Živa, november 2009

KRIŽANKA

VSEBINA

priloga dolenjskega lista

3

4–5 6 8–9

Tudi v naših krajih so ljudje s HIV-om Želi si spet hoditi – z avtom Ni potrebno, da je branje vse življenje travma 10–11 Ko vonj iz krušne peči pričara domačnost 12 Svoje korenine našel v letu 1624 13 “Če ne bi bila taka, kot si, jaz ne bi bil to, kar sem.”

14 “Ne vem” ni odgovor, s katerim bi bil zadovoljen 15 Pri Knezovih v Krmelju 17–34 Posebna priloga 35 Tretji “00” 36 V osmih desetletjih veliko dobrega 37 Jernejev ustvarjalni nemir 38 Trije postavni fantje – ansambel Ceglar 39 Čokolada je nevarna za naše ljubljenčke 40 Zakaj se otroci v šoli vedejo neprimerno?

40 Kaj če delavec ni v sindikatu?

41 Božična zvezda – praznična lepotica 41 Otroci in cvetne kapljice 42 Z doumevanjem zaustaviti capljanje po rakovi poti 42 Voščiti in čestitati 43 Obdržite svež videz 44 Osvežitev jesensko-zimskega glamurja 45 Telovadba na delovnem mestu 45 Horoskop 46 Križanka Na naslovnici: Vrtnice pod snegom Fotografija: Tanja Jakše Gazvoda

priloga dolenjskega lista Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto d.o.o., časopisno založniška družba Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto Odgovorna urednica Dolenjskega lista: Jožica Dorniž Računalniška izvedba: Igor Rustja Cena oglasov: cela stran 1.380,00 €, pol strani 710,00 €, četrt strani 370,00 €, osmina strani 190,00 € Tisk: SET, d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.

Po rakovo Umberto Eco, italijanski pisatelj in eden najpomembnejših evropskih intelektualcev, je svetovno javnost navdušil že v osemdesetih s knjigo Ime rože. Po tem romanu je bil posnet tudi uspešen istoimenski film. Romani, ki so sledili, so njegov svetovni sloves samo še utrdili. Ves čas pa je kritično spremljal tudi, kaj se dogaja okrog njega, kam se vrti naš svet in kaj ga duši. Svoja razmišljanja je objavljal v kolumnah uglednih italijanskih časopisov, pred kratkim pa je članke in predavanja izdal v knjigi z naslovom Po rakovi poti. Rak hodi ritensko in v tej smeri se po Ecovo vrti tudi naš svet. Ecovo razmišljanje je danes zelo aktualno.

Po padcu berlinskega zidu in zlomu socializma v vzhodni Evropi v začetku 90. let je kapitalizem kot prevladujoč svetovni gospodarski sistem dobil polet, medena doba pa ni trajala dolgo. Lani je zaradi globalne povezanosti trgov tako rekoč čez noč ves svet padel v eno najhujših gospodarskih kriz, ki ji še vedno ni videti konca.

Izkazalo se je, da pehanje za dobičkom ni rešitev, ampak poguba za ta svet. Vrednosti sistem, na katerem temelji, je puhel in brez prihodnosti. Namesto nekdanje hladne vojne imamo sedaj vroče vojne, spopad med islamom in krščanstvo pa obuja nekdanje križarske vojne. Rakovo pot gremo tudi drugje, npr. pri že izborjenih pravicah delavcev in žensk, bi jih nekateri radi brez sramu odvzeli. Po rakovi poti gredo tudi mediji, v boju za bralce zmagujejo rumeni mediji s krvavimi kriminalnimi zgodbami in sledenjem t.i. zvezd, od svetovnih do lokalnih. Ob vsem tehnološkem napredku, žal, nismo dosti boljša družba od mračnega srednjega veka, kot to obdobje človeške zgodovine krivično radi poimenujemo. Nekdo, ki dela pošteno in dobro zgolj zato, da preživi, nima pa velikih profitov, v naši družbi ni ravno cenjen, prej zasmehovan. S tem svetom je nekaj res hudo narobe.

A še vedno upam, da na koncu zmaga dobro, drugače ne more biti! Koliko materialnega potrebujemo, pogosto ugotovimo, ko zbolimo. Čez noč postanejo pomembne povsem druge stvari. Nove bolezni pa prežijo tudi na nas, tudi na Dolenjskem imamo bolnike okužene z virusom HIV. Število obolelih se tudi pri nas iz leta v leto povečuje, najpogosteje pa se ljudje okužijo pri spolnih odnosih, zato previdno in odgovorno. Za to bolezen še vedno ni zdravila, se jo pa da upočasniti, kot lahko izveste v tokratni Živi. Še vedno premalo vemo tudi o disleksiji. Za kakšno bolezen gre in kako pomagati otrokom, ki jo imajo, smo se pogovarjali s Sonjo Lenarčič iz OŠ Dobrepolje, ki je pred kratkim za svoje delo na tem področju prejela naziv Bravo učiteljica leta.

Prihaja prednovoletni praznični čas, če že ne boste pekli peciva, pripravite domač kruh, v pomoč vam bo reportaža o peki kruha pri Mojci Kramarič iz Rosalnic pri Metliki. Dekleta in žene, ki so se udeležile delavnice peke kruha v krušni peči, je vonj po sveže pečenem kruhu spomnil na mladost. Naj tudi vas spomni na kaj lepega.

J oožž i c a D o rrn niž

4

AKTUALNO

priloga dolenjskega lista

Ob 1. decembru, svetovnem dnevu boja proti aidsu

Tudi v naših krajih so ljudje s HIV-om K

o je v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja izbruhnila nova bolezen, aids, je svet zajela panika; bali smo se, da se bomo okužili že, če bomo šli na javno stranišče ali če se bomo rokovali z neznancem, da nas bo okužil komar … Danes je strah pred okužbo z virusom HIV ali boleznijo, ki se razvije iz njega - aidsem, kar nekako potisnjen na stranski tir. Čeprav so v svetu še vedno države, predvsem afriške, v katerih se na tisoče otrok rodi okuženih in pri katerih skoraj ni verjetnosti, da bodo doživeli prvo leto starosti, in države, kjer se število obolelih šteje v milijonih. A pred okužbo s HIV-om si niti v naši državi ne smemo zatiskati oči, saj tudi pri nas število okuženih iz leta v leto počasi, a vztrajno narašča.

Če so v Sloveniji pred desetletjem zabeležili 13 okužb z virusom HIV, se je lani številka ustavila pri 48, kar je kar 35 več, povečano število diagnoz pa gre na račun porasta primerov med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, ki so tudi najbolj prizadeta skupina. Lani je bilo tako med novimi okuženimi 45 moških in le tri ženske, vse tri pa so se okužile s spolnimi odnosi z moškimi.

N e kka a j sstt rra a h u m o rra a biti “Aids je bolezen, ki se je moramo bati.

Lahko smo sicer zadovoljni, da imamo ugodno epidemiološko sliko, saj je na primer v podsaharskem območju na milijone okuženih. In če je bila v začetku smrtnost 100-odstotna, danes v razvitem svetu ni več tako: aids ni več smrtna bolezen, pač pa kronična nalezljiva bolezen, ki je z zdravili zelo dobro obvladljiva. Okuženi ljudje, ki se zdravijo, živijo dlje in dosežejo skoraj običajno starost, seveda pa je pomembno, da okužbo pravočasno odkrijemo, da ne zamudimo priložnosti za uspešno zdravljenje in

da je okuženi ne prenaša naprej,” pravi Dušan Harlander, dr. med., specialist epidemiolog z novomeškega Zavoda za zdravstveno varstvo, ki dodaja, da se moramo vedno obnašati tako, kot da je bolezen prisotna. So pa tudi na Dolenjskem okuženi z virusom HIV, torej neka nevarnost obstaja.

Nezaščiteni odnosi z osebo, ki je ne poznamo, so popolnoma neodgovorno ravnanje.

Pa ne le zaradi virusa HIV, nezaščitena spolnost pomeni tudi nevarnost okužbe z drugimi spolno prenosljivimi boleznimi.

Z a š i tta a in zv e sstt o b a – ve t o d a n e s šštt e j e “V Sloveniji smo začeli s sistematičnimi preventivnimi intervencijami že v začetku epidemije, ko virus še ni bil vnešen, zlasti med skupinami z večjim tveganjem, kot so to npr. injicirajoči uživalci drog, zaporniki … Že vrsto let se z različnimi kampanjami obračamo na mlade, ki so pomembna cilja skupina.

Pomembno je namreč, da se preventiva prične, preden nastopijo vedenjski vzorci, povezani s tveganjem. To, da je prevalenca oku-

Dušan Harlander

ženih in obolelih v Sloveniji relativno nizka, nas vsekakor ne sme uspavati v preventivnih prizadevanjih. Okužba s HIV namreč nezadržno narašča, pri nas zlasti v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi,” poudarja Evita Leskovšek, dr. med., specialistka socialne medicine, nacionalna koordinatorica za preventivo v programu HIV/aids, zaposlena na Inštitutu za varovanje zdravja.

Te sstt i rra an o n e c d vvo omo v njj e – kko ov Na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega kliničnega centra testiranja za HIV opravljajo ob ponedeljkih, ko ambulanto obišče v povprečju 30 oseb.

“Pred odvzemom krvi vsak najprej izpolni vprašalnik in se pogovori z zdravnikom, pri čemer je pomembno, kdaj je bilo tvegano obnašanje. Od takrat mora miniti vsaj mesec in pol, da je rezultat zanesljiv,” razlaga prof. dr. Janez Tomažič, zdravnik na tej kliniki.

“Testiranje je zaupno, lahko je tudi anonimno, da torej oseba izpolni kuverto s šifro, rezultati pa so znani v četrtek,” doda.

A danes testiranje ni več nekaj izrednega.

Gre za rutinsko laboratorijsko preiskavo, zaradi katere ni več nujno hoditi v ambulanto infekcijske klinike, vsak bi se lahko testiral kjerkoli. “To je pač edini način, da odkrijemo okužbo, zato želimo, da testiranje postane nekaj vsakdanjega in dostopnega. Ne nazadnje se tudi plača neposredno iz zdravstvenega zavarovanja, ne bremeni torej zdravstvenih domov, zasebnikov, zavodov za zdravstveno varstvo,” poudarja Tomažič.

Evita Leskovšek: “Živimo v času vse večje negotovosti. Na področju preprečevanja okužbe s HIV je negotovost nepotrebna, če se dosledno zaščitimo in s tem uživamo zdravo, prijazno in polno življenje.”

AKTUALNO V Sloveniji je bilo v obdobju desetih let (1999 - 2008) prepoznanih skupno 258 primerov novih diagnoz okužbe s HIV, 76 oseb je zbolelo, 38 bolnikov z aidsom je umrlo, vendar število novih okužb v zadnjem letu zaskrbljujoče narašča. Glede na dejstvo, da je število testiranj v Sloveniji zelo nizko, dejanskega števila okuženih ne poznamo, lahko so znani primeri le vrh ledene gore, po nekaterih ocenah pa naj bi bila številka okoli 500. “Žal smo v Sloveniji glede deleža ljudi, ki opravijo test, v Evropi na samem repu; od 1000 se jih je testiralo le 11. Vsekakor je vzrok strah pred diagnozo, visok prag glede dosegljivosti testirnih mest, bojazen pred kršenjem anonimnosti in slaba osveščenost populacije. Nova strategija na področju HIV/ aidsa, ki je v procesu sprejemanja, prinaša na tem področju boljšo dosegljivost testiranj, saj bo test možen pri vseh osebnih zdravnikih,” poudarja Leskovškova.

P a sstt i s p o l n o sstt i i n i g e l V Sloveniji je bolezen tako obvladljiva, ker je (vsaj zaenkrat) zajezena med injicirajočimi uživalci drog, ki so v svetu ena izmed najbolj ranljivih skupin, nevarna je namreč uporaba igle nekoga, ki je okužen. A v Sloveniji med to skupino že osem let niso odkrili novih okuženih, kar je posledica velikih naporov in preventivnega delovanja med to skupino. V centrih za zdravljenje odvisnikov so na voljo brezplačne igle in brizge, s čimer preprečijo morebiten prenos okužene krvi na drugega.

“Vsako leto anonimno presejalno testiramo intervenalne uživalce drog. Tiste, ki se zdravijo zaradi hepatitisa, vedno tudi testiramo za HIV,” pojasni Tomažič, ki meni, da bo bolezen obvladljiva, dokler ne bo izbruhnila pri tej skupini ljudi. Na srečo smo tudi bolj tradicionalna in zaprta družba, ki očitno ne da veliko na prostitucijo, je pa zaskrb-

priloga dolenjskega lista

5

Ne smemo si zatiskati oči pred možnostjo okužbe; ob sumu na okužbo je testiranje najboljša pot.

ljujoč podatek, da se je tri četrtine slovenskih homoseksualcev okužilo v Sloveniji.

Globalno je spolni odnos najpomembnejša pot prenosa HIV okužbe. Na ta način se okuži 75 do 85 odstotkov odraslih. Dve tretjini teh okužb predstavljajo nezaščiteni heteroseksualni odnosi. Izmenjava okuženih igel med intravenskimi uživalci nedovoljenih drog je v svetu kriva za desetino HIV okužb pri odraslih, prenos okužbe od matere na otroka pa je vzrok za 90 odst. HIV okužb pri novorojencih in otrocih.

O kku u ž b e s e n e d a o d p rra av i t i Z zdravili lahko upočasnimo in vsaj za določen čas zaustavimo potek bolezni, žal pa ne obstaja zdravilo, ki bi okužbo odpravilo, niti ne cepivo, ki bi pred njo ščitilo. Protivirusna zdravila znižujejo umrljivost in obolevnost, a so draga in niso dosegljiva vsemu

Aids je najbolj razširjen med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.

svetovnemu prebivalstvu, zato je preprečevanje okužbe poglavitno pri nadzoru epidemije aidsa.

Ko pride virus v telo, ga ne zapusti več, torej je tvegano obnašanje že znak za alarm, čeprav se zgodi, da tisti, ki je okužen z virusom, več let ne bo imel težav. Dvome lahko razblini zgolj testiranje. “Mlajše osebe pridejo relativno hitro na testiranje, starejši pa pogosto šele takrat, ko imajo resne zdravstvene težave in jim včasih ne moremo več pomagati. Vsako leto imamo nekaj primerov HIV okužbe pri ljudeh, pri katerih ne bi pričakovali okužbe in je to vedno zelo presenetljivo. Na primer pri poročenih ženskah, ki so virus dobile od svojih mož, pa tega niso pričakovale, saj niso vedele za njihovo dodatno dejavnost, pri kateri so se okužili. Ali pa ženske dobijo virus od partnerjev, ki jih ne poznajo dovolj,” pove dr.

Janez Tomažič.

V Sloveniji so z virusom HIV okuženi tudi štirje otroci, z okužbo so se že rodili. “Okolica niti približno ne ve, da so okuženi, prav tako ne vedo tega v vrtcu ali šoli, saj bi bila to katastrofa,” pojasni Tomažič in ob tem spomni na hrvaški primer, ko so grobo obračunavali z dvema HIV pozitivnima šoloobveznima deklicama. Ob javnem razkritju okužbe so zahtevali njun odhod iz šole, ostali otroci so bojkotirali pouk, zahtevali izselitev družin. “Slovenski otroci, okuženi s HIV, živijo normalno in se dobro razvijajo, nimajo težav. Pri otrocih je namreč manj zapletov,” pojasni Tomažič, ki sicer opaža, da je v naši družbi tolerantnost do okuženih s HIV in obolelih za aidsom nekoliko večja, vendar sam tistim, ki se okužijo, še vedno svetuje, naj zelo dobro premislijo, komu to zaupajo. “Nujno morajo povedati spolnim partnerjem in uporabljati zaščito, čeprav so zdravljeni, če pa povedo v službi, lahko to zanje pomeni socialni polom in pokop.”

anja Gazvoda Tan ja Jakše Gazv oda

6

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

Andrej Plantan, tetraplegik

Želi si spet hoditi – z avtom V

duhu Grumovega melanholičnega vzdiha, da “vsem se nam kako izpridi življenje, nikomur se ne obnese”, se je Andreju Plantanu iz Vavte vasi bitje in žitje razklalo v najboljših letih, na začetku tridesetih - usodna je bila depresija, bolezen, ki doleti in tare čedalje več ljudi.

Z Borisom sta enojajčna dvojčka, do konca srednje šole sta gulila iste klopi, nakar se je brat podal na študij, Andrej pa se je kot strojni tehnik zaposlil; po pripravništvu je delovno okolje zamenjal le enkrat. Z ženo in hčerama se je ustalil v hiši staršev, v drugi polovici devetdesetih si je omislil lastno nepremičninsko firmo, dobro mu je šlo, pisarno je imel celo ob morju, v Luciji. Pred desetimi leti ga je precej nepričakovano doletela ločitev; dolgo je preboleval tegobe, ki jih je prinesla, navsezadnje pa obolel za depresijo. Žal so to ugotovili mnogo prepozno; ko je bil brez trdnih tal pod nogami, so mu zdravniki govorili, da bo sam od sebe minil občutek ničevosti. Lepega avgustovskega dne pred osmimi leti, ko sta z bratom pila kavo pred hišo, se je zgodilo. Iznenada, kot da bi se strgal z verige, se je Andrej pognal od mize in planil v hišo, brat ga ni mogel ujeti, ko je hitel na podstrešje, vlomil zaklenjena vrata in se pognal v globino. Padel je na katrco, odbilo ga je vstran v zrak, obležal je brez enega zloma ali kake druge poškodbe, celo očala so ostala cela, le dvoje vratnih vretenc mu je počilo. Andrej si ne zna razložiti, kaj ga je vodilo k nerazumne-

mu dejanju, sploh pa ne pomni, da bi imel kdaj samomorilna nagnjenja.

Po poldrugi mesec dolgem zdravljenju se je Andrej težko sprijaznil s kruto resnico, da je tetraplegik, s hromimi nogami in prizadetimi rokami. Mater Olgo je sinova nesreča spravila na rob obupa, dokler se ni odločila, da mu bo v vsem pomagala. Dolge mesece rehabilitacije je bila vsak dan pri njem, po tri ure mu je masirala noge, ki so bile sama kost in koža, ter mu bila v oporo, ko se je marsičesa učil od začetka. Andreju, ki so ga brž upokojili, ob strani stoji novomeško društvo paraplegikov, od države dobi nujne pripomočke, veliko je na vozičku, čas pa si krajša s tistim, kar pač zmore.

S prsti na rokah čuti toplo in hladno, premika jih lahko toliko, da sam je, igra na klaviaturo, z računalnikom brska po spletu, sicer pa rad posluša glasbo, bere, piše...

Za lajšanje depresivnosti bo Andrej do smrti odvisen od zdravil, kar se je zadnja leta dogajalo z njim, pa govori, da je usoda res lahko ironična, s slabim se je zarotila zoper njega, a ga je hkrati vseeno varovala.

Mučno počutje ga je namreč priklenilo zvečine na posteljo, postajal je vodeničen, nihče ni točno vedel, kaj ga tare, dokler mu

Dokler se z njim ni poigrala usoda, je Andrej igral na klaviaturo v občasni glasbeni skupini. Z glasbilom si zdaj krajše dolge dneve.

Ko je mati Olga, ki zanj skrbi dan in noč, slabe volje, Andrej misli, da je taka zaradi njega, zato ji reče: “Jaz sem srečen, če ti to kaj pomaga.”

marca letos niso odstranili tri debele sečne kamne - dotlej pa mu k sreči niso odpovedale ledvice, ni mu počil mehur ali se mu zastrupila kri.

Zdaj, pravi Andrej, je kot prerojen in si močno želi biti bolj mobilen in samostojen.

Doslej so ga stežka kam odpeljali, če pa bi bil pri hiši primeren avto, denimo kombi, v katerega bi se po klančini sam povzpel z invalidskim vozičkom, bi ga mati, brat ali kdo drug bolj pogosto vozili v društvo, na izlete v naravo, lahko bi si ogledal kako prireditev. Četudi z avtom in vozičkom, bi se mu zdelo, kot da spet hodi, zato se mu ne zdi nemogoče ribarjenje, modelarstvo, ne nazadnje bi se na prigovarjanje društvenega predsednika Jožeta Okorna končno posvetil celo športu, saj se počuti dovolj močnega za metanje krogle, kija ali diska.

Za nakup primernega avta Plantanovi nimajo denarja, zato je Andrejeva svakinja, Borisova žena Maja, prišla na idejo, da bi pridobili kakega donatorja. Izkazalo se je, da se tudi v hudih časih najdejo dobrotniki – in s tretjino denarja, potrebnega za kombi, so Andreja presenetili za 40-letnico na začetku oktobra; od ganjenosti ga je napadla huda vročina, a je hitro ozdravel. V zbiralni akciji za avto sodeluje društvo paraplegikov, Maji pa gre zasluga, da je Shirlie Roden, angleška pevka in zdravilka z glasom, izkupiček nedavnega topliškega dobrodelnega koncerta namenila za uresničitev velike Andrejeve želje.

Vajen, da mu na invalidskem vozičku čas teče počasi, si ni postavil nobenega roka, do kdaj naj bi se prvič zapeljal v kombi in odpeljal, kamorkoli pač že, potrpežljiv, kot je, pa ne dvomi, da mu to ne bi uspelo. In tedaj bodo skupaj z njim zmagali vsi, ki mu hočejo dobro.

Besedilo in fotografiji:

Drago ustja Dr ago RRus us tja

ODKRIJTE SVOJ NAČIN UČENJA Lahko se učimo tudi na zabaven način, če spoznamo samega sebe in metode učenja, ki nam ustrezajo. Nekateri se učimo z glasnim branjem, drugi raje poslušamo, tretji si delajo zapiske in rišejo skice, nekateri preizkušajo, delajo z rokami.

Večina se uči na več načinov, ponavadi pa vendarle dajemo prednost enemu.

Ena prvih nalog je ugotoviti svoj način sprejemanja informacij. Poznamo tri učne tipe: • vizualno (učenje z vidom), • avditivno (učenje s sluhom), • kinestetično (učenje z gibom, dejavnostjo in tipom).

Kako lahko ugotovimo, kateri od načinov nam najbolj ustreza? Preprost način je, da poslušamo svoj govor in smo pozorni na ključne besede, ki jih uporabljamo, in sicer ali pogosto rečemo “to je videti prav”, “jasno mi je”, ali pa morda večkrat in raje rečemo “tole zveni prav”.

Lahko si postavimo vprašanje: Katero metodo dela imam najraje, ko kaj sestavljam?

• Sledim ilustracijam? Berem navodila? - VIZUALNI • Potrebujem nekoga, ki mi daje navodila? AVDITIVNI • Začnem kar takoj sama sestavljati? - KINESTETIČNI Na naš priljubljeni učni stil kažejo tudi mnoge druge vedenjske značilnosti. O izbiri primernih načinov učenja glede na učni tip, ki pri vas prevladuje, se lahko pogovorite s svetovalko v svetovalnem središču.

Barbara Ivanež, Svetovalno središče Novo mesto V Svetovalnem središču Novo mesto svetovalke vsem odraslim brezplačno pomagajo pri odločitvi za šolo ali tečaj, pri odpravljanju težav pri učenju in pri iskanju zaposlitve.

Obiščite nas v Novem mestu (v prostorih RIC-a), v Metliki, Šentjerneju, Žužemberku, Trebnjem, Kočevju ter Ribnici.

Svetovalni telefon: 07 393 45 52, 031 701 191 Spletna stran: www.cvzu-dolenjska.si

TEST UČNIH TIPOV Odgovorite na spodnja vprašanja.

1. Če se učim nekaj narediti, potem se najbolje naučim, če: a) opazujem nekoga, ki mi to pokaže b) poslušam nekoga, ki mi postopek razloži c) poskusim narediti sam(a) 2. Ko berem, pogosto ugotovim, da: a) si predstavljam v svoji notranjosti, o čem berem b) berem glasno ali si poskušam priklicati zvoke znotraj sebe c) se poskušam vživeti v situacijo 3. Ko me vprašajo za neko smer: a) si v mislih predstavljam kraje, da smer lažje razložim, še raje pa jim kar narišem b) nimam težav, da nekomu razložim smer c) to pokažem ali pa se premikam 4. Če ne vem, kako naj izgovorim kako besedo: a) jo zapišem, da ugotovim, ali sem na pravi poti b) jo glasno izgovorim, da ugotovim, ali pravilno zveni c) jo zapišem, da ugotovim, ali jo pravilno občutim 5. Ko pišem: a) me skrbi, če je med črkami in besedami enakomeren razmik b) si ves čas ponavljam črke in besede c) močno pritiskam pisalo, da lahko občutim, kako zapisujem črke in besede 6. Če si moram zapomniti seznam stvari, si ga najbolje zapomnim, če: a) ga zapišem na papir b) si ga nenehno ponavljam c) se premikam in uporabljam prste, da naštevam stvari, ki jih potrebujem 7. Raje imam učitelje, ki: a) uporabljajo tablo ali projektor, ko razlagajo vsebino b) razlagajo vsebino z veliko primerjavami c) so zelo aktivni in se veliko premikajo 8. Če se želim skoncentrirati, mi povzroča težave: a) če je v prostoru veliko gibanja b) če je v prostoru hrup c) če moram ves čas sedeti na mestu 9. Če rešujem problem: a) ga napišem ali narišem, da si ga lažje predstavljam b) se pogovorim s samim seboj c) se veliko premikam ali uporabim različne predmete, ki mi pomagajo pri razmišljanju

10. Če dobim napisana navodila, kako naj nekaj sestavim: a) jih tiho preberem in si poskušam v mislih predstavljati, kateri deli spadajo skupaj b) jih preberem glasno in se pogovarjam s samim seboj, ko sestavljam dele skupaj c) najprej poskušam sestaviti dele skupaj, šele potem preberem navodila 11. Da se zamotim, ko čakam: a) gledam naokrog, strmim ali berem b) govorim ali poslušam ljudi c) hodim naokrog, z rokami premikam razne predmete ali premikam/vrtim noge, ko sedim 12. Če moram z govorico nekomu nekaj pojasniti: a) raje povem na kratko, saj ne želim predolgo govoriti b) razložim s podrobnostmi, saj rad(a) govorim c) premikam roke in se gibljem, ko razlagam 13. Če mi nekdo nekaj govori in razlaga: a) si poskušam priklicati podobe, da si laže predstavljam b) uživam v poslušanju, vendar ga tudi prekinem in govorim tudi sam(a) c) dolgočasi me, če je njena/njegova razlaga predolga in opiše preveč podrobnosti 14. Če si želim priklicati imena: a) si zapomnim obraze, vendar pozabim imena b) si zapomnim imena, vendar pozabim obraze c) si bolje zapomnim okoliščine, v katerih sem osebo srečal(a), kot ime in obraz te osebe Seštejte vse odgovore pod a, b in c.

Seštevek odgovorov: a) b) c) Najvišje število odgovorov pod katero koli črko pomeni, da pripadate temu učnemu tipu: • odgovori a pripadajo vizualnemu učnemu tipu; • odgovori pod b pripadajo avditivnemu učnemu tipu; • odgovori pod c pripadajo kinestetičnemu/gibalnemu učnemu tipu.

Vir: Svetovalni pripomočki v izobraževanju odraslih, dr.

Sabina Jelenc Krašovec, dr. Livija Knaflič, Ema Perme, ma.

Marko Radovan, Jerca Rupert, mag. Tanja Vilič Klenovšek, Natalija Žalec

Razvojno izobraževalni center Novo mesto, Ljubljanska cesta 28, Novo mesto www.ric-nm.si • ric@ric-nm.si • Telefon: 07/393 45 50 in 041 686 721 • Delovni čas: vsak delovnik, med 8. in 18. uro.

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«

8

POGOVOR

priloga dolenjskega lista

Sonja Lenarčič, Bravo učiteljica leta

Ni potrebno, da je branje vse življenje travma V

okviru letošnjega tedna otroka in evropskega tedna ozaveščanja javnosti o disleksiji so v Sežani podelili priznanja najuspešnejšim učiteljem v okviru druge akcije Bravo učitelj leta. Akcijo, ki je potekala od februarja do septembra, je organiziralo leta 2002 ustanovljeno Društvo Bravo – društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, ki v šestih podružnicah po Sloveniji združuje preko 800 članov, laskavi naslov bravo učitelj, za katerega so se potegovali učitelji iz vse Slovenije, pa je osvojila profesorica slovenščine Sonja Lenarčič iz OŠ Dobrepolje.

Da ste predlagani za bravo učiteljico ste menda izvedeli šele, ko ste bili že v tretjem, finalnem krogu glasovanja, v katerega se je uvrstilo 15 kandidatov.

Za nagrado me je predlagala mama nekega našega učenca, ki je videla, da delamo z njim nekoliko drugače, kot je bila vajena. Da je to storila, mi je povedala šele, ko sem že prišla v ožji izbor.

Z akcijo Bravo učitelj želijo v Društvu Bravo poiskati in nagraditi učitelje, ki učinkovito poučujejo učence z disleksijo in ki takšne otroke razumejo, jim nudijo pomoč in podporo ter jim pomagajo razvijati pozitivno samopodobo.

Od učitelja to zahteva več dela. Vi to počnete sedaj že šesto od devetih let, kolikor poučujete. Ali vam je trud poplačan?

Je. Poplačano mi je z uspehom učencev. Še bolj pa mi bo, če jim ne bo treba nikoli reči, kar sicer pravijo številni dislektiki, ko odrastejo, da sta jim bili slovenščina in branje celo življenje travma. Zgodbe disle-

ktikov so pretresljive. Si predstavljate kako je, če vas je samo zaradi branja strah biti pri pouku in odštevate minute, ali bo ali ne bo pozvonilo prej, ko boste prišli na vrsto, da nekaj naglas preberete?!

To so travme, ki lahko otroka zaznamujejo za vse življenje. Zato je še toliko pomembnejše, da se dislektika prepozna in da se mu skuša pomagati.

Včasih so imeli takšne otroke za lenuhe, češ da se nočejo učiti. Ker ne razumejo razlage ali če prepišejo s table, ne vedo, kaj so prepisali, pri pouku ne morejo sodelovati. Zato se dolgočasijo in začnejo motiti ostale. Ker so se jim zaradi njihovega branja včasih drugi otroci tudi posmehovali, otroke z učnimi težavami pogosto spremljajo tudi disciplinske težave. Tudi zato je pomembno, da se jih prepozna. Ko se namreč začne enkrat malo več govoriti na način, češ: “Saj pa le ni len; poglejte vendar: pri matematiki ima 4, zakaj pa ima pri slovenščini samo 2?!”, se začne s takšnimi otroki tudi drugače delati.

Vi ste se z dislektiki začeli ukvarjati po naključju.

S prijateljicama, psihologinjo in defektologinjo, sem se pogovarjala o učencih in mojih opažanjih, da nekateri dobro odgovarjajo, pa slabo pišejo in zelo slabo berejo.

Ko prideš s fakultete namreč misliš, da so vsi otroci pridni, pametni, da vsi delajo naloge. V razredu pa potem vidiš, da ni tako.

Sčasoma spoznaš tudi, da so tudi otroci, ki delajo naloge, da starši hodijo v šolo in se zanje zanimajo, pa jim nekako ne gre najbolje. Kolegici sta me opozorili, da to, kar jim opisujem, ni več samo lenoba. Pokazali sta mi, kako vidi dislektik, in bila sem šokirana.

Začela sem prebirati literaturo o tem, hoditi na seminarje na temo otrok s posebnimi potrebami, spraševati starše …

Ali se niste z disleksijo seznanili že med študijem?

Ne. Vsaj kolikor se spomnim. Če že, pa je bilo to samo omenjeno.

Današnji način dela od učiteljev zahteva veliko več sodelovanja in dogovarjanja. Tudi to pripeva k temu, da se otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ki so bili zelo dolgo zapostavljeni, lažje prepozna. Kdo je pravzaprav tisti, ki ugotovi, da ima otrok težave in da potrebuje pomoč?

Za nekatere otroke se že v vrtcu, predvsem pa nato v prvi in drugi triadi vidi, in to otroci opazijo tudi sami, da se trudijo, da berejo, pa jim še vedno ne gre. Velikokrat to opazijo tudi straši. Zato je dobro, da se o tem čimveč govori. Večkrat si namreč starši ne upajo priti v šolo povedat, da njihov otrok ni len, da dela naloge in da se trudi, da pa uspeha ni. Raje rečejo kar, da je len, ali, kar je še večja ironija, da tudi njim ni šlo.

Zakaj?

Vsi straši nočejo priznati oziroma nočejo, da se ve, da ima njihov otrok učne težave. Velikokrat so imeli takšne težave tudi starši. Disleksija je namreč pogosto dedna. Njihovo odločitev zato spoštujemo, je pa prav, da učitelji vedo, da ima otok težave.

POGOVOR Je med kolegi posluh za vaše delo?

V šoli imam vso podporo, tako pri ravnatelju, ki je spodbujal moje izobraževanje, kot tudi pri članih kolektiva, še posebno pri šolski psihologinji in specialni pedagoginji.

Ti mi pomagata z nasveti, dogovarjamo pa se tudi za pomoč učencem, bodisi v razredu ali ko ti pišejo ločeno od ostalih učencev.

Kakšno pomoč nudite dislektikom?

Otroci, ki so pridobili status, so upravičeni do individualne pomoči specialnega pedagoga ali učitelja, ki ga uči, v odobrenem številu običajno treh, največ pa do pet ur na teden, kar je sicer zelo redko. Standarde znanja se jim običajno prilagodi na minimalne, kar pomeni, da lahko pišejo drugačne kontrolne naloge, vendar z istimi cilji. Pri slovenščini jim lahko skrajšam tekst, tudi vprašanja imajo krajša, specialna pedagoginja pa jim lahko to tudi prebere. Če je potrebno, lahko tudi dalj časa pišejo, imajo napovedano spraševanje, pogosto pa jim tudi kaj skopiram, da se lahko učijo in da starši sploh vidijo, kaj se morajo učiti.

Disleksija je fiziološka motnja zaradi drugačnega delovanja možganov, odraža pa se kot težava pri branju in pisanju. Vendar se težave pojavljajo tudi drugod, kajne?

Otroci z disleksijo imajo težave pri dekodiranju simbolov, težko prepoznavajo črke, besede, zloge, kar jih ovira pri tekočem branju, še posebej pri branju z razumevanjem. Poleg slabega razumevanja imajo pogosto težave tudi zaradi hitrega pozabljanja, pri organizaciji in pri izražanju misli v pisni obliki. Veliko boljši so pri opisovanju tistega, kar vidijo in slišijo, pri pisanju in branju pa zato, ker ni avtomatizirano, vso pozornost usmerijo v samo tehniko, pozabijo pa, denimo, pri branju na vsebino prebranega, pri pisanju pa na upoštevanje pravopisnih pravil, kot so postavljanje ločil in pisanje velike začetnice, čeprav jih drugače poznajo.

Katere črke najpogosteje zamenjujejo?

Zamenjujejo podobne črke kot so: b-d, bp, m-n, d-g, a-e ali zloge on-no, ej- je, do-od itd., šumniki pa so brez strešic.

Otrokom z disleksijo prej škodi kot koristi, če jih silijo k pogostemu pisanju in branju. Treba jim je ponuditi strokovno pomoč. Ali obstajajo kakšne metode ali pripomočki, ki jim olajšajo branje?

Za dislektike je najslabša črno-bela podlaga, zato si lahko pomagajo z barvnimi bralnimi ravnilci. Obstajajo tudi knjige, s pogosto zapisanimi najpogostejšimi besedami, ki jih zamenjujejo.

Včasih so se iz takšnih učencev, ki bi po današnjih merilih prepoznavanja otrok z učnimi težavami potrebovali posebno obravnavo, njihovi sošolci norčevali. Kako pa je danes?

Sprejemajo jih dobro. Govorim za našo šolo. Se pa učitelji trudimo, da jih preveč ne izpostavljamo.

priloga dolenjskega lista

Učitelji morate imeti izrazit čut za razumevanje težav in primanjkljajev otrok s posebnimi potrebami. Kako sploh ugotovite, da imajo otroci tovrstne težave?

Pisava takšnih otrok je pogosto nečitljiva in drobna. Številne besede so narobe napisane. Tudi pri prepisovanju s table prepišejo narobe, veliko je tudi spuščenih in nedokončanih besed. Če mora otrok prebrati, kaj je napisal, tega večkrat ne zna.

Disleksija je vseživljenjski primanjkljaj, ki ne izgine, ko odrastemo. Vendar pa sama po sebi in ob primerni pomoči ni ovira za uspešno izobraževanje in kariero.

S tem se je treba naučiti živeti in preživeti. Dislektiki lahko študirajo in tudi uspešno doštudirajo, morajo pa zato veliko več delati. Če, denimo, potrebujejo drugi otroci pol ure za nalogo, potrebujejo dislektiki uro ali celo dve. Nekateri se znajdejo tudi sami, sicer pa je potrebna pomoč staršev, učiteljev in strokovnjakov.

Ali se bodo lahko znašli sami ali ne, je v veliki meri odvisno od same disleksije, saj se lahko pojavlja v različnih oblikah: od lažje, zmerne do zelo izrazite. Koliko pa je to odvisno od stopnje inteligence?

Večina teh otrok je poprečno bistrih ali celo nadarjenih na kakšnem drugem področju. Izstopajo predvsem na likovnem in gledališkem področju. Bolj kot so inte-

9

ligentni, bolj in dlje časa lahko ta svoj primanjkljaj skrivajo.

Nekje sem zasledila podatek, da je v Evropi kar 48 milijonov dislektikov in da so med njimi tudi številne znane osebnosti.

Res je. Pri nas je dislektik, denimo, tudi igralec Gojmir Lešnjak – Gojc. Ko sem v pogovoru o disleksiji to povedala učencem, so bili presenečeni. Lešnjaka poznajo in kar niso mogli verjeti. Tudi to pa prispeva k boljšemu razumevanju in sprejemanju drugačnosti. Sicer pa se tudi mi ves čas učimo.

Tako tudi ugotavljamo, da so računalniki ena od stvari, ki jih za delo z dislektiki premalo uporabljamo. Ko namreč kakšno besedo napišejo narobe, jih računalnik na to opozori. Zato bi denimo domače naloge ali domače branje lahko pisali na računalnik – le tipkati bi se prej morali naučiti. Če sodim po tem, kako hitro danes mladi pritiskajo po tipkah svojih mobilnih telefonov, jim tipkanje ne bi smelo delati težav. Sodeč po sporočilih, ki si jih pošiljajo, pa tudi ugotavljam, da ni mogoče ugotoviti, ali je med njimi kakšen dislektik.

To je res. SMS sporočila, ki si jih mladi pošiljajo, so polna okrajšav, kratic in nepravilno zapisanih besed. Tudi sicer je danes branja in pisanja vedno manj. Če se malo pošalim, bi lahko rekla, da gre današnji svet dislektikom precej na roko.

Mojca Lesko všek-S -Sv Mo jca Lesk o všek -S ve te

10 10

NA KRAJU SAMEM

priloga dolenjskega lista

Peka kruha pri Mojci Kramarič

Ko vonj iz krušne peči pričara domačnost V

decembru živimo v posebnem pričakovanju. Pred nami so prazniki, konec leta. Pri marsikomu se prebudi nostalgija po starih časih, po vonju po orehovi potici, domačem kruhu. Ko so ga ženske jemale iz krušne peči, je zadišalo po vsej hiši. Le v malokaterem domu je še mogoče uživati ob tem prijetnem vonju.

Tega doživetja, torej vonja po domačem kruhu in obujanje domačnosti, pa bodo deležni vsi, ki se bodo pri Mojci Kramarič v Rosalnicah pri Metliki udeležili delavnic, na katerih bodo spoznali številne drobne skrivnosti, ki so pogoj za dober kruh. Skupaj z dvajsetimi ženskami sem se tudi sama preizkusila v peki kruha v krušni peči. Čeprav je bil kruh odličen, si zaradi tega doma ne bom postavila krušne peči. A marsikateri nasvet, ki sem ga dobila od Mojce, bo dobrodošel tudi pri peki v električni pečici.

V h i š i d o b rre e g a k rru uha Mojci Kramarič, ki v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji pod blagovno znamko Domače dobrote peče kruh, pecivo in potice, peka ni zgolj vsakdanje delo. Iz vsakega opravila, ki se ga loti, zna namreč narediti zgodbo. In tudi peka kruha pri tem ni izjema. Še več! To delo se ji zdi tako pomembno, da so nekdanji hlev ob domači hiši preuredili v staro kmečko hišo ter jo poimenovali hiša dobrega kruha. Ne slučajno!

Mojci, ki ima kuhanje in pečenje dobrot očitno v genih, saj je bila že njena prababica odlična kuharica na Dunaju, ni dovolj, da

Vsaka je zamesila svoj hlebček kruha.

pripravi jedila za štirimi stenami in jih ponuja strankam. Želi, da bi čim več o poti od zrnja do kruha izvedeli tudi drugi. Zato pripravlja delavnice za šolarje, ki jim prikaže peko kruha nekoč in danes. A tudi za že izkušene gospodinje, ki na tečaju lahko izpopolnijo svoje znanje. Toda zgolj znanje ni dovolj. Kako dober bo kruh, je po njenem prepričanju odvisno tudi od tega, kakšne volje je tisti, ki ga zamesi. In četudi Mojca vsak dan vstane ob štirih zjutraj, da lahko nekaj ur pozneje na stojnici v Metliki ali Črnomlju ponudi svež kruh, je vedno dobre volje. Tudi tečajnice smo bile, četudi smo kruh pekle zvečer. In bile smo navdušene nad tem, kar smo naredile.

Kramaričeva predstavi peko kruha tako, da je razumljiva za začetnike, a ni dolgočasna za tiste, ki o peki že veliko vedo. Za kvašeno tesno vzame moko, kvas, vodo in sol, če pa ga hoče izboljšati, doda še jajca, maščobo in sladkor. Zelo pomembno je, da je prostor primerno ogret, sestavine testa pa imajo temperaturo 25 do 30 st. C. Mojca je v posodo nadrobila kvas, mu primešala malo moke, sladkorja in toliko mlačne vode, da je dobila žvrkljano testo, ter pustila vzhajati. Medtem je presejala ogreto moko in ji prilila vzhajan kvas ter ostalo tekočino, v kateri je raztopila sladkor in sol. Gnetla je tako dolgo, da je postalo testo na površini gladko, v notranjosti pa elastično in se je ločilo od posode. Na koncu je dodala še olje.

enakomerno trdo, neenakomerno zori in vzhaja, luknjičavost, vlaga in barva sredice pa so prav tako neenakomerni. Če ga mesimo predolgo, pa uničimo lepek, torej lepljivo beljakovino, testo postane ohlapno in izgubi prožnost, se med vzhajanjem razleze, pečen kruh pa je nizek. Po vseh teh naukih smo kruh zamesile tudi same ter ga pustile počivati pokritega s prti, da je do njega prišel zrak, a je bilo zavarovano pred prepihom. Ko je bilo testa dvakrat več, smo ga ponovno premesile ter oblikovale hlebčke. Vsak je tehtal natanko 65 dekagramov, kar je pomenilo, da bodo iz peči prišli polkilogramski hlebčki. Testo je znova vzhajalo v pletenih peharčkih, potem pa je vsaka vsebino svojega peharčka stresla na lopar, ki ga je Mojca potisnila v primerno ogreto krušno peč.

V p e č l e b u kko o v a d rrv va Kramaričeva mesi testo v nečkah.

Pomembno je, da testo mesimo dovolj dolgo. Če ga mesimo premalo časa, je ne-

Testo vzhaja.

NA KRAJU SAMEM

priloga dolenjskega lista

Kramaričeva sicer pravi, da ima vsaka peč svojo posebnost. Sama jo pripravi tako, da v njej zakuri z bukovimi drvmi. Ko košara drv pogori, žerjavico razgrne po vsej peči, da se tla segrejejo. Potem žerjavico bodisi potisne ob rob peči ali pa odstrani ter pomete pepel. Temperaturo peči preizkusi s časopisnim papirjem, ki ob pravi toploti ne zagori. Če bi bila peč prevroča, bi imel kruh premajhen volumen, slabo razvito sredico, trda in temnejša skorja pa bi odstopala. Pri prehladni peči bi imel kruh večji volumen, a bledo in debelo skorjo z velikimi porami.

Vo n njj p o m l a d o sstt i Na pečen kruh smo čakale dobre pol ure in ko je Mojca odprla peč, se je po prostoru razlegel opojen vonj. Starejše udeleženke tečaja so dejale, da je zadišalo po časih njihove mladosti. Medtem ko smo med čakanjem poskusile pet različnih vrst kruha, ki ga je Mojca za nas spekla že prej, smo svoje izdelke poskusile doma. Vsaka je vzela svoj hlebček s seboj. Pravzaprav smo poskusile šest vrst kruha, če bi lahko temu tako rekli. Šesta vrsta je bila namreč torta v obliki nekajkilogramskega hlebca kruha. Čeprav je Mojca mojstrica v peki peciva, pa se zadnje časa bolj posveča predvsem kruhu. Nekoliko tudi zaradi krize. “Če je stiska v denarnici, se bodo ljudje pač odrekli slaščicam. A za kruh, ki je na mizi vsak dan, bodo že našli tisti evro,” si je mislila.

In očitno ga res.

A če je nam, ki smo večinoma prvič pekle kruh v peči, ob Mojčini pomoči peka dobro uspela, se to kljub mnogim izkušnjam Kramaričevi ne posreči vedno. Zgodilo se ji je, da se ji je nekaj hlebčkov preveč zapeklo, a jih je vseeno zložila v košaro in nesla na stojnico. Bolelo bi jo srce, če bi morala kruh zavreči. Strankam, ki so kupile primerno pečen kruh, je zastonj ponudila še pol hlebčka preveč zapečenega. Ko je prišla dobrote iz krušne peči ponujat naslednjič, pa so vsi želeli zažgane hlebčke ...

Besedilo in fotografije:

Hlebčke smo iz peharčkov stresle na lopar.

Mojca je lopar potisnila v krušno peč.

Bezek ek-Jakše Mirjam Bez ek -Jakše

Pečeni hlebčki.

Še skupinska fotografija.

11

12 12

NAŠA DEDIŠČINA

priloga dolenjskega lista

Alojz Špendal, ljubiteljski rodoslovec

Svoje korenine našel v letu 1624 N

ajbrž ni človeka, ki se ne bi kdaj vprašal, od kod izvira, kdo so bili njegovi predniki in kakšna je bila njihova usoda. Marsikdo se je zato lotil raziskovanja družinske zgodovine, a je na poti omagal zaradi pomanjkanja podatkov in časa, da bi jih iskal, med tistimi, ki so vztrajali in se skušali znajti na vse možne načine, pa je Alojz Špendal iz Biške vasi pri Mirni Peči. Sestavil je dva rodovnika, po očetovi strani je pri iskanju svojih korenin prišel do daljnega leta 1624, po materini pa do leta 1789.

“Začel sem iz radovednosti ter spraševal očeta in starejše sorodnike. In več kot sem izvedel, bolj me je zanimalo in gnalo naprej,” je povedal Alojz, ki je po različnih arhivih, predvsem po Nadškofijskem arhivu v Ljubljani ter domači in sosednjih župnijah in pri ljudeh iskal gradivo sedem let. Pri tem je kolikor se je le dalo sledil pravilom rodoslovja, saj naj bi vsak zapis vseboval imena in priimke, pri ženskah tudi dekliške, datum in kraj rojstva, datum poroke in smrti. Dela je imel veliko. Njegov stari oče Anton Špendal je, denimo, imel tri žene in kar 17 otrok, njegov oče pa z dvema deset. “Zapisanih imam okoli 350 imen, od tega nas je z mojimi brati in sestrami ter našimi družinami 75. Sam imam štiri otroke,” pove.

P o d o m a čče e j i m rre e čče ej o vi ev Žingerje V arhivih župnije Šentvid pri Stični je našel prvi zapis priimka Špendal - leta 1624 je omenjen Urban Špendal kot boter ob krstu Janeza Anžlovarja. “Zapisi našega priimka so se skozi leta pojavljali v različnih oblikah – Spendau, Spendu, Spendo …, ob koncu 19. stoletja pa se pojavi Špendal,” je razlagal Alojz, ki je odkril, da imajo kar nekaj sorodnikov tudi v Ameriki, Kanadi in Nemčiji, s katerimi so, da bi družinsko drevo bilo čimbolj popolno, navezali stik, ki ga sicer najverjetneje nikoli ne bi.

V Biški vasi se priimek Špendal pojavi leta 1789, ko se je iz Stehanje vasi sem priselil Anton in se oženil z Marijo Čeh.

Kako so dobili zemljo, ni uspel odkriti, je pa res, da je tudi tukaj svojo posest imel stiški samostan in morda jo je dobil oziroma odkupil od njega. Anton je s seboj prinesel še domače hišno ime – Žingerjevi, ki se je ohranilo vse do danes. “Ob tem, ko sem raziskoval, kdo so moji predniki, sem nehote veliko izvedel tudi o času, v katerem so živeli,” pravi Alojz. Mamina stran je sicer nekoliko manj temeljito raziskana, po dostopnih zapisih je za najstarejšega prednika našel Marka Povšeta s Trebelnega, katerega prvi sin je bil rojen leta 1789.

H i š i i n kka apelica e ett n o l o š k i spomenik Taisti Anton je leta 1804 v Biški vasi postavil hišo, ki še dandanes nosi številko 19, v njej pa domuje že osma generacija Špendalov. Tako ta zidana pritlična stavba, v kateri je bila nekoč gostilna, kot sosednja hiša št. 18, ki jo je pred kakšnimi 80-imi leti postavil Alojzov ded (ki je bil več mandatov župan Mirne Peči, ravno tako je bil en mandat župan tudi Alojzov oče), ker je pač imel toliko otrok, kot tudi slikovita Žingerjeva kapelica poleg nje z letnico 1837 so etnološki oziroma sakralni spomenik. “To pomeni, da se morajo vse tri ohranjati v izvirni obliki, kakršenkoli poseg pa je mogoč le z

Alojz in Ana Špendal ob družinskem drevesu, ki ga je v tej obliki zapisala njuna hči Andreja.

Kamniti portal nad vhodnimi vrati Špendalove hiše nosi letnico 1804.

dovoljenjem in pod pogoji, ki jih predpiše zavod za varstvo kulturne dediščine,” je razložil Alojz, ki je domačo hišo z ženo Ano prenovil leta 1990.

Pri Špendalovih imajo še eno zanimivo starino – to je kamnita miza, ki jo je leta 1887 izdelal stric Alojzovega očeta. Mizo so po 2. svetovni vojni želeli odkupiti za grad Otočec, a je ostalo le pri nameri.

Koliko Špendalovim to pomeni, nazorno pove zapis na rodovniku: “Seme, ki je davno tega vzklilo, je žlahten sad obrodilo. Iztrgali smo času moč pozabe, da zavedali bi se svojih korenin in s hvaležnostjo obudili na prednike spomin. Skozi rodove se je ohranila kulturna in duhova dediščina. Mogočna krošnja drevesa pričuje, kako velika smo družina. Z voljo gradimo svojo prihodnost in sprejmimo življenje kot priložnost.”

Besedilo in fotografije:

Mo jca Žnidaršič Mojca

Slikovita Žingerjeva kapelica in obe hiši stojita ob cesti Novo mesto - Mirna Peč - Trebnje.

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

13

Stanka Smodiš, mama Matjaža in Nejca Smodiša

“Če ne bi bila taka, kot si, jaz ne bi bil to, kar sem.” Č

e ne bi bila taka, kot si, jaz ne bi bil to, kar sem, je ob neki priložnosti dejal svoji mami Matjaž Smodiš, eden najboljših košarkarjev v Evropi, trikratni evropski prvak, kapetan moskovskega CSKA in slovenske reprezentance. Mami Stanka pa: “Ponosna sem na svoja fanta, kaj ne bi bila.”

Stanka Smodiš je lahko upravičeno ponosna na svoja sinova – Matjaž je eden najboljših in najbolje plačanih slovenskih športnikov vseh časov, skrben mož in oče treh sinov, mlajši, Nejc je uveljavljen mlad slikar, za sabo ima že vrsto razstav, tudi samostojnih, pred nedavnim je ilustriral zadnjo pesniško zbirko Svetlane Makarovič in pripravlja monografijo. Vendar pot do uspeha ne za Smodiševa fanta ne za njuno mamo ni bila lahka, trnova je bila, polna odrekanja in težkih trenutkov.

Stanka je doma s kmetije v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah.

“Rada sem delala na kmetiji, še posebej me je veselilo delo v vinogradu, rada sem kopala in trgatev je bila zame nekaj najlepšega,” pripoveduje ob spominu na mladost. Končala je srednjo medicinsko šolo in do invalidske upokojitve delala v bolnišnici. Z možem sta se srečala na ljubljanski železniški postaji, ko sta čakala vlak za Trbovlje. Čez pol leta sta se ločila, kmalu je na svet prišel Matjaž.

A Stanka v Trbovljah ni zdržala, z Matjažem sta se vrnila domov, za njima je kasneje prišel še Matjažev oče. Po rojstvu Nejca je družina razpadla. Stanka je ostala sama z dvema majhnima fantkoma.

Pravzaprav sploh nista bila tako majhna.

“Matjaž je bil tako priden otrok. Samo, da je imel pred sabo polno mizo hrane, pa je bil srečen. Bil je kot polna lunca. Nejc je bil pa ta mlajši, ves čas mu je nagajal, ga ščipal in dražil,” se njunega otroštva spominja Stanka. Fanta sta lep del otroštva preživela na kmetiji v Podturnu. Ko sta začela hoditi v šolo, ob Stankinem delu v treh izmenah in vseh dežurstvih ni bilo lahko uskladiti družinskega življenja.

Brata Smodiš – Nejc kaže tatu na roki s podobama mame Stanke in brata Matjaža.

Mama Stanka s CSKA-jevo kapo z Matjaževim podpisom in Nejc z novo pesniško zbirko Svetlane Makarovič A holdfenyes hur, ki jo je pred kratkim ilustriral.

“Živeli smo zelo skromno, a imeli smo se radi in bilo nam je lepo.

Največ, kar smo si privoščili, je bilo, da smo šli kdaj na pico,” pravi Stanka. Fanta pa sta rasla in rasla. Matjaž je bil za dve glavi višji od svojih vrstnikov in ni mu bilo lahko, saj je bil zaradi svoje velikosti vedno vsega kriv. Potem pa je nekega dne domov prinesel za podpisat dva papirja, enega od atletskega, drugega od košarkarskega kluba. Bil je pionirski prvak v suvanju krogle in izjemno nadarjen košarkar in oboji so ga hoteli imeti samo zase. Ni se odločil napačno in nikoli mu ni bilo žal, da je postal košarkar.

“O košarki tedaj nisem vedela veliko … da mečejo na koš in igrajo za nekakšne točke, pa zvezdnike jugoslovanske košarke sem poznala po imenih – Ćosić, Kičanović, Dalipagić … Potem pa nas je vse potegnilo. Tudi starši smo se organizirali in hodili smo s fanti na tekme, se skupaj veselili zmag in se tolažili ob porazih. Bili smo prava druščina. Moški so prinesli klobase in vino, ženske smo spekle kruh, po tekmah smo še skupaj posedeli in bilo nam je res lepo. Ko je Matjaž igral v Krki, ne vem, če sem izpustila tri tekme.

Tudi potem, ko je še v Italijo in zdaj, ko je v Rusiji, gremo na vse tekme, ki so kolikor toliko blizu,” pripoveduje mama Stanka.

“Svojemu otroku bi človek vedno rad pomagal, a včasih ne veš, kako,” pravi in s spominja, kako vroče je bilo, ko je nekega dne sredi drugega letnika srednje gradbene šole, potem ko je v Kočevju na članski tekmi dosegel več kot 20 točk in mu je vse skupaj stopilo v glavo, prišel Matjaž domov, trdno odločen, da ne bo več hodil v šolo in da bo živel od košarke. “Dva tedna sva se dajala in na koncu je le popustil, ko sem ga vprašala, kaj bo rekel novinarju, ko ga bo kot velikega zvezdnika vprašal, kaj je po izobrazbi,” se tistih dni spominja Stanka. Pa ga danes nihče tega ne sprašuje, mami Stanki pa je vseeno hvaležen, da ga je prisilila, da je končal šolo, pa čeprav svojega poklica ne bo nikoli opravljal.

Matjaž tistih časov ni pozabil, tudi maminega odrekanja, ko mu je, ko je šel na pot, dala zadnje tolarje iz denarnice in prosila prijatelje, da so ga peljali, ker bi šla v njenega pejčka le potovalka ali pa Matjaž, za oba ni bilo prostora. Smodiši so zelo povezani, Stanka gre večkrat v Rusijo, da popazi na tri vnuke in si ogleda kakšno Matjaževo tekmo. Ko pridejo “Rusi” domov, pa so tudi veliko skupaj.

Vidmar Igor V idmar

14 14

NA MLADIH SVET STOJI

priloga dolenjskega lista

Zvone Simončič, vodja skupine razvojnih projektov v Krki

“Ne vem” ni odgovor, s katerim bi bil zadovoljen Z

vone Simončič je februarja letos podiplomski študij biomedicine na Univerzi v Ljubljani zaključil z doktoratom, za katerega so mu nedavno podelili Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela. Eden mlajših doktorjev znanosti - v teh dneh je dopolnil 32 let - je šesto leto zaposlen v novomeški Krki kot vodja skupine razvojnih projektov. Bolj kot akademski naziv ga navdušujejo odzivi na nalogo, v kateri je raziskoval redko uporabljeno metodo pri razvoju zdravil, v strokovnih krogih. Pa tudi dejstvo, da bodo njegova dognanja v podjetju lahko praktično uporabili pri razvoju novih zdravil, s čimer neugnan raziskovalni duh, ki terja jasne odgovore in mu že od malega ne da miru, dobiva nov polet.

Raziskovalna pot Šentjernejčana na začasnem bivanju v Novem mestu, kakor se sam predstavi, je že od gimnazijskih let povezana s Krko. S sošolcem Gregorjem Koscem sta za raziskovalno nalogo že takrat prejela Preglovo nagrado. “Srečo sem imel, da so me v novomeški gimnaziji poučevali profesorji, ki nas pri naravoslovju niso učili le vzrokov in posledic, ampak načina razmišljanja. Naravoslovje me je zanimalo že od malega. Na primer, zakaj list pade in ga veter spet dvigne, če zapiha? “Ne vem” ni bil odgovor, s katerim bi bil zadovoljen. Želje po iskanju odgovorov v meni tudi kasneje niso zatrli, ampak so jo še spodbujali,” pripoveduje. Na dodiplomskem študiju na Fakulteti za farmacijo je kasneje za

svoje raziskovalno delo prejel še Prešernovo in Krkino nagrado.

I z P ffii zze e r j a žže eleli v eč ve ov p o d a t kko Za doktorat iz biomedicine o t.i. analizni metodi izotermne mikrokalorimetrije pri razvoju zdravil se je odločil že prvo leto po zaključku dodiplomskega študija. Zaradi obsežnosti problema, ki ga je želel raziskati, so ob izvedbenem delu raziskovanja v okviru njegovega dela nastale magistrska in še tri diplomske naloge. “Do takrat je obstajalo nekaj publikacij, ki so nakazovale, da bi bila ta metoda lahko uporabna pri razvoju zdravil,” razlaga. Oprijemljivi rezultati, ki nakazujejo, da bi jo bilo mogoče res

Zvone Simončič, eden mlajših doktorjev znanosti, letos je doktoriral iz biomedicine, je vodja skupine razvojnih projektov v Krki.

Ob prejemu letošnje Krkine nagrade.

uporabiti, pa so zbudili zanimanje celo v strokovnih krogih. “Ko je bil v strokovni reviji International Journal of Pharmaceutics objavljen prvi članek, se je javil raziskovalec iz farmacevtske družbe Pfizer, ki je želel več podatkov. Družba sodi med tiste, ki največ na svetu vlagajo v raziskave in razvoj, kar kaže, da je delo aktualno,” navdušeno pripoveduje.

Prizna, da bi ga misel, če zastavljenega ne bi speljal do konca, močno nažirala.

Dvom ga pri raziskovanju ne razjeda, ampak spodbuja, da se še bolj potrudi. Ob delavnosti, za katero je prepričan, da sta mu jo privzgojila starša, tudi rezultat ne izostane. “Najprej moraš biti sam zadovoljen s tem, kar delaš, potem šele pride potrditev. Vsakič, ko končaš projekt, zrasteš,” meni in doda, da so mu nagrade ob dosežkih vendarle pustile dober občutek, da je bilo njegovo delo opaženo, saj je to vedno razumel tudi kot potrditev, da je na pravi poti.

V Krki je v tem času vpet v projekte za pripravo novih zdravil, kar mu nalaga veliko odgovornosti, a, kot ocenjuje, pušča tudi dovolj svobode, da mu delo predstavlja izziv.

Volje, da bi počel še kaj, se morda podal v poslovno– ekonomske vode, pa mu tudi ne manjka. Časa za vse pa …, a niti nad pomanjkanjem tega se ne pritožuje. Za zdaj sta z ženo sama, tudi ona je zaposlena v Krki, zato ceni tudi trenutke, ki jih po napornem dnevu lahko preživi v sproščenem teku ali na kolesu v naravi. Tretje leto živita v Novem mestu, vez z rodnim Šentjernejem pa ohranja tudi preko Pihalnega orkestra občine Šentjernej, v katerem že od osnovne šole igra saksofon. V orkestru poleg njegovega očeta igra še nekaj sorodnikov, zato so redne vaje zanj mnogo več kot zgolj obveznost.

Irena No Ir ena N o v ak

PRI NJIH DOMA

priloga dolenjskega lista

15

Pri Knezovih v Krmelju V

Krmelju večina krajanov pozna družino Knez, starejši najbolj glavo družine Jožeta, nekdanjega vodstvenega delavca krmeljske Tovarne lahkih konstrukcij Metalna in sedanjega Inkosa, dolgoletnega predsednika sveta krajevne skupnosti, Delavskega kulturnega in športnega društva Svoboda in aktualnega predsednika gasilskega društva, ki ravno letos zaokrožuje častitljivo 80-letnico; med mlajšimi krajani, še zlasti športnimi navdušenci, pa je najbolj prepoznavno pri Knezovih ime Bojane, športne novinarke na nacionalni televiziji. Za marsikoga od teh je Bojana prava zvezdnica in bi radi šli po njenih stopinjah.

A Jože in njegova soproga Marica, brez katere bi direktorji v nekdanji krmeljski Lisci in pozneje v Valantovi firmi v Radečah težko shajali pri organizaciji proizvodnje in uresničevanju zastavljenih poslovnih ciljev, sta lahko upravičeno ponosna na vse svoje tri hčere; tudi na Barbaro Knez Kostrevc, odvetnico v odvetniški pisarni Avbreht&Zajc in partnerji, in bodočo zdravnico Judito, saj so

Barbara, Neja, Bojana in Judita.

Jože, Marica, Bojana, Judita in Barbara.

bile odlične dijakinje in bistre študentke, tudi Zoisove štipendistke.

Predvsem pa sta roditelja vesela, da je ostala družina razmeroma tesno povezana, čeprav hčerke že več let živijo v Ljubljani.

Skoraj ne mine vikend, da ne bi bile doma, no vsaj ena, nekako dvakrat na mesec pa vse tri; po nedeljskem kosilu se hčerke spet odpravijo v našo prestolnico, svojim obveznostim naproti. A Jožetu in Marici, kljub temu da sta že upokojena, nikoli ni dolgčas, saj ne zmanjka dela pri družinski hiši. Zato, ker je dobro vzdrževana in okolica lepo urejena, deluje stavba precej mlajša kot je.

Jože in Marica sta sama položila tlake, ploščice, vgradila vsa vrata in okna. “Moj oče je bil zidar in že v otroštvu sem dobro spoznal, kaj je to apno in kaj cement, saj sem mu rad pomagal,” pravi Jože. 25 let je bil obratovodja v Metalni, pozneje je delal tudi v komerciali in to delo je bilo dokaj stresno, zato so takšna domača opravila pomenila zanj tudi sprostitev, seveda pa

tudi prihranek v družinskem proračunu, ko so bile vse tri hčerke še v šolah. Za Jožeta je bila največja sprostitev, ko je šel v gozd pripravljat drva. Še vedno mu je zelo prijetno druženje na vajah in nastopih s prijatelji v moški pevski skupini Lira Krmelj.

Prepevati je začel že leta 1973, takoj ko je prišel v Krmelj, in sicer v takratnem Moškem pevskem zboru Svoboda. Marica pa prepeva pri od Lire precej mlajši krmeljski ženski skupini Lokvanj.

Pravi, da so ji vsa tri dekleta v pomoč tudi v kuhinji in da znajo tudi same dobro kuhati. Srečen tisti, ki jih je oz. bo dobil! Res pa bi lahko že vsaj iz naše izkušnje pri Knezovih doma, po pokušanju prekmurske gibanice, ki sta jo družno pripravili Barbara in Judita, zagotovili, da imata obe smisel za pripravo te naše specialitete, posladka, ki se je kar topil v ustih in so se tudi naše brbončice zahvaljevale kulinarični umetelnosti avtoric, da se nismo mogli upreti dodatku …

Družino Knez še bolj povezuje Bojanina dveletna hčerkica, srčkana navihanka Neja; z njo se sestri zelo radi ukvarjata in so tudi zavoljo nje vsa tri Knezova dekleta še v pogostejših stikih v Ljubljani, kot bi bile verjetno sicer. Za dobro počutje, za boljšo telesno kondicijo in duševno ravnovesje hodijo na daljše sprehode in kolesarijo. Vse zelo rade berejo in tudi plešejo. Judita, študentka 6. letnika medicine, je pred letom ali dvema s prijatelji plesala pretežno latinskoameriške plese, Barbara pa začenja z irskim stepom.

Barbara tudi jadra. Zna celo obrezati trte, kar se je naučila v moževem vinogradu. To znanje s pridom uporabi pri domači brajdi v Krmelju. Oče Jože nima vinograda, ker praviloma ne pije, brajda pri domači hiši pa ponuja dovolj namiznega grozdja. Jože pa obreže sadno drevja okoli hiše in tako je delitev dela povsem jasna. Nekaj češenj bo potrebno posekati, so stare že dobrih 20 let in tudi monilija je naredila svoje.

Besedilo in fotografiji:

ercc PPaav el PPer er

ZANIMIVOSTI

18 18

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

SKRB ZA OSEBNO VARNOST IN VARNOST PREMOŽENJA

Zavarovanje je naloĹžba v prihodnost

ILUSTRATIVNA FOTOGRAFIJA (FOTO: T. J. G.)

Z Lucijo Ĺ kerl iz Tilie smo se pogovarjali o najpogostejĹĄih vpraĹĄanjih, povezanih z zavarovanjem.

V Ä?asu recesije se ljudje teĹžje odloÄ?ajo za zavarovanja. Kaj vi lahko naĹĄtejete kot prednost zavarovanja - Ĺživljenjskega in premoĹženjskega?

Zavarovanje je naloĹžba za prihodnost prihodnost nas in naĹĄih najbliĹžjih, saj vemo, da so v hitrem tempu Ĺživljenja okoliĹĄÄ?ine vse bolj nepredvidljive, zato mora vsak za svojo varnost in varnost svojega premoĹženja poskrbeti sam. ÄŒe Ĺželimo imeti varen jutriĹĄnji dan, moramo na to misliti Ĺže danes. Ĺ e toliko bolj v Ä?asih, ko je prihodnost tako nepredvidljiva, saj nas lahko poĹĄkodba, nesreÄ?a, poĹžar ali kaj podobnega pripeljejo celo do finanÄ?nega zloma. ÄŒe imate sklenjeno ustrezno zavarovanje, je zavarovalnina tista, ki lahko te posledice prepreÄ?i.

Kaj je naloĹžbeno zavarovanje? ÄŒe Ĺželimo poskrbeti za osebno varnost, je Ĺživljenjsko zavarovanje tisto, kar potrebujemo. Delimo ga na klasiÄ?no in naloĹžbeno. Medtem ko ima klasiÄ?no le zavarovalno komponento, zdruĹžuje naloĹžbeno Ĺživljenjsko zavarovanje in varÄ?evanje v investicijskih skladih. Je naÄ?in, kako poskrbeti za svojo prihodnost in prihodnost tistih, ki jih imamo najraje. Ĺ˝ivljenjsko zavarovanje nam nudi finanÄ?no in socialno zaĹĄÄ?ito druĹžinskih Ä?lanov v primeru smrti, zagotavlja nam osebno in ekonomsko varnost ob upokojitvi, naĹĄim otrokom omogoÄ?a ĹĄolanje, morda nakup nepremiÄ?nine ali laĹžje naÄ?rtovanje poÄ?itnic. Prednosti naloĹžbenega Ĺživljenjskega zavarovanja je veliko, ĹĄe zlasti v Ä?asu, ko se vlaganje v vzajemne sklade naj-

bolj izplaÄ?a. V Zavarovalnici Tilia imamo na voljo veÄ? vrst Ĺživljenjskih zavarovanj in 41 vzajemnih skladov, ki zadovoljijo vlagatelje glede na pripravljenost tveganja. V paketih Tilia Global se najde nekaj za vse, tiste, ki so pripravljeni veliko tvegati, in tiste, ki, so pri tveganju bolj zmerni. Za vse, ki tveganja ne marajo, pa je na voljo VIP Garant, Ĺživljenjsko zavarovanje vezano na enote investicijskih skladov z garancijo. Da pa pri tovrstnih zavarovanjih niso prikrajĹĄani otroci, smo zanje pripravili naloĹžbeno Ĺživljenjsko zavarovanje Moj Otrok, s katerim bodo tudi finanÄ?no pripravljeni na samostojnost, ko pride Ä?as za to.

Kaj priporoÄ?ate starejĹĄim zavarovancem – kakĹĄno obliko zavarovanja naj izberejo?

Za zagotovitev bolj udobne starosti je dobro Ĺže v mlajĹĄih letih skleniti Ĺživljenjsko zavarovanje. Za sklenitev zavarovanja v poznejĹĄih letih pa je ĹĄe posebej primerno Ĺživljenjsko zavarovanje Zlata jesen (zavarovanje za smrt). To zavarovanje lahko sklenejo osebe, stare od 50 do 70 let, posebnost pa je, da zdravstveno stanje pri tem ni pomembno. Je zavarovanje za smrt, namenjeno pa je starejĹĄim osebam, ki lahko z nizko meseÄ?no premijo ob smrti razbremenijo svoje najbliĹžje.

Kaj pomeni in kaj prinaĹĄa zavarovanje za mladino, otroke? Lahko zavarovanci tako hranijo denar na primer za ĹĄolnino?

Za zavarovanje otrok naj izpostavimo produkt Moj Otrok, ki je edini te vrste na slovenskem zavarovalnem trgu. Gre za naloĹžbeno Ĺživljenjsko zavarovanje z izpla-

Ä?ilom ob izteku zavarovanja in s prikljuÄ?enim nezgodnim zavarovanjem otroka.

Posebnost produkta je, da v primeru, Ä?e zavarovani roditelj oz. skrbnik otroka umre ali postane invalid prve kategorije, zavarovalnica v sklade takoj in v enkratnem znesku vplaÄ?a ĹĄe vse preostale premije, ki bi bile sicer plaÄ?ane v meseÄ?nih obrokih do izteka police. ÄŒe pa je polica sklenjena s takojĹĄnjim plaÄ?ilom celotne premije, zavarovalnica v primeru smrti ali invalidnosti prve kategorije v sklade vplaÄ?a ĹĄe 50 odst. premije, ki jo je ob sklenitvi plaÄ?al zavarovanec.

Minimalna meseÄ?na premija je 25 evrov, trajanje zavarovanja pa je najmanj 10 let in do otrokove starosti med 18 in 25 letom.

Otrok bo sredstva, naloĹžena v skladih (izbirati je moĹžno med 41 razliÄ?nimi skladi), prejel ob koncu zavarovanja, ko je star med 18 in 25 let, odvisno od tega, kako se starĹĄi odloÄ?ijo ob sklepanju zavarovanja (odvisno od namena sklenitve: sredstva za ĹĄolanje, nakup stanovanja, poroko ‌). ÄŒe sredstev iz razliÄ?nih razlogov ne Ĺželi prejeti takrat (n.pr. zaradi nizkih vrednosti toÄ?k skladov, Ä?emur smo priÄ?a tudi danes), lahko otrok s to odloÄ?itvijo poÄ?aka ĹĄe nadaljnjih 5 let po izteku zavarovanja (poÄ?aka na porast vrednosti toÄ?k skladov).

Zavarovanju je prikljuÄ?eno tudi brezplaÄ?no nezgodno zavarovanje otroka za primer smrti in invalidnosti, starĹĄi pa lahko na isti polici sklenejo tudi nezgodno zavarovanje zase in posamiÄ?no ali druĹžinsko zavarovanje Best Doctors.

Bojazen pred drobnim tiskom je pri zavarovalnicah velika. Kako jamÄ?ite, da se ljudje ne bodo poÄ?utili opeharjene, ker morda doloÄ?enega besedila niso dovolj pozorno prebrali ali ga niso pravilno razumeli in zato dobijo manjĹĄe izplaÄ?ilo od priÄ?akovanega.

Drobnemu tisku se na naĹĄi zavarovalnici izogibamo v najveÄ?ji moĹžni meri, saj Ĺželimo zavarovanja predstaviti kar se da transparentno. Trudimo se prisluhniti Ĺželjam in potrebam zavarovanca in prilagoditi zavarovanje po njegovi meri. Ravno zato Ĺže ob predstavljanju in sklenitvi zavarovanja naĹĄi svetovalci tako osnove zavarovanja kot droben tisk razloĹžijo tako, da je stranki jasno, za kakĹĄno zavarovanje se odloÄ?a.

/B TFN OBSPĹ˜FO LFS QJĂ?F P MKVEFI LJ KJI QP[OBN JO [ OKJNJ äJWJN

20 20

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Kopalnica, prilagojena težje gibljivim Kopalnici je namenjena vloga prostora za sproščanje, uživanje, razvajanje. To podpirajo različni masažni sistemi, aroma terapija, igre barv, zvokov itd. Vse to so metode, s katerimi lahko tudi v domači kadi blažimo posledice stresa, utrujenosti in razdraženosti. Vendar si v klasični kopalnici te užitke težje privoščijo manj gibljivi ljudje, invalidi in tudi starejše osebe, saj so opremljevalci kopalnic “pozabili” na ljudi z omejitvami pri gibanju. Za mnoge je že tuš kabina težko dostopna, kaj šele kad! Zato je Kolpa razvila skupaj z Inštitutom za revmatologijo kopalnico, ki je prilagojena ljudem z določenimi gibalnimi težavami. Gre za nove materiale in nov dizajn, pravi Radoš Kužnik.

“Tuš kabina ima minimalni prag in je zato vstop enostaven. Pomembno je, da tla kadice za tuširanje niso spolzka, zato smo jih obložili z lesom; tikovina pa tudi sicer daje kopalnici topel in mehak občutek. V prostorni kabini je tudi sedež, upravljanje s prho pa je tudi v sedečem stanju na dosegu roke. Pri razvoju, ki je trajal kar dve leti, so se temeljito posvetili tudi kopalni kadi. V kad lahko vstopamo sede, kar omogoča prilagojena in fleksibilna opora. Kad ima še vrsto prednosti, ki omogočajo tudi manj gibljivim in starejšim osebam varno vstopanje in izstopanje iz kopalne kadi ter seveda prijetno in varno kopanje.” Pozorno so v Kolpi oblikovali tudi pohištvo za to kopalnico, saj je vse potrebno v liniji, ki je dosegljiva v sedečem položaju, tudi električni priključki, ki so v predalu omarice. Sicer pa so v Kolpi že lansko leto izdelali posebno kopalno kad z vrati za lažji vstop in izstop.

Tako kot omenjeno kopalnico, bo prihodnje leto Kolpa ponudila tržišču še nekaj novosti. Tudi lično omarico, v kateri je umivalnik. Omarica je globoka samo 23 cm , na zunanji strani je osvetljeno ogledalo, ki ga

Umivalnik iz omarice.

Da dno tuš kadi ni spolzko, je obloženo s tikovino.

odpremo z nagibom. Pri tem pa se v prostor odpre umivalnik s pipo. Omarica je rešitev za majhne prostore, pa tudi za jahte, ki tudi niso več redkost.

K o p a l n i c a kko ot o ott o k Kot zanimivost so na letošnjem ljubljanskem sejmu pohištva pokazali tudi nov pristop k načrtovanju kopalnice: z zunanjo oblikovalko Katjo Keserič so predstavili kopalnico kot otok, ki zaseda sredinski del prostora. Tako se v krogu zvrsti zanimiv umivalnik z omaricami, sledi tuš kabina in za njo še masažna kad. Tako se krog zaključi. Podoben izdelek, le v obliki kocke, so istočasno kot otok v Ljubljani predstavili na pohištvenem sejmu v Parizu. Arhitektka je ta poskus zastavila na igri jing-jang, večnega kroga moškega in ženskega principa, dopolnjevanja svetlega in temnega, kar je poudarjeno tudi z modro-belo kombinacijo Kerrocka. V Kolpi pravijo, da so s tem izdelkom želeli poudariti neštete možnosti, ki jih pri oblikovanju prostorov omogoča ta material.

Ne le na sejmih, vse pogosteje se tudi v praksi pojavljajo večje samostojne kadi, postavljene na sredi kopalnice, da je dostop mogoč z vseh strani. Oblikovanje teh se spreminja, saj se vračajo h klasičnemu videzu, pogosto pa jih dopolnjuje tudi lesena obloga, ki deluje prijaznejše in bolj domače.

Ne glede na to, ali je kad samostojna ali vzidana, ne glede na njeno obliko jo lahko dopolnjuje nov sistem za relaksacijo. Voda se obarva zeleno, modro ali rdeče, odvisno od počutja posameznika. Če je ta razdražen, je voda rdeča, če je umirjen, je modra, zeleno pa je najtežje doseči, saj odseva popolno sproščenost.

Novosti so tudi pri tuš sistemih, ki postajajo vse bolj ravni in tudi večji. Pogosto so opremljeni z magneti za sproščajočo masažo. “Še zlasti v današnji naglici se moramo

znati tudi sproščati hitreje, in masažna prha to omogoča,” dodaja Radoš Kužnik.

P u d a rre ek na sv etlobi ve Na ljubljanskem pohištvenem sejmu so predstavili še eno novost - njihov material Kerrock so izdelali tudi v petih barvah z višjo prosojnostjo, novost pa so poimenovali Kerrock Lumino. Osvetljen ter potiskan z različnimi vzorci daje zanimive svetlobne učinke. S tem so arhitekti in oblikovalci dobili nove možnosti za oblikovanje z osvetljevanjem prostorov in predmetov.

• Kolpa je na 20. ljubljanskem sejmu pohištva prejela dve nagradi: mizico z imenom Simple table, ki jo je oblikovala arhitektka Gordana Marinko – Vinski, je mednarodna komisija uvrstila med TOP 10, za razstavni prostor pa je Kolpa prejela še nagrado za odličnost v oblikovanju.

Ježž L. Je

22 22

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

4BMPO LFSBNJLF .0;"*, 'PFSTUFSKFWB VMJDB /PWP NFTUP

7&-*," *;#*3" ,&3".*,& 13&/07" ,01"-/*$ Ů/" ,-+6Ǝŭ 4BMPO LFSBNJLF .P[BJL WBN OVEJ WFMJLP J[CJSP LFSBNJLF [B OPUSBOKF QSPTUPSF LWBMJUFUOP LFSBNJLP [B UFSBTF JO CBMLPOF LPQBMOJÝLP QPIJÝUWP LPQBMOF LBEJ JO UVÝ LBCJOF QJQF y

t NP[BJL ON!HNBJM DPN t XXX TBMPO NP[BJL TJ

1D« «VHP«QDURĄHQ «NHU« SLäH«R«OMXGHK «NL«MLK«SR]QDP«LQ«]«QMLPL«æLYLP o OPWB UFIOPMPHJKB PETUSBOKFWBOKB DFMVMJUB NBÝğPCF JO MJGUJOH PCSB[B

0%453"/+&7"/+& $&-6-*5" */ 0#-*,07"/+& 5&-&4" #3&; ,*363À,&(" 104&(" ("3"/5*3".0 4-&%&ø& 3&;6-5"5& $FMVMJU TF [NBOKÝB äF QP OFLBK PCJTLJI ;NBOKÝBOKF PCTFHB UFMFTB JO PCMJLPWBOP UFMP (MBELB JO ğWSTUB LPäB %WJH JO ğWSTUPTU [BEOKJDF USFCVIB y

1SFK

1PUFN

1SFK

1PUFN

*;,03*45*5& %&$&.#34,0 ",$*+0 ,+&3 7". 0# /",616 -"4&3 5&3"1*+& 10%"3*.0 $&-05/0 ):109* 5&3"1*+0 (3"5*4

/070

4WFUPWOJ USFOE CMBHF JO WBSOF )ZBMVSPOTLF QPNMBKFWBMOF UFSBQJKF

10-:-"4&3 EFSNB )ZBMVSPOTLB LJTMJOB

5FMFGPO 'BY XXX WJUBMJUB TJ JOGP!WJUBMJUB TJ

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

23

Psihologija in alternativa Andreja Kaplan je od nekdaj želela delati z ljudmi, zato se je odločila za srednjo zdravstveno šolo in kasneje za študij psihologije.

Delala je na področju vzgoje in izobraževanja, bila svetovalna delavka … Dogodki v njenem življenju pa so se obračali tako, da so jo popeljali na samostojno pot in odprla je Studio za relaksacijo in oblikovanje. Iz Bršljina ga je preselila na Prešernov trg, kjer je še bliže vsem, ki jo potrebujejo. “Kot psihologinja sem osvojila znanstven pristop do človeka, toda v sebi in okoli sebe sem čutila potenciale, ki se jih ne da obravnavati le znanstveno. Izobraževala sem se še v različnih šolah in pridobivala t.i. alternativno znanje.

To znanje in izkušnje sedaj dajem naprej.”

Najprej je začela z oblikovanjem nakita iz kristalov, ki imajo svojo moč, od tu naprej se je intenzivno posvečala razvoju vseh oblik relaksacije. Nudi razne tečaje in izobraževanja za različne alternativne tehnike. “Človek je v današnjem času vse bolj pozoren do svojega telesa, pazi na prehrano, skrbi za rekreacijo, na duševnost pa kar pozabi. Še vedno premalo naredimo za notranji mir,” ugotavlja Andreja Kaplan. Pravi, da na lastni koži doživlja cikle in ritme življenja, ko se izmenjujejo obdobja napredka in uspehov z obdobji, ko se zdi, da se povsod zatika, da je vse zastalo. Iz svojih izkušenj in z znanjem, pridobljenim pri študiju psihologije, še bolj pa pri izobraževanju na področju alternative, pomaga na poti do notranjega zadovoljstva in miru.

Že večkrat omenjena masaža je za današnji hitri tempo bližnjica do sprostitve. “Za sprostitveno masažo, ki lajša glavobole, zategnjene mišice, napetosti v telesu itd., uporabljam naravna olja dr. Hauscka.”

Meditacija, sprostitvene masaže in ostale alternativne tehnike pa ne smejo biti same sebi namen. Nasprotno!

“Učinkovito nam pomagajo k boljšemu počutju, boljšim rešitvam, k razvoju intuicije in k večjim uvidom …” poudarja Andreja Kaplan. Vsak mesec pripravi nove programe, predavanja, posvetovanja, tečaje. Ima tudi dneve odprtih vrat, ko predstavi svoje delo in prisluhne potrebam in željam obiskovalcev.

D i h a m o zze elo po vršno ov

L.J.

V njenem programu je tudi aktivno odpravljanje stresa. Začenja z dihalnimi vajami, saj je dih vir življenja. Pravilno dihanje pomaga pri krepitvi živčnega sistema, uravnava utrip srca, vpliva na mišičje … Premalo pozornosti namenjamo dihanju, pravi Andreja.

Izjemnega pomena je miselna sprostitev s pomočjo meditacije.

“Pri tem ne potrebujemo predznanja, kakšnih posebnih telesnih veščin – zapremo oči in se prepustimo …” Vendar ta miselni odklop ni tako enostavno doseči. S pomočjo tečajev meditacije in mavričnega potovanja (potovanja po energetskih centrih, imenovanih tudi čakre) človek spoznava, kako se očistiti negativnosti in se ponovno napolniti ter zdravo delovati.

Andreja pogosto dopolnjuje sprostitveno meditacijo z masažo, kar je učinkovita kombinacija pri premagovanju stresa. Tudi mentalna dinamika pomaga pri ustvarjanju življenja, ki je bliže posameznikovim željam – skozi meditacijo si lahko s pomočjo vizualizacije zastavlja novo pot.

Znanja na področju alternative so vse širša. Med temi je tudi izobraževanje za odpiranje intuicije, ki daje zelo dobre rezultate, tako kot tudi Theta tehnika zdravljenja, ki je še manj znana. “S tehniko Theta healing pridemo do podzavestnih vsebin. Na tej ravni se lahko soočimo z določenimi negativnimi prepričanji in globoko zasidranimi vzorci in - kot pri resetiranju računalnika – naložimo nove občutke. To je tehnika, ki poteka individualno,” pojasnjuje Andreja.

M o č k r i sstt a l o v ov Pojasni, da dela tudi s kristalno mrežo, saj ji je svet kristalov in mineralov, ki zdravi predvsem telesno ravan, blizu. Tako kot vibrira posamezen organ v našem telesu, vibrirajo tudi kristali. Če organ oddaja premočno frekvenco, ga določen kamen lahko pomiri in obratno – ob prešibkem delovanju posameznega organa ga kristal lahko spodbudi. Tudi meditacijo in masažo lahko še okrepijo s postavljanjem kristalne mreže, kar vse pripomore k ravnovesju.

Andreja program izobraževanja z naslovom Čudoviti svet kristalov izvaja tudi v termah Topolšica.

24 24

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Veliko zanimanje za komarnike in senčila Damjan Pavšelj, Tomaž Globevnik in Tanja Vodopivec iz podjetja Medle so na sejmu pohištva v Ljubljani strankam postregli z vrsto informacij o njihovi ponudbi.

Veliko zanimanja so bili deležni njihovi proizvodi za zaščito pred komarji in drugim mrčesom. Najenostavnejši so t.i. fiksni komarniki, ki imajo mrežo vpeto v aluminijast okvir in jih pritrdimo na okenski okvir na različne načine. Lahko so snemljivi, vendar so za večkratno snemanje komarnikov z oken (npr. za ljubitelje okenskih cvetlic) primernejši rolo komarniki, ki jih lahko enostavno dvigujemo in spuščamo. Za prehode iz prostorov na terase ali balkone se uporabljajo vrata s samozapiralnim mehanizmom, ki jih lahko odpiramo z zunanje ali notranje strani, za prehode pri večjih panoramskih stenah pa so najbolj zaželeni drsni komarniki. Poleg naštetih samostojnih sistemov komarnikov je na trgu uveljavljena tudi roleta z integriranim komarnikom; ta je v omarici Multi-Rollbox, ki so jo razvili v podjetju Roletarstvo Medle in združuje zunanjo (alu) roleto in rolo komarnik v eni omarici, z notranje strani pa lahko vanjo vgradimo tudi rolo, ki je hkrati dekoracija in senčilo. Sicer pa je celoten izdelek Multi–Rollbox omarica lepo oblikovan, omarico je možno vgraditi tako rekoč nevidno, podometno. Namesto mrežice proti insektom je mogoče vgraditi gostejšo screen mrežo, ki ima tudi funkcijo senčenja okna, saj odbija do 70 odstotkov sončne svetlobe in toplote. Roletna omarica Multi-Rollbox ima zaradi dobrega tesnenja skupaj z alu roleto odlično zvočno in toplotno izolacijo, izolativnost pa povečuje še standardno vgrajeni stiroporni vložek. S spuščeno roleto lahko prostor popolnoma zatemnimo.

“Roletna omarica Multi-Rollbox je konstrukcijsko močnejša od podobnih izdelkov.

Medletovi na sejmu

V zunanjo steno se lahko, predvsem za širše rolete, vstavi jekleni profil, ki preprečuje upogibanje zunanje stene omarice,” so pojasnili mojstri iz podjetja Medle, ki dodajo, da jo je mogoče voditi tudi elektronsko.

Na pohištvenem sejmu v Ljubljani so Medletovi predstavili široko paleto svojih izdelkov. Poleg komarnikov, rolet in žaluzij so obiskovalce na sejmu zanimala tudi notranja dekorativna senčila kot so plise senčila, ki so pritrjena tik ob steklu in vzamejo le malo prostora. Z atraktivnimi vzorci in zanimivimi barvami so iskana tudi za manjša stanovanja, ki jim je pomemben vsak prihranek prostora. Panelne zavese zahtevajo več prostora, zato so primerne za

prostore z velikimi steklenimi površinami in moderno opremo. Široka paleta barv in vzorcev omogoča njihove “sestavljanje”, tako da se med seboj dopolnjujejo kontrastne barve in vzorci. Prilagodljivost in moderen videz so odlike panelnih zaves, ki naredijo prostor sodoben, odprt in igriv. Lamelne zavese so oblika zaves, ki se zaradi svoje praktičnosti pojavljajo predvsem v poslovnih prostorih. V podjetju Medle jih ponujajo tudi v bolj živih barvah, ne le v klasičnih pastelnih, zato postajajo zanimivejše tudi za individualne kupce.

Obiskovalci sejma so se na razstavne prostoru Roletarstva Medle ustavljali z različnimi vprašanji: kako izbrati senčilo za poševna ali zelo majhna okna, kako je z žaluzijami, kako z roletami … Želeli so slišati ocene, primerjave.

Zanimanja je bil deležen tudi “prozorni rolo” z avtomatskim dvigovanjem in spuščanjem. To je 0,8 cm debela prozorna folija, primerna za zunanje terase, ki nadomešča fiksne steklene stene. Je učinkovita zaščita pred vetrom in dežjem, zato je primerna tudi za zastiranje odprtih delov gostinskih lokalov, ali pa zgolj domačih teras in balkonov. Obiskovalce so zanimale tudi tende in lastnosti materialov za senčila, ki ne prepuščajo UV sevanja.

Zahteve in pričakovanja kupcev so vse večja, zato v podjetju Roletarstvo Medle veliko pozornosti namenijo razvoju in nastopajo z vedno novimi in dodelanimi proizvodi.

Ježž L. Je

26 26

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Njihovo vodilo – energetsko varčna gradnja Panoramske stene, PVC okna, senčila – žaluzije in rolete - vhodna in balkonska vrata, to je program podjetja PVC Nagode iz Postojne, ki ga poznajo tudi mnogi Dolenjci. “Delamo po celi Sloveniji, naše izkušnje kažejo, da je zadovoljen Dolenjec dobra re-

klama za dobro delo. Tako je šel glas o nas od prijatelja do prijatelja …” pravi Marko Petkovšek.

V njihovem podjetju je redno zaposlenih 48 ljudi, v procesu pa sodeluje še okrog 20 stalnih zunanjih sodelavcev. Imajo lastno

računalniško vodeno proizvodnjo. “Za naše proizvode uporabljamo najkakovostnejše profile in okovja. Na letošnjem pohištvenem sejmu v Ljubljani smo predstavili nove profile Rehau Geneo ter novo generacijo okovja Roto NT, “ pove Marko Petkovšek. Kot posebnost njihovih vhodnih vrat je izpostavil tritočkovno zapiranje, tako imenovano avtomatik okovje, ki ima v primerjavi spet- ali šesttočkovnim to prednost, da se ta vrata hkrati zaprejo in zaklenejo na vseh treh točkah. Tritočkovna vhodna vrata so primerno ojačana, so trdna in varna, pravi naš sogovornik. V OVC Nagode so ponosni tudi na standardno ponudbo oken s PVC (TGI) distančnikom med stekli, kar je izredno učinkovito pri preprečevanju rosenja stekel.

Sicer pa je vodilo podjetja PVC Nagode energetsko varčna gradnja. Zato vsako leto dodajo še kakšno novost, ki zagotavlja prihranek pri energiji in varno ter prijetno bivanje.

Ve č n a p o l k n a

Marko Petkovšek

TOM NA LJUBLJANSKEM POHIŠTVENEM SEJMU Na letošnjem ljubljanskem sejmu pohištva se je TOM prvič predstavil s celovito ponudbo. Razstavi prostor, ki ga je oblikoval Jani Bavčar, je bil tako zapolnjen s trendovskimi sedežnimi garniturami pa tudi z jedilnimi mizami in stoli ter z minimalističnim pohištvom za dnevne sobe.

“Cilj, da TOM svoj prvotni program razširi na opremo dnevnih prostorov – jedilnice in dnevne sobe – je tako dosežen,” je zadovoljen dejal direktor Bruno Gričar.

Ob njem so bili tudi oblikovalci, ki s TOMom sodelujejo že vrsto let; med njimi tudi Damjan Uršič, oblikovalec leta v Sloveniji.

Njegova sta doma in v tujini zelo odmevna izdelka Flip in Simple, zadnji oblikovalski dosežek Damjana Uršiča in TOM-a pa nosi ime Moon. Ta je že med hiti sejma v Koelnu, saj so mu organizatorji namenili posebno mesto. Damjan Uršič pravi, da prav ta izdelek najbolje izraža njegov način ustvarjanja, ki v ospredje postavlja enostavnost, multifunkcionalnost in modularnost. To pa je tudi vodilo podjetja TOM. (L.J.)

Mojstri vedo, kakšno okovje, kakšni profili in podobne “skrite” zadeve zagotavljajo kakovosten izdelek, obiskovalce sejma pa najprej pritegne zunanja podoba izdelka, šele nato postavljajo vprašanja o tehničnih podatkih. Ker je prva pozornost namenjena videzu, so med predstavljenimi eksponati na razstavnem prostoru PVC Nagode na sejmu pohištva v Ljubljani bila veliko pozornosti deležna polkna. “Polkna, ki jih pozna vsa Slovenija, so še zlasti na Primorskem še vedno zelo priljubljena in iskana. Pa tudi marsikatero staro hišo v notranjosti Slovenije želijo lastniki ohraniti v prvotni podobi, skupaj s polkni in vsemi njihovimi značilnostmi – od srčkov do drugih figur. Aluminijasta polkna omogočajo vse to, povrhu pa so lahka in lepa. Niso pa poceni. Izdelana so v zelo dobri imitaciji lesa z ustreznimi dekoracijami.

Tako delujejo kot klasična, iz masivnega lesa narejena polkna, vendar so trajna, lahko bi rekel večna, ker so aluminijasta,” pravi Marko Petkovšek. Lahko so tudi zelena ali modra oz. v barvah, ki so bile najpogostejše za to obliko senčenja in zaščite oken.

Informacije o prednosti in kakovosti njihovih oken in vrat so dopolnile še informacije o drugih izdelkih in storitvah PVC Nagode, saj njihov program sega od proizvodnje do meritev in vse do montaže pvc oken in vrat. “Montažo izvedejo naši izkušeni monterji, ki so že vrsto let zaposleni v podjetju PVC Nagode iz Postojne,” še doda Marko Petkovšek.

PREMOŽENJSKO SVETOVANJE

6äJWBKNP W UFIOJLJ QSJIPEOPTUJ ÇF EBOFT MBILP J[LPSJTUJNP SFÝJUWF KV USJÝOKJI [BIUFW TBK QPEKFUKF 17$ /BHPEF J[ 1PTUPKOF [B J[EFMBWP TWPKJI PLFO VQP SBCMKB OPWP SB[WJU PLFOTLJ QSPmM 3FIBV (&/&0 *[EFMBO KF J[ )JHIUFDI TVSPWJOF 3"6 '*130 EPEBUOP QB HB PEMJLVKF UVEJ JOPWBUJWOB LPOTUSVLDJKB QSPmMB 0LOB J[ 3FIBV (&/&0 QSPmMPW TP VTNFSKFOB W QSJIPEOPTU [BUP OF QSFQSJǁBKP TBNP T

KFUKV 17$ /BHPEF E P P OVEJKP TUSPLPWOP WHSBEOKP JO QPNPǁ QSJ W[ESäFWBOKV QWD PLFO JO WSBU 1PMFH UFHB TP TF TFQUFNCSB LPU FOP QSWJI QPEKFUJK W 4MPWFOJKJ QPMFH LMBTJǁOF WHSBEOKF PEMPǁJMJ UVEJ [B QPOVECP TPEPCOF USPTMPKOF WHSBEOKF PLFO JO WSBU LJ KF W TLMBEV T TNFSOJDBNJ 3"- 4 UP UFIOPMPHJKP WHSBEOKF äFMJKP QSJ TQFWBUJ TWPK EFMFä L WBSǁFWBOKV [ FOFSHJKP JO QPTMFEJǁOP NBOKÝJN J[QVTUPN ÝLPE MKJWJI FNJTJK W PLPMKF %FKTUWP KF EB TF T UBLÝOJN OBǁJOPN WHSBEOKF QSJWBSǁVKF WFMJLP FOFSHJKF TBK TF OB TQPKJI NFE PLFO TLJNJ PLWJSKJ JO LPOTUSVLDJKP PC LMBTJǁOJ WHSBEOKJ WFMJLPLSBU QPKBWMKBKP UPQMPUOJ NPTUPWJ 5J QPW[SPǁBKP PIMBKBOKF QSPT UPSPW W IMBEOFKÝJI PCEPCKJI OBTUBKBOKF QMFTOJ QSPQBEBOKF LPOTUSVLDJKF PLFO JO

OFOB[BEOKF TMBCP NJLSP LMJNP W QSPTUPSJI 5B QB KF FOB PE OBKQPNFNCOFKÝJI [BIUFW [B [ESBWP WBSǁOP VEPCOP JO LBLPWPTUOP CJWBOKF W QSPTUPSJI

TWPKP JOPWBUJWOPTUKP PEMJLVKF KJI OBNSFǁ OFQSFLPTMKJWB TUBCJMOPTU UPQMPUOB J[PMB UJWOPTU PEMJǁOB QSPUJWMPNOB [BÝǁJUB UFS QSPUJISVQOB [BÝǁJUB LJ QPTLSCJ [B QSJKFUFO NJS W WBÝFN EPNV 4LVQBK T LWBMJUFUOP J[EFMBWP TP PLOB 17$ /BHPEF [BHPUPWJMP [B VEPCKF CJWBOKB JO EPMHPSPǁOP WSFEOPTU WBÝF OFQSFNJǁOJOF

/BKCPMKÝF PLOP TF SB[WSFEOPUJ ŘF OJ EPCSP WHSBKFOP 3FIBV TPEFMVKF TBNP [ J[LVÝFOJNJ QSP J[WBKBMDJ PLFO [BUP QSJ QPTUPKOTLFN QPE

/PWB EJNFO[JKB FOFSHJKTLP VŘJOLPWJUJI PLFO 6X 8 N , 3B[TUBWOJ TBMPO 1PTUPKOB

XXX QWDOBHPEF TJ

28 28

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

ElektriÄ?no ogrevanje na nov naÄ?in KOOP trgovina iz Zgornje Pohance pri KrĹĄkem se je na ljubljanskem pohiĹĄtvenem sejmu predstavila z dvema deloma svojega programa – z lepilnimi trakovi, lepili in tesnili za gradbeno industrijo ter v veÄ?jem delu s programom elektriÄ?nega ogrevanja.

Predstavili so elektriÄ?ne radiatorje francoskega proizvajalca Airelec ter razliÄ?na grelna telesa ĹĄpanskega proizvajalca Climastar. Ti predstavljajo v materialih, obliki in funkcionalnosti pravo revolucijo. “Glede na nekdanje elektriÄ?ne peÄ?ice so sodobni izdelki na elektriÄ?no ogrevanje povsem neprimerljivi. To so zelo varÄ?na grelna telesa oz. radiatorji s konvektorji. NajnovejĹĄa tehnologija omogoÄ?a varÄ?nost in zato ti radiatorji sluĹžijo tudi za osnovno ogrevanje hiĹĄ. StroĹĄek takega naÄ?ina ogrevanja je primerljiv s centralnim ogrevanjem na plinsko olje in ostalimi najpogostejĹĄimi sistemi centralnega ogrevanja pri nas,â€? je dejal Robi ZupanÄ?iÄ?. Investicija v Climastar radiatorje se povrne, Ä?e gre za osnovno, vsakodnevno ogrevanje bivalnih prostorov. “Termo minerali s posebno obdelavo omogoÄ?ajo hitro ogrevanje in hkrati dolgo zadrĹževanje toplote. So izjemno varÄ?ni, zato jih naÄ?rtovalci sodobnih energetsko varÄ?nih hiĹĄ vkljuÄ?ujejo kot sistem Ä?istega, poceni in okolju prijaznega ogrevanja.â€? MogoÄ?e jih je uravnavati tudi daljinsko, s termostatom in programatorjem pa je mogoÄ?e nastaviti tudi temperaturo in Ä?as ogrevanja, ki ga prilagodimo Ĺživljenjskemu ritmu druĹžine.

Uravnavati ga je mogoÄ?e tudi s pomoÄ?jo mobilnega telefona, vendar je za to potreben vmesni krmilnik.

KOOP na ljubljanskem pohiĹĄtvenem sejmu.

sodobnimi elektriÄ?nimi grelnimi ploĹĄÄ?ami ali radiatorji poceni in Ä?isto. Ta grelna telesa pa so tudi okras domu.

Tu d i tta a l n o g rre etje z e l e k t r i kko o V sodobne naÄ?ine ogrevanja sodi tudi elektriÄ?no talno ogrevanje, ĹĄe zlasti za ko-

palnice pa tudi za druge bivalne prostore. “Topla tla zagotavljajo obÄ?utek ugodja Ĺže pri 2 do 3°C niĹžji temperaturi zraka v prostoru, kar omogoÄ?a obÄ?utno zmanjĹĄanje stroĹĄkov za ogrevanje. Tla grejemo z grelnimi kabli, ki jih polagamo v estrih, zakljuÄ?ni sloj pa je lahko keramika, granit, parket, PVC ali topli pod,â€? pravijo v Koopu in dodajo ĹĄe veliko tehniÄ?nih podrobnosti.

KF NFE WTFNJ OPWPTUNJ OBKCPMK�P PDFOP QSFKFMB TQBMOJDB 4BNCB QSPJ[WBKBMDB "MQMFT J[ ÇFMF[OJLPW

O g rre e v a l n o tte e l o t u d i kko ot d e kko o rra a c iijj a Pri ogrevalnih telesih ĹĄpanskega proizvajalca Climastar pritegne tudi zelo lep videz.

To so tanke ogrevalne ploĹĄÄ?e razliÄ?nih oblik, ki so na steni kot slika oz. dekoracija. T. im stenski elektriÄ?ni radiatorji delujejo kot konvektorji. Z naravnim (vzgonskim) kroĹženjem hladnega zraka skozi radiator se ob stiku z grelno ploĹĄÄ?o v notranjosti zrak segreje ter nato na vrhu izstopa v prostor.

Specialna Ä?elna ploĹĄÄ?a, imenovana DualKherr, daje videz marmorja in ima izredno sposobnost akumulacije toplote, ki jo pozneje oddaja v prostor s sevanjem. Climastar grelne ploĹĄÄ?e in radiatorji so edini na svetovnem trĹžiĹĄÄ?u, ki zdruĹžujejo tri naÄ?ine gretja: konvekcijo, radiacijo in akumulacijo.

Ob pomislekih, da je elektriÄ?ni naÄ?in ogrevanja drag, potraten in neprimeren za ogrevanje celih stanovanj ali celo hiĹĄ, v Koopu zatrjujejo, da je tako miĹĄljenje zastarelo. Razvoj je tudi na tem podroÄ?ju zelo napredoval in omogoÄ?a, da se ogrevamo s

"-1-&4 KF OB MFUPĂ?OKFN -KVCMKBOTLFN QPIJĂ?UWFOFN TFKNV QSFKFM 1370 OBHSBEP o ;-"5" 7&; [B TQBMOJDP 4BNCB (PTQPEBSTLP SB[TUBWJĂ?Ĺ˜F JO ;ESVäFOKF MFTOF JO QPIJĂ?UWFOF JOEVTUSJKF QSJ (PTQPEBSTLJ [CPSOJDJ 4MPWFOJKF QPEFMKVKFUB QSJ[OBOKF [B QPTFCOF

4BNCB [ESVäVKF QSBWP SBWOPWFTKF USFOEPWTLJI SBWOJI MJOJK [ CPHBTUWPN PLSPHMJO ;BHPUBWMKB QPUSFCOP UPQMJOP JO NFILPCP [B WBSOPTU JO EPCSP QPĹ˜VUKF W TQBMOJDJ #BSWOJ TQFLUFS KF VHMBĂ?FO OB UPQMF CBSWF 0SFIPW EFLPS KF EPTFäLF LJ TP QPNFNCFO PTOPWOJ EPQPMOKFO T Ă?LPMKĹ˜OP QSJTQFWFL L W[QPECVKBOKV CFMP CBSWP VTUWBSKB TWFUFM LSFBUJWOPTUJ USäOF QSPEPSOPTUJ [ PQFĹ˜OBUP QB äJWBIOFKĂ?J JO VWFMKBWMKBOKV WJĂ?KF LVMUVSF WUJT 3KBWB CBSWB [BEPWPMKJ CJWBOKB OB QPESPĹ˜KV WTF MKVCJUFMKF UFNOJI OJBOT W QSPJ[WPEOKF QPIJĂ?UWB QSPTUPSV 1P LSJUFSJKJI PDFOKFWBOKB LJ [BKFNBKP PCMJLPWBMTLJ WJEJL USäOP OBSBWOBOPTU JO UFIOPMPĂ?LP EPHOBOPTU

4QBMOJDB CP LVQDFN OB WPMKP TQPNMBEJ 0HMBTOP TQPSPĹ˜JMP

&-&,53*ė/* 4*45&.* 0(3&7"/+" ; ;&-0 /*;,*.* 4530À,* 4UFOTLJ SBEJBUPSKJ $MJNBTUBS 3BEJBUPSKJ $MJNBTUBS [ESVäVKFKP PEMJŘOPTUJ QP WJEF[V UFIOPMPÝLJI MBTUOPTUJI FLPOPNJŘOPTUJ JO VTUWBSKBOKV CJWBMOF LMJNF 4UFOTLJ SBEJBUPSKJ QSFETUBWMKBKP PCWF[OJ EFM CJWBMOJI BMJ QPTMPWOJI QSPTUPSPW WFOEBS LMBTJǁOJ SBEJBUPSKJ T TWPKJN WJEF[PN JO PCMJLP OF OBWEVÝVKFKP BSIJUFLUPW LJ TLSCJKP [B JOUFSKFS /PWPTU OB UFN QP ESPǁKV TP SBEJBUPSKJ ÝQBOTLFHB QSPJ[WBKBMDB $MJNBTUBS LJ TP [FMP QSJWMBǁOJ QP PCMJLJ JO UFIOPMPÝLP [FMP J[QPQPMOKFOJ 7 PTOPWJ HSF [B BMVNJOJKBTUF LPOWFLUPSKF LJ JNBKP ǁFMOP TUSBO QSFLSJUP T QMPÝǁP JNFOPWBOP %VBM o ,IFSS /BSFKFOB KF QP QPTFCOFN QPTUPQLV J[ NFÝBOJDF NJOFSBMPW JNFOPWBOJI UFSNPNJOFSBMJ 1PTFCOB MBTUOPTU QMPÝǁF %VBM o ,IFSS KF [NPäOPTU BLVNVMJSBOKB WFMJLF LPMJǁJOF UP QMPUF W ǁBTV EFMPWBOKB LPOWFLUPSKB ÀF EPMHP QP J[LMPQV SBEJBUPSKB KP T TFWBOKFN FOBLPNFSOP PEEBKB W QSPTUPS LBS EBKF [FMP QSJKFUFO PCǁVUFL UPQMPUF 4 UBLJN OBǁJOPN PHSFWBOKB TP $MJNBTUBS SBEJBUPSKJ [B QSJCMJäOP PETUPULPW CPMK VǁJOLPWJUJ QPSBCJKP NBOK FOFSHJKF

LPU ǁF CJ PHSFWBMJ TBNP LPOWFLUPSTLP 4 QPOPTPN QPVEBSKBNP EB TP SBEJBUPSKJ $MJNBTUBS VWSÝǁFOJ W SB[SFE WBSǁOJI JO PLPMKV QSJKB[OJI PHSFWBMOJI TJTUFNPW 1MPÝǁF %VBM o ,IFSS LJ JNBKP WJEF[ NBSNPSKB HSBOJUB BMJ TLSJMBWDB TP MBILP HMBELF ǁFTBOF BMJ LPU MPNMKFOJ LBNFO ;BIWBMKVKPǁ UFNV CPEP SBEJBUPSKJ $MJNBTUBS CSF[ EWPNB WÝFǁ BSIJ UFLUPN JO TOPWBMDFN JOUFSKFSKB W TUBOPWBOKJI JO QPTMPWOJI QSPTUPSJI SB[FO UFHB QB VTUWBSKBKP WJTPLP VEPCKF PHSFWBOKB JO [NBOKÝVKFKP TUSPÝLF [B FOFSHJKP &MFLUSJǁOJ SBEJBUPSKJ $MJNBTUBS CSF[ EWPNB QSFETUBWMKBKP WSIVOTLP QPOVECP UBLP [ FTUFUTLFHB LPU UFIOJǁOFHB

WJEJLB 0QSFNMKFOJ TP [ FMFLUSPOTLP OBE[PSPWBOJN UFSNPTUBUTLJN QSPHSBNBUPSKFN LBS QPNFOJ ÝF EPEBUFO QSJTQFWFL L [OJäFWBOKV QPSBCF

&MFLUSJǁOP UBMOP PHSFWBOKF (SFMOJ LBCMJ &DPnPPS JO HSFMOF GPMJKF &DPmMN [B UPQMB UMB W LPQBMOJDBI IPEOJLJI CJWBMOJI QSPTUPSJI &MFLUSJǁOP UBMOP PHSFWBOKF W [FMP EPCSP J[PMJSBOJI PCKFLUJI [BEP TUVKF LPU PTOPWOJ OBǁJO PHSFWBOKB TJDFS QB LPU EPEBUOP PHSFWBOKF UFS [B PHSFWBOKF QPWSÝJO LKFS äFMJNP VHPEKF UPQMJI UBM /B WPMKP TUB EWB TJTUFNB (SFMOJ LBCMJ [B WHSBEOKP W UMB NPǁJ 8 N¤ [B CJWBMOF QSPTUPSF UFS 8 N¤ [B LPQBMOJDF JO TUSBOJÝǁB 1PMBHBNP KJI OBǁFMPNB OB FTUSJIF GJOBMOJ UMBL QB KF MBILP LFSBNJLB HSB OJU MBNJOBU 17$ PCMPHF BMJ QBSLFU 1PTFCOF J[WFECF HSFMOJI LBCMPW TP UVEJ [B PHSFWBOKF [FMFOJD OB OPHPNFUOJI JHSJÝǁJI EPWP[OJI QPUJ äMFCPW WPEPWPEOJI OBQFMKBW JO QPEPCOFHB (SFMOF GPMJKF TP OPWFKÝJ JO W SB[WJUFKÝJI ESäBWBI WTF QPHPTUFKÝJ OBǁJO UBMOFHB PHSFWBOKB QSJNFSFO [B OBNFTUJUFW QPE MBNJOBUOJ QPE TBK KF mMN [FMP UBOFL PLPMJ NN 1SJ QPMBHBOKV QBSLFUB [BUP OF QSFE TUBWMKB PWJSF (SFMOB GPMJKB KF QSFEWJEFOB UVEJ [B WHSBEOKP W NPOUBäOJ TUSPQ UPSFK [B TUSPQOP PHSFWBOKF 4UBOEBSEOF ÝJSJOF HSFMOJI GPMJK TP UFS DN TUBOEBSEOF NPǁJ QB JO 8 N¤

30 30

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

DOBRO JE DOBRO SPATI

Ne le ležišča, ampak tudi posteljni vložki Človek tretjino svojega življenja prespi, vendar pa ležišču nameni zelo malo pozornosti. Šele ko nastopijo težave, se zavemo, kako pomembno je dobro spanje. V bogati ponudbi ležišč se nato dokaj hitro odločimo za nakup tistega, ki ga označuje besede bio, naravno in podobne, seveda pa ne sme biti predrago. Poznavalci opozarjajo na pretehtan nakup ležišča in posteljnega vložka, pri čemer je dobro imeti čim več mnenj, čim več informacij, vse pa je dobro tudi preizkusiti – pa ne le s kolenom ali z dlanjo, ampak tako, da se na ležišče uležemo, svetujeta moja sogovornika Marko Kotar in Marko Kapus iz podjetja DOMA-KO s sedežem na Mirni. Poudarjata, da ni enotnega recepta za udobje, saj, kar je udobno za nas, še ne pomeni, da je udobno tudi za druge. Tudi naraven material samo zato, ker je naraven – še ni nujno najboljši! Umetni materiali so doživeli nesluten razvoj, zato je dobro poznati njihove lastnosti.

Kaj je vrhunsko ležišče, je odvisno od vsakega posameznika; nekateri prisegajo na vzmeti, drugi na lateks, tretji na peno, četrti in peti pa na vodno in zračno posteljo. Zato si je treba ob nakupu novega ležišča vzeti dovolj časa in preveriti vse možnosti. Sicer pa poudarjata, da je premalo, če upoštevamo le ležišče, ampak je potrebno biti pozoren tudi na posteljni vložek. V Optimu zato govorijo o posteljnih sistemih. Marko Kotar pravi: “Naše podjetje trži posteljne sisteme Optimo, to pa so ležišča in posteljni vložki iz vseh možnih sodobnih materialov. Vse bolj se zavedamo pomena ustreznega posteljnega sistema za dobro spanje, še zmeraj pa ni dovolj pozornosti namenjene vprašanju, kakšno ležišče in posteljni vložek sta za posameznika ustrezna in najprimemrnejša.

V našem podjetju se trudimo za dvig spalne kulture in zato smo za naše stranke pripravili veliko informacij.”

N e g a i n v z d rrž ževa n njj e Ne glede na osnovni material ležišča priporočata snemljive in pralne prevleke. Postelja zahteva tudi redno vzdrževanje, zato je ob preoblačenju ležišče dobro obrniti – tako ga prezračimo in hkrati poskrbimo za enakomerno obrabo. Še več pozornosti moramo higieni posvetiti v primerih, ko so pod posteljo predali, saj se tako nabira tudi več prahu. Poznati moramo lastnosti ležišča, na katerem spimo; dobro je npr. vedeti, da lateksa ne smemo izpostavljati UV žarkom, ker ti škodljivo vplivajo na strukturo jedra oz. ga poškodujejo.

Enostavna za vzdrževanje je vodna postelja, ki jo je potrebno le obrisati s poseb-

Marko Kotar in Marko Kapus iz podjetja DOMA-KO, ki trži avstrijske spalne sisteme Optimo.

nim čistilnim sredstvom. Z njim ohranjamo tudi prožnost jedra, v katerem se nahaja voda. Spanje na vodni postelji je zaradi enakomerne razporeditve pritiska na telo praviloma mirnejše. A tudi to ležišče, tako kot vsa ostala, ne ustreza vsakomur. Zato mora stranka ob nakupu posteljnega sistema jasno izraziti svoje želje pa tudi svoje posebnosti in omejitve, da skupaj s prodajalcem najde najustreznejše ležišče.

Z a z d rra avo s p a n njj e Posebno pozornost moramo posvetiti otroškemu ležišču. Seveda mora imeti tudi to snemljivo in pralno prevleko. Posebnost Optimovega otroškega ležišča je tako obdelano jedro, da nudi otroku med spanjem v vsakem, še tako krčevitem položaju, dovolj prostora za dihanje.

Namesto bombaža ima Optimo v prevlekah ležišč vedno pogosteje “inteligentna” liocelna vlakna, ki pozimi grejejo in poleti hladijo. Razvoj vlaken je povezan z razvojem tehnologije. “Prav zaradi njenih dosežkov,” poudarja Marko Kotar, “se moramo pozanimati o prednostih novih materialov.”

Stari ljudje so rekli, da je najbolj zdravo trdo ležišče. A Marko Kapus se s tem ne strinja: “To je zmotno mnenje. Zaradi visokega pritiska podlage na telo je namreč v tem primeru otežena prekrvavitev telesa.

Ker se hrbtenica v ramenskem in bočnem delu ne pogrezne, se močneje obremenijo

vretenca, ki jih kasneje tudi z dovodom hraniva ni več mogoče regenerirati. Večletno vztrajanje pri ležanju na trdem ležišču lahko privede do kroničnih obolenj hrbtenice. Premehko ležišče pa tudi ni primerno.

Povzroča napetosti v mišicah, povešanje hrbtenice in nenaravno gnetenje vretenc. Za zdravo spanje je torej pomemben sproščen ležalni položaj. Če tega ne dosežemo, lahko naše telo sčasoma privedemo tudi do težjih zdravstvenih okvar.” Moja sogovornika pravita, da je dober tisti posteljni sistem, ki omogoča, da je enakomerno podprt vsak predel hrbtenice. Temeljna zahteva dobrega ležišča je, da so pritiski ležišča na telo popolnoma izenačeni, da se celotno telo sprošča v neprisiljenem, zdravem in naravnem položaju, v katerem ni nikakršnih točkovnih obremenitev.

“Vsak proizvod avstrijskega podjetja Optimo je v razvojni fazi in v fazi testiranja pod nadzorom Instituta za ergonomijo iz Münchna,” pojasni Marko Kotar in doda: “Ocenjujejo tako elastičnosti posteljnega sistema (vzmetno, zgibno, točkovno in kombinirano), kot tudi klimatsko okolje, ki ga vzpostavlja posteljni sistem s svojo konstrukcijo in z izbranimi materiali.”

Izčrpne informacije o tem, kaj vse vpliva na dobro spanje in kaj je dobro vedeti, ko se odločamo za nakup posteljnega sistema, so v DOMA-KO objavili tudi na svoji spletni strani: www.optimo.si.

32 32

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

MED KOT DARILO

krvne slike in po nekaterih raziskavah v tujini odpravlja tudi rakaste celice. Tako kot apiroyal, ki vsebuje med, cvetni prah in propolis. “Pri nas pripravljamo propolis na oljni bazi, zato je primeren tudi za otroke.”

Iskan je tudi medeni kis, gre za povsem naravni produkt, primeren tako za uporabo v kulinariki, kot za čiščenje organizma.

Med vsebujejo tudi njihova mila z vonjem limone in sivke. “Imajo nizko PH vrednost ter 10 odstotkov medu; več bi že onemogočalo primerno trdoto mila. Tako visok odstotek medu (industrijska mila vsebujejo le slab odstotek medu) blagodejno deluje na kožo,” pojasnjuje Andrej Voglar.

Okus po medu Med je zlato, je ljudski rek, med in zlato pa je nov proizvod Medenega butika Voglar.

V starih izročilih je zapisano, da so si bogataši privoščili zlato z medom, ker zlato čisti nesnago in strupe v telesu. Zlato ni mišljeno v prenesenem pomenu, ampak dobesedno. In ta stari recept so uporabili tudi v Medenem butiku Voglar. Lističi 24-karatnega zlata v medu nase vežejo proste radikale; zato zlati med hkrati krepi in čisti.

Bolj kot jedilno vrednost zlatega medu, pa Andrej Voglar poudarja simbolno vrednost tega izdelka. V medu se iskri zlati prah, kar daje posebne svetlobne učinke, skupaj z razkošno embalažo in sporočilom v zlatem zvitku pa je to edinstveno darilo.

Okus po medu je slogan družinskega podjetja Voglarjevih in pri njih zares vse diši po medu – tudi domači piškoti, ki jih za njih pečejo članice Aktiva kmečkih žena Šmarješke Toplice, so sladeni z medom. Ob številnih degustacijah se gostje radi posladkajo z domačimi piškoti. Med gosti so mnogi domači in tuji obiskovalci. Ponosni so, da so gostili tako kosovsko vlado, žene veleposlanikov, delujočih v Sloveniji, kot vrhunske

Zlato v medu

čebelarje iz Švice, ki so bili navdušeni nad ponudbo Medenega butika Voglar. Za obiskovalce so predvsem zanimivi artikli kot so medeno vino, medeni kis, medeni liker in medeni sirup. Vsi izdelki imajo najvišje ocene za kvaliteto, poleg tega, da so v čudoviti embalaži.

Med z rrdeč deč o peso, apir o y al … dečo apiro Medeni butik Voglar ponuja zanimive medene izdelke – tudi med s sokom rdeče pese. Gre za visoko kvaliteten izdelek – koncentrat, ki je namenjen za popravljanje

Prihaja medena m a rrm m e l a d a i z š m a rrn nice Z medom bo sladkan tudi njihov božični čaj, odlično darilo v prihajajočih praznikih.

Za prihodnje leto načrtujejo proizvodnjo vrhunskih marmelad z dodatkom medu.

Marmelade bodo pripravili po tako imenovanem “nežnem postopku”, kar pomeni da jih bodo kuhali na 55 stopinjah in le kratek čas - 20 minut. To jim bo omogočal vakuumski duplikator. Tako bodo ohranili vse dobrote, ki jih sadje nudi, bel sladkor in fruktozo pa bodo nadomestili z doma pridelanim medom. Za izdelavo teh marmelad bodo uporabljali stare sadne sorte in tudi posebneža – dolenjsko šmarnico.

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

33

Mini je lahko tudi maksi nja z njimi poimenovala angleĹĄke igralne urice. Skupine otrok so majhne, saj je to pogoj za aktivno sodelovanje in napredovanje vsakega od otrok.

Sicer pa ima med sluĹĄatelji predvsem odrasle, ki skozi individualni pouk ali pouk v dvojicah hitreje osvajajo angleĹĄÄ?ino.

Program je Ä?asovno in tematsko prilagojen posamezniku ali dvojici. StarejĹĄi, ki so

ILUSTRATIVNA FOTOGRAFIJA

Mini ĹĄola angleĹĄÄ?ine je bila zamiĹĄljena kot ĹĄola, ki nudi individualno uÄ?enje tega popularnega jezika. “Miniâ€? spominja na majhno, na otroke, zato je bilo zanimanje starĹĄev s predĹĄolskimi otroki za uÄ?enje angleĹĄÄ?ine zelo veliko. Katarina Pirnar je za najmlajĹĄe uredila ĹĄe posebno uÄ?ilnico, ki je bolj igralnica, kjer se otroci skozi igro in petje uÄ?ijo angleĹĄke besede. Zato je sreÄ?a-

Â?ÂŒÂ‘ÂŒĂŞ vshĂŞhunsl pul rÂ„Â—Â„Â•ÂŒÂ‘Â„ĂŞwÂŒÂ•Â‘Â„Â•ĂŞÂ–Â­Â“Â­Âą jˆ–„•Â?ÂˆÂ™Â„ĂŞÂ˜Â?ÂŒÂ†Â„ĂŞÂŁÂŁÂąĂŞÂ¨ÂŞÂŞÂŞĂŞu’™’êÂ?ˆ–—’ {ˆÂ?­Žêª¤¥½¤ª¼ê¥§£¹êª¼¥½¤Š¨ê¢ŠŠ ššš­Â?Œ‘Œž–’Â?„­†’Â?

Œ‘O—•˜Ž†ŒÂ?ˆ Œ‘‡Œ™Œ‡˜„Â?Â‘ÂŒĂŞÂ—Âˆ:„Â?ÂŒ Â“Â•ÂŒÂ“Â•Â„Â™Â„ĂŞÂ‘Â„ĂŞ Â?„—˜•’

„‘ŠÂ?ˆOÂŽÂˆĂŞÂŒÂŠÂ•Â„Â?Â‘ÂˆĂŞ ˜•Œ†ˆ “•ˆ™„Â?„‘Â?ˆ Â?ˆŽ—’•Œ•„‘Â?ˆ

Katarina Pirnar

se nekoÄ? uÄ?ili angleĹĄÄ?ine, vidijo, da morajo v sluĹžbi vse pogosteje uporabljati ta tuji jezik. V Mini ĹĄoli angleĹĄÄ?ine ga lahko osveĹžijo in razĹĄirijo. Nekateri se dogovorijo za teÄ?aj poslovne angleĹĄÄ?ine, drugi le za konverzacijo. “Med drugim sem imela tudi teÄ?aj angleĹĄÄ?ine za osnovno komunikacijo na potovanju, pa tudi za druge poljubne tematike se lahko dogovorimo,â€? pravi Katarina.

Veliko zanimanje je med dijaki pa tudi med osnovnoĹĄolci. “Imam posebne programe, in sicer od pomoÄ?i v obliki inĹĄtrukcij do priprav na maturo ali za popravljanje slabĹĄih ocen oz. za popravne izpite. Posebno podroÄ?je je pisanje esejev, poudarek pa je na intenzivnem pridobivanju znanja iz angleĹĄÄ?ine.â€?

Mini ĹĄola angleĹĄÄ?ine je delovala tudi poleti, med poÄ?itnicami, saj nekateri takrat najdejo veÄ? Ä?asa za uÄ?enje jezika. “Vsaka od teh oblik ima svoje prednosti. Tako so potekale priprave na ustna in pisna preverjanja, utrjevali smo snov. Skozi moje dolgoletno pouÄ?evanje angleĹĄÄ?ine se mi vedno znova potrjuje spoznanje, da je dobro angleĹĄko slovnico razloĹžiti po domaÄ?e, v naĹĄem jeziku. Preprosta razlaga slovnice in utrjevanje besediĹĄÄ?a je po mojih izkuĹĄnjah prava kombinacija za to, da tudi tisti, ki so imeli teĹžave z angleĹĄÄ?ino, to postopno le osvojijo.â€? Katarina opaĹža, da ĹĄtevilni tuji televizijski programi v angleĹĄkem jeziku prinaĹĄajo sicer veÄ? posluha za ta jezik, hkrati pa le povrĹĄno razumevanje in govorjenje angleĹĄÄ?ine.

Katarina se je v Londonu izobraĹževala tudi na ĹĄoli, kjer so se AngleĹži pripravljali za pouÄ?evanje tujcev. Ponosna je bila, da je odliÄ?no opravila ĹĄolanje in ugotovila, da - v primerjavi z AngleĹži – dobro pozna njihovo slovnico. V Londonu Ĺživi tudi njena sestra z moĹžem AngleĹžem, ki je tudi uÄ?itelj angleĹĄÄ?ine. Tako se v tej druĹžini vse vrti okoli angleĹĄkega jezika in pouÄ?evanja. Sicer pa Katarina tudi prevaja in lektorira – tako slovenske, kot tudi angleĹĄke tekste. Ob njenih ĹĄtirih otrocih ji za to delo ostajajo predvsem noÄ?i. ÄŒez dan pa je pri njih Ĺživahno, saj pouk poteka dopoldne in popoldne.

L. J.

uv}vÂŽĂŞkhypsupĂŞivup Ă‚Â™ĂŞÂ‡ÂˆÂ†ÂˆÂ?Â…Â•Â˜ĂŞÂĽĂœĂŞÂ“Â’Â“Â˜Â–Â—Â„Ăƒ

/B TFN OBSPĹ˜FO LFS KF Ĺ˜BTPQJT T USBEJDJKP JO NV [BVQBN

Življenje je lepše, ko se v svoji koži počutite odlično. Želite učinkovito shujšati? Želite mladosten in urejen videz?

BODY & FACE STUDIO V novem sodobnem studiu za oblikovanje in pomlajevanje telesa ter obraza Antheia so se odločili ponuditi vrsto novosti, ki vas bodo prav gotovo navdušile in so vam sedaj dostopne tudi v Novem mestu.

Nekirurška liposukcija

Mlajši brez operacij!

Skrb za lepo telo ni vezana na letni čas.

Začnite zdaj!

Znebite se odvečnih maščobnih oblog in celulita ter učvrstite kožo na kritičnih točkah. Že v enem mesecu zmanjšanje obsega tudi do 10 cm!

Vsa skrivnost je v uničevanju maščobnih celic.

Z najnovejšimi metodami, svetovanjem, osebnim načrtom in veliko mero spodbod, vam bomo uresničili izgled, ki si ga želite.

Iskoristite izjemne otvoritvene cene. Tudi do 50% otvoritvenega popusta!!!

Pomlajevanje in zaustavljanje staranja ni bilo še nikoli tako dostopno in učinkovito!

Nova generacija aparatov za spodbujanje nastajanja kolagena in hialuronske kisline omogočajo, da vaš obraz zasije v mladostnem videzu napete kože.

Beauty tek - hladni laser- hialuronska kislina brez inekcij!

Pomlajevalna terapija že za 50 EUR!

Posebna ponudba shujševalnega paketa!

• • • •

kavitacija vakum limfna drenaža svetovanje Cena: 80 EUR (redna cena 160 EUR)

Na voljo so tudi darilni boni, ki so odlično darilo za vsako priložnost!

Novi modni hit – podaljševanje trepalnic

Kaj je lepšega kot goste in dolge trepalnice?!

Naraven videz in dolgotrajna obstojnost trepalnic je najnovejša lepotna skrivnost. Čudovite trepalnice so sedaj navoljo tudi vam.

V ponudbi so tudi ekskluzivne trepalnice za posebne priložnosti in poslikava nohtov!

Vrhunska kozmetika BABOR Svetovno znana nemška kozmetična hiša, katere izdelki so visoko kakovostni in izjemno učinkoviti.

Studio Antheia Seidlova 36, novo mest (Plava laguna)

Tel: 051 722 483

Podarjamo vam bon v vrednosti 10 EUR, ki ga lahko vnovčite pri storitvi nad 50 eur.

Veljavnost bona do 31. 12. 2009.

AVTO TIMES PREDSTAVLJA

priloga dolenjskega lista

35

Test: peugeot 3008 THP 150

Tretji “00�

N

a pariĹĄkem salonu avtomobilov leta 2008 je Peugeot predstavil koncept prologue hybrid4, ki je najavil prvi Peugeotov crossover model. To je bil zaÄ?etek postavitve temeljev in vstopa na trg, ki je bil za tega francoskega proizvajalca do tedaj ĹĄe neznan. Nastal je model 3008. To je tretji model z dvema niÄ?lama v oznaÄ?evanju, saj Ĺželi Peugeot nekatere modele ĹĄe posebej izpostaviti.

Peugeot Ĺže dolgo slovi kot uspeĹĄen avtomobilski oblikovalec in ta tradicija se nadaljuje tudi pri modelu 3008, ki prinaĹĄa skladne proporce in uravnoteĹžen videz. Pogled na sprednji konec takoj pove, kam spada vozilo. LuÄ?i so raztegnjene, sicer ne tako kot pri modelih 207 in 308, a vseeno dovolj, da se med njiju zareĹže debela satasta maska, ki daje vozilu lepo mero agresivnosti. Nakazana zaĹĄÄ?ita podvozja v spodnjem delu odbijaÄ?a pa poudarja robustnost. Na boku je veÄ? elementov enoprostorskega kot pa SUV vozila, na zadku pa izstopajo moderno oblikovane luÄ?i in outdoor videz odbijaÄ?a, povezanega z vodoravno deljivimi vrati prtljaĹžnika. Slednja so izvedena v dveh delih. Najprej se odpre steklo navzgor, nato pa ĹĄe spodnji del navzdol in s tem ustvari nekakĹĄno nakladalno ploĹĄÄ?o, ki lahko vzdrĹži obremenitve do 200 kg. Dno prtljaĹžnika je moĹžno namestiti v treh nivojih, s Ä?imer dobimo razliÄ?no velikost in namembnost oziroma uporabnost prtljaĹžnika.

Peugeot 3008 je dolg 4,36 metra, notranjost pa se razteza na 2,61 metra, kar zgovorno govori o velikosti potniĹĄkega prostora. Sedi se visoko, zato je preglednost odliÄ?na na vse strani. Voznikov delovni prostor je opremljen z vsemi potrebnimi stikali, ki so nameĹĄÄ?ena za volanom ali na debeli sredinski konzoli, ki deli sprednji del vozila na dva dela. Dovolj prostora je tudi na zadnji klopi, treba je poudariti, da je v vozi-

Zaradi novega sistema se 3008 skoraj ne nagiba v zavojih, a vseeno je zadrĹžal pregovorno francosko udobje.

lu veliko odlagalnih povrĹĄin in predalov, kamor lahko shranite drobnarije, pa tudi liter in pol velike plastenke.

Peugeot 3008 deli motorje, mehaniko in veÄ?ino tehnoloĹĄkih in tehniÄ?nih reĹĄitev z manjĹĄim bratom 308, se pa lahko pohvali z novostjo, ki je namenjena samo njemu: grip control.

To je nekakĹĄna nadgradnja sistema za prepreÄ?evanje zdrsa pogonskih koles: ASR+. Na blatu, pesku, mehkem terenu ali snegu sistem omogoÄ?a, da je na pogonskih kolesih veÄ? navora. Program izbere voznik sam z okroglim stikalom za roÄ?ico menjalnika. Nov je ĹĄe en sistem, in sicer Dynamic Roll Control. Ta sistem pri hitrih zavijanjih oziroma pri veÄ?jih nagibanjih karoserije s pomoÄ?jo modula, ki deluje kot tretji amortizer in povezuje levi in desni zadnji blaĹžilnik, poveÄ?uje efekt amortizacije, tako da lahko vozilo prevozi zavoj s Ä?im manjĹĄim nagibanjem. Sistem je hidravliÄ?ne narave in deluje pod pritiskom 20 barov.

Testirani model je poganjal 1,6-litrski bencinski motor, ki s pomoÄ?jo turbine razvije 110 kW/150 KM. Motor, ki je nastal v sodelovanju PSA in BMW-ja, omogoÄ?a visoke zmogljivosti in odliÄ?ne vozne lastnosti ob relativno nizki porabi.

Motor deluje uglajeno in se rad odzove na pritisk stopalke za plin, ob pravoÄ?asni uporabi roÄ?ice 6-stopenjskega roÄ?nega menjalnika se da voziti s porabo okoli 7,5 litra goriva na 100 km. Ko Ĺželite povsem izkoristiti potencial motorja in prestave menjate ĹĄele v rdeÄ?em polju, boste do 100 km/h potrebovali vsega 8,9 sekunde in nato dosegli dobrih 200 km/h konÄ?ne hitrosti. To so za druĹžinski enoprostorec ali kompaktni crossover odliÄ?ni rezultati, a je ob takĹĄni voĹžnji potrebno raÄ?unati s porabo preko 10 litrov.

NajnovejĹĄi model v Peugeotovi paleti je vsestranski kriĹžanec. Lahko je crossover, a ga boste bolj cenili zaradi prostorne kabine, se pravi, da je enoprostorec, morda druĹžinski karavan z velikim prtljaĹžnikom. ÄŒe bi imel ĹĄe ĹĄtirikolesni pogon ‌ Borut Ĺ tajnaher Bor ut Ĺ t ajnaher

TehniÄ?ni podatki: ;EBK QSBWJ Ĺ˜BT EB [CFSFUF LPSBKäP JO TF QPTMPWJUF PE TWPKFHB TUBSFHB BWUB 1FVHPUPWB J[ KFNOP VHPEOB QPOVECB TVQFS PQSFNMKFOJI NPEFMPW JO OF CP USBKBMB WFĹ˜OP [BUP TF Ĺ˜JNQSFK PEQSBWJUF OB QSFJ[LVTOP WPäOKP W OBKCMJäKJ TBMPO /PWJ 1FVHFPU 5SFOEZ KF MBILP WBĂ? äF [B Č˝ NFTFD JO 1FVHFPU 1SFNJVN [B Č˝ NFTFD

"WUP 7FMLBWSI E P P 1SFĹ˜OB /PWP NFTUP

Motor: bencinski, 4-valjni, 4 ventili na valj; prostornina: 1598 ccm; najviĹĄja moÄ?: 110 kW/150 KM; najveÄ?ji navor: 240 Nm pri 1400 vrt/min; dolĹžina: 4365 mm; ĹĄirina: 1837 mm; viĹĄina: 1639 mm; medosna razdalja: 2613 mm; menjalnik: 6 roÄ?ni; prtljaĹžnik: 432/512 l; najviĹĄja hitrost: 202 km/h; pospeĹĄek od 0 – 100 km/h: 8,9 s; povpreÄ?na poraba na 100 km: 7,5 l; emisije: 176 g CO2/km

36 36

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

Sestre de Notre Dame v Šentjerneju

V osmih desetletjih veliko dobrega V

saka župnija ima župnika, malo večje tudi kaplana ali še kakega duhovnika, redke pa so tiste, ki premorejo redovnice. V šentjernejski župniji že dobrih osemdeset let deluje red šolskih sester de Notre Dame in prav notredamke so ob letošnjem Jernejevem za svoje delo prejele plaketo občine.

Danes v Šentjerneju živita dve sestri: s.

Karmen Balgač že dve desetletji in s. Terezija Hostnik deveto leto. Njuno delo je pestro, sodelujeta z župnijo in vsemi, ki ji pripadajo: duhovniki, laiki, starši, otroci in, kot pravi župnik Anton Trpin, bistveno prispevata k razgibanemu verskemu in družbenemu življenju. Šolske sestre de Notre Dame – red je bil ustanovljen leta 1833 na Bavarskem – so v Slovenijo prišle leta 1886, najprej na Dolenjsko. Nastanile so se v Šmihelu pri Novem mestu in takoj začele s svojim poslanstvom.

Ustanovile so meščansko in gospodinjsko šolo in prvo šolo za gluhoneme v slovenščini. Iz Šmihela se je red postopoma širil v različne kraje Slovenije, tudi v Šentjernej.

Prve sestre so sem prišle na prošnjo tamkajšnjih ljudi in župnika leta 1928. Hišo v bližini farne cerkve je v ta namen dala na razpolago šentjernejska faranka. Gospodinjski tečaj se je postopoma razvil v gospodinjsko-kmetijsko šolo, ki je trajala vsako leto šest mesecev (od oktobra do aprila). Dekleta so se učila kuhe, peke, priprave jedil, strežbe pri mizi, konzerviranja sadja, zelenjave, pranja, likanja, pospravljanja, nege dojenčka in bolnika, pa tudi preprostega šivanja in pletenja, živinoreje, vrtnarstva in dela na polju, veliko pozornost so nameni-

li tudi pouku verskega značaja. Dekleta iz bolj oddaljenih vasi so pri sestrah lahko prenočevala. Spomladi in poleti, ko je bilo dosti dela na polju, so sestre varovale otroke in odprle otroški vrtec. Včasih jih je prišlo tudi preko sto. Sestre so jim poleg varstva nudile osnovno vzgojo: učenje lepega vedenja, risanja, lažjih ročnih del in igric, molitvic. Šola in vrtec sta delovala vse do leta 1945, potem je oblast to dejavnost ukinila, sestre pa so ostale. Seveda so notredamke pomagale tudi v cerkvi in ljudem skrbele so za cerkveno perilo, pekle hostije ter pomagale pri krašenju in čiščenju cerkve, ljudem so bile na razpolago za razgovor, nasvet, obisk bolnikov in pripravo na zakramente.

Tudi danes s. Karmen in s. Tereziji – obe sta v Muenchnu končali akademijo za poklic učitelja ročnih del in gospodinjstva ne manjka dela. Znanje ročnih del radi posredujeta otrokom, ki ob petkih obiskujejo krožek ročnih del. S. Karmen je katehistinja, organistka, pomaga pa tudi v župnijski pisarni. Obnavlja liturgična oblačila ali šiva nova, pere in lika “cerkveno perilo”.

Z obnavljanjem starih vezenin, bander itd. ohranja kulturno dediščino in umetnine naših prednikov. S. Karmen vodi tudi župnijsko Karitas, v okviru katere deli hrano in

Šentjernejčanke se rade učijo klekljanja, kar ni lahko opravilo. Na sliki s s. Karmen.

obleko, obiskuje bolnike, ostarele in družine v stiski. Vsako leto ob občinskem prazniku v okviru Karitas pripravijo srečanje ostarelih. S. Terezija poleg kateheze vodi gospodinjstvo za sestri in duhovnike. Obe imata na teden po 15 ur verouka. Pri bogoslužju sodelujeta kot bralki Božje besede ali kot izredni delilki obhajila. Že nekaj let po zaslugah noterdamk v Šentjerneju deluje klekljarski krožek za žene – za materinski dan vedno pripravijo razstavo. Med počitnicami večkrat organizirata tabor za otroke – na letošnjem jesenskem je sodelovalo 35 otrok in 10 animatorjev.

S. Karmen in s. Terezija želita kot redovnici v šentjernejski župniji doprinesti svoj delež h kulturi kraja. “Vzgajava za vrednote, ki niso samo pristno krščanske, ampak občečloveške. Trudiva se, da človek razvija svoje sposobnosti in jih uporablja za dobro sebi, bližnjih in narave.”

Besedilo in fotografije:

S. Karmen Balgač in s. Terezija Hostnik med skavti na letošnji prireditvi ob občinskem prazniku.

Lidija Markkel eljj Lidi ja Mar

V tej hiši v Šentjerneju živita sestri notredamki.

ZABAVNA GLASBA

priloga dolenjskega lista

37

Jernejev ustvarjalni nemir N

ovomeški kitarist Jernej Zoran letos praznuje 20. obletnico delovanja. Minilo je namreč dve desetletji od nastanka benda Minister Gregor, v katerem je Zoran pričel svojo glasbeno pot.

Nato je sodeloval v raznih lokalnih zasedbah in projektih, kot so Madžars, Lucky Cupids, Popmlad, nekaj let pa je bil na čelu zasedbe Jernej Zoran Trio, s katero je prekrižaril odre po vsej Sloveniji. 2001 je izšel njegov prvi samostojni album Avgustovski kosci. Njegov instrumentalni kitarski rock so pohvalili kritiki v tujih glasbenih revijah, navdušen je bil tudi makedonski kitarist Vlatko Stefanovski. Zoran se je leta 2004 pridružil novomeški skupini Društvo mrtvih pesnikov. Z njimi je posnel album Vojna in mir, za katerega je prispeval tudi nekaj pesmi, med drugim tudi single Kisik. Septembra 2009 se je zaradi kreativnih razhajanj odločil za odhod iz skupine. Kot pravi, je ustvarjalni nemir nekaj najslajšega, kar lahko doleti glasbenika.

V zadnjem času v njegovi glavi in pod njegovimi prsti neprestano nastajajo nove pesmi. Zato se je odločil, da svojo glasbeno pot popelje na pot, po kateri je nekoč že stopal. Zanima ga sodelovanje z različnimi glasbeniki, poleg tega pa se namerava poglobiti v skrivnosti snemalnega procesa, čemur se je doslej v glavnem izogibal. Želi bolje izkoristiti preprost hišni studio, ki ga zaenkrat uporablja le za pripravo demo posnetkov. Razmišlja o novem solističnem projektu, h kateremu bi povabil gostujoče vokaliste. Na zalogi ima okoli petdeset bolj ali manj dokončanih pesmi, tako da bo izbira precejšna, odločitev pa zato toliko težja.

Vendar Jernej ne želi hiteti. Pri ustvarjalnem procesu se mu zdi energija, ki se pretaka med sodelujočimi, vsaj tako pomembna kot tehnična izvedba. Glasba je namreč živ proces in poslušalec slej kot prej začuti (ne)iskrenost.

Kako gledaš na sodobne glasbene trende?

Glasbena scena je trenutno v nekakšni čudni fazi. Internet je skrhal prodajo plošč, poslušalci pa so se preusmerili v downloadanje. Obenem je glasbe več kot kadarkoli prej, in s tem tudi različnih niš in ciljne publike, kar je dobro, če človek to prepozna kot priložnost. Glasbenik se mora zavedati trendov, predvsem potrošniških, obenem pa ne sme pozabiti svojega poslanstva. Ustvarjati mora s srcem, dušo, zase in za druge. Saj poznamo staro modrost, ki pravi: Ptica ne poje, ker zna peti. Poje, ker ima pesem.

Na kakšen način objavljaš svojo glasbo?

Moja spletna stran je v pripravi, zaenkrat pa sem aktiven na facebooku, najdete me tudi na youtubeu. Sicer sem razmišljal, da bi projekt izpeljal samo v obliki singlov in jih objavljal izključno na internetu, vendar se glasbeniki preveč navežemo na proces ustvarjanja, na svoje glasbene otročiče, in jih želimo ohraniti tudi v zgoščeni obliki.

Tvoje igranje kitare je že marsikoga navdušilo. Kako si prišel do vsega tega znanja?

Začel sem v višjih razredih osnovne šole.

Prve akorde mi je pokazal brat Borut, od tam naprej sem samouk. Za mano je nešteto ur, ki sem jih vedno z največjim veseljem preživel ob ploščah, kasetah, kasneje zgoščenkah, in igral “skupaj” z vzorniki Beatli, Pink Floydi, U2, Vaughanom, Claptonom, Jeffom Beckom, Satrianijem. Zdi se mi, da je današnja generacija za to radost odkrivanja kar nekako prikrajšana, saj dobi vse na “internetnem krožniku”.

Se da pri nas preživeti z ustvarjanjem glasbe? S čim se še ukvarjaš?

Da se, ampak v pop-rocku je dobrega kruha le za peščico najplodnejših in najbolj kakovostnih avtorjev. Sam se preživljam kot prevajalec za angleški jezik.

Kakšen je tvoj največji cilj v življenju? Čimbolj izkoristiti vsak dan, ga prepoznati kot darilo. Se zavedati, da naših najdražjih in tudi nas samih nekega dne ne bo

več tu, zato si vzemimo čas zase in zanje. To je najboljša naložba. Vedno je treba poslušati svojo dušo, intuicijo. Ta nikdar ne more zatajiti. Služba, denar in materialni svet so pomembni, a ne najbolj. Poznate koga, ki bi na smrtni postelji rekel: “Joj, škoda, da nisem več časa preživel v pisarni!” Rad bi pustil pečat z glasbo, ki jo ustvarjam, s knjigami, ki ji prevajam, predvsem pa z odnosi, ki jih oblikujem, in ljubeznijo, ki je vtkana vanje.

R udi Vlašič

Odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke se glasi: Wet Bed. Tokratna nagrajenka je Danijela Bezjak iz Celja.

Novo nagradno vprašanje: Navedite naslov albuma, ki ga je Jernej Zoran izdal pred leti in zanj dobil odlične kritike. Odgovore s svojim naslovom pošljite do ponedeljka, 21. decembra, na naslov: Dolenjski list, p.p.

212, 8001 Novo mesto, “Za Živo”, ali na elektronski naslov tajnistvo@dolenjskilist.si. Med odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel zgoščenko, poklanja jo uredništvo Dolenjskega lista.

38 38

DOMAČE VIŽE

priloga dolenjskega lista

Trije postavni fantje – ansambel Ceglar N

ekaj časa so bili medijsko odsotni, kar pa ne pomeni, da so spali ali da so se morebiti celo razšli. Fantje so v tišini in stran od zvedave javnosti kovali načrte, pisali, vadili in snemali. Sedaj so pred nami v novi podobi, s svežim fantovskim petjem in celo v novih nošah. Stara je le ljubezen do glasbe. Tu je njihova zgodba.

Simon je imel štirinajst let in je kot mulec preživljal leta 2001 vroče poletje v koloniji v Strunjanu. Tam je bil povsem po naključju tudi Denis. In poleg drugih športnih, plavalnih in kulturnih dejavnosti so se šli Pokaži, kaj znaš. Na izziv voditelja programa sta fanta zaigrala nekaj narodnega, čeprav o tem nista vedela veliko, pa tudi navdušena nista bila nad tem kdo ve kako.

Mladeniča je zanimala povsem druga kot narodnozabavna glasba. A zarečenega kruha se največ poje. Ko je prišel Simon z morja domov v Veliki Gaber, se je spomnil dogodka. Izbrskal je Denisovo telefonsko številko in fanta sta se srečala. Kmalu je v njiju dozorela misel, da bosta postala muzikanta. Pa je Simon srečal Moniko, ki je igrala bas v ansamblu, v katerem naj bi Si-

Odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke se glasi: k občini Črnomelj.

Med prejetimi odgovori smo izžrebali Igorja Sladiča iz Novega mesta.

Novo nagradno vprašanje: Pod katerim imenom poznamo rdečkasto vino, za katerega radi rečemo, da je “dolenjski posebnež”? Odgovore s svojim naslovom pošljite do ponedeljka, 21. decembra, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, “Za Živo”, ali na elektronski naslov tajnistvo@dolenjskilist.si. Med odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel zgoščenko, poklanja jo uredništvo Dolenjskega lista.

mon igral kitaro. In namesto, da bi Monika prepričala Simona, naj ostane v njenem ansamblu, je Simon navdušil Moniko, da se je pridružila njegovemu. Harmonika, kitara, bas – lepo je zvenelo. Monika Kovačič je zdržala s fantoma do leta 2008, ko se je odločila postati mamica. Materinski poziv je bil močnejši od vse glasbe tega sveta.

Kaj je ostalo fantoma drugega, kot podati se v lov za novega člana? Našla sta ga v ansamblu Deteljica, kjer je igral harmoniko.

Kot rojen za njiju. Bister, kot je bil videti, se bo naučil še igranja na klaviature, pa bo vse v najlepšem redu. Matej Škrbec, tako je bilo fantu ime, je poprijel še za bas kitaro. Urejeno. Pa ne za dolgo. Denis je zapustil ansambel in nadomestil ga je kitarist Jernej Mesojedec, ki se je izpopolnjeval pri basistu, članu Ansambla Lojzeta Slaka. Še prej je Jernej nabiral kilometrino v Ansamblu Dolenjsko srce, v nekaj otroških zasedbah in še v Ansamblu Biser ter se po nekaj poskusnih igranjih zasidral v Ansamblu Ceglar.

Tako sestavljajo danes Ansambel Ceglar: Simon Ceglar iz Velikega Gabra, vodja, harmonikar, pevec in kitarist, Jernej Mesojedec iz Družinske vasi, kitarist, pevec in basist, ter Matej Škrbec iz Bele cerkve, basist, klaviaturist in vokalist.

Fantje so dejavni, da jih je lepo videti. In še lepše slišati. Nastopajo, snemajo, pišejo nove skladbe. Z dvema so se predstavili na vurberškem festivalu, s priredbo ljudske pa na festivalu v Besnici, kjer so navdušili strokovno komisijo, da jim je dodelila 1. mesto. Besedilo za skladbo Sem vprašal jo je napisala Darinka Kovač, uglasbil pa jo je Marjan Turk, pesem pa je bila izbran za vižo meseca na radijski postaji Zeleni val. Druga vurberška skladba nosi naslov Ko lahko bi

pozabila, skupaj pa sta jo spravila Jernej Mesojedec in Simon Ceglar. Skladba je bila zmagovalka na Radiu Veseljak.

“Pripravljamo zgoščenko, na kateri bo največ naših skladb. To ne pomeni, da si ne želimo sodelovati s priznanimi pisci besedil ter s skladatelji,” pove Simon. Oglejmo si fante še malo pobliže. Jernej obiskuje Srednjo elektro šolo v Novem mestu. Poleg v kitaro se je zaljubil še, dekleta, pozor! - v klavir. Pravi, da je romantik in da je pianino kot rojen za izlivanje čustev. Srečno bo dekle, ki bo, če bo, pristalo v njegovem naročju. Zazibal jo bo v lep, sanj poln svet. Na dušo ji bo pihal kar z dvema glasbiloma. Še tako trdo srce bi se moralo omehčati ...

Matej je zaposlen, v prostem času pa poučuje igranje na diatonično harmoniko.

Navdušil se je še za igranje baritona. Naokoli hodi z otrplimi ustnicam, a ne namerava odnehati. Z družino obdeluje vinograd.

Drugače sploh ne more biti, saj je čistokrvni Dolenjec. Njihovo vino je bilo že večkrat nagrajeno, na kar je Matej zelo ponosen.

Tako zelo, da se najraje slika ob sodu, pa četudi ob praznem. Simon je čez glavo zaposlen. Obiskuje višjo elektro šolo, poučuje harmoniko, sodeluje s pevskim zborom, se dogovarja za nastope in intervjuje, snema ter se posveča glasbeni opremi. Spremlja novosti, še posebej ga zanimajo aparature za ozvočenje, kajti zaveda se, da lahko ansambel hitro pokoplje slaba oprema. Simon skrbi tudi za dobre odnose s sponzorji, mentorji in drugimi sodelavci, med katerimi prednjačijo Ciril Šajn, Marjan Turk in Peter Fink. Možje, ki so porok, da bo Ceglarjev ansambel še dolgo razveseljeval ljudi širom po naši lepi Sloveniji.

Toni Gašperič

PIKIJEV KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Najpogostejše zastrupitve (nadaljevanje)

Čokolada je nevarna za naše ljubljenčke V prejšnji številki Žive smo se seznanili z nekaterimi najpogostejšimi zastrupitvami pri naših ljubljenčkih. Tokrat poudarjamo ukrepe za preprečevanje zastrupitev. Našim štirinožcem želimo velikokrat pomagati ali jih malo razvajati in jim včasih ponudimo tudi kako stvar, ki je zanje zelo škodljiva.

Poglejmo, katere nevarnosti iz okolja še prežijo nanje.

ZDRAVILA: nekatera zdravila, ki pomagajo nam, so lahko za živali zelo strupena, zato se pred uporabo katerega koli zdravila raje posvetujte z vašim veterinarjem.

Aspirin lahko povzroči želodčne razjede, krvavitve, odpoved ledvic, slabokrvnost in celo pogin. Paracetamol (nahaja se v Lekadolu, Daleronu, Panadolu …) lahko povzroči slabokrvnost in odpoved jeter. Če vaš ljubljenček po pomoti zaužije večje količine zdravil, takoj obiščite veterinarja, ki mu bo nudil strokovno pomoč. V veliko pomoč bo, če boste s seboj prinesli embalažo zdravila.

HRAN A NA Psov in mačk ne smemo hraniti: – z grozdjem, rozinami. Psi so občutljivi na nekatere kemične spojine, ki lahko povzročijo poškodbe ledvic. Znaki, ki se lahko pojavijo po 6 do 12 urah, so predvsem bruhanje in driska, lahko tudi slabost, bolečine v trebuhu, povečano pitje, tremor;

– človeško čokolado. Čokolada in kakav vsebujeta teobromin, ki podobno kot kofein stimulira živčni sistem in povzroča nemirnost, lahko tudi bruhanje, drisko, krče, nezavest in celo pogin živali; – žvečilnim gumijem in drugimi sladkarijami ker vsebujejo ksilitol (sladilo), ki povzroči motnje v regulaciji sladkorja v organizmu in nenaden padec krvnega sladkorja, nenavadno obnašanje živali, omotičnost, nezavest in celo pogin; – čebulo, saj uničuje rdeče krvničke in tako povzroči slabokrvnost in posledično odpoved ledvic. Mačke so zelo občutljive na zaužitje čebule, vendar le redko zaužijejo dovolj velike količine. Zastrupitev se lahko kaže z bruhanjem, drisko, slabokrvnostjo, brezbarvnim urinom, onemoglostjo, poškodbo jeter, alergijskimi reakcijami, astmatičnimi napadi in dermatitisom; – stročnicami (grah, fižol, leča, soja ...); – zelenimi deli (listi, stebla) paradižnika (lahko povzročijo aritmijo srca); – gobami - klinični znaki se pokažejo v 6 do 8 urah po zaužitju (želodčne bolečine, motnje pri hoji, slabost, brezvoljnost, bruhanje, driska, halucinacije, vročina, solzenje, prekomerno izločanje, slinjenje, odpoved jeter ali ledvic in pogin); – velikimi količinami soli, ker to lahko povzroči težave z ledvicami in jetri, ocvrto hrano, surovimi jajci (lahko povzročijo salmonelozo), muškatnimi oreščki (so smrtno nevarni), mandlji, semeni jabolk, hrušk, češenj, ker vsebujejo cianid, ki je strupen tako za živali kot za ljudi.

39

Okrasnih ptic ne smemo hraniti z avokadom, ker povzroča težave z dihanjem in nabiranje tekočine v trebušni votlini.

Kunce ne smemo krmiti z vejami koščičastega sadja (npr. češenj, marelic), hrastov, pravega kostanja, tise in kleka. Ne smemo jim dajati pora in drugih čebulnic, stročnic, jajčevca, avokada in rabarbare.

Surovi gomolji, listi in stebla krompirja ter listi in zeleni plodovi paradižnika in surovi fižolovi stroki so za kunce strupeni.

KAČJI UGRIZ Strupeni kači pri nas sta gad in modras.

Največkrat pride do ugrizov v okončine, pri radovednih psih pa tudi v glavo ali vrat. Živali zacvilijo in odskočijo, prizadeto mesto pa hitro oteče. Žival je potrebno umiriti in ji preprečiti gibanje (najbolje je, da jo nesemo), saj razburjenje povzroča hitrejše bitje srca in s tem hitrejši prenos strupa po telesu. Nad ugrizom povežemo okončino (ne pretesno) in uporabimo hladne obkladke ter žival čim hitreje odpeljemo k veterinarju. Priporočljivo je, da si zapomnite vrsto kače ali njene značilnosti (oblika glave, barva kože, vzorci ...).

Tudi MOČERAD je lahko za radovedne pse usoden, saj se zastrupijo takoj, ko ugriznejo vanj (strupeno snov močerad izloči iz zaušesne žleze, ki se skozi ustno sluznico psa vsrka v kri). Že po nekaj minutah se pojavi izločanje penaste sline, drgetanje in včasih hudi krči, pri čemer lahko žival zapade v šok in pogine zaradi zadušitve. Potrebna je takojšna veterinarska pomoč, ki pa je na žalost velikokrat neuspešna. Sicer pa so psi po večini previdnejši do močeradov, saj jih svarilne barve opozarjajo na nevarnost.

ST R UPENE RAS TLINE RU ST Rastline so lahko strupene v celoti, ali pa imajo le strupene dele. Zaužitje lahko povzroča različne simptome, od draženja v predelu gobčka, zatekla usta in požiralnik, slinjenja, bruhanja, driske, izpuščajev na koži, halucinacij, napadov, do kome in pogina.

Buko T ina Buk o v ec, dr. vet. med.

10 NASVETOV, KAKO PREPREČITI ZASTRUPITVE 1. Če postavljate vabe za škodljivce, jih nastavite na mesta, kjer žival ne mora priti do njih.

2. Ko na vrtu uporabljate gnojila ali insekticide, živali preprečite dostop do območja, kjer ste jih uporabili, dokler se vse ne vpije v podlago (navadno po dežju).

3. Bodite pozorni na to, kakšne rastline imate na vrtu in v stanovanju. Če so strupene, živali onemogočite dostop do njih ali pa se jih znebite.

4. Ko čistite stanovanje s čistili, živali ne pustite, da pride v stik z očiščeno površino, dokler je ta mokra. Prav tako imejte čistila spravljena na mestih, ki jih žival ne doseže.

5. Živali nikoli ne dajajte zdravil, razen ko tako odloči veterinar.

6. Živali nikoli ne dajajte človeških zdravil, kot so tablete proti bolečinam,

zdravila proti raku, antidepresivi, vitamini, tablete za hujšanje.

7. Ne puščajte sladkarij na mestih, ki so za žival dosegljiva.

8. Veliko vsakdanjih predmetov je za žival lahko smrtno nevarnih (baterije, čistila, cigarete, alkohol, kava …), zato poskrbite, da žival ne mora priti v stik z njimi.

9. Motorno olje, antifriz in bencin so za psa smrtno nevarni. Zato je najbolje, da so spravljeni v prostorih, kjer žival nima dostopa do njih.

10. Če uporabljate ampule proti bolham, se pri uporabi strogo držite navodil (preparati za pse niso primerni za mačke!).

Najboljša preventiva pa je, da psa naučite ukaza FUJ in SPUSTI. Prevedeno po dr.

A.. Richar Richard Jill A dson

40 40

DRUŽINSKI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Zakaj se otroci v šoli vedejo neprimerno? Če otrok nima možnosti, da bi uspel, če nima spodbude, da bi nekaj počel, potem …

Potem postane “težaven” učenec …

Učitelji pogosto mislijo, da se otroci v šoli vedejo neprimerno načrtno in premišljeno.

In to zato, da jih neskončno jezijo. Nič čudnega, da učitelji razmišljajo tako, saj se doma na izvedbo učne ure dobro in skrbno pripravijo, v šoli pa naletijo na posamezne “rušilce” njihovih načrtov in dobrih namer.

Namesto pozitivnega odziva dobijo neustrezne, nepričakovane in neželene reakcije otrok. Učitelji začno verjeti, da posamezni učenci proti njim delujejo zarotniško.

Zgodi se, da se učenci neprimerno vedejo tudi namerno, vendar takrat so v ozadju

gotovo povsem drugi razlogi, ne pa sam odnos z učiteljem, ki jih poučuje določen predmet. Če kot učitelj uspete razumeti in videti očem največkrat skrite razloge za učenčevo neprimerno vedenje, potem boste zagotovo laže razrešili nastalo problemsko situacijo v razredu. Če se učitelji na neprimerno in neželeno vedenje učencev ne odzovejo z negativnimi čustvi, skoraj zagotovo preprečijo razvoj nadaljnjih neželenih dogajanj učencev.

Nekaterim učencem šola preprosto ne ustreza in nimajo razvite notranje motivacije za šolanje. Tudi vsak izmed nas se lahko spomni, da se je kdaj pa kdaj v šoli dolgočasil in da se mu stvari niso odvijale tako, kot si je zamišljal ali želel. Kdor se je zavedal, da je šola pomembna in učenje nujno za prihodnost, je ob napadu dolgočasja znal (vsaj večinoma) “potrpeti”, na da bi

PRAVNI NASVETI

Kaj če delavec ni v sindikatu?

Ustavno sodišče RS (v nadaljevanju: US) je na seji 1. 10. 2009 sprejelo odločbo, s katero je odločilo, da so III. odst. 8. čl., 84. in 85. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) v neskladju z Ustavo RS, ker postavljajo delavce pri delodajalcih, kjer ni organiziranega sindikata, oz. delavce, ki niso člani sindikata, v primerjavi z delavci pri delodajalcih, kjer je organiziran sindikat, oz. z delavci, ki so člani sindikata, v slabši položaj.

V III. odst. 8. čl. ZDR je določeno, da se lahko v primeru, če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sindikata, s splošnim aktom delodajalca določijo pravice, ki se v skladu z ZDR urejajo v kolektivnih pogodbah, če so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. To pomeni, da lahko pri tistih delodajalcih, kjer ni organiziranega sindikata, ki bi se pogajal z delodajalcem in sklepal kolektivno pogodbo, ugodnejše pravice delavcev določi delodajalec v svojem splošnem aktu. Po stališču US se s takšno določbo ZDR krši načelo enakosti pred zakonom, saj delavcem, ki so zaposleni pri delodajalcih, kjer ni organiziranega sindikata, ni zagotovljeno, da bi lahko preko svojih delavskih predstavnikov (svet delavcev, delavski zaupniki …) sodelovali v postopku sprejemanja takšnega splošnega akta delodajalca, ki “nadomešča” kolektivno pogodbo. US je zato odločilo, da je III. odst. 8. čl. ZDR v neskladju z načelom enakosti iz II. odst. 14. čl. ustave in naložilo Državnemu zboru, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v devetih

mesecih. US je še odločilo, da morajo do odprave ugotovljene protiustavnosti delodajalci v postopkih sprejemanja splošnega akta iz III. odst. 8. čl. ZDR v primerih, ko pri njih ni organiziranega sindikata, pred sprejemom splošnega akta pridobiti mnenje delavskih predstavnikov.

Iz podobnih razlogov je US ugotovilo, da tudi 84. in 85. člen ZDR nista v skladu z ustavo. V 84. členu je določeno, da mora delodajalec, če delavec tako zahteva, o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka. V 85. členu ZDR pa je določeno, da v primeru, če sindikat iz prejšnjega člena nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delavec pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje do poteka roka za arbitražno oziroma sodno varstvo. Ker torej te določbe veljajo samo za delavce, ki so člani sindikata, postavljajo po stališču US tiste delavce, ki niso člani sindikata, v neenakopraven (slabši) položaj, za kar pa ne obstaja razumen in utemeljen razlog. Zato je tudi tu US odločilo, da mora Državni zbor protiustavnost odpraviti in da ima do odprave protiustavnosti v primerih, ko je zoper delavca, ki ni član sindikata, uveden postopek po 84. in 85. čl. ZDR, v takih postopkih svet delavcev ali delavski zaupnik enake pristojnosti, kot jih ima sindikat.

Markko Št Štamcar amcar,, odvetnik Mar amcar

ga premamilo neprimerno vedenje. Če pa učenec šolo doživlja kot zgradbo, kamor mora pač zahajati (ne da bi natančno vedel, zakaj) in katero mora obiskovati toliko in toliko let, čeprav ga niti malo ne zanima, je veliko večja verjetnost, da bo izbral neprimerne in nedopustne oblike vedenja.

Dejstvo je, da nekatere učence posamezni predmeti v šoli niti malo ne zanimajo.

Morda se jim zdi snov teh predmetov v okviru njihovega dojemanja sveta povsem nepomembna ali pa za določene predmete preprosto niso nadarjeni oz. jim morda intelektualne in ostale sposobnosti in zmogljivosti niti ne dopuščajo, da bi sledili zahtevnosti učnega programa.

Ljudje se zavedamo, da je za življenjski uspeh in zdrave medsebojne odnose velikega pomena samodisciplina. Otroke/učence je zato v njihovem procesu odraščanja treba spodbujati k tej vrednoti in jih na samodisciplino navajati, če želimo, da bodo izbirali primerne oblike vedenja in reakcij.

Ločiti disciplinir an disciplinira njj e azno va n ov njj a o d kka Discipliniranje je nekako pričakovano in vsebuje pravila, ki so vsem znana. Toda šele, ko bodo otroci sprejeli ta pravila in zaznali svoje meje, se bo spremenilo tudi njihovo vedenje. Ko otroci spoznajo, da smo odrasli okrog njih sposobni nadzorovati situacije, se bodo umirili in se bodo redkeje posluževali neustreznih oblik vedenja.

Discipliniranja lahko naučimo otroke na dva načina: preko TOPLINE, kamor sodijo čustvena varnost, ljubezen in sprejetost otroka, občutljivost za otrokove potrebe in zmožnost vživljanja v njegova čustva, ter preko REDA, kamor sodijo jasno postavljene meje, jasna navodila za njihovo obnašanje in jasno izražena naša pričakovanja.

Kadar skušamo disciplinirati s silo, težko nadzorujemo svoja čustva. Bistveno vprašanje je, KAKO otroku nekaj povemo, in ne toliko, KAJ mu povemo. Kaznovanje (psihično ali fizično) navadno ne omogoča poprave napak ali spremembe vedenja. Kazen se navadno usmeri k problemu in ne k rešitvi problema. Tisti, ki je kaznovan, ima vselej več izborov lastnega reagiranja – lahko se podredi, lahko kazen sprejme, lahko pa se ji upre.

Zato je najbolje, da se odločimo, da v šoli in doma otrokom vselej jasno izrazimo svoja pričakovanja in še bolj jasno opredelimo posledice. Otroci se premalokrat zavedo posledic svojih ravnanj oz. ostajajo brez njih, zaradi česar ne razvijajo pomembnih življenjskih vrednot, kamor sodi predvsem lastna odgovornost.

Mate Mat eja PPe e tric, univ. dipl. pedag.

VRTNARSKI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

41

Božična zvezda – praznična lepotica Š

e ne dolgo tega smo lahko kupovali božične zvezde šele v začetku decembra. Letos so bile na voljo že takoj po dnevu spomina na mrtve. To je dokaz, da čas tako hiti, da si prazniki podajajo roke.

Božična zvezda je prava lepotica božično novoletnega obdobja. Ob pravilnem nakupu in pravilni oskrbi pa ni lepa samo do pomladi, temveč še daleč v poletje. Da to dosežete, je nikoli ne kupujte v času, ko je zunaj zelo hladno, saj jo lahko mimogrede prehladite. Sicer ne bo dobila kakšne gripe, bo pa najprej odvrgla zelene liste, nato tudi ovršne in na koncu boste vi zavrgli njo.

Božično zvezdo je treba v vsakem primeru dobro zaviti in jo čim hitreje spraviti domov na toplo. Najprimernejša temperatura zanjo je 16 do 18 stopinj C. Nikoli je ne postavite v bližino grelnih teles, ker se lahko izsuši. Zalivamo jo obvezno z mehko vodo, ki naj bo ogreta na sobno temperaturo. Enkrat na 14 dni jo pognojimo z gnojilom za božične zvezde. Rastline bodo ostale dolgo časa lepe.

Ko pa ovršni listi niso več lepi, je čas, da jo obrežemo in presadimo. Po presajanju jo zalijemo proti koreninski gnilobi. Da se rastlina čim hitreje ukorenini, jo po listih poškropimo še s pripravkom Agrostemin. Škropljenje po dveh tednih ponovimo.

Ko mine nevarnost pozebe, lahko božično zvezdo čez poletje postavimo na vrt, vendar jo moramo redno zalivati in dognojevati. V jeseni pa jo dovolj zgodaj, že na začetku septembra, prenesemo v toplo sobo.

Tako ohranjena božična zvezda ne bo zacvetela ravno za božično-novoletne praznike, temveč bo nekoliko zamujala. Saj bi jo morali že avgusta pričeti zatemnjevati, da bi se začeli ovršni listi dovolj zgodaj barvati.

Ker pa je to dokaj natančno delo, ki traja več kot mesec dni, ga v domačih razmerah ne prakticiramo, saj je božična zvezda lepa tudi, če zacveti šele po praznikih. Za praznike pa se odpovejmo kavici in si za ta denar raje kupimo novo zvezdo.

Besedilo in fotografija:

S l aavv kko o Zgonec

Otroci in cvetne kapljice Otroci so zelo dojemljivi za cvetne kapljice, saj hitro začutijo blagodejni vpliv moči rastlin, pa naj bo to katerokoli od bachovih cvetnih pripravkov ali pa Rešilno zdravilo v stresnih čustvenih stanjih.

Ena mojih prvih izkušenj, ko sem dal kakšnemu otroku cvetne kapljice, je bila pred nekaj leti, in sicer zaradi težav z grizenjem nohtkov. Prvič sem tej punčki namešal kapljice Rešilnega zdravila za pomiritev in Oreh za okrepitev čustvene trdnosti in notranje varnosti. Že po mescu dni se je punčka pomirila in tudi ni več grizla nohtkov, nato smo naredili še eno mešanico Oreha in Majnika (Majnik je balzam za vse vrste preteklih in sedanjih šokov, ki je zelo dobra mešanica z Orehom), s tem, da je tudi njena mama dobila svojo cvetno stekleničko z izbranimi cvetnimi esencami. Mama pa je potrebovala malo več časa, da je našla notranji mir.

Oreh v mešanici z Majnikom je zelo dobrodošla pomoč za otroke, in to vse od rojstva, ko lahko v kopel dodamo nekaj kapljic teh dveh cvetnih pripravkov. Oreh je primeren tudi pri novih korakih v življenju in pri novih socialnih izzivih, kot so začetek hoje, govorjenja, šolanja. Kovačnik je dobra pomoč pri premagovanju

domotožja, ko gredo otroci v šolo v naravi.

Pri raznih strahovih lahko vzamemo Krinkar, ko jih je strah teme pomaga, Trepetlika, če se otroci zbujajo iz morastih sanj, pa je na vrsti Sončece. Za vse tiste, ki jim manjka samozavesti, je tukaj pokončni Macesen. Vsem pretirano navdušenim in nemirnim pomaga Sporiš. Če otroci izsiljujejo pozornost, pa bo prav prišel Potrošnik.

Torej tudi otrokom so lahko cvetne kapljice dobra pomoč, saj lahko brez razumskih omejitev sprejmejo blagodejni vpliv rastlin.

ozamernik nik,, BFRP J AN KKozamer ozamer nik

42 42

BERITE Z NAMI

priloga dolenjskega lista

Umberto Eco: Po rakovi poti

Z doumevanjem zaustaviti capljanje po rakovi poti L

eto se z vse krajšimi in že prav zimsko sivimi dnevi počasi preveša v svoj konec. V tem, sicer predvsem zabavi in veseljačenju namenjenem času, so tudi trenutki, ko se ob bližajočem se časovnem mejniku zaziramo na prehojeno pot, naj gre za naše zasebne korake skozi življenje ali za pot, po kateri se je odvrtel svet in se nam ponuja na ogled v medijskih pregledih domačega in svetovnega dogajanja. Četudi naj bi se v veselem decembru ne trapili preveč z razmišljanji, se nam prav v oziranju na prehojene poti marsikaj ponuja v premislek.

Torej je zdaj pravi čas za branje, ki nas navaja pogledati življenju in dogajanju nekoliko pod površje, za branje, kot ga, denimo, ponuja zanimiva knjižna novost, prevod knjige Umberta Eca Po rakovi poti, ki je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Esenca.

K branju vabi že sámo ime avtorja, saj gre za pisca, ki se z obsežnim publicističnim in literarnim opusom uvršča med najuglednejše in najbolj poznane evropske intelektualce. Lani je bil na svetovni lestvici 100 vrhunskih intelektualcev uvrščen na 14. mesto. Sicer strokovnjak za srednji vek, filozof in semiotik, je v širši javnosti najbolj poznan kot pisatelj. Svetovno pisateljsko slavo mu je prinesel že njegov prvi roman Ime rože, utrdili pa romani Foucaultovo nihalo, Otok prejšnjega dne, Baudolino in Skrivnostni plamen kraljice Loane. Ob tem se je podpisal še pod več kot trideset teoretičnih knjig, pred nekaj leti stopil v enciklopedistiko z odmevnima knjigama Zgodovina lepote in Zgodovina grdega ter se odzival na aktualna vprašanja sodobnega sveta v stoterih časopisnih prispevkih. Eco je med slovenskimi ljubitelji knjig star znanec, saj imamo v slovenščino prevedena vsa njegova najbolj odmevna dela. Zdaj se jim pridružuje še knjiga člankov, predavanj in drugih javnih nastopov, s katero se pisec Imena roža izkazuje kot pronicljiv mislec in kritik sodobnega aktualnega dogajanja.

V knjigi s pomenljivim naslovom Po rakovi poti in s podnaslovom Vroče vojne in medijski populizem so zbrani članki, ki jih je Eco kot kolumnist pisal za ugledna italijanska časopisa La Repubblica in L’espresso, ter nekaj izbranih predavanj, referatov in drugih javnih nastopov iz obdobja prvih petih let tega tisočletja. To obdobje je bilo po njegovem prepričanju usodno. Začelo se je s tesnobo pred prihodom novega tisočletja in s terorističnim napadom na Svetovni trgovinski center v New Yorku ter se nadaljevalo z vojnama v Afganistanu in Iraku, v Ecovi domovini, Italiji, pa se je na oblast povzpel medijski mogotec in “veliki kombinator” Silvio Berlusconi ter vzpostavil medijski populizem za obvladovanje javnosti.

Svet je tedaj že krenil po “rakovi poti” dramatičnega nazadovanja. Avtor knjige je v enem od poprejšnjih prispevkov bolj za šalo

kot zares karikirano pisal o nekaterih korakih tehnološkega razvoja kot o korakih nazaj, denimo, da je iPod odpravil gibljivo sliko in nas vrnil v Gutenbergovo galaksijo.

Kasnejši razmislek mu je pokazal, da rakova pot sveta ni povsem izmišljena, ampak marsikaj iz sodobnega dogajanja opozarja

ZA LEPŠI JEZIK

Voščiti in čestitati Pri govornem sporazumevanju včasih zamenjujemo glagola voščiti in čestitati.

Ustrezna izbira pa je še pomembnejša pri pisnem sporazumevanju. In ker se približujejo praznični dnevi, tokratni Jezikovni kotiček namenjamo razlagi razlike med obema besedama.

Voščiti po SSKJ pomeni izraziti komu dobre želje ob prazniku. Ta je lahko oseben (god, rojstni dan …) ali splošen (božič, materinski dan …). Glagol povezujemo z dobrimi željami, ki jih pogosto zapišemo v obliki fraz. Voščila zapišemo na voščilnice, pri obliki teh pa ni meja (različne barve, oblike, vrsta in kakovost papirja …). A bodimo ustvarjali in edinstveni vsaj pri sestavku dobrih želja in naj fraze res ostanejo le izhod v sili. Čestitati pa pomeni izraziti komu veselje nad pomembnimi dogodki. Ti so ponavadi osebni (diplomiranje, poslovni uspeh, skratka izjemen dosežek na različnih področjih). Temu primerno prilagodimo vsebino, to je krajši sestavek, ki pa naj vendarle vsebuje osebno noto in z izbranimi besedami naredi vtis na naslovnika.

Decembra bomo torej predvsem voščili tistim, ki jih imamo radi ali smo kakor koli povezani z njimi. S to že tradicionalno pozornostjo jim bomo polepšali praznične dni ali pa kar celo prihajajoče leto.

Irena apežž Ir ena PPo o t očar PPape ape

nanjo. “Že po padcu berlinskega zidu je postalo jasno, da se gibljemo nazaj,” piše Eco v uvodnem eseju v knjigo. Politična geografija Evrope in Azije se je spremenila in z nastankom novih evropskih držav (razpad Sovjetske zveze in Jugoslavije, združenje obeh Nemčij itd.) so na nek način ponovno postali aktualni stari zemljevidi, hladno vojno so zamenjale “vroče” vojne, s spopadom med islamom in krščanstvom se je obudilo obdobje davnih križarskih vojn, z gospodarskim razvojem Kitajske je vstala “rumena nevarnost”, tako kot v obdobju selitev barbarskih ljudstev v prvih stoletjih našega štetja je svet ponovno priča množičnim migracijam iz nerazvitega v razviti svet, zmagoslavno se je vrnilo protijudovstvo, ponovno se je začela protidarvinistična polemika iz 19. stoletja, ob vprašanjih umetne oploditve, križev v javnih ustanovah in podobnem je izbruhnil v preteklosti že presežen spor med državo in Cerkvijo. “Skoraj se zdi, da zgodovina, utrujena od skokov, opravljenih v prejšnjih dveh tisočletjih, leze sama vase,” zapiše Eco. V celi vrsti prispevkov, izbranih iz obsežnega pisanja na osnovno temo o rakovi poti sveta in razporejenih v osem tematskih poglavij, se kritično in angažirano odziva na javna dogajanja, na moralne, kulturne, etične in politične izzive sodobnega sveta. Tako bralcu odgrinja pisano paleto razmislekov, ki se tičejo vojne in miru, mirovništva, evropskih korenin in perspektiv, vloge izobraženstva, vprašanj zasebnosti, politične korektnosti, vdiranja magije na mesto znanosti, zasebnega šolstva, priseljencev, revidiranja zgodovine in izigravanja sodstva z medijskim populizmom, odnosov med islamom in krščanstvom, terorizma, integriranja tujih kultur v evropsko itd., itd. Marsikaj od povedanega še kako velja tudi za naše razmere, zato je prebiranje Ecovih razmišljanj zanimivo in dodatno vznemirljivo tudi za slovenskega bralca. Če bo branje v nas okrepilo ali sploh prebudilo kritičnost do na videz samorazumljive “rakove poti” sveta, bo dosežen tudi namen knjige, “da bi vsaj malo ustavila gibanje nazaj”, kot je zapisal njen avtor.

Markkel eljj Milan Mar

Obdržite svež videz Č

eprav ste že pospravili kopalne brisače in plašče, kopalke in drugo poletno kramo, še vedno lahko s primerno kozmetiko obdržite nekaj odtenkov vaše polti in vedre barve v dodatkih ličil, bodo še kako osvežile vaš videz v jesenskih in zimskih dneh.

Morda za začetek še vedno prisegamo na domačo, naravno kozmetiko oziroma preparate na osnovi medu, ki je tudi sicer med najcenejšimi možnostmi izbire pravega. Nežna koža, bleščeča polt, svež videz, zdravi in sijoči lasje … In kakšen je recept za to lepoto? Med je eno najstarejših in najboljših sredstev za lepšanje in nego obraza ter celega telesa. Že egipčanska kraljica Kleopatra se je kopala v medu in mleku. Popeja, žena rimskega cesarja Nerona, je uporabljala losjon iz medu in mleka, da bi obdržala mladosten videz in privlačnost. Med namreč vsebuje snovi, ki na suho kožo in lase deluje kot zdravilna hrana. Ima pomembne naravne antioksidantske značilnosti in je odličen za vlaženje. Bogat je z vitamini iz B kompleksa (B1, B2, B6), vitaminom C, aminokislinami in z minerali (kalijem, natrijem, magnezijem, bakrom). Poleg tega je tudi naravni antiseptik, ki se uporablja za pomiritev razdražene kože, za upočasnjevanje staranja, za obnovitev razpokanih ustnic in tudi za hitrejše celjenje ran. V kozmetični industriji uporabljajo med najpogosteje za pripravo mazil in gelov za ustnice, tekočih, zelo hidrantnih emulzij (mleko za čiščenje), konsistentnejših

krem, poživljajočih in osvežujočih tonikov, mil, šamponov in različnih pen za kopanje.

Lepo e ott i l n e m a s kke Hranilna maska za obraz za mehko kožo: na obraz nanesete tanko plast tekočega medu, pustite učinkovati približno 15 minut, nato masko sperite z mlačno vodo.

Za čiščenje mastne kože: očistite jo s kremo, ki jo pripravite iz 2 žlic medu, jajčnega beljaka in 2 žličk limoninega soka.

Za gladko kožo: zmešajte žlico medu, 3 žlice naravnega jogurta in žlico hladno stisnjenega ekstra deviškega olivnega olja.

Za osvežitev kože: 2 žlici medu, žlica pšenične ali ržene biološko pridelane moke in rumenjak ter s tem osvežite in očistite želene dele telesa.

Proti gubam: zmešajte 2 žlici medu, 30 g čebulnega soka in rumeni čebelji vosek.

Zmes med nenehnim mešanjem z žlico segrejte v vodni kopeli, nato jo odstavite z ognja in med mešanjem ohladite. Kremo nanesite na obraz, zlasti okoli oči, ustnih kotičkov in na vrat.

Za mastne ali puste lase: pripravite oblogo iz žlice prečiščene gline, najbolje ze-

lene, žlice nevtralne hene, žličke medu in žličke zdrobljenega cvetnega prahu. Vse sestavine dobro premešajte in z malo vode nanesite na lase. Pustite učinkovati vsaj eno uro, nato lase umijte z vodo in jabolčnim kisom.

Za suhe lase: zmešajte 2 žlici olja sladkih mandljev, 2 žlici hladno stisnjenega olivnega olja, žlico tekočega medu in malo vode.

Tako pripravljeno oblogo nanesite na lase in pustite učinkovati eno uro, nato jih sperite s šamponom iz zdravilne bele gline.

Za blesteče oči: dobro zmešajte jajčni rumenjak, žlico olivnega olja, žlico mleka in žlico medu, ki naj bo čim bolj tekoč. Mešanico nanesite na oči in pustite učinkovati približno 10 minut, nato oči očistite z vatno blazinico.

In če je verjeti stari keltski tradiciji, med v vseh oblikah, z vsemi dobrodejnimi lastnostmi daje nesmrtnost koži in telesu.

Torej privoščimo si ga in spoštujmo trud marljivih žuželk ter čudeže narave. mag.

Dragica Martta SStter ernad Dr agica Mar nad

44 44

MODA

priloga dolenjskega lista

OsveĹžitev jesensko-zimskega glamurja H

itro smo se spet znaĹĄli v toplih oblaÄ?ilih, z vsakodnevnimi pogledi na preÄ?udovite jesenske barve, s prebujanjem v meglenih jutrih in v priÄ?akovanju sonÄ?nih Ĺžarkov. Vendar s turobnim vremenom niso izginile tudi vroÄ?e poletne barve. Modni guruji se namreÄ? niso odrekli moÄ?nim in Ĺživim barvam, tako na plaĹĄÄ?ih, jopah, kakor tudi hlaÄ?ah in modnih dodatkih, prav tako pa tudi ne vedno modne Ä?rne. In ker se Ĺželimo pri svoji garderobi obnaĹĄati varÄ?no, bo modno, Ä?e si bomo umislili strateĹĄko izbrane modne dodatke in s tem poskrbeli, da ne bo potrebna celotna zamenjava naĹĄe lanskoletne garderobe. Najprej bomo seveda prebrskali svojo garderobno omaro, izloÄ?ili rabljena in ponoĹĄena oblaÄ?ila, tista, ki smo se jim pripravljeni odpovedati, in se potem odloÄ?ili, kaj bomo nadomestili ali osveĹžili. In kakĹĄne so ideje za najboljĹĄi izbor?

Najprej se pomudimo pri barvah sezone.

Vsekakor se ne moremo otresti veÄ?ne Ä?rne barve, ki je stalnica v vsaki jesensko-zimski sezoni, tako na modnih brveh kot v vaĹĄi omari. IzÄ?iĹĄÄ?eni kroji in geometrijski detajli, kot so prepogibanje, asimetrija in ĹĄkatlaste oblike, so to zimo daleÄ? najlepĹĄi v Ä?rni.

V tej magnetni kombinaciji si obvezno omislite zimski plaĹĄÄ? ali obleko, ki naj se kombinira s prosojnimi materiali ali pa jih zaÄ?inite z volanÄ?ki, bleĹĄÄ?icami, Ä?ipkami in naborki. Sofisticiranost, eleganca in sodobnost ter vsi okrasni detajli so tudi na Ä?rnih oblaÄ?ilih z volanÄ?ki, napihljivimi kroji in naborki videti kot baroÄ?na razkoĹĄnost. Vsekakor bomo lahko Ä?rno kombinirali z jesenskimi barvami, kot so oker, barva Ĺžgane gline, rjavo rjasta, in v barvnih odtenkih zemlje, peska, kamelje dlake, kakija, vse do sivih tonov. Tudi izbor barvnih odtenkov moÄ?nejĹĄih in ĹživahnejĹĄih barv bo spominjal na prejĹĄnje sezone, pa tudi na osemdeseta leta. Ne bomo zgreĹĄili z osnovno rdeÄ?o, odtenki roĹžnate v barvi ciklame, fuksije, z moÄ?no oranĹžno in vijoliÄ?no barvo. In kot pravi modna poznavalka Vlasta: “Barve se na tekstilu sreÄ?ajo, se spogledajo, objamejo in zapleĹĄejo svoj modni ples, ki spominja na tistega neobaroÄ?no dvornega, aristokratsko glamuroznega, folklorno poskakujoÄ?ega, takrat od zabavnega vzorÄ?enja tudi nam poskoÄ?i srce.â€? Jesen in zima naj bosta vzorÄ?asta, izberite si unikatne vzorce, ki najbolj ustrezajo vam in vaĹĄemu stilu oblaÄ?enja. Neizogibni so seveda tudi materiali z videzom kovinskega, prevladujoÄ?i sta tudi zlata in srebrna barva.

Kroji so pod vplivom oblikovalcev v stilu osemdesetih let, poudarjena so ramena, kar zgornji del postave spremeni v obliko trikotnika. Ozkih kostimov iz naĹĄe omare,

s Ä?ez kolena segajoÄ?im krilom, poudarjenim pasom in suknjiÄ?em do bokov v letoĹĄnji jeseni ne bo manjkalo ne za elegantno ne za poslovno podobo. Tudi veÄ?ni jeans je ĹĄe tu.

Ne oziraje na modne smernice si ga lahko privoĹĄÄ?ijo tako Ĺženske kot moĹĄki, tako mladi kot tisti v zrelih letih, za potepanje po mestu kot za slovesno priloĹžnost. Tudi letos so lahko Ä?isto oprijete za vitke postave, do videza noĹĄenih ali tistih, ki vam ji je podaril vaĹĄ dragi. Gre namreÄ? za izrazito moden kos kavbojk, ki so ĹĄiroke, sprane, na mestih celo strgane in se nosijo zavihane do gleĹžnjev. Dejansko dajejo vtis, kot da ste se jih sposodile v fantovi ali moĹževi omari in jih zavihale, da so vam prav. Lahko jih nosimo na visoke pete, gleĹžnjarje ali Ä?evlje s platformo. Seveda se vedno odloÄ?imo za model, ki nam najbolj pristaja, pri tem upoĹĄtevajmo naĹĄo postavo in tudi viĹĄino. Ĺ e za tiste, ki prisegajo na usnjene hlaÄ?e. Tudi te so hud trendovski kos, v tej sezoni oprijete, raztegljive izvedbe, v katerih se boste poÄ?utili udobno.

Materiali naĹĄih oblaÄ?il so naravni in iz kakovostnih meĹĄanic. NepogreĹĄljiva so naravna volna, pletiva, ki kaĹžejo videz, kot da so roÄ?no, grobo pletena, a tudi fina.

Gube in naborki bodo najlepĹĄi na oblaÄ?ilih iz satena in svile ter lesketajoÄ?ih se materialov. Veliko je to jesen in zimo oblaÄ?il iz tekstilij, ki dajejo videz in prestiĹž brokata, naj gre za plaĹĄÄ?e ali suknjiÄ?e.

Pri dodatkih ne bomo govorili o preseĹžkih. Obuvala z visokimi petami, visoki ĹĄkornji, odebeljeni podplati. Ĺ kornji nad kolenom so to sezono resniÄ?ni hit oziroma prava modna poslastica - taki, ki segajo Ä?im viĹĄe, nujno Ä?ez kolena ali ĹĄe viĹĄe. ÄŒevlji kot skulptura za zveÄ?er ter udobni gleĹžnjarji za Ä?ez dan pa bodo praktiÄ?no in koristno varo-

1D VHPQDURĄHQ NHU SLäHROMXGHK NLMLKSR]QDPLQ]QMLPLÌLYLP

vali naĹĄe noge. Torbe so lahko iz gladkega usnja, pa tudi iz imitacije krokodilje ali druge Ĺživalske koĹže. ÄŒez dan boste nosile veÄ?jo in preprosto torbo, zveÄ?er je lahko tudi manjĹĄa, kar za pod roko. Vsekakor pa iz mehkega materiala, oblike in s praktiÄ?no dolĹžino roÄ?ajev, kombiniranih barv in s kovinskimi dodatki, ki se pojavljajo tako na torbicah kot na Ä?evljih in vseh ostalih dodatkih.

UĹživajte pri svojem delu, dnevnih aktivnostih, na vseh podroÄ?jih vaĹĄega Ĺživljenja in nosite ter obujte tisto, kar si lahko privoĹĄÄ?ite, zmorete in je za vas osebno modno in enkratno. mag.

Dragica Martt a SStter ernad Dr agica Mar nad

ZDRAVSTVENI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Telovadba na delovnem mestu V

ečina nas danes dela sede. Večina nas sedi tudi na poti v službo, ko počivamo, ko jemo, tudi ko smo vključeni v kako športno aktivnost, pogosto sedimo, saj smo večinoma gledalci. Pri sedenju porabimo le malo več energije kot pri ležanju, zato so srce in druge mišice premalo aktivne. Ljudje, ki veliko sedijo, so izpostavljeni večjemu tveganju za srčni infarkt, bolečine v križu in invalidnost, kot pa njihovi aktivnejši vrstniki. Samo redna fizična aktivnost lahko prepreči te neprijetne posledice naše navezanosti na stol.

Večina ljudi na delovnem mestu sedi in večina jih tu preživi tretjino svojega aktivnega življenja. Številna podjetja v svetu za svoje zaposlene že uvajajo posebne programe telesne vadbe med delovnim časom.

Zakaj? Če imajo zaposleni od tega korist, ker se s tem zmanjša tveganje za infarkt ali invalidnost, potem ima od tega korist tudi delodajalec. Pa vendar mnoge med njimi še vedno skrbi, koliko jih bo to stalo, koliko jih bo stalo vzdrževanje primernega mesta za vadbo, pa prhe in garderobe, izguba delovnega časa, tudi pravna odgovornost za morebitne poškodbe.

Skandinavske države, Nemčija, Japonska in še nekatere druge že več let podpirajo organiziran program vadbe na delovnem mestu. V nekaterih državah javne in zasebne organizacije pomagajo delodajalcem pri uvajanje in razvijanju teh programov. Danes je povsem jasno, da izboljšanje splošne telesne pripravljenosti delavca, ki jo ta doseže skozi take programe, privede ne le do boljšega zdravja, ampak tudi do drugih koristi, kot so zmanjšanje bolniške odsotnosti na eni in povečanje produktivnosti in večje motiviranosti za delo na drugi strani.

R e z u l tta a t i rre e k rre e a c iijj s k i h p rro o g rra amo v ov Uslužbenci in delavci, ki so bili vključeni v program telesne vadbe, so znatno napredovali v vseh zdravstvenih parametri, kot so aerobna kapaciteta, fleksibilnost sklepov, delež maščobnega tkiva v organizmu itd. Tudi nekatere druge koristi, tako za zaposlene kot za delodajalce, so bile izredne. V podjetju, kjer so imeli organizirano vadbo, se je bolniška odsotnost zmanjšala za 60 odst. pri moških in za 38 odst. pri ženskah. Samo izostanki z dela v ponedeljek in petek so se pri ženskah zmanjšali za 22 odst. Produktivnost delavcev in uslužbencev se je povečala.

Zadovoljstvo in razpoloženje na delovnem mestu sta težko merljiva, a tisti, ki so bili vključeni v program rekreacije, so izjavljali, da so bolj gibčni in energični ter da bolj uživajo v delu, pa tudi, da imajo s sodelavci boljše medčloveške odnose. Dve tretjini teh se je

počutilo tudi bolj sproščene in potrpežljive, med delom so se manj izčrpali.

Kv a l i tte e t a ž i v lljj e n va njj a v n e m m e sstt u ov na delo Nobenega dvoma ni, da programi telesne vadbe v nekaterih podjetji lahko pozitivno vplivajo na kvaliteto delovnega mesta. Na Japonskem npr. v večjih tovarnah, posebno v tistih, v katerih proizvodnja teče na tekočem traku, vsako uro za pet minut prekinejo delo. V tem času animator preko zvočnikov narekuje ritem preprostih vaj za razgibavanje vrata, ramen, rok … Švedi že več let v svojih podjetjih in tovarnah vsako jutro in vsako popoldne izvajajo program kratkih in zanimivih prekinitev dela, ki trajajo deset minut. Te prekinitve niso samo izredna priložnost, da se človek malo pretegne, ampak predstavljajo tudi možnost zdravega nadomestila za kavo, cigareto ali prigrizek.

Gotovo bodo menedžerji v prihodnje vse bolj iskali pozitivne in učinkovite načine za zadovoljitev zaposlenih in za ohranjanje njihovega zdravja. Povsem verjetno je namreč, da bodo podjetja, ki spodbujajo svoje zaposlene, da ostajajo zdravi in v dobri kondiciji, ne samo prihranila denar, ampak da bo tudi njihov položaj v borbi na tržišču mnogo boljši.

Ivo Iv o Belan, dr. med.

45

OVEN – December bo vesel, družaben in uspešen mesec. Uživali boste v vsakodnevnih malenkostih, komunikaciji in zabavnem druženju. Denarnica bo bolj polna, predvsem zaradi varčevalnih ukrepov, ki jih boste sprejeli v sredini meseca. Samski ovni utegnejo prelomiti lastno obljubo in se zaljubiti v sodelavca ali šefa.

BIK – Odnosi z okolico se bodo izboljšali. Na delovnem mestu utegnete delovati bolj izgubljeno – skrajni čas je, da se prilagodite spremembam! Finančno stanje bo stabilno – lahko si privoščite malce več zapravljanja.

Odnos z domačimi bo miren, topel in iskren. Sicer pa boste s partnerjem težko uskladili želje.

DVOJČKA – Zaradi bližajočih praznikov boste ta mesec odlične volje. V slabo voljo vas ne bodo spravile niti poslovne težave, ki se vam obetajo tik pred prazniki.

Prekomerno zapravljanje bo pošteno načelo vašo denarnico – na srečo lahko računate na zamujena plačila. V komunikaciji se izogibajte jeze in maščevanja.

RAK – Delo vas bo nekje do sredine meseca popolnoma okupiralo. Pri projektu imate podporo nadrejenih, zato bi ga bilo nesmiselno prekiniti na pol poti. Več pozornosti posvetite zdravju in poskrbite za boljšo kondicijo. Ni izključeno, da se boste tik pred prazniki ukvarjali s sorodniki in njihovimi težavami.

LEV – Decembra se ne boste obremenjevali z vsakdanjimi malenkostmi. Mnogi bodo analizirali svoja pretekla dejanja in si zastavljali nove poslovne in osebne cilje.

Priznajte svoje napake in si odpustite stranpota – lažje boste zadihali! V vaš dom se vrača sonce, z njim pa romantika, razumevanje in harmonija.

DEVICA – Hitro reševanje poslovnih nesporazumov utegne situacijo le še poslabšati. Rešitev v obojestransko zadovoljstvo bo zahtevala več kompromisov, pa tudi pomoč sodelavca ali pravnika. Veliko vam bo do tega, da prazniki potekajo v sproščenem in mirnem vzdušju.

Mnogi se bodo pobotali s skreganimi sorodniki.

TEHTNICA – V decembru boste spretno krmarili med kopico delovnih in družinskih obveznosti. Energije za vse aktivnosti bo dovolj. Po 15. boste veliko manj zagnani. Ko boste začutili, da potrebujete počitek ali predah, si ga le vzemite! Doma se boste bolj kot s prazniki in darili ukvarjali z vprašanji vzgoje. ŠKORPIJON – Z doseženimi letošnjimi rezultati ste lahko zadovoljni. Z uvidom v lastne napake boste lažje načrtovali cilje za prihajajoče leto. Klima doma bo topla, razumevajoča in praznično obarvana. Samski škorpijoni se bodo težko odprli in odkrito spregovorili o svojih čustvih. Sorodnik vam bo povzročal sitnosti.

STRELEC – Dobre volje, pozitivno nastrojeni in vedno pripravljeni priskočiti na pomoč so odlike, ki vas bodo zaznamovale v decembru. V službi se ne boste obremenjevali z določeni zadevami in osebami. Za rešitev neke težave bo potrebno malo več potrpljenja in časa.

Zaradi prazničnega vzdušja boste bolj lenobni.

KOZOROG – Do sredine meseca boste čutili močan elan, kasneje pa vas bodo vsakodnevne malenkosti in rutina začeli obremenjevati. Preobremenjenost utegne tudi biti vzrok za različne zdravstvene težave. Poskrbite zase! Utegnete spremeniti odnos do nekega sorodnika.

Prazniki nudijo tudi možnost, da izboljšate odnose.

VODNAR – Zima in prazniki – za vas trenutno ni boljše kombinacije. Kljub oblici dela se ne boste pustili prikrajšati za praznično vzdušje. Cel mesec boste gost različnih zabav, srečanj in praznovanj. Ne bi bilo slabo, da tu in tam s seboj vzamete tudi partnerja – to utegne izboljšati vajin odnos.

RIBI – Predali se boste prazničnemu vzdušju. Z mirnostjo in dobro organizacijo boste kos še tako povečanim službenim obveznostim. Domače boste razvajali z malenkostmi in dobro kuhinjo. Če imate težave s prekomerno težo, boste prehrani med prazniki morali posvetiti več pozornosti. Previdno in preudarno z denarjem!

46 46

priloga dolenjskega lista

KRIŽANKA

11 . Ž i v i n a n a g rra a d n a k r i ž a n kka a

11. Živina nagradna križanka Sponzor tokratne križanke je Restavracija Trinajstica, Seidlova cesta 27/a, Novo mesto, ki podarja darilne bone v vrednosti 40, 30 in 20 evrov.

Pravočasno smo prejeli 189 rešitev desete Živine nagradne križanke. Restavracija Trinajstica, Seidlova cesta 27/a, Novo mesto, podarja darilne bone naslednjim izžrebanim reševalcem: Marija Balkovec prejme darilni bon v vrednosti 40 evrov, Ana Golf v vrednosti 30 evrov in Breda Hafner v vrednosti 20 evrov.

Nagrajencem čestitamo!

Rešitve tokratne križanke pošljite do ponedeljka, 21. decembra, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, na pisemsko ovojnico pa pripišite “11. Živina nagradna križanka”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.

Pravilna rešitev 10. Živine nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ŽRTVENIK, NARUHITO, IZAK, VAR, DIS, ELA, ASAD, LIK, RK, ESEJ, ŠARLATAN, PIVA, DANA, ŽELEZNIČAR, KU, VMESNIK, OVINEK, EB, KAZAN, GORA, NAPAKA, IM, LAGOS, KRED, NEČASTNOST, EGER, JOLIE, ETNA, TORA, ELAND, CAEN. Če boste izžrebani, potrebujemo vaš podpis, da se strinjate z objavo osebnih podatkov.

Ime: ............................................................................................

Priimek: .....................................................................................

Naslov: ....................................................................................... .................................................................................................................

Podpis: ........................................................................................

MODA

KRIŽANKA