Krila 8 1982 by Milan Korbar

AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA

El? KAJ

DELA

Kaj narediti s "Krili"? Sezona bo kmalu končana, zato že razmišljamo in pripravljamo predloge pro~ramov za leto 1983. O teh vorašanjih bo tekla razprava na PS ZLUS, ki bo predvidoma 1. 10.82. Na tej seji bodo delegati sprejeli program PS ZLOS za leto 1983 s finančnim predračunom, športni koledar prireditev na ravni republike in federacije po sprejetem tekmovalnem sistemu ter program uredniškega odbora revije KRILA za leto 1983. Prav glede revije KRILA bi rad opozoril vse bralce na probleme, ki so že prisotni v odnosu na stabilizacijska prizadevanja. Pri tem ne mislim na ukinitev revije. Vsekakor ~ZLOS ne more financirati revijo v takšnem obsegu kot dosedaj_ Samo nekaj podatkov v ilustracijo. Za leto 1982 imamo sprejet program 10 številk Kril na 320 straneh in Letalski vestnik. Stroški realizacije tega programa bodo 1.300.000 din ali 130.000 din na številko. Iz naročnine (200 din letno) bomo pokrivali 600.000 din . Razliko 700.000 din bomo pokrivali iz pogodbenih naročil v višini 200.000 din, iz participacije TKS Slovenije v

višini 80.000 din iz naslova majske številke ob 40-letnici jug. letalstva v višini 120.000 din. Razliko 300.000 din bo moralo pokrivati PS ZLOS iz svoje rezerve . V letu 1983 ne moremo in ne smemo nadaljevati s takšno politiko, ko vemo, da bo ob rastu cen deficit še večji. Zato predlagam rešitev: v letu 1983 naj bi izdali 6 dvojnih številk po 40 strani (240 strani letno) in Letalski vestnik. Letna naročnina naj bi ostala enaka tj. 200 din. Celotni stroški revije bi znašali 900.000 din (150.000 din na številko). Skupni prihodki bi znašali: naročnina 600.000 din, pogodbena naročila 200.000 din in participacija TKS Slovenije 100.000 din . To je predlog, ki je dokaj realen . Če imate bralci boljši predlog, nam ga sporoči te . Opozarjamo pa vas, da mora biti predlog zasnovan na resnični osnovi. Vsi predlogi morajo biti na ZLOS do 20_ 10. 82," ko bo uredništvo sprejelo programsko zasnovo revije KRILA za MIRKO BITENC leto 1983 . sekretar PS ZLOS

PREGLE-D OBSEGA 'KRIL" Z L.YESTNIKOM IN LETNI~ NAROČNIN

t--I-t--+i--+-t--II-+--H--+-t--1+-1.;I--f--I--Ht.(,O.llj..r-I-t--+i--+-t--II-+--H--+-t----,-,w--~-__~-.:iH140. )O-t-~t_-t_+-+t--t-t---IH_-+t-~r---I~-~""''-+-1120.~~~--+--l2.0<l.~

'"'*'--t1:~---!-1190.-

~-+-I eo.~ ~-~(,O. -

40.9..D.-

Nad diagramom z zadnje seje uredniškega odbora KRIL se velja zamisliti. Stolpec letošnjega obsega KRIL bo do konca leta zagotovo zrasel do vrha razpredel nice. Kaj pa 1983, v desetem letniku našega izhajanja?

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

naslovna stran

stran 12

stran 16

LETO XII ~ AVGUST - SEPTEMBER 82 ~ ST. 8 - 9 Jesen se bliža s hitrimi koraki, mi pa še paberkujemo po vročih poletnih dneh! Nabralo se je toliko tega, da je tudi ta snopič za četrtino večj i, kot bi smel biti, pa še ni šlo vse vanj. kar bi moralo. Krušni oče revije, tovariš Mirko, pravi, da se bomo morali strezniti (stabilizirati). Zato bo oktobrska številka izšla samo na 32 straneh, ali na osmih manj, kot je bila načrtovana. Navali, torej. narode - još malo, pa nestalo! Razen, če se bodo za KRILA zavzeli tudi drugi njihovi skrbniki in primaknili vsaj toliko k preživnini, kolikor so obljubili ... Pomagate lahko tudi vi: z zbiranjem reklamnih oglasov in novih naročnikov streznitev velja za vse! Naslovna slika: pred praznikom padalske brigade V L in POZ (Foto: Stane Bizilj)

Vojaško pismo iz padalske brigade Letalska pošta Z letali proti toči Kaj so dosegli naši športniki 25 JAR po Makedoniji 18. prvenstvo motornih pilotov Slovenije Ličer najboljši v Postojni Intihar in ekipa ALe državni prvaki Republiško padalsko prvenstvo 82 Mednarodna zmaga leških padalcev Modelarstvo v novem tekmovalnem sistemu Prva Jugoslovanka preletela 500 km

6 12 15 16 18 20

26 28

stran 22

rce'L4 Izdaja Zveza letalskih organIZacij Slovenije v Ljubljani. Lepi pot 6 «

stran 36

Revija izhaja vsak "",sec . razen julija in avgusta -er Gradivo za objavo II KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije , uporabljene za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv. 300 din za črnobeli pozitiv . Za točnost vsebine svojih prispevkOv odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami , ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo . zmajarstvo in balonarstvo. Uredni~tvo si pridržuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji <:r Uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Jurij Franko, Dominik Gregl, Belizar Ker~ič , Leon Mesarič , Jure Mežnar~ič , Franček Mordej, Marjan Mo~kon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc . Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček « Naslov uredniMva: Marjan Mo~kon. po~tni predal 33. 68001 Novo mesto 11 Prispevki za objavo v KRIUH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem, v katerem izide naslednja ~tevilka - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig , če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami tr Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, po~tni predal496, 61001 LJUBLJANA , telefon (061) 222-504, tekoči račun pri ZLOS . štev . 50101 -678-51077 . Spremem bo naslova sporOČite upravi revije ter obvezno napiŠite stari in novi naslov, upravi revije sporOČite tudi , če revije ne p rejemate redno tI Letna naročnina 200 din , cena posamezne številke 25 din tr Lektoriranje rokopisov , grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

jubil . vansk stva rambe

40 LET RV IN PVO

Vojaško pismo iz padalske brigade Malokdo ve za padalsko brigado, še manj jih pozna njeno zgodovino. Tudi midva sva jo spoznala šele, ko sva vanjo vstopila kot vojaka Jugoslovanske ljudske armade. Brigada bo kmalu slavila svoj 38. rojstni dan in zato sva se odloNla, da vam o . njej nekaj napiševa. Nekoč. Zače tek seže v letu 1944. V malem mestecu Gravinji, na takrat osvobojenem italijanskem ozemlju, se je 15. oktobra tega leta s pomočjo zaveznikov formiral l padalski bataljon Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije. Sestavljali so ga prostovoljci NO V in rekonvalescenti iz bolnišnice v Bariju, štel pa je okoli 160 borcev, razporejenih v štiri čete. 6. januarja 1945 so bataljon premestili v Beograd pod poveljstvo štaba Letalstva NO VJ. Njegova prva naloga je bilo varovanje tovarne letalske opreme in padal v Indžiji, potem pa je bil I. marca 1945 premešc.'en na zemunsko letališče. Tu je bil po ukazu Poveljstva jugoslovanskega vojnega letalstva 16. avgusta 1945 razpuščen.

ločitev

od letala

pri 350 kilometrih na uro ni kar tako . .. (slika levo)

Potem. Pod vodstvom in v organizaciji poveljstva JVL ter s pomočjo sovjetskih inštruktorjev se je leta 1947 začela v Novem Sadu prva povojna šola za učitelje padalstva. Udeležilo se je je 35 slušateljev iz nekdanjega prvega padalskega bataljona in letalskih enot nove Jugoslavije. Ta šola nam je dala prve padalske kadre za šo/anje padalcev v JLA_ Bila je začetek našega mnOŽičnega padalstva tudi v športnem smislu, .faj so tu izvedli prve skoke z zadržkom pri nas. Nova padalska brigada je bila formirana v Beli Cerkvi leta 1947, kmalu

nato pa je bila premescena v Novi Sad, kjer je imela boljše pogoje za delo. Leta 1953 se je brigada povečala v enoto, kakršna je potrebna naši sodobno oboroženi armadi.

Danes. Brigada jl' zdaj v Nišu. Zastarele transportne avione C- 47 "Dakote" m zamenjali sodobni AN- 26. Izpopolnjena padalska oprema omogoča zelo varne skoke. M1logo vojakov pride v brigado, ne da bi prej kdaj skakali, nekaj je tudi takih, da v letalu še sedeli niso! S pomočjo prizadevnih starešin - padalskih uc.'iteljev in prijateljev se hitro znebijo strahu in postanejo odlični padalci, ki svojo pot pozneje uspešIlo nadaljujejo v letalskih športnih klubih Šolanje za jugoslovanskega vojaškega padalca traja mesec dni in je mnogo bolj zahtevno, kot v civilu. Vsak vojak postane po opravljenih sedmih začetnih skokih padalec, potem vadi brigadne trenažne skoke in borbene skoke na vajah in manevrih, kjer se je naša enota že mnogokrat izkazala. Poleg skokov pa se enota usposablja tudi za druge naloge: kako se znajti in preživeti v naravi, kako preplezati steno ali prečkati reko, pozimi pa tudi smučanja in še mnogo drugega. Z najsodobnejšim orožjem in opremo lahko neopazno vpade sovražniku za hrbet in opravi nalogo brez napak. Na kratko sva vam predstavila našo padalsko enoto, ki v miru nadaljuje tradicije iz narodnoosvobodilne vojne, skrbno hodi po Titovih poteh in krepi bratstvo in enotnost v nllši samo''Pravni socialistični domovini Lep padalski pozdrav! MITJA ŠUŠTAR in BORUTPAVLIC VP6919/9 18002 NIŠ Ali jima boste kaj pisali?

IDA oLETALSKA POŠTA oPAR AVION o AIR MAILoVIA AER letališče

na Barju

Pod tem naslovom je tov. M. Rijevec v zadnji številki naše revije "Krila" nanizal nekaj fragmentov iz pestrega poteka neuspešnega pridobivanja lokacije za športno letališče ljubljanskega aerokluba na območju Brezovice. Avtor tega sestavka uporablja za svoje ugotovitve in zaključke dokumentacijo občine, tj. zapisnike in zapiske. Ker pa ti ne odsevajo resnične ga .. razpoloienja" in je tudi končni zaključek napačen, se kot predsednik gradbenega odbora oglašam in želim nepolemično informirati bralca o .. pestrih" dogodkih zadnjih let. Tovariš Rijavec je bil vseskozi pobornik in aktiven delavec pri športnem letalstvu na območju občine Vrhnika. Ceprav se osebno ne poznava, mi je pred leti telefoniral ter me bodril, da naj vztrajamo pri naporih za izgradnjo letališča Brezovica ter da imamo sodelavce tudi med občani Vrhnike. Mislim, da je tov. Rijavec najmanj kriv za nastali položaj; občina Vrhnika je ustanovila svoj aeroklub, nima pa letališča (čeprav je bil to argument našega gradbenega odbora za upravičenost gradnje na območju Brezovice). Z odločitvijo Ljubljane, da zgradi svoje letališče na drugi lokaciji, so možnosti razvoja vrhniškega aerokluba nedvomno okrnjene, vendar ne po krivdi Aerokluba Ljubljana. Kot predsednik gradbenega odbora od l. 1976 lahko ugotovim, da je bil izvršni svet So V proti gradnji letališča, kar je utemeljeval s sledečimi razlogi in argumenti:

II'

l . .. Zunanji": al Nerazčiščeni družbeno-ekonomski odnosi med Vrhniko in Ljubljano na področju zaposlovanja, otroškega varstva, stanovanjske in komunalne problematike in še kaj, vse pa iz sledečega stališča: Vrhnika je spaino naselje za delovno silo, ki se zaposluje v Ljubljani. Tako ostajajo nerešeni problemi v Vrhniki, rezultati dela pa v Ljubljani. bl Prostor predvidene lokacije letališča je tako že preobremenjen, te

preobremenitve povzročajo medregionalne ali celo višje prometne povezave, ki so položene v prostor tako, da že samim .. domačim" potrebam povzročajo težave. Objekt letališča s 30 ha površine bi te probleme še povečal.

Zaradi teh (in še drugih) problemov Vrhnika ustanavlja svoj urbanistični zavod. Ta bo, ko bo pričel delovati, preveril obremenjenost prostora in izdelal prostorski plan občine. Vzporedno se izdeluje širša študija o iz koriščanju Ljubljanskega barja. Gradbeni odbor naj počaka, da bodo znane strokovne odločitve. Šele na njihovi osnovi bo možen samoupravni dialog in postopek za eventualno graditev letališča. 2 ... Notranji ': al Potencialno območje letališča bi izničilo 30 ha prvokategornih kmetijskih površin (citat s seje IS skupšči ne Vrhnika). bl Vrhnika ima zaradi nakopiče nih gradbeno-stanovanjskih lokacijskih problemov, ki jih je povzročila zamuda v gradnji avtoceste. tolikšne lastne potrebe po prostoru, da problemov širše regije (in to je športno letališče) na predvideni lokaciji ne more rešiti. cl Prostor lokacije letališča je predviden za .. shopping center" (po zahodnoevropskem vzorcu, kjer je na enem mestu možno nabaviti vse). Seveda je bilo argumentov, bolj ali manj resnih, še več, navedel sem jih le nekaj. Informacija tov. Rijavca lahko pri bralcu zbudi vtis, da je gradbeni odbor aerokluba pač nekaj .. poskušal", ni pa bi dovolj dosleden ali vztrajen. Tahen vtis popravlja dejstvo, da sta pri celotnem reševaniu problematike pridobitve lokacije letališča pogodbeno sodelovala Ljubljanski urbanistični zavod (ing. Bassin) ter UrabIlistični inštitut SR Slovenije (ing. Kos), poleg tega pa je celoten potek tekoče spemljala urbanistična služba Skupšči ne mesta Ljubljane (ing. Mikuž). Ne bom našteval, kaj vse je gradbeni odbor poskusil, da bi prWo do izdaje lokacijskega dJVoljenja. Bil je

mA oLETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER iniciator in organizator nekaj "političnih" intervencij. Presenetljivo dobro smo se razumeli in tudi vedno ugotavljali, da resnih ovir za izgradnjo letališča ni. Toda vsakodnevna praksa je takšne ugotovitve redno demantirala. Še nekaj naj objasnim: umni gospodar (oz. investitor) bo, prede~ bo kupil zemljo, storil vse, da bo dobil jamstvo, da bo na tej zemlji lahko tudi gradil. Takšnega jamstva gradbeni odbor za časa mojega vodenja s strani Vrhnike ni nikdar imel, čeprav se je na mnogih sestankih, razgovorih in obravnavah za to trudil. Naj bo še omenjeno, da je gradbeni odbor tudi pridobil seznam lastnikov zemljišč območja željenega letališča in pripravil še ostalo organizacijo za odkup zemljišč. Sam odkup pa bi bil ob stanju razprave čisti nesmisel ali pa vnebovpijoča špekulacija, ki nima z demokratično razpravo in odločanjem o namenu in rabi našega prostora nobene zveze več. Mislim, da bom preprečljiv, če povem tudi to , da so se tako tov. Rožič kot predsednik SML tov. Vengust in kasneje tov. Miklavčič osebno veliko ukvarjali z reševanjem problema lokacije športnega letališča na Vrhniki, žal tudi oni neuspešno. Problemov investitorstva, izvirov financiranja in še drugih problemov gradbenega odbora na ~em '!lestu ne bom opisoval, povedati pa je dobro, da bo soinvestitor izgradnje tudi naša armada (letalstvo), saj je prav ona prodala pravico bivšega letališča v Moste --Polju ter se pri tem obvezala, da bo pri izgradnji novega. leta.lišča. sodelovala, lokacijo pa naj przdobl aeroklub. Ce je tako v preteklih dogodkih možno kaj ocenjevati kot zavlačevanje, neprimernost itd., takšna ocena ni na mestu. Praktiku ali realistu je dobro znana serpentinasta pot poteka takšnih družbeni~ akcij.. in. sprenevedanje o stvarnosti k resltvI problema ne bo nič doprineslo. Na kratko še o tem, kdal je gradbeni odbor dokončno ocenil, da je vztrajanje na pridobitvi lokacije letališča Brezovica brezupno. Pri sestavljan-

ju družbenih planov DPS za obdobje 1981-1985 se je gradbeni odbor trudil, da tudi Vrhnika vnese v ta osnovni razvojni dokument odločitev o letališču. Vsled nerazščiščenih problemov družbeno-socialnega, družbeno-ekonomskega ter prostorskega značaja med sosedoma, to je občino Vrhnika in petimi ljubljanskimi občinami, ki tvorijo mesto Ljubljana, je bil na pobudo gradbenega odbora sklican sestanek obeh izvršnih svetov. Na tem sestanku je predsedllik IS Vrhnika nanizal množico problemov, ki so med sosedoma v vzročni povezavi, so dolgoročni in nerešeni družbeni plani pa bili ustrezno mesto, kjer bi te rešitve lahko opredelili. S tem pa je problem letališča postal sestavni del široke, nakopičene in tež v časovno hitro rešljive problematike med sosedoma. Nas je še posebej prizadelo stališče Vrhnike, da letališče ne želi reševati izdvojeno od ostale problematike. Ker na neposredno vprašanje tov.. Miklavčiča, predsednika IS SML, all bo Vrhnika soglasna z izdajo 10.kacijskega dovoljenja, ni _bilo p.0z~ tivnega odgovora, temvec vztrajanje na kompleksni rešitvi, je bilo vsem prisotnim jasno, da lah.~? ma.po. z napisom "Športno letalIsee Ljublja· na - Brezovica" dokončno zapremo. 100 starih milijonov in 4 leta je bilo (za)investiranih v pripravljalna dela za przdobitev lokacije Brezovica. Zato je nelogična vsaka razlaga, da je bil ljubljanski aeroklub tisti, ki za pozitivl1o in hitro rešitev ni bil zainteresiran ali da je za razvoj dogodkov ce/o odgovoren. Najzgovornejša potrditev teh dejstev je stanje pri izgradnji športne~a letališča Ila Igu, prav tako na Baryu. Ta lokacija je bila pridobljena z ogromno dobre volje in pravi~~ega razumevanja draž ,ne, rekreacIJske, gospodarske in !iportne pomembllo~t~ objekta s strani vseh na ob~ml Vič -- Rudnik, v krajevne skupnosti Ig in Barje ter relo lastnikov zemljišč, ki jih je preko 20. Gradbeni ?dbor j~ potrebna zemljišča že odkupil, sklemI za ostala zemlji!iča najemne in odškodninske pogodbe. Tehnologija gradnje je izbrana tako, da bodo IZ

i:-

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER kmetijsko malo donosnih travnikov nastali kakovostni, lastniki bodo tako samo pridobili, aeroklub pa si bo ustvaril osnovni pogoj za svoj nadaljnji obstoj in razvoj. Tako je v pičlih dveh letih storjenega in narejenega več kot preje v trikrat daljšem obdobju. ln morda še zanimiva informacija. Gradbeni odbor, člani AK Ljubljana in njegovo vodstvo ter mnogi delavci druibeno-politične skupnosti občine Vič-Rudnik ter krajevne .skupnosti Ig in Barje smo prepričani, da ni več daleč dan. ko bomo zasadili prvo Iopato pri izgradnji novega letali.i:ča, zavedajoč se pri tem vseh teiav današnjega teikega gospodarskega polotaja. S skrajno racionalnimi in skromnimi rešitvami bomo skušali uresničti potreben in koristen objekt. ki krajine Ile bo kazil, barjanske kmetijske površine ne bo odvzel. temveč jo izboljšal, vsej naši družbi pa nudil motnost izpolnjevanja vseh nalog, zapisanih v statutu Aerokluba LjUbljana. Ze vnaprej je vabljena k sodelovanju tudi vrhni.fka mladina ter seveda tudi vsi privrženci lepega. toda zahtevnega letalskega športa. FEOBELEC Ljubljana

Se tri zanimive revije Spoštovano uredništvo! Zopet se oglašam s kratkim prispevkom o letalskih revijah. Rad bi bralcem revije KRILA . predstavil tri revije. ki do sedaj še niso bile omenjene. To so KOKU-FAN, ECHELON in FLYPAST. Revijo Koku- Fan izdaja zaloiba Bunrin-Do Company. Ker pa je skoraj nesmiselno. da bi naročnikom v Evropi pošiljali to revijo direktno z Japonske, je v Evropi več predstavništev te zalo ibe. Najbližje je v Muenchnu. zato bom navedel le ta naslov: Christian Schmidt KG Sauerbruchstrasse JO. D-8000 .Muenchen 70. Revija Koku-Fan izhaja mesečno. obsega 160 strani formata A 5, izvod

stane DM 12 (kar je precej drago /. vendar pa je ta revija izredno kvalitetna v slikovIlem pogledu (odlične barvne fotografije) in tudi glede papirja. V izvodu je poprečno več kot 300 fotografij. Seveda pa ima eno šibko stran (za nas ) -- tiskana je v japonščini, le na koncu ima povzetek v angleščini. Revija objavlja v glavnem sestavke o vojnem letalstvu. Po mojem mišljenju je to ena najboljših revij. ki so sedaj na trgu. Pred to revijo bi uvrstil le reviji WINGSjAIRPOWER, vzporedno pa AIR INTERNATIONAL. Revijo ECHELON izdaja zalo iba Bomber Books. Box 98231. Tacoma. Washington 98499. Je formata A 5. ima le 16 strani. njena kvaliteta pa je v tem, da objavlja le fotografije. ki še niso bile objavljene. Glavna tema je druga svetovna vojna. Izhaja štirikrat na leto. naročnina pa je 9 ameriških dolarjev. Revija FLYPAST je začela izhajati šele nedavno. Izhaja vsaka 'dva meseca. Objavlja sestavke iz zgodovine letalstva. Obsega 70 strani, en izvod pa stane 1.25 funta. Revijo lahko naroči mo pri zaloibi Midland Counties Pbc.• 24 The Hollow. Earl Shilton, Leicester LE9 7NA. Naslednjič bom poslal opise revij High Flight. Bom ln Battle, Military ElIthusiast in War Data.

Rad bi dodal še tole: revija AEROPH1LE je prenehala izhajati, naročnillo za revijo THE HOOK pa je letos 30 ameriških dolarjev. Tovariški pozdrav MARKO MALEC Kranj

Jadralni tečaj v Mariboru Tudi letos je Letalski center Maribor organiziral začetniški jadralni tečaj. na katerega se je prijavilo preko 30 kandidatov. Teoretični del izpita, ki je potekal od meseca januarja do meseca junija. je opravilo 1J kandida-

~A oLETALSKA

Spominski "gasilski" posnetek udeležencev teča ja_ Od leve proti desni: Urh Srečko, k vič Danilo, Ka lado, Vantur J e, Madžarac Darko (vitla) , Slodej Dejan, instruktor Kamplet Mihael, upravnik LC Mar ibar E rjavc Rudi, instruktor Vrečko Edi, Gruber Simon, Zorin Marjan, Gruber Matjaž, .Koren Andreja, Crnčec Darja in Babič Lju-

r bo.

POŠTA oPAR AVION oAIR MAILoVIA AER

to v, ki so opravili tudi zdravniš~i pregled in si zagotovili potrebn.o .števIlo delovnih ur v klubski delavl1lcI. Praktični del tečaja, ki je potekal v internatski obliki, se je pričel 4. julija 1982, trajal pa je 3 tedne. Na vitlo je vsak od kandidatov opravil okoli 60 startov, s spremstvom inštruktorja pa nato na aerozapregi še okoli 20 startov. Pričela so se posamezna laširanja, do konca internata pa so samostojno poleteli vsi kandidati, med 1ljimi tudi dve dekleti. Sledil je obvezen "krst", po katerem so posamezni žočetniki na boleči zadnjici ugotavljali. koliko starejših pilotov je bilo tisti dan prisotnih. Začetnike sta poučevala inštruktorja jadralnega letenja Edi VRECKO ter Mihael KAMPLET, zvitlom pa je upravljal neumorni Darko MADŽARAC Strokovno pomoč so pogosto nudili tudi upravnik.LC! M~ribor Rudi ERJA VC in ostali clam LC, katerim se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo. . . Med začetni§kim .šulanjem ili Prihajalo do kritic.'nih situacij, kar K!e pripisati strokovnemu vodstvu mštruktorjev letenja, prav tako pa so se dokaj disciplinirano obnašali sami začetniki. S .. primernim" piknikom smo dne 25. julija končali za(.'etniško šolanje jadralnega letenja. JOŽE VANTUR I.C Maribor

Naučili

so se leteti

Letušnje šolanje jadralnih I~talcev začetnikov je v Alpskem letalskem

centru v Lescah uspešno zaključino. K teoretičnemu ddu tečaja se je priglasilo 31 deklet in fantov iz vseh gorenj.~kih občin, s predavanji pa so pričeli že prve dni meseca januarja. Do praktičnega dela šolanja si je pridobilo pravico enajst učencev. V štirinajstdnevnem internatu na letališču so si v juniju in juliju pridobili osnovno znanje za samostojno letenje. Nekaterim je uspelo tudi že samostojno jadrati v termičl/ih dviganjih. Zdaj si želijo sami še lepšega vremena z dobrimi vzgorniki, da bi si znanje letenja kar 1Iajbolje izpopolnili. Za šolanje so imeli na voljo štiri dvosedežna jadralna letala BLANIK, kar je za šolanje že pravo razkošje. Največji delež so k uspeš1lemu tečaju prispevali učitelji letenja Vili Ekar, Vojtjeh Hladnik, Brane Brodlllk, Janez Žerovc in upravnik letalske šole Bojan Kadunc. Svoje letalsko znanje so z veliko prizadevnostjo prenašali na mladi rod. Za vzgojiteljsko in visoko strokovno delo učitelji letenja ne dobijo materialnega plačila, plačilo jim je zadovoljstvo, da so 1Iaučili učence leteti. Nekateri so morali izkoristiti tudi svoje red1le letne dopuste, da so lahko šolali v intematu letalske šole. Učenci in učitelji letenja so bili ob zaključku internata zadovoljni in srečni. Doživeli so nepozabne trenutke prvih samostojnih letov. Našli so 110V izziv, ki jih bo spremljal vse življenje, saj kdor je okusil letenje, se mu tež v odreče. Zgodnje vstajanje in zgodnji odhodi k večernemu počitkU, vmes pa naporno delo ves dan (nekateri so imeli zaradi tega tudi nekaj težav), je že pozabljeno. Naučili so se novih pristopov do dela, do odgovornosti in pozabiti so morali razvade vsakdanjega življenja. Stroga disciplina je pač prvi pogoj za varnost in napredek pri letenju, ker si zakono~ aerodinamike le ne more razlagati vsak po svoje. Nove letalke in letalci so v Alpskem letalskem centru postali: Jana Jeram, Lea Mesarič, Darja Brudar in njen brat Matjaž, brata Samo in Iztok Kavčič, Jože Kalan, Jože Kuhelj, Tone Rozman, Milan Krpič in Alojz Rauhekar. LEON MESARIC Jesenice,

mA oLETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER

Jana Jerman se pripravlja na start, drugi pa poslušajo nasvete učitelja Vilija ElJrja (Foto:

Iz življenja ALe Lesce

Takle pa je bil zadnji nenavadni let "šestnajstke" s pobočja Golice v dolini (Foto: Me-

Zbirka jadralnih letal v letalski lopi ALe postaja vedno bolj domača. Med plastičnimi letali je zdaj pod streho že sedem Elanovih .. degejev". Tuji letali sta ostali samo še Pilatus B - 4 in Standar! jantar med enosedi in štiri

Me~č)

sarič)

V maju sta bili nabavIjeni dve novi jadralni letali iz programa Elanove proizvodnje. Letali sta tipa DG -- JOJ . Eno je po sklepu odbora letalske šole !lamenjeno skupini starejših letalcev rekreativcev, ki nimajo več po želenj po tekmovanjih. To letalo ne bo smelo na tekmovanja, prednost za letenje na njem pa imajo dolgoletni zaslužni člani ALe.

dvosedežna letala Blanik češke proizvodnje. Doslej najuspešnejše jadralno letalo v ALe Standard cirrus pa je doživelo v juliju popoln lom na pobočju Golice; popravi/o ni več možno. Eden najboljših leških jadralnih letalcev Franc Štrukelj je na tem letalu dosegel vse svoje velike uspehe v zadnjih devetih letih, kolikor je bilo letalo 'tudi staro. Zanimivo je, da je trajal poprečni let v vseh devetih letih na .. šestnajstki" kar cele štiri ure. Tudi okrogla polovica vseh preleten ih kilometrov v ALe je bila opravljena na tem letalu, z največjim deležem Franca ,<;truklja. Clane ALe ponovno skrbi izredno nasprotovanje letenju nekaterih v radovljiškem okolju. Ponovno se vrstijo neopravičeni očitki, da je hrup letal Alpskega letalskega centra premočan, čeprav so meritve pokazale, da je hrup cestnih vozil v spornem delu naselja močnejši kot hrup športnih letal. Postavljene so tudi nerazumljive zahteve, da ALe ne sme prevzeti letala UTVA 75. Izgleda, da se imajo nekateri posamezniki za poklicane, da krojijo red v letalstvu, ne vedo pa ali pa nočejo vedeti, kako je letalstvo organizirano in c<emu služi. Letalo Utva 75 je namenjeno za potrebe teritorialne obrambe za celotno JugoslavIjo in ALe v Lescah je zadnja letalska organizacija, ki je to letalo dobila prav zaradi pripomb omenjenega okolja. To letalo je res bolj hrupno kot ostala leška letala ameri.~ke proizvodnje, ki jih v Lescah uporabljamo izključno samo zaradi obc'utljivega obletališkega okolja. Menimo, da se bodo morali tovari.~i, ki jih letalska dejavnost v Lescah moti in jih že samo misel na letalstvo spravlja ob živce, obrniti s svojimi zahtevami na kak drug Ilaslov in ne samo na amaterske prizadevne delavce in letalce ALe. ki so najboljši v Jugoslaviji in ki si večji del sredstev za potrebe letenja pridobivajo s trdim fizičnim delom. Postavljene so tudi zahteve. da bi moralo članstvo ALe odreči gostoljubje ljubljanskim jadralnim letalcem, ki so iz družbeno nerazumljivih razlogov ostali brez letališča v Ljubljani. Ljubljančani so ga razglasili za industrijsko cono, nadomestila pa letalcem niso dali. Obc"ani Ljubljane imajo zdaj

mA oLETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER že kar dovolj razlogov. da se lahko o varstvu okolja na ki je včasih čudovito dišalo po travniškem cvetju in posušeIlemsenu. Žal, nekateri pravijo temu napredek. začnejo pričkati bivšem letališču,

Gostoljubja ljubljanskim letalcem ne bomo odrekli. Smo dobri tovariši in lepo sodelujemo. Nismo nogobrcarji in podobni, da bi se šli klubaške razprtije, zato groženj in nehumanih zahtev ne jemljemo resno. Še naprej bomo leteli in obdržali vlogo, ki jo v naši druž t letalci imamo. Padalci so svojo tehnično opremo za treninge izpopolnili z izredno pomemblW video napravo. Zdaj bodo treningi figurativnih skokov lažji. Padalec bo lahko vsak svoj skok opazoval na zemlji in s komentarjem tre.nerja. Pričakujemo lahko, da bodo če čez leto dni bistveno popravili dosežke in se tako tudi v tej disciplini približali mednarodni kvaliteti. L. MESARIC

"Mostarci" opravHi šolanje

Letošnji "mostarci" v Murski Soboti (Foto: Pojbič)

Kot že nekaj let nazaj so tudi letos vsoboškem aeroklubu pripravili šolanje skupine .. mostarcev" _. učencev vojne gimnazije .. Maršal Tito" iz Mostarja. Tokrat se je v dvajsetih dneh izšolala po programu Komande vojnega letalstva devetnajst mladeničev, večina od njih zelo uspešno. Vsak je opravil petdeset startov z Blanikom : polovico tega so vzletali s po mo čjo

avtovitla, polovico pa v aerozapregi. Skupaj z njimi so se šolali tudi trije domači začetniki. Šolanje je bilo uspešno izvedeno predvsem zaradi zagnanosti učiteljev Draga Glinška. Nika Petelina in med tečajniki še najbolj priljubljenega Maksa Arbajterja ter upravnika soboškega letališča Stanislava Petroviča. JOŽEPOJBIC

PONUDBA & POVPRASEVANJE V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daljii .od 30 besed in naslova, ~er ~ vsebini v letalsko in ' področje. Oglase poiiljajt.'" o slov uredništva: Marjan Metlkon, ~ p. 33, 68001 NOVO MESTO•

Po republiškem prenstvu F 1 A v se je našel model. Model je prekrit z oranžnim papirjem, na krilih ima dve črni črti ter emblem F Al , višinsko pa je rumeno in črno . Ajdovščini

Informacije o modeb : David Marc LAVRIČEVA 48 65270 Ajdovščina TEL: 065 61 - 434

,..,..,..

Proda m RC napravo SIMPROP SSM 8/ 16 7. 5 servomo torji. Cena 1,5 M. Bogo ŠTEMPIHAR Krpanova 5 6 1370 LOGATEC Telefon:(0 6 1) 741 - 435 -- popol· dan

,..,..,..

Prodam: ameriški načrt motornega letala Volksplane VP- l (za amatersko samogradnjo , pravega letala) modelarski letalski motor HB 10 ccm 2 pripomočki za vžig (akumulator svečke , elise , ter nekaj rezervnih de!ov) več kalupov za izdelavo trupov letalskih modelov . Dežman B. 64202 Naklo 156

Ob dnevu letalcev, 21. maju, smo v Letalskem centru Maribor imeli krst novega motornega letala CESSNA 206, ki ga uporabljamo za letenje proti toči ter za redno klubsko dejavnost. Na sliki: Borut Kulovec je imel pozdravni govor ob krstu letal.

Z letali proti toči Štirinajst motornih pil otov Letalskega centra Maribor , ki imajo licenco športnega ali profesionalnea pilota , se je v zimskih mesecih letos šolalo za specialno letenje, za letenje v obrambi pred točo. Na predavanjih so spoznali celotno tehnologijo obdelave oblakov, instrumentalno letenje in procedure v angleščini. Teoretična razglabljanja so dopolnili s prakti čni mi izkušnjami, ki so si jih pridobili v lanski sezoni . V po letnih mesecih, ko je nevarnost neviht s točo večja , sta vsak dan na letališču dva pilo ta , pripravljena za letenje pod nevarne oblake . Tako športni pilo ti- amaterji letalskega centra Maribor poleg klubske dejavnosti in letenj a v obrambne namene opravljajo tudi dejavnost za varovanje kmetijskih področij severovzhodne Slovenije pred točo . V eč o tej dejavnosti v severovzhodni Sloveniji je povedal Borut Kulovec , vodja proje tka obrambe pred točo in tudi profesionalni pilot: "Toča kot naravna katastrofa predstavlj a v zadnjem času vse večji problem za kmetijstvo , zato je obramba pred njo iz leta v leto pomembnej ša. Z napredkom v poznavanju me-

teorologije in z napredkom na podrotehnike se zanesljivost in učinko vitost obrambe pred točo ve ča . Danes imamo sodobne radarje, specializiran e za merjenj e več meteoroloških parametrov , imamo sodobnejše rakete in sisteme za razprševanje kemičnih zmesi s kondenzacijskimi jedri . Z radarji povezana uporaba računalnikov omogoča hitrejše delovanje in objektivnejše odločanje o potrebnih akc ijah . Pri pOZllavanju dogajanj v ozračju, predvsem oblakov in padavin , so najpomembnejši novi fizikalni podatki o kumulusnih ob lak ih , kumulunimbusih, o tokovih , procesu nastajanja toče , o me st ih v oblaku, kjer se razvija toča in podobno . Danes so v svetu ZIlane različne metode za obrambo pred točo in sicer z uporabo talnih generatorjev , z artilerijskimi granatami, z raketami in tudi z letali. Dosedanje izkušnje so pokazale , da je najučinkovitejša obramba z raketami in z letali . Tudi v severovzhodni Sloveniji se je že pred desetimi leti uveljavil sistem obrambe z raketami . Izkazalo pa se je , da je samo ta vrsta obrambe premalo UČinkovita , saj dr žavn a m eja z Avstrijo in zračni koridor Zagreb --- Graz čju

V SLUŽBI GOSPODARSTVA predstavljata poseben problem, zato je delovanje raketne obrambe na obmejnem področju velikokrat onemogočeno . Pretežni del nevihtnih oblakov prihaja namreč prav iz Avstrije, zato so ti kraji v stalni nevarnosti. Katastrofalni prodori točenosnih oblakov leta 1979 in 1980 so spodbudili razmišljanja o učinkovitejši obrambi obmejnih krajev. Obramba pred točo v severovzhodni Sloveniji je mogoča edino z letali. Za tovrstno obrambo je v svetu znanih več metod, najzanimivejše pa je trosenje kemičnih zmesi s kondenzacijskimi jedri v vzgornike umulunimbusov in kumulukongestusov s pomočjo posebnih generatorjev , pritrjenih na športno turistična letala težje konstrukcije. V Letalskem centru Maribor smo se v lanskem letu začeli pripravljati na tovrstno dejavnost , ki zahteva posebno tehniko letenja v močnih turbolencah, vendar ne predstavlja večje nevarnosti za letalo in posadko, seveda ob primerni kvaliteti letala in izurjenosti posadke. Pobudo smo sprejeli zelo resno , z željo, da naše letenje pomaga reševati širši družbeni interes. Pridobili smo ustrezne naprave in dovoljenja ter na letalo Utva 75 pritrdili reaktorje z volumnom dvajset litrov, ki zadostujejo za dve uri in petnajst minut letenja in trosenja. Kemična zmes je lastne proizvodnje po specialnih receptih iz domačihsurovin , jasnopa je, da je njena tormula poslovna tajnost Letalskega centra. V lanskem letu je bilo letalo Utva 75 v stalni pripravljenosti, vendar so bile aktivnosti zaradi vremenskih popravočasno

Krst novega jadralnega letala DG-100 v Letalskem centru Maribor

"~fL.413

gojev redkejše. Kljub temu pa smo si pridobili osnovne izkušnje in ugotovili, da je domača kemijska zmes kvalitetna, vendar opremljenost letala in njegova konstrukcija ne zadovoljujeta za tovrstno letenie. Odločili smo se za nakup novega letala, ki bi ustrezalo za letenje proti toči, poleg tega pa bi ga koristno uporabili za redno klubsko dejavnost.

Po skrb nem preudarku smo letos kupili letalo CESSNA ~06/II turb~ stationar, ki je opremljeno z vsem~ specialnimi navigacijskimi instrumenti in usposobljeno za instrumentalno letenje. Ima šest sedežev, moč motorja je 310 KM in plafon 8250 metrov. Sedaj ima novo letalo vso potrebno dokumentacijo in pritrjen~ reaktorje ter je v vsakem času pnpravljeno poleteti. Piloti Letalskega centra Maribor tako z dvemi letali pokrivamo celo severovzhodno Slovenijo in smo v stalni zvezi z radarskim cetrom v Žikarcah, ki nam daje podatke o kraju in jakosti nevihtnih oblakov na obmejnem področju. Pri tem sistemu obrambe niso ogroženi zračni koridorji za redni letalski promet, saj letimo le na 1500 metrov absolutne višine. S primernim komuniciranjem med jugoslovansko in avstrijsko kontrolo poletov pa nam sistem omogoča tudi poseg v avstrijski zr a č n i prostor. Kljub zapletom , ki so jih porajali dvomi različnih forumov v uspešnost tovrstne obrambe pred točo , lallko v drugi sezoni te dejavnosti vidimo uspešnost delovanja sistema obrambe, ki je mnogo zanesljivejši in tudi cenej ši. Vendar moramo vložiti vse napore za izpeljavo popolne organizacije tega sistema. Ob koncu letošnje sezone bomo izdelali celovito analizo dosedanje dejavnosti in seveda nenehno izpopolnjevati znaqje na tem področju . V Letalskem centru Maribor pridoblj enih izkušenj gotovo ne bomo držali le zase. Pripravila: FANIKA KRAJNC

...

: '!;

~ ~

PQ ~·l ~

7'" y..<:'

~~~~ ~~:r'

-.., ;><j'" ~j' -fj."

.. . ,. ..

. . ...'

-~ t ~-

=~~

.'-J

•

V Novem mestu, na Cesti herojev smo za vas zgradili lokale: • v objektu D lamela A lokal 57,10 m 2 in lokal v izmeri 250 m 2 za uslu žnostno in servisno dejavnost • v objektu A gostinski lokal v izmeri 320 1112

INFORMACIJE: SGP PIONIR, TOZD TKI Ljubljanska c. 3, tel.: (068) 23-686 POKLIČITE NAS!

Kaj so dosegli naši športniki? Na tej in sledečih sedemnajstih straneh prinašamo poroči la in uvrstitve s tekmovanj vse od maja naprej. Vzrok za tako zamudo je neresnost nekaterih udeležencev, oziroma prirediteljev, ki nam do 15. septembra, ko smo zaključili to številko, niso poslali niti rezultatov. Žal so celo "rang liste" nekaterih tekmovanj v mednarodni areni še vedno skrivnost, čeprav je bilo na teh tekmovanjih največ udeležencev ali pa celo vodja reprezentance iz Zveze letalskih organizacij Slovenije. Pa pravimo, da bomo zaostrili odgovornost ... Gre. recimo, za dve evropski prvenstvi v jadralJ1em letenju v ZR Nemčiji in Italiji, ter za evropsko prvenstvo motornih pilotov v preciznem letenju na Švedskem. Uvrstitve bomo sicer objavili, čim jih dobimo. Vendar pa so taki "članki", kot na primer o 27. prvenstvu Jugoslavije v jadralnem letenju iz Subotice, ki ga objavljamo v današnji številki, zelo suhoparni . .. Sicer pa, hvalabogu , lani še takega nismo dobili!

8. pokal prvih partizanskih pilotov Na zveznem tekmovanju motornih pilotov je tekmovalo 38 pilotov iz 18 aeroklubov. Tekmovanje je bilo 26. junija v Banjaluki. Iz ZLOS-a so sodelovali 4 piloti. Rezultati: 1. Verbančič Oto Maribor 2. Ban Mijo Osijek 3. Krepfl Karl Ptuj 17 Cestnik Matevž Ptuj 28. Pučko Zvonko Maribor

točk

467 410 410 272 181

Po disciplinah so bili prvoplasirani:

16. Fizir kup

časovna točnost

Zvezna tekmovanja za " Fizir kup", ki je bilo 12 . junija v Čakovcu , se je udeležilo 28 motornih pilotov, iz ZLOS-aje sodelovalo 7 pi~~v.

1. Verbančič Oto 2. Pukanič Slobodan 3. Ban Mijo 4. Krepfl Karl 5. Cestnik Matevž 9. Bauer Leon Il. Kolarič Kostja 16. FIOJjanc Andrej 23. Pučko Zvonko

Maribor Zagreb Osijek Ptuj Ptuj Celje Ptuj Celje Maribor

točk

842 762 694 686 637 601 557 480 344

l. Božie D. 2. Verbančič O. 3. Ban M.

Beograd Maribor Osijek

135 130 120

1. Verbančič O. 2. Antoljak Z. 3. Krepfl K.

Maribor Zagreb Ptuj

100 100 90

izvid niške naloge l. Delie N. 2. Ban M. 3. Verbančič O.

Borovo Osijek Maribor

254 240 237

Generalna uvrstitev akrobatskega prvenstva Plasman 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Il. 12. 13. 14. 15,

TEKMOVALEC SLANA Jože PČER Benjamin SKRLEC Matija JERŠAN Zmago SPASiČ Vladimir LAJEVIC Franc BIVIC Borivoje STEV ANOVIČ M. LUKIČ Zdravko K ENCJ AN Marjan KOLARIČ Ijor MILOŠEVIC P. DELIČ Milinko GAVRILOVIČ Z. PETKOVSKI N,

AEROKLUB UUBUANA PORTOROŽ UUBUANA UUBUANA SARAJEVO ALC Lesce ZADAR SMEDER. TUZLA SL. GRAD. PTUJ VAUEVO BEOGRAD NIŠ ŠTIP

Disc. A 2.37 I ,7 2.650,7 2.709,2 2.481,2 2.720,7 2.281,0 2.470,2 1.936,2 2 .082,0 2.243,7 1.855 ,8 l.721,0 1.965,0 1.545,5 , 1.980,7

Disc. B 3.414,7 3.585,7 2 .719,2 2.915,0 2.925,8 2.528,5 2.714,7 2.179,0 2.017,3 3.291,7 2.590,2 1.793,5 2.184,0 2.472,2 383,3

Disc. C 4.455,5 4.362,8 4.428,8 4.283,4 3.374,7 3.968,2 3.470,0 4.450,5 4.262,5 2.505,0 2.980,2 3.487,8 2.8 14,0 2,662,7 1.323,5

Disc. O 3.240,3 2.860,2 3.099,2 2.796,7 2.979,8 2.666,5 2.773,0 2.283,5

SKUPNO ~ 13.481',8 13.459,4 12.956,4 12.476,3 12.001 ,0 11.444,2 11.427,9 10.849,2 8.361,8 8.040,4 7.426,2 7.002,3

J TOČK

fJ.963,0

6.680,4 3.687,5

MOTORNO

t:e'L4 16

25 JAR po Makedoniji Simpatično makedonsko mestece Štip je bilo od 29. 7. do 2. 8. 1982 domačin 25. jubilejnega jugoslovanskega aerorallya. Petdeset pilotov v 25 posadkah se je v 4 etapah pomerilo za prehodni pokal maršala Tita. 29. 7. dopoldan smo se na letališču v Leskovcu zbrali vsi tekmovalci . Najprej smo opravili vse predpisane formalnosti in napolnili letala z gorivom. Kratkemu počitku je sledilo žrebanje štartnih številk in priprava za prvo etapo z imenom "Bratstvo in enotnost". Prvo poletanje ob 14. uri za maršruto LESKOV AC - PREDEJANE - SV. POHOR - KUMANOVO - SV . NIKOLE - ŠTIP. Za prve točke smo se pomerili v reševanju navigacijskih nalog, časovne točnosti in v preciznem pristajanju . Prvi dan sta bili najuspešnejši posadki kasnejših zmagovalcev Bana in Deliča , od Slovencev pa se je najbolje odrezala celjska posadka Bauer --- Šemrov, ki sta v gene ralnem plasmaju po prvi etapi zavzela visoko tretje mesto , v navigacijskih nalogah pa sta skupaj z Deličem nabrala največ točk.

Naslednji dan dopoldan je bila na sporedu otvoritvena slovesnost, popoldan pa so se prvi pil oti pomerili v preciznem pristaj anju s 300 m z odvzetim plinom . Vsak pilot je izvedel

Štrucl in Pučko pri pripravi rute po tri pristajanj a, ocenjevali pa so pOleg preciznosti tudi profil in način dotika. Najboljši v tej di sciplini so bili piloti , ki so imeli tudi najve čji nalet in največ izkušenj. Od Slovencev je bil najboljši Pučko iz Maribora, sledila sta mu Krepf1 in Lakovič, medtem ko Verbančič in B~uer nista imela najboljšega dneva. Zal pa se je v tej disciplini pokazala ena redkih slabosti sicer doblo organiziranega tekmovanja in objektivnega sojenja, o kateri bi bilo vredno razpravljati na motorni komisiji . Na štartu je bilo namreč premalo sodnikov (le trije na 130 m - v 13 pasovih) , zato so bile nekatere ocene precej dvomljive in so pri tekmovalcih povzročile pre'cej vroče krvi . Morda bi si v bodoče lahko jemali zgled z letošnjega republiškega prvenstva v Mariboru. ' Naslednji dan sta bili na vrsti še dve etapi in sicer dopoldan z imenom " Ilinden 82" : ŠTIP - SV. NfKOLY KRUŠEVO - CAPAR BfTOLA , popoldan pa z imenom ,,40 let RV in PVO": BITOLA _.- PRILEP -- KAVADARCI - DEMIR KAPlJA ŠTIP. Po teh etapah STRUMICA sta se v vodstvo utrdila Ban in Delič, '

Slovenska ekipa na 25. JAR: Srečko Štrucl, Zvonko Pučko, Darko Madžarac, Oto Verbančič, Tomo Verbančič, Karel Krepfl, Leon Bauer, Dušan Šermov, Slavko Lakovič in Peter Ravnak

MOTORNO

Na povratku domov je Leon v Kraljevem na§el še kos domače potice - zmanjkalo jo je v trenutku

Posnetek je z republi§kega aerorallyja, o katerem pi§emo na naslednji strani - zmagovalec iz Maribora: Kre~fl (1), Pučko

Strucl

(2) in - Madžarac (3) so se tudi v Štipu kar dobro odrezali Verbančič

tretji pa je bil Jovanovič iz Kraljeva. Slovenci so te etape v poprečju dobro odleteli, še posebej ekipi Krepfl - Verbančič T. in Verbančič O. - Madžarac, ki so pridno popravljali zaostanek in se prebijali proti vrhu. Predzadnji dan je bila na vrsti kratka maršruta z imenom "TO". Tekmovalci smo dobili cilje maršrute tik pred poletanjem, nato pa smo morali v nizkem letu izvesti izvidniški let. Karakter te etape je bil tak, da se je v generalnem plasmanu dalo pridobiti izredno malo, izgubiti pa precej. Ker smo večinoma vsi dobro opravili navigacijske naloge, je vrstni red določalo predvsem pristajanje in pa dodatna, vmesna časovna točnost, ki jo je tekmovalna komisija določila že po dobrih 5 minutah letenja tako, da v

izredno močnem čelnem vetru tekmovalci, ki smo leteli na letalih s slabšimi motorji (Pa-38, C 150), nismo mogli nadoknaditi zamude niti pri najboljši volji. S to etapo in s slovesnim zaključkom ter mitingom naslednji dan je bil za nami 25 . JAR. Najuspešnejši so bili: Skupna uvrstitev Anastasijevič l . Ban Mijo Miomir, AKOSJEK, 2247,5 točk 2. Delič Nijas - Nedič Stanko, AK BOROVO, 2146 točk 3. Cavar Ivo -- Marjanovič Darko, AK B. LUKA, 2118 točk 5. - 6. Verbančič Oto - Madžarac Darko, AK MARIBOR, 2028 točk 7. Krepfl Karl - Verbančič Tomo, AK PTUJ, 1984,5 točk 9. Bauer Leon - Šemrov Dušan, AK CEUE, 187{) točk 12. Lakovič Slavko - Ravnak Peter, AK CEUE, 1815 točk 21. Pučko Zvonko - Štrucl Srečko, AK MARIBOR, 1525 točk Časovna točnost

l. Ban - Anastasijevič AK Osijek 2. Čavar - Marjanovič AK Banja Luka AK Celje 3. Bauer - Šemrov Navigacijske naloge AK Borovo l. Delič - Nedič 2. Čavar - Marjanovič AK Banja Luka 3. Ban - Anastasijevič Ak Osijek Precizno pristajanje 1. Jovanovič 2. Ban 3. Petkovski

AK Kraljevo AK Osijek AK Štip

Na poti domov smo se podobno kot pri prihodu ustavili na letališču Kraljevo, kjer smo si napolnili rezervoarje in se poslovili od prijaznih domačinov. Ponovno so se zavrtele elise, v lepem sončnem vremenu smo se podali na dolgo pot proti domu. Za nami so ostali kilometri prelepe pokrajine. Po približno treh urah smo bili že v Sloveniji, kjer smo jo ucvrli vsak na svoje letališče. Prvenstvo se je končalo, ostali pa so spomini, nove izkušnje, spoznanja in želja, da se naslednje leto zopet vidimo. RA VNAK PETER

MOTORNO

~re'LI' 18

Od zgoraj navzdol - zmagovalci disciplin: TOČNOST PRISTAJANJA Pučko Štrucl (1), Krepfl (2), Pekolj - Pleterski (3) NAVIGACIJA Pučko - Štrucl (1), Verbančič Madžarac (2), Bauer - Šermov ČASOVNA (3), TOČNOST Verbančič Madžarac (l), Hojnik (2), Krepfl (3)

l8.prvenstvo motornih pilotov Slovenije Republiški aerorally , ki bi moral biti po koled arju od 25. do 27. junija v Mariboru , je bil prestavljen iz objektivnih razlogov za tri tedne ter izpeljan 16 . - 18. julija. Zaradi preložitve na kasnejši datum je bila tudi slabša udeležba in spremembe odn. zamenjave z drugimi tekmovalci . Manjkali pa so tudi nekateri klubi, ki . so sodelovali na prvenstvih v preteklih letih. Pričetek tekmovanja je bil 16. 7. v lepem vremenu. Tekmovalci so imeli

že ob prihodu na tekmovanje krajši 77 km maršrutni let z vsemi nalogami, ki sodijo k takemu tekmovanju. Na lJ1aršruti od ptujskega gradu preko Strigove do KTM v Zg. Dupleku , kjer je bilo merjenje časovne točnosti, so morali tekmovalci opraviti še 7 izvidniških nalog. Prvi dan je povedel dom::čin Pučko .

Drugi tekmovalni dan je bil dopoldne drugi maršrutni let : Slivnica .XXX - Pesnica .- Srednj Bistrica Varaždin - Podlehnik - Biš - Zg. Duplek . S tremi časovnimi točnostmi, desetimi izvidniškonavigacijskimi nalogami ter identificiranjem 10 fotosov so imeli tekmovalci dovolj dela . V tem letu je zmagal Karl Krepf1 iz Ptuja, po dveh disciplinah pa je še vedno vodil domačin Pučko skopilotom Štruc1om . Isti dan popoldne bi moral biti tretji tekmovalni let , katerega pa so onemogočile nevihte . Zadnji tekmovalni dan , v nedeljo je na tretji tekmovalni let poletela ž~ polovica letal, p~ jih je kontrola letenja vrnila zaradi pričetka neviht na maršruti . Ker ni bilo izgledov za izpeljavo dolge marš rute , se je vodstvo odločilo za krajši 20-minutni let z nekaj nalogami v neposredni bližini letališča, pa še ta se je za zadnje tekmovalce zaključil v ponovni nevihti . V tem letu je zmagal zopet Karl Krepf1 in s tem osvojil tudi naslov republiškega prvaka. Pevenstvo je organizator Le Maribor pripravil zelo dobro. Tekmovalne naloge so bile zanimive in pestre, pa tudi počutje tekmovalcev je bilo ugodno, saj so bili ves čas prvenstva kar na letališču , kjer so imeli prehrano in prenočišče . Žal se je prvenstvo konča lo s skrajšanim programom , ker je poleg tretjega leta odpadla tudi disciplina v točnosti pristajanja brez korekcije plina. Mogoče bi bil a spodnja rang lista drugačna, če bi bilo prvenstvo izpeljano po programu .

S. B.

-t O :IJ

GENERALNA

UVRSTITEV

HA XVIII o RBPUBLI§lCBM TEKMOVANJU MOTORNIH PILOTOV Sr..ovnIJE

1617-82 u

'LUNA

1. 2. 3. 4~

5. ' 6. 7. !J.

9. 10. 11. 12. 13.

14.

POSADKA

InEPn AK Ptui

'._---

Le Maribor [VERBARC IC-MAD ZARAC Le Maribor IJ.IftI\VY ..." ' -

AK Celie IBAUBR-

All: Celje UPb~

....--

:IC

AVION

I o MARSRtJTA

nayoču

.let Sit 222 161 90 473

1817-82 lIlo MARSRD'rA nav.l!aa .let Sit 55 115 100 270

na ·~.čas

slet SA:

DPI

125 102

90 317

O>B

171 106 iOO 377

243

90 423

CDB

U3 110

30 253

272 174

10 456

60 114

DDJ

110

30 233

227 172

OBe

143 100

30 213

DPA

141 116 98

I-UI __ '. __ Dft.čas slet

'.'roč . It

402 378 280

1060

60 100 218

472 256 2!0

1018

90 264

445 398 130

973

70 469

56 108 100 264

393 373 200

966.

220 160

70 450

46 100

90 236

409 360 190

959

30 287

lU 170

20 354

47 106 100 253

352 392 150

894

BBI

20 190

202 159

80 441

44 106

70 220

318 363 170

851

DEJ

81 106 100 287

148 120

80 348

40 104

70 214

269 330 250

649

DBe

30 179

188

80 343

26 104

80 210

288 254 198

132

'UL't~l;:::

BBI

60 100 200

203

90 100 393

10 126

301 208 210

119

AJt M. 8Gbot.a

DGL

78 100 238

155

30 255

12 115

90 217

227 263 220

110

DOS

3a 121

191 105

90 386

30 158

320 195 150

665

UPai

DPI

10 170

90 309

20 158

288 229 120

!~""'r.:::05

OBE

30 144

117 105

70 292

90 200

215 231 ,190

636

All: L:tabl:taaa .~

Cel1.

DLe ~,

Alt

lIo~

• •to

_';;-t:o

------

..,

1717-82 II. MARSRO'l'A

CJM 11. jall,. 1982

ftJClliOO.LRA KCMISlJA

S'J:

PIJ

;:::

...tJ

AKROBATI

ličer

najboljši v Postojni Zmagovalec 6. republiškega prvenstva v akrobatskem letenju je član OLC Portorož LIČER BENJAMIN. Tekmovanja se je udeležilo osem pi· lotov iz Ljubljane, Portoroža, Ptuja, Slovenj Gradca in Lesc. Klub slabemu vremenu v soboto, 21. avgusta, ko so morali organizatorji tekmovanje prenesti na nedeljo, je prvenstvo v celoti lepo uspelo. Številni

obiskovalci, ki so prišli na postojnsko so lahko opazovali akroba· cije v dveh programih in sicer v obveznem poznanem in v obveznem neznanem programu. Takoj je bilo opaziti, da še zmerom vremenski po· goji niso bili najboljši. Tekmovalce je predvsem motil močan veter, ki pa se je čez dan nekoliko umiril. Po prvem programu in sicer obveznem poznanem je vodstvo prevzel ličer OLe. V obveznem neznanem pa je prvo mesto pripadalo Jožetu Slani iz AK Ljubljana, s 4127,96 točkami . Popoldan se je tekmovanje nadaljevalo za nagrado Postojne. V tem delu atraktivnega tekmovanja je sodelovalo 5 pilotov katere je ocenjevala strokovna komisija in komisija iz gledalcev. Najboljši je bil Jeršan Zmago iz AK Ljubljane, drugi je bil Kencijan Janez iz.AK SloveI~ Gradec, tretji pa Matija Skrbec, t.udi iz AK Ljubljana . Postojnski letalci so izkoristili tekmovanje tudi za krst novega jadralnega letala ELAN G D l OlG katerega pokroviteljstvo je prevzel tovarna LESONIT iz Il. Bistrice. Celotno tekmovanje je ob sodelovanju zveze letalskih organizacij Slovenije organiziral aeroklub Postojna, pokroviteljstvo pa je prevzela zavarovalna skupnost TRIGLAV. Za boljše razumevanje sestavljenosti nalog SI oglejte obe sl+ici akrobatskega programa ter tabelo rezultatov. Za pojasnilo o ocenah naslednje: tekmova~e je sodilo 5 sodnikov. Trije so ocenjevali izvajanje programa ~ ocene od O do 10), dva sodnika pa zadrževanje v prostoru 1000 x 800 metrov. Za vsak "prestop" meje je tekmovalec izgubil 50 točk. Prestopom je v precejšni meri pripomogel veter, saj je bilo na stranicah S E skupaj 55 prestopov, na stranicah N- W pa vsega 21. Poprečna ocena programa je informativna (t. j. seštevek poprečne ocene za vsako figuro deljen s številom figur), prav tako je informativna najnižja in najvišja poprečna ocena, ki jo je dobil tekmova: !ec v programu. ANDREJ BRATOZ letališče,

O8\IEZNI rozNANl PROGRAM 6. PRVENSTVA MOTORNIt-< VAKROBATSKEM LETEN,JU /POSTOJNA

OBVELNI NEZNANI PROGRAM

t-- PIl0r0v· stOVENIJE

ST,

(\~~=} 1, ~ I

~TEVllKA ,." ARESTlJU

FIG. 1

4 . 1. 7 .

8 . l.

9 . 1. 1. 1.

•

8 . 2 . 2. 7. 2 . 2 .

.$ . 1 . 1 . 1.

7 . 1. 2 .1 .

• • 1

8 . 3.1 . 7 . 1 .

7 . 1 . 1 .-8 . 3 . 1 . 1 . 1

•

iI . l.I . 2 .

7 . t . 1.

'--10- -- - -- -,

' \ -----~ " . ".. ---, - -- -- . . !i \"--

" ,. " 13

9 . 2 . .$ . 2 . I .

.$.1 . 2 . 3/8.1.1.4 .3 .

9 .2 . t . 4 , 1.

7 . S . 1.1-

.5 . 1 . 1-

8 . 1 . 1.8.2 .2 .

2 . 1 .1 .

G , PRVE.NSrVO MOTOlttJJH PILOTOV S!.OVE<JIJE 1'16iJR. ...T1\1NEM LETENJU - -POSTOJNA 1QS2

•

38 18

19 111 , I

c Il .

21t

' &'14""2

I ,

I::j :::'

J,;;-1

.. - - "',

ti.,

O-

,14 , .," •

- ~ - - < - ~I 4 __ • . _

To čk

pr ogr a m

za pro stor

Skupaj

7 50 , oo

32 4 5 , 98 322 7 , 45 30 56 , 62 302 3 , 4 7 2918 , 64 2872 , 66 2649 , 65 2086 , 97

Toč k

151 S it

8Z1H

_ • _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ L.....L.._

lil oce na progr ama

421

_ _ _- ' - - '

r"·,l.n .-ma x . 1'-" t

o o c e na

C19ur

iz ve n pr .

OBVEZN I ZNANI PR OGRAM 1- LI Č ER Benjamin

2 . ŠKRLEC z

4. 5. 6. 7. 8.

~la t ija

KOLAR I Č

Igor SLANA Jo že J ERŠAN Zmago KEllC IJAN Ma r jan KREPFL Ka rl LAJEVIC Fra nc

2495 , 98 2627 , 45 2506 , 62 x 2323 , 47 2268 , 64 2222 , 66 2149 , 6 5 x 1836 , 97

600 , 0 0

550 , 00 7 00 , 00

650 , 00 650 , 00 500 , 00

250 , 00

~ I

7 , 72 36 8 ,1 4 30 7 , 7124 7 , 2077 7 , 3212 6 , 6836 6 , 7612 5 , 6642

7 ,16/8 , 16 7 , 8 3/8 , 50 6 , 83/8 , 50 0 , 00/8 , 33 0 , 00/8 , 50 0 , 00 /8 , 16 4 , 50/8 ,00 0 , 00/7 , 66

8 , 0700 8 , 2675 8 , 0063 7 , 9450 7, 7257 7 ,4857 6 , 4338 6 ,0 082

5 , 00/8 , 8 3 7 , 50/8 , 66 7 ,16/8 , 66 7 , 50/8 , 50 7 ,1 6/8 , 33 5 ,1 6/8 , 50 0 ,0 0/7, 83 0, 00/7 , 83

2 5 6 3 4 4 7 12

OBVEZNI NEZNANI PROGRAM

Slike levo od zgoraj navzdol: zbor tekmovalcev. zmagovalci posebnega tekmovanja za Nagrado Postojne Jeršan Zmago (1). Marjan Kenc,!jan (2) in Matija Skrlec (3) ter zmagovalci republiškega prvenstva v generalni uvrstitvi Benjamin Ličer (1). Matija Škrelc (2) in Jože Slana (3)

1- SLANA Jože

2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.

L IČ ER

Be njam i n ŠKRLEC Mat ija KENCIJAN Ma r jan KREPFL Ka rl JERŠAN Zmago KOLARI Č I gor LAJ EVI C Fr a nc

x • •• -100 kaz .

3427 , 96 3486 , 30 3379 , 96 3328 ,1 2 3267 , 27 3096 , 45 2583 ,46 250 4,47

700 , 00 60 0,00

650 , oo 650,00 650,00 60 0,00 500,00 40 0, 0 0

41 27 , 96 4086 , 30 4029 , 96 3978 ,12 3917, 27 3696 ,45 3083 ,46 2907 ,47

2 4 3 3 3 4 6 8

to č k

GENERALNI PLASMA Portoro ž 7332 , 28 Lj ubl jana 72 57 , 41 2 . ŠKRLEC Mat i j a Lj ubljana 71 51, 43 3 . SLANA J o že 4 . KENCIJAN Marjan S . Gr ad ec 68 50, 78

lo L IČ ER Ben j ami n

5. 6. 7. 8.

JERŠAN Zmago KREPFL Karl KOLARI Č I gor LAJEVIC Franc

Lj ubl jana ptuj ptu j Les ce

6615 ,0 9 6 566 , 92 614 0, 08 4991, 44

PADALSTVO

t:e'L422

Intihar in ekipa ALe državni prvaki

leški

padalci državne reprezentance: trener Srečo Medven, Bogdan in Iztok Jug, Darko Svetina, Dušan Intihar in Drago Bunčič člani

Jubilejno 30. državno prvenstvo v padalskih skokih na reškem letališču na Grobničkem polju je bilo v dneh od 22. do 27. julija v znamenju premoči leških padalcev. Bili so najmlajši tekmovalci, a so bili tudi najbolj&i in pobrali s\<oraj vsa odličja. Po slavju na republiškem prvenstvu je bilQ priča kovati tudi na državnem prvenstvu lep uspeh, a so 'l dosežki presenetili vse. Med štiridesetimi tekmovalci so Leščani zasedli prvih pet mest, s či mer so se tudi uvrstili v državno reprezentanco, ki bo od 6. do 15 . avgusta zastopala Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu na Ceškoslovaškem. Najvišjo lovoriko državnega prvenstva je osvojil Dušan Intihar. To je že osmi naslov državnega prvaka za Alpski letalski center v zadnjih desetih letih. Izreden uspeh sta z drugim in tretjim mestom dosegla leška mladinca brata Iztok in Bogdan Jug. Najbolj je presenetil mlajši Bogdan, ki se ukvarja s padalstvom šele dobri dve leti. Benjamin Šmid in Darko Svetina sta se razvrstila na četrto in peto mesto. Naslednji Leščan Branko Mirt je bil osmi in s tem dopolnil uspeh prve peterice. Tekmovanje na Grobničkem 'polju pa vseeno ni bilo brez madeža . Ze na

začetku

so se stvari zapletle zaradi pravilnika. Ta je dovoljeval nastop za ekipno tekmovanje samo klubskim ekipam, Letalski zvezi Srbije in Makedonije pa sta poslali na tekmovanje republiški reprezentanci . Ker nesporazuma niso zgladili , sta ekipi Srbije in makedonska zapustili državno prvenstvo, zaradi česar je bilo tekmovanje okrnjeno za 15 tekmovalcev, v ekipnem tekmovanju pa je nastopilo samo sedem ekip. Odgovornost za to nosi Letalska zveza Jugoslavije, ki je pravilnik spremenila brez predhodne razprave v republiških in pokrajinskih zvezah, izdan pa je bil le nekaj dni pred prvenstvom. Podobni spori se pojavljajo tudi na državnih prvenstvih drugih športnih panog, ker v Sloveniji zahtevamo nastop republiških selekcij, kar pa ni vsklajeno z drugimi republikami in pokrajinama. Leški padalci to pot niso imeli težav, ker so lahko nastopili ali kot republiška reprezentanca ali kot klubska ekipa. Tekmovali so v skokih na cilj in v figurah z višine dva tisoč metrov. Prve štiri serije skokov na cilj so štele za disciplino skupinskih skokov in istočasno za dosežek posameznikov. Leščani so pričeli izredno. Vsi so skočili v ničlo v prvi seriji, v preostalih treh pa so tudi bili najboljši in v štirih serijah, skupno šestnajst skokov, so skočili samo 59 centimetrov od cilja. Drugo uvrščena ekipa Sarajeva je zabeležila že 3,61 metrov, tretja pa je bila druga leška ekipa s 5 ,18 metri . Med posamezniki je po štirih serijah vodil Darko Svetina s tremi centimetri pred Zagrebčanom Pircem s šestimi centimetri. Po osmih skokih pa je bil najboljši Zagrebčan z desetimi pred Intiharjem z 20 in Svetino z 22 centimetri. Tako so bile razdeljene tudi kolajne v tej diSCiplini. V disciplini figurativnih skokov z višine dva tisoč metrov so tekmovalci opravili štiri serije skokov. Leščani so tu še bolj odstopali od ostalih kot pri

PADALSTVO

Dušan Intihar

rce'L423

Iztok Jug

Bogdan Jug

Darko Svetina

Branko Mirt

skokih na cilj. V prvo osmeri se je med Leščane uvrstil na odlično iretje mesto samo Uroš Šumar iz Novega Sada . Zmagal je Iztok Jug pred Benjaminom Šmidom . Intihar je bil četrti in si s tem zagotovil naslov državnega prvaka. Mlajši Bogdan Jug je figure izvedel nekoliko slabše kot na republiškem prvenstvu , vendar še vedno tako dobro, da je zavzel peto mesto , v skupni razvrstitvi pa je osvojil bronasto kolajno. 'J

Letošnja državna reprezentanca je sestavljena iz članov samo enega kluba, kar je prvi primer doslej. Dolgoletno vztrajno delo Draga Bunčiča z mladimi padalci se je tako dobro obrestovalo. Tudi velika finančna sredstva, ki so bila porabljena za opremo in treninge, so zdaj z dosežki upravičena. Sicer pa so jjh padalci v največji meri pridobili sami s fizičnim delom v proizvodni dejavnosti Alpskega letalstva centra. Reprezentanca se do odhoda n? svetovno prvenstvo pripravlja na letali-

Benjamin Šmid

Branko Hrast šču

v Lescah pod vodstvom Draga

Bunčiča in Srečka Medvena. Člani

rrprezentance so: Duša!! I~_tihar z Jesenic, zaposlen pri ' Transšpedu na Jesenicah, brata Iztok in Bogdan Jug iz Radovljice, oba učenca Železarskega izobraže valnega centra na Jesenicah, ter Benjamin Šmid in Darko Svetina, oba študenta iz Radovljice. Šesti član, v rezervi , je Uroš Šumar iz Nove ga Sada. Z enakim tekmovalnim programom kot člani so na Reki tekmovale tudi članice. Nastopila je samo deveterica. Kvalitetna razlika pa je izredno velika. Samo prve tri, ki so si razdelile kolajne, obvladajo tekmovalni program , vendar še daleč od mednarodne kvalitete. Ženske državne reprezentance v sedanjem stanju praktično ne moremo sestaviti. Državna prvakinja je postala Slavica Lučič - Koprivica , ki je zmagala tudi v figurah, v skokih na cilj pa je državna prvakinja Radmila Dimic' iz Sarajeva, ki je kar petkrat skočila v ničlo , tako kot pri članih Intihar, žal pa je zelo slaba v figurah .

PADALSTVO

"e'L,4 24 Ob koncu je treba reči še to, da na Grobničkem polju ni najprimernejše za kvalitetnejša padalska tekmovanja. Leži ob dokaj visoki vzpetini, ki povzroča močno vrtinče nje zraka - rotorje, kadar piha veter s kopnega proti morju. Pri padalih tipa krila, pa je tako turbulentno ozračje lahko dokaj nevarno za padalca, pa tudi kvalitetnih rezultatov ni možno dosegati v disciplini skokov na cilj. Tak zvrtinčen zrak so imeli tekmovalci skoraj ves čas tekmovanja. Veliko lažje bi 'se borili z zvrtinčenim zrakom, če bi imeli kvalitetnejša padala, kakršnih pač v Jugoslaviji iz nerazuletališče

mIj ivih razlogov še ne delamo, ves ostali svet pa jih z velikim uspehom uporablja, tudi vse vzhodne socialistične države. LEON MESARIČ

Padalci za "Pokal mesta Cakovec" Tekmovanje je bilo 30. maja v

Čakovcu, sodelovalo je 48 padalcev iz

Hrvaške in Slovenije. Iz Slovenije so tekmovali padalci Maribora, M. Sobote in Ptuja, skupaj 12. Tekmovanje je bilo v dveh skokih na cilj. l. Čuš Zlatko 2. Elezovic Darko 3. Vidovič Janez 4. Butolen Edi Ekipno: 1. Ptuj 1. 2. Zagreb 1. 3. Borovo 6. Murska Sobota 8. Maribor

Ptuj Rijeka Ptuj Ptuj

0,00 0,05 0,07 0,08 itd.

0,40 4,04 7,00 9,78 14,71

Po uspešnem doskoku Zlatka Čuša (Foto: Jože Pojbič)

Padalci ALe Lesce na pripravah maja 1982 - ob jubilejnem tritisočem skoku Branka Hrasta (prvi z desne v belem) Foto: Mesarič

PADALSTVO

r:e'L,425 SKUPINSKI SKOKI NA CILJ S 1000 m - ČLANI ~VR

.;>

EKIPA

STI TEV

O 59 9 377 185 5 282

1. .J

2 cm

1 ALC - LESCE I 2 SARAJEVO 3 ALC - LESCE I I 4 ZAGREB 5 OSIJEK 6 BANJA LUKA 7 TITOGRAD

.t(

3 cm

SKUPAJ cm

cm 18 32 60 ,, 152 205 275 218 152 312 237 506 357 664 1304

9 90 29 104 123 60 317

59 361 518 851 857 928 2567

Tako so se pogovorili po vsakem skoku člani zmagovite leščanske ekipe Intihar, Šmid, Mirt in Svetina (Foto: Jože Pojbič) KONČNA RAZVRSTITEV - ČLANI U~~ ~iv

TEKMOVALEC

KLUB

FIGURE Z 2000 m ~kupa j __________- ,__~__~-'__- '__'-~__ -r__~____, -__- ,____~to čk

SKOKI NA CILJ S 1000 m

1 !

4 I

0011 O' O 4 14 18 i O: 9 4 1 0 ; O 5 4 : O;

INTIHAR DUEAN JUG IZTOK JUG 1l0G DAN č mid BE}'J AMIN SVETINA DARK O Šumar UROŠ PIRC ZDRAVKO MIRT BRANKO :ELEZOVIC DARKO loČUŠ ZLATKO 11 IBA č A :;ANDOR

ALC

12 'IDR~Č I C MILORAD 13 Sle RUDOLF 14 2.~IAVC BOJAN 1 5 MANDIČ J OVICA 16 HRAST BRANKO 17 MALENICA KRUNO 18 DEBEI.JAKOVIČ ZV . 19 MATARIC I~TVAN I 20 GOLJANIN SAVO i 21 ADAMOVIC MIROSLAV : 22 KUPLJENIK VIKTOR : , 23 EBNER DRAGUTIN 24 POGAČAR ROMAN 25 VlRAG BORIS

RIJEKA SUBOT. ALC 1 ; O 28 !110 O I O 11 , 7 SARAJ . 3 , 6 6 1 76 ALC O 91 BARAJ. 23 : 63 B.LUKA 5 , O 57 7 O 19 113 113 SOMBOR O 15 O 13 SARAJ. 36 i 12 2 41 .. O O 290 190 B.LUKA OSIJEK 27 ! 3 11 141 O ! 5265 186 ALC ZAGREB 15 lo ,121 ! 48

1 2 3 4 5 6 7 8 9

N. SAD ZAGREE ALC RI ,TEKlI ALC N. SAD

5 6 ! 7 1 8 I cm I O [ 0 ' 3 ; 6 ! 20 ' 8 : 3 O 2 , 49 6 : 3 2 l ' 25 ; 9 O 29 ' 8 55 1

~ i 1~ 2~ ~ l~ ~ ~ 1~ ,

~ 1~ ~ ~~ ~ 12~ 6 O O 3 :

9 0 1 19 4 6 o O' 3 O 80 il 0 1 22 2 5 i182 , 8

62 4 8 I 2 1 ' '

3 '\ 93 27 6 ~4 2 70 ! O 1 18 1' 6 6 8 o , c 1 1 15 ' 3 118 66 14 17 53 9 83 51 20

1 '

;; ;

M 1 2 28,88,4 5 8 ,6 7,3 48,58.8 7 8.2 8,2

8.~ 7,4 7,8 8,3

~ !:~ t~ 1;:~

! , ~ ~~~ i ~~

1:::

47 , 46 , 2. i 4 i

1~:; ~::~

4 151 1, 10, 5 10 , 6 15 74 9 10, 9 16 O 112 ,12 12 , 6 1? ,1 30 236 i 18 10,3 9 , 9 O lo 24 5 11 9 10.2 9.6 , 2 O 53 '\ 6 12,2 12.0 4 : O 40724 8,7 9 , 2 : 23 ' 58 276 20 lo. ') 16 \' 0 1 6 871014 ,212 .4 . 13 1 53 419 25 10,5 12,8 O 70 113 13 13.5 13,1 1 ! 6 12 230 17 13,0 13,4 h61 '1 6 727 31 10. 2 9 . 9 rl 14 : 23 28922 12,3 13,3 , 5 12 34 787 32 13,9 11,4 : 17 I 3 285 121 16 16

10,2 10.2

sek

8,0 8,8 8 ,9 8 ,1 8,9 7, 9 9,7 9 ,1 10.7

33 , ~

10 , 9

11,8 12,3 11,6 10,7 10,1 12,4 13,0 9 ,0 8.3 lo ,2 11,8 12,6 1 3,3 10.5 11,3 14,1 14,6 13,4 1 3 , 2 9 ,9 8,8 12 ,4 13.1 10.6 11,5 15,1 13,4

11,8 9 •3

32,1 34, 0 32,8 35.6 33 ,1 39,4 37 . 9 42, 3 42 , 3 48, 9 48, 8 41,1 40,E 49,E 35,2 48, 9 52 ,5 4 5 .1 55.3 53 ,0 38 .8 51,1 47 ,4 60,5

4 1 5 2 7 3 lo 8 14 13 18 17 12 11 22 6 18 25 15 29 27 9 24 16 31

20 26 41 53 58 73 101 320 392 394 405 433 4E8 482 520 612 724 725 850 lola 1018 1042 1060 1280 1402

KONČNA RAZVRSTITEV - ČLANICE

UVI ST TE

TEKMOVALKA

1 LUČIl' -I< . SLAVICA 2 DJIDARA NADA 3 DIMIC RADMILA 4 KOVAČIC GORDANA 5 LEKO ROMANA 6 VITNER JASNA 7 BENAC HERMINI. 8 ŽUŽA SANJA 9 ~ETRCA MAJA

KLUB jVRBAS ZAGRE SARAJ ZAGR.

FIGURE Z 2000 m

SKOKI NA CILJ S 1000 m 11 2 7 I 8 3 4 I 5 ! 6 57 1218 173 . 8 ! 24 ' 2 02 46 ' 9 49 : 129 248 500 [158 28 32 1 67 O: O 23 3 O! 71 O O I 468 ' 78 266 139 ;172 99 !131 !473 500 135 500 66 : 15 111 !238 l 105 500283125 28 ' 86 6 1402 ' 500

1 737 1211 : 97 1826 n 1670 pSIJ. 1930 RIJEK 2057 '70 500 ,500 n 500 300 ' 245 500 338 99 1 22 1167 2171 n 121 30 500 500 500 1500 !500 1500 3151

":i'" i''' !''' i'''

1 10,7 14,4 16 15,1 16 16 16 16 16

I 2 I 3 4 sek. 112 , 2 110 ,0 10,4 43,3 , 12,4 i 14,4 14,2 ' 55. 4 ; 16 ; 16 14,8 62,8 116 62,2 15,1 16 1 16 16 64 : 16 16 16 16 64 1 16 16 16 64 1 i 16 16 16 64 64 116 116 : 16

MES . SK . TOČ F

1 2 4 3 5 5 5 5

5 13 17 34 41 61 74 89 106

PADALSTVO

Republiško padalsko prvenstvo 82 Letošnje, jubilejno 20. člansko in sedmo mladinsko padalsko prvenstvo je bilo v Murski Soboti od 14. do 18. julija. V obeh kategorijah se je zbralo 29 tekmovalcev, kar ni nič kaj vzpodbudna številka za slovensko padalstvo. Lansko leto je namreč tekmovalo še 33 mladincev in članov, pred dvema letoma pa kar 41. Te številke kažejo, da bo treba vnaprej bolje poskrbeti za popularizacijo tega športa, predvsem pa za primeren učiteljski kader, katerega pomanjkanje je sedaj v marsikaterem klubu vzrok za nazadovanje padalske dejavnosti.

Od zgoraj navzdol: Na otvoritvi sta tekmovalcem zaželela športno srečo predsednik Aerokluba Murska Sobota Pavel Pongrac in Matija Gabor, predsednik OS SGP Konstruktor, ki je bilo pokrovitelj tekmovanja - Suhi trening za likovni skok - Zmagovalci v generalni uvrstitvi - Zmagovalci v generalni uvrstitvi (mladinci)

Tok ra t se je torej 21 č lanov in osem mladincev potegovalo za naziv najboljših v republiki in za uvrstitev v ekipo za državno prvenstvo. Kljub vremenu, ki se je skujalo takoj po otvoritvi prvenstva, so že v četrtek, 15 . julija vsi tekmovalci opravili po sedem skokov na cilj . Naslednji dan nizka oblačnost znova ni dovolila figurativnih skokov. zato so opravili še preostale tri turnuse skokov na cilj, popoldne pa se je nebo le toliko sčistilo, da so lahko skočili še po en figurativni skok. Preostale skoke so vsi padalci opravili že tretji dan tekmovanja, v soboto, 17 . julija. Tako so bili

PADALSTVO

fCf!fL427

rezultati znam ze dan pred zaključ kom tekmovanja. Ob koncu prvenstva so selektor Drago Bunčič in člani republiške padalske komisije določili dve republiški ekipi za tekmovanje na državnem prvenstvu, na reškem letališču. V prvi ekipi so: Intihar, Svetina Mirt, Šmid in Iztok Jug, v drugi pa Šafarič , Hrast, Bogdan Jug,_vsi ALe Lesce ter Ptujčana Čuš in Zmavc. Besedilo in slike: JOŽE POJBIČ

GENERALNA EKIPNA RAZVRSTITEV-ČLANI EKIPA

SKUPIN. SKOKI

CILJ r IGURE

ALC LESCE AK PTUJ

1 4

SKUfAJ TOCK

1 4

3 12

SKUPINSKI SKOKI NA CILJ S 1000 m UVR

S ER 1 J A

STI ČLANSKE EKIPE TEV

1 2

ALe LESCE - I ALe LESCE - I I

3 4

AK PTUJ LO I'lARIBOR

SKUPAJ

III

175 39 107

12 106 114 104

12 31 372 106

19 157 125 611

65 449 648 928

24 68

O 174

25 184

32 309

735

(em)

MLADINSKE EKIPE 1 2

ALC LESCE AK PTUJ

RAZVRSTITEV POSAMEZNIKOV - ČLANI

TI TEKI10VALEC ~EV 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lo II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 20

U B

::iKUIH NA !;lLoJ

n \iU ItlC

::i LUUU rl

9 Ilo

cm)

4 4 2 2 INTIHAR D. LC 3 O! 3 ! 1 1 6 , O 1 6 SVETINA D. I C 5 1, oj 8 O 3 1 11 ŠAFARIČ J . hc O 9 7 1 14 : 6 O 1 15 O j " 8 BO Ž I Č R. 107 26 : 8! 39 (' , 4 1 21 1 6 Ol 6 2 61 6 O ŠMID B. O! 4 : O ' " 4 ll ' 3 : 3 MIR':" B. 5 " 0 1187 1 2 ! 2 KRAST B. ' " 51 : 62 , 12 i 9 26 1 9 : 26 1 1 \ 14 12 ' 4 1' 89 12 1 12 I 10 I 4 ' 54 PFAJ F'AR J. " O l O i 4 1103 1118 6, MAVC B. PT 95 -' MR 6: j 6 , 70 95 4 lo 8 : O l 38 PANINGER ZI 4 ' 5 4 ; 4 0 1100 O 46 : 32 ČU Š S . PT 9 1 8 12 14 ! 12 2 5 : 7 CESNIK T. I MR 15 ! 68 14 O 89 Frank D_ AL 7 : 30 15 79 ! 61 1 T80 VIDOVIČ J. I PT 15 14 2441 13 : 6 92 i 28 16 14 ' PAN I NGER ZI MR 320 13 302 100 . 14 343 34 51 ! 86 6 , 15 PETROVIČ J I PT 14 ' 54 15 6 ; 38133 1 9 KOROŠEC J.i MR 20 21 3 ;139 2 1 14 7: 500 15 VODUŠEK I. " 12 9 151 8 1400 II I II 98 , 6 VIDOVIČ MS 305 500 4 1 7 1315 1 36 69 1500 ŠPAROVEC J " 260 359 36 159 :276 93 101 1170 1200 VRŠIČ SONJA PT 40 386 186 407 1500 80 357 219 lo

1~1

~l~č

7 1 i 14 , I 11 8 , 2 ll2 14 8 6

27 1 1 1 30 2 1 4 1 76 , 4 ' 16 228 8 1 64 32 3 1 9 219 7 1 49 322 ll l12 1 216 6 36 355 12 /144 297 : lo , 100 248 1 9 81 188 ; 5 1 25 466 .14 i 196 692 16 ,256 314 18 : 324 359 13169 736 17 : 289 6 1 3 i 1 5 : 22 5

! 8,2 1 9,4

Ilo tO

! 8,6 Ii 8,6 1 9,0 8,4 13,8 10,4 ll,6 13, 2 13,6

SKUPAJ (a)

II I

8,5 8,8 8,9 9,1 9,6 lo ,4 8,1 8,4 9,1 8,0 10,0 8,7 9,0 8,6 12,4 1 2 ,6 10, 2 9,6 11,4 16 14,4 12, 5 8 14,6 13,6 13 12,6 11,0 ' 4 250 12,8 13,6 51 16 ll,o 12,8 16 69 12,2 11,7 l'i 43 13,7 13,9 . 42 795 119 i 361 14,8 16 16 i2B 867 20 1400 16 I 79 ~257 21 441 16 15,2

" o00 m

34, 3 1 2 36,6 4 41,4 6 33,5 1 41,7 8 36,9 5 35,1 3 ~1.5 lo 41,6 7 51,8 II 113 ,3 , 53 ,4 114 113,2 ~5,o ;17

8,8 9, ? 11,4 8,4 16 I 9, 2 1 9 ,1 112 ,7 jll,4 112 ,8

točk

TOi:· ke 4 16 36 1

5 20 52 65 73 74 130 136 193 221 277 314 365 400 405 425 514 549 722 841 841

25 9 100 49 121 196 289

"''1'' r"~' '"

13,2 13,0 11,2 110,8 12,613,4 16 14,4 ll,8 16 16 16 16 16

16 116 1

52,6 49,0 54,8 54,3 55,4 62,8 64

i 63,2

12 144 9 : 81 16 256 15 225 8 324 19 361 1

~1 o

441 400

RAZVRSTITEV POSAMEZNIKOV - MLADINCI

TEI

TEKI10VALEC

L K

SKOKI NJI CILJ S 1000 m 1

(em

1 JUG BOGDAN ~LC 8 O 4 O 6 6 O 6 2 1 33 2 JUG IZTOK ALC 6 O 7 4 4 O O 3 5 O 29 3 čuš ZLATKO O lo 6 15 5 42 15 7 20 30 150 4 POGAČAR ROMAl iALC lo O 14 28 94 176 O O 40 2 364 5 PUTOLEN EDI 61 150 77 198 96 8 41 265 183 4 1083 6 VRBANČIČ J. 7 14 101 96 30 63223276234 125 1179 7 PETERNEL Z. 06 121 500 79 70 500 385 172 lo 369 2312 8 ŠTUMBERGER M.r ~oo 396 500 500 338 500 239 500 500 465 4338

rr rr

~KU

FIGURE Z 2000 m

~.--'---r-,--.--,--.--,--.--'----~~~~--'---~--r-~r-~~f~AJ

~ 1~C 2 1 3 4 5 6 7 8

4 1 9 16 25 36 49 64

1 8,1 8,4 11,8 Il, o 15,4 16 16 16

2 8,2 8,6 9,9 12,6 16 16 16 16

3 8,0 8,0 10,2 16 13,8 16 16 16

7,8ii.l 7,6 321' 10,3 4S2 12, o 51,6 16 6~2 16 64 16 64 16 64

i ! trOČK 1 2 3 4 5 7 7 7

1 4 q

lE 2' 4' 4' 4'

5 5 18 32 50 85 98 113

PADALSTVO

ICfI!fL428

Mednarodna zmaga leških padalcev Leški padalci so po lanski zmagi tudi letos zmagovalci 5. mednarodnega prvenstva Avstrije v padalskih skokih na cilj z višine tisoč metrov. Zmagali so ekipno in posamično med 20 ekipami in 60 posamezniki. Klubske ekipe so sestavljali trije tekmovalci, Leščani pa so tekmovali z dvema. V ekipah iz Zahodne Nemčije, Avstrije in Italije so tekmovali tudi državni reprezentanti, ki so kar vsi po vrsti dosegli boljše uvrstitve na letošnjem svetovnem prvenstvu v ČSSR kot leški tekmovalci, člani državne reprezentance. Tekmovanje je bilo na celovškem športnem letališču in je trajalo tri dni. Z odlično organizacijo so samo z enim letalom tipa PILATUS PORTER 3G-EB omogočili 600 skokov v tekmovanju. Po dveh dneh in devetih skokih so bili leški padalci v ekipnem tekmovanju v vodstv za 11 centimetrov pred prvo celovško ekipo, med posamezniki pa sta bila na čelu Lešča na Branko Mirt in Darko Svetina z 12 centimetri. Za nedeljski program je ostal tako vsakemu tekmovalcu po en skok. Pred približno 6000 gledalci so tekmovalci uprizorili pravo športno predstavo, polno napetosti in negotovosti . Med tekmovalci se je to poznalo tudi v slabših dosežkih kot v predhodnih skokih. Leščani kot najmlajši ud'eleženci tekmovanja so živčno napetost kar dobro prestajali. Bolj napeti so bili Celovčani , ki so si vroče želeli zmago na domačem letališču. Prav zato je njihov boljši tekmovalec Johann Frisch naredil grobo napako, doskočil 129 centimetrov od cilja in si s tem zapravil dobro posamično uvrstitev , ekipa pa je namesto željenega prvega mesta zasedla šele četrto. Z dobro zadnjo serijo si je druga leška ekipa priborila odlično drugo mesto. Še bolj kot ekipna borba je bil v ospredju boj za posamično zmago. Za vodilnim Mirtom in Svetino so zasle-

dovalci zaostajali v razlikah od enega do dveh centimetrov. Zato je bilo na dlani, da bo vsak najmanjši spodrsljaj usoden za razvrstitev na vrhu. K napetosti je prispevalo še vreme, ki je bilo lepo in sončno brez vetra, le od časa do časa se je začutila rahla termika ob doskočišču. Za sodobna padala "krila" pa tako vreme ni ugodno, ker je upravljivost padala slabša in večji popravki pred doskokom niso možni. Prav zato so bili poprečni dosežki v deseti seriji najslabši. Leščani so priča kovali zmago bolj izkušenega Darka Svetine, a prav njemu je spodletelo . Kakih 15 metrov nad ciljno točko mu je iznenada zapihal v hrbet termični veter. S popolno blokado padala se je drzno spustil skorajda v pr<?sti pad in še dokaj ugodno dobesedno padel v točko 16 centimetrov od ničle. Mirt je bil bolj umirjen in je doskočil le tri centimetre od cilja, Intihar pa je zadel ničlo. S tem je bilo avstrijskih sanj konec. SVOjih dobrih dosežkov v zadnji seriji niso mogli več vnovčiti . Zmaga med posamezniki je bila leška. Mirt je dosegel sploh prvo pomembno zmago in premagal prvič tudi vse svoje klubske tovariše. Kaže, da je kar resen sedmi kandidat iz ALC za državno reprezentanco . Drugo mesto je zasedel Avstrijec Leo Bruckl z zaostankom Il centimetrov za Mirtom. Za centimeter slabši je bil na tretjem mestu Dušan Intihar, za njim pa je zaostal spet samo za centimeter Darko Svetina. Tudi do sedmega mesta so razlike minimalne . Po tekmovanju je leški trener Drago Bunčič ocenil celovško tekmovanje kot izredno pomembno ; naši padalci so prvič opravili veliko in zahtevno tekmovanje brez večj ega spodrsljaja. Pri šestdesetih skokih Leščanov je bil najslabŠi skok 21 centimetrov Janeza Šafariča , ki pa ne trenira več redno. Od mlajših je imel najslabŠi skok Svetina 16 centimetrov ob šestih ničlah , kar je bil tudi najbolj ši dosežek med

PADALSTVO vsemi tekmovalci. Bunčič meni, da je treba to mlado ekipo pošiljati čimveč na močnejša mednarodna tekmovanja, ker so v Jugoslaviji brez konkurence. Samo tako se bodo prekalili v zrele tekmovalce, sposobne vzdržati velike psihične obremenitve na evropskih in svetovnih prvenstvih. Čez dve ali tri leta bi lahko pričakovali tudi večje mednarodne uspehe. Vedeti je treba, da so doslej zmagovali na svetovnih prvenstvih samo starejši izkušeni tekmovalci, vsi stari preko 30 let. Samo enkrat je bil tekmovalec mlajŠi, z 29. leti. V letošnji sezoni ostaja leškim padalcem samo še eno tekmovanje, nato pa bodo po krajšem premoru nadaljevali s pripravami za zimsko tekmovalno obdobje in para-ski tekmovanja, kjer je ~reba znati tudi dobro smučati. REZULTATI: - posamezno (60): 1. Branko Mirt (ALC II) 15 cm, 2. Leo Bri.ickl (06) 26 cm, 3. Dušan Intihar 27 cm, 4. Darko Svetina (oba ALC J) 28 cm, 8. Bogdan Jug (ALC IJ), 42 cm, 13. Janez Safarič (ALC 1) 52 cm, 22. Janez Pfajfar (ALC II) 90 cm. EKIPNO (20): l. ALC I (Šafarič, Svetina, Intihar) 107 cm, 2. ALC II (B. Jug, Mirt , Pfajfar) 147 cm, 3. HSVK I - Celovec 200 cm, 4. Union 061243 cm, 5. Graz I 368 cm ... Jesenice, dne 6. 9 . 1982 Zmagovalci Podlehnika 1982

LEON MESARIČ

Ptujski padalski pokal "Podlehnik 82" Na Ptuju se je 31. 7. in 1. 8. odvijalo tekmovanje za ptuski padalski pokal, ki je kombinacija nočnega skoka na cilj in skoka na vodo. Tekmovanja se je udeležilo 16 padalcev iz Maribora, Zagreba, Murske Sobote in Ptuja. Zaradi dež a; nočnih skokov niso mogli izvesti. Po dogovoru so jih "nadomestili" naslednji dan S skokom na cilj . Pohodili so pet ničel (ročno merjenje) in sicer: Fanika Krajnc, ZOr.;'tn Španinger, Nenad Pešut, Bojan Zmauc in Zlatko Čuš. Sledili so jim : Janez Vidovič 3, Jože Korošec 5, Sonja Vršič 9 cm. Ob 14. uri so začeli skakati na jezero v Podlehniku pri Ptuju. Vreme je bilo dokaj ugodno, manj ugodna pa bi bila v primeru večjega števila tekmovalcev odsotnost letala AN- 2. Padalci so skakali iz "UTVE- 66" in "KURIRJA". Najboljši čas v plavanju od dotika s prvim obročem _do ciljnega obroča (20 m) je dosegel Zmauc pred Vidovičem in Čušem, nato Pešut, Pajnič, Španinger. V kombinaciji obeh skokov je zmagal Žmauc pred Čušem in Pešutom. Rezultati: l. ŽMAUC Bojan, PT, 2 kazenski točki 2 . ČUŠ Zlatko, PT, 10 3. PEŠUT Nenad, ZG, 17 4. ŠPANJNGER Zoran, MB, 37 5. VIDOVIČ Janez, PT, 40 6 . KOROŠEC Jože, MB, 98 7. VIDOVIČ Jaka, MS, 164 8 . BUTOLEN Edi, PT, 185 9. KRAJNC Fanika, MB, 197 10. PAJNIČ Goran , ZG, 221 11. BAGARIČ Ivica, ZG , 225 12. VRŠIČ Sonja, PT, 233 13 . OSTOJIČ Dragan, ZG , 265 14 . VRBANČIČ Janez, PT, 269 15 . PERBIL Slavko, MB, 421 16 . KOŠPIČ Zlatko, ZG , 452 Ekipno je zmagal Ptuj 1 pred Zagrebom, ptujsko drugo ekipo in ekipo Maribora . MILENA CESTNIK

MODELARSTVO

Modelarska tekmovanja 13. pokal bratstva in enotnosti Tekmovanje republiških modelarskih reprezentanc v razredu prostoletečih modelov je bilo 22. maja v Aradcu, v organizaciji VS Vojvodine. Sodelovali nista reprezentanci Črne gore in Kosova. Kategorija F - I - A - 18 tekmovalcev 1. Karanovič Mirko - Vojvodina, 1260 + 100 4. Kranjc Stojan - N. mesto, 1245 5. Videnšek Tone - Ljubljana, 1225 8. Žagar Iztok - Ptuj, 1187 Ekipno: 1. Vojvodina 3779, 2. Slovenija 3657 Kategorija F- I - B - 18 tekmovalcev 1. Kapetanovič Mirsad - BiH , 1240 + 181 6. Stankovič Dragan - N. mesto , 1157

12. Brudar Tine - N. mesto, 1082 15. Hribar Tomaž - Ljubljana, 1027 Ekipno : 1. BiH 3521, 5. Slovenija 3226 Kategorija F-I-C - 15 tekmovalcev l. Velunšek Oton - Ptuj, 1260 + 167 6. Žuran Maks - Ptuj, 1185 10. Grošelj Janez - N. mesto , 1108 Ekipno: 1. Vojvodina 3620, 2. Slovenija3553 Generalni ekipni plasma 1. Vojvodina 10.857, 2. Slovenija 10.476, 3. Hrvaška 10.256, 4. Srbija 8.335, 5. BiH 6.906, 6. Makedonija 6.238

Republiško modelarsko prvenstvo kategorij prostoletečih modelov Prvenstvo je bilo na letališču v v vseh treh kategorijah je tekmovalo 49 modelaIjev iz 10 slovenskih klubov. Ajdovščini,

F- I - A -- 34 tekmovalcev l . Leskošek Branko - EMO Celje , 900 + 19 2. Žagar Iztok - Ptuj, 900 + 15 3. Videnšek Tone - Ljubljana, 900 + Il

4. Bauer Darko - N. mesto, 900 + 4 Fartelj Stanko - EMO Celje, 900 + 4 Karner Peter -- EMO Celje, 900 + 4 F - I -- B - 8 tekmovalcev 1. Stankovič Dragan - Novo mesto , 834 2. Hribar Tomaž - Ljubljana, 828 3. Brudar Martin - Novo mesto , 817 F - 1- C - 7 tekmovalcev 1. Velunšek Oton - Ptuj, 886 2. Grošelj Janez - Novo mesto, 868 3. Žuran Maks - Ptuj, 860

MODELARSTVO

Svetovno prvenstvo kategorij vezanih modelov

F 2 C - team racing 1. Pažin - Pažin, 8,09 min 2. Laslo - f)určik, 11,12 min 3. Bezgovšek - Leskovšek, 35 krogov

Prvenstvo je bilC!. od 21. - 25. julija v Oxelosundu na Svedskem, na katerem je nastopila tudi jug. reprezentanca, med reprezentancami 23 držav. Kategorija F- 2- A, 48 tekmovalcev, 17 držav 1. Sz ege di S. - Madžarska, 275 ,4 km/ h 9. Velunšek Oton - YU/ Ptuj, 262,9 km/h 27 , Ivanček Marijan - YU/Trešnjevka, 247,5 km/h 40. Kajič Ivica - YU/ Vareš, 226,7 km/h Kat~gorija

F- 2- C,51 ekip, 19 držav 1. Sapalov + Onufrijenko - SSSR, 6,53.3 min v finalu 21. Bezgovšek + Leskošek YU /EMO Celje , 3,54.2 min 1 tekma 45. Borovak + Pažin - YU, 0,00 50. Velunšek + Ivanček - YU, 0,00 V kategorijah akrobatskih modelov in v zračnem boju reprezentanti YU niso nastopali.

23. državno modelarsko prvenstvo v razredu vezanih modelov Prvenstvo je bilo 5. junij a v Novem Sadu. V razredu hitrostnih modelov je tekmovalo 6 modelarj ev, z akrobatskimi rn.odeli l~ tr~j e modelarji, v ekipni tekmI 6 ekip ID v zrač n em boju 4 tekmovalci. Iz ZLOS-a so bili 4 tekmovalci. RezultatI: F 2 A - hitrostni modeli 1. Velunšek Oton -- Ptuj , 259 km / h 2. Ivanček Marijan - TrešnJ'evka 243 km/ h ' 3. Kajič Ivica -- Vareš, 225 km/h F 2 B - akrobatski modeli 1. Ivan ček Marij an - Trešnjevka 588 1 ' 2. Zarič Siniša - EMO Celj e, 5163 3. R obič Roman - EMO Celj e, 4925

16. državno modelarsko prvenstvo kategorije F 3 B Na državnem modelarskem prvenstvu radijsko vodenih jadralnih modelov, ki je bilo 29 . maja na letališču v Lescah, v organizaciji aerokluba Kranj, je tekmovalo 23 modelarjev iz 9 aeroklubov. Iz ZLOS-a je tekmovalo 8 modelarjev (obširnejše poročilo smo že objavili v prejšnji številki KRIL!). 1. Ivanč ek Marijan - AK Trešnjevka 8750 ' 2. Kralj Marko - AK Trešnjevka 8712 ' 3. Klančišar Martin - EMO Celje 8659 ' 5. Perčič Anton - AK Kranj , 7400 7. Perpar Borut - AK Kranj , 7068 10. Slabšak Damjan - AK Ljubljana, 6790 itd.

Zvezno RC tekmovanje za "Lenarški pokal" Na tekmovanj u, ki je bilo 15 . 5. v Lenartu pri Marib oru je tek movalo 15. modelarjev iz 5 klubov ZLOS in 2 klubov iz ZS Hrvaške l. To mlinovič Josip - Trešnj evka 8309 ' 2. Klančišar Martin - EMO Celj e 8 147 ' 3. J5.ralj Marko -- Trešnj evka, 7753 4. Spom Branko -- LC Maribor, 7729 5. Ivan č ek Marjan - Trešnjevk a, 7711

JADRALSTVO

rce'LIJ32

XXVII. državno jadralsko prvenstvo v Subotici Generalna uvrstitevMednarodna konkurenca Pfeifer Vladimir Franc Živa 2. 3. Berči' Maks Stariha Janez 4. 5. Starovič Vojko 6. Gotalin Miodrag 7. Filko Ivan 8. Lilija Bogdan 9. Peperko Franc Strukelj Franc 10. Rojnik Crtomir 11. Simec Ivo 12. Thaler Miha 13. Kolarič Igor 14. Blagojevič Branko 15. Kr išto Stipe 16. Rapaič Milan 17. Letič Marija 18. Kikelj Marjan 19. Gyoerfi Tibor 20. Molnar Geza 21. Keršič Jože 22. Vranješ Milenko 23. Tepeš Nenad 24. Novak Alojz 25. Savin Dragoljub 26. Bregint Tomaž 27. 28. Cerin Tone Cestnik Milena 29. Prernu š Zoran 30. Studen Dušan 31. Gli šič Vladislav 32. Pripeljaš Stjepan 33. Slana Niko 34. Nagy Sandor 35. Karamarkovič Milovan 36. Todorovič Dušan 37. Milakovič Mirko 38. Garai Eva 39. Vukovič Mita 40. Eszik Bela 41. 42- 42 . Zemljič Zlatko 42-43. Panovski Ilčo I.

(M. Sobota) (Zrenjanin) (Ljubljana) (Ljubljana) (Celje) (Novi Sad) (Novi Sad) (Celje) (Celje) (Lesce) (Celje) (Lesce) (Lesce) (Ptuj) (Tuzla) (Banja Luka) (Subotica)

Državni jadralni prvak 1982, Vlado Pfeifer iz AK Murska Sobota točk

5861 5793 5707 5645 5613 5606 5461 5375 5314 5217 5213 5208 5122 5071 5055 4998 4930 ~ Subotica) 4721 (Lj ubija na) 4592 (NAK Madjarske) 4445 (NAK Madjarske) 4369 (Novo mesto) 4338 (Banja Luka) 4333 (Zagreb) 4240 (Novo mesto) 3961 (Novi Sad) 3859 (Celje) 3824 (Lesce) 3608 (Ptuj) 3489 (Rijeka) 3472 (Sarajevo) 3372 (Srn. Palanka) 3215 (Zagreb) 2979 (Lj ubijana) 2515 (NAK Madjarske) 2397 (Trstenik) 2066 (Trstenik) 1857 (Banja Luka) 1676 (Subotica) 1176 (Subotica) 847 (NAK Madjarske) 78 (Zagreb) O (Bitola) O

Generalna uvrstitevNacionalna konkurenca 1. Pfeifer Vladimir M. Sobota 2. Frenc Živa Zrenjanin 3. Berčič Maks Ljubljana 4. Stariha Janez Ljubljana Starovič Vojko 5. Celje 6. Gotalin Miodrag Novi Sad 7. Filko Ivan Novi Sad 8. Lilija Bogdan Celje 9. Peperko Franc Celje 10. Strukelj Fra nc Lesce 11. Simenc Ivo Lesce 12. Rojnik Crtomir Celje 13. Thaler Miha Lesce 14- 15. Kolarič Igor Ptuj 14- 15. Blagojevič Branko Tuzla 16. Krišto Stipe Banja Luka 17. Rapaič Milan Subotica 18. Letič Marija Subotica 19. Kikelj Marjan Ljubljana 20. Vranješ Milenko Banja Luka 21. Keršič Jože Novo mesto 22. Tepeš Nenad Zagreb 23. Novak Alojz Novo me sto 24. Savin Dragoljub Novi Sad 25. Berginc Tomaž Celje 26. Cerin Tone Lesce 27 . Cestnik Milena Ptuj 28. Prernu š Zoran Rijeka 29. Studen Dušan Sarajevo 30. Glišič Vladislav Srn. Palanka 31. Pripelja š Stjepan Zagreb 32. Slana Niko Ljubljana 33. Karamarkovič Milovan Trstenik 34. Todorovič Dušan Trstenik 35. Milakovič Mirko Banja Luka 36. Garai Eva Subotica 37. Vukovič Mi ta Subotica 3839. Zemljič ZI atko Zagreb 38 - 39. Panovski IIčo Bitola

točk

5899 5818 5717 5655 5650 5643 5502 5415 5359 5258 5247 5200 5185 5084 5084 4997 4936 4724 4603 4400 4351 4239 3976 3870 3830 3651 3499 3462 3443 3247 3009 25 32 2061 1872 1687 1182 847 O O

TEKMOVALNI SISTEM

Modelarstvo v novem tekmovalnem sistemu Na podlagi samoupravnega sporazuma o tekmovalnih sistemih, katerega podpisnik je tudi ZLOS, smo v ta sistem vključili tudi modelarstvo. Pri kreiranju predloga za ta tekmovalni sistem v tej panogi letalskega športa je odrejena komisija upoštevala dva temeljna načela. l. Da interesenti lahko zadovoljijo svoje potrebe in želje na področju modelarstva v športni rekreaCiji in športnem tekmovanju. Športno-rekreativne želje in interesi se lahko realizirajo na odprtih tekmovanjih ne glede na število in kakov(Jt tekmovalcev, a čisto športno-tekmovalni interesi in želje se lahko realizirajo le v tekmovalnem sistemu, ki je določen s posebnimi normami in pogoji. Torej, za vse, ki se ukvaljajo na en ali na drug način z modelarstvom je omogočeno, da pokažejo svoje znanje in spretnost. Športno-tekmovalni sistem zahteva izpolnjevanje določenih norm in pogojevod najnižjega do najvišjega tekmovanja. To je potrebno zato, da tekmovanja modelarjev na koncu pokažejo, da je vrhunski športnik in da se doseže čim boljša kakovost tekmovalcev, ki se kaže v vzornem obnašanju in težnji modelaljev tekmovalcev za doseganje čim boljših rezultatov in za najčastnejše zastopanje barv kluba, letalske zveze in države. 2. Pri določanju tekmovalnega sistema modelarjev ZLOS je komisija upoštevala naslednje: odprtost tekmovanj, množičnost, selektivnost, razvitost modelarstva v ZLOS ter število tekmovalcev in njihov razpored na področju Slovenije (razdelitev na regije) in stalnost nastopanja tekmovalcev. Za nami je že nekaj tekmovanj: regijska, republiško prvenstvo F3B, zvezno tekmovanje F3B v Lenartu ter državno prvenstvo F3B v Lescah. Analiza teh tekmovanj kaže, da glede na množičnost in kakovost lahko govorimo o dveh stvareh: o pičli udeležbi

modelaljev na regijskih (odprtih) tekmovanjih in o dobrih tekmovalnih rezultatih v celoti. Iz tega sledi da je bilo za nadaljnja tekmovanja premalo doseženih norm. To pa je bilo pri posameznikih sprejeto z negodovanjem o tekmovalnem sistemu. Smisel tekmo-· valnega sistema je, da se zagotovi kontinuiranost tekmovanj na vseh ravneh in vseh tekmovalcev. . Izkazalo se je tudi, da posamezni tekmovalci in klubi pred začetkom tekmovanj niso bili seznanjeni o novem tekmovalnem sistemu, čeprav je bil predlog v~čkrat obravnavan in pri osvajanju ni bilo nobenih pripomb. Opazili smo tudi, da se nekateri vrhunski tekmovalci niso udeleževali tekmovanj niž ega ranga, kar je bila njihova dolžnost. Ti tekmovalci bi lahko mnogo prispevali k afirmaciji modelarstva in s svojim zgledom vplivali na mlajše in nove člane . Sedanji tekmovalni sistem v modelarstvu, kakor je zamišljen, temelji na potrebah razvoja vrhunskega športnega modelarstva ob istočasni zagotovitvi rekreacije vseh zainteresiranih. Razdelitev na modelarske regije pa naj pripomore k tesnejšemu sodelovanju klubov in posameznikov. Naša naloga je, da ta sist~m spoštujemo, se ga držimo in izpopolnjujemo. OTOKAR HLUCHY

ItAT. FI.A. NOOf:L JADRlJCE

Tisoč

in en dan na

BudiIka me zbudi dvajset minut čez tretjo uro zjutraj. Najprej mi ni čisto jasno, kaj se dogaja, nato dvignem telefonsko slušalko na omarici in ugotovim, da nihče ni klical. Prižgem luč, budiIka pa še kar naprej zvoni . Pritisnem na gumb in pogledam na uro . Razjezim se sama nase, ker sem oči tno narobe naravnala kazalce na bujenje, a že v naslednjem hipu mi je jasno : danes je vendar eden tistih srečnih dni, ko začnemo z delom že ob pol petih. Skočim iz postelje. Moram se stuširati in zlikati bluzo . V čeraj ni bilo časa , kajti skoraj do polnoči sem pospravljala, pospravIjala . " Danes namreč pride moja "gazdarica" in stanovanje mora sijati od čistoče in reda. Tako, pripravljeni smo; letališce, prihajam! (Kaj bi dala, da bi lahko šla nazaj v posteljo!) Dvigalo seveda ne dela in ker imam pot od bloka do avtobusne postaje preštudirano do sekunde, se spustim v dir po stopnicah. (Visoke pete so včasih zoprtna zadeva ... ) Po cesti počasi pelje miličniški avto , jaz pa se naredim , da ga ne vidim in stečem na drugo stran , kajti naš avtobus mora biti vsak čas tu . Tudi miličnik se je naredil, da me ne vidi , in vse je bilo v redu , samo avtobusa še vedno ni bilo, jaz pa sem že premišljevala, kako bom za pol

letališču

urice zadremala na mehkih sedežih. In potem je pripeljal star, razmajan kombi z nalepko " Aerodrom" ; sedeži so bili trši od kamna in od vseh strani je "čudovito" pihalo , da se omejim samo na bistvene stvari. Seveda nisem nič dremala, ampak sem pazila, da me ne bi odneslo iz kombija z vrati vred . Mimogrede nas je prehitel kombi "Inex- Adrie"; potniki v njem so nas gledali kot kakšno čudo. Kmalu po prihodu na letališče ugotovim, da moje "druge polovice" (kolegice na informacijah in "spikerice") ni. Nisem ne prva ne zadnja , ki jo je to doletelo, ampak to me ne potolaži. In ker manjkata še kolegici - stevardesi , Sašo (šet) ročno sede na informacije in je nato kako uro šef, informatorka in "spikerica", jaz pa pobiram izstopne karte na izhodu , vodim potnike in razdelim tranzitne karte, vmes pa tu in tam prižgem ali ugasnem kako luč v stavbi (to je naloga "spikerice" ). Častna beseda, prav rada sem zapustila in formacije in dihala sveži zrak na ploščadi , toliko bolj, ker mi je očitno grozilo , da bom ostali del dneva (po možnosti vsaj do desetih zvečer) presedela na informacijah. Prometa ni veliko in sama ne vem, če je to sreča ali smola. Prav kmalu se izkaže, da je to še kakšna sreča, kajti Zagreb se je zaprl zaradi megle in dobili smo čudno pošiljko letal.

POTNiŠKO LETALSTVO Hamburg, Copenhagen, Pariz , DUsseldorf . .. JAT , Lufthansa , SAS in še kaj, prava paša za oči. Sploh ne utegnem več biti zaspana. Ko so gostje končno odfrčali v Zagreb (in drugam), se je zaprl naš aerodrom in takrat se je splošno veselje šele začelo. Šef me hvaležno spusti na informacije in se previdno umakne. Tu je sedaj namreč najbolj zanimivo. JAT zamuja v Beograd, Adria v Sarajevo, Aviogenex v Longon ... Predstavniki so složno pobrali šila in kopita (za šank, v restavracijo, v pisarne in še v kakšen bolj skrit kotiček . .. ), mene pa ravno tako složno vsi potniki pošiljajo nekam, ker sem pač najbolj pri roki. (Če dobro premislim, jaz ne bi ravnala nič drugače, če bi bila na njihovem mestu .) Zamuda se vleče že dve uri in vsakič, ko odbrenkam tisti ,,naslednje obvestilo čez pol ure" , me potl'liki · še bolj ognjevito napadejo. Dve mamici bi morali preobleči in nahraniti dojenčka, invalid na vozičku žalostno gleda naokoli, ker se ne more niti ganiti , nima pa nikogar, ki bi mu prinesel skodelico kave , kajti svojci so že odšli, nek tuj diplomat (vsaj zatrjuje. da je) pravi, da bo "cela Amerika" izvedela za to nezaslišano neodgovorno in nesramno ravnanje naših uslužbence, zahteva direktorja in mi vzvišeno naroči, naj mu nemudoma pokličem to in to ambasado v Beogradu , da se bo pritožil ... Da bi nas obsojal ves svet, to ne gre , zato pokličem Saša in, čeprav nerad, končno pride . Potnikom se zasvetijo oči. ko zagledajo uniformo , potem Sašo strašno dolgo miri razjarjenega gospoda diplomata, na koncu še lepo prosi predstavnike JAT in Adrie, da bi spet prišli "dol", potem odločno izjavi , da gre jest in da "ga ni". Predstavniki po vseh pravilih ostanejo v svojih pisarnah, potnike povabim na "okrepči lo v domačem bifeju" (to je sendvič in čaj) in tudi megla se kmalu dvigne. Ravno prav, kajti najaviti moram zamudo iz Amana. Di spečer mi na uho prišepne , da bo verjetno prišel okoli desetih zvečer (letalo namreč). Ker so mi prej zamude že dodobra utrdile živce, me to sploh tako zelo ne pretrese, kar pa ne morem reči za vse čaka joče v letališki stavbi , ki so znova napravili živi zid okoli informacij .

WL435 Kako uro traja , da vsem razložim , da se ne šalim in da bo letalo iz Amana res pristalo šele čez kakih deset ur. Večina čakajočih se vda v usodo in odide domov, nekaj se jih odloči , da bodo čakali še naprej .. . Ob dvanajstih me naš dobri Sašo (mimogrede, preveč izkoriščamo to njegovo dobroto) spet zamenja na informacijah, da bi se spočila . A glej ga , zlomka , sploh nisem več utrujena . Od snažilk si izposodim vse potrebno in potem v uri in pol pomijem šipe na informacijah, Sašo pa medtem dviguje telefone. Kakšnih tristopetdesetkrat pove, da Aman čisto zares pride ob desetih zvečer, sicer pa je v glavnem mir. Zatišje pred viharjem , bi lahko romantično rekla. Pa že ni več časa za romantiko. V Skopju ni goriva, iz Adrie smo izkrcali potnike, ki naj bi šli v Beograd (tehnični vzroki), in trije telefoni se kar prehitevajo, kateri bo bolj glasen. Sašo se previdno odloči , da bo šel raje sam na izhod pobirat karte : mene pusti na informacijah. Mimogrede razočarana ugotovim, da približno devetindevetdeset od sto ljudi, ki kličejo, ne pozna besed "dober dan" in " prosim" ... Eden od njih mi celo zagrozi, da me bo "dal v časo pis", ker sem nesramna in mu nočem povedati, če bodo čez dva dni letala točno vzletala ... Da, to je res višek, da ne vem, če bo čez dva dni ob šestih in trideset minut zjutraj megla ali pa veter v Splitu! .. . Vse mine, tudi današnji dan je minil. Aman je pristal ob enajstih zvečer (ura gor ali dol, saj so ljudje že tako čakali ves dan), JAT iz Beograda paje imel samo štiri ure zamude, nakar so ga seveda odpovedali . Potnike , ki bi morali z istim letalom v Beograd, so prepeljali v Kranj. kjer so zastonj jedli in spali ter si nabrali moči za novi dan . Ko smo okoli pol enih zjutraj vse potnike uspešno poslali z letali in avtobusi tja , kamor so spadali , je tudi nas, aerodromce (kolikor nas je še bilo) , naš šofer naložil v dobri , stari kombi. Sedeži so kar naenkrat postali mehkejši in pol minute po odhodu z Brnika sem že spala. Kon č no sem tudi jaz prišla na svoj račun . .. MAŠA

Ob koncu dvajsetih let še ni bilo na Amfibija Fizir z motorjem Walter svetu letala- amfibije v kategoriji motorjev z močjo manjšo od 100 KS, pa VEGA 85 KS čeprav so bile prednosti takih letal očitne v . območjih blizu morja ali v· predelih rek in jezer. V literaturi je bilo najti celo mišljenja strokovnjakov, da amfibije z majhno močjo motorja sploh ni mogoče zgraditi. V polovici leta 1929 sta se inženirja Fizir in Stankov lotila dela, da na račun komercialnega direktorja Majsnerja iz nekega podjetja v Novem Sadu načrtata in zgradita letalo omenjene kategorije. Ob koncu leta 1929 je bilo delo pri konstruiranju končano. S pomočjo tehnika Josipa Vuka so izdelali že tudi načrte in nadrobnosti posameznih sklopov, v začetku leta 1930 pa so amfibij o začeli graditi. Letalo so izdelovali v majhni delavnici v hiši inž. Fizirja v Petrovaradinu. Ko je gradnja že vidno napredovala, je investitor Majsner izjavil, da nima več denarja in da odstopa od naročila, s tem pa je postala vpra- . šljiva dograditev letala.

konstuiranju motorskega nosilca. poskusne polete je opravil 12. novembra 1930. leta na letališču v Novem Sadu znani prometni pilot Striževski. Po prvih poletih so preizkušanje nadaljevali na Donavi pri Novem Sadu in na Savi pri Beogradu ter na letališču v Beogradu, kjer so menda v enoti za preizkušanje letal opravljali meritve . Pojav nenavadnega letala je zbujal veliko zanimanja posebno poleti, ko je preletavalo beograjsko in novosadsko plažo. '

Po teh zelo uspešnih preizkusih, ki so pokazali, da amfibija brez težav vzleta in pristaja na kopnem in na vodi ter da je varna tudi v zraku, sta pilot Jaklič in inž. Rukavina prek Sarajeva odletela do Splita, kjer so letalo preizkušali na morju. Pred tem je letalu dala pristOjna ustanova dovoljenje za "plovidbenost" in pripadajočo oznako UN-PAT. Na koncu preizkušanje je letalo odkupila osrednja uprava a~rokluba "Naša Krila" v Beogradu in ga dodeliV teh težavah je priskočil na po- la aeroklubu v Osijeku, kjer so zaradi moč inž. Rukavina, ki je financiral dopropagande letalstva opravljali propakončna dela in delno sodeloval pri gandne polete. Leta 1935 so amfibijo

NAŠA ZGODOVINA

ICe'l437

v Osijeku rekonstruirali, nakar je uspešno sodelovala na aero-mitingih v Borovu in Belišču, v jeseni tega leta pa so jo zopet vrnili osrednji upravi AK, ki je aeroklubu zato dodelila novega Fizirja. Nadaljnja usoda tega letala ni znana. Najverjetneje je bilo "razhodovano" v Beogradu, kajti motor "Valter Vega" z močjo 85 KS s tega letala je bil dodeljen letalski skupini strojne fakultete kot učilo, od tod pa ga je skupaj z izvirnim vijakom prevzel Muzej jugosl(wanskega letalstva v Zemunu ter ga uvrstil med svoje eksponate. Fizir A.F.2. je bil podprti visokokrilec lesene konstrukcije s trupom, ki je imel vlogo čolna. Krilo je bilo izdelano iz treh delov. V srednjem delu, ki je skupaj s trupom predstavljal celoto, je bil rezervoar za gorivo. Na njem je bil pritrjen nosilec za motor , ki je poganjal potiskajoči vijak. Pravokotna oblika malo poševno postavljenih kril z zaobljenimi kraji in škatlasto vzdolžnico je nudila dobre karakteristike tudi pri majhnih hitrostih. Čoln (trup) je imel v po du eno stopnico za doseganje zadovoljivih hidrodinamičnih lastnosti, ob strani pa maj-

razmah krila dolžina višina noseča površina lastna teža skupna teža obremenitev na m2 obremenitev na KS največja hitrost najmanjša hitrost hitrost pristajanja odlepljenje od zemlje na odlepljenje na vodi za čas vzpenjanja na 1000 m čas vzpenjanja na 2000 m čas vzpenjanja na 3000 m plafon dolet

hna plovka, ki sta zagotavljala bočno stabilnost v vodi. Konstrukcija je bila v spodnjem delu izdelana iz jesenovega lesa, proti vlagi pa je bil ves trup preoblečen z lesno lepenko ter dobro impregniran in lakiran. V kabini sta bili dve sedišči eno za drugim ·za pilota in potnika. Bile pa so tudi dvojne komande, da je bilo letalo uporabno oziroma primerno tudi za šolanje. Kabina je bila dOVQlj prostorna in je imela dobro vidljivost. Navpični stabilizator je bil konstruktivno-sestavni del trupa. Vodoravni stabilizator, izdelan iz dveh delov, je bil pritrjen na trup s štirimi majhnimi podpornicami, lahko je menjal vpadni kot s pomočjo regulirnih vijakov. Krmila smeri in višine so bila izdelana iz jeklenih cevi in preoblečena s platnom. Ostroga na repu je bila iz jeklenih vzmeti. Dvižno podvozje, ki je bilo izdelano robustno kot za klasična letala, se je lahko pri pristajanju na vodu v 15 sekundah s pomočjo koleščka dvignilo nad plovka. Po podatkih, ki so bili objavljeni v "Flug- sport", je Fizir A.F .2. imel naslednje karakteristike : časopisu

"Flugsport" 11,20 m 7,1Om 2,70m 16,00 m2 460 kg ' 690 kg 43 kg 7,10 - 8,10 140 km/h 78 km/h 60 - 65 km/h 100 m 8 do 10 sekund

3500m okoli 400 km

"Almanah" 12,60 m 7,15 m 2,15 m 15,60 m2 448 kg 660 kg 42,5 kg 7,8 148 KM/h 76 km/h

8,3 min 20 min 45 min 3250m

ČEDOMIR JANJlC

Srečku

Kuharju -Čapu v spomin Junija letos se je ob redni klubski aktivnosti, ko je spuščal padalce z letalom Utva 60, smrtno ponesrečil Srečko Kuhar- Cap. Clani Letalskega centra Maribor nismo mogli verjeti, da nas je zapustil naš dolgoletni klubski tovariš, učitelj jadralnega letenja, naš Cap. .. Zakaj prav on? .. se je spraševal sleherni izmed nas. On, ki je vzgojil toliko jadralnih pilotov, ki je s svojim delom bil zgled mladim in starejšim letalcem v Letalskem centru, ki je pomagal v vseh težavah jedraicem, padalcem in motornim pilotom! Ko nismo več videli izhoda, je Srečko pljunil v roke in dejal: .. Cap, primi in gremo!" - in je šlo. Tako smo veliko napravili. Kamorkoli danes pogledamo v Letalskem centru Maribor, povsod je videti Srečkovo delo. Več kot trideset let svojega dela je vložil v Letalski center, ki mu je bil drugi dom . Najprej se je ukvarjal s padalstvom in opravill30 skokov, leta 1952 je postal jadralni pilot, leta 1956 pa še motorni pilot. Imel je 970 ur jadralnega letenja in kot učitelj je vzgojil več kot dvajset generacij mladih pilotov. Bil je eden najmarljivejših učiteljev Letalskega centra. V 812 urah motornega letenja je pomagal padalcem in jadralcem, ko jih je popeljal pod nebo. Dolga leta je bil vodja jadralne sekcije, sedaj pa je bil podpredsednik Letalskega centra Maribor.

Svoje učence je Srečko vzgajal z veliko mero požrtvovalnosti, resnosti in topline. Ni-

koli ni delal razlik med starejšimi in mlajšimi letalci. Tudi svojega sina Darka, sedaj devetnajst/etnega jadralnega in motornega pilota, je na letališču vzgajal tako kot vse druge. Vsi člani Letalskega centra smo mu zaupali in vsak je želel nekoč postati tako dob er pilot in tako dober človek, kot je bil Srečk o Kuhar. Nenehno si je prizadeval, da bi vse sekcije dobro delale. Od slehernega letalca je zahteval veliko mero discipline in samokritičnosti kot pogoj za varno letenje. Kar je zahteval od drugih, je nIL vsakem koraku kazal tudi sam. Imel je toliko telesne in življenjske kondicije, da so se z njim le redki lahko primerjali. Vedno je bil veder, nasmejan in pripravljen pomagati. Zato je bila bolečina, ki smo jo njegovi klubski tovariši čutili, ko ga je tragična nesreča iztrgala iz naše srede, toliko večja. Srečka Kuharja - Capa ni več med nami. To kruto resnico dojemamo šele sedaj, ko za njim na vsakem koraku zeva globoka vrzel, ki je ni moč zapolniti. Ko smo stali ob njegovem odprtem grobu, smo se zavedali, da se mu bomo lahko oddolžili le z nadaljevanjem takšnega dela in življenja, kot nam ga je nakazal on. Zavedamo pa se šele sedaj, da nikoli vec' ne bomo slišali tiste njegove pesmi, ki nam je tolikokrat dala novih mo či, ko je zapel: "Kar bil je sen, postalo je resnica . . . . ..

Clani Letalskega centra Maribor

Veterani se ne dajo

Padalci veterani J. Brezar, 1. Vodušek, S. Čuš, Ž. Španinger, T. Cesnik, J. Vidovič, J. Petrovič, sedita J. šafarič in B. Hrast

Na letošnjem republiškem padalskem prvenstvu v Murski Soboti so mladinci pokazali precej boljše rezultate kot člani. Vendar to ne pomeni, da so se člani predali in prepustili vse vajeti padalskih veščin mlajšim padalcem . Med devetindvajsetimi tekmovalci je na letošnjem prvenstyu bilo kar devetnajst članov in od tega osem padalskih veteranov, ki se na državnih,

ZVEZA LETALSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE

»rleroklub» ,/Uursk" Sobo'" AEROKLUB MURSKA SOBOTA PP 102 TELEF ON 2H05 -

DA'fUM

LET .... lISCE MuZGE 2 - POSTA. WOOO MURSKA SOBOTA TEKoti MAeUN: 50K MUR ~"'A ::'ClOOtA ~I!KlO· 618· "!>452

17. 7. 1982

!TEv,;

lADEVA:

Pobraten1 padalci ... Tet.rani

81110 .e še aktiYlli padalci - "'etaraDi • • tal •• od. let. 19?O dogo'Yorilil,...D •• lednje: d. ee T.teraD. kateri a e bo odlo~il na pobudo len., da preneha

Dne 17. 7. 1982 ob 10.00 uri

• padalako aktlnoatjo, ob'rezuje: l.

Org&ll~

zira poaloTilno alo'Yutnoat na n •• lednjem republiškem padalake. pr.,.en8tyU za Tae Š . akti'fne padalce - ".t.rane.

.U.

2. V kolikor •• &ktivDoat preneha "aleel "Uje (ki ni i.e~) je dotični oproščen neh nadaljnjih obur.noati. Dogoyor potrjujejo naslednji y~~aniL l. HRAST Branko - Gayran •• ~7~ 2.

ČUŠ

Stank(l _ Stari . . . . .

..................••

dr.1~··.(i!f';.~~ ................. . /-

-~-'/

J. CESMIK Tone - Policaj ••••••• ~... . .. •• oo • • • • • • • ' " F

...

~ ·

It. PETOOVIČ Janu. - Dlrektor;g;" •• • • l .................. ~.

5. SAFARI

::1

VIDOVIČ

{J(!. ~ ~ ........

- ,'.-.v.~ 'Lo _ Janez - Vuč ••••• ..........

6. ŠPA.INGER Žarko - Maje •••• Ja. . z - BuH ••••• •

8. VODUsEK Iztok - Guzl j . . . . . . . . . . . H. Sobota, 17. 7. 1982

!'?-h.. ,t.;...,;-.p.-;-;-;-? ........• 1!Jd9-.-0):;."!'.t? ...........•.• ~4/' ~I';'. ..<'/~ . ... ......

tr.; .. . . . . .

republiških in medklubskih tekmovanjih srečujejo deset ali več let. Med veterani so bili tudi bivši državni in republiški prvaki (Hrast, Šafarič) in so tudi na tem prvenstvu pokazali dokaj dobre rezultate. Tekmovanje je uspešno vodil veteran Janez Brezar- Buč, ki je kljub vročini in kilogramom, ki so prišli z leti, mladostno tekal po murskosoboškem travniku ter tekmovanje pripeljal do konca. V vseh članskih ekipah so se trudili in v potu svojega obraza tekmovali veterani. V prvi ekipi ALC Lesce sta tekmovala veterana Branko Hrast-Gavran in Janez Šafarič -Vanč ; v ptujski ekipi so bili Janez Vidovič-Buti, Stanko Čuš-Stari in Janez Petrovič - Direktor; v ekipi LC Maribor pa Tone Cesnik- Policaj" Iztok in Žarko ŠpaVodušek-Guzl ninger- Majcen. Ti veterani so se počutili nekoliko ogrožene zaradi mladih tekmovalcev, predvsem pa zaradi let in vsega, kar z leti za padalce prihaja (kilogrami, poslušnost do žena). Vsako leto je namreč manj tistih padalcev iz ,letr 1972, ki so ,na tekmovaniih in ob njih preživeli veliko lepih in ., težkih" treM tk q,v . Da bi se veterani zavarov:ui prf'd neaktivnostjo in zapečkarstvom za domačim ognjiščem, so na letošnjem republiškem prvenstvu slovesno podpisali pomemben akt, ki jih zavezuje, da se bodo dostojno poslovili od padalskih tekmovanj in tovarišev. Akt je napisan v pravi padalski štaj ersko-prekmursko-gorenjski slovenščini in zavezuje vse podpisane, da bodo v primeru prenehanja padalske aktivnosti zaradi zunanjih dejavnikov (žena) o tem obvestili tovariše in na naslednjem republiškem prvenstvu pripravili primerno pogostitev. Vsi, ki so akt sprejeli , so prisegli, da določil v njem ne bodo kršili. V dokaz so se podpisali s pravimi in ne s padalskimi imeni. Napravili so tudi "gasilsko" fotografijo, ki jo je skupaj s podpisanim dokumentom prejel vsak veteran. Najbrž se ni treba bati, da se veterani naslednjega prvenstva ne bi udeležili, saj "primerna pogostitev" ne bo prav poceni, vsaj za Gorenjce ne. Omenjenemu dogovoru pa seveda . enakovredno podvrženi tudi letošnji sodniki, vsi še aktivni padalci: Drago 8unčič - Kenks , Srečo Medven - Medo In Miro Vindiš - Mirč. FANIKA KRAJNC

:~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ ~ ~~~ ~ ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~*

i ** ** : : :

* * : :

: :

Marija

: :

botice njem prvenstvu

R. Korda)

: :

* ** : * : ** *: :

* :* :

: :

: : .

: : : :

: :

Prva Jugoslovanka preletela 500 krni

Marija Letic, jadralna letalka aerokluba Subotica, je prva jugoslovanska letalka, ki ji . je uspelo preleteti SOO kilometrsko razdaljo. Njen dosežek je velikega pomena za ženski jadralni I šport. Po Cvetki Klančnikovi je bi a v vrstah letalk velika praznina, zdaj pa lahko upamo na boljše čase . Zato je celotna letalska organizacija dolžna, da dekletom posveti več pozornosti in jih spodbudi k hitrejšemu kvalitetnemu napredku . Ob koncu julija se je Marija odločila, da obišče letal ce ALC v Lescah in se spozna tudi s hribi , ki jih v Vojvodini ni. Takšno , kot se namje predstavila na letališču v Lescah ob tovariških pomenkih, je prav, da jo predstavimo tudi bralcem naše revije. Je študentka gradbeništva , stara pa 21 let. Pravi, da ji je letalstvo prva misel in največ časa posveti tej svoji ljubezni. To jo tudi nekoliko zavira pri študiju, venda'r z veliko volje in dela se da vskladiti tudi to. Leteti jt- pričela leta 1978, to je pred štirimi leti, doslej pa ima že 450 ur letenja na jadralnih letalih. Prvi večji uspeh je do-

segla že leta 1980, ko je preletela razdaljo 300 kilometrov in s tem osvojila prvi pogoj za zlato značko. To ji je dalo poguma, da se je lansko leto udeležila tudi državnega prvenstva v jadralnem letenju , ki je bilo v Novem Sadu. Kljub slabši uvrstitvi , bila je med fanti 26., se je veliko naučila. Na letošnjem državnem prvenstvu, ki je bilo na domačem letališču v Subotici, pa je bila med 43. tekmovalci že 17. To pa ima tudi sama za lep uspeh , saj je pustila za sabo več izkušenih in znanih tekmovalcev. Na navdušuje se, da bi imele ženske svoje državno prvenstvo, ker jih je premalo. Raje tekmuje med moškimi in se tako več nauči, pa tudi zadovoljstvo je večje, če se uvrstiš pred kakega znanega letalca. Petstokilometrski prelet je Marija

** ** : : :

* * : ;

: ;

; ;

; :

* ; ;

opravila v letošnjem maju, natančno 17. maja. Skupaj s še dvema klubskima tovarišema , Milanom Rapajičem in Mitom Vukovičem, je zarisala na karto trikotnik Subotica - Brčko

Vršac Subotica v skupni razdalji 50S km. Vreme je bilo izredno. V vsem letu ni imela niti enega kritičnega trenutka. Baze oblakov so bile med 2000 in 2400 metri, pod kumulusi pa skorajda ni bilo treba vrteti zaradi močnih in pogostih dviganj . Let je trajal vsega šest ur in 40 minut , dosežena poprečna hitrost pa je bila 75 ,S km / h. S tem je osvojila tudi že drugi pogoj za diamantno značko. V Lescah si je vroče želela, da bi ji vremenski pogoji omogočili opraviti še višinski pogoj, pet ali vsaj tri tisoč metrov za zlato značko. Iz srca smo ji to vsi želeli, a z vremenom ni imela sreče. Morda ji bo uspelo prihodnje leto . Marija, kar pogumno naprej!

L. MESARIC ALC

* ;

; :

: :

; ; : : : :

: : :

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ ~~ ~ ~ ~~ ~~~ ~~~ ~ ~~~ ~~~ ~~~~~ ~ ~~~~~~.