Živa, nov. 2008 by Dolenjski list

AKTUALNO 46)0.0/5"Ç/* &453*)* o (0410%"3&/ */ 13*+";&/ /"Ǝ*/ (3"%/+& 4VIJ FTUSJIJ TP QSJNFSOJ [B VQPSBCP W WTFI WSTUBI CJWBMOJI QSPTUPSPW JO W OPSNBMOP PCSFNFOKFOJI QJTBSOJÝLJI JO VQSBWOJI QSPTUPSJI ;MBTUJ TP QSJNFSOJ [B TBOBDJKF TUBSFKÝJI TUBWC 4VIJ FTUSJIJ JNBKP NBOKÝP UFäP LPU LMBTJŘOJ HSBEOKB KF ŘJTUFKÝB JO OJ UFäBW T QPWJÝBOP WMBHP W QSPTUPSV 4 TVIJNJ FTUSJIJ VŘJOLPWJUP J[CPMKÝBNP [WPŘOP JO UPQMPUOP J[PMBDJKP ILSBUJ QB TLSBKÝBNP ŘBT HSBEOKF ; VQPSBCP TVIJI FTUSJIPW [NBOKÝVKFNP ÝJSKFOKF VEBSOFHB [WPLB 5P KF [WPL LJ TF ÝJSJ QP LPOTUSVL DJKTLJI FMFNFOUJI W TPTFEOKF QSPTUPSF 4VIF FTUSJIF TFTUBWMKBUB EWF PTOPWOJ LPNQP OFOUJ t *[PMBDJKTLB OBTVUKB LPU OQS #JUVQFSM JO 4JMJQFSM ; OBTVUKJ J[SBWOBNP WTB OFSBWOB JO VHSF[OKFOB UMB W QPQPMOPNB SBWOP QPWSÝJOP ; VQPSBCP #JUVQFSMB JO 4JMJQFSMB WTF OBQFMKBOF DFWJ W UMFI FOPTUBWOP xJ[HJOFKPj t 3B[MJŘOF QMPÝŘF MFTOP WMBLOFOF NBWŘOP WMBL OFOF DFNFOUOP WF[BOF QMPÝŘF y LJ TF QPMBHBKP OB OBTVUKB /BTVUKB #JUVQFSM #JUVQFSM KF QSFJ[LVÝFOP OBTVUKF PQMFNFOJUFOB PC MJLB WVMLBOTLF LBNFOJOF o 1FSMJUB -BIFL WTFTUSBOTLP VQPSBCFO JO PLPMKV QSJKB[FO HSBOVMBU JNB PEMJŘOF UPQMPUOF JO [WPŘOP J[PMBDJKTLF MBTUOPTUJ #JUVQFSM KF QSFWMFŘFO [ CJUVNOPN ; SBIMJN QPWSÝJOTLJN QSJ

UJTLPN TF TUJTOF W TUBCJMOP JO IPNPHFOP UPQMPUOP J[PMBDJKTLP QMBTU 4JMJQFSM /FHPSMKJWP OBTVUKF 4JMJQFSM TF PEMJLVKF [ HSPCP HSBO VMBDJKP PEMJŘOP [WPŘOP J[PMBDJKP JO QSFQSPTUP WHSBEOKP 7TFTUSBOTLP VQPSBCFO HSBOVMBU KF LFNJŘOP OFWUSBMFO JO PEQPSFO OB QMFTFO 0CMJLVKF TUBCJMOP OPTJMOP QMBTU CSF[ QPTFEBOKB JO LPNQSJNJSBOKB LBS PNPHPŘB VQ PSBCP OB MFTFOJI BMJ KFLMFOJI LPOTUSVLDJKBI *[WFECB 5BLP 4JMJQFSM LPU #JUVQFSM TF FOPTUBWOP OBTVKFUB OB TUBSB MFTFOB UMB BMJ CFUPOTLP QMPÝŘP /BTVUKF TF QPSBWOB JO [OJWFMJSB /B OBTVUKF OBUP QPMPäJNP QMPÝŘF LJ TP QSJNFSOF [B PCMBHBOKF UFI OBTVUJI 7TF OBQFMKBOF DFWJ JO JOTUBMBDJKTLF WPEF NPSBNP QSFLSJUJ [ WTBK NN OBTVUKB 1-0Àė& ;B J[EFMBWP UPHFHB QPEB MBILP VQPSBCJNP QMPÝŘF SB[MJŘOJI MBTUOPTUJ 1MPÝŘF J[ MFTOJI WMBLFO 1FSMDPO o " TP WTF TUSBOTLP VQPSBCOF FOPTUBWOP KJI WHSBEJNP JO JNBKP EPCSF J[PMBDJKTLF JO PCSFNFOJMOP NFIBOJŘOF MBTUOPTUJ 1PMBHBKP TF OFQPTSFEOP OB OBTVUKF JO TMVäJKP LPU QPEMBHB [B USÝF QMPÝŘF LJ KJI QPMPäJNP OBLOBEOP /B J[SBWOBOP QPEMBHP J[ 1FSMDPO " QMPÝŘ BMJ OB J[PMBDJKTLJ NBUFSJBM QPMPäJNP EWB TMPKB NBWŘOP WMBLOFOJI QMPÝŘ 1FSMDPO (' BMJ FO TMPK DFNFOUOP WF[BOJI QMPÝŘ 1FSMDPO 5&

1FSMDPO (' QMPÝŘF TP QP QPMPäJUWJ QPMOP PC SFNFOJMOF QSJNFSOF TP UBLP [B [WPŘOP LPU UVEJ QSPUJQPäBSOP [BÝŘJUP UBM 1PMBHBKP TF W EWFI TMPKJI 1SJNFSOF TP LPU QPEMBHB [B WTF WSTUF mOBMOJI PCMPH 1PMBHBOKF [BŘOFNP T DFMP QMPÝŘP 1P OBOPTV MFQJMB [BŘOFNP QPMBHBUJ ESVHJ TMPK QMPÝŘ UBLP EB QPMPäJNP QPMPWJDP QMPÝŘF [BNBLOKFOF [B QPMPWJDP EPMäJOF 4MFEJ WJKBŘFOKF [ NJOJNBMOP WJKBLJ OB QMPÝŘP 1SJ WJKBŘFOKV QMPÝŘP PCUFäJNP T UFMFTOP UFäP 1MPÝŘF 1FSMDPO 5& TP TFTUBWMKFOF J[ EWFI [BNBL OKFOJI MBILP CFUPOTLJI QMPÝŘ 6UPS ÝJSJOF NN OB SPCPWJI QMPÝŘ PNPHPŘB EB TF FMFNFOUJ [ MFQMKFOKFN JO WJKBŘFOKFN QPWFäFKP W QMBWBKPŘ TVIJ FTUSJI 1MPÝŘF 1FSMDPO 5& TP WPEPPEQPSOF JO TP JEFBMOB QPEMBHB [B J[WFECP LFSBNJLF JO WTFI PTUBMJI UBMOJI PCMPH $FNFOUOJ FTUSJI T 1FSMDPO 5& QMPÝŘBNJ KF QPMOP PC SFNFOJMFO QP VSBI 7 QSJNFSKBWJ [ LMBTJŘOJN CFU POTLJN FTUSJIPN KF UBL FTUSJI MBäKJ [B DB LH N o LBS KF WFMJLB QSFEOPTU QSFEWTFN QSJ TBOBDJKBI 7 MFTFOJI NPOUBäOJI IJÝBI MBILP [B J[EFMBWP TVIF HB QMBWBKPŘFHB FTUSJIB VQPSBCJNP UVEJ 04# QMPÝŘF VTUSF[OF EFCFMJOF JO LBLPWPTUJ 1MPÝŘF &HHFS &6 30453"/% 04# 501 TP QP OFNÝLFN TUBOEBSEV #%' 2%' LJ EPMPŘB NBLTJNBMOF EPWPMKFOF FNJTJKF GPSNBMEFIJEB EBMFŘ OBE [BIUFWBOP LBLPWPTUKP & QQN [BUP KJI CSF[ QSFETPELPW MBILP VQPSBCJNP UVEJ [B USBKOP WHSBEOKP W TUBOPWBOKTLF PCKFLUF

VSEBINA 4–5 6 7 8–9 10–11 12 13 14 15

Kaj me briga starost! Kje je še to! Janezove lesene poročne žlice obšle svet A., ampak ne samo A. Na sledi drobnim stopinjam preteklosti Ko je čas za kirurški nož Iz krize v krizo – do uspeha “Brez glasbe bi težko živela.” Ogrlice halštatskih kneginj V tiskarjevi družini kot na avtobusni postaji 16 Pogled od daleč je zelo koristen 17–32 Posebna priloga 33 Karavan s stilom 34 Frizer s kameleonom in še čem … 35 Janijeva mama 36 Kaj mora vedeti bodoči lastnik kunca? 37 Gavio in Dave v Bega Projectu 38 Frajtonarica se najbolje počuti na Dolenjskem 39 Domišljijsko navdihnjeni namazi 40 Kazen v vzgoji 40 Likvidacija družbe – prenehanje pogodb o zaposlitvi 41 Prihaja čas ciklam in božičnih zvezd 41 Sporiš 42 Slovenci hlapci? Preteklost pravi drugače! 42 (Novoletno) voščilo 43 Število okuženih še vedno narašča 43 Ob 1. decembru – dnevu boja proti AIDSu 44 Bodimo pripravljeni na jesensko-zimske čase 45 Zdravi, vitki in dobre volje 45 Horoskop 46 Križanka Na naslovnici: Spokojno v zimo Fotografija: Milan Markelj

priloga dolenjskega lista Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto d.o.o., časopisno založniška družba Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto Odgovorna urednica Dolenjskega lista: Jožica Dorniž Računalniška izvedba: Igor Rustja Cena oglasov: cela stran 1.380,00 €, pol strani 710,00 €, četrt strani 370,00 €, osmina strani 190,00 € Tisk: SET, d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.

priloga dolenjskega lista

Pomagaj si sam Zaradi staranja prebivalstva se bo v naslednjih desetletjih pri nas zelo spremenilo življenje. Če bi hoteli, da se prebivalstvo obnavlja, bi morala ženska roditi povprečno vsaj 1,7 do 1,9 otroka, zadnjih petnajst let pa pri nas rodi 1,2 do 1,4 otroka. V starejših predelih mest danes skoraj ne vidite otrok. Statistika pravi, da ko bo vsak tretji človek starejši od 65 let, bo povprečna starost prebivalstva 50 let. To pa bo povsem spremenilo družbo, predvsem pa tak pokojninski sistem, kot ga imamo danes, ne bo mogel več delovati. Strokovnjaki pravijo, da če bi hoteli zavarovanci, ki so stari 30 let, dobivati take pokojnine, kot so danes, bi morali vplačevati vsaj trikrat do štirikrat več kot sedaj. Grozljivo! Gotovo se večina ljudi, ki jih to čaka, tega sploh ne zaveda in potiho upa na dobre pokojnine. Mlada in srednja generacija, ki sta se ob osamosvojitvi Slovenije in tedanji gospodarski krizi čez noč znašli v nekem drugem sistemu, sedaj prispevata za pokojnine sedanje generacije upokojencev, hkrati pa plačujeta tudi odškodnine za krivice, ki jih nista zagrešili, ampak so jih povzročile generacije pred njo. Ob upokojitvi bosta pa ponovno tepeni. Kdor ne bo celo delovno dobo še dodatno varčeval za pokojnino, bo na starost socialni problem. Z demografskimi vprašanji se skorajda nihče ne ukvarja, predvsem je zanje gluha in slepa politika, ki je usmerjena bolj kratkoročno (do naslednjih volitev) in se ne ukvarja z vprašanjem rodnosti, ki je resen družbeni problem in povrhu niti ne prinaša glasov volivcev. S povečevanjem deleža starejših se bo povečeval tudi njihov politični vpliv, vendar, kot pravi prof. dr. Janez Malačič, ekonomist in demograf z Ekonomske fakultete v Ljubljani, ne bo dobro, če se bo upokojenska stranka začela obnašati kot sindikat. Če bo 30 odst. prebivalstva starejšega od 65 let in bo njihova stranka skrbela le za visoke pokojnine, družba ne bo mogla normalno delovati. Nekaj podobnega se je pokazalo po letošnjih parlamentarnih volitvah, ko se je upokojenska stranka Desus pri sestavljanju vladne ekipe obnašala bolj kot sindikat upokojencev, ne pa kot politična stranka. Toda družba mora skrbeti za razvoj in prihodnost, zato nekateri predlagajo, da bi morali dati volilno pravico že mlajšim od 18 let, celo otrokom, v imenu katerih naj bi glasovali starši. To so resni problemi današnjih razvitih družb, tudi naše, ki jih ne bomo mogli obiti, čeprav so za mnoge neprijetni. Dejstvo je, da so se pred leti ljudje upokojevali premladi, težko si je zamisliti, da bi lahko dolgoročno deloval sistem, ko so ljudje dalj časa upokojeni kot so bili zaposleni. Delovno dobo bo zato nujno podaljšati. Kako bodo starejši lahko dobro delali, je pa drugo vprašanje. Strokovnjaki pravijo, da so starejši zato težje zaposljivi, ker se premalo učijo. Čaka nas negotova prihodnost, odvisna bo predvsem od tega, koliko se bomo pripravljeni sami spreminjati in učiti ter varčevati za starost. Pomagajmo si sami, kajti na družbo ne kaže računati!

Jožica Dorniž Jo žica Dor niž

AKTUALNO

priloga dolenjskega lista

Varčujete za pokojnino?

Kaj me briga starost! Kje je še to! O

b koncu tretjega desetletja tega stoletja bo imela Slovenija eno najstarejših prebivalstev na svetu, napovedujeta statistika EU in študija Svetovne banke. “Če bi hoteli zavarovanci, ki so danes stari približno 30 let, dobivati takšne pokojnine, kot so danes, bi morali vplačevati vsaj trikrat do štirikrat toliko,” je nedavno javnost opozorila Helena Bešter iz Kapitalske družbe.

Po podatkih Zavarovalniškega monitorja 2008, Gfk Slovenija, pri nas prostovoljno (dodatno) pokojninsko zavarovanje plačuje dobrih 13 odst. mladih med 20. in 29. letom in dobrih 21 odst. mladih med 30. in 39. letom starosti. V Kapitalski družbi, ki je najmočnejša ponudnica dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji, ocenjujejo, da Slovenci ne varčujemo dovolj in da se odločamo tudi za prenizke premije. Po podatkih Ministrstva za delo je decembra 2007 povprečna mesečna premija tega zavarovanja namreč dosegla komaj 38,4 evra. Današnji pokojninski sistem, neugodno staranje prebivalstva in tudi “gasilski” ukrepi v naši državi, ki z draginjskimi in drugimi dodatki k pokojninam vpeljuje uravnilovko, se pravi, da je vse manj pomembno, koliko časa si delal in plačeval v pokojninski sklad, mlade odvračata od pokojninskega varčevanja. K temu je treba prišteti še pozne zaposlitve, saj se danes brezskrbno “otroštvo” podaljšuje vse do 30. leta starosti, in vse manj zaposlitev za nedoločen čas.

Stanislava Šinkovec, premoženjska svetovalka: “Za vsa vlaganja priporočam dobo vsaj 5 do 7 let.”

Mladim so na voljo v glavnem zaposlitve za določen čas ali pogodbeno oz. projektno delo, s katerim se da trenutno dobro zaslužiti, na dolgi rok pa …

Mladih ne zanima v a rrč čeva n njj e

Palice čistega zlata so na voljo v kovani obliki od 1 g do 100 g, medtem ko so 250-, 500- in 1000-gramske palice vlite. Podobno je pri srebru, kjer so na voljo 10- do 100-gramske kovane in 250- do 5000-gramske vlite palice. V ponudbi so tudi naložbeni kovanci – srebrniki in zlatniki.

Raziskave kažejo, da so mladi usmerjeni na sedanji čas. Tako v Veliki Britaniji kar 80 odst. mlajših od 30 let nima urejenega varčevanja za starost in, kar je še bolj zanimivo, morda tudi alarmantno - za tako varčevanje niti ne kažejo zanimanja. Čeprav veliko poslušamo o nizkih pokojninah, je v za sedanje upokojence v bistvu kar dobro poskrbljeno. Ker v bodoče ne bo tako, imajo mladi še vedno dovolj časa, da si kaj privarčujejo za finančno varno in brezskrbno starost. Kaj pa srednja generacija? Tej se obeta, da ob upokojitvi ne bo dobila

veliko iz pokojninske malhe, hkrati pa ima premalo časa za dolgoročno varčevanje. Možnosti za varčevanje je veliko in za razgledanega vlagatelja je lahko tudi krizno obdobje priložnost. Zaposleni se lahko poleg obveznega lahko odločijo še za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, a zanje in za vse druge velja, da morajo najti še kakšno možnost, da bodo poskrbeli za svojo starost. Pravilna odločitev ponavadi ni enostavna. Čeprav varčevanje v bankah ostaja aktualno, ker država povečuje jamstvo za bančne vloge, tako varčevanje ne bi smelo biti edino.

Ka m p o n a s v et ? ve Povprečen varčevalec bi pravzaprav potreboval finančnega svetovalca, a takoj se postavi vprašanje, kje najti pravega. Svetovalcev je namreč precej, najdemo jih na

AKTUALNO bankah, pri zavarovalnicah, na finančnih točkah in še kje, a je ob tem treba vedno imeti v mislih, da taki svetovalci delajo za tistega, ki jih plača, torej ponujajo programe, ki niso nujno najbolj ugodni za stranko. Tudi samostojnih svetovalcev je na terenu veliko in ko se odločamo zanje, moramo preverjati, ali res delujejo dolgoročno, ali gradijo na svojem ugledu in svetujejo v skladu s predpisi. “Delati je treba tako, da je stranka dolgoročno zadovoljna in te priporoča tudi drugim. Svetovalec mora pri svetovanju upoštevati analizo sedanje situacije, bodočih potreb in zmožnosti posameznika, glede na to pripraviti rešitev in v času varčevanja stranki nuditi tudi dodatne nove informacije. Ker je na trgu veliko raznih ponudb, posamezniki težko ugotovijo, katera je zanje najbolj ugodna. Sama sodelujem s premoženjsko svetovalno družbo Concorde PS, ki je bilo prvo registrirano podjetje za to dejavnost v Sloveniji in deluje od leta 1991. Družba skrbi za znanje svetovalcev in ima s strankami dolgoročne namene, zato prouči ponudbe na trgu in izbere za stranke najbolj ugodne. Ker je v tem obdobju pomembna tudi zaščita premoženja s plemenitimi kovinami, sodelujem še s podjetjem Elementum,” pove premoženjska svetovalka Stanislava Šinkovec, samostojna podjetnica iz Novega mesta. Kot pravi Šinkovčeva, največ strank pride k njej na priporočilo drugih zadovoljnih strank. “Ob obisku stranke naredimo analizo stanja in ciljev, saj želimo izvedeti, kaj ona želi, ali je kaj že naredila v tej smeri, kakšen čas varčevanja ima v mislih in kakšne so njene zmožnosti, šele potem lahko pripravimo najboljšo rešitev s primerno razpršitvijo premoženja.”

N a j p rre ej s o c i a l n a v a rrn n o sstt va “Čisto na začetku je treba poskrbeti, da ima stranka zagotovljeno osnovno socialno varnost. Večina zaposlenih plačuje obvezno pokojninsko zavarovanje od bruto plače, sledi 2. steber, prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Ponavadi si nihče ne predstavlja, kaj lahko od obeh stebrov pričakuje. Izračun pokaže, da je treba dodatno varčevati v tretjem, povsem prostovoljnem stebru. Če je za osnovno socialno varnost poskrbljeno, se lotimo izgradnje premoženja za določen cilj in finančno neodvisnost, na naslednji stopnji pa optimiramo premoženje,” razlaga Šinkovčeva. Kot smo že zapisali, vse več ljudi ne razmišlja o dolgoročnem varčevanju, še pose-

Te dni kovnice delajo s polno paro, a se dobavni roki vseeno podaljšujejo. Za zlato je trenutno treba čakati vsaj tri tedne, za srebro tudi en mesec, za nekatere najbolj prodajane palice pa tudi več.

priloga dolenjskega lista

Mladi razmišljajo predvsem o sedanjosti, kaj bo v starosti, jih še ne skrbi.

bej ne za starost, ki se jim zdi odmaknjena in varna. Prav zaradi tega morajo finančni svetovalci ljudem pravilno razložiti stanje, možne scenarije v prihodnosti in ukrepe, s katerimi si bodo zagotovili varnost. Odločitev je potem stvar posameznika - za vsakega posebej je namreč potrebno pripraviti varčevalni načrt, ki je ne nazadnje odvisen tudi od tega, koliko je kdo pripravljen tvegati.

Tv e g a n av i h m e njj e v z d rra ejj a h “Nekateri ljudje so pripravljeni veliko tvegati, drugi nič, ker tveganje razumejo kot nekaj slabega, kot izgubo. V resnici je tveganje lahko tudi izredno pozitivno, če se na trgu kapitala pravilno obnašaš, o čemer pa moramo ljudi poučiti. Največ slabega namreč prinesejo prav napačne odločitve vlagateljev, ki so posledica panike. Vsekakor je pri odločitvah za vlaganje potrebna

preudarnost, saj človek navsezadnje tvega tudi pri zelo varni nizko donosni naložbi, saj tvega, da cilja ne bo dosegel. Tveganje v zdravih mejah je priporočljivo, žal pa nekateri ljudje tvegajo preveč, ko vidijo le obljubljene visoke dobičke in na zelo tvegane naložbe stavijo velik del ali celo vse premoženje. Visokih dobičkov brez velikih tveganj ni, kar mnogi pozabljajo in nasedejo tudi piramidnim igram, ki jih je na terenu kar nekaj,” opozarja sogovornica. Pri vseh oblikah varčevanja je pomembno, da gre za dolgoročno varčevanje. Kdor ima denar na voljo le leto ali dve, mu ne ostane nič drugega, kot da ga naloži v banko. Če je časa več, se varčevalcu odpira veliko možnosti. “Vzajemni skladi so z rednim mesečnim vplačevanjem ter s panožno in globalno razpršitvijo naložb še vedno zanimivi. Če stranka potrebuje socialno varnost, je zanimiva kombinacija z življenjskim zavarovanjem. Za nakup posameznih delnic se morajo stranke obrniti na borzne posrednike, lahko pa preko naših programov vlagajo v delnice zelo razpršeno in varno preko vzajemnih skladov. Ta čas je zelo zanimivo tudi vlaganje v plemenite kovine, kar je lahko zanimiva zaščita premoženja. Priporočam del srebra in del zlata, vsekakor pa je treba tudi pri taki naložbi imeti v mislih daljšo dobo, saj cene teh kovin kratkoročno nihajo. Tu ne gre za tri leta, ampak za vsaj 8 do 10 let. Za tiste, ki imajo na voljo več denarja, lahko v sodelovanju s specializiranimi svetovalci ponudim tudi naložbe v surovine.” Besedilo in fotografije:

Evro na evro za varno starost.

Breda Gornik Br eda Dušič Gor nik

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

Rokodelstvo

Janezove lesene poročne žlice obšle svet N

i lahko izbrati primerno darilo za mladoporočenca ali zakonca, ki praznujeta visoko obletnico poroke. Ponavadi podarimo kaj praktičnega, a gotovo bodo bolj vesel darila, ki ima tudi simboličen pomen. Eno takih daril izdeluje Janez Golob iz Grč Vrha, vasice v mirnopeški občini. Njegovi leseni poročni žlici na leseni verigi, izrezljani iz enega kosa lesa, sta tako rekoč obšli svet, saj ju priznani slovenski etnolog prof. dr. Janez Bogataj uvrstil v svojo knjigo Mojstrovine Slovenije, ki jo je skupaj z izdelki predstavljal v številnih državah.

Janez Golob svojo okoli tri desetletja trajajočo ljubezen do lesa, rokodelstva in ljudske obrti deli s soprogo Cirilo, ki se je možu s svojimi izdelki - predpasniki in blazinami, polnjenimi s pirinimi in ajdovimi luščinami, pridružila pred dobrima dvema letoma. “Pred kakimi tridesetimi leti sem po televiziji spremljal pripoved starejšega možaka z Gorenjske o tem, kako so nekoč ženina in nevesto obdarovali z leseno verigo z žlicama kot simbolom njune večne povezanosti. Pogled na žlici na verigi me je tako prevzel,

Cirila in Janez Golob svoje izdelke prikazujeta na različnih prireditvah po vsej Sloveniji. Letos februarja je izdelavo poročnih žlic posnela celo avstrijska televizija.

da sem začel razmišljati, kako bi naredil žlici in verigo, ne da bi zlepil en sam košček,” je povedal Janez. Sprva je vse skupaj izgledalo precej “leseno”, žlici sta bili bolj podobni kuhalnicama. A vaja dela mojstra in kaj hitro je njegov izdelek dobil pravo podobo. Zanj je leta 1980 dobil certifikat kakovosti Obrtne zbornice Slovenije, sam pa naziv mojstra domače obrti.

J a p o n s k i k r i sstt a l Njegovi poročni žlici krasijo že mnoge slovenske in tuje domove, najdaljšo verigo je izdelal za svojo hčerko, dolga je preko štiri metre, seveda je primerno ob pomembnem življenjskem koraku obdaroval tudi sina, prav posebno verigo, ki je imela namesto žlic kitari, pa je naredil za glasbenika, za ladjarja pa verigo s sidri. Zaljubljenci bi bili gotovo veseli prepletenih src, prav tako narejenih iz enega kosa lesa, tisti, ki imajo radi miselne igre, pa zanimivih lesenih sestavljank. “Izvirale naj bi iz Japonske, saj je bil tam les najpogostejši gradbeni material, zato mu tudi rečejo japonski kristal. Gre za miselno igro, sestavljanko, ki zaposli roke in glavo,” je povedal Janez in dodal, da se tem sestavljankam pri nas reče tudi mizarski, cimermanski in hudičev vozel pa tudi ščurkov skedenj. V slednjem je sedemdeset sestavljank iz 6 delov, sicer pa kristali oziroma vozli štejejo 3, 9, 19 in 33 delov.

nez upokojil. Oba imata korenine na tem koncu Slovenije - Janezov ded je bil doma z Javorovice, Cirilina babica z Meglenika pri Trebnjem in ded z Okroga nad Šentrupertom. “Dolenjska naju je prevzela s svojo mehkobo in toploto. Vrsto let sva kampirala v Dolenjskih Toplicah, potem pa po spletu okoliščin leta 1999 kupila manjšo zidanico z okoli 4 ari zemlje v Grč vrhu. Ta je nato postala najin topel dom, ki ga rada obiskujeta tudi sin in hči z družinama,” je povedala Cirila. Da je tu doma rokodelstvo, je videti že na prvi pogled. “A zanimanja med mladimi, da bi jim prenesel svoje znanje, žal ni, tako da za mojo dejavnost ne vidim prihodnosti. S tem se namreč veliko ne zasluži, gre predvsem za ljubezen,” je z obžalovanjem še dejal Janez Golob. Morda pa bo prav naš zapis spodbudil koga, da bi se rad naučil in opravljal to zanimivo domačo obrt. Besedilo in fotografije:

Mojca Mo jca Žnidaršič

Vleklo ju je na Dolen o Dolenjj s kko Za poročni žlici je najboljši lipov les.

Golobova sta se na Grč Vrh iz Zagorja ob Savi preselila pred štirimi leti, ko se je Ja-

Lesene sestavljanke zaposlijo glavo in roke.

ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

priloga dolenjskega lista

Balonovi - kmetje, med drugim

A., ampak ne samo A. A

leš Balon z Bizeljskega, eden od številnih kmetov med Sotlo in Kolpo, pravi, da je dobro, če človek mlad prevzame kmetijo. In dodaja, da je dobro, če mu pri tem stoji ob strani kdo od starejših, ker gre potem delo lažje in bolje od rok. On je prevzel kmetijo razmeroma mlad. Hočeš nočeš je pred leti postal domala čez noč na domači kmetiji stari in mladi gospodar v eni osebi. Na nedavnem martinovanju na Bizeljskem je polno sodeloval z organizatorji prireditve. Tudi ob podobnih in drugih dogodkih ga neredko srečamo med organizatorji. Dela tudi v gasilskem in vinogradniškem društvu. Ob tem tudi uspešno vodi domačo kmetijo, ki je v glavnem vinogradniška. “Ampak – moja, naša zgodba, če jo pišete, se mora začeti prej, ne z menoj,” je rekel Aleš v nedavnem pogovoru. Zgodba Balonovih se torej začenja prej. To je bilo nekje v prejšnjem stoletju, bolj na začetku. Zgodba, v kateri danes nastopata Aleš in njegova družina, ima na začetku koš, to je tista pletena posoda, v kakršni Štajerci in Kranjci nosijo krmo, jabolka, včasih tudi grozdje in celo otroke. V košu je tudi Alešev praded prinesel svojega sina, tj. poznejšega Aleševega deda, čez Sotlo s Hrvaške na Bizeljsko na svojo pravkar kupljeno kmetijo, na kateri zdaj gospodari naš tokratni sogovornik Aleš Balon.

Kme ett o v a n njj e Priselitvi nekoč na Bizeljsko je po letih sledila izselitev med 2. svetovno vojno v Nemčijo. Ko so se Balonovi po drugi svetovni vojni vrnili iz izgnanstva, so našli svojo kmetijo v razsulu, saj tisti priseljeni kočevski Nemci, ki so na njej gospodarili med vojno, očitno niso imeli pojma o vinogradništvu. “Ko so naši prišli iz izgnanstva, so morali najprej obnoviti vinograde. Takrat se je začela naša sedanja zgodba,” je Aleš v pogovoru povezal zgodovino in sedanjost, dva povsem različna časa. Kdo ve, mogoče Aleševa mama, nekdanja učiteljica na osnovni šoli na Bizeljskem, piše družinsko kroniko. V takem poročilu o življenju tu na prisojnih vinorodnih gričih blizu Sotle bo pisalo, da so Alešu jeseni leta 1999, to je bilo nekaj mesecev po smrti nje-

Poganjki in korenine: vnuk Jure in stara mama Mihaela.

Aleš z Bizeljskega, Lidija iz Slovenskih goric – dve sorodni duši in sila podobnih, čeprav oddaljenih, koščkov sveta. Jure bo o tem razmišljal kdaj pozneje, ker danes že osmič in petnajstič sestavlja kartonsko zloženko, izrezuje traktor in na vprašanje: “Kako je?” odgovarja: “Hvala”.

govega očeta, podelili na državnem izboru naslov mladi gospodar leta. Priznanje ni prišlo samo po sebi. Aleš je bil, poleg tega, da je navdušeno in uspešno delal na domačiji kmetiji, med drugim prvi predsednik Društva podeželske mladine Brežice, to je tega društva, ki je letos, zdaj sicer že pod drugim vodstvom, prejelo oktobrsko priznanje Občine Brežice. Vse je skratka počel, in še dela, z veliko volje, ki je, kot ga poznamo, večinoma dobra volja, torej veselje in vedrina.

U č i tte e lljj i c a , p rra a v z a p rra av d v e ve V takega Aleša raste, kolikor ni že popolnoma zrasel, tisti mali neugnani Balonov Aleš, ki je že od samega začetka hotel biti zraven pri vsakem delu na kmetiji. “Pravijo, da je Aleš prej vozil traktor, kot je šel iz plenic,” nam je v tokratnem pogovoru podržala pred očmi rdečo nit Aleševe življenjske zgodbe Lidija, vmes, ko je primaknila njunemu sinu Juretu “izgubljeni” del kartonske zloženke, ki jo je otrok že najmanj sedmič v zadnje pol ure sestavil brezhibno v neskončno zadovoljstvo sebe in vsega sveta okrog njega. “Lidijo sem spoznal na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni,” je povedal Aleš. Zdaj že nekaj let skupaj potujeta skozi čas: z njegovim poklicem kmetijskega tehnika in njenim učiteljskim; pri čemer, zanimivo, Lidija zdaj na OŠ Bizeljsko uči 1. razred, ki ga je učila tudi Aleševa mama. Veliko sila podobnih drobnih zgodbic se plete v eno samo veliko pripoved o Balonovih, v kateri nastopata med drugim še Aleševa polsestra Mojca, ki dela v Brežicah, in sestra Bojana, ki je zaposlena v Beogradu. V življenju Balonovih je, kot v vsakem življenju, najbrž polno naključij. Ampak od pradeda do Aleša družino očitno vodi neka posebej žlahtna misel na dom, s katero iz roda v rod duh išče pot. Namreč: v sodih imajo vrezan A. To pomeni Anton, kar je bil oče. In pomeni Aleš, kar je sin. Naprej: Mihaela, Aleševa mama, ima god na dan, ki je pomenil na bizeljskih kmetijah mejo. Po tem dnevu težakom na delu na kmetijah ni več pripadala popoldanska malica, ker so bili dnevi takrat že krajši. Sin Aleša in Lidije je Jure; do Jurija so morali (na Bizeljskem) narediti vsa spomladanska dela v vinogradu. Besedilo in fotografiji:

Martin Mar tin LLuzar uzar

POGOVOR

priloga dolenjskega lista

Meta Matijevič

Na sledi drobnim stopinjam preteklosti D

obitnica enega od dveh letošnjih Aškerčevih priznanj, ki jih podeljujejo za dosežke v arhivistiki, je arhivska svetovalka Meta Matijevič, vodja Enote za Dolenjsko in Belo krajino Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Visoko stanovsko priznanje je prejela za obsežno in tehtno monografijo Novomeške hiše in ljudje. Knjiga je izšla letos, nastajala pa je dolga leta ob natančnem in vestnem delu pri urejanju arhivskega fonda novomeške mestne občine za obdobje od srede 18. do srede 19. stoletja ter ob skrbnih raziskavah drugega arhivskega gradiva, predvsem starih zemljiških knjig. Gre za pomembno publicistično delo, mimo katerega ne bo mogel noben raziskovalec preteklosti Novega mesta, saj je “odstiranju novomeške preteklosti udarilo viden pečat”, kot je zapisal dr. Boris Golec. V knjigo je vloženega veliko dela, znanja in domiselnih rešitev, da je avtorica iz suhoparnih hišnih številk, letnic, imen in priimkov, razsejanih po arhivskem gradivu, izluščila nekdanji hišni red, natančno določila hiše, njene prebivalce in lastnike ter tako zajela podobo minulega življenja mesta. Knjiga je najtesneje povezana z njenim arhivskim delom in novomeškim arhivom, obema je globoko predana, zato se je pogovor naravno preplel z obema, ob svetlih pa so zazveneli tudi temni toni. Knjige, kakršna je vaša Novomeške hiše in ljudje, se najbrž ne da napisati po navdihu in v nekaj mesecih. Za njo stoji veliko potrpežljivega, vztrajnega in dolgotrajnega dela pa tudi rojeva se najbrž bolj počasi. Kako je nastajala? Knjiga ni nastala načrtno, ampak je rasla iz mojega dela z arhivskim gradivom. Ko sem se pred tridesetimi leti priselila iz Ljubljane, kjer sem delala v Arhivu Republike Slovenije, sem bila najprej osem let v službi v Dolenjskem muzeju, nato sem dobila novo delovno mesto v Enoti za Dolenjsko in Belo krajino Zgodovinskega arhiva Ljubljana in z njim kot poglavitno nalogo urejanje fonda starega arhivskega gradiva Mestne občine Novo mesto od leta 1621. To je bilo zelo neurejeno gradivo, prava solata, kot rečemo arhivisti. Počasi sem ga urejala in prebirala, pri tem pa so mi pod roko prišli seznami, kjer so omenjene številke hiš in imena lastnikov. Čez čas sem začela ugotavljati, da bi se iz tega dalo ugotoviti kompletno strukturo novomeškega prebivalstva, če bi seveda razvozlala hišne številke. Ogrodje knjige je bilo ravno to, da sem razjasnila tehnično, kako so številke tekle, kako in kdaj so jih spreminjali, kako so označevali ulice. Poleg gradiva mesta sem v raziskavo pritegnila stare zemljiške knjige, ki so jih začeli voditi konec 18. stoletja in so za Novo mesto razen nekaj malenkosti v celoti ohranjene. Ko sem prebirala kupoprodajne, izročilne, ženitne in druge pogodbe, so se mi razkrivali še razni zanimivi podatki in podrobnosti iz vsakdanjega življenja. Vse to gradivo me je zvabilo k pisanju knjige, ki je res nastajala kar precej časa. Na predstavitvi monografije na letošnjem Dolenjskem knjižnem sejmu ste dejali, da vam je več skrbi kot zahtevno in dolgotrajno pisanje knjige povzročilo iskanje pomoči in podpore za njen natis.

Ko je bila knjiga napisana, je bila uvrščena za izid v strokovni knjižni seriji Gradivo in razprave, ki jo ob podpori Ministrstva za kulturo izdaja Zgodovinski arhiv Ljubljana. Izkazalo se je, da Arhiv sam nima na voljo

dovolj denarja za izdajo, zato smo na naši dislocirani enoti poskušali zbrati manjkajoči denar. Pisali smo prošnje za podpore na številne naslove, a sledilo je pravo razočaranje – nobenih odgovorov, nič podpore. Ra-

POGOVOR

priloga dolenjskega lista

zumevanje, da denarno podpre ta kulturni podvig, je pokazala samo tovarna zdravil Krka. Ob svojem rojstvu vaše delo ni bilo deležno prave pozornosti in podpore, kot bi si jo nedvomno zaslužilo. Ali je bilo po izidu kaj bolje? Da je odmevalo v strokovni javnosti, najlepše potrjuje Aškerčevo priznanje, ki ste ga prejeli. Če strokovna javnost podeli priznanje za določeno delo, to veliko pomeni. Ko delaš, ne moreš vedeti, ali ti je delo sploh uspelo, in je priznanje kot strokovna potrditev dragoceno. Če ni nobenega odziva, se ti zdi, kot da so bila vsa prizadevanja brez pomena. Posamezniki so se zanimali za knjigo, ker jih je zanimala zgodovina posameznih mestnih hiš. Novo mesto je pač historično mesto in tega bi se morala novomeška oblast še kako zavedati pri skrbi za obnovo starega mestnega jedra. Mesto se mora zavedati, da je treba negovati zgodovino mesta, vključno s hišami in njihovimi biografijami, s spomini na ljudi ki so tu živeli in gradili podobo mesta. Na te reči je treba biti pozoren in ne dovoliti, da se jih zanemarja oziroma da jih pri obnovah in razvojnih načrtih ne upoštevajo. Ali se v tem morda ne kaže, da Arhiv ni dovolj vpet v svoje okolje in da javnost premalo pozna njegov pomen? Zavedamo se, da mora biti Arhiv povezan s svojim okoljem, za kar bi morali poskrbeti tudi mi sami, narediti več predstavitev, razstav, sodelovati s šolami, se pojavljati v medijih. Zadnje čase se trudimo predvsem z razstavami. Postavili smo jih že nekaj in v kratkem bomo odprli razstavo o novomeških obrtnikih v obdobju med obema svetovnima vojnama. Z razstavami želimo javnosti pokazati, kako zelo so arhivski viri pomembni za pojasnitev dogajanj. Najbrž je tudi res, da ljudje ne vedo, kaj Arhiv sploh je, kaj se v njem hrani, saj, kot opažamo, ne poznajo razlike med knjižnico in arhivom. A mi sami ne moremo prosvetljevati ljudi. To je tudi stvar šole in splošne izobrazbe. Videti je, kot da pomen Arhiva ni jasen niti tistim, ki bi jim moral biti. Mar bi sicer bili kot pomembna ustanova kar naprej v resnih prostorskih težavah? Kar se naših velikih prizadevanj in bojev za boljše prostore tiče, ne gre pozabiti, da je ustanoviteljica arhivov država in da je dolžna poskrbeti zanje. V zakonu je zapisano, kakšne so naloge arhivov, a jih ne moremo izvajati, ker ista država, ki zakone sprejema in predpisuje, ne zagotovi sredstev in razmer, da bi jih lahko. Našo enoto že ves čas pesti pomanjkanje primernih prostorov za varno hrambo gradiva. V grmskem gradu, kjer smo zadnja leta, se tako rekoč vsak dan borimo s težavami, od premočne svet-

lobe, vdorov golazni – ob mrčesu smo imeli že martinčke, slepce, netopirja, celo kača je zašla k nam – do odpadajočega ometa in nevarnosti, da se nam udre strop v čitalnici. Ob tem prostori ne samo, da niso primerni, ampak jih je tudi odločno premalo. Gradivo nastaja ves čas in mi bi ga morali sproti sprejemati, smo pa že tako zabasani z njim, da razen kakšnih malenkosti ni prostora zanj. Tako ostaja na terenu in se lahko, ker vsi ustvarjalci ne skrbijo dobro zanj, tudi uničuje in propada. Grmski grad, kjer zdaj Arhiv domuje v neprimernih prostorih, verjetno ni njegova prihodnost. Kje jo vidite? Vse kaže, da bo treba enkrat oditi iz tega “začaranega gradu”. Kakšne pametne rešitve v doglednem času ni videti. Zavedamo pa se, da bi edino nova gradnja, urejena po arhivskih standardih, zagotovila za daljši čas

ustrezno hranjenje in sprejemanje arhivskega gradiva. Razmere so skrajno resne. Lastnik gradu noče nič slišati, da bi se karkoli popravljalo in saniralo. Lani poleti je bilo videti, da bomo končno prišli do dolgoročne rešitve s selitvijo v novo stavbo v Češči vasi, ki bi jo znotraj uredili po arhivskih standardih. A smo se prezgodaj veselili, saj je ta rešitev padla v vodo, ker je menda investitor postavil previsoko ceno in je Ministrstvo za kulturo prekinilo nadaljnje dogovarjanje. Zdaj še naprej iščemo primerno zemljišče ali stavbo, ki bi bila v državni lasti in bi bila primerna za naše potrebe. Upam, da nam bo uspelo in da bodo naša dolgoletna prizadevanja le rodila sad. Ne gre le za boljše delovne razmere arhivistov, ampak predvsem za prostore, ki bodo nudili primerno domovanje narodovemu spominu, če se o arhivu malo bolj pesniško izrazim.

Markkel eljj Milan Mar

10 10

NA KRAJU SAMEM

priloga dolenjskega lista

Ko je čas za kirurški nož S

o bolezni, ki nimajo tako značilnih simptomov in ki pri ljudeh vsaj takoj ne vzbujajo skrbi, da gre za resno, morda celo življenjsko nevarno bolezen. Ko se človek končno le odpravi k zdravniku, je pogosto že prepozno oz. je čim prej treba “pod nož”. Za kirurge nekateri pravijo, da so posebni ljudje. Gotovo opravljajo zahteven in odgovoren poklic, saj pogosto odločajo o našem življenju, pa vendar je operacija zanje vsakdanje opravilo. To pa seveda še ne pomeni, da tudi pri najbolj rutinskih operacijah ne more iti kaj narobe, zato mora biti kirurg zbranost in pazljiv, prav tako tudi ostali člani operativne ekipe. V to smo se prepričali tudi sami, ko smo v Splošni bolnišnici Novo mesto prisostovali operaciji

raka na danki. Rak debelega črevesa in danke je namreč po pogostnosti pojavljanja drugi najpogostejši rak pri nas in hkrati najpogostejši vzrok smrti zaradi rakavega obolenja.

P o l n a s o b a lljj u d i V operacijski sobi št. 5, močno osvetljeni s številnimi lučmi in reflektorji, je bila skorajda gneča. Pri takšni operaciji, ki velja za eno zahtevnejših na kirurškem oddelku, sodeluje najmanj osem ljudi: kirurg, ki operira (reče se mu operater, in še dva kirurga asistenta, dve instrumentarki (umita podaja potrebne instrumente neposredno operaterju ter neumita), anestezist, zdravstveni tehnik, strežnik, pogosto tudi praktikanti. “Operacija je izrazito timsko delo, ki

Natikanje sterilnih rokavic. Instrumentarka Berkopčeva pomaga kirurginji Vraneševi.

zahteva uigrano ekipo, pa seveda dobro poznavanje operacije, bolezni ipd.,” je povedala operaterka Nina Vraneš, dr. med., in dodala, da ima rada prijetno vzdušje v sobi, saj takšna operacija traja od dveh pa tudi do sedem ur! Dosti dela je s pripravo pacienta, ki mora najprej seveda pisno pristati na zdravljenje oz. operacijo. Njegov zdravnik mu tudi razloži vse v zvezi z njegovo boleznijo in potekom zdravljenja. V operacijsko sobo bolnika pripeljejo teščega in že v narkozi, nad njegovim stanjem pa skrbno bdi anesteziolog. Ta na posebnem aparatu vseskozi spremlja EKG, krvni tlak itd. in pravočasno sporoči morebitne spremembe. Pomembno delo imata tudi instrumentarki, ki morata še pred začetkom poskrbeti, da so na voljo vsi potrebni sterilni instrumenti.

Č i sstt o č a , sstt e r i l n o sstt “Potrebno se je skrbno umiti,” je povedal specialist urolog Igor Šuštaršič.

Delovno vzdušje v operacijski sobi.

Čistoča je umevna sama po sebi. Vsi v operacijski sobi, ki si morajo pred vstopom Kirurga Nina Vraneš in Josip Smodej.

Trije kirurgi: operaterka Nina Vraneš ter asistenta Igor Šuštaršič in Petra Gornik.

NA KRAJU SAMEM skrbno umiti roke z vodo, milom in razkužilom, so oblečeni v posebna oblačila, na glavi imajo kape, čez usta masko, na rokah rokavice. Kirurgi dobijo še zaščitne obleke za enkratno uporabo. Seveda zaščitijo tudi bolnika, ki so ga prej na mestu posega skrbno očistili in razkužili z jodom. Med operacijo tako ni videti ničesar, razen koščka trebuha, kamor operaterka Vraneševa previdno zareže s skalpelom. In operacija se začne. Sploh ni tako krvavo, kot bi kdo mislil. Tudi zato, ker operaterka v nadaljevanju uporablja poseben elektro nož. Zato v sobi smrdi po zažganem. Odpre trebušno votlino, tipa, najde tumor, ga odstrani in nato na črevesu zdrave konce spet sešije skupaj. Sliši se enostavno, a ni tako. Vse zahteva pazljivost, zbranost, čas. Instrumentarka pridno podaja inštrumente, še preden kdo to od nje zahteva, saj že vnaprej ve, kaj bo operater potreboval. V sobi ni tišine, pogovor pa se še zdaleč ne dotika le samega postopka. Slišati je, kaj se je pri kom dogajalo doma, pa tudi kako šalo. Včasih družbo dela glasba. “Dokler je v sobi slišati klepet in smeh, je vse v redu, tišina pa je bolj slabo znamenje,” pravijo. Naša operacija raka danke je po nekaj urah zaključena, tumor so odstranili, kako bo z nadaljnjim pooperativnim zdravljenjem (morebitno obsevanje, kemoterapija), pa se bo videlo kasneje - o tem odloča onkološki konzilij.

R a k n i s m rrtt n a o b s o d b a V Sloveniji letno odkrijejo preko 1100 novih primerov raka debelega črevesa in danke, v Novem mestu med 120 in 130. Ker le pravočasno odkrivanje pomeni večje možnosti za ozdravljenje in preživetje, je pohvalen nacionalni program Svit, ki ga začenja Ministrstvo za zdravje, intenzivno pa bo zaživel januarja prihodnje leto. Kot je povedal strokovni direktor novomeške bolnišnice Josip Smodej, dr. med., gre za t.i. presejalne teste, na katere bodo povabljeni

Operacija čisto od blizu.

priloga dolenjskega lista

V novomeški bolnišnici se kot v drugih zdravstvenih ustanovah po Sloveniji ubadajo s pomanjkanjem zdravnikov. Specialistov kirurgov je tu 19. Vsak naj bi letno, da je “v pravi formi”, opravil vsaj 50 zahtevnejših operacij, zraven pa še okrog sto manjših. moški in ženske, stari nad 50 oz. 55 let. Po pošti bodo dobili tudi epruveto za odvzem blata z navodili. Če v blatu odkrijejo kri, dobi bolnik poziv za endoskopski pregled. “Glavni namen je, da morda odkrijemo bolezen še pred razvojem v rakasto obliko ali vsaj čim prej, saj si s tem obetamo učinkovitejše zdravljenje,” pravi Smodej in dodaja, da je danes žal ravno obratno. “Razlika v preživetju je namreč zelo odvisna od napredovanja bolezni in poudariti je treba, da danes tovrstni rak ne pomeni več smrtne obsodbe. Zato bi radi dosegli boljšo osveščenost pacientov,” pravi Smodej, ki skupaj z Vraneševo vodi specialistično proktološko ambulanto. Tu so lani imeli 1800 pacientov, sicer pa v novomeški bolnišnici na leto operirajo okrog sto rakov debelega črevesa in danke. Razlogi za znaten porast te bolezni se skrivajo v kombinaciji nezdravega načina življenja, staranja prebivalstva in tudi večjega odkrivanja. V prvem stadiju bolezni, ko je tumor omejen na črevesno sluznico, je možnost preživetja nad 95-odstotna, v drugem med 75 in 80 odstotki, v tretjem med 50 in 60, v zadnjem, ko se je rak že razširil v različne organe, pa zelo majhna, pod 35 odstotki. Novomeška bolnišnica pri zdravljenju odlično sodeluje z Onkološkim inštitutom v Ljubljani.

Instrumentarki Marjeta Berkopec (na sliki) in Marija Fabjan sta bili nepogrešljiv del ekipe.

Poziv zdravnikov, da moramo paziti na vsake spremembe pri načinu odvajanja blata - zaprtje, driska, sluz, kri na blatu, slabost, bruhanje, nehotena akutna izguba teže ipd. –, je torej treba vzeti resno in se čim prej odpraviti k zdravniku. Najkasneje pri štiridesetih letih vsem svetujejo pregled s kolonoskopijo, še posebej morajo biti pazljivi dedno obremenjeni, kjer imajo v družini že koga z rakom prebavil. Največ pa lahko za svoje zdravje naredimo z zdravim načinom življenja: z zdravo prehrano, izogibanjem alkoholu in kajenju, stresnim situacijam in nenormalnim naporom, pomembno je tudi gibanje. In če boste v prihodnjih dneh dobili povabilo na pregled iz programa Svit, ga nikar ne zavrzite. Saj veste, za svoje zdravje moramo prvi skrbeti sami! Besedilo in fotografije:

Anesteziologinja Darja Zupančič budno pazi na pacientovo zdravstveno stanje. Operacijo je mogoče spremljati tudi na zaslonu (zgoraj).

Lidija Markkel eljj Lidi ja Mar

Matej Kocjančič je pokazal garderobo, kjer se je treba preobleči pred vstopom v operacijsko sobo. Tudi jaz nisem bila izjema.

12 12

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

Topliški Vesel teater

Iz krize v krizo – do uspeha V

topliškem trgu se znajo že od nekdaj za pusta domiselno šaliti na svoj račun, s skeči so bili še posebej dejavni od konca osemdesetih let naprej. Takrat je prenehalo z delom kulturno umetniško društvo, čigar korenine so segale v začetek prejšnjega stoletja.

Naslednika dramske skupine dolgo ni bilo na spregled, zato je bilo igranje prepuščeno iznajdljivosti peščice gledališko navdahnjenih, zbranih z vseh vetrov. Z nastankom topliške občine so se teatrski zanesenjaki za kratek čas znašli v novem kulturnem društvu, nakar je v prvem letu zdajšnjega tisočletja prišlo do izločitve v lastno, Vesel teater poimenovano društvo. “Ne rečem, da nas je težko držati skupaj, prav zlahka pa zadanega le ne udejanjamo, saj se vsi po vrsti razdajamo na več koncev, razpeti smo med družino, službo, konjičke, druga društva …” pojasni društveni predsednik Sandi Bradač. “Za lažji začetek smo se osredotočili na igranje za otroke, tudi z lutkami, šolarje smo zabavali ob prihodu dedka Mraza, s skeči pa nismo nastopali le na ulici, vabili so nas celo v zaključene družbe. Uprizoritvi Mojce Pokrajculje je pred petimi leti sledila komedija Bosa v parku - po dnevnih obveznostih hoditi zvečer na vaje za kako duhamorno igro, to nam ni dišalo, zato je padla odločitev, da se bomo posvetili komediji, in pri tem še kar vztrajamo.” Na začetku so imeli vaje in večino predstav v šoli, z Boso pa so se na oder podali v podhoški kulturni dom, ki ga imajo že več let v najemu. Bradač se spominja, da je bila za krstno predstavo dvorana premajhna za vse, celo topliški župan si jo je lahko ogledal le skozi okno, in to stoječ na lojtri. “Sicer smo z domom zelo zadovoljni, čeprav je pozimi slabo ogrevan, a nekaj bo treba postoriti za nastopajoče; za prihod na oder morajo namreč čakati zunaj, že večkrat pa so imeli ‘srečo’, da je ravno med predstavo

deževalo,” pravi Bradač. “Ob skečih in drugih krajših predstavah smo Boso uprizarjali poldrugo sezono, z njo smo si utrli pot na mnoga gostovanja, zatem pa smo zapadli v ustvarjalno krizo, iz katere smo se izkopali šele s Krizo pri Novakovih.” To komedijo so v treh letih ponovili domala tridesetkrat, predlani je bila v izvedbi Vesel teatra proglašena za najboljšo gledališko predstavo ljubiteljskih skupin z območja Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Topliških igralcev zatem resda niso povabili na državno merjenje igralskih moči, a tega si niso preveč gnali k srcu, v uteho jim je bilo to, da je bil na območnem srečanju Sandi Bradač izbran za najboljšega igralca. “Da bom od začetnega nastopanja v šolskih skečih, kar sem počel veliko raje, kot pa se ukvarjal s čim bolj resnim, prilezel na tako visoko igralsko vejo, na to nisem nikoli pomislil,” pravi Bradač, prvi med enakimi v Vesel teatru. Ta pa ne odhaja samo v goste, ampak se je že velikokrat izkazal kot pozoren gostitelj. Nazadnje prejšnji teden, ki je bil na topliškem koncu spet nekaj posebnega, že četrtič zapored se je namreč odvil topliški teden teatra. S prvim so sicer obeležili spomin na stoletnico Bralnega in pevskega društva Toplice, a pravi namen tega tedna (in naslednjih) je bil v tem, da bi gledališko prosvetlili živelj širom občine – odmevnost pa presega vsa pričakovanja. Vesel teater ob podpori številnih sponzorjev (brez njih teatrskega tedna ne bi mogli izvesti) vsakokrat v goste povabi dve ljubiteljski in eno poklicno gledališko skupino; prvi napolnita

Zametke zdajšnjega Vesel teatra je moč najti na ulici: njihov pustni skeč se je pred dvema letoma začel že v povorki, končal pa v hotelskem parku.

Sandi Bradač

dvorano podturnških in soteških gasilcev, poklicni igralci so prej nastopali v topliški šoli, zdaj v kulturno-kongresnem centru, v podhoškem domu zadostijo okusom filmskih nostalgikov, ena predstava pa je namenjena otrokom. Da so vselej na sporedu le komično obarvana dela, se razume samo po sebi, novembrski čas pa so izbrali zato, ker so gledališčniki tedaj pred novo sezono, a na topliški teden pridejo s preskušenimi predstavami iz prejšnje. “Žal smo po Krizi pri Novakovih spet padli v manjšo krizo, vsaj kar se tiče nove predstave, zato ne lani ne letos nismo igrali v topliškem tednu teatra,” pojasni Bradač. “Pa se že vlečemo ven. Med pripravo Plena se je nekaj zataknilo, zato zdaj vadimo komedijo Niti tat ne more pošteno krasti; zaenkrat ni bojazni, da krstna uprizoritev ne bi bila na začetku prihodnje pomladi.” Imeti toliko igralcev, da bi na sezono pripravili po dve predstavi, bo še dolgo le pobožna želja Vesel teatra, v katerem domala vse nastaja skupinsko, celo besedilo za skeče. Tako so spravili skupaj skeč za letošnji občinski praznik, za njihov lik advokata se že zanimajo na grosupeljskem koncu, kjer živi pravi Čeferin, po katerem je nastal teatrski Čefurin. Besedilo in fotografije:

Drago ustja Dr ago RRus us tja

Prizor iz Krize pri Novakovih, uspešnice Vesel teatra, ki pripravlja topliški teden teatra, sam pa je v njem nazadnje nastopil predlani.

NA MLADIH SVET STOJI

priloga dolenjskega lista

Tinka Budič, citrarka

“Brez glasbe bi težko živela.” Ž

Mlada Brežičanka se je za študij citer odločila šele v zadnjem letniku gimnazije, ko se je začela tudi intenzivno pripravljati na težke sprejemne izpite. “Na podbudo nemškega profesorja Georga Glasla, ki sem ga spoznala na enem od citrarskih tekmovanj, me je oče v 4. letniku gimnazije vsak mesec vozil v Nemčijo, kjer sem imela s profesorjem individualne vaje, s pomočjo katerih sem se pripravljala na sprejemni izpit,” je povedala mlada citrarka, ki ni edina z glasbenim talentom v družini. Starejši brat Janez namreč igra harmoniko, mlajši brat Primož klarinet, sestra Julija pa klavir. Odločitev za študij v tujini zato ni bila lahka, saj je bila od svoje družine, na katero je zelo navezana, do svojega 18. leta le redkokdaj ločena. Začetke študija v Nemčiji je tako spremljalo veliko domotožje. “V prvem letniku mi je bilo zelo težko. Imela sem hudo krizo, močno sem pogrešala domače in sem se hotela kar vrniti domov, vendar so me starši spodbujali, naj vztrajam,” se spominja 21-letnica.

tim priznanjem na državnih in mednarodnih citrarskih tekmovanjih ni dobila Zoisove štipendije. Njeni dosežki so bili namreč po mnenju slovenskih uradnikov vredni toliko, kot če bi zmagala na ribiškem tekmovanju. Takšen odnos bi mnoge potrl, Tinka pa predvsem zaradi ljubezni do glasbe raje z optimizmom zre v prihodnost. “Glasba mi je v zadovoljstvo in brez nje bi težko živela,” je iskrena Brežičanka. Že spomladi jo čaka pomemben nastop na 5. Festivalu evropske glasbe v Nemčiji, na katerem bo mlada glasbenica zastopala slovenske barve, po končanem študiju pa se namerava vrniti nazaj v domovino. Želi si namreč poučevati slovenske otroke in bi jim rada približala citre tako, kot jih čuti sama.

Anja An ja KKerin erin

(Foto: A. K.)

ivljenje 21-letne Tinke Budič iz Sel pri Dobovi je že od rane mladosti tesno povezano z glasbo. Njena ljubezen so citre, za katere pravi, da so inštrument, ki v zadnjem času doživlja pravo renesanso in še zdaleč niso primerne le za narodnozabavno glasbo. Strast do tega zanimivega inštrumenta pa jo je pred tremi leti pripeljala v Nemčijo, kjer je bila na sprejemnem izpitu med številnimi citrarji iz raznih evropskih držav edina v letniku sprejeta na priznano Visoko šolo za glasbo in gledališče v Münchnu.

Tinka se najbolje počuti v domačem okolju, kamor se namerava vrniti tudi po koncu študija.

N e m c i z a p rrtt i , anci emocionalni B a l kka Ena od velikih ovir je bil za Tinko tudi jezik, saj se je nemščine učila le v srednji šoli, vendar je tudi to oviro z veliko truda in zagnanosti uspešno premagala. Njen motiv so bile namreč citre, ki jih v Sloveniji in tudi nekaterih drugih državah ne moreš študirati. V Münchnu je zato več tujih študentov, ki naj bi se od domačinov precej razlikovali tudi po načinu glasbenega ustvarjanja. “Nemci so zelo zaprti ljudje, kar se pozna tudi v glasbi. Za Balkance pa nasprotno velja, da so v glasbi bolj emocionalni in niso tako trdi kot Nemci,” pravi Tinka.

Ž e lljj a - p o u čče eva n ok njj e o ott rro Razlike pa so, žal, še vedno zelo očitne tudi v življenjskem standardu, saj je življenje v Nemčiji zelo drago. “Vstopnice za koncerte stanejo okoli 30 evrov, za najemnino sobe pa plačam 250 evrov. V Nemčiji ni študentskih bonov za prehrano, tako da sem v treh letih postala izvrstna kuharica,” z nasmehom pove Tinka, ki kljub številnim zla-

Mlada glasbenica s svojimi citrami. Dobre citre stanejo več kot 4.000 evrov.

14 14

NAŠA DEDIŠČINA

priloga dolenjskega lista

Arheološki nakit

Ogrlice halštatskih kneginj O

b ogrlicah iz raznobarvnih steklenih jagod, jagod z očesci, valovnicami, izrastki in ovnovimi glavicami, ki naj bi jih nosile halštatske kneginje v starejši železni dobi, po predvidevanjih arheologov v letih 800 do 400 pred Kristusom, in so del arheološke zbirke v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, le redko kdo ostane ravnodušen. V nakitu, ki veliko pove o življenju ljudi, ki so tod živeli davno pred nami, je nekaj skrivnostnega, opaža Vesna Barborič, strokovna delavka v Dolenjskem muzeju. Skrivnost še vedno ostaja tudi način njegove izdelave. “Morda je postopek tako zelo enostaven, da je za nas čisto nepojmljiv,” ugiba. Sama se je lotila izdelave kopij tega nakita, le da iz sodobnih materialov, zato ve, kako počasno je to delo in koliko natančnosti zahteva. Njen t.i. arheološki nakit je tudi uraden novomeški spominek. “Arheološka zbirka je res očarujoča,” pravi in dodaja, da so obiskovalci muzeja ob ogledu zbirke pogosto spraševali po kopijah nakita, ki bi bil spominek, a bi imel tudi praktično funkcijo. Ker je sama že pred tem izdelovala moderen nakit iz fimo mase, za kar jo je navdušila profesorica na srednji šoli Ana Guštin, se je z zanimanjem posvetila proučevanju arheološkega nakita, ki je v originalu sicer steklen. V dogovoru z arheologom Borutom Križem je po mnogih poskusih pred sedmimi leti nastala prva ogrlica. Do sedaj jih je izdelala že za velik kovček, čeprav izdelava zahteva zelo veliko časa. Izdelava ene ogrlice ji vzame 10 do 15 ur. “Če je na pol narejen izdelek videti dobro, to še ne pomeni, da bo tudi na koncu vse v redu. Včasih se pri zadnjem postopku spremeni oblika in ves trud je bil zaman. Hočem, da je izdelek narejen natančno,” pravi. Zanimivo je, da so nakit že v preteklosti izdelovali v različnih barvah, prevladujejo modra v vseh odtenkih, rumena, turkizna in bela; rdečo je nadomeščal jantar, tega naj bi

v naše kraje prinesli iz Baltika. Izdelek po oblikovanju iz mase, ki jo sama tudi meša, žge pri 150 stopinjah C, nato pa ga premaže s posebnim lakom. Vse njene ogrlice imajo certifikat in so v ročno izdelani embalaži naprodaj tudi v muzeju, prodaja pa jih tudi na rokodelskih tržnicah. “Za izdelavo uporabljam fimo maso. Zdaj bi se na tržišču najbrž našel še kakšen sodoben material, a to, da spoznaš material, vzame veliko časa,” pove in se raje drži že preverjenega. Na Žihovem selu pri Otočcu, kjer živi z družino, vsi dihajo z domačo in umetnostno obrtjo. Tudi 18- in 15-letna sinova popoldneve pogosto preživljata v očetovi delavnici, ukvarjajo se namreč z restavratorstvom, izdelujejo pa tudi kopije lesenih predmetov. “Sinova rada pomagata možu, pa tudi jaz rada delam z lesom, ki je zelo topel material. Človek mora biti vsestranski. Če imaš kakšne talente, je prav, da jih izkoristiš, če se le da, tudi unovčiš,” razlaga. Ob skrbi za štiri moške - dva sinova, moža in tasta - običajno svoj čas za ustvarjanje najde šele zve-

Vesna Barborič v muzejski delavnici.

Arheološki nakit je tudi uraden novomeški spominek.

Ogrlica iz raznobarvnih jagod, jagod z očesci in ovnovimi glavicami je kopija arheološkega nakita iz starejše železne dobe, najdenega na Medvedjeku.

čer; posedanje pred televizorjem je zanjo le izguba časa. “Rada ustvarjam, slikam tudi na svilo, a vsak dan ni primeren za to, kakšen dan si moraš vzeti tudi prosto,” pove o delu, ki jo sicer nadvse veseli. Sedaj ima tudi študijske obveznosti, končuje namreč študij na Ekonomski fakulteti v Mariboru, smer menedžment. Besedilo in fotografije:

Irena No Ir ena N o v ak

PRI NJIH DOMA

priloga dolenjskega lista

Pri Bucikovih v Semiču

V tiskarjevi družini kot na avtobusni postaji Z

Bucikovimi iz Semiča se je težko dogovoriti za pogovor. A ne zato, ker si ga ne bi želeli ali jih ne bi bilo doma, ampak preprosto zato, ker nimajo časa. V tem času pred koncem leta so namreč tiskarji še posebej zasedeni. Bernard Bucik je kar precej doma, saj ima tiskarno v domači hiši, kar je sicer prednost, ker gre lahko v službo v copatih, a tudi slabost, saj je tako rekoč ves čas v službi, meje med zasebnim in službenim pa tako rekoč ni. In če je doma, četudi ni v delavnici, ne more zavrniti stranke, pa naj pride kadarkoli.

S i n b o n a d a lljj e va l ev s t i s kka a rrss t v om vo Bernard ima doma grafično dejavnost že tri desetletja. Polovico tega časa je bil sicer zaposlen v novomeškem Knjigotisku, ki se je pozneje preimenoval v Tiskarno, doma pa je imel popoldansko obrt. Pred poldrugim desetletjem je postal samostojen obrtnik, z ženo Anico pa je pred petimi leti ustanovil podjetje Bucik, d.o.o. Trenutno sta tudi edina zaposlena. Anica ima kot višja medicinska sestra sicer koncesijo za patro-

nažno službo v semiški občini, a je v prostem času dobrodošla pomoč v delavnici. Prav tako pride še kako prav, da je nekdo doma, da vsaj nadzoruje stroje, če je Bernard, ki ga znanci kličejo Nande, zdoma. Včasih je imel Nande tudi po šest zaposlenih, a tehnologija je tako napredovala, da je ročnega dela le še za vzorec. “Začel sem z ročnim sitotiskom, ki bi bil sedaj primeren le za tehnični muzej. Ves denar smo stalno vlagali v razvoj, tako da imamo danes najsodobnejši digitalni tiskarski stroj, kar jih je mogoče dobiti, a tudi ofsetni tisk je zadnji krik razvoja,” pravi Bucik, ki priznava, da gre tehnološki razvoj tako hitro naprej, da mu sam že težko sledi. Na srečo se je sin Simon, absolvent grafične fakultete, odločil, da se bo zaposlil doma in nadaljeval obrt, ki jo je začel oče. “Sin je rasel z našo obrtjo, saj se je od malih nog motovilil po tiskarni in tako tudi nehote srkal znanje. Zato tudi sam de-

Simon ob najnovejšem digitalnem tiskarskem stroju.

lam veliko bolj zagnano, saj vem, da imam naslednika,” je zadovoljen Nande.

P rre e d p rra aznična gneča Tako kot Simon, je tudi njegova sestra Andreja sedaj v Ljubljani, kjer dela in opravlja magistrski študij ekonomije, a ko pride domov, tudi poprime za delo v delavnici. “Prispeva tudi kakšen poslovni nasvet. Ko se odločamo za večjo naložbo, opravimo družinski posvet. Andreja osvetli nakup z ekonomskega vidika, Simon s tehnološkega, midva z ženo pa ga oplemenitiva z izkušnjami iz prakse,” se nasmehne Bucik. Če sem prišla v Bucikovo delavnico s prepričanjem, da je delo doma manj stresno in da se bom lahko v miru pogovorila z vsemi družinskimi člani, sem kaj hitro spoznala, da sem se zmotila. Pri Bucikovih doma ni miru in vedno se kaj dogaja. Tudi med najinim pogovorom so prihajale stranke, zvonil je telefon, vse to seveda ob brnenju tiskarskih strojev. In tudi moja želja, da bi bili vsi doma, je bila le utopija. “V naši družini smo kot na avtobusni postaji: eden pride, drugi odide. Težko smo doma vsi hkrati,” pojasni Nande. Čeprav je res, da bi bila pomoč štirih parov rok ob koncu leta še kako dobrodošla. “Novembra in v prvi polovici decembra je v naši tiskarni največja gneča. Tiskamo koledarje, novoletne voščilnice, prospekte in letake, ki jih je še posebej veliko, ker hočejo trgovci v nakupovalni mrzlici še bolj pritisniti na denarnice kupcev. Manj časa imamo za tiskanje časopisov in revij. Skratka, vsi bi radi opravili vse pred božičem, kot da bo potem konec sveta,” Bernard slikovito predstavi gnečo v tiskarni. Besedilo in fotografiji:

Bernard Bucik ob ofset tiskarskem stroju.

Bezek ek-Jakše Mirjam Bez ek -Jakše

16 16

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

Ingrid Rahne

Pogled od daleč je zelo koristen M

lada zdravnica Ingrid Rahne iz Žubine pri Velikem Gabru je letos zaključila specializacijo okulistike, na poti do nje pa spoznala še vse kaj drugega kot le slovensko zdravniško prakso in naš zdravstveni sistem. Lani je tri mesece preživela v zambijski prestolnici Lusaka. “To je bila zelo močna izkušnja z velikim čustvenim nabojem,” pove in pojasni, da se je tja odpravila s prijateljico, prav tako zdravnico, ki je bila v Lusaki že prej. jim le-ta že ne more dosti pomagati. Seveda pacienti težko pridejo na kontrolo, zato jih je treba kolikor je mogoče oskrbeti, ko so tam.

Razslo užba ojj e n a d rru Lusaka je sicer moderno mesto, a prebivalstvo je zelo razslojeno, tako človek vidi vse, od velikega bogastva do revščine, ki je ni treba dolgo iskati, saj samo nekaj kilometrov iz mesta živi tudi po 10 ljudi v majhnih hišah iz blata. Ker je morala biti Rahnetova v službi le med tednom od 8. do 16. ure, je imela veliko prostega časa in je lahko spoznavala to afriško deželo, v kateri na presenečenje mnogih tujcev dobrine niso ravno poceni. “Cene v Afriki so v trgovinah primerljive z našimi, nič ni tako poceni, kot bi si kdo mislil. Zato sem največkrat kosila v bolnišnični menzi, kjer je obrok stal dva evra.” Tamkajšnja prehrana je precej enolična, osnova je bela polenta, poleg pa še fižol, ribe ali piščanec, jedo še sladek krompir in nekaj vrst zelenjave. Ker Evropejci radi gledamo na Afričane kot na revna ljudstva, ki potrebujejo predvsem naš denar, je treba povedati, da je to zmotno mišljenje. “Oni sami povejo, da si ne želijo takih rešiteljev, so ponosen narod. Treba je najti drugačen način reševanja njihove revščine. Bistveno je izobraževanje, s kulturo zavedanja se bodo določene stvari spremenile,” je prepričana sogovornica, ki bi rada videla, da bi se ljudje pogosteje odločali za pomoč pri šolanju afriških otrok, kar je pri nas mogoče prek misijonarske pisarne. S 100 dolarji na leto lahko pomagamo do izobrazbe enemu otroku, toliko stane šolanje v enem razredu osnovne šole. Ravno zaradi izobraževalnega in socialnega sistema, ki sta pri nas urejena tako, da ima vsak možnost šolanja in tudi kar dostojnega življenja s socialno pomočjo, Rahnetova meni, da afriška in naša revščina nista primerljivi.

ja nek red, ki deluje v praksi. Čeprav zaenkrat ne razmišlja o tem, da bi se za daljši čas vrnila v Afriko, je aktivna v akciji zbiranja rabljenih očal, ki poteka v trebanjskem Lions klubu in Območnem združenju Rdečega križa, s katerim zadnjih pet let sodeluje pri organizaciji tečajev prve pomoči. Ko je odpotovala v Lusako, je s sabo nesla prek 200 rabljenih očal, zato ve, koliko jim pomenijo. “Idej, kako pomagati, je veliko, največji problem so razdalje,” pove, ob tem pa izvemo, da je v Nangomi, naselju, ki je od Lusake oddaljeno kakih 100 kilometrov, zelo aktiven misijonar Jože Grošelj. V lokalni bolnišnici, ki jo je 1986 začel graditi pater Stanko Rozman, že vrsto let delajo slovenski zdravniki in študenti medicine na humanitarno-medicinskih odpravah. Tam sedaj raste tudi slovenska hiša, v kateri bodo vsi Slovenci našli svoj začasni dom.

Jan ja Ambr o žič Janja Ambro (FOTO: ARHIV I. RAHNE)

(FOTO: ARHIV I. RAHNE)

Čeprav se je na pot v Afriko pripravljala kar nekaj mesecev, je na začetku kljub temu doživela kulturni šok. Ljudje so sicer zelo prijazni in odprti, nič nenavadnega ni, če se ti pridružijo na poti v službo in začno klepetati s tabo, a vendarle je njihov način življenja drugačen od našega. “Kakšna dva tedna sem potrebovala, da sem se navadila. Najprej sem dvomila tudi o tem, da je način oskrbe v bolnišnici, kjer sem delala, pravilen,” prizna in doda, da je kasneje spoznala, da drugače pravzaprav niti ne morejo delati. Bila je prva tuja specializantka okulistike v njihovi državni bolnici, ki je nekdaj veljala za sodobno, danes pa je daleč od tega, a se zaposleni trudijo, da najbolje delajo s tistim, kar imajo. K njim prihajajo pacienti, ki nimajo denarja za zdravljenje v bolje opremljenih zasebnih klinikah. Zdravstveni sistem v Zambiji se razlikuje od našega, kjer plačujemo zdravstvene prispevke in je večina storitev ter zdravil zastonj, tam morajo pacienti plačati tako pregled, kot zdravljenje v bolnišnici in zdravila. “Na oddelkih za bolnike skrbijo svojci, ki jim prinašajo tudi hrano, v bolnici dobijo samo en obrok dnevno, in to je ponavadi ovsena kaša,” pove. V Zambiji ogromno ljudi pride k zdravniku res samo v najnujnejših primerih. Tisti, ki so od bolnice bolj oddaljeni, po mesec ali dva zbirajo denar samo za prevoz, ko pridejo do zdravnika,

O č a l a z a A f r i kko o

Ekipa okulistov v Lusaki mora paciente temeljito pregledati, kajti ponavadi ne pridejo na pregled.

“Ko imaš občutek, da v deželi, kjer živiš, marsikaj ni dobro, potrebuješ pogled od daleč,” meni sogovornica, ki je na potovanjih v Zambijo in v druge države spoznala, da so res tudi v Sloveniji odstopanja, vendar obsta-

V Nangomi so bili zelo veseli, ko jim je mlada zdravnica prinesla stara očala iz Slovenije.

ZANIMIVOSTI

18 18

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Minimalizem z nekaj dodatnega udobja Sedežna garnitura daje prostoru vsebino. Že dolgo pa ni namenjena le sedenju ali poležavanju, ampak pridobiva nove in nove funkcije. Toda s prvim pogledom na sedežno garnituro ocenjujemo predvsem obliko. O funkcionalnosti razmišljamo kasneje, pravi Dušan Skerbiš ml. Tom pa vpeljuje tudi nove programe - med temi je modularna omarica, ki jo je mednarodna žirija na pohištvenem sejmu v Ljubljani nagradila z uvrstitvijo v “TOP 10”. Dizajn in funkcionalnost sta zaščitni znak Toma. Sedežne garniture odlikujejo večnamenske rešitve; naslonjači se lahko spremenijo v priložnostne mizice za kavo in časopis; naslonjalo za noge je dodatna prednost, spremenljiva in nastavljiva naslonjala za glavo prav tako …

S e sstt a v lljj i v o , p r i l a g o d lljj i v o vo vo Vse pogosteje postajajo sedežne garniture velike površine, postavljene v U ali L obliko, in zavzemajo sredinski del ogromne dnevne sobe. Toda več kot velikih je majhnih dnevnih sob, kjer je treba s prostorom previdno ravnati. V povprečni dnevni sobi pridejo prav sestavljivi elementi, ki omogočajo prilagojene oblike in dimenzijo sedežne garniture. “Vse manj prodamo foteljev in vse več že omenjenih sestavljivih sedežnih garnitur, ki jih kupci lahko primerno oblikujejo in s tako postavitvijo pridobijo na prostoru in udobju,” pravi Dušan Skerbiš ml. Še vedno so tako doma kot v tujini zanimive usnjene sedežne garniture. Te Tom izdeluje v osmih osnovnih barvah, po katerih je tudi največ povpraševanja in so tudi cenovno ugodnejše od ostalih barv v ponudbi. Že nekaj časa pa se tako v tujini kot pri nas uveljavljajo tudi sedežne garniture,

oblečene v kakovostno dekorativno blago z izrazitimi, atraktivnimi vzorci. Toda domači kupci se manj odločajo za modernejše vzorce; najpogosteje izbirajo nevpadljive enobarvne kavče, ki sodijo k vsem stilom ostalega pohištva.

Tu d i k l u b s kke e mizice Aktualne ostajajo ravne, minimalistične linije, ki pa jih naše domače tržišče nekoliko prilagaja. “Elegantni kavči čistih linij so navadno nižji in tako je tudi naslonjalo, kar pa ni funkcionalno in udobno. Zato se moramo prilagajati, da zadostimo vsem okusom.” Sedežnim garnituram dodajajo tudi klubske mizice, ki so v določenih detajlih usklajene s sedežno garnituro – les, steklo in obloženi del so osnovni elementi Tomove klubske mize. Postopno dodajajo še nekatere specifične in manjše kose pohištva, ki zaokrožujejo ponudbo dnevnih sob. Modni trendi pa kažejo, da bo tudi vnaprej veljalo pravilo: malo omare in več sedežne garniture.

L. J.

AVTO TIMES PREDSTAVLJA

D[m 9bWii_Y % CWn_cWb

20 20

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Postelja je del naših sanj Kaj pa otroci? Pri najstnikih ima ležišče pogosto tudi vlogo sedežne garniture, kar je treba upoštevati pri oblikovanju njihove postelje. Zato naj bo jedro žimnice primerno prilagojeno in sredina bolj trda, da daje varno oporo hitro rastočemu telesu. Izjemnega pomena za ležišče so materiali, saj je v današnjem času vse več alergij. V veliki meri so te posledica vdihavanja hišnega prahu, ki večinoma nastaja pri staranju cenenih tekstilnih materialov, ki nas obdajajo tudi v postelji. Zato je dobro vedeti, kaj je bolje izločiti iz spalnega prostora in katere materiale je primerno uporabljati. Med temi je zagotovo tudi volna; domačo volno pri njih predelujejo po starem, naravnem postopku in ohranjajo prisotnost lanolina na volni. Sicer pa so sodobne žimnice pravilna kombinacija trdote in mehkobe. Pri izdelavi uporabljajo tudi lateks, ki je lahko narejen iz skoraj 100-odstotnega kavčuka, lahko je v mešanici kavčuka in sintetike ali pa je iz kakovostnega sintetičnega materiala. Paradni izdelek Slovenske postelje je že omenjena žepkasta vzmetnica z enojnim ali dvojnim vzmetenjem. V vzmetnici za eno osebo je od 600 do 1800 vzmeti, ki so všite v tekstilne žepke in nudijo izjemno ugodje in prilagodljivost. Ta višja vzmetnica je namenjena zahtevnejšim uporabnikom. Pri mladih pa je popularna nizka in trda “športna” futon žimnica, ki se zgleduje po vzhodnjaških ležiščih. Za ta ležišča so na Dalj-

Dušan Blažič

nem vzhodu uporabljali nekoliko debelejše preproge. Sodobni futon je prilagojen evropskim uporabnikom; v tujini uporabljajo kot osnovni material bombaž, v Slovenski postelji pa so futon nadgradili z domačo volno v kombinaciji s kokosom ali lateksom. Njihova posebnost pa je kroglično ležišče, sestavljeno iz lateksa, v katerega je vgrajenih kar pet tisoč lesenih kroglic, ki se prosto pretakajo pod telesom. V razvoj blagovne znamke Slovenska postelja je bilo vloženega veliko znanja, truda in smelosti. Glede na to, da si v spanju nabiramo moči za aktivni del našega življenja, pa moramo nekaj truda pri izbiri ustreznega ležišča vložiti tudi kupci in se s svetovalcem pogovoriti o vseh zdravstvenih težavah, morebitnih poškodbah in seveda željah.”

æimnice, o katerih

sanjate podnevi ... in kako spite vi!? DOSTAVA NA DOM STROKOVNO SVETOVANJE MOÆNOST IZDELAVE POSEBNIH DIMENZIJ MOÆNOST OBROŒNEGA ODPLAŒEVANJA GARANCIJA VARNEGA NAKUPA

Prva nagrada ljubljanskega pohiøtvenega sejma 2008 za otroøko zibko

BREZPLAŒNA A

RAZ

10 let 2 leti

CIJA G

PROTI P R Ø

A IT

M A IC

ZA Ø Œ

• KRØKO Cesta krøkih ærtev 137, 8270 Krøko, Tel.: 07 488 08 50 • NOVO MESTO Ljubljanska c. 26 – Hedera (I. nadstropje), tel.: 07 391 77 00 Œ

Da bi spali dobro in zdravo, je treba znati izbrati primerno ležišče. Dušan Blažič, ki je razvil znamko Slovenska postelja in podjetje Trgodom, pravi, da je naročilo žimnice kot izpis recepta, saj vsako ležišče izdelajo individualno – glede na posameznikove težave, zahteve in želje. Sicer pa sta za dobro žimnico pomembna dva vidika: ortopedska lega in termo-klima. Blagovna znamka Slovenska postelja, ki ima svoje poslovalnice in svetovalnice v desetih slovenskih mestih, ponuja preko 50 modelov žimnic, vzmetnic, latex ležišč različnih trdot, materialov in izvedb. Med temi je najatraktivnejša vzmetnica z žepkastimi sodčkastimi vzmetmi. Prava posebnost pa je ročno izdelana žimnica z domačo volno, ki spominja na nekdanje “štrozake” in ima še vedno svoje privržence. Za srčne bolnike priporočajo žimnico, ki je mehkejša v ramenskem delu in omogoča udobnejše spanje na desnem boku, da je tako srce bolj razbremenjeno. Enako so lahko prilagojene žimnice za ljudi s težavami v križu ali v hrbtenici sploh. Izdelajo pa lahko tudi nagnjeno ležišče, ki je dobrodošlo pri specifičnih zdravstvenih težavah.

TER

www.postelja.com

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Le še mraz in smuči iz kleti Še pred leti je veljalo, da se smučarji začenjajo novembra ozirati v nebo in čakajo, da bodo zagledali prve snežinke, danes pa temu ni več tako. Podnebje se je segrelo in novembra verjetno nikoli več ne bo zapadlo dovolj snega za smučanje, smučarjem pa ne preostane drugega, kot da buljijo v termometre in čakajo, da bo dovolj mrzlo, da bodo žičničarji lahko vključili snežne topove. Nobeno nižje ležeče niti sredogorsko smučišče več ne more preživeti brez umetnega zasneževanja. V vročem pričakovanju prvih mrzlih noči so ta čas vsi slovenski žičničarji, na mraz pa so že pripravljeni tudi v Smučarskem centru Bela nad Črmošnjicami, ki ga semiška Iskra sicer prodaja, a je vseeno tako smučišče in žičnice kot tudi naprave za umetno zasneževanje že pripravila na zimo.

Bo Belo le ett o s l e p o b e l i l s n e g ? Čeprav je edini pravi smučarski center na jugovzhodnem koncu Slovenije Bela nad Črmošnjicami pred leti dobil prve topove, je zadnji dve leti kljub temu smučišče obratovalo komaj kakšen dan več kot en teden, pa še to le del smučišča, saj upravljavcem smučišča ni uspelo pravočasno zasnežiti z umetnim snegom, naravnega snega in januarskega mraza pa ni bilo dovolj. Vodja splošne službe v semiški Iskri Kondenzatorjih, ki je še vedno lastnica Smučarskega centra Bela, Marjan Tomaževič, je povedal, da so vse naprave pripravljene na začetek obratovanja. Letos so tehnični pregled prestale sedežnica, vlečnica Gače in dvojna vlečnica, tudi topove so pregledali in so pripravljeni, da jih ob ugodnih vremenskih razmerah razmestijo po smučišču. Prva noč, ko se je na smučišču temperatura spustila pod ničlo, je bila noč s 17. na 18. november, a mraza tedaj še ni bilo dovolj. Tomaževič predvideva, da bi v primeru ugodnih temperatur smučišče začelo obratovati že konec tega meseca, želijo pa si, da bi se to zgodilo vsaj pred začetkom božično-novoletnih praznikov. Že lani so v Smučarskem centru Bela temeljito prenovili večino obstoječih naprav. Generalno so obnovili najdaljšo vlečnico Bis in otroško vlečnico Medo, vse naprave na novo zaščitili proti koroziji in jih prebarvali, zamašili razpoko v laguni ter usposobili dvojno vlečnico Vrh, predlani pa so dokončali vodovodno omrežje na progah A in B, ki bosta ob ugodnih vremenskih razmerah v celoti zasneženi s kompaktnim snegom. Na vrhu smučišča so postavili meteorološko postajo. Kot vse kaže, bo Iskra s smučiščem upravljala tudi to sezono, v prihodnje pa verjetno ne več. Semiško podjetje Iskra Kondenzatorji namreč smučarski center prodaja, za nakup pa se zanima več kupcev, vendar je, tudi če bi bil posel sklenjen že v kratkem, prepozno, da bi smučišče že to sezono prevzel nov upravljavec.

Spe knega ett l a ž j e d o C e rrk Dolenjskim, belokranjskim in posavskim ljubiteljem smučanja so, če izvzamemo Belo nad Črmošnjicami in še nekatera manjša smučišča z eno ali dvema vlečnicama, najhitreje in najlažje dosegljiva smučišča na Krvavcu, iz Posavja je sorazmerno blizu Rogla pa

tudi Kope, Golte in celo Mariborsko Pohorje niso tako daleč, da bi ne prišli v poštev za enodnevni smučarski izlet. Za tiste bolj zagrizene in vse, ki si želijo nekaj več, so tudi nekatera bližja avstrijska smučišča še vedno dovolj blizu. Smučarski center Cerkno za Dolenjce in predvsem za Posavce ni med najbližjimi smučišči, vendar tja smučarji z našega konca vseeno radi zaidejo, saj Cerkno velja za najbolj sodobno in eno najbolj urejenih slovenskih smučišč, pa še klima je zaradi vpliva morja primerna. Potem, ko je bila minulo sezono zaradi posledic lanskega neurja cesta iz Selške doline preko Železnikov in Davče zaprta, bodo letos smučarji do smučišč nad Cerknim spet lahko prišli po tej poti. Razvoj, ki ga je smučišče doživelo v zadnjem desetletju, je lahko vzor vsem, ki imajo voljo vlagati v razvoj sredogorskih smučišč. Smučarske naprave Smučarskega centra Cerkno zmorejo na uro prepeljati 13 tisoč smučarjev, ki lahko vijugajo na 18 km prog, ki se razprostirajo na 70 ha. Za dodatno zasneževanje uporabljajo sto topov, več kot polovica zasneževalnega sistema pa je popolnoma avtomatizirana.

D rra a ž j e kko ot lani Večina smučarskih centrov je čez poletje podražila cene smučarskih vozovnic. Na Krvavcu, Mariborskem Pohorju, na Rogli in v Cerknem bo treba odraslim za enodnevno karto odšteti 28 evrov, kar je za dva evra več kot lani, otroške dnevne vozovnica pa bodo na teh smučiščih stale 18 evrov. Pocenili so se le v Kranjski Gori, kjer je v minuli sezoni dnevna vozovnica stala 29 evrov, letos pa so ceno poenotili s prej naštetimi centri. Na ostalih večjih smučiščih so cene za odtenek nižje: Vogel 25/ 18, Kanin 26/19 ter Kope in Golte 26/18. Podražitev so doživele tudi smučarske vozovnice za smučišča Smučarskega centra Bela, ki še je še vedno med cenejšimi. Za dnevno karto bo treba odšteti 22 evrov za odrasle oziroma 17 za otroke, za poldnevno pa 17 oziroma 12 evrov. Večina smučišč ponuja številne popuste za člane smučarske zveze, seniorje, za dijake in študente. Cenejše vozovnice se da dobiti tudi v predprodaji.

Vidmar Igor V idmar

22 22

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Praznično razvajanje Praznike bo marsikdo izkoristil tudi za nabiranje moči v zdraviliščih, ki poleg silvestrovanja ponujajo veliko zanimivih vsebin. Mnoga so primerna za večino ljudi, so pa nekatere omejitve, ki jih je dobro upoštevati. Kaj nam priporočajo in na kaj je treba biti pozoren, smo se pogovarjali v Termah Krka in v Termah Čatež. Jana Kovačič Petrovič, vodja razvoja v Termah Krka, je predstavila iz njihove bogate ponudbe nekaj prav posebnih programov. V Šmarjeških Toplicah potekajo ti v okviru Vitarium Spa & Clinique centra. Vključujejo sproščujoče razvajanje, dobro

in zdravo prehrano ter veliko gibanja, od nordijske hoje v naravi do aerobike v termalni vodi ali pace vadbe ob glasbi. In zagotovo prijajo vsem! Njihova pomembna novost je nega obraza in telesa z biokibernetsko stimulacijo, ki gladi gube, celi brazgotine in je učinkovita pri zmanjšanju obsega na določenih delih telesa. Vendar ni priporočljiva za nosečnice in tudi ne za ljudi s srčnim spodbujevalcem. Ti pa si lahko privoščijo regeneracijsko nego kože s pomočjo grozdja – od oblog do masaž. Sicer pa imajo v Šmarjeških Toplicah tudi preverjene zelo uspešne programe razstrupljevanja telesa in hujšanja, ki so dobrodošle teme za čas po praznikih, ko se bo treba znebiti vsega, kar bo zaradi božičnih in novoletnih dobrot obremenjevalo telo … Tudi v Dolenjskih Toplicah je v Wellness centru Balnea veliko vsebin, ki so edinstvene. Morda bi kdo želel decembrske dni izkoristiti za odvajanje od kajenja, kar bi bila lepa popotnica za novo leto. Nov je njihov program za miren spanec – razvajanje in pomoč pri nespečnosti hkrati, pravi naša sogovornica in dodaja: “Pomagati želimo

pri premagovanju slabih navad in tudi pogostih težav sodobnega, preobremenjenega človeka, zato smo tudi neke vrste šola za kakovostno življenje.” Preventiva in tudi pomoč pri mnogih težavah pa je tudi refleksoterapija. Masaža stopala, ki odslikava telo v celoti, pomaga pri premagovanju stresa, dobrodošla je ob pomanjkanju vitalnosti, umirja, učinkovita je pri preprečevanju kar-

Darilni boni Term Krka Približuje se najbolj čaroben čas v letu, čas veselih praznovanj in obdarovanj. Podarite najbližjim, prijateljem in znancem prijetne trenutke sprostitve, zdravja in užitka. Razveselite jih s sproščujočo masažo, osvežilno kopeljo, izvrstnim kosilom ali večerjo, s prijetnim oddihom med termalnimi vrelci ali ob morski obali … Če želite odločitev prepustili obdarovancu, lahko podarite vrednostni darilni bon. Dobrodošli v Termah Krka.

Terme Krka, tel.: 07/ 373 19 40, fax: 07/ 373 19 19, prodaja@terme-krka.si, www.terme-krka.si

POSEBNA PRILOGA palnega sindroma in pomaga notranjim organom, saj vzpodbuja procese samoozdravitve. Priporočajo jo tudi otrokom, saj deluje sproščujoče, umirja hiperaktivnost, povečuje koncentracijo, manjša agresivnost. Priporočljiva je za vsakogar, razen za tiste, ki imajo morda razjede na stopalu ali boleče noge. Utrujenemu telesu pa godijo odlične masaže in različne savne, kar omogočajo v vseh Krkinih termah. Vroča japonska kopel za popolno relaksacijo po umskih in telesnih naporih pa je posebnost Dolenjskih Toplic. Odsvetujejo jo le srčnim bolnikom. Talaso terapije bodo deležni obiskovalci Krkinih term na morju - v Talasu Strunjan. Morje, mediteranske rastline in zdravilni aerosoli, soline in zdravilno ter krepilno solinsko blato – vse to je zagotovilo za razvajanje z veliko začetnico. Marjanka Bužančič, izvršna direktorica za marketing v Termah Čatež, pravi, da ponujajo praznično vzdušje vseh 365 dni v letu. In sicer na prostornem kompleksu, ki je že kar pravo malo mesto s pestrimi vsebinami za vse generacije. Seveda pa je rdeča nit njihove ponudbe zimska Termalna riviera, ki se razprostira na kar 2300 kvadratnih metrih termalnih vodnih površin. Vsako leto presenetijo z novimi vodni-

priloga dolenjskega lista

mi vsebinami. V t.i. tretji kupoli te riviere tokrat ponujajo nova doživetja še zlasti za otroke in avanturiste po srcu. Letos so to novosti v obliki toboganov, skakalnice in kamikaze, proge za deskanje na vodi, gusarske ladje, gore z vulkanskim izbruhom … Razširjene obbazenske površine pa omogočajo staršem, da udobno spremljajo otrokove igre. Ob že znanih vsebinah zimske Termalne riviere, kot so drevo doživetij, bazen z valovi, masažna ležišča itd., sta razvajanju namenjena tudi prenovljen savna park in ponudba v wellness centrih, katerih posebnost so rimsko-irske kopeli. Voda je blagodejna za vse, nekatera adrenalinska doživetja pa vendarle zahtevajo zdravo srce in gibčnost. Glede na hiter tempo, ki nam jemlje zasebni čas, postajamo tudi vse manj gibčni, s tem pa vse bolj do-

jemljivi za poškodbe. Zato je dobro vedeti, kje so šibke točke, v kakšni kondiciji so naše mišice, kje je napetost oz. obremenjenost prevelika in kje slabotna, kar vse lahko vpliva na bolečine, kaj je za posameznika priporočljivo in kaj škodljivo. Odgovore na ta vprašanja daje izokinetika – aparat, ki ob aktivnosti izmeri vsa ta mišična razmerja, pokaže na vzrok težav in na tej osnovi so zastavljene tudi vaje za odpravo le-teh. Še zlasti pred smučarsko sezono je primeren

Vabljeni v Restavracijo Tango

sobotna in nedeljska kosila plesni večeri ob živi glasbi (petek ali sobota) praznovanja osebnih praznikov poročna slavja kulturno-kulinarični dogodki prednovoletne zabave novoletni ples

petek, 28.11. ob 19.30 »Bronasti olimpijci kuhajo na Otočcu« predstavitveni večer kulinarike z mladimi kuharskimi talenti, udeleženci kulinarične olimpijade

Hoteli Otočec, tel.: 07/ 38 48 600, booking.otocec@terme-krka.si, www.terme-krka.si

#0Ă&#x2021;*Ć&#x17D;/" ;(0%#" /" 36%0-'07&. 41-"76 QFUFL EFDFNCFS ;B 7BT TNP QSJQSBWJMJ #PĂ¤JĹ&#x2DC;OP [HPECP [ MFQJNJ CPĂ¤JĹ&#x2DC;OJNJ QFTNJNJ SB[MJĹ&#x2DC;OJI FWSPQTLJI OBSPEPW JO Ă¤JWJNJ KBTMJDBNJ ;" 4,61*/& .0Ă&#x2021;/* 104&#/* 5&3.*/*

POSEBNA PRILOGA

preventivni pregled, ki pokaĹže, ali je posameznik, ki se sicer manj ukvarja z rekreacijo, â&#x20AC;&#x153;potencialni kandidat za poĹĄkodboâ&#x20AC;? oz. se lahko nauÄ?i, kako pripraviti telo na te posebne obremenitve. O tem govori Khalid Nasif, fizioterapevt, ki skrbi tudi za slovensko atletsko reprezentanco. Toda, kot poudarja, ne gre le za svetovanje vrhunskim ĹĄportnikom, ampak prav vsakemu posamezniku, saj so Ĺžal redki, ki nimajo teĹžav v kriĹžu oz. hrbtenici. Ĺ˝e vaje za medeniÄ?ni obroÄ? so lahko v pomoÄ? pri lajĹĄanju boleÄ?in, razvajanje v vodi in pod strokovnim vodstvom pa je dobrodoĹĄel dodatek k boljĹĄemu poÄ?utju. Je pa seveda tudi uporaba vrhunskega aparata izokinetike namenjena ljudem, ki so v takem zdravstvenem stanju, da zmorejo doloÄ?en napor, saj meritve potekajo pod obremenitvami. Ob prazniÄ?nem uĹživanju lahko torej obiskovalci Term Ä&#x152;ateĹž â&#x20AC;&#x153;mimogredeâ&#x20AC;? naredijo veliko dobrega tudi za svoje zdravje.

/070-&5/" 70Ă&#x2021;/+" ; 36%0-'07*. 41-"70. Ĺ&#x2DC;FUSUFL KBOVBS PC 7FTFMP W[EVĂ?KF [BCBWB JO BOJNBDJKBy 1PWBCJUF QSJKBUFMKF OB[ESBWJUF T Ă?BNQBOKDFNy #0Ă&#x2021;*Ć&#x17D;,07 7-", TPCPUB EFDFNCFS /BNFOJUF TWPKFNV PUSPLV OFQP[BCOP TSFĹ&#x2DC;BOKF [ #PĂ¤JĹ&#x2DC;LPN JO WPĂ¤OKP [ WMBLPNy "%7&/5/* %6/"+ FOPEOFWOJ J[MFU OPWFNCFS PEIPE J[ /PWFHB NFTUB DFOB &63 PTFCP /PWPMFUOJ BSBOĂ¤NBKJ TJMWFTUSPWBOKB W FWSPQTLJI QSFTUPMOJDBI VHPEOP #"3$&-0/" EOJ MFUBMP &63 UBLTF

TJMWFTUSPWBOKB OB )SWBĂ?LFN o *TUSB ,WBSOFS VHPEOP .&%6-*/ EOJ QPMQFO[JPO JO TJMWFTUSTLB WFĹ&#x2DC;FSKB &63

TJMWFTUSPWBOKB W UFSNBI VHPEOP .03"74,& 501-*$& IPUFM 7JWBU EOJ QPMQFO[JPO JO TJMWFTUSTLB WFĹ&#x2DC;FSKB &63

5FM

XXX SPCJOTPO TQ TJ

(PWPSJ TF EB TP OBĂ?J BSBOĂ¤NBKJ OFLBK QPTFCOFHB 1PKEJUF [ OBNJ JO TF QSFQSJĹ&#x2DC;BKUF EB TP HPWPSJDF SFTOJĹ&#x2DC;OF

0%%*) */ 413045*5&7 10 *;+&./*) $&/") EP EOFWOJ QBLFU TBNP EOFWOJ QBLFU TBNP EOFWOJ QBLFU TBNP

&63 &63 &63

t QPMQFO[JPOJ t OFPNFKFOP LPQBOKF W WTFI CB[FOJI t PUSPDJ EP MFUB CSF[QMBĹ&#x2DC;OP CJWBOKF t

QPQVTUB [B VQPLPKFODF

t W Ĺ&#x2DC;BTV CPĂ¤JĹ&#x2DC;OJI QSB[OJLPW EFDFNCFS CSF[ EP QMBĹ&#x2DC;JMB [B FOPQPTUFMKOP TPCP t VHPEOJ TJMWFTUFSTLJ QBLFUJ t Ă&#x20AC;& 7&%/0 CJPUFSBQJKB QP NFUPEJ ;EFOLB %PNBOĹ&#x2DC;JĹ&#x2014;B

5FM JO JOGP!U UPQPMTJDB TJ t XXX UFSNF UPQPMTJDB TJ

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Čas je za zavarovalniškonaložbene odločitve “Bodite prestrašeni, ko so vsi drugi pohlepni, in bodite pohlepni, ko so vsi drugi prestrašeni!” je nasvet poznavalcev svetovnih kapitalskih trgov. Čas je torej za akcijo!

PAMETNO SI JE ZAPOMNITI ©TEVILKO 080 2864

www.triglav.si

Naložbeno zavarovanje pomeni zavarovati se in hkrati vlagati v posamezne sklade. V kritju zajamčene zavarovalne vsote za primer smrti se zavarovalniške naložbe razlikujejo od borznih ponudb, pojasnjuje Brigita Turk, vodja prodaje v novomeški enoti Zavarovalnice Triglav. V današnjem času je sicer trženje vsega, kar je povezano s skladi, izjemno težko, saj nenehno poslušamo o recesiji. Toda poznavalci pravijo, da je prav v času padanja vrednosti delnic modro kupovati, saj z manj denarja kupimo več enot premoženja. Število kupljenih enot se z vsakim mesečnim vplačilom povečuje. Vlagateljem ponujajo obročno naložbeno zavarovanje z mesečnim vlaganjem; najnižji znesek tega je 30 evrov. Vložena sredstva pa se plemenitijo v enem od 25 skladov. V ponudbi investicijskih skladov Zavarovalnice Triglav so delniški, mešani, obvezniški in posebni skladi. Poleg obročnih naložbenih zavarovanj pa nudijo tudi enkratna naložbena zavarovanja. Ob tem pa se, enako kot pri obročnem, vlagatelj odloča, v katere sklade želi vložiti svoj denar. Štirikrat letno Zavarovalnica Triglav oblikuje tudi akcijske produkte, ki so vezani na eno od večjih svetovnih bank in skladov. Tokrat je to odmevni V.E.P., ki se povezuje s skladom Millenium. Pri akcijskih produktih gre za enkratno vplačilo z garantiranim donosom. Pomembna pa sta tudi njihova dva nova produkta – FLEKS in FLEKS za odrasle. Fleksibilnosti ne nosita le v imenu, ampak tudi v vsebini. FLEKS je investicijsko zavarovanje s pestro izbiro, saj ponuja kombinacijo mesečnih in enkratnih vplačil in omogoča pestro izbiro naložbenih strategij - ponujene so v različnih košaricah. Za upokojence pa je primeren FLEKS za odrasle. Za to populacijo je pomembno, da pri “FLEKSU za odrasle” ne gledajo na zdravstveno stanje, ki pa je pod lupo pri ostalih zavarovalniških možnostih. Zavarujejo se lahko osebe od 50. pa celo do 80. leta starosti. To investicijsko zavarovanje vključuje varčevalni-naložbeni račun, na katerega sta vezana življenjsko in nezgodno zavarovanje. Minimalni mesečni obrok je 25 evrov, minimalni enkratni vložek pa je 50 evrov.

ker je to edina πtevilka, ki jo morate poklicati, Ëe imate prometno nesreËo ali se vam je pokvaril avto. le tako boste lahko uæivali popolno udobje avtomobilskega paketa comfort. z odloËitvijo za paket avtomobilskih zavarovanj comfort bodo vsi problemi z vaπim avtom postali naπi - tako doma kot v tujini. na πtevilko 080 2864 nam boste lahko posredovali prijavo πkode iz vseh avtomobilskih zavarovanj ali Ëe boste potrebovali asistenËne storitve. poπkodovano vozilo bomo odpeljali na pogodbeni servis in vam popravljenega dostavili na dom, v Ëasu popravila pa se boste lahko vozili z nadomestnim. za plaËilo stroπkov na servisu bomo poskrbeli mi, ne glede na povzroËitelja πkode. prihranili vam bomo Ëas, ki bi ga sicer porabili za postopke reπevanja odπkodninskih zahtevkov pri drugih zavarovalnicah. vi pa boste medtem samo udobno uæivali v svetu, ki v celoti deluje. zato je pametno spoznati avtomobilski paket comfort na www.vozim.se.

PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.

BERITE Z NAMI

#*03&40/"/$" .&%*$*/" 13*)0%/045* 7 [BEOKJI MFUJI TNP QSJŘB J[SFEOP IJUSFNV SB[WPKV SFMBUJWOP OPWF LPNQMFNFOUBSOF NFUPEF [ESBWMKFOKB CJPSFTPOBODF LJ EP TFHB OBKCPMKÝF SF[VMUBUF [ESBWMKFOKB DFMP QSJ PCPMFOKJI QSJ LBUFSJI ESVHF NFUPEF TLPSBK BMJ QB TQMPI OJTP CJMF VŘJOLPWJUF (SF [B DFMPWJU CJPMPÝLJ QPTUPQFL [ESBWMKFOKB T GSFLWFODBNJ LJ VTQFÝOP PELSJWB TLSJUF W[SPLF CPMF[FOTLJI QSPDFTPW JO TF PEMJŘOP PCOFTF QSJ ÝUFWJMOJI QBDJFOUJI LJ VQPÝUFWBKP PTOPWOB OBŘFMB UF SBQJKF 1PHMBWJUOJ DJMK CJPSFTPOBOŘOF NFUPEF KF BLUJWJSBUJ MBTUOF UFMFTOF SFHVMBDJKTLF NPŘJ SFEVDJSBUJ NPUFŘF QBUPMPÝLF WQMJWF JO LSFQJUJ m[JPMPÝLB OJIBOKB 'J[JLBMOB NFUPEB [ESBW MKFOKB [ CJPSFTPOBODP QPNFOJ QPNFNCFO OBQSFEFL L PCSBWOBWBOKV CPMF[OJ JO W TWFUV VCJSB OPWP QPU 1SJ[OBOB KF OF MF W ESäBWBI &6 UFNWFŘ UVEJ ESVHPE QP TWFUV

/BŘJO EFMPWBOKB NFUPEF x#JPSFTPOBODB UFNFMKJ OB TQP[OBOKJI CJPm[J LF 7 PTOPWJ KF USFCB WFEFUJ EB JNB UB WTBLB NBUFSJKB WTBLB DFMJDB TWPKF TQFDJmŘOP OJIB OKF P[JSPNB TWPKTUWFOP FMFLUSPNBHOFUOP WB MPWOP EPMäJOP LJ KP KF NPHPŘF J[NFSJUJ ėF OB UFMP EBMK ŘBTB EFMVKFKP ÝLPEMKJWF TOPWJ TUSVQJ PLPMKB WJSVTJ CBLUFSJKF HMJWJDF äJWJMB JUE T TWPKJN PCSFNFOJMOJN TFWBOKFN TF LPNV OJLBDJKB NFE DFMJDBNJ QPSVÝJ UFMP OF NPSF WFŘ LPNQFO[JSBUJ ÝUFWJMOJI PCSFNFOJUFW JO QSJŘOF OBKQSFK SFBHJSBUJ [ MBäKJNJ LBTOFKF QB [ WTF UFäKJNJ CPMF[FOTLJNJ TJNQUPNJ 7 OBÝJ BNCVMBOUJ WFEOP [OPWB VHPUBWMKBNP EB KF LSPOJŘOP PCPMFOKF MBILP HFOTLP [BTOPWBOP BMJ QB TF KF SB[WJMP J[ MFUB OBTUBKBKPŘJI NBOKÝJI PCPMFOK LJ KJN W [BŘFULV OJTNP QPTWFŘBMJ EP WPMK QP[PSOPTUJj QSBWJ EJSFLUPSJDB QSWF CJPSF TPOBOŘOF BNCVMBOUF W /PWFN NFTUV .FSJ .VOJI 1SBW [BUP KF OBEWTF QSJQPSPŘMKJWP EB CJ WTBL ŘMPWFL WTBK FOLSBU PQSBWJM UFTUJSBOKF PCSFNFOJUFW TWPKFHB JNVOTLFHB TJTUFNB JO QSJ UFN VHPUPWJM OB LBUFSJI PSHBOTLJI TJTUFNJI KF NPäOP QSJŘBLPWBUJ UFäBWF ŘF UF OB m[JŘOJ SBWOJ OJTP äF DFMP QSJTPUOF /F LEP MBILP EFTFUMFUKB UPMFSJSB OQS BMFSHJKP OB NMFLP QB QSWF TJNQUPNF BTUNF EPCJ ÝFMF W ÝFTUEFTFUFN MFUV TUBSPTUJ 4 QPNPŘKP CJPSFTPOBOŘOFHB BQBSBUB P[ FMFLUSPE [BKBNFNP UJQJŘOF QBUPHFOF GSFL WFOŘOF W[PSDF CPMOJLB 7[PSDF VTNFSJNP W BQBSBU PE LPEFS KJI QPUFN W PCMJLJ UFSBQFWU TLFHB QBLFUB OJIBOK WSOFNP W UFMP OB UPŘOP EPMPŘFOB NFTUB LJ KJI PESFEJ UFSBQFWU 1P TUPQFL KF OFCPMFŘ JO QSJNFSFO UVEJ [B NBKIOF PUSPLF JO OPTFŘOJDF

5FMP OB UB OBŘJO [BŘOF J[MPŘBUJ PCSFNFOJM OF TVCTUBODF JO QPTUPQPNB W[QPTUBWMKBUJ SFTPOBODP P[JSPNB QSJNFSOP NFEDFMJŘOP LPNVOJLBDJKP

,BK [ESBWJ CJPSFTPOBODB #JPSFTPOBODP EBOFT WFŘJOB MKVEJ QP[OB [B SBEJ J[SFEOP VTQFÝOFHB [ESBWMKFOKB BMFSHJK LJ TF OBOBÝBKP OB BTUNBUJŘOB PCPMFOKB P[ UFäBWF [ EJIBMJ UFS LPäOF UFäBWF -F NBMP MKVEJ QB KF TF[OBOKFOJI T UFN EB JNBKP MBILP UVEJ OFLBUFSF ESVHF UFäBWF LPU TP OQS NJHSFOB WOFUB TMV[OJDB QSFCBWJM BMJ QPWTFN PCJŘBKOB DJTUB TWPK W[SPL W OFQSFOBÝBOKV EPMPŘFOF TVCTUBODF P[ W BMFSHJKJ (SF UPSFK [B PE[JW DFMJDF OB QBUPHFOJ ESBäMKBK ;BUP KF USFCB OB [BŘFULV OBKQSFK EJBHOPTUJDJSBUJ W[SPLF JO ÝFMF OBUP EPMPŘJUJ QSJPSJUFUP QPTBNF[OJI UFSBQJK #JPSFTPOBODB W SPLBI J[LVÝFOFHB UFSBQFWUB VTQFÝOP [ESBWJ WFŘJOP BLVUOJI JO LSPOJŘOJI PCPMFOK JO W WFŘJOJ QSJNFSPW TF MKVEKF EPCSP PE[PWFKP OB UFSBQJKF 1P FWSPQTLJ TUBUJTUJLJ KF LBS VTQFÝOP P[ESBWMKFOJI BMFSHJK LJ KJN ÝPMTLB NFEJDJOB UFäLP QSJEF EP äJWFHB x7 UFSBQFWUTLFN QPTUPQLV TUB OBEWTF QP USFCOB QPUSQMKFOKF JO ŘBT *MV[PSOP KF OBNSFŘ QSJŘBLPWBUJ EB LSPOJŘOP CPMF[FO LJ TF KF SB[ WJKBMB EFTFU JO WFŘ MFU MBILP QP[ESBWJNP W USFI UFSBQJKBI 1PWQSFŘOP BSUSP[OF CPMFŘJOF PCPMFOKB TLMFQPW EFQSFTJKF JO QPEPCOF QSJ NFSF T QSFLJOJUWBNJ [ESBWJNP UVEJ QPMESVHP

MFUP JO WFŘ LBS QB UVEJ OJ WFEOP QSBWJMP 1SFE MFUPN EOJ TNP OBNSFŘ TBNP W PTNJI UFSBQJKBI QP[ESBWJMJ QPMJBSUSJUJT TLMFQPW QSJ CPMOJDJ LJ KJ UVEJ J[SFEOP NPŘOJ BOBMHFUJLJ OJTP NPHMJ [NBOKÝBUJ CPMFŘJO /B ESVHJ TUSB OJ QB MBILP MF CMBHP WOFUKF QSJ EPMPŘFOFN CPMOJLV [ESBWJNP EMKF LPU KF UP PCJŘBKOP 1SJ QPÝLPECBI BMJ QPTUPQFSBUJWOFN USFUNBOV MBILP [B IJUSFKF QPTQFÝJNP SFHFOFSB DJKP DFMJD /FWFSKFUOP KF LBLP IJUSP J[HJOFKP IFNBUPNJ JO FEFNJ EPCMKFOJ OB UB OBŘJO j QSBWJ .FSJ .VOJI 7TBL ŘMPWFL KF TWFU [BTF JO TF MBILP SB[MJŘOP PE[PWF OB UFSBQFWUTLF WJCSBDJKF ;BUP KF [FMP OFIWBMFäOP äF WOBQSFK QPTUBWMKBUJ QSPHOP[F HMFEF [ESBWMKFOKB TBK UFSBQFWU UVEJ OF WF BMJ CPMOJL EPNB VQPÝUFWB WTF OBTWFUF LJ KJI W QJTOJ PCMJLJ QSFKNF PC QSWFN PCJTLV 4WPKF WSTUFO QSPCMFN QSJ [ESBWMKFOKV MBILP QSFE TUBWMKBKP BNBMHBNTLF [BMJWLF W [PCFI LJ TP TQPTPCOF T TWPKJNJ OBQFUPTUOJNJ UPLPWJ EFMOP BMJ QPQPMOPNB J[OJŘJUJ UFSBQFWUTLF TJHOBMF x/BWLMKVC J[WSTUOJN SF[VMUBUPN CJPSFTPOBO DB OJ WTFNPHPŘOB NFUPEB LJ CJ QPNBHBMB WTBLFNV CPMOJLV JO W WTFI QSJNFSJI 1SJ OFLB UFSJI BWUPJNVOJI PCPMFOKJI [MPNJI JO UFäKJI EFHFOFSBDJKBI KF MBILP MF EPCSB QPEQPSOB NFUPEB LMBTJŘOFNV [ESBWMKFOKV /PCFOB BM UFSOBUJWOB NFUPEB OBNSFŘ OF NPSF PCVEJUJ NSUWJI DFMJD W äJWMKFOKF JO QSBW KF EB P NF KBI [ESBWMKFOKB äF W EJBHOPTUJŘOFN QPTUPQ

PREMOŽENJSKO SVETOVANJE

OF[ESBWP äJWJNP OF MF OBŘJO QSFISBOKFWBOKB UVEJ QPHPTUF TUSFTOF TJUVBDJKF TP W[SPL EB PSHBOJ[FN OF NPSF WFŘ UPMFSJSBUJ PCSFNFOJ UFW JO KJI m[JŘOP J[SB[J OB OBKCPMK ÝJCLJ UPŘLJ 1PTFCOFHB QPNFOB TP UVEJ HFPQBUPHFOB TFWBOKB JO FMFLUSPTNPH PCSFNFOJUWF LJ KJI [BTMFEJNP QSJ WFŘJOJ QBDJFOUPW LJ QSJIBKBKP [ CFOJHOJNJ JO NBMJHOJNJ PCPMFOKJ /F[ESBW OBŘJO äJWMKFOKB QPTQFÝVKF SB[WPK HMJWJD LJ T TQSPÝŘBOKFN UPLTJOPW PCSFNFOJKP MJNGOJ TJ TUFN JO PSHBOF J[MPŘBOKB KFUSB MFEWJDF [BUP äF QSJ QSWJI UFSBQJKBI QPTLSCJNP [B VTUSF[OP QPEQPSP äJWMKFOKTLP QPNFNCOJI J[MPŘFWBM OJI TJTUFNPW /B TQMPÝOP VHPUBWMKBNP EB CPMOJLJ [FMP UFäLP TQSFNJOKBKP TWPKF QSFISB OKFWBMOF OBWBEF JO ÝFMF SFTOP PCPMFOKF KJI QSJTJMJ EB [BŘOP OB äJWMKFOKF HMFEBUJ [ ESVHFHB [PSOFHB LPUB j QSBWJ .FSJ .VOJI

5FSBQFWUTLJ VTQFIJ QSJ CJPSFTPOBOǏOJ NFUPEJ [ESBWMKFOKB [BIUFWBKP UFTOP TPEFMPWBOKF UFSBQFWUB JO QBDJFOUB HSF [B QPTFCOP JOUFSBLDJKP NFE PCFNB 5FSBQFWU NPSB JNFUJ TFWFEB ǏWSTUP TUSP LPWOP QPEMBHP JO CSF[ UFHB NV UVEJ OBKCPMKÝB BQBSBUVSB OF QPNBHB QSJ EFMV ;FMP QPNFNCOP KF EB QSJ QSWFN PCJTLV QBDJFOUB OBQSBWJ J[ǏSQOP BOBNOF[P OB QPEMBHJ LBUFSF MBILP VHPUPWJ MPLBDJKP QBUPHFOJI OJIBOK P[JSPNB W[SPL [B PCPMFOKF #PMOJLB KF USFCB QP[PSOP QPTMVÝBUJ LBKUJ WTBL QPEBUFL LJ HB CPMOJL QPWF MBILP JHSB LMKVǏOP WMPHP QSJ EPMPǏJUWJ UFSBQJK 5FSBQFWU NPSB W QSWFN TLMPQV PQSBWJUJ MF HMBWOF UFSBQJKF JO TF OF TNF J[HVCMKBUJ W QPESPCOPTUJI TLSBULB QPJ[ LVTJUJ J[CPMKÝBUJ CPMOJLPWP TUBOKF T ǏJN NBOK UFSBQJKBNJ ;BUP TP UFTUJSBOKB NFE UFSBQJKBNJ OFPC IPEOP QPUSFCOB /B ESVHJ TUSBOJ QB NPSB CPMOJL W ǏBTV UFSBQJK VQPÝUFWBUJ OBTWFUF UFSBQFWUB JO #JPSFTPOBODB W 4MPWFOJKJ [BǏBTOP J[ QSFISBOF J[MPǏJUJ WTF LBS NV ÝLPEJ -F OB UB OBǏJO MBILP QSJǏBLVKF VTUSF[OF SF[VMUBUF 7 4MPWFOJKJ KF LBS OFLBK UFSBQFWUPW LJ TF QP LPOǏBOJI UFSBQJKBI j QPVEBSKB .VOJIPWB VLWBSKBKP [ CJPSFTPOBOŘOJN [ESBWMKFOKFN #JPSFTPOBODB TQBEB W BMUFSOBUJWOF NFUPEF LV QPVŘJNP CPMOJLB ; CJPSFTPOBODP MBILP UFS OBSBWF P[JSPNB CJWBMOFHB PLPMKB 7FEOP [ESBWMKFOKB JO NFE UFSBQFWUJ TP UBLP [ESBWJMDJ OB EPMPŘFOFN TJTUFNV W[QPTUBWJNP USBKOP TF BMFSHFO OBIBKB W PLPMKV CPMOJLB /BKWFŘ LPU [ESBWOJLJ 1SJODJQ EFMPWBOKB KF FO TBN SBWOPWFTKF WŘBTJI QB KF CPMOJLV ŘF[ ŘBT LSBU MKVEKF OFVTUSF[OP SFBHJSBKP OB QSÝJDP JO NPSB CJUJ PTOPWB WTFN UFSBQFWUPN TQFU QPUSFCFO UFSBQFWUTLJ TJHOBM QSFEWTFN NPLF NMFLP KBKDB IJÝOJ QSBI DWFUOJ QSBI *[PCSBäFWBOKB TP OB WPMKP W PCMJLJ TFNJOBSKFW QSJ BMFSHJKBI QSJ LBUFSJI QSJEF EP NPEJmLBDJK JO QFMPE "TUNB OFWSPEFSNJUJT HBTUSJUJT [B UFS EFMBWOJD EPNB JO W UVKJOJ QSFUFäOP W UPLTJOPW W PLPMKV j QPVEBSKB .VOJIPWB QSUKF CPMFŘJOF TLMFQPW JO LBSEJPWBTLVMBSOF /FNŘJKJ TFWFEB QB KF QPMFH UFHB USFCB 4JTUFN UFSBQJK VTQFÝOP QPEQJSB [ESBWMKFOKF NPUOKF TP MF EFM TJNQUPNPW BMFSHJŘOJI SF WMPäJUJ WFMJLP OBQPSPW W TBNPJ[PCSBäFWBOKF PEWJTOPTUJ QSFEWTFN PE UPCBLB ESPHF JO BLDJK 5VEJ QSPCMFN OFQMPEOPTUJ JNB EFMOP 7FŘKJ EFM MJUFSBUVSF KF OBNSFŘ EPTUPQOF MF ISBOF 4 UFTUJSBOKFN MBILP VHPUBWMKBNP MBILP W[SPL W JOUPMFSBODJ OB EPMPŘFOP TOPW W OFNÝLFN KF[JLV #JPSFTPOBOŘOB NFUPEB WSTUP TVCTUBOD ISBOB QJKBŘB [ESBWJMB JUE OBKTJ TF UP ÝF UBLP OFWFSKFUOP TMJÝJ ;BUP KF [ESBWMKFOKB KF CMJ[V WTFN LJ äFMJKP QP OBSBWOJ LJ OFHBUJWOP WQMJWBKP OB CPMOJLB SBWOP UBLP J[SFEOP QPNFNCOP EB TJ UFSBQFWU W[BNF QPUJ JO CSF[ TUSBOTLJI VŘJOLPW QSJUJ EP [ESBWKB [ WJUBNJOTLJN UFTUPN MBILP VHPUPWJNP EPWPMK ŘBTB [B QSWP BOBNOF[P LBKUJ MF OB UBL JO KP VQPSBCMKBKP WTJ TMPKJ QSFCJWBMTUWB UVEJ EFGJDJU BMJ QSFTFäFL EPMPŘFOFHB WJUBNJOB OBŘJO MBILP VHPUPWJ W[SPLF LJ TP QSJQFMKBMJ EP [ESBWTUWFOJ EFMBWDJ W PSHBOJ[NV LBS MBILP QSJWFEF EP UFäKJI CPMF[OJ %FKTUWP KF EB MKVEKF WTBLP MFUP CPMK 0HMBTOP TQPSPŘJMP NPUFOK W NFUBCPMJ[NV

/BKQPHPTUFKÝF CPMF[OJ x 7 OBÝJ BNCVMBOUJ KF OBKWFŘ CPMOJLPW [ BMFSHJKBNJ LPäF JO EJIBM "MFSHJKB KF OBNSFŘ NPUOKB QSJ LBUFSJ TF JNVOTLJ TJTUFN CVSOP PE[PWF OB TOPWJ LJ TJDFS TQMPI OJTP ÝLPEMKJWF -KVEKF QSJIBKBKP W TUJL [ BMFSHFOJ J[ QSFISBOF

*;7*3 .FSJ .VOJI T Q ÀNBSKFÝLB DFTUB /PWP NFTUP 5FM (4. F QPÝUB J[WJS NVOJI!TJPM OFU XXX J[WJS[ESBWKB DPN

28 28

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Darilo z okusom medu Kakšno darilo si želimo in s kakšnim darilom bi radi razveselili svoje najdražje? Odgovori so v smislu: biti mora nekaj izbranega, dobrega, lepega, uporabnega … in če se le da, cenovno sprejemljivega. Vse to je združeno v ponudbi Medenega butika Voglar iz Šmarjeških Toplic. Družinsko čebelarstvo Voglar se lahko pohvali z več zlatimi medaljami za kvaliteto medenega vina in likerjev, sicer pa ponujajo še vrsto svojih izdelkov. V ličnih kozarcih različnih velikosti je gorjanski med, v darilni embalaži so kozarčki medu z marelicami ali z jabolčnimi krhlji … Njihov novi artikel je medeni kis. To je izdelek iz medu in je povsem naraven proizvod. Posebnost v njihovi ponudbi je kremni med, ki je bele barve in kremaste strukture. Narejen je po posebnem tehnološkem postopku, kjer se naravnemu medu ne dodaja ničesar. Med medenimi izdelki ne sme manjkati Apriroyal, mešanica medu, cvetnega prahu in matičnega mlečka, kar krepi imunski sistem. To in še marsikaj z medeno vsebino je ponujeno v tankočutno oblikovani embalaži in z dodelano opremo. Vsak izdelek zase je tako že sam po sebi darilo.

K medu sodi tudi čaj - božični in sadni, ki že diši in vabi. Del ponudbe v Medenem butiku so tudi proizvodi iz medu francoskega proizvajalca, ki poslovno sodeluje z Andrejem Voglarjem. Paleta teh proizvodov obsega visoko koncentriran propolis na osnovi olja, naravna mila z medom, šampon na osnovi medu, propolisove sadne bonbone, ki razvajajo in hkrati učinkovito varujejo grlo, in še marsikaj. Osrednji poudarek pa je seveda na domačih proizvodih čebelarstva Voglar in na njihovem spremljajočem programu. Tako kot vsebini, se posvečajo tudi embalaži in posameznim uporabno dekorativnim predmetom, kakršna je glinena čutara z medenim likerjem. To lepo darilo so v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji prejeli vsi predsedniki vlad in evropski parlamentarci, na kar so še posebej ponosni. Vse to nima prav dolge zgodovine; pred slabimi sedmimi leti si je njihov takrat 12letni sin Luka zaželel kužka ali čebele. Starša sta sledila njegovem željam in mu kljub temu da so netipična kmečka družina, omogočile nakup čebel. Čebelarstvo je hitro preraslo okvirje hobija. Leta 2005 se je -

zaradi želje po spremembi življenjskega načina - oče Andrej odločil, da se profesionalno poda v svet čebelarstva in proizvodnjo medenih izdelkov, s poudarkom na darilih iz medu. Tako je iz hobija nastala velika dejavnost. Zastavil jo je zelo resno – od izobraževanja do iskanja optimalnih rešitev, izvirnih pristopov in nenehnega stremljenja h kakovosti pri prav vsaki podrobnosti te dejavnosti. Danes se lahko pohvalijo s sodobno proizvodnjo; toda s tem še niso dosegli končnega cilja, kajti Andrej Voglar pravi, da ima še tisoč idej, povezanih z okusom po medu. Odslej jim bo to še lažje teklo, saj so nedavno dosegli želen cilj – poleg najsodobnejše proizvodnje imajo tudi zelo eleganten Medni butik, delo arhitekta Bernarda Kramariča. Tako so celovito zaokrožili svojo dejavnost, kar je na področju čebelarstva edinstveno v Sloveniji. S čebelarstvom živi cela družina – poleg očeta in sina Luke, ki sta prava raziskovalca na tem področju, po svojih možnostih pomagata tudi mamica in najmlajša hči Ana. Vsa njihova darila so pristna in izdelana s pridihom domačnosti iz zakladnice ljudskega izročila. Izdelki so našli pot do najzahtevnejših kupcev v Sloveniji in tujini, ki so navdušeni nad celovito in domiselno ponudbo.

L. J.

7 13";/*Ǝ/& %/* 4 Ǝ6%07*5*. 0(/+&.&50. #MJäB TF QSB[OJŘOJ ŘBT LJ HB CPNP OBKWFSKFUOFKF QSF äJWFMJ W LSPHV TWPKJI OBKESBäKJI W LSPHV QSJKBUFMKFW EPNB BMJ OB QSPTUFN #PäJŘOF JO OPWPMFUOF QSB[OJLF TJ CPNP QPQFTUSJMJ [ PCEBSPWBOKJ QSJQSBWP QSB[OJŘOJI EPCSPU UFS PCJTLPWBOKFN QSJKBUFMKFW [B LBUFSF TJ TLP[J MFUP OJTNP W[FMJ EPWPMK ŘBTB 7TBLP MFUP TP QSB[OJLJ QSJMPäOPTU EB TF TQPNOJNP QSJKFUOJI USFOVULPW LJ TNP KJI EPäJWFMJ JO VTUWBSJMJ W J[UFLBKPŘFN MFUV 5SFOVULJ LJ CPEP PTUBMJ W OBÝJI TSDJI JO OBN EBKBMJ OBWEJI [B OBQSFK UFS TQPECVEP EB OB QPEMBHJ UFHB OBSFEJNP UVEJ OFLBK OBŘSUPW [B QSJIPEOPTU ėBSPCOF USFOVULF UFI QSB[OJŘOJI EOJ OBN MBILP QSJ ŘBSBKP UVEJ SB[MJŘOJ QJSPUFIOJŘOJ J[EFMLJ QSFEWTFN ŘVEPWJUJ PHOKFNFUJ [ OBKSB[MJŘOFKÝJNJ TWFUMPCOJNJ VŘJOLJ W NBWSJŘOJI CBSWBI %BOFT TJ MBILP QSFLSBTOF PHOKFNFUF QSJQSBWJNP LBS EPNB TBK WBN W OBÝJ QSP EBKBMOJ QPOVKBNP WFMJLP J[CJSP UPWSTUOJI J[EFMLPW 7 QSB[OJŘOFN ŘBTV CP VQPSBCB QJSPUFIOJŘOJI TSFETUFW QSFDFK OBSBTMB #PEJUF QSFWJEOJ QSJ OKJIPWJ VQPSBCJ 1JSPUFIOJŘOF [NFTJ TP TOPWJ LBUFSJI PTOPWOJ OBNFO KF EB QSJ J[HPSFWBOKV EPTFHBKP TWFUMPCOJ UPQMPUOJ EJNOJ BMJ [WPŘOJ VŘJOFL 1JSPUFIOJŘOJ J[EFMLJ QB WTF CVKFKP UF [NFTJ 6WSÝŘBNP KJI PE * EP *7 LBUFHPSJKF 5 5 UFS 1 JO 1 1SPEBKB PHOKFNFUOJI J[EFMLPW * LBUFHPSJKF LBUFSJI HMBWOJ VŘJOFL KF QPL KF EPWPMKFOB PE EP EFDFNCSB OKJIPWB VQPSBCB QB KF EPWPMKFOB PE EFDFNCSB EP KBOVBSKB

6QPSBCB QJSPUFIOJŘOJI J[EFMLPW QSWFHB SB[SFEB LKFS KF VŘJOFL QPL KF QSFQPWFEBOB W TUSOKFOJI TUBOPWBOKTLJI OBTFMKJI W [HSBECBI JO WTFI [BQSUJI QSPTUPSJI W CMJäJOJ CPMOJÝOJD W QSFWP[OJI TSFETUWJI [B QPUOJÝLJ QSPNFU OB QPWSÝJOBI LKFS QPUFLBKP KBWOJ TIPEJ BMJ KBWOF QSJSFEJUWF 7 TUBOPWBOKTLJI [ESBECBI KF EPWPMKFOB VQPSBCB * LBUFHPSJKF ŘF KF P[OBŘFOP [B UBLP VQPSBCP 1SPTUPS QSJQSBWF PHOKFNFUB NPSB CJUJ PE TUBWCF PE EBMKFO OBKNBOK NFUSPW #BUFSJKF NPSBNP QPTUBWJUJ OB USEOB UMB 1SJ TQVÝŘBOKV SBLFU TJ W UMB [BCJKFNP QSJ NFSOF DFWJ BMJ WFŘKF TUFLMFOJDF OBQPMOKFOF [ WPEP 1P [BLPOV TF MBILP W 4MPWFOJKJ QJSPUFIOJŘOJ J[EFMLJ LV QJKP CSF[ EPWPMKFOKB [B OBLVQ 0TFCBN NMBKÝJN PE P[JSPNB MFUB KF EPWPMKFOB MF QSPEBKB JO VQPSBCB QJSPUFIOJŘOJI J[EFMLPW QSWJI EWFI SB[SFEPW QB ÝF UP TBNP QPE OBE[PSTUWPN TUBSÝFW BMJ TLSCOJLPW /BKQPNFNCOFKÝF QSBWJMP QB KF EB TF NPSBKP QJSP UFIOJŘOJ J[EFMLJ VQPSBCMKBUJ MF W TLMBEV [ OBWPEJMJ QSPJ[WBKBMDB 1SFQPWFEBOB QB KF QSFEWTFN QSFEFMBWB QJSPUFI OJŘOJI J[EFMLPW [BSBEJ QPWFŘBOKB VŘJOLB VQPSBCB W ESVHJI QSFENFUJI QSFQSPEBKB JO MBTUOB J[EFMBWB QJ SPUFIOJŘOJI J[EFMLPW BMJ [NFTJ ;BSBEJ OFVQPÝUFWBOKB QSBWJM TNP W QSFUFLMJI MFUJI CFMFäJMJ OBKWFŘ QPÝLPEC ÇFMJNP WBN PCJMP QSJKFUOJI USFOVULPW W QSB[OJŘOJI EOFI UFS J[QPMOJUFW WBÝJI äFMKB W QSJIBKBKPŘFN MFUV +PäF (B[WPEB JO FLJQB QSPEBKBMOF .",

30 30

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Svečane jedi za svečane dni V veselem decembru in še zlasti na silvestrovo povsod lepo diši in povsod so na mizi izbrane jedi; tako je doma in tako je v gostiščih. Izjemne ponudbe se kar vrstijo, vsaka zase pa je zanimiva. Zato zagotovo ne moremo govoriti o najboljši ali o najslabši praznični ponudbi; vse so bogate, zanimive, dobre. Za predstavitev pa smo izbrali Vilo Otočec, ki – po besedah njihovega glavnega kuharja Aleša Pavliča - zadovoljuje širok krog gostov. S prijaznim in veselim Alešem, kakršen gostinec mora biti, smo poklepetali o njihovih prazničnih jedeh. “Pripravili smo tri menije, enega celo brezmesnega. Ponujamo jedi, ki jih na domači mizi ponavadi ni, saj to zahteva praz-

Aleš Pavlič

nični čas.” Aleš pripoveduje o sodobnih trendih v kulinariki, ki z novimi okusi prinašajo novo svežino. Njihovi meniji ponujajo preverjeno kombinacijo tradicionalnih in novejših jedi. Taka je tudi ena od predjedi: roladica iz ajdove palačinke in lososove terine z mariniranimi zelenimi šparglji. Tradicionalnejša pa je predjed s tatarskim biftkom, obloženim z domačo kmečko salamo, ki pa jo dopolnjuje še solatna mimoza. Ali pa popečen mladi sir s kraškim zašinkom in telečjo pašteto na rukoli. Juhe so klasične – jurčkova in goveja. Fantazija se seveda sprošča pri glavnih jedeh. Ostrižev file, popečen na maslu, s smetanovimi jurčki, zelenjavna zloženka, zdrobovi hrustanci ter solata. Drugi izbor ponuja nadevano roladico iz svinjskega hrbta v omaki penine, ocvrt piščančji medaljon z mandljevo skorjico, sledi pri Slovencih zelo priljubljen pražen krompir z jabolki ter zelenjavna sestavljanka in solata. Tretji meni pa prinaša pečene puranje prsi s suhimi slivami, pljučni medaljon v vinski omaki s pršutom, pečene krompirjeve kocke, domač sirov štrukelj ter na maslu sortirano zelenjavo in seveda solato. No, kuhar Aleš pa opozarja na sladice, še zlasti na hruško, kuhano v vinu, servirano z vanilijevo kremo in čokoladnimi ostružki. Zanimiva je tudi lešnikova rolada s flambiranim sadnim podlivom ali pa čokoladna rezina s podlivom karamelne omake. Alešu Pavliču pa se je pridružila tudi Milena Gorše, ki skrbi za slaščičarno v Vili Otočec. December je sladak mesec, zato je predstavila nekaj njihovih najbolj priljubljenih slaščic. Pravi, da gostje pohvalijo njihove kremne rezine, ki jih pečejo po naročilu, da so priljubljene tudi jogurtove torte s sadjem in ledene torte. Radi ponudijo tudi belo pito in t.i. ruske kape. Pečejo tudi vse vrste potic, ki so v decembru še posebno iskane. Med

Milena Gorše

njimi je prav posebna “črna potica” iz temnega testa in s svetlim kokosovim nadevom. In kaj nam od svojih receptov za domačo uporabo priporočata Milena Gorše in Aleš Pavlič? Milena nam je zaupala recept za orehove štruklje. Za testo potrebujemo: 0,55 kg moke 3 dag kvasa 10 dag sladkorja 1,6 dag masla 2 jajci 1,5 dcl mleka malo ruma in vanilij sladkorja Za nadev potrebujemo: 0,55 kg orehov 4 jajca 20 dag sladkorja malo ruma in cimeta ter mleko po potrebi Aleš pa priporoča enostavno in hkrati svečano jed: telečje medaljone iz “ribice” v jurčkovi omaki. Soljene in malce popoprane medaljone popečemo in jih zložimo na krožnik. Na čebuli, ki jo popražimo, dušimo na drobno zrezane jurčke, dodamo strt česen, posipamo z moko in zalijemo z govejo juho. Na koncu dodamo še nasekljan peteršilj in s to omako prelijemo medaljončke. Ponudimo skupaj s sirovimi štruklji in odlična jed je pripravljena, prijazno razloži kuhar Aleš.

Vsak Ä?etrtek

DOBER TEK

4LSCJ [B OFQP[BCOP QPHPTUJUFW QSFQVTUJUF OBN WJ QB VäJWBKUF T TWPKJNJ HPTUJ PC EPCSJI KFEFI JO J[CSBOJI QJKBǏBI

(PTUJÝŘF %FäNBS KF TPEPCOP HPTUJÝŘF [ VSFKFOP SFTUBWSBDJKP W LBUFSJ MBILP HPTUJNP HPTUPW 7 QPMFUOJI NFTFDJI TUSFäFNP OB QSJKFUOFN MFUOFN WSUV PE LPEFS KF MFQ QPHMFE OB OBSBWP 1PHPTUJUWF QSJQSBWMKBNP UVEJ W QPTFCOJ TPCJ LJ TQSFKNF PTFC *NBNP WFMJLP QBSLJSJÝŘF JO EPTUPQ [B JOWBMJEF

/BÝB QPOVECB UFNFMKJ OB USBEJDJPOBMOJI TMPWFOTLJI KFEFI JO KF TFTUBWMKFOB UBLP EB MBILP WTBL HPTU OBKEF LBK [BTF 1POVKBNP WBN IMBEOF [BŘFUOF KFEJ KFEJ OB äMJDP UPQMF QSFEKFEJ TMBWOF KFEJ TPMBUF TMBEJDF TJSF TBEKF 1PTLSCJNP UVEJ [B HPTUF T QPTFCOJNJ QSFISBNCFOJNJ OBWBEBNJ LPU TP WFHFUBSJKBOTLF SB[MJŘOF KFEJ EJFUOF UFS PTUBMF äFMKF QPTBNF[OJLPW 653*/,* *; /"À& 45"-/& 10/6%#& QPSPLF T TQSFKFNPN OB UFSBTJ IMBEOPoUPQMJ CJGFKJ OB LSBKV EPHPELB EOFWOB QPOVECB HPUPWJI KFEJ CPHSBŘ WBNQJ EPNBŘ QFŘFO TJS QPVEBSFL OB QSJQSBWJ OBSBWOF LVIJOKF EOFWOP TWFä EPNBŘ LSVI ÝUSVLMKJ SB[MJŘOJ LSP LFUJ WTBL EBO ÝUJSJ WSTUF NBMJD SB[MJŘOB LPTJMB B MB LBSU QP J[CJSJ HPTUB

104&#/" 10/6%#" %WBLSBU MFUOP EBMNBUJOTLB LVIJOKB [ äJWP EBM NBUJOTLP HMBTCP +FTFOJ EJWKBŘJOTLF KFEJ SB[MJŘOF KFEJ [B NBSUJOP WBOKF WBMFOUJOPWP EBO äFOB UFS PTUBMF SB[MJŘOF QPTFCOF EPHPELF 0SHBOJ[JSBOKF LVMUVSOJI WFŘFSPW JO QPTMPWOJI HPTUPWBOK

0HMBTOP TQPSPŘJMP

7-"%0 %&Ç."3 T Q -KVCMKBOTLB DFTUB /PWP NFTUP 5FM (TN F NBJM TUFGLB EF[NBS!WPMKB OFU XXX GSFFUJNF TMPWFOJKB UW

AVTO TIMES PREDSTAVLJA

priloga dolenjskega lista

Test: Peugeot 308 SW 1,6 THP

Karavan s stilom K

ot je pri Peugeotu že tradicija, po predstavitvi osnovnega modela 308, ki se je že dodobra prijel na trgu, sledi še predstavitev karavana. Da bi se izognili notranji konkurenci s Citroenom, pri Peugeotu ne izdelujejo majhnih enoprostorcev, temveč izvedbo, poimenovano SW. S tem Peugeot ni oškodovan, kar najbolje potrdijo podatki, da je bil prejšnji model 307 SW izdelan v več kot milijon primerkov. In tako je pred nami novi 308 SW z velikim nahrbtnikom, ki omogoča lažji prevoz številčnejše družine z veliko prtljage ali pa prevoz kakšnega kosa pohištva, hladilnika ali pralnega stroja. Oblika zadnjega dela je zato povsem podrejena namenu, kar je morda v manjšem neskladju z agresivnim izgledom sprednjega dela, a zato omogoča lahkoten in širok dostop do prtljažnika, kjer se lahko odpre tudi samo steklo.

C i lljj o p rra av i č u e d sstt v o ujj e s rre vo V želji, da se čim bolj približa kupcem, ki sicer imajo potrebo po manjšem enoprostorcu, a jim takšno vozilo ni všeč, ima 308 SW v drugi vrsti tri posamične sedeže, lahko pa še dva lepo zložena v prtljažniku (doplačilo), spredaj pa veliko vetrobransko steklo, ki se nadaljuje v dolgo panoramsko streho, kar ima nalogo šarmirati potencialne kupce in notranjost narediti čim bolj svetlo. Slednja je sedaj tudi večja, saj je samo vozilo za sedem centimetrov daljše, za pet širše in za dva centimetra višje od predhodnika. Prostora je tako vedno dovolj tudi pri prevozu petih potnikov, saj je glede na osnovni model 308 SW daljši za 22 centimetrov in ima za deset centimetrov večjo medosno razdaljo. Iz tega razloga je 308 SW enako gostoljuben do potnikov in do prtljage. Vse pa je odvisno od postavitve sedežev v drugi vrsti, saj le-ti postavljajo pogoje, ali bodo potniki zadaj imeli več prostora za kolena ali pa bo izza njih vsaj 585 litrov prtljažnega prostora. Z zlaganjem sedežev se prtljažnik poveča celo do 2149 litrov (merjeno do strehe), če pa preklopimo naslon sovoznikovega sedeža, je v SW-ju možno prevažati tudi predmete, dolge do 3 metrov.

380 SW se med vožnjo ne razlikuje od osnovne verzije, lahko pa prepelje tudi sedem oseb.

Prtljažnik ima nizek nakladalni rob, od praktičnih stvari pa je vredno omeniti tudi akumulatorsko svetilko v njem. Ima pa prtljažnik še eno prednost - po želji lahko dokupite in vanj posadite dva dodatna sedeža, s čimer postane 308 SW sedemsed. Voznikov prostor ni doživel sprememb, vse, kar je na voljo pri osnovnem tri- ali petvratnem 308, je tudi v SW-ju. To pomeni, da je položaj za volanom odličen, da je plošča z merilniki klasične razporeditve pregledna in očem prijazna, sredinska konzola pa polna stikal za krmiljenje sistemov, ki delajo vožnjo prijetnejšo. Veliko je tudi odlagalnih površin in predalov, ki so razporejeni po celem vozilu. V predal v vratih lahko spravite celo 1,5-litrsko plastenko s pijačo.

P rre e p r i č lljj i v b e n c i n e c V testnem 308 SW-ju sem lahko preizkusil bencinski motor, ki je bil razvit v sodelovanju PSA skupine z BMW-jem. Pod motornim pokrovom se je tako nahajal 1,6-litrski bencinec z oznako THP, kar pomeni, da motor s pomočjo turbo polnilnika z variabilno geometrijo lopatic, valvetronic variabilnim razvodom ventilov in neposrednim vbrizgom razvija zavidljivih 110 kW oz. 150 KM. V mirovanju je skoraj neslišen, ob dodajanju plina pa se oglasi s prijetnim zvokom, še posebej ko vrtljaji presežejo 3000. Motor je izredno prožen, za kar skrbi kar 240 Nm navora, a vseeno ga je dobro držati nad 2000 vrtljajev, saj so od tega območja naprej pospeški veliko bolj prepričljivi. Za prenos moči skrbi ročni šeststopenjski menjalnik, ki je natančen, znižuje porabo, ob hitri in pravočasni uporabi pa nudi tudi športne užitke. Vozne lastnosti so prav tako ustrezne. Čeprav je podvozje nastavljeno in prilagojeno večji obremenitvi in višjemu težišču, pa razlik v vožnji glede na osnovni model ne boste čutili. Natančen elektrohidravličen volanski mehanizem poskrbi, da vozilo vedno sledi želeni liniji, ob pretiravanju pa so do določene meje na voljo tudi različni elektronski pripomočki (ABS, ESP, EBD). Pretirava pa se lahko zelo hitro, saj vozilo s tem motorjem do 100 km/h pospeši že v devetih sekundah in doseže kar 210 km/h končne hitrosti. Peugeot 308 SW je zelo uravnotežen in uporaben avtomobil, saj je nasledil vse dobre lastnosti manjših enoprostorcev in kompaktov. Od prvih prilagodljivo notranjost in razpoložljiv prostor, od drugih pa odlične vozne lastnosti.

Borut Štajnaher Bor ut Št ajnaher

Te h n i č n i p o d a t k i Motor: bencinski, štirivaljen, štirje ventili na valj, neposredni vbrizg, turbo polnilnik Prostornina: 1598 ccm; najvišja moč: 110kW/15 KM; največji navor: 240 Nm/1400 vrt/min; dolžina: 4500 mm; širina: 1879 mm; višina: 1555 mm; medosna razdalja: 2708 mm; masa/nosilnost: 1384/550 kg; prtljažnik: 585/ 1760 l; najvišja hitrost: 210 km/h: pospešek od 0 – 100 km/h: 9,2 s; povprečna poraba na 100 km: 8,7 l

34 34

NEVIDNE NITI

priloga dolenjskega lista

Simon Potokar

Frizer s kameleonom in še čem … K

o je moj kameleon nerazpoložen ali celo prestrašen, je temno sive barve. Čim pa se počuti bolje in še zlasti v bližini človeka, se v nekaj sekundah spremeni v sijočo svetlo zeleno barvo z oranžnimi ali rumenimi “okraski” … Ne morem reči, da pozna prav mene, saj se tako ljubeznivo odziva na človekovo prisotnost nasploh, pripoveduje Simon Potokar, ki ima tudi vodno agavo ter dva velika in kosmata pajka ter škorpijona. Slednji je njegova najnovejša pridobitev, zato se z njim še seznanja.

Čisto domača pa sta pajka, ki jo s Heleno ljubkujeta, božata in crkljata. Seveda sledi vprašanje, kako nevarna sta ta dva “taprava” pajka. “Nevarna nista, čeprav sta strupena. Toda jasno pokažeta, kdaj je heca dovolj. Ko se pajek dvigne oz. se postavi na dve nogi, je to znak za napad, in to je treba spoštovati.” Simon se je navdušil nad eksotičnimi živalmi šele pred dobrim letom. Pajka si je zaželela njegova Helena in zato ga je kupil. “Od takrat sem nad temi živalcami navdušen. Odločam pa se za živali, ki imajo podobno hrano – zelenjavo in čričke.” Te kupuje preko interneta, razmišlja pa, da bi jih začel sam gojiti, saj je to kar drag špas. Paket stotih čričkov stane 7 evrov, zaleže pa za slabe tri tedne. Ko bo kameleon zrasel, bo lakota še večja. Seveda potrebujejo njegove živali posebne pogoje. V terariju ima kameleon ustrezno klimo, saj potrebuje zelo visoko vlago in določeno količino UV žarkov. Zanj je pomembna tudi toplotna točka, kjer se greje – to ustvarja posebna žarnica. Sicer pa pleza po vejah in se tam tudi skriva. Te eksotične živali stanejo od 40 do 70 evrov, poseben strošek pa so terariji in ostali pripomočki ter seveda hrana.

V A m e r i kko o na lad djj o Eksotične pa niso le Simonove živali, ampak v nekem smislu tudi Simon sam. Pri

Simon s Heleno in pajkom

enaindvajsetih letih se je odločil za delo na ladji. V koprski agenciji se je pozanimal glede tovrstnih možnosti in kmalu so ga poslali v London na dopolnilno izobraževanje. Pridobil je certifikat za maserja, za nego obraza in celo za beljenje zob; frizersko izobrazbo pa je tako že imel. Ti certifikati pri nas sicer niso priznani, dobrodošlo pa je znanje, ki ga je dobil v Londonu. Zanimiva pa so bila tudi številna nova poznanstva, ki še trajajo. Tako vsestransko podkovan je nato odpotoval v ZDA. Vkrcal se je v Orlandu in nato osem mesecev plul na razkošni potniški ladji. “Zelo zanimivo je bilo oblikovati svečane frizure za posebne večerje, kot je kapitanova večerja in podobno,” se spominja. Pravi, da ima lepe spomine na ladjo in še zlasti pohvali odlično hrano. Videl je precej krajev, doživel drugačno življenje, ki mu je razširilo obzorje. “Na ladji so bili gostje zelo različni – v cenejših terminih je bilo veliko študentov, ki so si tudi privoščili kakšno masažo ali beljenje zob ter negovanje obraza. Več pa je bilo dela v prestižnih terminih, tudi okoli božiča, ko je bila ladja polna petičnih gostov.”

O d k r i tto o s rrč čen le v ev Ko se je vrnil domov, se je odločil še za leto dni na zasebni frizerski akademiji v Zagrebu, kjer je svoj poklic spoznaval še iz

Simonov kameleon

novega zornega kota. Simon je rojen v znamenju leva; pravi, da sicer nima izrazitih levjih karakteristik, da pa je bila v “levjem” duhu ideja, da se prijavi za Janino akcijo Fant poletja, kjer je tudi zmagal. Prijetna izkušnja s prijetno nagrado – bon za 700 evrov, ki sta ga s Heleno izkoristila tako, da sta si privoščila oddih v Egiptu. Načrtuje še nova potovanja, hkrati pa tudi resno zastavlja svojo poslovno pot. Ves čas mu stojijo ob strani domači, ki ga podpirajo in spodbujajo. Ima svoj frizerski salon, ki pa naj ne bi ostal edini … Sicer pa je Simon navdušen nad odkrivanjem mejnih sposobnosti. Ob umirajočem bratu njegove punce je spoznaval marsikatere globlje resnice o življenju, kar je še bolj utrdilo njegovo prepričanje, da je v našem življenju še vse kaj več kot le to, kar vidimo in primemo. Sam je imel določeno obdobje težave s paničnim strahom pred umiranjem, učinkovito pa mu je pomagala prav “nenavadna” metoda. Kdo bi si mislil, da se v mlademu frizerju, ki zna poskrbeti za atraktiven videz, skriva toliko nenavadnih vsebin, ki so daleč od glamurja; vsebin, ki raziskujejo v globinah življenja.

Lidija Ježž Lidi ja Je

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

Ivanka Brajkovič, rojena Ramuta

Janijeva mama V kuhinji, kjer sva klepetala, je dišalo po pogači. Na letošnjem ocenjevanju belokranjskih pogač v sklopu Vinske vigredi sem zasedla mesto takoj za Pezdircem, ki je prejel zlato odličje. Rada pečem in kuham. Poleg gospodinjstva opravim veliko dela v vinogradu. Trte obrežem, privežem, škropim, trgam, mož Zdenko pa stisne grozdje v opojno vino. Ker imam dober nos, skrbim za to, da ne bi bilo z moštom in pozneje z vinom kaj narobe. Sodelavec Janez Matkovič, ki ga poznate iz Metliškega okteta Vitis, zaupa mojemu nosu in mi da v presojo vino, preden ga kupi za goste v svojem kmečkem turizmu na Lokvici. Odličen spomin imam za obraze. Ko sem šivala pri krojaču Tonetu Urhu, ki je imel svojo delavnico v Trampuževi hiši blizu metliške cerkve, sem spoznala veliko ljudi. Po mnogih letih se mi ne zgodi, da koga ne bi prepoznala. Izučili ste se za šiviljo, je tako? Osnovno šolo sem obiskovala v Metliki, v Centru strokovnih šol v Ljubljani pa sem se izučila za šiviljo. Kot sedemnajstletna, se pravi še mladoletna, sem se zaposlila v Kometu. Poročila sem se z osemnajstimi leti. Ni mi žal, da sem stopila v zakonski jarm tako mlada. Umirila sem se, našla smisel svojega življenja. Z možem sva zgradila kar dve hiši. Ni nama bilo lahko. Nekaj časa sva bivala v majhni sobi. Imela sva še kuhinjo, a z voljo, odrekanjem in trudom se da doseči marsikaj. Po dveh letih šivanja v Kometu sem se zaposlila v metliškem Domu počitka, kjer delam še danes. Na razpolago sem oskrbovancem. Pokrpam kaj manjšega, sešila pa sem tudi noše za domsko folkloro in pevski zbor, ki ga vodi gospa Marija Slanc. Vas kaj še posebej zanima? Ljudje. Njihove usode, sorodstva, rodbine. Rada delam na zemlji. Na Želebeju je moževa kmetija, kjer živi njegova mama Ana. Pomagava ji pri delu. Tudi v Bojanji vasi imamo nekaj zemlje. Izmenično sejemo pšenico in koruzo. Za živali na Želebeju. V Bojanji vasi imamo od živali le muce, ki so zdaj pred zimo debele kot polhi, pa psa haskija, ki je pravi turist. Klati se po vasi, najraje pa je pri sosedi, ki ga razvaja. Če je privezan, cvili toliko časa, dokler ga ne osvobodimo. Z živalmi je treba lepo ravnati. Z vzgojo je treba pričeti že pri otrocih, ki morajo vedeti, da je žival živo bitje, ki ga

boli, če ga udarimo, in ki je žalostno, če ga zavržemo. Rodili ste dva sinova. Damjana sem povila 1980. leta. Fanta so že od malega zanimali avtomobili. Zaposlen je pri avtokleparju in avtoličarju Andreju Maliju v Črnomlju. Jani je tri leta mlajši in se je izučil za strojnega tehnika. Želel si je biti pilot in pogoj za to, da bi dosegel svoj cilj, je bila omenjena šola, ki pa ga ni preveč mikala. Vpisal se je tudi na višjo strojno šolo, pa mu ni šlo preveč. Težko je bilo usklajevati treninge in študij. “Če mi ne bo šlo kolesarstvo, bom šolo še lahko končal, če pa mi kolesarstvo ne bo delalo preglavic, šole ne bom potreboval,” je rekel, kadar smo mu očitali nezanimanje za šolo. Za kolesarstvo ga je navdušil sošolec Aleš Kebelj. S sedemnajstimi leti je pričel. Iz Novega mesta, kjer živi z dekletom, večkrat pride domov. Tudi midva z možem ga nemalokrat obiščeva, še posebna zdaj, ko jima dela družbo trimesečni Miha. Misli o tem, da bi postal pilot, pa še ni povsem opustil. Stara resnica je, da ni nihče prerok v svoji domovini. Za Janija so se začeli Belokranjci zanimati, ko je postal svetovni prvak. Prej pa kot da ga

ni. Pošiljali smo prošnje, a nihče niti odgovoril ni. Največjo podporo je imel pri meni in možu. Pa še v klubu. Avto, ki naj bi ga uporabljal leto dni kot nagrado za uspehe, so mu vzeli že po treh mesecih. To je bil C3, ki so ga potem nadomestili s staro škodo. A je moral tudi to predčasno vrniti. Avto sva mu kupila midva z možem. A ga je Jani prodal, ko je dobil “službeno” vozilo. Županja Brunskoletova ceni Janija. Ob vsakem večjem uspehu ga sprejme v svoji pisarni na občini. Tudi drugi so spremenili odnos do njega. Letos poleti so ustanovili v Metliki celo Fan klub Janija Brajkoviča, lani pa je prejel občinsko diplomo za svoje uspehe. Podelili so mu jo na svečanosti ob občinskem prazniku. Največje breme njegovega kolesarjenja sva nosila z možem. Včasih ga je bilo treba iti iskat tudi ob dveh zjutraj. Imam veliko sorodstvo in radi gremo na tekme. Bili smo v Veroni, Salzburgu, Gradcu, na Dunaju … Ne boste verjeli, toda sama ne znam voziti kolesa. Hotela sem se pričeti učiti, pa je mož rekel: “Mir daj, kdo pa te bo gledal z razbitimi koleni.” Se pa pridno učim angleški jezik. Spoznala sem, da si brez znanja tujega jezika v tujem svetu velik revež.

Toni Gašperič

36 36

PIKIJEV KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Udobno bivališče za kunca

Kaj mora vedeti bodoči lastnik kunca? K

ot domači ljubljenčki so kunci prisiljeni živeti precej drugače, kot živijo njihovi sorodniki v naravi.

Vendar lahko tem živahnim bitjem tudi v naših bivališčih ustvarimo ustrezne življenjske razmere in zanimivo okolje. Velika ograda na prostornem vrtu z vsem, kar sodi zraven, bi bilo sanjsko za našega ljubljenčka.

Ker kunci včasih glodajo tudi ograjo, je najbolje izbrati plastificirano mrežo iz pocinkane kovine. Kletka naj bo visoka vsaj 45 cm, da se bodo kunci v njej neovirano gibali. Prav tako ni priporočljivo pokrivati kletk s plastičnimi pokrovi, ker prekinemo zračenje. K vsaki sobni kletki pa sodijo določeni osnovni elementi ter nekaj manjših posebnosti, ki živali zaposlijo in so jim v zabavo. Hkrati pa je potrebno paziti, da kletka ni prenatrpana in da s tem ne omejimo gibanja. Za nastiljanje kletk na dno posujemo oblance iz neimpregniranega mehkega lesa, ki dobro vpijajo urin. Čez to položimo debel sloj ovsene ali pšenične slame, v kateri se kunci radi valjajo in na njej poležavajo. Pesek za mačke, ki ga uporabljamo za stranišča, je za kunce zelo nevaren in če ga požrejo, se jim v želodcu in črevesju izoblikuje v kepe, zaradi česar poginejo. Seno je za kunce vsakodnevna hrana, najbolje jim ga je postreči v jaslih. Če bi seno nametali kar na tla in živali ne bi vsega takoj pojedle, bi se hitro zapackalo z urinom in iztrebki. Najprimernejše so majhne plastične jasli, ki se jih da pritrditi na zunanjo stran mreže, tako da v kletki ostane dovolj prostora. Kunci morajo imeti na razpolago tudi vedno dovolj sveže in čiste vode. Veliko raje pijejo iz kamnite posodice kot pa iz sesalnega napajalnika.

Toda vsi ljubitelji malih živali jim tega ne morejo privoščiti, zato morajo znati tudi v stanovanju pripraviti manjši prostor in ga opremiti z vsem potrebnim za udobno bivanje. Velikost kletke za dva kunca mora biti velika najmanj 120×60 cm. Za dno je primerna plastična kad; visoka naj bo 16-18 cm, da kunci ne bodo razsipali stelje, ne sme pa biti višja od 25 cm, da kuncu ne ovira razgleda iz kletke. Mrežasta ograja mora biti iz vodoravnih šibk, na katere so bo kunec opiral pri stegovanju k višku. Pomembno je tudi, da v kletki ni plastičnih predmetov, kajti glodanje le-teh lahko pripelje do hudih zdravstvenih težav. Za glodanje in grizljanje so zelo primerne veje, ki jih obesimo pod streho kletke. Kunci v kletki potrebujejo hišico za počivanje, kamor se lahko umaknejo in kjer se počutijo varne.

Primerne so le lesene hišice, ki naj bodo že na začetku dovolj velike. Za kunce pa je zelo pomembna tudi prijetna temperatura, za katero so zelo občutljivi in se v nekoliko hladnejšem okolju počutijo bolje kot v vročini. Zato je potrebno biti previden, da kletka ne stoji na žgočem soncu ali v bližini grelnih teles. Najprimernejša je temperatura okoli 18 stopinj. Radi imajo mir, ker imajo kunci ostrejši sluh kot mi in jih zato zelo moti glasna glasba ali vpitje, stres pa jim povzročamo tudi sami, če se neprestano vrtimo okoli njih. Pogosto je v stanovanjih pri tleh tudi prepih, ki je za kunce zelo nevaren, saj ga nikakor ne prenašajo in se hitro prehladijo. Pomagamo jim tako, da kletko postavimo na odsluženo žimnico ali kos stiropora. Toliko v tem prispevku, naslednjič pa o pravilni prehrani.

Tatjana Ribič, dr. vet. med.

ZABAVNA GLASBA

priloga dolenjskega lista

Gavio in Dave v Bega Projectu G

lasbeni duet Bega Project sestavljata Dolenjca v najboljših letih, didžeja Gavio in Dave Berlitz. Obožujeta glasbo in se navdušujeta nad tehnologijo. Gramofone sta prvič zavrtela pred slabimi desetimi leti. Od takrat naprej se tudi poznata in redno sodelujeta na nastopih in pri organizaciji žurov. DJ Gavio razlaga: “Po dolgih letih nastopanja in didžejanja sva hotela najino glasbeno pot popeljati na višji nivo. Ugotovila sva, da je produciranje glasbe tisto, s čimer bova nadgradila najino ustvarjanje.” Sodobna tehnologija na srečo omogoča, da se s produciranjem lahko seznani in ukvarja vsakdo, ki ima doma računalnik. Biti “ustvarjalec iz škatle” dandanes ni nič neobičajnega. Čeprav ima vsak od njiju svoje videnje glasbe, pa sta njuna okusa zelo podobna. Zato sta kmalu začela skupaj ustvarjati glasbo. Po nekaj poskusih sta opazila, da se dobro ujameta in odločila sta se za manjši “instant” studio. Majhen prostor, ki sta ga imela na razpolago, sta uredila in vanj namestila osnovno opremo, v katero spadajo računalnik, mešalna miza, midi klaviatura, zvočniki in mikrofoni. Fanta sta si že v začetku trdno zastavila, kakšno vrsto glasbe bosta producirala. Tako pravita:” Odločila sta se za glasbo, s katero bosta izstopala in tako ustvarila zvok, ki na slovenskih tleh ni tako razširjen. Po slabem letu ustvarjanja sva že končala nekaj projektov. Trenutno zaključujeva nekaj projektov, za katere upava, bodo v kratkem tudi izdani.” Zavedata se, da ju v produkciji čaka se veliko stvari, ki jih morata osvojiti. In da bo preteklo veliko časa, preden bo nek projekt resnično tako dober, da ga bosta lahko izdala v kateri od najljubših založb in mogoče celo na vinilu. DJ Gavio dodaja: “Izdaja projektov, to je ene ali več pesmi ali remiksov, danes sploh ne predstavlja nobenih težav. Vsak dan se pojavljajo nove založbe in nekatere zgolj kopičijo izdaje in vzamejo pod svoje okrilje praktično kogar koli. Prag kakovosti je zelo nizek in z

Bega Project sestavljata DJ Dave Berlitz in DJ Gavio.

malo truda lahko vsak najde založbo, ki bo izdala njegove projekte. Lahko pa se odločiš za ustanovitev svoje založbe, kar tudi ni redkost. Vse to je posledica digitalizacije. Prav tako je posledica tega, da vinilke kot osnovno “orožje” didžejev počasi izginjajo. Še vedno so prisotne, vendar se za njihovo izdajo odločajo le izbrane založbe in producenti.” Pomembna je tudi tehnologija, ki jo danes uporabljajo didžeji za vrtenje glasbe. Gavio pravi: “Osnovno orožje je vsekakor postal računalnik. Obstaja cel kup pripomočkov in načinov vrtenja. Člana Bega Projecta uporabljava Traktor Scratch. Zadeva nama omogoča, da svojo glasbo in glasbo drugih vrtiva z računalnikom preko klasičnih vinilov. Tako kljub vsej tehnologiji vedno ohranjava osnovni pristop k didžejanju. Z pomočjo softvera in možnosti, ki jih le-ta ponuja, pa lahko vrtenje glasbe popeljeva na popolnoma drug nivo.” Člana zasedbe Bega Project pravita, da na področju Dolenjske deluje kar nekaj fantov, ki ustvarjajo elektroniko, nekateri so pričeli že pred njima. Eden tistih, ki jima veliko pomaga, je tudi Nace Kušer z umetniškim imenom Dopehead. Njegov zvok je usmerjen v brekbeat in drum and bass vode. Med tistimi, ki jih je treba nujno omeniti, sta vsekakor še DJ Plankton in El Fabianni. DJ Gavio in DJ Dave Berlitz sta se v novomeški Čajarni lotila Be.Deep večerov. Gre za tematski večere, ki izhajajo iz njunega videnja glasbe. Dogodki se bistveno razlikujejo od eventov tega tipa, ki smo jih vajeni, saj vsakič gostita tudi glasbenike, ki so z njima pripravljeni sodelovati in ki, poleg žanra, ki ga igrajo, vidijo svojo priložnost za razvoj. Fanta sta doslej odlično sodelovala z multitalentom Dejanom Slakom -

Sleykom, ki je s svojo virtuoznostjo odlično popestril večer. Gavio in Dave sta odprta tudi za druge glasbenike, ki jim je elektronska glasba blizu. Večere dodatno popestrita z animacijami in s preureditvijo prostora. In zakaj sta dogodke poimenovala Be.Deep? Ker deep ni samo zvrst glasbe, ki jo predstavljata. Je način, kako glasbo doživljaš. Ni samo nekaj, kar gre mimo tebe, ampak se te resnično dotakne nekje globoko. Člana Bega Projecta še pravita: “Scena na Dolenjskem sicer obstaja, a je slaba. Za takšno stanje so krivi tudi organizatorji, ki vabijo vedno ene in iste didžeje, določen del krivde pa je treba vsekakor pripisati tudi publiki. Zato sva obiska občinstva v Čajarni, kjer ni vstopnine, izjemno vesela. Upava, da bo program, ki ga pripravljava za 20. decembra, dobro obiskan.”

R udi Vlašič

Odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke se glasi: Malo miru. Med prejetimi odgovori smo izžrebali dopisnico Nataše Volk iz Straže. Novo nagradno vprašanje: Kako se imenujejo večeri, na katerih se člana skupine Bega Project predstavljata v novomeški Čajarni? Odgovore s svojim naslovom pošljite do ponedeljka, 15. decembra, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, “Za Živo”, ali na elektronski naslov tajnistvo@dol-list.si. Med odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel zgoščenko, poklanja jo uredništvo Dolenjskega lista.

38 38

DOMAČE VIŽE

priloga dolenjskega lista

France Flere

Frajtonarica se najbolje počuti na Dolenjskem Z

gorenjskim telesom in dolenjs ko dušo živi na Gradišču pri Trebnjem. S harmoniko prijateljuje že triinštirideset let. Oktobra izdana zgoščenka naletela na velik odziv. 8. novembra so Franceta Flereta razglasili za kralja polk in valčkov. To se je zgodilo v Domžalah na prireditvi Slovenski slavček 2008. France Flere je star glasbeni maček. Svojo harmonikarsko pot sem pričel pred triinštiridesetimi leti. Po zmagi na avdiciji na takratnem Radiu Ljubljana sem dobil nepopisno voljo in kmalu sem posnel prve skladbe. S Kvartetom Do smo izdali vinilno ploščo, ki je šla dobro v promet. Izid plošče je bil velik dogodek tako zame, kot tudi za vse tiste, ki so se navduševali za narodnozabavno glasbo. Razmere so bile povsem drugačne kot danes, ko lahko posnameš ploščo že skoraj v vsaki garaži, pa če imaš posluh ali ne. Pozneje sem delal s Fanti z vseh vetrov in z več odličnimi pevkami in pevci. Zanimati so me pričeli ženski vokali in Katja Povše je bila pevka, s katero sem sodeloval polnih deset let. Nato nekaj časa nisem snemal nič, harmoniko pa sem igral kljub temu povsod, kjer je bila vesela družba. Zmagali ste na kar treh ptujskih festivalih narodnozabavne glasbe. Res je, prejel pa sem tudi zlato ploščo za pesem Ljubezen mamina. Slovenci imamo

Odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke se glasi: Pišecam. Med prejetimi odgovori smo izžrebali Antona Božiča iz Ljubljane. Novo nagradno vprašanje: Kdaj je postal France Flere kralj polk in valčkov? Odgovore s svojim naslovom pošljite do ponedeljka, 15. decembra, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, “Za Živo”, ali na elektronski naslov tajnistvo@dollist.si. Med odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel zgoščenko, poklanja jo uredništvo Dolenjskega lista.

zelo radi pesmi, ki pojejo o mamah. Usodno smo navezani nanje in pesem, ki je posvečena materinemu odrekanju, brezpogojni ljubezni in skrbi za otroka, ne more zgrešiti. Ljudje jo naročajo za čestitke in pozdrave in bolj je besedilo čustveno, bolj ga poslušalci sprejmejo. Podobno je tudi s teksti, ki pojejo o zlatih porokah, o dedkih in babicah, abrahamih, o hrepenenju po izgubljeni domovini, mladosti … Med najbolj predvajanimi pesmimi je ljubezensko Belo pismo. Znana je tudi Marjetka, ki je zmagala pred leti na Lojtrci domačih. Z novo pevko do novih uspehov. Po desetletnem zatišju se mi je pridružila nova pevka Mateja Marn. Z njo smo kmalu posneli zgoščenko Mlado dekle. Na ploščku je deset pesmi, večina novih, nekaj pa je tudi starih v novi preobleki. Kupec CD lahko posluša naslednje pesmi: Mlado dekle, Visoko vrh planin, Tam za Savo, Ljubezen mamina, Lepa Dolenjska, Dragi ženin in nevesta, Postal sem gasilec, Prvi poljub, Ljubezen svet spreminja in Pod mojim oknom. Glasbo za vse skladbe sem napisal jaz, besedila pa so prispevali Ivan Sivec, Ivan Malavašič in Franc Žnuderl. In kdo so člani Fleretovega ansambla? Zvonko Glušič igra v ansamblu kitaro, doma je z Jesenic pri Mokronogu in je upokojeni zavarovalniški agent, ki mu glasba veliko pomeni. Bariton in bas kitara je domena Poldeta Krevsa z Gorenjih Ponikev pri Trebnjem. Polde ima nadvse rad svoj vinograd in delo v njem. Pevka Mateja Marn je diplomirana ekonomistka, doma

je z Gorenjih Ponikev pri Trebnjem. Je vneta kinologinja, ki prisega na pasmo bernski planšar. Mateja je inštruktorica v pasji šoli Meli na Repčah pri Trebnjem. A to še ni vse: je tudi zavzeta gasilka, podpoveljnica v domačem Prostovoljnem gasilskem društvu Lukovek. Leta 2005 jo je Nedeljski dnevnik razglasil za naj gasilko Slovenije. Mateja ima rada tudi šport in vse, kar je povezano z njim. Jaz sem po rodu Gorenjec, z gorenjskim telesom in dolenjsko dušo. Prepričan sem, da se frajtonarica najbolje počuti na Dolenjskem, zato živim na Dolenjskem tudi jaz. S Krtine sem preselil v lepo hišico med vinogradi na Gradišče pri Trebnjem. Tu živijo prijazni ljudje, mednje spadam. Zlil sem se z dolenjsko pokrajino in s tukajšnjimi ljudmi. So vir mojega navdiha, brez njih bi bil ustvarjalno mrtev. Veliko nastopate? Igramo na veselicah, rojstnih dnevih, koncertih. Smo gostje različnih ansamblov po vsej Sloveniji. Je naporno, a se človek ne sme zapustiti. Kaj hitro lahko prideš “iz špila”, zarjaviš in potem je težko začeti znova. Igranje je kot ukvarjanje s športom: neprestano moraš biti v akciji, da ne izgubiš kondicije. Igranje mi je v veliko veselje, sicer bi že zdavnaj odnehal. Včasih me zamika, da bi se v soboto zavalil pred televizor in bi lenaril, kot to počne veliko ljudi. Takrat si rečem: “France, za to boš imel še veliko časa, ko ne boš za nobeno drugo rabo več.”

Toni Gašperič

V KUHINJI PRI NAŠIH BRALCIH

priloga dolenjskega lista

Domišljijsko navdihnjeni namazi T

ina Južnič, članica prifarske tamburaške skupine Dupljak, ki je na letošnjem festivalu Etnokostel v Fari osvojila nagrado občinstva in strokovne komisije, in odgovorni urednik radia Univox Tomi Gavranič nimata veliko časa za kuhanje, a kadar se odločita za pripravo hrane, to pogosto počneta skupaj. Tako sta denimo tudi v četrtek, 13. novembra, skupaj pripravila štiri namaze. Tina je namreč imela rojstni dan in je zvečer pričakovala goste.

Tina in Tomi sta se spoznala pred 15 leti, ko je imela Tina 18 let. Seznanil ju je Tinin oče, kostelski župan Valentin Južnič, ki danes za Tomija v šali pravi, da je njegov “rezervni zet”. Življenje je namreč naneslo tako, da sta si, preden je med njima preskočila iskrica ljubezni, v letih, ko se nista videla, ustvarila vsak svojo družino. Tomi ima tako danes desetletnega sina Timona, Tina pa sina Jureta, ki bo februarja dopolnil 5 let.

Oba “deklici za v vss e ” Tina je na Občini Kostel, kjer je zaposlena, zadolžena za področje kulture, turizma, sociale, zdravstva in športa, od nedavnega pa je tudi v.d. direktorice novega Zavoda za kulturo in turizem Kostel. “Skratka: deklica za vse!” pravi. Enako za svoje delo na kočevskem lokalnem radiu, kjer je že od njegovega začetka pred 14 leti, pravi Tomi. “Ni oddaje, ki je še ne bi delal,” pojasnjuje. Poleg tega, da je že 10 let odgovorni urednik, je namreč tudi moderator programa, vodi pa tudi različne prireditve. Zaradi obilice dela Tomi v zadnjem času nima veliko časa za hobije, med katere poleg kolesarjenja in planinarjenja uvršča tudi kuhanje, zato si želi, da bi lahko malce izpregel. “Rad bi, da bi lahko bil samo še v ozadju in ne več tudi na odru,” pravi. Podobno tudi Tina ugotavlja, da s takšnim tempom, kot dela sedaj, ne bo šlo v nedogled. Pri tem misli predvsem na službo, pa čeprav, kot priznava, ji tudi dupljaki in učenje predšolskih otrok ljudskih plesov, kar počne od lani, vzamejo kar precej časa.

boljša kuharica na svetu. “Moja mama bi to naredila drugače …,” je zato pogosto uvod v prerekanje v kuhinji. Zato se skušata držati dogovora, da je tisti, ki kuha, “šef” in da je njegova vedno zadnja. Pa vendar, kot pravi Tina, običajno popusti ona. To pa zato, kot pravi, ker Tomi, če mu ni dobro, ne je, ona pa že iz vljudnosti vedno poje vse. Tomi bi tako denimo naredil drugače tudi ribji namaz, ki ga je tokrat pripravila Tina. “Delam ga po principu kot tatarski biftek,” pravi. Vanj doda tudi kapre, ki jih tudi sicer pri kuhi veliko uporablja, in dala jih je tudi v vse tri svoje namaze: zeliščnega, liptavrskega in orehovega. “Nikoli jih ne razsolim, zato pa tudi v namaze ne dajem soli,” pravi. “Rada imava manj slano, pa tudi bolj zdravo je,” pojasnjuje Tina, ki ve, o čem govori, ko gre za pomen prehrane za zdravje. Celo srednjo šolo je namreč morala zaradi težav s povišanim krvnim pritiskom jemati tablete, Tomi pa jih zaradi istih težav uporablja že 25 let, saj je hipertonik že od svojega 15. leta. Odkar sta skupaj, to pa je sedaj že dve leti, ko se je Tomi priselil k Tini v Faro, se jima je, kot pravi Tina, stanje izboljšalo, izboljšanje pa pripisujeta predvsem temu, da jesta veliko zelenjave.

no, Tomi pa je za zeliščni namaz v 250 gramov pasirane skute zamešal drobno sesekljan beljak in pretlačena rumenjaka dveh kuhanih jajčk, por, česen, sol, poper, timijan, majaron, rožmarin in peteršilj, za liptavrski namaz pa je skuti dodal 2 žlici majoneze, žlico kisle smetane, strt česen, drobno sesekljano svežo rdečo papriko in malo paprike v prahu, za orehov namaz pa je uporabil nepastirano skuto, ki ji je dodal 2 žlici sesekljanih orehov, por, česen, rdečo čebulo, poper, kapre in drobno sesekljan paradižnik, če ga ne bi preganjal čas, pa bi ji dodal še, kot je povedal Tomi, malo rukole.

Štirje namazi

Mojca Lesko všek-S -Sv Mo jca Lesk o všek -S ve te

Tomi, za katerega Tina pravi, da preko kuhanja sprošča svoj umetniški duh, pri kuhanju uporablja veliko začimb, če se le da svežih, s svojega vrta, poleg kisle ter sladke smetane pa v hrano pogosto dodaja tudi različne gorčice. Vse to je zato našlo svoje mesto tudi v namazih, za katere je za razliko od “Mo e d i d rru u g a čče e” ojj a n a rre Tine, ki je uporabila tri male konzerve tune Tomi pravi, da njegova mama fenomenal- Rio mare, kot osnovo uporabil skuto. no kuha, Tina pa, da je bila njena mama naj“Čar namazov je, da pustiš domišljiji prosto pot,” pravi, Tina pa k temu dodaja: “Več kot imaš, več lahko vanje dodaš.” Tako je dala Tina v svoj namaz, ki ga je gostom ponudila z opečenim toastom, 6 strokov česna, žlico majoneze, pol žličke gorčice, malo čebule in popra ter zeleno, baziliko, Tina s sinčkom Juretom in Tomijem v družbi prijateljev, s katerimi je Tina proslavila svoj rojstni dan. drobnjak in origa-

Tina in Tomi sta si enotna, da je treba kuhati z veseljem.

Besedilo in fotografije:

Namazi morajo biti privlačni tudi za oko, zato sta jih tudi lepo okrasila.

40 40

DRUŽINSKI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Kazen v vzgoji Bolje je preprečevati dejanja, kot jih prepovedovati. Kazen deluje tem močneje, čim redkejša je. (Anton Trstenjak) Gotovo si večina staršev želi, da bi se njihovi otroci razvili v zrele, odgovorne in samostojne osebnosti. A, žal, noben otrok ne pride na svet z “navodili za uporabo”, kako to najlaže doseči. Ob napornih in napetih situacijah v družini je prijazno družinsko zavetje občasno videti le kot oddaljen privid. Kaj lahko starši storimo, kadar ne gre tako, kot si želimo in ko je otrokovo kljubovanje, nasprotovanje in uveljavljanje lastnih želja pretežko in prehudo? Recepta ni, so pa različne poti, ki

jih lahko uberemo in na katerih dosežemo različne cilje. Če svojemu malemu uporniku primažete klofuto, s tem gotovo ne naredite nič dobrega. Telesno kaznovanje je namreč skrajna oblika discipliniranja otrok in je navadno prej odraz neodraslega in nezrelega ravnanja staršev kot pa učinkovit vzgojni ukrep. O vzgojnosti kazni od prazgodovine do pred nekaj desetletji niso veliko razpravljali in razmišljali – bilo je pač samoumevno, da je kazen za zdravo vzgojo potrebna. Včasih so starši in učitelji verjeli, da lahko otroka narediš “boljšega” tako, da mu dopoveduješ, da je “slab”. Verjeli so celo, da se bodo otroci vedli “lepo” le, če jim bodo odrasli dovolj odločno povedali, da so se vedli “grdo”.

Pravni nasvet

Likvidacija družbe – prenehanje pogodb o zaposlitvi Lastniki družbe X so na skupščini sprejeli sklep o prenehanju družbe. Kakšen vpliv ima odločitev o prenehanju družbe na delovna razmerja delavcev, zaposlenih v tej družbi? Prenehanje družbe na podlagi odločitve lastnikov ureja Zakon o gospodarskih družbah, kar zadeva delovna razmerja delavcev v primeru prenehanja družbe, pa Zakon o delovnih razmerjih. Ta v 108. členu določa, da lahko delodajalec delavcem redno odpove pogodbo o zaposlitvi, in sicer v skladu z določbami o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. To pomeni, da je treba delavcu najprej izdati obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Temu obvestilu sledi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odpovedni rok je drugačen kot pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Za vse delavce je enak in znaša 30 dni. Odpovedni rok začne teči naslednji dan od vročitve odpovedi. Z iztekom odpovednega roka, ki se šteje v koledarskih dnevih, delavcu preneha delovno razmerje. Pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi je delodajalec dolžan delavcu izplačati odpravnino. Odpravnina je enaka kot ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna bruto plača delavca v zadnjih treh mesecih pred

odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Delavcu, ki ima pri delodajalcu od enega do pet let delovne dobe, pripada odpravnina v višini 1/5 povprečne mesečne bruto plače za vsako polno leto zaposlitve pri delodajalcu. Delavcu, ki je zaposlen pri delodajalcu od pet do petnajst let, pripada odpravnina v višini 1/4 od enake osnove za vsako polno leto zaposlitve pri delodajalcu, delavcu, ki je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let, pa 1/3 od enake osnove za vsako polno leto zaposlitve pri delodajalcu. Pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi niso varovane nobene kategorije delavcev, niti predstavniki delavcev, niti starejši delavci, niti invalidi, niti delavke v času nosečnosti in porodniškega dopusta, niti starši v času izrabe starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne more biti, ker delodajalec preneha obstajati. Delavci, ki jim preneha pogodba o zaposlitvi zaradi prenehanja delodajalca, imajo po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti pravico do denarnega nadomestila. Po izteku te pravice imajo invalidi, če ne bi dobili zaposlitve, po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravico do nadomestila za invalidnost.

anja Vizjak izjak,, univ. dipl. pravnica V an ja V izjak ZSSS Območna organizacija Dolenjske in Bele krajine

Temeljna naloga staršev je, da otroka naučijo ločevati dopustno od nedopustnega in pravilno od napačnega. Vse to se da naučiti izključno v ljubečem in toplem družinskem okolju. Otroci pravzaprav najbolj potrebujejo ljubezen takrat, ko si jo najmanj zaslužijo. Potrebno jim je priučiti osnovne vzorce sprejemljivega obnašanja in etične ter moralne vrednote. Skratka - otroka je treba naučiti discipline. Res pa je, da imamo odrasli zelo različne predstave in razlage pojma discipliniranosti. Disciplina nikakor ne pomeni, da otrok otrpne ob vašem srepem pogledu ali da na skrivaj pospravi črepinje razbitega kozarca, ker se boji vaše reakcije. Disciplina pomeni vodenje otrokovega moralnega, čustvenega in fizičnega razvoja, kar mu v obdobju odraslosti omogoča, da prevzame odgovornost za svoja ravnanja. Se vam zastavlja vprašanje, kako otroka naučiti discipline, ne da bi mu občasno to “povedali” s klofuto? Sredstvo za doseganje discipline pri otroku nista kaznovanje in bolečina, ampak toplina in red. Toplino starši izkazujejo s čustveno varnostjo in ljubeznijo, z občutljivostjo za otrokove potrebe in zmožnostjo vživljanja v otrokova čustva. Zavedati se moramo, da otrok ne izraža svojih potreb zato, da bi jezil svoje starše in zato, ker bi bil slab človek, temveč zato, ker preprosto ima svoje potrebe. Red pa je najlaže vzpostaviti z jasnimi navodili za obnašanje, z jasno postavljenimi mejami, z jasno izraženimi pričakovanji in razlogi zanje, s spodbujanjem otrokove samostojnosti in odgovornosti. Kadar vam začne zmanjkovati potrpljenja, je najpomembneje, da ohranite mirno kri in da se skušate izogniti impulzivnemu odzivu, ki se največkrat konča z udarcem. Naj bo pravilo, da otroka nikoli ne kaznujte takrat, ko ste najbolj jezni. Raje si vzemite minuto ali dve (ali vsaj preštejte do pet), da se umirite, in šele nato začnite reševati nastalo težavo. Povejte otroku, da ste preveč jezni, da bi se tisti hip pogovarjali o nastali situaciji in da boste govorili z njim čez nekaj trenutkov, ko se boste malo pomirili. Prav gotovo se bo z vami oz. ob vas pomiril tudi otrok. V stanju jeze se hitro zgodi, da se odzovete tako kot bi si najmanj želeli. Otrok vas bo prav gotovo bolj razumel in bolje slišal, če mu boste to, kar bi mu radi sporočili, povedali z umirjenim tonom in z normalnimi poudarki. Treba je vedeti, da popolnih staršev ni in da vsi delamo napake. Dober roditelj storjeno napako prizna, se o dejanju pogovori in opraviči za napačno reagiranje. Otroci bodo pojasnilo in opravičilo znali ceniti in, kar je še pomembneje – na zgledih se bodo učili.

Mate Mat e ja PPe e tric, univ.dipl.pedag.

VRTNARSKI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Prihaja čas ciklam in božičnih zvezd V

časih je bil mesec december mesec brez cvetja. Danes pa imamo tudi v decembru veliko cvetočih rastlin. Celo na oknih in balkonih vidimo cvetoče rastline, ne da bi za to morali v tople kraje. V zavetni legi še vedno cvetijo krizanteme, ciklame, mačehe in marjetke. Seveda jih moramo redno oskrbovati, to je zalivati in dognojevati. Pomembno je tudi redno odstranjevanje odcvetelih cvetov, da ti ne gnijejo na rastlinah. Med sobnimi rastlinami so sedaj na prvem mestu po cvetenju zopet ciklame. Vrtnarji ponujajo različno velike ciklame, ki bogato cvetijo. Treba je paziti le na to, da jim ni prevroče, saj ima ciklama najraje temperature okrog 10 stopinj C. Zalivamo jo z mehko vodo, ob robu lončka, ne da bi omočili liste, cvetove in gomolj. Sicer pa imamo v tem času veliko cvetočih rastlin. Prav v tem času se pričenja sezona božičnih zvezd in božičnih kaktusov. Božične zvezde, ki ste jih ohranili od lani, imajo samo zelene liste. Barvati se bodo pričele nekoliko kasneje, že bolj proti pomladi, saj božična zvezda potrebuje dolgo noč in kratek dan, da se njeni ovršni listi obarvajo. Vrtnarji jih morajo v zato kar nekaj časa zatemnjevati. V domačem okolju pa tega ne delamo, saj bodo lepe tudi v februarja in marca. Sedaj je čas, da pred snegom posadite vse načrtovane rastline. Tu mislim predvsem na okrasne grmovnice, kot so vrtnice, saj ste rododendrone in razne iglavce verjetno že posadili. Vrtnice je treba zavarovati pred zimo, saj se sicer lahko zgodi, da ozebejo. Zavarujemo jih tako, da jih obsujemo z zemljo pedenj visoko. Da lahko pridemo med vrtnice, jih približno za tretjino prikrajšamo. Tako jim tudi najhujši mraz ne bo škodil. Če bodo pozeble, bodo le na koncu

Orhideje so še vedno moderne.

poganjkov, cepljeno mesto pa bo v zemlji zavarovano pred mrazom. Opozorim naj vas še na to, da bo treba tudi letošnjo zimo pri vseh zimzelenih rastlinah skrbeti za vlago. To so predvsem rodo-

dendroni, mahonija, trdoleska in številni iglavci. V primeru daljšega obdobja brez padavin, jih morate zaliti tudi pozimi.

Slavk vko Sla vk o Zgonec

Guzmanija je zelo skromna rastlina.

Flamingovec cveti celo zimo.

Besedilo in fotografije:

Sporiš Medtem ko je uporaba sporiša (lat. Verbena officinalis L.) v zeliščarstvu splošno poznana, pa je nekoliko manj znano, da se ga lahko uporablja tudi pri cvetnem zdravljenju. Lahko nam pomaga, da se pomirimo, ko smo preveč navdušeni nad kako stvarjo, zaradi česar bi se lahko čez čas izčrpali oziroma prebedeli marsikatero noč brez spanca. Zakaj že? Ni časa, saj moramo še toliko postoriti!!! Najbolj značilne misli in besede oseb v teh zagnanih trenutkih: “Samo še to pismo napišem, saj je šele polnoč!” “Ob takih besedah nisem mogel biti tiho, moral sem povedati, kar je prav.” Cvetni pripravek sporiša je primeren za preveč zagnane osebe, ki v svojem navdušenju pretiravajo. Te osebe nosijo v sebi žar po velikih delih (pomoč ljudem, živalim …) ali pa so tako navdušene za svojo stvar. Poleg tega so ti ljudje preveč prepričani v svoj prav, od katerega sploh nočejo odstopati. Pri tem poznamo zdravo obliko navdušenja, to so različni oboževalci znanih ljudi, člani različnih sonaravnih društev, ljubiteljev živali. Lahko pa navdušenje postane tudi nasilno (aktivistične akcije, fanatiki, borci za sveto vojno, nasilni navijači, teroristi). Po jemanju kapljic se osebe lažje sprostijo in dopustijo dogodkom teči po svoje, brez njihovega vpletanja. Napetost v vratu in glavi se jim kmalu sprosti. Poleg tega

se te osebe iz predhodnega vsiljevanja svoje pomoči lažje prelevijo v ljudi, ki nudijo pomoč, ko so za to naprošeni. Sporiš je priporočljiv pri pretirani navdušenosti, ko smo napeti in nasilni in se ne moremo sprostiti. Primeren je tudi za tiste domače živali, ki so preveč aktivne in s tem obremenjujejo svoje lastnike z nenehno dejavnostjo. Poleg tega je to dober pripravek, ki pomaga živalim po operacijah, da lažje ohranijo mirnost. Sporiš pa pomaga tudi otrokom, ki nasilno prepričujejo svoje sovrstnike v svoj prav, pa tudi tistim otrokom, ki se preveč trudijo pri učenju.

ozamernik nik,, BFRP J AN KKozamer ozamer nik

42 42

BERITE Z NAMI

priloga dolenjskega lista

Branko Reisp: Zgodbe in podobe iz naše preteklosti

Slovenci hlapci? Preteklost pravi drugače! P

o prepričanju, ki se je kdo ve od kod in kdaj zavleklo v mnoga razmišljanja o našem narodnem značaju, naj bi bili Slovenci v temeljni plasti svojega značaja hlapci. Najostreje je ta očitek izrekel Ivan Cankar v znameniti drami Hlapci. Kako trdno je bila misel o slovenskem hlapčevstvu ukoreninjena, zgovorno priča geslo iz časa narodnoosvobodilnega boja, ki v poveličevanju tega nedvomno pomembnega zgodovinskega dogajanja pravi, da smo z njim iz naroda hlapcev postali narod junakov. Ali je res pred polovico 20. stoletja zgolj hlapčevstvo v naši zgodovini? Dejstvo je, da smo vse od davnih časov, ko so naši predniki svobodno ustoličevali svoje kneze, živeli brez lastnih političnih institucij, vendar iz zgodovine prihajajo tudi sporočila, ki zanikujejo hlapčevsko naravo slovenskega ljudstva. V tem pogledu je prav zanimivo in poučno polistati po knjigi Branka Reispa Zgodbe in podobe iz naše folklore, letošnji knjižni novosti Slovenske matice. V današnjem splošnem pomanjkanju vednosti o preteklih časih in dogodkih privlačno napisana knjiga vabi k ponovnemu razmisleku o naši zgodovini. V dvesto strani obsežni knjigi je avtor, znani zgodovinar in bibliotekar, ki letos praznuje osemdesetletnico, zbral šest poglavij iz starejše slovenske zgodovine. V njih z znanstveno natančnostjo, a hkrati z bralcu prijazno poljubnostjo pripovedujejo o pomembnih dogodkih, v katerih se je oblikoval slovenski narod. Tako skozi knjigo v kronološkem redu sledimo zapisom o slovenskih kmečkih puntih, o zmagi nad turško vojsko pri Sisku, orisu zgodovine 17. stoletja v Sloveniji pa zapisom o našem znamenitem polihistorju Janezu Vajkardu Valvasorju, o višjem šolstvu v Ljubljani v 17. in 18. stoletju ter o Napoleonu in Slovencih. Gre za poglede v bolj in manj poznana zgodovinska dogajanja, ki pa jim Reisp daje oziroma pri pogledih nanje opozarja na pomen, ki ga imajo za krepitev slovenske samozavesti. O kmečkih puntih je bilo, denimo, že veliko napisanega in povedanega, a je kljub temu Reispovo pisanje o tej temi vredno branja. Ne samo zaradi prenekaterih podrobnosti in za nas tudi omenjanja dogodkov, ki so potekali na Dolenjskem, marveč predvsem ker opozarja na narodotvorne razsežnosti tega dogajanja. Dolgotrajne in krvave kmečke upore v 16. stoletju postavlja med največje v evropskem merilu, zanj so “impresiven izraz vitalne energije slovenskega ljudstva” ter pomenijo obenem z reformacijo in protiturško obrambo težnjo slovenskega ljudstva po samostojnem vojaškem gospodarskem, političnem in kulturnem življenju. V slovenski zgodovini so prelomnega pomena in so izhodišča za oblikovanje slovenskega ljudstva v moderno nacijo. Kmečki upori najbolje kažejo, da je bilo slovensko ljudstvo ne le delovno, ampak tudi borbeno, da je znalo za dosego svojih ciljev ustvariti lastne organizacije in se v boju za človeške in socialne pravice ni balo žrtev.

Enako velja tudi za sočasno obrambo pred turškimi vpadi. Slovenski kmetje so s protiturškimi tabori, ki niso bili le pribežališča pred Turki, ampak tudi shrambe pridelkov in orožja ter središče kmečke trgovine, zgradili pravcati kmečki sistem utrdb, ki je deloval samostojno in ločeno od plemiškega in meščanskega ter je v tem obdobju izreden pojav. Zato dandanes toliko bolj preseneča, da razen redkih izjem skoraj ni primerov, da bi “kot pojem sicer vsem znane (v resnici pa prav malo znane) tabore kot materialne ostanke in priče enega najtežjih obdobij v naši zgodovini in kot zgodovinske spomenike slovenskega naroda skušali obnavljati in ohranjati,” pripominja Reisp. In ko smo že pri odmevih naše preteklosti v sedanjosti, se bo gotovo marsikdo pri branju knjige zamislil ob omembi bitke v soteski pri Kokovem ob Ziljici na Koroškem, kjer se je 600 mož slovenske kmečke vojske

Za lepši jezik

(Novoletno) voščilo Redko se ustavimo, umirimo in “nahranimo” s toplimi pogledi in prijaznimi pogovori. Morda pa je prav prihajajoče praznično decembrsko vzdušje priložnost, da vendarle kdaj pa kdaj postojimo, stisnemo roko mimoidočemu in obudimo stik s prijatelji, znanci, partnerji … Eden izmed načinov je voščilo. To je lahko osebno, neposredno, ob okusnem kosilu, večerji, kozarcu pijače … A le z izbranci. Za vse ostale, ki tako ali drugače sestavljajo naš komunikacijski mozaik, pa so priročna oblika pisna voščila. Ta so ob tej praznični priložnosti lahko krajša vljudnostna pisma. Seveda vsebino prilagodimo naslovniku in odnosu, v katerem smo z njim (javno, zasebno, uradno, neuradno). Vanje vtkemo prijazno in iskre-

spustilo v boj s petdesetkrat številnejšo turško vojsko. Reisp piše, da lahko izredno junaštvo in požrtvovalnost koroških kmetov v tej bitki primerjamo s svetovno znanim bojem Špartancev pri Termopilah. Ali vemo za te slovenske Termopile, jih omenjajo v šolah, snemajo o njih filme, pišejo knjige? Toliko o Reispovi knjigi, več bo tistim, ki jo bodo vzeli v roke, povedala sama. Omenimo pa ob tej priložnosti, da sta pri Slovenski matici izšli še dve knjigi, ki ju z omenjeno druži poslanstvo slovenskega samoosveščanja, ob tem pa še zanimiva podrobnost, da so vsi trije avtorji letos praznovali osemdeseti rojstni dan. Gre za knjigi Čas duše, čas telesa dolenjskega rojaka Toneta Pavčka in Kranjsko knjigo, ki jo je uredil France Pibernik. Verjetno bo našim bralcem še posebej privlačna Pavčkova knjiga, ki je že četrta z naslovom Čas duše, čas telesa in podobno kot prejšnje tri prinaša niz esejev oziroma liričnih zapisov o temah, ki jih Pavček rad premišlja skozi sfere duše in telesa, naj gre za jezik, dolenjsko in istrsko pokrajino, zgodovino ali za vino in čarobnost ljubezni.

Milan Mar Markk el eljj no misel, pri oblikovanju le-te pa bodimo izvirni in domiselni. Izogibajmo se kalupom in ustaljenim besednim frazam. Naj nas ne premami praktičnost že natiskanih voščil, ki jih bo v tem času na prodajnih policah zelo veliko. Če že nimamo časa ali pa ustvarjanje svečanih besednih sporočil ni naša odlika, si raje izposodimo primeren citat znanega avtorja. Vendar v tem primeru ne pozabimo zapisati njegovega imena. Voščilo naj bo pravopisno in slovnično pravilno. Priporočljivo je, da poslovna voščila v domačem poštnem prometu pošiljamo deset do štirinajst dni pred prazniki, v tujino pa 21 dni prej. Podpisujmo se lastnoročno in čitljivo. Skrbno sestavimo seznam naslovnikov, da ne bomo koga izpustili ali pa iz istega podjetja poslali enemu naslovniku več voščilnic. Naj se razmišljanje o tem prijetnem “projektu” začne … zdaj! Srečno!

Irena apežž Ir ena PPo o t očar PPape ape

ZDRAVSTVENI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Ob svetovnem Dnevu boja proti aidsu

Število okuženih še vedno narašča S

vet že od leta 1988 1. decembra obeležuje svetovni dan boja proti aidsu. Rdeča pentlja je svetovni simbol boja proti aidsu, je znak zavedanja o resnosti te bolezni in solidarnosti z okuženimi.

Beseda aids je kratica angleške oznake, ki po naše pomeni sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti. Imeti aids pomeni, da se telo ne more na zadovoljiv način upreti bolezni. Vzrok je okužba z virusom človeške pridobljene imunske pomanjkljivosti, ki mu rečemo virus HIV. Menijo, da virus izvira iz podsaharske Afrike, pojavil se je v dvajsetem stoletju in se razširil po vsem svetu. Virus v organizmu napada celice imunskega sistema. Okuženi s tem virusom lahko več let živijo brez posebnih težav, sčasoma pa jim obrambna sposobnost telesa slabi in zato zbolijo za različnimi zelo hudimi okužbami in rakavimi obolenji, ki so pri imunsko zdravih sicer redke. Aids je sindrom, skupek bolezenskih znakov, ki predstavljajo zadnjo fazo okužbe z virusom HIV. Virus HIV se nahaja v krvi, semenski in nožnični tekočini. S človeka na človeka se virus prenaša z okuženo krvjo in krvnimi preparati, z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženo osebo, možen je tudi prenos z matere na otroka med nosečnostjo, poro-

dom in dojenjem. Na novo okužena oseba najpogosteje prenese virus na druge osebe v prvih mesecih po okužbi, ker je takrat najbolj kužna in ker še ne ve za svojo okužbo. Okužbi z virusom HIV se lahko izognemo. Izogibamo se stikom s tujo krvjo, pred prenosom s spolnimi odnosi varuje kondom, uživalci drog naj ne bi uporabljali injekcijskega pribora, ki je bil v stiku s krvjo nekoga drugega. Ne moremo se okužiti z običajnimi stiki kot so objemanje, rokovanje, kihanje, kašljanje, souporaba jedilnega pribora, souporaba toaletnih prostorov, v plavalnih bazenih, s piki insektov. Okužba z virusom HIV je s sodobnim režimom zdravljenja, ki je danes na voljo, postala kronično obvladljiva okužba, seveda ob pogoju, da se zdravljenje prične dovolj zgodaj in ob rednem jemanju zdravil. Z zdravili zaviramo razmnoževanje virusa HIV in vplivamo na potek bolezni, vendar virusa iz telesa ne moremo izkoreniniti oziroma se okužbe še vedno ne da pozdraviti. Življenje se z zdravljenjem lahko podaljša za več desetletij, vendar s staranjem bolnikov, žal,

Ob 1. decembru – dnevu boja proti AIDSu Društvo študentov medicine Slovenije v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani, Zvezo študentskih klubov Slovenije ter Društvom za integracijo homoseksualnosti tudi letos ob svetovnemu dnevu boja proti AIDS-u, 1. decembru, pripravlja vseslovensko akcijo z razpoznavnim sloganom Aids ne izbira. Ti lahko! 1. decembra bodo tako po vseh večjih mestih in krajih v Sloveniji stojnice, na katerih se bodo lahko mimoidoči seznanili z informacijami o HIVu in AIDSu, poudarjali pa bodo še pomembnost testiranja na spolno prenosljive okužbe in opozarjali na problematiko HPV. Brezplačno bo razdeljenih 60.000

kondomov in 30.000 rdečih satenastih pentljic ter 20.000 velikih in malih papirnatih pentelj, v parku Zvezda v Ljubljani pa se bo že tradicionalno zgodil koncert znanih slovenskih glasbenikov. Namen akcije 1. december – Dan boja proti AIDSu je javnost in še posebej mlade seznanjati s problematiko epidemije HIVa oziroma AIDSa in jih izobraževati o zaščiti. Pomembno je, da se zavedamo, da HIV in AIDS obstajata tudi v Sloveniji. Društvo študentov medicine Slovenije v ta namen vse leto v okviru projekta Virus na osnovnih in srednjih šolah organizira delavnice varne in zdrave spolnosti, leto pa zaključijo z že omenjeno akcijo 1. decembra.

odkrivajo tudi številni toksični učinki zdravil.

Cepiv a p rro oti aidsu va še ne poznamo Aids so prvič spoznali leta 1981 v Ameriki. Od takrat je velik zdravstveni in socialni problem ter ima razsežnosti svetovne epidemije. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Združenih narodov (UNAIDS) število okuženih še vedno narašča. Konec leta 2007 je bilo na svetu več kot 33 milijonov ljudi okuženih z virusom HIV, leta 2007 je zaradi z aidsom povezanih bolezni umrlo več kot 2 milijona ljudi. Podsaharska Afrika je še vedno najbolj prizadeto območje. V tej regiji, kjer so bilo v letu 2007 zabeležili več kot tri četrtine vseh smrti zaradi aidsa, živi več kot dve tretjini vseh HIV pozitivnih ljudi. Južna in jugovzhodna Azija sta po številu okuženih drugo največje območje. V Sloveniji število na novo okuženih počasi narašča, vendar je v primerjavi z večino držav Evropske unije še vedno manjše. V zadnjih desetih letih (1998 - 2007) so po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS v Sloveniji prepoznali skupaj 225 primerov novih diagnoz okužbe s HIV, za aidsom je zbolelo 76 oseb, medtem ko je 33 bolnikov z aidsom umrlo. Daleč najbolj izpostavljena skupina so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, sledijo injicirajoči uživalci prepovedanih drog in njihovi partnerji, zaporniki, prostitutke in njihove stranke, osebe, ki imajo nezaščitene spolne odnose v deželah z visokim deležem okuženega prebivalstva in imigranti iz teh držav. Podatki o prijavljenih primerih novih diagnoz okužbe z virusom HIV podcenjujejo dejansko breme bolezni. Ti podatki so namreč odvisni od števila novih in dalj časa trajajočih okužb med prebivalstvom, pa tudi od obsega testiranja, ki je v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami relativno majhen. Spodbujanje prostovoljnega zaupnega testiranja na okužbo z virusom HIV v skupinah s tveganim vedenjem je pomembno za zgodnje prepoznavanje okužbe, ki je pogoj za pravočasno zdravljenje in oskrbo okuženih. V osnovi je za preprečevanje in obvladovanje okužbe z virusom HIV pomembna promocija varne spolnosti, ki mora doseči vse prebivalce, predvsem pa mlade.

M a rrtt a KKo o š i rr,, dr. med. ZZV Novo mesto

44 44

MODA

priloga dolenjskega lista

Bodimo pripravljeni na jesenskozimske čase Jesenski čas, ki tokrat ni bil tako zelo klasičen, se izteka. V marsičem drugačen od preteklih let, pa ne samo zaradi dolgo trajajočega toplega vremena, volitev novih predstavnikov “visokega doma”, pač pa tudi zaradi vsestranskih ekonomskih kriz, ki jih je čutiti povsod – tudi v marsikateri garderobni omari. Denarja za razkošne in včasih (ne)najpotrebnejše nakupe novih oblačil in obutve primanjkuje. Naši trgovci to zaznavajo tudi na sezonskih razprodajah, kjer ni več gneče kot v preteklosti. Tako bo lastna inovativnost v prihajajočih mrzlih zimskih časih še kako potrebna in bo resnično zakrila nedoločljivo modno letnico ter prispevala k še lepšemu in samozavestnejšemu videzu ter upiranju oziroma reševanju vsakdanjih težav. Pa naj gre za topla oblačila ali obutev. Plašči, ki jih bomo našli v svoji, mamini, očetovi ali babičini omari, ki so nevtralnih odtenkov in vedno modni, torej v barvi kamelje dlake, peščene, pa vse do temno in srednje sive, temno modre in večno črne, bodo opazni, ko se bodo prilegali oblačilom, nošenim pod plaščem, ter stilsko dovršeni z modnimi dodatki. Seveda se je za drznejše k že klasični rdeči pridružila letos tudi vijolična. Plašči in modeli ravnih in A linij tako v ženski kot moški garderobi vedno najdejo prostor tudi pri tistih, ki si lahko privoščijo bogatejše, širše, voluminozne linije. Nosimo jih lahko nosimo h krilom ali hlačam. Še kako so materiali, iz katerih so naša jesensko-zimska oblačila, tisti, ki dodajajo vrednost in so telesu prijazni, seveda

ob primerni hrambi ter vzdrževanju. Naj gre za volno, kašmir, moher, krzno – pravo ali umetno. Lansko garderobo in tisto iz preteklih let bodo dopolnjevale letos najbolj modne kape, rute, klobuki, kučme, kapuce, šali in rokavice. In modno gor ali dol, najpomembneje je, da bo počutje najboljše, ko bo zima pošteno zagrizla, da nam bo resnično toplo, da bomo kljubovali mrazu in prehladom. Morda je tudi obisk angleške kraljice Elizabete II., ob katerem smo imeli kaj videti, prispeval k temu, da si bodo naše dame lažje nadele klobuke. In vse našteto naj se zliva z ostalimi našimi oblačili. Svojo izvirnost ob predelavi in obnovi starejših oblačil popestrimo tudi z mehkimi, dlakastimi obrobki, ki naj mesto najdejo na šalih, rokavicah,

obuvalih, torbicah in so lahko iz pravega ali umetnega krzna. Po mnenju modnih strokovnjakov moramo najprej izbrati čevlje in šele nato oblačila, ki se podajo k njim. Tako bomo salonarje z modno peto v obliki banane obule h kratkemu krilu s karo vzorcem, lakaste salonarje z modnimi okraski h elegantnim ozkim hlačam, športno-elegantni salonarji se bodo lepo podali k letošnjim dolžinam plaščev. K toplim hlačam iz žameta bomo lahko obule polškornje. Pri klasičnem kostimu ali plašču bomo obute v gležnarje, elegantne škornje z vrtoglavo stiletto peto pa bomo obule ob oblekah s kratkimi rokavi, pod njo pa oblekle modno srajco z ovratnikom, dodale ruto in vse skupaj popestrile s plaščem, ki bo sledil primerni izbiri kroja. Seveda bomo ob športnem videzu, torej ob plaščih tričetrtinske dolžine, ki jih narekuje tudi mestna moda (ta naj bo praktična in udobna), poskrbele, da bomo obute v tople, podložene škornje, opremljene s krznom, gumbi … Naj vas v mrzlih dneh grejejo in osrečujejo oblačila, s katerimi boste želele vzbuditi pozornost ali pokazati svojo drznost oblačenja z lastno kreativnostjo. Naša naslednja ŽIVA pa bo že praznična: popestrena z napotki za priprave na najdaljšo noč v letu in številna novoletna praznovanja, na katerih želimo biti ZVEZDE večera. Mag.

Dragica Martt a SStter ernad Dr agica Mar nad

priloga dolenjskega lista

Zdravi, vitki in dobre volje Jesensko-zimski čas je tu. Naši otroci so veselo zakoračili v šolske obveznosti, študenti so tudi že dobro ujeli ritem v predavalnicah univerz. Še nekaj tednov in letošnjega leta bo konec. Z mnogimi rezultati na vseh področjih, slabimi in dobrimi, bomo delali bilance. Tudi osebne. Na primer o tem, koliko smo uresničili zastavljeni cilj pri znižanju naše telesne teže. Smo po nekaj mesecih temeljitega ukvarjanja s seboj zadovoljni? Dovolj imamo še časa, da se pripravimo tudi na praznovanje novega leta, ko bomo v najdaljši noči posebej želeli blesteti v svoji novoletni garderobi. Številne napetosti se v našem telesu iz dneva v dan kopičijo, večina ljudi je zaradi hitrega življenja kronično utrujena, nenehno smo napeti in v pričakovanju nečesa, iščemo veliko vzrokov, ko ne zmoremo izgubiti odvečne telesne teže. Zavedamo se, da le polno, uspešno in zdravo življenje omogoči zmanjševati vsakodnevne napetosti in stres. A tako kot smo počasi nabirali odvečne kilograme, tako jih bomo počasi tudi izgubljali, če bomo vztrajali in zase ter za tiste, ki jih imamo radi, tudi kaj naredili. Imamo kaj izbirati: pravilno prehrano, pravo mero telesne aktivnosti, med katere zagotovo sodi tudi zdrav in ljubeč odnos s partnerjem. Ob vsem moraliziranju pa ne pozabimo na stari rek, ki pravi, da zdravnik pomaga, narava pa zdravi. Torej tisoč in enemu nasvetu za zdravo življenje pomagajo najprej tudi voda, zemlja, sonce in zrak.

Nasv e t m e s e c a z a z d rra av ve d u h v z d rra a v e m tte elesu Zakaj bi si lagali in rekli, da se nikoli več ne znajdemo v stresu, ko pa vemo, da je v življenju veliko nepredvidljivega. Pa vendar je prav, da znamo poiskati ravnovesje med našo napetostjo in sproščenostjo. Tega seveda najdemo v spokojnosti in duševni mo-

OVEN – Na delovnem mestu ravnajte bolj energično, sicer vas bo konkurenca prehitela. V komunikaciji s poslovnimi partnerji bodite bolj diplomatski. S prijatelji boste lažje našli skupen jezik, manj nesoglasij bo tudi doma.

či, ko se naše telo z vsemi čuti osredotoči na trenutek, ki ga živimo. Različne tehnike sprostitve mišic, avtogeni treningi in skrb za “red v glavi” nam prinašajo energijsko ravnovesje, ki ga še kako potrebujemo za kosanje z vsakdanjimi obveznostmi. Ob skrbi za zdrav duh je želeno aktivirati vseh pet čutov: globoko vdihnite in izdihnite, uživajte ob dotikih in občutite svoje telo, jejte zavestno in z užitkom, prepustite se videti vse lepo. Uporabite vse, kar vam je na voljo za dosego lastnega mirnega stanja in uživanja z lastno domišljijo. In rezultati ob zdravem načinu življenja bodo vidnejši, če boste vztrajali priti k zastavljenemu cilju. Ta zahteva veliko truda in discipliniranosti. Veliko je na svetu ljudi, ki bi na sebi za boljšo samopodobo spremenili vsaj tri stvari, npr. imeli lepši in manjši trebušček, večje prsi, čvrstejšo zadnjico in lepša stegna. Naj vam v tem mesecu predlagamo nekaj zvijač do manjšega trebuščka, ki bodo okrepile tudi trebušne mišice. Z maščobno blazinico ovit trebuh bomo zmanjšali s pravilno prehrano in aerobno vadbo. Poskusimo osvojiti naslednje vaje, ki jih bomo vsakodnevno izvajali: lezite na trebuh, komolci naj bodo pod rameni, podlaket pa bo naslonjena na tla. Oprite se na roke in dvignite ramena, trebušne mišice in boke (kolena naj ostanejo na tleh). Pomembno je, da imate nevtralni položaj vse od vratu do bokov. Ta položaj zadržite od petnajst do trideset sekund. Po počitku to ponovite še petkrat. Ko boste enkrat osvojili ta položaj, nadaljujte tako, da iztegnete noge (dotik s tlemi je potem pri nožnih prstih). Počasi boste svoje telo disciplinirali in samo bo odreagiralo, če se boste spet polenili, ter zahtevalo več gibanja.

Dragica Martt a SStter ernad Mag. Dr agica Mar nad

BIK – Do 14. decembra bo vse potekalo tako, kot si boste želeli. Kasneje boste postali bolj živčni in predvsem nestrpni. Energijo boste po nepotrebnem zapravljali za nesmiselne konflikte z okolico. Poiščite dejavnost, ki vas bo sproščala. DVOJČKA – Na splošno boste s svojim življenjem v mesecu decembru zelo zadovoljni. Nekaj manjših skrbi vam bo povzročala bolj prazna denarnica, a se boste že znašli. Največ ljubezenske sreče čaka dvojčke, ki so v vezo stopili pred kratkim. RAK – Vaše muhasto vedenje bo vzrok za mnoge prepire. Ker večina rakov doma ne bo naletela na razumevanje, bo svojo energijo in pozornost usmerila v poslovne projekte. Po 20. bodo napetosti pojenjale in boste lažje zadihali. LEV – Zaradi predprazničnega vzdušja se boste na delovnem mestu težko zbrali. Nekaj več poslovnega uspeha čaka le leve, ki so na vodstvenih položajih. Vzdušje doma bo prijetno, romantično in sproščeno. DEVICA – Mesec december ponavadi posvetite analizi odhajajočega leta in tokrat ne bo nič drugače. Bolj sproščeno se boste počutili med prijatelji, domača klima pa bo bolj napeta. Predvsem zato, ker boste iskali in potencirali partnerjeve napake. TEHTNICA – Tik pred prazniki utegnete dobiti zanimivo ponudbo za delo, razširitev posla ali možnost napredovanja. Z odločitvami nikar ne hitite! Družabno življenje bo po 12. veliko bolj dinamično – čaka vas veliko bučnih zabav, smeha in plesa. ŠKORPIJON – Burno boste reagirali na vse nepravilnosti in krivice ter se odločnejše postavili na stran šibkejših. Čeprav boste zelo družabni, se boste najbolje počutili med ljudmi, ki so blizu. Odnos s partnerjem bo prijeten, s sorodniki pa boste težko našli skupen jezik. STRELEC – Imeli boste veliko energije in zato boste lažje kos napeti poslovni in finančni situaciji. Mikale vas bodo zabave, spogledovanje in nore avanture. Do domačih boste bolj tolerantni, pripravljeni boste upoštevati tudi njihova mnenja. KOZOROG – Okoliščine na delovnem mestu bodo zahtevale več pozornosti, večjo potrpežljivost in aktivnost. Denar smiselno vlagajte in ga ne zapravljajte za neumnosti. Samski kozorogi utegnejo spoznati sorodno dušo in v novo leto skočiti v dvoje. VODNAR – V decembru si lahko mirne vesti privoščite več ležernosti. Na delovnem mestu opravljajte le nujna dela, vse nepomembne zadeve pa prestavite v januar. Ne bojte se odkrito pokazati čustev. Prosti čas izkoristite tudi za šport. RIBI – Pritiski nadrejenih in poslovnih partnerjev vam bodo grenili dneve le do 12., potem boste lažje znali reči ne in se postaviti zase. Med novoletnimi prazniki se boste posvetili le svojim najbližjim. Bolj preudarno z denarjem!

46 46

KRIŽANKA

priloga dolenjskega lista

11 . Ž i v i n a n a g rra a d n a k r i ž a n kka a Veterinarskohigienski biocidni pripravek 'H]LQIHNFLMVNR VUHGVWYR ]D REPRÿMH V KUDQR LQ NUPR NUPLOL 6UHGVWYR ]D UD]NXæHYDQMH SLWQH YRGH ]D æLYDOL

VA R E N

UCINKOVIT O

RAZ

KUZ

Biocide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite navodila in podatke o izdelku.

Podrobnejše informacije so na voljo pri proizvajalcu. Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, www.krka.si

11. Živina nagradna križanka Sponzor tokratne križanke je podjetje Krka, d.d., s Šmarješke ceste 6 v Novem mestu, ki podarja praktične nagrade. Pravočasno smo prejeli 226 rešitev desete Živine nagradne križanke. Zlatarna Aura iz Novega mesta, s poslovalnicami na Glavnem trgu 19, v BTC centru, v TC Hedera v Bršljinu in na Zadružni v Črnomlju, podarja praktične nagrade v vrednosti 40, 30 in 20 evrov izžrebanim reševalkam Sonji Poreber z Laz, Anici Bučar z Lutrškega sela in Faniki Primc iz Novega mesta. Nagrajenkam čestitamo! Rešitve tokratne križanke pošljite do ponedeljka, 15. decembra, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, na pisemsko ovojnico pa pripišite “11. Živina nagradna križanka”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.

Pravilna rešitev 10. Živine nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STORTING, PETERLIN, OSVEŽILO, ŠTALA, SJ, TA, ENA, OMSK, VAL, VERCELLI, ANTILOPA, SEKUNDANT, JESEN, AVRIKELJ, MAK, JA, PRUT, STEZA, TLA, PIPICA, FLORIDA, OPS, VNUK, VIDRA, RIK, IKRA, JEKLAR, ODA, KAHN, UNA, NE. Če boste izžrebani, potrebujemo vaš podpis, da se strinjate z objavo osebnih podatkov. Ime: ......................................................................................... Priimek: ..................................................................................... Naslov: ....................................................................................... ................................................................................................................. Podpis: ........................................................................................

HOROSKOP

48 48

KRIŽANKA