ki si teh doživetij želijo. Prav balerit pa je v tej pisani druščini lahkih letal nekaj posebnega. Namreč, najprej se bo poznavalec vprašal ali podvomil ali je

Tipično

STOL letalo.

HM 1000 sploh letalo. Seveda bo odgovor pritrdilen le ... Letalo ima svojo zgodovino in redka sodobna letala se lahko hvalijo s takšnim rodovnikom, kot ga ima balerit. Korenine

tega letala segajo v zgodnja trideseta leta. Vse skupaj pa se je začelo v Franciji, kjer je konstruktor Henri Mignet zasnoval letalo, ki naj bi bilo preprosto v letenju, preprosto v gradnji, opremljeno z relativno šibkim motorjem in pa dosegljivo vsem, ki jih zanima letenje. Na dve strani je meril Henri Mignet in v resnici uspel. naredil je lahko letalo, ki je pod imenom nebeška uš postalo neverjetno popularno in razširjeno. Predvsem pa sta bili pri »nebeški uši« izvirni letaina zasnova in upravljanje letala. Henri Mignet je vzdolž trupa razvrstil dvoje kril. Prednje višje krilo je premakijivo in z njim pilot kontrolira višino leta. Zadnje krilo je fiksno, za njim pa samo še smerni stabilizator s krmilom . Pilot leti letalo samo z rokami. V sodobnejšem prospektu pravijo proizvajalci: balerita vam ni treba leteti, pač pa ga vozite, kajti upravljanje je na moč podobno vožnji z biciklom. Elementi enostavnosti in relativno nizke cene so v tridesetih letih povzročili pravi izbruh letenja z »nebeško ušjo«. Henri Mignet je uspešno prodajal načrte.

HM 1 000 BALERIT Tehnični

podatki:

Razpetina: prednje krilo 7,5 m, zadnje krilo 5,5 m Dolžina: 5m Višina: 1,96 m Skupna površina kril: 19,25 m2 Za vožnjo po tleh zložen balerit je širok 2,5 m, visok pa 2,3 m. Masa praznega letala: 174 kg . Največja dovoljena masa: 450 kg . Pri vzletni masi 374 kg (pilot brez sopotnika): zdrži obremenitev + 7 -3g. Največja hitrost: 140 km/h Najmanjša hitrost: 55 km/h Vzletna steza: 30 m (samo pilot), 60 m (pilot s sopotnikom) Pristajaina steza: 20 do 25 m Hitrost vzpenjanja: 4 do 6 m/sec Hitrost spuščanja brez motorja: 2,5m/sec Dolet: 150 km Motor: Rotax 582 (64 km)

Druga plat resnice je tudi, da balerit s svojim načinom upravljanja dela »preglavice« konvencionalno šolanemu pilotu . Recimo - vsi smo iskali nožne komande, teh pa ni. Močno dimenzionirani drog pod nogami pilota zdrži te pritiske. Druga iskušnja g. Orožima: letalo so praviloma zelo hitro obvladali piloti motornih zmajev, kar je povsem razumljivo, saj gre pri baleritu za isto tehniko - filozofijo , kot pri zmajarstvu, kjer pilot spreminja vpadni kot krila. Balerit s tovarniško številko 62 ima v najemu Silvo Orožim, njegova letalska šola Sokolje gnezdo se z njim izkazuje z dobre in uporabne plati. Herni Mignet mlajši pa v tovarniškem prospektu zatrjuje, da je letalo uporabno tudi v poljedelske namene, opazovanje, letalsko fotografijo in vojaško rabo. Prav slednje pa je še zlasti zanimivo, saj je veliko naročilo francoske vojske močno podaljšalo prej običajne dobavne roke. Zakaj francoska vojska? Prevladujejo trije razlogi: izrazite STOL značilnosti , enostavnost v letenju,

r--------I I

b-~----

~MiOOO

DALERn Sestavljanje in priprava za transport-spravilo sta opravljena v nekaj minutah, kar ni tako nepomembno. (Foto: T. Polenec)

Zaradi izjemno velikega števila teh letal so bile pogostejše tudi nesreče. Razlog so bile, poleg napak v pilotiranju, predvsem napake v gradnji letala, saj menda načrt ni povsem natančno opredeljeval trdnostnih elementov letala. Zgodilo se je, da je nebeška uš prišla na slab glas, da so jo takorekoč prepovedali in tako je letal na zasnova premikajočega se krila odspala skoraj šest desetletij: Zanimivo - sodobno »nebeško uš« izdeluje vnuk Henrija Migneta, proizvodnja baleritov je stekla pred dvema letoma.

Projekcija HM 1000 balerit

Odlike novega letala pa so posodobljena aerodinamika, sodoben Rotaxov motor, velika razlike med najmanjšo in največjo hitrostjo, STOL karakteristike in enostavnost letenja. Močan tricikel pa dovoljuje, da zloženo letalo vlečemo kot prikolico s hitrostjo 80 km/h. Zloženo letalo gre v vsako garažo, za sestavljanje pa je potrebnih borih 4 do 5 minut. Slednje ni samo tovarniška propaganda, pač pa tudi izmerjena resnica. Da je balerit zares enostaven za letenje, dokazuje podatek Silva Orožima, ki pravi, da povprečen letalski laik lahko z njim samostojno leti po petih do 8 urah praktičnega šolanja.

zloženega dokaj hitro in brez težav vlačiš naokrog in ga potem v nekaj minutah zložiš in vzletiš s prvega ravnega odseka kolovoza. T. POLENEC

Obvestilo Obveščamo pilote motornih letal , helikopterjev in jadralnih letal, da so narejene nove, slovenske Knjižice letenja. Knjižica letenja stane 800,00 SIT, vplačate pa jo lahko na žiro račun : 50100845-50620 - Ministrstvo za promet in zveze, RUZP (za Knjižico letenja). RUZP

KRILA 47

METRONIC

- KOMET

61420 Trbovlje, tel. 0601 / 26-622 obvešča ljubitelje maketarstva, da smo popestrili našo ponudbo in imamo trenutno na zalogi makete proizvajalcev !taleri, Hasegawa, Monogram, RevelI in Matchbox

Black Hawk, 813 6H-60J Seahawk, 704 Mitsubishi F-1 , 711 Mig 23, 712 Mig 29, 718 F-16N (Top Gun), 602 Thunderbirds F-16A, 610 A-7A Corsair, 620 Grumann X29A, 617 Grumann F6F-315 Hellcat, 619 Grumann F9F-8 Cougar, 507 P-470 Razorback, 514 OV-10A Bronco, 515 Kate .

Italeri: 1: 16 1 : 24

- 61 4 300 SL Cabrio - 780 Roadrunner Scan, 794 US Wrecking Tr.

- 2 17 Panzer IV, 265 Patton M-47, 311 Germ. Paratroops, 31 3 Schwimmwagen, 417 Command Post 1 :48 - 81 8 AC 130 Gunship, 828 Navy Phantom, 830 F-4 ElF Phantom 1 :72 - 011 Seahawk, 014 Hind DIE, 018 JU-88 A-4, 1220024, 125 00217 N-1 , 128 FW190 0 -9, 130 F-16, 134 Wild Weasel, 136 F-5E Tiger II, 138 F-5F Tiger II, 156 F-14 Tomcat, 157 A4M Skyhawk, 158 F-21 Lion, 159 AH64 Apache, 161 F18 Hornet, 166 F15E St. Eagle, 168 Sea Cobra AH-1T, 171 Tornado Marine, 173 T-45 Goshawk, 176 Sov. Attack Hel. , 179 Tornado F3, 181 Hotrod A-4EIF, 182 Tomcat Plus, 185 Combat Scout, 188 Night Falcon, 19 1 YF-23 Northrop, 192 MIG 29UB Fulc, 196 PAH-2 »Tiger«, 197 SU-270 Sea F1 , 198 AH-64 Longbow 1 : 720 - 503 Nimitz, 507 LUtzow, USS Saratoga.

Katalogi:

1 : 35

Vse barve Model Testors in katalogi.

Hasegawa: 1 :48

1 : 72

- J1 2 Me 109 F-4 Tropical, J14 P-51D Mustang J3 Me 109E417 Tropical, X48-1 US Aircraft Weapons, X48-2 US Aircraft Weapons , X48 -3 US Aircraft Weapons, X48-4 US Ground Crew Set A, X48-5 Pilot Crew B, X48-6 US Navy Pilot Oeck - K1 7 A-10A Thunderbolt II, 615 Hawker Siddeley Harrier, 709 A-6E lntruder, 514 OV-10A Bronco, MT1 US Jeep Wyllys MBI37 mm Gun, MT3 Light Tank Stuart MK 1, MT4 Meidum Tank M3 Lee MK1 , MT5 Meidum Tank M3 Grant MK 1, MT6 M3A1 Half Truck, MT7 M4A1 Half Track, MT9 Pz. Kpfw. V Panther, MT1 O 88 mm Gun Flak 18, MT11 8 Ton Half Track Sd. Kfz. 7, MB12 Kubelwagen, MB13 Schwimmwagen, MT14 8 Ton Half Truck, MT17 Starter Truck Toyota , MT18 8 Ton Half Tru c..k 37mm AA, MT19 Light Tank M-24 Chaffee, MT20 GMC CCKW-353 Cargo Truck, MT21 CCKW-353 Gasoline T. T., MB22 GMC Oump Truck, MT23 High Speed Tractor M5, MT24 Armoured Car Daimler Mk II, MT25 Armoured Car Hum ber Mk II, MT26 Cruiser Tank Crusader Mk III, MT27 Infantry Tank Churchill Mk 1, MT28 Mercedes Benz G41 W31 , MT29 U.S. Infantry Combat Team, X72-1 US Aircraft Weapon 1, US Aircraft Weapon IV, BA 1-12 Flugzeuge u. Hubschrauber s., S301 Yamato, 804 UH60A

Na koncu želim vsem bralcem revije

KRILA

SREČNO 1993.

ReveII, Monogram, Matchbox: - 4763 M16-21 , 4772 Messerschmitt BF 1096, 4735 F16C Fighting Falcon 1 : 48 - 5207 P-510 Mustang, 5222 Mitsubishi Zero, 5225 Messerschmitt ME 1096, 5401 F-16 Fighter, 5420 AV-8A Harrier, 5421 F-16 Fighting Falcon, 5453 Messerschmitt Me 262, 5505 A-lO Thunderbolt II, 5506 B-26 Marauder, 5507 B-25J Mitchell, 5600 B-176 Flying Fortress, 5608 B-24 J Liberator, 5611 Grumann EA-6B Prowler, 5705 B58 Hustier, 5706 B-29 Superfortress, 5825 MIG -29 Fulcrum, 7546 P-61 Black Widow 1 : 72 - 5606 B-1B Strategic Bomber, 5709 B-52 Stratofortress, 5904 Nasa Space Shuttle, 40054 MIG-21 MF, 40116 Mosquito, 40121 A-10A Thunderbolt 11, 40416 Arado AR234 Blitz, 40603 B-176 Flying Fortress, 4389 - hanger, 4388 - oprema za nakladanje 1 : 25 - Peterbilt 353 Black Widow 1 : 90 - 5480 Santa Maria, 5481 Nina 1 : 271 - Mississippi Quenn 1 : 350 - 5457 Gorch Fock 1 : 570 - 5042 Tirpitz, 5215 Titanic 1 : 720 - 5050 Prinz Eugen Pribor: 29664 Spray gun, 39607 Kit, 39661 Airbrush Power 1000 ml, 39665 Airbrush 400 ml, 39671 - Kompresor, 39002 orodje 1 :32

Katalogi: Makete lahko kupite po ugodnih cenah v naši trgovini v centru Trbovelj. Odprto imamo vsak dan od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije dobite od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure na te/.! fax 0601 26-622. Makete lahko kupite tudi v nekaterih trgovinah: Gasilska oprema, Romzy, Metalka, Mladinska knjiga na Miklošičevi - Ljubljana, Nama Velenje, Domen Kranj, Agrina Žalec, Kekec Maribor . . .

METRONIC-KOMET TRBOVLJE Direktor: Janez

Mihič

METRONIC-KOMET, d.o.o. Izdelava elektronskih sistemov, travel agency - gostinstvo Cesta Tončke Ceč 81, 61420 TRBOVLJE Uprava, trgovina tel.lfax:0601 21-122 turistična agencija tel./fax: 0601 21 -615