Seneni nahod ali alergijski rinitis

Verjetno komaj čakate pomlad, sprehode v prijetnem sončnem vremenu, prve dišeče cvetove, zelene pokrajine, prebujanje narave in več zunanjih aktivnosti. Za marsikoga je ta letni čas najlepši. Na žalost je danes vse več ljudi, ki ne morejo uživati v čudovitih barvah pomladi, saj se ravno takrat, ko se začne cvetenje, začne tudi njihova nočna mora v obliki senenega nahoda ali sezonskega alergijskega rinitisa.

Besedilo: JELENA DIMITRIJEVIĆ, foto: DREAMSTIME.

Izraz seneni nahod izhaja iz časov, ko so ljudje imeli težave pri pospravljanju sena maja in junija. To je alergijska bolezen zgornjih dihal, nosu in obnosnih votlin, pri kateri se po navadi pojavijo utrujenost, pekoč občutek in srbenje v očeh, alergijsko vnetje oči, zamašen nos in žgečkanje v nosu, napadi kihavice, žgečkanje v požiralniku, sinusitis, težave pri dihanju, lahko se pojavijo tudi glavobol, razdražljivost in vnetje ušes (zlasti pri otrocih). Sezona cvetenja se običajno začne aprila (zgodnji cvetni prah leske in jelše pa se začne pojavljati v zraku že januarja). Tisti, ki so alergični na cvetenje dreves, bodo imeli največ težav z brezo, ki cveti aprila, ampak se težava pojavi tudi z drugimi drevesi, travami, travnimi zelmi, grmovnicami, žiti, zelišči ... Razen problematične breze lahko imamo težave tudi z gabrom, kostanjem, cipresovkami, oljkami, travami, ambrozijo, krišino, navadnim pelinom, trpotcem, kislico..., tako da se seneni nahod lahko razvleče do jeseni glede na čas cvetenja določenih rastlin, ki rastejo v prostoru, kjer živimo ali potujemo, ter glede na našo občutljivost. Danes ima težave s tovrstno alergijo že vsak deseti Slovenec in vsak četrti prebivalec Evrope. 30 % vseh alergijskih reakcij je povezano s senenim nahodom. Pelodi dreves, trav in plevelov so v botanični sorodnosti z več vrstami sadja in zelenjave, kar lahko povzroča nastanek alergijskega rinitisa tudi zunaj sezone cvetenja. V tem primeru govorimo o navzkrižnih alergenih. V času cvetenja smo čim več v gorah in na morju. Perila ne sušimo zunaj, temveč v zaprtih prostorih, po sprehodu pa takoj slečemo oblačila, jih operemo ter se oprhamo. Redno uporabljamo čistilec zraka in ionizator, s katerim lahko izvajamo terapijo, ki se je odlično izkazala pri zdravljenju alergij. Uporabljamo posodico neti za izpiranje nosu (v to posodo vlijemo mešanico morske soli (pol čajne žličke) in prekuhane ali destilirane vode (300 ml)), s katero lahko odplaknemo polen in druge alergene, ki jih vdihujemo. Izvajamo inhalacijo z dodajanjem eteričnih olj evkaliptusa, ingverja, sivke, poprove mete. Pomagamo si lahko z akupunkturo, kiropraktiko, bioresonanco, protiparazitno terapijo, homeopatijo, terapevtskim postom. Okrepiti je treba delovanje jeter, črevesja in pljuč.

Iz prehrane je treba izločiti glutenska žita in izdelke iz njih, v nekaterih primerih je treba izločiti vsa žita, živalsko mleko in mlečne izdelke, vse oblike sladkorja, predelana živila, konzervanse, umetna barvila, arašide, sojo, jajca, koruzo, morske sadeže ter druga tipično alergena živila, alkohol, kofein, čokolado in kakav, umetna sladila, kamilico, ameriški slamnik ter živila, za katera vemo, da nam povzročajo težave.

Breza in druga drevesa: paradižnik, krompir, jajčevec, paprika, poper, čili, jabolka, breskve, marelice, jagode, češnje, mandlji, hruške, slive, črni ribez, koper, luštrek, lešniki, pelodi leske, jelše, bresta, gabra, zelena, korenje, peteršilj, janež, komarček, kumina, koriander ...

Pelodi trav: žita, zelena, paradižnik, krompir, soja, arašidi, peteršilj, timijan, kari ...

Navadni pelin, ambrozija, trpotec, kamilica:

kari, paprika, poper, cimet, muškat, ingver, česen, pelin, arnika, artičoka, regrat, sončnica, sončnična semena, zelena, soja, korenje, komarček, janež, peteršilj, pelinkovec …

UKREPI, KI JIH IZVAJAMO ZA ZMANJŠEVANJE ALI ZDRAVLJENJE TEŽAV Z ALERGIJSKIM RINITISOM

Pomembno je, da zračimo stanovanja v mestih dopoldne in nikoli proti večeru, v vaseh pa lahko zračimo po 10. uri dopoldan. Ko je sezona cvetenja, avto vozimo le z zaprtimi okni. Na sprehod se odpravimo po dežju in v naravo ne hodimo v suhem, vetrovnem in sončnem vremenu in ne v večernih urah ter ne nabiramo cvetja v naravi. Vedno nosimo sončna očala, ko se gibljemo na prostem, da zaščitimo oči.

Po potrebi (če imamo še astmo) se je treba izogibati histaminsko bogatim živilom. Prehrana naj bo polnovredna rastlinska z veliko vsebnostjo sadja in zelenjave (razen tistih, ki lahko povzročajo težave zaradi navzkrižnih reakcij) in rastlinskimi živili, ki so bogata z magnezijem, kalcijem, omega-3, vitamini B-kompleksa, kvercetinom, cinkom, vitamini A, E, C in bromelainom. Dodajamo spirulino in guduči, ki drastično zmanjšujeta simptome alergij, ter repuh, koprive, kajenski poper, hren, olje črne kumine, ingver in kurkumo. Če želimo še bolj pospešeno opraviti z alergijami, bi naša prehrana nekaj časa morala biti sestavljena predvsem iz sadja in zelenjave ter zelene listnate zelenjave.

Če imamo astmo, če smo v stanju kroničnega stresa ali smo doživeli travmo, imamo nazalne polipe, deviacijo septuma, različne avtoimunske bolezni, smo v času nosečnosti ali je naš imunski sistem oslabljen iz različnih razlogov, smo bolj dovzetni za nastanek težav

ZDRAVILNA JUHA

2 skodelici mladih kopriv 1 skodelica kodrolistnega ohrovta 1 avokado sok 1 ekološke limone 1 čajna žlička moringe v prahu 2 skodelici brokolija 3 stroki česna 3 skodelice vode Ta juha je iz surove zelenjave in se pripravlja kot smuti (vse sestavine zmeljemo v mešalniku in takoj postrežemo). Lahko jo malo pogrejemo, ampak le na telesno temperaturo, če nam tako bolj ustreza, in takoj zaužijemo. SMUTI ANTIALERGIK

2 skodelici mladih kopriv 1 skodelica mlade špinače 2 banani 1 košček ingverja 1 čajna žlička spiruline 1 čajna žlička gudučija 3 skodelice vode Vse sestavine zmeljemo v mešalniku in pojemo počasi, tako da še dodatno prežvečimo gosto tekočino v ustih.

z alergijami. Zato je močan imunski sistem ključen pri zdravljenju alergij. Če je v našem telesu veliko patogenih organizmov, bomo tudi imeli težave z alergijami, saj lahko tudi patogeni organizmi izzovejo histaminsko reakcijo telesa. Najboljši način, da nahranimo koristne bakterije in zmanjšamo vnetja, je, da uživamo hrano, ki je bogata z vlakninami, in tisto, ki bo pomagala pri uničevanju različnih škodljivih mikroorganizmov. Velikokrat se izkaže, da smo alergični ali intolerantni na določeno hrano, v resnici pa imamo težave s kemičnimi snovmi, ki so v hrani. Kakršnakoli že je težava, s katero se soočamo, je izjemno pomembno razumeti, da se telo ne zdravi po delih, temveč kot celota. S pravilno prehrano (veliko sadja in zelenjave) in z izogibanjem predvsem živilom, ki hranijo napačne bakterije in različne patogene mikroorganizme (živila živalskega izvora, predelana živila, sladkor v kakršnikoli obliki ...), z zmanjševanjem stresa, pravilnim in kakovostnim spanjem, rednim gibanjem, bivanjem v naravi, povezovanjem s svojo resnično naravo, sproščanjem, meditacijo, jogo itd. bomo dosegli ravnovesje, ki nam bo pomagalo, da ostanemo zdravi in vitalni.

Ko narava omaga, ČLOVEK POMAGA

Ko so mi zdravniki pred štirimi desetletji ugotovili kronično vnetje jeter in trebušne slinavke, sva si s soprogo omislila hišico z velikim vrtom v Čičariji. Če mi zdravniki ne morejo pomagati, pa poiščimo pomoč pri naravi, sem si mislil. Opisal sem že, kako sem ozdravel, a še bolj poučna je zgodba moje soproge Alberte.

Besedilo: DR. IZTOK OSTAN, foto: DREAMSTIME.

Na pragu petdesetih let je imela le običajen prehlad ali dva na leto in krčne žile. Njena služba v šolstvu je bila zahtevna, a vračanje v naravo je bil pravi balzam za njene življenjske moči in dušo. Toda v dobrem poldrugem desetletju, ki je sledilo, se je njeno zdravje postopoma krhalo. Pojavil se je kožni rak. Na srečo ni bil maligen melanom. Zdravniki so tvorbo odstranili. S skrbno pomočjo dermatologinje Alberta vse do danes obvladuje kožne težave. Sčasoma ji je začela nagajati tudi preveč delujoča ščitnica. Pojavila se je osteoporoza in z njo izraba hrbtenice. Posledica je bil išias, ki jo je občasno povsem ohromil. Tudi srce je pešalo. Zaradi bradikardije – prepočasnega bitja srca – so se po šestdesetem letu starosti začele pojavljati pogoste omotice in celo nezavest. Bilo je le vprašanje časa, kdaj bo kardiolog odločil, da je čas za srčni spodbujevalec. Ob vsem tem pa so se pojavljale še (na srečo redke) epizode alergije in glivičnih infekcij. Razen sredstev proti občasnim vnetjem Alberta ni jemala zdravil. Pomagali smo si z naravnimi sredstvi, a bistvenega izboljšanja ni bilo ne pri njenem zdravju ne pri mojem.

Dr. Iztok Ostan

OZDRAVITEV Z ŽIVILI PO MERI CELIC

Vse do leta 1998 nisva uživala nobenih prehranskih dopolnil. Prisegala sva pač na naravo. Poleg tega raziskave kažejo, da od ene tretjine do polovice prehranskih dopolnil sploh ne vsebuje tega, kar je deklarirano na nalepkah. A ko naravna sredstva niso zalegla, sem začel proučevati, kaj je preverjeno varno in učinkovito. Tako sva v prehrano vključila antioksidantski mineralni prašek FHES, ob uživanju katerega sem v naslednjih dveh letih in pol ozdravel, pozneje pa še aminokisline tipa OKA in bio probiotik EM. Z njimi redno dopolnjujeva prehrano že dve desetletji. Zadnja leta so dnevni odmerki, ki jih uživa soproga, naslednji: 2–4 kapsule FHES, 6–7 tablet OKA in cca 0,5 dcl bio probiotika EM. In kakšno je njeno zdravje danes? Ne pomniva, kdaj je bila zadnjič prehlajena. Krčne žile so se postopoma zmanjševale in danes jih praktično ni več. Ščitnica deluje normalno, srčna mišica se je okrepila, omotice so redke in nedavni pregled pri kardiologu je pokazal, da spodbujevalca ne potrebuje. Znakov glivičnih vnetij in alergij ni. Osteoporoza se je unesla in zmanjšala na osteopenijo. Čeprav so nekatera vretenca trajno poškodovana, s hrbtenico zadnja leta nima izrazitih težav. V išiatični nogi med hojo sicer občuti bolečine, a še vedno lahko hodi kake pol ure na dan. Čeprav njene moči niso več mladostne, jih je še vedno dovolj za veselje pri delu na vrtu in za domača opravila, pa tudi za kakšno potovanje v oddaljene dežele. Redno obiskuje jezikovni in bralni krožek. Predlani je izšla

njena tretja knjiga. V 87. letu ne jemlje nobenih zdravil. Tudi po mnenju zdravnikov ji to ni potrebno. Pa nisva edina, ki imava dobre izkušnje ob uživanju teh dopolnil. Zbrali smo že več kot 650 pričevanj uporabnikov, zdravnikov in raziskovalcev. Zadnji dve leti sva vključila v prehrano tudi melatonin, ribje olje preverjene kakovosti in druga preverjena dopolnila, ki jih dr. Bredesen priporoča za preprečevanje demence. Bolje preprečiti kot zdraviti, si misliva. Poleg tega raziskave kažejo, da pri težavah, ki jih je imela soproga, pomagajo tudi druga dopolnila, ki jih v preteklosti nisva uživala.

POTREBEN JE MISELNI OBRAT

Šokantno je spoznanje, da neko industrijsko pridelano živilo/ dopolnilo bolj pomaga kot hrana iz neokrnjene narave. Do odgovora na vprašanje, kako je to mogoče, sem se dokopal s pomočjo del biologa Richarda Dawkinsa. Ta je že leta 1982 objavil novo teorijo o nepopolni prilagojenosti bitij na okolje. Ker je hrana bistven del našega okolja, iz tega ni težko sklepati, da nismo povsem prilagojeni na nobeno hrano, pa tudi če je čisto naravna. Naj potemtakem nehamo uživati hrano, pridobljeno na naraven način? Nikakor ne. Kar je tu potrebno, je predvsem miselni obrat: ekološko pridelana hrana je le en korak k bolj zdravi hrani, ni pa optimalna. Človek je zmožen spoznati, kaj je za celice optimalno, in ustvariti živila prav po njihovi meri. Taka živila nas lahko hitreje regenerirajo in celo rešijo življenje, ko smo zelo izčrpani.