Adria - Pot do suverenosti

Page 1



rlietu 1991 smo želeli izdati monografijo " ob Adriinem 50-letnem jubileju. Pa so dogodki v domačem okolju in neposredni soseščini v drugi polovici leta tako razburkali tok dogodkov, da bodo ti še dolgo odločilno vplivali na Adriin bodoči razvoj. Tako je nastala pričujoča kronika. Vojna v Jugoslaviji in njene posledice ter osamosvojitev in priznanje Slovenije so vplivale, da Adria Airways kot slovenski nacionalni prevoznik dobiva novo opredelitev dejavnosti in razvoja.

P

reteklo leto je bilo polno zapletov in nepredvidenih težav. Oddaljeno zalivsko vojno je Adria občutila z odpovedovanjem poletov in s precejšnjim zmanjševanjem števila potnikov. Ko so si v svetu ob koncu Zalivske vojne oddahnili, so se v Jugoslaviji šele začenjali resni konflikti med Hrvati in Srbi. Sodu je izbil dno oboroženi napad na PlitvicaJ1 in Adria je v naslednjih dnevih in tednih le sprejemala odpovedi pogodb z dolgoletnimi poslovnimi partnerji, ki niso mogli ali želeli tvegati potovanj svojih potnikov v Jugoslavijo. Tako je bil uničen _tradicionalni turistični trg in izgubljena Adriina dolgoletna primarna vloga pri prevozu tujih turistov na Jadran. Junijsko-julijska vojna v Sloveniji je bila kratka in v primerjavi s kasnejšo na Hrvaškem ni povzročila večje škode. Z izjemo Adrie! . 28. junija sta letali jugoslovanskega vojnega letalstva napadli štiri Adriina letala in stavbe na brniškem letališču ter jih močno poškodovali. Adria je najprej prenesla letenje v Zagreb. Po mesecu dni se je njeno matično letališče v Ljubljani spet odprlo, vendar ne za dolgo. Še dve zapori sta bili, dokler se 15.septembra ni zaprlo za več kot štiri mesece. Adria se je v tem času trikrat selila v bližnji Celovec in nadaljevala z okrnjenim programom letenja mednarodnih poletov in letov v republike propadajoče Jugoslavije. Letališče v Celovcu je postalo slovensko okno v svet in Adria edina letalska družba, ki je povezovala sever in jug nekdanje države. 25. oktobra je odločba Zveznega sekretariata za promet in zveze, s katero ji je bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje zračnega prometa, prikovala Adrio na Ua za

L

n 1991 we intended to issue a jubilee monography in celebration ojAdria 's thirtieth anniversary. However, events in Slovenia and neighbouring countries in the second hal! ojthe year disturbed theflow oj events so much that they will have a decisive effect on Adria 'sjuture development jor a long time to come. Consequently, the monography will become a chronicle. The consequences ojthe war in Yugoslavia and the independence and recognition ojSlovenia have meant that its national airline, Adria Airways, willjollow a new company policy as a scheduled air carrier. '11is past year wasjull ojcomplications and

1 ~njoreseen problems. Adriajelt the distant

Gul!War with the the cancellation ojflights and, consequently, a reduction in passenger traffic. J1!hen the world recovered its breath ajter the Gul! War, a serious new conflict began in Yugoslavia between the Croats and Serbs. It errupted in Plitvice, and over the jollowing days and months Adria could only jollow the cancellation ojcontracts with longterm business partners who were unable or rejused to risk their passengers travelling to Yugoslavia. This resulted in the destruction oj the traditional tourist market and the loss oj Adria 's long-term primary role in conveying joreign tourists to the Adriatic. The June war in Slovenia was short and, in comparison with the subsequent war in Croatia, did not cause much damage - except to Adria! On 28th Junejighters ojthe Yugoslav Air Force attackedjour Adria aircrajt andjacilities at Ljubljana Brnik airport, causing severe damage. Adria continuedflying to Zagreb. One month later its home airport in Ljubljana was reopened - but not jor long! Two more enjorced closures took place untili5 September, since when it had been closedjor more thanjour months. During that time Adria moved its base three times to nearby KlagenJurt and continued with a reduced programme ojinternationalflights as well as flights to the republics ojcrumbling Yugoslavia. Klagenjurt airport became the window to the worldjor Slovenia, and Adria, the onlyairline to connect the north and south ojthe country. On 25 October a decree by the Federal Secretariatjor Transport and CommunicationsjorcedAdria to be grounded


VOJNA V SLOVENIJI

29. jllnij -29.lIlIJ Redni poleti so odpovedani, Adria nadaljuje samo s čarterskimi in zdomskimi poleti. Scheduled f1ights are cancelled and Adria operates only charter services and special f1ights for migrant' workers.

1. JIIlij - I .1111 JA dovoli posebni komisiji predstavnikov Adrie in UNZ Kranj, da si ogledajo poškodovana letala in stavbe. Prve ocene o škodi na AA letalih segajo do 100 milijonov, na stavbah in vozilih okoli j milijone dinarjev. The Federal Yugoslav Army permits a special commission of Adria representatives and lnterior Ministry officials from Kranj to inspect damaged aircraft and facilities. The initial assessment of dama ge to Adria aircraft amounts to 100 million US dollars; damage to buildings and vehicles amounts to 3 million YU dinars.

LEGENDA: 1. DASH 7 - YU-AlF 2. POŠKODBA STREHE 5. AIRBUS - YU-AOE 4. POŠKODBE NA HANGARJU 5. POŠKODOVANE STOPNICE 6. SLEDOVI TOPOVSKIH GRANAT V TLEH 7. POŠKODOVAN REP AIRBUSA 8. DASH 7 - YU-AlE 9. POŠKODOVANI LETALI PIPER CHEROKEE

10. DC 9 11. U NiČ EN I PISARNI CATERINGA 12. VTLA ZARITA NEVODENA 57 MM RAKETA 15. POŠKODOVANA VOZILA CATERINGA 14. POŠKODBE SKLADIŠČA CATERINGA 15. UN iČE N O KONTEJNERSKO SKLADIŠČ E ZA MAZIVO IN REZERVNE DELE HELIKOPTERSKE ENOTE MILICE 16. SMER NAPADA (SUPER GALEB G-4)

(Skica: Bojan

Lu čovnik)

PRVI OGLED POŠKODB

1

julija so si lahko s posebnim dovoljenjem Jugoslovanske armade kraj napada ogledali • predstavniki Adrie, letališča in uprave za notranje zadeve iz Kranja. Letališče je bilo obkoljeno z oklepnimi vozili JA na južnih obronkih letališke steze. Ogled je bil časovno omejen na 90 minut, prisoten je bil tudi poveljnik tankovske enote. Vnapadu so bila zadeta vsa štiri letala; močneje so bila poškodovana oba Dasha in Airbus. Letala so dobila znotraj in zunaj vrsto vidnih poškodb, povzročenih od direktnih strelov, šrapnelov in rušenja strehe. Komisija je pri A320 ugotovila prestrelnine trupa po vsej dolžini, prestreljeni so bili oba motorja, desno višinsko krmilo in vertikalni stabilizator. Tudi v notranjosti je bilo veliko vidnih poškodb, na osnovi katerih pa ni bilo mogoče ugotoviti, kakšne so poškodbe vitalnih instalacij. To naj bi ugotovila za to določena posebna komisija. Dash z oznako YU-AlF je bil parkiran v notranjosti hangarja, dobil je več poškodb trupa in električne napeljave. Drugemu Dashu YU-AlE , ki je bil parkiran pred hangarjem , so prerešetali obe krili, poškodovali trup in gondole motorjev. Letalo DC 9, ki je bilo parkirano okoli 50 m od hangarja, je dobilo samo nekaj prestrelnin. Močno sta bili poškodovani obe zgradbi, hangar in stavba operativnega centra in 26 službenih, osebnih ter vlečnih vozil, ki so bila parkirana v pližini Adriinih hangarjev. Streha in stene hangarja so bile na več mestih preluknjane. Skladišče rezervnih delov je zoglenelo. Poškodovane so bile tudi asfaltne površine okoli hangarjev in ploščad za letala. Po prvih ocenah očividcev (strokovne službe na letališče še niso mogle priti) je znašala celotna škoda okoli 100 milijonov dolarjev. Vojaška letala so pred letališko ploščadjo uničila ali poškodovala 20 osebnih vozil, last domačih in tujih državljanov. Po napadu je nastal požar, v katerem je šest vozil popolnoma zoglenelo.

4


VOJNA V SLOVENIJI

2. julij - 2 .Jul Adria nadaljuje s poleti preko letališča Zagreb. Adria continues flights from Zagreb airport.

3. julij - 3.JIII Zaradi groženj, ustavi AA vse letenje, vsa letala ostanejo v tujini. Adria halts all flying because of threats and all its aireraft remain abroad.

Napad na

letališče

- požgani avtomobili pred letališko stavbo (foto Igor Modic)

TUJIM TURISTOM POMAGALI IZ JUGOSLAVIJE aše predstavništvo v Frankfurtu je ob sodelovanju vseh večjih turoperatorjev in ob pomoči Aero Lloyda tretjega in četrtega julija organiziralo evakuacijo nemških turistov, ki so v tem času letovali na jugoslovanski obali. Adriinih potnikov je bilo okrog 1500. Tako so prepeljali turiste z vse jadranske obale in otokov v Dubrovnik, od tam pa v Nemčijo, pretežno z letali Aero Lloyda. Vodsto komerciale in predstavništvo v Frankfurtu je prejelo posebno pisno zahvalo za odlično izpeljano akcijo.

N

Poškodovani hangar na Brniku (foto Igor Modic)

5


3. i1l4. julij - 3 !lncl4 .Jul Adria sodeluje pri evakuaciji nemških turistov iz Dubrovnika in Splita. Adria evacuates German citizens from Dubrovnik and Split.

UČINKOVITI GASILCI PREPREČILI VEČJO ŠKODO b napadu na Adriini stavbi in letala na Brniku je dežurna gasilska enota letališča pokazala izredno prisebnost in požrtvovalnost, saj je pričela z gašenjem, ko nevarnost napada še ni minila, in s tem preprečila veliko večjo škodo. Adria je izrekla posebno priznanje Branku Poljanšku, Hermanu Pricu, Slobodanu Scekicu, Mirku Šarliju in Jožetu Štebetu.

O

Marko Logar se je v imenu Adrie zahvalil gasilski brigadi za hitro ukrepanje po napadu (foto Matjaž Škulj)

ADRIA NADALJUJE Z LETENJEM dria je po drugem juliju letela nekaj rednih linij preko zagrebškega letališča (Munchen, Frankfurt, London, Pariz, Carigrad), opravila čarterske polete in lete za jugoslovanske zdomce v Nemčiji in Švici. Vdomačem prometu sta ostali le povezavi med Zagrebom in Splitom ter Skopjem. Po ocenah je bila zaradi velikega izpada poletov komercialna škoda okoli 1 do 1,5 milijona dolarjev dnevno. -Vjavnosti sta bila napad na letala in domnevna višina škode zelo odmevna. Letala so bila zavarovana pri angleškem Lloydsu za vojni riziko (A320 za 45 milijonov in vsak Dash po 4,5 milijonov). Zavarovatelji so preklicali vojno zavarovanje in zahtevali nova pogajanja o zavarovalnih premijah. Da bi v naslednjih dneh obdržali zavarovalno kritje, so morala letala nočiti v tujini.

A

SPOTIKANJE Z JUGA akor smo lahko prebrali v nekaterih srbskih časopisih, so bili Adrii Airways očitani odnosi med nekdanjima partnerjema Adrio Airways in beograjskim Interexportom. Iz uvoda članka v Privre dnem pregledu z dne 2. 7.1991 je razbrati, da je Adria v dnevih agresije na Slovenijo umikala svoja letala v tujino iz t. i. .tehnično varnostnih razlogov, da ne-bi postali predmet nekega novega lastništva.« Vnadaljevanju članka zasledimo informacijo, da je Interexport Adrii med letoma 1969 in 1972 kupil šest letal v vrednosti 28,521.296,64 US in zagotavljal tudi sredstva za šolanje in specializacijo kadrov, zavarovanje in druge stroške, vse to v višini 4,5 milijard takratnih

K 6


VOJNA V SLOVENIJI

dinarjev do leta 1985. Potem pa je nastopila transformacija, ki »so jo nekateri znali izkoristiti tako, da so izigrali veliko dušne donatorje in s tem dovolili, da se sredstva na poseben način prelijejo in postanejo last tistih, ki jih niso zaslužili.« Adria Airways je bila v dnevih agresije prisiljena zavarovati svojo floto in osebje, ker po agresivnem in nerazumljivem napadu na Adrio ni bilo nobenih garancij, da se agresija ne bo ponovila. Popolnoma neumestno je bilo v dneh po tej veliki tragediji namigovati na prisvajanje sredstev in izkoriščanje svojega »donatorja« Interexporta. Interexport je v letih 1968 do 1972 res pomagal Adrii Avioprometu zagotoviti sredstva za nabavo letal DC 9, ki so zamenjala predhodnje zastarele DC 6. Pisec pa ni zapisal, da je Inex Adria Aviopromet (po priključitvi v poslovni sistem Interexport je AA zamenjala ime) kril vse zneske kreditov in odplačeval anuitete v obliki najemnine. Opravljena je bila tudi delitvena bilanca, dne 30.9.1973, kjer sta oba partnerja rešila imovinsko-pravni in kreditni odnos. Organizaciji sta bili še več kot desetletje članici iste poslovne skupnosti, nista pa imeli nobenih poslovnih odnosov in si nista medsebojno nič zaračunavali ali dolgovali. Inex Adria Aviopromet se je zaradi reorganizacije poslovne skupnosti Inex v SOZD na referendumu v januarju 1986 odločil, da ne pristopi v novo obliko organizacije, predvsem zato, ker mu ni ustrezalo centraliziranje organizacijskih in poslovnih funkcij v Beogradu.

5.julij-5.Jul Angleški pozavarovatelji postavijo nove pogoje v pogodbi o zavarovanju vojnih in drugih rizikov tako, da izključijo možnost zavarovanja rizika zaplembe letal. Določijo dodatne zavarovalne premije za letenje po jugoslovanskih republikah. British underwriters set new conditions in the existing contract for insuring against war and other risks. Confiscation is excluded and new 'insurance premiums are set for flights to other Yugoslav republics.

Poškodovana Adriina letala v hangarju (foto Nace Bizilj)

VOJNE RAZMERE SKORAJ USTAVILE LETENJE O zaporah letališč v Ljubljani in občasnih v Zagrebu, resnih grožnjah armade po nadaljnjih posegih v Sloveniji in na Hrvaškem, visokem povišanju zavarovalnih premij za posamezne lete in vse splošni negotovosti, je vodstvo Adrie sklenilo, da se s 3.julijem ustavi že tako okrnjeno letenje in se letala s posadkami vred do ponedeljka, 8.julija, premestijo v tujino. Letala so ostala na letališčih v Celovcu, Frankfurtu in na Dunaju.

P

7


VOJNA V SLOVENIJI

7. julij -7 Jul Izvedenec za ocenitev škode angleškega Lloydsa si ogleda poškodovana letala na letališču Brnik. An inspection is performed on Adria's damaged aireraft by a Lloyd's official.

8. julij - 8 Jul Pogreb Adriinega delavca Petra Petriča, ki je padel v vrstah slovenske teritorialne obrambe. Funeral of Adria employee Peter Petrič who fell in battle as a member of the Slovene Territorial Defence Force.

9. julij - 9 Jul AA ponovno pri čne z letenjem - samo redne mednarodne linije (Franfurt, London, Moskva, Tel Aviv in delavski leti; linije v Munchen, na Dunaj in na Ciper odpovedane; pet Adriinih letal leti pri tujih prevoznikih (Aero Lloyd, Croatia Airlines, Istanbul Airlines). Adria resumes nying on only schedu led international routes (Frankfurt, London, Moscow, Tel Aviv and flights for migrant workers; flights to Munich, Vienna and Cyprus are cancelled; five Adria aircraft fly for foreign carriers (Aero Lloyd, Croatia Airlines and Istanbul Airlines ).

Zavarovalnica v Londonu je prekinila normaln e zavarovalne premije in od 5.julija dalj e premije za vsak let posebej. Najvišje so bile premije za letenje v Srbijo in ostale republike. Pripravljal se je nov plan letenja, ki naj bi vseboval le nekaj rednih linij in delavskih poletov, mednarodni čaJt er pa je popolnoma ugasnil. določala

ULTIMAT na izmed točk ultimata 4. julija se je glasila, da je treba poleg cestnega takoj vzpostaviti tudi letališki promet. Tudi brionska deklaracija je v odstavku o zračnem prometu zapisala, da » obstaja samo en nadzor zračn ega prometa za vso Jugoslavijo. Ves doma či in mednarodni zra čni promet čez Jugoslavijo bo nadzoroval in zagotavljal pristojni zvezni organ.« Letališče Ljubljana je bilo zaprto, Beograd je molčal, administrativna za pora pa je ostajala.

E

ŽRTEV AGRESIJE VOJNE TUDI NAŠ DELAVEC agresiji na Slovenijo je v vrstah teritorijalcev padel tudi sodelavec Peter Petrič, ki je bil od 1984.leta zaposlen kot kabinist v oddelku za notranjo ureditev letaJ. Naš 58-letni sodelavec je zapustil družino s tremi mladol etnimi otroki . Ekipa teritorialcev pokrajinskega štaba za Gorenjsko je 28. junija zvečer odšla v brniški gozd, da bi poiskala in onesposobila enega od tankov. Venega so izstrelili dva naboja in se nato pred točo krogel umaknili. Pri tem je bil ubit Petrič. Šele po umiku tankov z Brnika so ga nekaj deset metrov proč našli vojaki JA in o tem obvestili teritorialce, ki so ga že vse dni iskali.

V

Slovenski minister za informiranje Jelko Kacin si je tudi ogledal poškodovani Airbus (foto Tone Stojko)

OBNOVITEV POLETOV

A

dria si je prizad evala ohraniti vitalne redn e linij e v Frankfurt, London, Moskvo, Tel Aviv ter tradicionalne polete za naše zdomce v Nemčijo in Švico. Pod vprašajem je bila obnovitev poletov v Larnako na Cipru in sploh letenje v Beograd. Zaradi pomanjkanja malih letal so bili začasno ustavljeni poleti v Munchen in na Dunaj. Vsi poleti so se odvijali preko letali šča v Zagrebu. Del note je letel za tuj e družbe. Airbusa za nemške tourop eratorj e, ena osemdesetica za Istanbul Airlines, dve letali MD80 sta bili pri Croatia Airlines. Čarterski poleti za domače turisti čn e agencije v Španijo in Grčijo so potekali brez večjih zadržkov.

8


ZAPRTO MATIČNO LETALIŠČE

Izrazi podpore in solidarnosti »Napadi na vaše objekte in letala na Brniku so me prizadeli, verjemi bolj kot karkoli drugega. s kakšno ljubeznijo si prav ti s svojimi sodelavci gradil novo 'Adriino floto. In zdaj je vse rabito. Toda volja je še ostala. Prepričan sem, da boste kmalu spet ponos te dežele ... «je v pismu Janezu Kocijančiču zapisal Janez Pergar, direktor Kompasa International. . Ničkolikokrat sem te dni pomislil,

»At this moment, our TV news isjull ofthe trouble that exists in Yugoslavia. Our best wishes go out to ourfriends at Adria, and hope that the ~ountry returns to peace as soon as possible without . harm to you and yourfamilies,« piše našemu inženiringuMartin Widman iz British Midlandsa. »Najlepše se vam zahvaljujem za skrb in za angažiranje delavcev Adrie za mojo vrnitev iz Moskve, dne 1. julija. Ob takšni skrbi za nas potnike se vam ni treba bati, da bi vas pustili na cedilu, «je zapisal potnik Tone Bobnar. ,

t '

Ta napad je znak totalne pokvarjenosti, primitiviztna, škodoželjnosti in zavist~ To je dokaz, kako močno so jim v napoto slovenska krila in s tem tudi krila nove slovenske državnosti ... Da bi ohranili jasne dokumente in dokaze tega divjanja, bi bilo primerno, da bi en avtomobil, ki je bil ob napadu uničen in je zgorel, konzervirati v takšnem stanju, gapostavili na primeren podstavek ter ga zavarovali s steklom ... «predlaga Lojze Veberič; JI •••

2t.julij - 2I.1ul AA prične s poleti v Beirut, čarterski poleti se odvijajo z letališč Trst in Celovec. Adria commences flights to Beirut, and charter flights operate from Trieste and Klagenfurt airports.

22. jul ij - 22 .J ul Z zaprtega Brnika izsilita odhod na sestanek predsednikov republik v Ohrid Milan Kučan in Janez Drnovšek. Odletita z letalom AA, enim od najmanj poškodovanih letal, tako Adria lahko premakne svoje letalo z Brnika.

VZLET Z ZAPRTEGA LETALIŠČA julija so Zvezne oblasti dovolile polet z brniškega letališča letalu DC 9, najmanj • poškodovanemu v letalskem napadu in sedaj že popravljenemu, v Ohrid, kamor sta na sestanek jugoslovanskega vrha potovala Milan Kučan in Janez Drnovšek. Letalo, ki se je tako dobesedno rešilo zapore, je Adria takoj vključila v redni promet.

22

Vreme iz Beograda komentira: 'Ko sta Milan Kučan in Janez Drnovšek, slovenski duo na ohridskem srečanju, po nekaj urah trdoglavega čakanja prisilila Zvezno kontrolo letenja, da je za trenutek odprla letališče Brnik, da bi lahko v Ohrid odpotovala z letalom, bi težko rekli, da sta opisano operacijo izvedla zaradi »komoditete«. Res, da je bilo po vzletu njunega letala slovensko nebo spet zaprto, toda to je bilše en »tuš.« slovenskih oblasti na račun zvezne administracije, kije pred očmi celotne svetovne javnosti uspela dokazati, da so letališča zaprta zaradi arogance, »kapric« vojske in inhibiranih zveznih oblasti itd. .. .(Zanke samostojnosti- Slovenija brez neba, Svetlana flqsovic)

Milan Kučan in Janez Drnovšek sta izsilila odhod z zaprtega brniškega letališča z Adriinim letalom (foto Aleš Černivc)

9


KDO SO GOSPODARJI NAŠEGA NEBA

23. julij -21 .Iul Delavci Adrie napišejo odprto pismo A.Markovicu in V. Kadijevicu, v katerem zahtevajo javni odgovor na zaporo letališča in bombardiranje Brnika. Delavski svet Adrie Airways sprejme izredne ukrepe - na delo prihajajo samo določeni delavci, ostali so na izrednem dopustu. Adria employees write an open letter to Ante Markovič, President of the Federal Assembly, and Veljko Kadijevič, Federal Defence Minister, in which they demand a public response to the closure and subsequent bombing of Brnik aiI'port. The Adria Airways workers' council accepts a series of emergency measures.

ODPRTO PISMO A. MARKOVICU IN V. KADIJEVICU

D

elavci Adrie so na seji delavskega sveta 23. julija zastavili odprta vprašanja predsedniku Zveznega izvršnega sveta Anteju Markoviču in zveznemu sekretarju za ljudsko obrambo Veljku Kadijeviču: - Zakaj je Jugoslovansko vojno letalstvo 2B.junija 1991 napadlo in poškodovalo letala, objekte in delovna sredstva Adrie Airways, čeprav je šlo za civilna delovna sredstva in objekte, v katerih ni bilo nobenih oboroženih enot, orožja ali vojne opreme? - Zakaj je že skoraj mesec dni zaprt slovenski zračni prostor in vsa slovenska letališča? Kdaj bodo slovenska letališča in zračni prostor spet odprti? - Kdaj in na kakšen način bo federacija oziroma Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo poravnal neposredno in posredno škodo, ki jo je utrpela Adria Airways in ki znaša preko sto milijonov dolarjev? Na naše javno vprašanje pričakujemo javen odgovor.

Mladina se sprašuje »Kdo so gospodmii našega neba?« ... Topovski in raketni izstrelki, ki so opustošili brniško letališče, so samo potrdili načeli, da država ni suverena, dokler ne nadzoruje svojega zračnega prostora. Dejanska oblast sodobne države se namreč razteza tudi na njen zračni prostor, zato bo Slovenija na svoji poti v samostojnost morala poskrbeti za učinkovit nadzor in varovanje slovenskega neba, ki soga doslej nadzorovala zvezna telesa ...

2j. jlllij -2j .Illl Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel napiše prošnjo van den Broeku za posredovanje pri jugoslovanskih organih za odprtje slovenskega zračnega prostora. Slovene Foreign Minister Dr Dimitrij Rupel writes a request to Hans van den Brock to mediate with the Yugoslav authorities in order to open Slovene air space.

IZREDNI UKREPI DELAVSKEGA SVETA elavski svet je sprejel posebne ukrepe za zaščito poslovanja. Za delavce, ki niso nujno potrebni za opravljanje obstoječe operacije, se s 25. julijem odreja nastop rednega dopusta, po izrabi tega pa nastop izrednega dopusta z nadomestilom v višini 70 odstotne osnovne pla če.

D

ZUNANJI MINISTER PIŠE HANSU VAN DEN BROEKU imitrij Rupel, minister za zunanje zadeve, je 25. julija naslovil pismo na predsedujočega v ministrskem svetu Evropske skupnosti, Hansu van den Broeku, v katerem ga prosi, da posreduje pri jugoslovanski zvezni vladi zaradi ponovnega odprtja slovenskega zračnega prostora za civilni zračni promet ter za odprtje vseh slovenskih letališč. Rupel je v pismu navedel, da je Slovenija od 26. junija odrezana od mednarodnega zračnega prometa in da zaradi tega slovenska letalska družba Adria Airways dnevno izgublja okrog dva milijona dolarjev. Vpismu je tudi poudaril, da odločitev zveznih oblasti o zaprtju slovenskega zra čnega prostora pomeni kršenje brionske deklaracije in posebno obliko gospodarskega in politi čnega pritiska na Slovenijo.

D

BRNIK JE ODPRT, ADRIA SE VRNE DOMOV julija se je odprlo brniško letališče, odprto pa je ostalo le od 6.00 zjutraj do 22.00 ure števila kontrolorjev. Ob 15.30 je bila tiskovna konferenca v zvezi z odprtjem brniškega letališča in s prihodom prvega potniškega letala Adrie Airways iz Londona. Adria je preusmerila polete na ljubljansko letališče. Zaradi razmer v Jugoslaviji, zlasti na Hrvaškem, pa popolna obnova rednega prometa iz predvojnega obdobja še ni bila mogoča. Adria je letela okoli 25 odstotkov svojega nekdanjega prometa s petimi od skupno svojih 13 letal. Troje letal je bilo poškodovanih, pet jih je bilo s posadkami in tehničnimi ekipami v najemu pri tujih prevoznikih (Nemčija, Turčija) in v hrvaški Craoatia Airlines. Z zaposlitvijo svojih letal in posadk je poskušala zapolniti vrzel v izpadu dohodka.

26

.zvečer zaradi nezadostnega

10


POŠKODOVANA LETALA K PROIZVAJALCEM 26. julij - 26 Jul Brnik se ponovno odpre - prvo letalo je Adriino iz Londona. Letališče je odprto le od 6,00 do 22,00 ure zaradi nezadostnega števila kontrolorjev letenja. Brnik opens once again - the first aircraft to arrive is an Adria aeroplane from London. The airport is open only from 6.00 to 22.00 due to an insufficient number of air trafik controllers.

3t.julij-31.llll

Po enem mesecu zapore Adria spet na Brniku (foto Igor Modic)

ČARTERSKI POLETI IZ TRSTA julija sta z letališča Ronke pri Trstu poleteli dve Adriini letali - to je na dveh od skupaj 18 • čarterskih poletov, ki jih je Adria prenesla na letališče v sosednjo deželo zaradi dolgotrajnega zaprtja letališča Brnik in politične negotovosti v Jugoslaviji. Slovenski predstavniki so se ob tej priložnosti zahvalili italijanskim oblastem, ki so omogočile sodelovanje kljub izredno velikim birokratskim težavam pri pridobivanju dovoljenja. Slovesnosti so se poleg slovenskih vladnih predstavnikov udeležili še z italijanske strani predsednik letališkega konzorcija Dino Marocco in deželni odbornik za mednarodno sodelovanje Gianfranco Carbone.

29

POŠKODOVANI A320 ODLETEL VTOULOUSE

P

oškodovani A320 je po letalskem napadu dajal videz nepopravljivosti. Letalu so napravile posredno in neposredno škodo rakete, topovske krogle, krogle mitraljezov in šrapneli granat. Veliko škodo so letalu naredili tudi razstreljeni betonski kosi strop ne konstrukcije hangarja. Ena od raket je prebila rep letala. Druga, ki je napravila luknjo v strehi hangarja, je polomila beton stropne konstrukcije. Betonski kosi, ki so padli na letalo, so skrivili (tik za pilotsko kabino) glavni nosilec trupa, na desnem krilu pa so v 15 mm debeli oplati iz duraluminija napravili do 2 cm globoke vdrtine. Po repu je letalo dobilo luknje od drobcev granate, ki je eksplodirala na Dashu. Šrapneli so na več mestih presekali nosilne okvire trupa, prav tako pa tudi vzdolžne nosilce. Drobci granat in krogle so poškodovale 80 odstotkov vseh sedežev. Poškodovani sta bili obe gondoli motorjev. Streli, ki so prihajali skozi trup od zgoraj, so obtičali v elektroniki in računalnikih letala. Pa vendarle so po popravilih Adriinih strokovnjakov in po vseh testih na zemlji ugotovili, da vsi glavni sistemi delujejo normalno. Neuporabni sistemi pa so bili: neodvisni električni generator in izvor pneumatskega pritiska, delovanje kabinskega pritiska, komunikacijski sistem II in III, navigacijski sistem VOR 2 in DME 2. Prelet v Toulouse sta opravila kapitana Jure Lokovšek in Venčeslav Žakelj. Po tako imenovanem preskusu na zemlji se je kapitan Jure Lokovšek odločil, da bomo sposobni letalo preleteti v Toulouse sami. Seveda pod določenimi pogoji: maksimalna teža za vzlet 54 000 kg,

Adria obnavlja mrežo poletov - dnevno leti v Split, dvakrat tedensko v Dubrovnik, trikrat tedensko v Skopje, petkrat tedensko v Sarajevo. VBeograd leti samo enkrat tedensko. Pri mednarodnih poletih dnevno v London, štirikrat tedensko v Frankfurt, trikrat tedensko v Pariz, dvakrat tedensko v Moskvo, enkrat v tednu v Tel Aviv. Adria resumes its flight schedule with daily flights to Split, twice weekly to Dubrovnik, three times weekly to Skopje, five times weekly to Sarajevo, and only once weekly to Belgrade. International flights are: daily to London, four times weekly to Frankfurt, three times weekly to Paris, twice weekly to Moscow, and once weekly to-Tel Aviv.

2.mgust-2 i\ug Poškodovani A320 na posebnem letu odleti v Airbus Industrie v Toulouse. Razdaljo 698 milj preleti na višini 5000m, s hitrostjo 250 vozlov, v treh urah in 7 minutah. Kapitana sta Jure Lokovšek in Venčeslav Žakelj. The damaged A320 departs on a special flight to Airbus Industrie in Toulouse. The distance of698 miles is covered at an altitude of 3000m and speed of230 knots in 3.07 hours. The captains are Jure LokQvšek and Venčeslav Žakelj.

11


POŠKODOVANA LETALA K PROIZVAJALCEM največja

dovoljena višina 3000 metrov, največj a dovoljena hitrost 230 kts ter letenje v vizualnih

pogojih.

Poškodovano letalo so pred poletom usposobili za poseben prelet v Toulouse (foto Matjaž Skulj)

Brez zapletov ni šlo

STA 12

Kapitan Jure Lokovšek: »Na ugodno vreme sva čakala kar deset dni. Polet sva pripravljala več dni. ZaradiAlp sva bila primorana leteti po t;i. južni italijanski ruti preko Bologne, Pize, Albequea, Nize in Marsseilla. Vzlet sva planirala za osmo uro zjutraj, prihod pa za ob 11.3 O. V normalnih okoliščinah traja let iz Ljubljane v Toulouse eno uro in trideset minut. Končno sva se odločila, da poletiva 2.avgusta. Zaradi težav pri startanju motorjev se je vzlet zavlekel za 20 minut. Zalet in vzlet sta potekalo povsem normalno. Takoj po vzletu na višini 100fl. je odpovedal indikator hitrosti na desni štrani, nekaj sekund poznej~ tudi računalniški navigacijski sistem (MAP NOT AVAlL) na obeh stran~h. Na poziciji MG (Mengeš) je odpovedal sistem Fltlcontrol normal low. Odpovedal je tudi auto pilot in auto- thrust sistem. Letenje brez teh dveh sistemov je že v normalnih okoliščinah precej zahtevno za AJ 20. S preklapljanjem sistemov sva uspela izključiti napačni dajalec podatkov za hitrost, nisva pa uspela dobiti podatkov za indikator hitrosti. Po nekaj minutah sva uspela vključiti autothrust in autopilota. Ob preletanjuIlirske Bistrice sva imela že tudi navigacijski sistem in sva let od tu ,dalje nadaljevala povsem normalno. Nekaj neprijetnosti sva doživela med letom zaradi neštetih lukenj, zalepljenih s posebnim lepilnim trakom.Ker se je na več mestih trak odlepil,je v letalu nastal podtlak, na kar najuje neprestano opozarjal CABIN WARNING. Hkrati nas je opozarjal tudi opozorilni požarni sistem na desnem motorju. Italijanska kontrola letenja našemu letu ni bila ravno naklon/ena, tako da sva morala let od Bologne do Nize leteti po VFR pravilih skupaj z malimi letali, ki so nekatera letela tudi višje od naju. Francoska kontrola je bila o naju že obveščena in nam ni povzročala nobenih težav. Sam prihod v Toulouse je bil dokaj ohrabrujoč. »Welcome Adria«, je vzkliknil kontrolol' zdokaj francoskim naglasom. Na istifrekvenci naju je pozdravil tudi Pierre Beand, glavni testni pilotAirbusa. Pristanekje skrajno pozorno izpeljal kapitan Žakelj. Po pristanku sva letalo normalno odpeljala na platformo pred tovarno Airbus, kjer se je že zbralo nekaj radovednežev. Ko sva odprla vrata, naju je na stopnicah pozdravil Pierre Beand in nama čestital za uspešen let. Po ogledu letala naju je povabil na večerjo. Ugotovila sva, da ima Adria v Toulousu kljub vsemu velik ugled. «


POŠKODOVANA LETALA K PROIZVAJALCEM PRELET DASHEV V CALGARY

P

rvi Dash je bil med napadom jugoslovanskih lovcev v hangarju, dobil je nekaj hudih prestrelnin; projektili so mesarili po trupu letala in pri tem presekali ter hudo poškodovali splete električnih žic. Slabše jo je odnesel drugi Dash pred hangarjem. Nekaj raket, ki so eksplodirale v bližini vrha desnega krila, je posejalo spodnjo stran krila in desno stran trupa z drobci in kamenjem. Nastalo je na stotine manjših in večjih lukenj v oplati, nekateri šrapneli so na drugi strani trupa oziroma na vrhnji strani krila celo izstopali ven. Posledice so bile strašne: docela prestreljeno letalo, pod njim luža kerozina, ki se je natekel iz prestreljenih rezervoarjev, razbita elektronika, presekana napeljava ...

. '. >'"

"

.

,.,

'.>,

5. mgust-5 Aug Poškodovana Dasha odletita na popravilo v Fields Avi ati on v Calgary. Polet traja tri dni s petimi tehničnimi postanki (New Castle, Rekyavik, Gothub, Forbish Bay, Churchill in Calgary). Letali letita na višini 5000 m, s hitrostjo 500 km/h. Piloti so Adriini in kanadski: Vladimir Kočevar, Marjan Majcen, George Neal, Brian Shury, Martin Arnšek, Boris Vidmar, Adam Saunders in James Bannon. Adria odpove lete v Izrael. Two damaged Dash fly for repairs to Fields Aviation in Calgary. The flight lasts 3 days with five technical stops (Newcastle, Rekyavik, Gothub, Forbish Bay, Churchill and Calgary). The aircraft are flown at an altitude of 3000m and spe ed of 300 km/h by Adria and Canadian pilots. Adria cancels flights to Israel.

Prerešetano krilo Dasha (foto Nada Serajnik Sraka)

Priprave za Kanado Tehnika je takoj, ko je vojna vihra minila, pričela pripravljati letali za prelet v Calgary v Kanadi, kjer deluje specializirana delavnica Field Aviation, Od tam so nam poslali tri svoje mehanike pod vodstvom Rogerja Crossa. Ob pomoči naših domačih mehanikov so zakrpali luknje v letalih in to tako, da so večje poškodbe v oplati popravili z začasnimi pločevinastimi zaplatami, manjše nebistvene luknje, ki same po sebi niso vplivale na nosilnost dela, pa so enostavno zalepili z aluminijasto ali platneno folijo. Prav tako so zakrpali poškodbe v napeljavi in vse ostalo. Zavarovalnica je po letali poslala kanadsko posadko. Prelet se je pričel 5. avgusta zgodaj popoldne, na pot z letaloma pa je odšla tudi naša pilotska ekipa. Odlična tehnična priprava

Oprema je bila standardna, le da je imel eden od Dashev na krovu prenosno postajo za vodenje satelitske navigacije, ki so jo prinesli Kanadčani. Prvi dan so želeli prileteti do Reykjavika na Islandu s postankom in dopolnjevanjem goriva v Glasgowu na Škotskem, vendar je tja prispel samo eden od Dashev, drugemu pa sta na polovici poti med Glasgowom in Reykjavikom nad Severnim morjem istočasno odpovedali obe hidravlični črpalki na desni strani. Posadka se je odločila nadaljevati let do Islanda. VReykjaviku je bilo potrebno ročno spuščati podvozje in izvesti pristanek brez hidravličnega upravljanja na nosne noge in brez pomožne zavore. Dogovorjeno je bilo, da pridejo v Reykjavik kanadski mehaniki in odpravijo okvaro. Ti so potem namesto iz Frankfurta v Calgary odpotovali iz Celovca preko Dunaja in Kopenhagena na Island. Naslednji dan so v nekaj urah ponovno usposobili letalo.

15


POŠKODOVANA LETALA K PROIZVAJALCEM 6. avgust - 6 Aug JAT odpove polete v Slovenijo in na Hrvaško zaradi strmega naraščanja zavarovalnih stroškov in vojnega tveganja. JAT cancels flights to Slovenia and Croatia because of the steep rise in insurance premiums and risk of war.

..._.f..--1

i-i.~.~~~~~~~~~§~~'~~~~ ..

I

J ""

14. avgust-14 Aug Obnovljeni so poleti na Ciper - enkrat tedensko. Na Dunaj in v Munchen leti Adria z najeto Cessno Conquest s sedmimi sedeži. Po tiskovni konferenci hrvaškega obrambnega ministra Luke Bebica, . v kateri je najavil, da preti Hrvaški nevarnost frontalnega napada Jugoslovanske armade, se Adria odloči ustaviti svoji letali MD 80, ki sta v najemu pri Croatia Airlines, in jih preusmeri na Brnik. Ko je nevarnost mimo, sta letali spet sproščeni. Poteza n-al~ti Iiil. buren odmev v hrvaški javnosti. Once weekly flights are resumed to Cyprus. Adria flies a leased 7-seater Cessna Conquest to Vienna and Munich. After a press conference given by the Croatian Defence Minister, L. Bebi6, in which he announced the danger of a fronta I attack on Croatia by the Yugoslav Army, Adria decides to halt flights with its two MD80s leased to Croatia Airlines and direct them to Brnik. After the danger subsided, the two aircraft were leased out again. This move received astarmy reaction from the Croatian public.

15. avgust -15 Aug Peter Marn je imenovan za direktorja uprave za zračno plovbo Slovenije. Peter Marn is designated as Director of the Slovene Civi! Aviation Authority.

14

Kanadsk.i piloti pred odletom pošk.odovanega Dasha (foto Nada Serajnik Sraka)

Prvo letalo je že bilo na poti od Gothaba na zahodni obali Grenlandije čez morski preliv proti otoku BafTin, kjer leži letališče Iqualit, ko je drugo šele zapuščalo Rejkjavik. Ostanek poti do Calgaryja je minil brez posebnosti, če odštejemo težave s puščanj em hidravlične tekočine, seveda zopet na letalu, ki je že zamujalo. Na srečo so na vse misleči tehniki v Ljubljani prav na to letalo vkrcali črpalko za dopolnjevanje hidravlične tekočine in karton z rezervnimi karticami. Osmega avgusta dopoldne je v Calgaryju pristal prvi Dash, popoldne pa še drugi.

))Veliko smo pričakovali predvsem od satelitskega navigacijskega sistema na letalu, ki je v osnovi idealen pripomoček za letenje preko z navigacijskimi napravami slabo oskrbljenimi področji; v katera brez dvoma štejejo tudi polarna področja, koder je potekala naša ruta. Vendar pa je naprava lepo delovala, dokler smo leteli nad Anglijo in Škotsko, ko pa smo prileteli na morje, kjer letalo leti tri ure in več, ne da bi posadka videla kopno, in ko razen res dobrih radiojarov drugih možnosti za vodenje navigacije ni, je v celoti odpovedala. Kot nalašč pa je pričela kazati svoje številke, kakor hitro je letalo prišlo nad kanadsko kopno. Za naše posadke je bila novost tudi izredno velika vrednost magnetne deklinacije, ki na določenem delu rute doseže tudi do 40 stopinj zahodno ali celo več, kar pa smo upoštevaje teorijo tudi zvozili brez težav. Letališča, na katerih smo črpali gorivo, so kljub odmaknjenosti dobro opremljena; posebno dober vtis je na nas naredilo letališče Gothab na Grenlandu zaradi urejenosti ter projesionalnosti in ljubeznivosti osebja. Na letališču Churchill na obali Hudsonovega zaliva, .ki je izhodiščno letališče za lete malih letal proti Evropi, smo prvič pristajali na makadamski stezi,« je o poti zapisal kapitan Kočevar.

VOJSKA TRDI, DA JE PAZILA NA PISTO

V

reviji Evropa je 8. avgusta izšel intervju pod naslovom- Lahko bi razstrelili predor pod Karavankami- s Stanislavom Galičem, predsednikom komisije za nadzor in izvrševanje odločbe Predsedstva SFRJ o premestitivi enot JLA iz Slovenije. Pogovoru je prisostvoval tudi podpolkovnik Mihajlo Terzi6, ki je med drugim dejal: »Na Brniku je bila napadena naša enota,


ARMADA ZAPIRA LETALIŠČA

morala se je braniti. Naša letala so na letališču izbrala cilje, na katerih bi z izstrelki naredili čimmanjšo škodo. Ali si predstavljate, da bi padli izstrelki na pisto; koliko časa bi trajalo in koliko bi stalo popravilo piste?« Ob napadu lovcev jugoslovanskega vojnega letalstva so bila letala Adrie najdražja osnovna sredstva na ljubljanskem letališču, tako da je bila z napadom povzročena največja možna škoda!

ARMADA ZAPRLA ZRAČNI PROSTOR ugoslovansko vojno letalstvo je 31. avgusta nad hrvaškim zračnim prostorom prestreglo romunsko(Tarom TU 154) in ugandsko potniško letalo in ju prisililo k pristanku na letališče Ple so. Kot vzrok so sprva navedli kršenje pravil o letenju. Letali sta pristali na vojaškem delu zagrebškega letališča in dostop do njiju je bil onemogočen. Romunsko letalo so kmalu izpustili, ker so ugotovili, da je namenjeno v Ljubljano, kjer naj bi se pridružilo Adriini floti. Zvezne oblasti so nemudoma zaprle slovenski in hrvaški zračni prostor. Vjavnost so prišle informacije, da je ugandsko letalo prevažalo orožje za hrvaško gardo. Na dokumentih je sicer pisalo, da gre za tehnično opremo za tovarno Rade Končar, vendar je vojska v letalu odkrila 19 ton strelnega orožja. Armada je čez nekaj dni spet odprla letališče Zagreb, vendar so se po tem incidentu letalske družbe, kljub zagotoYilu o varnosti, umaknile iz Zagreba.

J

ADRIINA LETALA POBEGNILA VCELOVEC

Adria se je preselila v Celovec (foto Nace Bizilj)

17. avgust -17 Aug Adria prične s poleti na letališče Rijeka in ga poveže s Skopjem in Sarajevom. Adria commences f1ights to Rijeka airport, connecling Skopje and Sarajevo.

21. avgust-21 Aug Adria prične leteti v Beirut. Adria commences flights to Beirut.

24. avgust-24 Aug Adria leti z enim letalom MD 80 za italijanski Sagittair. Adria flies with one MD80 for the Italian carrier Sagittair.

31.avgust-31 Aug Migi jugoslovanskega vojnega letalstva prestrežejo v hrvaškem zračnem prostoru dve tuji letali - ugandsko in romunsko in ju prisilijo v pristanke v Zagrebu. Ugandsko je prevažalo strelno orožje, armada ga zapleni. Romunsko pa je bilo namenjeno v Ljubljano, kjer naj bi se pridružilo floti AA zaradi dodatnih poletov. Zvezna uprava za kontrolo letenja ob 14,30 zapre slovenski in hrvaški zračni prostor. Adria odpove vse lete in letenje prestavi v Celovec, Croatia Airlines pa sprva v Maribor, nato pa v Gradec. Adriina letala takoj po zapori letališča prazna preletijo v Avstrijo. Vojaški G-4 jim sledijo, vendar jih ne napadejo. Migs of the Yugoslav Air Force intercept two foreign aeroplanes (Ugandan and Romanian) in CroaLion air space, forcing them to land at Zagreb airporl. The Ugandan plane was carrying arms, which were seized by the Yugoslav Army. The Romanian plane was heading for Ljubljana, where it would have joined the Adria fleet to provide additional flights.

15


VOJNA SE NADALJUJE

The Federal Aviation Authority doses Slovene and Croatian air space at 15.00. Adria cancels all f1ights and moves its ba se to KlagenfUl't; Croatia Airlines first moves to Maribor, then Graz. Immediately after the dosUl'e of the airports Adria aircraft f1e e empty to Austria. Yugoslav Air Force Migs follow them but do not intercept.

1. srptember- t Sep Letališče

Ljubljana se ob 19,50 ponovno odpre in Adria se vrne v Ljubljano. Letališče Zagreb še vedno zaprto. Adria preusmeri polete v Ljubljano. Brnik airport is reopencd at 19.30 and Adria return s to Ljubljana. Zagreb airport is stili dosed. Adria redirects f1ights to Ljubljana.

4. september - 4 Srp Adria prestavi v Ljubljano križ delavskih letov. Adria transfers the hub for its migrant workerf1ights from Zagreb to Ljubljana.

5. september - 5 Sep Letališče Zagreb ponovno odprto. Kljub zagotovilom o varnosti poletov s tega letališča, letalske družbe preselijo svoje poleteCroatia Airlines v Maribor, Lufthansa v Ljubljano ali Gradec, KLM in Swissair v Ljubljano. Ob 14,10 vzleti iz Zagreba zaplenjeni ugandski B707. Posadka je zamenjana, letalo prepeljejo na vojaško letališče Batajnica. Zagreb airport is reopened. Despite aSSUl'ances about the safety off1ights from this airport, the airline companies move their operational base: Croatia Airlines to Maribor, Lufthansa to Ljubljana or Graz, KLM and Swissair to LjUbljana. At 14.10 the seized Ugandan B707

16

Oslobodenje, Sarajevo, je o dogodku zapisalo: »Zavestno sem tvegal polet z ljubljanskega letališča, čeprav je bil zračni prostor že zaprt,je rekel !vanŽnidaršič, eden od najbolj izkušenih pilotov v Adrii, ki se je šest minut po obvestilu o zaprtju zračnega prostora odločil, da letalo umakne na celovško letališče. Skupaj s kopi/otom Sergejem Vo inovom, stevardom Antonom Barbom, mehanikomBoruton~Ankeletom in štirimi stevardesami so poleteli proti Rranju, Kriški gori in Košuti , kjer jih je prevzela avstrijska kontrola letenja. Takoj za njim je v šestih minutah z Brnika odletelo še pet letal Adrie Airways ...Žnidaršič pripoveduje, da sta se mu takoj po vzletu za rep prilepili dve vojaški letali O4. »Dobro sem videl pilote, ki so se mi prilepili z leve strani,na razdalji dvajsetih metrov. Čakali smo, da bo trešči/o, podzavestno pa sem si dopovedoval, da bi nas, če bi hoteli, zrušili že na pisti ali pri vzletu, ko je letalo nemočno, «je povedal Žnidaršič. Sergej Voinov, zadovoljen, da so rešili letala, je povzel:» Tis ti, ki trdi, da ga ni bilo strah, laže.« Beograjska televizija je v drugem dnevniku objavila vest, da je z Adriinimi letali z ljubljanskega l etali šča v tujino prebegnilo tudi slovensko politično vodstvo z družinami. Slovensko ministrstvo za informiranje je naslednji dan namigovanja ostro zavrnilo. Brniško l etališče je bilo j'es ob 15.10 že prazno. Vodstvo podjetja se je resnično odzvalo izredno hitro, odločitev pa so potem z enako mero odgovornosti in doslednosti izpeljali v prvem letalu kapitan Ivan Žnideršič, kopilot Sergej Voinov, v drugem letalu kapitan Alojz Mrak, kopilot Tomaž Markun, v tretjem kapitan Ivo Kodrič, kopilot Ernest Nemet in v četrtem kapitan Damir Margetič in kopilot Teo Mike!. Vprvih dveh letalih, ki sta bili tik pred tem, da vkrcata potnike, so že bili tudi člani kabinskega osebja Tone Barbo, Irena Markič, Sonja Kokot, Petra Urbanc, Rebeka Porenta, Demila Rušitovič in Natalija Jalen.

MUČNO POTOVANJE IZ MARIBORA VSPLIT

A

driinemu letalu, ki je letelo v barvah Croatia Airlines in je 13. septembra poletelo ob 18.05 iz Maribora v Split, so iz operativnega centra sporočili, da so oblasti zaprle splitsko letališ če in da naj se letalo vrne v Maribor. Zagrebška kontrola pa je od kapitana zahtevala, da pristane v Zagrebu. Ktemu ga je prisilil tudi vojaški prestreznik. Letalo je pristalo v Zagrebu ob 19.55. Vseh 167 potnikov namenjenih v Split je v Zagrebu potem tudi izstopilo. Po pregledu letala, k pristanku so ga prisilili zaradi suma, da prevaža orožje, je le-to ob 21.00 poletelo v Maribor, vendar pa je zaradi slabega vremena potem pristalo ob 21.35 v Ljubljani. Letalo na tej nenavadni poti sta vodila kapitan Miodrag Ribač in kopilot Teo Mike!.

CELOVEC, EDINO SLOVENSKO OKNO V SVET b 14.52 sta se 15. septembra letališče Brnik in zračni prostor, ki ga pokriva zagrebška območna kontrola letenja, ponovno zaprla. Za vzrok so navedli razloge tehnične narave - prekinjene so bile vse telefonske povezave med območno kontrQlo v Zagrebu ter letališkimi kontrolami in kontrolo v Beogradu in na Dunaju. Na brniškem letališču so se ponovno znašla ujeta štiri Adriina letala. Vodstvo podjetja se je kljub zaprtemu zračnemu prostoru vendarle odločilo letala preleteti v Celovec. To zahtevno in predvsem tudi nevarno odločitev so potem izpeljali v prvem letalu kapitan Viktor Šajn, kopilot Jure Frelih, v drugem letalu kapitan Klaudio Srdoč in kopilot Matjaž Kaltnekar, v tretj em kapitana Jože Slana in Igor Kolarič ter kopilot Rado Žvokelj, v zadnjem pa kapitan Jovica Usenovic in kopilot Tomislav Verban či č. Letala so poletela eno za drugim ob 16.20, torej dobro uro po zaprtju zračnega prostora. Zvezne oblasti so potem ob 19.00 ponovno odprle brniško letališče, vendar samo do 20.50. Ko so se v nedeljo, 15. septembra, ponovno zaprla slovenska l etališča, se je Adria že tretjič preselila v Celovec. Selitev je pomenila preselitev dela operativnih, prometnih in te hničnih ekip na celovško l e tališče, ki pa je bistveno manjše od ljubljanskega in zaradi tega tudi precej drugače organizirano kot ljubljansko.

O


VOJNA SE NADALJUJE

Zaposleni na ce lovš kem letališču so doživeli prenos Adriinega prometa, posebno pa sredine in sobotne križe delavskih letov, kot pravo invazijo. Če k temu prištejemo še pripombe Austrian Airlinesa na njihov sprejem in odpravo potnikov ter prodajo vozovnic, se verjetno ne gre čuditi, da so A~rii obe dejavnosti po dveh dneh prepovedali. Sprejem in odprava potnikov in blaga je bila poslej na Brniku. Organizirani so bili avtobusni prevozi na Brnik in v Celovec, odpeljati pa so morali kar štiri ure pred predvidenim poletom. Kako naporno je bilo tako potovanje, kaže samo primer- za let v Beograd (ob 6,35) je iz Ljubljane odpeljal avtobus na Brnik in nato v Celovec že ob 03,00. Potniki so za potovanje v Jugoslavijo potrebovali potne liste. Letalski poleti so bili edina oblika prometa med severom in jugom nekdanje države. JAT je nudil avtobusni prevoz preko Madžarske, Croatia je letela neredno iz Gradca. Adria je še vzdrževala mednarodne linije (London, Pariz, Frankfurt, Moskva). Najpogostejši so bili poleti v Skopje (tudi večkrat dnevno), dnevno so bili poleti v Sarajevo, v Beograd trikrat tedensko. Na Hrvaško poletov ni bilo.

takes off from Zagreb. The crew is changed and the aircraft is taken to Batajnica military airbase.

7. september - 7 Sep Adria zaradi zmanjšanega povpraševanja začasno odpove polete v Izrael. Zaradi povišanih stroškov poslovanja, ki so posledica preselitve v Celovec in visokih zavarovalnih premij za letala, Adria zviša cene vozovnic in jim da dolarsko osnovo za obračun. Adria temporarily halts flight.s to Israel due to reduced passenger traffk Due to increased operational costs, which are a consequence ofmoving to Klagenfurt, and high insurance premium s for aircraft, Adria raises the price of air tickets bas ed in US dollars.

8. septem\)el'-8 Sep

Potovanje se je začelo z avtobusnim prevozom v Celovec (foto Nace Bizilj)

POVIŠANE CENE VDOMAČEM PROMETU dria Airways je že drugi teden vzletala in pristajala s celovškega letališča in zaenkrat še ni kazalo, da bi se lahko kmalu preselili nazaj na Brnik. Zaradi prisilne preselitve in izrednih razmer v ostalih delih države se je soočala z bistveno povišanimi stroški poslovanja, zato je povišala cene vozovnic v domačem prometu na letih v Beograd, Sarajevo in Skopje. Vrednost vozovnic se je izračunavala po dolarski osnovi in se po tekočem borznem tečaju preračunala v dinarje. Tako je znašala cena enosmerne vozovnice v Beograd 90, v Sarajevo 76m v Skopje 137 dolarjev. Ker je kazalo, da bodo tudi v bodoče vsi leti mednarodni, je Adria pri oblikovanju cen obdržala lATA tarifne standarde;

A

VIŠJE PRISTOJBINE ZA VARNOST LETENJA aradi razširitve napetosti in politične nestabilnosti na jugu države so angleške zavarovalnice na novo uvedle ali ponekod povišale zavarovalne premije za letenje na letališča v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Makedoniji. Adria je tako povišala pristojbine za varnost letenja na 30 dolarjev za polet v Sarajevo ali Skopje.

Z

VSarajevu zadržijo v mednarodnem prostoru 50 filipinskih in 7 turških državljanov, ki so pripotovali iz Istanbula na rednem Adriinem letu. Potniki so namenjeni v Medugorje, oblasti sumijo, da gre za prostovoljce za hrvaško gardo. Incident se razreši po dveh dneh, ko so potniki poslani nazaj v Istanbul. In Sarajevo 50 Philippine and 7 Turkish nationals are detained on international premises. They were f1ying from Istanbul on a scheduled Adria flight and were heading for Medugorje, a pilgrimage sighl. The authorities suspected them of being volunteers for the CroatianNational Guard. This incident was sol ved in two days when the passengers were sent back to Istanbul.

15. septembcl'-15 Sep Zvezna uprava za kontrolo letenja ob 14,52 ponovno zapre slovenski,

17


VOJNA SE NADALJUJE

hrvaški in del bosanskega zračnega prosto'r'a. Razlog - prekinjene telefonske zveze med območno kontrolo v Zagrebu, zagrebško letališko kontrolo in kontrolami med Beogradom in Dunajem. Ob tem navajajo še odklop elektrike in blokado poslopij. Po neuradnih podatkih se območna kontrola seli v Beograd. Ob 18,00 prekličejo zaporo. Ob 22,00 se nebo nad tremi republikami spet zapre. Adria se ponovno - tretjič letos - preseli v Celovec. Za potnike je iz Ljubljane organiziran avtobusni prevoz. Potniki za potovanje v jugoslovanske republike potrebujejo potni list. At 14.52 the Federal Aviation Control Authority 9nce again cioses.Slovene, Croatian and a part ofBosnian air space. The reason: broken telephone connections between the regional control centre in Zagreb, Zagreb airport control, and the control centres of Belgrade and Vienna. In addition, the authority states that electricity is cut off and facilities are blockaded. According to official information the regional control centre has moved to Belgrade. At 18.00 the blockade is cancelled. At 22.00 the air space over the three republics is ciosed again. Once again, Adria - for the third time this year - moves its base to Klagenfurt. Bus transportation is organized to take passengers from Ljubljana. Passengers travelling to other Yugo slav republics need a passport.

Potniki so pristojbino plačali v protidinarski vrednosti, izračunani po tekočem borznem tečaju ob nakupu vozovnice. Povišane so bile tudi takse na delavskih letih iz Nemčije v Sarajevo ali Skopje, znašale so 50 DEM po letu, v obratni smeri pa 30 dolarjev protidinarski vrednosti. Vrednost te pristojbine se je zviševala ali zniževala glede na višino zavarovalnih premij.

IZ ZAPORE ŠE ENO LETALO apora zračnega prostora je ujela na mariborskem letališču tudi Adriino letalo pri Croatia Airlines. Vodstvo Adrie se je 18. septembra odločilo preleteti tudi to letalo. Ob 5.05 zjutraj je vzletelo z mariborskega letališča pod vodstvom kapitana Dušana Ferleža in kopilota Janka Holobarja.

Z

Del Adriiile flote v Celovcu (foto Nace Bizilj)

TURISTI ALI TERORISTI od tem naslovom je v ponedeljek, 30. septembra, izšel članek v sarajevskem Oslobodenju. Adrii je očital, da je iz Turčije pripeljala v Sarajevo 50 Filipincev in 7 Turkov, ki naj ne bi bili turisti, temveč kandidati za hrvaško narodno gardo. VAdriinem predstavništvu v Sarajevu so potrdili, da je Adria res v soboto, 28.septembra 1991, med ostalimi potniki iz Istanbula pripeljala tudi skupino 46 Filipincev, ki so bili kot turisti v programu turistične agencije Atlas namenjeni v Medugorje. Skupina je bila na mejnem prehodu letališča v Sarajevu zadržana, ker naj ne bi imela veljavnih viz za bivanje v Jugoslaviji. Naš predstavnik v Istanbulu je vsem članom te skupine pregledal potne liste in ugotovil, da imajo vsi potniki veljavne vize, ki so bile izdane na jugoslovanski ambasadi v Manili na Filipinih, in so veljale od 27. 9.1991 do 10.10.1991. Potniki so imeli tudi povratne vozovnice na relaciji Singapur-Istanbul-Sarajevo-Istanbul-Singapur. Adria je med potniki za Medugorje že pripeljale Filipince. Po trditvah predstavnika na letališču v Sarajevu je bilo tokrat prvič, da so se pojavile težave in da so obmejni organi zahtevali poleg jugoslovanske vize še vizo ene izmed evropskih držav. Nesrečni potniki so ostali tri dni ujeti v mednarodnem prostoru sarajevskega letališča in v ponedeljek, 30.septembra, so odpotovali nazaj v Istanbul.

P

V JUGOSLAVIJO PREKO MADŽARSKE ojne razmere so diktirale tudi drugačne proge samega letenja, še posebej na domačih letih. Jugoslovanski zračni prostor je bil glede na kontrolo letenja razdeljen na zahodni in vzhodni del, zahodni je bil pod zagrebško in vzhodni pod beograjsko pristojnostjo.

V 18


VOJNA SE NADALJUJE

S 30. septembrom je beograjska kontrola letenja prevzela nadzor nad celotnim jugoslovanskim prostorom in bivši zahodni del odprla za civilni promet na višini od 28500 do 46000 čevljev (8689 do 14024 metrov). Zaradi varnostnih razlogov, visokih dodatnih zavarovalnih premij (ne glede na omenjeno odprtost »zagrebškega« dela kontrole letenja) je Adria letela v Sarajevo preko Madžarske, Hoduna v Slavoniji, Sremske Mitrovice in Valjeva. Vse skupaj je zneslo kar uro in pol. . Let v Skopje je trajal uro in 45 minut, ravno tako preko Madžarske, Hoduna, Sremske Mitrovice, Valjeva in naprej proti jugu do Skopja. Uro in petnajst minut je trajala pot do Beograda. Daljši poleti niso pomenili le drugačne izračunave letenja posadk, porabe goriva in podobno, temveč predvsem višje stroške. . . .. . Tudi iz Skopja v Zurich je Adria letela »po novem« preko Kosova, Črne gore m italIJe. Pot se Je tako podaljšala s prejšnjih 692 milj na 817 milj, kar je spet pomenilo približno tono goriva več. Hkrati se je bilo treba prilagajati urniku odprtosti letališča Sarajevo, ki ga je postavila Zvezna kontrola letenja. zračnim

PREKINJENO SODELOVANJE MED ADRIO IN CROATIO AIRLINES etega oktobra sta Adria in Croatia Airlines sporazumno prekinil~ enoletno pogodb.o . o najemu dveh Adriinih letal, s katerima je hrvaška letalska dru~ba letela v ~~macem .m mednarodnem zračnem prometu. Iniciativo za prekinitev pogodbe Je prva sprozlla CroatIa Airlines zaradi dokaj razumljivih razlogov (stopnjevanje vojne na Hrvaškem, zaprtje vseh za njih domicilnih letališč in zračnega prostora, stalna prisot~ost ogrož.anja varnost~ ~otnik~v). Croatia Airlines je želela še zadržati eno letalo, vendar Adna temu m mogla UgOdItI zaradI operativnih in tehnoloških razlogov. Ne sme~o pozabiti,?a se j~ .tu.di sam~;:s čas sooč~la .. z vsemi težavami povezanimi z vojno na Hrvaskem, zaprtIm brmsklm letallscem, orgamzaclJo letenja s celovškega letališča itd. Kljub izgubi dohodka v višini 6 milijonov dolarjev zaradi prekinjene pogodbe in zakasnelim plačilom, je Adria Croatii Airlines ponudila š~. alt~rn.ativni način sodelovanja - rezervacijo letal in posadk za njihove potrebe ob predhodnji naJ aVl 48 ur pred poletom. Nata predlog se Croatia Airlines ni odzvala. . . . . . Vhrvaških medijih so se pojavili po prekinjenem sodelovanjU dokaj enostranskI pnkazl sodelovanja s Croatio Airlines, predvsem so navajali Adriino nekorektnost.

P

5. oktobc r - 5 Oct Prekinjeno je sodelovanje med Adrio in Croatio Airlines, ki AA vrne dve najeti letali MD 80. Vzrok: zapora letališč na Hrvaškem, visoke premije, skrb za varnost poletov. . Cooperation between Adria and Croatia Airlines is terminated when the latter returns the two leased MD80 aircrafl to Adria. The reasons: closure of airports in Croatia, high premiums, and fears about flight safety.

9. oktobel'- 9 Oct Dr. Mirko IvkoviC iz Zveznega sekretariata za promet in zveze opozarja, da ne more več nadzorovati operacij in vzdrževanja AA. Slovenska uprava za zračno plovbo odpre nebo nad Slovenijo do višine 6000 m za letenje v vizualnih pogojih. Dr M. Ivkovic, Deputy Director of the Federal Secretariat for Transport and Communications, gives warning that he cannot supervize operations and maintenance of Adria aircrafl. The Slovene Aviation Authority opens the air space above Slovenia up to an altitude of 6000m for visual f1ying.

Adria je hrvaški Croatia Airlines posodila dve letali

ZVEZNI SEKRETARIAT OPOZARJA SLOVENSKO PROMETNO MINISTRSTVO

Z

vezni sekretariat za promet in zveze je 9. oktobra v zvezi z obvestilom zveznega inšpektorata, da ne more opravljati inšpekcijskega nadzora nad Adrio Airways, obvestil . slovensko prometno ministrstvo, da ne more več prevzemati odgovornosti za varnost letalskIh poletov, ker je Adria preselila bazo tehničnega vzdrževanja v Celovec.

19


VOJNA SE NADALJUJE

12. oktober - 12 Ort Obisk slovenske delegacije v Beogradu na SSSV - Peter Marn, Ivan Šarlah, Vlado Gunčar, Jože Prhavc - dogovori o opravljanju nadzora nad vzdrževanjem letal AA, nobenega dogovora. ASlovene delegation (Peter Marn, Ivan Šarlah, Vlado Gunčar, Jože Prhavc) visits Belgrade to arrive at an agreement on the operational supervision of Adria aicraft maintenance. The mission does not succeed.

18. oKtober - 18 (kt Zvezni sekretariat za promet in zveze zahteva, da se Adria (kljub zaprtemu letališču!) vrne v domačo bazo. The Federal Secretariat for Transport and Communications demands that Adria returns to its home base (despite the closure of Brnik airport!).

22. oktober - 22 Ort Časopis Politika najavi, da bo AA odvzeto dovoljenje za letenje. VLjubljani začne delovati operativni center slovenske uprave za zračno plovbo. The Belgrade newspaper Politika states Ih at Adria's flying licence will be withdrawn. ln Ljubljana the operational centre of the Slovene Aviation Authority commences work.

ADRIA SE MORA VRNITI NA BRNIK

V

pismu Zveznega sekretariata za promet in zveze slovenskemu prometnemu ministrstvu z dne i8.oktobra smo brali: - Slovenija mora Zveznemu letalskemu inšpektoratu omogočiti normalno delo na svojem ozemlju, - Adria mora takoj vrniti svojo bazo na Brnik, ker so samo tam zagotovljeni pogoji za tehnično vzdrževanje, prav tako tudi dovoljenje velja le za to lokacijo, - vzpostaviti se mora telefonska linija med letališko kontrolo Brnik, območno kontrolo Beograd, vključeni morajo biti pristojni organi Hrvaške, - Zvezni sekretariat se bo s pristojnimi službami zavzel, da se odpro določeni spodnji koridorji v republiki Sloveniji proti letališču Brnik glede na to, da je zgornji sloj že odprt. Sekretariat pričakuje, da bo v naslednjih dneh dobil pozitiven odgovor od avstrijskih oblasti o odprtju prometnih tokov v zgornjih plasteh med Avstrijo ter Slovenijo in Hrvaško, v skladu z dogovori z regionalnim predstavništvom organizacije ICAO v Parizu.

ZVEZNI SEKRETARIAT ZA PROMET IN ZVEZE SKUŠA PRIZEMLJITI ADRIO

Z

vezni sekretariat za promet in zveze je poskušal z zadnjo izjavo (Politika z dne 22.oktobra) o dvomljivi varnosti poletov Adrii Airways ponovno onemogočiti že tako oteženo poslovanje. Zadnje grožnje so temeljile na trditvi, da inšpekcijski organi iz Beograda niso mogli nadzirati letalskega osebja in vzdrževanja letal v Celovcu ali na drugih letališčih, zaradi česar naj bi bila ogrožena varnost poletov. Ko se je Adria preselila v Celovec, ni preselila samo letal in osebja, temveč si je organizirala tudi delo tako, kot bi bila na matičnem letališču. Vredni sklop opravil spada namreč tudi nenehni nadzor nad vzdrževanjem letal. Dela so potekala po ustaljenem in predpisanem sistemu vzdrževanja. Za linijsko vzdrževanje je skrbela stalna tehnična ekipa 24 ur na dan. Tehnična ekipa je bila tudi v stalni zvezi z Brnikom glede strokovne pomoči in dostave rezervnih delov. Vzdrževanje letalskih delov so opravljali še naprej v Adriinih tehničnih delavnicah na Brniku. Letališče Brnik je bilo res zaprto za promet, ni pa bilo zaprto za delo Adriinih služb, med drugimi tudi tehnične. Služba zveznega inšpektorata je bila o delu redno obveščana. Bila je celo povabljena, naj pride v inšpekcijo v Celovec, posebno še, ker je ob preselitvah Adriinih letal za daljši čas v tujino pri zakupih letal Zvezni letalski inšpektorat že opravljal nadzor (v Egiptu in v NemČiji). Tako bi bilo tudi tokrat možno z malo dobre volje opraviti nadzor v Celovcu ali na katerem drugem letališču.

Prav tako je imel Zvezni letalski inšpektorat možnost samostojno ali s pomočjo Zveznega sekretariata za promet in zveze zaprositi za nadzor inšpekcijske ali pa upravne organ~ sosednjih držav, da bi v njegovem imenu izvršili nadzor in konvalidirali dotedanja potrdila o usposobljenosti Adrie za zračni promet oziroma, da bi izdala svoja potrdila. Ta vprašanja so bila povezana tudi s prenosom in ureditvijo pristojnosti v zvezi z zračnim prometom iz zveznih organov na Republiško upravo za civilni zračni promet pri slovenskem Ministrstvu za promet in zveze. Dogovori o sklenitvi ustreznih sporazumov so se tedaj že pričeli .

DR. MIRKO IVKOVIC OBVESTI MEDNARODNE ORGANE

24

oktobra je namestnik zveznega sekretarja za promet in zveze dr. Mirko IvkoviC obvestil • pristojne mednarodne organe za civilni zračni promet, da se je Zvezni sekretariat odločil odvzeti Adrii Airways dovoljenje za opravljanje zračnega prometa (Air Operators Certificate). Za vzrok je bilo navedeno, da Zvezni letalski inšpektorat ne more več nadzorovati letal, vzdrževanja in letalskih operacij, ker je Adria svojo bazo prenesla v tujino. Zato Zvezni sekretariat pravi, da ne more več jamčiti za varnost Adriinih poletov v skladu z določili čikaške

20


POPOLNA PRIZEMLJITEV

konvencije in medsebojnimi sporazumi, ki urejujejo zračni promet med Jugoslavijo in posamezno državo.

TANJUG OBVESTI SLOVENSKO JAVNOST O ODLOKU nameravani odločitvi Zveznega sekretariata za promet in zveze smo v Adrii prvič izvedeli iz sporočila, ki ga je 24. oktobra priobčil Tanjug. Prve so novico širši javnosti posredovale radijske postaje okoli 15,00 ure.

O

PREPOVED LETENJA VAVSTRIJI oktobra je ob 17,05 letališče v Celovcu dobilo od uprave za zračni promet obvestilo, da .do preklica Adriina letala ne smejo leteti iz Avstrije in v njo, prav tako pa tudi ne smejo zapustiti celovškega letališča.

25

USTAVITEV VSEGA PROMETA b 21.uri je vodstvo Adrie sprejelo sklep o popolni ustavitvi prometa. Letala so zaključila polete na različnih evropskih letališčih. Dve letali A320, ki sta leteli v subčarterju za nemške touroperatorje,sta obstali v Frankfurtu in Munchnu. Tri letala MD 80 so obstala v Celovcu-, eno v Frankfurtu in eno v angleškem East Middlandsu (letelo za Air 2000). Vse tri devetke so se vrnile v Celovec. Preostala tri letala (en A320 in dva Dash 7) so bila na popravilu v Franciji in Kanadi.

O

PRISTANEK MIG-21

Na

celovškem letališču je 25. oktobra pristalo letalo tipa Mig-21 jugoslovanskega bojnega letalstva, pilot hrvaške narodnosti pa je zaprosil za politično zatočišče. Tako se je Mig 21 pridružil Adriinim letalom na celovškem letališču. Dogodek je na svojevrsten način opozoril avstrijsko javnost, da vojna dejansko divja tudi skorajda na pragu njihove države.

Pobegli Mig je nekaj

časa

24. oktober - 24 Oct AA odvzeto »potrdilo o usposobljenosti za opravljanje javnega prevoza v domačem in mednarodnem letalskem prometu« - odločba v. d. Zveznega sekretarja za promet in zveze Stevana Santa. Vzrok domnevna (ne)varnost Adriinih poletov zaradi onemogočanja nadzora nad Adrio. Adria o ukrepih izve iz medijev (Tanjug). Odlok pravno ni vročen. Adria's Certificate ofCompetency is withdrawn, as stated in the provision by Stevan Santo, Director of the Federal Secretariat for Transport and Communications. The cause is the supposed »risk" offJying with Adria due to the inability ofproviding flight supervision of Adria aircraft. Adria hears ofthese measures indirectly through the media (via Tanjug), not directly as required by law.

25. oktober - 25 Oct Adria odpove domače letenje, namerava pa nadaljevati z mednarodnimi poleti iz Celovca. Avstrija ob 15,15 prepove Adrii vzletati in pristajati v Celovcu, kakor tudi letenje v okviru Avstrije. Razveljavljene so prometne pravice za letenje v Avstrijo (Dunaj), Nemčijo (Frankfurt, Munchen), Libanon (Beirut), Ciper (Larnaka), Izrael (Tel Aviv). Ob 21. uri vodstvo Adrie sprejme sklep o popolni ustavitvi prometa. Vsa Adriina letala so prizemljena na različnih evropskih letališčih (Frankfurt, Munchen, Celovec, East Middlands). VCelovec se zateče pobegli vojaški Mig. Pilot prosi za azil. Adria cancels domestic flights and intends to con tin ue with international flights from Klagenfurt. At 15.15 Austria prohibits Adria landing and taking off at Klagenfurt airport as well as fJying over Austrian territory. Traffic rights are cancelled

delal družbo Adriinim letalom (foto Nace Bizilj)

21


POPOLNA PRIZEMLJITEV

for flying to Austria (Vienna), Germany (Frankfurt & Munich), Lebanon (Beirut), Cyprus (Larnaca) and Israel (Tel Aviv). At 21.00 Adria management accepts halting all operations. All Adria aircraft are grounded at different European airports (Frankfurt, Munich, Klagenfurt, East Midlands). Amilitary Mig of the Yugoslav Air Force attempts to escape by landing at Klagenfurt airport. The pilot requests asylum.

PISMO ANTEJU MARKOVICU anez Kocijančič je 26. oktobra v imenu Adrie takoj napisal predsedniku Zveznega izvršnega sveta pismo, v katerem ga je podrobno seznanil s položajem podjetja ter prosil za takojšen preklic ukrepa Zveznega sekretariata za promet in zveze.

J

il measure for

26. oktobcr - 26 Oet Glavni direktor Janez Kocijančič piše pismo predsedniku ZIS A. MarkoviCu in ga prosi, da razveljavi sklep Zveznega sekretariata za promet in zveze. Ciper odvzame Adrii prometne pravice. Adria'sPresident Janez Kocijančič writes a letter to the President of the Federal Assembly, Ante Markovic, to annul the measure by the Federal Secretariat for Transport and Communications. Cyprus revokes Adria's right to fly.

CIPER ODVZEL ADRII PROMETNE PRAVICE irektor ciprske uprave za civilni zračni promet je 26. oktobra sporočil, da na osnovi obvestila pristojnih jugoslovanskih oblasti za zračni promet odvzema Adrii prometne pravice za letenje na Ciper, ki izhajajo iz bilateralnega sporazuma med Jugoslavijo in Ciprom.

D

lAT APRIMER ADRIE OZNAČI KOT POLITIČNI DOGODEK in 29.oktobra so se v Nairobiju srečali najvišji predstavniki svetovnih letalskih družb na ere dni letni konferenci. Edini Adriin udeleženec, komercialni direktor Peter Grašek, je na plenarnem delu poskušal udeležence obvestiti o dogajanjih v Adrii. Po oceni generalnega direktorja g.G.Esserja je bil primer označen kot politično vprašanje, ki ga ne gre obravnavati na strokovnem srečanju. Zaradi Graškovega vztrajanja, da gre za primer ene izmed njenih rednih članic in da bi lATA lahko kot mednarodna letalska asociacija prispevala k razrešitvi težav, so predstavniki lATA in nekaterih letalskih družb obljubili vso pomoč, vendar izrazili dvom, da bi bilo možno problem rešiti brez organizacije ICAO, ki je pristojna za takšna vprašanja. Kot možna rešitev je bil omenjen morebitni dogovor z neko drugo državo o začasni registraciji letal v registru te države in o prevzemu pristojnosti za nadzor nad vzdrževanjem letal za vmesno obdobje do mednarodnega priznanja Slovenije.

28

PROTESTNA IZJAVA .po prizemljitvi je Adria poslala domači in tuji javnosti protestno izjavo: Adria Airways obvešča domačo in tujo javnost, da jugoslovanske oblasti na najbolj brezobziren način nadaljujejo z uničevanjem slovenskega letalskega prevoznika in s popolno izolacijo republike Slovenije v zračnem prometu. Očitno niso zadoščale zapore zračnega prostora in slovenskih letališč, ki z manjšimi prekinitvami trajajo že od razglasitve samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije. Prav tako ni zadoščal barbarski napad lovcev jugoslovanskega vojnega letalstva na letala in zgradbe AA, ki je povzročil nekaj deset milijonov neposredne, skupaj s komercialno pa že čez sto milijonov dolarjev škode. Jugoslovanski oblastniki so morali, da bi dosegli svoje, prizemljiti Adrio v celoti. S pretvezo, da Zvezni letalski inšpektorat v Celovcu,kamor je zaradi zaprtja slovenskega zračnega prostora Adria premestila svojo bazno letališče, ne more nadzorovati tehničnega vzdrževanja letal, zaradi česar je bila ogrožena varnost letal in potnikov, je v.d. sekretarja za promet in zveze Stevan Santo 24.oktobra Adrii razveljavil potrdilo o usposobljenosti za opravljanje javnega mednarodnega in domačega letalskega prometa. Čeprav odločba Zveznega sekretariata za promet in zveze Adrii ni bila pravnoveljavno vročena in je tudi vsebinsko sporna, so bile o njegovi odločbi obveščene vse letalske oblasti tujih držav, Adrii pa onemogočeno letenje. Tako je Slovenija v zraku povsem odrezana od sveta. Ta ukrep slovenskega letalskega prevoznika gospodarsko in finančno ruši. Pozivamo slovensko in mednarodno javnost, da nas v tem kritičnem trenutku podpre in pomaga vzpostaviti čimprejšnjo povezavQ Slovenije s svetom. Le tako bo republika Slovenija suverena tudi v zraku.

22


ADMINISTRATIVNA MOČ ZVEZNIH OBLASTI PRAVNO MNENJE O ODLOČBI obvestila o odločbi Zveznega sekretariata za promet in zveze, odločba namreč ni bila nikoli uradno vročena, je Adria za pravno mnenje o vsebini dokumenta zaprosila Institut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Po njihovem mnenju vsebuje obravnavana odločba vrsto formalnopravnih pomanjkljivosti. Manjka vrsta obveznih vsebin, na primer pouk o pravnem sredstvu, zato sploh ni mogoče ugotoviti, kakšna pravna sredstva ima stranka zoper to odločbo. Odločba nima podpisa uradne osebe in pečata organa. VInštitutu za javno upravo zaradi tega trdijo, da ne gre za pravni akt, ki bi ga lahko imenovali odločba in Adrio tako pravno ne more obvezovati. Vprimeru pa, da bi Zvezni sekretariat te pomanjkljivosti odpravil, in bi to »pisanje« lahko obravnavali kot odločbo, pa bi imela dodatno pomanjkljivost, namreč pred uporabo izrednega pravnega sredstva - izredne razveljavitve, je potrebno ugotoviti, ali bi se morda dalo odvrniti hudo in neposredno nevarnost z drugim pravnim sredstvom, s katerim bi bile manj prizadete pridobljene pravice. Kot pa izhaja iz pisanja oziroma iz dela, ki bi lahko postal obrazložitev odločbe, v tej zadevi Zvezni sekretariat ni izvedel ničesar, ali pa je opustil razlago, zakaj takšnega poskusa ni bilo. Mag. Mitja Horvat z Inštituta za javno upravo je navedel, da bi lahko Adria v primeru, če bi bile odpravljene vse te navedene pomanjkljivosti, sprožila upravni spor za povrnitev škode zaradi razveljavitve odločbe, pri čemer se ji prizna dejanska škoda.

P

O prejemu

28. oktober - 28 Oct Adriin primer obravnavajo na redni letni konferenci združenja letalskih prevoznikov lATA v Nairobiju in ga označijo kot politični primer. Adria's case is discussed at the annual general meeting orlATA in Nairobi and is labelled a political affair.

ZVEZNI ORGANI OPOREKAJO SLOVENIJI

P

olitika iz Beograda je 28. oktobra zapisala, da» Adria krši jugoslovanske in mednarodne zakone.« Odločitev Slovenije, da ne bo spoštovala odločitve Zveznega sekretariata za promet in zveze o prepovedi letenja, je v nasprotju z jugoslovansko in mednarodno zakonodajo o zračnem prometu. Slovenci bodo na lastno pest izdali certifikat o usposobljenosti letal Adrie Airways za lete v republiki in na mednarodnih linijah. Takšna odločitev pa nima pravne podlage, ker Slovenija ni podpisnik nobenega mednarodnega dokumenta o zračni plovbi. Do sedaj je uporabljala pravice iz sporazumov, ki jih je zagotavljala izključno pristojna služba zveznega izvršnega sveta. Torej, v imenu Jugoslavije.«

Zastraženo celovško letališče (foto Tomi Lombar)

23


ADMINISTRATIVNA MOČ ZVEZNIH OBLASTI 30. oktober - 30 Oet Slovenska skupščina sprejme posebno pobudo družbenopolitičnega zbora, ki jo predloži poslanec Janez Kocijančič, da se obsodijo ukrepi Zvezne vlade. The Slovene parliament agrees to a special intitiative proposed by the delegate, Janez Kocijančič, to codemn measures by the federal government.

31. oktober-31 Oet Avstrija ponudi pomoč Sloveniji v obliki opravljanja nadzora nad AApoleti in vzdrževanjem, da bo lahko ponovno pridobila dovoljenje za letenje (sestanek v Celovcu). Predsednik ZIS Ante Markovič odgovori na Kocijančičevo pismo, da so naložili Zveznemu sekretariatu za promet in zveze čimprejšnjo rešitev vprašanja vrnitve dovoljenj. Prav tako morajo takoj poslati v Zagreb inšpektorje zrakoplovnega inšpektorata, ki bi skupaj s hrvaškimi oblastmi ponovno usposobili za delovanje območno in letališko kontrolo letenja v Zagrebu. Austria offers assistance to Slovenia in the form ofproviding supervision over Adria flights and maintenance in order to regain its flying licence. President of the Federal Government, Ante Markovič, responds to Kocijančič's letter by stating that the Federal Secretariat for Transport and Communications was assigned to solve the problem of returning the licence as soon as possible. It should also send to Zagreb inspectors from the Federal Aviation Authorities to jointly work with the Croatian authorities in making the regional Zagreb airport control centre operational again.

24

SLOVENSKA SKUPŠČINA OBSODI UKREP ZVEZNE VLADE lovenska skupščina je 30. oktobra sprejela pobudo družbenopolitičnega zbora, s katero je v posebni izjavi obsodil ukrepe Zvezne vlade v zvezi s prizemljitvijo Adrie Airways. Vtej so ugotovili, da zvezni organi onemogočajo vzpostavitev in uveljavljanje suverenosti neodvisne republike Slovenije v zraku. To pa je bistveni sestavni del vsake državne suverenosti. Od razglasitve samostojnosti, 25. junija 1991, sta bila slovenski zračni prostor in slovenska letališča večino časa zaprta. 24.oktobra je v.d. zveznega sekretarja za promet in zveze na nezakonit način odvzel edinemu slovenskemu zračnemu prevozniku Adrii Airways potrdilo o usposobljenosti za opravljanje javnega prevoza v domačem in mednarodnem zračnem prometu. Ta diskriminatorski ukrep zveznih organov so upoštevale tudi letalske oblasti tujih držav in prizemljile celotno floto. Družbenopolitični zbor je ugotavljal, da gre za neligitimno oporekanje slovenski suverenosti s strani Zvezne vlade in za ukrepe gospodarske vojne, katere cilj je mednarodna izolacija Slovenije in povzročitev velike gospodarske škode. _ Družbenopolitični zbor je obsodil navedene ukrepe zvezne vlade in zahteval njihovo takojšnjo razveljavitev. Hkrati pa je naložil izvršnim organom oblasti učinkovito ukrepanje pri razbijanju blokade Slovenije v zraku, vključno s tem, da se o vsem obvesti mednarodno javnost in haško konferenco.

S

ADRIA PREDLAGA AVSTRIJSKI NADZOR NAD LETALI

A

dria je 31. oktobra poslala Zveznemu sekretariatu za promet in zveze predlog, da bi za nadzor letal in letalske operacije v Celovcu zaprosili pristojne avstrijske inšpekcijske organe, ki bi naj to delali do odprtja letališča v Ljubljani.

Adriina flola »na

čakanju«

(folo Nace Bizilj)

AVSTRIJA PONUDI POMOČ SLOVENIJI oktobra so se na letališču v Celovcu sestali predstavniki Avstrije in Slovenije s področja • letalstva. Namen sestanka je bil ugotoviti možnosti za pomoč Avstrije Adrii Airways, ki jo je ukrep Zveznega sekretariata za promet in zveze prizemljil, s tem pa posredno tudi Sloveniji. Avstrijci so potrdili, da bi dovolili predstavnikom Zveznega letalskega inšpektorata opraviti preglede Adriinih letal. Prav tako bi bili na podlagi jugoslovanske prošnje in pooblastila tudi sami pripravljeni opravljati preglede letal in izdajati ustrezna potrdila. Če bi Adria preregistrirala letala iz jugoslovanskega v slovenski register, bi bila Avstrija pripravljena predstavljati slovenske oblasti za zračni promet v mednarodnih organizacijah in pristojnih oblasteh nekaterih evropskih držav. Do vzpostavitve mednarodno-pravne subjektivitete Slovenije bi Avstrija opravljala svetovalno in nadzorno funkcijo na področju civilnega prometa.

31


ADMINISTRATIVNA MOČ ZVEZNIH OBLASTI Soglasno sta delegaciji ugotovili, da zaradi administrativnih in komercialnih razlogov začasna registracija v avstrijskem registru ne bi bila ustrezna. Avstrijska delegacija je Adrii ponudila, da lahko za nedoločen čas uporablja celovško letališče kot nadomestilo za Brnik.

VEČINA ZAPOSLENIH DOMA

D

elavski svet je na seji 31. oktobra v sodelovanju s sindikati sprejel sklep, da se vsi delavci Adrie Airways napotijo na čakanje na delo. Čakanje na delo je pričelo veljati s 1. novembrom in naj bi trajalo do preklica, najdlje pa šest mesecev. Glede na potrebe delovnega procesa bi se lahko prekinilo. Vsak na čakanju pa je bil dolžan priti na delo 24 ur po pozivu. Včasu čakanja na delo so delavci prejemali nadomestilo ose bnega dohodka v višini 70 odstotkov osnovnega osebnega dohodka. Delavski svet je pooblastil glavnega direktorja, da je v sodelovanju z direktorji sektorjev oziroma vodji samostojnih oddelkov odločil o tem, kateri delavci so bili od 1.11.1991 potrebni za zagotavljanje poslovanja. Z operativnimi deli je nadaljevalo 213 delavcev, ki so prav tako prejemali 70 odstotni OD.

PODPORA SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA b številnih naslovih v domači in mednarodni javnosti, na katere smo naslovili naše protestno pismo ob Adrini prizemljitvi, smo poiskali povezavo tudi z delegati slovenskega kongresa, ki so v prvih dneh novembra zasedali v Celju. Na seji osrednjega odbora, ki so se je udeležili predstavniki Slovencev iz Kanade, Avstrije, Italije, Nemčije, Velike Britanije, ZDA, Švice, Avstralije in seveda domovine, so med drugim obravnavali tudi naš apel in sprejeli tudi posebno resolucijo. Vtej so se zavezali, da se bodo kot predstavniki Slovencev vsak v svoji drugi domovini pri vladnih organih trudili za priznanje in nemoteno delovanje Adrie Airways.

O

2. noverniJeJ'-2 Nov Sprejeti so posebni ukrepi delavskega sveta - 866 delavcev poslano na čakanje, za operativne posle skrbi 215, delavci prejemajo 70% plače. Special measures are agreed on by the Adria workers' council - 866 workers are laid off, ofwhom 213 continue to work in administration and keeping aircraft operational while all staffreceive 70% pay.

3. IlO\ernber-3 NO\ Svetovni slovenski kongres podpre prizadevanja Adrie za suverenost Slovenije tudi v zračnem prometu in sprejmejo posebno resolucijo, ki napoveduje, da se bodo konference SSK po svetu obrnile na svoje vlade, da bi slovenski zračni prevoznik lahko čimprej nemoteno delal. The World Slovene Congress supports the endeavours of Adria for the independence of Slovenia with · regard to air traffic and accepts a special resolution which stales lhat delegates to the Congress worldwide will turn to their respective governments in order to ensure that the Slovene carrier can operate uninterrupted as soon as possible.

5. no\{'mbc)' - 5 Nov Adria pooblasti švicarsko čartersko družbo Balair, da opravlja polete za makedonske in albanske zdomce na relaciji Ziirich-Skopje-Ziirich. Adria authorizes the Swiss charter company Balair to operate f1ights for Macedonian and Albanian migrant workers on the route Zurich -Skopje- Zurich.

9. novcmbcr - 9 No\'

Celovec -

matično letališče

tudi za mehanike (foto Nace Bizilj)

JAT vzpostavi zračni most med Beogradom in Trstom JAT establishes an air bridge between Belgrade and Trieste.

25


-'90al-'9 ADMINISTRATIVNA MOČ ZVEZNIH

OBLASTI 11. november-lt Nov Ob 20,00 se začne inšpekcijski pregled avstrijskih in jugoslovanskih inšpektorjev, ki ugotavljajo stanje Adriinih letal in sisteme vzdrževanja in izobraževanja letalskega in tehničnega osebja. At 20.00 an inspection by Austrian and Yugoslav Civil Aviation Authority officials commences to determine the condition of Adria aireraft and maintenance systems as well as the training off1ight and maintehance crews.

12. no~ember-12 Nov V. d. zveznega sekretarja za promet in zveze Stevan Santo na novinarski konferenci v Beogradu razlaga novinarjem, da Adria ne spoštuje zveznih odredb in še naprej leti, kljub temu, da nima dovoljenja. Adria je trdno na tleh že od 25. oktobra!!! At a press conference, Stevan Santo, Director ofthe Federa!'Secretariat for Transport and Communications, explains to journalists that Adria does not respect federal regulations and continues to fly despite the fact it has no permission. (Adria had remained firmly grounded since 25 October!)

21. l1ovember-21 Nov Predstavniki nemške uprave za zračni promet pregledajo vso potrebno dokumentacijo o vzdrževanju letal in usposabljanju osebja ter privolijo v opravljanje nadzora nad Adrio Airways. Representatives of the German Aviation Authority check all necessary documentation about aireraft maintenance and staff training, and consent to assume control over Adria Airways.

26

JAT-OVZRAČNIMOSTBEOGRAD-TRST je 4. novembra v DELU napovedal, da z začetkom novembra uvaja trikrat tedensko povezavo med Beogradom in tržaškim letališčem Ronchi. Poleti, prijavljeni kot čarterski, naj bi bili ob ponedeljkih, četrtkih in petkih. Sporočilo je dodalo, da pričakujejo na teh poletih predvsem jugoslovanske potnike. Tako je JAT »odprl«zračno okno za Slovenijo in del Hrvaške proti jugu.

JAT

Direktor avstrijske uprave za zračni promet dr.Gerhard Stadler je 8. novembra sporočil v Adrio in na Zvezni sekretariat za prome~ da so pripravljeni prevzeti inšpekcijski pregled, ki da bo na celovškem letališču 11. novembra ob 12,00 uri. Vabljeni so bili tudi jugoslovanski inšpektorji.

MOŽNE POTI ZA RAZREŠITEV POLOŽAJA dria je že drugi teden stala. Tuje države so odločbo Zveznega sekretariata za promet in zveze upoštevale. Slovenska vlada, republiška uprava za zračno plovbo in Adria sama so se povezali z vladami in upravami za zračni promet Avstrije, Italije in Nemčije ter z mednarodnimi organizacijami, ki urejujejo zračni promet. Adria je nameravala ubrati naslednjo pot: • od Zveznega sekretariata za promet in zveze se je namenila doseči vrnitev dovoljenja za letenje. Avstrijski inšpektorji so že izvršili nadzor in ni bilo razloga za zadrževanje dovoljenja. • republiška uprava za zračno plovbo in Adria sta se že s pristojnimi upravami evropskih dežel dogovorili za neformalen sestanek desetih, za Adrio najpomembnejših evropskih držav, na katerem bi se dogovorili, kako ravnati z Adrio vvmesnem obdobju med priznanjem in sprejetjem v ICAO. Avstrijska uprava za civilno letalstvo je bila pripravljena Sloveniji nuditi strokovno pomoč. • sodelovati pri pospešenem dograjevanju republiške uprave za zračni promet. • zelo natančno je bilo preučeno vprašanje registracije v tujini. VItaliji in Avstriji ni mogoče registrirati tujih letal, razen če bi jih najele domače letalske družbe; te pa za to niso kazale zanimanja. Zaključek: Adria bi lahko kmalu vzletelale, če bi dobila ustrezna dovoljenja iz Beograda. Postopno uveljavljanje slovenske suverenosti v zraku in reševanje problemov z registracijo letal v tujini pa je bila srednjeročna naloga, saj je bila rešitev povezana s političnim priznanjem Slovenije; slednje je tudi pogoj za enakopravno vključitev v ICAO in v zapleteno mednarodno soodvisnost v svetovnem civilnem letalstvu.

A

PRELIMINARNI DOGOVORI O AVSTRIJSKEM NADZORU novembra so se na Dunaju srečali predstavniki avstrijskega ministrstva za promet, .Adrie Airways in jugoslovanskega letalskega inšpektorata, da bi se dogovorili o možni obliki prevzema nadzora nad delovanjem Adrie s strani avstrijskih organov. Dogovorili so se, da bodo Avstrijci prevzeli celoten nadzor nad tehničnim vzdrževanjem. Za podaljševanje dokumentov za letala in osebje so še naprej ostale pristojne jugoslovanske oblasti. Adria naj bi predložila vse potrebne dokumente in Avstrijci so izrazili upanje, da bodo jugoslovanske oblasti po nadzoru obnovile dovoljenje za letenje, tako da bi Adria lahko že v začetku naslednjega tedna ponovno vzletela (!).

12

VOJNA ŠKODA

K

O je Jugoslovanska armada napadla Slovenijo, je nedvomno najbolj poškodovala in prizadela Adrio Airways. Vvojni so bila poškodovana letala, stavbe, vozila. Vrednost neposredne škode je bila okoli 30 milijonov dolarjev. Angleška zavarovalnica se je zavezala pokriti stroške popravila letal. Škoda na objektih, opremi, vozilih in orodjih, ki so bili poškodovani ob napadu na Brnik, je znesla štiri milijone dolarjev. Ker domače zavarovalnice ne pokrivajo te vrste škodnih primerov, je morala Adria sama poskrbeti za obnovo. Adria je iz


PREPOVED LETENJA

sredstev, ki so se zbirala pri komisiji za odpravo posledic škode, povzročene v vojni proti Sloveniji, dobila najprej 330 milijonov, nato pa še 200 milijonov tolarjev. Poleg neposredne škode pa je Adria utrpela tudi posredno škodo z ukrepom beograjskih oblasti. S tem so povezane selitve v Celovec,dodatni avtobusni prevozi, precej višji stroški letaliških storitev itd, kar je prineslo okoli 4,5 milijona dolarjev dodatnih stroškov. Nihče pa ne more oceniti dejanske komercialne škode, prekinitve dolgoletnih pogodb s tujimi partnerji, izgubo prometnih pravic na nekaterih tržiščih, izgubo jugoslovanskega tržišča ...

22. november - 22 Noy Nemška uprava pošlje v Beograd pozitivno oceno in priporočilo za vrnitev dovoljenja za letenje. The German Aviation Authority sends a positive assessment to Belgrade and recommends the return of the flying licence.

31. november-31 Nov VBosni ustanovljen Air Commerce, prva bosansko hercegovska privatna letalska družba. Air Commerce is formed in Bosnia - the first Bosnia & Hercegovina private airline company.

2. december - 2 Dec

Pilotska kabina A 520 po napadu lovcev JA (foto Igor Modic)

IACA NE MORE POMAGATI pismu direktorja združenja mednarodnih čarterskih letalskih prevoznikov g. R. P. Holubowicza 19. novembra dr. Lojzetu So čanu, predstavniku Slovenije v Bruslju, ki je tudi poskušal pomagati slovenski upravi za zračno plovbo in Adrii Airways, piše, da ICAO predvideva težave za slovenskega letalskega prevoznika, vse dokler Slovenija ne bo sprejeta v ICAO. Ta organizacija je upravam za civilni zračni promet dežel ES že posredovala podatke in iskala možnosti za podporo Adrie. Od komisije ES je bila tudi obveščena, da se bodo težave Adrie Airways uvrstile na listo pritožb, s katero bo ES protestiral proti ravnanju federalne jugoslovanske vlade.

V

NEMŠKO MINISTRSTVO ZA PROMET PRIVOLILO VNADZOR ADRIINIH LETAL

22

novembra je nemško ministrstvo za promet obvestilo jugoslovanski sekretariat za • promet in zveze, da je pripravljeno prevzeti nadzor nad Adrio Airways v skladu z aneksom ICAO 6, 1. del, poglavje 3. Prosili so za ustrezne dokumente. Od Adrie so zahtevali točnejše podatke iz tehničnega sektorja o pristojnostih ob okvarah, podatke o hangarskem prostoru v Frankfurtu, podatke o postopkih vzdrževanja v bazah in statistične podatke o vzdrževanju letal. Za nadzor nad letalskim osebjem potrebujejo vse priročnike - Flight Operation Manual, Training Manual, Safety Manual, podatke o predpisanih delovnih časih, podatke o dovoljenjih in izobraževanju, poročilo o incidentih in morebitnih nesrečah.

Kot alternativo je nemško prometno ministrstvo ponudilo možnost, da na njihovih tleh ta nadzor opravijo jugoslovanski inšpektorji. Podpis Kappel, namestnik ministra za promet

Zvezni sekretariat za promet in zveze je izdal letalski družbi Kosovo Air iz Prištine pooblastilo za redno opravljane čarterskih poletov na domačih in mednarodnih progah. Poleg srbskih JAT-a in Aviogenexa, bosanskega Air Commerca, hrvaškega Croatia Airlinesa, makedonskega Palair Macedonia je to sedma jugoslovanska letalska družba. Adria Airways še vedno suspendirana. The Federal Secretariat for Transport and Communications grants authority to the airline Kosovo Air from Priština to run regular charter flights on domestic and international routes. Besides the Serbian JAT and Aviogenex, Bosnian Air Commerce, the Croatian Croatia Airlines and Macedonian Palair Macedonia this is the sevenlh Yugoslav airline company. Adria is still suspended from operating.

3. december- 3 Dec Izrael tehta odločitev ali bo JAT podedoval prometne pravice za letenje v Izrael, ki jih je kot edina jugoslovanska letalska družba pridobila AA 1987.

27


BREZ SUVERENOSTI NA NEBU

JAT inherits temporary flying rights to Israel, which were acquired by Adria in 1987 as the only Yugoslav air carrier to fly to this country.

18. deccmlwr - 18 Dec Sestanek ECAC na Dunaju - na pobudo Avstrije se sestanejo predstavniki zračnih uprav Nemčije, Velike Britanije, Norveške, Švedske, Švice, Italije, Madžarske in Slovenije. Določijo proceduro za letenje Adrie Airways v vmesnem obdobju, dokler Slovenija ne bo mednarodno priznana. Ameeting of ECAC (European Civil Aviation Conference) in Vienna, held on the intitiative of Austria, is attended by Aviation Authority delegate s from Germany, Great Britain, Norway, Sweden, Switzerland, Italy, Hungary and Slovenia. They agree on a procedure to let Adria fly in the interim period until Slovenia is internationally recognized as aJI independent state.

19. december-19 Dec Adria zaprosi za deregistracijo iz jugoslovanskega registra letal. Adria requests deregistration from the Yugoslav registry of aircraft.

24. dccember - 24 Dec Zvezni sekretariat za promet in zveze opozori Adrio, da je za izpis potrebno priložiti originalna potrdila o registraciji in plovnosti letal ter soglasja o izpisu hipotek za letala. Istočasno so zapisali, da so že sami začeli postopek izpisa slovenskih letal iz registra. The Federal Secretariat for Transport and Communications warns Adria that in order to be removed from the register, the airline must submit the original permits for aircraft airworthiness and consent to deletion on mortgage.

28

VVSAKI REPUBLIKI LASTNA LETALSKA DRUŽBA

Z

vezne oblasti, ki nikakor »niso mogle«prevzeti odgovornosti za vrnitev dovoljenja za letenje Adrii, so dokaj enostavno izdale dovoljenje Air Kosovu iz Prištine, ki sicer ni letel, in Air Commercu iz Sarajeva, ki je imel v najemu dvoje JAT-ovih letal, njihove posadke in tehniko. Makedonijo je s svetom povezoval Pala ir Macedonian, ki je imel v floti troje bolgarskih letal TU 154 in AN 26 z bolgarskimi posadkami; leteli so iz Skopja v Švico in Nemčijo, vzdrževali so tudi povezavo s Sarajevom.

SESTANEK EVROPSKE KOMISIJE ECAC NA DUNAJU

18

decembra je bil na Dunaju na pobudo Avstrije sklican sestanek predstavnikov dežel • povezanih v ECAC, Evropsko konferenco za civilno letalstvo, na kateri so se pogovarjali o možnostih ponovnega letenja Adrie Airways. Sestanka so se udeležili predstavniki Norveške, Švedske, Švice, Italije, Madžarske, Nemčije in VelikeBritanije, s posebnim dovoljenjem pa tudi predstavniki slovenske uprave za zračno plovbo in Adrie. Sklepi sestanka so bili: • Adria zaprosi za deregistracijo iz jugoslovanskega registra s časovno omejitvijo. Če v tem času jugoslovanske oblasti ne bi reagirale pozitivno, se letala registrirajo v slovenski register, o čemer Slovenija obvesti vse uprave za zračni promet v Evropi, sklicujoč se na člen 21 ICAO konvencije. • Slovenija bo po predpisih ICAO izdala predpisane dokumente - dovoljenje za letenje (Air Operators Certificate) in potrdilo o plovidbenosti letal (Certificate of Airworthiness). • Za prehodno obdobje bosta Avstrija in Nemčija naprošeni s strani slovenskega ministrstva za promet za prevzem nadzora nad tehničnim vzdrževanjem in letalskimi operacijami. • Nekatere države bodo v soglasju s svojimi ministrstvi za zunanje zadeve sprejele to proceduro in Adrii dovolile opravljati redni in čarterski promet. Ti postopki bodo veljali verjetno tudi po priznanju neodvisnosti Slovenije vse do sprejema Slovenije v članstvo ICAO. Do odprtja letališča v Ljubljani je veljalo kot odhodno letališče za Adriina letala Celovec. Vdodatku je pogovor tekel tudi o nadzoru Avstrijcev pri ponovnem odprtju ljubljanskega letališča. Načrt je predvideval direktno povezavo med Dunajem in Ljubljano in opredelitev posebne točke blizu avstrijske meje na višini 6.000 m, kjer bi letališče v Ljubljani prevzelo nadzor nad pristajajočimi letali. Avstrijci so poudarili, da bodo to lahko storili šele po priznanju Slovenije in sklenitvi bilateralnega sporazuma med obema državama. Takrat naj bi bilo potrebno tudi ponovno preverjanje in umerjanje (kalibraža) vseh radionavigacijskih instrumentov.

VIZRAELU NISO POZABILI NA NAS

»Z

vso zavzetostjo in zaskrbljenostjo spremljamo v Izraelu razvoj političnih dogodkov. Vsi upamo, da bo sedanja situacija čimpreje presežena in da se bo tragično uničevanje življenj in imetja hitro končalo. Zagotavljamo vam, da cenimo pionirsko vlogo, kijo je Adria odigrala.pri vzpostavitvi letalskih povezav Jugoslavije z Izraelom. Upamo, da bo kmalu zavladal mir in da bo normalizacija razmer dovoljevala načrtovanje svetlejše in bolj konstruktivne prihodnosti. Ponovna vzpostavitev letalske povezave je za nas še vedno zanimiva. Z najboljšimi željami za mir in blaginjo, Moshe Katzav, prometni minister Izralea, 23. decembra.«


POD SLOVENSKO ZASTAVO

SLOVENSKA REGISTRACIJA

19

decembra smo sprožili postopek deregistracije iz jugoslovanskega registra letal. • Najprej v Zveznem sekretariatu za promet in zveze na našo zahtevo niso reagirali, ko pa smo 24. decembra opozorili Zvezni sekretariat, da je upravni rok za izbris iz registra, ki ga določuje Zakon o upravnem postopku, pretekel in da bomo ne glede na njihovo odločitev vpisali letala v slovenski register, smo prejeli sporočilo, da moramo v Beograd dostaviti tudi originalna dovoljenja o plovnosti letal, ki so v vseh letalih. Vpis v register in potrdila o plovnosti letal so bila na podlagi izbrisov iz jugoslovanskega registra vpisana v Slovenski register letal pri Ministrstvu za promet in zveze 26.12.1991. Hkrati so bile v letalski register vpisane vse hipoteke s soglasjem zastavnih upnikov. Nato je Slovensko ministrstvo izdalo AOC (Air Operation Certificate). Letala so dobila naslednje registracije: Airbus A520 SL-AAA prejšnji SL-AAB SL-AAC

YU-AOA, YU-AOD, YU-AOE.

MD-80-Mc DonelI Douglas SL-ABA prejšnji YU-ANB, SL-ABB YU-ANC, SL-ABC YU-ANG, SL-ABD YU-ANO, SL-ABE YU-AJZ.

DC-9-McDonelI Douglas SL-ABF prejšnji YU-AHJ, SL ABG YU-Am"', SL ABH YU-AJF. DHC-7 De Havilland Canada SL ACA prejšnji YU-AlE, SL ACB YU-AlF.

At the same time they wrote that they themselves had begun the process of removing Slovene aircrafl from the register.

26. d('cernhrr-26 Dec Izpis iz jugoslovanskega registra in vpis v slovenski register letal. Angleški pozavarovatelji obnovijo zavarovanje letal, ki ga pogojujejo z novimi dokumenti o registraciji in plovnosti letal ter zagotovilom avstrijske uprave za zračno plovbo za nadzor nad Adriinimi letali. Za nadzor nad letali A520 skrbi nemška uprava za zračno plovbo. Adria aircrafl are removed from the Yugoslav register and entered in the Slovene register. British underwriters insure aircrafl on conditions that include submitling new documents on registralion and airworthiness issued by the Slovene Civi! Aviation Authority, combined with Austrian supervision over the en tire fleet except for the A320s (which are supervised by the German Civi! Aviation Authority).

3. jan ua/' - 3 .Jan Adria prekine čakanje svojih delavcev in se začne pripravljati za letenje. Prvi polet napove za 8. januar. Adria ceases the lay-off of its workforce and commences preparation s for flying. The first flight is planned for 8 January.

7. januar - 7.Jan Pod slovensko zastavo (foto Marjan Dobovšek)

ADRIA ZAPROSILA ZA NEKDANJE IN NOVE PROMETNE PRAVICE

Z

osamosvojitvijo Slovenije so prenehali veljati tudi dosedanji pogodbeni odnosi med Jugoslavijo in drugimi državami, ki so urejevali vprašanja civilnega zračnega prometa. Tako se bo morala Republika Slovenija dogovoriti z ostalimi državami, kako bo v bodoče urejala zračni promet. Proces bo dolgotrajen, saj ga mora na predlog Ministrstva za promet obravnavati vlada, nato določiti izhodišča in delegacijo, ki bo s pristojnimi oblastmi posameznih držav pripeljala do sklenitve sporazumov.

Prvi trenažni poleti za Adriine pilote v Celovcu. The first training f1ights for Adria pilots take place in Klagenfurt.

8.jalluill'-8.Jan Prvi polet preložen na 15.januar. Vzroka: ni še preklica prepovedi letenja z avstrijske strani in leti so skoraj popolnoma prazni.

29


SPET DOMA

The first flight is postponed to 13 January, the reasons: stiH no retraction of the ban on flying from the Austrian side and flights are almost completely empty.

13.jaJluar-13.Jan Avstrija na seji vlade odloži sklepanje o priznanju Slovenije in s tem posredno tudi o vprašanju prevzema nadzora nad slovenskim zračnim prostorom in sodelovanjem s slovensko zračno upravo. At a government session Austria postpones recognition of the independence of Slovenia and also directly the issue of assuming control over Slovene air space as well as cooperation with the Slovene Aviation Authority.

15. jalluar -15 .Ja Il Avstrija prizna Slovenijo. Ob 17,30 avstrijska uprava za zračni promet pošlje Adrii težko pričakovani dokument- avstrijsko deklaracijo o nadzoru. Predstavniki AA in slovenske uprave za zračni promet imajo dogovore v Nemčiji glede nadzora nad letali A320, njihovim vzdrževanjem in letenjem. Zvezni sekretariat za promet in zveze v Beogradu izpodbija »samovoljno« odločitev Slovenije o odprtju slovenskega zračnega prostora, ki ga nadzorujejo Avstrijci. Austria recognizes the independence of Slovenia. At 17.30 the Austrian Aviation Authority dispatches to Adria the long awaited document - the Austrian declaration on the supervision ofmaintenance and flight operations in accordance with the Standards and Recommendations contained in Annex 6 to the Chicago Convention on International Civil Aviation. Representatives of Adria and the Slovene Aviation Authority make agreements in Germany concerning control over

30

Ker je Adriin obstoj odvisen od teh vprašanj, je pritisnila na republiške oblasti, da bi poskušali za vmesno obdobje najti primerno rešitev. Adria je že pripravila prošnjo s pobudo za sprožitev postopka za pogajanja in sklenitev mednarodnih pogodb in delegiranje Adrie kot uradnega prevoznika med Slovenijo in večino evropskih dežel. Tako je potrebno skleniti sporazume za vse destinacije, kamor je Adria že letela, vključno z jugoslovanskimi. Vložena je bila tudi prošnja za pridobitev dovoljenj v Rim, Milano in Zurich. Vvmesnem obdobju, do sprejema Slovenije v OZN in slovenske uprave za zračni promet v ICAO, bo Adria odvisna od dobre volje evropskih dežel in njihovih uprav za zračni promet, ki so na sestanku ECAC-a decembra ustno že potrdile, da bodo priznale slovensko upravo za zračni promet in njeno delovanje.

DOVOLJENJE ZA LETALCE IN MEHANIKE lovensko ministrstvo za promet in zveze je našim letalcem in tehničnemu osebju že izdalo dovoljenja za delo. Licence so oblikovno in vsebinsko enake jugoslovanskim. Veljajo pa do izteka prvotnih, nato pa se bodo podaljševale v skladu z zakonom o zračni plovbi.

S

PRENEHANJE ))ČAKALNE DOBE« 1. januarjem 1992 je prenehalo čakanje na delo. Na delo so se vrnili vsi, razen tistih, ki delajo po operativnem planu in ki se bodo vračali na delo postopoma, skladno z uvajanjem celotne flote v Adriino operacijo.

S

PRVITRENAŽNIPOLETI

O

b prisotnosti avstrijskega inšpektorja so piloti 7. januarja opravili nekaj trenažnih poletov nad Celovcem; ki so pogoj za priznanje velj~vnosti dovoljenj za delo.

PREMAKNJEN PRVI POLET dria je pred novoletnimi prazniki najavila javnosti, da bo po več kot dveh mesecih prisilne prizemljitve končno vzletela. »Končno vzpodbudna novica iz Adrie!« je tisti dan na prvi strani Dela zapisala novinarka Darja Verbič. Vendar se je že takoj zataknilo. Namesto 8. januarja, je bil let zaradi pravnih (Avstrijci še niso dali pristanka vzletu) in komercialnih razlogov (skoraj nič bukiranih potnikov) prestavljen na 13. januar. Adria se je konec decembra izpisala iz jugoslovanskega registra, vpisana je v slovenski register letal, zavarovalnica ji je povrnila zavarovanje letal, avstrijska inšpekcija je preverila vse v tehniki, piloti so odleteli check-out lete, vrnjeno je bilo dovoljenje za opravljanje zračnega prometa, pa vendar.... Adrii je onemogočil ponoven vzlet izostanek dovoljenj posameznih držav, posebno pa Avstrije. Začetek je bil tako ponovno prestavljen na 15. januar. Avstrijski letalski organi so namreč odločitev o priznanju slovenske strani preložili na potrditev avstrijske vlade, ki naj bi o tem sklepala v torek, 14. januarja.

A

NAPOSLED DOVOLJENJE - AVSTRIJSKA DEKLARACIJA O NADZORU ri poročilih na radiu smo 15. januarja ob 13,00 uri zvedeli, da so priznale Slovenijo in Hrvaško države ES. To dopoldne je avstrijski kancler Vranitzky poslal predsedniku Kučanu poslanico, v kateri je obljubil priznanje Slovenije tudi s strani Avstrije. Pri poročilih ob 14,30 so to tudi potrdili,vprašanje, kdaj bo Adria dobila dokument, ki ji bo odprl nebo nad Celovcem, je še ostajalo.

P


ADRIA - SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK Na slovenskem ministrstvu za promet in zveze so tisto popoldne menili, da bo na to administrativno odločbo potrebno po čakati še nekaj dni ... Ob 18,23 je Adriin predstavnik na Dunaju g. Cecrle poslal faksimile dovoljenja, ki ga je še tisto popoldne dobil na ministrstvu za gospodarstvo in promet, oddelek za civilni zračni promet.

AVSTRIJSKA DEKLARACIJA O NADZORU .Avstrijsko ministrstvo za gospodarstvo in promet, oddelek za civilni zračni promet, s tem dokumentom prevzema polno odgovornost in polnomočje za nadzor nad letali DC 9, MD 80 in DHC-7 Adrie Airways, nad tehničnim vzdrževanjem in letalskimi operacijami v soglasju s standardi in priporočili , vsebovanimi v aneksu 6 čika ške konvencije, ki urejuje mednarodni civilni zračni promet. Dokler se letališče v Ljubljani ne odpre, se za odhodno letališče za Adriina letala šteje Celovec. Ta deklaracija velja za letala z registracijami SL ABE (nekdanji YU AJZ), SL ABF (nekdanji YU AHJ) in SL ABG (nekdanji YUAHW). Deklaracija stopi v veljavo 16. januarja ob 7,00 uri zjutraj.« Podpis - Dipl. ing. Kubin, direktor tehnično operativnega-sektorja

Čestitke

A320 aircraft as well as th eir maintenance and operation. The Federal Secretal'iat for Transport and Communications in Belgrade contests the »arbitrary« decision by Slovenia to open its air space, which is controlled by the Austrians .

16. januar -16 .Jan Adria po 52 dneh prisilne prizemljitve ponovno vzleti iz Celovca, prvi polet v Moskvo ob 10,10 in drugi v Frankfurt ob 15,55. After 52 days of being forcefully grounded Adria flies from Klagenfurt on ce again: the first flight to Moscow at 10.10 and the second to Frankfurt at 15.55.

t 7. janu(ll'- t 7.Jan It is 5,30 pmhere (on Tuesday) andI spokej~tst now with the E. C. oJ.fices in New York who conjirmed to me that there are no changesjor the plans to recognize Slovenia as an independent country on January 15th, 1992. Based on this / am putting thisjax on a timer so that it wil/get to you at 0:01 am your time ojthe 15th, and it,will thejirstjax received by Adria on the »New recoignized independent life« oj Slovenia. Ijeelfor all ojyou and wantto wish Slovenia and its people, Adria Airways and its people in particular all the best, success and peace !!!! With all my heart, your jriend Carlos Chomut, CartinaAviation Leasing, Inc. May we at Sedgwicks extend to you and all your colleagues our congratulations on Slovenia being recognised by theEEC. This is the beginning oja new erajoryouall and is the rewardyou have been seekingjollowing the su,U'cringyou have endured over the years and which has been even worse sincc thatjateful day in June 91. We wish you aU the ver), bestjar thejitture development of:You country and we at Sedgwicks lookjorward to our continued involvement with you and helping you build that happier future you all deservc. Our very best regards, Sedgwick Aviation Limited, I(eith Fuller A briejnote to e:r:tend very best wishes jor your future success as the national carrier ojthe Republic ojSlovenia. A. R. Stephens, dil'ector Market Co-ordination, Central Europe BritishAerospace Srdačne čestitke uz želje za još mnogo letova. Matija Katičič, 'direktor Croatia Airlines

Please accept my most cordial »jull thrust« and good »take off! wishes this happy moming and may the airline prosper and rise again almostjrom the ashes as good old Phoenix ! For a continuing and lasting cooperctlion between good neighbours! Prof mag. Johannes Zopp, Austria

Opravljen testni pregled in let poškodovanega letala A520. An inspection test flight is performed on the damaged A520 at Airbus Industrie in Toulouse, France. 18.janllčll'-18.Jall

Popravljeni A520 preleti v Celovec in čaka na vrnitev domov. The repaired A320 flies to Klagenfurt and awaits its return hom e.

2I.janual'-21.Jan Od polnoči slovensko nebo spet odprto - dogovor med slovensko in avstrijsko upravo za zračni promet o preletih preko slovenskoavstrijske meje. Slovene skies are reopen ed at midnight - the agreement made between the Slovene and Austrian Aviation Authorities about flying over the Slovene-Austrian border comes into effect.

27. januar-27 .Jan dogovorov jugoslovanskih, avstrijskih,

Pričetek

31


ADRIA - SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK slovenskih in hrvaških oblasti za in nadzoru zračnega prostora nad Slovenijo in Hrvaško. Beograd želi še vedno nadzorovati to ozemlje, Slovenci in Hrvati na to ne pristanejo. Officials from the Yugoslav, Austrian, Slovene and Croatian Aviation Authorities meet to discuss opening and controlling air space over Slovenia and Croatia. Belgrade stili desires to control this territory, but the Slovenes and Croats do not consent to this proposal. zračni promet o odprtju

28. jalluar - 28 .Jan Avstrijski strokovnjaki preizkušajo natančnost delovanja radionavigacijskih naprav v Sloveniji s pomočjo posebnega letala za kalibriranje. Austrian technicians test the accuracy of operation of radionavigation equipment in Slovenia using a special aircraft for calibration.

JUGOSLAVIJA ŠE VEDNO ODGOVORNA ZA SLOVENSKO NEBO?

P

O besedah dr. Mirka Ivkovica, namestnika zveznega sekretarja za promet in zveze, je Jugoslavija na podlagi dokumentov OZN in organizacije ICAO še vedno odgovorna za varnost slovenskega zračnega prostora. Ker Slovenija ni članica teh organizacij, ne more sklepati pogodb o preletih ali letalskih progah s sosednjo Avstrijo. Za varnost neba je pristojna le zvezna država. Sprožena je bila pobuda za sestanek s pristojnimi organi Slovenije in Hrvaške.

PRVI POLET PO DVEH MESECIH IN POL O 52 dneh prisilne prizemljitve je ob 10,10 uri 16. januarja prvič vzletelo Adriino letalo MD 80 v Moskvo s 5 potniki in ob 15,55 letalo DC 9 v Frankfurt z 48 potniki (3 potniki, ostalo pa novinarji in predstavniki nekaterih turističnih agencij).

P

30. janIJa/, - 30 .Ja Il Letališče Brnik se odpre, Adriini potniki iz Moskve in Frankfurta so prvi gosti na Brniku. Prav tako preletita v bazno letališče tudi dve letali - en DC 9 in en MD 80. Brnik is reopened - Adria flights from Moscow and Frankfurt return to Ljubljana. Two other planes also land at their home airport: one DC9 and one MD80.

31.janual'-31 Jan Adria spet leti iz Ljubljane. Osnovo nove mreže poletov tvorijo poleti v Frankfurt, London, Pariz in Moskvo. Adria resumes flights from Ljubljana. The new flight network includes flights to Frankfurt, London, Paris and Moscow.

32

Prvi polet v Frankfurt (foto Marko Feist)

SPET DOMA januarja so štiri Adriina letala pristala na domačem brniškem letališču, ponovno po 15. • septembru lani, ko je Zvezni sekretariat za promet in zveze znova zaprl zračni prostor nad Slovenijo. Kot prvo bi moralo pristati letalo z redne linije Ljubljana-Moskva-Ljubljana, ki je poletelo še iz Celovca. Ker pa je letalo iz Moskve zamujalo in ker se je na brniško letališče spuščala megla, se

3O


ADRIA - SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK 2. februar - 2 Feb

Prvi pristanek v Ljubljani po dveh in pol mesecih prisilne prizemJjitve (foto Marjan Dobovšek) je prvo dotaknilo matične steze letalo, ki je preletelo s celovškega letališča. Točno ob 17. uri in 20 minut je pristalo letalo MD-80 SL-ABB. Posadko, ki se je po več kot štirih mesecih lahko vrnila »domov«, so sestavljali kapitan Alojz Caf, Ivan Žnidaršič in Nace Nagode. Takoj po petih minutah je pristalo drugo letalo DC 9 SL-ABG, ki sta ga pilotirala Jože Slana in Silvo Novak. Med gosti, ki so se pripeljali s prvim letalom, je bil tudi direktor avstrijske uprave za zračni promet, gospod Gerhard Stadler in direktor slovenske uprave za zračno plovbo Peter Marn. Med gosti v Ljubljani pa je bil tudi slovenski minister za promet in zveze Marjan Kranjc. Po dobri uri je sledila druga dvojica, najprej je s 65. potniki pristalo letalo, ki se je vračalo iz Moskve, MD 80 SL-ABE s posadko Janko Medved, Viktor Šajn, Boris Pleterski in Petra Forkapič, Sašo Urukalo, Tatjana Jurčak ter Jadranka Velič. Devetka, ki se je vračala iz Frankfurta, z oznako SL-ABF je pristala spet takoj za prvo, v posadki pa so bili Klaudio Srd oč, Jovan Usenovič in Marko Pintar ter Alenka Tepeš, Tatjana Petan in Tjaša Šter. Naslednjega dne je iz Celovca ob 16.40 preletel popravljeni Airbus A320 z oznako SL-AAC, prvega februarja pa še devetka SL-ABH ob 12. uri in 20 minut.

ZAVAROVALNICE BUDNO SLEDILE DOGODKOM

A

dria im. a svoja letal pozavarovana pri angleškem Lloydsu. Ko se je 26. junija armada pojavila na ulicah, so bili v Londonu dobro obveščeni o razmerah - njihovi napotki so bili čim bolj zavarovati letala in iztočiti gorivo, kajti letal ni bilo mogoče umakniti z Brnika. Po napadu na Brnik so se takoj povečale zavarovalne premije zaradi vojnih rizikov. Letala niso smela ostajati na jugoslovanskih letališčih več kot osem ur. Airbuse so takoj izključili iz jugoslovanskega letenja zaradi njihove visoke vrednosti ter bojazni pred zaplembo. Zavarovalne premije so se glede na razmere v Jugoslaviji nato tedensko spreminjale. Po umiku JA iz Slovenije so bila slovenska letališča za nekaj časa izključena iz dodatnih vojnih rizikov. Pač pa so se zelo spreminjale premije po posameznih področjih. Sprva so enaki pogoji veljali tudi za Adriini letali v najemu pri Croatii Airlines, s stopnjevanjem nevarnosti na Hrvaškem pa so njihove premije dodatno narasle. Zaradi vojne v Jugoslaviji so bili leta 1991 stroški za zavarovanje letal štirikrat večji. Pozavarovatelji so ob avstrijskem pristanku za nadzor obnovili zavarovanje, še vedno pa je izključen rizik zaplembe. Za letenje v Ljubljanoje potrebno plačevati dodatni vojni rizik. Prav zaradi tega so letala A320 parkirana v tujini. Letenje v bivše jugoslovanske republike je izključeno, saj se pozavarovatelji sploh ne želijo pogovarjati o oblikovanju premij.

Pomočnik Zveznega sekretarja za promet in zveze dr. Mirko Ivkovic obvešča pristojne organe v dvanajstih evropskih državah, da so po osamosvojitvi Slovenije prekinjene vse bilateralne pogodbe za prometne pravice Adrie Airways, ki jih je sklenila s temi državami Jugoslavija. The Deputy Director of the Federal Secretariat for Transport and Communications, Dr M. Ivkovic, informs the authorities of the twelve European Community members that after the independence of Slovenia all bilateral agreements concerning the operational rights of Adria Airways which were signed between Yugoslavia and the twelve EC member states are now terminated.

9.I'elJI'lIilr- 9 Feb Dr. Mirko Ivkovic iz Zveznega sekretariata za promet in zveze ponovno obvešča ICAO, da so vsi dogovori tako imenovane kontrole letenja Slovenije in letalskih oblasti Avstrije nelegalni. Letalsl5.e družbe, ki naj bi pristajale v Ljubljani, morajo same prevzeti odgovornost za lastno varnost. Dr M. IvkoviC ofthe Federal Secretariat for Transport and Communications again informs the ICAO that all agreements by the socalled flight control of Slovenia and the Aviation Authorities of Austria are ilJega\. Airline companies landing at Ljubljana must assume responsibility for their own safety themselves.

17. febrllar - 17 Feb Swissair prične s poleti v Ljubljano, napove tri polete v tednu. SwissaIr commences flights to Ljubljana and announces a schedule ofthree flights weekly.

33


ADRIA - SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK 21. februar-21 Fcb AA prične s poleti v Munchen, v začetku leti s Cessno Conquest, po 4. marcu namerava leteti zDashem 7. Adria Airways resoumes flights to Munich, first with a Cessna Conquest - a Dash 7 is planned to be used after 4 March.

23. februar - 23 Fcb AA obnavlja polete na Dunaj, najprej s Cessno Conquest, v marcu pa zDashem 7. AA napove nove linije za poletni vozni red: Zurich (trikrat tedensko), Tirana (dvakrat tedensko), povečanje tedenskih poletov v London, Pariz, Mosk vo. Adria Airways recommences flights to Vienna, first with a Cessna Conquest, and in March, with a Dash 7. Adria announces new routes for its summer time-table: Zurich (three times week]y), Tirana (twice week]y), as well as an increase in the number offlights to London, Paris and Moscow.

NAMESTO ZAKLJUČKA

IN CONCLUSION

A

A

dria Airways je, kot vsakdo na osnovi verodostojne dokumentacije lahko vidi in oceni, v letu 1991 doživela vse tisto, kar bi si v drugih letalskih družbah že kot moro težko predstavljali. In vendaJi to ni bila mora, navedeno se je resnično zgodilo - vojne zapore zračnega prostora in letališč, popolno izginotje mednarodnega turizma, raketni napad na letala ln hangarje, odvzem dovoljenja za opravljanje rednega in izrednega letalskega prometa. Marsikdo bi obupal, vrgel puško v koruzo, prepustil reševanje problema drugim -:- državi, bankam ... ali pa nemo opazoval, ko bi stečajni postopek in pozaba odplaknili nekoč ponosno in uspešno slovensko letalsko družbo. Kolektiv Adrie pa je sklenil drugače. Zategnil je pas, odločil se je za skrajno varčnost in sanacijske postopke s ciljem, da v obdobju najglobje finančne in gospodarske krize reši jedro svojih tehnoloških in človeških strokovnih zmogljivosti. Ta opredelitev je bila sicer zahtevna, potrebovala je podporo, vendar je bila tealna in smiselna, saj majhna družba in država, kot je republika Slovenija, potrebuje odprtost v svet. Zato smelo in odločno sporočamo - Adria Airways bo preživela in bo še uspešnejša kot v preteklosti. Janez Kocjančič

34

S everyone

can see and evaluate on the basis ojreliable documentation and reports, 1991 was the year Adria Airways experienced everything other airlines could barely imagine as a nightmare. However,jor us this nightmare was reality - these events actually happened: a military blockade oj Slovene air space and airports, the total disappearance ojinternational tourism, rocket attacks on our aircrajt and hangars, and the conjiscation ojpermitsjor operating scheduled and charterjlights. Many would have become desperate, submit to press ure and leave problems to othercountries and banks to tackle, or quietly observe the insolvency procedure and abandon attempts to rescue the once proud and successjul Slovene airline company. Adria Airways management and staJ! decided otherwise - we tightened our belts and resolved to introduce tough new economic measures and rejorms with the aim oj salvaging the core oj our technical and human potential in aperiod ojseverejinancial and economic cris es. This policy has proved demanding and requires support, but it is realistic and makes sense because a relatively small company like Adria Airways and country like Slovenia need open doors to the world. For that reason we can boldly and resolutely state thatAdriaAirways will survive and be even more successjul than in the past.


VSEBINA

UVOD VOJNA V SLOVENIJI Zaprto brniško letališče Letala vojnega letalstva napadla Brnik Prvi ogled poškodb Tujim turistom pomagali iz Jugoslavije Učinkoviti gasilci preprečili večjo škodo Adria nadaljuje z letenjem Spotikanje z juga Vojne razmere skoraj ustavile letenje Ultimat Žrtev agresije vojne tudi naš delavec Obnovitev poletov

_____________________ 1,2

___________ __________ __________ __________

5 5 4 5

_____________________ 6

_____________________ 6 _____________________ 6

__________ 7 __________ 8 __________ 8 __________ 8

ZAPRTO MATIČNO LETALIŠČE Vzlet z zaprtega letališča

__________ 9

KDO SO GOSPODARJI NAŠEGA NEBA Odprto pismo A. Markoviču in V. Kadijeviču Izredni ukrepi delavskega sveta Zunanji minister piše Hansu van den Broeku Brnik odprt, Adria se vrne domov

_________________ __________ __________ __________

POŠKODOVANA LETALA K PROIZVAJALCEM Čarterski poleti iz Trsta Poškodovani A 320 odletel v Toulouse Prelet Dashev v Calgary Vojska trdi, da je pazila na pisto

_________________ 11 _________________ 15 _________________ 14

ARMADA ZAPIRA LETALIŠČA Armada zaprla zračni prostor Adriina letala pobegnila v Celovec

_________________ 15 _________________ 15

VOJNA SE NADALJUJE Mučno potovanje iz Maribora v Split Celovec, edino okno v svet Povišane cene v domačem prometu Višje pristojbine za varnost letenja Iz zapore še eno letalo Turisti ali teroristi VJugoslavijo preko Madžarske Prekinjeno sodelovanje med Adrio in Croatio Airlines Zvezni sekretariat opozarja slovensko prometno ministrstvo Adria se mora vrniti na Brnik Zvezni sekretariat za promet in zveze skuša prizemljiti Adrio Dr. Mirko Ivkovič obvesti mednarodne organe POPOLNA PRIZEMLJITEV Tanjug obvesti slovensko javnost o odloku Prepoved letenja v Avstriji Ustavitev vsega prometa Pristanek Mig-21 Pismo Anteju Markoviču Ciper odvzel Adrii prometne pravice

10 10 10 10

___________ 11

________________ 16 ________________ 16 _______________ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 17 ~17

________________ ________________ ________________ ________________ ________________ ___________ ___________ _________________

18 18 18 19 19 20 20 20

_________________ _________________ __________ _________________ _________________ _________________

21 21 21 21 22 22


lATA primer Adrie Protestna izjava

označi

kot politični dogodek

. ADMINISTRATIVNA MOČ ZVEZNIH OBLASTI Pravno mnenje o odločbi Zvezni organi oporekajo Sloveniji Slovenska skupščina obsodi ukrep zvezne vlade Adria predlaga avstrijski nadzor nad letali Avstrija ponudi pomoč Sloveniji Večina zaposlenih doma Podpora Svetovnega slovenskega kongresa Jatov zračni most Beograd-Trst Možne poti za razrešitev položaja Preliminarni dogovori o avstrijskem nadzoru Vojna škoda

_ _ _ _ _ _ _ _ _ 22 _ _ _ _ _ _ _ _ _ 22 _________ _________ _________ _________ ___________________ _________ _________

25 25 24 24 24 25 25

_________ _________ _________ ___________________

26 26 26 26

PREPOVED LETENJA IACA ne more pomagati Nemško ministrstvo za promet privolilo v nadzor Adriinih letal

_ _ _ _ _ _ _ _ _ 27 _ _ _ _ _ _ _ _ _ 27

BREZ SUVERENOSTI NA NEBU Vvsaki republiki lastna letalska družba Sestanek evropske komisije ECAC na Dunaju V Izraelu niso pozabili na nas

___________________ 28 _ _ _ _ _ _ _ _ _ 28 _ _ _ _ _ _ _ _ _ 28

POD SLOVENSKO ZASTAVO Slovenska registracija Adria zaprosila za nekdanje in nove prometne pravice

_ _ _ _ _ _ _ _ _ 29 ___________________ 29

SPET DOMA Dovoljenje za letalce in mehanike Prenehanje čakalne dobe Prvi trenažni poleti Premaknjen prvi polet Naposled dovoljenje - avstrijska deklaracija o nadzoru

_________ _________ _________ _________ ___________________

ADRIA - SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK Avstrijska deklaracija o nadzoru Jugoslavija še vedno odgovorna za slovensko nebo? Prvi polet po dveh mesecih in pol Zavarovalnice budno sledile dogodkom Zaključek

50 50 50 50 50

_ _ _ _ _ _ _ _ _ 51 _ _ _ _ _ _ _ _ _ 52 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 52 _ _ _ _ _ _ _ _ _ 52

___________________ 54




Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.