EASTERN REGIONAL CONGRESS 2015 Challenging the environment

Slika 1: Slovenska miza na cultural fair (foto: Nela Halilović, EGEA Ljubljana).

Kdaj: 20.–24. 4. 2015 Kje: Murzasichle, Poljska Kdo: Nela, Lena, Lea (EGEA Ljubljana)

Dolgo sem poslušala starejše kolege, ko so razlagali svoje zgodbe o EGEI in o kongresih ter z nami delili svoje zanimive izkušnje. Tako je padla odločitev, da se letos tudi sama prijavim na enega izmed petih kongresov. Odločila sem se za kongres vzhodne regije, ki ga je organizirala EGEA Krakov med 20. in 24. aprilom v kraju Murzasichle. Da je bila zgodba še bolj zanimiva, sta mesto na kongresu dobili tudi Nela in Lena, s čimer je izkušnja prvega EGEA kongresa postala popolna. Vse smo se na kongres odpravljale prvič, kar je pomenilo, da je bilo naše navdušenje še toliko večje.

Novim dogodivščinam naproti

Priprave na odhod so bile nadvse zanimive. Nakupi vseh kart, urejanje hostla in nešteto telefonskih klicev (»Ne pozabi stvari za tematske zabave!«, »Kaj bomo nesle na cultural fair?«, »Ali bomo potovanje podaljšale?« ipd.), vse to je zaznamovalo zadnje dni. Končno je napočil dan odhoda, a pot pred nami je bila zelo dolga. Iz Ljubljane smo se podale proti Dunaju, od koder smo se z nočnim avtobusom odpeljale proti Krakovu, a tam se naša pot ni končala. Iz Krakova smo nato potovale do znanega poljskega središča Zakopane, od tam pa smo morale priti do kraja Murzasichle. A kaj ko nobena od nas ni vedela, kako se ime kraja izgovori. Končno smo zasledile avtobus (bolje rečeno mini kombi), ki je peljal v naš kraj. Z veliko težavo smo vanj stlačile sebe in svoje ogromne backpackerje in se odpeljale v poljske Tatre.

Slika 2: Ekipa EGEA Ljubljana (foto: Nela Halilović, EGEA Ljubljana).

Kongres je gostila idilična majhna vasica in kamor koli si pogledal, povsod si videl visoke zasnežene vrhove. Na začetku smo opravile vse formalne obveznosti, si ogledale svoje sobe, nato pa napeto čakale, da izvemo, kdo bodo naši sostanovalci, in da ponovno vidimo svoje prijatelje iz cele Evrope. Sledila je formalna otvoritev kongresa, v večernih urah pa prva zabava, na katero smo se odpravile oblečene v toge, saj je bila tema zabave antična olimpijada.

Osvajamo nova znanja

Drugi dan so se začele delavnice, ki smo jih izbrali predhodno. Izbirali smo lahko med naslednjimi: • Massive events and objects – blessing or grunge? • Glaciers in Tatra Mountains (with a little bit of GIS) • Olimpic games – Alleyes are upon us! • We follow rivers! • Actor – Network analysis of mass events • Project management

Sama sem se udeležila delavnice o olimpijskih igrah, ki jo je vodil kolega iz Barcelone. Tekom tedna smo tako razpravljali o gradnji športnih objektov ter o njihovem vplivu na prostor in družbo, o tem, kaj lahko naredimo, da bodo taki objekti uporabni tudi v prihodnosti, in o mnogih drugih aspektih, povezanih z našo temo. Delavnice so vključevale veliko ekipnega dela, napenjanja možganov in marsikatera ugotovitev je bila zanimiva. K raznolikemu razmišljanju je pripomoglo tudi to, da smo bili v delavnici študentje iz različnih držav, saj smo tako lahko predstavili konkretne primere iz svojih držav.

Tretji dan kongresa je bil namenjen ekskurzijam. Naša skupina se je podala v okoliške hribe in po nekaj urah osvojila 1310 m visok Turbacz, ki leži v nacionalnem parku Gorce. Na poti smo združili geomorfologijo in zgodovino ter odkrivali naravne lepote parka. Gre za točko, kjer se geografija poveže z zgodovino, saj je območje igralo pomembno vlogo med drugo svetovno vojno. Ker pa smo geografi, nismo mogli prezreti niti astronomskega observatorija, ki je stal na naši poti. Med potjo nas je presenetil sneg, kar smo izkoristili za sankanje in kepanje – aktivnosti, ki jih redko počnemo konec aprila. Čeprav smo bili izmučeni, smo zvečer zbrali novo energijo in se odpravili na poljski večer, ki so ga zaznamovali bela in rdeča barva, soplica in velike količine poljske hrane.

Ali je res že konec?

Zadnja dva dneva sta minila prehitro. Zaključni deli delavnic in predstavitev našega dela ter tradicionalni BDC in že smo sedeli na zaključni prireditvi kongresa. Cel dan smo se poslavljali od naših novih prijateljev in se spraševali, kdaj se bomo ponovno srečali.

Slika 3: EGEA Ljubljana, EGEA Koper in EGEA Leuven (foto: Britta Lahaye, EGEA Leuven).

Ker je naša pot domov vodila skozi Krakov, smo se odločile, da dva dni namenimo še odkrivanju tega mesta. V hostlu smo odložile prtljago in se odpravile na kosilo. Prehodile smo le dobrih sto metrov in za ovinkom srečale veliko skupino geografov. Bili so ravno tisti, s katerimi smo bile skupaj na kongresu. Celo na »free walking touru« smo srečale mojo sostanovalko in njeno prijateljico iz EGEA Leuven. Občutek je bil, kot da je cel Krakov poln geografov. Ogledale smo si stari del mesta, grad Wawel, Schindlerjevo tovarno, judovsko četrt in še številne druge pomembne stavbe. Zvečer smo se še zadnjič srečale z geografi, ki so bili še vedno v mestu, naslednje jutro pa nas je že čakal avtobus proti Dunaju.

Kongresi so nedvomno izjemna izkušnja, ki si jo zapomniš za vedno. Same smo sklenile veliko novih prijateljstev in vse že nestrpno čakamo na naslednje EGEA-dogodke, kjer bomo srečale vse naše prijatelje.

Lea Rebernik rebernik.lea@gmail.com