glasilo DiZ 4/2011 by Društvo Družina in Življenje

Glasilo, Letnik 10, št. 4, december 2011, ISSN 1855-2110

Gradimo odnose, za katere je vredno živeti.

Jezus je oznanjal Božji evangelij in govoril: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr 1,14)

MOLITEV – ZBRANI V KROGU DRUŽINE Gospod, ti veš, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Naši odnosi so velikokrat napeti, naše besede trde in brezsrčne. Večkrat smo preutrujeni, da bi bili ljubeznivi in potrpežljivi. Prestrašeni smo. Pozabili smo biti prijatelji. Toda ti, Gospod, ti lahko vse to spremeniš. S svojo ljubeznijo lahko ogreješ naša srca, da bo v njih zagorel nov plamen. Zato te vabimo v našo družino. Želimo ti dati dom v njej. Danes začenjamo delati prostore miru, sprave in odpuščanja. Radi bi ti pokazali, da mislimo resno. Ena družina bomo, zbrana ob mizi ljubezni in darovanja. (Vir: Julka Nežič: Povabljeni na praznovanje, Maribor, 2009, str. 14–15)

Društvo Družina in Življenje želi našim družinam vrniti pravo dostojanstvo - veselje Božjih otrok, želi jim predstaviti Kristusa. Spodbuja udejanjanje krščanskih načel v življenju sodobne družine, da bi tako duhovno prerojena družina svetu prinašala napredek, stabilnost in mir, novo upanje in ljubezen, ki je v Kristusu Jezusu.

kazalo

UVODNIK NAGOVOR ODGOVORNEGA UREDNIKA DELOVANJE DRUŠTVA Odmev na Veržej 2011 Regijska srečanja Nadaljevalna vikend seminarja v Celju in Ankaranu Crikvenica 1 IN 2 PISMO PATRA IVANA PLATOVNJAKA BOŽJE KRALJESTVO Božje kraljestvo na zemlji Razmišljanje o pravljici NAŠ POGOVOR: Milan Knep ODGOVORNO STARŠEVSTVO BITI TAŠČA/TAST MOŠKI ZAJTRK GOSPOD, NAUČI NAS MOLITI Kraljevo zavarovanje Očetovo ljubezensko pismo KAMENČKI V MOZAIKU ŽIVLJENJA DUHOVNA POBUDA PRIPOROČAMO V BRANJE IZ ŽIVLJENJA ZAKONSKIH SKUPIN VODITELJSKI PAR SE PREDSTAVI: Zakonca Karo ROMARSKO POHODNIŠTVO DAR ŽIVLJENJA MALO ZA ŠALO, MALO ZARES

3 4 5 5 6 7 11 15 17 17 18 20 24 26 27 28 28 29 30 32 33 35 39 41 42 46

UVODNIK

Kajti Božje kraljestvo ni jed in pijača, marveč pravičnost, mir in veselje v Svetem Duhu. (Rim 14,17) V svojem otroštvu sem slišala veliko pravljic, ki so opisovale prelepa kraljestva. Kralj in kraljica sta bila bogata in princeske ter princi so imeli na voljo vse, kar jim je poželelo srce. In prav ta moja domišljija, ki se je zbujala ob teh pravljicah, je v meni prebudila željo, da bi tudi sama živela v takšnem bogatem kraljestvu, kjer mi ne bi ničesar manjkalo … Mislim, da ljudje tudi danes počnemo prav to. Iščemo kraljestvo, bogastvo in blizu nam je vse, kar se sveti. Mislimo, da je to tisto, kar bo potešilo našo veliko željo po sprejetosti, po dostojnem življenju, po sreči … Ker pa mi je bila dana tudi milost, da sem rasla ob Svetem pismu že od malih nog, je moje srce ob Jezusu odkrilo, da nam gradnja zemeljskega kraljestva ne bo prinesla več kot trenutno potešitev želja. Pravo veselje lahko prinaša le »iskanje Božjega kraljestva in vse ostalo nam bo navrženo« (Mt 6,33). Prav o Božjem kraljestvu smo želeli govoriti in razmišljati v tokratnem glasilu. Pravzaprav imam srečo, da sem v današnjem času obkrožena z ljudmi, ki jim beseda »Božje kraljestvo« ni popolnoma tuja. Čeprav drži, da smo prav pri izražanju duhovnega, ki se v nas dogaja, premalo poučeni in nam enostavno zmanjka besed, ko tema nanese na nekaj neotipljivega, v kar moramo preprosto verjeti. Zato je lepo, da ste se odzvali in napisali tudi to, kar se dotika najglobljih kotičkov vašega srca. K pogovoru smo tokrat povabili gospoda župnika Milana Knepa, ki nam je povedal, da je bistveni vidik naše vere Jezusovo odrešenje človeške grešnosti, in če bomo Boga in ta odrešenjski vidik spustili v svoje življenje, v svojo grešno naravo, potem se nam bo nebeško kraljestvo približalo na povsem otipljiv način. Tako lahko vsakomur pokažemo in povemo, kdo je razlog našega upanja.

Vedno znova se namreč Jezus dotika vseh udeležencev tako na Temeljnih vikend seminarjih kot na Nadaljevalnih vikend seminarjih. Takšna srečanja nas preprosto delajo močnejše in nam dajejo razlog za veselje v našem vsakdanu. Da resnično potrebujemo drug drugega, da imamo priložnost izražati se v skupnosti, kjer naše mnenje ne bo zavrženo ali v posmeh, se vidi iz lepo obiskanega moškega zajtrka, rednih srečevanj po zakonskih skupinah in udeležbi na romarskem pohodu na Slavnik. Na vseh teh krajih imamo možnost, da spustimo Jezusa in moč njegovega blagoslova medse. In potem deluje. Zagotovo! Ker pa se Jezus ponovno rojeva med nas, naj se v teh prazničnih dneh in vsem prihajajočem letu 2012 dotakne vaših src z ljubeznijo, da boste tudi navzven žareli. Petra Berčan

»Bodite močni, nikar se ne bojte! Glejte, vaš Bog!« (Iz 35,4b) V dneh, ko marsikdo v prihodnost zre s strahom in človeško nemočjo, vam želimo, da bi se znali zazreti v jaslice – v Božje novorojeno Dete, ki se prav zaradi nas in naše nemoči vsak trenutek znova rojeva, a je od nas odvisno, kako ga sprejemamo in koliko prostora mu dajemo. On je naš Bog, poln ljubezni in veliki prinašalec upanja! Naj nas njegova navzočnost in blagoslov napolnita z močjo in pogumom, da se bomo v naših medsebojnih odnosih trudili za dobro, da bo ljubezen med nami in v nas vedno končna zmagovalka. Hvala, dragi naši zvesti bralci, dobrotniki in podporniki, za vašo zvestobo in naj vas Gospod blagoslavlja tudi v prihajajočem letu 2011. Hvaležni sodelavci DiŽ DECEMBER 2011

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

NAGOVOR ODGOVORNEGA UREDNIKA

ČAS BIVANJA V TUJINI »Ko bi govoril človeške in angelske jezike …« (1 Kor 13,1). Vedno me je zanimalo, kakšni so angelski jeziki, kako zvenijo, kdo jih govori in kje … Ko danes o tem premišljujem, mi prihaja na misel, da je imel Pavel v mislih jezik, ki ga govorijo v Božjem kraljestvu. Kako bi bilo, ko bi znali govoriti jezik Božjega kraljestva? Pa vendar me Pavel opozarja, da niti to ne bi nič koristilo in bi ne imelo nobenega pomena, če ne bi imel ljubezni. In premišljujem: »Potemtakem je ljubezen najvišja kategorija – najvišji cilj. Zakaj bi torej hrepenel po znanju jezika, pa čeprav gre za angelski jezik, če je ljubezen še višje? Edino prav je, da hrepenim po »(spo)znanju« ljubezni. Se mar lahko »(na)učim ljubiti«? Je ljubezen čustvo ali oseba, ali je dejanje …?« Globlje ko stopam po skrivnostni poti ljubezni, več vprašanj se mi odpira in hkrati se zdijo moje misli, ki me prevevajo, bolj blagodejne. V meni se, tako čutim, kar naenkrat, kot svetla lučka na koncu tunela, zasveti odgovor: »Bog je ljubezen« (1 Jn 4,8). Prebujenje! Novo zavedanje, močnejše kot kadar koli prej, da spoznati ljubezen pomeni spoznati Boga ali bolje rečeno: iskati ljubezen pomeni iskati Boga. Kako upanja polno je spoznanje, da vsak, ki hrepeni po ljubezni, hrepeni po Bogu. Neverjetno! Torej, ko hrepenim po ljubezni, ki naj bi je bil deležen od svojega bližnjega (žene/moža), v najglobljem bistvu svoje biti hrepenim po Bogu. O, veličina in vzvišenost hrepenenja po ljubezni! Kako sem vesel, da je to hrepenenje v meni! Ob vsem tem upanja polnem spoznanju ne morem, da ne bi pomislil, da je prav to hrepenenje po ljubezni (Bogu) podobno drobnemu semenu, ki je bilo ob mojem stvarjenju položeno vame in čaka, da bo vzklilo in začelo rasti. Z drugimi besedami: to hrepenenje po ljubezni (Bogu) je pečat moje prave domovine – pečat Božjega kraljestva – je hrepenenje po domovini, od koder sem začasno poslan na ta svet. Pa saj o tem nas vendar ozavešča že apostol Peter, ko pravi: »… preživite v spoštljivem strahu čas svojega bivanja v tujini« (1 Pet 1,17). Kaj to zame pomeni? Poskušam si predstavljati, kako bi se počutil, če bi se moral danes preseliti v tujino. Pa da ne bo pomote, tujina, o kakršni govori apostol Peter, ni kakršnakoli tujina. Za nas, Evropejce, katerakoli zahodna dežela, kjer je okolje primerljivo (zgradbe, mesta, hrana, kultura, običaji …), ni tujina. Torej, kako bi se počutil, ko bi se moral danes preseliti v neko arabsko deželo – v meni popolnoma neznano okolje? Verjamem, da bi šele tedaj globlje razumel apostola Petra, ki govori o »spoštljivem strahu«. Verjamem, da kdo, ki to bere, pomisli: »Saj se nimamo česa bati. Kaj nas plašiš? Saj živimo v miru …« Ja, dragi moji, se strinjam. Hvala Bogu, res živimo v miru. Prav pa je, da ne pozabimo, da živimo tudi sredi duhovnega bojnega polja. To, da je v naši ljubljeni domovini Sloveniji tako porazno stanje družin, da je med nami toliko razprtij in ločitev, razbitih družin, ranjenih mož, žena in otrok, je dokaz, da hudi duh ne počiva. On deluje! »Vladar DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

tega sveta« (tako hudiča imenuje Jezus v Jn 12,31) nas vsak dan napada. Njegove smrtonosne puščice zavisti, pohlepa, ljubosumja, obupa, sovraštva in neodpuščanja, odvisnosti, prešuštva, pornografije, potrošništva, samozadostnosti … nas zadevajo, ranjujejo in morijo ... Ubijajo naše medsebojne odnose in nam preprečujejo, da bi se ljubili in spoštovali, da bi drug drugemu stali ob strani, si pomagali in se tolažili … Mnogi med nami so osamljeni in prepričani, da niso vredni ljubezni in pozornosti, da so odveč … Mnoge tako počutje pripelje do depresije, obupa in končno tudi do samomora … Kje je torej mir, kje je sreča in kje je upanje? V »tujini« (na tej zemlji), kjer začasno živimo, smo tujci. Zato tu zaman iščemo pravi mir, pravo upanje in pravo srečo. Vse to pa lahko najdemo v domu Očeta, ki je Kralj kraljev in Gospod gospodov (Raz 19,16) in nas ljubi, saj nas je v ljubezni in za ljubezen ustvaril. Slomšek je zapisal: »O, srečni dom nad zvezdami!« In ta srečni dom lahko že danes izkušamo. Kako? Tako, da se med seboj povezujemo in spodbujamo, da vedno bolj hrepenimo po ljubezni (Bogu), da iščemo ljubezen in se učimo ljubiti tako, kot nas je ljubil Jezus – nesebično, brezpogojno in darovanjsko – do zadnje kaplje krvi. Le tako bomo v spoštljivem strahu budno živeli in skrbno delali in nas »hišni gospodar« (Mr 13,35) ne bo našel spečih, ko pride, da nas povede iz tujine domov k Očetu Dani

DECEMBER 2011

DELOVANJE DRUŠTVA Da Veržej ne bi odšel prehitro v pozabo …

Odmev na Veržej 2011 Spet smo se srečali, stara in nova druščina, na tednu duhovnosti za družine v Veržeju. Pomenljiv naslov, vzet iz Mojzesa: Izberi življenje, da boš živel. Družina življenje ne le podarja, ampak tudi pestuje, neguje, pripravlja na sposobnost ljubiti. Vsi želimo biti brezpogojno ljubljeni, vsi pa tako težko brezpogojno ljubimo. A Bog, ki nam zagotavlja srečno skupno večnost, upravičeno pričakuje naše sodelovanje pri izbiri za življenje in vzgojo. Mojzes se po takrat veljavnih zakonih ne bi smel roditi, oziroma bi ga morali takoj po rojstvu usmrtiti. Le materina pronicljivost pri posredovanju življenja mimo vseh zakonov in uredb, ki jih tako radi sestavljajo ''modreci sveta'', omogoči Mojzesu preživetje. Današnji čas ni dosti drugačen. Koliko otrokom ni dano vstopiti na ta svet. Danes še kako potrebujemo žene, ki bi se tako kot Mojzesova mati postavile na stran življenja. Življenje je mnogo več kot še tako prečiščen zakon. Po človeških zakonih lahko za isto dejanje dobiš visoko priznanje ali pa končaš v zaporu ali na morišču. Vso to nemoč vsak dan doživljamo, premlevamo, včasih se veselimo, še večkrat pa obupujemo – lotevata se nas strah in malodušje. Življenje z veliko začetnico pa je nekaj tako večjega, da se zanj splača truditi. To je naš cilj. Na razpolago imamo knjigo vseh knjig: Sveto pismo. Kakšna je ta knjiga? Prebrali smo odlomek iz Pavlovega pisma Efežanom (2,1–3): »Tudi vi ste bili mrtvi zaradi prestopkov in grehov,v katerih ste nekoč živeli na način tega sveta, ko ste sledili poglavarju oblasti zraka; ta duh sedaj deluje v sinovih neposlušnosti. Sicer pa smo nekoč tudi mi vsi živeli tako kot oni, v svojih mesenih poželenjih; počenjali smo, kar sta hotela meso in razum, in smo bili po naravi otroci jeze kakor drugi.« V pogovoru smo ugotovili, da če bi se zavedali globine tega Pavlovega pisma, bi bilo samo v prejšnjem stoletju prihranjenih vsaj 200 milijonov nasilnih smrti,

DECEMBER 2011

povzročenih zaradi nacizma, komunizma, fašizma in drugih režimov. Vsi ti režimi so toliko obljubljali in milijoni neukih ljudi so jim sledili. A sesuli so se v prah, za njimi pa je ostalo kruto stoletje groze, nasilja in smrti. To so spoznanja, ki nam jih daje Sveto pismo. Vzemimo ga v roke, še prej pa prosimo Svetega Duha za pomoč pri pravem spoznanju Svetega pisma, če smo sami ali pa še bolje – skupaj v družini ali drugi skupnosti. Lepe dneve smo izkoristili tudi za kopanje v okoliških zdraviliščih in izlete. Učili smo se plesati in vadili pod strokovnim nadzorom družine, ki se s to dejavnostjo ukvarja. Prijazni maser je rad pokazal svoje znanje, plavalci so učili naše neplavalce plavati, kot da bi bili njihovi. Hvala gospodu Stanku Gerjolju za izvirno in globoko razlago Mojzesove mladosti in njegovega življenja. Vsakemu človeku, še posebno vsaki družini, ki se trudi v vzgoji, sprejema življenje in išče življenje z veliko začetnico, toplo priporočam, da se odloči za tak ali drugačen način skupnega duhovnega poglabljanja. Videli boste, da bodo težave, ki se vam zdijo nerešljive, začele zgubljati ostrino. V življenjskem partnerju in otrocih boste spoznali čisti Božji dar in blagoslov. Življenje boste zadihali s polnimi pljuči. Hvala prav vsem udeležencem za vsako besedo in nasmeh, za doživetje skupnosti, v kateri nosimo bremena drug drugega z veseljem, ker vemo, da nas čaka večna sreča pri Bogu, ki je ljubezen, življenje. Hvala organizatorjem, kuharicam in kuharjem, Marku, g. Turku, Vilmi, Daniju, animatorjem, neznanemu dobrotniku za plačilo vseh kav in sladoledov naši družini ter vsem, ki jih nisem omenil. Mi vemo, koga in zakaj častimo. Sveti Pavel pravi: »Častimo njega, ki živi, in je življenje in ljubezen sama.« Vsem, prav vsem iskrena hvala ter nasvidenje z upanjem, da se še srečamo. Z Bogom! Ciril Habe DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DELOVANJE DRUŠTVA JESENSKA REGIJSKA SREČANJA VODITELJSKIH PAROV Letošnjo jesen se je obstoječim zakonskim skupinam pridružilo osem novih, tako da je skupno število delujočih zakonskih skupin preseglo številko 115. Voditeljski pari in nekateri zvesti duhovniki smo se zopet srečali na 16. Regijskem srečanju za voditeljske pare. Zopet smo drug drugemu pripovedovali o pestrosti odnosov in situacij, s katerimi se v zakonskih skupinah srečujemo,

in zopet smo drug drugemu in Bogu obljubili zvestobo poslanstvu, ki nam je zaupano. Kot vedno smo tudi jesenska Regijska srečanja razdelili na dva dela. V prvem delu smo dovolili Božji besedi, da je v nas postala živa in dejavna – da nas je nagovorila, prečistila in poživila. Prebirali smo odlomek iz Pavlovega pisma Timoteju in se mu dali takole poučiti: »Predvsem te torej prosim: prosite, molite, posredujte in se zahvaljujte za vse ljudi, za kralje in za vse oblastnike, da bomo lahko živeli v vsej pobožnosti in vsem dostojanstvu, mirno in tiho. To je namreč dobro in po volji Bogu, našemu odrešeniku, ki hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice« (1 Tim 2,1–4). Med prisotnimi so Pavlove besede takole odmevale: • Zame je to velik izziv: biti tiho in moliti za vse ljudi – tudi za oblastnike! • Kakršne oblastnike si zaslužimo, takšne imamo. • Nova evangelizacija je zahtevna – od mene zahteva, da sem odgovoren za svojega brata. Sem zanj res že kaj dobrega naredil? Sem zanj dovolj molil? • Glede na sedanje stanje našega duha mi, žal, bolj »obiramo« kot molimo. • Jezus živi v Cerkvi in moli za druge – je srednik. Ko molim, sem Kristus – sem srednik. • Kjer možje molijo, tam moli cela družina. • Ljudje danes ne potrebujejo Boga – gre za nezavedanje potrebe po Bogu. Kako to presekati? V drugem, bolj praktičnem delu našega srečanja, smo se ustavili ob vprašanjih: kdo so člani naših zakonskih skupin in ali poznajo izkustvo osebnega srečanja z živim Bogom. Drug drugemu smo pripovedovali, kako smo se mi znašli pred odločitvijo, ki je pomenila Božji dotik in moj osebni »DA!« Jezusu ter izkustvo žive vere – prehod iz tradicionalne v osebno vero, spoznanje pomena evharistije, Božje besede, osebne, zakonske in družinske molitve … Neka žena je rekla: »Ko sem na Temeljnem vikend seminarju v sobi sama tiho prebrala molitev, se mi je odprlo.

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

Spoznala sem, da je Jezus danes živ! Sedaj vem, da je z menoj!« Druga je dodala: »Ko sem Jezusu zares vse izročila, sem v sebi začutila njegovo živo prisotnost.«

ZAHVALA VODITELJSKIM PAROM Vsi, ki smo slišali klic od zgoraj in smo sprejeli vlogo voditeljskega para, se zavedamo, kako pomembno poslanstvo nam je zaupano, kako pomembno je, da se midva na srečanje dobro pripraviva, da najprej lekcijo dobro pregledava ter prisluhneva tihemu glasu srca, ki naju skoraj vedno opozarja, da morava najprej midva pri sebi in v najinem odnosu narediti določen korak in dovoliti Bogu, da naju spreminja, poboljšuje, zdravi, opominja … Med nami mnogi voditeljski pari vodijo dve ali več zakonskih skupin. To je delo služenja bratom in sestram; je služenje z izkušnjami, znanjem, talentom, razpoložljivostjo, odprtostjo, ranljivostjo ... Dragi voditeljski pari! V imenu vseh vaših sodelavcev, mnogih zakoncev, ki se zbirajo v zakonskih skupinah, in ne nazadnje tudi duhovnikov, ki vaše skupine spremljajo, se vam iskreno zahvaljujemo za vložen trud, čas in napore, pa tudi za mnoge preizkušnje, ki so s tem služenjem povezane. Zavedamo se (sodimo po lastnih izkušnjah), da ste večkrat v stiski s časom, da v vaših odnosih tudi zaradi tega vašega služenja nastajajo stiske in trenja, ki jih morate premagovati, da vam redkokdaj kdo izreče pohvalo ali zahvalo za vložen trud, da morate večkrat žrtvovati udobne brezskrbne družinske večere in biti na razpolago drugim ... Naj vam bo naš nebeški Oče bogat plačnik in naj vam nakloni obilo notranjega miru in veselja, ki ga noben dosežek sveta in nobena slava ne moreta dati. Hvala vam, dragi prijatelji in sodelavci! Apostol Pavel nas nagovarja: »Vi, bratje, pa se ne naveličajte delati dobro« (2 Tes 3,13). Hvala vam, da se trudite z nami za naše zakonce in družine!

DECEMBER 2011

Sodelavci DiŽ

DELOVANJE DRUŠTVA TEMELJNA VIKEND SEMINARJA V CELJU IN ANKARANU

Moje misli ob TEMELJNEM VIKEND SEMINARJU V ANKARANU (november 2011) Nisem dosti razmišljala, kaj naj pričakujem od seminarja. Vedela sem, da mi bo všeč. Res je, da sem si želela na seminar že dalj časa, sedaj pa sta odločitev za seminar in povabilo mojega moža prišla kar iznenada. Tako nisem imela dosti časa razmišljati o svojih pričakovanjih. Ko sva se prijavljala na seminar, sem vse izročila v Božje roke: zgodi se … In očitno je bila Božja volja, da sva se seminarja udeležila, saj sva dobila prosto mesto zaradi odpovedi nekega para. Naklonjena nama je bila tudi najina 4-mesečna Veronika, ki nama je s svojo pridnostjo omogočila, da sva se lahko brez težav udeležila celotnega programa seminarja. Všeč mi je, da je celoten program seminarja osnovan na Božji besedi in z njo tudi podkrepljen. Navdušila me je odprtost predavateljev. Ti so nas iskreno bogatili in spodbujali s primeri iz svojega življenja. Že to, da vidiš okrog sebe ogromno parov, ki prav tako kot midva hrepenijo po gradnji boljših zakonskih in družinskih odnosov, ti vlije veselje in novo upanje. Spoznaš, da smo vsi iskalci Ljubezni in Resnice, ki osvobaja naše medsebojne odnose.

Organizatorji so se res potrudili do najmanjše podrobnosti, da bi nam bilo na seminarju nepozabno ter da bi resnično spoznali, kako pomemben in hkrati čudovit je zakonski odnos. Poskrbeli so tudi za čudovito duhovno vodstvo z br. Štefanom Kožuhom in duhovnikoma Kržišnik, s katerimi se

še posebej počutim duhovno povezana. Na seminarju sem prejela moč in pogum za naprej. Posebej všeč mi je bila misel, da ni katastrofa, če se z zakoncem kdaj sprem. Pomembno je, da ob padcu ne ostanem na dnu, temveč s ponižnostjo stopam naprej in se kljub vsemu trudim za edinost zakona. Odpovedati se moram sebičnosti in brezpogojno sprejeti

DECEMBER 2011

svojega zakonca, ki mi ga je kot dar podaril nebeški Oče. Jezus, ki naju je oba odrešil, mi vliva moč in pogum, da se zmorem vsak dan znova odločiti za odpuščanje in ljubezen, za brezpogojno in nesebično sprejemanje svojega zakonca v resnici in ga blagoslavljati. Ob tem se spomnim na besede Janeza Krstnika: »On mora rasti, jaz pa se manjšati.« (Jn 3,30)

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DELOVANJE DRUŠTVA Hkrati se mi postavita vprašanji: Bom to zmogla? Vsak dan znova? Dvom mi prežene misel: »Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč.« (Flp 4,13) Res je – vse zmoremo v Njem! Če hočemo! Proti rjovečemu levu me krepi najmočnejše orožje: osebna, zakonska in družinska molitev. Prijateljem ne razlagam preveč natančne vsebine in doživetij najinega vikenda, ker se z besedami tega ne da opisati. To je potrebno doživeti. Povem pa jim, da jim seminar toplo priporočam, če želijo resnično kaj dobrega narediti za svoj zakon. Najprej je treba drugemu podariti vikend časa. Ostalo po Vilmi, Daniju in njuni ekipi naredi Oče. Mirijam Rejc

NAJIN ANKARAN Neki glas v moji notranjosti (sedaj vem, kateri glas je to) mi nikakor ne da miru že od dne, ko sva se z možem vrnila s čudežnega oddiha. Pravi mi: »Pa daj že, no, spravi se za računalnik in podeli tvoje občutke z drugimi! Pričuj!« Gospod nas vedno opozarja, da moramo biti pričevalci njegovih del. Ja, tale vikend je bil zame nepozaben. Hm, kako obrabljena fraza. Kje pa, kaj hitro ga pozabiš, ko te že na prvem koraku skuša »tisti iz črnih globin«. Aha. čas je, da se spomnim, kaj sem slišala dobrega na Debelem rtiču v treh čudovitih dneh, v dneh od 4. do 6. novembra. Rečeno je bilo tudi to: »Treba se je znati skregati«. In to sva preizkusila že takoj, ko sva sedla v avto na poti domov. Še bolj pa naslednji dan v realnem svetu. Na Temeljnem vikend seminarju se je realni svet ustavil, umaknil. Tam sva imela čas drug za drugega, čas za pogovor, za reševanje najinih problemov. Doma pa kar naprej hitimo, drvimo in se samo srečujemo ter si počasi postajamo tujci. O, ne! Tako ne gre naprej. Na seminarju sva si po 15-ih letih zakona ponovno obljubila v dobrem in v slabem ... in da si bova zvesta. Ja, obljubila sva si tudi, da se bova naučila kregati in drug drugega poslušati (oh, kako je to meni kot ženi težko). Z Božjo pomočjo in Gospodovo besedo se res ZMORE VSE! Moč blagoslova postaja neverjetna, resnična! Gospoda sva zavestno povabila v najin zakon in DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

ni odklonil. Sedaj se stvari urejajo na svoje mesto same od sebe. Kar naenkrat imava tudi doma čas zase, za pogovor med sabo in z najinima najstnikoma. Še celo v službi so mi sodelavke rekle: »Kaj, a s teboj se pa še skregati ne da več?!« Ne – Gospod, ti mi pomagaš, da se temu znam izogniti in ostati mirna. HVALA TI. Končala bom z besedilom pesmi, ki nas je pospremila v cerkev k sveti maši, kjer smo obnovili poročne zaobljube. Danes je zasijala luč, luč življenja sredi teme, razsvetljuje vsako srce, Jezus Kristus ji je ime!!! Jezus Kristus, hvala ti, ker si tudi najina luč sredi teme. Hvala ti, ker razsvetljuješ tudi najini srci. Seminar toplo priporočam prav vsem parom v tej naši mali prelepi deželi! Monika Eržen NEKAJ IZJAV UDELEŽENCEV JESENSKIH TEMELJNIH VIKEND SEMINARJEV Čudovita pričevanja, ki so se me globoko dotaknila. V marsičem sem se našla in sprejela mnogo novih odločitev. Lepo je vedeti, da imajo tudi drugi zakonci podobne težave kot midva. Veliko mi je pomenil čas, ki smo ga žene same preživele in spregovorile o vlogi žene v zakonu. Marsikaj mi prej ni bilo jasno. (Anja) Na seminarju sem dobila potrditev, da je moj trud v družini vreden. Upam, da mi bo darovano dovolj moči, da bom lahko še naprej vztrajala na tej poti. (Ana) Zelo življenjsko, družinsko, praktično in teoretično, pričevanjsko in spodbudno, duhovno in konkretno, temeljno za osebno in skupno življenje. (Marko) Na seminarju mi je bilo zelo lepo. To je bila inventura najinega odnosa. Določene stvari sva osvežila, nekatere bova izboljšala in utrdila. Odprli so se nama novi pogledi in ideje, ki jih bova skušala uresničevati v vsakdanjem življenju. (Štefka) Našel sem svoj mir. Zadovoljen sem bil s predavanji. (Ludvik)

DECEMBER 2011

DELOVANJE DRUŠTVA Ostala sem brez besed … Nekaj čudovitega! Zdi se mi, kot da bi se ponovno rodila. Hvala za vsa vaša razmišljanja in dejanja ter za nov pogled na svet. (Mojca) Zame je bil seminar popoln Božji objem, ki ga želim prinesti domov in vedno znova v najin odnos. Občudujem prepustnost Božjega delovanja po predavateljih! Bog vas živi! (Monika) Zelo strnjeno, bogato, ljubeče in osvobajajoče. Dobro si je vsake toliko vzeti čas le za naju. (Damijana) Všeč mi je bila zasebnost seminarja – da si sam s svojim partnerjem. Dobila sem nov, drugačen, bolj razširjen pogled na naju in najin odnos. (Darja) Seminar me je pozitivno presenetil. Predavanja so bila poslušljiva in duhovno bogata. Všeč mi je bilo, da sva imela kar veliko časa zase, za pogovor. (Bruno)

Prvovrsten remont, na katerem ponovno spoznavava, kaj je resnično pomembno, ter se hkrati učiva zaznavati in negovati najin odnos. (Katja)

Seminar je po vsebini presegel moja pričakovanja. Hvaležna sem tistim, ki so nama ta seminar omogočili. (Jožica) Seminar je bil zelo lep in poučen. Prej sem bil prepričan, da tega ne potrebujem, ob koncu pa ugotavljam, koliko

Seminar nama je odprl nov pogled na najin zakon in pokazal nove poti, ki jih lahko raziskujeva, ter sadove dodava k najini dediščini. Kako lepo bi bilo, ko bi takšen seminar obiskala takoj po poroki! Vendar nikoli ni prepozno. (Irena) Odlično izkoriščen čas za naju. Zelo sva se povezala in nič prepirala. Predavanja so bila zanimiva in jih bo treba še predelovati. Všeč nama je bilo, da sva se po predavanjih pogovarjala sama, da ni bilo dela po skupinah. (Anamarija)

tega sem zamudil in kaj moram še nadoknaditi. (Bojan)

Seminar je presegel moja pričakovanja. Pričevanja so bila ganljiva, vsebine poučne. Želim še mnogim parom tako izkušnjo. Enkratno! (Tomaž) Super! Jaz bi seminar imenoval »redni servis«. Tak seminar bi moral biti OBVEZEN na začetku zakonske poti. (Tomislav)

Seminar mi je bil zelo všeč. Pomaga mi v stiski, v kateri sem se znašla, in predstavlja duhovno rast na vseh ravneh. (Marina)

DECEMBER 2011

Zelo prepričljivo, ganljiva pričevanja, humor in glasba, krasne računalniške projekcije, zelo dobro izbrani in premišljeni primeri, maša, večerja, pismo … in tudi to, da se ni treba izpostaviti, ampak je delo v dvoje. (Jerneja)

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DELOVANJE DRUŠTVA

DARILNI BON Verjamem, da ste bili tudi vi, ki to berete, kdaj v zadregi in niste vedeli, kaj podariti vašim bližnjim ob obletnici poroke, rojstnem dnevu ali kot pozornostno darilo v zahvalo za prijateljstvo oziroma dobro delo, ki vam ga je kdo storil. Ker so nas že mnogi spraševali, kaj je Darilni bon (vikend paket), kako ga je mogoče naročiti, kako zgleda, koliko stane, kakšna je vsebina darilnega bona in še kaj, ga želimo v tem glasilu bolje predstaviti. Kaj je Darilni bon? Darilni bon je naše osebno darilo ljubljeni osebi: sinu ali hčeri, staršem, bratom ali sestram, prijateljem, sodelavcem ali sorodnikom … Ko nekomu podarimo Darilni bon, zanj oziroma zanju plačamo stroške vikend paketa – plačamo jima dva polna penziona v hotelu oziroma kraju, kjer je Temeljni vikend seminar za zakonce – v bistvu jima podarimo dvodnevno bivanje in izkustvo seminarja. Kdaj (ob kateri priložnosti) lahko podarimo darilni bon? Darilni bon lahko podarimo ob skoraj vsaki priložnosti: kot poročno darilo mladoporočencema ali ob obletnici poroke (podarijo ga lahko poročne priče, starši otrokom ali otroci staršem …), za rojstni dan, dan mater in očetov, ob rojstvu otroka, kot pozornostno darilo (običajno poročenemu) sinu ali hčeri, bratu ali sestri, staršem ali prijateljem, kot zahvalo za neko uslugo ali dobro opravljeno delo, kot darilo sodelavcu ali zaposlenemu v vašem podjetju … Kakšna je vsebina darilnega bona? Na Darilni bon vedno napišemo komu bon podarjamo in namen – zakaj ga podarjamo. Gre za naše osebno voščilo paru ali posamezniku – podobno kot takrat, ko komu za praznik čestitamo po radiu. Darilni bon je vedno namenjen obema (zakoncema oziroma partnerjema)! Četudi bon podarjamo eni osebi (sinu ali hčeri, enemu od staršev ali prijatelju oziroma sodelavcu za rojstni dan ali drug praznik), na bonu vedno jasno piše, da osebi – obdarovancu – podarjamo romantični vikend oziroma duhovno izkustvo, ki ga bosta (mož in žena oziroma partnerja, ki živita skupaj, imata otroke, pa še nista poročena) skupaj izkoristila oziroma doživela. Kdo in kako lahko Darilni bon naroči? Darilni bon lahko naroči vsakdo, ki ima namen koga na ta način obdarovati. Naročite ga tako,

da pokličete na GSM: 041 770 200 in poveste, komu želite bon podariti, ob kakšni priložnosti in na kateri Temeljni vikend seminar, ki je v našem programu za naslednje leto (glej zadnjo stran glasila), ju želite poslati. Kaj se zgodi, ko je Darilni bon pripravljen? Vsak darilni bon je posebej pripravljen (oblikovan) v skladu z željami naročnika. Ko je dogovorjena in običajno po telefonu dokončno usklajena vsebina Darilnega bona, darilni bon natisnemo na poseben papir in ga pošljemo na naročnikov naslov. Naročnik prejme darilni bon in ga ob posebni priložnosti izroči osebi (paru), ki ji je bon namenjen. Kaj imamo v mislih, ko rečemo »posebna priložnost«? Mislimo na praznovanje rojstnega dne ali obletnice ali pa na dobro kosilo ali večerjo, ki jo naročnik Darilnega bona pripravi za obdarovanca in jima ob taki priložnosti bon izroči. Ko naročnik prejme Darilni bon, ga lahko sam aranžira ali pa ga odnese v bližnjo cvetličarno, kjer ga strokovno aranžirajo in pripravijo kot darilo. Kolikšna je cena Darilnega bona? Cena Darilnega bona je odvisna od kraja, kjer organiziramo Temeljni vikend seminar za zakonce. Če je Temeljni vikend seminar v hotelu (zadnja leta je polovica Temeljnih vikend seminarjev v hotelu Bor, ki je znotraj kompleksa Mladinsko zdravilišče Debeli rtič pri Ankaranu), je cena Darilnega bona (v tej ceni je vse zajeto – plačani so vsi stroški za par) 240 €*, če pa je Temeljni vikend seminar v Celju pri svetem Jožefu, je pa cena Darilnega bona (prav tako je v tej ceni vse zajeto – plačani vsi stroški za par) 160 €*. (*cene veljajo za leto 2012)

Kaj pa delno plačilo Darilnega bona? Tudi delno plačilo Darilnega bona je mogoče. Kaj to pomeni? Če nekdo želi svojim bližnjim podariti Darilni bon, pa ne zmore sam plačati vseh stroškov, se lahko dogovorimo, da darovalec nekomu daruje Darilni bon v vrednosti 100 €, razliko do polne cene seminarja pa obdarovanca plačata sama. Na ta način jima lahko pomagamo, da se lažje odločita, saj vemo, da se danes marsikdo prav zaradi finančnega stanja težko odloči za kaj takega – preprosto si vsak ne more privoščiti takega stroška. Posebno obvestilo za duhovnike: Veseli nas, da nekateri duhovniki (župniki) vedno bolj spoznavajo, da je nastopil čas, ko bo treba več investirati v ljudi kot v zidove in pozlate. Zato se je začelo dogajati, da želijo duhovniki določene farane, ki na mnogih področjih župnijskega življenja žrtvujejo veliko svojega časa, znanja in naporov, s čim nagraditi. Ker farani svoje delo za župnijo opravljajo prostovoljno in zanj ne pričakujejo plačila, je lahko Darilni bon za Temeljni vikend seminar, ki se ga udeležita mož in žena, zelo primerno darilo. Večkrat smo lahko že slišali, kako so zakonci svojemu župniku za tako odločitev hvaležni, saj na Temeljnem vikend seminarju obnovijo svoje poročne obljube in se v faro vrnejo še bolj vneti za delo in sodelovanje v farnem občestvu. Neredko prav taki zakonci sprožijo pobudo za ustanovitev nove zakonske skupine in pri organizaciji zelo zavzeto sodelujejo. Če kdo želi še več zvedeti o Darilnih bonih oziroma ga v zvezi s tem še kaj zanima, naj pokliče na GSM: 041 770 200. Sodelavci DiŽ

Društvo Družina in Življenje Gradimo odnose, za katere je vredno živeti

TEMELJNI SEMINAR ZA ZAKONCE

Draga

Ana in Janez! Pred vama je dogodek, ki bo na straneh knjige vajinega skupnega življenja zapisan z zlatimi črkami. Ob tem velikem dogodku, ko bosta drug drugemu izrekla svoj DA in se ga z vama vsi veselimo, vama želimo pokloniti darilo, ki mu nekateri pravijo “duhovni izziv”, drugi “romantični vikend”, v bistvu pa gre za t.i. Temeljni vikend seminar za zakonce z naslovom NEPOZABNI TRENUTKI ZA NAJU, ki ga bosta - drug ob drugem in drug z drugim - skupaj doživela. Seminar bo od 3. - 5. februarja 2012 na Debelem rtiču pri Ankaranu. Z željo, draga Ana in Janez, da bi vaju in vse, ki jih imata rada, spremljalo dobro zdravje, pristno veselje, notranji mir in medsebojno razumevanje, vama želimo obilo blagoslova in kličemo ŠE NA MNOGA SREČNA LETA! »Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine.«

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

(1 Kor 13,4-8)

Vsi, ki vaju imamo radi

DARILNI BON

DECEMBER 2011

DELOVANJE DRUŠTVA NADALJEVALNI VIKEND SEMINAR V CRIKVENICI 1 pari srečujemo s konflikti, ki jih premalokrat polagamo Njemu na oltar s prošnjo, da bi jih znali rešiti. Sami se v vsakem trenutku odločamo za dobro ali zlo. Težava pa je, ker si je človek vzel pravico, da odloča, kaj je dobro in kaj zlo. Seminar nama je bil v poduk, da bova morala še veliko graditi in vlagati v odnos, v ranjenega otroka v naju. Nagovorilo naju je razmišljanje, da se za našo »fasado« večkrat skrivajo globoke rane, ki so posledica izvirnega greha, grehov mojih prednikov ali mojih osebnih grehov. Bremena in odnose naših prednikov nehote nosimo s seboj in

Crikvenica, kraj najine bližine Z možem sva se udeležila vikend seminarja v Crikvenici, ki je bil zelo »deloven«. Vilma in Dani sta nam podala veliko gradiva, o katerem se bova doma še veliko pogovarjala. Predvsem naju je nagovorila misel, kakšen odsev nam kaže morska gladina. Kakšen odsev smo drug drugemu v našem odnosu? Kolikokrat naš ali možev odsev ni tak, kot si želimo? Prevečkrat odsev razblini že droben vetrc … Le kadar ljubimo, smo odsev Božje podobe. Ker smo ustvarjeni za ljubezen, odnose in edinost, morava midva vedno povabiti v najino sredo Boga, da je najin odnos lahko odsev Božje podobe.

Z možem sva bila skupnih misli, da si vedno tako želiva biti »mehka« glina našemu Gospodu, vendar so najini načrti velikokrat prekrižani. Še se morava učiti sprejemanja najine različnosti in se o tem tudi veliko pogovarjati. Na seminarju sva zopet dobila potrditev, da se vsi zakonski DECEMBER 2011

ti nas zaznamujejo, saj »Gospod, tvoj Bog, obiskuje krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi«. (2 Mz 20,5–6). Zakonci smo drug drugemu podarjeni, da Bog po možu zdravi moje rane. In ker naju Gospod najbolje pozna (»Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal; preden si prešel iz materinega naročja, sem te posvetil …« (Jer 1,5)) in ker pozna vsako mojo celico, misel, željo hrepenenje, vsako mojo solzo, mu zakonci to dnevno izročimo in se z medsebojnim pogovorom in ljubeznijo predamo njemu, ki je naš najboljši zdravnik. Obdana z najboljšimi zdravniškimi recepti bova skušala v tem adventnem času najin odsev izboljševati. Hvala, Dani in Vilma, za vajino razdajanje nam, zakoncem, kjer nas na seminarjih vedno znova napolnita z novo »bojno opremo« za vsakdanje življenje. Andreja in Roman

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DELOVANJE DRUŠTVA Crikvenica, 14.–16. 10. 2011 Sredi poletja naju je naš prijatelj povabil na Nadaljevalni vikend seminar v Crikvenico, ki naj bi potekal od 14. do 16. 10. 2011. Rekel je, da bosta z ženo šla in da bi bilo primerno tudi za naju. Govorilo se bo namreč o medgeneracijskih odnosih, s čimer imava midva kar velike težave. Takoj sem rekla, da to ni za naju, ker še nisva bila na temeljnem seminarju. Istočasno pa se mi je zdelo lepo, če bi šla, saj bi ravno na prvi dan, torej 14. 10., praznovala 11. obletnico poroke. Tudi možu se je zdela ideja za praznovanje najine 11. obletnice odlična. Torej sem poklicala Eriko, ki je zbirala prijave, vendar je rekla, da je potrebno iti najprej na temeljni seminar. S tem sem jaz zadevo zaključila, moj mož pa ne. Večkrat me je spraševal, če sem še kaj poklicala Eriko, če bi se dalo kaj morda spremeniti. Rekla sem, da jaz ne bom več klicala. Naj on pokliče, če želi. In res je to naredil. Dobil je isti odgovor. Poleg tega pa tudi ni bilo več prostih mest in bi se lahko vpisala le na čakalno listo. Edina možnost, da naju vpišejo na čakalno listo, bi bila, če bi Dani in Vilma dala posebno dovoljenje. In mož je bil vztrajen in je poklical tudi Danija in Vilmo. Vse je razložil, povedal, da bi tako ali tako prišla na čakalno listo in je pravzaprav stvar Božje volje, če bova potem res lahko šla, tudi če nama onadva dasta dovoljenje. Kaj se je zgodilo? Čeprav še nista imela takega primera, sta se strinjala in kmalu zatem naju je poklicala Erika, da so pari odpovedali in da bi midva lahko šla. Tega sem se zelo razveselila. In kako se je končalo? Zame je bila to najlepša obletnica poroke do sedaj. Šla sva brez otrok, tako da sva res imela čas zase. Premišljevanja so bila obema zelo všeč in so se naju obeh zelo dotaknila. Največ je za naju vredna osebna izkušnja, ki sta jo podajala Dani in Vilma. Te stvari so res neprecenljive vrednosti v današnjem času, ko je družina tako razvrednotena in težko najdeš prostor, kjer se lahko o teh stvareh odkrito pogovarjaš. Resnično Dani in Vilma opravljata veliko Božje delo za celo Slovenijo s tem, ko se v celoti dajeta na razpolago in sem prepričana, da jima bo Bog to povrnil stokrat že na tem svetu, poleg tega pa si s tem nabirata zaklad v nebesih, kjer ga ne uničujeta ne molj in ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo (Mt 6,19). Za njuno delo bi jima res rada čestitala in jima voščila vztrajnosti na tej poti. Prav gotovo sem pa tudi sama poklicana k molitvi v ta namen. Sarie Bučar

DRAMATIČEN SPOPAD Na duhovnih vajah v Crikvenici smo bili prisotni zopet močno nagovorjeni. Kot zakonca se vedno znova srečujeva s temo in lučjo, z dobrim in zlim (kot je dejal pokojni papež, blaženi Janez Pavel II: »… dramatičen spopad med dobrim in zlim, med smrtjo in življenjem«). Smo ne samo »pred«, ampak sredi tega spopada, zato nama take vrste duhovnih vaj pomagajo soočiti se s tem spopadom in ta spopad omiliti. Goran in Tjaša

ODKLOP – OAZA SPROSTITVE Tako kot se zadnja leta vedno veselim duhovnih vaj in podobnih duhovnih srečanj za zakonce, sem se veselila tudi letošnjega seminarja v Crikvenici. Zame so takšni vikend odklopi prava oaza sprostitve, pravi raj za poglobitev odnosa s svojim možem in z Bogom. Brez takih odklopov si sploh več ne znam predstavljati najinega zakona, tako kot si ga ne znam predstavljati brez rednih mesečnih srečanj v zakonski skupini. Letošnja tema me je nagovarjala, še preden smo začeli. Najina pot posvečevanja. To je res nekaj zelo velikega, zelo lepega, da se lahko posvečujemo kot zakonci drug ob drugem že na tem svetu. Zadnjih nekaj let me resnično nagovarja skrivnost, da je Bog želel prav ljubezen med možem in ženo uporabiti za zgled, kako zelo nas on ljubi. Tudi v Crikvenici smo začeli z razmišljanji o tem. Midva bi naj bila čim bolj čist odsev Božje ljubezni do nas. Pa sva res? Kolikokrat s svojimi napakami in grehi ta odsev popačiva? Grehi, ki pačijo ta odsev, so večkrat tudi posledica grehov naših prednikov. Verjetno se še premalo zavedamo, kako lahko različne rane, ki so se pojavile v naši rodbini, vplivajo na nas, na naša odločanja, na naše reakcije v določenih situacijah. Seveda pa na nas vpliva tudi svetost naših prednikov, njihove številne molitve in odrekanja. Mene osebno je to zelo nagovorilo. Vzpodbudilo me je, da bi tudi jaz svojim potomcem za popotnico dala čim več blagoslovov in čim manj ran. Seveda po to ne gre brez Božje milosti. Vsi namreč vemo, kolikokrat smo že naredili trden sklep, da bo od naslednjega dne drugače, pa velikokrat ni bilo tako. Še sreča, da nas naš Bog tako zelo ljubi, da nam vedno znova odpušča in nam daje moč za vedno nove začetke. Midva skušava moč za te začetke črpati tudi iz vsakodnevne skupne molitve in večernega pregleda dneva. Tudi za ta korak sva dodatno vzpodbudo dobila prav v Crikvenici. Vesela pa sva bila tudi naše zaveze, da bomo do volitev vsak dan zmolili eno desetko za našo domovino in za modro odločanje nas vseh. Še veliko lepega se je dogajalo v Crikvenici, pa se vsega seveda ne da spraviti na papir. Hvaležna sva vsem vam, ki na svoj edinstven način vabite nas vse na pot k Bogu in na pot prečiščevanja odseva Božje ljubezni. Prav gotovo bova spet prišla naslednje leto, če bo Bog dal. Simona Špital

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DECEMBER 2011

DELOVANJE DRUŠTVA NADALJEVALNI VIKEND SEMINAR V CRIKVENICI 2

Crikvenica Konec službe in še petek, 25. 11. 2011. Končno GREMO v Crikvenico. Člani zakonske skupine smo se dogovorili, da bomo na Nadaljevali vikend seminar za zakonce šli vsi brez otrok (le mala Ajda je šla z nami). Vožnja po megleni Hrvaški je potekala v pogovoru in v velikem pričakovanju, kaj bo tema našega srečanja. Pričakovanja so bila velika, kajti kdor je bil na Temeljnem vikend seminarju za zakonske pare ve, da je bilo nepozabno. Kaj nam lahko sedaj še ponudita Dani in Vilma? V Crikvenico smo se pripeljali zvečer, tako da je bila že tema in morja res nismo videli. Kljub temu pa sem čutila mir, spokoj, kajti zbrali smo se ljudje, ki enako mislimo in poskušamo graditi naše odnose na skali, ki ji je ime Jezus. Po večerji smo se pari predstavili ter dogovorili o urniku za naslednji dan. Sledila je sveta maša, po kateri smo se odpravili k nočnemu počitku. Zjutraj nas je prebudilo sonce, ki ga pri nas v Prekmurju nismo videli že dva tedna. Sledila sta jutranja molitev in zajtrk. V teh dneh so se zvrstila različna premišljevanja (Moja pot posvečevanja, Ranjen otrok v meni, Božji načrt – obnova edinosti, Najin zakon – pot posvečevanja). Vsako izmed teh premišljevanj se me je dotaknilo na različen način. V mislih mi je ostala misel: »Če se spor ne reši v eni družini (generaciji), se prenese na naslednjo (in na naslednjo).« Prej nisem nikoli tako premišljevala. Sedaj pa vidim, da ima življenje mojih prednikov velik vpliv na moje rane, misli, prepričanja ... Zato moramo moliti tudi za naše prednike in seveda živeti Bogu po volji, da bomo svojim otrokom prinesli dobro dediščino. V soboto zvečer je pater Matej Nastran izpostavil Najsvetejše in imeli smo celonočno češčenje. Vsak par si je izbral čas, ko je bil z Gospodom in mu predajal svoje DECEMBER 2011

tegobe, skrbi, pa tudi veselje in svoje odnose. Bilo je nepozabno. Še nikoli nisva z možem tako pozno molila. Dotakniti se moram še svetih maš, ki jih obhajamo na teh seminarjih. Tolikšne iskrenosti, odprtih src in ljubezni do našega Gospoda, ko mu vsi skupaj pojemo, ga na glas molimo in slavimo, po naših župnijah na žalost ne moreš doživeti. Seveda pa nam on to ljubezen povrne stokratno, saj je sam ena sama ljubezen. V nedeljo po kosilu smo se odpravili s sončnega vremena spet v meglo. Hvala Bogu, da smo v svojih srcih imeli sonce in toplino, ki smo ju domov ponesli svojim najbližjim, predvsem otrokom. Za vsak trenutek, ki smo ga preživeli ta vikend, bi se rada zahvalila ljubemu Bogu ter Vilmi in Daniju. Vedno znova nas presenetita in prav toplo mi postane pri srcu, ko pomislim na nove seminarje oz. duhovne vaje, ki sledijo naslednje leto. Hvala, ker sta! Naj vaju Bog blagoslovi. Mihaela

Crikvenica – kraj zdravljenja duš in iskanja resnice Na Nadaljevalni vikend seminar sem se pripravljala kar nekaj časa in ga nestrpno pričakovala. Topel sprejem Vilme in Danija je bilo prvo dejanje od mnogih prelepih stvari, ki so se tam zgodile. Tri dni smo bili eno – združeni v Gospodu, vodeni v Duhu. Povsod okrog sebe sem čutila ljubezen in ponižnost ljudi, ki so slavili in častili našega Gospoda.

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DELOVANJE DRUŠTVA prav. Torej, gradim na skali, ne na pesku. Priznam, da je to trdo in garaško delo, vendar se splača. Seminar je bila tudi popotnica za predbožično pripravo, torej za čas, ko pričakujemo rojstvo našega Gospoda Jezusa Kristusa. Posebna hvala gre Daniju in Vilmi, ki nam s svojimi bogatimi pričevanji odpirata nova spoznanja, nove resnice, predvsem pa izžarevata ljubezen. Bog blagoslovi vaju in vajino poslanstvo. Melita Piberčnik

Ob pričevanjih Danija in Vilme ter razmišljanjih so se odprle tudi rane, od katerih so bile nekatere globoke in boleče. Vendar je bil tudi takrat ob meni Gospod, mi na pot pripeljal ljudi, ki so me tolažili, mi dali vedeti, da bo vse v redu. Vedno, ko se vračam s takšnega seminarja, se mi odpirajo nova obzorja, hkrati pa tudi potrebe in dolžnost, da delam in mislim tisto, kar je všeč našemu Gospodu in kar je edino

PRVA ADVENTNA NEDELJA V CRIKVENICI Iz objema megle, ki nas je v Brežicah tlačila že kakšna dva tedna, smo v petek popoldne – tokrat za spremembo med prvimi (po navadi so morali za nas pogrevati večerjo) – prispeli v sončno Crikvenico. Že to nas je kar prenovilo. Po petkovem uvodnem spoznavnem večeru sta sledila dva bogata dneva. Brat Matej je bil ves čas na voljo, da je Gospod preko njega lahko čistil naše duše, Dani in Vilma pa sta nas spodbujala, da se odpravimo na pot svojega/najinega posvečevanja oz. jo nadaljujemo. Odzvanja nama tale misel: »Po navadi rečemo: Toliko imam dela, da nimam časa za molitev! Nekdo pa je rekel: Toliko imam dela, da moram podvojiti čas molitve, da bom vse zmogel!« Vedno bolj spoznavava, da če pred Gospodom ne prečistiva svojih misli, vzgibov, problemov, če se ne hraniva z Božjo besedo, sva veliko bolj dovzetna za onesnaževanje z grehi, hitro zaideva precej proč od poti posvečevanja. Takšen vikend, kot je bil ta, pa je kot bencinska črpalka na tej poti. Zato vam vsem priporočava, da se česa podobnega udeležite, da nam ne bo zmanjkalo goriva ... ali olja kot petim nespametnim devicam. Mateja in Štefko Količ

Vilma in Dani na misjonu na Igu Župnija Ig se je s svetim misijonom v tednu pred sv. Martinom pripravljala na praznovanje 300-letnice župnije. Na povabilo župnika Jožeta Pozderca sta z nagovorom za zakonce misijon s svojim pričevanjem obogatila tudi Vilma in Dani. Opozorila sta, da kadar povabimo Jezusa v svoje srce in začne Sveto pismo govoriti, lažje razumemo in sprejemamo drug drugega. Poudarila sta edinost med zakonci, saj je to edini način, da smo srečni. Izogibajmo se odtujenosti, tej zahrbtni bolezni. Še posebno mi je bila zanimiva Vilmina misel, da si vsak zakonski par na začetku poti do minute natančno organizira potek svojega poročnega dne. Vse mora biti kot v sanjah. Kako natančno pa si potem organiziramo in načrtujemo naše zakonsko življenje? Zakonsko življenje je vztrajno delo vsak dan, vključuje sodelovanje in dober, odprt pogovor obeh. Pomembna sta naša medsebojna komunikacija in pogovor zakoncev z Bogom. To naj bo zgled tudi za naše otroke, katerim je za začetek dovolj to, da vidijo, da se imata oče in mama preprosto rada, saj je otrok sad njune ljubezni. DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

Zakonce sta napotila na iskreno molitev, saj bo le taka uslišana. Vseeno pa je potrebno pustiti, da se zgodi Božja volja. Hvala Vilma in Dani, ker sta tudi med Ižance prinesla toplino, saj je v vajinem poslanstvu nagovarjati zakonce čutiti veliko Božje ljubezni. Andreja Zdravje

DECEMBER 2011

PISMO p.IVANA PLATOVNJAKA

Ljubiti pomeni pomagati Smo v adventnem času, ko se pripravljamo na rojstvo Jezusa Kristusa. Učlovečena Božja ljubezen je zelo konkretna, otipljiva, vidna. Vidimo sad te Ljubezni: novorojeno Dete. Še bolj pa vidimo to Ljubezen, ko začne v Jezusu Kristusu javno učiti, osvobajati, ozdravljati … Na koncu vzame nase vse naše grehe in jih skozi svoje trpljenje, smrt in vstajenje premaga ter nam da možnost odpuščanja in novega življenja v ljubezni Troedinega Boga. Da, ljubezen je vedno nekaj konkretnega ali pa je ni. Zato je prav, da si, draga zakonca, vsak zase in skupaj vzameta čas, da pred Bogom ozavestita, kako vama njegova ljubezen pomaga vsakemu posebej živeti in delovati, kako vaju kliče, da izkazujeta takšno ljubezen sama sebi in tudi drug drugemu. Naj vaju na tej poti odkrivanja in vstopanja v konkretno ljubezen spremlja obilje Božje milosti Svetega Duha. Zato se najprej v molitvi obrnita nanj in ga prosita, da vaju on vodi in vama pomaga. Bog mi vedno pomaga Vsi vemo, kaj pomeni imeti nekoga ob sebi. Če ne bi imeli nikogar, se ne bi mogli soočiti z življenjem. Vedno potrebujemo določeno vrsto pomoči: materialno, čustveno, intelektualno, duhovno, profesionalno itd. Kljub temu mnogi prijatelji včasih ne morejo pomagati, pa čeprav bi to še tako močno želeli. Z Bogom pa ni tako: »On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril?« (Rim 8, 32) Edini primer, ko mi Bog nečesa ne more dati, je takrat, ko to ne bi bilo zame dobro. Njegova ljubezen mu ne dopušča, da bi mi storil kaj slabega, saj je obljubil, da me bo oskrbel z vsem, kar potrebujem. Prevelika skrb za zemeljske stvari je lahko tudi vzrok bolezni. Moj Oče mi zato pravi, da nimam razloga, da bi obupoval, in mi tudi pove zakaj: »Ne skrbite torej in ne govorite: 'Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?' Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete.« (Mt 6,31–32) Če me preganja občutek krivde tudi potem, ko sem se spovedal svojih grehov, mi Bog sam jamči, da me osvobaja vsakršne krivde, če sprejmem njegovega Sina Jezusa (prim. Rim 8,34). Bog mi daje moč za uresničitev dobrega tudi takrat, ko sem včasih že čisto utrujen in bi se najraje predal (prim. 2 Kor 1,8–9). Nihče se ne more izogniti trpljenju. Toda ko se predam Njemu, mi pomaga, da ga morem preseči in celo tolažiti druge (prim. 2 Kor 1,8–9). Brez njegove pomoči postane tudi molitev pogosto težavna in nemogoča. In zato prihaja sam po svojem Duhu v pomoč (prim. Rim 8,26–27). DECEMBER 2011

In končno, kako bi se počutil, če bi se Jezus prikazal tvojemu sozakoncu, celotni tvoji družini, tvojim prijateljem in kolegom in bi jim v zvezi s teboj dejal: »Vse, kar storite njemu/njej – dobro ali zlo –, DA, ste meni storili.« In prav to je tisto, LJUBEZEN JE kar bo rekel ob poslednji sodbi. On zares želi, da bi ti drugi pomagali, VEDNO NEKAJ to jim celo ukazuje in jih za to KONKRETNEGA usposablja. Na koncu bo vsakemu ALI PA JE NI. rekel: »Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt 25,40) To je realna pot, ki jo Bog izbira, da bi ti pomagal. Treba je le uvideti, da si od drugih prejel vse tisto, kar imaš.

Poklican sem pomagati samemu sebi »Zares, ti si ustvaril moje ledvice, me stkal v materinem telesu. Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen.« (Ps 139,13–14) Ta tako velik dar, ki mi ga je podelil Bog in mi ga vedno znova podarja, morem spoznati in bolje

ČE ME PREGANJA OBČUTEK KRIVDE TUDI POTEM, KO SEM SE SPOVEDAL SVOJIH GREHOV, MI BOG SAM JAMČI, DA ME OSVOBAJA VSAKRŠNE KRIVDE, ČE SPREJMEM NJEGOVEGA SINA JEZUSA (PRIM. RIM 8,34).

sprejemati, če vestno sodelujem pri svoji osebni rasti. Ali to zares delam?

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

PISMO p.IVANA PLATOVNJAKA Bog mi je dal telo in to je več kot »samo en del« mene: to je moj telesni jaz, to je način bivanja, prisotnosti in komunikacije mojega jaza. Čim bolje funkcionira moje telo, tem boljši so lahko moji odnosi in komunikacije. Ustrezna uskladitev delovnega časa in počitka pomaga mojemu telesu, da se upira boleznim in da zmanjšuje njegovo izrabo. Bog me opominja: »Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha …?« (1 Kor 6,19) Čustva so velik dar, ki mi pomagajo čim bolj celostno živeti in delovati. Čustveno sem nezrel, ko zavoljo strahu skušam potlačiti svoja čustva ali pa, prav nasprotno, dopuščam, da me le-ta nekontrolirano »zanašajo«. Morda je najboljše vprašanje v zvezi z ugotavljanjem krščanske zrelosti naslednje: »Ali uživam v svojih čustvih?«

POMAGATI SOZAKONCU TOREJ POMENI POMAGATI MU V NJEGOVI RESNIČNI POTREBI IN NE, KAKOR SE TEBI ZDI.

Sv. Pavel pravi: »Veselite se v Gospodu zmeraj: ponavljam vam, veselite se!« (Flp 4,4) Svoj um lahko razvijam ali pa ga pustim zakrneti. Vsakič, ko vzamem v roke kakšno knjigo, ki me uči resničnega življenja, vsakokrat, ko poslušam neko predavanje, ki me spodbuja k razmišljanju, pomagam samemu sebi. Vsakič, ko samemu sebi dovolim razumeti drugo osebo oziroma dopustim, da ona mene razume, me to bolj bogati kot kakršna koli druga stvar. Prav tako postajam bolj človeški, ko z drugimi sodelujem pri uresničitvi nečesa (prim. Rim 12,5). Ko sam ali z drugimi molim ali premišljujem Božjo besedo, si pomagam živeti bolj polno. On mi je dal tudi darove. Kako čudovito bo, ko bom mogel nekega dne slišati, kako mi on govori: »Prav, dobri in zvesti služabnik. V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja.« (Mt 25,21) Moji darovi so Božja lastnina: s tem ko jih razvijam, sem deležen Božje sreče.

LJUBEZEN JE IZNAJDLJIVA. DOPUSTITA, DA POSTAJA TAKŠNA TUDI VAJINA LJUBEZEN.

Ljubiti pomeni pomagati drugim

Malo je takih, ki ne bi drugim pomagali, pa čeprav samo včasih. Prav gotovo vsak želi pomagati drugim, seveda na način, ki se mu zdi najbolj primeren. Obstaja pa tudi druga raven potreb: tista, ki jo drugi doživlja in ki se pogosto razlikuje od tiste, kakršno ti vidiš. O tej ravni govori Jezus: »Bil sem lačen, DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

vi pa ste mi dali piti; bil sem žejen, vi pa ste mi dali jesti.« Zato je zelo pomembno poslušati drugega, še posebej sozakonca, preden se mu odločiš pomagati. Če se ne potrudiš razumeti njegove resnične potrebe, mu – čeprav mu pomagaš – to ne bo kaj dosti koristilo. Pomagati sozakoncu torej pomeni pomagati mu v njegovi resnični potrebi in ne, kakor se tebi zdi. Te njegove potrebe so na vseh njegovih ravneh življenja. Koliko poznaš njegove telesne in čustvene potrebe? Koliko se zavedaš njegove potrebe po tvoji pomoči pri zdravljenju njegovih eventualnih čustvenih ran in pri emocionalnem dozorevanju? Ta pomoč je lahko raznovrstna: … posvetiti čas (prim. Rim 15,32); … poljubiti (prim. Rim 16,16); … poslušati, razumeti, postaviti se na njegovo mesto drugega (prim. Mt 7,12); … praznovati, slaviti skupaj (prim. Lk 5,29); … skupaj se navduševati (prim. 1 Tes 5,11); … drugemu dati čutiti, da je dobrodošel (prim. Rim 2); … pa tudi na druge načine … Nihče ne more vsega vedeti niti ne more ohraniti ogromno informacij, ki so nam danes na voljo. Zato si povabljen, da pomagaš svojemu sozakoncu, da pride do informacij, ki njega zanimajo in izgrajujejo. Če tega ne delaš, intelektualno ne napreduješ in (še en) tvoj talent, ki ti ga je podelil Bog, ostaja zunaj uporabe. Sv. Pavel je govoril: »V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte.« (Kol 3,16) Zelo zanemarjena pomoč je pogosto na duhovni ravni. To področje medsebojne pomoči se zanemarja zavoljo miselnosti, da smo v odnosu do Boga sami. Prav nasprotno: prve kristjane se je večkrat spodbujalo k temu, da so se med seboj duhovno podpirali (npr. ko je sv. Pavel priznal to potrebo tako v sebi kot v rimski skupnosti (prim. Rim 1,11–12). Apostol Peter pa pravi: »Kot dobri oskrbniki mnogotere Božje milosti strezite drug drugemu z milostnim darom, kakor ga je kdo prejel.« (1 Pt 4,10) Koliko bolj si povabljen ti, da s svojim sozakoncem deliš milosti, ki ti jih daje Gospod, in da odgovoriš tudi na potrebo sozakonca po tem, da bi bil slišan v tistem, kar doživlja v svojem odnosu do Boga. Ljubezen je iznajdljiva. Dopustita, da postaja takšna tudi vajina ljubezen, da bosta lahko med seboj izgrajevala Božje kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni in da se ne bosta nikoli naveličala iskati poti konkretne ljubezni drug do drugega. Naj vaju spremlja pri tem blagoslov adventnega in božičnega časa skozi vse novo leto 2012. p. Ivan Platovnjak DJ Jezuit p. dr. Ivan Platovnjak je duhovni spremljevalec društva Družina in Življenje

DECEMBER 2011

BOŽJE KRALJESTVO

RAZMIŠLJANJE O PRAVLJICI, MOJEM ŽIVLJENJU IN BOŽJEM KRALJEST VU Ko sem razmišljala, kaj bi napisala o Božjem kraljestvu, sem se spomnila neke pravljice. Naša vnukinja je zelo pridna bralka. Zato sem pred nekaj dnevi prebrskala škatle z otroškimi knjigami, da bi našla katero primerno zanjo. Med vsemi mogočimi slikanicami so se mi oči ustavile na Trnjulčici. Tako lepo se zgodba začne z opisom pravičnega in dobrosrčnega kralja Štefana, čigar sloves o veliki dobroti in prijaznosti sega tudi preko meja njegovega kraljestva. Celo v druga kraljestva. Pravični kralj in njegovo kraljestvo: vsi so živeli v miru in zadovoljstvu. Skoraj vsi. Pa se je le našel nekdo, ki je temu nasprotoval, ki tega ni sprejemal. In tudi kralj ni bil popoln: v svoji slabosti se je hotel maščevati. Kako lahko to primerjam z Božjim kraljestvom? Saj se ne da v popolnosti. A v meni vendarle vzbuja primerjavo. Ljudje so tam (v glavnem) živeli v miru, se ljubili med seboj, ljubili svojega vladarja. Tudi v Božjem kraljestvu naj bi bili taki odnosi med ljudmi in do Boga: polni sprejemanja, ne nasprotovanja, polni ljubezni, odprtosti, prijateljstva, gorečnosti za skupno dobro. Kdo si ne bi želel slediti gospodarju, ki mu je mar za svoje ljudstvo in ki svoje ljudstvo ljubi? Prepričana sem, da bi si vsakdo to želel. Ampak samo popoln vladar je zmožen ustvariti tako kraljestvo. To ne more biti niti kralj Štefan niti kakšen drug človeški vladar – ti vsi so nepopolni, vsak ima kakšno hibo ali napako. Le eden je, ki to zmore: Bog. Deset let je, odkar sem odgovorila na Božjo ponudbo, da mu sledim. Da vstopim v njegovo kraljestvo. Da spoznam, da ne potrebujem več pravljic, ampak se lahko sama prepričam, da kraljestvo popolne ljubezni obstaja. To je Božje kraljestvo, ki ga je ustvaril sam Bog, absolutni Stvarnik, absolutni vladar vsega, kar biva. Ker si je tako želel. Ker si je želel pristen, intimen odnos s človekom, z vsemi ljudmi, z vsem stvarstvom. Jezus, ki ga je Oče poslal, nam prinaša veselo novico: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr 1,15) Ni nam treba čakati in iskati, kje in kdaj ga bomo zagledali. Samo prepustimo se Sinovi ponudbi: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« (Jn 14,6) Bog nam v svoji veličastni ljubezni in usmiljenju vedno prihaja nasproti s ponudbo: tu sem, sprejmi me. Tu je moje kraljestvo, sprejmi ga. Jezus pa nam pokaže pravo pot, ki je v razdajanju, ki je v pravem pogledu – pogledu, usmerjenem nanj, ki nas vodi. Samo če bom sledila povabilu Očeta in se držala poti, bom resnično vstopila v Božje kraljestvo. To ni kraj, to tudi ni čas. To je stanje zadovoljstva, sožitja z bližnjimi, sreče, miru. Stanje, ki mi ves čas postavlja vprašanje, ali sem tega vredna. Kaj pa moje slabosti? Nepopolnost? Ali ljubim dovolj za Božje kraljestvo? Upoštevam bližnje? Ali naredim vse, s čimer lahko aktivno sodelujem v Božjem kraljestvu? Ali povsem konkretno: doma imam štiri otroke. Ali izkažem tem otrokom in vsakemu od njih dovolj ljubezni na njihov DECEMBER 2011

način? Se morda kdo čuti zapostavljenega? Kako se obračam nanje, kadar sem jezna, slabe volje, žalostna, nemočna, prazna? Jih dovolj pocrkljam, blagoslavljam? Jim sporočam, kako zelo so zaželeni? Večina teh otrok so rejenci. Kako izkazujem ljubezen do njihovih staršev? Občutijo otroci ob tem naklonjenost ali strah in zavračanje? Kajti močno je naročilo: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.« (Lk 18,16–17) Imam tudi moža. Ali sem mu dovolj v oporo ob njegovih obveznostih? Mu izkazujem ljubezen, spoštovanje? Ga moja drža pred drugimi dovolj osvetljuje (ga kažem v dobri luči)? Ga v resnici cenim? Sem mu dovolj zvesta? Ne le v dejanjih, ampak tudi v mislih in besedah? Doma imam še invalidnega očeta: se mu dovolj posvečam? Ali z zgledom uspem tudi otroke naučiti pravega odnosa do njega? Poskrbim dovolj dobro zanj tudi na drugih področjih, ne le z osebno nego in materialno skrbjo? Kako pa kaj moj odnos do moževih staršev? Sem jima dovolj v pomoč, v oporo? Se zavedam njune vrednosti v mojem in našem življenju? Tašča je bolna. Jo dovolj pogosto obiščem? Kako kvalitetno preživim ta čas z njo? Sem vsem tem – vsaj najbližjim – dovolj pripravljena prisluhniti? Kaj pa drugi? Prijatelji, znanci, župnik, katehistinja, učitelji, prodajalke v trgovini, kjer kupujem, uslužbenci v banki, na pošti, na občini, mimoidoči na cesti,… – v kakšni luči so moji odnosi do vseh teh ljudi, ki jih prav tako srečujem? Sama vprašanja. Pa vendar vsa vodijo v nebeško kraljestvo. In na nobenega ne morem sama zadovoljivo odgovoriti, kajti vsi odgovori so skriti v dejavnem življenju. Dejavno življenje pa je naše najboljše delo za Božje kraljestvo. Dajmo, gradimo ga skupaj! Bog ga je ustvaril za nas, Jezus je (odprl) vrata vanj, na nas vseh pa je, da z Božjo milostjo in pomočjo to čudovito kraljestvo dopolnjujemo, gradimo. Čas adventa je tudi čas spraševanja, kaj mi Božje kraljestvo pomeni. Kaj mi pomeni Jezus Kristus, njegov prihod med ljudi? Kako se bom obrnila do njega kot nebogljenega deteta – enega izmed nas? Pa tudi, kako sem pripravljena na njegov drugi prihod, ko bo Božje kraljestvo doseglo svojo popolnost in bo gospodar življenja terjal odgovore oziroma pokazal vsakemu posebej, kako aktivno je bilo njegovo udejstvovanje pri vzpostavljanju in širjenju Božjega kraljestva. Zatorej: »Budni bodite, stojte trdni v veri, možati bodite, bodite močni!« (1 Kor 16,13), »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo. (Mt 6,33) ab

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

BOŽJE KRALJESTVO

BOŽ JE K RA L J E ST VO NA Z EMLJI Gotovo smo že velikokrat molili Gospodovo molitev, ki jo pozna ves krščanski svet in se jo učijo tudi otroci od prvih let življenja. Gotovo sta jo večkrat molila skupaj tudi vidva kot zakonca, bodisi v stiski bodisi v zahvaljevanju in veselju. Oče naš je preprosta, neposredna in bogata molitev, v kateri takoj po nagovoru Očeta in slavi njegovega imena sledi kot prva in največja prošnja »pridi k nam tvoje kraljestvo«. To je preprosto vabilo, naj njegovo kraljestvo pride k nam, se nas dotakne in prežame nas in okolje, kjer živimo. Jezus sam je pogosto omenjal Božje kraljestvo. V teologiji je slišati, da je Jezus oznanjal evangelij Božjega kraljestva. Tudi na križu nad njegovo glavo je pisalo INRI: Iesus Nazarenus Rex Iudaeorum – Jezus Nazarečan, judovski kralj. Jezusovo zatrjevanje, da je kralj in da oznanja Božje kraljestvo, je povzročilo temeljni konflikt s farizeji in ostalimi judovskimi vladarji, med katerimi je bil najbolj vpliven Herod. Te vladarje je bilo neprestano strah, da jim bo uničil avtoriteto in moč ter jih kot pravičen človek, ki je imel uvid v srce človeka, obsodil in kaznoval. Niso mogli doumeti in sprejeti, da gre za drugačno kraljestvo, kraljestvo Boga v srcu človeka, in da se šele od tam lahko modro vodi kraljestva sveta. Niso mogli verjeti, da si nekdo lahko ne lasti politične oblasti, čeprav ima popolno moralno avtoriteto. Tu so se zamajala njihova temeljna prepričanja o človeku. Nenadoma so stali pred globljo resničnostjo človeka, kot so jo poznali in je bili vajeni. Kristus jih je našel v njihovih najglobljih namenih.

Kristusovo kraljestvo, ki prihaja v sredo tega sveta, je tako ura resnice, kjer se vse pokaže tako, kot je – koliko je v čem pristnosti in ljubezni. Božje kraljestvo je ogledalo, v katerem se ves svet in posameznik vidita taka, kot sta. Od tam postane vez edinosti, največja ustvarjalna in spoznavna moč – moč, ki zmore prenesti vse in biti zvesta do konca. In kaj to pomeni za vaju kot zakonski par ali za družino, ki sta si jo ustvarila? To bosta videla najbolje sama glede na vajino konkretno situacijo. Na splošno rečeno pa Božje kraljestvo med vama gotovo pomeni resnico, ponižno medsebojno priznanje omejenosti vpričo Boga. Pomeni tudi veselje nad bogastvom, ki si ga priznata in si ga posredujeta ali si ga posredujete z otroki. Je izvir med vama, za katerega nihče od vaju nima zaslug in iz katerega neprestano lahko črpata čisto studenčnico. Božje kraljestvo ni nikogaršnja last na zemlji, ker je Božja lastnina in si pusti biti v dialogu s človekom, nikakor pa se ne pusti posedovati. Zato tudi ni samo za vaju. Dopuščati Božji ljubezni, da deluje v vsakem od vaju in preko vaju, je klicanje Božjega kraljestva na ves svet. Tudi otroci bodo tako razumeli, kdo je Bog in kakšen imeniten kralj je. To pa je bistveno za podobo Boga, ki se oblikuje od rosnih otroških let dalje. p. Marjan Kokalj

v sodelovanju z občino Brežice, KS Dobova, konjerejskim društvom, društvom kmečkih žena, likovno družino Franc Bogovič Dobova in turističnim društvom Dobova.

vas vabi na

Žive jaslice

ki bodo 25. 12. 2011 ob 17. uri na prostoru za župnijsko cerkvijo v Dobovi. TISKARNA ZA VSE IN VSAKOGAR

PEKARSTVO KLEMENČIČ DEAN s.p. Ulica bratov Gerjovič 45 8257 Dobova Tel.: 041 670 148, 041 254 208

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DECEMBER 2011

ŽIVETI S SVETIM PISMOM

POGOVARJAJ SE Z BOGOM!

Molitev je resnično le preprost pogovor med teboj in Bogom. (Billy Graham) Bližajmo se torej z zaupnostjo prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala. (Heb 4,16) Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. (Flp 4,6) Vztrajajte v molitvi, bedite v njej in se zahvaljujte. (Kol 4,2) GOSPODOVE oči so uprte v pravične, njegova ušesa v njihovo klicanje. (Ps 34,16) Kliči me in ti bom odgovoril; povedal ti bom velike in nedoumljive reči, ki jih nisi poznal. (Jer 33,3) In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili. (1 Jn 5,14–15) Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosíte in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno. (Jn 16,24)

DECEMBER 2011

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

NAŠ POGOVOR

M IL AN K N EP Ker so danes duhovniki zelo »na prepihu« in se ljudje marsikdaj vprašamo, ali je kje še kdo, ki s svojimi besedami in delom praktično udejanja evangeljsko sporočilo, smo tokrat k pogovoru povabili župnika Milana Knepa, ki že tri desetletja opravlja delo škofijskega duhovnika. Polovico tega časa je namenil delu z mladimi, katerim tudi danes, ko je župnik v župniji Ljubljana – Moste, posveča pozornost. Je duhovnik, ki išče odgovore na problematiko današnjega časa in nam je bil pripravljen ponuditi svoj pogled in razmišljanje o Cerkveni praksi. Se nam lahko na kratko predstavite? Kje ste se srečali z vero in kako ste zaslišali Božji klic, da posvetite svoje življenje Bogu? Zadnjih enajst let sem župnik v župniji Ljubljana – Moste, od leta 2004 vodim Medškofijski odbor za kulturo, v obdobju 1985–2000 sem deloval na področju mladinske pastorale kot voditelj Medškofijskega odbora za mladino, SKAM, MIC itd.

Podoba Božjega kraljestva nam je tuja tudi zato, ker je vzeta iz kulture, ko je bilo kraljestvo metafora za raj. Bilo mi je dobrih sedem let, ko sem opazil, da nekateri ljudje niso verni. Spominjam se pogovora z babico, ki sem jih izrazil začudenje, zakaj nekateri ljudje odklanjajo nekaj, DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

kar je bilo zame samoumevno. Njenega odgovora se ne spominjam. V resnici ga niti nisem potreboval, ker bi mi povedal manj kot tisto, kar sem že bil, namreč absolutno umeščen v svet vere. Tako je ostalo do danes. Nevere nikoli nisem občutil kot možne alternative. Bit vere mi je bila darovana, zato ne v osnovni šoli ne v gimnaziji, torej v deklariranem ateističnem okolju, nisem občutil nikakršnih pritiskov na svojo vero. Zame je bila vera absolutna, zato me ni niti najmanj motilo, če so v medijih vero prezirali, če so jo spodbijali učitelji in sošolci ali kdo drug. Zunaj prostora vere nisem priznaval nobene avtoritete – čeprav se tega niti nisem zavedal –, ki bi lahko s svojo besedo in zgledom vplivala na moje versko prepričanje. Ateistično okolje ni bilo nevarno za mojo vero, zato me ni ogrožalo in v njem nisem videl nič sovražnega, pač pa kvečjemu nekaj inferiornega. Seveda se je vse to dogajalo na nezavedni ravni. V tej prejeti biti vere korenini tudi moj duhovniški poklic. Čeprav je bit vere filozofski pojem, ima zame izrazito bivanjski pomen.

DECEMBER 2011

NAŠ POGOVOR Kako naj sodobni človek v današnjem času odgovorno živi vrednote, ki nas jih uči Cerkev? Tu mislim na konkretno politično in družbeno situacijo ter zgodovino, s katero smo Slovenci zelo zaznamovani.

postnim časom, binkoštimi in adventom. Seveda na tem mestu tega ne morem osvetljevati. Za mnoge je božični čas zaradi jaslic in spokojnih zimskih večerov v krogu družine duhovno najbolj bogato obdobje cerkvenega leta. Nemara je v ozadju vprašljivo razumevanje tega, kaj je pravzaprav tisto, kar ljudje za božič doživljajo. Morda večina občutkov, ki nas v tem času spreletavajo, sodi v

Ne obstaja nikakršen oznanjevalno-pastoralni marketing, ki bil dolgoročno učinkovit. Duhovniki čutimo z vseh strani pritisk, da moramo zagotavljati množično krščanstvo. Povsod se preštevamo in vsi, tudi laiki, kar naprej Bilo mi je dobrih sedem let, ko sem opazil, sprašujejo po številu udeležencev. Cilj da nekateri ljudje niso verni. Spominjam se pastorale tako ni rast Božjega kraljestva pogovora z babico, ki sem jih izrazil začudenje, po zakonitosti rasti gorčičnega zrna, zakaj nekateri ljudje odklanjajo nekaj, kar je ampak pritegniti čim širši krog ljudi. bilo zame samoumevno. Temu cilju prilagajamo vsebino in način dela. Slovensko katolištvo si še naprej prizadeva pokriti čim več sfero psihičnega. Za otroke je to čisto dovolj, za odrasle področij družbenega življenja, čemur z drugo besedo pa najbrž ne. Meni se božič dogaja, če smem tako reči, pravimo katoliški integralizem. Za »pokrivanje« prostora v adventu. Pri tem ima ključno vlogo adventna Božja potrošimo glavnino časa, moči in sredstev, globina pa beseda in nato še devetdnevnica pred Brezmadežno in ostaja nedotaknjena. Ni druge poti, kot model zgodnjega božična devetdnevnica. Ob Izaiju prepoznavam, da je v krščanstva. Kar pomeni, da naj vsak od nas, ki veruje v meni navzoča neka nerazložljiva praodločitev za Drugo. Kristusa, na svojem omejenem prostoru postavi znamenje To stanje duše bi lahko pripisal milosti. Kajti ne vem, zakaj odrešenja. Nekega dne se bodo morda ta znamenja imam to praodločitev in zakaj je nekateri nimajo. Obhaja me povezala v mrežo, imenovano nova krščanska kultura. nekakšna predmiselna odprtost za drugost, za skrivnost, Toda ne vemo, ali je to tudi Gospodov cilj. Ne vemo, v katero se ne umešča nič kategorialnega. Najbrž bi to ali tudi Gospod hoče novo pokristjanjenje Evrope, ki kdo imenoval Božji dotik. Tej opredelitvi se izogibam, ker bi bilo po obsegu primerljivo s pokristjanjevanjem po je lahko varljiva in samovšečna. Te skrivnostne notranje Konstantinu. Ne moremo si zastaviti cilja, kot denimo: naravnanosti na Drugo ni mogoče opisati in je v svojem nova krščanska Evropa. Projekt nas absolutno presega. notranjem svetu ne umsko izčrpati, še manj pa podvreči Lahko pa vsakomur pokažemo in povemo, kdo je razlog racionalnemu nadzoru. Posest te izkušnje ne podeljuje ne našega upanja. meni ne komur koli drugemu, ki jo ima, nobene avtoritete Čisto po nepotrebnem smo katoličani na Slovenskem za govor o njej. Ali je mogoče kaj racionalnega reči o ujeti v družbene antagonizme, ki jih podžiga nerazčiščena tipičnih Izaijevih adventnih podobah: »Volk bo prebival z polpretekla zgodovina. Katolištvo je univerzalno, zato naša jagnjetom in panter bo ležal s kozličem. Teliček in levič bitna identiteta ni slovenstvo, ampak krst, pripadnost se bosta skupaj redila … Krava in medvedka se bosta Kristusu. Najprej smo Kristusovi in šele nato Slovenci, skupaj pasli …« (Iz 11)? Ne sedaj ne v večnosti se ne sicer lahko to, kar je časovno in kulturno pogojeno, bo uresničilo, kar govori Izaija, in vendar je njegovo povzdignemo na raven svetega. Kadar čemur koli oznanilo nabito s smislom. S konkretnimi podobami govori zemeljskemu, kamor sodita tudi nacionalnost in dosežki o neopisljivem. In čeprav tega, kar govori, ni in nikoli ne človeške kulture, pripišemo svetost, spočnemo ideološki bo, vemo, da to, kar podobe presega, že je. spopad. Za našo notranjo svobodo je še kako pomembno, da se osvobodimo zaznamovanosti z dvema skrajnostma: Biti kralj je v očeh preprostih ljudi pomenilo z nacionalnimi miti na eni strani in s biti rešen težaškega dela, biti osvobojen praznim kozmopolitizmom na drugi posledic izvirnega greha, med katerimi je tudi strani. Iskanje slovenskih korenin in delo, ko zemlja rodi trnje in osat, človek pa v zavzemanje za utrjevanje narodne znoju svojega obraza je svoj borni kruh. identitete nas praviloma vodi v razkrivanje boleče ambivalentnosti naše preteklosti in ne v veselje, ki Zakaj je nam, kristjanom, tako tuje razmišljati o Božjem nam ga podarja krstno maziljenje za duhovnika, kralja kraljestvu? Smo premalo poučeni o tem, da smo in preroka. Kozmopolitski liberalizem pa nam tako ali tako Kristusovi odposlanci, da to kraljestvo prinašamo ne daje nobene globlje možnosti za odgovor na vprašanje sodobnemu človeku? kdo smo. Podoba Božjega kraljestva nam je tuja tudi zato, ker Tokrat smo želeli govoriti o Božjem kraljestvu, ki se je vzeta iz kulture, ko je bilo kraljestvo metafora za raj. nam te dni lahko preko Jezusovega rojstva na poseben Biti kralj je v očeh preprostih ljudi pomenilo biti rešen način približa. Kako vi čutite, da se Božje kraljestvo težaškega dela, biti osvobojen posledic izvirnega greha, približa zemeljskemu človeku? Ste vi osebno kdaj med katerimi je tudi delo, ko zemlja rodi trnje in osat, človek pa v znoju svojega obraza je svoj borni kruh. Kdor izkusili tak Božji dotik? je bil na dvoru, ni trpel pomanjkanja. Morda smo povsem Rad imam božič, toda če prav pomislim, je ta čas zame pozabili, da se je celo Evropa, kot dolgo najbolj razvita šele na petem mestu po pomenu: za velikonočnim jutrom, celina, rešila splošne lakote šele v 20. stoletju, ko je v DECEMBER 2011

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

NAŠ POGOVOR

kmetijsko pridelavo vstopila kemija. Če skrajšam: biti deležen dobrin kraljestva je bilo za ljudi skozi tisočletja isto kot ne trpeti posledic izgona iz raja oziroma iz kraljestva blaginje. Temu pa lahko dodamo še negativno družbeno

Eve po padcu. Rad bi, da bi verni v naši župniji postopoma razumeli, da se ne rodimo kot angeli, pa tudi ne kot nepopisan list, kot je učil angleški filozof John Locke (1632–1704); in to njegovo zmoto ponavljajo psihologija, pedagogika in druge vede o človeku vse do danes. Pač pa nas od spočetja Ne da ljudje besede odrešenje ne bi razumeli, naprej obvladuje naša ranjena narava, ampak mislijo, da ga ne potrebujejo. namreč dejstvo, da vsa naša dejanja, čustva in intelekt obvladujejo napuh, lakomnost, nečistost, požrešnost, jeza, konotacijo. Monarhije v nasprotju z republiko veljajo za lenoba itd. Ker je prav vse, kar naredimo, omadeževano z družbeni anahronizem. Če že kje imajo monarha, ta vsem prej naštetim, je silno težko kar koli urediti v zakonu, funkcionira brez večine nekdanjih kraljevskih atributov, družini, družbi, politiki, gospodarstvu itd. Zato prav nobenih pooblastil in privilegijev. problemov ne moremo uspešno preseči zgolj z delovanjem Verjetno je danes bolj ustrezno, da namesto o širjenju od zunaj; greh, popačenost sta v nas. In ta zmeda, ki tiči Božjega kraljestva govorimo o odrešenju. Prav za to v našem mesu in krvi in v vsej naši psihi, nas sili v eno v Kristusovi skrivnosti tudi gre – »Kristus je človekov samo iracionalnost naših dejanj in odzivanj. Nad vsem tem, odrešenik,« je poudarjal pokojni papež Janez Pavel II. A kar je v nas, ljudje nimamo nobene učinkovite moči. Zato potrebujemo Kristusa, odrešenika; pa ne toliko zaradi eshatološke prihodnosti, temveč zaradi tega trenutka, ki ga živimo, ko se nam zaradi Pač pa nas od spočetja naprej obvladuje greha, ki prebiva v nas, skoraj vse sfiži. naša ranjena narava, namreč dejstvo, Resnice o bitnih razlogih za potrebo po da vsa naša dejanja, čustva in intelekt Odrešeniku ni lahko približati sodobnemu obvladujejo napuh, lakomnost, nečistost, človeku. Prvi razlog je novodobna antropologija požrešnost, jeza, lenoba. – razumevanje, kaj je človek – ki je zelo sekularna. Drugi razlog pa je v kulturi, ki še vedno stopnjuje nihilizem, se pravi iracionalno žal tudi s to govorico sodobnemu človeku nismo nič bližji. zakrknjenost do Boga in njegove ljubezni. Človek bolj Ne da ljudje besede odrešenje ne bi razumeli, ampak uživa v lastnem razkroju – kajti potem se mu ni treba mislijo, da ga ne potrebujejo. Prav zato vztrajam, da bo odpovedati nadutosti – kot pa da bi se ponižno odprl za prvi motiv poslikave našega prezbiterija slika Adama in Božjo ljubezen. Raje ostaja Prometej, ki se vso večnost DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DECEMBER 2011

MAŠ POGOVOR trpinči, kot da bi postal otrok, stopil pred Očeta in ga prosil odpuščanja. Kar nekaj let ste delali v mladinski pastorali in ste odgovarjali mladim s ponudbo tedanjega časa. Kako pa je danes? So mladi res tako »drugačni« in jim Cerkev ne zna ponuditi tistega, kar bi jih pritegnilo? Je torej Cerkev tista, ki ne gre v korak s časom?

Sprašujete, ali Cerkev ne gre več v korak s časom. Ko pomislim, kaj sam delam pri mladinski skupini, ko pomislim na mrežo oratorijev v Cerkvi na Slovenskem, pripravo na birmo itd., mi nek glas globoko v meni pravi, da gremo v korak s časom, vendar na škodo ljudi in oznanila. Izgubljamo se na površini v strahu, da bi še teh nekaj mladih izgubili. Menim, da nimamo poguma za poglobljen razmislek o tem, kaj delamo. Kot finančniki in drugi si tudi mi pred nepravim prilagajanjem zatiskamo oči. Mislim, da ne bomo ukrepali, dokler se ne bo še to ustavilo.

Ljudje se od pradavnine do danes skoraj nismo spremenili. Temeljne potrebe, strahovi in grehi so skozi tisočletja enaki. O tem pričajo arheologija, umetnost in religijska besedila. Popolnoma pa se je Napadi od zunaj se našega notranja spremenila kultura, v kateri vedno »isti« duhovnega jedra niti ne morejo dotakniti. človek živi. V prvi polovici 20. stol. je, Zato se ne jezimo in ne kličemo maščevanja, denimo, vso evropsko mladino, verno temveč ponavljamo za svetimi mučenci: »Oče, in neverno, gnala volja, da bi spremenili svet. Živeli so v prepričanju, da so prav odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« oni generacija, ki jim zgodovina nalaga odgovornost, da vse postavijo na nove Kristjani smo s strani medijev neprenehoma temelje. Dikcija gesel, parol, literarnih besedil, društvenih bombardirani s šokantnimi novicami, kaj je v Cerkvi programov itd. se glede na idejno pripadnost ni dosti vse narobe, Kako naj se o vsem tem pogovarjamo v razlikovala. Pomislimo na bl. Alojzija Grozdeta in njegovo službi, šoli, z ljudmi, ki jim te novice pridejo prav za predanost za služenje Cerkvi in narodu. Izrazi, ki jih je obtoževanje? za to notranjo naravnanost uporabljal, so bili v marsičem podobni govoru njegovih idejnih nasprotnikov, le da je bil Naše izhodišče je ljubezen do Cerkve, ki je orodje on za svete cilje pripravljen žrtvovati celo svoje lastno odrešenja za vse ljudi. Če za vsako ceno ne zagovarjamo, življenje, medtem ko so njegovi nasprotniki za dosego kar je v Cerkvi res narobe, in če obenem sogovornik ciljev raje pobijali druge. Iz duha tistega časa se je na ve, da je za nas Cerkev mnogo več kot to, kar napada, primer rodila tudi pesem Povsod Boga. Čeprav vsebina bomo v njem vendarle zasejali kanček dvoma, če je pesmi ni sporna, pa je bila tedaj zelo vprašljiva metoda, s kritiko spodrsljajev smiselno zavreči tudi Kristusa in kako v praksi to uresničiti. Hočem reči: mladim je danes njegov evangelij. Ljudi zelo težko o čem prepričamo, ker družbena zavzetost popolnoma tuja. To je tudi eden od imamo praviloma opravka z apriornimi stališči, stereotipi, razlogov za profesionalizacijo vojske. Predvojna pastorala predsodki, privoščljivostjo in še marsičem drugim. Učinkuje mladih je bila vsaj na zunaj zelo uspešna, ker je imela v pa stanovitnost, ki ji je tuj fundamentalizem. Napadajo nas toliko bolj, kolikor bolj čutijo, da nas prizadenejo. Toda kulturi časa izjemno jasno vstopno mesto. Še štirideset let nazaj so mladi radi diskutirali o verskih prizadetost je vendarle nekaj površinskega. Napadi od vprašanjih; iskanje resnice je bila maksima tako verne zunaj se našega notranja duhovnega jedra niti ne morejo kot socialistične mladine. Prvi so preverjali trdnost verskih dotakniti. Zato se ne jezimo in ne kličemo maščevanja, resnic v odnosu do modernih miselnih tokov, drugi pa temveč ponavljamo za svetimi mučenci: »Oče, odpusti so se poglabljali v marksizem. Danes je zanimanje za jim, saj ne vedo, kaj delajo.« utemeljitev osebnega pogleda na svet ali svetovni nazor zamenjalo zanimanje za eksistencialna vprašanja; toda Gospod Milan, zelo se vam zahvaljujemo za vaš čas in ta gredo v vse večje poplitvenje in končujejo na ravni vse zaupane misli. Upam, da se bomo kristjani znali oprijeti Jezusovega odrešenja, saj se nam bo na ta vprašanja: kako se počutim in kaj mi je v užitek. način prav v času božičnih praznikov približalo Božje Popolnoma se je spremenil tudi odnos do telesa. Pred kraljestvo. Naj vas Gospod blagoslavlja pri vašem dvajsetimi leti so mladi, ki so prihajali na počitniške tedne delu še naprej. na Dugi otok, ves teden brez težav preživeli brez tuširanja, ker pač ni bilo dovolj sladke vode; letos so mladi v Piranu Pogovor sem pripravila Petra Berčan zahtevali možnost za tuširanje trikrat na dan, sicer bi bili čisto nefunkcionalni in neznosni. Neka gospa mi je pred leti dala pismo svoje tete, ki je sredi vojne pisala pismo Francetu Balantiču. To je prava mistika ljubezni dveh mladih src. Takšna ljubezenska besedila V prejšnji številki nam je ponagajal danes ne nastajajo; mladi takšne globine ljubezni sploh tiskarski škrat. Pogovarjali smo se z dr. več ne poznajo. In če je vera še globlja kot ljubezenska Stankom Gerjoljem (in ne Gergoljem). Dr. izpoved dveh mladih ljudi, potem je razumljivo, da mladi Gerjolju in vsem bralcem se za neljubo duhovnega sveta skoraj več ne zaznavajo. Padli so kulturni in antropološki temelji verovanja. napako iskreno opravičujemo. Lahko bi seveda z razmislekom o odnosu med vero mladih Uredništvo glasila DiŽ in kulturo ter navajanjem razlik še nadaljeval, vendar bi to presegalo možnosti tega pogovora. DECEMBER 2011

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

ODGOVORNO STARŠEVSTVO

BITI ODSEV BOŽJEGA KRALJESTVA Adventni, božični čas ... Z Marijinim »zgodi se mi po tvoji besedi« se nam je približalo Božje kraljestvo. In na tisti prvi sveti večer, ko se je rodil Jezušček, se nam je Božje kraljestvo še bolj približalo. In z Jezusovim življenjem, oznanjevanjem, trpljenjem in vstajenjem se je to približevanje Božjega kraljestva še stopnjevalo. Prav gotovo se nam z rojstvom vsakega otroka približa Božje kraljestvo. Kakšno ljubezen in nežnost izvabi iz človeka takle dojenček, ki je še čisto Božji, nam pravkar darovan iz Božjih rok! Kako očara njegov nasmeh! Je kot nasmeh Boga samega! »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo.” (Mr 10,14) In kakšni so ti otročički? Popolnoma zaupajo mamici in očku, imajo ju radi, so veseli, razigrani, iskreni, čisti v srcu. Kot da so še v polnem sozvočju z ljubeznijo, resnico, lepoto! Sem jaz takšen Božji otrok? V vsakem od nas je takšen Božji otrok. Je pa prekrit s prahom in pepelom greha. In Bog prihaja na svet – vsak dan prihaja na oltar, da bi odstranil to nesnago! Imamo upanje! Božje kraljestvo je na dosegu roke, toda moramo sodelovati. “Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.” (Mt 18,3) V naši družini imamo letos že šestič to milost, da zremo nasmeh Boga samega, da dete, naš Janez Pavel, v vseh nas vzbuja tista najgloblja in pristna čustva ljubezni in nežnosti. V prejšnji številki ste lahko prebrali, s kolikšno pozornostjo in ljubeznijo nama je Gospod izročil ta nepričakovan dar. Dovolite, da vam tokrat odstreva pogled še za tri dni nazaj. Do 18. 12. 2010 nisem niti za hip pomislila, da bi morda bila lahko noseča. Za ta dan pa sem bila prijavljena na neko delavnico, ki pa je zaradi obilnega sneženja odpadla. Zvečer tega dne, ko je Štefko že spal, me je prešinila misel,

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

da sem pred mesecem dni, ko sem se na to delavnico prijavljala, pomislila, da bo prav zoprno, ker bom skoraj zagotovo imela ravno v tem času menstruacijo. Pa je še ni bilo. Pomislila sem: No, če sem pa zdaj noseča – kar se mi je zdelo popolnoma nemogoče – potem bo pa temu otroku moralo biti ime Emanuel. Še vedno 99 % prepričana, da to ne more biti res, sem mirno zaspala. Kot je postala v zadnjih dveh mesecih moja navada, sem naslednje jutro najprej sedla k branju dnevne Božje besede. Berilo je bilo iz Izaijeve knjige. Brala sem: “Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel” (Iz 7,14). Če prejšnji večer ne bi pomislila na ime Emanuel, bi najbrž to besedilo pripisovala zgolj iztekajočemu se adventu. Tako pa me je spreletelo, da morda Gospod hoče nekaj povedati MENI. Pa sem misel takoj potlačila in poiskala še evangeljski odlomek. Bil je odlomek iz prvega poglavja Matejevega evangelija in v njem navedba preroka Izaija! “Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar v prevodu pomeni Bog z nami” (Mt 1,23). Kaj pa zdaj? Ah, malo preveč bujno domišljijo imam. Misel mi ves dan ni dala miru. Vse skupaj sem zaupala Štefku. Hitro se je vživel in bil z največjim veseljem pripravljen sprejeti to nepričakovano darilo. Jaz pa sem kar lezla vase. Zdi se res neverjetno, ampak naslednji dan, torej 20. 12. je bil za berilo predviden popolnoma isti odlomek iz preroka Izaija! Pred seboj sem imela Besedo med nami in bila prepričana, da je napaka. Pogledala sem v namizni koledar Družine – isto! Pogledala sem še v koledarček Vzgoja – isto! Zdaj sem obsedela. Prestrašena, zaskrbljena, vzhičena nad tem, da mi je Gospod tako osebno spregovoril, in 99 % prepričana, da sem noseča. Zadnji procent je dodal še test, ki sem ga še istega dne naredila. In v evangeliju tega dne mi je Gospod ponujal tudi Marijin odgovor: “Zgodi se mi po tvoji besedi” (Lk 1,38). Nadaljevanje vam je znano iz prejšnje številke. Naslednji dan nama je Gospod namenil besede iz preroka Sofonija 3,14,16b,17 in še naslednji dan iz 1. Samuelove knjige 1,28. Božja beseda je zares živa, delujoča in obrodi sad. V vsakem trenutku, ko nama je težko in naporno, oživijo te besede v naju in hkrati z njimi zaupanje, da je Gospod z nama in da nama v svoji ljubezni ni naložil več, kot bi zmogla. Tako imamo ob letošnjem božiču malega Jezuščka. Ni mu sicer ime Emanuel, kot sem želela jaz. Smo izbrali atijevo varianto, Janez Pavel, saj Štefko pravi, da je ta otrok sad Teologije telesa bl. Janeza Pavla II. Res smo hvaležni Gospodu za ta čudovit dar! Kako je tak otročiček zares še neskaljen odsev Božje podobe, kako blagodejno vpliva na ostale bratce in sestrici, kako se ob njem raznežijo, kako blaženi so, ko se jim nasmeje ... In ker imamo ravno pravšnjega dojenčka, so nas iz sosednje župnije povabili, da bi za božič sodelovali pri živih jaslicah. Sprejeli smo. Ker svetemu Jožefu nekako pritiče brada, se je Štefko odločil, da bo namesto umetne

DECEMBER 2011

ODGOVORNO STARŠEVSTVO

brade imel svojo lastno. Torej je brada začela rasti. Kmalu je ugotovil, da mu je ta odločitev odprla pot k oznanjevanju Božjega kraljestva. Dela z ljudmi in kar nemalo jih sreča vsak dan. Ob taki spremembi pride na plan vse vrste pripomb in vprašanj. (Najpogostejše je: A ti posodim za britvice?!) Skratka, beseda da besedo in ‘’Jožef’’ spregovori. No, ko se takole počasi vživljamo v vlogo Svete družine, sem se spomnila na zapis o Sveti družini, ki nam ga je pred časom posredovala gospa Alenka Kolšek (v okviru predstavitve delavnic priprave na puberteto Odkrij deželo življenja): Sveta družina: – v tej družini kljub revščini in begunstvu vladajo vedrina, nasmeh, slavljenje Boga; – v tej družini ni živčnosti, jeze, očitkov, slabe volje; – v tej družini se moli; – v tej družini vlada skromnost; – v tej družini ljubijo delo; – v tej družini kraljuje ponižnost; – v tej družini spoštujejo red: nadnaravni, moralni, materialni. To je odsev Božjega kraljestva: nasmeh, vedrina, slavljenje Boga! Ob tej misli se je v meni takoj porodilo vprašanje: In v kolikšni meri je naša družina odsev Božjega kraljestva?

DECEMBER 2011

Seveda osnova tega odseva sva midva kot mož in žena, najin odnos. Pri gradnji in rasti najinega odnosa ne moreva dovolj poudariti neprecenljivosti seminarjev za zakonce in sodelovanja v zakonski skupini. Bog ve, kje bi bila brez tega! Potem je tu še najin odnos do otrok. Otroci pa seveda posnemajo zgled staršev. In ko jih takole opazujva in vidiva v njihovih reakcijah in odnosih sebe kot v zrcalu, vedno znova ugotavljava, da se morava še veliko naučiti, obrusiti in poboljšati. Zdi se mi, da več kot je članov v družini, težje je doživeti skupne trenutke, ko bi bili vsi usklajeni, ko nihče ne bi bil slabe volje ali živčen ali jezen ali nezadovoljen ... Potrebno je toliko več potrpežljivosti, dopuščanja in sprejemanja drugačnosti, prilagodljivosti, iskanja kompromisov ... So pa ti trenutki, ko jih tu in tam le uspemo doživeti, toliko bolj dragoceni, bogati, osrečujoči; zares, kot bi uzrli odsev Božjega kraljestva. Sodobna naglica in materializem (tudi v smislu preštevilnih popoldanskih dejavnosti otrok in to še v nadpovprečno številni družini) nam zelo hudo zastirata ta odsev. Gospod pa pravi: “Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka? Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.” (Mt 6, 25–33) Mateja in Štefko Količ

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

BITI TAŠČA/TAST

NAJIN ČUDEŽ V času, od kar se nismo »slišali« (beri: pisala in brali), smo »pridobili« enega vnuka in ta isti naš vnuk je za par dni »zamudil« svojo (zadnjo) prababico, saj je svojo pot na naši obli zaključila tudi moja mama. Dva zemeljska prehoda sta si sledila tako blizu, da je doživljanje obojega nemogoče opisati z besedami. Zakaj omenjam mamo? Zato, ker verjamemo, da je tudi ali pa predvsem ona izprosila vnuka. In ko je bil že skoraj tu, je odšla. Bog nam je sporočil: pustite življenje, da gre tja, za kamor je zorelo in dozorelo, in glejte nov čudež na svetu. In kaj pomeni ta »čudež« – vnuk, ki živi pri nas, za naju, kot stara starša? Najprej veliko veselje. Ko se vračam domov in vem, da je tam, mi morebitne temne misli odplavajo. Ko ga pogledam, me vzame zase. Ko opazujem njegova starša, kako sta nanj »pripeta«, se mi porodi občutek hvaležnosti Bogu zanju, zanje. Nekje sem prebrala zapoved, ki pravi »Spoštuj očeta in mater svojih vnukov«. Pa mi, nam, dragi stari starši, to uspeva? Vsak si naj odgovori sam. Ja, kako pa »zgleda« spoštovanje? Ali to pomeni, da stopim v njihovo stanovanje (jih obiščem) le, če me povabijo? Ali da grem k njim, zdaj ko imata otroka in potrebujeta pomoč, čim pogosteje? Ali je prav, da samo ponudim pomoč? Da opravim, kar vidim za potrebno, kar sama od sebe? Da ponudim svoje »recepte«, da bodo vedeli, da bodo znali, saj je to prvi otrok in nimajo izkušenj? Ali pa, kot včasih slišim, ne smem ničesar reči, ker je zdaj vse drugače. Je še kje tu zame, za naju mesto? Je. Pri čudežu – za čudenje. Da ta mali (in vsak dan večji) čudež opazujeva, ga prepoznavava, mu sporočava, da ga imava rada, da

je vreden. In predvsem, da vse to iskreno nosiva v sebi in sporočava tudi novima mami in očetu. To se mi zdi najpomembnejše. Onadva sta zdaj v popolnoma novi vlogi. Dobro jo bosta zmogla, če bosta potrjena kot starša tudi od naju. Pa ne smeva pozabiti, da je Stvarnik tudi v njiju položil moč za starševstvo. Ta moč bo lažje rastla, če ne bo obremenjena z najinim odkritim ali prikritim presojanjem. In ne bo potrebe braniti se pred nasveti, ampak povprašati po njih, poprositi za pomoč, ko jo bosta zares potrebovala. In bosta za prejeto tudi hvaležna. In hvaležnost bo za naju prijetna. Pa bo sklenjen krog dobrega. Kot bo v nasprotnem sklenjen tudi krog težav in slabega počutja enih in drugih. Pa ne le to. Skupaj bomo tako gledali na novo življenje kot na nekoga, ki ga odkrivamo, ga spremljamo na njegovi življenjski poti, ga sooblikujemo. Seveda, midva kot stara starša na drugačen način, z drugačno odgovornostjo. Predvsem s spoštljivostjo, bolj s podarjanjem časa kot s podarjanjem materialnih dobrin. Z molitvijo, ki je je lahko mnogo, saj lahko vsako »drobnarijo« položiva pred Njega. Da nam tako nov človek ne bo predstavljal le »kup« takšnih in drugačnih obveznosti, odpovedi, strahov, kjer bosta starša komaj zmogla, midva pa »morala« pomagati, saj mlada starša ne znata, saj midva bolje veva, kaj je za njih dobro … Kar sem zapisala, ne pravim, da že dobro obvladam. Tudi v teh izzivih si želim, želiva zoreti. Za zorenje pa nama je v pomoč odkrito odzivanje (zdaj že dveh) »najinih« mladih družin, za kar sva njim in Bogu hvaležna. Sabina

//w

: http

.si

diz . w w

Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran www.diz.si, kjer poskušamo vsem, ki so dnevno v stiku z internetom, predstaviti naše delo. Veseli bomo vsakega vašega odziva, mnenja, pobude ali predloga … Radi bomo odgovorili tudi na vaša morebitna vprašanja. Obiščite nas na spletu!

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DECEMBER 2011

MOŠKI ZAJTRK

TRETJI LETOŠNJI MOŠKI ZAJTRK

TV nas uspava, tabletka pa zastruplja. Učinki pa so bolj destruktivni kot učinki atomske bombe.

Število tri predstavlja popolnost. Čudovito je biti soudeleženec na srečanjih, na katerih se tradicionalno gradi drža Božjega, osebnega in družbenega. Na letošnjem novembrskem Moškem zajtrku v Krškem smo gostili direktorja tednika Družina, g. Toneta Rodeta, ki je zbranim možem predstavil knjigo Brez očeta (Fatherless), avtorja Briana Gaila. Knjiga je del trilogije, ki poskuša orisati ameriško tragedijo razpada vrednot v treh dejanjih (sledita ji še knjigi Motherless – Brez matere in Childless – Brez otroka). Nagovorile so me misli, ki jih želim na kratko podeliti z vami. Razviti zahodni svet danes živi v duhovni džungli, za katero je značilno, da človek ni več subjekt, ampak objekt. Človeško bitje je vredno le toliko, kolikor lahko preko njega/ nje dosegamo moč, užitek in denar. Ta uničujoča zmeda se je zelo poglobila prav z razvratom, ki se je začel pred 50 leti ob nastopu spolne revolucije. V tej revoluciji je bila tarča ženska, tako kot Eva v raju, ko je bila soočena sama s kačo. Kje je bil takrat Adam? Kje je bil takrat moški

in oče? Sodobni ženski je hudi duh naslikal prihodnost, v kateri bo sama odločala o življenju, o rojstvu in smrti nemočnega živega bitja, prihodnost, v kateri Bog ne bo dajal življenja, ampak bo o njem odločal izključno človek. Človeka je ustvaril Bog, po novem pa lahko človeka ustvari človek sam. Kakšna zgodovinska prevara je bila to! S kontracepcijo se je v takratno družino globoko zaril črv in začel delati nepopravljivo škodo, ki jo dela še danes. In moški je, tako kot starozavezni Adam kupil to hudičevo prevaro, preoblečeno v obljubo o svobodi in sreči. V resnici pa je med možem in ženo zavladala tema in družba se je namesto na poti v življenje znašla na poti v postopno smrt. In brez prevrednotenja vrednot bo konec naše »razvite« družbe zelo blizu. Današnje generacije plačujejo ceno greha opustitve in neangažiranosti takratnih moških. Največja napaka, ki so jo naredili, pa je bila v tem, da ničesar niso naredili. Enostavno jih ni bilo, ker so molčali. Družbeni razkroj se iz generacije v generacijo samo še poglablja. Pa četudi je bil namen kontracepcijske tabletke preprečevati splave, je splavov danes trikrat več kot pred tabletko. Da ne štejemo tistih splavov, ki se jih sploh ne zavedamo in so posledica hormonskih kontraceptivov. DECEMBER 2011

Kje torej začeti popravljati napake naših predhodnikov in tudi svoje, ki jih po njihovem vzorcu še vedno ponavljamo? Civilizacije, ki so se iz starega veka ohranile do danes, so preživele predvsem zaradi dejstva, ker so spoštovale vrednote. Osnovna celica družbe (čeprav se sliši klišejsko) je in bo ostala družina. Preoblikovanje sveta je mogoče samo preko družine. Odgovornost in vrednote, kakršne gojimo v naših družinah, imajo neizogibne posledice tudi zunaj družine, na stanje v družbi. Če je družbena kriza posledica pomanjkanja pristnega veselja do življenja, potem se začnimo odločati za Življenje. Za Boga, ki je resnica, lepota in ljubezen hkrati. Situacijo lahko rešimo tako, da začnemo zares (ne samo deklarativno) spoštovati drug drugega. Mož ženo, žena moža. Ne videti drug drugega samo kot objekt, od katerega bom imel/a koristi. Razbijmo predsodke, izbrišimo stereotipe, zdrobimo okove. Na prvem mestu pa poosebimo naš odnos z Bogom in iščimo pot iz tradicionalne v osebno vero. Valuta, s katero lahko to dosežemo, pa je ista in preprosta kot pred 100 leti: molitev, pozorno branje Božje besede, evharistija in občestvo verujočih. Treba je v akcijo. Ne smemo več molčati. Moški smo k temu poklicani kot pobudniki in nosilci odgovornosti. Ne gre za militantno nastrojenost, ampak za dejanje ljubezni – za iskanje in oznanjanje Resnice. Gre za miroljubno rezistenco. Gandhi ni prijel za orožje, pa je na miroljuben način premagal mogočni Britanski imperij. Kristjani nismo že samo zaradi tega, ker smo »pripadniki« neke vere in nismo nič boljši od drugih. Imamo pa kanček spoznanja več in lahko stojimo v prvih vrstah, ko bo šlo za predrugačenje vrednot v skladu z navodili za uporabo (Sveto pismo), ki nam jih je pustil Stvarnik in ki jih velikokrat poslušamo, a premalo slišimo in sploh premalo po njih živimo. Tako lahko primere zdrave hrbtenice in pokončnosti najdemo v Svetem pismu, med drugim tudi v odgovornosti in načelnosti Makabejcev. Bodimo sodobni vitezi, ki bodo služili z ljubeznijo in vodili s ponižnostjo. Naj naše (moje) mnenje oblikuje javno mnenje! Nisem jaz pomemben, ampak je pomembna Resnica. Zastonj prejemam, zastonj lahko dajem. Kaj pa potrebujem, da bi se oglasil in povedal svoje mnenje? Zakaj ga zadržujem zase? Vsak kristjan je poklican, da išče objektivno in absolutno Resnico, ki je neodvisna od mojega/tvojega/njegovega mnenja. Iščimo in spoznavajmo to, kar je dobro in resnično. Že res, da je osebno mnenje pod močnim vplivom javnega mnenja, vendar pa je Resnica nad vsakim mnenjem. Pomembna sta dva koraka: oblikovati mnenje, ki bo v skladu z absolutno Resnico, in to Resnico oznanjati. Potemtakem ne bom oznanjal več svojega mnenja, ampak Resnico. Za to pa ne potrebujem poguma, ampak ponižnost. Ponižnost, ki je v tem, da zastavim/tvegam dobro mnenje, ki ga ima okolica o meni zato, da bi še ostali prišli do Resnice. Na potezi smo danes! Kdo ve, ali jutri sploh bo?! Bojan

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

GOSPOD, NAUČI NAS MOLITI

V KRISTUSU (napisal Watchman Nee) Brez Kristusa sem le grešnik, v Kristusu sem odrešen. Brez Kristusa sem prazen, v Kristusu sem izpolnjen. Brez Kristusa sem slaboten, v Kristusu sem močan. Brez Kristusa ne zmorem nič, v Kristusu zmorem vse. Brez Kristusa sem poražen, v Kristusu sem zmagovalec. Kako mogočni in pomembni sta besedici »v Kristusu«! Da bi se – kakor je pisano – tisti, ki se ponaša, ponašal v Gospodu. (1 Kor 1,31)

KRALJEVO ZAVAROVANJE

Je najstarejše zavarovanje v zgodovini človeštva in edino zavarovanje, ki človeka varuje na sodni dan – varuje ga namreč večnega ognja. Je tudi edino zavarovanje, ki zagotavlja večnost. Zavarovalne police se nikoli ne spreminjajo. Tudi osebje zavarovalnice se ne spreminja. Donosi so preveliki, da bi jih mogli prešteti. ZAVAROVALNE PREMIJE: Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. (Rim 5,8) Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar.(Ef 2,8) Saj ste bili odkupljeni za visoko ceno. Zato poveličujte Boga v svojem telesu. (1 Kor 6,20) POGOJI SKLENITVE KRALJEVEGA ZAVAROVANJA: Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. (Rim 10,9) In zgodilo se bo: vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen. (Apd 2,21) KRALJEVO ZAVAROVANJE OMOGOČA: 1. ŽIVLJENJE Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. (Jn 3,16) 2. ZDRAVJE Odpušča vso tvojo krivdo, ki ozdravlja vse tvoje bolezni. (Ps 103,3) 3. OBLEKO Če pa Bog tako oblači travo na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo v peč, koliko bolj bo vas, maloverni! (Lk 12,28) 4. ZADOVOLJITEV VSAKODNEVNIH POTREB Moj Bog, bogat, kakor je, bo po svojem bogastvu v veličastvu potešil vse vaše potrebe v Kristusu Jezusu. (Flp 4,19) 5. MIR SRCA Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! (Jn 14,1) 6. KRALJEVO SPREMSTVO V ŽIVLJENJU Učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta. (Mt 28,20) 7. NOTRANJI MIR Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. (Jn 14,27) 8. VAREN DOM V OČETOVI HIŠI V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. (Jn 14,2–3) Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« (Jn 14,6 ) Najboljša novica: vse premije za kraljevo zavarovalno polico so že zdavnaj plačane. Plačal jih je Jezus. Vir: internet DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DECEMBER 2011

GOSPOD, NAUČI NAS MOLITI

OČETOVO LJUBEZENSKO PISMO

Mogoče me ne poznaš, ampak jaz vem vse o tebi, vem, kdaj sedaš in kdaj vstajaš, poznam vsa tvoja pota ... Celo vse lase na tvoji glavi imam preštete, zakaj ustvaril sem te po svoji podobi. V meni živiš, se giblješ in obstajaš, saj izhajaš iz mene. Poznal sem te, še preden si bil spočet, izbral sem te že, ko sem načrtoval stvarstvo. Nisi bil ustvarjen po pomoti, zakaj vsi tvoji dnevi so bili zapisani v moji knjigi. Določil sem čas tvojega rojstva in kraj, kjer boš živel. Ustvaril sem te čudovito in s strašljivo popolnostjo. Stkal sem te v telesu tvoje matere in že od rojstva te varujem. Napačno sem ti bil predstavljen od teh, ki me ne poznajo. Nisem oddaljen in jezen, ampak sem odraz popolne ljubezni. Moja želja je, da izlijem nate vso svojo ljubezen, preprosto zato, ker si ti moj otrok in jaz tvoj Oče. Ponujam ti več kakor tvoj zemeljski oče, saj sem popolni Oče. Vsak dober dar, ki ga prejmeš, prihaja iz moje roke. Poznam vse tvoje potrebe in skrbim zate. Moj načrt za tvojo prihodnost je bil vedno izpolnjen z upanjem, saj te ljubim z večno ljubeznijo. Moje misli nate so tako številne kakor pesek na morski obali. Od veselja nad teboj vriskam, prepevam in medlim od ljubezni. Nikoli si ne bom premislil, da bi ti ne delal dobro, saj si moja posebna lastnina. Z vsem svojim srcem in vso dušo te želim utrditi in ti razodeti velike in nedoumljive stvari. Če me boš iskal z vsem svojim srcem, me boš našel. Razveseljuj se v meni, pa ti bom izpolnil hrepenenje tvojega srca, zakaj jaz polagam hrepenenje vate. Želim ti dati več, kot si lahko sploh predstavljaš ali prosiš. Vedno te opogumljam. Sem Oče, ki te tolaži v vseh tvojih stiskah, ob tebi sem in te rešujem strahov. Kakor pastir nosi jagnje, tako te jaz nosim v svojem naročju. Nekega dne bom obrisal vse solze s tvojih oči in odvzel vse bolečine, ki si jih pretrpel. Sem tvoj Oče in te ljubim z enako ljubeznijo, kot ljubim svojega sina Jezusa, po katerem sem ti razodel, kako te ljubim. On je popoln odtis mojega bitja. Prišel je, da bi ti razodel, da sem s teboj in ne proti tebi in da ne štejem tvojih grehov. Jezus je umrl, da bi bil ti lahko spravljen z menoj. Njegova smrt je bila popoln odraz moje ljubezni do tebe. Odpovedal sem se vsemu, kar sem ljubil, da bi si lahko pridobil tvojo ljubezen. Če sprejmeš dar mojega sina Jezusa, sprejmeš mene in nič več te ne bo moglo ločiti od moje ljubezni. Pridi domov in naredil bom zabavo,

Ps 139,1 Ps 139,2 Ps 139,3 Mt 10,30 1 Mz 1,27 Apd 17,28 Apd 17,28 Jer 1,4–5 Ef 1,11–12

Ps 139,15–16 Apd 17,26 Ps 139,14 Ps 139,13 Ps 71,6 Jn 8,41–44 1 Jn 4,16 1 Jn 3,1 Mt 7,11 Mt 5,48 Jak 1,17 Mt 6,31–33 Jer 29,11 Jer 31,3 Ps 139,17–18 Sof 3,17 Jer 32,40 2 Mz 19,5 Jer 32,41 Jer 33,3 5 Mz 4,29 Ps 37,4 Flp 2,13 Ef 3,20 2 Tes 2,17 2 Kor 1,3–4 Ps 34,18 Iz 40,11 Raz 21,3–4 Jn 17,23 Jn 17,26 Heb 1,3 Rim 8,31 2 Kor 5,18–19 2 Kor 5,18–19 1 Jn 4,10 Rim 8,31–32 1 Jn 2,23 Rim 8,38–39

kot je nebesa še niso videla. Jaz sem vedno bil Oče in vedno bom Oče.

Lk 15,7 Ef 3,14–15

Sprašujem pa, ali želiš biti ti moj otrok?

Jn 1,12–13

Čakam te.

Lk 15,11–32

Vir: internet DECEMBER 2011

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

KAMENČKI V MOZAIKU ŽIVLJENJA

ZOPET SVA SE SPRLA Niti ne vem več, kakšen je bil vzrok oziroma za kaj je šlo. Vem le to, da sva se sprla in da sva se dalj časa vozila v moreči tišini. Spominjam se, kako sem dogodek premleval podolgem in počez in kakor koli sem ga obračal, sem bil vedno bolj prepričan, da je ona kriva – če ne za vse, pa vsaj v veliki meri (recimo 95 %). V meni je vrelo. Čakal sem in čakal, kdaj bo spregovorila in mi rekla oprosti, pa nič. Imel sem občutek, da slišim v sebi neke besede: »Vidiš, kako je sebična, kako je nemogoča. Ko bi bila malo bolj ponižna in ljubeča in ko bi vedela, kako te s tem molkom in zavlačevanjem še bolj ranjuje, bi že kaj rekla. Najbolje bo, da jo spomniš na njene pretekle obljube in spodrsljaje. Saj se spomniš, kako je bilo prejšnji teden, ko se je nekaj podobnega zgodilo in si ti kratko potegnil? Pa ja ne boš dovolil, da se kaj podobnega spet ponovi.« In ko sva se tako molče peljala dalje, je ona res spregovorila, vendar ne besedice oprosti, ki sem jo tako željno pričakoval, pač pa besede, ki so opravičevale njeno ravnanje in s tem name nalagale še večji del krivde in še večje breme. Tisti »šepetalec«, ki me je že prej nagovarjal, je imel sedaj še več dela in se je še bolj trudil: »Vidiš? Saj sem ti rekel. Sebična je do skrajnosti. Sebe ne vidi in svoje krivde, pač pa tebe obsoja in hoče vso krivdo zvaliti nate. Zadnji čas je, da napolniš vse svoje topove in udariš nazaj. Saj vendar nima pravice, da bi tako ravnala s teboj. Ti si vendar svoboden in si v danih okoliščinah ravnal popolnoma prav. Do prepira je prišlo samo zaradi njenega neizpolnjenega pričakovanja, za kar pa nikakor nisi ti kriv. Saj veš, ona samo pričakuje od tebe, pove ti pa ne, kaj bi rada, in je zato razočarana …« Zdelo se mi je, da sem v začaranem krogu in ne morem ven. Imel sem občutek, da se »črni šepetalec« (glasnik teme) na vse načine trudi, da bi med nama zanetil požar, ki bi vse uničil. Globoko v srcu sem vedel, da mu ne smem in ne morem verjeti, vendar sem bil tako nemočen. V sebi nisem našel lepih besed, s katerimi bi se obrnil na svojo ženo. Kilometre in kilometre sva se še tako vozila. Čutil sem, kot da sem Peter, ki je mislil, da bo lahko hodil po vodi, pa se je začel utapljati in je zakričal: »Gospod, pomagaj mi! Reši me!« Tudi sam sem se sedaj utapljal v lastni nemoči in v lastni prizadetosti in tudi sam sem v svojem srcu zaklical: »Ljubi Bog, kje si? Pomagaj mi!« Ko se sedaj oziram nazaj in poskušam ozavestiti tiste trenutke, mi je jasno, da se je v hipu od nekod pojavil »šepetalec Luči« (glasnik Luči), ki mi je najprej v spomin priklical besede, ki sem jih nekoč slišal: »V sporu DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

med možem in ženo, kjer eden zmaga, oba izgubita.« Ne, nikakor nisem želel, da bi oba izgubila. V sebi sem bolj in bolj prepoznaval glas »šepetalca Luči« in njegove besede sem jasno razločil: »Saj veš, da je vzrok, zaradi katerega je med vama prišlo do prepira, popolnoma nepomemben. Veš tudi, kako se sam počutiš, kadar si zavrnjen in te kdo obsoja. Poglej, tudi tvoja žena, ki si ji obljubil, da ji boš ostal zvest v sreči in nesreči, se sedaj počuti zavrnjeno. Želi si, da bi bila sprejeta. Želi si tvoje ljubezni. Pa tudi to veš, da nobena vrvica nima samo enega konca. Četudi misliš, da je tvoj delež krivde veliko manjši in bi morala ona prva pristopiti k tebi in te prositi odpuščanja, lahko ta korak najprej narediš ti in jo prosiš, naj ti oprosti, ker nisi bil pozoren do nje.« Pa mislite, da je bilo lahko? Nikakor ne. V meni je še bolj vrelo. Zdelo se mi je, kot da je oni »črni šepetalec« vse to poslušal in se je zbal za svojo obstoj, zato je v meni še glasneje zakričal: »Pa ja ne boš verjel tem lažem! Saj nisi reva in copata! Saj vendar veš, da ona nikoli ni hvaležna, kadar ti prvi ponudiš roko sprave. Zelo verjetno je, da ti bo naložila še dodatno krivdo in bo še kaj izbrskala iz preteklosti in boš še bolj prizadet. Pa tudi to veš, da se ona tebi ne bo opravičila in bo tvojo rano pustila odprto. Najbolje bo, da ne storiš ničesar. Raje bodi tiho in čakaj. Naj vendar enkrat ona prva reče oprosti.« Počutil sem se, kot da so me z vseh strani prerešetali. Vsi ti glasovi v meni! Komu naj verjamem? Po katerem nasvetu naj se ravnam? Zdelo se mi je, kot da je pred menoj IZBIRA: življenje ali smrt. Kako naj se odločim? Spet sem v svoji nemoči zaklical: »Moj Bog, pomagaj mi! Daj mi moč in modrost, da se bom prav odločil!« In se je zgodilo. Bog me je slišal in uslišal. Dal mi je moč, da sem lahko umrl svojim sebičnim željam in sem ženo lahko prijel za roko in ji s tihim in nežnim glasom rekel: »Oprosti mi, ker nisem bil pozoren do tebe.« Ker je čutila, da mi je zares žal, se je najina zgodba razpletla v najino korist. Zmagala je najina ljubezen. Zmagalo je Življenje. Danes nama je lepo in sva drug drugemu naklonjena. Trudiva se za najino edinost. Kaj bo prinesel naslednji trenutek in kaj bo prinesel jutri, ne vem in me v tem trenutku niti ne zanima. Vem le to, da se bo taka ali njej podobna zgodba še večkrat ponovila in da bom zopet povabljen, da bom dovolil Ljubezni in Življenju, da v meni zmagata. Sergej Bradač DECEMBER 2011

KAMENČKI V MOZAIKU ŽIVLJENJA

PET STVARI, ZA KATERE SI DANES ŽELIM, DA BI JIH VEDEL PRED POROKO Dave Boehi Zadnje čase veliko premišljujem o tem, kaj bi moral vedeti pred poroko, pa nisem vedel. Pred seboj imam brošuro Priprava na zakon, ki jo mnogi pri nas koristno uporabljajo, poleg vsega pa se je pred kratkim poročila še najina hči, Missy. In lahko si predstavljate, da kot starš veliko premišljujem o tem, kaj bi še moral sporočiti svojemu otroku, preden stopi na pot zakona, in zdi se mi, da o vsem tem nisem dovolj premislil in ji nisem vsega povedal. Ko sva se z Mary pripravljala na poroko, sva se udeležila tečaja za zaročence in lahko rečem, da sva tam dobila mnogo koristnih nasvetov. Danes veva, da je ostalo še mnogo pomembnih stvari, ki jih takrat nisva razumela. Če se mi danes ponudi priložnost govoriti z zaročencema, jima rad spregovorim o petih stvareh, ki jih je dobro vedeti pred poroko. 1. Zakon se ne vrti le okoli tebe. Ne gre za tvojo srečo in tvojo osebno izpolnitev. Ne gre za izpolnitev tvojih potreb. Gre za vajino skupno pot skozi življenje in vajino skupno poslanstvo v služenju drug drugemu. Gre za ustanovitev nove družine in za predanost vajinih življenj drug drugemu, čeprav to terja spremembe, ki bodo lahko v 10, 20 ali 40 letih povzročile, da bosta takrat popolnoma drugačna, kot sta danes. 2. Sta na tem, da se naučita zelo boleče lekcije – oba sta zelo sebična človeka. V času zaljubljenosti in dvorjenja je to gotovo zelo težko razumeti, vendar je res in mnoge zakonce v prvih letih zakona to dejstvo zelo šokira. Pomembno je, da vemo, da razodetje sebičnosti vsekakor slej ko prej pride. Če se tega zavedamo, se lahko na vso stvar ustrezno pripravimo, se prilagodimo ter jo bolje preživimo. 3. Oseba, ki jo najbolj ljubite, vam lahko povzroči najgloblje rane. To je tveganje in bolečina zakona. Lepota zakona pa je v tem, da dva vztrajata pri gradnji edinosti kljub ranam in bolečinam ter skupaj rešujeta svoje spore in probleme. 4. Sami ne morete ničesar storiti. Dejstvo je, da je zakon nekaj zelo težkega – le poglejmo okoli sebe in bodimo pozorni, koliko zakonov gre narazen. Zato je tako nujno, da zakonca svoji življenji in svoj zakon osredinita v Bogu, ki je zakon ustvaril. Če zakonca želita, da bo njun zakon večno trajal, morata zaupati Bogu, iz njega črpati moč, ljubezen, predanost, modrost in vztrajnost, ki jo pri tem potrebujeta. 5. Nikoli ne nehajta uživati drug ob drugem. Vedno imejta v mislih, da je zakon čudovit dar, v katerem morata zakonca uživati. V Pridigarju beremo: »Uživaj življenje z ženo, ki jo ljubiš, vse dni svojega nečimrnega življenja, kolikor ti jih je Bog dal pod soncem, vse svoje nečimrne dni. Kajti to je tvoj delež v življenju in pri tvojem trudu, s katerim se mučiš pod soncem.« (Prd 9,9)

DECEMBER 2011

S sozakoncem uživajta majhne žilvljenjske radosti: uživajta ob hrani – doma ali v restavraciji ...; skupaj si kdaj pa kdaj oglejta dober film …; imejta svoje – vajine - šale, ob katerih se lahko vidva iz srca nasmejita in jih drugi ne razumejo …; prizadevajta si, da bosta drug drugega pogosto spravila v smeh …; imejta kakšne skupne igre … Predvsem pa si prizadevajta, da bosta drug drugemu »gradila album lepih spominov«. Pogosto načrtujta čas za zmenek in vsaj dva vikenda na leto preživita skupaj. Še posebej pomembno je, da je to vajina praksa tudi takrat, ko so v vajini družini otroci – tudi in predvsem takrat ne pozabita na čas, ki bo namenjen samo za vaju. Ko bosta starejša, se ne bosta spominjala, kako je bilo, ko sta kupovala novo pohištvo ali gledala določeno TV-oddajo, pač pa se bosta spominjala, kaj sta skupaj doživela, videla in ustvarila. Kaj pa vi? Če bi se morali danes srečati z zaročencema in bi vas vprašala, česa niste vedeli pred poroko, pa si danes želite, da bi vedeli, kaj bi jima odgovorili? Naj bo to vprašanje povod za vajin pogovor. Če želita, lahko svoje odgovore na gornje vprašanje zapišeta in jih pošljeta na naše uredništvo. Vir: internet

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DUHOVNA POBUDA

V iskanju doma in Očeta Dom je za slehernega človeka izrednega pomena, zato smo naravnani k temu, da ga vsak po svoje oblikujemo, skrbimo zanj – vse za to, da bi se v njem dobro počutili. Pomembno je, da imamo dom, v katerem se lahko počutimo sproščeno in »doma«. Pred kratkim sem imela priložnost, da sem skupaj z vnukinjami gledala risanko o jelenčku Niku, ki se je odpravil iskat svojega očeta. Od matere je izvedel, da je njegov oče eden od letečih jelenov iz Božičkove odprave. Skupaj z deklicami sem se zatopila v pravljično dogajanje, ki me je poneslo v otroško domišljijo in me neverjetno nagovorilo. Sporočilo zgodbe je bilo v tem, da mali jelenček Niko ni bil sposoben leteti, dokler ni spoznal svojega očeta. Celo odrasli jeleni niso bili sposobni leteti, kadar jih je bilo strah. Premišljevala sem o tem, kako pogosto tudi sama živim v strahu pred mnogimi znanimi in neznanimi stvarmi, kako sem velikokrat zavrta v svojem ustvarjalnem zagonu prav zaradi nedoločenega strahu, ki se ga niti prav ne zavedam in največkrat izvira iz nezavednega. Danes sem v Prvi Mojzesovi knjigi iskala korenine strahu in prišla do spoznanja, da je strah posledica greha in ni nujno, da ravno mojega osebnega, pač pa strah izvira že iz izvirnega greha. Beremo, da se je Adam takoj, ko je grešil, skril. Kako odrešujoče je bilo slišati sporočilo, da je sam Bog Oče Adama poklical: »Človek, kje si?« To mi je bilo v spodbudo, saj mi pripoveduje o Očetu, ki me venomer kliče in mu ni vseeno, kje se nahajam, za »katerim grmom« se skrivam ali kje sem obtičala. Vedno znova me kliče in vabi, naj postanem »odrešeni Božji otrok«, ki je sposoben živeti notranje veselje, mir in ki kar prekipeva od ustvarjalnosti. Naš Oče, Kralj Božjega kraljestva neprenehoma ustvarja in mi, ki smo ustvarjeni po njegovi podobi, smo poklicani, da smo mu podobni tudi v ustvarjalnosti. Ustvarjalnost pa je lahko zelo različna in se kaže na vse možne načine. Mogoče je prav adventni čas primeren, da razmislimo tudi o ustvarjalnosti v družini – o ustvarjalnosti, ki nam prinese srečo in zadovoljstvo in ustvari okolje, v katerem lahko naši otroci dobijo in doživijo prva sporočila o Božjem kraljestvu. Mama in oče sta tista, ki ustvarjata to okolje tako, da skrbita, da se tudi sama dva dobro počutita, da sta si pripravljena povedati in si pokazati, kako dragocena sta v očeh drug drugega. Če hočemo namreč obdržati poročne obljube žive in dejavne, je nujno potrebno, da sva občutljiva za potrebe drugega, da se potrudiva in si vedno znova prihajava nasproti, tudi takrat, ko sva se ranila in bi se najraje umaknila daleč proč. Tako kot so se v pravljici pojavili volkovi, za katere so bili jeleni prepričani, da nikakor ne morejo priti v njihovo kraljestvo in jih napasti, tudi mi velikokrat ne sprevidimo nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost, mir in ustvarjalnost v našem domu. Takšne nevarnosti se skrivajo ravno v napačnem dojemanju naše odgovornosti do poročnih obljub. Kažejo se v tem, da se ne potrudimo in se ne naučimo veščin, kako ohranjati najin DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

odnos živ in dejaven. Včasih se zdi, da je lažje ne narediti nič za najin dober odnos, obenem pa se ne zavedava, da je prav malomarnost in nedejavnost greh opustitve in je zelo nevaren za našo družino in dom. Kako hitro sem nam lahko zgodi, da v naglici in v kupu obveznosti pozabimo na odgovornosti, ki smo si jih obljubili ob sklenitvi poročne zaveze. Kot mož in žena skupaj gradiva okolje, v katerem otroci ob naju in najinem načinu komuniciranja dobijo ne le vpogled v to, kakšno naj bi bilo Božje kraljestvo, pač pa izkustveno doživljajo, kako naj bi človek živel izpolnjujoče življenje. To je njihovo prvo seznanjanje z idejo, kako naj bi izgledalo Božje kraljestvo. Prav naši medsebojni dotiki, ljubeča skrb za počutje drug drugega, prošnja za odpuščanje in podelitev odpuščanja je izkustvo, ki bo našim otrokom omogočilo ne le zdravo preživeto otroštvo, pač pa tudi nekaj, kar bodo odnesli kot popotnico v svoj zakon – v svoje življenje. Vsi si nadvse želimo, da bi naši otroci imeli srečno življenje. Vse smo pripravljeni narediti zanje, obenem pa se tako malo zakoncev zaveda, kako pomembno je vzdrževati in delati za to, da bi obljube poročnega dne tudi resnično živeli. V letošnjem adventu in božiču pa si lahko zadava, da narediva v svojem zakonu nekaj, kar bo najinim otrokom pomenilo največ. Namreč to, da bodo videli dejavno in delujočo ljubezen med mamo in očetom. Naš ljubeči Oče pa ve, da smo le ljudje in nam ni dal v pomoč le zgleda Svete družine, pač pa nam je dal možnost, da ob vsakodnevnem branju Božje besede poslušamo njegovo sporočilo, kot ga je slišala Marija ob angelovem oznanjenju. V teh besedah je namreč sporočilo, da se prav po njih lahko utelesi dejavna Beseda in v naših družinah postaja meso, najprej v srcu vsakega od staršev in se potem kot živa voda pretaka v srca naših otrok. Le tako bodo tudi naši otroci živeli in se razvijali v zdrave osebnosti, ki jih ne bo strah pred prihodnostjo, pač pa bodo vedeli, da pod okriljem Očeta lahko letijo do višin, za katere so bili ustvarjeni. Vilma

DECEMBER 2011

PRIPOROČAMO V BRANJE ''No vidiš, v Božička ne verjamem, v Boga pa. Tako.'' Se razume, takole povedano je vse skupaj zvenelo drugače. ''In čemu naj bi pisal Bogu?'' ''Da bi se počutil manj samega.'' ''Manj samega z nekom, ki ga sploh ni?'' ''Naredi, da bo.'' Sklonila se je k meni. ''Vsakokrat, ko boš verjel vanj, ga bo nekoliko več. Če boš vztrajal, bo obstajal v celoti. In takrat bo naredil kaj lepega zate.''

Eric-Emmanuel Schmitt

OSKAR IN GOSPA V ROŽNATEM založba Vale-Novak, leto 2009, 104 str. Vsake toliko časa rada primem v roko kakšno mladinsko knjigo. Da se spomnim, kako je bilo imeti cel kup nerešljivih in zelo resnih težav, kako se je bilo smejati kar tako, brez razloga in početi mnogo, mnogo pomembnih reči. Ob mladinski literaturi se običajno ponuja sproščujoče branje z nekaj sanjarjenja in sem pa tja s kakšno temo, o kateri velja vsaj malo premisliti. In ko mi je pred časom prišla v roke knjiga Oskar in gospa v rožnatem, sem se lotila branja prav s takimi mislimi. Napaka! Knjiga je kljub hudomušnosti glavnega junaka Oskarja in mamke Roze kar pošteno resna.

Oskarjeva pisma odpirajo temo o smislu trpljenja, upanja, bolečine, smrti. Odkrivajo Boga. Mogoče drugače kot smo ga vajeni. Bi radi prebrali kaj več o sami zgodbi? Ne bo šlo. Boste morali vzeti v roke knjigo. Za odrasle bralce kakšna urica ali dve branja, za mlajše (tja od četrtega razreda naprej) pa malenkost več. Spoznajte Oskarja in zadihajte z njim … ne bo vam žal! P. S.: Knjige se, žal, ne da več kupiti. Boste morali obiskati bližnjo knjižnico. Petra N.

Oskar je desetletni deček, ki je zbolel za rakom in svoje dneve preživlja v bolnišnici. Na pobudo mamke Roze, njegove prijateljice, začne pisati pisma Bogu … ''Kaj ko bi pisal Bogu, Oskar?'' ''Joj, ne, ne še vi, mamka Roza!'' ''Kaj se to pravi, ne jaz?'' ''Ne vi! Sem mislil, da vsaj vi ne lažete!'' ''Saj ti ne lažem.'' ''Zakaj pa mi potem govorite o Bogu? Že z Božičkom so me naplahtali. Enkrat je bilo dovolj.'' ''Oskar, Bog nima nikakršne zveze z Božičkom.'' ''Pač. Ista stvar. Pranje glav in podobno!'' ''Mar misliš, da bi jaz, stara rokoborka, sto šestdeset zmag v sto petinšestdesetih dvobojih, od teh triinštirideset z knokavtom, jaz, Daviteljka iz Languedoca, lahko za sekundo verjela v Božička?'' ''Ne.''

svetega krsta Mohameda zaznamujejo preganjanje lastne družine, zapor, izgon in celo nezaupanje kristjanov.

Joseph Fadelle

CENA, KI SEM JO PLAČAL

Resnična zgodba, ki je v meni prebudila neskončno hvaležnost za preprosto, mirno in svobodno življenje kristjanov v naših krajih.

založba Emanuel, leto 2011, 204 str., 148 x 210 mm, 18,50 €

Petra N.

Irak leta 1987. Musliman Mohamed, najstarejši sin pomembne šiitske družine, mora med služenjem vojaškega roka sobo deliti z Masudom, starejšim kristjanom. Mohamed si zada cilj: nečistega kristjana spreobrniti v muslimana. Zgodi pa se ravno obratno. Spreobrne se Mohamed. Začne iskati peščico krščanskih skupnosti v Bagdadu, da bi tako našel izhod iz pretvarjanja, da je musliman, in ušel smrti, ki mu grozi, če ga odkrijejo. V trinajstletnem čakanju na prejem zakramenta

DECEMBER 2011

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

PRIPOROČAMO V BRANJE

ŠTIRJE LETNI ČASI ZAKONA

Zdi se, da je biti dober mož, dobra žena ali dober starš, živeti osrečujoče zakonsko življenje in radostno starševstvo težje kot kadar koli prej. Nenehne spremembe – gospodarske, okoljske, tehnološke, kulturne, politične – prinašajo vedno nove izzive in težave. Zdi se nam, da se dobro borimo na marsikaterem področju, vendar sta zakonska in starševska tematika čestokrat potisnjeni na dno prednostne lestvice. Vemo, da to ni prav in dobro, pa vendar dostikrat sami ne znamo najti prave rešitve. Prav zato smo se sodelavci društva Družina in Življenje (DiŽ) odločili, da bomo zakoncem (staršem) na njihovi težki poti ohranjanja in gradnje edinosti in ljubezni priskočili na pomoč s knjigo Štirje letni časi zakona. Avtor knjige, Gary Chapman, je svetovno znani zakonski in družinski terapevt ter avtor mnogih uspešnic, med katerimi je najbolj znana Pet jezikov ljubezni, ki je prevedena tudi v slovenščino. Knjigo Štirje letni časi zakona že prevajamo in iskreno upamo, da bo zagledala luč sveta v februarju oziroma marcu 2012. Kljub prostovoljnemu delu za dobrobit zakoncev in družin, ki smo mu pri DiŽ-u predani, je projekt, kot je izdaja knjige, povezan z velikimi stroški, ki jih sami ne zmoremo, zato se obračamo tudi na vas, spoštovane bralke in bralci našega glasila, da nam pri tem tudi vi pomagate po svojih močeh. Vaš prostovoljni dar za knjigo lahko nakažete na naslov: Društvo Družina in Življenje, Grebenčeva 4, 8273 Leskovec; številka računa: 02982-0255101623, NLB d. d., podr. Posavje, Krško, sklic na št: 00 1 – 900; namen nakazila: »Štirje letni časi zakona«. V imenu sodelavcev Diž in v imenu vseh zakoncev, ki jim bo knjiga pomagala najti odgovore na mnoga vprašanja o odnosih v zakonu in družini, vas in vse vaše lepo pozdravljamo in se vam že vnaprej zahvaljujemo za izkazano pomoč. Sodelavci DiŽ

Odlomek iz knjige: Odnosi v zakonu se nenehno spreminjajo: spreminja se razpoloženje, občutki so iz trenutka v trenutek drugačni in način, kako zakonca sredi nenehnih sprememb »prenašata drug drugega« se prav tako spreminja: od ljubečega k manj ljubečemu. Včasih se zdi, kot da smo izgubili nadzor. V naravi se spreminjanje letnih časov dogaja v odvisnosti od vrtenja Zemlje okoli njene osi oziroma od njene izpostavljenosti soncu. Podobno tudi spremembe, s katerimi se soočamo v življenju (in kako se mi na spremembe odzivamo oziroma nanje reagiramo) ustvarjajo »letne čase zakona«. Rojstvo otroka, smrt ljubljene osebe, bolezen, odnosi s tastom in taščo, nova služba ali izguba službe, zahteve na delovnem mestu, potovanja, dopusti, selitve, finančni problemi, nesoglasja, depresije … – to so le nekateri primeri in okoliščine, ki pritiskajo na naše odnose v zakonu in zahtevajo naš odgovor. Če se nanje dobro odzoveva – v medsebojnem zaupanju in sozvočju –, lahko obdrživa najin zakon v pomladnem oziroma poletnem obdobju. Če pa se nanje slabo odzoveva in med nama ni soglasja, kmalu začutiva hladen jesenski veter oziroma ledeno mrzlo zimo. Včasih se to zgodi, preden se zaveva, kaj naju je doletelo. Nekatere spremembe, kot je na primer nezvestoba, zadenejo naravnost v srce zakona, na odnos pa vplivajo tudi naravne spremembe, kot so bolezen, staranje ali izguba službe. Naš odgovor na spremembe sestavljajo občutki, razpoloženja in naša dejanja. Kombinacija teh odgovorov določa, v katerem obdobju zakona se v določenem trenutku nahajamo. DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DECEMBER 2011

IZ ŽIVLJENJA ZAKONSKIH SKUPIN  To smo pa mi – radeška zakonska skupina z voditeljskim parom in gospodom župnikom.

Radeška DiŽ-eva zakonska skupina Župnija Radeče leži na skrajnem jugu ljubljanske nadškofije in meji na novomeško škofijo (na župniji Šentjanž in Boštanj) in na celjsko škofijo (na župniji Loka in Marija Širje – Zidani Most). V preteklem letu je župnija doživela preizkušnjo, ki se je v Božjem načrtu pokazala za posebno milost. V pol leta so se v župniji zamenjali štirje duhovniki. Konec julija se je po 18 letih iz župnije poslovil Slavko Kalan. Novi župnik je postal Jure Ferlež, vendar je ta zaradi izrednih potreb nadškofije in na prošnjo nadškofa konec oktobra odšel na novo župnijo. Do prihoda našega sedanjega župnika gospoda Mira Berglja v januarju 2011 je v župniji deloval in opravljal najnujnejše gospod Tone Marinko. Z gospodom Tonetom smo se nekateri poznali še izpred trideset let, ko smo se srečevali v okviru Dnevov zbranosti gibanja Pot (Vinko Kobal). Gospod Tone je podal idejo in izrazil prepričanje, da bi morali vzpostaviti vezi in poznanstva iz mladostnih let in si deliti izkustva tudi danes kot odrasli in dejavni člani v župniji. In to so bili zametki, začetki naše zakonske skupine. Ker je bil gospod Tone le začasno v Radečah, je bilo časa malo, zato smo imeli uvodno srečanje že konec novembra lansko leto. Zbralo se nas je osem parov. Predstavljeno nam je bilo delo zakonske skupine po programu Družina in življenje (nekateri smo že prej bili na temeljnih seminarjih). V mesecu decembru smo imeli naslednje srečanje. Pridružil se nam še župnik Jure Ferlež, ki je formalno

DECEMBER 2011

še upravljal župnijo, in začasni voditeljski par, Mateja in Štefko iz Brežic. Z letošnjim letom pa smo se nekako dokončno oblikovali. Našim stalnim sedmim parom so se pridružili naš župnik Miro ter Darinka in Tomaž, voditeljski par iz Leskovca pri Krškem. Kot skupina in pari smo se lepo ujeli, dobivamo se približno enkrat mesečno. Čeprav smo v skupini kar pisana druščina parov, nas to ne ločuje, ampak predvsem dopolnjuje in bogati. Izkušnje parov z mlajšimi otroki povezujemo z bogastvom tistih, ki imajo že odrasle otroke, pa tudi s preizkušnjo tistih, ki jim milost potomstva ni bila dana. Naša srečanja so sproščena, v trenutkih osebnih izpovedi pa tudi nadvse resna in čustvena. Gradivo je zelo smiselno pripravljeno. Molitev in besede Svetega pisma nam ponujajo jasne in nedvoumne odgovore na izzive in težave zakonskega življenja. Zelo smo hvaležni voditeljskemu paru za vso pomoč in prijazno delo, ki ga namenjata naši skupini. Prav posebno bogastvo skupine je naš gospod župnik, ki povsem nevsiljivo, pa vendar jasno in nedvoumno razlaga predstavljeno Božjo besedo in poglede ter nauke Katoliške cerkve v dobro in srečo zakonske zveze. Nekateri možje se z veseljem udeležujemo tudi tako imenovanih moških zajtrkov, ki jih v okviru društva organizira Dani Siter. Ob koncu naših srečanj se znamo tudi poveseliti, nazdraviti in čestitati našim slavljencem ob osebnih in zakonskih jubilejih. Uvodne misli napisal Miran Prnaver. DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

IZ ŽIVLJENJA ZAKONSKIH SKUPIN  Župnijska cerkev svetega Petra v Radečah in Dom svetega Petra, kjer se dobiva naša zakonska skupina

srečanj se vračamo obogateni in to toplino v srcu želimo ponesti v domače družine, župnijo in delovno okolje. Miro in Mira Zakonska skupina nama pomeni dopolnitev v prizadevanju za pristen odnos zakramentalnega zakonskega življenja. Je tudi potrditev najinih odločitev, ki večkrat pomenijo »plavanje proti toku«. Darja in Drago

V nadaljevanju predstavljamo misli in poglede članov naše zakonske skupine: V zakonsko skupino rada hodiva, ker naju »prisili« v zmenke. Tu dobiva veliko novih idej za naprej. Odpira nama poglede na različna področja zakonskega življenja. Konkretno, zavestno sva izboljšala najin pogovor, saj sva šele na zakonski skupini ozavestila, da je to najina šibka točka, na kateri gradiva. Skupina naju je tudi spodbudila k bolj aktivnemu krščanskemu načinu življenja. Zakonska skupina je za naju res EN VELIK PLUS. Vika in Vinko Če bi na hitro morala opredeliti pomen zakonske skupine, bi vsekakor zatrdila, da imajo zakonske in vsakršne skupine v našem krščanskem okolju prihodnost. Dober občutek je, če lahko rečeš: »Sem pripadam in tu sem sprejet.« Hvaležna sem gospodu Marinku za pobudo za ustanovitev zakonske skupine in zelo mi je žal, da se nisva mogla pridružiti kakšni skupini že pred leti, čeprav sva možnosti iskala. Bolj všeč bi nama bilo, če bi obravnavali kakšne druge teme, npr. vzgojno tematiko (čeprav veva, da je idealen odnos med starši najboljši temelj vzgoje), več strokovno razloženega svetopisemskega gradiva ... Mimica in Miran Naša zakonska skupina je bila ustanovljena pred dobrim letom. Sva najstarejša zakonca v skupini, zato sva bila na začetku kar malo zaskrbljena, kako se bova vključila. Skrb je bila zaman. Ko sva letos praznovala okroglo obletnico poroke, nama je bilo prav praznovanje v skupini najlepše. Občutila sva, da sva s svojimi izkušnjami dobrodošla ter vzpodbuda mlajšim zakoncem, ki so vsi zelo prijetni. Tako bogatimo drug drugega. Vesela sva, da nam je vodnik srečanja Sveto pismo in da imamo v naši sredi gospoda župnika, ki nam posamezne prebrane odlomke tako zelo lepo razloži. Tudi voditeljski par, Darinka in Tomaž, sta nam vsem v veliko oporo. Spomladi se nameravava udeležiti še vikend seminarja za zakonce, saj sva o teh seminarjih slišala mnogo lepega. Regina in Janko »Če Gospod ne zida hiše, se zaman z njo trudijo njeni graditelji.« Poročena sva 26 let. Po Božjem načrtu nama je bil podarjen en otrok. Kljub težavam sva ostala zvesta Njemu. V naši zakonski skupini sva lepo sprejeta in se dobro počutiva. Voditeljski par nas je zelo pritegnil. Tudi prisotnost našega g. župnika je izjemnega pomena. Z razlago Božje besede, s svojimi izkušnjami in mnenji nam pomaga zidati družinsko in Božjo hišo. Zakonci pa s svojim sodelovanjem pomagamo tudi v naši župniji. S DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

Zelo sva vesela, da so naju povabili v zakonsko skupino. Skupina nama pomeni druženje sebi enakih in izmenjava mnenj, hkrati pa nama daje moč, da osebno rasteva in bogativa najin zakon. S pomočjo gradiva in Svetega pisma poglabljamo odnose med zakoncema, pri čemer vedno znova izveva marsikaj novega ali obnoviva že pozabljeno. Med nami vlada sproščeno vzdušje in medsebojno zaupanje, saj si delimo izkušnje in se s tem bogatimo. Domov se vedno vračava zadovoljna in polna lepih občutkov, saj sva naredila nekaj za naju in najin odnos. Lenka in Marjan Na zakonski skupini, ki jo vsak mesec kar težko čakava, se zelo dobro počutiva. Bogatijo naju izkušnje drugih, besede Svetega pisma, zelo dobro gradivo, po katerem delamo, spodbude voditeljskega para in prisotnost ter misli našega gospoda župnika. Prav posebno izkustvo pa so »domače naloge in randiji«, ki naju prijazno prisilijo, da tudi med srečanji narediva kaj zase, česar sicer zagotovo ne bi. Največ pa o počutju v skupini pove to, da velikokrat razmišljava in se pogovarjava, kako bi bilo lepo in dobro, če bi bila v zakonski skupini tudi ta in ta najina prijatelja. Danica in Miran Na Danijevo pobudo sva sprejela pomoč pri vodenju zakonske skupine v Radečah. Tam so naju zelo lepo sprejeli, počutiva se kot doma. Pogovarjamo se o temeljih dobrega odnosa med zakoncema, medse pa smo povabili Jezusa, ki edini ve, kaj je potrebno za dobro sobivanje. Vsakemu paru sva hvaležna za iskrenost v naših pogovorih. Drug drugega bogatimo s svojimi izkušnjami in tako skupaj rastemo. Vesela sva, da je med nami gospod župnik, ki nam razlaga Božjo besedo. Voditeljski par Darinka in Tomaž Zakonska skupina je prostor, kjer se lahko vsak zakonski par obogati ob podeljenih izkušnjah v skupini in se s pogovorom odpira drugim. S tem raste pomembna skupnost ljudi, ki se poznajo malo bolj kot le na videz. V skupini se približujemo Svetemu pismu in spoznavamo, kako je Bog navzoč v našem življenju. Jasno je, da takšna skupnost bolj aktivno sodeluje v župnijskem dogajanju, zato ima poleg osebne rasti svoj smisel tudi v občestveni povezanosti kristjanov nekega kraja. Kdor želi narediti prostor duhovni rasti v svojem življenju, naj kot zakonec čim prej vstopi v primerno zakonsko skupino. Župnik Miro

DECEMBER 2011

IZ ŽIVLJENJA ZAKONSKIH SKUPIN Sredi poletja smo trije zakonski pari iz mlajše zakonske skupine z Iga z župnikom Jožetom Pozdercem poromali k Fatimski Mariji na Portugalsko. Poleg sta bila tudi zakonca iz vipavske zakonske skupine. Romanje je pripravil Odbor za posvetitev Marijinemu in Jezusovemu srcu, romarji pa smo zapolnili dva avtobusa, od katerih so bili na enem duhovniki, na drugem pa laiki z upokojenim nadškofom Alojzijem Uranom na čelu. Fatima je bila vedno tesno povezana z molitvijo. Angel miru je že leta 1916 nagovoril fatimske pastirčke, jih naučil posebne molitve in jih tako pripravil na prikazovanja Marije, ki so sledila. Prvič se je Marija prikazala trem fatimskim pastirčkom Luciji, Hijacinti in Frančišku 13. maja 1917 v dolini Iria. Tako se jim je prikazala še vsakega 13. v mesecu vse do oktobra. Vsakič jim je naročala, da naj molijo rožni venec. Pri zadnjem prikazovanju 13. oktobra 1917 je podala fatimsko sporočilo v treh delih, ki je imelo globok pomen za konec vojne, mir na svetu in novo ureditev Rusije in celotne Evrope. In na to sveto mesto prikazovanj smo stopili tudi mi in lahko rečem, da smo resnično občutili Božjo prisotnost in Marijino navzočnost. Vsak izmed nas je k materi Mariji pred oltar položil svoje ponižne prošnje. Romanje in druženje je

Naše sodelovanje pri slovenskih svetih mašah in molitev slovenskega rožnega venca Bernarde in Robija ob večerni procesiji vseh zbranih romarjev je bilo posebno bogato doživetje in čas blagoslova. Težko je strniti z besedami naša občutja, materinsko ljubezen, ki smo jo občutili na tem kraju, in povezanost. Vsi trije zakonski pari iz mlajše zakonske skupine Ig smo bili jubilanti. Severin in Mojca Maffi sta na skupni poti 30 let, Roman in Andreja 10 let ter Robi in Bernarda 5 let. Pred Fatimsko Marijo in pred nadškofom Uranom smo obnovili zakonske obljube in tako doživeli čisto poseben blagoslov na svetem kraju. V času duhovnih vaj smo vsi močno občutili klic, da se preprostim pastirčkom pridružimo tudi mi. Pater Anton Nadrah je poudaril pomembnost molitve in prošnje za odpuščanje grehov. Molitev za odpuščanje grehov in zadostilna molitev dobita posebno vrednost, če se jima pridružijo žrtev, odpoved, križ, ki so sprejeti z ljubeznijo. Naj bodo na naših nadaljnjih zakonskih poteh in v naših mislih te skromne besede molitve, ki lahko naredijo veliko delo, ko v medsebojnih odnosih ne bo vedno tako, kot si želimo.

Zakonci romali v Fatimo Zakonci Diž-a in Ižanski župnik Pozderec pred mozaikom p. Rupnika v novi cerkvi 

naredilo na vse nas izredno velik vtis. Nekaj posebnega je bil začetek dneva z jutranjo mašo z nadškofom Alojzijem Uranom v kapeli prikazovanj, ki stoji na tistem mestu, kjer se je Marija prikazala trem fatimskih pastirčkom. Nagovori nadškofa Urana in ostalih duhovnikov so se nas globoko dotaknili. Gospod nadškof nas je opozoril na vpliv hudega duha in na pomen trdne vere, upanja in molitve v vsakdanjem življenju, v katerem živimo prave krščanske vrednote. Župnik Srečko Fras je v svojem nagovoru dejal, kako polna skrivnosti in kako sveta je ta ura, ki nam jo je naklonil Najvišji. Pristopili smo polni hvaležnosti na ta sveti kraj, zbrani okrog oltarja Jezusa Kristusa, da bomo darovali najsvetejšo daritev v spravo presvetima srcema Jezusa in Marije. Prišli smo k fatimski Materi Božji in vzeli njeno povabilo zares. Ne vemo, kaj vse nas čaka, toda Marija vedno prihaja v pomembnih trenutkih. Marijin klic iz Fatime je, naj na Božjo ljubezen odgovorimo s svojo ljubeznijo. Ljubiti Boga pomeni sprejeti njegov načrt ljubezni. Ta pa je v izpolnjevanju Božje volje. Marija vabi, da naša ljubezen postane medsebojna, vzajemna. Dotaknili so se nas tudi ostali nagovori: patra Leopolda Grčarja z Brezij, velikega častilca Marije, in patra Antona Nadraha, opata v stiškem samostanu, kjer se prav tako vsakega 13. v mesecu od maja do oktobra vrstijo procesije Fatimski Mariji v čast. Vsak dan smo podrobneje spoznavali fatimske skrivnosti in vsak dan bolj smo si želeli biti čim bolj podobni fatimskim pastirčkom, ki so s čistim srcem in predanostjo darovali svoje žrtve ter neprenehoma molili rožni venec. Bernarda in Robi pri molitvi rožnega venca v kapeli prikazovanj s škofom Uranom 

DECEMBER 2011

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

IZ ŽIVLJENJA ZAKONSKIH SKUPIN Na naše domove smo se vračali polni doživetij, ljubezni v srcih in na koncu še blagoslova škofa Urana. Na poti domov smo smeli z njim doživeti razmišljanje o današnji materi, ko se je z veliko hvaležnostjo in ljubeznijo spominjal svoje mame. Vsak izmed nas se je lahko dotaknil lesenega škofovega križa (les, iz katerega je narejen, je star več kot 2000 let in je na Gori blagrov slišal Jezusov nauk), ki ga je nosi na prsih. Na avtobusu smo čutili, da kjer je škof Uran, je vedno prisotna tudi nebeška mati Marija. Naša srca so še vedno napolnjena s hvaležnostjo, da smo smeli doživeti bogate duhovne vaje v Fatimi. To je bilo za naju najlepše poročno potovanje.

V prejšnji številki glasila smo pomotoma izpustili mnenje zakonskega para iz zakonske skupine Godovič. Izpuščeno objavljamo tokrat in se za napako iskreno opravičujemo. Uredništvo glasila Diž V skupino sem se vključila, da bi malo odklopila svet mame. Kakšni posebni občutki me v skupini ne prevzemajo, in da bi bil najin zakon zaradi tega kaj na boljšem, še nisem opazila. Dobra stvar pa je, da sva prav zaradi naloge, ki sva jo morala ìzpolniti, šla na večerjo. Bomo videli, kaj bo prineslo novo zakonsko leto srečevanja. Vesela bi bila, če bi bilo manj zapeto, bolj sproščeno in ne bi bilo tolìko poudarka na določeni temi, ki naj bi jo predelali na določen dan. Bolje bi bilo, da bi zakonci sami predlagali konkretne teme, o katerih bi želeli govoriti. (Irena in Franci)

Andreja Zdravje

VABILO NA DUHOVNE VAJE ZA ZAKONCE V IGNACIJEV DOM Ignacijev dom duhovnosti pri sv. Jožefu v Ljubljani vabi na duhovne vaje za zakonce z naslovom Pot v deželo drugega. Imeti občutek, da te sozakonec zares razume in da s teboj deli svoje občutke, je gotovo pomemben temelj za bolj polno zakonsko življenje. Zakonci bodo lahko odkrivali, kako je mogoče še globlje začutiti sebe in drug drugega v Bogu. Duhovne vaje bodo: od 16. do 18. 3. 2012 ( p. Platovnjak in p. Benda) od 8. do 10. 6. 2012 (p. Platovnjak) Dragi zakonci, povabljeni ste, da sami pridete na duhovne vaje in si tako resnično povsem podarite ves svoj čas in moči, ki vam jih daje Bog na pot vašega skupnega življenja. Ponujamo tudi Duhovne vaje za starejše pare, ki jih bo vodil p. Vital Vider od 19. do 22. aprila 2012. Prav tako ste lepo vabljene tudi zakonske skupine, ki delujete po programu DiŽ, da pri nas opravite skupne duhovne vaje. Ob prijavi povejte želje glede voditelja (lahko pripeljete tudi svojega) in se vam bomo prilagodili. Otroško varstvo ni organizirano, vedno pa lahko pridete starši z dojenčkom. Informacije in prijave pri Sonji Pungertnik vsak delovni dan od 8.00 do 14.00 na telefonski številki 051 613 374 ali kadarkoli po e-poti na naslovu:ignacijevdom@gmail.com Več informacij o Ignacijevem domu duhovnosti in različnih ponudbah na spletni strani: www.ignacijevdom.si DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DECEMBER 2011

VODITELJSKI PAR SE PREDSTAVI

J A N E Z I N E D I TA K A R O

Janez in Edita Karo sta voditeljski par zakonske skupine Frankolovo II. Poročena sta 26 let in imata 3 otroke. Srečanja v zakonski skupini krepijo njun odnos in jima pomagajo duhovno rasti. Pravita, da je pot v Božje kraljestvo včasih precej strma, ozka in težko premagljiva, ko pa povabita Jezusa za sopotnika, postane čudežno lahkotnejša. V adventenem času pri njih praznuje družina in ne supermarketi. Se lahko našim predstavita?

bralcem

kratko

Janez: Prišel sem torej iz Celja – iz mesta. Najine poti so se križale v službi. Sprva sva se srečevala le službeno kot sodelavca, ko pa Edita: Sva Janez in Edita Karo s Frankolovega. je preskočila iskrica, so se najine poti zavrtele Jaz izhajam iz kar številčne kmečke družine, drugače, kot sva si jih zamišljala kadar koli pred saj imam še brata in tri sestre. Kot dekle sem tem. Ljubezen in poroka z Edito me je pred 26 bila vedno prepričana, da moj mož ne more biti leti pripeljala do odločitve, da sem odšel iz Celja »otrok betona«, torej iz mesta. Ker sem imela in začel čisto novo življenje. Kmetija, čeprav težavna, je bila zame izziv, ki sem ga z veseljem sprejel. Kot dekle sem bila vedno prepričana, da moj Življenje zunaj mesta se mi je mož ne more biti »otrok betona«, torej iz mesta. zdelo bolj polno in drugačno. Ker sem imela namen ostati na kmetiji, bi bilo V prvih šestih letih so se nama normalno, da bi dobila podeželskega fanta. rodili 3 otroci: Lea (25), Amadej (22) in Fides (20). Najstarejša je že zaposlena, ostala dva še namen ostati na kmetiji, bi bilo normalno, da bi študirata. Tako le za konec tedna, med prazniki dobila podeželskega fanta. Ker je naša kmetija in počitnicami preživljamo več časa skupaj. hribovita, slabše rodovitna in težavna za delo, me je kar skrbelo, kje bom našla takšnega “heroja”. V ta namen sem vztrajno molila in prosila Boga Ljubezen in poroka z Edito me je pred 26 za dobrega moža. In sem ga tudi dobila, vendar leti pripeljala do odločitve, da sem odšel iz Janez kmečkega dela do srečanja z mano ni poznal. Pravilo, da človek obrača, Bog pa obrne, Celja in začel čisto novo življenje. v najinem primeru še kako drži.

DECEMBER 2011

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

Jezusa za sopotnika (v molitvi, prošnji, zahvali, zakramentih, s Svetim pismom), postane čudežno lahkotnejša. To navdihujoče izkustvo Božje ljubezni tudi rada podeliva s svojimi bližnjimi, prijatelji in znanci. Z duhovno hrano se dodatno “oboroživa” tudi na vikend seminarjih in srečanjih zakonskih parov.

Srečanja nama pomagajo duhovno rasti, da lažje sprejemava drug drugega takšna, kakršna sva, si lažje do- in odpuščava in se posledično bolj spoštujeva. V katero zakonsko skupino sta vključena in kaj vama pomeni zakonska skupina?

Smo v adventem času. Kako se pripravljate na prihod Odrešenika? Kaj je za vaju/vajino družino najbolj pomembno?

Pred šestimi leti sva se vključila v takrat ustanovljeno zakonsko skupino v naši župniji V adventnem času v družini želimo početi stvari, – to je najina matična skupina. Po dobrih dveh ki nam pomagajo bolj polno živeti našo vero. Ob letih je na Frankolovem začela delovati še adventem venčku, ki ga spletemo ali spečemo, druga, “mlada” zakonska skupina, kjer pa sva se zbiramo k molitvi. Ob svetlobi sveč, ki je je prevzela vlogo voditeljskega para. Srečanja vsak teden več, raste tudi naše pričakovanje. nama pomagajo duhovno rasti, da lažje In advent je prav to – čas pričakovanja. To nas sprejemava drug drugega takšna, kakršna sva, si lažje do- in odpuščava in se posledično bolj spoštujeva. Če je pastir (Jezus) dober, sva z Soočanje s preizkušnjami pogosto veseljem njegovi ovci, sicer pa ne ni enostavno, zato nama je podpora marava “črednega nagona”. in molitev v zakonski skupini v veliko pomoč. Prav tako pa nam je v veliko podporo duhovni voditelj p. Branko Cestnik. spodbuja in krepi našo vedoželjnost do meje Njegove nazorne razlage odlomkov iz Svetega pozitivne nestrpnosti, pritegne našo pozornost pisma, postavljene v današnji čas, nas vsakič in nas usmeri v cilj. Ta je v tem, da v svojih močno nagovorijo. srcih, domovih in svetu pripravimo prostor in Današnja družba je usmerjena v potrošništvo in bogastvo tega sveta, ki je minljivo. Kakšne zaklade pa si nabirata vidva/vajina družina?

s čistim srcem slovesno pričakamo prihod

Želiva se čimbolj iztrgati iz primeža današnje potrošniške družbe. Če je pastir (Jezus) dober, sva z veseljem njegovi ovci, sicer pa ne marava “črednega nagona”. Vsak dan posebej sva Bogu hvaležna za osnovne dobrine, ki jih prejemava, pa naj bo to v obliki hrane (ki jo večinoma pridelamo doma) ali v obliki najinih medsebojnih odnosov ter odnosov z drugimi. Gojiva veselje do majhnih stvari in drobnih pozornosti: lepih

Vsekakor pri nas praznuje družina, ne supermarketi. besed, obiskov, preprostih reči in iskrenih odnosov. Verjameva, da to daje življenju smisel, zagon in zadovoljstvo. Seveda želiva to dobro deliti tudi z drugimi in s takšnim bogastvom, ki ga bomo ponesli v večnost, okrepiti predvsem najine otroke. Evangelist Janez govori o Božjem kraljestvu. Kaj vama pomeni in kako ga oznanjata ter s kakšnimi težavami se pri tem srečujeta? Z rojstvom smo stopili na pot proti Božjemu kraljestvu. Čutiva, da je ta pot včasih precej strma, ozka in težko premagljiva, ko pa povabiva DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

Odrešenika. Na sveti večer “otroci” postavijo jaslice in božično drevo, midva pa pripraviva slovesno večerjo, nakar se vsi skupaj udeležimo polnočnice. Že nekaj časa se trudimo gojiti post medsebojnemu obdarovanju, nekaj darov pa namenimo v dobrodelne namene in pomoči potrebnim. Vsekakor pri nas praznuje družina, ne supermarketi. Pogovor sva pripravila Cvetka in Oton Bogdan

DECEMBER 2011

ROMARSKO POHODNIŠTVO Jesenski romarski pohod na

Slavnik

Moj zapis bi se lahko začel z besedami: »Bil je lep jesenski dan, ko smo se odpravili na Slavnik …« Lep je že bil, vendar samo skozi okno avtomobila, kajti v Podgorju nas je pričakala pristna primorska burja. Sicer bi Vipavci rekli, da samo malčk vlejče, ampak nas je na poti proti čudovitemu razgledu na Tržaški zaliv kar pošteno prezeblo. Vseeno se nas je zbralo zadovoljivo število, in ne samo domačinov (primorskih članov društva Družina in življenje nas je že kar lepo število), ampak so nas prijetno presenetili tudi člani iz bolj oddaljenih krajev.

Pot proti vrhu Slavnika je hitro minevala ob prijetnem klepetu in novih poznanstvih. Maloštevilne otroke, ki so grizli v hrib, je presenetilo tudi nekaj krpic snega. Dovolj za vesele žarke v otroških očeh in kakšen hladen obkladek na razgretem očkovem vratu. Ko smo se bližali koncu poti, tam kjer se gozdni pas konča, nas je burja še bolj veselo pozdravila. Toliko, da smo zadnje metre do koče hitreje prehodili. Torej – hvala, burja! Na vrhu v koči nas je čakalo toplo zavetje in okusen

Prvi romarski pohod v letu 2012:

čaj ter še ena skupinica pohodnikov, ki je na pot odšla nekaj časa pred nami. Super! Sledil je čas za skupno fotografijo na vrhu Slavnika, na razgledni točki na vse strani neba. Čudovit pogled, čeprav je bil skupen posnetek pravi podvig (pomni: burja!). Sledil je odhod v dolino po daljši, položnejši poti. In kot da bi nam stvarstvo in čudovita narava na skrivaj pomežiknila, je tudi burja potihnila in se umirila. Po poti navzdol smo kar malo pohiteli, saj nas je čakal še en prijeten dogodek – srečanje z Jezusom v cerkvici Marije Snežne na Gradišcah. Sveto mašo je za nas in naše družine daroval gospod Božo Rustja. Majhna cerkvica, v kateri so svetlobo dajale prižgane sveče in velik plamen v naših srcih. Čeprav so bile noge mrzle, je bilo v srcu prijetno toplo. En velik hvala vsem, ki ste ta dan posvetili romarskemu pohodu! Katarina Podgajski

Šentrupert na Dolenjskem in Vesela Gora V prihodnjem letu bo prvi romarski pohod zopet na Dolenjskem. V marcu, v času posta, torej priprave na Veliko noč, bomo družine romale po poti križevega pota, kot je to sedaj že skoraj tradicija. Nikakor ne želimo, da bi bila tradicija, ampak želja in potreba, da se v tem času srečamo in skupaj prehodimo pot z Gospodom. To je zagotovilo, da se ne bomo povezali samo z njim, ampak nas bo on povezal med seboj – znotraj posamezne družine in med družinami. Je pa ta sobota tudi dan v tednu družine, ko smo še posebej vabljeni, da nekaj konkretnega naredimo za svojo družino in tako za vse družine na Slovenskem. Papeški svet za družino v pripravi na sedmo svetovno srečanje družin, ki bo konec maja 2012 v Milanu, še posebej vabi in spodbuja k močnejšemu upoštevanju družine pri cerkveni dušnopastirski oskrbi. Mi smo Cerkev skupaj z našimi duhovniki, zato povabite družine svoje duhovnike, da skupaj poromamo. DECEMBER 2011

NAPOVEDNIK

Vabljeni torej na prelepo Dolenjsko v soboto, 24. marca 2012, ob 9.00 uri. Izhodišče je župnijska cerkev v Šentrupertu, glavni cilj pa cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori. Samo pot pa bomo še podrobno določili. Vsekakor pot ni zahtevna in bo trajala v eno smer približno 1 uro in potem povratek. Če bo z nami duhovnik, bomo na cilju imeli sveto mašo. Kako pridemo do Šentruperta na Dolenjskem? Iz Ljubljane sledimo dolenjskemu avtocestnemu kraku A2. Avtomobilsko cesto zapustimo v Trebnjem ter sledimo lokalni cesti proti Sevnici in potem proti Šentrupertu. Iz drugih koncev pa boste tudi našli. Kontaktne osebe smo: Tone in Anka Krnc (051 811 058) in Marija in Ivan Halas (041 616 534 ) Lepo povabljeni romarsko pohodniška druščina DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DAR ŽIVLJENJA VERONIKA REJC Letošnje leto je za našo družino še posebej blagoslovljeno, saj se nam je konec junija pridružila mala Veronika. Vsi smo jo že težko pričakovali, še posebej brata Gašper in Matevž ter sestra Maruša. Hvala Bogu za tako velik dar! Družina Rejc iz Zavratca

NACE OVSENIK Naš fantič je točen, saj ne prehiteva in ne zamuja – na napovedan mamičin god naju je prišel še osebno spoznat. In postali smo srečna družinica, ki z veliko žlico zajema življenje! Darja in Tomaž

Življenje je dar, direktno od Boga dobili smo ga ... in prav za vsakega otročička smo Gospodu hvaležni!

MARTIN MAJCEN Sem Martin Majcen, četrti otrok in drugi sin mame Martine in atija Franca. Na svet sem privekal na dan krsta mojega bratca in na rojstni dan mojega dedka, tako da sem bil dragoceno darilo ne samo atiju, mami, bratcu in sestricama. Sedaj pa moram še malo spati, da bom zrasel in se okrepil za to potovanje skozi življenje.

ADAM RODOŠEK Hojla! Sem Adam Rodošek iz Jablan na Štajerskem. Atiju, mamici, sestrici Katarini in bratu Sašu sem se pridružil ob koncu poletnih počitnic. Zdaj sem pa že tak korenjak, da znam že sam paziti na Katarino, ko je utrujena. Potem bova pa zamenjala.

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DECEMBER 2011

DAR ŽIVLJENJA MATEVŽ MEDVED Družina Medved iz Gančan proslavlja in slavi skupaj z nebesi rojstvo Matevža, ki se nam je pridružil 14. oktobra 2011.

MATEVŽ DEŽELAK (roj. 29. 10. 2011) Bogu hvaležna za ta čudež življenja, za vse uslišane molitve in prejete blagoslove, za dar starševstva, za vse, ki se iskreno veselite z nami! ati Miha in mami Jana

MATIJA DERIN 1. decembra 2011, na lep sončen dan, nas je s svojim prihodom na svet razveselil naš peti sonček Matija. Za ta velik dar smo Bogu hvaležni očka Aljoša, mama Maja, bratec Luka ter sestrice Sara,Teja in Lana. Hvala vsem za podporo v molitvi. Družina Derin iz Bertokov pri Kopru.

TEREZA CEJ 23. novembra 2011 je na svet prihitela naša Tereza. Lurški Materi Božji se zanjo zahvaljujemo mama Vesna, ata Damijan in sestrica Anamarija.

URBAN KOLAR V mesecu novembru se nama je devet tednov prezgodaj rodil sonček Urban. S presrečnim atijem sva ga morala sicer malo počakati, da se je fantiček še malo »pogrel«, zdaj, ko je star že štiri tedne, pa ga grejeva, poljubljava in cartava midva. Sandra in Darjan DECEMBER 2011

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DAR ŽIVLJENJA JOŽEF ŠNEBERGER Sem štirimesečni Jožef in zelo rad pasem kravice. Ker pa je kravic zelo veliko, mi pri tem pomaga moja sestrica Tereza. Bogu sva hvaležna za najina pastirčka, Darja in Boštjan Šneberger

ALEKSANDER DOMINIK KRIČAJ Na drugo adventno nedeljo je luč sveta zagledal naš Aleksander Dominik. S svojim prihodom na svet je razveselil širok krog prijateljev, znancev in sorodnikov; najbolj pa bratca Jakoba in Filipa ter sestrico AnaMarijo. Hvaležna za dar življenja mami Nives in ati Roman.

MARTIN PODOBNIK Mali Martin je prijokal na svet 19. septembra 2011, nekaj dni pred godom Antona Martina Slomška, ki mu je pomagal izbrati ime. Pridružil se je petim bratcem in sestricam. Vsej družini je v veliko veselje. (Na sliki z bratcem Lenartom.)

LUCIJA SITER Pozdravljeni. Sem Lucija Siter in sem zelo prisrčna mala deklica. Rada spim in jem, včasih pa tudi malo ponagajam. Če kakšno noč mamici in atiju kratim spanec, se naslednje jutro samo malo nasmehnem in že je vse oproščeno. (Eni pač znamo)

TOBIJA KADUNC Gospod je dober! Ko sva že mislila, da se bo rodil na najino prvo obletnico posvetitve Brezmadežni, se je mali Tobija odločil, da se bo rodil dan kasneje, in sicer 4. 12. 2011. Hvaležni Mariji za uslišane molitve, mamica Tadeja, ati Boštjan in sinček Tobija

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DECEMBER 2011

DAR ŽIVLJENJA GABRIELA BURJEK Vse dobre stvari so tri – oziroma štiri. Atiku pa zraste tudi kakšen siv las. Dobro, da ima pri sebi fotoaparat, da se malo sprosti in ujame v objektiv še večerno zabavo. Tinkara, Tereza in mala Gabriela pa se mu rade nastavijo pred objektiv. Aja, za tiste, ki še ne veste: mala Gabriela je bila v Veržeju še v trebuhu, 8.10. 2011 pa je prišla hitro na svet, da vidi svoji dve sestrici. Družina Burjek iz Lesnega Brda

URŠKA DE FAVERI To je naša Urška. Na svet je privekala v sredo, 26. 10. 2011, in s svojim prihodom neizmerno razveselila mamo Tanjo in papaja Denisa ter brate Mateja, Matija, Kristjana, Danijela in sestri Katjo in Marto. Vsi smo jo lepo sprejeli in ji nikoli ne pustimo jokati. Kot vidite na sliki, je zelo rada v vodi. K sreči živimo v bližini morja – v Bertokih pri Kopru. Hvaležni smo Bogu za njeno življenje. Družina De Faveri

MIHAEL HALAS Ime mi je Mihael Halas. Rodil sem se 1. 11. 2011 in sem prvi sin Mete in Primoža ter prvi bratec Doroteji. Sem pravi prvak in se tako že sedaj zgledujem po svojem zavetniku – "prvemu knezu" nebeške vojske.

JAKOB ŽAVBI V Marijinem mesecu je pri nas zasijala še ena lučka. Od 27. 10. 2011 nam je dobri Bog zaupal Jakoba. Hvaležni za to bitjece se ob njem veselimo Tomaž, Luka, Marko, Jernej, Matija,Tadej, mama Marta in očka Fabio Žavbi iz Šmarij pri Kopru.

DECEMBER 2011

DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

MALO ZA ŠALO, MALO ZARES Pri biologiji: “No, Janezek, ti pa zdaj lepo povej, koliko kosti imaš v telesu?” “Najmanj dva tisoč petsto.” Učiteljica: “Zakaj pa me nisi včeraj poslušal, ko sem razložila, da je v človeškem telesu dvesto kosti.” Janezek: “Veste, učiteljica, saj sem! Ampak sem danes zjutraj jedel sardine.”

Družinska zgodovina V šoli se učijo o naših prednikih. Učitelj vneto razlaga, da smo nastali iz Adama in Eve. Janezek pa dvigne roko in pojasni: “Moj oče je rekel, da smo nastali iz opic.” Učitelj pa: “Vaša družinska zgodovina me ne zanima …” Prava sreča Oče in sin se pogovarjata. Pa pravi oče sinu: “Ah, sin moj, kaj je prava sreča, boš spoznal šele po poroki.” “Kaj res?” ga vpraša sin. “Oh da, ampak takrat bo že prepozno,” mu odvrne oče.

Moč vode Učitelj: “Voda ima veliko moč. Kdo zna navesti primer?” Janez: “Če moja mama joka, lahko dobi od očeta, kar hoče.”

Posoja denarja »Ali ti verjameš, da je bil človek lahko v prejšnjem življenju žival?« “To je pa traparija! To sploh ni mogoče!” “Jaz pa verjamem! Nekoč sem bil osel.” “Kdaj?” “Ko sem ti posodil denar.”

Zapor Jure obišče prijatelja Jožeta v zaporu in ga vpraša, kako se ima. “Tako je kot doma! Hrana je slaba, molčati moram, pa tudi ven ne smem nikamor!”

Pozno prišel domov “Včeraj si že spet ob enih ponoči prišel domov!” “Kaj morem, če mi je pa zmanjkalo denarja …”

Tajnica Tema šolske naloge: “Če bi bil generalni direktor.” Vsi pišejo, le Janezek sedi s prekrižanimi rokami. “Na kaj pa ti čakaš?” ga jezno vpraša učiteljica slovenščine. Janezek odgovori: “Na svojo tajnico!” Poredni Janezek Poredni Janezek vpraša mamico: »Mami, kaj si pa najbolj želiš za rostni dan?« »Rada bi pridnega otroka!« »Joj, potem boš morala čakati, da se vrne očka iz Nemčije.« Kmeta Prvi vpraša soseda: “Jaka, koliko mleka daje tvoja krava?” Kmet: “Okoli 7 litrov.” Sosed: “Uf, to pa je! In kaj naredite z mlekom?” Kmet odgovori: “4 litre ga spijemo, 9 litrov ga pa prodam.”

Revija Družina in Življenje – ISSN 1855-2110. Glasilo društva Družina in Življenje izhaja štirikrat letno. Izdaja društvo Družina in Življenje, Grebenčeva cesta 4, 8273 Leskovec, za društvo Dani Siter. Glavna urednica Petra Berčan (e-pošta: petra.bercan@gmail.com), odgovorni urednik Dani Siter (e-pošta: dani@diz.si, telefon: 07/490 35 51, GSM: 041/770 200). To številko je lektorirala Alenka Žabkar (e-pošta: alenka.zabkar@gmail.com). Uredniki posameznih rubrik: Dani Siter (Delovanje društva, Vikend seminarji, e-pošta: dani@diz.si), Vilma Siter (Pobuda, e-pošta: vilma.siter@gmail.com), Maruša Kržišnik (Starševstvo, e-pošta: t.krzisnik@volja.net), Petra Kokalj (Zakonsko življenje, e-pošta: alojzij.kokalj@guest.arnes.si), Janko Brumec (Živeti s Svetim pismom, e-pošta: janko. brumec@siol.net), Sabina Majcen (Oh, te tašče, e-pošta: sabina.majcen@simbio.si), Darja Tratar (Iz življenja zakonskih skupin, e-pošta: tratar.miroslav@siol.net), Petra Novak (Priporočamo v branje, e-pošta: druzina.novak@gmail.com), Marija Halas (Romarsko pohodništvo, e-pošta: marija.halas@krka.biz), Cvetka in Oton Bogdan (Voditeljski par se predstavi, e-pošta: cvetka.bogdan@gmail.com), oblikovanje in grafična priprava: Katarina in Igor Podgajski (e-pošta: igor.slavnik@gmail.com). Fotografije za to številko so prispevali: družina Berčan, družina Količ, zakonca Karo, zakonci iz Radeč, Simon Špital, Robi Rokavec, Tatjana in Pavel Fičur, Igor Podgajski in Dani Siter. Tisk: Tiskarna KOTIS. Naklada: 3000 izvodov. Glasilo je brezplačno. Kdor želi pri izdajanju glasila finančno pomagati, se lahko odloči za podporno naročnino, ki jo nakaže po položnici na transakcijski račun društva: Društvo Družina in Življenje, Grebenčeva 4, 8273 LESKOVEC, 029820255101623, NLB, d. d., podružnica Posavje, Krško, sklic na št. 00 1-900, namen: podporna naročnina. Z zbranimi sredstvi bomo lahko glasilo še naprej izdajali, plačali stroške za poštnino in druge spremljajoče stroške. Če želite, da bi tudi vaši prijatelji, sorodniki in znanci prejemali naše glasilo, nam posredujte njihov naslov. Vsi, ki ste pripravljeni podpirati delo zakoncev Siter, ki sta nosilca programov Zakonca na skupni poti, lahko svoj mesečni prispevek nakazujete na transakcijski račun: Društvo Družina in Življenje, Grebenčeva 4, 8273 LESKOVEC, 02982-0255101623, NLB, d. d., podružnica Posavje, Krško, sklic na št. 00 1-901, namen: prostovoljni dar. Če se zgodi, da ta sklicna številka »ne prime«, napišite datum – na primer: 00-02102009. Za vaše darove se vam že vnaprej iskreno zahvaljujemo! DRUŽINA IN ŽIVLJENJE

DECEMBER 2011

PROGRAM DiŽ ZA LETO 2012 Št. Dogodek 1

Regijska srečanja za voditeljske pare, januar 2012; srečanja bodo: Leskovec (Škofija NM in župnije v Posavju), Celje (Škofiji CE in MB), Veržej (Škofija MS), Ljubljana (Škofija LJ) in Koper (Škofija KP)

Temeljni vikend seminar za zakonske pare, 3.–5. februar 2012, Ankaran, Debeli rtič

Nadaljevalni vikend seminar za zakonske pare: Novo upanje v Kristusu, 17.–19. februar 2012, Celje, sv. Jožef

4 5 6

Temeljni vikend seminar za zakonske pare, 02.–04. marec 2012, Celje, sv. Jožef Nadaljevalni vikend seminar za zakonske pare: Moja pot posvečevanja, 16.–18. marec 2012, Crikvenica, Life Center 1. romarski pohod: sobota, 24. marec 2012, Šentrupert na Dolenjskem in Vesela Gora; zbiranje ob 9.00 pred župnijsko cerkvijo v Šentrupertu na Dolenjskem Nadaljevalni vikend seminar za zakonske pare: Teologija telesa Janeza Pavla II., podaljšani vikend, delo in počitek, 02.–06. maj 2012, Crikvenica, Life Center Duhovni teden za družine, 03.–10. avgust 2012, od petka do petka v Veržeju, Marijanišče

Regijska srečanja za voditeljske pare, september 2012; srečanja bodo: Leskovec (Škofija NM in župnije v Posavju), Celje (Škofiji 9 CE in MB), Veržej (Škofija MS), Ljubljana (Škofija LJ) in Koper (Škofija KP) Temeljni vikend seminar za zakonske pare, 05.–07. oktober 2012, 10 Celje, sv. Jožef Nadaljevalni vikend seminar za zakonske pare: Božje kraljestvo 11 je med vami (Lk 17,21), 19.–21. oktober 2012, Crikvenica, Life Center 12

Temeljni vikend seminar za zakonske pare, 09.–11. november 2012, Ankaran, Debeli rtič

Nadaljevalni vikend seminar za zakonske pare:Božje kraljestvo 13 je med vami (Lk 17,21), 23.–25. november 2012, Crikvenica, Life Center

Informacije in prijave: Dani Siter, tel.: 07/490 35 51; gsm: 041 770 200; e-pošta: siter.dani@gmail.com Turistična agencija BooM, Krško, Tel.: 07/492 16 74; gsm: 041/684 320; e-pošta: boom@siol.net Petra Novak, gsm: 051/318 439; e-pošta: druzina.novak@gmail.com Petra Novak, gsm: 051/318 439; e-pošta: druzina.novak@gmail.com Erika Novak, gsm: 041/459 666; e-pošta: erika.novak@guest.arnes.si Informacije in prijave: Ivo in Marija Halas, gsm: 041 616 534 Erika Novak, gsm: 041/459 666; e-pošta: erika.novak@guest.arnes.si Andreja in Janko Brumec, gsm: 070/863 693; e-pošta: janko.brumec@siol.net Dani Siter, tel.: 07/490 35 51; gsm: 041 770 200; e-pošta: siter.dani@gmail.com Petra Novak, gsm: 051/318 439; e-pošta: druzina.novak@gmail.com Erika Novak, gsm: 041/459 666; e-pošta: erika.novak@guest.arnes.si Turistična agencija BooM, Krško, Tel.: 07/492 16 74; gsm: 041/684 320; e-pošta: boom@siol.net Erika Novak, gsm: 041/459 666; e-pošta: erika.novak@guest.arnes.si

OPOMBE: Točka 3: Seminar predstavi temeljne karakteristike človekovega osebnega odnosa z Bogom ter udeležencem pomaga najti načine in poti ohranjanja le-tega. Namenjen je zakonskim parom, ki so bili na Temeljnem vikend seminarju v Ankaranu ali v Celju in želijo svoj osebni odnos s Kristusom poglobiti – utrditi temelje osebne vere. Točka 5: Téma seminarja Moja pot posvečevanja osvetli vpliv prednikov in drugih dejavnikov na človekovo ranjenost ter njegovo potrebo po odpuščanju, ozdravljenju, osvoboditvi in v nas ozavešča iskanje prave identitete Božjega otroka ter nakaže možne rešitve v luči sprejemanja odgovornosti, ki je v odnosu mož–žena. Seminar je namenjen zakoncem, ki se redno udeležujejo Nadaljevalnih vikend seminarjev in jeseni niso ujeli ustreznega termina. Točka 7: V preteklih letih smo na več Nadaljevalnih vikend seminarjih že odkrivali zaklade Teologije telesa Janeza Pavla II. in vedno znova spoznavali, da vstopamo v »preddverje« velike skrivnosti, ki prinaša odgovore na temeljna vprašanja človeka tretjega tisočletja. Z majskim Nadaljevalnim vikend seminarjem želimo možnost spoznavanja omenjene téme ponuditi parom, ki se s Teologijo telesa še niso srečali, pa to želijo, obenem pa tudi tistim, ki so o tem že premišljevali in želijo svoje védenje o Teologiji telesa osvežiti in ponovno poživiti.

Ostala sem brez besed … Nekaj čudovitega! Zdi se mi, kot da bi se ponovno rodila. Hvala za vsa vaša razmišljanja in dejanja ter za nov pogled na svet. (Mojca)

Zelo življenjsko, družinsko, praktično in teoretično, pričevanjsko in spodbudno, duhovno in konkretno, temeljno za osebno in skupno življenje. (Marko)