POMLADNE ALERGIJE
Seneni nahod ALI ALERGIJSKI RINITIS
Verjetno komaj čakate pomlad, sprehode v prijetnem sončnem vremenu, prve dišeče cvetove, zelene pokrajine, prebujanje narave in več zunanjih aktivnosti. Za marsikoga je ta letni čas najlepši. Na žalost je danes vse več ljudi, ki ne morejo uživati v čudovitih barvah pomladi, saj se ravno takrat, ko se začne cvetenje, začne tudi njihova nočna mora v obliki senenega nahoda ali sezonskega alergijskega rinitisa. Besedilo: JELENA DIMITRIJEVIĆ, foto: DREAMSTIME.
Izraz seneni nahod izhaja iz časov, ko so ljudje imeli težave pri pospravljanju sena maja in junija. To je alergijska bolezen zgornjih dihal, nosu in obnosnih votlin, pri kateri se po navadi pojavijo utrujenost, pekoč občutek in srbenje v očeh, alergijsko vnetje oči, zamašen nos in žgečkanje v nosu, napadi kihavice, žgečkanje v požiralniku, sinusitis, težave pri dihanju, lahko se pojavijo tudi glavobol, razdražljivost in vnetje ušes (zlasti pri otrocih). Sezona cvetenja se običajno začne aprila (zgodnji cvetni prah leske in jelše pa se začne pojavljati v zraku že januarja). Tisti, ki so alergični na cvetenje dreves, bodo imeli največ težav z brezo, ki cveti aprila, ampak se težava pojavi tudi z drugimi drevesi, travami, travnimi zelmi, grmovnicami, žiti, zelišči ... Razen problematične breze lahko imamo težave tudi z gabrom, kostanjem, cipresovkami, oljkami, travami, ambrozijo, krišino, navadnim pelinom, trpotcem, kislico..., tako da se seneni nahod lahko razvleče do jeseni glede na čas cvetenja določenih rastlin, ki rastejo v prostoru, kjer živimo ali potujemo, ter glede na našo občutljivost. Danes ima težave s tovrstno alergijo že vsak deseti Slovenec in vsak četrti prebivalec Evrope. 30 % vseh alergijskih reakcij je povezano s senenim nahodom. Pelodi dreves, trav in plevelov so v botanični sorodnosti z več vrstami sadja in zelenjave, kar lahko povzroča nastanek alergijskega rinitisa tudi zunaj sezone cvetenja. V tem primeru govorimo o navzkrižnih alergenih. 6 | BODI EKO
Breza in druga drevesa: paradižnik, krompir, jajčevec, paprika, poper, čili, jabolka, breskve, marelice, jagode, češnje, mandlji, hruške, slive, črni ribez, koper, luštrek, lešniki, pelodi leske, jelše, bresta, gabra, zelena, korenje, peteršilj, janež, komarček, kumina, koriander ... Pelodi trav: žita, zelena, paradižnik, krompir, soja, arašidi, peteršilj, timijan, kari ... Navadni pelin, ambrozija, trpotec, kamilica: kari, paprika, poper, cimet, muškat, ingver, česen, pelin, arnika, artičoka, regrat, sončnica, sončnična semena, zelena, soja, korenje, komarček, janež, peteršilj, pelinkovec …
UKREPI, KI JIH IZVAJAMO ZA ZMANJŠEVANJE ALI ZDRAVLJENJE TEŽAV Z ALERGIJSKIM RINITISOM Pomembno je, da zračimo stanovanja v mestih dopoldne in nikoli proti večeru, v vaseh pa lahko zračimo po 10. uri dopoldan. Ko je sezona cvetenja, avto vozimo le z zaprtimi okni. Na sprehod se odpravimo po dežju in v naravo ne hodimo v suhem, vetrovnem in sončnem vremenu in ne v večernih urah ter ne nabiramo cvetja v naravi. Vedno nosimo sončna očala, ko se gibljemo na prostem, da zaščitimo oči.
V času cvetenja smo čim več v gorah in na morju. Perila ne sušimo zunaj, temveč v zaprtih prostorih, po sprehodu pa takoj slečemo oblačila, jih operemo ter se oprhamo. Redno uporabljamo čistilec zraka in ionizator, s katerim lahko izvajamo terapijo, ki se je odlično izkazala pri zdravljenju alergij. Uporabljamo posodico neti za izpiranje nosu (v to posodo vlijemo mešanico morske soli (pol čajne žličke) in prekuhane ali destilirane vode (300 ml)), s katero lahko odplaknemo polen in druge alergene, ki jih vdihujemo. Izvajamo inhalacijo z dodajanjem eteričnih olj evkaliptusa, ingverja, sivke, poprove mete. Pomagamo si lahko z akupunkturo, kiropraktiko, bioresonanco, protiparazitno terapijo, homeopatijo, terapevtskim postom. Okrepiti je treba delovanje jeter, črevesja in pljuč. Iz prehrane je treba izločiti glutenska žita in izdelke iz njih, v nekaterih primerih je treba izločiti vsa žita, živalsko mleko in mlečne izdelke, vse oblike sladkorja, predelana živila, konzervanse, umetna barvila, arašide, sojo, jajca, koruzo, morske sadeže ter druga tipično alergena živila, alkohol, kofein, čokolado in kakav, umetna sladila, kamilico, ameriški slamnik ter živila, za katera vemo, da nam povzročajo težave.
