PROF. DR. FRANC LOVRENČAK

Slika 1: Franc Lovrenčak (foto: Tanja Hrastar).

V luči mednarodnega leta prsti smo k intervjuju povabili pedogeografa in biogeografa dr. Franca Lovrenčaka, upokojenega profesorja na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

1. Zakaj ste se odločili za študij geografije?

Za študij geografije sem se odločil iz dveh razlogov. Moj razrednik v gimnaziji, upokojeni profesor dr. Darko Radinja, je bil odličen predavatelj geografije (to je bil eden od razlogov). Drugi razlog pa je bil, da sem nekako bolj nagnjen k naravoslovju, naravi, kot pa družboslovju. V času odločanja, kam se vpisati, sem pri eni študentki, ki je bila v višjem letniku geografije, videl, kako doma dela vajo; nekaj je risala, oblikovala, kar me je dokončno navdušilo in sem si rekel: »To bo zame«. Mislim, da sem se prav odločil. Celo življenje sem z veseljem delal kot geograf in še zdaj me geografija zanima ter se rad vračam na Oddelek za geografijo.

2. Ali ste se že na začetku študija bolj usmerili v pedogeografijo/biogeografijo ali šele tekom samega izobraževalnega procesa?

Ne. Pri nas je bila takrat možna »čista geografija« in dvopredmetna geografija. Jaz sem se takoj odločil za prvo, ker me pedagoška smer ni privlačila. Bolj specifično sem se usmeril šele kasneje, v pedogeografijo, biogeogarfijo in delno tudi v regionalno geografijo. Vrsto let sem predaval geografijo Afrike in Azije.

3. Kaj je vodilo k odločitvi, da se usmerite prav v pedogeografijo in biogeografijo?

Bil je čisto praktični vidik. Ko sem prišel na Univerzo, so rekli, da ta smer še ni pokrita. Pred mano se je s to vejo geografije ukvarjal edino profesor Ilešič, ampak ne raziskovalno, le pedagoško. Napisal je skripto Geografija prsti in rastja. Od takrat naprej pa se ni nihče več ukvarjal s pedogeografijo in biogeografijo. Tako so mi rekli, da je ta smer geografije še nepokrita in da naj se usmerim vanjo.

4. Vidite v geografiji kakšno prednost pred pedologijo in biologijo?

Mislim, da so velike prednosti v geografiji. Geografija obravnava neko pokrajino v celoti. Poleg reliefa, vode, klime in ostalih naravnih dejavnikov moraš upoštevati tudi prsti in rastlinstvo, ker iz tega vse izhaja. Zdi se mi, da je velika prednost geografa, da omenjene dejavnike vključuje kot pomembne dele pokrajine. Ker če ne bilo prsti, se mi tukaj zdaj ne bi pogovarjali. Iz prsti dobimo vse, če lahko tako rečem, naš vsakdanji kruh, za človeka in živali. Tako je nujno, da obravnava geografija tudi ta temeljni dejavnik pokrajine kot sestavni del celotne pokrajine. To se mi zdi zelo pomembno. Je pa zelo dobro, da sodeluješ s specialnimi vedami. Jaz sem se dobro poznal s pedologi in biologi. V okviru študija sem opravljal izpit iz pedologije pri prof. Volku ter poslušal taksonomijo rastlin pri prof. Mjerju, pri prof. Ravniku pa opravljal vaje iz taksonomije rastlin. Tako sem se izpopolnil tudi v teh specialnih vedah in poskušal to znanje uporabiti v okviru geografije.

5. Kakšno je vaše mnenje o vključenosti geografije pri preučevanju prsti? Se vam zdi, da bi lahko bila bolj vključena?

Jaz bi želel, da bi bila bolj vključena. Če tako rečem, je pedogeografija moja stara ljubezen. Želim, da bi bili geografi dovolj ozaveščeni, da bi se usmerjali v to smer geografije. K sreči imam dobra naslednika, dr. Blaža Repeta v Ljubljani in dr. Ano Vovk Korže v Mariboru. Upam, da bosta študente geografije – vsaj enega ali dva – navdušila, da bi se bolj intenzivno ukvarjali s tem elementom pokrajine in da bi jo potem bolje poznali.

6. Ali je med geografi dovolj zanimanja za pedogeografijo (glede na to, da je že v srednji šoli tematiki o prsteh posvečenega zelo malo časa)?

Žal ne. Jaz bi želel, da bi bilo tematiki o prsteh posvečenega več časa že v osnovni šoli in kasneje tudi v srednji šoli. Zelo smo se trudili, da bi že v osnovni šoli profesorji in učitelji nekako poskušali to snov dijakom in učencem predstaviti na tak način, da bi učenci to snov vzljubili. Vendar smo imeli malo uspeha kljub seminarjem in terenskemu delu. Torej, mi smo vedno poskušali prikazati tudi ta element narave, vendar ni bilo zanimanja. Ne vem, ali tega nismo znali ali smo to premalo privlačno prikazali, premalo življenjsko. Profesor bi moral učencem predstaviti, kako so prsti življenjsko pomemben element narave. Na Luni, kjer ni zraka in vode, ni ničesar, tudi prsti ni in življenja. Če ni prsti, ni ničesar. Samo v prsti lahko rastlina črpa hrano in nato izvršuje življenjske procese. Če ni prsti, potem ni ničesar, ni življenja.

7. Leto 2015 je mednarodno leto prsti. Najprej vas prosiva, če pojasnite, zakaj prihaja do različnih terminov (tla in prsti) med strokami, kljub temu da mislimo na isto stvar?

To je dolga zgodba in »huda« zgodovina. Prof. Ilešič je napisal skripto Geografija prsti in rastja. Termin »prst« je uporabil zato, ker je bil termin »tla«, ki so ga uvedli pedologi, v geografiji že rezerviran za nekaj drugega (kraška tla, izraba tal …). Lahko bi uporabljali tudi termin »zemlja«, ki se med ljudmi bolj uporablja kot termin »prst«. Vendar pa je termin tla strogo pedološki strokovni termin za to telo. Kasneje je prof. Ilešič napisal članek, v katerem je utemeljil, zakaj v geografiji ne moremo uporabljati termina »tla« in zakaj se je v geografijo uvedel termin »prst«. In sam sem se kot njegov naslednik strinjal z vsemi njegovimi predlogi, čeprav so bili pedologi zelo »hudi« name. Kasneje sem tudi sam poskušal utemeljiti razlike med obema terminoma v učbeniku Pedogeografija. Za razliko od starejše generacije znanstvenikov mlajše generacije bolj sprejemajo različne termine. Moram pa povedati, da je geografski termin prst prof. Sušin opredelil v pedološki terminologiji. Napisal je, da je to drug izraz za tla. To se pravi, da je tudi on kot pedolog sprejel naš termin, hkrati pa je zraven poudaril, da ga pedologi ne uporabljajo. Tako sem bil bolj miren, saj je bil tudi v pedološko terminologijo vnesen geografski termin.

8. Kaj porečete na to, da je leto 2015 določeno za mednarodno leto prsti? Se vam zdi to pomembno?

Meni se to zdi zelo pomembno in sem tega zelo vesel, saj so ljudje tako na mednarodni ravni lahko bolj osveščeni o tem tako pomembnem naravnem elementu. Pridobijo lahko več znanja, spoznajo, kako pomembno naravno telo je prst ter da jo moramo paziti (da bi se izogibali eroziji prsti, da ne bi uničevali rodovitne zemlje). Iz tega vidika se mi zdi ozaveščanje zelo pomembno, ker ko enkrat prst uničiš, je konec. Prst ne more več opravljati svoje osnovne naloge, se pravi rodovitnosti. Mislim, da naj bi to leto največ prispevalo k ozaveščanju ljudi, spoznavanju pomena prsti in bolj racionalnemu ravnanju s tem naravnim telesom.

9. Kot profesor ste delali z veliko generacijami študentov. Zanima naju, ste opazili kakšne razlike med različnimi generacijami?

Res sem poučeval veliko število generacij. Za pedogeografijo na splošno ni bilo velikega zanimanja, za geografijo pa kar. Nekateri so zelo dobro uspeli. Sedaj so znanstveniki, doktorji na akademijah in geografskem inštitutu. Večina pa se jih je usmerila v družboslovje. Zame osebno je bilo premalo zanimanja med študenti za fizičnogeografske predmete, kamor spadajo tudi prsti. V zadnjem obdobju (v zadnjih petih letih), ko sem še bil v službi, se mi je zdelo, da se je miselnost študentov zelo spremenila. Menim, da imajo bolj »računalniško mišljenje«. Da čisto drugače sklepajo, razumejo stvari in potrebujejo drugačne podatke. Računalniška generacija ni več toliko vezana na teren, skoraj vse podatke lahko dobiš preko spleta. Drugačen način razmišljanja mlajše generacije je bil tudi eden izmed razlogov, da sem se upokojil. Videl sem, da temu ne sledim več, da nimam »računalniškega mišljenja«, da ne sodim več v ta svet in da se je potrebno umakniti mlajšim generacijam, ki to znajo in obvladajo. To je bil moj zaključek. Za upokojitev sem imel tudi dovolj let. Počakal sem še eno leto, da je Blaž doktoriral in postal docent ter prevzel mojo vlogo.

10. Ali sedaj, ko ste upokojeni, še vedno sodelujete pri kakšnih projektih ali je to dokončen zaključek vaše kariere?

Ne, sedaj ne sodelujem več pri projektih. Sem pa letos napisal uvodnik za Geografski obzornik. V povezavi z geografijo sem še vključen v skupino ocenjevalcev testov geografije na maturi. Delam le še za svojo dušo. Upam, da bom imel še toliko moči, da bi na določenem območju, ki ga dobro poznam, obdelal prst. Ker potem človek počasi začne pešati in življenjska krivulja se obrne navzdol.

11. Za konec vas prosimo še za kakšen nasvet študentom geografije.

Naj imajo radi geografijo! Če bodo imeli radi geografijo, bodo uspešni. Samo človek, ki dela s srcem, ki mu trud ni odveč, bo uspešen . Trdno sem prepričan, da se bo za dobrega geografa vedno našlo delo.

Katarina Godec katarina.godec@gmail.com

Tanja Hrastar tanja.hrastar@gmail.com