PLANET ZEMLJA ALI PLANET ZEMLJE? (uvodnik sredice)

Brez česa danes nikakor ne bi mogli živeti? So to pametni telefoni? Svetovni splet? Facebook ali Snapchat? Televizija? Novodobno razkošje bi nedvomno lahko brez večjih težav pogrešili. Veliko težje bi shajali brez danes skorajda nujnih strojev in priprav, ki jih uporabljamo pri delu. Avtomobili so zaenkrat praktično nenadomestljivi. A tudi brez tega bi še nekako šlo, čeprav bi se s tem morali marsičemu odreči.

Kaj pa če se spustimo na najbolj temeljen nivo naših potreb? Tisto, kar potrebujemo za obstoj, za golo preživetje, imenujemo osnovni življenjski pogoji. Nujno potrebujemo življenjski prostor, hrano in vodo, zrak za dihanje ter svetlobo in toploto. Z njimi se ne da barantati. Morajo biti na voljo in pika. Na zelo kratek rok nam malce manevrskega prostora pušča le toplota. Nekaj si je z dihanjem in hrano pridelamo sami, malce pa lahko še improviziramo z oblačili ter varnim domovanjem, ki nas varujejo pred nočnim mrazom, pred neugodnim vremenom in v hladnem delu leta. Ostali osnovni življenjski pogoji nas morajo stalno obkrožati v zadostnih količinah.

In glej si no naključje. Ti življenjski pogoji so v izobilju na praktično neznatnem modrem planetu, ki leto za letom drvi okoli precej majhne in nepomembne zvezde. Ta zvezda za nas in naš planet predstavlja tako rekoč stalen, neizčrpen vir svetlobe ter večjega dela ravno pravšnje količine toplote. Ob dodatku vode se je na tem planetu razvilo (in tudi obstalo) življenje, katerega (dokaj neposrečen) vrhunec trenutno predstavlja naša človeška rasa (vsaj mi tako mislimo). Malo rumeno zvezdo smo poimenovali Sonce, planet pa Zemlja. Zanimivo, nismo ga poimenovali niti Voda (dobro, rečemo mu tudi modri planet, a to je bolj poetično) niti Zrak, ki sta našteta med osnovnimi življenjskimi pogoji. Zakaj ravno Zemlja, ki je (če jo pišemo z malo začetnico) sploh ne uvrščamo med osnovne življenjske pogoje? Odgovor je več kot jasen. Tudi brez zemlje (prsti) ni življenja, saj je neobhodno potrebna za pridelavo hrane (s katero dobimo tudi dobršen del vode), obenem pa predstavlja tudi življenjski prostor, na kateri živimo in preživljamo prosti čas. Vemo torej, da je zemlja življenjsko pomembna. Srečujemo jo na vsakem koraku. Skoraj povsod, kjer uspevajo rastline, pa naj gre za zanemarljive količine v cvetličnih lončkih ali nepregledna travnata prostranstva prerij in step. Ampak kako dobro jo poznamo?

Slabo! Pojma nimamo in ničesar še ne vemo. Niti o tistem, po čemer vsak dan hodimo in nam omogoča življenje. Po večini je tak tudi odnos do prsti, ki slabšalno velja za umazanijo (ang. dirt). In če si kdo po osnovnošolskem mučenju, srednješolskem maltretiranju, da ne omenjamo grozodejstev slovenske in FAO WRB klasifikacije na univerzitetnem študiju geografije, predstavlja, da o prsteh kaj veliko ve, se močno moti. Pa četudi si, bi še vedno moral vedeti več. Vzemimo prsti le kot življenjski prostor (ki je le ENA od funkcij, ki jih prsti opravljajo) in z njimi povezane količine. Gromozanska biomasa dreves je očitna, a jo pustimo gozdarjem. Samo korenin je od 10 do 15 t/ha. Mislite, da je bakterij kaj manj? Tudi njih je 10 t/ha oziroma 600 milijonov v enem samem gramu prsti. Enaka je masa gliv, le manj jih je, ker so večje. Našli bi tudi 4 tone deževnikov in prav toliko pajkovcev. Je pa število živih bitij močno odvisno predvsem od količine vode in reakcije. S sušnostjo in nižanjem reakcije (kislostjo) njihov število drastično upade. Bolj za zabavo dodajmo še nekaj dejstev o živem svetu: • Pri praktično vseh procesih na zemeljskem površju sodelujejo mikrobi v prsti ali vodi. • Verjetno poznamo manj kot 10 % organizmov, ki živijo v prsteh. • Ena kavna žlička prsti vsebuje več organizmov, kot je ljudi na Zemlji. • V enem gramu prsti je tudi 7 tisoč različnih vrst bakterij. • Sk oraj vsi antibiotiki, ki nam pomagajo pri različnih okužbah in obolenjih, so pridobljeni iz talnih mikroorganizmov. • Danes je znanih približno 1,5 milijona različnih organizmov. Predvidevajo, da je na našem planetu neodkritih še 5–15 milijonov vrst, in velika večina naj bi jih živela v prsti.

Resnično! Bistvo je mnogokrat očem povsem nevidno. Še posebej, ko gre za zemljo na Zemlji.

Pozdravljam pogum, da se leto 2015 proglasi za mednarodno leto prsti in da se je obenem uredništvu GEOmixa zdela ideja o "rjavo" obarvani številki aktualna in dovolj zanimiva. Več ko govorimo ali pišemo o prsteh, bolj ko jih raziskujemo, večje bo naše znanje o njih in višja bo stopnja osveščenosti o pravilnem ravnanju z njimi. Le še to. Ne gre samo za akademsko in visokoletečo znanost. Gre za golo preživetje, če še komu do sedaj ni kapnilo.

doc. dr. Blaž Repe