Majka Božja Jeruzalemska na Trškom Vrhu

Majka Božja Jeruzalemska

Sakralni kulturno-povijesni vodič

na Trškom Vrhu

UVOD Prije dvjesto pedeset godina, 9. kolovoza 1761. godine, krapinska župa sv.

Nikole biskupa posvetom proštenjarske crkve Majke Božje Jeruzalemske na Trškom Vrhu dobila je još jednu crkvu. Godine 2011. ta crkva slavi svoj veliki jubilej, 250. obljetnicu posvete. Prigodom te obljetnice osjetila se je potreba za objavljivanjem jednoga kvalitetnog vodiča kroz povijest svetišta.

Dvjesto pedeset godina! Dugo je to doba, doba života i smrti, veselja i žalosti, zdravlja i bolesti, rada i trpljenja. To je zahvalno sjećanje na dugo doba u kojem su vjerni župljani domaće župe, kao i ostali Marijini štovatelji iz cijele sjeverozapadne Hrvatske te ostalih hrvat-skih krajeva, susjedne Slovenije, pa čak i iz Austrije, dolazili tražiti Marijinu zaštitu i pomoć. Sama pobožnost Majci Božjoj na Trškom Vrhu započela je i puno ranije, već od 1669. godine, kada je Marijin kipić donesen iz Jeruzalema. Od te godine pred kipom se moli, kleči i pjeva i na taj način živi pobožnost hrvatskog vjernika, koji je tijekom stoljeća bio shrvan raznim tegobama života. Kod Isusove Majke Marije na Trškom Vrhu vjernik je nalazio utjehu, pomoć i zaštitu. Tu se je razvijala pobožnost Majci Božjoj i još danas živi.

Pobožnost vjernoga puka osjetili su ponajprije duhovni pastiri – župnici, koji su tijekom protekloga vremena hodočasnicima osiguravali duhovnu utjehu u ispovijedi, euharistiji… Uz duhovnu brigu za svetište brinuli su se i za materijalnu i kulturnu vrijednost, gradeći i obnavljajući svetište. Stoga je svetište Majke Božje Jeruzalemske od prvih dana ujedno i mjesto izuzetne umjetničke vrijednosti i kulturne baštine.

Sve te vrijednosti potrebno je prenijeti i novim naraštajima te je stoga potrebno prikupiti i prezentirati povijest i sadašnjost svetišta te i na taj način posvješćivati identitet hrvatskog naroda u zajednici europskih naroda. Vjerujem da će ova knjiga, zahvaljujući i trudu priređivača, u tome uspjeti, a na čast i slavu Presvetoga Trojstva i Majke Božje Jeruzalemske.

U Krapini, na Pepelnicu 2011. godine Tomica Šestak krapinski župnik

 Majka Božja Jeruzalemska na Trškom Vrhu, pogled na pročelje

Andrija Lukinović

GOSPA JERUZALEMSKA NA TRŠKOM VRHU Na Trški Vrh pobožni hodočasnik ili izletnik ne ide usput. Onamo se ide namjerno, da se uživa u prekrasnom okolišu pitomih zagorskih brijega, odakle pogled seže na Strahinjčicu s jedne, te na Krapinu i dolinu Krapinjčice s druge strane. Tu uživate u izvornome hrvatskom baroku, skladu arhitekture i umjetnosti crkve i cinkture.

Pobožni će hodočasnik ponajpače okrijepiti dušu pred čudotvornim kipićem Majke Božje Jeruzalemske i obogatiti se upoznavanjem čudesne povijesti toga kipa i njezina prošteništa. Ako ste se tu zatekli prvi put, može vam se dogoditi da uopće ne uočite kip Gospe Jeruzalemske u onoj baroknoj raskoši glavnog oltara, jer je doista malen, svega dvanaestak centimetara veličine, poput suvenir-kipića kakav donosimo iz Lourdesa, Fatime ili Marije Bistrice. Svi su kipovi na oltaru, pa čak i oni mnogobrojnih anđelčića veći od njega. Morate nekoga pitati gdje je, ili uzeti ovaj vodič. Može vam se inače lako dogoditi da odete a da ga niste ni uočili, poput one »u Rimu bili, a papu niste vidjeli«.

Za pobožne hodočasnike nezaboravan je doživljaj na velikim proštenjima kad se tisuće duša ujedini u žarku molitvu i pjesmu, kakav draž može pružiti samo marijansko proštenište. Jedinstven intimni ugođaj Trškog Vrha svojom ljepotom djela Božjega i djela vjerničkih ruku nadahnjuje, krijepi i oduševljava.

A kako je sve započelo?

Vjerojatno nijedno naše proštenište nema zapisan svoj historijat iz vremena kada je nastajalo kao što to ima ovo Majke Božje Jeruzalemske na Trškom Vrhu. Zapisao ju je Nikola Gorup, krapinski župnik 1747. – 1778., graditelj svetišta, prikupivši podatke o čudotvornom kipu Gospe Jeruzalemske od samih početaka. Podatke mu je prenio Nikola Balagović, »kako je to njemu više puta ispripovijedao njegov otac također Nikola«. Nažalost Gorupov se izvornik, koji se još prije tridesetak godina nalazio u župnom arhivu zagubio, a posjedujemo tek djelomični prijepis. Zaklinjemo ovdje onoga koji je tu spomenicu odnio da ju vrati tamo kamo spada – krapinskomu župniku.

Drugi dragocjeni izvor za povijest Trškog Vrha potječe od Janka Bedenka, također krapinskoga župnika, 1828. – 1880., pod naslovom Opis crkve Blažene Djevice Marije

1

Kipić Majke Božje Jeruzalemske

2

Povzetek V čudovitem podeželju Hrvaškega zagorja, na hribu ki se dviguje nad starodavnim mestom Krapina, se nahaja romarska cerkev Matere Božje Jeruzalemske na Trškem Vrhi. Gre za zelo priljubljeno romarsko svetišče, katero letno obišče več deset tisoč pobožnih Marijinih romarjev. Trški Vrh je za Marijo Bistrico, hrvaškim narodnim svetiščem, najbolj obiskana božjepotna cerkev v Zagrebški nadškofiji.

Ljudsko izročilo pravi, da je Joakim Balagović, frančiškanski brat laik, prinesel iz Jeruzalema kipec Matere Božje in ga podaril svojemu bratu Nikoli s prebivališčem na Trškem Vrhi. Po požaru v njegovi hiši je ostal nedotaknjen edino kipec Matere Božje, zaradi česar so verniki verjeli, da ima čudodelne lastnosti. Čaščenje čudodelnega kipca se je razvnelo leta 1743 ko so Krapinčani za časa hude živalske kuge v procesiji romali na Trški Vrh in prosili Mater Božjo Jeruzalemsko za pomoč. Po zaobljubi ni v krapinski župniji poginila nobena goveja žival. V zahvalo so Krapinčani prinesli odlok, da bodo zgradili romarsko cerkev v čast Materi Božji. Vodilna osebnost je bil tedanji župnik Nikola Gorup, ki je obenem popisal domače izročilo in sam potek gradbenih del svetišča.

Z gradbo se je začelo leta 1751. Zelo dober gradbenik, ki mu žal ne vemo več imena, je zgradil poznobaročno cerkev s štirioglatim obzidjem in visokim zvonikom na glavnem vhodu. Arhitekt je zgradil cerkev primerno za bogoslužje in romarsko pobožnost, za postavitev baročnih oltarjev, še posebej pa primerno za poslikave.

Cerkev je leta 1761 posvetil zagrebški pomožni škof Stjepan Pucz. Že tedaj je v svetišču postavljen glavni oltar, delo znamenitega graškega kiparja Filipa Jakoba Strauba. Gre za vrhunsko delo poznega baroka. Donatorji vseh oltarjev v cerkvi so pripadniki hrvaškega plemstva. Štiri oltarje in pridežnico je v istem stilu izdelal Anton Mersi, kipar iz bližnjega Rogatca. Njemu se pripisuje tudi Madona na prestolu, nekoč postavljena na sredini cerkvene ladje, sedaj pa se nahaja v kapelici, ki je prigrajena cerkvi z njene severne strani. Oltar poimenovan Poslovitev apostolov je postavljen pozneje in se ne ve kdo ga je zgradil. Orgle na koru je izdelal Anton Römer, orglar iz Graza.

Oslikava cerkve je dodeljena tedaj najbolj znanemu štajerskemu slikarju Antonu Lerchingerju iz Rogatca. Lerchinger je mojstrski oslikal zidni plašč in zelo spretno vkomponiral vanj zgodovino Marijinega jeruzalemskega kipca, ikonografske marijanske prizore, ter upodobitve Marijinih praznikov in svetopisemskih marijanskih tekstov.

Za igrivo baročno in rokokojsko umetnost sta značilni živahnost gibanja in pestra paleta barv, vse to pa izprepleteno s citati iz Svetega pisma. To je najznamenitejše delo tega velikega slikarja iz 18. stoletja.

40

Okrog cerkve je lepo urejen cintor, kakšne so običajno gradili okrog romarskih svetišč. Z zunanje strani je cintor ograjen z obzidjem, proti notranjosti pa je odprt z arkadami, primernimi za oddih, sklonišče in spovedovanje romarjev. Oboki arkad so poslikani z zgodbami o zgodovini čudodelnega kipca Jeruzalemske Gospe in s čudežnimi uslišanji po njenem zagovoru.

Romarsko svetišče je ohranjeno v skoraj izvirni obliki vse do današnjega dne. Resda potrebuje in naravnost vpije po obnovi, pa kljub temu deluje pobožno in skladno ter venomer znova privablja pobožne romarje in ljubitelje sakralne umetnosti. Zadnjih nekaj desetletij so se tradicionalnim romarjem pridužili tudi »romarji-vozniki«, ki pod pokroviteljstvom katoliškega tednika »Glas Koncila« prihajajo semkaj na molitev za varnost v prometu in po blagoslov za srečno vožnjo.

(Prijevod: Božidar Brezinščak Bagola)

Ivan Lovrenčić, Dvanaesta postaja križnog puta 41

Zusammenfassung In der wunderschönen kroatischen Landschaft Zagorje, auf einem Hügel oberhalb von Krapina, liegt der Wallfahrtsort der Muttergottes von Jerusalem Trški vrh, ein beliebter Wallfahrtsziel von jährlich ein paar Tausend frommen Wallfahrer. Gleich hinter Marija Bistrica ist Trškivrh der meist besuchte Wallfahrtsort in der Zagreber Erzdiözese.

Nach der Überlieferung hat Joakim Balagović, ein franziskaner Laienbruder, eine kleine Muttergottes Statue aus Jerusalem mitgebracht und seinem leiblichen Bruder Nikola, welcher auf Trški vrh siedelte, geschenkt. Nach dem Brand dessen Hauses, in dem die kleine Muttergottesstatue unversehrt blieb, begannen die Glaubigen sie als wundertätig zu verehren. Die Verehrung der wundertätigen Statue brach unmittelbar nach der Votivprozession der Bevölkerung Krapinas im Jahre 1743 zur Zeit der Viehpestseuche aus. Nach dieser Prozession verendete in der Pfarre Krapina kein Tier mehr. Daher haben die Glaubigen beschlossen eine Votivkirche zu Ehren der Gottesmutter aufzubauen. Es hat sie der damalige Pfarrer Nikola Gorup angeführt, der uns auch die heimische Überlieferung und den Bauverlauf aufzeichnete.

Mit dem Bau begann man im Jahre 1751. Der sehr geschickte Baumeister, dessen Namen wir leider nicht wissen, hat eine schöne, spätbarocke Kirche mit dem vierblättrigen Grundriss und mit einem hohen Glockenturm auf deren Frontseite erbaut. Der Architekt hat eine Kirche gebaut, welche sich sehr für den Gottesdienst und für die wallfahrerische Frömmigkeit sowie auch zur Unterbringung der barocken Altäre, besonders aber für die Bemalung eignet.

Die Kirche wurde im Jahre 1761 von dem Zagreber Weihbischof Stjepan Pucz geweiht. Schon damals war im Heiligtum der Hochaltar, ein Werk des berühmten Grazer Bildhauers Philipp Jakob Straub, aufgestellt. Es ist ein Spitzenwerk des Spätbarocks. Sämtliche Altäre in der Kirche sind die Weihgaben von Angehörigen des kroatischen Adels.

Vier Altäre und die Kanzel hat im gleichen Stil Antun Mersi, ein Bildhauer aus dem benachbarten Ort Rogatec, verfertigt. Ihm wird auch die Madonna auf dem Thron zugeschrieben, einst in der Mitte des Kirchenschiffs und jetzt in der nördlichen, an die Kirche angebauten Kapelle aufgestellt. Der Altar die Abschied der Apostel wurde später aufgestellt und man weiß nicht wer ihn gebaut hat. Die Orgel auf dem Chor hat Antun Römer, ein Orgelbauer aus Graz, erbaut.

Mit der künstlerischen Ausmalung der Kirche wurde der damals bedeutendste Steirer Maler Anton Josef Lerchinger aus Rogatec betraut. Er hat meisterhaft die Wandflächen bemalt indem er geschickt die Geschichte der Jerusalemer Marienstatue in die ikonographische Thematik der Mariologie mit Darstellung ihrer 42

Feste und biblischen Figuren der marianischen Texte einkomponierte. Die spielerische barocke Malerei zeichnet sich durch die Lebhaftigkeit der Bewegungen, durch die harmonische Farbenpalette und das Ganze hat der Maler mit den Zitaten aus der Heiligen Schrift durchwoben. Es ist das bedeutendste Werk dieses grossen Künstlers aus dem 18. Jahrhundert.

Gleichzeitig wurde rund um die Kirche die cinctura (die Mauerumgürtung), wie solche bei den Wallfahrtskirchen üblich sind, erbaut. Von der Außenseite ist die cincturamit der Ganzmauer eingefasst, aber nach innen ist sie durch die Arkaden geöffnet, welche als Schutzort und Beichtstätte für Pilger geeignet sind. Das Arkadengewölbe ist mit den Darstellungen der Geschichte der Statue der Muttergottes von Jerusalem und wunderbaren Erhörungen durch Ihre Fürsprache ausgemalt.

Die Wallfahrtstätte ist in einer beinahe intakten Erscheinung bis in die unseren Tage erhalten geblieben. Obwohl sie nach einer Renovierung schreit, wirkt sie trotzdem harmonisch und andächtig und zieht die frommen Wallfahrer sowie die Liebhaber der sakralen Kunst an.

(Prijevod: Ivan Pomper)

Gotička Madona u jugoistočnoj kapeli 43

Sakralni kulturno-povijesni vodiči – br. 9 Urednik: Andrija Lukinović Izdavač: Župa svetog Nikole biskupa Krapina Trg svetog Nikole biskupa 1 Za izdavača: vlč. Tomica Šestak, župnik Tel. i faks.: 049/371-456 E-pošta: zupa.krapina@kr.t-com.hr www.zupa-krapina.hr Nakladnik: Glas Koncila, Kaptol 8, Zagreb Tel.: 01/4874 326; faks: 4874 328 E-pošta: web-izlog@glas-koncila.hr www.glas-koncila.hr Za nakladnika: Nedjeljko Pintarić ISBN 978-953-241-295-6 44

Tekst: Andrija Lukinović Fotografije: Zvonimir Atletić, Nedjeljko Pintarić, Fotoarhiv Glasa Koncila, Paolo Matardin Grafičko oblikovanje: Danijel Lončar Prijevodi sažetaka: Ivan Pomper (njemački) Božidar Brezinščak Bagola (slovenski) Tisak: Grafika Markulin, Lukavec Tiskano u svibnju 2011.

CIP zapis dostupan u računalnom katalogu Nacionalne i sveučilišne knjižnice u Zagrebu pod brojem 769473

Tlocrt crkve s cintorom D E

C

8 G

3

5

9 7

F

A

1 6

4

2

B

1. Glavni oltar; 2. Sakristija; 3. Vanjska kapela; 4. Oltar Četrnaest pomoćnika; 5. Oltar Sv. Križa; 6. Propovjedaonica; 7. Oltar sv. Ivana Nepomuka, 8. Oltar Rastanka apostola; 9. Pjevalište i zvonik A. Istočni ulaz; B. Kapela sv. Ivana i Pavla. Kip gotičke Madone; C. Kapela sv. Izidora; D. Sjeverni ulaz s konačištem; E. Kapela bez titulara; F. Kapela sv.

Emerika; G. Zapadni ulaz. Kapela Uskrsnuća Arhitektonska snimka: Ivan Tenšek

Cijena: 30,00 kn

Krapina, župna crkva sv. Nikole 