Krila 8 1983 by Milan Korbar

{AJ DELA ZVEZA Deset mesecev za novo proizvodno dvorano Sredi septembra bodo v Elanu Begunje delavci tozda Plastika že zače li delati v nov i proizvodni dvorani . ki bo zg rajena v rekordno kratkem času de set ih mesecih in celo neko li ko pred d ogovarjenim časom. Z novo dvorano bod o dobili 4000 kvadratnih metrov dodatnih površi n za izdelavo letal, avtomobilsko proizvodnjo ter za poveča nje proizvodnje čolnov. Za stavbo in obratna sredstva so namenili 270 milijonov dinarjev. Denar so zbrali Elan sam, banke in Aerodrom Ljubljana. Delno je gradnjo kreditiral izvajalec del GP Grosuplje. (Po DELU)

Predstavniki 450 letallie v Beogradu (Tanjug) - Od 26. do 29. septembra bo v Beogradu kongres mednarodne organizacije letališč . Udeleženci bodo ra zpravljali o organizaciji dela na letali šč ih in o izboljša nju kakovosti storitev. Kot je povedal direktor beograjskega letališča Vladimir Lekic, se je doslej že prija vi lo kakih 150 mednarodnih letališč, pričakujejo pa, da se bodo kongresa udeležili predstavniki 450 letatišč . Ker bodo mnogi med njimi pripotovali v Jugoslavijo z družinami, je pričako vati , da jih bo prišlo vsega skupaj približno 800. Poleg tujih in jugoslovanskih letališč bodo pri organizaciji in financiranju kongresa sodelovali še tuji proizvajalci letališke opreme in Turistična zveza Jugoslavije.

Ei'

KAJ DELA ZVEZA

El' KAJ DELl

Z raketami ali letali? Druga letošnj a seja predsedst va skuZLOS se je zače l a 26. avg usta v m a li sejni dvorani o b činske zgra dbe na Trgu mladinskih del ovni h brigad v Ljubljani z za hvalo in priznanjem tovari ši ci Nadi Dimnik, ki ji je predsednik Al ojz Gojčič ob odhodu v pok oj izro č il um etni š ko s liko za spomin na leta lee, s katerimi je neum omo delal a polnih 33 let. O s rednja razprava se je nat o razvila okrog obrambe pred točo , kjer pravza prav nastopata kar dve letalski panogi : motorno letalstvo in raketar stvo . Niti eni niti drugi pa prav za prav še ni mogoče priznati željene uspešnosti . O ra zvoj u, učinko v itosti in formalni plati obrambe z letali je najprej poročal Marko Medved iz mariborskega LC , potem pa še direktor hidrometeoro loškega zavo da SRS tovariš Roš kar . Po dobri uri razpra v "za in proti " je predsedstvo men ilo, d a je treba mariborska in ce ljs ka pri za dev a nja opredeliti in ocenjevati k o t pos ku s ter predlagalo za spremljanje te dejavnos ti strokovno s kupino , v kateri naj bodo predstavniki hidrometeorološkega zavoda , zveze letalskih organizac ij , ko miteja za promet in zveze, interes ne sk upnost i za obrambo pred to čo, se kretariata za ljuds ko obrambo in štaba za teritori a lno o brambo, n osi lec akcije pa naj bo komite za kmetij stv o. p šč ine

Predseds tvo je nato s prejelo tekmovalni sis tem v ZLOS , fi nan čno p o r oč il o ZLOS, predlog d e lov nega na čr ta in predrač un za let o 1984, informacijo o pogodbenih naloga h za K RV v letu 1983, predlog pravilnika o pl a keti in medalj a h ter ses tav uredni škega od bora " Prir očnika za jadralne pil o te ". . Predsedstvo je tudi po trdil o kandid ature za izve dbo nas lednjih tekmov a nj : republiška prvenstva: jadralsko č lan sko - Celje, jadrals ko ml a dinsko - Novo mesto , padalsko člansko in mladinsko Tolmin (Bovec) , motorno - Vel enje, motorno akrobat s ko - Ajdovščina, zmajarsko - Tržič , paras ki - Tolmin (Bovec) državna prvenstva: JAR, zak ljučn a prireditev z letalskim mitingom - Ptuj (ob 30. obletnici kluba), motorno akrobatsko - Ajdovščina , padalsko člansko in mladinsko - Lesce, paraski - Tolmin (Bovec), zmajarsko - Tolmin. mednarodne prireditve: III . evropsko jadralsko prvenstvo v klubs kem razredu - Lesce, mednarodni padalski in motorni piknik - Tolmin (Bovec), medn arodni piknik motornih pilotov z mitingo m

- Slovenj gradec, i piknika mo torni h pil otov - Portorož. O poteku letošnj ih tekmovanj j e poroča l Stane Bi zilj. Izvedena so bila vsa p lve nstva, ra ze n akro motorno, ki so ga prestavili na poz nejši datum. Na organi zacijo tekmovanj ni bilo pripomb, raze n na tekmovalni del Poka la B. Ivanu ša v Portorožu . Pre dl og za s preme mb o 24. č l ena statuta ZLO S bo pripravila s kupina: F . Primožič, T. Be lec in M. Bit enc. PS ZLOS podpira kandidat ur o S. Menegalije za podpredsednika FAI, v nas lednj i točk i pa je o bravnavalo in potrdil o tudi p o ll et ni o bra č un revije KRI LA, ki kaže, d a bi rev ij a lah ko neillo ten o izhajal a d o konca tega letn ik a. Predsed s tvo je razpravljalo še o ajdovskem predlogu za s premem bo pravilnik a o uporabi "zlin a", s po dbudilo evidentiranje kandidatov za vo dstvo ZLOS v p ri h o dnj em mandatn e m o bd obju in sp reje lo nove tak se za izpite: 1500 din za p rv i posk us, 700 d in za poprav ni izpit in 1000 din za poo blas tila. Prisotn i so s liša li tudi kak šno je stanje pri d o bavi letal skega goriva: od predvid eni h 250 ton smo ga do zd aj do bili sa mo 35 to n. Za 80 ton, ki naj bi bil e na razp o lago se ptembra, je tre ba pohiteti s prijavami in z - denarj em! Ključ za delitev bo J~al e t. Zadnj a letošnja seja predsedstva bo v pet ek, 16. decembra , o b 12. uri . M . MOŠKON

Pred volilno skupščino Na osnovi 27. člena statut a ZLOS traja mandat voljenim funkcionarjem dve leti . Z a dnja vo lilna sk up šči na ZLO S je bila 27. februarja 1982. To pomeni , da bo nas lednja volilna s kup šč ina v februarju 1984. Na zadnji sk up ščini so bili izvoljeni za prvi mandat predsednik PS ZLOS Al oj z Gojčič, ter p odpredsednika PS ZLOS Janez Bauma n in Leon Mesarič. Izvo lj e ni so bili tudi čl a ni sa moupr av ne ko ntrole. Za se kretarja PS ZLOS pa je bil imenovan Mirko Bitenc. Da bi PS ZLOS la hk o pravo čas no evidentirala

(Nadaljevanje na 39. str.)

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XIII {,- AVGUST -SEPTEMBER '83 ST. 8-9 naslovna

Čeprav je bila redakcija te številke končana le v začetku septembra, smo morali kar štirinajst dni še čakati, da smo dobili rezultate tekmovanj iz julija. Zato se za majhno zamudo, prosimo, ne jezite na uredniški odborI Tudi oktobrska številka je praktično le zaključena, le nekaj avgustovskih rezultatov nam še manjka . .. Sicer je dolgih prispevkov vedno dovolj, kratkih pa manjka - o tem lahko preberete kaj več tudi na 6. strani, kjer vas spet nesramno

str. 10

vabimo k sodelovanju. Ta dvojna številka je res "obremenjena" s poročili s tekmovanj, pa vendar smo našli prostor za opis novega domačega jadralnega letala DG-300, za prispevek o uspehih mladega in vztrajnega kluba iz Slov. Konjic ter za zanimivo reportalo o doslej najdaljšem preletu pri nas - z zmajem. " Rjuhcarji" so pa od vraga! Portorol postaja pravo "mednarodno" letališče in bo letos do konca leta najbrl sprejelo več kot 1000 letal. Na posnetku na naslovnici je mali ameriški akrobat "pitts", ki so ga uspešno predstavili letošnjo zimo na letališču v Sečovljah, v tej številki pa lahko preberete tudi poročilo s ,,Pokala B. Ivanuša", ki le tradicionalno zbere lepo število tujih in domačih pilotov na portoroškem letališču.

str. 16

V desetih smereh .. Letalska pošta DG-300 Z "rjuhco" iz Stajerske čez Gorenjsko na Primorsko Slovenske Konjice končno v letečem klubu Poznajo se ukrepi Maribor 83: zmaga Leščanov Zračni balet Branko Mirt - državni prvak Miha drugič, ALe šestič Vsa odličja leškim padalcem 4. pokal B. Ivanuš Novomdčanom

6 10 16 18

22 23 26 27 30 34

str. 23

r.e'LIJ

str. 30

Izdaja Zveza letalskih organizacije Slovenije v Ljubljani , Lepi pot 6 1:; Revija izhaja ~sak mesec , razen julija in avgusta -::. Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo IJubiteJji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije. uporabljane za naslovno stran : 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo. jadralstvo. padalstvo. motorno letenje. raketarstvo. zmajarstvo in balonarstvo . Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati. dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji -{.- Uredniški odbor: Gustav Ajdič. Mirko Bitenc . Stane Bizilj, Janez Brezar. Jože Cuden. Jurij Franko. Dominik Gregl . Belizar Keršič. Leon MesariČ. Jure MežnarŠiČ , Franček Mordej . Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc. Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček --t.: Lektor: Marjan Bauer -(:; Naslov uredništva: Marjan Moškon. poštni predal 33, 68001 Novo mesto --(:.: Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu , pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo. razen barvnih diapozitivov in tujih knjig. če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami " Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, poštni predal496, 61 001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504, tekoči račun pn ZLOS, štev. 50101-678-51077. Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napiŠite stari in novi naslov. upravi revije sporočile tUdi, če revije ne prejemate redno -to Letna naročnina 300 din . cena posamezne številke 25 din -(:; Lektoriranje rokopisov . grafična priprava in tisk: Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

V des v

športna letala, za uporabe super bencina. Ta 'akcija, ki jo je sprožila in dokumentirala ZLOS, je še kako pomembna v času stabilizacije, ko moramo gledati na vsak dolar.

rodno vljah je do konca avgusta sprejelo 915 letal ali 40% več kot lani v istem času . Tuji letalci prihajajo predvsem iz sosednjih držav Italije in Avstrije ter iz Nemčije. V Sečovljah imajo tudi 2 svoji letali, s katerimi se lahko zače tniki v treh tednih nauče leteti za 90.000 d inarjev. Prihodnje leto bodo podaljšali stezo s sedanjih 850 na 1200 metrov, da bodo lahko pristaja la tudi 50-sedežna letala. (Radio Zagreb)

Nafta v Jadranu (Tanjug) - Zagrebški INA-Naftaplin je s poskusnimi vrtinami na območju Dugega otoka odkril nahajališča nafte in plina. Po zadnjih vesteh, kijihje posredoval ta kolektiv, rezultati še ne govorijo o gospodarsko pomembnih ležiščih, vendar strokovnjaki trdijo, da jih bodo podrobno anali~rali in kle potem dokončno presodili o prihodnosti nahajališč in o programu nadaljnjih raziskav na tem območju.

~tinc

P~kusne

na tem območju je opravila domača ploščad ~Zagreb r, ki bo zdaj raziskovala v okolici otoka Mljeta.

V tej številki revije nameravam seznaniti članstvo z nekaterimi akcijami DS ZI:.OS za boljši materialni položaj naše .$p()rtne panoge. Trenutno vodimo akcije v desetih smereh: I.) Na temelju pridobljene uradne dokumentacije' iz Avstrije, kjer aeroklubi uporabljajo namesto goriva 100 LL avtomobilsko gorivo-super z atest0l)l, smo idejo posredovali VSJ, KRV, ZKPZ, RKPZ, PETROL in Splošnemu združenju za energetiko SRS. S takim ukrepom bi letno prihranili družbi I milijon US dolarjev (v Sloveniji 150.00 dolarjev). Zahtevali smo, da naj ZKPZ kot državni organ ~rosi proizvajalce

2.) Druga akcija, ki jo intenzivno vodimo že dve leti, je vprašanje liberaliza- ' cije predpisov za letenje in prelete tujih športnih pilotov v Sloveniji in Jugoslaviji. To akcijo vodimo preko RKPZ in ZKPZ, saj je zadeva v njihovi pristojnosti. Dodatno pobudo za rešitev tega problema smo prejeli od predsednika nacionalnega aerokluba Svice gospoda Raymonda, ki je istočasno predsednik motorne komisije pri F Al in je že dvakrat osebno obiskal Jugoslavijo ter si ogledal center Portorož, Slovenj Gradec, ALC Lesce in Bovec. Po njegovem mnenju je rešiti vprašanja preletov za jadralne pilote ter možnosti preletov športnih pilotov z motornimi letali tudi na športna letališča pogoj za množičen obisk švicarskih letalcev - turistov v Jugoslaviji. Z rešitvijo tega probl~ma bi naši letalci sami sebe pokrivali z devizami iz 13. člena SS SlS za ekonomske odnose s tujino ali konkretno povedano z devizami, ki jih s svojim izvozom ustvarja ZD in odvaja za te potrebe. Kljub vsestranski aktivnosti ZLOS je zadeva še vedno na mrtvi točki. 3.) Akcijo za borbo proti toči z letali, ki jo uspešno vodi LC Maribor (toda le v okviru SlS za točo v svoji regiji),je zLOS razširila na republiko in federacijo. Želimo, da v raketni sistem proti toči vključimo tudi letala VSJ. LC Ma ~ibor gre vsa zahvala za njihovo vztrajnost in operativnost na tem področju. Nabavili so letalo, sami izdelali opremo, izšolali pilote ter prejeli od ZK PZ vsa soglasja za . to delo. Na osnovi izkušenj LC Maribor se je v to akcijo že vključil AK Celje. Zanimanje so pokazali tudi v Murski

KAJ DELA ZVEZA

"Urška" leti v Skandinavijo Ljubljanski letalski prevoznik Inex Adria Aviopromet bo dal skandinavski družbi SAS v najem (od 1. oktobra letos do 1. junija 1984) letalo DC-9-50, v IAA imenovano tudi Urška. Z najemnino in odškodnino za preletene ure bo IAA iztržila 1,5 milijona dolarjev. Posojanje letal je v sodobnem svetu nekaj obi·čajnega. Letala najemajo tiste družbe, ki imajo za trenutne potrebe premalo lastnih letal, posojajo jih pa čarterske kompanije (tudi redni linijski prevozniki; JAT je Gvineji posodil svoji letali boeing 707 sku paj s posadkami, da bodo to poletje vozili romarje iz Conacryja v Džedo). Pri IAA pravijo, da je to del njihove poslovnosti, saj bo tako Urška polno zasedena, sicer bi bila komaj polovično . Skandinavci so letalo najeli, ker bodo svoja letala to zimo prebarvali. (Po DELU)

BudimpettanskO letališee

bodo prenavljali Avstrijci (Tanjug) - Prenovitev budimpeštanskega letališča Ferihe'gy bo opravila velika avstrijska gradbena firma, ki je na Madžarskem že zgradila več objektov. Avstrijski so na licitaciji ponudili ne le najboljše tehnične pogoje, tem'.el: najbrž tudi posojilo za gradnjo tega velikega in modernega objekta; samo poslopje, namenjen o potnikom , bo merilo 28.500 kvadratnih metrov.

Soboti in Ptuju. Z akcijo bomo intenzivno nadaljevali. 4.) Na RKPZ se pripravlja osnutek predloga zakona o letališčih SRS. Član te komisije je tudi sekretar PS ZLOS. Ta komisija dela že dve leti. Sporno vprašanje so športna letališča, ki nimajo pravnega statuta. Načelna dilema je bila, ali naj uporabimo zakon o javnih letališčih, za kar obstaja ustavna osnova', ali zakon o letališčih, ki bi zajemal vsa letališča, tudi športna, kar zagovarja ZLOS. Na zadnjem sestanku te komisije 27. julija letos smo ponovno zahtevali, da je nujno potrebno rešiti vprašanje statusa športnih letališč. Ta letališča niso namenjena samo športu, temveč imajo širši družbeni pomen. Športna letališča morajo biti vnešena v SlS za letališko dejavnost, ker bo ta SlS s tem zakonom verificiran. V SlS bi se uporabniki ter izvajalci dogovorili o materialnih potrebah za varnost letenja tudi na športnih letališčih. Trenutno je tako v praksi . . ZLOS prejema iz tega naslova združenih sredstev preko SlS letno 4,5% skupnih sredstev za varnost. Na žalost pa smo prav na tem sestanku ugotovili, da ZLOS ni članica tega SlS in da se v SS tega SlS nikjer ne nahaja ZLOS. To pomeni, da bo nujno potrebna dodatna akcija, da tudi ZLOS pride v SlS kot izvajalec. 5.) Preko PIZ PZ in TIS za usmerjeno izobraževanje se že več let aktivno prizadevamo za vključitev letalskih šol v ta sistem. Na ravni republike smo na tem področju že delno uspeli. Toda to še ni tisto, kar želimo in kar nam omogoča zakon o usmerjenemu izobraževanju. Gre za večja materialna sredstva za šolanje pilotov za potrebe ZO, ki jih ne dobimo iz združenih sredstev za usmerjeno izobraževanje. Vzporedno bi morala.ta akcija potekati tudi iz baze preko občinskih izobraževalnih skupnosti. Na žalost tega ni. In prav zaradi tega so težave tudi na ravni republike. S to akcijo je treba nadaljevati. 6.) Preko republiškega inšpektorata za požarno varnost pri RSNZ ter zveze SlS SRS za varstvo pred požarom že od leta 1980 dalje vodimo akcijo glede vključevanja ZLOS v sistem preventive pri odkrivanju gozdnih požarov. Nekaj je v nekaterih centrih že narejenega (Portorož, Slovenj Gradec, Novo mesto). Na republiški ravni pa še nismo uspeli podpisati družbenega dogovora o vključitvi ZLOS v sistem preventive za odkrivanje gozdnih požarov, čeprav imamo vse pogoje. Aktivno smo sodelovali na vseh posvetovanjih o tej problematiki in to 30. 1. 1980 v Ljubljani, 4. 2. 81. v

Novi Gorici, 21. 1. 82. v Postojni in 9. 2. 1983. v Kopru. Tudi s to akcijo je treba nadaljevati na ravni republike in občin. 7.) Glede nabave letalskega goriva 100 LL iz uvoza nas že nekaj let spremljajo težave za zagotovitev deviz. To akcijo vodi ZLOS. Do leta 1983 smo to vprašanje s težavo reševali preko 19. enote SISEOT, v letu 1983 pa zadevo rešujemo v okviru energetske bilance Jugoslavije. Problem so devizna sredstva v višini 150.000 dolarjev letno za uvoz tega goriva. Če bo rešeno vprašanje zamenjave z avtomobilskim gorivom, bo uvoz 100 LL goriva veliko manjši. Do takrat pa mora ZLO S zelo aktivno sodelovati z republiškim komitejem za energetiko, splošnim združenjem za energetiko in Petrolom. ZLOS pripravi razdelilnik distribucije goriva na osnovi letnih planov ter vodi vse administrativne in finančne zadeve glede goriva, ki pa so zelo zbirokratizira ne. Tudi ta akcija ostane ZLOS toliko časa, dokler se oskrba z gorivom ne reši s prosto prodajo v zadovoljivih količinah ali pa z nadomestilom s super bencinom. 8.) Preko TKS Slovenije in komisije ZTKOS za vrhunski šport že dalj časa vodimo akcijo za menjavo kriterijev o sofinanciranju te dejavnosti na ravni republike iz združenih sredstev za telesno kulturo. Pri tem so velika nasprotovanja in težave. Gre za participacijo organizacijskih stroškov republiških prvenstev, ki so sedaj stvar kotizacije ter socialne varnosti delavcev v republiških asociacijah, ki jih TKS Slovenije pokriva le v višini 70%. Akcija ne bo uspela toliko časa, dokler ne bodo delegati TKS občin zahtevali rešitve na republiški ravni. Tudi na tem področju nas čaka še veliko skupnega dela in naporov. 9.Z zmaji se ZLO S aktivno ukvarja že od leta 1976, PS ZLOS je sprejelo to panogo v svojo programsko zasnovo. Sprejem posameznih društev v članstvo ZLOS ni možno po statutu toliko časa, dokler ZKPZ ne verificira strokovni pravilnik. ZLOS je skupaj z zmajarji, RSNZ, RKPZ ter republiškim javnim tožilstvom izdelala predlog strokovnega pravilnika, ki pa že skoraj eno leto čaka verifikacijo na ZK PZ. S to akcijo nadaljujemo skupaj s strokovno komisijo za prosto letenje pri PS ZLOS. 10.) Tudi z letalsko revijo Krila ima ZLOS veliko dela. Vodimo kartoteko naročnikov za tisk adreme, vse finance ter akcijo za pridobivanje cca 500.000 din letno za pokrivanje deficita te revije. Iz naslova naročnine se pokriva le 60%. . MIRKO BITENC sekretar PS ZLOS

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION AIR 11AIL oVIA AEI o

Sarajevsko

StabUizacija in ZLOS

obnavljajo

E~0!10ms~i .ukrep! za stabilizacijo so spreJetI. Veljajo tudi za našo organizacijo. ~aj to pomeni za ZLOS, ki se je vsa povoJna leta obnašala stabilizacijsko, bO.m skušal.na kratko opredeliti V tem pnspevku. Ze pred dvajsetimi leti smo spoznali, da nobena družba na sv~tu ni tako bogata, da bi v celoti pokrivala vse želje in potrebe športnih letalcev. In prav t? spoznanje je spodbudilo akcijo (za ~Iste čase ne preveč simpatično), o tako Imenovanem dopolnilnem delu članstva za OZD, katerega čisti dohodek bo namenjen primarni dejavnosti - to je športu. Na zvezni ravni sem bil ob tem zelo kr!tizira~, češ: "Ko je izmislio taj dopunski rad? Danes so drugačnega mnenja - prepozno.

letahiče

(Tanjug) - Pristajalno stezo sarajevskega letališča v Butrniru bodo krnalu obnovili in te dni bo glavno rnesto Bosne in Hercegovina dobilo sodobnejše letališče. Pristajalno stezo so podaljšali za 150 rnetrov, razširili so ploščad za sprejern letal - tako da lahko zdaj narnesto treh hkrati "parkira" šest letal tipa DC-9 - zgradili pa so tudi novo vozišče za letala. Vse to je sarno del celotne obnove letališča "Sarajevo" pred 14. zimskirni olirnpijskirni igrarni, ki bodo februarja drugo leto. Letališče bo dobilo tudi sodobno oprerno za pristajanje v slabern vrernenu.

Douglas prvi v prodaji letal Douglas zaseda z 48 odst. prodaje prvo rnesto po številu prodanih letal na svetovnern trgu v letu 1982. Uspeh gre pripisati sodobnirn letalorn serije super 80. Med največjirni naročniki naj ornenirno Alitalio, ki bo s 30 letali serije super 80 zarnenjala vse DC 9-30 in B 727 iz svoje flote. Arnerican in TW A najernata pri Douglasu 20 ozirorna 15 super 80 z rnožnostjo nakupa po petih letih. Zanirnanje za tovrstna letala še narašča. Do danes je že 23 letalskih družb vključilo oserndesetice v svoje flote, ki so do aprila letos naletele okoli 347.000 ur in prepeljale več kot 32 rnio potnikov. (A TW 3. MD 5/83)

Tudi v nekaterih članicah ZLOS se je ta pobuda s težavo prebijala v vsakodnevno prakso. Po dvajsetih letih pa so vse članice spoznale, daje bila ta pobuda pravilna, vzgojna in tudi ekonomsko utemeljena. Še posebej to velja za današnji trenutek, ko bomo lahko porabili samo tisto, kar bomo ustvarili. Za leta lce, ki smo vajeni skromnosti, to ne bo težko, čeprav bodo pogoji gospodarjenja še težji. Od leta 1969 naprej, smo tudi v metodologiji letnih poročil ZLOS vnesli podatek "lastni dohodki". V štirinajstih letih so aktivni športniki ustvarili z lastnim delom 24 milijard starih dinarjev. Od družbe smo v istem obdobju prejeli 16 milijard ali vsega 34 odstotkov potrebnih sredstev. V teh številkah so zajeti letni strokovni in športni programi · ter prosta in razširjena reprodukcija. Na osnovi teh podatkov lahko mirno trdimo, da smo bili dobri gospodarji, vedno realni in na zemlji pa čeprav smo letalci. Ne samo to. V tem času smo tudi formirali lastni fond solidarnosti za nujne primere, ki danes razpolaga z glavnico v višini 150 milijonov starih din. To ni veliko za letalstvo, je pa bogato po svoji vsebini in namembnosti. To pa ne pomeni, da v tem času lahko zaspimo na lovorikah svojih uspehov. Še bolj moramo uveljaviti in ceniti delo članstva . Še bolj gospodarno moramo odločati o 'vsakem ustvarjenem dinarju. To pa je naloga vseh samoupravnih struktur članstva ZLOS, ki morajo pred koncem leta realno oceniti svoje materialne zmogljivosti in vse strokovne ter športne programe za leto 1984 prilagoditi realnim materialnim možnostim. MIRKO BITENC Sekretar PS ZLOS

Da ne bo ostalo pri besedah V letošnji marčni številki KRIL smo popestrili in obogatili vsebino revije z najrazličnejšimi kratkimi novicami v .. pomožnem" stolpcu na levem robu vsake strani. Novost so pohvalili tudi tisti, ki so imeli že več let pripombe na oblikovanje naših strani. zlasti na slabo izkoriščenost papirja, V uredništvu pa smo bili tudi malce razV aprilski številki smo namreč prosili vse bralce. naj nam pomagajo zapolniti našo novo "rubriko" s čimbolj svežimi zanimivostmi z vseh področij letalstva in astronavtike. Vendar je ta naš poziv ostal skoraj brez odmeva. Ni nam preostalo drugega. kot prepisovati že objavljene zanimivosti iz domačega letalskega tiska in dnevnega časopisja. Večino teh vesti so letalci najbrž lahko prebrali že tudi kje drugje. očarani.

Zato s to rubriko še nismo zadovoljni. je najbrž res boljše kot ničI Ponovno prosimo vse. ki zvedo kakršnokoli zanimivost. ki bi po njihovem mnenju sodila v KRILA. naj nam pomagajo pri zbiranju tovrstnega gradiva. Zadostuje že. če nam pošljete izrezek iz časopisa ali revije z navedbo imena publikacije in datumom izida. To velja tudi za vse jugoslovanske časnike. saj lahko novico prezremo. aliya nam publikacija sploh ni dos.topna. Ce vam je žal razrezati časopis. prep'išite. oziroma prevedite zanimivost ali pa naredite fotokopijo. čeprav

Prednost bomo dali kratkim informacijam (do 6 tipkanih vrstI). dobrodošle so tudi izrezane slike. skice. karikature in druge ilustracije z najnujnejšimi podatki: KAI-KIE-KDAI-KDO-KAKO? Že dopisnica je za taka sporočila kar dovolj velika. Enako vabilo velja tudi za vesti iz naših klubov. saj nam prav teh novic najbolj manjka. Brez vašega sodelovanja KRILA tudi za vas ne bodo privlačna. Čeprav je slišati neverjetno. imamo dolgih strokovnih prispevkov. ki vzamejo veliko časa in truda. za sproti kar dovolj. kratkih sporočil. ki nam morda vsem največ pomenijo. pa ni niti za vzorec! Sporočite tudi. česa je v KRILIH še vedno premalo. Potrudili se bomo. vokviru amaterskih možnosti seveda. da bomo zadovoljili kar največji krog bralcev. še posebej. če pri tem lahko računamo tudi na - vasI Lep pozdrav. UREDNIK

BJA o LETALSKA POŠTA o PAR AvrON o AIR MAIL o VIA AEI Sobočani

v Punitzu

Člani športnega letalskega kluba v Punitzu na avstrijskem Gradiščanskem so letos praznovali 20-letnico svojega kluba . O.b tej prilo žnosti so pripravili velik letalski mitirlg, na katerega so poleg akrobatskega mojstra iz ZR Nemčije in madžarske akro grupe iz Budimpešte povabili tudi člane soboškega aerokluba, njim najbližjega kluba v Jugoslaviji. Po zapletih z neštetimi potrdili in carinskimi zapetljaji se je prireditve udeležilo pet naših članov: trije padalci, upravnik s Pilatusom in spremljevalec. Avstrijski kolegi so nas prisrčno sprejeli in pogostili. Spletle so se prijateljske vezi, ki se bodo najbrž še nadaljevale. Že za letos sm o povabili letalee iz Punitza na katero od naših jesenskih prireditev. Na~i

trije padalci so v soboto skakali z

domačimi (so samo trije), v nedeljo pa

so sodelovali v množičnem skoku petindvajsetih padalcev iz sedmih le-

tal.

~ .

Zanimiva je bila tudi točka madžarske akrobatske trojke, ki so s svojimi "zlini 50 LA" poželi veliko občudova· nja.

Športno letali~če Punitz ima asfaltno in travnato stezo, dobro opremljen stolp in dva manjm hangarja, v katerih je nekaj starej~ih jadral nih letal, dve "cessni", "biker" in malček za akrobacije "pitts extra".

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL oVIA AEI

Ptujski

tečajniki

svojim letalom

We, hat

bela: Weder noch die beiden HollywoodStars haben die Massen-Bewegung zwar weltwelt popular gemach!, aber der Ertlnder Ist ein Mann: der amerikanlsche Arzt Kenneth Cooper aus Dallas. Schon vor 13 Jahren entwickeJte er Aeroblc (sprich: Arobig) im Auftrag der USLuftweffe als Fitne8Training fUr Piloten. Ali je Aerobico iznašla Jane Fonda ali njena kolegica Sydne Rome? Odgovor: Nobena od obeh hollywoodskih igralk ni iznašla aerobike - pač pa jo je uvedel pred 13 leti zdravnik Kenneth Cooper iz Dallasa - za trening pilotov. (Iz časopisa Bella , povzela Renata Raišp)

Razpeli smo peroti Morda nimam prav, vendar mi vseeno verjemite, da ni nič lepšega na svetu kot modro nebo nad našim skoraj 2000 let starim mestom. Posuto je z belimi oblački, za katere sem nekoč mislila, da so ovčice, zdaj pa vem, da so komulusi. Visoko pod njimi letajo ptice, če pogledaš malo bolje, vidiš, da ne mahajo s krili. To so jadralna letala AK Ptuj, v katerih ptujski letalci in letalke osvajajo višine in dat;ave. Kot vsako leto se je tudi letos večje število ptujskih mladincev in mladink odločilo... da postanejo letalci. V zimskih mesecih smo obiskali predavanja iz snovi, ki jo mora vsak letalec dobro poznati, aerodinamika, meteorologija, navigacija, poznavanje gradnje letal in instrumentov, pravila in predpisi, padala, prisilni postopki in še in še. Selekcija je bila huda, sajje od 18 vpisanih prišlo na izpit samo 10 kandidatov, izpite pa nas je uspešno opravilo le 6. Sledil je strog zdravniški pregled pri posebni letalski zdravniški komisiji v Mariboru, sestanek z vodstvom aerokluba in prvi dan ko smo s padalom na hrbtu sedli v jadralno letalo. Osem učencev šest in Ptuja in dav iz na novo ustanovljenega aerokluba Slovenske Konjice - dva učitelja pripravnika in vodja tečaja smo mesec dni, dan za dnem "peglali" mirni jutranji ali večerni zrak nad letališčem v Moškanjcih. Zgodaj zjutraj nam je nagaja-

la megla, rosa je prišla še skOZI tako nepremočljive čevlje, popoldne pa so nagajale nevihte in tema, ki je prišla vedno prezgodaj. In ko si tam nekje pri desetem poletu z učiteljem že misli/, da znaš leteti, je ta izpustil krmilno palico in hitro si se prepričal, da se še moraš veliko naučiti. Štirideset poletov z učiteljem (kakšen več ali. manj) ln prišel je aan, ko smo eaen za drugim prvič sami poleteli pod sinje nebo. Letalski krst je podoben planinskemu. Krepak stisk roke in brca v zadnjico od vseh tistih, ki so po rangu višji od tebe. Teh je v Ptuju kar precei, " , Lepi so bili trenutki s tovanšl: BOjanom, tremi Marjani. Jožetom. Silv om in Zoranom. Učitelja Milena Cestnik in Polde Ambrožič sta bila stroga. vendar prava tovariša in vzgojitelja. vodja tečaja pa še ' l' bolj. Nepozabni trenutki. k I' smo JI"hdož IV'Jali v tem mesecu. nas bodo povezovali še dolgo, tako dolgo. dokler bomo leteli, In ne da bi se hvalila. Bojan in jaz sva že sama jadra la več kot eno uro in t~ko osvojila prvo priznanje v letalstvu: jadralno A " značko, Na koncu še hvala našima ~tarima pločevinastima škatlama, "bIaniku" YU-5330 in YU-5374. ki sta potrpežljivo prenašala vse naše napake. MAJA BOTOLIN

Republiško pionirsko prvenstvo letalskih modelarjev Organizator letošnjega pionirskega prvenstva je bila modelarska sl!kcija aerokluba Celje. Prvenstvo je bilo 4. junija na celjskem letališču . Sodelovalo je 12 klubov s 96 tekmovalci . Kategorija A - 1 (pionirski jadralni model) - 79 tekmovalcev

1. Brudar Mitja (Novo mesto) - 270 120

2. Kočevar Miro (Celje) - 270 + 91 3. Rožmarin Miro (Maribor) - 256 4. Čater Matjaž (Celje) - 251 5. Perše Boris (Slovenjgradec) 226

Kategorija F-I-A (članski jadralni model) - 13 tekmovalcev

1. 765 2. 3. 4. 565 5.

Kostadinov Sašo (EMO Celje) Bradan Marko (EMO Celje) -720 Crne Franci (Litija) 7 611 Pavlin Alan (KMT Sempeter) Slapnik Matjaž (EMO Celje) - 526

BJA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL oVIA AEI Obsodili

up,rabitelje klta,'Skega leta a

Kategorija B - 2 (vezani pionirski hitrostni modeli) - 4 tekmovalci 1. Kolman Peter (Litija) - 36,9 sek Simčič Roman (K MT Šempeter) 36,9 sek 3. Brilej Blaž (Litija) - 46,6 sek 4. Oblak Tomaž (Vrhnika) - 46,7

Seulsko sodišče je obsodilo šest kitajskih državljanov, ki so maja letos ugrabili kiEkipna uvrstitev: tajsko potniško letalo, na zaporne kazni štiri A-I do šest lel. Kot por1. Celje 744 očajo zahodne časo 2. Slovenjgradec 650 pisne agencije, je v 3.-4. KMT Šempeter 584 obsodbi rečeno, da so , Vrhnika 584 jim sodili po južnoko5. Slovenske Konjice 545 itd. rejskih zakonih in mednarodnih predpisih. S A-I-A tem so zavrnili zahtevo 1. EMO Celje 2011 kitajske vlade, naj bi 2. Vrhnika 1236 ugrabiteljem sodili na 3. KMT Šempeter 1023 Kitajskem . 4. Maribor 516 (PO DELU)

PONUDBA & POVPRASEVANJE V tej rubriki brezpla~no objay. ljamo oglase, ki niso ..ljii .oct 30, bes.,. in naslova, ~er .sodiJq po. vsebini v letalsko in ...,...;.g podro~je. Ogla. poliljajt. ni ... slov uredniitva: Marjan Molkon, ..,. p. 33, 68001 NOVO MESTO. Kupim zmaja tipa Concord in vezaino pasovje za letenje. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Meško Janez, Sedlašek 92, 62286 Podlehnik. Samograditelji! Prodam načrte z navodili in slikovnimi prilogami za gradnjo ' enosedežnega, ultralahkega motornega letala "Mo no - Fly" ameriškega proizvajalca "Teman Aircraft". Vrhovec Mitja, Kavčičeva 42, Ljubljana. Tel. v službi 061/554-450. Prodam letalska modela Cirus in Taxi, 4-kanalno napravi Simprop elektronik super 4 - z 4 servo motorji, pol nilcem ter preostalim modelarskim materialom. Kličite telefon (061) 446-054 vsak dan od 19. do 20. ure.

, ol·

ia\\ta\C\ --

~aS\1

~ ,te\e\e! ---

t. ~

~"\S~\ 1'"

Ocean

o\l" J~"~'t-""

MI!J \'Il

. uspd.no 01\~'t-In) ~\a )e 'ad[a\n O ~ 'O': 1': \l )4 dne\1 ~ n~e ) d't- o in '6' , \.:J' \'0 ,&.\\1101)\1 't-o pOSa b~ ",.:,," 't\>f\:\CII!\0 ) ~ uit\an\[a\\a[s't-o 00[_ \ 'dll'in}~ \ClalO \11t Hai tet O~o!.C[1\s't-o [1\ \I}~....e'i::' 'Ii:C[a) 1.)\~\O nad Ste . a\ci ,,'te' 11\ I\a ' "O \)[\S\>" \10[1\ sO )ad~\i ~ [a[Ud@.0{ e ctn US ~ . ~'ll\atu .. 'i u ~'t-ode ) '. S ~ Oibl~\\a[)~eb!o't-O. te~~ teP \ .,\otl' (110) I . l'iell ~''''''t-Io,,\\e~~. pte\e~1\""1 dl)~'t-I·'t-O, 't-i le. Y~o iadtlfolC" o Ie~ t'la\l\l ,a.t\an\l'tniu ostl ·tl\C' \I!~a do [tla\' ~\ileta.s \>O"~I~I\O 1\110 ulO. oa\eb ~ .,\a \1: tne tnl\)e . ~a 't-\\l'oa _ ..,,\ittun na,,\1 . t s'iO)e.. \900 ,... 'd 4 \e\a\I\ , ~ ta't-a!oe ~oata...· ~a 't-i pa )1\1 ....i 'Oe bO \te "\l\v.ap~.I nll\) ... a " \lIhi . _ • • •: . . ,

4.'

..jubljanski jadraldčakajo na svoje letališče ' J3SCB, 6. septembra - Izteka se .že četrta jadra/rut scwna, ko

ribli:lno 80 ljubljansJdh jadra/cev gostuje na športnem Iet;JOštu v :cscah. Kot napovedujejo športni delavci AK Ljubljana, bode pd~ ocinje leto vendarle zasadiliprvo l opato na novem letaJ&u, Id naj bi raslo na Ljubl.lanskembru:ju. Sredstva, ki bode vložena v novi bjekt, bodo kar precejšnja, seveda pa rtičunajo na obljubljeno -' 'rdatno pomoč pripadnikov JU,. nekaj fnaterjaJa Z8::tCZe bo šlo iz . w dpadnih materiaJovli1plarne, AK LjubJjJlnl1 pa bo kljub temu O '10ral zbrati §!, približno deset milijonov diI). (Foto: Janez Puklič)

.!::!

Takole nas je mariborski VEČER 15. junija presenetil s fantasti~nim poletom ~ez Atlantik... Za komentar nam je zmanjkalo besedI

\!"

Po intenzivnem delu v preteklih šestih mesecih se projekt DG-300 ELAN približuje cilju inje na dobri poti, da izpolni velika pričakovanja, ki so se poznavalcem zdela težko dosegljiva, če ne celo neuresničljiva.

Prvo kitajsko vozilo na zračni blazini (Tanjug) - Prvo kitajsko vo~ilo, ki leti nizko nad vodo ali zemljo na principu blazine s stisnjenim zrakom, sq uspešno preskusiti na reki Jangcekjangu; v. dveh urah in petdesetih minutah je opravilo pot, dolgo 128 kilometrov. Največjo hitrost, ki jo vozi lo zmore, je 55 kilometrov na uro; dolgo je 22,2, in široko 6,9 ter visoko 5,2 metra, izdelano pa je iz al uminijeve zlitine, odporne proti rji. Kot poroča agencija Xinhua, gre za povsem domač izdeI.ek.

Realizacija projekta DG-30D ELAN Razmišljanja partnerjev Glaser-Dirlesa in ELANA ter priprave na razvoj novega tekmovalnega letala standardnega razreda segajo že več let nazaj . Dolgotrajna razvojna prizadevanja ob izbiri novega optimalnega profila krila in druge obsežne naloge, ki so vezale kapacitete obeh, so. premaknile neposredno delo na projektu na konec poletja 1982. Odločitev in delitev nalog med partnerjema je bila sprejeta v ostalih terminskih pogojih z motivom nastopa na svetovnem prvenstvu v Hobbsu.

Delitev dela s partnerjem GlaserDirles je vrednostno v približno enakih deležih, s tem da je biia v Nemčiji opravljena konstrukcija in gradnja velikih modelov (trup in krila), pri nas pa gradnja modelov vgrajenih malih delov, kompleta orodij oz. kalupov z vsemi pripravami, izdelava prototipa, ničelne serije in kasnejša serijska proizvodnja. Kljub racionalizacijam pri izdelavi modela krila je po zaključnih meritvah profila v zračnem kanalu prišlo do sprememb profila in geometrije krila, tako da je bil model trupa pripraVljen z

enomesečno, model krila pa z dva in pol mesečno kasnitvijo glede na izdelana terminska izhodišča. Kljub večjemu obsegu del, ki se je na-

knadno izkazal za potrebnega pri izdelavi modelov krilc, in skrajšanim rokom smo menjali zamišljeni koncept realizacije, ne da bi odstopili od prejšnjega cilja izdelave petih letal do sredine maja. S pomočjo izkušenj izgradnje kalupov dvoseda smo dosegli pri ključnih delovnih operacijah tehnološke meje, ki so tudi v nadaljevanju nemalokrat bile pogoj za uresničitev mejnega sprejemljivega končnega termina. Ob gradnji modelov vgrajenih delov in paralelni izdelavi vseh pripadajočih priprav je ob prototipu praktično že za uvajanje serijske proizvodnje. Prisiljeni smo bili v hitre, pospešene rešitve, pri katerih nam ni smelo spodleteti. Paraleino izvajanje del konstrukcije, gradnje pr·ototipa in zagotovitev materialov je terjala dnevno preciziran o usklajenost. Izkoriščanje sobot, nedelj in praznikov je pomenilo racionalizacije v zvezi z optimalno izvedbo delovnih faz ali pa rezervni čas za izravnavo eventualnih neizpolnjenih dnevnih in tedenskih načrtov ter nenačrtovanih zapletov ali zastojev. Bili so zapleti, vendar ne usodni, saj smo jim vedno znali najti rešitev. Pa vendarle ni šlo le za novosti in termine : prilagoditve konstrukcijskih rešitev in izdelovalnih metod na osnovi iz-

JADRALSTVO

Zasebna letališča v Veliki Britaniji Brita ns ka vlada namerava prodati sedem najpo membnejših let a li šč in je o tem že naročila raz iskavo. Britanija b o tako postala prva država z letališči v zasebni lasti. Med njimi bo tudi Hea throw, kije največje mednarodn o l e tali šče na svetu z 270 milijo ni potnikov letno in dobičk o m 43 milijo nov funtov. Ko nse rvativna vlada je že denacionalizirala leta lsk o industrijo, načrtuj e, da bo proda la tudi družbo British Airways, telefonsko družbo in industrijo železa. (PO DELU)

Prototip na letaIiiču KarlsruheForchheim pred prvim poletom 27. aprila 1983 (slika spodaj) in v zraku (slika levo v naslovu)

ICetL4 11 kušenj 'proi zvodnje OG-lO~ in dosedanjega razvoja dvoseda so usmerjene k znatnemu napredku g lede produktivnosti izdelave in kva litete izdelka. Rezultati so nasl ednji: ~ prototip je poletel v pičlih 9 mesecih od začetka zasnove 27 . aprila 1983, - naslednja 4 letala so bila predana do 19. maja 1983, - razen manjših dopolnil in izboljšav je vse pripraVljeno za serijsko proizvodnjo. Po prekinitvi del na razvoju dvoseda so bili takšno nalogo (kar na tem področju v svetu ni pogost primer) sposobni uresničiti od druge polovice oktobra 1982 kontrolor gradnje, 2 modelarja in 20 delavcev ter tehnolog iz proizvodnje OG-lOD (G) ELAN, ki je ob tem kontinuirano tekla v običajnem obsegu 4 letala mesečno. Brez obilo truda, prizadevanja in odpovedovanja seveda ni šlo. ,.Izkoriščene" razpoložljive prostore na Fortuni je bilo treba še bolje izkoristiti! 2. Izhodišča koncepta DG-300 ELAN V konceptu OG-300 ELAN izhaja k izenačit vi sposobnosti z letali FAI 15 m razreda do hitrosti 170 km/ h pri enakih krilnih obremenitvah. Ob tem naj bodo ohranjene letal ne lastnost i OG-lO~ (G) ELAN, tudi tiste pri majhnih hitrostih in sposobnosti v kroženju. S povečano možnostjo variacije kriine obremenitve naj bo letalo optimalno prilagodljivo tu-

di zares izrednim vremenskim razmeram . V celovitosti zahtev sposob no sti in uporabnosti za tekmovalno letenje naj OG-300 ELAN teži v preseganje doseženega v standard nem razredu . Uresničitev teh zahtev na podlagi prilagoditve profilov, ki so bili razviti za FAI I 5 Il) razred in nudijo že določene izkušnje, ni brez kompromisov . Nova rešitev te'\nelji na uporabi profilov, razvitih po načelu "podaljšanje laminarnega toka s posegom v mejni sloj". Gre za profile , ki jih odlikuje zelo dolg laminarni tok, vendar je st ransko posledico - to je pojav odlepljanja toka namesto prehoda v turbulentni tok treba preprečevati oz. usmerjati. To je uresničljivo na dva na- . čina: s turbulatorji (lepiini trak z zobci) ali pa z vpihavanjem v mejni sloj. Sternje prehod laminarnega toka v turbulentnega dosežen, ne da bi prišlo do nevščenega od lepljanja toka. Prednost teh profilov je tudi v manjši občutljivosti na nečistoče in dež . Tovrstna raziskovanja, ki sta jih opravila aerodinamika Horstmann in Quast na OFVLR v Braunschweigu, so bila prvič uporabljena v letu 1980 na letalu SB-12. Izkušnje in meritve so v praksi potrdile in v nadaljnjem izpopolnjevanju našle uresničitev na letalu Falcon in na novih dosežkih odprtega razreda. Združitev dosedanjih izkušenj in najnovejše meritve o lamina rnem zračnem kanalu so ob optimizaciji geometrije krila (trojni trapez - optimalna razpo re-

mtL412

JADRALSTVO

140

1Z0

100

1GO

180

MIs

§ O O

o,~

0,8

~-:.::-~ .,'- fo-'-'

.......

(v')

8 lU

1,2

~--...:..

.. ..... ~

'-"':::

~... ~ ..........

1,b

........ ..........

'o,

2.,0

' DG-100(G)~LAN 30,okg/m'merjena poiara

2,4-

"'o ""....... '" "',

"'"

2,8

.... ~ ,/ ,~

~ ;." . "

50,6 kg/rrf 2

1-- 4-2,8 k~/m

30,6 kg/rrt

ditev vzgona) definirale krilo OG-300 ELAN. Seveda pa bi bilo zgrešeno misliti, da so že vse skrivnost i teh novosti do kraja raziskane in obvlada ne. Najprimernejšo obliko uporabe v serijsk i gradnji bo prinesla potrditev v praksi.

Tehnični

podatki.

razpetina

povrl1na krila v1tk.oat doU1N lirina ~rupa v1iina trupa. teža prazneqa letala ca vodni balast JMks. teta v letu krilna obraIenitev maks. hitro9t najboljie clrsno razmerje rnjn. hitrost padanja

15 Jn 10,27 m2 21.91 6,80 m 0,64 m 0,81 m

240 kg 130 (180) kg 525 kg 30.6-51.1 kg/rn2 270 km/h .' 1:40,8 0,59 mis

3. Konstrukcijske rešitve, tehnični podatki Tehnologija gradnje s steklom armirane plasti ke v osnovi ni spremenjena glede na OG-lOO (G) ELAN. Uporaba ogljikove armature za letala standardnega razreda zaenkrat iz ~nomskih razlogov še ne bi prinesla opravičljivih efektov. Izdelava glavnega nosilca krilaz novo izdelavno metodo in prilagojeno konstrukcijsko izvedbo prinaša kvalitativne prednosti in racionalizacijo v proizvodnji. Novo uporabljena smola doprinaša trdnosti konstrukcije in njeni temperaturni obstojnosti. Bistveni koncepti konstrukcije preverjenega OG-I OO (G) ELAN so ohranjeni, čeprav gre za povsem novo letalo. V primerjavi z OG100 (G) ELAN ima OG-300 ELAN naslednje konstrukcijske spremembe: - krilo novega profila in geometrije s posegom v mejno plast s turbulatorji (1. verzija) ali z vpihavanjem (2. verzija) ima večje vodne rezervoarje inje presta vljeno nekoliko na zaj, kar je aerodinamično ugodneje, - nov prehod krilo/trup z velikimi zaokrožitvami zmanjšuje upor in izboljšuje lastnosti pri majhnih hitrostih, - trup je za 20 cm krajši , vertikalni stabilizator ima nov profil, globina smernega krmila je zmanjšana; posegi prilagajajo smerno stabilnost tekmovalnemu letenju in zmanjšujejo upor,

JADRALSTVO

Prvemu srečnemu pristanku naproti. ..

V Kazahstanu pristala kabina vesoljske ladje (Tanjug) - V kazahstanski pu ščav i je 24. avg usta pristala kabina vesoljske ladje sa telita Kosm os-I443 s pošiljk o posa dke orbitalne postaj e Saljut-7 Sojuz T-9. Po uradnem s p oroč ilu je "prinesla" na zemljo okrog 350 kilogramov "raziičnega tovora ", med drugim tudi filme, ki sta jih pos nela vesoljca Ljahov in Aleksandrov v o kviru "programa ge ofizikalnih raziskav", različne snovi, ki sta jih uporabljala pri tehnoloških in bioloških pos kusih , ter številne agregate, naprave in posa mezn e dele vesoljske ladje. Te bodo strokov njaki natančn o pregleda li ter ugotov ili , a li so mo rebiti potrebne kake sprepri nada ljnjih po letih . Kos mos -1443 nadaljuje kroženje o krog Zemlje.

fCl!"413

- cockpit je 2 cm širši, kar izboljšuje udobje, vpliv na sposobnosti pa je zanemarljiv . Okvir kabine je ojačan, izboljšano je tudi tesnenje pokrova kabine, - večje zračne zavore povečujejo varnost pri zunajletaliških pristankih, - spoj vseh ko mand leta je avtomatski. Prvih pet letal je opremljeno z vodnim rezervoarjem v verti kal nem stabilizatorju, s čimer je mogoč optimalen položaj težišča tudi pri letu s polnimi krilnimi rezervoarji. Serijska letala z repnim tankom najverjetneje ne bodo opremljena. 4, Opis letalnih lastnosti in sposobnosti 27. aprila smo bili na letališču Karlsruke-Forchheim v Zahodni Nemči ji ob prvem poletu Wilhelma Oirksa in naslednjih treh poletih priče brezhibnega obnašanja prototipa v zraku . Vse je teklo brez nepredvidenih preglavic. Potrjena je bila pravilnost odločitve, vloženega truda in zastavljenega dela . Dvomi v letaine lastnosti novega letala so se razblinili še istega dne. OG-300 ELAN ima letal ne lastnosti, ki so zelo podobne harmoničnosti OG-IOO G ELAN . V nekaterih prvinah je celo bolj poslušen, enostavnejši in boljši - skratka neoporečen . V fazi zaleta in odlepljanja je preprostejši, saj hitr~je dvigne rep. Tudi pri majhni hitrosti v zaletu so krilca zelo učinkovita.

V aero zapregi (in pri startu z vitlo) je obnašanje običajno. Koordinacija je podobna OG-lO~ G ELAN, vendar je . učinkovitost krilc boljša. Minimalna hitrost brez vodnega balasta je cca 65 km/h, letalo ni nagnjeno k vstopu v kovit brez uvajanja.

Povečev a nje hitrosti je hitro, ne da bi letal o o bčutno klonilo - prodornost je opazno bo ljša od OG-lO~ GELAN . Izvajanje iz kovita je običajno brez občutnih kasnitev. Let do hitrosti 270 km/ h pri predvideni maksimalno izvedeni izenačitvi teže krilc ni porajal nikakršnih znakov vibracij (flaterja). Deformacije krila tudi pri maksimalni hitrosti niso zaznavne . Prihod na pristanek s polnimi zračnimi zavorami s hitrostjo 90 km / h je povsem primerljiv z OG-lO~ G ELAN. Enako velja za ravnanje, kjer tudi pri večjih napakah letalo ni "pripravljeno " omahniti. V nadaljevanju so bili opravljeni preskusi tudi pri skrajnem zadnjem položaj u težišča, s 100 kg vodnega balasta, z 200 kg vodnega balasta (oz. pri maksimalni vzletni teži) . Narejen je bil tudi tako ekstremen poskus kot je pristanek s polnim balastom in kovit s polnim balastom . Nekateri so prinesli zanimive. zaključke, problematičnost se ni pokazala v nesprejemljivi meri. Veliko zanimanje vlada za meritve sposobnosti, ki bodo postavile končno vrednost novemu letalu. V tako kratkem času je karkoli dokončnega seveda nemogoče z gotovostjo izjavljati. Lahko pa rečemo, da v primerjal nem letenju Z LS-4 naš proizvod (s turbulatorji) ne zaostaja! V teku so dopolnitve (kot dodelava vpihavanja, zaključnega roba krila, po sedanjem provizoričnem kalupu krilc bo izdelan dokončen produkcijski kalup itd), ki bodo opredelile končno dosegljivo sposobnost serijsko izdelanih letal. S, Nadaljevanje in zaključek projekta DG-300 ELAN Ob opisanih aktivnostih je bilo opravljeno ali je v teku: - predstavitev letala pri nemškem

JADRALSTVO

m'414

"Crna skrinjica" na ladjah Nekaj novih britanskih ladij bodo kmalu opremili s tako imenovano "črno skrinjico". Tako bodo med plovbo posneli in spremljali pot ladje in v primeru nesreče lahko ugotovili pravi vzrok. Ladijska "črna skrinjica" bo zabeležila podatke o hitrosti ladje, o smeri gibanja, razgovore posadke in ukaze poveljujočega osebja. Prihodnje leto bodo skrinjice vgr"dili v vse nove ladje. Pobudo je dala britanska zavarovalnica Lloyd, ki mora vsako leto izplačati na milijone dolarjev odškodnine.

V aprilu in maju je v proizvodni dvorani na Fortuni pri Bledu stotko zamenjala tristotka

uradu za zračno plovbo (LBA), kjer je v teku postopek homologacije (za izdelana letala je bila podeljena začasna homologacija); - meritve vibracij (flaterja) konstrukcije in vrednotenje rezultatov, ki bodo opredelili izenačeval ne uteži krmil, - nadaljevanje meritev sposobnosti z uvajanjem izpopolnitev, - zlomni preskus krila + zaključek preskušanja v letu kot sestavni del pridobitve holologacije, - eno letalo tekmuje na deželnem prvenstvu Baden-Furttenberg v ZRN, - 4 letala so poslana v ZDA, kjer bodo nastopila na svetovnem prvenstvu. V sedanjem vmesnem obdobju nadaljujemo gradnjo DG-IOO (G) ELAN, po sprotnem razčiščevanju vprašanj, ki jih pogojujejo naštete aktivnosti, pa izvajamo oz. pripravljamo potrebne dopolnitve in spremembe za DG-300 ELAN. Če ne bo nepredvidenih težav, (aču namo, da bomo že konec junija sposobni definitivno nadaljevati serijsko proizvodnjo DG-300 ELAN. Naslednjih cca 15 letal bi tako predvidoma lahko plasirali že pred izdajo homologacijskega lista LBA do konca letošnjega leta. Vse smo poskusili, da bi smeli eno prvih novih letal (ki so medtem "odletala

po tleh") preskusiti pri nas doma na osnovi začasnega homologacijskega lista, ki je izdano v ZRN. Pa vendarle so nam na zveznem komiteju za promet in zveze pojasnili, da tudi rutinskih tovarniških poletov ne moremo opravljati, ker za to ni zakonske osnove. Naš zakon o zračni plovbi začasne homologacije ne predvideva, vsakršno letenje prototipa je dovoljeno edinole z namenom izvedbe preskušanj za pridobitev homologacije. Za tako delo pa je v naši praksi kot ustanova pooblaščen edinole VOC. Tako vse kaže, da bodo morala nova letala ostati doma - na tleh, dokler pri nas ne bo opravljen postopek nostifikacije homolog. lista LBA. Letos torej verjetno ne. Za DG-300 ELAN vlada v svetu veliko zanimanje. Pred prvim poletom prototipa je bilo v tujini 80 opcij, širi se tudi vrstni red interesentov doma. Upam, da ti vsaj v naslednji sezoni ne bodo povsem prikrajšani. Z nestrpnostjo pričakujemo vesti s svetovnega prvenstva, ki bodo v veliki meri odgovorile na vprašanje, ali smo z DG-300 ELAN povsem uspeli in izpolnili pričakovanja. TONE ČERIN

JADRALSTVO

Arabska satelita Prihodnj e leto bodo v orbito okoli Zemlje poslali dva a ra bska satelita, ki bosta omogoča la bo ljše telekomunikacijske zvere. Generalni direktor jordanske teleko munikacijske družbe je deja l, da bosta sa telita odnesli v veso lj e ladji "Airana" in ,,shuttle", evropska in ameriška prevo mika , na menjena za tak o p o moč. Ze meljsko sprejemno postajo bo izdelala tokijska firm a "Itoh ". Projekt bo stal 4,5 milijona do larjev, d enarno ga pa podpira arabski sklad za gospodarski razvoj. (PO D E LU)

ra:tt.415

*******************************************************

*:* *: :

:* :

** * : ** : * : * :

***

USPESEN KRST TUDI V AMERIKI Rezultati 18. svetovnega prvenstva v ja dr. let. za standardni razred (42 tekmovalcev) v Hobbsu, ZDA (26.6 . do 11. 7. 83) so naslednji: 11 Stig Oye, Dan LS-4, 10780 točk 2. Tom Beltz ZDA LS- 4. 10771 točk 3. John Buchanan, Avstrailija LS-4 , 10714 točk 7. Baer Selen, Niz. DG-300 ELAN, 10432 točk 14. Malkku Kuittinen, Fin DG-300 ELAN, 10071 točk 16. Simon I.eutenegger, Svica DG-300 ELAN, 9921 točk 26. Peter Teunisse, Niz. DG- 300 ELAN, 9182 točk Od 42 tekmovalcev standardnega razreda jih je 25 letelo z LS-4 , 7 ASW-19, po 4 Santar in DG-300 ELAN in 2 Centrair Pegase. Tekmovanje je I,>okazalo, da LS-4 po pričakovanjih prevladuje (posebno v številčnosti); vendar Je DG-300 že ob prvem nastopu dokazal, da je enakovreden. Do polovice tekmovanja (ki je imelo skupaj 12 tekmovalnih dni) je bil v prepričljivem vodstvu Frice Kuittinen, ki je zmagal v četrti in šesti disciplini, pa je z napako v sedmi disciplini izgubil možnosti za uvrstitev pri vrhu. V nadaljevanju si je dnevno zmago z DG-300 ELAN priboril še Nizozemec Teunisse. Francoska novost Pegase ni dosegel vidnejše uvrstitve, ,,starejši" jantarji in ASW-19 pa so ~obrali mesta na repu razvrstitve. za tekmovanje je značilna tudi izredna izenačenost, saj desetouVlŠčeni v točkah zaostaja le 4 %, dvajsetouVlŠčeni pa nepolnih 9 % za zmagovalcem. . Tako lahko zaključimo, da moremo biti z udeležbo DG-300 ELAN na svetovnem prvenstvu zadovoljni z odličnimi dnevnimi rezultati, pa tudi s skupno uvrstitvijo in vtisom, ki ga je novo letalo napravilo ob nastopu. Z izboljšavami in izpopolnitvami, ki jih pripravljamo za serijsko grajena letala, katerih 8roizvOdnja je pra~ar stekla ter z dovolj številčnim nastopom na trgu od DG- 30 ELAN zares lahko realno pričakujemonada1Jr\lotekmovalno uveljavitev na na,jvečjih tekmovanjih. TONE CERIN

* :*

:* : **

* *..

: .. : .. : •

* *: t** ** : *** : ** ** : .* * * :*••••••••••*********.******************.*********••*****

Prototip DG-300 ELAN na travniku pred Fortuno (slika zgOraj), takole pa se je Ilikala zadovoljna ekipa graditeljev in pilotov po uspeinem prvem poletu (spodaj)

Krajša delovna doba Na sestanku zvezne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bil v marcu osvojen predlog Združenja letalskih mehanikov Jugoslavije, da se letalskim mehanikom in letalskim mehanikom-kontrolorjem ki skrbijo za vzdrževanje in revizije letal, prizna 12 delovnih mesecev za 15 mesecev benificirane dobe. (JAT, 2461247)

Kitajska kupila dve letali

v ZDA

Kitajci so pri ameriški družbi McDonnell - Douglas kupili dve letali tipa Super 80. Z njimi bodo okrepili civilno letalstvo. Letali bosta na Kitajskem do konca leta. (Po DELU)

Nedelja, 17. julija, čudovito jutro in ugodna vremenska napoved obetata ob lahnem severnem vetru zmerno termiko z visokimi bazami oblakov. Skupaj s prijateljema Borutom in Duletom iz kamniškega zmajarskega kluba nameravamo sprva na start na Golteh, ker pa smo že nekoliko pozni, se odpeljemo na Kašni vrh (start ca 1.250 m/nm) nad Novo Štifto v Gornjesavinjski dolini. Če bo mogoče, nameravamo poskusiti s preletom proti Gorenjski, zato se tudi dogovorimo za način obveščanja o pristanku. Okrog enajste starta najprej Borut, nato pa v približno desetminutnih presledkih še jaz in Dule. Z Borutom nimava posebnih težav s pridobivanjem višine, Dule pa, ki leti brez instrumentov in še na nekoliko slabšem zmaju, žal nima sreče in čez čas pristane v vasi Tirosek. Mimo travnate Lepenatke se do Rogatca nad Gornjim gradom najprej "sprehodi" Borut, medt.em ko jaz še vrtim nad Kranjsko rebrijo. Sledim njegovemu zgledu in ga srečam na pol poti, ko se vrača. Preden nad skalovjem Rogatca zaobrnem proti Gorenjski, si še ogledam Luče, Gornji grad in druge vasice, ki leže natresene na zeleni preprogi Gornjesavinjske doline. Boruta ni več videti, zato jo sam uberem v smeri Kamniškega vrha, vmes pa še "natankam" višino nad Kranjsko

rebrijo in Malo planino. Zatem gre vse do krvavškega Kržiša samo dol in že me spreletavajo žalostne misli o morebitnem pristanku. Pod Kržišem pa krila narahlo zaplešejo in čisto razločno zaznam dviganje, medtem ko variometer molči, kazalec pa čudno poskakuje od 1 mis na -5 mis . Pač televizijski oddajnik zganja svoje norčije, zato se orientiram po mehanskem višinomeru in končno s precejšnjo muko priplezam do vrha Krvavca. Na hitro preskočim domačo vas Kokro, Javorjev vrh in dosežem zaplato tik pod robom Hudičevega bošta. Tu pa spet sama žalost. Po neuspelem iskanju dviganj že izgubim kakih 80 m. Končno najdem raztrgan strebriček, ga s težavo nekako centriram in se sprva le počasi , nato pa vse hitreje dvigam ob travnatem pobočju navzgor, ga končno pustim pod seboj, se zavihtim na Storžič, Tolsti vrh in Kriško goro, nato čez tržiško luknjo na Dobrčo ter od tam čez Begunjščico do Stola. Spotoma ugotovim, da so najboljša dviganja na severozahodni strani oblakov. Na Stolu gre sprva spet nekoliko počasneje navzgor, ko pa dosežem višino Prešernove koče, se dviganje o~repi in mimogrede sem nad vrhom. Cudovit razgled. Ko hitim proti zahodu se na levi lesk e če blejs ki biser, na desni ponujajo svoje čare Rož - Podjuna - Zi la, skozi meglico poletne sopare pa proseva belina triglavskega ledenika. Navdaja me

r:ett,4J 17

ZMAJARSTVO

Francoska letala za Indijo (Tanjug) - Indijsko vojno letalstvo čaka, da bo Francija že v začetku leta 1985 dobavila 40 najbolj modernih lovcev marage2000, kot predvideva sporazum, sklenjen lanskega oktobra v New Delhiju. Prva skupina indijskih pilotov in inženircev bo v kratkem odpotovala v Francijo, pišejo newdelhijski ča sopisi. Indijsko vojno letalstvo, ki že ima najbolj sodobne sovjetske mige, tudi mig-27, naj bi dobilo skupaj 150 letal mirage-2000. Nekaj jih bodo najbrž naredili v New Delhiju po francoski licenci.

Frankfurtsko

letališče je največje,

najsodobnejše Novi Lufthansin tovorni center v Frankfurtu na Maini presega vse podobne v svetu. Je največji, najsodobnejši, pa tudi poceni ni bil, saj so za zgradnjo porabili 250 milijonov. zahodnonemških mark. Sprejme in odda lahko 1000 ton blaga dne\!no, navadno v razdroblje- • nih kosih, ki jih je tudi do 50.000. Večino dela opravijo čez noč, saj mora biti čez dan proizvedeno blago kar najhitreje odpravljeno. Hitro pokvarJjivi izdelki , nujni. rezervni deli in zdravila morajo biti zjutraj že pri naslovniku . To ne bi šlo po klasični metodi, saj je predmetov ogromno, zato je v novem centru (gradili so ga štiri leta) vse mehanizirano, tudi najmanjši predmet je pod računalniško kontrolo. S tem je postalo frankfurtsko mednarodno letališče spet daleč n'ajvečje v Evropi. (PO DELU)

občutek intezivnega doživljanja, obču tek, v katerem se prepletata močna psihofizična koncentracija in sprostitev hkrati. Gore in doline ostajajo za menoj, ko vedno znova v krogih nabiram izgubljeno višino. Nad Srednjim vrhom mi pokaže lep steber velika kanja in ko družno v precejšnji bližini vrtiva v isto smer; občudujem skladnost njenih oblik. Še zavoj in že me v dviganju prehiti in izgine nad menoj. Kmalu za tem se mi kar smeji, ko iavijem nad Rateče, obenem pa se potihem žrem, da zaradi meje ne smem leteti še naprej, saj so pogoji za to odlični . Poletim nad planiško velikanko proti Poncam in ko na severozahodnem pobočju Vitranca navrtim pod oblak, me zamika, da bi jo prek Vršiča mahnil v Trento in od tam pač čimdlje proti jugozahodu. . Do vršiškega prelaza izgubim skoraj 1.000 m, kar me navdaja z malo negotovosti. Po preletu sedla se spet poberem na Prisojniku, to pa me dokončno opogumi, da smelo zaplavam med navpičja Zlatorogovega kraljestva. Zazdi se mi, da doživljam najčudovitejše trenutke življenja. Uresničuje se mi otroški sen, da bi lahko kot samoten orel mimo prepadnih pečin poletel pod oblake. Pred dolino Zadnjice se s pobočja Goličice podam čez Trento proti

stenam Grintavcev. Iz globeli mi za trenutek na tolmunih Soče pomežikne popoldansko sonce. Čutim spremembo zraka, ki je ves topel in suh. Bolj ko nadaljujem svojo pot, močnejši postaja nasprotni veter, dviganja pojemajo, z njimi pa tudi moja višina. V daljavi že vidim bovške travnike. Romantični občutki se hitro umaknejo razumu in že se razgledujem za možnostmi pristankov. Ko nad razbeljenimi sipinami preletim vas Sočo in doživim samo nekaj zoprnega premetavartja, že vem, da do Bovca ne bom mogel. Bolj in boj me požira globina, vendar imam za pristanek na travniku na moji levi še dovolj višine. Ko si ga lahko pobliže ogledam, spoznam, da je ves prepreden z žicami. Še enkrat preverim možnosti pristanka, zatem pa se hitro odločim za nizko grmovje na moji desni. Zavijem, odrinem, nato pa že mehko nasedem in zabingljam kak meter nad zemljo. Vseje O. K. Mati zemljica, spet sem tvoj, uraje 17, mojega doslej najlepšega in najdaljšega po!eta pa je žal konec. Se nekaj podatkov v številkah: razda· lja start-pristanek 85 km, najmočnejše dviganje 4 mis, maksim. pridobljena višina nad startom 1.870 m, čas trajanja poleta 5.50 ure. VIKTOR VREŠ ZK PREPIH, Tržič

AK Slov. Konjice letaliliču v Ločah priredil letos maja v počasti tev dneva mladosti prvo medklubsko tekmovanje modelarjev

je na

Stara in nova litanca sta temelj klubske delavnice

Nedelja. 24.julija 1983. bo med številnimi občani konjiške občine. še posebej pa med člani AK Slov. Konjice ostala v lepem spominu. Po štirih letih delovanja AK Slov. Konjice smo lahko našo dejavnost prikazali širšemu občinstvu na najbolj originalen način. na svojem letališču v Ločah smo organizirali prvi letalski miting. Ker klub nima lastnih letal. so nam priskočili na pomoč sosedje iz Ptuja. Maribora. Slovenj Gradca. Titovega Velenja in Celja. Širše priprave na ta dan so pravzaprav potekale od prvega dne delovanja kluba. ko smo si zadali zgraditi lastno le tališče. letalsko šolo in nabaviti svoje letalo. Postaviti smo morali organizacijski sistem

kluba. organizirati in vpeljati proizvodno delavnico. v kateri si člani služimo denar za letenje. saj dotacij v zaostreni gospodarski situaciji ne morem o priča kovati. Obenem smo postavili na noge lastno letalsko šolo po načelu piramidnega sistema selekcij. Iz široke baze modelarjev pioni/jev se ob dobrem strokovnem usme/janju razvijajo perspektivni modelmji. ki so z dobrimi rezultati na prvih tekmovanjih (republiško pionirsko prvenstvo in prvenstvo mladih tehnikov) napovedali navzočno st v slovenskem prvenstvu . . Izšolali smo tudi prvo generacijo jadralnih pilotov. dva v Ptuju in dva v Celju. Vsi že samostojno letijo. z njimi smo si pridobili strokovni in organizacijski kader. Skratka - posta vili smo precej velik sistem. ki ga poganjajo številni ljudje. postali so novi člani velik e družine ZLOS in VSi. njihovo edino .. gorivo" in plačilo za vse pa je velika ljub ezen do letalstva. AK Slov. Konjice je zelo mlad klub. Kljub temu so ga v preteklosti pestile velike težave. Grozil je že razpad. vendar smo vse uspešno prebredli. V klubu smo našli svojo pot. po kateri stopamo z drobnimi. a vztrajnimi k oraki. V naš kraj sm o prin esli popolnoma novo deja vn ost. kijo je potrebno pravilno predstaviti ljudem. Če seštejem o delo ljudi. ki so v klubu od

IZ NASIH KLUBOV

Jože Felicijan, predsednik kluba je prevzel odgovorno delo v najtežjih trenutkih

Zdenka Kovač, tajnica kluba in požrtvovalna sodelavka pri retevanju zahtevnih nalog

Upravnik Dušan Zorko je pri delu vedno med prvimi, na pomoč pa priskoči tudi z vsemi svojimi stroji pri udamiških akcijah za izgradnjo letališča

začetka, tistih, ki so postavili temeljne kamne, injih danes v klubu ni več, in tistih, ki prevzemajo vajeti kluba v današnjem času, je ta letalski dan pomenil krono vseh prizadevanj in spodbudo za nadaljnje delo. Nič nam ni moglo zadušiti enkratnega veselja in zadovoljstva, ki sta se zlivala z okrog štiritisočglave množice obiskovalcev, ki so kljub slabi reklami začeli prihajati na letališče že ob enajsti uri, vrhunec programa pa je bil napovedan šele za 15. uro. Neuradno sta miting odprla Mariborča na Erjavc in Pučko, ki sta se okrog enajste ure pripeljala z "robenom oo, še enkra pregledala teren (že prej sta ga pozitivno ocenila in sve tovala korekcije Karner Peter, upravnik AK Celje, in Černinč Franc iz AK Slovenj Gradec) ter potrdila, da je letenje mogoče tudi z letali z nižjim propelerjem ter daje steza dovolj dolga za vse. Torej bo lahko sodeloval tudi Taxi. S tem se namje odvalil telak kamen od srca, kajti . za taxi službo je bilo največje zanimanje. Ob stezije že odjutra potekala živahna aktivnost, postavljali so šanke, pripravljali skromen srečolov, utico za osebje, označevali parkirišča za avtomobile in dohode k stezi, postavljali ozvočenje in zastave, nameščali vse potrebne službegasilce in rdeči križ. Vraje bila že 11.30. Majhno zatišje in napetost, nato pa okrog 12.05 prvič v zgodovini konjiškega AK: "Konjice YV-DCF, dober dan!" Prvi je bil velenjski upravnik, nato pa kot roj

čebel z vseh strani deset motornih letal in št iri jadralna letala. Vse v slabih desetih minutah. Kljub veliki koncentraciji letal smo vsa spravili hitro in varno na zemljo. Že v naslednjem trenutku se je pojavila nad nebom Loč ptujska V-66, iz katere so skočili prvi trije padalci in se ponosno pozibavali pod cvetočimi kupolami. Vse je varno na tleh, iz ozvočenja je slišati prijetno glasbo, z Dušanom skušava odpeljati vse letalce k predsedniku, ki je zaradi mitinga pustil zaslužene počitnice. Sledi kratek pomenek pilotov o letalskem programu, vprašanja novinarjev, nadlegovanje prijateljev, problemi od tu in tam. Dogovorimo se o začetku programa, vsak k svojemu delu, ptujski upravnik Čuček vzpodbuja letalce in padalce: "Fantje, skakal, brneti mora, ljudje čakajo!" Miro Kočevar priskoči na pomoč in prevzame vodstvo letenja. Lahko se posvetim delu na stezi, aktiviramo tri letala za taxi, Marjan odleti poskusno zono z "zlinom", Cuček pa odvrže še paket mariborskih padalcev, ki so na prireditev zaradi okvare "chirakeja " prišli kar po cesti. V obilici dela pozabim dati predsedniku znak za pozdravni govor in niti ne opazim, da je med nami tudi predsednik predsedstva ZLOS Alojz Gojčič. Kot bi trenil, je bila ura 15. OO, na nebu so se odprle kupole padalcev, ki so po običaju odprli uradni miting, sledijo pa elegantne figure Kencijana z "zlinom", skupinski nalet "U!ve", "zobena", skupinske akrobacije s "pilatusi", nato še akrobaciji z "blanikom", še

tetLI. 20

Začeli so trasirati pot AK Slovenske Konjice: prvi predsednik Maks Brečko, Franc Kranjc, geodet Fidler, Duian Zorko in trije, ki jih ni na sliki Anica Brumec, Vlado Mlakar ter pok. Franc Leskoriek

Spodaj levo: klubska soba, ki jo je uredil mladinski aktiv AK, spodaj desno: Janez Poznič in Oskar Schmidt z mladimi modelarji

IZ NAŠiH KLUBOV enkrat "zlin" in padalci, na koncu nalet "libelle". Ves čas so program zapolnjevali modelarji iz Celja in Konjic. Po končanem programu je ponovno začel obratovati taxi. Tri letala niso bila dovolj za množico, ki si je želela ogledati domači kraj od zgoraj. Ponagajala je popoldanska nevihta, ki je povzročila, da se je prireditev končala prehitro, že okrog 17.30. Kljub temu smo bili na koncu vsi zadovoljni, sajje vse zelo uspelo, letenjeje potekalo varno, za kar pa ima prav gotovo precej zaslug tudi mehanik Franc Gajšek, kije bil vodja tehnične službe. Za prijetno vzdušje je skrbel Gvido Hauptman, zajedačo in pijačo pa žene, prijateljice in pri-

jatelji naših članov. Varnostno službo so imeli na skrbi pri nas najbolje opremljeni gasilci iz Tepanja. Zahvala gre t-di KS Žiče s predsednikom Grobelškom, vsem obiskovalcem za discipliniramo vedenje, še posebej ' pa vsem udeležencem gostom iz sosednjih klubov ter vsem, ki sem jih morda pozabil omeniti. Upam, da smo s to prireditvijo in z vsemi rezultati, ki smo jih letos dosegli, dokazali doma in v letalskih krogih, da se znamo organizirati, da je pri nas dovolj močan letalski duh iII da zaslužimo letalo in hangar. Za to pa bo potrebno ne le naše delo, ampak tudi razumevanje širše družbe. PETER RA VNAK

Indonezija:

načrtova

gradnja

letališča

Indonezijska upra- · va za letalski promet je s frar.roskim podjetjem skleni la kupčijo o inženiringu in tehnološkem sode lovanju pri gradnji devetih regionalnih l e tališč. Kupči ja je vredna ok oli 7 milijonov dolarjev, de loma pa jo bodo financira li s francoskim posojilom. Obnova devetih l eta li šč je načrto vana s petletnim razvojnim programom (od 1985 do 1990); gre pa za letališča v Pekanbaru (Riau), Menado (Sulawes), Semerang in Surabaya (Java), Blak in Sorong (Iran), Ambon (Moluški otoki), Ujung Pendang (S ulawes) in Be nj a rmas in (Ka liman ta n). (PO DELU)

Britanski lovci na Cipru Ve lik a Britanija je poslala v vojaško bazo na Cipru šest bombniški h lovcev, ki bodo lahko v primeru potrebe podprli z zraka bitanski odred v sestavu mednarodnih mirovnih sil v Libanonu . To so sporočile zahodne tiskovne agencije, sklicujoč se na obvesti lo britanskega vojnega ministrstva.

Od zgoraj navzdol: Utve-75 in Robin v skupinskem preletu delček množice na našem prvem letalskem mitingu - pogled na letališče med letenjem

'~- .'~.vN~'~

Poznajo se ukrepi Libanonska družba bo kupila tri letala A-310 Letalska družba Middle East Airlines, ki ima svoj sedež v Libanonu, bo končno lahko kupila pet letal A-310. Letala bi morala biti že v Libanonu, vendar je družba Airbus industrie zamrznila sporazum, sklenjen leta 1981, zaradi vojaških akcij v Libanonu. (Po DELU)

Boeing 707 . namesto DC-lO (Tanjug) . - Jatovo letalo DC-lO, ki vzdržuje zvezo z Avstrijo, bo v septembru zamenjal Boeing 707, ki ima 115 sedežev manj. Tako so se odločili zato, ker mora prvo Jatovo širokotrilpno letal o, ki leti že 5 let, na redni pregled. Drugi DC-lO bo vozil samo v New York in Chicago, dvakrat na teden pa v Bagdad.

Odvijanje letalskega prometa v prvi polovici letošnjega leta je imelo strukturaino isti značaj kot minula leta, le da so se čutili vplivi negativnih tokov v našem &o~podarstvu . Podatki o dejansko realIzIranem prometu letal, potnikov in tovora se ujemajo spredvidevanji, začr tani mi z letnim planom prometa. Obseg prom 7ta v prvi polovici letošnjega leta je nekolIko skrčen v primerjavi s prometom v.enakem obdobju preteklega leta. VzrokI za to so znani in jih najdemo med dejavniki, na katere letališče ne more neposredno vplivati. V za~etku leta je prišlo do delnega upadanja prometa zaradi · zmanjšanja aranžmajev gostov iz skandinavskih dežel, namenjenih v naše zimsko športne centre. Zaradi ukrepov ZIS so bila močno zmanjšana potovanja naših držvaljanov v tujino, zlasti v okviru turističnih aranžmajev z letali Inex Adria Avioprometa in Aviogenexa. Število poslovnih potovanj še posebej v domačem prometu je ostalo približno na enaki ravni . Pogoste so bile odpovedi posameznih letov s strani prevoznikov ter povezave dveh ali več letov v enega. Vzrok za·to je bilo pomanjkanje letalskega goriva in težave z uvozom rezervnih delov za Prevozniki so imeli na volju manj letal. Pozitivno gibanje pa je pokazal faktor polnjenja potniške kabine, IZ že navedenih vzrokov. Z aprilom je stopil v veljavo poletni vozni red letenja, ki je prinesel nekatere novosti . Ljubljansko letališče je še nad-

alje direktno povezano s Frankfurtom (4 x tedensko), Londonom (3 x) Zi.irichom (2 x) in Amsterdamom (2 'x). Enkrat tedensko pristane letalo na liniji New Yorka, odhod za New York in ZDA paje 2 x tedensko preko Beograda . Dvakrat tedensko leti vzhodnonemški prevoz nik Intcrflug na liniji za Berlin . V čarterskem prometu je Ljubljana poveza na s številuimi letali šč i vturističnih krajih Grčije, SpanIJe, FranCIJe, TUnisa itd. Potniki na teh letih so po~osto iz zamejskih krajev AvstrtJe ln It~ltJe: Posebna pridobitev je t.1. "prometni knž" Aviogenexa, ki ima letos dve novi leta li tipa Boeing 727 . Gre za prevoze angleških turistov iz več krajev v V. Brita niji do LjUbljane, kjer se potem prerazporedijo glede na to, v kateremkraju bodo letovali (Slovenija, D~lmacIJa) ln nadaljujejo pot z letalom alt po kopnem. Isti postopek je v povratku. Poleg treh domačih se občasno v čarterskem prometu pojavijo tudi nekaten tuji prevozniki iz Evrope in Severne Amerike. V domačem prometu je Ljubljana poleti povezana z nekaj več kraji kot v zimskem času . Gre za redne povezave nekajkrat tedensko s kraji ob morju kot so Pulj , Split , Tivat itd. V letalskem tovornem prometu se stagnacija ne pozna v tolikšni meri kot v potniškem prometu . Vidna je sprememba tokov tovora: prej je bilo več tovora v prihodu mednarodnih linij, to je v uvozu, zdaj pa je obratno. Opazna je močnejša orientacija našib OZD v izvoz. Poleg prevoza blaga na rednih potniških linijah ima LjUbljana redno tovorno linijo s Frankfurtom. To je edina linija take vrste v Jugoslaviji, nemški prevoznik Lufthansa jo vzdržuje dvakrat tedensko. Poleg tega obstaja ugodna možnost prevoza blaga v ZDA z Jatovim DC-lO enkrat na teden. Občasno se pojavi tudi prevoz blaga s t.i.. "v.erigami" letov, ko gre za ponavlJaJoce čarter lete Istega prevoznika oz. prodajalca blaga. Mnogokrat so slednji iz Avstrije in Italije, kar kaže na pomen Ljubljane kot tranzitnega oz. zbirnega letališča. V začetku

leta je bil v carinskem avioblagovnem skladišču postavljen avtomatiziran regalni sistem za skladiščenje tovora na standardnih paletah . S tem je pridobljeno veliko dragocenega prostora. Na letališču deluje tudi posebna služba, katere naloga je vpeljati zbirni letalski tovorni promet za ZDA. S tem bi se prevoz za posamezne up o rabnike še pocenil, ker bi blago prevažali v zbirniku, kot eno enoto in vedno v večjih količinah.

Maribor 83:

zmaga leščanov

Organizatorji letošnjega mladinskega državnega padalskega prvenstva v letalskem centru Maribor so bili neprijetno presenečeni, ko dan pred začetkom prvenstva niso vedeli, koliko tekmovalcev se ga bo udeležilo. Tega ni vedel tudi delegat letalske zveze Jugoslavije, kamor bi morale prispeti prijave za udeležbo. Tako je bilo dan pred začetkom prvenstva na nemalo razoča ranje organizatorja v Mariboru zbranih manj tekmovalcev kot članov vodstva tekmovanja. Letalske zveze republik in pokrajin so bile pravočasno obveščene o času in kraju državnega .prvenstva, zato je organizator računal, da se ga bo udeležila vsaj po ena ekipa iz vsake republike. Prvenstva pa so se, žal, udeležile le ekipe AK Sarajevo in posameznika AK Tuzla in Zenica iz SR BIH, ekipa AK Novi Sad iz SAP Vojvodine, ekipa ALe Lesce in Le Maribor iz Slovenije. Kljub okrnjeni udeležbi je bilo tekmovanje izvedeno brez zapletov in v dobrih dveh dneh. Dvaindvajset tekmovalcev je v četrtek, Il. avgusta, opravilo po dva skupinska skoka na cilj in dva figurativna skoka. Drugi dan so tekmovalci opravili en figurativni skok in štiri skoke na cilj, tako da sta jim ostala samo še dva skoka na cilj, ki so ju opravili tretji dan prvenstva. Tekmovanje je bilo končano že v soboto, 13. avgusta, torej dan prej, kot je bilo predvideno. Vreme je bilo tekmovalcem in organizatorju naklonjeno, razen drugi dan tekmovanja, ko je nekatere neizkušene mlade padalce presenetil malo močnejši veter. Kar lepo število jih je ostalo zunaj padalskega kroga. Med tistimi, ki so ostali zunaj kroga, je bil tudi član favorizirane leščanske ekipe Matjaž Lazar. Tako se je ekipa ALe Lesce v disciplini skupinskih skokov na cilj uvrstila na drugo mesto z 9.09 m za ekipo Vojvodine, ki je v štirih skupinskih skokih na cilj zbrala 4,64 m in pred ekipo Sarajeva (35.28 m) ter ekipo Maribora (54.59 m). Zmaga mladih vojvodinskih tekmovalcev v tej disciplini je bila pravo prsenečenje. Poleg Lazara je napravil napako tudi Božič in v drugem skoku na cilj nabral kar 2.92 m. V posameznih skokih na cilj je zmagal Leščan Bogdan Jug (0.32 m) pred klubskim tovarišem Dušanom Frankom (0.35 m) in Sašo Šašicem (1. 97 m) iz Novega Sada. Tudi v disciplini figurativnih skokov z 2000 metrov je zmagal Bogdan Jug (25.0 sek) pred klubskima tovarišema Romanom Božičem (27.1 sek).in Dušanom Frankom (33.5 sek) ter si tako v generalni uvrstitvi pridobil naslov mladinskega državenga prvaka za leto 1983. Drugo mesto v generalni uvrstitvi je osv-

Nesreča

sovjetskega letala MOSKVA, 4. septembra (A FP) - Sovjetska Pravda poroča iz Kazahstana, da je 30. avgusta nedaleč od Alma Ate strmoglavil Aeroflotov tupoljev 134. Vsi potniki in člani posadke so izgubili življenje, poroča list, ki pa števila žrtev te letalske nesreče ne navaja. Ustanovljena je bila posebna komisija, katere naloga je ugotoviti vzroke katastrofe.

Opustili izdelavo letal DC-lO Letalska firma "Mc Donell Douglas" je po 14 letih nehala izdelovati in prodajati letala "DC- lO", ker prevoznikom prinašajo izgubo in je zato zanje vedno manj naročil. Družba se je odločila, da bo v naslednjih petih letih vložila več kot 5 milijard dolarjev v novi tip letal "MD100".

(PO DELU)

ojil Dušag Frank (ALC Lesce) , tretje mesto pa Zeljko Lolič iz Novega Sada. V generalni ekipni uvrstitvi je bila prva ekipa ALC Lesce, druga je bila ekipa AK Novi Sad, tretja ekipa AK Sarajevo in četrta ekipa LC Maribor. ln kaj lahko zapišemo ob rob letošnjega državnega mladinskega padalskega prvenstva? Mladi tekmovalci so si pridobili nove tekmovalne izkušnje, kar je tudi cilj podobnih tekmovanj. Dobili smo mladinskega državnega prvaka, ki je že na članskem državnem prvenstvu dokazal, J ~,

,GENERALNA UVRSTITEV -

mesto tekmovalec 1. JUG BOGDAN 2. FRANK DUŠAN LOLIČ ŽELJKO 3. BOŽiČ ROMAN 4. ZUBAN ALEKSANDAR 5. AKVIČ EMIR ŠAŠIČ SAŠA 7. LAZAR MATJAŽ 8. ŠEPiČ SENAD 9. PREŠEREN IZTOK 10. BRADIČ SINIŠA Il. BABIČ NEDŽAD 12. ČINGIČ ADIS 13. PETROViČ MIODRAG 14. ERCEG MLADEN 15. ČULINA STIPO 16. PERBIL SLA VKO 17. KOVAČEVIČ MILAN 18. TOPIČ MARJAN 19. BALAŠA HELIJA 20. LAZAR DARJA 21. LAZAR SUZANA 22.

da je odličen in perspektiven tekmovalec. Prvenstvo je bilo šola za zvezne padalske sodnike v sojenju figut avinih sk o kov, ko so la hko skoke ocenjevali preko video-sistema. Bilo je tudi dobra šola organizatorju, ki bo v prihodnje najbrž dobro premislil, preden bo znova prevzel organizacijo državnega prvenstva. V prihodnje pa bo morala tudi letalska zveza Jugoslavije storiti kaj več , da se bo državnega prvenstva, če je že državno, udeležilo več ekip, da ne bodo tekmovali samo padalci iz dveh republik in avtonomne pokrajine. FANIKA KRAJNC-VREČKO

POSAMEZNO 1. disco I

II. disco I

4 16 36 25 64 9 100 49 121 81 196 144 169 225 256 289 324 361 400 441 484

9 16 4 64 25 121 36 100 49 169 81 144 225 196 225 225 225 225 225 225 225

skupno

2 13 32 40 89 89 130 136 149 170 250 277 288 394 421 481 514 549 586 625 666 709

PADALSTVO

t::~fL425

SKUPINSKI SKOKI lU OILJ

Jože Majhen, podpredsednik letalskega centra Maribor je ob otvoritvi XV. mladinskega padalskega prvenstva Jugoslavije pozdravil tekmovalce in goste. (Slika na levi strani).

Zmagovalna ekipa iz ALe Lesca (od leve): Lazar, B. Jug, Frank in Božič. Intihar, Pogačar in Mirt so tekmovali izven konkurence. Sestri dvojčici Darja in Suzana Lazar iz letalskega centra Maribor sta imeli največ

navijačev,

saj sta skakali s klasičnimi padali in se kljub svojim komaj sto skokom zagrizeno borili med izkušenimi tekmovalci.

Uvr ati tev

1 2 -3 4

SERIJA EKIPA

AK NOVI SAD ALO LESOE AK SAlU.JEVO LO lURIBOR

0,50 0,17 2,38 7,72

1,31 3,06 7,26 15,06

SKOKA III

1,68 0,16 10,52 11,81

:tv

1,15 5,70 15,12 20,00

SKUPAJ Il

5,349,09 35,28 54,69

priredili skromni miting, ki so ga tradicionalno odprli s skokom padalcev. Sledil je prikaz letenja z L-13 in z leta ki ZLIN (četvorka). Konkurenca na žalost ni bila močna zaradi nekaterih, ki niso imeli časa (niso dobili dopusta, ker so morali zalivati "paradajz" , so izgubili veselje do akrobacij!) ali pa se bali konkurence! Na tekmovanju je bilo tudi nekaj popolnoma novih tekmovalcev. Od favoritov so sodelovali Škrlec Matija, Bivic Borivoj, ter Stevanovič Milamin .

Zračni

balet

Vsi, ki se zanimajo za akrobacije, vedo, da so bile letošnje državne dirke v Paračinu. Prva dneva so imeli tekmovalci uradni trening. Tretji dan so tekmovali v obveznem poznanem programu, svoj prosti sestav, pa kakor, da so hoteli prihraniti za presenečenje drugim tekmovalcem v tej disciplini. Kot vedno so bile tudi tu težave s tehniko, v tem primeru z letali Z-SZ6-M-ZF. Ravno takrat sta se križali dve tekmovanji: konec republiškega padalskega prvenstva Srbije in začetek tega tekmovanja, o katerem piševa. Da ne bi stvari zakomplicirali, so

r GENERALNI PLASMAN Škrlec Matija Ljubljana Bivic Borivoj Zadar Lajovic Franc ALC Bled Gavrilovič Radovan Trstenik 4. Gavrilovič Radovan Trstenik 5. Stevanovič Miladin Smederevo 6. Lukič Zdravko Tuzla 7. Greif Avgust Ajdovščina 8. Popovič Miloš Beograd 9. 10. Petkovski Nikola Štip Tuzla Il. Mesič Muradif 1.

2. 3.

12370,15 12280,65 12069,83 10232,65 10232,65 10218,65 7695,62 7288,09 6849,32 5062,99 4204,32

Tekmovanje se je pričelo zobveznim poznanim programom injavljenihje bilo Il tekmovalcev. Kot vedno so pripravili prostor, v katerem naj bi se izvajal balet v znaku, postrojili pa so se (protiletalsko) tudi sodniki. Tudi najina malenkost je sodelovala pri tem odgovornem delu. Morava reči, da ni bilo nobenega protekcionizma, in da je tekmovanje potekalo v pravem tekmovalnem duhu . Za to disciplino je sledil obvezni nepoznani program, ki ni bil lahak. Tekmovalci so poskrbeli za razvedrilo sodnikov. Iz tega programa je nenamerno s strani tekmovalcev izpadel: "Jo king About Time" (JAT). Po tem razvedrilu se je začel prosti program. Tu so tekmovalci pokazali svoj smisel za kombinacijo figur in svoje forme, ter kvalitete. Zraven tega se ocenjujejo še kvaliteta izvajanja, smisel povezovanja figur in raznolikost figur. Kot presenečenje finalnega programa je bil zmagovalec Franc Lajovic (LAJKO) ALC. Z njegovim izvrstnim eksplozivnim programom in z domiselnim koncem je zasluženo zasedel prvo me sto. Tekmovanje je bilo končano, sodniki pa so premetavali točke . Tekmovalci in vsi so nestrpno pričakovali, kakšen bo generalni plasman, se pravi tudi slavnostno večerjo ter podelitev medalj in priznanj. Letošnji državni prvakje Matija Šrklec, drugo plasirani Borivoj Bivic, tretji pa Lajovic Franc (LAJ KO). Po podelitvi smo slišali slavnostni govor sekretarja LZS, polkovnika Stepančiča . Tekmovanje je potekalo brez komplikacij zahvalj ujoč organ izacij i paračin skega Aerokluba "Naša Krila ", posebno pa tovarišu Gosiču , direktorju Aerokluba, upravniku Miletu in Jagušu Raduzoviču (oficirju za razvedril o). Ob tem razburljiv em tekmovanju so nam vsem ostali lepi spomini. MATJAŽ OROŽIM in ROBERT TETICKOVIC

vzročilo predvsem slabo voljo med tekmovalci. Namesto da bi se med seboj pomerili vsi najboljši jugoslovanski padalci, je . bilo v nasprotju s pravilnikom dovoljeno, da so skakali tudi taki, ki še niso obvladali kontroliranega prostega pada in niso bili sposobni izpolniti predpisane tekmovalne naloge v disciplini figurativnih skokov. V disciplini skokov na cilj so doskakovali več kot pet metrov od cilja. Med člani je Slovenijo zastopalo samo devet Leščanov, Ptujčani in Mariborčani so ostali doma, čeprav po kvaliteti sodijo v prvo tretjino jugoslovankih padalcev. Med članicami je bila samo ena Slovenka - Fanika Vrečko iz Maribora. Zaostajanje kvalitetnega padalstva v drugih republikah in pokrajinah je očit no in je rezultat nenačrtnega dela. Ni razumljivo, da nekateri starejši tekmovalci, ki ne morejo več v korak z mlajšimi slovenskimi padalci, kar na silo želijo

Sestdeset let Letalo "Ultimat" je leta 1923 preletelo 420 km v višini 250 m, se orientiralo le po rekah in železniški progi, a vseeno srečno pripeljalo iz Moskve v Novgorod, mesto Gorkega in Šaljapina, prvih šest potnikov. To so bili začetki civilnega letalstva Sovjetske zveze in "Aeroflota", ki prav v teh dneh prazn uje 60letnico. Samo lani je družba na omenjeni relaciji prepeljala 110.000 potnikov in opravila 1350 poletov. Sicer pa ima današnji "Aeroflot" na potniških linijah zveze s 94 državami sveta in 3600 mesti 'v SZ. Na leto prepelje sto milijonov potnikov. (PO DELU)

Na spodnji sliki so Jug, Svetina in B~ žič, na desni Kengs (Bunčič) pozorno spremlja njihova prizadevanja v zraku, nad naslovom pa je šampion Branko (Foto: L. Mesarič)

Branko Mirtdržavni prvak Z 31. državnega padalskega prvenstva, ki je bilo od 29. julija do 3. avgusta v Paračinu, so se leški padalci vrnili z obilico odličij. Ekipno in posamično so zmagali v vseh disciplinah in dosegli tudi nekaj zelo dobrih rezultatov. Nastopilo je šest ekip s 47 posamezniki med člani in 10 članic iz SR Slovenije, Hrvatske, Srbije, Makedonije, Črne gore in AP Vojvodine. Iz nerazumljivih vzrokov na prvenstvo niso pripotovali padalci SR BiH in AP Kosovo. Prvenstvo je imelo obilo zapletov in nasprotij med zastopniki letalske zveze, vodji ekip, sodniki in organizatorji tekmovanja. Vse to je poneka ke uspehe, namesto da bi se posvetili vzgoji mlajših in našli uspeh v svojem trenerskem delu. Če bi storili tako, se mnogim ne bi zdelo smešno, da se Leščani pred začetkom skakanja zelo resno'ogrevajo s tekom in gimnastičnimi razgibalnimi vajami, kar je normalno v vsakem resnem športu. Ob pričetku tekmovanja, ki so ga organizatorji prikrojevali kar sproti, bolj v prid sili kot tek;movalcem, se je pokazalo, da leški padalci nimajo pravega nasprotnika. Enakovredna sta jim bila samo Uroš Šumar iz aerokluba Novi Sad in Zdravko Pirc iz Zagreba. V figurativnih skokih so bili slovenski tekmovalci razred zase. V prvo osmerico se je uvrstilo sedem Leščanov, mednje pa na peto

mL428

'PADALSTVO

Uspešno potovanje

mesto Sumar. Presenetil je veteran Branko Hrast z zmago v tej disciplini, čeprav je v zadnjih dveh sezona h zelo ma lo vadil. Za njim so se z maj hnimi razlikami razvrstili Branko Mirt, Ro man B ožič in Bogdan Jug. Kar deset tekmovalcev ni obvladalo te discipline, nekateri so celo ogrožali varnost skakanja.

Kitajski sa telit, ki so ga izstrelili 25. avgusta, se ie vrni I na Zemljo. Casop is "R enmin Ribao ", ki objavlja novice o satelitu , ni pisalo podrobnostih veso ljskega potovanja, objavi l je le podatek , da so vse naprave na sate litu n ormaln o del ovale v letu in spustu. Kitajc i so lansirali od leta 1970 že 12 sate litov, letos ali v začetku naslednjega leta pa nameravaj o izstreliti tudi prvi komunikacijski sate lit.

V disciplini skokov na cilj z višine tisoč metrov je bila kvaliteta nekoliko bolj izen ače na , razen zad nj ih desetih, ki so doskakova li več kot pet metrov do cilja. Med prvo deseterico je bilo spet kar sed em Leščanov, ki so osvojili tudi prva tri mesta. V seriji šestih skokov je zmagal mladi Bogdan Jug, letošnji republiški č l a nski in mladinski prvak ter mla dinski državni prvak. Izmerili so mu vsega osem centimetrov v šestih skokih , samo za centimeter pa je zaostal Branko Mirt, ki si je s tem zagotovil naslov absolutnega držav nega prvaka. Tretje mesto so si delili trij e z dva najstimi centimetri: Darko Svetina, Djordjevič iz ekipe Srbije in Zagrebčan Pirc.

Pershingi že pred novim letom?

Tretja disciplina, ki je štela samo za ekipno razvrstitev, so bili skupinski skoki na ci lj z viši ne ti soč metrov. Leška ekipa je bila spet najuspešnejša. V treh serijah so štirje padalci zbrali 57 centimet rov, drugaje bila ekipa Srbije s 107, ekipa Zagre ba pa s 4,45 metrov tretja. Šesti so bili Makedo nci že z 31,5 metri.

(Tanj ug) - Sklicujoč se na uradne a meriške vire Moskva trdi , da je mogoče še pred koncem leta pričakovati razpostavitev prve serije pershingov 2 v ZR Nemčiji . Poleg tega navaja podatek, da bodo Američani namesto predvidenih 108 pripeljali 156 raket. Prvih trinajst poroča TASS, bodo namestili pri mestecu Schwabisch Gmi.ind vzhodno od Stuttgarta.

UVR

TEKMOVALKA

STI TEV 1 2 3 4

5 6 7 8 9

letalska odiseja DICK SMITH je v ameriškem mestu Fort Worth zaključil svojo letaino odisejo . V enodsedežnem leta lu je ob letel svet in tako napravil 56.900 kilometrov . Pred en im letom je krenil iz istega letališča , da bi tako proslavi l 50-letnico prvega leta oko li sveta. 39letni Dick je izjavi l, da je dožive l ma rs ikaj nepozabnega, a da nikoli več ne bi imel poguma , da bi to ponovi l. (Po DELU)

V končni skuphni razvrstitvi je z minimalnim število m točk iz treh disciplin zmagala leška ekipa, ki je tako povsem . razorožila tiste, ki ji niso bili nakl o njeni . Po končanem prve nstvu je bila dol oče na državna rezpreze ntanca, ki bo tekmovala na Jadranskem po kalu v Opatiji. Sestavljajo jo leški padalci : Branko Mirt, Bogdan J ug, Ro ma n B ožič, Darko Svet ina in Dušan Indihar. LEON MESARIČ

lo ~

od ~

t:l !:i ~

SKOKI NA CILJ MEST( m 6 SKOKOV

KLUB AP

SRBIJA snnO SVE'rLANA KOPRIVICA SLAVICA VOJVOD, !OIBAJ DRAGICA SRBIJA rm.&lfOVIČ !ELJKA VOJVOD. KOVAČIČ GORDANA ZAGREB PAN'l'IČ S!!IJA SRBIJA SRBIJA ILIČ BRABISLAVA VlIEČJ[O J'ANIKA I'IARIBOR LEKO ROIWU ZAGREB JURICA !!lA VOJVOD.

STI

EKIPA

TEV

0,27 0.64 2.03 5.63 6.71 16.74 17.6Ei 7.96 10.81 25.17

SKOKI NA CILJ POSAMEZNO m

TOČK

1 2 3 4 5 8 9 6 7 lo

TOČK

FIGURATIVNI SKOKI ČAS !MESTO TOČK 3.SKOKI I

1 4 9 16 25 64

35 .~

31.30 35.99 3S .86 45.12 42.18 39;52 48.00 48.00 45.02

!ll 36 49 100

FIGURATIVNI SKOKI SEKUNDE

TOČKE

2 1 3 4 8 6 5 9 9 7

4 1 I 9 i 16 164 36 25 81 81 49

SKUPINSKI SKOKI NA CILJ m

TOČKE

SKUPAJ TOČK

5 5 1S 32 S9 100

106 117 130 149

SKUPAJ TOČK

ALe

LESCE

0.67

108. 29

0.57

LZ SRBIJE

1.50

137.83

1.07

AK ZAGREB

5.01

161.07

4.45

:;;:

LZ VOJVODINE

7.31

131 .50

10 . 09

30.37

189.91

24.46

LZ I'IAKEDONlJE

41.89

170 . 84

31.50

P:I

..:

ČRNE

GORE

POSAMIČNA RAZVRSTITEV - ČLANI

~TI

FIGURATIVNI SKOKI TEKMOVALEC

ČAi -- MESTOI TočiC-

KLUB

rEV 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lo

11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 28 30 31 :32 :33 34 35 36

MIRT BRANKO JUG BOGDAN SVETINA DARKO BOŽIČ ROl"1AN PIRC ZDRAVKO POGAČAR ROMAN 1 FRANK DUŠAN : INTIHAR DUŠAN i HRAST BRANKO : ŠAFARIČ JANEZ i KLAJIČ SLAVKO ; SIČ RUDOLF I DJORDJEVIČ MIRKO

.ALC i JALC

~~ I IZAG : I IALC i I ' lALC ! ;ALC ! ~C

.ALC : VOJ ,j VOJ SRB PAVLOVIČ MOMČILO ,SRB BABOVIČ SLOBODAN SRB PANTELIČ f'ULADIN 'SRB MILIČEVIČ RADO ;SRB KUPLJENIK VIK'f ORB i H MAKOVEC ŽELJKO :ZAG IVANOV DJORDJE r-1AK VELETANLIČ ZIJAD BiH ŠUMAR UROŠ VOJ ! ŠAŠ IČ SAŠA ,VOJ I1ATARIČ IŠTVAN 'vOJ VIRAG BORIS ZAG PEŠUT NEMAD ZAG PETRANOVIČ ŽELJKO ZAG LJUCA AJRO Č.G. I i BAČA ŠANDOR VOJ I RUBEŽIČ STEVO _Č. G. . DRAGOJEVIČ VESEL.Č.G. . GAVROVSKI VANDE l"iAK ; JOVANOVSKI SLOB.MAK 1 MURATOVIČ SAŠA Č.G. i SIMONOVSKI NIKOL MAK . 1 ZAJKOV OLIVER MAK 1

I I

3.SKOKI

2 4 6 3 9 7 13 8 1 14 11 lo

4 16 36 9 81 49 169 !i 64 ; 1 196 121 100 361 324 ; 400 225 289 256 484 144

19 18 20 15 17 16 22 12 1+41 21 25 5 27 729 23 529 841 29 26 676 31 . 961 961 31 625 25 900 30 961 31 24 576 961 31 28 784 31 961 31 961

0,09 0,08 0,12 0,21 0,12 0,29 0,17 0,35 0,71 0,29 0,42 0,55 0,12 0,33 0,,4 0,81 0,79 0,99 0,42 2,26 1,08 5,25 1,74 4,60 2,03 2,85 2,48 2,82 5,82 5,08 5,24 28,60 12,87 25,23 13,08 13,68 ~

S KOPAJ TOČK

6 SKOKOV

25,64 26,65 28,60 . 25,98 ' 30,28 29,79 32,35 i 30,02 : 25,03 32,56 32,10 31,93 35,59 34,59 35,73 33,51 34,14 33 ,82 39,88 32,34 37,70 26,83 45,48 40,64 46,96 43,95 48,00 48,00 43,70 47,37 48,00 42,50 48,00 46,5448,00 48,00

SKOKI NA CILJ

- ------ -- -- --.m MESTe TOČK

4 8 2 1 1 17 45 3 9 49 7 58 90 9 3 ! 8 64 113 6 205 36 12 144 208 16 256 257 260 8 64 . 196 14 317 II i 225 15 325 I 370 3 9 I 424 lo 100 i 11 121 521 18 324 54-9 17 289 578 361 617 19 13 169 653 I 23 529 673 20 400 841 900 925 30 21 441 1170 27 729 i 1250 22 484 i 1325 26 676 ! 1352 24 576 ; 1537 25 625 1586. 961 1586 31 I 784 . 1684 28 1802 29 . 841 1872 36 1296 1985 32 !1024 2009 35 ;1 225 2050 33 1 089 34 156 2117 ;

Miha drugič, ALe šestič

Kdo je kriv? "Instrumenti, instrumenti : preveri instrumente!" so bile zadnje besede pilota indijskega "jumbo jeta", ki je leta 1978 strmoglavil v Arabsko morje. Umrlo je 213 ljudi, pa- nični ukaz, posnet na magnetofonskem traku "črne skrinjice" boeinga 747, pa je najmočnejši dokaz na sodnem procesu, ki se je te dni začel v Washingtonu. Družine umrlih potnikov so toži le družbo Boeing in proizvajalce letalskih aparatur ter zahtevale 100 milijonov dolarjev odškodnine. Družba trdi , da so instrumenti delovali brezhibno, za nesrečo pa naj bi bil kriv pilot, ki ,je bil utrujen, saj je prejšnjo (silvestrsko) n oč preveč pil, poleg tega je jemal tablete in bil v tem času tudi na dieti". Priča kujejo, da bo proces trajal mesec dni . (PO DELU)

Od 4. do 13. julijaje bilo v Slavonskem Brodu 28. državno prvenstvo v jadralnem letenju. Sodelovalo je 16 ekip in 46 posameznikov iz 20 jugoslovanskih aeroklubov in letalskih centrov. To je doslej najštevilnejša udeležba, in kaže na določeno stopnjo napredka v jugoslovanskih okvirih. Najštevilnejše zastopstvo je imela Slovenija z 22 tekmovalci. Med tipi jadralnih letal je bil še vedno najbolj pogost CIRRUS ST. in CIRRUS 75 - 22 letal. Elanovih "degejev" je bilo 17, to letalo bo kmalu prevladovalo na domačih tekmovanjih, saj je najkvalitetnejše in najprimerjenše za jugoslovanske razmere. Letošnje državno prvenstvo je prineslo slovenskemu jadralnemu letenju nova priznanja . Ob najštevilnejši udeležbi so slovenski tekmovalci pokazali tudi najvidnejši kvaliteten napredek, ki se kaže predvem v osvajanju naslova državnega prvaka že nekaj let zapored. Letos je zasluženo postal državni prvak Leščan Miha Thaler, ki muje to že drugi naslov. Prvič je bil prvak leta 1974, za Alpski letalski center pa je to že šesti naslov državnega prvaka v zadnjih desetih letih. Kvaliteta slovenskega jadralnega letenja se kaže tudi v uvrstitvi ostalih tekmovalcev. Med prvo deseterico jih je sedem, med dvajseterico pa kar šestnajst. Organizacija tekmovanja v Slavonskem Brodu je bila zadovoljiva in boljša kot lansko leto v Novem Sadu. Z zemeljsko uro in fotografiranjem obletnih točk je odpadlo veliko težav. Za na-

pake so zdaj večinoma krivi tekmovalci ki ne opravijo naloge v skladu s pravilnikom. Vreme je bilo dokaj ugodno za tekmovanje, tako da je prirediteljem uspelo nanizati kar osem veljavnih tekmovalnih dni. 1. dan - 4. julija Tekmovanje se je pričelo dokaj presenetljivo . V prvi dissiplini (prelet v trikotniku Slav. Brod - Sid - Osijeklav . Brod v razdalji 229,5 km),je zmagal lanski državni prvak Sobočan Pfajfer, čeprav je letos med vsemi tekmovalci zara di služenja vojaškega -roka trenira l najmanj . Zmagal je tudi drugi dan in povzročil vroče ozračje med favoriti, ki ta kega razpleta niso pričakovali . Tako uspeše n začetek pa je zrahljal živce tudi Pfajferju, v nadaljevanju ni bil več ta ko uspeše n.

2. dan - 5. julija Drugi dan je bilo vreme izredno ugodno z močnimi dviganji . Tekmovalci so dosegli sorazmerno velike hitrosti (Pfajfer 92,27 km / h). Disciplina je bila za tak o dobr o vreme občutno prekratka . Leteli so v trikotniku Slav. Brod Borovo - Valpovo - Slov. Brod v razdalji 197,8 km . V doletuje bila precejšnja gneča. Do cilja je namreč v zelo kratkih časovnih razlikah priletel o vse h 46 tekmovalcev . Vsi glavni favor iti so se zvrs tili za Pfajferjem v majhnih časovnih presledkih .

."re'L4 31

JADRALSTVO

Kdo bo nadzoroval zračni prostor? (Tanjug) - Grčija ni popu5tila. kar zadeva nad zor nad zrač n im prostoro m na d Egejem , in ni pripra vljena sp rejeti "Rogersovega na črta", ki predvideva usta nov itev leta lskega poveljstva NATO za vz ho dno Sredoze mlj e v Larisi. Vl a da grških soc ialistov meni, da načrt pove ljnik a sil atlantskega pakta, ameriškega ge nera la Rogersa, na te melju ka terega se je Grčija leta 1980 spet vrnila v vojaško o krilje NA TO , ne ureja o perativnega nad zo ra zrač nega o bm očja in ustanov itve po mo rskega pove lj stva vEgeju.

Miha Thaler in Janez Stariha, poklicna pilota in odlična tekmovalca (Foto: M. Mesarič)

3. dan - 6. julija Tretjega tekm ovalnega dne je želela tekmovalna komisij a napako prejšnjega dne popraviti in je d o ločila za disciplino hitrostni prelet v štirikotniku Slav . Brod - Modriča - Oeronje - Podravska Slatina - Slav. Brod v skupni razdalji 310 km. To je bjla tudi najdaljša disciplina prvenstva . Zal pa so se meteorologi ušteli, vreme je bilo občutno slašbe od napovedi. Nihče od tekmovalcev ni uspel prileteti do cilja. Največjo razdaljo 261, I km sta preletela Celjana Lilija in Starovič, slednji je tekmova l za AK Tuzla, kjer so mu posodili letalo za državno prvenstvo. Pfajferju je šlo slabše, vodstvo je mo ral prepustiti Staro v iču . 4. dan - 3. julija Tekm ova lna komisija je šla v drugo skrajn<:fst in izbrala najkrajšo disciplino prvenstva. Razdalja v trikotniku Slav . Brod - Vinkovci - Osijek - Slav . Brod je bila samo 162 kilometrov. Do cilja je priletelo 29 tekmovalcev. Med tistimi, ki ni so prileteli do cilja, so bili tudi vodilna Starovič in Pfajfer ter Čerin in Stari ha. Zmagal je Peperko pred Thalerjem in Frencem . Ta trojica izkušenih starejših tekmovalcev je prevzela vodilna tri mesta , kar je bila tudi logična posledica neprevidnega in nekoliko zaletavega takti zira nja ml ajš ih tekmovalcev. Simenc se je s 23. mesta po prvem dnevu prebil do II. mesta z zaostankom 440 točk za prvim in obdržal stik z vrhom, Sta ri ha pa je zaostajal za Thalerjem že za 1300, Rojnik pa za 800. 5. dan - 9. julija Tudi za peti d a n so izbrali krat~o disciplino, trikotnik Slav . Brod - Zupanja - Borovo - Slay . Brod v razdalji 175

km . Do cilja je priletelo 28 tekmova lcev, najhitrejši je bil Stari ha pred Peperk om, Pfajferjem, Thalerjem in Rojnikom . To je bil d an Celjanov, saj so bili med prvo sedmerico kar štirje. Thaler se je še bo lj utrdil na vrhu s prednostjo 112 to č k pred Zrenjanincem Frencem in 140 t oč k pred Peperko m. Res ni kandidati za šampionski naslov in kolajne (pred tekmovanjem) Šimenc, Starovič, Pfajfer in Rojnik so za vodilnim Thalerjem zaostali že za 600 do 700 točki in izgubili vse možn osti v borbi za naslov prvaka. Tudi Gatolin n a šestem mestu je zaostajal že za več kot 400 točk . V peti disciplini se je pripetila tudi dokaj neprijetna nezgoda, na srečo brez večjih posledic. Dva tekmovalca sta se zaradi premajhne pazljivosti zaletela v zraku , nas tala je le manjša pošk odba na letalih. Oba sta nadaljevala tekmovanje. Odvzem 100 točk pa je bil le nekoliko preblag ukrep. 6. dan - 10. julija Šestega tekmovalnega dne so morali tekmovalci obleteti trikotnik Slav. Brod - Opatovac - Osijek - Slav . Brod v skupni razdalji 214,1 km. Vreme je bilo spet ugo dno in kar 30 tekmovalcev je nalogo opravilo v celoti. Spet je zmagal Starih a s povprečno hitrostjo 80,26 km / h pred Cerinom 79,63 km / h. Thaler je bil četrti z 79,35 km/h. Ponovno je po večal prednost na več kot 200 točk pred Frencem in Peperkom . Odlično četrto mesto je držal Celjan Pižon pred Gatolinom, Lilijo in Šimencem. ~.

dan -

11. julija

Na poved vremena je bila optimistična tudi za sedmi . tekmovalni dan. Zato je

!Uvr

sti TeJr:aovalec Itev l. 2. ~.

4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 1~.

Iq.. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. ~O.

31.

~2. ~~. ~. ~5. ~6. ~7. ~.

~: ~1.

142.

Thaler Miha Prenc ~iva Peperko Franc Gatolin Miodrag .Medič Marjan Poglajen Janez Starovič Vojko ~i.enc Ivo Rojnik Črtomir Filko Ivan P!aj!er Vlado Kolarič Igor Lilija Bogdan Pižorn ~an Stariha Janez Ambrofič Leopold Novak Alojz KrUto Stipe Kikelj Marjan Berginc Tomd BlagOjevič B. Vranje! Milenko Pristavec Boitjan Vukovič Mita Benčič Borut Tepsi Nenad Čerin Tone Letič Marija Crnko Predrag Zadravec Bojan Habjan Janez Ilič Goran Radovič Danilo Čubrič Ivan Leček Miroslav Pripe1jai Stjepan Milakovič Mirko Huca1juk Milivoj Zemljič Zlatko Popovski Nikola ~arič Zoran Cesnik Milena ~ikič Anton Jukič Milutin Pilija Neven Medaravič Ljubo

Aeroklub ALe-Lesce Zrenjanin Celje !Ilovi Sad Ljubljana Celje Tuzla ALe-lesce Celje !Ilovi Sad M.Sobota Ptuj Celje Celje Ljubljana Ptuj B••esto B.Luka Ljubljana Celje Tuzla B.Luka ALe-Lesce Subotica Maribor Zagreb ALe-lesce Subotica Zagreb Maribor Celje Slav.Brod Sarajevo Rijeka Čakovec

Zagreb B.Luka Slav.Brod Zagreb Bitola Prijedor Ptuj Osijek Pri jedor Zagreb Pri jedor

'up jadral. letsla 00-100 DG-l00 C-75 DG-I0l 00-100 C-6T C-75 DG-I0l C-75 C-75 DG-I00 DG-l00 C-6T C-ST DG-I0l JAl'lTAR C-17 C-75 C-ST LIBELA DG-l00 C-75 DG-100 C-75 JAl'lTAR C-75 DG-I0l C-75 JAl'lTAR DG-I01 LIBELA DG-lOO C-75 DG-l00 C-75 0-17 C-75 C-75 B-4 DG-100 C-75 DG-100 DG-100 C-75 B-4 C-75

Skup'aj točk

7~51

6874 67~7 659~

6495

649~ 6~57 6~55 6~14

6196 5951 5864 5800 5791 5755 5'70~

5585 5~~2

5135 5048 5006 4985 4958 4667 4456 4426 4402 4382 4~

4045 ~80

~29 ~17 ~299 ~1~7 ~19

2517 2390 2024

19~

1519 1286 1180 1135 1069 945

~~~

f9~~

klil

12 862 ~ 984 6 947 5 974 22 750 10 868 2 998 26 581 28 580 7 918 1 1000 4 977 21 752 861 1~ 24 '704 8 91~ 9 887 14 840

5 12 2 6 14 18 4 2 17

16 26 19 17 ~

15 20 29 11 41 44 41 45 ~~

46 25 18 ~8 ~1

~ ~ ~

32 43 40 38 38

7~6 80~

581 760 773 528 819 756 573 869 241 156 241 117 469 100 695 7'70 ~24

526 374 374 374 522 216 ~4 ~24

324

1 22 15 11 ~~

19 27 ~

8 28 6 16 9 24 10 26 29 25 20 ~6 ~O

41 42 ~2 ~5 ~7

43 31 39 45 40 38 44 45

~.<1an

I ~O

162

629 556

245 581 550

. ~ 957 6 908 979 I 14 9~~ I 24 4 887 867 7 971 Ii 1 8 979 868 ; 12 890 , 10 14 1000 755 ! 14 1 875 910 ~ 10 , 4 5~1 808 28 724 14 817 25 14 655 28 517 928 , 13 635 23 646 9 874 28 28 916 14 702 22 912 662 28 28 617 26 673 14 814 14 500 610 28 28 405 28 4O~ 28 540 28 512 463 28 28 366 28 563 434 28 283 26 415 28 28 453 28 339 28 283

~.dan

~59

545

~9~

401

~59 ~59

401 581 O

359 64 ~59

~73

284 412 O O 359 ~8

O O 25

~59 ~59

O O O O O O O O O 25 O O O O

~an

175 ka

2 982 ~ 954 1 1000 9 925 18 788 4 94~

4 9&> 10 896 2 985 11 89~ 20 856 7 9~~

14 86~ 16 818

19 858 5 96~ 15 869 ~ 984

~5 1~ ~2

89~

425 5 9~ 19 776 11 90~ 41 ~~ 6 935 17 808 8 928 ~ 495 15 854 12 893 25 682 31 457 ~

26 647 24 731 ~9 329 10 920 20 769 43 263 ~8 2~

757 928 ~76

28 6~ 22 766 27 646 21 769 29 576 42 299 36 ~3 45 O 45 O ~

44 40

216 323

I I 18 ~1

88~

~27

859 6 961 1 1000

26 14 16 12 39 28 9

~27

696 872 866

892 69 644

901 764 33 322 27 661 21 849 24 752 17 866 8 916 ~ 199 22 764 25 715 ~ 199 42 11 ~ 406 O 43 O 43 97 37 O 43 38 79 29 456 2~

35 O 15

4 8 15 9 14 29 18 6 12 27 22 16 5 12 1 7 25 ~2 ~~

21 3 20 41 24 10 35 2 31 11 25 19 17

9~1 6~9 47~

405 740 988 746 162 654 878 204

955 810 5 979 2~ 810 9 92~ ~ 979 12 885 1 1000 ~ 979 2~ 810 9 92~ ~ 979 8 929 2~

818 979 850 1000

9 26 21 13 17 33 17 ~

22 13 ~

990 481 877 639 751 765 669

31 27 2 20

204 40 174 35 204 29 500 O 43 ~ 299 O 43 42 152 O 43 39 190 O 43

39 17

2~ 1~

35 ~5

848 204

klil'

klil

966 892

891 845 500 776 - 971 850 544

~6~5

~4;:5

~i:~ kili

klil

~ ~9

29 ~2

35 27 39 39 39 ~9

39 39

874 92~

781 841 874 861

1 1000 ~ 874 20 658 2 90~ 9 865 11 86~ 6 8'70 2~

10 86~ 4 871 22 5~ 18 71~ ~2

5 16 8 19 25 16 26 12 27 15 20 32 7

8'70 72~

866

698 497 72~ ~81

774 861 ~ 746 561 824 658 O 874 147 866 441 O ~2 698 . ~2 O 32 O 990 24 516 856 O 874 ~2 O 147 ~2 O 26 ~1 615 13 756 4~ 13 756 O 28 ~~7 861 32 O 111 29 317 111 32 O 698 32 O O O 32 O O 32 O 261 ~ O O ~2 O O 32 O 32 O 400

RAZVR3TITr;v EKIP UVR STI TEV 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lo 11 12

13 1" 15 i6

EKIPA ALC LESCE I AK NOVI SAD AK CELJE I AK OELJE III AK LJUBLJANA AK PTUJ AK TUZLA AK CELJE II AK BANJA LUKA ALO LESCE II AK SUBOTICA AK MAR I BOR AK ZAGREB I Al( SLAV . BROD AK ZAGREB II AK PRI JEDOR

ČLANI EKIPE

THALER ,r: l MENC GATOLIN, FILKO PEPER KO , LILIJ A POGLAJEN, PI ŽORll STARlHA, m:DIČ

TipI _~AL

pG..,.loo, OO - 1 01

OO - 101, C- 75 C-75 , C- 75 . 0 - 75 , C- 7 5 00-1 01 , DG-Ioo

KOLARIČ ,AMBROŽ I Č

DG-loo

STAROVIČ , BLAGOJEVIČ

0 - 7 5 , DG-loo LI BELA , C- 75 C-75 , C- 75 DG-l ol , 00-100

BERGINC ,ROJNIK VRANJEŠ , KRIŠTO ČERIN, PRISTA VEC LETIČ , VUKOVIČ

JANTAR

FILIJA, ZEMLJIČ

C- 75 , C- 75 JANTAR ST , DG-lo l JANTAR ST, C-17 DG-loo , C-75 B-4,B-4

JUKIČ , MEDAREVIČ

C-75 , C- 75

BENČIČ, ZADRAVEC

CRNKO , PRIPELJAŠ ILIČ, HUCALJUK

SKUPAJ TOČK

13.706 1 2 . 789 1 2 . 537 12. 284 12. 2 51 11.567 11.363 11. 362 10. 317 9.·360 9 . 049 8 .495 7 .379 5 . 8 19 3. 093 2 . 080

RANG LISTA KANDIDATOV ZA REPREZENTANCO JUGOSLAVIJE V JADRALNEM LETENJU ZA LETO 1984 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lo 11 12 13 14 15

!THALER MIHA tFRENC ŽIVA GATOLIN MIODRAG STAROVIČ VOJKO !ROJNIK ČRTOMIR ŠIMENC IVO !FILKO IVAN PFAJFER VLADIMIR STARIHA JANEZ KOLARIČ IGOR PEPERKO FRANC KRIŠTO STIPE LILIJA BOGDAN VRANJEŠ MILENKO NOVAK ALOJ Z

NPL nad Teheranom Več kot sto ljudi, ki so se 15. julija ponoči znašli na cesti TeheranSemnan, je videlo neznan bl eščeč predmet, .. ki ni niti najmanj spominjal na le teč i krožnik ". NPL je žarel v oranžni svet lobi . Ležal je na puščavskih tleh, čez nekaj časa pa je vzletel v navpični smeri in kmalu izginil za obzo rjem. Med množico oči vidcev, pretežno avtomobilistov, je bil tudi neki strokovnjak s teheranskega l eta l išča Mehra bad . Vojaške oblast i in radarske pos taje neznanega letečega predmeta niso "regist rirale "

ALO LESCE ZRENJANIN NOVI SAD TUZLA CELJE ALC LESCE NOVI SAD HURSKA SOBOTA LJUBLJANA PTUJ CELJE BANJA LUKA CELJE BANJA LUKA NOVO 1'1ESTO

6521, 283 6235,472 6224,477 6112,74 3 5974 ,963 5952,664 5899,453 5834 ,333 5692 , 666 5673 , 721 5649 , 900 5152 , 263 5104, 500 4760,889 4543 ,800

TOČK

" " " " " "

" "

" " " "

bila disciplina hitrostni prelet v trikotniku Slav. Brod - Podravska Slatina Borovo - Slav. Brod v razdalji 249,5 km. Kot začarano, dobra napoved se je spet skazila. Do cilja ni priletel nihče . Najdlje je priletel Šimenc 222,4 km (27 km pred ciljem). Herojsko delo so ta dan opravile te hnične ekipe, ki so vsa letala ponoči pripeljale na letališče . Pretresljivih sprememb v skupni razvrstitvi ni bilo. Vodilna trojka se je še kar držala na vrh u, s tem da je Peperko prišel na drugo mesto z 79 točkami prednosti pred Frencem. Na četrto mesto pa se je povzpel Šimenc, ki je za Frencem zaostajal samo še 175 točk . Tako si je močno povečal možnosti za osvojitev bronaste ali celo srebrne kolajne. 8. dan - 13. julija Pred startom za osmo in zadnjo disciplino 28. državnega prvenstva je bil najbolj miren vodilni Thaler - zaradi prednosti 272 točk. Za končno zmagoje

., Lep dosežek prvenstva je preletenih 54.991,1 kilometra, na jadralnih letalih naleteno je bilo več kot 1100 ur. Porabljeno je bilo več kot 4200 litrov letalskega in 3000 litrov avtomobilskega goriva. Skupna razdalja vseh osmih disciplin je bila 1700,4 kilometra, v primerjavi z letošnjim slovenskim prvenstvom je to za 200 kilometrov . manj. Skupna razdalja je bila v sedmih disciplinah 1904 kilometre. moral leteti samo mirno in zbrano in vsaj prileteti do cilja. Startal je sproščen, vedel je, kaj mora storiti. Letel je maksimalno zbran. Vsako najmanjšo možnost je izkoriščal za doseganje kar najugodnej šega rezultata. Vedel je tudi, da velika razlika v točkah pomeni tudi mesto na vrhu seznama kandidatov za državno reprezentanco. Uspelo mu je. Na cilj je priletel z daleč največjo poprečno hitrostjo 90,43 km/h. Ob naslovu državnega prvaka si je priboril tudi posam ično zmago s 97 točkami prednosti pred Gatolinom. Peperko ni uspel prileteti do cilja, a je kljub temu ostal na tretjem mestu. Tudi Šimenc ni priletel do cilja. Tako je ostal brez kolajne, še manjša izguba pa je bila v točkah za uvrstitev v državno reprezentanco. Na osnovi rezultatov prvenstva in točk na državnih prvenstvih pretekli dve leti leti so tekmovalce razvrstili na seznam kandidatov za državno n:prezentanco. S precejšnjo prednostjo je na čelu Miha Thaler, član ALe Lesce, pred Frencem in Gatolinom , sledijo pa Vojko Starovič, Črtomir Rojnik in Ivo Šimenc. LEON MESARIČ

med najvestnejšlmi, njegova zmaga je priborjena z veliko dela na treningih, v proizvodni delavnici na letališču in ob knjjgi. Ceprav šele peti ob končni razvrstitvi, je bil Darko Svetina prav gotovo junak tekmovanja. Preživljal je težke trenutke, ker je moral kar dva dni zapored odmetavati glavno padalo in se reševati z rezervnim. Pri drugem se mu rezervno padalo ni hotelo takoj odpreti, šele kakih tristo metrov nad zemljo se je kupola napolnila z zrakom. Tretji dan se mu je še odtrgala komandna vrvica in je le s težavo in veliko iznajdljivosti prijadral v cilj ter pristal samo centimeter od strogega centra . Vse te nezgode so ga spravile v izredno težaven psihičen položaj, ki gaje z izredno voljo in borbenostjo prekosil in na Koncu osvojil celo štiri kolajne. Njegov največji dosežek pa je gotovo zmaga nad psihično moro, ki ga je po treh nezgodah krepko zdelala.

Drago Bu nčič "Kengs" - uspehi lelkih padalcev so njegovo delo

Bogdan Jug

Od 23. do 26. junija so slovenski padalci tekmovali na letališču v Lescah za naslove republiških prvakov. Organizator, alpski letalski center iz Lesc, je izpeljal tekmovanje vzorno in v zadovoljstvo vseh, svoj delež pa je prispevalo tudi lepo vreme. V članski tekmi je sodelovalo 27 tekmovalcev iz AK Ptuj , LC Maribor, AK Murska Sobota in ALC Lesce. Med njimi je bilo kar 14 mladincev, kar je vzpodbudno, mladi so premagovali celo izkušene starejše državne reprezentante. V vseh disciplinah je bila tekma v znamenju medsebojnih ostrih bojev leških padalcev, predvsem pa člansko in mladinsko ekipo. V ekipnem tekmovanju so bili starejši boljši, vendar so jim mladinci zagrenili veselje s posamičnimi zmagami. Od devetih kolajn so jih mladinci osvojili kar pet, od tega dve zlati. Prijetno presenečenje prvenstva je bil 19-1etni Bogdan Jug, ki je ugnal vse starejše reprezentante in postal republiški prvak med člani in mladinci. Bil je tudi najbolj borben in zbran. Niti zaključni izpit na železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah ga niso spravili s tira. Zjutraj je delal izpit, čez dobro uro pa je že tekmoval v Lescah in zmagal. Po prizadevnosti na treningih je mladi Jug

Pozornosti vredna je tudi uvrstitev Branka Mirta, ki je v preteklih sezonah vedno zaostajal korak za prvo leško peterko in uvrstitvijo v državno reprezentanco. Tokrat je bil Mirt izredno miren in si je v skokih na cilj priboril srebrno ko lajno za Romanom Božičem, ki se je po vrnitvi iz vojske hitro znašel in ujel svoj občutek za skoke na cilj. V osmih skokih je doskočil skupno samo II centimetrov od cilja. Natančno v cilj, ki predstavlja krog petih centimetrov, je doskočil trikrat, to paje uspelo tudi Jugu in Mirtu . Intihar, lanski državni prvak in specialist za skoke na cilj , si je končno zmago prvenstva zapravil z osmim skokom, ko je doskočil 14 centimetrov od cilja in je bil po osmih skokih s 25 centimetri šele četrti. Bil pa je odličen v figurativnih skokih z višine 2000 metrov, kjer ja zmagal pred Jugom in Hrastom, bivšim državnim prvakom, ki ima že več kot tritisoč skokov. Leščanom so se najbolj približali Ptujčani. Za vidnejši napredek bi morali imeti boljše in več treningov. Zlatko Čuš, Vidovič in Žmavc bi prav gotovo lahko posegali tudi po medaljah, če bi bile njihove priprave izdatnejše. Še najbolj zaostajajo v figurativnih skokih, kjer pa tudi najboljši Leščani ne predstavljajo niti povprečne mednarodne kvalitete. Z uporabo video naprave Leščani lepo napredujejo. Če jim bo uspelo zmanjšati čase za izvedbo kompleta za eno do dve sekundi, lahko računajo na boljše uvrstitve tudi na naj kvalitetnejših mednarodnih tekmovanjih. Za tak podvig potrebujejo še kaki dve leti pridnega dela. Njihov adut je mladost, zato so poželenja po uspehu povsem utemelj ena. . V skupinskih skokih na cilj je.bila leška ekipa v sestavi Hrast, Intihar S a fa rič , Svetina in Mirt izredno dobra inie v

Branko Mirt

Dušan Intihar

Roman

Božič

Darko Svetina

Janez Safarič

Dušan Frank

Zlatko Čuš

Roman

Pogačar

Janez

Vidovič

Branko Hrast

Bojan Žmavc

Jože

Edi Butolen

M. Strumberger

Stanko Čuš

Janez Fajfar

Zoran Španinger

Fanika Kranjc-

Jože Jurša

Iztok Prešeren

Janez

Brane Valant

T. Marzidovšek

Sandi

Pojbič

Marinčič

Vrbančič

Senad Salpič

-Q.CD > SC)<3 ~ -C)C)CD

::l

&§:;a: <: ; S 3: ~ 3 ~ §. ~ NN ~ ~ 2: g::>o -o'' ::>~ ~ no.~c'". -~ > ~:S<> ~. '" < ~..'" '" o. ""':;.:l::r \".1 Z 3 Ct'~ >-

I»CC

~5.o.~ O:~ ~ "T1~ ' Z(1) ~-.-

:;~.

2.. ~ _.:s _

o.......

~ ~

2. >- _~'"'1

~ '"t'

7 ~·>o ~

~~-·a~·<>S.5·S~ . 0- · ::>o.- . ~~q~~ . ~O ~~. ~~; ~ _.< ::J . g~ o:S ~~:Vl'e c <>~-<><_·",_<>30n <>~ O"'~- ' -

[a~ ~'76':S

o o o

::1

~ 3

o . oo~3 o _ .o"'ooo.

•

tIl t"'"

g3q;~~

ooo o

::><~3- ' <D) :r ~

~ ~ 'O.fi' O :< Q) ~ 3 ~ ~ Vt:S ~ -7&' ~ O ..... tv ~:r ,.< -;a 3 _, -.l ;-

oo < ::;: 5" ~.

...

O..., - ,

,., :::.: N ~ ~

~~ .'" ~~ ."""

"cl .....

_ ......

~4'~(lI"" w~~ ~5 ~~O'

::::!.~~

en . _.

m~::>::>i",~-·<<>~~~-oe.mL.O~in",::>o.~

a. ~ ~!i ~;- 2:~ "'" ~ ~~ g.:;~ -J~ ' ~ ~ ~ :e S!i!. <'~:"O ~::; o ;- ::;"'0 og 8 c:..., ~ c o. ~.:. -.~b::I

~ S· ~ §rg:;:

O O O (D:S 3 x:g ... ~ g' --:a~;23 =.~ <.g~ ~~ ~O < ,;~~'!!,~

~~CIt<

-",<>::r::r~<~~

;'~~~R~qC~~gN~

~m::r<>~

3 ~~ ~~ ~!.(JQ ~~ ~ 3 Q

~ _.

C)-š"

~~->~g~i~'<r1~~~~ ::a.c .n"g ::; . ~C; SS-C :=-.Q n 2:!E:n.-..n ::jO =. _ =: 8.. o· - ('Do ~"'O =.: "'" O n -- "T1 o.

~-o.-·::rm~- .

<"Cl c) oo)

[t; [~~ ~~2.g] ~3 ~3~·~~. ;; [3 o·~~; ~5 ' ;-~-g ~ ~ 8.g5·[~~ 00:s o.""OAO D)("O-~ cnN ~ntll:SD)<..,c"'O:ro"·o. n~D)"'n< _. til O ~ ~ o. _ . 5' ~. ~ 2. vl N< ~ "o vi'" o.. ~ 0,-. -. O Ne O "'~. _ _ . ~ <: _ . ~ (i;'" ~ OO

(JQ

(1)

~ :rl-.~ ' ~_~I-."< ~ ~ §';;'iJ ~ ~~2 3 N, e ~ Q) ~ S n' ~ ~ Q)= ~ _,::5 O ~ ene oN

~ ~ o. N' N ro _,oo :s ... N

(1)

B O

(li '

(li'

::J

-3 C P_·0 '" ol Cr~ _,

8,~~·~~,<g~,~g~8R9~~~~

L cm

Vt,:-:- ~

t;I)C

(li

< S, (')c S

(") ... ~

::J _ ~ C

9":, R S, ()c ~

"'t

~ ~ -< - ,,.

::> ::rN '" O O 3

B,~' O~ ~

"'~·o

~99>~;fr~~'~~

/'""'1

~OO)CC C _

_.>v

(")::.:

"''''::> '"

~~--

oo)

~ N<~. _.CD::I C

~~7~

KONČNA RAZVRSTITEV . ČLANOV

JMEsTe 1 2

3 4

5 6

9 lo 11 12 13 14 15 16 17 18

19 20 21 22 23 24 25 26

TEKl10VALEC

JUG BOGDAN

KLUB

ALe II

ALe I l1IRT. BRANKO INTIHAR DUŠAN ALe I BOŽIČ ROl1AN ALe II SVETINA DARKO ALe I ALe I ilAFARIČ JANEZ FRANK DUŠAN ALC II ČUŠ ZLATKO _1 AK PrUJ POGAČAR ROl1AN ALe II AK PrUJ VIDOVIČ JANEZ HRAST BRANKO ALC I Žl1AVC BOJAN AK PTUJ POJBIČ JOŽE AK I1.S0l!. AK PTUJ ČUŠ STANKO ALe II FFAJFAR JANEZ ŠPANINGER ZORAN LC l1ARIB. BUTOLEN EDI AK PrUJ VREČKO-KRANJCF. LC l1ARIB. JURŠA JOŽE LC l1ARIB. Le l1ARIB. ~EREN IZTOK VRBANČIČ JANEZ AK PrUJ AK PTUJ ilTRUMBERGER 11. VALANT BRANE ALe III l1ARZlDOVilEK T. ALe III l1ARINČIČ SANDI ALe III . KORd!ro JOŽE Le l1ARIB. SALKIČ SENAD ALe III

SKOKI NA CILJ S 1000 m

I I 6 !

1 1

O I'

3 1 8

6 2 32

2 15 3

O ;l

9 O 7 O

14 28

3 7

5 O

3 1

7 106

8 24 2

39 102 106 1 57 15 23

39 125 15 5

25 19 93 63 43 25 106

230 27 500 126 354

387 500 500 500 319

38 12 37 122 48 27 59 158 264 284 500 157

220 6

15 15 89 15 152 107 333 26 134 338 500 262 500 500

15 40

52 222 132 500 .

15 80 157 241

105

130 172 65 220 500 179

257

346 244 500 129

500

lo 500 34 237 128 500 200 500 500

l1ESTOITOČKE

2l~

191

9 4

251 11 21

25 1

251 68

1:I l

62 32

3 lo

9 7

i 30347 1 168

4 :

3 I 246 , 15

93 11 167 i 14 1 I 135 i 13 326 17 381 1 31 1 125 , 12 '6

110 621 18 70 689 : 19 164 ' 1400 : 21 49 500 368

912 1437 2127

50012600 477 2943 500 3255 500 3009

20 22 23 24 25

29 26

9 25 100 81 49 64

256 225 121 196 169 289 144 324 361 441 400 484 529 576 625 729 676

VNI SKO~~ 2000 m ar SKUPAJ 3 SEK. SEK.

-1

8 8 1 8,21 ,91 ,81 '0 8,5 , 9,3 8,8 1,8 8,6 i 8,0 1 8 ,4 0,4

9,8 , 8,7 1 8,7 , 8,9 1 9 ,2 1 9 ,1 10,4 :10,5 110,5 , 10,6 :10,1111,7, I I ; 10,3 :11,6 ;10,71 11,0 ,12,3 \11,3 , 12,9 '11,4 11,5 ! 8,5 1 9,0 8,61 1 I 10,3 1 9,8 9,7 i 13,3 113,0 113,4 i 12,3 13,1 '12,7 !

•

1,4 1,0 1,2 0,8 1,6 0,2 0,6 1,0 0,2 3,2 1,6

13,7 12,7 1012,811,0 9,213,4110,4 4,2 16 13,4 15,4 17,2 14,4 12,9 16 17,4 16 16 12,5 20,6 15,4 15,5 16 21,6 16 16 16 32,8 16 16 116 16 16 0,6 16 16 32,0 16 16 16 16,0 16 16 0,6 16 14,4 16 16 16 16

25,9 26,4 25,0 27,2 27,2 31,4 32,4 32,6 34,6 35,8 26,1 29,8 39,7 ·38,1 39,2 33,0 44,8 43,3

46,9 44~5

48,0 48,0 48,0 48,0 480

46>,. 48,0

I l1ESTOITOČ 2 4

~ SKUP&:

TOČK

5 5

12 13

25 25 64 81 100 144 169

3 7

9 lo

16 14 15 11

19 17 18 21

22 22 22

22 22 20 22

9 256 196 225 121 361 289 324 441 484 484 484 484 484 400 484

13 20 26 26 34 89 181 181 193 233 265 274 377 392 394 410 505 613 685 882 884

968 1013 1060 1109 1129 1160

SKUPINSKI SKOKI NA CILJ S 1000 m Č L ANI

EKIPA

RANG 1 2 3 4 5

ALC Lesce I ALe Lesce II AK ptuj LC Maribor ALe Lesce III

" "urA~

0,11 0,16 0,42 2,70 11,11

0,13 0,32 0,24 2 , 24 17,06

0,17 0,07 1, 25 2,45 8,65

0,06 0,10 0, 24 6,81 16,00

0,47 0,65 2,15 14,20 52,82

0,04 1,43 0,33 7,70

0,10 1,80 1,07 10,08

0,03 1,15 2,51 7,75

0,03 0,84 8 .. 25 2,98

0,20 5,2.2 11,16 21,51

MLADINCI 1 2 3 4

ALC Lesce I AK ptuj LC Maribor ALC Lesce

BIIJPIlfSD: LIItOVNI BlOKI Z VIŠINE

2750 •

MESTO

EKIPA

8E8'l'AVA EKIPE

AU; I

HRAST, INTIHAR FRANK,MIRT

ALe II

JUG B. ,SVET~A

ČUŠ · S.~~DOVIČ

1.SIOK

POGAČAR,BOŽI

AK PrUJ

ŽMAVC,

PADALSKO PRVE N STV

2.SItOK

SKUPAJ TOČK

SLOVENIJE

VlIl. Prvenstvo mladincev

GENERAL.'1A ..t;VRSTITEV CU ·

1.1J t:G Bogdan ! BOŽIČ

Roman

Fiaure

Skupa:

ALe I.

3. SVETIl' A Darko

ALe I.

4. FRA1\: K Dušan

ALe II.

ČVŠ Zlatko

AK .Ptuj

AK Ptuj

JURŠA Jože

AK Mar1bor

'36

8 . PREŠEREN Iztok

· AK Maribor

162

6. BUTOLE:-l Edi

9. VRBANČIČ Janez

AK Ptuj

100

164

10. STRUMBERGER M.

AK Ptuj

100

200

11. VALANT Brane

ALe II.

121

100

221

12 . MARZIDOVSEK T. ALe II.

144

100

244

13. KOROSEc Jole

AK Mar1bor

196

260

ALe II.

169

100

269

SALKiČ senad

Bogdan je doskočil v ničlo (Vse slike: L Mesarič) štirih serijah (16 skokov) zbrala · pri doskokih samo 47 centimetrov, mladinska ekipa v sestavi Pfajfar, Frank, Jug, Božič in Pogačar 65 centimetrov, tret ja je bila ekipa Ptuja že s 215 centimetri. Mariborska ekipa je zaostala za več kot 13 metrov. Atraktivno je bilo tekmova nje v skupinskih likovnih skokih z višine 2750 metrov. Ta disciplina je pri nas še v povojih, ker nimamo primernih le.tal za skoke z višine 3000 metrov. Kljub temu so Leščani naredili lep napredek v tej zvrsti, ki je v svetu znana kot .. RELATIV". Leški prvi četvorki je uspelo sestaviti v dveh serijah štiri različne kombinacije, drugi ekipi ALe tri like, Ptujčanom pa ni uspela nobena kombinacija in so ostali brez točk na tretjem mestu. Za mladinsko prvenstvo Slovenije so veljali doseženi rezultati med člani, le za uvrstitev ekip pri skupinskih skokih na cilj so mladinci izvedli še štiri dodatne serije skokov s po tremi tekmovalci v ekipi . LEON MESARIČ

JO BATHMAN. 39 letni ginekolog iz ZR Nemčije. je postavil nov evropski rekord v preletih z zmaji. Zadnjega maja letos je poletel iz Zillertalerja in po 202 km in 7 urah 5/ minutah letanja pristal v Triebenu (Avstrija). Svetovni rekord se vednodrfi Američan Jim Lee. kije preletel razdaljo 265 km. V Jugoslaviji je trenutno rekorder Viktor Vreš s preleteno razda/jo 85 km. I. K.

4. pokal B. Ivanuš Preložili izstrelitev evropske rakete (AFP Reuter) - Evropska agencija za veso ljske raziskave je sp o ročila , da so preloži li izstrelitev evropske rakete Arianne, ki naj bi poletela v vesolje 15. septembra iz francoske Gvajane. Tako so se od l oči li za radi " tehničnih težav" s satelit om Intelsa t-5, k i bi ga morala ponesti s seboj Arianne. Predstavnik mednarodnega konzorcija za sa telite Intelsa t je sporočil, da so se zadnje dni pojavile težave na podobnih telek omu nikacijskih satelitih, ki so že v orbiti, za to bo treba Intelsat 5 nujn o še dodatno pregledati. Izstrelitev so odložili "najmanj za teden dni" .

Novomeščanom

Za letošnji mednarodni Pokal B. Ivanuš v Portorožl!. se je prijavilo 60 posadk , od tega 30 iz Svice, Italije, Avstrije in ZR Nemčije. Vendar se je moralo 1. julija, na dan prireditve zaradi hladne fronte nad Alpami 10 letal vrniti na matična letališča, šest "letal iz Italije pa sploh ni poletelo, ker so od naših oblasti dobila odobritev za prelet šele na predvečer tekmovanja. Poleg tega je bilo 1. julija v Nemčiji državno prven stvo motornih pilotov, v Avstriji pa so praznovali 30. obletnico ustanovitve naci o nalnega Aerokluba.

Tako je za 4. pokal B. Ivanu ša sta rtal o sa mo 39 posadk, med njimi 12 tujih . Vseen o pa je tekmovanje potekalo po načrtu in pravilniku, pritožb ni bilo. Na zaključni svečanosti z razglas itvijo zmagovalcev so razdelili 24 medalj in 12 pokalov. Vsi zmagovalci disciplin so bili jugoslovani, pokal Branka Ivanuša pa sta osvoji la Novomeščana Iztok Pekolj in Vojko Grobovšek. Najboljša ita lij a ns ka posadka se je uvrstila na 9. , najbo ljša avstrijska na 13 ., nemška na 31. in šv icarska na 33. mesto.

Prireditev je stalo okrog 650.000 dinarjev, vsi stroški so bili pokriti s kotizacijami (410.000 din) in drugimi dohodki. Devizni dohodek same prireditve je znašal 8.250 nemških mark. 5. pokal B. Ivanuš bo leta 1985 spet v Portorožu. Uvrstitve v

točnosti

pristajanja: Danijel Jezernik (YU) . ..... ......... . .. .. . . 70 točk 2. Karel Krepf1 - Alojz Gojčič (YU) .... ................. . 60 točk 3. Iztok Pekolj - Vojko Grobovšek (YU) . . . . .................. 50 točk 1. Jože Lukanc -

Uvrstitve v

časovni točnosti:

Alojz Gojčič (YU) .. . ... .. ........... .. 240 točk 2. Milan Hrovat - Janez Žerovc (YU) ... ........ . ....... .. 240 točk 3. Peter Ravnak - Slavko Lakovič (YU) .......... . . . ....... . 239 točk 1. Karel Krepf1 -

Uvrstitve pri navigacijskih nalogah: Kodrič Srečo Stegovec (YU) ................... . . 630 točk 2. Peter Ravnak - Slavko Lakovič (YU) ... . ...... . ... .... ... 629 točk 3. Benjamin Ličer - Vojko Zornada (YU) . .. . . ... .. .... .. ..... 609 točk 1. Matija

Na zmagovalnih stopnicah stojijo Lakovič in Ravnak (2. mesto), Pekolj in Grobovšek (1. mesto) ter Kodrič in Stegovec (slika levo nad naslovom) - Pogled na zbrana letala (na levi strani spodaj) - Prireditev je odprl predsednik org. odbora Livio Jakomin (zgoraj) - Med zanimivimi gosti je bil tudi tale nemški Bo-208 "Junior Bli iz tovarne Boelkow (Foto: Jure Pestotnik)

•:««««««««««««««««««««««.««««««««««««««««« •: SKUPNA UVRSTITEV: •

: • ; .: • : • :

1. Iztok Pekolj - Vojko Grobovšek 885 točk. 2. Slavko Lakovič - Peter Ravnak . 878 točk: 3 Matija Kodrič - Srečo Stegovec 868 točk. 4: Danilo Hojnik - Tomo Verbančič 864 točk; 5. Benjamin Ličer - Vojko Zornada 834 točk. 6. Karel Krepf1 - Alojz Gojčič 786 točk: 7. Danijel Hren - Tomaž Koritnik 745 točk. 8. Peter Karner - Boris Blažič . 733 točk; 9. Eligijo Lonardi - Francesca BelluZZ1 (Ita.) 730 točk. 10.Adolf Šuštar - Rudi Perše 723 točk;

:«««««««««««««««««««««~««««««««««««««««:

PRED VOLILNO SKUPŠČiNO (Nadaljevanje z 2. str.) kandidate za vodilne funkcije v ZLOS ter izvedlo kandidacijski postopek predlaganih in sprejetih predlogov s strani PS ZLOS, prosimo vse članice ZLOS, da o tem organizirajo na zborih članstva javno razpravo in da sprejete predloge posredujejo v pismeni obliki PS ZLOS do l . decembra 1983. Na tej skupščini bomo obravnavali tudi spre membe in dopolnila statuta ZLOS. V 17. in 23. členu statuta ne piše, kdo sprejema pravilnik o priznanjih ZLOS. Prav tako manjka člen: "Priznanja ZLOS so: zlata, srebrna in bronasta medalja za dosežene športne rezultate, odnosno plaketa za dolgoletno delo ali zasluge članov oz. članic. Prav tako je potrebno dopolniti ali spremeniti 24. člen statua. V tem členu je potrebno uveljaviti načelo konferenc delegacij za posamezna območja, ki gravitirajo k posemezni letalski šoli. Po sedanjem sistemu so nekatere članice ZLOS (razen letalskih šol) premalo neposredno Vključene vsamoupravni delegatski sistem na ravni republike. To so predlogi za javno razpravo s prošnjo, da nam v pismeni obliki sporočite vaše pripombe in predloge do 1. decembra 1983. To so zadeve, ki spadajo v področje samoupravne organiziranosti naše zveze in o katerih naj bi odločalo članstvo. MIRKO BITENC Sekretar PS ZLOS