LIDAR snemanja in njihova uporaba v Sloveniji: poročilo

Organizator: ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje Udeleženci: Klavdija Šilc, Tanja Hrastar, Miha Klemenčič, Peter Kastelic, Gašper Šubelj, Maja Gostenčnik

V Ljubljani se je v četrtek, 26. 11. 2015, v veliki sejni sobi na ARSO odvijala predstavitev projekta oz. delavnica z naslovom »LIDAR snemanja in njihova uporaba v Sloveniji«. Dogodka se je udeležilo preko 100 ljudi, med njimi predstavniki z raznih ministrstev, inštitutov, fakultet, raznih drugih institucij, tudi študentje in člani DMGS.

LIDAR (Light Detection and Ranging) je prosto dostopna zbirka podatkov o reliefu celotnega površja Slovenije in je rezultat laserskega skeniranja tal. V Evropi imata poleg Slovenije možnost do brezplačnega razpolaganja s podatki za javnost na voljo le še dve državi, Danska in Nizozemska. Na LIDAR tehnologijo vreme ne more vplivati, saj se signali oddajajo tudi preko rastlinja in skeniranje lahko poteka tudi ponoči. Podatki so izjemno uporabni pri izdelavah kart pri poplavni nevarnosti (kartiranje, izdelava simulacij poplavljanja, načrtovanje ukrepov za povečanje poplavne varnosti), pri prostorskem načrtovanju (izdelava 3D modelov mest), energetiki (solarni potencial območja), spremljanje sprememb v okolju (spremljanje pomikov plazov, količina izkopov v dnevnih kopih …), kmetijstvo (iskanje primernih zemljišč za določeno kulturo glede na nagib, osončenost), gozdarstvo (spremljanje letnega prirastka biomase), arheologija (potencialna arheološka najdišča), obramba …

Projekt, katerega rezultate lahko zdaj uporablja javnost, je bil vzpostavljen v okviru akcijskega načrta interventnih aktivnosti zaradi poplav. Zajem podatkov je financiralo Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje pa je izdelala spletno aplikacijo za prenos podatkov (cca. 22 terabajtov).

Tovrstna predavanja pozdravljamo, saj nam dajo širši vpogled v vse možnosti uporabe podatkov ter mnogo idej za bodoče projekte, želeli pa bi si več podobnih dogodkov, kjer bi lahko pridobili še več praktičnega znanja – morda poleg klasičnih predavanj še dejanske delavnice na primerih projektov.

Predavanj je bilo 8, in sicer:

1. Vzpostavitev distribucije LIDAR na ARSO

(Matej Cunder, Inštitut za vode Republike Slovenije, IZVRS) Projekt, ki so ga pripravljali na ARSO in kjer je moči združilo več institucij (med drugim je bil predstavljen masovni zajem hidrografije in vodnih zemljišč, pri katerem je sodeloval tudi Geodetski inštitut Slovenije), se je zaokrožil v več aplikacijah: eVode ( http://evode.arso. gov.si/ ), distribucija preko spletnega pregledovalnika, kjer so vključeni drugi podatki: ( http://gis.arso.gov.si/ evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso )

2. Projekt Zajema hidrografije in vodnih zemljišč

(Tomaž Grilj, Ministrstvo za okolje in prostor, MOP)

3. Uporaba LIDAR podatkov pri hidrološko- hidravličnem modeliranju

(Nejc Pogačnik, ARSO, Oddelek za hidrološko prognostiko)

4. Primeri uporabe podatkov laserskega skeniranja v geografiji

(Rok Ciglič, GIAM ZRC SAZU) Predstavljenih je bilo nekaj projektov, ki jih izvajajo na GIAMU, in sicer preučevanje terasiranih pokrajin, iskanje jam, geomorfološko kartiranje, preučevanje vrste in višine snežne odeje, možnost uporabe LIDAR podatkov v geografiji.

5. Integracija LIDAR podatkov v prostorskem informacijskem sistemu občin – PISO, pregledovalnik

PISO 3D LIDAR in strokovne podlage (Karla Košir iz REALIS, d. o. o.)

6. Primeri uporabe LIDAR podatkov pri pripravi poplavnih kart in v vodarstvu nasploh

(Rok Fazarinc, IZVO, d. o. o.; Tomaž Hojnik, DHD, d. o. o.) Izdelava poplavnih kart, hidrotehnika; izdelava 3D modela reliefa terena, določitev natančnejših meja hidravličnega modela; identifikacija poškodb vodne infrastrukture in ustreznejša določitev lokacij za izmero prečnih prerezov, 3D analiza prostora … Predstavljene so bile analize naslednjih območij (poplavna območja s hidrološko analizo): primeri iz Spodnje Savinjske doline (Vransko, zadrževalnik Merinščica), Cerknica, Mura (pri Hotizi), Škofja Loka (sotočje Poljanske in Selške Sore), Hrastnik (Sava) – z rešitvami: kako zagotoviti poplavno varnost.

7. Pridobivanje informacij iz podatkov LIDAR (Domen Mongus, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru; UM FERI)

Predavatelj dela tudi v laboratoriju GEMMA – laboratorij za geometrijsko modeliranje in multimedijske algoritme, ekipa tam razvija najnatančnejše algoritme za prepoznavanje terena; predstavil pa nam je področja raziskovanja (iz teorije: matematična morfologija, teorija kompleksnih mrež, napredno upodabljanje aplikacije, vizualizacija, generiranje DMR …; in iz primerov že razvitih projektov – sončna energija, vetrni potencial (npr. za občino Ajdovščina, občino Beltinci) prikazal potenciale za uporabo njihovih aplikacij.

8. Možnosti uporabe podatkov LIDAR za potrebe gozdarskega načrtovanja na primeru GGE Pokljuka (Tomaž Šturm, Zavod za gozdove Slovenije)

Predstavil nam je testno območje Pokljuke, namen in metode dela pri projektu ter poudaril, kako pomembni so podatki LIDAR tudi za gozdarje, saj jim pomaga pri upravljanju z gozdovi; konkretno je predstavil rezultate raziskave na primeru potencialne ogroženosti zaradi dreves na trasi avtoceste A2 – odsek ob cestninski postaji Torovo.

Maja Gostenčnik, DMGS/EGEA Ljubljana gostencnik.maja@gmail.com