Pestro dogajanje na 19. geografskem raziskovalnem taboru v Postojni in Pivki

Kdaj: od 4. do 12. julija 2015 Kje: občini Postojna in Pivka

Biti geograf ni samo prebiranje literature v študijskem letu, temveč tudi radovedno spoznavanje pokrajine v času odhoda večine na zasluženi oddih. Z namenom razvijanja geografa v sebi, so skrbni organizatorji 19. geografskega raziskovalnega tabora v sklopu Društva mladih geografov Slovenije pripravili raznolik in informativno bogat enotedenski program. Poleg strokovnosti so se razvile tudi nove ali pa le utrdile že obstoječe prijateljske vezi.

Da bi se udeleženci lažje poglobili v tematiko delavnic in si postavili dobra izhodišča za pisanje prispevkov, so bili prvi trije dnevi namenjeni terenskemu spoznavanju občin Postojne in Pivke. Prvo sobotno dopoldne je bilo posvečeno muzeju Toplar z etnografsko zbirko raznovrstnega orodja, kjer so predstavili furmanstvo oziroma prevažanje blaga in ljudi z vozovi in kočijami od konca 15. stoletja. Po furmanstvu kot posebnosti tega območja, je bil poimenovali taborniški časopis Furmanske novice, ki je dnevno izhajal z vsebinami s terena, ekskurzij, delavnic in prostega časa. Ker je geograf »mahnjen« na kras, je sledil obisk Notranjskega muzeja z arheološkim, biološkim, etnološkim in zgodovinskim oddelkom s poudarkom na zakraselosti površja. Najdaljši postanek, ki je presenetil tudi kustosinjo, je bil pri interaktivni karti geomorfoloških pojavov in geološke podlage. Za tem je sledila krožna pot Parka vojaške zgodovine Pivka do nekdanje utrdbe Alpskega zidu na sv. Primožu, ki jo je postavila Kraljevina Italija v 30. letih prejšnjega stoletja. Kasneje v tednu so se sodelujoči vrnili na ogled tankovske artilerijske in letalske zbirke ter podmornice. Pot se je nadaljevala s pohodom na Šilentabor, ki je nudil prelepi razgled na pokrajino ob sočnem zahodu.

Slika 1: Družbenogeografska ekskurzija (foto: Tina Kmetec, 2015).

Nedelja je bila namenjena celodnevni ekskurziji, ki jo je vodil dr. Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje krasa. Udeležence je seznanil s fizičnogeografskimi značilnostmi območja, in sicer po poti proti Baču (1), kjer so študentje spoznali problematiko poplav in nasipov ter do suhega izvira Pivke v Zagorju (2). Nadalje je sledil ogled jame Markov spodmol v Sajevčah (3) ter vzpon na vznožje Hrušice (4), od koder se je pogled razprostiral od Javornikov s Postojnsko gmajno do Nanosa z vmesno Spodnjo Pivško kotlino. Nazadnje je bilo na vrsti Planinsko polje (5), kjer so zanimivi požiralniki in estavele ter prilagoditve ljudi na ojezeritev.

Karta 1: Potek fizičnogeografske eksurzije (Vir: Geopedia, 2013).

V ponedeljek so se študentje seznanili z družbenogeografskim potezam Postojne in Pivke. Za območje je značilno mlinarstvo in žagarstvo, zato so si mladi geografi ogledali notranjost Modrijanovega mlina pri Postojnski jami ter v Prestranku. Pot je vodila tudi na grad Prestranek, kjer je lokalna vodička predstavila lastništvo starega objekta ter raznovrstne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo otroci v sklopu organiziranih počitniških paketov (izobraževanje o domačih zeliščih, šola jahanja islandskih konj, skrb za male živali in podobno). Kasneje je sledilo predavanje na Gospodarski zbornici Postojna o značilnostih kmetijske in gozdarske rabe tal na območju s poudarkom na izbranih statističnih vrednosti. Pozno popoldan je v Prestranku sledilo predavanje članov RRA Zeleni kras in Društva za razvoj podeželja med Nanosom in Snežnikom, v katerem so bili udeleženci seznanjeni s predpisi in zakoni, ki omejujejo in spodbujajo razvoj zelenih dejavnosti in turizma.

Po terenskem raziskovanju obravnavanega območja je sledilo delo po skupinah, kjer so sodelujoči obravnavali različne lokalne problematike. V delavnici Vloga ledinskih imen pri proučevanju pokrajine so člani raziskovali ledinska imena oziroma zemljepisna imena najmanjšega dela kmetijskega in gozdnega zemljišča. Za proučevano območje so izbrali del t. i. jamborne ceste južno od vasi Šmihel. S pregledom rabe tal in ledinskih imen na kartografskih virih iz različnih zgodovinskih obdobjih so ugotovili, da se je veliko imen skozi zgodovino spremenilo. Prav tako so na podlagi kartografskih virov izdelali seznam obstoječih ledinskih imen ter z anketiranjem domačinov Šmihela in Landola ugotovili njihovo izgovarjavo, pomen in izvor. Rezultate so predstavili na predlogi informativne table »Kaku pa pr’ vas praviste?«, na kateri so na panoramskem posnetku območja prikazana ledinska imena in njihov opis. V nadaljevanju je skupina s pregledom občinskega prostorskega načrta preverila upoštevanje ledinskih imen pri prostorskem načrtovanju ter primerjala nekdanjo in sedanjo rabo tal. Ugotovili so, da se raba tal do danes z nekaterimi izjemami ni bistveno spremenila. Člani delavnice Možnosti za razvoj celovite turistične ponudbe so skušali podati predloge za krepitev turizma v občinah Postojna in Pivka.

Sprva so pregledali turistično infrastrukturo na terenu, obiskali več turističnih ponudnikov in turističnih informacijskih centrov. Ugotovili so, da je turistična ponudba šibka, saj se uveljavlja predvsem tranzitni turizem (z izjemo Postojnske jame). Skupina je izvedla tudi analizo stanja razvitosti turizma, s katero so ugotovili, da imata občini velik turistični potencial, vendar se hkrati soočata s številnimi težavami, med katerimi so izpostavili skromno turistično ponudbo, pomanjkljivo promocijo destinacije in manjših ponudnikov, nepovezanost turističnih akterjev, pomanjkljivo turistično infrastrukturo in turizmu nenaklonjeno miselnost ljudi. V nadaljevanju so podali tudi nekaj predlogov za izboljšanje turistične ponudbe.

V delavnici Prilagoditve domačinov na življenje ob poplavnem svetu rek Pivke in Unice so si člani za proučevano območje izbrali večje vodotoke: Pivka, Nanoščica, Lokev, Malenščica in Unica. Skupina je z večdnevnim terenskim delom, satelitskimi posnetki poplav in obstoječimi sloji 100-letnih poplav na primeru poplave februarja 2014 določila obseg ekstremnih poplav, število ogroženih stavb in njihovo starost, temeljito pregledala pretekle poplavne dogodke, ugotavljala sedanjo in preteklo rabo tal na območju poplav ter preverila občinske prostorske načrte kot tudi predvideno širjenje naselij in dejavnosti na območje ekstremnih poplav. Ugotovili so, da so se ljudje že v preteklosti prilagodili poplavam tako, da so se naseljevali na višje ležeče terase in vznožja okoliških hribov. Tudi danes je potencialno in dejansko ogroženih stavb pred poplavami zelo malo, saj se poselitev ni širila na poplavno ogrožena območja. Prav tako je prilagojena raba tal, saj se njive in vrtne površine nahajajo ob robovih kraškega polja, travniki in pašniki pa na osrednjem delu kraškega polja.

Četrta delavnica z naslovom Problematika Postojne kot regionalnega središča je imela namen raziskati vlogo Postojne kot centralnega naselja in poiskati možnosti nadaljnjega razvoja. Omenjeno so člani skušali doseči s pregledom literature o zgodovinskem razvoju Postojne in spreminjanju njenega vplivnega območja, na podlagi česa je izdelan kartografski prikaz sprememb od 18. stoletja do danes. Z anketiranjem več kot 150 prebivalcev iz več občin je okvirno zamejeno današnje gravitacijsko območje Postojne ter ugotovljena vrsta dejavnosti, ki jo lokalno prebivalstvo pogreša. Skupina je tudi izvedla primerjalno analizo centralnih dejavnosti Nove Gorice in Postojne, ki je pokazala manjšo stopnjo opremljenosti Postojne predvsem pri nakupovalnih, zdravstvenih ter poslovnih in upravnih dejavnosti.

Kljub vsem terenskem delu in prebiranju raznih virov udeleženci svoj prosti čas niso tratili s počitkom. Prvi večer se je pričel s tematskim ''activityjem'', pri katerem so sodelujoči izrisali, govorno opisali ali telesno pokazali širok nabor geografskih pojavov. Zaradi svoje smešne narave je skoraj postal tekmovanje v novem športu – pljuvanju pijače v daljino. V izogib enoličnosti so taborniki naslednje večere preživljali razgibano: predaja sočne rojstnodnevne lubenice presenečenja z baloni slavljencu organizatorju, pogumni nočni počitek v hotelu Šilentabor s tisoč zvezdicami, pravi turnir v bowlingu in ''soft pillow jumpingu'', ogled filmskih mojstrovin preteklih raziskovalnih taborov in iskanju navdiha za lastni posnetek. Tako je nastal prvi nemi geografski triler z naslovom Zlobni volkodlaki, ki na spletu beleži že več deset ogledov.

Enotedenska radovednost je zaključena s predstavitvijo strokovnih ugotovitev javnosti v Kulturnem domu v Postojni. Vsaka skupina je posamezno predstavila svoje delo in rezultate, nakar so domačini postavljali vprašanja ali pa podali svoje mnenje in koristno kritiko.

Slika 2: Udeleženci geografskega tabora po predstavitvi rezultatov (foto: Alenka Jelen, 2015).

Koristne in prijetne izkušnje ni možno opisati v kratkem članku, zato naj bo to le vabilo k udeležbi jubilejnega 20. raziskovalnega tabora, ki bo potekal v še ne tako raziskani Prlekiji. Neuradni viri poročajo, da bo sledeči na vrhu lestvice ''must-attend'' dogodkov leta 2016.

Danijel Davidović danijel.davidovic@student.um.si

Maja Sirše sirse.maja@gmail.com

Peter Kastelic peter.kastelic@gmx.com

Vanja Fabijan vanja.fabjan94@gmail.com