Krila 8 1984 by Milan Korbar

{AJ DELA ZVEZA

Ei'

KAJ DELA ZVEZA

El' KAJ DELl

Viktor Vrel na Krllkl gori maja 1984 (Foto: BOitjan Bernik)

Kaj je z zmajarskim pravilnikom? Japonci izstrelili meteorološki satelit Japonska državna agencija za raziskovanje vesolja je izstrelila meteorološki satelit GMS-3. Kot poroča agencija Kjodo, so satelit izstrelili iz medplanetarnega centra v Tanegašimi v območju Kagošima. To je že tretji satelit, ki so ga Japonci izstrelili v obe močju Kagošima. To je že tretji satelit, ki so ga Japonci izstrelili v zemeljsko krožnico. Izstrelili so ga z raketo N-2, potem ko je začel uspešno krožiti okrog Zemlje, pa je dobil uradno ime "Himavari 3" (Sončen cvet). (Tanjug)

Dne 21. aprila 1984, je bil v prostorih LZJ v Beogradu sestanek o problematiki zmajarstva, katerega smo se udeležili: Radovan Korda, Dejan Gajič, Djorje Munk, Ivan Benašic, Oskar Popov ic, Zlato Vanič in Ivan Konavec. Pogrešali smo predstavnike ostalih republik, saj so na sestanku bili prisotni le predstavniki Srbije in Slovenije, čeprav so vse republiške in pokrajinske letalske zveze dobile vabila. Na preteklem državnem prvenstvu so mi fantje iz ostalih republik povedali, da jih o tem sestanku ni nihče obvestil. Očitno odgovorni v republiških letalskih zvezah premalo spremljajo dogajanja na tem področju ali pa priča kujejo, da bo nekdo drug reševal probleme te panoge. Omeniti moram, da je sestanek s podobnim dnevnim redom bil že marca 1980 leta, torej lep dokaz, kako naši birokratski mlini počasi meljejo. Mislim da ni to nič čudnega, saj ni bil nihče zadolžen z rokom in odgovornostjo. Tako smo po št-irih letih ugotavljali, da je v tem času razvoj šel naprej, mi pa še vedno debatiramo ali zmaji so ali niso. Ugotovili smo, da so se tudi v_ Jugoslaviji pojavili motorni zmaji, da v Novem Sadu gradijo že prva lahka motorna letala (UL), da Jugoslovani

sodelujemo na evropskih in svetovnih prvenstvih itd. Da sestanek ne bi bil samo ugotavljanje stanja, sva z Vaničem pripravila predlog pravilnika o letenju z zmaji, na osnovi obstoječih pravilnikov držav, kjer je zmajarstvo močno razširjeno. Po temeljiti analizi in dopolnitvi predlaganega pravilnika, smo se prisotni dogovorili, da tov. Gajič poskrbi za prevod pravilnika v ostale jugoslovanske jezike. LZJ je zadolžena, da formira komisijo za zmajarstvo (enak sklep kot leta 1980), ki bo pravilnik sprejela in ga posredovala ZKPZ. Glede na to, da je problematika zmajarstva zelo široka, smo se omejili samo na osnovne probleme kot so: definicija zmaja, pogoji za letenje, varnost, zdravstveni pregledi, letenje v dvojicah, letenje ponoči itd. V pravilnik nismo namenoma vključili problematike letenja tujcev, gradnje in atestiranja zmajev in opreme, tekmovanja, šolanja in izpitov. Omenjeno problematiko se bo reševalo po sprejetju osnovnega pravilnika . Sedaj je na potezi LZJ in upam, da ne bodo minila še štiri leta oo naslednjega sestanka . IVO KONAVEC, predsednik komisije za prosto letenje pri PZ ZLOS

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

* KelL4 LETO XIV

1;(

AVGUST-SEPTEMBER

1;(

ST. 8-9

str. 4

Itr.

Počasi se pripravljamo na "bilanco" sezone in kakšne silne termike tja do novega marca najbrž ne bomo dočakali. Seveda poročil z vseh letošnjih tekmovanj še vedno nimamo, pa se tolažimo, da bo kmalu daljša noč in bodo naši vrli poročevalci našli več časa tudi za KRILA! O padalcih vse dobro - ne samo zato, ker sp res dobri, ampak ker smo o njihovih uspehih sproti na tekočem . Sicer pa je ta snopič posvečen Beli krajini in spominom na slavne dni pred 40 leti, ko je bil ta del naše domovine tudi letalsko mnogo bolj spoštovan kot danes. Ob tej in drugih letošnjih obletnicah vojaškega letalstva kar ne moremo mimo še enega borbenega pogleda na naslovnici, hkrati pa z njim opozarjamo na predstavitev Super Galeba v današnji številki. Atraktiven posnetek skupine G-4 je delo našega stalnega sodelavca, $tajerca Ivana Laznika iz Beograda.

OTOK :c84

str. 12

Letalska pošta Kako je prišel C-47 na Otok Leščani spet državni prvaki Motorni zmaj z Gorenjske na Otoku Rieti 1984 G-4 na našem nebu na pripravah za SP ::-84 Kako smo čakali zaveznike Državno prvenstvo F 3 B Vestnik

4 8 10

12 16 17

26 28 30

str. 20

Jere,tlJ

str. 28

Izdaja Zveza letalskih organizacij· Slovenije v Ljubljani , Lepi pot 6 " Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta " Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije , uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za 'črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar. naj sodeluje II reviji s poročili in slikami , ki obravnavajo dejavnosti , kot: modelarstvo, jadralstvo. padalstvo, motorno letenje, raketarstvo . zmajarstvo in balonarstvo. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji -:; Uredni~ki odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Jože Cu den , Jurij Franko, Dominik Gregl, Belizar Ker$ič, Leon Mesarič, Jure Mežnar$ič, Franček Mordej, Marjan Mo$kon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, SrečoPetric (tehnični urednik) in Ciril Trček " Lektor: Jože Mikec " Na' slov uredniMva: Marjan Mo$kon , poMni predal 33, 68001 Novo mesto " Prispevki za objavo v KRILIH morajo bili v uredniMvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo , razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami " Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije , Lepi pot 6, poMni predal 496 , 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504 , tekoči račun pri ZLOS, $tev. 50101·678-51077 . Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napišit.e stari in novi naslov, upravi revije sporoČite -tudi, če revije ne prejemate redno -:; Let na nar oč nina 500 din , cena posamezne ~tevilke' Š()1 din -:; Lektoriranje rokopisov, grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

Ni dosti majkalo, pa bi Ala pomembna obletnica iz slovenske partizanske letalske zgodovine mimo nde javnosti in celo mimo Belokranjcev, ki imajo seveda nemalo zaslug za razvoj naAe medvojne avijacije. Končno so se odgovorni le streznili in potem delali s polno paro, da je bilo na predvečer prireditve res vse nared, na žalost in brez njihove krivde tudi - kislo vreme! Ceprav je nad Belo krajino spet (skoraj tako kot pred 40 leti!) živahno brnelo že v soboto, saj so si stari in mladi navduAeno panoramsko ogledovali svojo milo deželico, je bil nedeljski spored zaradi luž po vzletno-pristajalni stezi precej okrnjen. Pa vendar je bilo srečanje starih borcev in mladih letalcev ob jubileju partizanskih letali Ač in spuAčaliAč v Sloveniji tako prisrčno in sproAčeno slavje bratstva in prijateljstva med naAo ljudsko vojsko in domač i ni , da je to tradicijo samo Ae prepričlj i vo potrdilo. Sportni letalci in padalCi, vojaAka letala in helikopterji, reAevalci republiAkega sekretariata za notranje zadeve in seveda gostolj ubni Belokranjci so dali vse od sebe - kako pa pogl ejte v fotoreportaži naAega marljivega sodelavca Jureta Pestotnika iz Brežic!

OTOK

~~84

Od zgoraj navzdol, od leve proti desni: Leški padalci-akrobati in državni reprezentanti na svetovnem prvenstvu s svojim učinkovitim stolpom - Borčevski prapori med nagovorom predsednika metllške občine Janeza Gačnika Slavnostni govornik Viktor Avbelj in načelnik vojaškega letalstva generalpolkovnik tedo Kovačevič - Za poskočno razpoloženje sta skrbeli kar dve godbi: dom a ča plehmuzka in metliški tamburaši - Svoje prvo letalo Vuk T - YU 4366 so Beiokranjci krstili s šampanjcem ...

Vuk se je lepo sončil, janč kov in praiičkov (kot smo napovedali!) zato seveda ni manjkalo, Novomeičani pa so lahko v miru služili v svoji prikolici s prodajo letalskih posterjev, spominkov in vozovnic za panoramske lete s pisano floto cessen, piperjev in utev - Izkuieni letalski ipiker Tomaž Terček je tokrat prisedel kar na kontrolni stolp vojaikega programa, pilot Jože Pezderiek iz Crnomlja je s svojo helikoptersko ekipo veiče "reševal" ponesrečenca, vodja letenja Gaiper pa tudi ni bil nikoli praznih rok ...

Za gorivo je skrbela potujoča bencinska z letališča v Cerkljah - Pilot gazele 832 se je izkazal za pravega mojstra v okretnosti - gledalcem pa je zastajal dih tudi, ko so predstavili svoje mašine Slavko Ovčariček (Galeb G2), Branko Aleksic (Super Galeb G4) in Marko Bukovec (Orel) - Na desni strani: akrobati na zlin ih se vsakorat najprej temeljito dogovorijo, potem z natančnostjo in spretnostjo navdušijo mlado in staro: Mišo Menjan (DJX) , Borivoj Bivič (DIX) in Andrej Perc (010) - Vse foto: J.Pestotnik. črpalka

BJA LETALSKA POŠTA PAR AVION o AIR 11AIL VIA AEI o

Uspešni Fokker Fokk er, nizoze mska dru žba, je imela ob po lletju 10 milijo nov 410 ti soč guldn ov do bi č k a, kar je 64 odstotk ov več kot v istem o bdo bju la ni. ae ro n av ti č n a

TU-l44 je predrag Leta lo tupolj ev 144, bo lj zna no kot "konkordsko", ker spo minj a na brit ansko-fra ncos ki co ncodo re, so za radi negospodarn osti i z klju č ili iz sovjetskega leta lstva. Kot je s p o roč il šef medn arodnega odd elk a sovjetske agencij e Aero not Nik olaj Po luj a n č ik, so let a lo TU z44 i z l oč ili že po nek aj mesecih pres kuša nja, ker sta ne več kot z njim za slu žijo. Ta tip let a la je bil v rabi ko maj po l leta in to v glav nem na progi med Mos kvo in Alma Ato . (PO D ELU)

Trebanjski IKARUS med tehničnim pregledom (Foto: J. Simčič)

"Nebesni moped" nad Trebnjem . Kot blisk seje razširil glas po trebanjski dva privatnika imata svoie letalo.

ob čini:

ln kmalu potem j e pod nebo poletel prvi trebanjski ultra lahki. Rdeče- b elo-m o dro obarvano letalo j e poleta valo nad Trebnjem in ok olico, ljudje pa so se ozirali gor in se čudili, k ot bi nad mesto priletel roi le t ečih trdnia v. S eveda pa ne gre za obi čajn o letalo. V Zah odni Nem čiji izdelan UL z dvema sedežema lahk o leti okoli 1.500 metrov visoko, njego va n ajvečia hitrost pa ni več k ot sto kilometrov na uro. Kupil gaje .lože Kastelic iz Z densk e vasi. ki j e član trebanjsk ega aero kluba. Seveda bi ga ne smel uvoziti. če bi nekaj let ne delal v Kanadi. Ker pa sam še nima izpita za letenje s tem "nebesnim mopedom " - po sedanjih predpisih ga tudi ni treba imeti. narobe bi pa bilo. če bi vanj sedel popoln oma brez znanja - ga za zdaj " šo./i'ra" trebaniski obrtnik Tone GaJperJič.

I(b",

PRAVIL~IK VS\)

CN/to SKoK.

VAZt

ZA..

Z njim se j e popefial tudi .Ianez Prosenik st.. ki se j e straha pred hitro.\'tio in leteniem znebil že pri svoiem motorističn em udejst vo vanju. Z a zdai j e Ikaru.\' parkiran pred Prosenik ovim k ozolcem. pristaja pa kar na njivi v Peklu. Tam .\'o tudi že pristajaIn e naprave. ki so jih vrli Trebanjci naredili kar sami. ln tak o se j e za čela aeronaVlika v trebaniski ob čini. Mn ogo desetletij za bratoma Wright. a spremfiana z mnogo več nav.du šenja pa tudi zavisti. .I. SIM ČIČ

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL oVIA AEI Uprilogu se nalazi potvrda o uplati za 6 novih pretplatnika na reviju KRILA i nekoliko kari!f.atura akademskog slikara Grozdanic' Zivka-Gcre. sportskog padobran ca. .lOVICA MANDIe Igm. odreda IBIII-6 71212 HRASNICA

PONUDBA & POVPRASEVANJE

Akcija za pretplatu Poštovani drugo vi.' veC duže vremena pratim vaš rad na mukotrpnom izdavanju revije "Krila" uz .f/nansijske poteškoce. nadam se da cemo i dalje moCi čitati vijesti i dobre napise iz vazduhoplo vst va. Moji prijedlozi za dalji rad bi bili više stručnih napisa iz oblasti aerodinamikI'. novih konstrukcija vazduhoplova. padobrana. bacona. opreme. Dopadaju mi se napisi Mesariča. Bunčica i Bitencovi napisi o radu ZLOS na napretku u ovom na.šem učmalom VS./. Naša padobranska sekcija ce nastaviti ovu akciju na proširenju pretplate na vašu reviju.

, 1 inles , , ®

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon 106 11861.411

inovak okna kombivak okna okna s polk ni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane plošče

V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daijii od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase poliljajte ne naslov uredništva: Marjan Molkon, D. p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Zmaja tIP Siera 155 . skoraj nov, lepe barve, zelo ugodno prodam . Informacije na telefon (068) 20-251. Prodam zmaja tipa Concorde 1. Informacije: Ivan Konarec, Milanova 10, 65222 Kobarid, telefon (065) 85-093. Zmaja "Moyes Maxi ", idealnega la in jadranje, vario "Litek", brzinomer, "Winter", kontejnersko padalo in vezaino pasovje ugodno prodam. Marčič Bojan , Bazoviška 6, 62000 Maribor, tel. : (062) 37-717 ali (062) 27-567. učenje

Sest mrtvih v letalski nesreči Reševalne ekipe so

Il. avgusta našle trupla pilota in petih potnikov majhnega zasebnega letala, ki je sinoči strmoglavijo takoj po vzletu z letališča Sturup blizu švedskega mesta Malmoja. Dvomotorno letalo piper 'pa - 32 je vzletelo v megli. Po izjavah prič se je zadelo v drevesne krošnje na bližnji vzpetini.

Pot letala OC-3 v vas Otok je pomembna za zgodovino letalstva, zato sem se odločil opisati celoten postopek pri reševanju tega letala. V času NOV in POS leta 1944 smo partizani v Sloveniji s takratno tehniko (lopate in krampi) pripravili tri travnata partizanska letališča za pristajanje zavezniških transportnih letalOakota (OC-3) in Li-2, ki so dovažala hrano, orožje, strelivo, obleko, zdravila ter odvažala ranjence (1200) in evakuirala preko 2000 civilistov iz Bele krajine na osvobojeno ozemlje. Ta letališča so bila pri vasi Nadlesk na Notranjskem, pri va-

Oakota - spomenik le viden fe s ceste Metlika - Crnomell (Foto: Jure Pestotnik)

si Otok in Krasinc v Beli krajini in so tudi praktično služila svojemu namenu. Ob 35. obletnici partizanskih letališč je ZLOS organizirala 9. septembra 1979 proslavo na Otoku pri Metliki, kjer so tudi pristajala med vojno zavezniška letala. Uredili smo VPS, jo registrirali in organizirali letalski miting. To letališče je danes registrirano pri ZKPZ kot športno letališče za potrebe aerokluba Bela krajina. Ob proslavi 35. obletnice sem se domislil, kako bi ta kraj obeležili s trajnim obeležjem na čase med NOV. Jugoslovansko vojno letalstvo je še razpolagalo z letali OC-3, ki so med vojno pristajala na teh letališčih, zato sem zaprosil poveljstvo vojnega letalstva za letalo OC-3 / C-47, ki bi ga postavili pred vasjo Otok kot zgodovinski spomenik za naše zanamce in v njem organizirali muzej z vsemi dokumenti o letalski dejavnosti med vojno na teh letališčih. 6. junija 1979 sem poslal v imenu ZLOS. pismeno prošnjo generalu 001ničarju te~ generalu Tusu po predhodnem osebnem dogovoru z njima na proslavi Edvarda Rusjana v Novi Gorici. En izvod prošnje pa sem poslal takratnemu načelniku SSNO generalu Potočarju . 29. decembra 1980 smo prejeli od letalskega poveljstva v Zagrebu dopis s soglasjem letalskega poveljstva v Beogradu, ki gaje dalo že 10. decembra 1980, da se letalo C-47 (OC-3) št. 71253, ki ga ima letalska enota Pleso,pri Zagrebu, brezplačno

"lerL,4 11

AKCIJA

Douglas išče partnerje Ameriška tovarna letal McDonnell Douglas napoveduje, da bo v začetku prihodnjega desetletja začela izdelovati povsem nov tip letala. Po napovedih naj bi bilo to letalo, namenjeno poletom na krajših prograh, imelo pa bo 100 do 120 sedežev, povsem konkurenčno letalom drugih družb. Vendar se pri Douglasu ne morejo sami lotiti razvoja in izdelave novih letal, zato išče partnerja, ki bi sofinancirali tako razvoj letala kot gradnjo nove tovarne.

dodeli aeroklubu Bela krajina za spominsko obeležje na Otoku pri Metliki. O tem sem z dopisom št 591 31. decembra 1980 obvestil občino Metlika s pripombo, naj se glede prevoza dogovorijo z letalsko enoto v Plesu. Za tem je sledilo še več dopisov v obe smeri glede demontaže, prevoza in ponovne montaže letala. Preleteti se ga ni dalo, ker ni imelo plovnosti. Tudi transport po zraku s helikopterjem Mi-8 ni bil mogoč. Edina možnost je bila de montaža in prevoz po zemlji. Medsebojno dopisovanje in osebno dogovarjanje s predstavniki občine Metlika in letalskim poveljstvom v Zagrebu je trajalo vse do konca leta 1982. Zaradi neaktivnosti aerokluba Bela krajina in občine Metlika je zadeva povsem zaspala, vsa dokumentacija pa ostala na ZLOS v m'api z naslovom DC-3, Otok 1980. Med tem sem se tudi dogovoril z arhitektom Otom Jugovcem

iz Zaloške 98 v Ljubljani, da bi iz,{elal načrt za spominsko obeležje v vasi Otok. Leta 1984 je ZLO S dala pobudo, da bi dostojno proslavili tudi 40. obletnico partizanskih letališč na Otoku. Skupaj z OK SZDL Metlika, občino Metlika, KS Podzemelj, ZLOS in aeroklubom Bela krajina smo na sestanku 4. junija 1984 v Metliki imenovali organizacijski odbor za proslavo. Predstavnik letalskega poveljstva v Zagrebu polkovnik Golob je na sestanku povedal, da vas Otok ne bo dobila letala DC-3, zato so me prisotni ponovno zaprosili za posredovanje. Po svoji stari trmasti navadi sem ponovno ugriznil v to jabolko in obljubil da bom šel v akcijo za letalo. 13. junija 1984 sem v imenu ZLO S napisal dopis generalu Antonu Tusu na SSNO v Beogradu in ga ponovno prosil za letalo, ki naj bi ga v vasi Otok postavili za proslavo 40. obletnice partizanskih letališč 26. avgusta 1984. Trud ni bil zaman. Letalo smo dobili. 18. avgusta 1984 smo ga prepeljali s tremi vlačiici in ga postavili v treh dneh pred vasjo Otok. Vaščani so udeležence prevoza lepo sprejeli in jih ob zaključku del tudi pogostili. Letalo DC-3 danes stoji v ponos Slovencem in v spomin na bogato zgodovino med NOV ter vabi turiste, da si ga ogledajo in se seznanijo z njegovo slavno preteklostjo. Tako je po 40 letih le uspelo Dakoto (DC-3) pripeljati po cesti (ne po zraku kot med vojno) v vas Otok kot originalni zgodovinski eksponat letal, ki so med vojno tolikokrat brnela v zračnem prostoru Slovenije. MIRKO BITENC

Leščani

spet državni prvaki

Večji 1etalski promet Po ocenah l AT A. zdru že nja 133 svetovnih letal skih dru žb. j e bil v prvih šestih mes ecih letalski promet precej v ečji od na č rt o va nega. saj so v te m č a s u svetovne letalsk e družbe prepeljale 1() odstotk o v ve č tovo ra in potnikov ko t v prvem polletju la ni . po ve čan e mu Kljub pro metu pa imajo številne letalske dru žbe še velik e izgube.

Ni v e č pre sen eče nj e , če leški padalci do bijo sko raj celo tn o za kl a dni co ko lajn in po ka lo v pa da ls kega drža vn ega prve ns tva , Z a klju če k letoš nj ega 32. drža vn ega prvenstva v kl a si č nih di sc iplina h in drugega državn ega prvenstva v s kupinskih liko vnih sk o kih je bil tak , d a so zbirali ko lajne mcd mo škimi le Leš čani , po d o bn o kot na lanskem prvenstvu v

Bun č i č in Sr ečo Med ve n, sodni ško e kipo pa je izredn o vo dil S r ečo La ngus ko t gla v n i sodnik . ki ni d ovolil nik a kr šnih od sto panj od prav ilnik a tekm ova nj a. Za to je bil med tekm ova nj em vl ože n sam o en pro tes t, in še ta je bil neuprav i če n . Skupno je bil o o pra vljenih prek 1.500 sko kov.

Para č inu.

Prav prese netljive so bile tudi vojaš ke posa dk e o beh leta l A N-2, ki so z izrednim pos luho m sledil e že lja m in po tre'ba m o rgani za to rj a, kar se n a preteklih prvenstvih ni vedn o dogajal o . Posadk a letala AN-2 374, kapeta n pil o t Boja n Voj voda , ka p. pil o t Bra ti slav Mih ajl ov ic in zas ta vnik .J os ip Ka rdin a l so v enem same m dn ev u leteli več ka ko r 8 ur (v eč kot 300 skoko v iz višine 1000 in 2000 m) (ni bil o še dru gega AN -2, pri šel je. ko je že bilo gla vno o prav lje no ). Na letoš nj e m dr žav nem prvenst vu je sod elova la ekipa pada lcev iz C el ovca , ki je v di sc iplini skupin ski sk o ki na cilj z višin e 1000 m izven konkurence zasedl a 3. mes to . p osam ez no izve n ko nkllrence je bil pr vi Pola k Manfred e kipa H S V.

Alpski letalski ce nter v Lescah je bil ko t orga ni za to r prvenstva ta ko po pla ča n za trud in izredn o orga ni zacij o . ki je bila najbolj ša o d vs eh dosedanjih 32. drža vnih prvenst ev. K temu je pripomogl o tudi izredno ugodno vre me, tak o da je vs eh 97 udel eže ncev (II tekmovalk in 86 tekmovalcev) preži ve lo nekaj lepih dni na Gorenjsk em. Tekmo vanj e je teklo brez zastoja , za ka r sta skrbela Drago

374 je na otvoritvi pokazal, da zna tudi "brisati" (Foto: Jure Pestotnik)

T ekm ovanj e je d a lo nove junak e in novega držav nega prvak a . To.ie Bogd a n .Jug , najmlajši mcd leškimi asi . Te km oval je v ekipi vojnega let a lst va , ker je letos na odslu že nju vo jaš k ih o bveznos ti. Kljub te mu la hk o r eče m o. da je to leška z maga . Bil je dru gi v sko kih na ci lj in tretji v fi gurati vnih sko kih. S rebrno kolajno je presen etljivo osvo jil Benja min

PADALSTVO

Drago Bunčič in tekmovalci med dogovorom pred tekmovanjem (Foto: J. P.)

Glavni sodnik Srečo Langus in sodnica Milica nitorjem (Foto: J. P.)

Mirt in Intihar sta z zanimanjem prebirala . (Foto: J. P.)

Okički

poročila

pred mo-

o tekmovanju

Šmid. Več kot leto dni zaradi bolezni ni treniral, vendar je že drugo tekmovanje po tak o dolgem premoru prineslo zmagoslavje in mu vrnilo zaupanje vase - prvo tekmovanje po dolgem premoru je bilo republiško prvenstvo pred tremi tedni. Sta rejši brat Bogdana Juga Iztok Jug se je okrasil z bronasto kolajno. Bil je tudi zares lep družinski nastop. Dušan Intihar ni več tako zanesljiv kot pred dvema letoma. Dela l je manjše napake, ki so ga potisnile na četrto nehvaležno mesto v skokih na cilj in v skupni razvrstitvi. Tudi za Darka Svetino velja isto kot za Intiharja . Roman Božič in Branko Mirt pa sta z delitvijo sedmega mesta zagotovo razočara na. Oba sta zmagala veni disciplini, Božič je prvak v skokih na cilj, Mirt pa v figurativnih skokih, oba pa sta v drugi disciplini zasedla 17. mesto, kar ju je potisnilo na rep kandidatov za državno reprezentanco. Prijetno je presenetil Roman Pogačar z desetim mestom in se s tem uvrstil kot osmi Lešč a n med kandidate za državno reprezentanco . Med Leščane sta se vrinila sam~ Ljubiša Naumovic (Tuzla) in 'Uroš SumaF (Novi Sad). Še dva Leščana sta tekmovala v ekipi fjLC, dva bivša državna prvaka Janez Safarič in Branko Hrast, ki sta si razdelila 16. mesto . Branko Hrast zasluži le nekoliko več po zo rnosti . Njegov tekmovalni dosežek bo v prihodnje težk o dosegljiv. V Lescah je Hrast že petnajstič za pored sodeloval na državne m prvenstvu . Prvič leta 1970; v vsej tej uspešni športni karieri je bil sedem let stalni član državne repreze ntance in tudi držav ni prvak. Omeniti je vredno finalno tekmovanje v skokih na cilj za posa meznike. Po osmih sko kih sta bili o ddani zlata kolajna Božicu (5 cm) in srebrna Bogdanu Jugu (8 cm), za tretje mesto pa so morali na ponovni start trije tekmovalci z enakim rezul l-<\.!.0 m 14 cm. Vsi so doskočili na en centimetez in ponovno je bilo treba na start za še en skok. Sonce je že zašlo in mra k je o nemogočil dobro oceno globinske razdalje. Zato so vsi trije skakali slabše. Po žrebu je skakal prvi Naumovic Ln doskočil več kot meter od cilja. Ko je Smid doskočil na štiri centi metre, je bilo pričakovati , da bo Intihar kot specia list za ciljn e s koke izrabi l svojo priloinost in z boljšim skokom osvojil bronasto kolajno. Ker je bil zad nji na štartu, so bili pogoji vidljivosti sla bši in doskočil na ose m centimetrov. Ostal je četrti, Šm id pa si je ta ko z bronom v ciljn em sko ku priboril še sreb rn o za skupno razvrstitev. V sko kih ek ip na cilj s šti rim i tekmova lci , je prva leška ek ipa pri če l a v stilu

"2fL,414

PADALSTVO svetovnih prvakov. V prvi seriji so vsi štirje tekmovalci skočili v ničlo, v drugi en centim.eter in v tretji pet centimetrov od ničle. Ce bi tako doskočili tudi v četrti seriji, bi bil to rezultat visoke mednarodne vrednosti. Termični veter nad krogom jih je nekoliko motil pri vodenju in so zbrali kar 16 centimetrov. Med ženskami Slovenija ni imela zastopnice, kar za našo ekipo ni pohvalno. Najboljša je bila Svetlana Simič iz ekipe letalske zveze Srbije. REZULTATI:

I. Jug, Mirt, Svetina, B. Jug in Šmid pred startom (Foto: J. P.)

Skoki na cilj s 1.000 m - MOŠKI:' 1. Roman Božič (ALC 1) 0,05 m, 2. Bogdan Jug (RV) 0,08 m, 3. Benjamin Smid (ALC II) 0,14 m, 4. Dušan Intihar (ALC 1) 0,J4, 5. Ljubiša Naumovic (Tuzla) 0, 14 m. ZENSKE: 1. Svetlana Simič, (VS Srbija) 0,95 m, 2. Ana Jurica (Novi Sad) 2,03 m, 3. Lucič-Koprivnica Slavica (AK Vrb~) 2,66 m . • Figurativni skoki z 2.000 m - MOSKI: 1. Branko Mirt (ALC 1) 24,33 s, 2. Iztok Jug (ALC II) 24,77 s, 3. Bogdan Jug (RV) 24,93 s, 1. Benjamin Smid (ALC II) 26,61 s ... ZENSKE: 1. Simič 33,17 s, 2. Tucič 34,30 s, 3. Milanovič 40,13 s ...

Ana Jurica (N. Sad) pred skokom (Foto: J. P.)

SKUPNO POSAMEZNIKI: 1. JJogdan Jug (RV) 5 točk, 2. Benjamin Smid 7,3. Iztok Jug 9.4. Dušan Intihar 12, 5. Ljubiša Naumovic 14,6. Darko Svetina 15,7. Roman Božič in Branko Mirt 17,9. Uroš Šumar (N . Sad) 19, 10. Roman pogačar 21 točk. ŽENSKE: 1. Svet lana Simic (VS Srbija), 2. Slavica Lucic-Koprivica (AK Titov Vrbas), 3. Ana Jurica (AK Novi Sad), 4. Željka Milovanovic 5. Fanika Kranjc-Vrečko (AK Maribor). SKVPINSKI SKOKI NA CILJ : 1. ALC 0,22 m, 2. ALC II . 0,54, 3. AK Rudi Cajevac - Banja Luka 0,61 m .

LIKOVNI SKUP IN SK I SKOKI : 1. ALC 1. 8 točk , 2. AK Tuzla 6 točk , 3. Ak Zagreb 6 točk .. . Medalje in pokale so podelili v imenu Letalske zveze Jugoslavije član predsedništva konference LZJ Stane Menegalija, sekretar pred. konference LZJ polkovnik Peter Stepančič, ZLOS Bitenc Mirko, sekretar PS, ALC ing. Gorišek Vlado.

Zenska ekipa Srbije, nasmejana in zelo uspeina na tem tekmovanju

LEON MESARiČ JURE PESTOTNIK

PADALSTVO

Branku Hrastu je za 15 let aktivnega padalskega udejstvovanja izročil plaketo ALe predsednik Vlado Gorišek (Foto: J. P.)

Zmagovalcem v flguraUvnlh skokih je Izročil medalje Mirko Bitenc, sekretar PS ZLOS: 1. Branko Mirt, ALe 1, 2. Iztok Jug, ALe II, 3. Bogdan Jug, VL ln PZO

zmagovalci v skoku na cilj s 1000 m: 1. Roman Božič, ALe I., 2. Bogdan Jug, VL in PZO, 3. Benjamin Šmid, ALe II (Foto: J. P.)

Zmagovalcih v skokih na· cIII posamezno: 1. Roman Božič, 2. Bogdan Jug, 3. Benjamin Šmid (Foto: L. M.)

Najboljše tri (od leve): Slavica Lučič-Koprivica (2. mesto), Svetlana Simič (1. mesto) in Ana Jurica (3. mesto) - (Foto: L. M.)

Skupna uvrstitev, moški: 1. Bogdan Jug, VL ln PZO, 2. Benjamin Šmid, ALe II, 3. Iztok Jug, ALe II (Foto: J.

Zmagovalne ekipe v skupinskih skokih s 1000 m: 1. ALe 1, 2. ALe II, 3. AK "Rudi eajevec" Banja Luka (Foto: J. P.)

P.)

Skupna uvrstitev, ekipe: 1. ALe Lesce, 2. ALe Lesce II, 3. VL in PZO (VP 6919 Niš) - (Foto: J. P.)

Motorni zmaj z Gorenjske

na Otoku

Izjemno zanimanje je na otoškem mitingu vladalo tudi za nastop Lojzeta Remsa iz Kamnika. Zlasti mladi so se strnili okrog njegovega motornega zmaja, "da se še propelerja ni dalo obrniti" ... Vzletel je - edini med uradnim sporedom - kar z "jezera" na Otoku! Ceprav je manjkalo le za las, da se ni spremenil v motorni čoln, se je srečno dvignil in med krepko ploho veselo brenčal nad glavami vzhičenih občudovaleev. Dokaz več o njegovem izrednem pomenu za SLO, saj je vsa druga vrla flota med tem žalostno ždela v zalivčkih na tleh ... (Foto: Jure Pestotnik

Ivo in OG- 300 sta nas zastopala v' Rietiju

Povzeto z Evropskega jadralnega prvenstva Pap irn a ta vojna se je k o n ča l a pravdatum registrac ije nove tristo tk e je 24. j ulij , odpo tova li smo 25. Ita lijanski h av tocest se izog ibamo, saj cestnino ob rač un aj o po številu osi , ki ji h im amo ka r 4. očas n o :

Airbus in Japonci . Evrops ki ko nzorc ij A irbus s i pr izadeva nared iti ka r naj uspešnejš i Ai rbus TA I I. ki naj bi bil k o n k u renče n Boe ingovern u jumbu . Zato sk uša priva biti k sode lova nju tudi japonske pro izvaja lce. Ko t so s p o roč il i. so J a po nci po kaza li pr iprav lje nost. d a bi sode lova li pr i razvoj u in pro izvodnji novega tipa Air bus. ki ga bodo izdelovali v d ve h razli č i ca h . za prve po lete pa naj bi bil o to leta lo za dolge proge na red v začetk u p.ri hodnjega deset letja . Ce prav dok o n č n ega odgovo ra še ni . je pr i ča k ovflti . da se bod o v razvoj A irbu sa T A II v klju či l e ja po ns ke d ru žbe Mit subishi Industries. Kawasa ki Industri es in F uji Heavy Industri es .

27. in 28. julij a je ura dni trenin g z d isciplina mi 242 in 224 k m. Prvi d a n sem se izgu bil s .. p o m očj o" nepregledn e ICAO ka rt e. ki sem jo d obil o d o rga ni zato rj ev. D rugi d a n je bilo bo lje z izposojeno češ k o ka rt o in hitrostj o 114 km / h. 29. 7. Prvi tekm ova lni d a n : trik o tnik 342 km. Sko raj ves čas letiva skupaj z Lo pita uxo m (ev ro pski prvak iz Vino na ), ki leti na Pega zu , o b čas n o se s reča m o s Seleno m, ki leti na DG-300. V do let gremo s 70. kil o metri , in z lmetro m po MacC read yju in preletimo linijo s ko raj i s t o čas n o. Kas neje mu J ean po ve d a je nj ego v Pegase modificira n, sicer se ne bi mogel meriti s tristo.tko. Zmagal je Simo n Leuten egge r na D G -300 s hit ros tj o 101 km / h, sam se m 13. s hitros tj o 94 km / h. 30. 7. Drugi tekm o valni da n: trik o tnik 372 km . Napo ved a na suha termik a se je razvila na prvi po lovici v krasne kumuluse z

bazo 2500 m. druga polovica triko tn ika je bila za res suha in precej nižja, zato so se hit ro na bra le g ru če . Zmagal je Ho ligha us (109 km/ h) pred Brigliadorijem . (o ba na D isc usu ) pred Se leno m (DG300). Spet se m 13. s hi tros tjo 95 km/ h in tud i v skupni uvrstit vi se m 13. 3 1. 7. Tretji tekm ova lni da n: trikot ni k 298 km . 3 tri najs ti ce so ko n č n o prin esle svoje. Po do brem sta rtu letim prot i prvi ob ratni t oč ki . Z 200 km / h pod kumul os trad o, ka tere baza se hit ro sp u šča. Na ko ncu grebena, kj er pri ča kuj e m o bra tn o t oč k o, le te ni bilo. D es no je a kumul acijs ko jezero, ki pa ga na 15 let sta ri češ ki ka rti ni . K s reč i ima m še a vto ka rt o, na kateri najdemjezero in svojo pozicijo, ki pa me ne ra zveseli pre v eč. Sem 10 km p re d a l eč, za veda m pa se, da je vsa ka minut a vredn a več ko t 10 t oč k . Zm agal je H a mmerl e (LS-4) pred Ho lig ha uso m in Leut eneggerj em, s hitrostj o 117 km / h, sa m ima m 20. čas s hit ros tj o 96 km / h. V skupni uvrstitvi vodi Leut enegge r na D G -300, jaz pa sem pada l na 16. mes to. 1. 8. 4. tekm ova lni da n: trik o tnik 254 km . Sumljivo vreme z alto kumulusi, močnim JZ vetrom in dežnimi zavesa mi .

JADRALSTVO

t:e'L.418

Od 17. septembra dražji Jatovi poleti na domačih linijah h Potovanje z letali na linijah bo od 17. septembra dalje 20 odstotkov dražje. H krati s podražitvijo spet uvajajo 20-0dstotni popust za mladino, študente, vojake in upokojence, pa tudi za družinska in skupinska potovanja. Od I. novembra dalje bo v domačem letalskem prometu prav toliko dražji tudi prevoz blaga. Po novem bo stalo potovanje na primer od Beograda do Pule 4080, do Splita 3220, do Zagreba 3090, do Dubrovnika pa 2970 dinarjev. Predstavniki Jata so novinarje seznanili tudi z novim zimskim voznim redom , ki bo veljal od 28. oktobra do 30. marca. Nove linije v domačem prometu so Sarajevo - Ljubljana, Skopje - Dubrovnik , Ljubljan a - Skopje, Prišt ina - Ljubljana in Ljubljana-Titograd. (Tanjug) domačih

Startam sk upaj z Le uteneggerjem in zelo hitro prideva do l. t očke, kjer se nama pridruži Finec Kuittinen z DO-300. Druga obratna točka je pokrita, prav tako smer proti cilju. Ker sem nižji, se odločim za vrnitev proti jugu, kjer je še nekaj sonca. S težavo napraskam višino za preskok preko najnižjega sedla, nakar vrnitev po pobočjih ni več problem. Leutenegger je pristal pred grebeni, Kuitt inenu pa je zmanjkalo samo nekaj metrov za preskok gorskega prelaza inje pristal kar na cesti na višini preko 1000 m! Kmalu po mojem doletu se vsuje cela množica letal, ki so se po obletu druge točke na vrhu povzpeli na 3000 m in se "gosposko" pripeljali preko hribov. Zmagal je Lopitaux na Pegasu s 86 km/h prev Wi llsom (LS-4) in Hemmerlejem. S hitrostjo 78 km/h sem bi l deveti. 2. 8. 5. tekmovalni dan : trikotnik 347 km. Štartam med zadnjimi in na polovici dohitim gručo favoritov, ki so vsi startal i pred mano, zato mi za dobro uvrstitev zadošča, da se vrnem i stočasno z nj.imi . Druga po lovica trikotnika je fantastiPotreben je samo en zavoj in sicer pri fotografiranju obratne točke. Zmagal je Brigliadori s 118 km/h, pred menoj in Leuteneggerjem s 117 km Ih . čna.

3. 8. 84. Prost dan. Počiva l i so tudi or'ganizatorji in šleparji, tako da gurači kljub dobremu vremenu niso prišli na račun. Smo pa zato videli Rim, naši sosedje pa so bi li celo na Vesuvn.

KONČNA RAZVRSTITEV ST. RAZRED

* * *XXIV. JADRALNO PRVENSTVO ITALIJE V STANDARDNEM RAZREDU * * *

* Št . 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

KONČNA UVRSTITEV (3 1 tekmovalcev)

Oznaka Tekmovalec LB T5 XX 6A 48 I SG A9 CS 321

Brigliadori L. Leutenegger S. Holighaus K. Nietlispach H. Lackner Wills J . Stoegner G. Simenc 1. Monti R. Wells M. D.

Mesto Klub Letalo (država) CO CH D CH D GB A YU MI GB

AVM Discus CH DG300 D Discus b CH LS4 D LS4 GB LS4 A LS4 YU DG300 AVALLS4 GB LS4

Točke

9181 9053 8818 8780 8486 8362 8353 8280 8269 8254

4. 8. 84. 6. dan: trikotnik 372 km . Letim skoraj ves čas sam. Vreme je odl ično, z bazam i preko 2000 m, dviganja do 4 mis. Prvi je Leutenegger s 118 km/h pred Brigliadorijem in Wellsom (LS-4). Imam 7. čas s 106 km/h. V skupni razvrstitvi prevzame vodstvo Brigliadori. 5. 8. 7. dan: trikotnik 443 km. Najdaljša disciplina. Na prvi kateti sva skupaj s Holighausom, ki se izgubi p[ed prvo točko (do te je skoraj 200 km). Cez kako uro me dohiti na drugi kateti . Zanimiv je vpliv sea-breez-a, na jadranski strani je baza 1500 m višja kot na tirenski, pa tudi vidljivost je vsaj 10 krat večja. Pred zadnjo točko zapustim dvometraša, da nato nab iram manjkajočih 300 m za dolet v slabem metru. Prvi je Brigliadori s 104 km/h pred Leuteneggerjem in Wellsom, spet sem 7. s 94 km/h . 6. 8. 8. dan: četverokotnik 299 km. Najnapornejši dan prvenstva. Zjutraj je nebo popolnoma pokrito, piha močan JZ veter. Pozneje se toliko odpre, da nas spravijo v zrak. Štartamo skoraj vsi istočas n o, že po 20 km naletimo na dež. Situacija je videti brezupna, zato se večina odloči za vrnitev, sam pa odplaniram skozi dež in upam na ugoden medsebojni vpliv vetra in pobočja Mt. Velina . Tam srečam še Nemca in Avstrijca, ki s "peglanjem" že nabirata višino, skupaj obletirno prvo točko . Nebo je popolnoma pokrito, tu in tam dežuje, vseeno najdemo meter dviganja. Za vrnitev izberem desno varianto in za las dosežem rešiino pobočje. Nato pres kočim pogorje in se pred drugo obratno točko povzpnem na valu na 3300 m, obletim tretjo točko in 50 km od cilja zapustim metrsko dviganje na 1800 m, vendar sem podcenil čelni veter in pristanem 13 km pred ciljem poleg Lacknerja, ki je napravil isto napako. Vrnilo se je 13 pilotov, v 15m razredu samo 2, v odprtem razredu pa disciplina ni bila priznana . Zmagal je Brigliadori s 65 km/h. V skupni razvrstitvi padem z 8. na 12. mesto. 7. 8. 84 9. da n: trikotnik 284 km. Zelo zanimiv dan, južno so baze 2500 m, z dviganji 4 mis, pri Rietiju se naglo spustijo na 900 m, dviga nj a padejo na I mis. Do druge točke in nazaj letimo na višini 400-90tl m, kar je zelo neprijetno. Prvi je Lopitanx z 99 km / h pred Leuteneggerjem. Z Brigli a dori~e m deliva 3. mesto s 96 km/h. 8. 8. 84. lO. dan : trik o tnik 264 km. Napovedane so nevihte, zato je start uro prej . Meteorolog se je zmotil, razvije se krasen dan in v boljšem položaju so tis ti , ki pozno štartajo. Prvi je Holig haus

JADRALSTVO

rcFetLIJ19 s 114 km/h pred Lacknerjem in Čehom Stepanekom. Imam 6. čas s 106 km/h in v skupni uvrst itvi se po novno povzpnem na 8. mesto. Še nekaj besed o udeležencih, letalih, terenu itd.: Najštevilnejši je bil 15-m razred s 36 udeleženci, od tega samo 17 tujih pilotov, standardni šteje 3 1 pilo tov (22

KONČNA RAZVRSTITEV 15 -

* * * * Št.

mRAZRED

MEDNARODNO TEKMOVANJE V 15-m RAZREDU * * *

KONČNA UVRSTITEV (36 tekmovalcev)

Klub Letalo Mesto (država) Aec TN Ga letto G. BolzaASW20 no LS3A S Pettersson A . S ASW20 E De Orleans B. A .E AVM ASW20 MI Ghiorzo S. AVALASW20 VA Avanzini L. ASW20 A Haggenmueller A ACCVASW20 MI Gavazzi M. AVALASW20 VA Monti L. ASW20 B B Stouffs H . AVALASW20 MI Costa e::.

Oznaka Tekmovalec

2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

X7 AJ VS 3A 06 IX B6 78 CC

Točke

8448 8383 8216 8104 8036 8012 8009 7783 7695 7644

KONČNA RAZVRSTITEV ODPRTI RAZRED

XXIV . JADRALNO PRVENSTVO ITALIJE V ODPRTEM RAZREDU KONČNA UVRSTITEV (12 tekmovalcev)

Št.

Oznaka Tekmovalec

Klub Mesto (država)

Rantet J.

2. 3. 4.

VV GB TT

Vergani W . Bourgard P . Mussio R.

MI B BG

5. 6. 7.

YZ DG 73

Dugerdil Y. Lynskey R. Wolff M .

CH NZ MI

8. 9. 10. II. 12.

AT ZT 32 3 V7

Secomandi M. Manzoni R. Mazzucchelli Mantica U. Orsi G.

MI VA VA MI VA

Letalo

ASW22/ 22m AVALASW22 N imbus 3 B AVA Nimbus-3 Valb. Nimbus 3 CH NZ ~400 mbus3 AVA Valb . A VAL Kestrel 19 AVALNimbus 3 AVALGLF604 CPV Calif GVV GLF604 Valzania

Točke

8645 7872 7776 7662 7364 6737 6640 5631 5498 4068 4052 1205

tujcev), zaprt i pa je bil zastopan samo z 8 piloti (4 tujci). Standardni razred postaja zelo močan, saj se vanj selijo piloti iz 15-m razreda. Vzrok za to je enostaven - karak teristike letal so praktič n o enake, posebno v primerjavi z novo generacijo (DG-300, D iscus). Najš tevi lnejši je še vedno LS-4, vendar ni več najuspešnejši, saj je pobral samo I dnevno zmago (5 zmag Discus, po dve pa DG-300 in Pegase) . Sodelova li so piloti iz 18 držav, med njimi Am~ ričani, Avstra lci in Novozelandci . Slednji so prišli na svoje stroške, ki si jih la hko samo predstavljamo. od vzhodnih držav so sodelovali Poljaki in Če h i . Posebno slednji se zelo resno pripravljajo na svetovno prvenstvo prihodnje leto. Štart je potekal s pomočjo zemeljske ure, ki se je menja la vsako mi n uto. Višina štarta je b ila omejena na 1500 ali na 2000 m, kar so kontrolira li z motorni m letalom (barografov niso zahtevali). Teren je za jadranje zelo ugoden, pro ti severu in jugu se raztezajo grebeni, ki vzhodno od Rietija dosežejo vi šino skoraj 3000 m (Gran Sasso) . Discipline so zelo razpotegnjeni trikotniki z zadnjo točk o, ki je vedno severno, kajti na južni stran i kakih 40 km ni primernih terenov za pristanek. Vreme je bilo prvi teden izredno ugod no z bazam i preko 2000 m in dviganji do 5 m/sek. Domačini pravijo, da je ze lo malo dni, ko preleti niso mogoči . Dokaj pomembno je tudi poznavanje terena, čeprav ne tako ekstremno kot v Vinonu. Zn'ači l no pa je, da so tudi tu zmagali domač i ni . V standardnem in 15-m razredu . DG-300 se je ze lo dobro obnese l in la h ko smo veseli, da proizvajamo letalo, ki je na vrhu svojega razreda. Precej pozornosti je vzbujal Discus, ki je na pogled dokaj nenavadno le~a l o, ima pa odl i č n e karakteris,tike. Seveda uspeha (1. in 3. mesto) ne' gre pripisovati samo leta lu , kajti Brigliadori in Ho ligha us sta v Riet iju na .. domačem teren u". Od l ično leti Svicar Leutenegger na DG-300 in se mu je zmaga izmaknila samo zaradi grobe napake 3. dan. Drugo leto imamo enkratno priložnost, da se ude ležimo svetov nega prvenstva z močno ekipo in dob rim i letali, saj takC' blizu prvenstva še do lgo ne bo , in te priložnosti ne kaže izp ustiti iz rok .

G-4 na našemnebu

(Foto: Ivan Laznik)

Bombe na lastne vojake So vjetski helik opt erji, ki so iskali pripadnike afganistanski h odporni ških enot, so v pred mestju Kabu la po pomo ti bo mbardirali las tne enote in jim prizadeli hude izgube. Po sporoči li h, ki so jih dobili v Pekingu, je ta napaka terja la smrt približno 200 sovjetskih vojakov. (Xinhya)

Danes predstavljamo še zadnjega od naših (do zdaj znanih!) reakcijskih lepotcev - novega Galeba, ki se je te dni postavljal tudi na mednarodni letalski razstavi v Farnboroughu pri Londonu. Za primerjavo in popolnejšo sliko objavljamo na 22.strani še poročilo angleške revije AIR International, izčrpno reportažo o nastopu G-4 na La Bourgetu v Franciji pa ste lahko prebrali tudi v 376. številki zagrebške revije START 18,junija 1983.

Splošna težnja in usmerjenost v razvijanju šolsko-borbenega letdlstva v svetu je, da se presežejo omejitve njegove u p-

or a bn os ti . Bo r be n e s posob n os ti te v rs te le tal p os ku šaj o razš iriti s p o v ečeva nj e m bojnih bre m e n , iz bo ljša nje m let a l nih z n ači ln os ti oz . las tn os ti in z osvaj a nj e m naj sod o bn ej še n avigac ijs ke opre m e, s istelllov za u p rav lj anje z ognje m , za kl im ati zac ijo in pr itisk v kab ini itd . S takš n im pristopo m je n ač rt o v a n pri nas Ga leb 4 , za seda nje raz m ere ze lo sod oben in kot za m enj ava za ga leb 2. Gakb-4 je enomotorno, šolsko-bo rbeno letalo, zas no va no za sodobn i leta lski in borbeni pouk pilotov vope rativ nih enotah, za u činkov ito taktično podporo in za vleko te r m e tanje zračni h tarč. Pri njegovi izde lavi so posvetili poseb no

ICefL421

VOJAŠKO LETALSTVO

Jat je v pol leta prepeljal poldrugi milijon potnikov

v prvih šes tih mesecih letošnjega leta je n ajvečji jugos lova nsk i leta lski prevoznik posloval s poz iti vnimi rezultati. Namesto predvidene izgube so ustvarili osta nek do hod ka v znes ku 306 milijo nov din a rjev. Celo tni prihodek znaša 17.9 milija rde in je za 69 ods to tk ov večji ko t v ena kem o bdo bju la ni . Ko t prav ij o v J a tu . je poz iti vno poslova nje pos ledica p oveča n ega obsega dela. V te m o bd obj u so prepelja li 1. 5 11. 000 po tn ikov in 18.5 13 kil ogramov tovo ra. za J odstot ke več ko t la n i. V do m ačem pro metu je bil o za 4 ods to tke ma nj po tnikov kot v ena kem o bdo bju lani. na evrops kih. sred oze ms kih in dru gih da lj ših rednih proga h. ki .J a tu zagotav ljajo n ajvečji del do hod ka. pa se jc števil o po tnikov p o v eča lo za godstotk ov . (Ta nju g)

Serijska

inačica

pozo rn os t pra v izpelj avi vrhuns kih leta lnih lastn os ti , ur av noteže nos ti in upravljiv os ti in s ta kšnim cilj em o ptimizacij e Je uved en o sodo bn o krm a rj enj e lete nj a s hidr av li č nimi se rvo-pogo ni krilc in vod o rav nega repa. Letal o ga leb-4 je pr os t o n oseč i ni zko kril ec z u v l ač lji v im po dv ozjem ti pa tricik el in izmetljivim pil o tskim sed eže m. Pil ota sedita dru g za dru gim , venda r jima je zago tovlj ena pribli žno e na ko d o bra vidljivos t. Pil o ts ki pros to r je klim ati zira n in po d pritis ko m. Za noše nj e o bes nih bre men je p od trup o m 5 linij in 4 p od kril o m . No tranji pod kri lni liniji o m ogoča t a noše nj e o bes nih reze rv oa rj ev za go ri vo a na p odt rupn o linij o je mož no nam es titi to po vs ki ko nt ejner. Ga leb-4 je zas nova n ta ko, d a la h ko up o ra blja za vz leta nj e in pristaja nj e be to nske a li priprav ljene tr av na te VPS. Zašči t en je tako, da ga je m oč pa rkir a ti tu d i na pros tem. Za s krajševa nj e steze vz leta nj a leta lo o pre mij o z dve ma startnim a ra ketdm a, med te m ko je za s krajše va nj e steze pri pristajanju namenj eno zavo rn o pa d a lo. Pr i zg radbi leta la so u po ra blj eni sodo bni mat era li in tehn o logij e, tako, d a la hk o vzd rži vse o bre men it ve za pred vid ene p ogoje up ora be.

* Trup je kov ins ki , iz treh tehn o loš kih d elov : ka bins kega, srednj ega in za dnj ega. Ka bins ki in srednji del trupa t vo rit a

G-4 (projekcijski pogledi)

upo ra bn o o bratova lno celo to - sprednji d el trupa. Z adnji .d el se pri č vr s ti z razs tavlji vo zvezo n a s prednji del trupa, ka r o m ogoča sne ma nj e oz. vstav lj a nj e motorja . V s prednj e m d elu trupa so r az m ešče ni nos na noga, elektro ns ka o p re ma, a kumul ato r in pil ots ki kabini s prip a d aj oč imi krmilnimi siste mi in sedi šč i . V srednj em d elu so: elektr o naprave, sesaini sis tem , na prave za kl imati zac ij o in pritisk, reze rvoa rji za go ri vo, krmilni in hidros istemi . S s podnj e str a ni se po p otrebi na mes ti ko nt ejner to pa in klju čav ni ce sta rtnih ra ket. V zadnj em delu trup a p a so d eli krmilnega in hidr osiste ma, repne p ovršine, z r ač n e zavo re, v klju č n o z zavo rnim pada lo m .

* Krilo je ko vinsko, pr os t o n oseče . Te hn o loš ko je dvode lno, o bra tova lno pa enodeln o. Na t r upj eveza n osšes timi priklju č ki . O pl a ta kril a v ko renske m deluj e str ojno stru že na, na ko ncu pa k e mi č n o. V ko renske m d elu kril a sta integra lna reze rvoa rja go ri va in glav no po dvozje. Za zadnj o nosiln o kriin o let vijo so z vezmi pri čv r šče n a kril ca in za krilca. *

Repne površine:

- n av pi č n e repne p ov ršine so kl as i č nega tipa, kov ins ke strelaste o blike s s mernim krmil o m, trim erj e m , za tr up pri čv r šče n e z razs ta vljiv o eks pl oa tacijs ko vezjo. K r mil o sme ri se up rav lj a kl as i č n o, trime r pa e l e ktri č n o,

G-4 Super Galeb Osnovno in prehodn o šo lsko ter lahk o bojno leta lo, prv i č iulu strirano v AIR DATA F IL E v ja nu arju 1983 je bilo prvi č jav no predstavljen o na letalski ra zs tavi na Le Bo urget v r]1 aj u, ko je dejansko že leteloy et let. Če prav ni imelo ni č skupnega s predh odnikom G-2A Qa lebo m, razen izvora na č rt a ln na menj eno za menjavi predhodn ega šo lskega letala - ki se še proizvaja ko t pos ledica n aročil a Libij e - in svoje enosedežne lahke bojne izveden ke J astreba, se je Super Galeb zače l uvajati v slu žbo jugos lova nskega vojnega letalstva v dok o nčni o blik i kot je bil a predstavljena na Le Bo urgetu letos. Bila sta zgrajena dva prototipa tega letala, ki sta po letela 17.julija 1978 in 18.decembra 1979, tema pa je sledil a predproizvodna serij a letal, od katerih prvo je po letelo 17. decembra 1980. Predserijska letala, ki so bil a o premljena s konve ncio nalnimi vi šinskimi krmili ( s hori zo ntalnimi staiJilizato rji in višinskimi krmili ) brez V-lo ma, so se razli k~v,a l a od serijskih leta l" ki so opremljena z enodelnim višin skim krmil o m z negativnim V-l omom. Super Gal eb, ki na videz in po mera h močno spo minj a na leta lo BAe Hawk, je o premljeno z li cen čno zgrajenim potisniko m Rolls Royce Viper 632-48 in s tremi nek sibiln imi tanki za gorivo v trupu in dvem a integralnima tank o ma v krilih . Krilo je zgrajeno iz enega kosa z dvema glavnima nosilcern a z oplat o, katere notranji del je integraln o mehansko, zuna nji del pa kem i čn o o bdelan. Trup je izdelan v se mi-mo nocoque izvedbi z razstavljivim zadnjim delo m, ki o m ogoča servis in za menjavo moto rja . Krila so opremlj ena s konvencio na lnimi krilci in za krilci , zra č na zavo ra pa je nam eš če n a spodnji stra ni zadnjega dela trupa. Enodeln o višinsko krmil o im a negativni V-l o m 10 stopinj. Kabin a je o premlj ena z Martin-Baker J 10 nul a-nula izmetljivima sedeže ma , pri če m e r je drugi višji za 25 cm od prvega. To omogo ča neo mejeno preglednost naprej za u č it e lj a. Pri katapultirai1ju prebijeta sedeža

po krov ka bin e. Krmilni vzvodi so toge izvedbe s servo pogo nom za višinska krmila in krilca ter s čes tim meha nskim prenoso m za smern o krmilo . Opremljen je z umetnim ho ri zo nt o m. za krilca pa se i zv l ač ijo s p o m očj o elektri č n o ko ntrolira nih hidra vli č nih prožil. Sta nd ardn a nav igac ijsko ko munik acijska o prema sestoj i iz EAS/Type E R4.67 1D VH F rad ia, Marco ni AD.370B radio ko mpasa , Co llins VIR- 30 VOR/ I LS in Iskra 75 R4 VO R nav igacijske na prave , TRT Type AHV-6 rad ij skega viš in o mera in Co llins DM E40 meriln e o preme. Super Ga leb je o borože n s sistemi za trenažo in deja nske bojn e polete. V go ndo li pod trupo m je postav lj en dvocev ni 23-mm top GŠ-23L. Na štirih o besa h pod krilije m ogoče pritrditi raz li č n e tovo rc, na notranjih teže 350, na zu nanjih pa teže 250 kg. Pogo n: en moto r-poti sni k s 18 14 kg potiska Ro lls Royce Viper 632-48, k o li č in a go ri va v rezervoa rjih 1720 litrov, razdeljena v dve h integralnih kriln ih tankih in treh neks ibilnih ta nkih v trupu , z možnos tjo upo rabe dve h 312-litrskih (odv rglji vih ) dodatnih reze rvoa rjev. Zm oglji vosti (pri 4760 kg teže pri vz letu): max. hit rost 910 km/ h na 6000 m viši ne, do 0,8 Mach, n ajv ečj a hit ros t vzpenj anja 30 m/sek , višin o 8000 m doseže v 6 minut a h, n aj večj a vi šin a 15.000 m, boj ni radij (pri 5190 kg teže pri vzletu) s to po vsko gondolo in dvema lanse rj ema po 16 kosov 57111m ra ket je 300 km pri režimu NiNi- Ni, dolžin a steze za vz let pri 15,2 m za preki znaša 960 m, do lžin a pristajaine steze z za preko 15,2 m pri teži 3800 kg znaša 750 m. Teže : prazno, o premljeno letalo tehta 3250 kg, no rm aln a teža za trenažni polet 4760 kg, za bojni po let 6110 kg, n aj večj a preo bremenit ev 6330 kg. Mere: raz petina kril 9,88 m, do lžin a 11 ,86 m, višin a 4,28 m, površin a kril 19,5 m' . (A IR Intern atio nal, AIR DA TA F IL E avg. 1983 ) Prevod: T one Fu rl an

- vo do rav ne repn e p ov rš in e so vrtlj ive , k ov in s ke in stre las te. Te hn o loš ko so d vod eln e in p re k o vezn ih e le m e nt ov s p oj e n e z e n o tn o vrtlj ivo osj o , vg raje n o na za dnj e m d e lu trupa. Krm a ri se s p o m očj o hidrav lik e.

* Komande leta so prim a rn e , se kunda rn e, k o m a nd e, p ogo ns ke s kupin e in os ta le: - prim a rn e ko m a nd e tvorij o: koma nde viš in e, kril c in s m eri. K o m a nde v išin e in k r il c preds tav lj aj o ses tav lj en s iste m v ka te rega s pa d aj o p o leg obe h pil o tsk ih p a li c, čv r s tih ko m a ndnih vzvod ov in hidr av li č nih se r vo- p ogo n o v še: nap rava za s p re m e mbo obč utk a si le, s imul a t o r ob re m eni tve, ele kt ro p ogo n trim erj evega efek ta in n elinea rni m e h a niz mI" ~ se kund a rn e ko m a n de leta slu ž ij o za o pr a vlja nje p o m ož nih fa z leta; se m s pa d a ka m a nd a za kril c - e le kt ro hidra v li č n eg a tip a; - ko m a n de pogo ns ke s kupi ne so m eša n ega tip a in jo sest av lj ajo n a prave ko man de plin a in n a pra ve k o mande ni z kega in viso kega pritis ka; - m ed os ta le ko m a n de leta štejejo ko m a n de z r ač nih zavo r , po d vozn ih o rga n ov, st artnih ra k et , zavo rn ega p a d a la, g retj a in prez r ačeva nj a, k a bins kih p okrovov in od metavanj a zuna njih bremen . * Vozni organi in hidroinstalacije. Vozni o rga ni so tipa tri c ike l, u v l ač lji v i , z z r ač n o-o ljn o a m o rti zacij o. Hidro insta lac ij a na leta lu je siste m p o d pritis ko m a izvede na je ko t os n ov ni in ko m a ndni s iste m . Z os n ov nim s is tem o m so po k r it i vs i hi d r av li č ni po tr oš n ik i na leta lu, med te m ko se pr im a rn e kom a nd e leta napajajo i s t očas n o iz o b e h s is te m ov. Hi d r av l ič ni izvo r za po krivanje p o tre b vse h po tr oš n ikov zagotavlj a mot o r pre ko dve h vodnih čr p a lk . * Oprema letala in oborožitev. O b o rožitev let a la sest oji iz stre ls kega in ra k etn o- bo mbn ega o rožja. Strels k o o bo r oži tev tvo ri to p G Š-23 L Y , n a m ešče n v ko ntejnerju a li mitra ljeza, p rav ta ko v ko ntej nerju , ki je z a d a pterj em pritrj en na p o dtru p ni liniji . Ra k etn o -bo mbn o o bo rož it ev tvorij o razn i tipi b o mb in ra kete na ustrez nih n osil cih in v va ri a nt a h , d o l oče nih z na logami leta. Strelj a nj e, ra ketir a nj e in b o m bard ira nje o m ogoča n a m eriin a nap rava IS IS D282 - FE R A N T l in in te r va lo m ete r. Za fo tografira nj e p ri stre lj a nju je v leta lu pri ro ki tudi ustrezna ka m e ra . * Pogons ka goriva

s kupina

in stalacija

V le ta lo je vgraj e n m o tor VIP E R 63246 , f irme RR d o m ače pr o izvo dnj e. Na-

Galeb-"' z možno oborožitvijo in opremo

Ameriška družba Panam naročila 91 letal pri Air-busu Discovery je po šestdnevnem poletu varno pristala v kalifornijskem letalske m opor i šč u Edwa rds. Prepotovala je štiri mi lij one ki lome trov. Posadka je prestala štev iln e presk ušnje, vendar je bila vsem kos. Najprej se je na levi strani ladje nabral led, potem pa je iz rezervoa rja nenadoma začel puščati kisik. posadka ladje je izpo lnil a vse naloge - v orbito je vtirala tri komunikacijsk sa telite in preizkusila orjaško so n čno cel ico. (AP)

m ešče n je v trupu in pričvršče n z ustre znimi n as loni. Gorivo je v trupu in v int eg ralnih rezervoarjih v kri lu . Dve n otra nji podkrilni liniji o m ogoča t a o beša nj e d opo lnilnih reze rvoarj ev goriva. Natakanje goriva se op ravi po n ače l u pr os tega pada skozi g rl o na trupu. Iz krila se gorivo potiska z zrač nim priti s kom, iz rezervoarj a v tr upu pa s potis no črpa l k o (busterjem). Rež im hrbtn ega le ta zago tavlj a potisna č rpa l ka in venti l za hrb t ni let.

Oprema kabine

Za klimatizacijo in priti s k , za o dstranjevanje m egle na vetrobranu in kabinsk ih po krovih , za na pihovanj e tes ni l pokrovov kabin in "a nti G" ob leke se uporab lja zrak iz m oto rja. R eg ulacija te mp e ra ture klimatiziran ega zraka je av to m a tska a v primeru okvare roč n a . - Oprema za k is ik. G lav na in rezervna kis ik ova j e kl e nk a s ta v sk lopu iz metljivega sedeža. - Zavorno pa d a lo je prstanastega tipa z m ožnostj o od m eta. - Izmet ljivi sedež je tipa O-višine in O-hitrosti firm e " M. Baker ". Tako lahko pilot za pu sti letal o na ze mlji ali v let u s prebij anjem kabinskega pokrova. - In stru m ent i so izbra ni za predvidene namene le ta la. Vgrajeni so na plošča h z amortizerji, ki zago tav ljaj o t oč no s t in traj nost delovanja.

Elektrooprema, Glavni izvo r e le ktenergije je start er ge n e rat o r , pomožni izvor pa akumulator, ki daje reze rvn o e ne r gij o potrošnikom pa tudi za sa m o start a nje . Za d elo naprav na i z m e nični tok sta predv id e na dva sta t ična pre tvornik a . Zaščita električnega o mrežja je praktično popolna. rične

* E lektronska o prema zagotavlja kakovost no in zanes ljivo opravljanje nalog, z vgra dnjo VH F radijske p os taje, Al M napravo in ra dijsko n av igacijo pa je omogoče n o letanj e na majhni h viš inah in v neugodnih meteoroloških okolišči na h. Os nov ni po da tki

•

splošne mere razpetina kri l ....... ...... 9,88 višina let a la .... .. . . ...... . 4,28 do lžina letala .. .. . ....... 1 1,34 do lžina letala s Pitot cevjo . . . ... . ...... 11,86

m m m m

krilo

površina kri la .......... o. 19, 5 m 2 ra z petina ..... . ........ ... 9,88 m kot puščice kril 22" dieder 1° o

•

•••••••

•

•••••

navpii:ne repne površine

p ov rši n a 3,13 m 2 ra zpe tina ............. .. . . 2,08 m kot pu šč ice .. .. ..... . ........ 38°

•

vodoravne repne površin e

površ ina 3,5 m 2 razpe tina ................ . 3,97 m

•••••••••••••••

•

•••••

••

•

•••••

VOJAŠKO LETALSTVO

r:~fL424

m o rs ke g la di ne . M = 0,7 (895 km / h) na 6.000 m . . M = 0 ,79 (900 km / h) pri staja in a hi tros t z i zv l eče nimi za kri lci . . . .... . ... Ve = 177 km / h n aj večj a h itros t vzpenj a nj a .. . . . . . . . . V max 30 m/s n ajv ečj a višin a . . . . . . H = 14. 800 m steza za vzlet .... . .. . . S = 600 m s 15 m. za p re ka mi . . . .. S = 950 m Steza za pr istaj a nj e: z za vo rnim pad a lo m . . . L = 350 m brez za vo rn ega pad a la . L = 570 m čez 15 m . za pre ke . . .. L = 1200 m N aj večj i do let : b rez d o da tnih p osod za go riv o na 10.000 m pr i najv e čj i mas i . . . ........ . . . ... . . 1700 k m z d o da tnimi posod a mi za go rivo n a 10 .000 m pri n ajv ečj i mas i . .... . ...... 20 50 km t a kti č ni ra d ij N i-N i-N i (5min. bo rbe) . . .. 300 km

Masa lelGla: - pra zno- o pre mlj eno. 3200 - 3% kg - n aj večj a m asa (bre z star t. rak et ) . .. . . . . . .. ... . . . . . . . . . 6 100 kg

NosilnosI uh (o beše nih bre me n) no rm a lno .... . . .. . .. . . d o 950 kg s preo bre me nit vij o .. . .. do 1500 kg

Oprema sprednje kabine

Cenejši letalski prevoz Pan Am erican Wo rld Airways na poved uje, da bodo s I. nove mbro m za v eč kot tretjin o poceni li letalske potni ške vozovni ce med ZDA in Evropo. Ta ko bo treba za vozov nico med New Yorko m in Londono m na mes to seda njih 388 dolarj ev odšteti le 249 dolarjev.

ko t pu šč i ce . .. . .... . . .. . . . ... 24° di eder . . .. . .. ........ . . . .. .. - 10°

Prevo d : J ože Mik ec

* Masa in rav noteže nj e let ala mas a os no vn e va ria nt e . .... .. . .. .. 4735 - 3% kg m asa z zu na njim i bre me ni brez sta rtni h ra ket . ..... . . . . . . .. 6100 - 3'70 kg raz po n s pre me m be rav no teže nj a . ... (25 - 3 1) % S AT

* O s nov ne zmog lji vos t i n aj večj a

hi t ros t .. . . ... M = 0,8 (9 10 k m/ h) n aj večj a hitros t na višini

~)) )

Gondola za namestitev strelske oborožitve

)

LEGENDA: 1 - Pi tot cev 2 - Žaromet za nočno pristajanje 3 - Elektronska oprema v nosu letala (sprejemnik in oddajnik radijske postaje KONDOR , sprejemnik radijskega kompasa , sprejemnik in oddajnik radijskega višinomera, giromagnetni kompas) 4 - Antena DME 5 - Prednja noga z lučjo za vožnjo po tleh 6 - Nameriina naprava (za strelno, bombno in raketno oborožitev) 7 - Instrumentalna plošča prednje kabine 8 - Krmiina palica 29 - Antena radio-navigacijskega sistema VOR-LOK 9 - Pedala smernega krmila 30 - Terminezon (plastična kapa antene radijske postaje) 10 - Izmetljiv pilotski sedež Martin Baker MD Y-10 LB 31 - Zavorno padalo 11 - Akumulatorski oddelek 12 - Odprtina za vstop zraka 13 - Gumijasti rezervoar št. 1 v trupu 14 - Gumijasti rezervoar št. 2 v trupu 15 - Integralni rezervoar v krilu 16 - Noga glavnega podvozja 17 - Usmerjevalec mejnega sloja 18 - Hidravlični pogon krilc 19 - Oprema klimatizacije 20 - Vsesmerna antena radijskega kompasa 21 - Sprednji spoj krilo-trup 22 - Uvod zraka 23 - Turbopotisni motor Rolls Royce Viper 632-46 24 - Aerodinamična zavora 25 - Ventral fin (trebušna plavut) 26 - Vrtljivo višinsko krmilo 27 - Hidravlika vrtljivega višinskega krmila 28 - Prenos smernega krmila

ŠOLSKO BORBENO LETALO GALEB-4

c....

»(J)< A

O r m -i

» r (J)

-i

Po iz redne m uspehu leški h padalcev na državnem prvenstvu, kjer se je kar ose m L eščanov uvrstilo med deseterico. so se z veliko vo lje in delov nos tjo lo tili tudi priprav za svetov no prvenstv o , ki je bilo septembra v Franciji. Zdaj že prekalj eni tekm ovalci si bodo skušali priboriti tudi kak vidnejši medna ro dni uspe h. Izredno la hJo skačejo v skupin skih skokih na ci lj . Ce imajo da n, ne zaos tajajo za najbo ljšimi na svetu. Prav ta ko so tudi ko t posa mez niki sposob ni lepih uvrstit ev v s ko kih na cilj. Zato jim je svetovno prvenstvo velik izzIv. Prepočasi pa na preduj ejo v fi gura ti vnih s kv kih , da bi la hk o v tej di sciplini pri ča k ova li bo lj še rezultate. V dese tdn ev nih pripravah sta si d eveterica iz qržav nega prvens tva in državna prva kinj a Simičeva v preteklih dn eh na letali šč u v Lescah za res veliko prizadev a li , d a bi se d o sve tovnega prvenstva kar najbolje pripravili . Vreme jim je bilo ves čas priprav naklonjeno, tako d a je lahko vsa k opravil dnevno po deset d o dv anajst skokov.

Noga Je bna nekoliko prekratka, da bi dosegla feijeni cilj (Foto: L. Mo.)

Repreze ntanca je dokončn o ses tav ljena. Strokov na komisija za pa d a lstv o pri Letalski zvezi Jugosl a vije, trener Drago Bunčič in selektor Srečo Medven so se od l oči li za ses tavo, ki ima n ajv eč možnosti za dober rezultat v skokih na ci lj . Tako bo d o naše ba rve zastopali samo leš ki pada lci : Du ša n 1ntih a r, Dare Svetina. Roma n Božič , Branko Mirt in

PADALSTVO

Napadalna stevardesa Novoze landska letalska družba je odpustila stevardeso, ki je le prehudo nadl egovala dremotnega potnika . Med poletom iz Aucklanda v Honolulu se je dekle "spolno lotilo" potnika in s tem postala "povratnica": kajti pred časom se je podobno lotila nekega mo škega, in sicer v toal etnih prostorih. Tudi v prve m primeru je bil moški "nedol žen" kajti stevardeso je priklical v toalet ne prostore, ker ni znal odpreti vra t in je pritisnil na gumb za po moč.

Benjamin ŠllJid in med padalkami Svetlana Simič. Zal v preprezentanci ni Bogdana Juga, letošnjega državnega prvaka, ker je na odsluženju vojaškega roka , športnikom v vojaški sUknji pa nastopi v tujini niso več dovoljeni. To pot bo naša reprezentanca po več letih spet opremljena z novimi padali, ki so jih kar predolgo ra zvijali v tovarni padal KLUZ. Nov tip padala imenovan KLUZ 1, padalci ocenjujejo dokaj ugodno in tudi privadiii so se jih dovolj, da lahko pričakujejo tudi dobre rezultate. Preskušena niso v termičnem vremenu, ker pač v zadnjem mesecu izrazitega termičnega vremena v Lescah ni bilo. Z novimi padali so opravili reprezentanti od 90 do 100 skokov in vsaj še po 50 bi · jih potrebovali, da bi jih dodobra spoznali, kar je za skoke na cilj izredno pomembno . Na priprave v Lescah so padalci prispeli z dveh mednarodnih tekmovanj, kjer so poželi spet lep uspeh. Zato je prav reči nekaj tudi o tem.

Trenutek pred skokom ... (Foto: J. Pestotnik)

Zlaganje padala je zahtevno opravilo (Foto: J. P.)

V Portorožu je bilo 17. in 18. avgusta mednarodno tekmovanje za POKAL CASINO . Prireditev je imela predvsem turistični namen in je tudi v celoti uspela, portoroški turistični delavci so kar dobro ocenili, da je padalstvo zanimivo in zabavno za turistične goste . Padalci so opravili po dva skoka na cilj na letališču v Sečovljah, po štiri pa na cilj, ki je bil na plaži pred hotelom Metropol, pred kakih pet tisoč gledalci. Nastopilo je 12 ekip s po tremi padalci, med temi tudi avstrijskega Celovca in italijanskega mesta Aoste. Po šestih skokih je zasluženo zmagal Janez Šafarič, član druge leške ekipe pa z rezultatom 0,08 m pred Frankom, Svetino, Božičem in Pogačarjem , vsi iz Lesc, šesti je bil Zdravko Pirc iz zagrebškega aeroklba, sedmi pa spet Leščan Janez Pfajfar. Tudi v ekipni razvrstitvi sta bili obe leški ekipi na vrhu s prvim in drugim mestom . Za posebno nagrado Portoroža so padalci opravili še po en skok v vodo. Za to disciplino se je prijavilo samo 15 tekmovalcev. Disciplina je precej zahtevna. Po doskoku na ciljno točko v vodi je moral padalec odpeti padalo in priplavati do 20 moddaljnega cilja. Naj uspešnejši je bil Roman Pogačar pred Iztok o m Jugom in Rt>m a no m Božičem , Svetina in Safarič sta bila peti in šesti . Po membnej še tek mova nj e, kot pripravo na svetovn o prvenstvo, pa so imeli padalci v Celovcu , kjer je nastop ilo sicer samo 35 tekm ova lcev, če pr av jihje bilo v preteklih letih vedno prek sto. Krivi so orga ni za torj i, ker se je celovško tekmovanje pokrivalo še z nekaj mednarodnimi tekmovanji v Evro pi in tudi s tekmovanjem v Portorožu, zaradi česar so dejansko vse prireditve izg ubil e na privlač nosti in kv aliteti . Leščane so v Celovc u zastopali Duša n Intih a r, Bran ko Mirt in Benjamin Šmid. Tekmovanje je bilo samo v skokih na cilj posamično in ekipn o s po tremi tekm ovalci. Zasluženo je zmagal Dušan Intiha r, ki je v desetih sko kih dosegel rezultat 17 centimetrov, dru go in tretje mesto sta zasedl a Avstrijca J o hann Frisch in Edvard Peserl. Šmid in Mirt sta si že v prvem skoku za pravi la mo~nosti za vidnejšo uvrstitev. Oba sta skočila več kot meter od cilj a. Uvrsti la sta se na 17. in 18. mesto, s tem pa sta zapravila tudi boljšo ekipno uvrstitev. Kot ek ipa so bili med enajstimi ekipa mi četrti. Če so priprave res dobro uspele in če so fantje tudi psihično dobro pripravljeni, bomo zvedeli, ko se bo k o n ča l o svetov no prvenstvo. LEON MESARIČ

.... ..

"'*~~~4"'(~~~:.:fr?

nfL429

SPOMINI

Mirko se aanes raa pogleda navzgor•• (F~ o: Jure Pestotnik)

Leta 1944 sem se nahajal v GS NOV in POS v Dragatušu v Beli krajini v zaščitni četi glavnega štaba. Takrat so zavezniki - Angleži in Amerikanci z letali DC-3 dovažali v nočnih urah pomoč v obleki, hrani, orožju in strelivu ter jo odmetavali s padali blizu vasi Paka pri Starem trgu ob Kolpi. Nekega dne, datuma se več ne spominjam, sem bil dodeljen ekipi, ki naj bi pripravila teren blizu vasi Kvasica pri Dragatušu (na travniku levo od ceste Črnomelj - Dragatuš), kamor naj bi tudi Rusi s padali odmetavali zavoje pomoči . Do takrat Rusi niso vozili pomoči v Slovenijo z letali. Vodja skupine se je imenoval Kralj in nas je poučeval, kaj moramo pripraviti za sprejem zavezniških letal. V GŠ NOV in POS pajevbil za te zadeve zadolžen tudi kapetan Ziga. Moram reči, da nisem verjel v uresničitev akcije, saj je bila rusko nemška fronta še zelo daleč. Toda priprave so potekale normalno. Tov. Kralj nam je povedal, da gomo preko ruske misije, ki je bila pri GS NOV in POS prejeli točne podatke o prihodu ruskih letal. In res smo nekega dne v mraku prejeli obvestilo, da bodo isto noč ob 23 .30 priletela ruska transportna letala Li-2 in odvrgla material s padali. Prejeli smo tudi šifro signala za navodenje letal. Šifra je bila dogovorjena črka, ki se je vsako noč menjala in smo jo postavili v določenih dimenzijah na travniku. Vse točke črke smo sestavili iz metrskih polen na določeni razdalji. Za boljši vžig polen, ki so morala hitro zagoreti, da so jih piloti letal videli že od daleč, pa smo pod vsak kup polen dali nekaj palic eksploziva 808. Tako pripravljeni smo čakali pozno v noč in poslušali v smeri vzhoda, kdaj bomo zaslišali glas letalskih motorjev. Ob 23.30 letal še vedno ni bilo od nikoder. Bili smo prepričani, da kasnijo. Čakali smo še zelo dolgo, ko smo prejeli sporočilo, da letal ne bo, ker so jih nemški lovci zavrnili nad Karpati . Takrat sem tudi zvedel, da bodo ruska letala priletela iz Kijeva in bodo letela 6 ur v eno in 6 ur v drugo smer. Tudi naslednje dni ni bilo letal. Mi pa smo čakali vsako noč . Spomnim se, da so v opravičilo navajali tudi slabo vreme, ki ni dopuščalo tako dolgih preletov. Bil sem trano prepričan, da letal s pomočjo ne bo. Nekega večera, ko smo zopet čakali in kramljali o naši prihodnosti , smo prejeli depešo , da bodo to noč prispela letala. Komandir skupine Kralj nas je takoj odredil k posameznim točkam črke, določene za tisto noč, z nalogq, da prižgemo ogenj takoj. ko zasliši mo zvoke letalskih motorjev. Takoj zatem pa naj se umaknemo v zaklOniŠče, ki je

bilo zgrajeno s hlodi zaradi zaščite pred kontejnerji, katerih padala se ne bi aktivirala. Točno ob 23.30 smo zaslišali z vzhoda zvoke motorjev. Takoj smo prižgali ognje in se umaknili v zaklonišče . Ko so ognji zažareli, je že prvo letalo nadletelo teren in odvrglo tovor. Bele kupole padal so se odpirale in so bile lepo vidne v jasni noči . Letala Li-2 so se vrstila eno za drugim, odvrgla tovor in takoj nadaljevala maršrutni let nazaj proti vzhodu. Zanimivo je to, da so priletela točno ob določeni uri in točno na določen teren. Vsako letalo je odvrglo le nekaj tovora, ker so morali zaradi oddaljenosti (Kijev - Bela krajina Kijev) vgraditi dodatne rezervoarje za gorivo in tako zmanjšati prostor in tonažo za material. Pogled v nebo je bil enkraten. Bele kupole padal so se spuščale proti zemlji v preme ru več kilometrov. Števila letal se ne spominjam. Vem pa, da jih je bilo veliko. Ko so letala odletela, smo morali takoj odstranjevati kupole padal z dreves, da jih podnevi ne bi opazila sovražna letala . Organizirali smo prevoz materiala v vas Kvasica z vprežnimi voli iz sosednjih vasi. To noč so Rusi pripeljali strelivo, mitraljeze (šarce), protitankovske puške, brzostrelke (ruske in nemške) in nekaj tobaka v vrečkah, kar smo potem odvažali vso noč je v neki vasi ob Lahinji sevetno od Kvasice padalo padlo na streho majhne lesene bajte. Kontejner je padel pred vhodna vrata, padalo pa je prekrilo streho. Vrvice padala so visele preko vhodnih vrat v bajto. Ko je stara ženica sredi noči vstala in zagledala pred vrati vrvice in kontejner, je pričela kričati: .. Moj stari se je obesil!" Kasneje je ugotovila, kaj se je v resni'ci zgodilo. Kolikokrat in koliko časa so Rusi odmetavali pomoč iz letal pri vasi Kvasica, se več ne spominjam. Neke noči je prišlo tudi do nesporazuma med piloti v zraku. Isti večer so bila najavljena ruska in angleška letala. Ker sta bila terena za odmetavanje zelo blizu (samo preko hriba Tanče gore), je prišlo med posadkami do nesporazuma . Iz višine so piloti opazili signale v Paki in Kvasici. Bili so prepričani , da s signali nekaj ni v redu, zato so Angleži samo nadleteli teren in se vrnili v bazo. Minilo je že 40 let in v štirih desetletjih lahko celo spomini na tako slavno preteklost nekoliko obledijo. Zato se vsem, .ki so sodelovali v opisani skupini za sprejem zavezniških letal, opravičujem, če katera moja trditev ni popolnoma točna . MIRKO BITENC

MODELARSTVO

Državno prvenstvo F 3 B Letošnje državno prvenstvo letalskih modelarjev v kategoriji F-3B (radijsko vodeni jadralni modeli letal) je bilo v Subotici. Tekmovanje je bilo dvodnevno. V petek 15. junija 1984 zvečer in ponoči je bil prihod tekmovalcev, v soboto 16 in nedeljo 17 junija pa je bilo tekmovanje. Tekmovanje je organiziral subotiški Aeroklub Ivan Šaric. Pri tem tudi zasluži pohvalo, saj je bilo tekmovanje zelo dobro organizirano. Obdelava rezul-

tatov je bila računalniška . Rezultati so se računali takoj po končani disciplini, tako da so bili tekmovalci sproti informirani o poteku tekmovanja . Tekmovanje je bilo vekipni in posamični konkurenci. V posamični konkurenci je tekmovalo 26 tekmovalcev, vekipni pa 11 ekip. Ekipo so sestavljali največ trije ' tekmovalci . Tekmovalo se je po pravilih FAI (Federation Aeronautic Internacionale). Najboljši v vsaki disciplini je dobil 1000 točk. Ni bilo skupinskega točkovanja . Zaradi teh stvari je bilo na začetku tekmovanja nekaj vroče krvi, a so se potem vodje ekip dogovorili s sodniško ekipo o teh stvareh. Skupine so pri disciplini A (trajanje) in pri disciplini B (preleti) štele po štiri tekmovalce, pri disciplini C (hitrost) pa je letel po en tekmovalec. Postavljeni sta bili dve bazi za hitrost in tekmovalci so leteli izmenično enkrat veni, enkrat v drugi bazi. Tekmovanje je obsegalo štiri turnuse. Tekmovalcem je vseskozi nagajal močan veter, tako da so vsi tekmovalci delali precej velike napake, tudi najboljši. Zmagovalec letošnjega kot tudi lanskega prvenstva je Klančišar Martin iz LT EMO Celje. Letošnjo zmago si je priboril že nekaj disciplin pred koncem, tako da se je glavna borba bila za drugo mesto. To mesto je z odlično vožnjo v zadnji disciplini na koncu dobil Perpar Borut iz AK Kranj, tretji pa je billvanček M. iz AK Trešnjevka iz Zagreba. Kot zanimivost naj povem, daje prišlo tudi do trka dveh modelov in se je eden zaradi tega delno poškodoval. Novak Filip AK Kranj EKIPNA UVRSTITEV AEROKLUB SKUPAJ l. Trešnjevka I 2. Kranj 3. Crvenka 4. LjUbljana 5. Sisak 6. EMO Celje 7. Trešnjevka II 8. Subotica 9. Zapreši( 10. Vršac II. Rijeka

30039 29595 20015 19688 19523 19304 18264 11220 9094 9002 8983

~2 ~ :" Z ~ ;. ~ ~ cl ~ ~

ge 5

~ 9:3: _ .... -n ~ :.::;' ... "=:~ "T] == !!.:! - . ti,) ...... .... _ -;ri7c;C353~<~0C3C3~ 3 ~.'-.~ 0..... CT~ 0"'(') ' " CD < fn ~ ;:;.~ ? 3 o cl. <: ~ ;,c ~2.;; o i ~ N ~ :!. en - · 2. 0 o> <70> Cl.:::! . o2. "" ~ ~ -'==rnc -g :J o. "T]~. ~ O"'~"O ~ P :r' r::: ~ ~ ~ CD := ~ := _~ 3 ~C3-g::.;0 ~ ~' . VI n~8. sr CD CI

~ en ;;,<~ .3 ~~2 ~ N;3 [~:;:5'3 ~ ~! CD N e; 3 O ~c O ~("O ~ r: ('D c ~. 5 ·~· CD ~ C VI

::l

- '(')! ::l

~ bi ~ ~

-3' 9:; sa

čil

~.o o.~.~ CD <: :::::!. ~ :; ~

(JQ<~OO O "'O!!. ~o~o o> ~ Cl.:: ~ ~~"O ;<: 3:;: <:

~"O"N ~ ~ n' rA

§ ...

3N<:: 0 Cl.-·~c<:00 O ~.. <: ~ 3 (i> CI) ,,7;" o'"

CI)'- '(J'Q

o.. ~

o.. :; 'o

(J)

~0>~ . ~~&3 0> ~~i~· a i~3

~·5·~~~~2.!7~897~

3: ri c3 :!!g.a

~ ~~ ~

7l\"("")< ('o

"o "o (l)

7"'Q:I Q'N ('o

...... ...

-;;:m.5

= li

0:8.7:~~::0~~1~~ ~ ~::s '-o tv:l C 3 Nc"'oO ._. . . ..,N ~_ CNe: - o. ~ o. ~ "o c)

O st

o<:

- ' C ' 0"',-, _:' ItD- , :l _: ti) o

o I

<: .., "o _ . I Q:l

::sI

o'" Q)

š:

~: ~ ~ ~ . ~_ "Q:l o ~:;' N' N':T ri ~ 5- ~ Ar 5!. 2c • "o> N cl.! 3 - · 3 _ . -. _. CD

ti)

(li

('o

~:!.-2 .,-.

('D

CI)

- '~'::!._ ~

=. " <:

::s

('o

5!i.

~ CD .... _

ri N' ri ~C < O !!. _. o< ~ CI 3- . : '" cl. " o> <: '" ..., _." o CD : ; <: N =:>::~ $» ~"=:3 '" -

ED <

== ~

»:o

~~~;~~~~~~~[[2.",~ ~

(Il

_Q:l

aJ ;::;--a

C3"g ~ :-~~[~:~~.~~;~~~ 9-: (l o.~ .!'D ..=:" (l _.:;tI c N

~ g;

~ ~

5 co:;tl (3 rre a-:

8"'Olg ,,' < _.1......... _ ~

('o

b ~: fi:

a·Z~"O' 03" ~ < o o !!. o 3

ti)

~:::::JO(/)~ltI)l

(f)

--t

:::::J

Illo.llC:~

UVRSTITVE II KOLO

I KOLO Tekmovalec l. Klančišar M. 2. Perpar B. 3. Ivanček M. 4. Krašovec S. 5. Terček M. 6. Tomlinovic J. 7. Cajhen J . 8. Hluchy o. 9. Kralj t-1. 10. Grepl Z. II. Komac B. 12. Rožanic S. 13. Novak F. 14. Vujic M. 15. Miholic S. 16. Rašpica M. 17. Vaštag D. 18. Bonjekovic M. 19. Grubor N. 20. Novta V. 21. Tucman D. 22. Kosir D. 23. Šegec K. 24. Mihaljevic K. 25. Babic D. 26. Lenart M. v

Aeroklub EMO Celje Kranj Trešnjevka I Kranj Trešnjevka II Trešnjevka I Ljubljana Ljubljana Trešnjevka I Sisak Vršac Rijeka Kranj Subotica EMO Celje Trešnjevka II Crvenka Sisak Crvenka Crvenka Zaprešic Zaprešic Subotica Sisak Rijeka Kranj

IV KOLO

III KOLO

859 723 1000 903 873 675 602 600

1000 833 750 688 1000 750 833 917 417 667 833

989 845 939 873 789 1000 845 845 728 773 728 708 794 804 672 837 766 582

1000 1000 750 1000 917 854 896 750 833 917 667 729 750 708

1000 704 862 833 735 951 862 926 847 877 769 714 735 588 685 556 595 568

869 978 993 878 954 961 978 873

519 819 845 845 555

870 872 777 784 949 956 618 669 914 797 777 775 744 740 768 645 366 976 790 545 792 1000 728 918

O O

1()()0

980 622 367 714 275 760 688 455 688 279 780 780 677

8\3

545

500 667 458 333 896 333 396 167 667 667 563 229

O O

1000

479 667 260 750 667 667

510 714

417

357

O O O

1000

902 570 896 633 677 784 797 699 834 928 627 O O O O O O

917

936 919

786 907 817 948 1000 551 874 786 655 858 792 711 535 704 675 813 844 797 485 770

1000 833 1000 854 1000

O O O

1000

854 1000 542 896 1000 1000 833 833 917 750 833 896 500 667 854 667 500 583 896

1000

O O

O O O O

O O O O O

417 O O

794 771 919 749 794 832 O

749 771 819 749 736 699 514 514 546 535 570

813

1000 1000 750 896 833 1000 833 917

417 646 375 750 1000 375

O O

C Skupaj 1000 1122 857 1047 706 1044 851 10406 800 1033 706 10032 686 9943 585 9745 750 9559 800 9300 745 9002 750 8983 828 8718 585 8310 623 8078 774 7934 654 7685 600 7559 578 6252 O 6078 O 5905 O 3189 O 2910 O 2664

~ ~

KRKA, Novo mestoTOZD

Zelišča

lETALSK,1VESTNIK Organizacijsko glasilo PS ZLOS *IX. številka 4 *marec 1984

Zapisnik-seje predsedstva Ljubljana, 8. 8. 1984 Navzoči:

Alojz Gojčič-predsednik, Mirko Bitenc:-sekr~tar, S~arie Menegalija....,.delegat ZL9S v LZJ, Boris Grzej, Stojan Stokelj-Ajdovščina, Franc Primožič-ALC Lesce, Alojz Lakovič-Celje . 'AIbin Vengust, Marjan Pirc-Ljubljana, Franc Kralj-Maribor, Franc Stariha-DLC N. mesto/ Bela KrajIna, Andrej Bratož--L Postojna Matevž Cestnik-Ptuj, Samo Čebul-Vele'nje, Vojko Starovič-Ad Portorož, Miha AdamA!) Maribor, Tomaž Baraga-bAGL Bloke, predsedniki komisiji: Marjan Medič-jadralna, Rok Golob-športna , Ivo Konavec-prosto letenje,. Marjan Moškon-Krila Sejo je vopil predsednik PS ZLOS, dnevni redje bil dopolnjen z informacijo o stanju v dejavnosti prostega letenja, pod točko 14. Točka 1. . Sklepe l . seje PS ZLOS z dne 20. 4. je podal sekretar PS. Nerealizirani so ostali sklepi: DAGL Bloke ni pripravil inforamacije o ultra lahkem letalstvu za RK PZ in ZKPZ; ni se sestala motorna komisija, ki naj bi imenovala člane komisije za izdelavo priročnika za mot. pilota, ker za~eva ni nujna; odgov6ra I)a vlogo za letalski miting 1985 p'o slano na RK SZDL in SSNO nismo dobili. V zvezi s to -vlogo je bil sprejet sklep, da . pošljemo urgenco za odgovor.

skupščine

nanciranja LZJ, novitetah v delu talskih nesrečah v letu 1984 je poLZJ, priznanjih F Al, kritiki neudal sekretar,PS. V razpravi je bilo deležbe ZLOS n.a zletu podmladugotovljeno, da bi se morali držati ka, nesklepčnosti ~eje odbora za vseh sklepov predsedstva in sesmat. bazo in stanju zgradbe LZJ. tankov ' upravnikov sprejetih v Na osnovi teh informacij je PS preteklih letih, predvsem pa okre, spr~ie1o nasled'!ie sklepe:' , piti akcijo za vzgojo letalskih . - letalske šole naj ZLOS takoj .. kadrov v varnosti letenja. Ugototelefonsko sporoče ali se , bodo vljeno je bilo, sla je ZKPZ prenemotorni piloti udeležili drž. akfQ- . hal pošiljati LS informacije o nebatskega prvenstva v Ohridu (2. srečah, šole pa bi morale dobiti --9.9.) analize nesreč in zaključke. Za ta- organizacije naj evidentikšne.. analize bi se občasno lahko rajo člane odn.) pošljejo ZLOS posluževali tudi revije Krila. Anapodrobno obrazložene predloge lize naj bi pisali člani komisije za za priznan~a FAI do IQ. 9. 1984, varnost letenja. Ker so problem fiZLOS pa p<1šlje vsem LS razmnonančna sredstva, naj bi ta iskali žene materiale LZJ o priznanjih pri zavarovalni skupnosti iz sklain. diplomah FAI da za preventivo. - sprejet je bil predlog delega- , V zvezi z varnostjo letenja, ta Ajdovščine, da v prihodnje predvsem preleti: je bil sprejet sodelujemo na zletih podmladka sklep, da se nabavi aparatura za izmenično po regijah, stroški sprejem meteo podatkov preko udeležbe se potem delijo na regijo satelita, v kolikor so s tem soglain ZLOS sni jadra1ci odn. zadolžen je bil predsednik jadr. komisije, ki naj si ;[očka 3. ' . ogleda aparaturo na Brniku. NaSprejet je bil rebalans pror~ču bava bi se plačala iz sklada soli'na PS ZLOS za leto' 1984. darnosti, cena cca 300.000 din. Točka 4. Točka 7. Tiskano poročilo 'o delu ZLOS Na osnovi dodatnih informacij v letu 1983 je bilo sprejeto. . sekretarja PS Je bil predlog progTočka 5. rama in predračuna PS ZLOS za Poročilo o športni aktivnosti v.l letu 1984 je podal Stane 9izilj. Vs'a , leto 1985 sprejet. rep. prvenstva so bila organizirana po športnel\l koledarju , ostane Kandidaturo za sprejem teksamo še, rep. akrobatsko prvenstmovanj sta poslala le 2 kluba vo od 24. do 26. 8. v Ajdovščini. (Ajdovščina in ALC), s predlogi na seji pa so kandidati za ,prvensTočka 6. tva naslednji klubi: (v letu 1985) Informaciio odn. podatke o leI

Republišk ~ 2. prvenstva: InformaciJe' o skupščini LZJ, seji PK LZJ in seji odbora za mat. - jadralno člansko . Ajdovščina baio LZJ je podal delegat ZLOS . - jadralno mladin sko Novo mesto Stane Menegalija. Informacija je vsebovala podatke o letalih Vuk, - padalsko ALe Lesce športni aktivnosti LZJ in razlogih - motorho rally Maribor neude.ležbe '" tu iini odn. načinu fi-

Točka

ZlOS

Državna prvensiva : -

paraski motorno rally

Maribor Ptuj (VI. ali VIII)

mot. akrobatsko

Ajdovščin a

Medklubska odn. mednarodna: padalski pokal Podlehnik Ptuj padalsko ,,,pokal Casino" Portorož ž V. pokal B. Ivanuš ZLOS I

orabo letal za trening ali tekmovadnji: Ljubljana, Ptuj, Ajdovščina, nja članov reprezentance svoje soVejenje in Maribor. Za ostale glasje, zato mora LZJ kontaktirainteresente bo PS določilo vrstni ti z upravnimi odbori in 'ne s red na naslednji seji, ker ni proizvodnja tako hitra. Sklep PS je ' tekmovalci. c) Predsednik komisije za protudi, da se vsa letala Vuk delijo sto letenje je informiral PS o. sesklubom po enaki ceni. tanku na LZJ in sklepih v zvezi s Točka 12. prostim letenjem na tej seji , Informacijo o nakupu goriva Sprejeti sklepi pa se ne izvajajo, lOOLL v letu 1984 je podal sekreTako ni na LZJ preveden predlog tar. Goriva je dovolj, problem je pravilnika o lc::tenju z zmaji in že finančna zmogljivost klubov. Za leto 1985 bi bilo potrebno pla- , razposlan v razpravo republiškim zvezam , niti ni formirana komisinirati uvoz 200 ton goriva 100 LL. ja pri PK LZJ za prosto letenje. Točka 13. Predsedstvo je sklenilo, da se Predsedstvo je odobrilo iz sklapošlje LZJ pismeni zahtevek, da da solidarnosti posojilo za nakup se oblikuje komisija in imenujejo jadralnega letala aeroklubu Celje delegati iz republik ter nadaljuje z v znesku din 300.000, ker sklad ne delom za rešitev problemov pros" razpolaga z višjim zneskom. AK tega letenja. Ajdovščina je trenutno odstopil s svojo prošnjo za kredit. I Točka razno: Sprejet je bil predlog predsedniTočka 14. Informacije ka, da Zlos letos opravi razgovor s a) Predsedstvo je sklenilo, da predsedniJ<om Izvršnega sveta počakamo na poročilo direktorja SRS tov. ,sinigojem . Vse potrebno Hidrometeorološkega zavoda SRS, za razgovor, ki naj bi bil meseca ki naj bi vsebovalo predlog metod oktobra , uredi .predsednik PS. obrambe pred točo med sistemo, ma rakete - letala. Na osnovi Zapisnik sestavil: poročila potem iskati rešitev oz. Stane Bizilj odločitev med obema sistemoma, Sekretar PS ZLO b) Predsedstvo je sprejelo sklep, da morajo UO AK dati za upMirko Bitenc

Vsa modelarska ' tekmovanja, ' organizatorje in datume, bo določila model. komisija, prav tako prvenstva v prostem letenju komisija pri PS. Za vsa tekmovanja morajo klubi poslati pismeno svoje predloge datumov v mesecu septembru. Za rally B. Ivanuš se PS ne strinja s soudeležbo obalne turistično poslovne skupnosti v višini 300.000 din. Participacija mora znašati 400.000 din s klavzulo zvišanja zaradi inflacije v letu 1984, sicer tekmovanja ZLOS ne organizira. Točka 9. Predsedstvo se strinja z materiali predloga družbenega dogovora za obnovo materialne baze LZJ , v katerega je treba dodati še financiranje vitel (za ZLOS potrebnih še 9) in vključitve v program tovarne Elan. Za razpoložljivo letalo An 2 za potrebe ZLOS, ZSH in BiH se morata AK Ptuj in Maribor izjasniti do 15.8. ali kdo od njiju vzame letalo, ker ALC letala ne vzame. Po sprejetem dogovoru se pošlje s tališče ZLOS na LZJ. Za uvožene radijske postaje, ki jih bo delila LZJ , je stališče ZLOS, da se dodelijo organizacijam LZJ brezplačno. Sklep PS je, da se v ZLOS 17. marca i984, v LjUbljani določi interno enotna ceFla, aeroklubi vplačujejo v sklad. Nav,zoči: Majhen Jože, predseTočka 10. dnik (LC Maribor), Lorencon Edi Proslava 40. letnice partizan(Ajdovščina), Kadunc Bojan (ALC), skih ' letališč na Otoku bo po na- , Glinšek Drago (Celje), Luin Alslednjem programu: bin, Pirc Marjan (Ljubljana), - 25. 8. l~enje trenažistov TO Kolarič Kostja (Ptuj), Jaklič Franc in VP 2059-'do Otoka (Postojna), Kencijan Marjan (Slov. - 26. 8. ob Il uri proslava, Gradec), Leskovšek Marko (Vegovornik tov. Viktor Avbelj, ob lenje), Bizilj Stane (pS ZLOS) 12 uri letalski miting, v katerem Odsotni: OLC Portorož (oprasodeluje športno letalstvo ZLOS vičili zadržanost), AK M . Sobota, in vojno letalstvo . DLC Novo mesto Predsedstvo apelira na vse čla nice, da pride na proslavo čim več a Sejo je vodil predsednik komiletal iz vseh klubov, ki ne sodesije, d levni red je bil sprejet po lujeio v mitingu . predlaganem v vabilu. Točka J"l. 1. Analizo in oceno dela za leto Razpoložljivi, 2 jadralni letali 1983 in zaključke motorne komiVUK T se dodelIta aeroklubu S. sije ZLOS v letu 198~ je podal Konjice' (letalo je v Celju) in AK predsednik. Od sklepov niso bili Bela krajina (letalo v Vršcu) . Vrsuresničeni: izdelava čeR list za vsa tni red prve skupiQe interesentov letala v uporabi v ZLOS, izpitna za ta letala je po sklep.u PS naslevprašanja-testi za polaganje iz-

Zapisnik,seje motorne,komisije pri PS ZLOS ', ' pita za DSP. V oceni je bila navedena tudi slaba udeležba na tekmovanjih, še posebej v novi obliki tekmovanj v preciznem letenju. 2. Predsednik komisije je obvestil. O dveh sejah zvezne motorne komisije (zapisnika zadnje, tretje, nismo dobili) . Med zaključki so najvažnejši: vsa zvezna tekmovanja .naj trajajo samo en dan , oblikovati je treba zvezno športno komisijo, narediti pravilnik za dodeljevanje zlatega orla, urediti problem revizij neletečih letal Citabria. 3. Ker je razprava po 1. in 2. točki posegla že v točko 3 dnevnega reda, smo na seji obravnavali to točko:

a) Osnovno šolanje - prol:lle- ' je stažiranje pla'niranih 10 novih učiteljev pri šolanju 19

matično

učencev. V tej zvezi sprejeti sklepi: več pozornosti posvetiti kadrovanju novih učiteljev t. j. učitelji so

lahko res le vsestransko najboljši mot. piloti, izpiti za učitelje naj potekajo preko cele zime, ' s po, enim do dvema predmetoma naenkrat, s čimer bi dosegli kvaliteto izpitov in boljšo pripravljenost kandidatov. Pri prehajanju J;TlOtornih pilotov (tudi drugih) v drugo letalsko šolo predati novi šoli vso dokumentacijo pilota. b) Tekmoyanja: Rep. aero rally 22. do 24. 6. v. organizaciji AK Velenje, če ta dostavi PS ZLOS do 22. 5. dokument inspektorata za letališča, da ima dovoljeno vsako letenje na svojem letališču, sicer prevzame organizacijo LC Maribor. Komisija je potrdila pravilnik in sklenila, da namesto kopilota tekmuje navigator (motorni pilot, ki še nima pogoja 100 ur samostojnega letenja). Potrjen je bil predlog za vodstvo in sodnike; vodja tekmovanja Lakovič Alojz, sodniki Golob, Bizilj, Mulej, Kn'" ez in Mravljak. Kotizacija 800 din. c) Rep. akroba tsko prvenstvo 24. do 26. 8. v Ajdovščini. Obvez'ni program naj bi bil program drž. prvenstva. Kotizacija 3.500 din in porazdeljeni stroški iavarovanja 'Ietal Zlin. Vodja tekmovanja Golob Rok, sodniki Lorencon (glavni), Orožim in Bizilj, fras in Fabčič mejna. Komisiji! je potrdila predlog sprememb pravilnika iz leta 1983; radio zveza v letalu je obvezna. Pravilnika za r~. rally il~ akro-prvt:n~tvo morata iziti I mesec pred tekmovanjem. č) Jugoslovanski aerorally (varianta · pričetka 30. 5. ali 3. 6.) v Drvarju . Sprejeti sklepi: LZJ mora pričeti postopek kandidatur sprejema JAR 1985 že letos, JAR ne sme biti v ' začetku letalske sezone, ker rep . .zveze ne morejo organizirati tako zgodaj svojih prvenstev. Ker je rep. prvenstvo ZLO S po JAR 84 komisija ne omejuje udeležbe iz ZLOS (rang lista ali stara selekcija 83 ni upoštevana). Tekmovalci ZLOS (klubi) vplačajo LZJ kotizacijo sami, ZLOS to refundira petim prvoplasiranim tekmovalcem na rep. prvenstvu, ki so bili na JAR . d) Nadomestilo stroškov upora be letal ZLI N za 1984 znaša 1.500 din brez goriva. OD LZJ

zahtevati pismeno, da letal Zlin in Uiva ni treba kasko zavarovati, glede na izjavo sekretatja ZLQS na seminarju v Portorožu. Koriščenje letal Zlin iz ALC, Celja in Ptuja urejajo zainteresirani klubi z navedenimi šolami tlirektno. e) Stanje s padali za letenje na letalih Utva 75 je problematično. Komisija meni) da se padala v Utvi ne uporabljajo tako kot v drugih letalih, ker je v Utvi problematična tudi prilagojenost sedežev za uporabo padala. Komisija ugotavlja, da ni enotnega navodila za uporabo letala Utva, z vsemi eksploatacijskimi normami. Za letalo Utva tudi ni še izdelanih metodskih navodil za šolanje, za kar je bila na LZJ pred 2 leti imenovana delovna skupina za izdelavo. Za letalo Utva iskati ekspolatacijske podatke in metodsko šolanje v Zadru. t) Komisija obna~lja skleQ o izdelavi ček list za vsa letala . Cek liste za letala Pa 38, Pa 18 in CH 10 izdela LC Maribor, za Utva 75 AK Ptuj . Ker gre v zaključno fazo izdelava priročnika za jadralce, čimprej phstop,iti k izdelavi izpi-

.tnih testov za motorne pilote (zadolženi mot. piloti na seminarju 1983 v, Celju): g) Za boljšo opremljenost pilotov na tekmovanjih s kartami, iskati od VGI Beograd karte merila I : 200.000 za področje SR Slovenije, pred JAR pa tudi podatke o letališčih Drvar in Kupres. Za koriščenje letališča na Blokah pa je potrebno urediti z RŠTO, da klubi dobijo podatke o letališču, za uporabo-letenje pa mora biti letališče registrirano in označeno (enaki pogoji tudi za jadralno letenje). h) Delegati so bili informirani o nabavah letalskega goriva za sezono 1984. Ugotovljeno je bilo, da bodo vse količine zadostile potrebam letenja, problem je visoka cena in plačilo. 4. Komisija predlaga PS ZLOS, da imenuje za novo mandatno dobo za predsednika komisije za motorno letenje tov. Majhen Jožeta iz LC Maribor, sedanjega predsednika komisije, ki je dal soglasje za ponovno imenovanje. Zapisnik sestavil Stane Bizilj

Športni koledar 1904 SP rally SP akrobatsko EP precizno let. Transadriatic pokal Pokal Portoroža Alpe ~dria rally 27. JAR

29 . 6. - 1. 7. 25.7 . - 5.8. 7. 8. - II. 8. 30. 6. - 1. 7. 31. 8. - 1. 9. 10.8. -12. 8. 31.5.-3. 6.

16. drž. akro 5. mem. 1. Sarie

2.9. -

18 . .Fizir kup

20. 5.

10. kup prvih part. r,il.

23.6.

14. mem. Zagr. pilotov

30.6.

1. kup prec. letenje 17. mem. Kralj : oktobar 23 . mem. E. Rusjan \.

9: 9. 12. 5.

8.7. 6. 10. 20. lO.

Italija Madžarska Irska/Dublin Portorož (mednarodno) Portorož (mednarodno) Bovec (mednarodno) Drvar ~. Luka, Kupres, akovec Ptuj 7) Ohrid SubQtica ~klop prec. letenja DP) akovec (sklop prec. letenja DP) B. Luka (sklop prec. letenja DP) Zagreb (sklop prec. letenja DP) Kumanovo (sklop prec. letenja DP) Kraljevo (sklop prec. letenja DP) Beograd (sklop prec. letenja DP)

...

Medalje in d,iplome mednar,odne, letalske fed~racije ,(fAI) l'

LETALSKA ZVEZA JUGOSLA VIJE PREDSEDSTVO KONFERENCE Štev: 01-808 Beograd, 27. 06. 1984

vodi v komisijah F Al. Kandida, tura je sprejeta, če se zanjo izreče več kot 50% delegatov nacionalnih aeroklubov, ki tvorijo ustrezno komisijo.

2. FAI PRIZNANJA a) Medalje

1.. OSNOVNE

ODREDBE čl. 1.14. Statuta se določajo častna mednarodna pri-

Po predpisu

znanja, ki jih F Al podeljuje zaslužnim letalskim športnikom, letalskim športnim delavcem in letalskim ustvarjalcem (posameznikom ali ,kolektivom). Častna mednarodna ' priznanja F Al so medalje in diplome a njihovo podeljevanje je odvisno od sledečih osnovnih pravil: - Kandidat za priznanje FAI mora biti državljan države članice FAI, ki predlaga njegovo kandidaturo. - Priznanja FAl se lahko , podeljujejo tudi posmrtno. - 'Ista oseba ne more biti dvakrat nosilec istega priznanja, izvzemši De La Vaulx in Louis Bleriot medalje, ki se doaeljujeta za doseženi absolutni svetovni rekord, odnosno re-kord s športnim letalom (Light Aireraft), in sicer za prva dva podrazreda. - Ustrezna komisija ali Svet F Al imajo pravico, da predloženo kanQidaturo odbijejo, če je v nasprotju z osnovnimi pravili FAI. . - Kandidatura zil eno od priznanj F Al mora dospeti v Sekretariat F Al najkasneje dva meseca pred zasedanjem komisije določenega športa, da bi se uvrstila na dnev'ni red. Koledar sestankov komisij F Al se objavi redno vsako leto za ' . naslednje leto, Postopek za obravnavanje predlogov predlaganih kandidatur se

ZLATA LETALSKA MEDALJA (GOLD AIR MEDAL) Zlata letalska medalja je najvišje priznanje l\1ednarodne letalske federacije - F Al. Podeljevanje prve medalje datira iz leta 1925. To priznanje je predvideno za posameznike, ki so s svojim delom, aktivnostjo pobudo ali z dosežkom izjemno veliko doprinesli letalstvu in da ima značaj njihovega qoprinosa svetovni pomen. Medalja se dodeljuje za doprinose, ostvarjene vključno z 31. decembrom tistega leta, ki je predhodno letu predlaganja kandidature. Kandidatura velja za aktivnega člana nacionalnega a,erokluba, . obrazložitev podpisujeta izključ no predsednik ali podpredsednik . nacionalnega aerokluba, ki kandidaturo predlaga. Medalja se lahko dodeli tudi posmrtno, v skladu z odredbo iz 3 odstavka tega tolmačenja .

ZLATA KOZMONAVTSKA MEDALJA (GOLD SPACE MEDAL) To ' medaljo' je uvedla FAI leta 1963 in je po rangu enaka zlati letalski medalji. . Podeljuje se za izredne in posebne ostvaritve kozmonavtov v vesoljskem poletu. Postopek za podelitev je enak postopku za Zlato letalsko medaljo.

ZLATA MEDALJA J. A. GAGARIN (GOLD J. A. GAGARIN MEDAL) To medaljo je uvedla FAI leta 1963 v znak spoštovanja in v spomin na astronavta J . A. Gagarina, prvega človeka na ~vetu, ki je poletel v vesolje, 12. aprila letil 1961. ' Podeljuje se pilotom-kozmonavtom, ki so v letu pred kandidaturo napravili največji človeški podvig v vesolju. , Postopek za podelitev je enak .kot za obe predhodni medalji.

ZLATA MEDALJA NILA (NILE GOLD MEDAL Medalja je ustanovljena leta 1972 in jo je daroval Nacionalni aeroklub Egipta. Namenjena je posameznikom, skupini ali org~ nizacijam za izjemno delo ln doprin'os na. področju letalske in vesoljske vzgoj.e otrok in mladine v predhodnem letu predloga kandidature. Vsak nacionalni aeroklub lahko wsako leto izstavi kandidaturo, ki jo mora podpisati predsednik ali podpredsednik N AK države članice FAI.

MEDALJA "DE LA VAULX" (DE LA VAULX MEDAL) Medalja FAI "De La VAULX" je uvedena leta 1933 kot spomin na grofa de La VAULX, ustanovitelja in kasneje častnega predsednika FAI, kije izgubil žiVljenje v letalski nesreči v poletu, ki naj bi doprinesel k napredku letalstva. Medalja se dodeljuje nosilcem svetovnega rekorda v teku leta.

MEDALJA LOUIS BLERlOT (LOUIS BLERlOT MEDAL) Medalja je v FAI uvedena leta 1933 v spomin na L. Bleriot-a,

velikega pionlrJa letalstva 10 bivšega podpredsednika FAI. Vsako leto se podeljuje največ tri medalje nosilcem svetovnih rekordov v hitrosti, višini in daljini v premočrtnem poletu, postavlje~ih v teku leta z lahkimi letali iz prvih dveh .po<!,razredov, določenih v 2. oddelku Sportnega pravilnika F Al. Medalja se ne podeli, če je doseženi rekord v istem letu presežen.

MEDALJA LILIENTHAL (LILIENTHAL MEI;>AL) Kot priznanje F Al je medalja uvedena I,e ta 1938. PQdeljuje se z;a pomembne in izredne rezultate v letalskem jadralstvu. Za to medaljo so upravičeni letalsko-jadralni piloti, ki so: - zrušili stari ali postavili nov svetovni (mednarodni) rekord v preteklem letu, ali, - napravili pionirski polet (pod čemer razumemo podpiranje novih možnosti v letalskem jadralstvu) v pretek1em letu, ali, - daljše časovno obdobje aktivni in pomembno dOPrlnašajo k razvoju jadralstva kot piloti, jadnllci. Kandidatura za to priznanje se predlaga vsako leto, podpisuje jo predsednik ali - podpredsednik drža ve-član ice F Al. Predhodno obravnavanje kandidature se opravi v Komisiji FAI za letalsko jadralstvo a o dodelitvi odloči Svet FAI.

ZLATA PADALSKA MEDALJA FAI (FAI PARACHUTING GOLD MEDAL) V priznanja FAI je uvedena januljrja leta 1968. Podeljuje se športnim padalcem: - za izredne rezultate v športnem padalstvu; - za akt.ivnosti, ki povečujejo varnost padalskega športa; - za pomembne novosti v športnem padalstvu, in - na pobudo Komisije FAI za padalstvo, ki predhodna tri merila, upošteva skupno .• Stroški medalje se pokrivajo iz fonda 10.000,00 US dolarjev, ki jih je daroval Mr. J. A. Istel, častni predsednik F Al. Podeljuje se vsako leto. NAK države-članice predloga kandidate ' pred Komisijo F Al za padalstvo, katere mnenje o predlagani kandid\lturi je odločilno. Kandidaturo podpisuje predsednik ali podpredsednik NAk države-članice.

BRONASTA MEDALJA FAI (FAI BRONZE MEDAL) Ta medalja je od 20. junija 1962. Podeljuje se na predlog g7n.eralnega direktorja FAI osebi, ki Je ustrezno doprinesla v delu služb FAI, v administrativnih poslih, v delu tehnične komisije ah ob prilikah organizacij velikih

mednarodnih te~movanf Pobudo za predlog generalnega direktorja FAI daje NAK državečlanice . Odloči pa Svet F Al.

Športniki, šport~i delavci in organizacije Letalske zveze Jugoslavije imajo realne možnosti za predlaganje kandidatur za medalje FAI, in sicer: - za Zlato medaljo Nila, glede na pomembno delo in rezultate, ki se ostvarijo v delu z mladimi, kot tudi za aktivnost v Komisiji F Al za vzgojo; - Za medaljo de La VAULX, po izpolnitvi danih pogojev; - za medaljo Louis Bleri6t, po izpolnitvi danih pogojev; - za medaljo Lllienthal, glede na možnosti in, rezultate v letalskem jadralstvu; - - Za zlato padalsko medaljo, po. izpolnitvi dan.ih pogojev, in ' - za bronasto medaljo FAI, za katero bi lahko konkurirali predstavniki LZJ, ki so se izkazali v delu FAI, ali, so pokazali pomembne organizacijske sposobnosti v organizaciji mednarodnih tekmovanj (svetovnih in _evropskih šampionatov) v letalskih športih. Ker se vsako leto od septembra dalje začenjajo aktivnosti v komis.ijah FAI bi bilo treba predloge letalskih zvez republik in pokrajin za navedena priznanja dostaviti v predsedstvu konference LZJ najkasneje do sredine oktobra {mo-

delarji - letalski in raketni, ker se njihova komisija v F AJ sestaja v decembru tekočega leta), odnosno, novembra meseca (padalci, let. jadralci in motorni piloti, ker se njihove komisije v FAI sestajajo januarja ir;'l februarja naslednjega leta). Letošnji predlogi se običajno uresničijo na sest-anklh ali konferenci F Al naslednjega leta. Vsaka zakasnitev roka odloži obravnavo predloga za leto dni, pod pogojem, da se kandidatura za določeno priznanje ponovi. V nasprotnem velja, da je NAK odstopil od kandidature. Kandidat za eno od priznanj FAI mora z rezultati izpolnjevati predpisane pogoje za konkretno ,priznanje. Rezultat mora bItI registriran v F Alin mednarodno priznan.

* b)Diplome

DIPLOMA MONTGOLFIER (MONTGOLFIER DIPLOMA) Datira iz leta 1960. Vsako leto se pO,d eljujejo samo tri diplome, in sicer: - za doseženi športni rezultat (mednarodni rekord) v preteklem letu z balonom na plin; - za doseženi športni rezultat (mednarodni rekord) v preteklem letu z balonom an topli zrak ; - za izredni doprinos splošnemu razvoju balonskega športa . V športne rezultate se štejejo rekordi daljine, višine, trajanja leta in ' preciznega spuščanja , število pristankov (čim manj tem bolje), ure letenja ali kakšne druge značilnosti leta, kijih kot veljavne oceni komisija FAI za balonarstvo. ' Diploma se lahko dodeli tU'di za vrsto kakovostnih rezultatov, ki sami po sebi niso mednarodni rekordi, skupaj pa predstavljajo podvig in pomemben doprinos balonskemu športu nasploh . Vsaka država članica FAI lahko p~edlaga tri kandidate letno (glede na vrsto in pogoje za diplomo). Kandidature podpisuje predsednik, ali podpredsednik NAK člana F Al in morajo biti v sekretariatu F Al najmanj dva meseca pred sestankom komisije.

DIPLOMA "LEONARDO DA VINCI" (LEONARDO DA VINCI DIPLOMA) Ustanovljena je leta J970. Dodeljuje se športnim padalcem (moški in ženske), ki so: - v zadnjih treh letih osvajali državno prvenstvo in bili proglašeni za padalske prvake države (Parachuting Champion), ali, - da so osvojili naslov svetovnega prvaka in da so bili dvakrat zmagovalci mednarodnega padalskega tekmovanja, ali, - da so opravljali funkcijo glavnega sodnika na dveh mednarodnih padalskih tekmovanjih ali vsaj enkrat na svetovnem padalskem prvenstvu in da je njihovo sojenje F Al ocenila kot uspešno, ali , - da so' trikrat uspešno opravljali funkcijo mednarodnega sodnika in enkrat na svetovnem padalskem prvenstvu, ali , - da so dosegli vsaj tri svetovne rekorde v padalstvu, ali, - da so bili trikrat direktorji mednarodnega padalskega tekmovanja in vsaj enkrat direktorji svetovnega padalskega prvenstva, ali, - da so imenovani za častne predsednike mednarodne padalske komisije FAI, ali, - da so v zadnjih desetih letih zaporedoma (stalno) bili delegati NAK države-članice FAI v padalski komisiji FAI. Dodeljuje se samo ena diploma letno članicam FAI, ki so izstavi le kandidaturo.

DIPLOMA V. M. KOMAROV (V. M. KOMAROV DIPLOMA) Diploma je bila ustanovljena leta 1970 v počastitev in spomin na 'V. M. Komarova, kozmonavta ZSSR, ki je z "Vzhodom - 1" postavil vesoljski rekord leta 1964 in je kasneje v vesoljskem letu izgubil življenje. Podeljuje se kozmonavt o m za ostvarjene pomembne rezultate v osvajanju in raziskovanju vesolja v preteklem letu .

DIPLOMA ZMAJARSTVA (HANG GLIDING DIPLOMA) Usta novljena je leta 1979, z razvojem zmajarstva. Podeljujejo

Generalna konferenca tistim posameznikom, ki so v predhodnem letu pomembno doprinesli razvoju zmajarstva s pobudo, osebnim delom ali vodenjem na tem področju športa. . Podeljuje se vsako leto. KandIdature dajejo N AK držav na običajen način in v roku najkasneje dva meseca pred sestankom CIVL:

FENIKS DIPLOMA (PHOENIX DIPLOMA) Diploma je ustanovljena leta 1978. Podeljuje se amaterjem, ki uspešno rekonstruirajo in restavrirajo enega ali več starih tipov letal (starost najmanj 30 let). Imenovanje kandidata mora imeti podpis predsednika ali podpredsednika NAK države, ki kandidaturo izstavi. . Dodeljuje se vsako leto po ena. Ta diploma ne velja za samograditelje letal. Splošne odredbe za podelitev diplome Feniks: - Vsako leto se v državičlanici F Al evidentira amatersko restavriranje starih letal. Ta gradnja se prizna le, če se post opa po predpisih FAI in CIACA. - Poleg kandidature je po' trebno FAI dosta viti: a) Opis letala, b) zgodovino letala , c) ime kon struktorja in restavratorja, č) dokaz, da je letalo verna kopija originala v vseh njegovih sklopih , pods klopih, detaljih in v celoti , d) število originalne gradnje letal, e) zadnja slika originalnega letala v barvi in črno-beli tehniki , 18 x 24 cm' z negativo m, f) načrt letala v treh dimenzijah. postopek klasifikacije se vodi v komisiji FAI po predpisanih pravilih.

DIPLOMA ALPHONSE PENAUD (ALPHONSE PENAUD DIPLOMA) Diplom a je med priznanja F Al uvedena leta 1980 in je namenjena letalskim modelarjem iz na cionalnih aeroklubov drža -čl a nic FAI, ki so :

- trikrat zaporedoma osvojili naslov državnega prvaka, ali, - osvojili naslov svetovnega prvaka, ali, - postavl)i tri svet.ovne rekorde, ali, - usp~šno izvrševali funkcijo direktorja tekmovanja, športnega direktorja (najmanj dvakrat) ali direktorja svetovnega ali kontinentalnega prvenstva, ali, - zadnja tri leta uspešno opravljali funkcijo sodnika na svetovnem ali kontinentalnem prvenstvu, ali, - zadnjih pet let opravljali funkcijo sodnika ali podobno funkcijo na svetovnih odnosno kontinentalnih prvenstvih, ali, - da je bil v zadnjih treh letih delegat NAK v elAM F'AI ali funkcionar v elAM FAI, ali, - za dosežene uspehe ali druge zasluge, pomembne za razvoj letalskega modelarstva (šport, tehnika, organizacija). Diploma se dodeljuje za eno od naštetih kvalitet, samo ena letno enemu NAK-u. Postopek kandidature je enak ostalim.

DIPLOMA CHARLES LINDBERGH (CHARLES LlNBERGH DIPLOMA) Diploma je ustanovljena leta 1983 po pravilih komisije FAI za splošno letalstvo (ClAG). Po propozicijah ClAG FAI se diploma dodeljuje . posameznikom ali organizacijam, ki so v obdobju najmanj desetih let pomembno doprinesli k napredku in razvoju splošnega letalstva v športu, v transportnih aktivnosti ali v delu mednarodnih organizacij za lahko oziroma splošno ietalstvo' pod pogojem, da so pokazani vidni skupnemu razvoju in tehničnemu napredku splošne aviacije z vidika opremljenosti, operativnosti in varnosti letenja. Vsaka država-članica F Al lahko letno predlaga samo po eno kandidaturo, a desetletno obdobje se računa nazaj od leta, ko se kandidatura predlaga.

DIPLOMA MIKROLETAL (MICROLlGHTS DIPLOMA Ustanovljena je leta 1983, a pravila zanjo je določila Komisija

FAI za mikroletala (elMA). Dodeljuje se vsako kto posameznikom, ki so osebno prispevali k razvoju in napredku mi kro letalstva, in sicer z osebno aktivnostjo na tem področju, z osebnim delom (projektiranje in izde-lava mikroletal na osnovi novih rešitev), s pobudo ali podporo in pomočjo.

Kandidatura velja za obdobje do 3 L. decembra leta, ki je predhodno letu' v katerem je ostvarjen rezultat' za katerega se • daje kandidatura. Kandidatura mora dospeti v komisijo FAI najkasneje dva meseca pred sestankom. V poštev pridejo vse vrste mikroletal originalnih konstrukcij in rešitev.

DIPLOMA PAUL TISSANDlER > (PAUL T1SSANDIER l)IPLOMA) V FAI je uvedena leta 1952 i.n nosi ime generalnega sekretarja FAI v času od 1919 do 1945. Podeljuje se za doprinos in delo za dobro letalstva nasploh, še prav posebno za športno letalstvo, posameznikom za njihovo osebno delo, pobude, ua angažiranje v razreševanju problematike in razvoja športnega letalstva ali na drug koristen način . Vsak NAK, aktivni član FAI, ima pravico, da po svoji volji vsako leto zahteva podelitev diplome. LZJ ima pravico na dve diplomi letno. Diplome so namenjene izključno športnim delavcem in je edino priznanje takšne vrste, ki se jim za delo v športnem letalstvu daje na ta način.

ČASTNA SKUPINSKA DIPLOMA (HONORARY GROUP DIPLOMAS) Ta diploma, uvedena leta 1965' je namenjena kot priznanje skupini posameznikov (npr. konstrukcijski urad, znanstvena ust~ nova, letalska publikacija, ipd), tU so veliko prispevali napredku letalstva in astronavtike z delom in ustvarjalnim doprinosom v daljšem časovnem obdobju.

talstva z ozirom na stvaritve in rekonstrukcije letal iz 1. in II. svetovne vojne)" - za diplomo Alphonse Penaud, , - za diplomo Paul Tissandier In

Vsako leto ima NAK državeFAI pravico do pred10ga dveh kandidatur za to diplomoeno za dosežke v letalstvu in eno za astronavtiko. Kandidaturo podpiše predsednik ali ~odpred sednik NAK. O kandIdaturah razpravljata CASI (športna komisija F Al) in Council (Svet FA 1), a podeljuje jih Generalna konfe: renca FAI. Kandidature se pošilja zaključ no z 3 I . decembrom tekočega leta za ost\aritve v preteklem letu . članice

Realne osnove za predlaganje kandidatur LZJ za diplome FAI glede na obseg dejavnosti pri nas so sledeče: - za diplomo Leonardo da Vinci, - za Hang Gliding diplomo, - za Feniks diplomo (predvsem Muzej jugoslovanskega le-

Prosimo upoštevajte, da se ta pravila FAI malo spreminj?jo in so kot takš'na trajne narave. Zaradi ekonomičnosti vam bomo v prihodnje dostavljali samo morebitne spremembe ali dopolnitve in je zato treba ta material čuvati. Razmnoževanje je dovoljeno in priporočljivo, ker bi se s tem zagotovilo,. da se s pravili s'p oznajo vse organizacije pri nas. , Prav tako priporočamo , da upoštevate roke, v katerih je treba iačeti s pobudo za predlog kandidature. Ker je ta material detaljno obdelan in prilagojen za uporabo pričakujemo, da predloge dostavljate v PK LZJ brez vsakoletnega posebnega poziva oziroma opozorila.

- za častno skupinsko diplomo FAI: Predlogi organizacij LZJ morajo biti v PK LZJ najkasneje do sredine meseca oktobra v letu zaradi njihove priprave in obdelave za obravnavo v ustreznem telesu FAI. Kandidat za eno od diplom mora izpolnjevati pogoje a rezul- ' tat , ki se zahteva na športnem področju mora biti zabeležen v FAI. Diplome so v večini primerov Kot prilogo dajemo pregled do namenjene športnikom za njihove - sedaj podeljenih priznanj F Al prvenstveno športne dosežke, račlanom in organizacijam LZJ in zen diplome Paul Tissandier, ki je inštitucijam s karerimi LZJ sodenamenjena športnim delavcem. luje v širšem smislu, žaradi primePredlog za kandidaturo, kolirjave, da se ne bi zgodilo, da predkor je iniciativa prišla iz orgalagate kandidate, ki so že nosilci nizacij (aeroklubov) pride v PK nekaterih priznanj (izvzemši za LZJ s stališčem in sklepom športnike in ostvarjene športne predsedstva konference letalskih , rezultate), zvez republik ' in pokrajin in z dejstvi obrazloženo izpolnitvijo LETALSKA ZVEZA pogojev za konkretno diplomo. JUGOSLAVIJE Končno od16čitev o kandidaturi PREDSEDSTVO daje PK LZ.I. KONFER ENCE