KNJIŽICA O CEPLJENJU IN OTROŠKIH BOLEZNIH
Priročne informacije za mlade starše in vse, ki jih zanimajo infekcijske bolezni in cepljenje.
PROJEKT IMUNO
KDO SMO?
Projekt Imuno sestavlja skupina študentov, ki deluje v okviru Društva študentov medicine Slovenije. Člani projektne skupine Imuno opravljamo prostovoljno mladinsko javnozdravstveno dejavnost in se pri tem v prvi vrsti ukvarjamo z osveščanjem splošne javnosti o pomenu in nujnosti cepljenja. Podobno kot drugod po svetu se tudi pri nas srečujemo s perečim problemom upadanja »precepljenosti«. Zaradi velike količine neresničnih informacij na internetnih straneh, strahu pred stranskimi učinki cepiv in vse slabšega zaupanja v zdravstvo čedalje večji delež prebivalstva odklanja tako neobvezno kot tudi obvezno cepljenje. Ta pojav bi v prihodnje lahko privedel do ponovnih izbruhov bolezni, ki so bile pri nas zaradi rutinskega cepljenja že pod nadzorom.
Naši cilji:
- z organiziranimi delavnicami o pomenu cepljenja informirati čim večje število bodočih/mladih staršev - prispevati k izobrazbi kolegov medicincev glede problema zniževanja precepljenostiin opominjati na pomen komunikacije na tem področju - informirati študente drugih smeri in srednješolce - doprinesti k vzpostavitvi organiziranega izobraževanja bodočih staršev v večjem obsegu,kot to dopuščajo zmožnosti projekta - vzpostaviti zaupanje med stroko in splošno javnostjo
Kako cepiva delujejo?
V telo vnesemo cepivo, ki vsebuje mrtve ali oslabljene povzročitelje bolezni ali njihove dele.
Kot odgovor na prisotnost tujka v telesu nastanejo celice, ki izločajo proti tujku specifična protitelesa. Ta protitelesa pomagajo tujek odstraniti.
Nekaj celic, ki izločajo protitelesa, ostane v telesu prisotnih še več let, včasih doživljenjsko. Ko telo ponovno pride v stik z enakim tujkom, spominske celice z izločanjem protiteles preprečijo razvoj bolezni.
Cepljenje izzove enak obrambni odziv telesa kot naravni potek okužbe, le da se pri cepljenju izognemo razvoju bolezni.
RAZBIJAMO MITE O CEPLJENJU Cepljenje uspešno zaščiti otroka pred boleznimi. Cepiva so pred uporabo ustrezno testirana. Zaradi cepiv je pojavnost bolezni upadla. Cepiva ne preobremenijo imunskega sistema. Dokazane povezave med avtizmom in cepivi ni. Cepiva so potrebna, saj bolezni niso izginile.
KOLEDAR OBVEZNEGA CEPLJENJA 3
Davica, tetanus, polio, oslovski kašelj, Hib
MESECI 4-5 MESECEV
6
Davica, tetanus, polio, oslovski kašelj, Hib
Davica, tetanus, polio, oslovski kašelj, Hib
MESECEV
Ošpice, mumps, rdečke
12-18 MESECEV
12-24 MESECEV
Davica, tetanus, polio, oslovski kašelj, Hib
Hepatitis B (dva odmerka) Ošpice, mumps, rdečke
5-6 LET 6 LET
8 LET
Hepatitis B
Davica, tetanus, oslovski kašelj
15-18 LET
Tetanus
TETANUS okužba preko poškodbe kože, bakterija in spore so prisotne v naravi (prst, živalski iztrebki)
živčni toksin bakterije Clostridium tetani
ZNAKI IN SIMPTOMI - Napadi zakrčenosti obraznih, vratnih, prsnih, trebušnih in mišic meč -> telo zakrčeno v loku - povišana telesna temperatura - napadi visokega srčnega utripa
ZAPLETI - oteženo dihanje - sekundarne okužbe
- pljučna embolija - smrt (okoli 11 %)
neonatalni tetanus -> v državah v razvoju povzroči več kot 200 000 smrti na leto (slaba precepljenost mater, slabe higienske razmere ob porodu)
ZDRAVLJENJE oskrba rane
imunoglobulini proti tetanusu (preprečijo poslabšanje bolezni, ne zdravijo)
DAVICA
toksin bakterije Corynebacterium diphteriae
PRENOS
kapljičen s kašljanjem, kihanjem, govorjenjem, prek predmetov in tudi živil.
ZNAKI IN SIMPTOMI - boleče žrelo - lokalna okužba sluznice - bele obloge (najpogosteje žrelo in mandlji) (oblog ne odstranjujemo!) - izcedek iz nosu - močno zatečene bezgavke - slabo počutje in ješčost - zvišana temperatura (okrog 38 °C) pod spodnjo čeljustjo
ZAPLETI - oteženo požiranje in dihanje - srčno popuščanje
ZDRAVLJENJE antitoksin antibiotik - predvsem za preprečevanje širjenja bakterije
OSLOVSKI KAŠELJ uniči migetalke v dihalnih poteh sledi vnetje
bakterija Bordetella pertussis s toksinom
prenos s človeka na človeka (kašelj)
ZNAKI IN SIMPTOMI Potek je hujši pri dojenčkih in majhnih otrocih. 1. FAZA izcedek iz nosu rahlo povišana temperatura občasen kašelj
2. FAZA napadi hudega kašlja (pomodrelost, bruhanje) izkašljaj je gosta sluz
ZAPLETI dolgo trajajoč kašelj brez vdiha - pomanjkanje kisika/hipoksija sekundarne okužbe dihal še mesece po preboleli bolezni bolezen pri odraslih - lažji potek, manj nevarnosti za hude zaplete, vendar so pomemben prenašalec
ZDRAVLJENJE antitoksin in antibiotik, ki NE skrajša in NE omili bolezni število obolelih v svetu: 16 milijonov, število smrtnih primerov: 195,000
OTROŠKA PARALIZA
poliovirus
prenos preko fekalno-oralne poti posredno preko okuženih predmetov človek je edini prenašalec, kar pomeni, da lahko bolezen izkoreninimo!
SIMPTOMI brez simptomov (72 % okuženih) - še vedno prenašalci! lažja oblika (24 % okuženih) - boleče žrelo, zvišana temperatura meningitis (do 5 % okuženih) ohlapna paraliza (do 1 % okuženih) - možno popolno okrevanje
ZAPLETI deformacija kosti, sklepov ireverzibilna izguba moči v mišicah ali paraliza - invalidnost smrt zaradi paralize dihalnih mišic
ZDRAVLJENJE specifičnega zdravila ni simptomatsko zdravljenje in preprečevanje sekundarnih okužb VČASIH: železna pljuča (pomoč pri dihanju)
HAEMOPHILUS INFLUENZAE TIP B
pre
nos
bakterija Haemophilus influenzae tipa B
kapljičen (kihanje, kašljanje, govor) prenašalci/okuženi brez simptomov!
POTEK BOLEZNI - PLJUČNICA → vročina, mrzlica, kašelj, oteženo dihanje, bolečine v prsih - BAKTERIEMIJA → vročina, mrzlica, utrujenost, slabost, diareja, težko dihanje, lahko poteka s pljučnico - MENINGITIS → vročina, glavobol, otrdelost vratu, slabost, fotofobija, zmanjšana zavest
ZAPLETI - odvisni od invazivnosti bakterije - nevrološki izpadi (npr. izguba sluha) zaradi gnojnega meningitisa (15-30 % tistih, ki so preboleli meningitis) - smrt (3-6 %)
ZDRAVLJENJE - pogosto je potrebna hospitalizacija - antibiotično zdravljenje ogrožene skupine: dojenčki do 1. leta
HEPATITIS B
virus hepatitisa B
prenos s človeka na človeka (stik kužnih telesnih tekočin s sluznico ali krvjo) z okuženih predmetov (virus preživi na predmetu tudi do 7 dni!)
ZNAKI IN SIMPTOMI akutno obolenje: (pri otrocih pogosto brez simptomov) - slabo počutje in ješčost - slabost in bruhanje - bolečina v zgornjem desnem delu trebuha - temen urin - zlatenica
ZAPLETI kronično obolenje - pri odraslih 5 %, otroci do 5 leta 30-50 %, novorojenčki 90 % verjetnost za nastop kronične oblike povečano tveganje za pojav raka jeter, ciroze, jetrne odpovedi
ZDRAVLJENJE akutno obolenje: simptomatsko, podporno zdravljenje kronično obolenje: protivirusna zdravila (lahko doživljenjsko) v skrajnih primerih - presaditev jeter
MUMPS virus mumpsa
kapljice sline, kašelj, kihanje, govor, preko predmetov
ZNAKI IN SIMPTOMI otečena obušesna žleza slinavka vročina in glavobol bolečine v mišicah izguba apetita
ZAPLETI - vnetje testisov pri 15-30 % moških
(od tega pri 25 % zmanjšana plodnost, pri 50 % zmanjšanje testisov)
- vnetje jajčnikov pri 5 % žensk - vnetje trebušne slinavke pri 4 % obolelih - gluhost pri 1/20000 - vnetje možganov in možganskih ovojnic pri manj kot 1 %
ZDRAVLJENJE SPECIFIČNEGA ZDRAVILA NE POZNAMO - ZDRAVIMO SIMPTOME
OŠPICE
izjemno nalezljiv virus ošpic okužimo se lahko tudi v prostoru, ki ga je že pred 2 urama zapustila obolela oseba, zboli 9/10 ljudi, ki so v stiku z obolelo osebo
kapljičen prenos, aerosol kašljanje, kihanje
ZNAKI IN SIMPTOMI - droben rdeč izpuščaj (najprej se pojavi na glavi) - značilne pege v ustih - vročina - kašelj, izcedek iz nosu - driska - vnetje ušesa in očesne veznice
ZAPLETI
pljučnica pri 1/20 vnetje možganov z možnimi trajnimi posledicami pri 1/1000 gluhost pri nosečnicah splav ali prezgodnji porod, mrtvorojenost smrt zaradi zapletov 1-3/3000
ZDRAVLJENJE SPECIFIČNEGA ZDRAVILA NE POZNAMO
RDEČKE
kašelj, kihanje, preko posteljice iz matere na plod
VIRUS RDEČK
ZNAKI IN SIMPTOMI - rdeč izpuščaj - kašelj - vneto žrelo - vnetje očesne veznice - glavobol - vročina - izcedek iz nosu
ZAPLETI - pri nosečnicah v 90 % splav ali hude okvare ploda - prirojene rdečke (prizadet sluh in vid, okvare srca pri plodu) - znižano število trombocitov pri 1/3000 obolelih odraslih - vnetje sklepov pri 70 % obolelih žensk
ZDRAVLJENJE SPECIFIČNO ZDRAVILO NE OBSTAJA!
Ali so cepiva varna? Vsa zdravila (tudi cepiva), ki so na voljo v Sloveniji, morajo ustrezati varnostnim zahtevam, ki jih določata Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke RS (JAZMP) in Evropska agencija za zdravila (EMA). Preden cepivo dobi dovoljenje za uporabo, mora proizvajalec z večletnimi raziskavami dokazati njegovo varnost in učinkovitost. Najpogostejši stranski učinki cepiv so bolečina, rdečina in bolečina na mestu vboda, vročina, slabše počutje in podobno. Resni stranski učinki cepiv (npr. anafilaktični šok) so zelo redki. Zavedati se moramo, da so koristi cepljenja bistveno večje od minimalnega tveganja za možne stranske učinke.
Ali cepiva preobremenijo otroški imunski sistem? Otroci so vsakodnevno izpostavljeni številnim snovem, ki prožijo odziv imunskega sistema. Cepiva vsebujejo le majhno količino tujih snovi v primerjavi s tem, kar moramo obvladovati v ZDRAVLJENJE svojem življenjskem okolju. Razpoložljivi znanstveni podatki prav tako kažejo, da sočasno cepljenje z več cepivi ali proti več nalezljivim boleznim hkrati nima negativnega učinka na imunski sistem. Raziskave so pokazale tudi, da so cepiva enako učinkovita tako v kombinaciji kot posamezno, poleg tega kombinirana ne predstavljajo večjega tveganja za razvoj stranskih učinkov.
Ali je cepljenje smiselno, če se nalezljive bolezni pri nas ne pojavljajo več? Čeprav so trenutno nekatere nalezljive bolezni v Sloveniji zelo redke ali se sploh ne pojavljajo več, bi lahko znižanje deleža cepljenih oseb povzročilo njihovo vrnitev. Tovrstne težave že imajo nekatere evropske države z nižjim deležem precepljenih otrok. Nekatere bolezni, proti katerim cepimo, so v drugih delih sveta še vedno pogoste. Če v Sloveniji ne bi bili zaščiteni z visokim deležem cepljenih oseb, bi se te bolezni v primeru uvoza lahko hitro razširile in povzročile epidemije. Ljudje čedalje več potujemo, nezaščiteni potniki pa lahko tudi k nam prinesejo kakšno nalezljivo bolezen, ki je pri nas sicer ni. Značilen primer so ošpice, ki so se v zadnjih letih začele ponovno pojavljati tudi v Sloveniji. S cepljenjem posredno zaščitimo tudi druge (kolektivna oz. čredna imunost), ker s tem zaustavimo širjenje nalezljivih bolezni. To je pomembno tudi za manjši delež prebivalstva, ki zaradi zdravstvenih razlogov (na primer hude alergične reakcije na sestavine cepiva ali osnovne bolezni, ki je nezdružljiva s cepljenjem) ne more biti cepljen.
Ali je cepljenje nenaravno in je res boljše preboleti bolezen? Cepljenje je postopek, s katerim izzovemo zaščito pred boleznijo, tako da v telo vnesemo oslabljene ali inaktivirane bakterije, viruse ali njihove dele. Ti ne morejo povzročiti bolezni, ampak le spodbudijo imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročitelju nalezljive bolezni in spominske celice. Če pride oseba v stik s povzročiteljem te bolezni, ga njen imunski sitem hitreje prepozna in nanj odreagira. Čeprav je res, da je po nekaterih prebolelih nalezljivih boleznih zaščita daljša kot po cepljenju, pa so tveganja hudih zapletov zaradi bolezni bistveno večja od tveganja neželenih učinkov po cepljenju. Bolezni kot sta tetanus ali meningitis povzročen s hemofilusom influence tipa b lahko povzročita smrt ali hudo invalidnost, cepljenje proti navedenima boleznima pa običajno dobro prenašamo. Obe cepivi tudi zagotovita boljšo zaščito kot je zaščita, pridobljena po preboleli bolezni. Cepljenje torej izzove odziv imunskega sistema na enak način kot »naravna« okužba, vendar brez zapletov, ki bi jih ta lahko prinesla.
Ali so neželeni učinki cepljenja res bolj nevarni kot zapleti bolezni? Cepiva so pravzaprav zelo varna, večina neželenih učinkov po cepljenju je blagih in prehodnih (bolečina ali oteklina na mestu cepljenja ali blago povišana telesna temperatura). Resni neželeni učinki se pojavijo le redko (od eden na tisoč do eden na milijon cepljenih). Brez cepljenja bi bilo veliko več primerov nalezljivih bolezni, posledično pa tudi bistveno več njihovih resnih posledic in več smrti. Primerjava tveganja zaradi nalezljive bolezni s tveganjem zaradi neželenih učinkov po cepljenju, nam pokaže koristi cepljenja. Jasno je, da so koristi cepljenja bistveno večje od minimalnega tveganja zaradi cepljenja.
Ali so nalezljive bolezni res izginile zaradi izboljšanja higienskih pogojev in ne zaradi cepljenja? Izboljšani socialno-ekonomski pogoji v zadnjih desetletjih so imeli nedvomno posreden vpliv na nalezljive bolezni. Boljša prehrana, razvoj antibiotikov in drugih oblik zdravljenja so povečali preživetje med zbolelimi. Vendar pa je imelo cepljenje zelo pomemben neposreden vpliv na zmanjšanje pojavnosti nalezljivih bolezni v preteklih letih. Najboljši dokaz, da so za znaten upad nalezljivih bolezni odgovorna cepiva in ne izboljšani higienski pogoji, so norice. Pri nas proti noricam ne cepimo sistematično vseh otrok. Če bi bili izboljšani higienski pogoji in zdrava prehrana sami po sebi dovolj za preprečevanje nalezljivih bolezni, bi število zbolelih za to boleznijo v Sloveniji upadlo, pa norice v Sloveniji še vedno preboli skoraj vsak otrok, tako kot v 50-ih letih prejšnjega stoletja.
NEOBVEZNA CEPLJENJA cepljenje proti pnevmokoknim okužbam cepljenje proti rotavirusnim okužbam
dojenčki po 6. tednu do 6. meseca starosti
cepljenje proti meningokoknim okužbam cepljenje proti gripi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu cepljenje proti humanemu papiloma virusu VEČ O CEPLJENJU PROTI HPV: slomsic_aids@slomsic.org
PROJEKT IMUNO PRIPOROČA VSA CEPLJENJA
priporočljivo za punce in fante pri 12. letu starosti
DEJSTVA O CEPLJENJU Cepljenje vsako leto reši 2-3 milijone življenj.
Vsako leto umre več kot milijon novorojenčkov in dojenčkov zaradi pnevmokokne okužbe in rotavirusnih drisk. Svetovna raven umrljivosti zaradi gripe je po uvedbi cepljenja upadla za 74 %. Začetki cepljenja segajo v leto 1798.
Koristi cepljenja močno prevladajo nad nizkim tveganjem za resne stranske učinke. Število primerov okužbe s poliovirusom se je po uvedbi cepljenja zmanjšalo za 99%. Cepljenje zagotavlja skupinsko ali čredno imunost. Za proizvodnjo cepiv in preverjanje njihove učinkovitosti znanstveniki potrebujejo več desetletij.
PROJEKT IMUNO Društvo študentov medicine Slovenije Korytkova 2 1000 Ljubljana
Ljubljana, 2016